22 številka. Ljubljana, v četrtek 28. januvarja 1904. XXXVII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, iaim« nedeUe in praznike, ter velja po pošti prejeman za avttro-ogralca dežele za vae leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h Za Ljubljeno * poBUjanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja dežela tolizo veC kolikor znaSa poštnina. - Na naroCbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se placoje od petorostopne petit-vrate po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, m po 8 h, C« B9 trikrat aU veCkrat Uska. — Dopisi na] se izvoltS trankovatt — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah St. 6, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravnistvo pa v pritličju. — Dpravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Slovenski Narod" telefon it. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. •i' „Ljudstvu pravice!" — sleparija. »Slovenec« kriči dan za dno Tom: Ljudstvu pravioe! Včasih doni tak klic v uvodnem članku, v dopisih in v rasnih noticah, tako da bi mislil človek, ki ne pozna katoliških junakov okrog »Slovenca«, da je res tem ljudem kdove kako za pravice ljudstva. Ali za pravice ljudstva jim ni nič mar, tako kričijo le, kadar jim kaže. V svojih listih in po shodih pridno bobnajo o pravicah ljudstva, ali tam, kjer bi bilo res treba povzdigniti glas za pravioe ljudstva ter bi bilo pričakovati tudi kak vspeh, tam pa so malomarni ter se pehajo sa druge reči, ali pa molčijo. Kako malo je mar »katoliški« stranki za pravioe našega ljudstva, se je pokazalo jasno zopet enkrat t delegacijah. V delegacijah bi se moral čuti leto za letom iz ust slovenskega delegata klic po naših pravicah. Delegat bi moral skrbno promotriti po ložaj našega naroda z vseh strani ter predočiti delegaciji kričeče krivične razmere, ki vladajo med nami, in potezati se, da sčasoma res kaj dosežemo Tak glas v delegacijah bi bil važen glas, ki bi pozneje le kolikor toliko vplival na merodajnih mestih, kjer nam krojijo pravico ter pošiljajo med nas svoje funkcijonarje. Slovenski delegat bi imel torej jako obsež o, pa hvaležno nalogo, in ako bi imeli Slovenci delegata, ki bi čutil sa ljudstvo ter imel srce na pravem mestu, bi tudi bili zastopani v delegacijah v takem zmislu, ali Slovenci smo tako nesrečni, da nas zastopa v tako važnem zastopstvu ie — politiški kadaver. Dr. Susteršič sili povaodi v ospredje, kjer le more. Da sili v delega cijo, je torej umevno samo po sebi. In teko imamo Slovenci to nizko čast, da nas zastopa leto za letom v delegacijah edini dr. Ivan Susteršič. Kaj je delal ta človek v seda- LISTEK Pod novim orlom. Zgodovinska povest. Drugi del. XIII. Celo morje čutil je divjalo v srcu Damjanove Mere in njena duša je trepetala neznanih muk. S trepetom se je spominjala trenotka, ko ji je Marmont razkril svojo ljubezen, ko je p -čivala na njegovem srcu; zdaj jo je prešinilo veselje, zdaj jo je morila žalost — sama ni vdela, kaj ji je, zakaj vedno in vedno je poleg ponosnega sijajnega maršala videla tožne oči prijatelja izza otro ških let. Sedela je sama v očetovi pisarni, in sama sebi dopovedovala, da to, kar Čuti za maršala, vendar ni prava ljubezen. — Prava ljubezen ne razmišlja in ne vprašuje nikdar, kaj bo, tako so šepetala njena ustna kakor v sa njah. Prava ljubezen ne pozna po nn&lekov, ne pozna ovir. Jaz pa vtdno vprašujem, kaj naj bo iz tega, njih delegacijah? Cesarja je hotel nalagat*, da je vseh razmer na Kranjskem kriva le vlada, on pa je nedolžen kakor jsgnje, drugače pa je strašil po delegacijah s tistim »veto«, kateri je bila vložila avstrijska vlada ob času volitve papeža proti kardinalu RampoPi. Celo dvakrat je govoril o tem »vetu«, Vprašamo: Kaj vraga pa nas briga ta veto? Nam je pač vseeno, naj bo papež Peter ali Pavel, Lah je, in katoliška cerkvena uprava je laika, mi Slovenci pa nimamo ničesar pričakovati od Rima; tako nas uči zgodovina. Kaj je torej motilo dr. Susteršiča, da ■e je toliko pehal za tistim »veto« po delegacijah? Zakaj pa je tako zanemarjal — pravice ljudstva? Na Kranjskem hoče vse preobrniti. S svojim surovim glasom kriči po shodih, da naj dajo ljudstvu pravice, da on že navije uro ministrom, če ne dsjo pravic, vse se mora tresti pred njim. Ubogi kmetic, ki sliši to »krščansko« rogovilo, si misli, da je res junak, ki obrne Dunaj ter izpo-sluje od samega cesarja ljudstvu take pravice, da bodo kmetici grofje, grofje pa kmetici, ali kadar se pelje ta žalostni junak proti Dunaju, ga mineva ves pogum, in ko stopi na Dunaju s kolodvora, ga nima nič več. Tam gori je v prvi vrsti katoličan. »Ljudstvu pravice«! — to je za shode po klerikalnih vaseh in po lainjivih klerikalnih Časnikih, na Dunaju je gospod Susteršič že bolj katoličan, zastopnik svete katoliške cerkve in njenih služabnikov Takega smo ^a videli tudi v delegacijah. Ako bi bil on zastopnik slovenskega ljudstva, potem bi se bil tam potegoval za pravioe našega ijudsiva, t±ko pa je drezal ie s tistim »vetom«, češ, kaj se itrvi avstrijsko vlada in krona vtikati v posle svete nezmotljive katoliške cerkve. Dr. Susteršič je njen služab nik, in kot tak seveda je že moral z ogorčenjem v srcu vzdig-iti svoj hripavi glas proti »vetu«. Tako so se domenili v Ljubljani, na pravice ljudstva ga ni nikdo opozoril in sam ne misli nikdar na nje. Slovenci smo satirani na vseh koncih in krajih. Nimamo potrebnih šol, niti ene čisto slovenske srednje iole nimamo, nimamo vseučilišča, pa kaj, saj nam manjka ie ljudskih iol, slovenščino podijo iz uradov in celo is cerkve, nečuvene reči v takem pogledu se godijo na Koroškem, tuje uradnike nastavljajo med nami itd.; na vseh straneh trpimo ter smo zapostavljeni — slovenski delegat pa puiča vse to v nemar ter govoriči o »vetu«, se peha torej la nam popolnoma brezpomembno reč. Is tega se pač vidi, da ao klerikalci le slepo orodje klerikalne nestrpnosti, da zastopajo le interese laške cerkve, in da so jim interesi našega toli zatiranega naroda, katerega so grdo presleparili pri volitvah, ne le deveta, marveč devetin-devetdeseta briga. Klerikalci so rimski hlapci, le za Rim gorijo in pa za njegove služabnike, ljudstvo jele za to tukaj, da se ga slepari ter i z ž e m a. Ako bi bilo SusteršiČu in sploh klerikalni stranki res kaj do pravio ljudstva, potem bi se bil pač oglasil v delegacijah. Ali ker se ni oglasil za naše pravice, marveč le za Rim, je pač jasno vidno, na čem mu je ležeče in na čem ne. Sedaj pa tudi ni več dvoma, da je ves tisti klerikalni klic: »Ljudstvu pravice!« le gola sleparija. Hum bug uganjajo, kadar govorno, kako da se potezajo za pravice ljudstva; niti na kraj misli pa jim ne pride, da bi res kaj storili za pravice ljudstva! To smo videli sedaj dovolj na dr. Susteršiču, Sleparija je vse klerikalno kričanje: »Ljudstvu pravice a! sleparija je to in predrzen atentat na žep kmeta, ki ga odpira in odpira ter si pritrguje od ust, da le redi rimske hlapce posvečene in neposvečene. Dr. Susteršič ni niti odprl ust v delegacijah za teptane pravice našega naroda, marveč se je tepel le za Rim. In da bi se res potegnil v pravom smislu za Slovence ta junak, tega ne doživimo nikdar. Prej utegne interpelovati avstrijsko vlado, da ie premalo skrbi sa misijonarje na Kitajskem ali da se »med katoličani« premalo nabere sa z a -m o r i k e , nego da bi se postavil na branik sa Slovence ter le vprašal vlado, zakaj da dela tako krivično s avojimi zvestimi Slovenci. Tak je dr. Susteršič, taki so klerikalci na sploh. Škodljivci in sleparji našega ljudstva so. in dokler bodo taki ljudje na krmilu, bomo vodno manj veljali ter bo vlada mislila, da naa ie premalo stiska, ker se nikdo niti na takem mestu, kakor so delegacije, ne oglasi proti krivicam, katere siplje na slovenski narod. Vlada misli, da smo z vsem zadovoljni ter da nas boli le to, ako so stori kaj proti