Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 1 Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 2 Oglasi Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka- njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto LI, št. 50, 13. december 2019. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj- ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav- ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90- 791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www. savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Pravljica o kokoših, ki so nesle majhna jajca Na kmetiji so imeli jato kokoši. Nekatere so bi- le velike, lepe in močne in so nesle velika jaj- ca, več je bilo srednje velikih, ki so nesle pov- prečno velika jajca, še več pa je bilo manjših, drobnih kokoši, ki so nesle majhna jajca. A četu- di majhna, znesle so jih vsak dan. Na kmetiji so imeli mladega sina. Za delo mu ni bilo, raje je brskal po spletu, rad pa se je tudi vtikal v delo drugih in jih podučeval, kaj morajo spremeniti, da bodo naredili več in hitreje. Ker je hitro rasel, je potreboval več in več hrane, a oče in mati sta vedno dala na mizo le toliko, kolikor je bilo dejansko na razpolago. »Zakaj te znucane kokoši nesejo tako majhna jajca? Saj niti dve nista za eno pošteno! Treba jih je pripraviti do tega, da bodo nesle normalno ve- lika jajca! Če tega ne zmorejo, se jih ne splača krmiti,« se je pogosto hudoval mladi sin, ki mu ni bilo nikoli dovolj dobrega. Kričal je na drobne kokoši, se jezil nad njihovimi plodovi, a rezultat je ostal enak. Končno je prepričal očeta, da sta vse manjše kokoši poklala. Nekaj časa je nato bilo na kmetiji pri obedih res lepo. Kokošjega mesa je bilo v izobilju, sin je vsak dan vstal sit od mize, da se mu je ljubilo še manj kot prej. Potem pa je zaloga kokošjega mesa pošla in kar naenkrat so bili spet odvisni samo od trenutnega pridelka. Sedaj so od koko- ši dobivali le še velika in srednje velika jajca, a brez majhnih jih je bilo bistveno manj kot prej. Sin je obtožil očeta, da je to posledica njegove zaostalosti in nesposobnosti ter napovedal od- hod v tujino, kjer so pogoji za mlade, sposobne kadre bistveno prijaznejši ... Konec pravljice si napišite ali zamislite sami. Vsakršna podobnost s situacijo, ki smo ji pri- ča v Sloveniji, je zgolj naključna, dejstvo pa je, da imajo nekatere družbene skupine veliko več- je apetite, kot je velika skleda, iz katere zajema- mo. Ne zavedajo se namreč, da je treba skledo najprej napolniti, preden lahko iz nje nekaj vza- meš. In da so tudi tisti, ki v skledo prispevajo malo, dragoceni, saj niso tako maloštevilni, da bi jih zlahka pogrešili. Bo že držalo, kar pravi pregovor, da sita vrana lačni ne verjame, saj tisti, ki jim je družba omo- gočila lepo eksistenco, brez da bi se morali za- res potruditi zanjo, mislijo, da je na enak način mogoče doseči vse. Če jih vprašate, kje se do- bi denar, vam bodo odgovorili, da na bankoma- tu. Kar se kmetijstva tiče, poznajo samo vijolič- ne krave z napisom Milka, podjetnik pa je zanje drug naziv za izkoriščevalca delovne sile. Vsak človek si za svoje delo zasluži dostojno plačilo, a deliti je mogoče toliko, kolikor je dodane vred- nosti, dober gospodar pa ob tem še nekaj pri- hrani za prihodnost. Svet JZ Zgornjesavinjski ZD Nasprotujejo pridružitvi zgornjesavinjskega zdravstvenega doma velenjskemu .................... 6 Cesta Lepa Njiva–Bele Vode Skala zaprla cestišče in povzročila kup težav .................................................... 6 Zgornjesavinjski zdravstveni dom Po novem letu spremenjen čas dežurstva ................................................................... 8 BSH Hišni aparati Nazarje Nenehen razvoj odgovor na zaostrene tržne razmere ........................................... 9 Predavanje avstralskega strokovnjaka Sprehod skozi evolucijo ostvarjev .................... 15 Brezvestneži na Okrešlju Celjski gorski reševalci ostali brez opreme ...................................................... 22 ŠS BP Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 4 Tema tedna, Anketa Naša anketa Bo povišanje minimalne plače povzročilo dvig cen? Naslednje leto bodo denarnice tistih, ki prejemajo minimalno plačo, za odtenek debelejše. Omenjene plače se bodo povišale za nekaj več kot štirideset evrov neto. A povišanja stroškov delov- ne sile lahko povzroči tudi povišanje cen nekaterih storitev, kate- rih cene oblikujejo javni zavodi, ustanove, občine, tudi država. Ali lahko pričakujemo nove podražitve vrtcev, domske oskrbe, komu- nalnih storitev? Maruša Melavc, Zgornje Pobrežje Mislim, da je zvišanje minimalne plače pozitiv- no. Trenutno stanje, da sta minimalna plača in so- cialna pomoč skoraj izenačeni, je totalno nespre- jemljivo. Mislim, da bi ravno večja razlika med njima pripomogla k izboljšanju brezposelnosti, sploh med mladimi. Trenutno se zdi, kot da drža- va skoraj podpira nedelo. Vseeno pa to ne pome- ni, da se morajo dvigniti cene. To razmerje bi moralo ostati sorazmerno s plačo oziroma dohodki posameznika. Aleš Blatnik, Žlabor Super je, da se zviša minimalna plača, saj je ta znesek, ki ga trenutno prejemam, zelo nizek. Pla- če bi se morale vsem zvišati, tudi tistim, ki imajo nekaj več kot minimalca in potem ne bi bilo urav- nilovke. Sicer pa se cene storitev višajo skozi vse leto. Kako bodo prihodnje leto stroški dela vpli- vali na dvig cen v komunalni dejavnosti, domski oskrbi, vrtcih in drugih dejavnostih, trenutno ne razmišljam. Bojan Bider, Dol-Suha Kot podjetnik lahko zatrdim, da imajo naši de- lavci že sedaj višjo plačo, kot je zakonsko določe- na minimalna. In prihodnje leto se pri nas stroški dela bistveno ne bodo zvišali. To pomeni, da se tudi cene naših storitev ne bodo bistveno zvišale. Izdelujemo namreč izdelke z visoko dodano vre- dnostjo za znane kupce. Magda Ermenc, Radmirje Delo, ki ga opravljam, opravljam z veseljem. Sem namreč medicinska sestra in moja plača je malo višja od minimalne. Ko se bodo minimalne dvignile, se bodo zelo približale moji. Super bi bi- lo, ko bi se povišala tudi moja, saj se cene potreb- ščin nenehno dražijo. Zaradi dviga minimalne plače obstaja verjetnost, da se bodo povišale tu- di cene vrtcev, domske oskrbe, komunalne storitve. Zvonko Krumpačnik, Savina Vsak naj dobi plačo po svojih sposobnostih. Sam imam srečo, da ne delam za minimalca, a sem v preteklosti zanj že delal. Verjamem, da je minimalna plača bistveno prenizka in poveča- nje bo še kako dobrodošlo. Upam, da se zaradi te- ga ne bodo povišale cene storitev. Potem druži- na, kjer starša delata sedaj za minimalno plačo in imata dva otroka v vrtcu, ne bi bila nič na boljšem, tudi če bi se jima pla- ča zvišala, saj bi verjetno dala večji znesek za vrtec in bi jima mogoče enako ali celo manj ostalo. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo DVIG MINIMALNE PLAČE V LETU 2020 Novo leto najmanj plačanim prinaša višje plače Z januarjem bo prišlo do zakon- skih sprememb pri plačah, ki jih bodo najbolj veseli tisti z minimal- no plačo. Ta se bo v letu 2020 dvig- nila na 940,58 evra bruto, poleg te- ga naj bi se iz obračuna plače izlo- čili nekateri dodatki. Vse to bo se- veda vplivalo na stroške delodajal- cev. Ti opozarjajo, da bodo stroški dela zaradi tega močno narasli, kar bo številna podjetja spravilo v te- žave. Njihovim skrbem se pridružu- jejo v Gospodarski zbornici Slove- nije (GZS), medtem ko v sindikatih zagovarjajo, da takšni dvigi v pre- teklosti niso povzročili tako velikih težav, kot delodajalci trdijo. NETO MINIMALNE PLAČE VIŠJE ZA 6,4 ODSTOTKA Novela zakona o minimalni pla- či določa, da znaša minimalna me- sečna plača za delo opravljeno v polnem delovnem času, opravlje- no v letu 2019, 886,63 evra bruto. Z dvigom le-te na 940,58 evra bruto, se bo prejemnikom minimalne pla- če neto plača zvišala za 6,4 odstot- ka, kar prinese 42 evrov več na mesec. Na leto to pomeni dodatne 503 evre neto izplačila. V letošnjem letu se v minimal- no plačo še vedno vštevajo doda- tek za delovno dobo, dodatek za delo v posebnih pogojih dela (iz- mensko, popoldansko, terensko delo ipd.) in plačilo za delovno us- pešnost. S 1. januarjem se v mini- malno plačo nehajo vštevati del plače za delovno uspešnost, pla- čilo za poslovno uspešnost, do- datek za delovno dobo in dodatki za posebne pogoje dela. To pome- ni, da jih bodo morali delodajalci izplačevati poleg plače. DELODAJALCI SE BOJIJO POSLEDIC DVIGA V vrstah delodajalcev se zato kaže velika zaskrbljenost. Združe- nje delodajalcev Slovenije (ZDS) je že večkrat opozorilo na nepred- vidljive posledice novele zakona o minimalni plači za podjetja, boji- jo se tudi razpada plačnega siste- ma. Prepričani so, da novela nad- povprečno zvišuje stroške de- la, povzroča uravnilovko oziroma delodajalcem jemlje moč nagra- jevanja. Pri tem v ZDS izpostavljajo pred- vsem delovnointenzivna podjetja, Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 5 Nataša Strašek, KLS Ljubno d.o.o.: »Poprečne plače KLS so visoko nad državnim in panožnim popreč- jem. Zato vprašanje minimalne pla- če, ki je dogovorjena za Slovenijo za leto 2020, za nas ne predstavlja problema. Za leto 2020 načrtujemo, da bo minimalna osnovna izplača- na plača v KLS znašala več kot 1.300 evrov bruto mesečno.« Mag. Franci Kotnik, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice: »S 1. januarjem 2020 se v Slove- niji ponovno dviga znesek minimal- ne plače, poleg tega se z navedenim datumom iz nje izločajo vsi dodatki (dodatek za delovno dobo, delovno uspešnost, poslovno uspešnost …). To bodo še posebej izrazito občuti- li v dejavnostih z nizko dodano vre- dnostjo in nizkimi plačami. Največje spremembe je zato pričakovati v le- sni, tekstilni in živilski industriji, v tr- govini, turizmu in gostinstvu, dejav- nostih varovanja in čiščenja ter delu elektroindustrije. V gospodarski zbornici se ne strinjamo s tako hitrim in radikalnim spre- minjanjem minimalne plače, saj se po njeni višini že sedaj uvrščamo v evropski vrh, čeprav smo po razvitosti pod povprečjem EU. Relativna razli- ka med minimalno in povprečno plačo je v Sloveniji najnižja, previsoka mi- nimalna plača pa bo v podjetjih povzročila uravnilovko oziroma premajhne plačne razlike, kar bo vodilo v destimulacijo tistih, ki bodo na plačni lestvi- ci nekoliko nad minimalno plačo.« Tema tedna, Aktualno v katerih lahko strošek dela pred- stavlja več kot 50 odstotkov vseh stroškov. Ne strinjajo se niti z argu- mentom vlade in poslancev, da bo to priložnost za prestrukturiranje gospodarstva, saj takšno prestruk- turiranje ni možno kar čez noč. GZS ŽELI OMILITI NEGATIVNE POSLEDICE DVIGA Takšnega mnenja so tudi v GZS, zato so na vlado naslovili pobu- do za uvedbo prehodnega obdob- ja, ki naj bi trajalo od dve do šest let, vendar odziva z vladne stra- ni ni bilo. Podjetjem zato svetu- da se masa plač v prehodnem ob- dobju ne poveča in da podjetja po- sledično ne zaidejo v težave. DEJANSKEGA DVIGA PLAČ MORDA SPLOH NE BO Težnje podjetij k spremembam plačnih modelov so komentirali tu- di s strani sindikatov. V Zvezi svo- bodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) sprememb plačnih modelov na ravni podjetij ne podpirajo. Boji- jo se namreč, da bodo nekatera Stališče podjetja BSH Hišni aparati Nazarje: »Spremembe zakona o minimalni plači na poslovanje našega pod- jetja ne bodo vplivale. Prav tako zaradi omenjene spremembe zakona o minimalni plači v podjetju ne bomo odpuščali, nasprotno, v letu 2020 nameravamo število zaposlenih še povečati. Zaradi te spremembe tu- di ne bomo sprejemali kakšnih drugih poslovnih ukrepov v smislu pre- strukturiranja. Smo se pa v podjetju na te spremembe temeljito pripra- vili in znotraj našega plačnega sistema našli ustrezno rešitev za prila- goditev tem spremembam.« jejo vključitev dodatka za poseb- ne pogoje dela in dodatka za de- lovno dobo v osnovne plače ter znižanje dodatka za nočno, ne- deljsko in praznično delo. Doda- tek za delovno dobo naj bi zniža- li in spremenili v dodatek za delo pri zadnjem delodajalcu. V GZS poudarjajo, da so se za te ukrepe odločili zaradi omilitve ne- gativnih posledic dviga minimal- ne plače in zato, da bi se začeli po- govarjati o spremembah plačnega modela. Poleg tega GZS ne zago- varja znižanja plač, gre zgolj za to, podjetja izrabila možnost zmanjše- vanja ali ukinjanja dodatkov in na ta način minimalizirala učinke za- kona o minimalni plači. Poleg te- ga predsednica ZSSS Lidija Jerkič meni, da napovedi delodajalcev ne bi smele biti preveč črne, saj že iz- kušnje iz preteklih dvigov minimal- ne plače kažejo, da to ni povzročilo takšnih težav, kot so jih delodajalci napovedovali. Tatiana Golob IS ŠS SEJA SVETA USTANOVITELJIC JAVNEGA ZAVODA ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Župani predlagali razrešitev direktorice zdravstvenega doma Župani sedmih zgornjesavinj- skih občin so v torek, 10. decem- bra, sprejeli sklep, da naj Svet Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje odloča o razrešitvi direktorice zavoda Dar- je Es. Esovi je bila na tej seji sveta ustanoviteljic ponujena tudi mož- nost odstopa. OPOMBA REČIŠKE ŽUPANJE Po prejemu delnega revizij- skega poročila je županja Reči- ce ob Savinji Ana Rebernik po- vedala, da je iz poročila razbra- ti, da je Esova dobesedno razva- jala vse zaposlene. Izpostavila je, da nekateri zaposleni niso opra- vili niti rednega dela, za nadure pa je kljub temu lani šlo 40 tisoč evrov. Rebernikovo je podprl mo- zirski župan Ivan Suhoveršnik, ki je dejal, da bi že oktobra mora- li dobiti revizijsko poročilo in na osnovi tega odločati o zamenjavi direktorice. Skupno mnenje županov je bi- lo, da nazarski zdravstveni dom potrebuje nekoga, ki ga bo vo- dil po smernicah pridobivanja sredstev in kot dober gospodar. Za vodenje bodo iskali ekono- mista, govora o imenu kandida- ta, ki bi zamenjal Esovo, ni bilo. A bodo morali najprej spremeni- ti statut, v katerem je zapisano, da mora biti kandidat medicin- ske stroke. KREDIT BODO POPLAČALI Poleg tega so župani govorili o finančni izgubi zdravstvenega do- ma in pokritju kredita v višini 400 tisoč evrov, ki zapade v plačilo ja- nuarja. Esova se je z banko dogo- vorila, da se kredit podaljša še za eno leto. Višina novega kredita bo znana kasneje, saj bodo nekatere občine ustanoviteljice, med njimi občini Nazarje in Rečica ob Savinji, mogoče tudi Luče, že letos pokrile svoj delež izgube. Preostale, ki le- tos za to sredstev v proračunu ni- majo, bodo to storile v prihodnjem letu. Štefka Sem Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 6 Zdravstvo, Iz občin CESTA LEPA NJIVA–BELE VODE Skala zaprla cestišče in povzročila kup težav Če se skala, ki je padla z brežine na levi strani, ne bi ustavila na cestišču, bi zgrmela v hudourniški potok Ljubija in ga zajezila. (Foto: Benjamin Kanjir) V noči na 7. december se je na cesti v smeri proti Belim Vodam z desnega pobočja sredi hriba vsul plaz. To se letos ni zgodilo prvič, skala, ki je obstala na cestišču, pa je bila največja doslej. SKALA BI LAHKO ZAJEZILA HUDOURNIK Za pregledovanje in vzdrže- vanje te ceste je odgovorna mo- zirska Komunala. Med opravlja- njem pregledniške službe je bil v soboto zjutraj tako odkrit plaz, ki je onemogočil promet. Na ces- to je ob vsem grušču in zem- CEL DAN RAZBIJANJA SKALE Delavci so se odstranjevanja skale lotili strokovno. Domala ves dan so jo s pikerjem razbijali na manjše kose in sproti odvažali. Pa- ziti so morali, da odlomljeni deli ne bi padli v vodo ali se zavalili po hri- bu navzdol in s tem povzročili do- datno škodo. Skupno je bilo robe na cestišču za tri velike tovornjake, ki so material odpeljali stran. Skala, ki je zaprla cestišče, bi lah- ko pod sabo pokopala osebno vozilo s potniki vred, če bi se v tem času pri- peljali mimo. Ob njeni velikosti se vo- zilo pod njo niti opazilo ne bi. Pristoj- ni bodo zato morali razmisliti o teme- ljitejši sanaciji brežin te ceste, pre- den pride do kakšne hujše nesreče. Benjamin Kanjir Kar 33 ton težka skala je zgrmela na cesto. lji zgrmela kar 33 ton težka ska- la. Odsek je zelo ozek in nevaren, zato so se morali odstranitve lo- titi zelo previdno. Tik ob cesti je namreč hudournik Ljubija. Če bi skala padla v strugo, bi jo goto- vo zajezila in povzročila še veliko večje težave. SVET ZAVODA ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Nasprotujejo pridružitvi zgornjesavinjskega zdravstvenega doma velenjskemu V novembru so se zbrali čla- ni Sveta zavoda Zgornjesavinjske- ga zdravstvenega doma Nazar- je. Kot vedno je bila na sejo pova- bljena tudi direktorica zavoda Dar- ja Es. Potrdili so novega člana sve- ta mag. Franca Miklavca, ki zasto- pa zavarovance, in obravnavali šte- vilne zadeve. Svet zavoda ostaja še naprej brez predsednika. Na prej- šnji seji zavoda je z mesta pred- sednice odstopila Darja Kramer Štiglic, zato je tokratno sejo vodi- la namestnica predsednice Tere- zija Mavrič. POGOJI ZA PREVZEM VODENJA ZAVODA Že na pretekli seji so člani pre- dlagali predstavniku občine Ljub- no Stanku Rihterju, da razmisli o mestu predsednika. Ta je na tokra- tni seji vodenje sveta zavoda po- gojeval