Vatikanu. Tako dela dr. Susteršič. Na Kranjskem hoče vlado postaviti na glavo, ker ne da ljudstvu pravic, na Dunaju pa lepo molči nasproti vladi o pravicah ljudstva ter se kaže le rimskega hlapca. Po njih dejanjih jih spoznavamo. „Soča11. Avstrijska delegacija Dunaj, 27. januvarja. Proračunski odsek je sprejel poročilo del. dr. Susteršiča o okupacijskem kreditu. Državni finančni minister Burian je odgovarjal na razne predloge in vprašanja glede Bosne in Hercegovine, tako glede gradbe železnice Doboj-Sarajevo in Bu-gojno-Arzano, o razdelitvi garancije za železnice na obe državni polovici, o konverzijskem vprašanju itd. Nadalje je rekel minister na opazke del. dr. Kramah, da se ne boji v Bosni žalitve narodnega čustva, ker je zakonit in svobodni razvoj zagotovljen. Ni se bati, da bi si prebivalstvo želelo nazaj v preteklost, minister pa želi, da bi se prebivalstvu uresničili vsi upi, tako da bi brez zavisti zrlo na usodo svojih rojakov izven Bosne. V popoldanski seji je poročal dol. Porgelt o proračunu mornari c e ter utemeljeval zahtevo 2,200.000 kron kot 1. obroka sa novo oklopnico. Na vprašanje delegata dr. Barnrei-therja glede salaganja mornarice je odgovarjal poročevalec, da razen premoga, ki je angleški in strojev ter orodja, ki se ne izdeluje doma, se naročajo vse potrebščine v Avstro Ogrski po kvotnem razmerju 65:85. Poveljnik mornarice bar. ttpaun je odgovarjal obširno na rasna vpra* šanja,glede isbere jekla ah brona sa topove, o napredovanja brezžičnega brzojava in o upoštevanju domače industrije Proračun mornarice se je sprejel v rednem in izrednem z naknadnim kreditom. Prihodnja delegscijska plenarna seja bo šele 3. februvarja. Državni zbor in češka ob- strukcija. Praga, 27. januvarja. Državni ibor se skliče nsjpozneje v prvi polovici meseca marca, da pravočasno dovoli letošnji rekrutni kontingent. Dasi se vojni minister pošteno trudi, z jezikovnimi naredbami pripraviti tozadevnemu posvetovanju gladko pot, je vendar še dvomljivo, ali MladoČehi sploh izločijo katero vladno predlogo iz obstrukcije, ker so enkrat sklenili, nadaljevati ob-strukcijo na oeli črti. Spravna pogajanja. Praga, 27 januvarja. Pogajanja z MladoČehi se prično pričetkom prihodnjega meseca povodom posvetovanja parlamentarne komisije mlado-češkega kluba, ki se otvori na Dunaju 3. februvarja. Mladočeške konference bi se imele prvotno vršiti v Pragi, vendar se je večina odločila za Dunaj, ker mnogo članov parlamentarne komisije tega kluba pripada delegaciji. kakšen bo konec, vedno se sporni njam, da je Marmont oženjen, vedno me muči misel, da mi prinese ta ljubezen žaiost in sramoto. Prava, resnična ljubezen bi govorila drugače. Rekla bi: Tu sem, tvoja sem, vzemi me — in nič za to, če bi za eno uro ljubezni prišio sto let žalosti in solza. In tedaj se je spomnila Konrada Podobnika in njegovih pogledov, ki so bili temni, kakor da stoje na straži pred veliko tajnostjo. In vendar si je rekla: — Da, ko bi me bil on tedaj, ko se je vrnil domov, vzel na svoje srce — moje srce bi bilo vriskalo in postala bi bila njegova ljubica tudi brez blagoslova in Šla bi bila za njim na kraj sveta. A zdaj? Njeno lice je dobilo izraz kakor da je zmrznilo in rekla si je: — On je lep in ponosen in neustrašen, mož dejanj, on bi me ie pošastim iz rok iztrgal, samo da bi mu rekla, da ga ljubim. — Konrad pa je apatičen, čemeren, malobesed n, brez poleta. On je živ, poln ognja, kakor orel, ki bi zletel gor do solnca — Konrad je mrtev, kakor ptič, ki so mu postrigli peroti. Jaz pa hočem tudi gor do solnca — ž njim. In prevzela so jo čustva, da je vroče poljubljala krasne cvetke, ki jih je vsak dan pošiljal Marmont — koj potem pa te cvetke srdito vrgla v kot, jih poteptala in jokaje klicala: Ne, ne, samo Omamljena sem — Konrad reši me! Konrad ni prišel — pač pa je stal pred njo general Fresia. Kakor oče svojo hčerko jo je privil k sebi. — Le izjokaj se, deklica moja. Kar je mrzla zima, kar je krepak vihar za mlado drevo — to bo ta izkušnja zate. In Mara je ležala na njegovih prsih in na njih jokala dolgo, dolgo časa. Ko pa so mahnile solse, ji je bilo tako, kakor da je odteklo iz njenega srca vse gorje, in lahko ji je bilo, kakor da je is svoje duše vzela vse dvome in jih poleg sebe polotila na tla. — Pojdi z menoj, Mara, je rekel general Fresia. V tej uri je ni mogel vikati. In ona ga ni vprašala, kam jo pelje. Šla se je obleči, general Fresia pa je naročil kočijažu, naj vpreže. Molče je Fresia prijel Maro za roko in jo peljal do voza. Zunaj je lilo, kakor da so se odprle vse nebeške zatvornice, Fre sia in Mara pa sta držeč se za roko tiho sedela v vozu. Voz je drdral po Dunajski cesti, izginile so zadnje hiše in Mara še vedno ni vprašala, kam jo pelje njen spremljevalec. Šele zunaj pri Savi se je voz vstavil in ko je general izstopil, je Mara videla, da podira voda črnuški most. V sredini so bili valovi že iz-podnesli nekaj stebrov in most je razpadal — oddelek vojaštva je skušal rešiti, kar bi se sploh dalo rešiti. Vihar je divjal čez poljane, z neba je lilo, Sava se je s ljutostjo zaganjala v most, da je leseni velikan ječal v vseh členih — vojaštvo pa je z nadčloveškimi močmi delalo, da otme most. Zdaj je tam od spredaj, koder je bila voda že podrla stebre, zaoril mogočen glas. Cez tuljenje viharja se je slišalo: — Attention — pozor! Vsi nazaj! Mara je obrnila tja svoje poglede in tam na najnevarnejšem mestu zagledala Konrada, ravno v trenotku, ko je vrgel od sebe suknjo in z mosta planil v Savo m — Konrad! Konrad! Obupno je donel ta klic, a nihče se ni zmenil zanj Mara je skočila z voza in tekla na most. Dež jo je močil, veter ji je odnesel klobuk, razruval njene lase — a ona je tekla naprej. Vojaki so jo ustavili, general Fresia je priskočil k nji, in jo potegnil s sabo k ograji. — Glejte — zdaj je Konrad vjel vrv — zdaj je rešen — zdaj in zdaj bo pri kraju — hvala Bogu — rešena sta oba. Vtjak, ki je stal na konou mostu, je bil padel v Savo in Konrad je bil skočil za njim, da ga reši. Posrečilo se mu je, da je mogel vojaka prijeti in srečno je vlovil tudi rešilno vrv, katero so mu vojaki vrgli. Konrad in ponesrečeni vojak sta po strašnem boju z valovi obležala brez zavesti na bregu. Kmetje so prisko-čih.na pomoč in ju odnesli v prvo hišo. — Mara, pazi ti nanj, je rekel general Fresia, jas moram na most — vojaki so brez poveljnika. Ogrski državni zbor. BudimpeSta, 27. januvarja. V generalni debati o rekrutni predlogi je govoril posl. Ugron. Izjavil se j« proti predlogi ter rekel: »Ako smo že s habsburško hišo neločljivo zvezani, naj hi z Ogri boljo postopala. Zdi se, da nas dinastija smatra za poročeno ji zakonsko polovico, s katero ee sme elabo postopati. Pri podobnem postopanju bi bil kak uslužbenec že davno službo odpovedal«. Govoreč o jezikovnem vprašanju v armadi je rekel, da je strategično dokazano, da Cdla armada ne more operirati v celoti, temuč ločena v najmanj štiri samostojne skupine, zato pa je tudi nesmisel trditi, da nenem-ški jezik krši enotnost armade. Budimpešta, 27. januvarja. V jutrišnji seji bo predlagal poslanec Ečtvos, naj se zbere konferenca zastopnikov vseh strank na pogovor, kako bi bilo najti pot iz sedanjega parlamentarnega položaja. Srbija. Bel grad, 27. januvarja. Tu so zaprli včeraj bivšega ministra To-dorovića in tajnika kralja Aleksandra dr. P e t r o n j e v i ć a, ker sta si baje prilastila mnogo denarja iz državne domene. Kakor znano, je bil Todorović pri kraljevem umoru dne 11. junija tudi napaden in ranjen. Bel grad, 27. januvarja. Danes so izpustili iz ječe niške častnike, ki 80 bili zapleteni v znano zaroto. Bati se je bilo demonstracij, toda častnike so pričakovali le sorodniki in prija telji. Razpošljejo se po raznih garni-zijah po deželi. Bolgarija. Sofija, 27. januvarja. Sobranje je sprejelo novi tiskovni zakon v prvem branju. Sofija, 27. januvarja. Vlada se pritožuje pri turški vladi, da turški komisarijat že nekaj dni odreka vi-diranje potnih listov na Turško potujočim Bolgarom. Dogodki na Balkanu. Carigrad, 27. januvarja. Oba civilna agenta sta že stopils v do-tiko u turškimi krajevnimi oblastni jami in konzulati velesil v treh ma-cedonskih viiajetih. Preden pa začneta delovati, proučavala krajevne razmere in prebivalstvo. Petrograd, 27. januvarja. Za maeedonsko orožniško službo se je oglasilo že nad 50 ruskih častnikov. Iz teh in iz častnikov A »stro Odrske in Italije pa se izbere za seddj le določeno število častnikom, ker ne kaže takoj r^organizovati vsega orož-Eištva. Francoska in konkordat. Pariz, 27. januvarja. Iz zanesljivih virov se poroča, da je vlada posl ia zaupnika v Rim s tajno nalogo, da dožene vsa vprašanja glede konkordata. Gombes ne mara še j sedaj odpraviti konkordata, pač pa doseči, da so isti revidira tako, da In general je odšel na most in na Kocradovem mestu vodil rešilna dela. Mara pa je v ubožni kmetski koči skrbela za Konrada. Cez nekaj časa se je Konrad zavedel. Strma je spoznal M*ro. — Vi tukaj? je šepetal. Vi Mara? In skoro neslišno so dihnila njgove ustna: Kako sem srečen! Šele pozno ponoči je Konrad mogel vstati. Spravili so ga v Damjanov voz in Mara se je peljala ž njim. Molče sta sedela d*ug poleg drugega. Šele čez dolgo časa je Konrad bolestno rekel: — Mara — nekaj Vam moram povedati — nekaj iz moje preteklosti — ali danes ne morem. Toda — bodite pripravljeni na žalostno razkritje — — Naj bo kar hoče, je rekla Mara, pr^va ljubezen ne vpraša, no I za to, kar je bilo, ne za to, kar bo. — ; — Ali si moja Mara? j Dvoje rok seje ovilo okrog Kon- r&dovega vrata in med vročimi po- I ljubi je slišal glas ljubezni. j — Tvoja — Konrad, tvoja v I sreći ali v nesreči, živa ali mrtva danes in vekomaj! i dobi francoska vlada pravioo, vse I duhovnike od vikarjev do škofa sama I imenovati. I Pariz, 27. januvarja. Senator Emile Desohanel je umrl včeraj 84 let star. Pokojnik je leta 1850. zgubil prof-*suro zaradi svojega spisa »Catholioiame et sooialisme«, toda pozneje je učil na bruseljskem vseučilišču ter dobil leta 1859. profesuro nazaj. Zatiranje Poljakov na [ Pruskem. j Bero lin, 27. januvarja. V Poznanju je sklical predsednik višjega sodišča vse sodnike, uradnike in pisarje poljske narodnosti ter jim pre-čital ministrsko naredbo, v kateri se jim ukazuje, da morajo takoj odpovedati vsako zvezo s poljskimi bankami ter vzeti iz njih vse vložke neie na njihova imen*, temuč tudi vložke ua ime žen in otrok. Obisk belgijskega kralja. Bero lin, 27. januvarja. Belgij ski kralj Leopold je dospel semkaj. Na kolodvoru ga jo sprejel cesar Viljem s princi in zastopniki. Rusko-japonski konflikt. Petrograd 27. jan. Ruska vlada želi slejkoprej, da se razpor z Japonsko mirnim potom poravna. Zato je v svojem zadnjem odgovoru dovolila Japonski n a j d a 1 e k o s e Ž n ej e koncesije. Te koncesije se tičejo ponajveč Koreje. Pred vsem se ne zahteva več nevtralne cone v Koreji, glede Mandžurije pa se obljublja, da bo ruska vlada vsem velesilam poslala okrožnico, v kateri bo zagotovila, da bo ohranila v Mandžuriji status quo in se iz te pokrajine umaknila, Čim se ji bode zdelo to umestno. Navzlic tem dalekosežnim koncesijam Japonske ta odgovor ni zadovoljil. Vsled Česar se v ruskih vladnih krogih sodi, da Japonska nece, da bi se rešil konflikt mirnim potom, ampak da hoče vojno na vsak način. Soul, 26. jan. V Koreji so nastali nemiri, ki so v prvi vrsti naperjeni proti Japoncem in Amerikancem. Japonci dolže Ruse, da so te nemire provzročili, da bi javno mnenje [v Koreji naščuvali proti Japonski. Dejansko smatra večji del Korejcev Japonce za svoje sovražnike, ki hočejo dobiti Korejo v svojo popolno oblast, dočim so prepričani o Rusih, da so njih prijatelji, ker nasprotujejo japonskim naklepom. W a s h i n g t o n 21. januvarja. Ruski poslanik prof Kassini se je izrazil proti namestniku državnega tajnika Loomisu, da še ni izgubil vsega upanja, da se mir v vzhodni Aziji ohrani. Peking, 26. januvarja. Kitajska vlada namerava z vso resnostjo posredovati med Japonsko in Rusijo, prepričana je namreč, da bi bila Kitajska najhujše prizadeta, ako bi izbruhi a vojna. T o kij o, 27. januvarja. Domači finančni institut in bogataši so vladi zagotovili za slučaj vojne toliko grnotuc podpore, da ne bo treba Japonski iskati posojila v inozemstvu. Diploma-tični krogi so mnenja, da seje vsled tega kriza poostrila. Bojaželjnost na Japonskem sc je znatno povečala, odkar se ve, da so sredstva za even-tuvalno vojno že pripravljena,iin vobče se pričakuje, da bo sedaj Japonska postopala še odločneje, nego doslej. N i n č v a n g, 27. januvarja. V Čin-Čav je dospela znova cela stotnija ko-zakov in se tu stalno utaborila. Zatrjuje se, da bo v kratkem došlo semkaj še več ruskih vojakov, ki bodo zasedli vse postaje ninčvanske železnice. Tientsin, 27. januvarja. Večji ruski vojaški oddelek je dospel do Koapanon-a, 60 milj od Ninčvanga, kjer so stražili kitajski vojaki generala Juančikaja železniško progo Koapancu-Hsinmintun, Ti vojaki so so takoj umaknili, na mestu je ostalo samo moštvo tatarskega generala, ki pa je popolnoma pod ruskim vplivom. Dnevne vesti. V Ljubljani', 28. januvarja. — V odgovor „Slovencu" na njegovo sobotno velemodro kri tiko o članku, priobčenem v »Par- lamentarju«' pošilja nam uredništvo »Parlamentiirja« nastopno izjavo: Nadutemu »Slovencu« odgovarjati, se nam ne zdi vredno, ker nimamo niti Časa, niti veselja za to. »Parla mentiir« zastopa previsoke ideale, da bi se spuščal v polemiko z na-zadnjaško-slepim »Slovencem« in njegovo gardo. Niti očitanje »S!o-venčevo« o »sumljivem vplivu« nas ne more zadeti, ker vpliva na nas le naša vest in slovanski ideali, in to s stališča, katero se razumljivo ne strinja z znano dvomljivo politiko ljubljanskih blagoslovljencev. Izjavimo pa, da se pridružujemo »Slo venskega Naroda« zavrnitvi s pasjim bičem, kakor to »Slovenec« in njegov častni urednik zaslužita. — Zopet pobožna želja kranjskih klerikalcev. Iz Ljubljane pišejo »Konservative Kcr-respondenz«: »Dejstvo, da se dežel-nozborska dopolnilna volitev za me sto dr. Brej o a ne razpiše, se v tukajšnjih (?) krogih deželnih poslancev razlaga tako, da se kranjski deželni zbor v doglednom času razpusti. S to eventual-nostjo se že računa v obrh ( ? ) strankinih taborih in prevdarjajo se tudi posledice, ki bi jih taka odredba rodila«. — Duhovniki za — učiteljice. Učitelji, ki so po pretežni večini naprednega mišljenja, so našim politikujočim popom hud trn v peti. Ia to ni čuda, saj so na kmetih po največ edini elementi, ki si še upajo nastopiti proti neomejenemu farškemu gospodstvu, in so čestokrat tudi vspe-sna zavora, da ne morejo popje vladati docela samovlastno in brez kontrole, kakor bi si sami želeli. To seveda našim božjim namestnikom ni prav nič po godu, zato proze na vsako nuieČo se priliko, da bi se teh neprijetnih, včasih celo nevarnih nad-zirateljev iznebili. Najugodnejša priložnost za to jo, ako se kje kako učiteljsko mest d izprazni. V tem slučaju so popje, kjer je oddati učiteljsko mesto, vsi pokonci in napne vse sile, da bi dobila to razpisano mesto kaka učiteljica. Učiteljica — in če tudi ni Slomškarica — se jim ne zdi nevarna. Ženska je slaba stvar in se da prav lahko, zlasti ako se obdeluje na tako rafiniran način, kakor to edino znajo naši maziljenc!., ako ne docela pridobiti, pa vsaj v toliko ukrotiti, da postane slepo orodje v duhovniških rokah. Pri tem pa igrajo seveda velevažno ulego se drugi momenti, momenti, katerih ne maramo navajati, a se prav lahko uganejo. No, brhka, mlada punica pao navadno boH ugaja razvajenim očem. kakor kak čfperikav »šomašter«. Tega mnenja je tudi župnik Brešar v Vo-lesovem. Tam je razpisano mesto učitelja voditelja. Zakonitim potom bi se torej smela služba