z združitvijo nazarskega zdravstvenega doma z velenjskim in prestavitev nujne medicinske pomoči (NMP) na Ljubno. Po bese- dah Rihterja so župani predlagali pridružitev nazarskega zdravstve- nega doma velenjskemu, kar je ze- lo presenetilo preostale člane sve- ta zavoda in Esovo. SVET ZAVODA PROTI ZDRUŽITVI Rihter je še dodal, da če svet za- voda ne podpre njegovih pogojev, bo odstopil kot član, saj brez dra- stičnih sprememb v tej vlogi ne vidi več pomena. Svet zavoda je sklenil, da odločitev o predsedni- ku preložijo na naslednjo sejo, ko bo znanih še več dejstev. Člani pa so odločno nasprotovali pridruži- tvi, niti niso izglasovali nezaupnice dosedanji direktorici zavoda Esovi. ČLANI KRITIČNI DO ZDRUŽITVE Predstavnik občine Nazarje Ja- nez Štiglic je dejal, da raje od- stopi, kot podpre Rihterjev pred- log. Tudi lučki predstavnik Klavdij Strmčnik je imel pomisleke nad združitvijo in ni bil navdušen nad tem predlogom. Predstavnik rečiš- ke občine Franc Bastl meni, da v Velenju že sedaj nimajo dovolj ka- dra in ga tudi za izvajanje dežur- ne službe na Ljubnem ne bo. Pred- vsem pa bodo morali poskrbeti, da za občane oskrba ne bo slabša, preden se karkoli dogovarjajo z ve- lenjskim zdravstvenim domom. Svoje dvome o tem, da se za lju- di ne bi nič spremenilo, sta izrazi- li zaposleni v zdravstvenem domu Staša Rojten in Darja Štiglic Kra- mer. Predstavnica zdravnikov Bri- gita Pukmeister, ki predlogu tudi ni naklonjena, je Rihterja povpra- šala glede drugega pediatra v za- vodu. Na Ljubnem lahko po bese- dah Rihterja poleg prostorov za NMP zagotovijo tudi prostore za pediatra. ZDRUŽITEV ZARADI RACIONALIZACIJE Ali se res župani nagibajo k pri- ključitvi nazarskega zdravstve- nega doma velenjskemu, smo Predstavnik občine Ljubno Stanko Rihter (levo) je pripravljen prevzeti vodenje sveta zavoda, v kolikor se nazarski zdravstveni dom združi z velenjskim. Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 7 Zdravstvo, Iz občin povprašali ljubenskega župana Franja Naraločnika. Njegov od- govor je bil: »Vsi se zavedamo te- že tega vprašanja. Misel, ki skoraj ne bi smela biti izrečena, za neka- tere. V razmišljanju po racional- nem izvajanju zdravstvene dejav- nosti pa še kako tehtna. Zmanjša- li bi lahko strošek vodstva in ka- dre bolj enakomerno razporedili ter ukinili nezdravo konkurenco, ki nam s takšnimi in drugačnimi pri- jemi prevzema kadre. Obstajajo se- veda še druge možnosti, o katerih se je tudi vredno pogovarjati.« V GORNJEM GRADU ZAGOVARJAJO KONCESIJE Na isto vprašanje je župan ob- čine Gornji Grad Anton Špeh od- govoril, da o priključitvi ne ve nič. Na pobudo županov so vsi zdravni- ki, patronaža, laboratorij in fiziote- rapija prejeli vprašalnik, ali so za- interesirani za koncesijo. Odgovo- rov še ne pozna, je pa prepričan, da je prava rešitev podelitev kon- cesij za vse dejavnosti. Glede grad- nje je omenil, da, če bi se vse obči- ne za dve leti odpovedale asfaltira- nju cest, bi lahko postavili mode- ren zdravstveni center, ki je v Zgor- nji Savinjski dolini potreben, prebi- valci si ga zaslužijo. Potem bi brez težav dobili tudi zdravnike za delo. POENOTENJA MED ŽUPANI NI Ker je pet občin podpisalo pis- mo o nameri (podpisali nista Ob- čini Nazarje in Mozirje) na pobudo za gradnjo zdravstvenega centra na Ljubnem ob Savinji, Špeh zago- varja to možnost. Center bi gradil podjetnik Iztok Podkrižnik. Le-ta bi tudi odkupil zdravstvene posta- je, katerih ne bi več potrebovali, je omenil Špeh. Selitev NMP na Ljub- no podpira, saj bi bila pomoč s te- ga mesta približno enako doseglji- va za vse občane. Po njegovih be- sedah je velika težava, ker se župa- ni nikakor ne morejo poenotiti pri nobeni stvari, zato je tudi nemogo- če izvesti kakšne spremembe. S PRIKLJUČITVIJO VELENJU NE BI BILI NIČ PRIKRAJŠANI Tudi mozirski župan Ivan Suho- veršnik je na seji občinskega sve- ta povedal, da o pridružitvi ZD Ve- lenje ne ve nič. Glede vračila na- jetega kredita nazarskega zdra- vstvenega doma je dejal, da je šest občin (nazarskega župana Mateja Pečovnika na kolegiju zgornjesa- vinjskih županov ni bilo zaradi bol- niške odsotnosti) za to, da zdra- vstveni dom še enkrat vzame krat- koročni kredit v isti vrednosti. Sam podpira predlog podelitve koncesij zdravnikom in ostalim službam. Še vedno je mnenja, da je treba zamenjati direktorico za- voda. Omenil je tudi prizadevanja nekaterih občin, da se sedež NMP preseli na Ljubno. Meni, da priklju- čitev Velenju ne bi bila tako slaba in da ne bi bili zato nič prikrajšani. NA LJUBNEM PROSTOR ZA NMP ŽE IMAJO »Selitev NMP na Ljubno je z vseh racionalnih razmišljanj naj- bolj naravna in logična rešitev. Postaviti NMP v središče doline bi bilo res nujno in potrebno za bolj- šo oskrbo vseh Zgornjesavinjča- nov. Občina Ljubno je v bližnji pre- teklosti z visokimi finančnimi vlož- ki samostojno izvedla popolno prenovo zdravstvene postaje in v primeru potreb bi gotovo našli pri- merne prostore za delovanje NMP in finančne vire za izvedbo potreb- nih investicij. Seveda z željo, da bi o tem dosegli soglasje vseh ob- čin in skupno izvedli investicijo. V skrajnem primeru pa tudi samo s tistimi, ki menijo, da je v to rešitev smiselno vlagati. In teh drugih, po- leg občin, ni malo,« je na možnos- ti selitve NMP na Ljubno odgovoril Naraločnik. Tekst in foto: Štefka Sem V svet zavoda je bil potrjen Franci Miklavc (levo), sejo je vodila namestnica predsednice Terezija Mavrič. ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Šest občin bo pristopilo v skupno občinsko upravo Mozirska občina bo preostalim izstavljala račune za povrnitev stroškov zaposlenih. Zgornjesavinjske občine bo- do odslej še bolj povezane. Razen v nazarski so se v ostalih občinah v dolini odločili, da bodo ustanovili skupno občinsko upravo za podro- čje proračunskega računovodstva. Sedež skupne uprave bo v Mozirju, vodjo bodo izbrali med šestimi ra- čunovodji občin. Računovodje bo- do po sprejemu odloka, ki ga v teh dneh sprejemajo občinski sveti, zaposleni na mozirski občini. LAHKO SE BODO NADOMEŠČALI Želja po ustanovitvi skupne ob- činske uprave za omenjeno podro- čje je med župani tlela že dlje ča- sa, saj ima večina občin le enega računovodjo. Če pride do njegove daljše odsotnosti, je to lahko za ob- čino velika težava. V skupni upra- vi si bodo med seboj pomagali in se nadomeščali, a še vedno delali vsak za svojo občino. V GORNJEM GRADU ZA ŠIRITEV V preteklem tednu so v prvem branju odlok o ustanovitvi skupne uprave obravnavali v občinah Mo- zirje in Gornji Grad. V obeh občinah so si bili svetniki enotni, da je zdru- ževanje dobra odločitev. Gornje- grajski župan Anton Špeh je ome- nil, da je še več področij, kjer bi se lahko združevali, zato je velika ver- jetnost, da bodo postopno dodajali še druga, nosilci skupne uprave pa bi se porazdelili po občinah. SEDEŽNA OBČINA UPRAVE BO MOZIRJE Mozirski župan Ivan Suho- veršnik je svetnikom povedal, da bo mozirska kot sedežna občina zaposlila računovodje. Ta občina bo preostalim izstavljala račune za povrnitev stroškov zaposlenih. Kot sedežna občina bo za zaposlene v skupni občinski upravi v letu 2020 na osnovi zahtevka dobila 30 od- stotkov stroškov zaposlenih, povr- njenih od države, saj ta finančno podpira skupne organe občin. SODELOVANJE S SAŠA REGIJO Oba občinska sveta sta v dru- gi obravnavi potrdila tudi odlok o ustanovitvi Skupne občinske upra- ve SAŠA regije. Kot preostale obči- ne Zgornje Savinjske doline ti dve občini uporabljata storitve medob- činskega redarstva in inšpekcije. V obeh občinah je odlok na kratko predstavila vodja medobčinske in- špekcije, redarstva in varstva oko- lja Sonja Glažer. V Mozirju bodo uporabili tudi storitve občinskega odvetništva. Razlaga Suhoveršnika je bila, da so se za to odločili, ker bo vred- nost storitev prav gotovo nižja, kot če bi sodelovali z odvetniško družbo. V Občini Gornji Grad se za druga področja sodelovanja niso odločili. Štefka Sem Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 8 Iz občin, Gospodarstvo, Zdravstvo ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Spremenjen čas dežurstva po novem letu Od 1. januarja 2020 bo dežurna služba v zdravstveni postaji Mozirje delala ob sobo- tah, nedeljah in praznikih med 7. in 21. uro. Izven tega časa za prebivalce Zgornje Sa- vinjske doline deluje 24-urna dežurna služ- ba v ZD Velenje. Svet zavoda Zgornjesavinjskega zdravstve- nega doma Nazarje je sprejel sklep, da naj se di- rektorica Darja Es dogovori z velenjskim zdra- vstvenim domom za polletno podaljšanje dežu- rstev s strani njihovih zdravnikov. Na