oddati samo učitelju. BreŠar pa bi rajši imei učiteljico. Posbrb*?! je torej, da ste za to meBto prosili tudi dvo učiteljici Siomškarici, dasi ni bila ta služita za učiteljice niti razpisana. Ia da bi tem gotoveje dosegel svoj smoter, je spravil nekaj zabitih kmetov skupaj in jih poslal kot deputacijo v Ljubljano, ki bi naj izposiovala, da bi se ena imenovanih Slomškaric imenovala zaučiteljico-voditeljico v Velesovem. Kaj je ta deputacija dosegla, nam ni znano! Vsa časti vrednega župnika Brešarja pa bi vprašali, ali se zato trudi za žive in mrtve, da dobi na Velesovo učiteljico, ker se boji učitelja, ali pa, da je tak ljubitelj lepih pume in Čestilec »belih nežnih kož«, da potrebuje učiteljice v svojo osebno — zabavo? Kaj je pravo, prvo ali drugo? Le hrabro odgovorite, g. Brešar, nikar se ne ženirajte! — Uradna slovenščina. Kako mre vari jo nemški uradniki na slovenskem Štajerskem naš jezik, se je že dostikrat pokazalo. Toda dokazov za jezikovno nesposobnost teh ljudi, ni nikdar .dovolj. Zato prijavljamo tudi naslednji odlok: „Predstojništvu Kmetijsko bralnega društva v Sv. Ilju v si. g. V prilogi se društvu eden obrazec „društvene izkaznice" pro 1904 do-posije in se taistemu ob enem na podlagi § 13 društvenega zakona z dne 15./11. 1867, drž. zak. št. 34, oziroma ministerskega ukaza z dne 13./2. 1885. Št. 11.612, naročuje, ta obrazec popol-nama in natanjčno napoljenega do 3Oga januarja 1904 semkaj predložiti. V poročilu pri pr-edlagi se naj navedi delovanje društva v do« tečnem letu 1903, in koliko društvenih zborov v letu 1903. oziroma kador so se taisti veršili. Predstoj-l istvo društva se silno prosi, k ogibu sitnih pogonov v zgoraj navedenemu roku društveno izkaznico gotovo semkaj doposlati. C. kr. okrajno glavarstvo Maribor, dne 6. januarja 1904. C. kr. namestnijski svetnik." In ljudje, ki pišejo tako barbarsko slovenščino, imajo spričevala, da so slovenskega jezika popolnoma zmožni! — Ljubljanski škof dr. Jeglič je še! pretekle dni v R m sankat ta veliko — biaago« Mu manjka v vseh mošnjah »pink« za zavode. Revež, kdor bo njegov naslednik ker mu bo Bonaventura v testamentu same—dolgove pustil! Tako zdihu-j jo ljubljanske tercijalke okoli Šen-klavš*e cerkve! — Zopet eden! Kmetijsko društvo v Šempasu na Goriškem je imelo v nedeljo svoj občni zbor. Na tem zboru so sklenili društvo raz pustiti. Predsednik društva je bil župnik in dež. poslanec Grča, od borniki pa njegovi kimove: Tako gredo drog za drugim ti konzumi rakom žvižgat in žabam pet— kmet ima pa škodo. — Promocija. Jutri, v petek, bo na vseučilišču v Gradcu promo viran doktorjem filozofije g. cand prof. Ivan Arnejc, doma izpod Huma pri RoŽeku na Koroškem. Čestitamo! — Repertoir slovenskega gledališča. Jutri v petek se poje zadnjič v sezoni Smetanova op* ra »Prodana nevest a«. — Prihod hrvatskih akademikov. Poreča se nam, da se je določil za sprejem hrvatskih viso košolcev in gostov za sedaj sledeči vspored: Dno 3 feb^uvarja bodo ob pol 1 uri popoldne pričakovala na rodna društva prihod vlaka na juž nem kolodvoru. Ob prihodu vlaka zapojo združena pevska društva. — Nato se izvrše v kratkih besedah ob Čajni pozdravi. Potem se popeljejo Hrvatje z vozovi v pripravljena stanovanja. Ob 2 uri popoldne je sku pen obed sodelujočih pri večernem koncertu v restavraciji »Narodnega doma«. Zvečer se vrši ped pokrovi-t iljatvom »Glasbene Matice« koncert s plesom v veliki dvorani »Narodnega doma«. Če bo hrvatskim go s to m rmžno ostati še drugi dr*n, o čemer se sami niso še mogli določno izraziti, priredi se njim v čast na slovenskem odru predstava opero »Pt-t?r S-račcV Med dnevom pa si bodo v družbi slovenskih akademikov oglodali zanimivosti našt-ga mesta. Vsi slovenski krogi ljubljanski se iskreno prosijo, da b i a g o v o 1 e po možno sti o d Slo piti k a l o sodo z eno ali več posteljami v svrho prenočevanja dragih nam go stov za 3, oziroma tudi 4 fe-b*uv.*r. Naznanila spre farna na mnogi stransko toljo g. Miijutin Zamik, magistrat ni tajnik. Oglasila izvolijo naj se pošiljati pismeno na naslov tega gospoda na mestni magistrat, ali naj tie nt u pa ustno naznanjajo med uradnimi urami (od 8 do 2 ure popoldne) — Ljubljanski ,,Sokol" je imei dne 25. t. m. v „Narod, domu" svoji občni zbor, kateremu je predsedoval starosta g. dr. Ivan Tavčar. Udeležilo se je obČ. zbora kakih 100 članov. Starosta je otvoril zborovanje z ogovorom, v katerem je povdarjal lepo napredovanje društva v minolem letu in se s toplimi besedami spominjal umrlih članov Fr. Ks. Souvana, Drago-tina Žagarja, Simona Rutarja in Ivana Rozmana. Namesto zadržanega tajnika je o društvenem delovanju poročal pod-stavosta g. VI. dr. Ravni h ar. sokol je priredil sijajno maskarado, za kar gre zahvala gg. dr. Zarniku, Veselu, Ter-glavu in Skalctu ter gospe dr. Tavčarjevi, gospe dr. Jenkovi in gospe Ska-letovi. Dalje je Sokol sodeloval pri Prešernovi slavnosti v Zvezdi in napravil izlete v Medvode, v Tacen, v Postojno, v Cerklje in v Sotesko. Iz poročila blagajnika g. Skaleta je posneti, da je imel »Sokol" lani 9606 K 4 v dohodkov in 9048 K 20 v izdatkov. Proračun izkazuje 8624 K 84 v dohodkov in 8360 K izdatkov. Načelnik g. dr. V. M urni k je potem poročal o telovadbi. Število telovadcev se vedno množi. V minolem letu so se oglasili 103 telovadci. V 138 urah je telovadilo 3580 Sokolov. VŠtevši vrsto starejših gospodov je telovadilo 8 do 10 vrst. Javne telovadbe so bile v Postojni, v Cerkljah in v Ljubljani. Največja jm>-zornost se posvečuje društveni stiridr setletnici, pri kateri se položi temelj zvezi slovanskih sokolskih društev. .— Pri razpravi o teh poročilih je g. dr. Kušar obžaloval, da je ravnateljstvo I. drž. gimnazije dijakom prepovedalo telovaditi v sokolski dvorani, na kar jc starosta g. dr. Tavčar pojasnil, da pride stvar v prihodnji seji dež. šol. sveta na vrsto. Na predlog g. Rohi manna se je blagajniku g. Skaletu izrekla zahvala, na kar je občni iboi sklenil malo premembo pravil v zmislu predlogov g. dr. Ravniharja. Potem je bil;« volitev odbora in so bili izvoljeni: za starosto gospod dr. I v a n Tavčar, za podstarosto gosp. dr. Vlad. Ravni h ar, za načelnika g. dr. Viktor Mur n i k, za odbornike pa gg. Janko BI e i-weis vitez Trsteniški, Bojan Dre ni k. Avgust Jagodic, Henrik Lindtner Matko Prelovšek, Pavel Skale, Oskar Terglav, dr. Frau \Vindi diseher in dr. Miljntin Zarnik. — Bolniško in podoorno društvo pomožnih uradnikov za Kranjsko ima v soboto 6. februvarja t. J.f ob o s m i l zvečer v vrtnem salonu A u r o v i I dedičev (Wolfove ulice) svoj r<*dn; občni zbor. Dnevni red: Pozira-poročilo tajnikovo; poročilo biflg ijr knvo; poročilo revizorjev; volitev cd bora; sprememba pravil; razn predlogi. — Opomnja Ker je z* veljavno sklepanje potrt bna po pra vilih najmanj polovica pravih članov, se gg. društveniki uljudn • poživljajo k o bili udeležbi. — Za Slavčevo maskarado, katera se vrši na Svečmco v »Nar. domu«, so dek«. racijska d v najlepši predpripravi ter se prične s sestavo p »samezmh delov prihodnje dni. Cela dvorana bo imela pogled velikega sejmartkega trga, v kater vapredju bo zgrajen paviljon za godb^. ob straneh bodo razpostavljeni stanti in drugo najrazličnejše sejmarsko blago, a v sredini trga brde prostor za plesalce, cirkus in dru^a zaba viŠča. V okolici semnja bodo pivnica in krčme Kot stenska in stropna de koracija bodo služili skoraj izključni domači sejmarski iideiki. Na semnja utabori se tudi skupina »ciganov«. S* celo iz dal;ne Savojske pripe !jejo Savojci svote dresirane medved« Iz druge strani se poroča, da prid-jako mnego »vnanjih kupcev« n* semenj, večina teh v raznih narodnih nošah. »Vaški fotografa p* bode po skrbel, da si vsakdo ednese primeren spomin iz semnja. — Predprodaja vstopnic za „Siavčevo maskarado11 v trgovinah g C u d n a v Prešernovih ulicah in Mestnem trgu ter v trsfik g. Šešerka v Selenburgovih u'icah. Družinske vstopnice dobivale se bodo le na dan masiiarade zvečer pri blagajnici, — osebno vabljenje dostojanstvenikov jo odbor »Slavca« tudi letos opustil, kako? to izvečine tudi druga društva o puščajo. — Vabila so rarorslaio Pri ogromnem Številu povabljencev je pač mo goče, da je bil kdo neljubo prezrt prosi odbor, da se mu to oprosti. Kdor vabila ni dobil, rek'-nori naj enostavno pri odborj. — Nemška Loka pri Kočevju« Piče se nam: Co s* Stov**Oi puste iasramovati na Krmšatm, Štajerskem ali drugje od nemcureke so drge, Be temu ni Čuditi, ker so cb dani krog nkr g od nj'b, ali piH nu* stanujejo dah č na okolf Ko Stavove Belokranjci, in največ od teh žive tudi kočevski nemčurji. pa vendar se tu vedno sliši toliko ztsramovanja slovenske narodnosti. G. župan iz Nemško Loke, Ivo Medic, je pristopil s celo loško; kompanijo ponemče-valnemu društvu »Stidmark« hti g. župan in poštar je takorekoč svoje-ročno odstranil slovensko eknpedi-tinjo gdč. Zinko FiOhlichovo. Omenjena gospica je bila g. p šurju zato neznosna, ker je občevala s slovenskimi strankami slovensko in ni njega »prosila«, da bi prišel v urad ter se priučil poštarskega posla, da bi bil napravil skušnjo v ionem, kar bo marsikoga utegnilo jako zanimati. Adi jo. Urban. — Z Jesenic se nam piše: >D e uns leindl ch gesinnte slove-nisehe Nation« zatira poštene Nemce n podobne budalosti je čvekat pri ^dhodnici bivšega pcstsjskega načel-: ika WieserJ3, — kateremu se je šei^ sedaj iapolnila srčna želja, da mu v nemškem H tflau-u ne bode treba gledati zoprnih Siovencov in poslušat; slovenskega »lajanja«, — uradnik iikajšiijega žeiezničn^ga gradbeneg* vodstva, g. inžener M x Temu izzi-?aču povemo za danes prav tiho na uho. naj pusti v miru mirno sloven >ko prebivalstvo ter naj se briga za te», za kar je tukaj, nizakor pa naj ne izziva še nadalje, ker velja tudi ..»nj: Sva&a sila do vremena. Tuka;š na pošteni Nemci nam g^t^vo pritrdijo, da so živeli s slovenskimi domačini v najlepšem miru, dokler nista I šla \Vieser in Msx na par prejšnjih golobradih hajlovcev se še ozirali :iio. Mi želimo miru in zopet miru ter nikogar ne aovražimo. Po tem smo se vedno ravnali in pošteo Ne meo, ki smatra Slovenca za vsaj enakopravnega na rodni njegovi zemlji, se ni m gel nikoli pritoževati na nas. T: p:, estane pribito: Izzivati se ne pustimo od nikogar in naj je ta tudi slučajno inžener c. kr. grsdbe nega v d^iva. Cap ti, g. M x nače! "•k Jeseniške »Su^mar^e«? — Prijateljem domačega r-azvesSrsla ne mor;-mi ničodar bolj :nporočati , nego se poprijeti naprednega čebelarstva. Zlasti na leieli {o ljudi, ki ne vedo kam s prostim časom ter se udaja;o tistemu kvarnemu in otopujočemu gostilniškem postd'iniu Čebelarstvo pa ni •*?.2v^dri!no in zanimivo temveč Ponaša =udi iepe dohodke. Marsikateri, ki je pr.čei čebelar ti za zabavo, našel je tudi lep postranski zasluže*. Računski revizor Preuss v Potsdamu d .kazuje na pcdlagi svojih natančnih zabeležkov, da mu je 32 psnjev čebel, katero je opravljal izven svoje alužbp, prinašalo po odbitau vseh ikov in 10% odpisa na inventarju skozi 9 let čistih 978 kron na leto. Ni pa misliti, d* Čebeiari v bcgsiga-*<-di kako dobrem kraju — ne — ■ ki in boljši kraji s> pri nas povaod. Glasiio siovenskrga č-belarsk^ga društva, ki izhaja mesečno naročuje as pri društvenem blagajniku gosp. N. Babniku v L;ubljani, za ietni 2 kroni. — Pri plesnem vesi&ku uslužbencev elektr. cestne železnice, kateri se vrši dne 1 . bruvaria v prijetnih prostorih sta regja strelišča, preskrbi ločno gostilniško postrežbo znani rfstavr^ter g. Avgust n Z*jec, kjer b.;r»» na razpolago razna gorka in mrzla jedila Vse po zmernih cenah, vino se bode točilo po 40 kr. liter. — Prostovoljno gasilno društvo ^ otepanji vasi priredi 8 sodelovan,em tamkajšnjega pevskega društva na Svečnico, dne 2 febr. t. 1., veselico v prostorih Ja neza Čerina. Začetek ob 3. uri po poldne. Vatop prost. — ,Napodna čitalnica v Kranju1 priredi v ponedeljek dne 1 svečana predpustno vf selico. Upri- zori se burka »Putifarjeva Žena«, potem b i nles. — „Narodna čitalnica" v Postojni priredi dne 2 svečana v gornjih prostorih hotela »pri kroni« Vodnikov večer s plesom. — Ilir. Bistrisko-Traovsko prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo 31 januvarja v dvorani hotela »Ilirija« veselic j z gleda liško predstavo in plesom. — Prostovoljno gasilno društvo v Ribnici priredi 7. feb ruvarja v salonskih prostorih g. A. Arko ta plesni venČek. — Izlet pod Triglav prirede novomeški obrtniki v nedeljo 31. januvarja 1904 Zbirališče ob 7. uri zvečer v gostilni pri »Slonu« na Ljubljanski cesti. Pod Triglavom se vrši ples in prosta zabava. Vabila se razpošiljajo na vse strani. Ča bi kak prijatelj izleta ne dobil vabila naj se vseeno pravočasno oglasi na zbirališču. Preskrbi se separatni vlak ako se oglasi zadostno število udeležencev. Krčmar Giob^ki Tone bode skr bel med izletom za d bro jed in pijačo, najvstrajnejšemu gostu je obljubil dati jako lepo parilo! (Krokarji pozor!) — K obilni udeležbi vabi odb }r. — Ljudska veselica v Beli cerkvi. Za to ma»karadoo veselico novomeške čitalnica s^ pra .? pridno deluje v posameznih odsekih, tako da je pričakovati popolnega vspeha. Pričelo se je tudi Že z de-koracijskimi deli, ki bodo po svoji originalnosti gotovo zanimala vsakega obiskovalca. Z veseljem mo ramo tudi poročati, da je odbor dosedanji program zopet razširil in si oer z« dve novi točki. Spustiti se ima v zrak pri tej veselici mogočen zrakoplov in vprizonti tudi krasen umeteljni ogenj. Odboru se je namreč zadnje dni posrečilo do biti v to svrho izvrstnega aeronauta in pirotehnika v osebi Gilberta, ki se mudi sedaj v Gradcu in pride na pustni torek tudi v Balo cerkev. Zabave bo tedaj v Beli cerkvi dosti in vsakovrstne in zato sa tudi na dejamo obilne in vsestranske ude-k-žbe — Kcstumni vencek v Žalcu b~> v soboto, dne 6. svečana t. J. v plesni dvorani »pri kroni« v koris: družbe sv. Cirila in Metoda. Godba pešpelka št. 16 iz Zagreba. — Akadem. podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gradcu najuijudneje vabi Vaše velerodje na ples, ki ga priredi v torek, dne 9. februvarja t 1 v Srei-»-fVidskih dvoranah (Steinfefder-Sale, Munzgrabenstrasse 10.) Svira godba 2. bosn. herc. pešpolka. Začetek ob pol 9 uri zvečer. Vstopnina za osebo 3 K, za obitelj (3 osebe) 7 K, srn dijake 2 K Člani akad. podružnice so prosti vstopnine. — Ljubljanski hišni posestnik — ki ga ne morejo najti. Pevsko društvo »Slavec« jo poslalo svoje vabilo na maškarario tudi ;*a adreso: »P. n. gosp. Košir Alojzij, posestnik v Ljubljani.« To vab !o se je društvu vrnilo, čsš, da ga ni bi!o mogoče dostaviti. Z modrim svinčnikom se čita na adresi: »Pismonoša m v Ljubljani ne-poznan« io podpisanih \e sederf; pismonos Veseli nas, da so to opombo zapisali v slovanskem jeziki' Tudi na magistratu je bilo to vabil kajti na adresi je s štampilij natisneno: »A dresa a t polizei-iich nicht gemeluet« Gosp Alojzija Kcširja torej niti na » oiiciji ne poznajo in vendar hišni posestnik v Krojaških ulicah št 4, torej ttkorekoČ poli c:ji i-red nosom. Najlepše pa je, da ga še nikdar niso zgrešili, Če mu je biio dostaviti kak — plačilni nalog. — Umirovljen je c. kr. živi-nozdravnik g. Rudolf Sali oker v Ljubljani. — Mlekarskega shoda se, kakor se nam dodatno poroča, udeležuje tudi zastopnik logaške mlekarne. — Pošiljanje denarja po po&tnih nakaznicah v Rusijo iz naše države sa vpelja 15. aprila t'iga leta. — Novih stavb se h • tuđi lotos v mestu zgradilo precejšnje šte-oilo. Tako zgradita na paroeitr^nem DeiloUovem svetu skupno enonad-stropno e*lo finančni nadsvetnik g. Anton Len *rč»č in finančni svetni* g Iv. Lončar. V podaljšanih Čopovih ulicah (na TrpotČevem svetu) p% si zgradi dvonadstropno hišo gosp. A. Vidmar, tukajšnji poštni kontrolor. Hotel »U jioh« se priČno graditi to pomlad. Nove, prt-toklo jesen do^r« jene stavbe — poslopje mestne hranilnica, petero poslopij oa knezoško ii.