sestanku z vodstvom velenjskega zdravstvenega doma se je Esova za podaljšanje dogovorila. POMANJKANJE ZDRAVNIKOV TUDI V VELENJU Ker imajo tudi v Zdravstvenem domu Velenje veliko težav zaradi pomanjkanja zdravnikov, so bili pripravljeni skleniti dogovor le za dežurstva v dnevnem času, in sicer za sobote, nedelje in praznike med 7 . in 21. uro. Spremenjen čas dežu- rstev začne veljati s 1. januarjem. NAMESTO V MOZIRJE, KAR V VELENJE Velenjski zdravniki pravijo, da veliko ljudi na- mesto v dežurno službo v Mozirje prihaja kar v Velenje. Ker se tam spopadajo z velikimi obre- menitvami, si želijo, da Zgornjesavinjčani dežu- rnega zdravnika v času, ko je ta v Mozirju, obi- skujejo tam. Drugi razlog, da ponoči zdravnika v Mozirju ne bo več, je ta, da lekarna v kraju pono- či ne dela, in je tako vsakdo primoran iti po zdra- vila v Velenje. Štefka Sem KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Donirali sredstva za nakup bolniške postelje Ivan Drev (levo) je donacijski ček predal direktorju Bolnišnice Topolšica Juriju Šorliju. (Fotodokumentacija KZŠD) Že nekaj let zapovrstjo v Kmetijski zadrugi Šaleška dolina denar, ki bi ga namenili za na- kup in pošiljanje prazničnih voščilnic, raje dajo v dobrodelne namene. Tokrat so kot prejemni- co izbrali Bolnišnico Topolšica, ki obeležuje sto let delovanja. PRIDOBITEV ZA BOLNIKE IN OSEBJE V četrtek, 5. decembra, so predstavniki za- druge obiskali bolnišnico in direktorju Juriju Šorliju čestitali ob visoki obletnici delovanja ter mu predali donacijo v višini 1.000 evrov. S tem bodo pripomogli k nakupu sodobne bolnišnič- ne postelje. Nova pridobitev bo bolnikom omo- gočila prijetnejše bivanje in hitrejše okrevanje, zaposlene pa razbremenila pri oskrbi slabše po- mičnih bolnikov. DAJATI POMENI GRADITI LEPŠO BODOČNOST Direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivan Drev je ob tej priložnosti dejal: »Dajati oko- lju in skupnosti pomeni oblikovati lepšo priho- dnost.« Ob tem je še povedal, da se v zadrugi voščilom in dobrim željam tudi tokrat ne bodo odpovedali. Pošiljali jih bodo, a v elektronski ob- liki. »Preko e-sporočil bomo voščili našim naj- zvestejšim strankam, dobaviteljem in poslov- nim partnerjem,« je še dodal Drev. Marija Lebar SREČANJE Z ŽUPANJO OBČINE REČICA OB SAVINJI ANO REBERNIK Predstavila razvojni program občine Županja Ana Rebernik si želi čim več sodelovanja z občani in v tem duhu je potekal pogovor o aktualnih temah. Županja občine Rečica ob Savinji Ana Re- bernik je 25. novembra, v času javne razgrnit- ve predloga proračuna za prihodnje leto, na po- govor povabila občanke in občane. V prostorih Medgen borze je prisluhnila njihovim pobudam in odgovarjala na zastavljena vprašanja. ZA ŠIROK NABOR DEJAVNOSTI Srečanje je bilo namenjeno predvsem pogo- voru in konstruktivni izmenjavi mnenj. Reber- nikova je zainteresiranim na kratko predstavila razvojni program občine in nekaj poudarkov iz predloga proračuna za prihodnje leto. Kot je de- jala, poskušajo zagotoviti sredstva za pester na- bor dejavnosti in področij ter se dotakniti čim širšega kroga prebivalstva. Beseda je tekla o morebitni nadgradnji tr- škega jedra z amfiteatrom v primeru pridobitve sredstev in o postavitvi avtobusne postaje v je- dru kraja. V nadaljevanju so izpostavili predvi- deno sanacijo cestnega omrežja. Veliko slabe volje med občani povzročajo težka tovorna vo- zila, ki se ne držijo omejitve glede teže in tako predstavljajo veliko obremenitev za ceste. Raz- pravljali so še o posodobitvi javne razsvetljave, spremembi prostorskega načrta in o zdravstvu v Zgornji Savinjski dolini. Po mnenju županje se zaradi pomanjkanja zazidljivih parcel in prostih stanovanj mladi iz- seljujejo. Kot zaskrbljujoče dejstvo je izpostavila upad rojstev v zadnjem letu, saj podatek zgovor- no priča o utripu kraja. Če se bo trend v prihodnjih letih nadaljeval, to ne pomeni nič dobrega za kraj, na daljši rok pa lahko ogrozi obstoj osnovne šole. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 9 Gospodarstvo BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Nenehen razvoj odgovor na zaostrene tržne razmere Gradnja novega razvojnega centra, ki ga pos- tavljajo nad proizvodno halo BSH Hišni aparati Nazarje, vidno napreduje. V podjetju bodo otvo- ritev objekta vključili v praznovanje 50-letnice obstoja tovarne, ki jo bodo obeležili prihodnje leto. Tudi sicer so z letošnjim poslovnim letom v največji zgornjesavinjski gospodarski druž- bi zadovoljni. Kot kažejo rezultati, bodo načrto- vano proizvodnjo presegli za okoli 4 odstotke. V prvi polovici prihodnjega leta načrtujejo zače- ti s proizvodnjo najnovejšega univerzalnega ku- hinjskega aparata Bosch Cookit. REZULTATI BOLJŠI OD LANSKIH Kot je povedal direktor Matija Petrin, odgo- voren za tehnično področje, pri njih ne čutijo ohlajanja gospodarstva, o katerem govorijo po svetu. Rezultati nakazujejo, da bo poslovanje pri Direktor Matija Petrin: »Z veseljem pričakujemo konec leta, ko se bomo spet lahko razveselili dobrih rezultatov.« (Foto: MŠ) Okoli 2.600 m2 bodo pridobili z novim centrom za razvojne procese. njih boljše od lanskoletnega in da bodo načr- te letos presegli za okoli štiri odstotke. So sre- di glavnega dela sezone. Petrin je ob tem pove- dal: »Z veseljem pričakujemo konec leta, ko se bomo spet lahko razveselili dobrih rezultatov.« Prepričan je, da bo začetek proizvodnje nove- ga aparata Cookit dal dodaten zagon za razvoj. Nov izdelek je plod slovenskega znanja, najprej pa ga bodo preizkusili na nemškem tržišču. KOMPETENČNI CENTER Izjemno skupino razvojnih strokovnjakov, ki jih imajo v Nazarjah, so znotraj skupine BSH že pred leti prepoznali kot velik potencial. O njihovi prizadevnosti pričajo vsakoletna visoka prizna- nja na področju inovacij in izboljšave na posa- meznih aparatih za pripravo hrane in pijač, ki so jih deležne njihove inovativne rešitve. V Nazarjah je že več kot četrt stoletja kompe- tenčni center aparatov za pripravo hrane. V tu- kajšnjem razvojnem oddelku razvijajo produk- te, ki jih skupina proizvaja tudi v drugih državah, kot so Poljska, Indija in Kitajska, vodenje projek- tov pa izhaja iz tovarne v Nazarjah. NENEHEN RAZVOJ JE NUJA V podjetju se že dolgo zavedajo, da je poslov- ni uspeh odvisen od stalnega razvoja in priza- devanj po izboljšavah. Prav zato so v zadnjih de- setih letih temeljito reorganizirali proizvodnjo, nadgradili logistiko in prešli iz proizvodnje eno- stavnih aparatov na celovite, tehnično dovrše- ne produkte, ki imajo veliko višjo dodano vred- nost. Za izdelke, ki nastajajo v Nazarjah, so znot- raj skupine izključni proizvajalec. Sicer znotraj skupine velja, da bodo prav v Nazarjah izdelovali vse naprave, povezane z di- gitalizacijo. Ta postaja tako pri proizvodnih pro- cesih kot pri samih izdelkih vse pomembnejša. VELIKA NALOŽBA BO ZAKLJUČENA KONEC LETA 2020 Tudi zato so se lotili izgradnje novega razvoj- nega centra, ki bo med drugim prinesel nekaj novih zaposlitev. »Trenutno imamo zaposlenih 260 inženirjev. Iščemo še nekaj mladih inže- nirjev z novimi idejami, predvsem s področja IT tehnologij,« je pojasnil Petrin. Z izgradnjo novega centra bodo vzpostavi- li boljše pogoje za razvoj. Ker so v zadnjem ob- dobju dodobra izkoristili prostorske možnosti, so se odločili novi center postaviti nad obstoje- čo halo. Tako bodo pridobili okoli 2.600 kvadra- tnih metrov za razvojne procese, več bo prosto- ra za razvojne laboratorije, večja bo testna ku- hinja. Celotna izgradnja in vzpostavitev centra je razdeljena na tri faze, naložba, vredna okoli 3 milijone evrov, pa naj bi bila zaključena do kon- ca prihodnjega leta. Marija Lebar Gradnja novega razvojnega centra, ki ga postavljajo nad proizvodno halo BSH Hišni aparati Nazarje, vidno napreduje. (Foto: IS) Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 10 ZIMSKO LETNI TURISTIČNI CENTER GOLTE PRAZNUJE 50-LETNICO Želijo izboljšati sistem umetnega zasneževanja ŽIVE JASLICE V DOL-SUHI Pripravili bodo čarobno doživetje božične skrivnosti Direktor mag. Mitja Terče je povedal, da želijo kupiti dve hitri štirisedežnici, izboljšati sistem umetnega zasneževanja in si zagotoviti več vode. Zimsko letni turistični center Golte, ki je v ukrajinsko-slovenski lasti, letos obeležuje 50 let od za- četka delovanja. Na prvo decem- brsko soboto so odprli novo smu- čarsko sezono. Medtem ko so la- ni imeli 120 smučarskih dni, za le- tos upajo, da bodo ob primernem vremenu to številko lahko poveča- li. Ob otvoritvi so pripravili pester program. Na miklavževo so za za- bavo poskrbeli v restavraciji Med- vedjak z nastopom glasbenih sku- pin, smučišče je odprla smučar- ka Ana Drev. Obiskovalci so lah- ko sodelovali v nagradi igri, otro- ke je obiskal Miklavž. Ob koncu le- ta bodo gostom pripravili tudi sil- vestrovanje. NAČRTI ZA PRIHODNOST Medtem ko so lani uspeli obno- viti 12 apartmajev, so letos zaključi- li obnovo še dodatnih dvajset. Tako imajo na Golteh 400 postelj. V pri- hodnjih letih po besedah direktor- ja mag. Mitje Terčeta želijo kupi- ti dve hitri štirisedežnici, izboljša- ti sistem umetnega zasneževanja in si zagotoviti več vode. Z njo bi zagotovili tehnični sneg na doda- tnih dveh progah. Želijo si tudi in- vesticije v poletno sezono, v sle- dnji obisk v primerjavi s pretekli- mi leti narašča. Urediti namerava- jo nove pohodne in kolesarske po- ti ter doživljajski park. Načrtov pet desetletij staremu smučarskemu centru ne manjka. O njih bomo še poročali, prav tako kot ob njegovi otvoritvi decembra 1969. PRED POL STOLETJA NAJVEČ POZITIVNIH ELEMENTOV ZA RAST CENTRA Tedanje Avtoturistično podje- tje Izletnik se je odločilo, da bo v naši dolini gradilo tiste turistič- ne objekte, ki ne bodo pomembni samo za gospodarsko rast doline, temveč za širše območje. Po pre- mišljeni študiji so izbrali Golte, ker je na slednjem bilo največ pozitiv- nih elementov za rast in delovanje centra. Med gradnjo je prišlo ne- kajkrat do zastojev zaradi slabega vremena in zamujanja rokov neka- terih izvajalcev. Nastal je turistični center, ki so ga razdelili na tri dele. Na spo- dnji postaji so odprli parkirišče in manjšo restavracijo. Gondola je imela kapaciteto za 60 ljudi in je bila največja v Jugoslaviji. Prav ta- ko je bila najhitrejša, saj je pot, dol- go nekaj več kot tri kilometre pre- ko štirih stebrov, prepeljala v pičlih desetih minutah. V SPALNEM DELU 48 LEŽIŠČ, V GOSTINSKEM 80 SEDEŽEV Na zgornji postaji gondolske žič- nice je bil prostor za strojno opre- mo in hotel za zahtevne in malo manj zahtevne goste. Dvonadstro- pni objekt je imel v spalnem delu 48 ležišč, v gostinskem pa pros- tor za 80 sedežev. V pritličju je bil prostor za restavracijo, shrambo in popravilo smuči ter manjša pro- dajalna spominkov. Sestavni del objekta je tudi sedežnica, ki pelje na Medvedjak. Šestometrska se- Jaslice so kipci ali slike, postav- ljeni za božične praznike kot po- nazoritev Kristusovega rojstva. Na Slovenskem so prvi postavili jasli- ce jezuiti. To je bilo v cerkvi sv. Ja- koba v Ljubljani leta 1644. V njih so poldrugi meter visoke skulp- ture, kipi, ki v zaporednih različ- nih prizorih predstavljajo božične skrivnosti. V božičnem času jasli- ce s figurami najdejo svoje mesto v mnogih hišah. V PREDSTAVI BO SODELOVALO VEČ KOT 30 POSAMEZNIKOV Da bi popestrili božični čas, so se tudi v Turističnem društvu Reči- ca ob Savinji že pred več kot dve- ma desetletjema odločili za posta- vitev živih jaslic. Prva znana upo- dobitev živih jaslic sega v leto 1223, ko je sv. Frančišek Asiški v italijan- skem Grecciu obhajal božični ve- čer v votlini nad vasjo. Člani društva so idealno mesto za uprizoritev Jezusovega rojstva našli v opuščenem kamnnolo- mu v Dol-Suhi, v neposredni bliži- ni gostišča Atelšek. V dolgih letih so se zvrstili številni obiskovalci, ki so uživali v prijetnem ambientu. V društvu upajo, da bo tako tudi le- tos, ko vabijo na ogled živih jas- lic na božični dan, v sredo, 25. de- cembra. Predstavi, v katerih bo so- delovalo skoraj 30 posameznikov, s petjem pa ju bodo obogatili čla- ni benda Tona vokala, bosta ob 17. in 18.30 uri. Prijazno vabljeni na ča- robno doživetje božične skrivnosti. Marija Šukalo Turistični center na Golteh so namenu predali na začetku zime leta 1969. (Foto: M. Gorjanc) dežnica je lahko v uri prepeljala tristo smučarjev. LJUBITELJI SMUČANJA LAHKO SMUČALI KOT NIKJER V JUGOSLAVIJI Ker je imela gondolska žični- ca kapaciteto 600, sedežnica pa le 300 oseb na uro, so zgradili še dve vlečnici. Na vrhu Medvedjaka sta bila še razgledni stolp in okrep- čevalnica. V neposredni bližini ho- tela je bilo šest depandans različ- nih podjetij. Pred petimi desetletji so na Gol- teh stavili na zimsko sezono, saj so predvidevali, da bo sneg od sredi- ne decembra do aprila. Zaradi se- verne lege in travnatih površin so domnevali, da lahko teptalni stroj sezono še podaljša. Na 12 hektar- jih površin so pripravili proge tako za začetnike kot tiste, ki smučanje dobro obvladajo. Že decembra pred pol stoletja so napovedali gradnjo vlečniških naprav na Starih stanih. Te naj bi poskrbele za pravi smučarski eldo- rado, kjer se bodo ljubitelji smuča- nja lahko nasmučali kot nikjer v Ju- goslaviji. Izletnik je v ta center vložil preko dve milijardi dinarjev, zato so priča- kovali, da bodo prebivalci Zgornje Savinjske doline pomagali pri pri- zadevanjih za večji obisk, saj po- meni obisk centra tudi obisk doline. Marija Šukalo Gospodarstvo, Organizacije Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 11 SOLČAVSKI OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT DOČAKAL JAVNO OBRAVNAVO Potrebno je bilo veliko usklajevanja Prvi torek v decembru je v Solčavi potekala javna obravnava občinskega prostorskega na- črta (OPN) in okoljskega poročila, ki je bila or- ganizirana v okviru javne razgrnitve obeh doku- mentov. Po predstavitvi se je med prisotnimi ob- čani razvila burna razprava glede omejitev, ki jih pri varovanju prostora postavlja zakonodaja. PRIPOMBE ŠE DO 18. DECEMBRA Oba dokumenta sta bila javno razgrnjena 18. novembra in sta na ogled en mesec, torej do 18. decembra. V tem času je na razgrnjeno gradi- vo mogoče dajati pripombe in predloge, je na javni obravnavi pojasnil občinski urbanist Pe- ter Rušnik. Občina bo v nadaljevanju vse pre- jete pripombe preučila in do njih zavzela stali- šče ter dokumentacijo poslala nosilcem ureja- nja prostora v drugo mnenje. POTREBNIH JE BILO VELIKO USKLAJEVANJ Potek sprejemanja prostorskih dokumentov je bil zelo zahteven, je povedala Mojca Furman iz podjetja Urbanisti, d. o. o., Celje. Predstavila je postopek priprave OPN, s katerim so pričeli le- ta 2014. Ker je na Solčavskem več varovanih na- ravnih območij, je bila priprava zelo zahtevna in dolgotrajna, potrebna so bila številna usklajeva- nja z nosilci urejanja prostora. Pri pripravi novega OPN je bilo obravnava- nih 185 pobud. Iz spiska predlaganih sprememb je razvidno, da se spreminja namenska raba za stavbna zemljišča na skupni površini več kot deset hektarjev, v kmetijsko zemljišče na več kot 35 hektarjih. DOKONČNI SPREJEM PRIHODNJE LETO Martin Gregorc iz podjetja Matrika je pojas- nil potek in vsebino priprave okoljskega poro- čila. Po končani predstavitvi se je razvila burna razprava, prisotni so imeli kar nekaj vprašanj in številne pripombe, glede umeščanja malih hi- droelektrarn v prostor in številnih zavarovanj, ki omejujejo občane. Kot je dejala županja Katarina Prelesnik, na občini upajo, da bodo nov OPN sprejeli v prvi po- lovici leta 2020 in s tem pripomogli k lažjim od- ločitvam investitorjev. Marija Lebar PODELILI PRIZNANJA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Ciril Kunst st. prejel častno listino Ciril Kunst st. je prejel častno listno PZS za dolgoletno predano delo v društvu in za delo z mladimi. (Fotodokumentacija PD Rečica ob Savinji) Planinska zveza Slovenije je s podelitvijo naj- višjih priznanj izrazila spoštovanje prejemni- kom za njihovo dolgoletno neutrudno in pre- dano prostovoljno delo v planinstvu. Podelitev so izvedli v soboto. 