^Lih pase'l&h pri Sv. Petru, troje hiš prod Koleiijo, Zupančičeva tri nadstropna hša ob Bieiweisovi cesti, se bodo to pomlad ometale in osnažile, jeseni pa izročile svojemu namenu Razširjenje brambovske vojaš niče s« bod« moralo izvršiti, ker je vo!^! «. >ol. t tu postavila svoj »au& aut«, in ta ne pozna nobenfg* »SpSBa«, o čemer se bo »patro'i'ifttirer* feranj skih klerikalcev dr. Šaster&č kmalu prepričal. No, in poleg teh stavb bo zraslo »iz ta!« š.i par druzih, ki so že projektirane. —• Stavbiftee za II. viojo gimnazijo. Prostorni prostor so v ugodnem vremenu zadnjih tednov očistili, t j. posekati ondot.io drevje, speljali z vrta stavbeni materijal in šuto podrtih poslopij ter večinoma že odstranili ograjni zidt ki je obdajal vrt in rastlinjak. Novi del ceste na vzhodni strani prihodnjega poslopja s» gradi, v Streliškth ulioah pa napeljavajo prst in materijal za razširjenje tamošnjega dela ceste. — Državni kolodvor se znatno razširi, kakor je včeraj sklenila komisija, obstoječa iz ministr. svetnika Pacherja in več v šjih uradnikov žeiezničnega ravnateljstva v Beljaku pod vodstvom podravna-telja Otona Fritscha. — Ponesrečen drvar. Dae 25 t. m. je Jjsip Poglajen v Salšeku pri Litiji v gozdu sesal drevesa. Neko posekano drevo pa g* je po nesreči v padcu zadelo in ga hudo poškodovalo, da se dvomi, d i bi okreval — Velikega orla je 21. t m vjel posestnik Fran Kozjak v Mostah ravno v hipu, ko je hotel zgrabiti na dvorišču se nahajajočo kokoš. V perutih meri orel 2 m 8 cm. — Zmrznil |e 25 t. m. v Pod^onoab pri Uriji delavec Pran Čik; našli so ga mrtvega na stop-nioan, ki vodijo k Ur jci. — Obrtno gibanje v Ljubljani. Meseca decembra so pričeli v Ljubljani izvrševati obrt in sicer: Leopold Jeran, sv. Petra cesta št. 9, trgovino z mešanim blagom; Fran Markič, Florjanske ulice št. 24, pekarski obrt; Fran Cascio, Cesarja Jožefa trg št. 11, prodajo živil; Uršula Vider, Dolenjska cesta št. 20, gostilničarski in krčmarski obrt; Jakob Štrukelj, Francovo nabrežje, prodajo črev; Ivan Pirker, Dunajska cesta št. 28, pleskarski in lakirarski obrt; Terezija Dolenec, Kolodvorske ulice št. 24, prodajo živil; Nikolaj Pastal, Rimska cesta št. 14, čevljarski obrt; Moric Sclnvarz, Sodnijske ulice štev. 6, trgovino z mešanim blagom, vštevsi trgovino z zlatnino in srebrnino; Anton Cerne, sv. Petra cesta št. 6, izdelovanje pečatov iz kavčuka: Aleksander Gruber, Mestni trg št. 18, prodajo kartonaž; Alojzij Zvan; Pred prulami št. 13, krojaški obrt; Mika rfirukelj, Francovo nabrežje, prodajo črev; Ivan Traven, Tržaška cesta št. 19, prevažanje blaga; Polona Lehiar, Pogačarjev trg, prodajo sadja; Jera Kune, Gosposke ulice št. 3, popravljanje žimnie; Fran Iglic, Mestni trg št. 11, uporabo ročnega tiskarskega stroja; Marjana Tavčar, sv. Petra cesta št. 53, popravljanje iu prenarejanje žimnic; Avgust Mrzlikar, Sodnijske ulice št. 4, prodajo razgleduie, papirja in kadilnih potrebščin: Elizabeta Černe, Gradišče št. 13, gostilničarski in krčmarski obrt; Frančiška Ižane, Mestni trg št. 8, popravljanje in prenarejauje žimnic; Ivan La-košeljac, Kolodvorske ulice st. 32. malo trgovino z vinom; Matej Strkovič, Dunajska cc^ta št. 7, prodajo razglednic, jiapirja, pisalnih in kadilnih potrebščin ; Leopoldina Kunaver, Tržaška cesta št. 1, skuharska obrt. — Odglasili, oziroma faktično opustili pa so obrt: Terezija Ueiser, Tržaška cesta št. 21, trgovino z mešanim blagom iu izdelovanje ovojev za cigarete: Ivana Grajzer, Martinova cesta št. 19, branjarijo; Hreskvar & Irkič, sv. Petra cesta št. 19, kiju čavničarski obrt; Fran Cascio, Vegove ulice št 10, trgovino z južnim sadjem: Auton Dermasrja, Kongresni trg št. 7, krojaški obrt; Frančiška Golob, Karolinška zemlja št. 1, trgovino z mešanim blagom; Lucija Majhen, Pogačarjev trg trgovino s sadjem iu zelenjadjo ; Frančiška Oblak, »Stari trg št. 4, sejmarstvo z izdelano obleko in krojnim blagom; Terezija Lampert, Kolodvorske ulice št. 31, prevažanje blaga in trgovino s kurivom iu apnom; Frančiška Cajhen, Mestni trg, branjarijo; Marija Stampll, Gledališka stolba št. 3, trgovino z galanterijskim blagom; Frančiška Zamejc, Gradišče št. 10 pekarski obrt; Albina Koch, Cesarja Jožefa trg št. 11, trgovino s papirjem, šolskimi potrebščinami in razglednicami; Marija Pezdir, Poljanska cesta št. 76, branjarijo. — Izpred sodišča. Kazeuske razprave pri tukajšnjem dež. sodišču: 1. Tomaž Semrajc, hlapec v Katari ji, je svojega gospodarja štirikrat podrl na tla iu nanj skočil zato, ker ga je ta zaradi kletvine posvaril. Nato je prišel ob berglah iz hiše 80 let stari gospodarjev oče, Jakob Urbauija, iu nekoliko pijanega hlapca udaril i ber-glico po glavi, da bi oprostil sina. Ker je Semrajc mislil, da je to storila gospodarjeva sestra Antonija, je stekel za njo, jo podrl na tla in udaril z dri-teleem po nji, tako da ji je zlomil levo nadlehtuico. Obsojeu je bil na 3 mesece težke ječe. 2. Alojzij Sedej, brez- poselni natakar iz Idrije, je 28. grudna popoldne zagnal kamen v okno Kavčičeve kavarne v Idriji, tako da so koščki brušene šipe prileteli pri oknu sedečima županu Dragotinu Lapajne in ravnatelju Pircu na glavo. Obdolženec je to izvršil iz jeze, ksr ni dobil od župana denarns podpore. Potem je pa se aretujočega redarja prijel za rokav in ja vščipnil v roko. Obsojen je bil na 18 msssvev težke ječe. 3. Na 6 tednov ječe je bil obsojen Jožef Kuž-man, brivec v Zgor. Logatcu, ker je Matevžu Habetu, pod prttvezo, da mu izposluje dovoljenje za izvrševanje go-stilničarske obrti pri njegovi hiši na Brodu, izvabil 300 K. 4. Miha Kern, posestnika sin v Olševku, je 22. vel. srpana m. 1. v kazenski zadevi proti Janezu Sajovicu zaradi tepeža kot priča zaslišan izpovedal, da lahko pod prisego potrdi, da je med napadalci dobro izpoznal Jaueza i u Miha Sajovica in da ga je Janez Sajovic takoj udaril z ušesom sekire. Njegov zagovor, kakor bi se mu bilo vse to le tako dozdevala, ni obveljal. Obsojen je bil na 3 mesece ječe. 5. Anton Zore, posestnik na Škofeljci, je 6. kimovca m. 1. zvečer z gnojnimi vilami napadel in ž njimi večkrat v život sunil Franceta Jamnika iz Lanišč. Zore je imel na Jamnika že staro jezo, ker je bil 1. 1887 zaradi njega na 5 mesecev ječe obsojen. Sodišče ga je obsodilo na 7 mesecev težke ječe. 6. Jakob Kapovec, bajtarja sin na Visokem, je 20. grudna m. 1. zvečer Miho Stružnika z nožem sunil. Obtoženec dejanje priznava, zagovarja se le s tem, da je to storil zaradi tega, ker je Stružuik ves večer fante izzival in njegovega brata na tla pobil. Obsojen je bil na G mesecev ječe. — Iz jeee izpuščena. Da nes je zapustila kaznilnico v B-gu njah junakinja strašne tragedije, ki se je zg idiia L 1887 v Trstu. Marija Ribos je bila ted&j *t.*ra 19 let, ljubimka necega Mafija. Dogovorno sta M ffai in njegova ljub c* zvabila v svoje stanovanje blagajnika kreditne b*n*e Hanrjka Mozetiča in ga napadla. Marija Rtbos mu je poskusila z britvijo pf»rezati vrat v tre-noUu, ko jo je Mozetič objel. K^r se ji ni posrečilo, je M*ffii ranjenca ustrelil z revolverjem Streli so vzne mirili ljudi v hiši in vsled tega se nameravani rop ni posrečil. Dne 23 is 25. januvarja 1888 se }& vrs la v Trstu proti M>flV.