7. decembra, v sodelovanju z laškim planinskim društvom in občino. Med enajstimi dobitniki najvišjega priznanja zveze – častne listine je tudi Ciril Kunst st. Prejel jo je za dolgoletno predano delo v rečiškem planin- skem društvu, za delo z mladimi, s čimer je dal pečat svojemu kraju. PREDSEDNIK Z NAJDALJŠIM STAŽEM Kunst je bil prvi predsednik nadzornega od- bora društva, ki je bilo ustanovljeno pred štiri- desetimi leti. Več kot desetletje je bil na njego- vem čelu in tako postal predsednik z najdaljšim stažem. Pod njegovim vodstvom je društvo do- bilo grb, ki ga je sooblikoval tudi on. Na Stonu so razvili svoj prapor. VZGOJA MLADIH V času njegovega vodenja je vzgoja mladih postala ena od osnovnih nalog društva. V šoli so ustanovili planinski krožek, v vrtcu so k po- hodu spodbujali najmlajše. Zaradi zagotavljanja varnega vodenja po hribih so se pod njegovim vodstvom začeli usposabljati vodniki Planinske zveze Slovenije, gorski stražarji, markacisti in varuhi gorske narave. Marija Šukalo PRENOVA LOKALNEGA VODOVODA V PUSTEM POLJU Prvi del projekta vreden okoli 85 tisoč evrov Za izvedbo del na vodovodih je bilo potrebno prekopati obe cesti skozi vas. (Fotodokumentacija Občine Nazarje) Občina Nazarje je, kot smo že poročali, pris- topila k prestavitvi in novogradnji vodovoda, ki poteka v Pustem Polju v skupni dolžini malo manj kot kilometer. Vremenske razmere izved- bi projekta niso ravno naklonjene, kljub temu so izvajalci Komunale Mozirje v tla že položili vodo- vodne cevi. Za izvedbo je bilo potrebno preko- pati obe cesti skozi vas. Letos bodo cesti za pro- met usposobili v makadamski izvedbi. Prvi del projekta, ki bo zaključen to leto, bo vreden oko- li 85 tisoč evrov. ASFALT NA CESTAH PRIHODNJE LETO V teh dneh so pridobili soglasje za služnos- tno pravico na delu zemljišča, kjer bodo za pot- rebe vodovoda zgradili velik betonski jašek. Ob- činska uprava pripravlja projektno dokumen- tacijo, spomladi bo objavila nov razpis za dru- gi del projekta. Ob tem nameravajo v dogovoru s podjetjem Elektro Celje v tla položili tudi elek- tro kabel in pripraviti stojna mesta za luči javne razsvetljave. Sledila bo dokončna ureditev oko- lice in ceste z asfaltno preplastitvijo. Marija Lebar Organizacije, Iz občin Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 12 Kultura, Iz občin, Organizacije, Oglasi ZAKLJUČNO SREČANJE ODRASLIH SLOVENSKIH LITERATOV Med najboljšimi v državi tudi Marija Marjana Rihter V Sežani je 24. novembra potekalo zaključno srečanje odraslih slovenskih literatov, ki so so- delovali na natečaju V zavetju besede 2019. Do- godek sta v sodelovanju organizirala Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in revija Mentor. Stro- kovna komisija je izbirala med besedili 186 lite- rarnih ustvarjalcev in izbrala najboljše. Med 27 nominiranih avtoric in avtorjev se je uvrstila tu- di Marija Marjana Rihter iz Delc. DELAVNICA IN ZAKLJUČNA SLOVESNOST Državna selektorica Barbara Korun, pesni- ca, pisateljica, esejistka in mentorica literarnih delavnic, je z nominiranimi literati na državnem srečanju v Sežani izvedla dopoldansko delavni- co in pogovor o literaturi. Izmed vseh nomini- ranih besedil v šifrah je izbrala pet finalistov v treh starostnih kategorijah (30-49 let, 50-70 let, nad 70 let), ki so se predstavili na večerni prire- ditvi v Kosovelom domu v Sežani ob kulturnem programu. VESELA LEPE UVRSTITVE Čeprav se med pet najboljših Rihterjeva ni uvr- stila, je svojega dosežka – uvrstitve med 27 naj- boljših v državi, zelo vesela. »Nisem pričakovala takšne uvrstitve ob tako bogati beri literarnih be- sedil slovenskih avtorjev,« je povedala. Za ljubi- teljsko pesnico je že nekaj priznanj in samostojni knjižni zbirki. Redno objavlja v vsakoletnih zbor- nikih Kulturnega društva Slap. Je tudi članica lite- rarne sekcije Bele stopinje. Že nekaj časa priprav- lja izdajo še ene samostojne zbirke poezije. Tekst in foto: Marija Lebar OBČINA NAZARJE Z novo gasilsko opremo do večje varnosti V prostorih gasilskega doma Gorica ob Dreti je potekala svečana predaja nove gasilske opre- me v uporabo gasilskim društvom nazarskega gasilskega poveljstva. Opremo je predal župan občine Nazarje Matej Pečovnik. ZAHVALA ZA PREDANOST Prisotni so bili poveljniki prostovoljnih gasilskih društev Nazarje, Šmartno ob Dreti in Gorica ob Dreti ter poveljnik občinskega gasilskega povelj- stva. Župan se je ob tej priložnosti zahvalil vsem gasilcem za srčnost in predanost njihovemu pos- lanstvu pomagati bližnjemu v stiski. Glede na to, da je proračun za leto 2020 že v javni obravnavi, je Pečovnik povabil gasilce, da oblikujejo potrebe po opremi za prihajajoče proračunsko leto. Marija Marjana Rihter je uvrstitve med 27 najboljših v državi zelo vesela. Z leve: župan Matej Pečovnik, poveljnik občinskega poveljstva Tomaž Farkaš in poveljniki treh PGD – Sebastjan Solar (Nazarje), Marko Gluk (Šmartno ob Dreti) in Bojan Matko (Gorica ob Dreti) na predaji nove gasilske opreme USKLAJENE POTREBE PO OPREMI Občina Nazarje je letos po objavljenem jav- nem razpisu sklenila okvirni sporazum s podje- tjem Webo za nabavo gasilske opreme v nasled- njih štirih letih. Po pogodbi se enkrat letno na- roči gasilska oprema, ki jo mora za svoja tri pro- stovoljna gasilska društva zagotavljati občina. Na nazarskem gasilskem poveljstvu letno uskladijo potrebe treh gasilskih društev po op- remi, sledi javni razpis in sama nabava ter nato predaja opreme v uporabo. Za opremo, ki so je župan tokrat predal gasilcem, je občina odštela okoli 13 tisoč evrov. Marija Lebar, fotodokumentacija Občine Nazarje Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 13 Kultura JUBILEJNI 25. EX TEMPORE MOZIRSKI GAJ Četrt stoletja likovnih srečanj z motivi Mozirja in okolice V Galeriji Mozirje so na ogled dela jubilejnega Ex tempora, katerega idejni vodja in gonilna sila je že vse od začetkov Jure Repenšek (drugi z leve). V Mozirju je septembra potekal že 25. Ex tempore Mozirski gaj. »Srebrni« slikarski štu- dijski dnevi se vse od začetkov odvijajo v okvi- ru KD Jurij Mozirje in pod budnim očesom idej- nega vodje in gonilne sile, likovnega pedago- ga Jureta Repenška. Dela jubilejne likovne kolonije so na ogled postavili na dveh mestih. Ob zaključku likovnega druženja v Slomškovi dvorani, na pragu prazničnega decembra pa še v galeriji, ki deluje pod okriljem Osrednje knjižnice Mozirje. RDEČA NIT LIKOVNEGA USTVARJANJA MOZIRJE IN MOZIRSKI GAJ Edino tovrstno srečanje likovnih ustvarjalcev na območju Zgornje Savinjske doline ima zavi- dljivo tradicijo ter za kraj in okolico širši pomen. Na Ex temporu je sodelovalo 16 akademsko izo- braženih in ljubiteljskih slikarjev. Kot je uvodo- ma dejala postavljavka razstave in povezoval- ka dogodka Vladka Planovšek, se vsak ume- tnik podaja na raziskovalno pot v svoje likovne svetove: »Kolikor udeležencev, toliko načinov li- kovnega izražanja in toliko likovnih zgodb.« Mo- tiv Mozirja in Mozirskega gaja je rdeča nit, ki po- vezuje likovna dela. V razstavnem prostoru nato nastane simbioza, znotraj katere vsak eksponat ohrani svojo samostojnost in suverenost. O GORNJEGRAJSKEM URBARJU IZ LETA 1426 Dr. Peter Weiss o popisu domačij in njihovih dajatvah Imena krajev se v 600 letih niso veliko spre- menila. V urbarju so zapisana imena Tirov- sek, Černilec, Sv. Nikolaj, Mačkov kot, Kriška ves, Floriani Berg, Čeple in podobno. Dr. Peter Weiss iz Spodnjih Kraš ni le jezikoslovec in dialektolog, tudi zgodovina naših krajev ga zelo zanima. Gornjegrajski urbar iz leta 1426 je za zgodovi- narje in ljudi, ki jih zanima zgodovina, zelo po- memben dokument. V tem letu so pisarji za pot- rebe zemljiške gospode popisali podložnike in njihove dajatve. Takrat je ozemlje Zgornje Sa- vinjske doline spadalo pod oglejski patriarhat. V gornjegrajski Zeliščarni je o urbarju predaval dr. Peter Weiss, dogodek je organiziral zavod Mes- to na vasi s podporo Občine Gornji Grad. OBVEZNE DAJATVE V urbarju so naštete hiše, številna doma- ča imena lahko prepoznamo še sedaj. Obmo- čje Gornjega Grada je spadalo pod urad Tirosek, kamor so spadala naselja od Črnivca do meje z Ljubnim. Poleg navedbe vsake domačije je pisa- lo, kakšno desetino mora oddati gospodar. Naj- večkrat je bilo to v obliki pridelkov glede na ve- likost domačije. Nemalokrat je bilo določen del treba oddelati na tlaki in plačati v denarju. Na domačijah, kjer se jim je pripetila kakšna na- ravna nesreča, so pod opombo zapisali njiho- ve »odpustke«. PRVIČ OMENJENA AJDA V uradu Tirosek je bilo 700 do 800 hiš, popi- bil po priseljencih s Tirolske. Dajatve so pobira- li na vnaprej določenih krajih, med drugim je bil takšen kraj v Otoku pri Bočni. V zapisih se tak- rat prvič pojavi ajda, ki so jo z Bližnjega vzho- da prinesli križarji. Navedena je kot pagane, po- ganska rastlina. VELIKO GRADIVA TUDI ZGORELO Urbar je izdan v dveh knjigah, zapisanih v go- tici. Podobnih pisnih virov je najbrž bilo pozne- je še kar nekaj. Med drugo svetovno vojno je lju- bljanska nadškofija, ki je imela takrat letno rezi- denco v Gornjem Gradu, veliko gradiva preseli- la v Ljubljano, veliko pa ga je zgorelo ob uniče- nju graščine. Obiskovalci predavanja so si lahko ogledali kopijo urbarja, za predavatelja so imeli tudi precej vprašanj, vezanih na zgodovino Gor- njega Grada in vpise v urbarju. Tekst in foto: Štefka Sem sanih zelo točno s hišnimi imeni in imeni gos- podarjev, je povedal Weiss, povprečna družina je takrat štela 5,5 osebe. Tirosek naj bi ime do- DEL EX TEMPORA ŽE 25 LET TUDI REPENŠEK Likovna srečanja so se na pobudo Jureta Re- penška pričela kot enodnevni dogodek. S ča- som so prerasla na nekajdnevno ustvarjanje: »Slikarji k nam prinesejo delček svoje kulture, veselijo se lepot našega kraja, ob tem pa svoja občutja prenesejo na slikarska platna.« PONOSNI NA TRADICIJO LIKOVNIH SREČANJ Odprtje razstave so popestrili učenci Glas- bene šole Nazarje, s strokovno besedo pa jo je pospremila likovna kritičarka in dolgoletna so- delavka kolonije Anamarija Stibilj Šajn. Spre- hodila se je med razstavljenimi deli in dodala, da vsak od udeležencev pomembno zaznamu- je likovno srečanje, voz likovnega ustvarjanja pa že vrsto let neutrudno vleče naprej prav Re- penšek. Priznanje in željo, da se vsakoletno likovno ustvarjanje nadaljuje, je izrazil tudi podžupan občine Mozirje Jožef Jelen, ki je razstavo slove- sno odprl. V Mozirju so ponosni, da lahko gosti- jo tovrstni dogodek in da umetniki iz različnih krajev najdejo navdih v lepotah njihovega kraja. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 14 Ljudje in dogodki, Oglasi ŽUPAN IN TAJNICA DRUŠTVA UPOKOJENCEV GORNJI GRAD NA OBISKU PRI VITALNI STOLETNICI Olgi Repenšek je življenje teklo v delu, skromnosti in prijaznosti Slavljenka Olga Repenšek se je razveselila obiska župana Antona Špeha in Fanike Sovinšek ter njunih dobrih želja. (Fotodokumentacija Občine Gornji Grad) Olga Repenšek iz Nove Štifte, ki sedaj živi v Podgorju pri Kamniku, je v začetku decembra praznovala svoj stoti rojstni dan. Ob tej prilož- nosti sta jo obiskala župan občine Gornji Grad Anton Špeh in tajnica gornjegrajskega društva upoko- jencev Fanika Sovinšek. Slavljen- ki sta ob visokem jubileju podari- la knjigo o Gornjem Gradu, mede- ne dobrote in cvetje. SKROMNOST IN DELO STA BILI NJENI VREDNOTI Do svojega 96. leta je Olga Re- penšek živela na domačiji v Novi Štifti povsem samostojno življenje. Ko smo jo pred leti obiskali, smo doživeli prijazno dobrodošlico. Tak- rat je še vedno sama skrbela za go- spodinjstvo in dokajšen vrt ob hi- ši. Še nekaj let pred tem je rada pri delu priskočila na pomoč tudi so- sedom. Če je ostalo kaj prostega časa, so pod njenimi prsti nastaja- le lepe vezenine. Njena velika lju- bezen so bile tudi rože, ki so krasile okna in okolico hiše. Z DOLENJSKEGA V ZADREČKO DOLINO Olga je ugledala luč sveta v Mo- kronogu na Dolenjskem. Ko je bila še majhna, se je njena družina pre- selila v Novo Štifto, kjer je očim do- bil od sorodnikov manjšo domači- jo. Pri Brvčniku se je reklo po do- mače. Tukaj je bila doma dolga de- setletja. Ustvarila si je družino in v skromnosti ter vedrem pogledu na svet je preživela težke in lepe čase, vedno v delu, v skrbi za urejeno do- mačijo, za družino in za druge. POKUKALA JE TUDI V SVET V šolo je hodila v Novo Štifto, že čisto majhna je začela pomagati pri sosedih. Bila je za pastirico in varuško. Po končani šoli je odšla v službo v Novi Sad. Tam je pomaga- la pri družini, kjer je kuhala njena teta. Po dobrem letu se je vrnila do- mov, nato je šla v uk za šiviljo k do- mačinki Faletovi Micki. Leta 1940 se je poročila. TEŽKI ČASI V času vojne so se rodili nje- ni trije otroci, najmlajša hči pa ta- koj po osvoboditvi. Mož je odšel v partizane, v Tomšičevo briga- do. Hudo je bilo za hrano, kljub te- mu se je kaj našlo tudi za partiza- ne, ko so prihajali k hiši. »Vsi sku- paj smo jedli boren koruzni kruh,« se je spominjala. Po osvoboditvi se je mož, ki je bil sicer čevljar, zaposlil pri gozdnem podjetju. Njej je prišlo prav njeno znanje šivanja. Več let je na do- mu šivala dele za neko večjo tek- stilno delavnico iz Kamnika. Tako je poleg tega, kar je pridelala doma, pripomogla k družinskemu prora- čunu. TOPLO ZAVETJE PRI SINOVI DRUŽINI Leta so tekla, umrl je sin, pozne- je tudi mož. Po njem je Olgi pripa- dla skromna pokojnina. Otroci so odrasli, se izučili in odšli v svet. Hčeri, od katerih je ena že pokojna, sta odšli v Nemčijo, sin Milan živi z družino na kamniški strani okoli 25 km oddaljen od nekdanje domači- je v Novi Štifti. Pri njih sedaj živi tu- di Olga in pravi, da ji je lepo. Obi- ska iz domačega Gornjega Grada se je zelo razveselila. Župan in So- vinškova sta čili stoletnici čestita- la in ji zaželela še veliko zdravih let. Marija Lebar Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 15 Znanost, Ljudje in dogodki, Oglasi PREDAVANJE AVSTRALSKEGA STROKOVNJAKA V CENTRU RINKA Sprehod skozi evolucijo ostvarjev Ostvarji so starodaven red morskih pipal- karjev, katerih fosilni zapis sega vse do 480 milijonov let v preteklost. Strokovnjaka s področja proučevanja fosilov dr. Tomaž Hitij (desno) in Russell D. C. Bicknell ob razstavnem panoju v Centru Rinka v Solčavi. (Foto: Bernarda Prodnik) V plasteh Strelovške formacije v Robanovem kotu so že pred več leti raziskovalci odkrili os- tanke praživali. Te so nekoč živele v morju, ki je pokrivalo tudi tukajšnje območje. V Centru Rin- ka so takrat izkopanine postavili na ogled na stalni razstavi. Nedavno so jo delno obnovili in ob tej priložnosti v sredo, 27. novembra, pripra- vili predavanje z gostom, svetovno znanim av- stralskim strokovnjakom s tega področja, Rus- sellom D. C. Bicknellom. NA STALNI RAZSTAVI IZJEMNI FOSILI Ostvarji so starodaven red morskih pipalkar- jev, katerih fosilni zapis sega vse do 480 milijo- nov let v preteklost, štiri vrste iz tega rodu, ta- ko imenovanih živih fosilov, pa so skozi evolu- cijo preživele vse do danes. O njihovem evolu- cijskem razvoju je tekla beseda na predavanju v Solčavi. Sodeloval je tudi dr. Tomaž Hitij, ki je bil udeležen pri odkrivanju praživalskih okame- nin v Kamniško-Savinjskih Alpah in ureja stal- no razstavo, postavljeno v Rinki. Izjemno dobro ohranjeni fosili rib in morskih plazilcev uvrščajo naše območje med najpomembnejša nahajali- šča srednjetriasnih vretenčarjev na svetu. POIMENOVANJE SLOVENSKEGA OSTVARJA Bicknell prihaja z Univerze New England iz avstralskega Armidala, kjer dela v raziskoval- nem centru za paleoznanost. Letos je s skupino sodelavcev opisal prvi fosil slovenskega ostvar- ja, ki so ga poimenovali po Sloveniji – Sloveni- olimulus rudkini, n. gen., n. sp. Primerek je bil odkrit v srednje triasnih, približno 240 milijo- nov let starih, plasteh Strelovške formacije v Ro- banovem kotu. To je do sedaj edini opisani fosil ostvarja iz triasnih kamenih v Alpah. Marija Lebar KLEKLJARSKA RAZSTAVA LILIJANE RAKUN V čipke ujeta svetloba Lilijana Rakun je čipkarske izdelke predstavila vsem, ki so s svojim obiskom podprli njeno razstavo. (Foto: Primož Vajdl) V prostorih kavarne in slaščičarne Polonca v Mozirju je bila 27. novembra otvoritev razstave klekljarskih del domačinke Lilijane Rakun. Ra- kunovo, ki je aktivna na številnih področjih, je za ta hobi navdušila njena mama, zadnja leta je njena mentorica Erika Pajk. Razstavljene izdel- ke je predstavila avtorica sama. Rakunova se s klekljanjem ukvarja že nekaj let. Svoje čipkarske izdelke je želela pokazati vsem, ki jo podpirajo, zato se je odločila, da jih predstavi na razstavi. Slednjo je poimenovala V čipke ujeta svetloba. Predstavila je številne iz- delke, od prtičkov, dekoracij do nakita. Iz tradici- onalne slovenske čipke skuša izdelati unikatne izdelke na moderen način. »Ko boste dekleta imele čas, če ne prej, ko boste v pokoju, pričnite klekljati,« se materinih spodbudnih besed o začetku svojega hobija spominja Rakunova. Po njenih besedah si tak- rat ni predstavljala, da ji bo to zahtevno opravilo kdaj uspelo usvojiti. Danes pa se lahko pohvali z ogromnim repertoarjem izdelkov, v katerega je bilo vloženega veliko truda in časa. Za kulturni vložek sta poskrbela Anja Fajfar s petjem in Gorazd Planko z igranjem na kitaro. Tekst in foto: Primož Vajdl Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 16 Kultura, Organizacije PREDAVANJE O SRČNEM POPUŠČANJU PRIMARIJA JANEZA POLESA Kako lahko sami skrbimo za zdravo srce Srčno popuščanje povzroči kar dva do trik- rat več smrti kot rak dojke in rak črevesja. V Lučah je v torek, 26. novembra, Koronar- no društvo Zgornje Savinjske doline organizira- lo predavanje o srčnem popuščanju. Predaval je primarij Janez Poles. Spregovoril je o razlogih za srčno popuščanje, o zdravljenju, predvsem pa o tem, kako lahko sami skrbimo za zdravo srce, saj zdravila, ki bi bolezen pozdravilo, ni. VEČ DEJAVNIKOV TVEGANJA Pri srčnem popuščanju srce ne more več čr- pati dovolj velike količine krvi skozi telo za pre- snovne potrebe. Zaradi tega so organi slabo preskrbljeni s kisikom in hranilnimi snovmi. Po- membni vzroki za srčno popuščanje so koronar- na srčna bolezen, visok krvni tlak, redkeje na- paka na srčnih zaklopkah ter kardiomiopati- je (bolezni srčne mišice). Če zdravniki bolezen odkrijejo v začetni fazi, zdravljenje zelo upočas- ni