-u iti njegovi Iju bitfi Mariji Rtb >s sodna obravnava. M*flui je trdovratno tajil, Marija Ribos pa vso pnzn&ia. M^fT i ie bil obsojen na srmt in 4. maja 1888 v Trstu obtšen, Marija R bus pa je bila obsojena na 16 let ječe. 16 let je preb 1* v kaznilnici v Bagunjab, danes zjutraj jo zapustila kaznilnico in so pripeljala v Ljubljano, od koder gre v neko < ddaijeno mt >i >, kjer ji je zagotovljena debra služba. V btgUiijski kazniimci se je Marija Ribc-a vzc rno ve-lia in postala prava uaietn-ca v vezenji. Prialufctia si je v teh 16 tetin 700 K. Med trm, ao je bila v ka^uiJfoci, :e po nt-ki so-rodoioi podedovala večjo svoto denarja, ki je z obrestmi do danes narasla na 26 000 kron. od katere svote pa tiiji finančna proku^atu^a za po-kr.tje a^zensUiii stroškov 4000 K — Hrvatske vesti. Nemška nesramnost avstrijskega častnika. Major in zapoveduik 31. lovskega polka v Petrinji, Edvard U a-uel, ki je znan kot silno surov iu neotesan človek, se je predrzuil javno Hrvate žaliti na uajostudnejši način. Rekel je namreč doslovno nemški : „Hrvat je rojen, odgojen in vzgojen v blatu, Hrvatje svinja in blato in ostane blato !u (V nemškem izvirniku je seveda beseda u „blato;* taka, da se dostojen človek že sramujejo zapisati!) Ko se je to izvedelo, je nastalo silno ogorčenje po vsej Petrinji in izdal se je javeu oglas, v katerem se odločno protestuje proti taki nesramni žalitvi hrvatskega naroda s strani avstrijskega oficirja in se zahteva popolno zadoščenje; „Sisački Glas** pa je prinesel oster članek, v katerem se z ogorčenjem obsoja iufam-nost majorja Hanela. Vlada pa je tako imenovani oglas, kakor tudi „Sisački Glas* dala zapleniti iu se s tem postavila v obrambo žaljivca, kar ji pač ni v ča>t. Nadejamo se, da bodo si Hrvatje navzlic temu si znali iz vo je vati popolno zadoščenje! — Ali je „Či talni ca*4 na Reki narodna? Odbor to čital niče je sklenil, da se po deputaciji oficijaluo pokloni novemu reškemu rtt< veruerju, ki je znan kot protivnik Hrvatov. Ta sklep pač znači, da imajo dotični odborniki jako malo narodnega ponosa! V »Čitalnici*4 je vsled tega nastal razpor iu izstopilo je že več rodoljubnih Hrvatov. — Nemškutar-jenje v Bosu i. Kakor se piše „Obzoru" iz Sarajeva, se tam vsepovsodi siluo širi nemščina. Zlasti se prav radi poslužujejo nemškega jezika tja priseljeni Slovaui ne izvzemši Hrvatov in Slovencev; celo v pevskem dru Štvu „Trebeviču*1, kjer so zbrani sami Hrvatje in Slovenci, se veliko 1 nemškutari in na koncertih in zabavah se ponajveč sliši nemški jezik, ker se misli, da je to — „nobel-. To je pač žalostno, no pa je že star slovanski greh! — Mesto „Viencatt nasvetu-jejo nekateri hrvatski književuiki, naj bi »Jugoslovanska akademija znanosti44 izdajala revijo, katera bi naj priobče-vala tudi leposlovne proizvode. Ako bi to ne šlo, pa bi naj „Matica Hrvatska44 zvišala svojo članarino na 10 —12 kron in znova pričela izdajati „Vienacu. — Ameriške novice. Trikrat poročena. 151etna M >nja Kap-pel v New Yorku se je omožila z nekim hromim mladeničem. Trgovski potnik Horman ji je kupil novo obleko, za kar je svojega prvega moža zapustila ter se s Horman« ni nnročila. Pozneje ii je polanl n-k' Kraft lepega psička in iz hvaležnosti se ie ž njim poročila ter zapust'la tudi drugega svojega moža. — Učiteljice, ki cikajo. Nr-wy"r4ke učiteljice so se navadile Žvečiti — neko smolo. Kar se je že večkrat pripetilo, da je prežvečena smola obležala na stola, kamor se je vsedel in prilepil kak član šolskega odbora, se je učiteljicam Čikanjš prepovedalo —Par-ni k se je potopil. V-»le i nevihte se je potopil v morski ožini Juan de Fuca parnik »C tliam«. Vihar je tako bučal, da ni n:hče si šal klicev do prihodnja postaje. Utonilo je 50 potnikov. Parnik je bil še nov ter je veljal 100000 dolarjev. — Sloven ski duhovnik, ki ima tudi v Ameriki srečo s testamenti, je neki Košmrij v Deluthu. Isti je pcsodil nekemu Iv. Muierju malo evoto denarja, za kar mu je Mttler zastavil hipoteko na svoje posestvo, ki je baje vredno 15 milijonov dolarjev. In ker ni bilo po Mtti-lerjevi smrti drugih dedičev, se je posestvo res prisodilo Kosmrlju. — Najnovejše novice. — Dvoboj urednikov. V Jassvju sta se zaradi neke časnikarske polemike streljala urednik »Eveny M-TjtiiU, Parasin, in urednik »GazeUa Moldova « , S z i n t e 1 s. Zadnji je prvega ustrelil. — Papež si utrjuje prijateljstvo vladarjev. Te dni odpošlje pap*ž svoj^ oiposUnike v spreoigtvu nobelgardistjV na Dunaj, v Petrograd in Berolin, da izroČe vladarjem najnovejše papeževe slike s papeževim lastnorc Čnim pismom. — Punt učencev. V Vilni so se spunUh rooioi t r strgali otpjeve slike v vseh Mek h sob*h. Šolska oblast je puntarje uročila orjž-nikom. — Bolcan zopet garnizija. Zaradi prepirov med vojaštvom iu civilnim prebivalstvom se je Colcauu pred dvema letoma odvzela garnizija. Prvega aprila letos pa prideta v Bsksi dva bataljona cesarskih lovcev z Dunaja. — Pisma princezinje Lujizo K o b u r š k e. Včeraj sc je izvršila na Dunaju sodna razprava proti odvetniku dr. Barberju, ki si je pridržal pisma nadporoČuika Matašić-Keglevića, ki mu jih je pisala princezinja Kobur-ška. Odvetnik je bil obsojeu, da mora šatulji teh pisem vrniti uadporočuiku. — Nemški cesar — vitez. Na Švedskem se je ustanovil nov red. Prvi vitez tega reda je postal nemški cesar Viljem._ Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 28 januvarja Neki Ja-cašnji jutranji listi trde, da je bil dr Herold včeraj tu in se pogajal z ministrskim predsednikom zastran sprave s Cehi. Resnici pa je, da dr. Herold s Korberjem sploh ni govoril. Budimpešta 23. januv rja Danes je imel ministrski«predsednik Tisza svoj toliko nap vedani go vor v parlamentu Govor je bil pao dolg, ali vtisa ni naredil Tisza je apeliral na epozicijj, naj opusti obstrukcijo in dostavil, da ima že privoljenje kroneza vse korake, ki bi jih bilo treba storiti. Će z mirnimi sredstvi ne d seže vapehov, potem pride na vrsto ultima ratio. (Kaas: Kaj je to ultima ratio v) Vlada bo pač izvajala konsekvence in premenila svojo taktiko. (Klic: Demisijoni-rajte! Prezident Perczel posvari zbornico, češ, za sedaj se držimo še opravilnika Izraz „za s^daj Sa" je vzbudil velikanski vihar.) Končno je Tisza naznanil da se prve dal februvarja snido ogrska delegacija in da bo zborovala tri tedne. 0 tej izjavi se je vnela debata, v katero sta doslej posegla Eotvos in Zoltan Lengyol Trident 28. januvarja. O priliki prihoda novega škofa En- rici j a so bile tu protikleri-kalne demonstracije. Več oseb je bilo aretovanih. Pariz 28. januvarja. Prezi-dent Loubet odpotuje 6, aprila v Rim in ostane tam tri dni. Papeža ne obišče. Berolin 28. januvarja. Tukajšnji politični krogi so silno vznemirjeni, ker je vlada neki do bila skrajno žalostna poročila iz Damara dežele v Afriki, a jih prikriva. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kur2i dunaj. borze 28. januvarja 1904. Sfalošbenl papirji. 42% majeva renta . . 4'2°/0 srebrna renta . . 4°/0 avstr. kronska renta 4°/« „ zlata 4°/0 ogrska kronska „ 4°' I o zlata Denar 100-60 lam 1« 066 12060 99 — 119-—I 100'— I 100- 100- — 101- - 100*-10O-101-75 4°/0 posojilo dežele Kranjske 4Vt°/o posojilo mesta Spljet n ii Zader 4«/i7o bos -herc. žel pos. 1902 4% češka dež. banka k o. . 41/!*/! Z8t P18ma d> hip- D 41/«0/« pe&t. kom. k. o. a 10°/. pr...... 4l/t7(>za8t. pisma Inneret. hr. *Vi°/t n » ogrske cen. i dež. hr......f 100-50 4ViV# a Pis- ogr hip. ban. 100*20 4V»7o obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... 4Vt7t obl. čeSke ind. banke jj 100 —[ **•/, prior.Trst-Porečlok. žel. i 98*6f1 4°/0 prior. dol. žel. . . . &V, „ iuž. žel. kup. V. Vi »'/■7§ *T8t. pos. za žel. p. o. . araifc-fi Srečke od i. 1S64 .... h „ n 1860V, . . . „ „ 1864 .... „ tizske......|| 16325! zem. kred. I. emisije 294-— „ m H. „ Ji 28R-— ogr. hip. banke . . h 268"— „ srbske a frs. 100— ;: 92-— „ turSae......j 133 40, B 106'5C ior- 100-— 99-70; 30510 ior- I 185-i 185 - *67*—! srečke 21-5( 465-; H2-—! sivo—! B5-—I 2850 66 — 79—-513— i Blago 100- 80 100*80 100 85 120*80 99 20 119*20 100 76 100-lon- - H.2-— 101' -10070 102*23 107*50 102.— 10110 10120 101 — 100*70 100*70 30710 101- 65 196- 187*60 261 — 165*25 300-29150 270 50 94' 134 40 22*60 476 — 87— 85 — 74'— 66 — 29 50 69 — 83 — 623 — Ba8ilika Kreditne „ ... Inomoske „ ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avst. rud. križa,, . . . Ogr „ » h ... Rndolfove M ... Salcburške „ ... Dunajske kom. „ ... De nlre Južne železnice .... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . 0°-rske ,. „ Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu ,Briixj Alpin8ke montan .... Praske žel indr. dr. . . . Rima-Muranyi..... 482*— 4R4*— Trbovljsk^ prem. družbe . 392— 398 — Avstr. orožne tovr. družbs 473— 477 — Češie sladkorne družbe . .11 152— 160 — 83--67f7u' 84 — 672 75 16'5-50! 1615 — 67275; 673 75 769—: 770-— 25*2-— 963*— 683' 684-424-; 425 — 1915— ;lft25 — Valute. C. kr. cekin...... 20 franki 20 u arke...... Sovereigns...... Marke....... Laški bankovci .... Rubiji....... Dolarji....... 19'6 2 94 117*02 96*85 252 5< 484 19 0* 23.51 24 02 117-20 95-45 253 25 5 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 28. januarja 1904, Trrinln. Pšenica za apni . . . „ okt. 1903 . Rž „ april . . . „ Koruza „ maj 1904 . . „ Oves „ maj .... „ Efektiv. Nespremenjeno. za 50 kg K 7-83 50 K) 60 50 7-66 6 59 532 550 Meteorologično poročilo. Vlilna nad onrjem 806*3. 8r«d iji andal tlak T86 0 mm Jan. Čas opazovanja Stanja barometra v mm. a> zA i— h5 Vetrovi NbOO 27 9. zv. 745 8 — 2 8 brezvetr oblačno 28 ■ 7.sj. 2. pop 745 9 *454 - 34 - 2'5 si jzahod si svzhod oblačno oblačno Srednja včerajšnja temperatura: — 2 9 , connale: -2-0° .Modrinav 24 urah : OOti). Stanovanje z jedno sobo, kuhinjo in drvarnico se takoj odda v Prulah, Pri voz štev. IO. 252—3 Išče se spreten gostilničar za večjo restavracijo tik Železniške postaje blizu Ljubljane. Restavracija obstoji iz velikega salona, ene posebne gobe za goste, velike kuhinje, stanovanja za gostilničarja in sobe za tujce, dalje lepe kleti in ledenice, senčnega vrta za goste, velikega vrta za sočivje, hleva in skladišča. 280-1 Kje, pove upravništvo „Slov. Naru. Izjava. Podpisani obžaluje, da je zadnji Čas po krčmah in napram posameznim osebam na žaljiv način napadal Čast načelnika Železniškega skladišča na Zidanemmostu, prizna, da so vsa sum-ničenja in obrekovanja neresnična, neosnovana in zgolj izmišljena obveže se nadalje, vzdržati se v prihodnje vsakega ščuvanja proti imenovanemu gospodu, ter ga za storjeno mu krivico javno prosi za odpuščanje. Radeče pri Zidanemmostu, dne 24. januarju 1904. 279 Ivan Haller, trgovec. VABILO 281-1 katera bode v ponedeljek. 1. februarja 1904 v gostilni na Martinovi cesti sL3Z. Vstop prost, aaa Začetek ob 8 url. K obilni udeležbi vljudno vabi Franc PoUiak gostilničar. Sprejmem takoj deklico ki ima veselje učiti se manufakturne ter Špecerijske trgovine. Učni pogoji po dogovora. Štefan Štekar, trgovec. 278-1 Ajdovščina. Poskusite rastlinski Varstvena znamka. .Fliii1 Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. Ogreva in oživlja talo, Budi tak In prebavo, Dala dobro spanja. 5-22 Lastnik: EDMUND KAVČIČ, Ljubljana. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. M&tanih. Usojam si častitim p. n. damam v Ljubljani in okolici vljudno naznaniti, da sedaj nahaja moj modni salon v Dalmatinovih ulicah ste v. 3 (v pritličju). Za mnogobrojni obisk se priporoča z velespojftovanjem 271—2 Kdor hoče potovati v Ameriko. ^ is f^MarMUiini In postnimi % parobrodi, naj se obrne edino .-jI le na tvrdko: Kareš&Stocky Bremen, Bahnhofstrasse Nr. 29. Ta tvrdka «e sporazumeva s potniki v njih materinskem jeziku, prevaža potnike z najboljšimi in najhitrejšimi parobrodi, pozna temeliito zakone o i/seljevanju in zamore tedaj potnike dobro poučiti, kako se imajo med potjo vesti, da pridejo srečno v Ameriko. Naj tedai vsakdo, ki ee je namenil podati v Ameriko, piSe prej tvrdki: KareŠ & StOCky, Bremen, Bahnhofstrasse Nr. 29 ta mu odgovori takoj točno in brezplačno. (2350—21) Lovski pes prepeličai-, temnorujav, kratkodlak, 3 leta star, sliši na ime .. Baldour- se je izgubil, ali pa je bil morda po kakem tujcu odpeljan. Imel je usnjat zavrat-nik in pasjo znamko. Kdor o tem kaj izve, naj to blagohotno naznani v pisarni puntigamske zaloge, Marije Terezije cesta 16. 265-2 Spomini na Prešerna Spisala Ernestina Jelovšek. Katerega Slovenca ne bi zanimala ta knjiga! Pesnik - Prešeren, človek-Presern je gotovo najmarkantnejši pojav v našem narodu v XIX. stol. Pa dočim so nam prvi naši kritiki-este-tiki ocenili in pojasnili ter končno pokazali pravo vrednost Prešernove poezije, nam je bila oseba in življenje pesnikovo zavito v nekak meglen mitus, ki nam je kazal Prešerna sedaj v skoro preveč svetlih, sedaj zopet v pretemnih slikah. In vendar je bil le človek!,»Homo sum" velja tudi o pesnikih vrseh narodov. S tu poudarjenega stališča je presojati to knjigo, ki nam je najbolj avtentičen dokument o Prešernu, saj jo je napisala — njegova hCi. Dobiva se v založništvu Lav. Schwentnerja v Ljubljani. Cena broš. 2 K, po pošti 2 K 10 h, elegantno v platno vez. 3 K 40 h, po pošti 3 K 60 h. 2-12 Urarskega pomočnika sprejme takoj 267-2 H. SUTTNER v Kranju. Večja, novo urejena i i Ljiji se takoj odda. Naslov v upravnistvu »Slov.Nar.« a, Vsaki petek morske ribe. Sprejemajo se tudi naroČila na obed (Tudi it 2. uro popoludnt Jfa Svetnico „SLAVČEV" maskaradni semenj. Za obilen obisk se priporoča »7-i7 Ivan j£endq. Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. »ara r#dLau veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE iuž. kol. PROGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči oaobm vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selathal v Aussee, Solnograd, čez K,0in-Reifling v Steyr, v L-nc na Dunaj via Amstetten - Ot 7. uri 5 m. zjutraj osobni ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubn Dunaj, čez Selzthal v Solno -ad, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 61 ir dopoldne osobni vlak v TrbiZ, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Or 3 uri 66 m popoldne osobni vlat«, v Trbiž, Šmohor, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Ifona kovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregen Curin, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Stejr. Line, Budjevice. Plzen, Marijine vare Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Duna Čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo »direktni vozovi 1. in II. razreda Trst-Monakovo). PROGA V NOVOMEST IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Topli Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne- istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, L-nc, Stevr, I&l Aue&ee, Ljubno, celovec, Beljak .direktni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trstj. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak 2 Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in II. razr), Francove vare, Kar love vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr Pariz, Gen t Cunb, Bregenc, Incmcst, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Ceiovec, St. Mi hor, V 1 tabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, S^lzthala Beljaka, Ce lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer os' vlak z Dunaja, Ljubna, Beliaka, šmohora, Celovca, Pontabla, Čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. - PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8 uri 41 d zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže. Tvplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako - ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kul V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7 uri 10 1 in ob 10. uri 46 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD v LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob uri 49 m zjutraj, ob 11. uri h m dopoludne, ob 6. uri lf> m in ob 9. uri 66 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih b 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevr. pejskem Saša, ki je za 8 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 >wr»a "t* 4* «f A ^4.4. X 4. J. M J* +. -4 -H > nT rt> ,.0 M* , 4 8A 'o- ..C1 0 »* «^ 0^ ' *tr w e r