napredovanje bolezni. Med dejavnike tvega- nja spadajo še kajenje, debelost, telesna neak- tivnost, čezmerno pitje alkohola in visoke vred- nosti holesterola v krvi, je povedal Poles. NE SPREGLEJTE ZNAKOV Znaki popuščanja srca so: zmanjšana zmo- gljivost, težko dihanje, močno bitje srca pri na- porih (npr. med hojo po stopnicah), pogostejše tiščanje na vodo ponoči, kronični kašelj, ki se pojavlja zlasti pri obremenitvi, hladne okončine, otekanje nog, gležnjev ... KULTURNA PRIREDITEV JESEN NA VASI Jesenska opravila popestrili pevci in plesalci V Bočni so v soboto, 23. novembra, na odru kul- turnega doma ponazorili jesenska kmečka opravi- la. Kožuhanje, luščenje fižola, špičenje špil za klo- base, vse so to v preteklosti počeli ob jesenskih ve- čerih. V goste so povabili še pevce in plesalce, vse skupaj pa je z besedami začinil Miran Žerovnik. Ob zaključku so se na odru združili vsi nastopajoči, kar je bilo uvod v druženje po prireditvi. Za srce lahko največ naredimo z zdravim načinom življenja, gibanjem in ohranjanjem prave telesne teže, je povedal primarij Janez Poles. Ob delu so peli, si pripovedovali zgodbe, godci so raztegnili mehe, tudi zaplesali so. OB DELU PELI IN ZAPLESALI Ob jesenskih večerih so si včasih znali prip- raviti prijetna druženja. Ob delu so peli, si pripo- vedovali zgodbe, godci so raztegnili mehe, tu- di zaplesali so. Tako so na odru zaplesali člani Folklorne skupine Oštarija Društva upokojencev Bočna. Z ljudskimi pesmimi so se predstavile Ljudske pevke Lipa v novi zasedbi, na harmoni- ki jih je spremljal Tadej Kolenc. Prepevali so tu- di Ivko Retko in Jožica Pustoslemšek z Ljubnega ob Savinji, Ljudski pevci iz Luč in Ljudski pevci Prijatelji 6 še iz Šešč. Tekst in foto: Štefka Sem Nezdravljeno srčno popuščanje zmanjšuje posameznikovo zmožnost za telesne napore in s tem kakovost njegovega življenja. Napredova- nje bolezni ima lahko hude posledice, celo od- poved srca. Če se srčno popuščanje pravočas- no prepozna in pravilno zdravi, se bolniku ne bo treba omejevati ali bodo potrebne le manjše omejitve in bo še naprej lahko živel skoraj tako, kot je bil vajen pred pojavom bolezni. Srčno popuščanje se zdravi s spremembo na- čina življenja, zdravljenjem z zdravili in operativ- nim zdravljenjem. Za srce lahko največ naredimo z zdravim načinom življenja, gibanjem in ohranja- njem prave telesne teže, je povedal Poles. Poleg tega je pomembno, da skrbimo za zdravljenje kroničnih bolezni, kot so: diabetes, visok krvni tlak. Srčno popuščanje namreč moč- no vpliva na kvaliteto življenja, bolnik pa takrat najbolj potrebuje čuteče svojce. Tekst in foto: Štefka Sem Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 17 Ljudje in dogodki 10. DOBRODELNI KONCERT OSNOVNE ŠOLE MOZIRJE S petjem, igranjem, plesom in sejmom zbirali sredstva za šolski sklad »Od šole začete do valete« so mozirski ustvarjalci naslovili do- brodelni koncert v športni dvo- rani. Dogodka sta se v petek, 29. novembra, poleg številnih vidnih gostov in staršev udeležila žu- pan občine Mozirje Ivan Suho- veršnik in predsednik države Bo- rut Pahor. V ŠOLSKI SKLAD ZA UČENCE V SOCIALNI STISKI Ravnateljica Osnovne šole Mo- zirje Andreja Hramec je dejala, da že desetletje v decembrskem času pripravljajo dobrodelno pri- reditev z željo, da učencem, ki se znajdejo v socialni stiski, omogo- čijo udeležbo na različnih dogod- kih in nakup šolskih potrebščin. Na teh prireditvah sodelujejo vsi učenci in sodelavci osnovne šo- le. Letos je nastopilo 392 osnov- nošolcev in gostje. »Tako vsi skupaj in vsak posa- mezno po svojih močeh prispeva- mo v šolski sklad,« je povedala rav- nateljica in se zahvalila predsedni- ku Pahorju za spodbude in pozor- nost, ki jih v času svojega manda- ta namenja otrokom in mladim po Sloveniji. OSNOVNA ŠOLA VZGAJA LJUDI ODPRTEGA SRCA Predsednik Pahor je dejal, da je ena od pomembnejših nalog sre- čevanje z mladimi. V sedmih letih je poleg mozirske obiskal več kot sto petdeset šol. »Vidim izjemen napor učiteljev in profesorjev, da otrokom posredujejo znanje. Kar me navdaja z veliko srečo, je čut odgovornosti učiteljev, profesorjev in mentorjev ter staršev, da vzgaja- jo otroke.« Pahor je prepričan, da čas šole ni samo čas, ko se otroku predaja paleta različnih znanj, temveč je to tudi čas, ko se ti vzgajajo v ljudi od- prtega srca, ki so solidarni in ima- jo do drugih otrok prijazne besede. PLESNO-GLASBENI SPEKTAKEL S PRAZNIČNIM SEJMOM Tokratni glasbeno-plesni spek- takel so sooblikovali tako učenci kot njihovi učitelji, mentorji in nek- danji osnovnošolci. Med nastopi malih in malo večjih plesalcev je bilo opaziti tudi dobro naučeno ko- reografijo mamic. Člani Kulturnega društva Lepa Njiva in Gledališča Mozirskega so obiskovalce popeljali skozi osnov- nošolsko obdobje. V skečih so predstavili, kako so bili negotovi, ko so prvič prestopili prag učenos- ti, kako so kakšno ušpičili, ko so se brez staršev podali v šolo v naravi. Predstavili so tudi valeto, ko so za- ključevali šolanje. Tekst in foto: Marija Šukalo Za najmlajše je koreografijo pesmi Moana pripravila Mojca Štancar. Na sejmu so lahko starši kupili različne dekorativne in uporabne predmete. Kaja Dekić in Jaka Bračko sta zaplesala sambo. Med obiskovalci koncerta je bil tudi predsednik države Borut Pahor (drugi z desne). Dogodek so zaključili s sejmom. Na stojnicah osnovnošolcev je bilo moč kupiti številne kulinarične dobrote in okraske ter uporabne pred- mete za praznični čas. Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 18 Ljudje in dogodki, Organizacije MIKLAVŽEVANJE PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Človek mora imeti odprto dlan V Radmirju so polega Miklavža otroke obiskale tudi lutkarice z zanimivo predstavo. Pretekli teden so po naši dolini potekala šte- vilna miklavževanja. Prvega decembrskega dobrotnika so spremljali angelčki in parklji. Sle- dnji letos niso imeli veliko dela, saj so bili otroci menda pridni skozi vse leto. Miklavževa darila so bila v preteklosti skro- mna. Prevladovali naj bi orehi, suho sadje in jesenski plodovi. Zdaj se v njegovi vreči naj- dejo različni uporabni predmeti, sladkarije in igrače ter knjige. Da je lahko razdelil boga- ta darila, so mu pomagali različni donator- ji, starši, gasilska, kulturna, turistična in dru- ga društva ter občine. Vsi so si bili enotni, da mora človek imeti odprto dlan, da lahko z njo deli ali sprejema. Prihod Miklavža je bil po številnih krajih na- še doline obogaten z različnimi točkami pripo- vedovalcev, igralcev, pevcev, recitatorjev in in- strumentalistov. Otroci so lahko prisluhnili tu- di legendi o prvem decembrskem dobrotniku. Nikolaj naj bi se rodil v premožni družini, ven- dar vse podedovano bogastvo razdal revnim, zato se ga od nekdaj drži sloves radodarnega svetnika. Marija Šukalo OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD Praznični sejem uvod v veseli decembrski čas Izkupiček z bazarja je šel v šolski sklad. (Foto: Robert Dimec) Zadnji novembrski četrtek so na OŠ Frana Kocbeka v Gornjem Gradu organizirali in iz- vedli kulturno-družabno prireditev Praznični sejem. Pripravili so kulturni program, na ka- terem so se z glasbenimi in plesnimi točkami predstavili vrtčevski pevski zborček, skupine iz vrtcev Gornji Grad in Bočna, učenci nižjih ra- zredov šole, podružničnih šol iz Bočne in No- ve Štifte ter šolska plesna skupina. Dogajanje so z vložki popestrili šolski gledališčniki. Zbra- ne v šolski telovadnici je nagovorila ravnatelji- ca Blanka Nerad. Sledil je praznični sejem najrazličnejših izdel- kov, ki so jih ustvarili otroci, učenci in zaposle- ni šole skupaj z vrtcema. Obiskovalci so lahko iz- birali med pestro ponudbo prazničnih aranžma- jev in kulinaričnih dobrot ter z nakupom prispe- vali v šolski sklad. Zanje je bila pripravljena tu- di manjša pogostitev v jedilnici šole. S priredi- tvijo so vstopili v veseli december, praznični čas pričakovanj, dobrih želja in drobnih pozornosti ter marsikomu že pričarali nasmeh in čarobno praznično vzdušje. Štefka Sem BOŽIČEK ZA EN DAN V Medgen borzo prinesli več kot 60 daril Tudi na Rečici ob Savinji so »božički« pustili darila za svoje obdarovance. Od 15. novembra do 3. decembra je po Slove- niji potekalo zbiranje daril v akciji Božiček za en dan. Med 60 zbirnimi mesti je bila tudi Medgen borza na Rečici ob Savinji. Tja so posamezniki prinesli več kot 65 daril za otroke in starostnike. Ta so bila dostavljena v Ljubljano in bodo vroče- na tistim, ki so jim namenjena. »Akcija letos poteka že osmo leto zapored. Do sedaj smo narisali že več kot 54 tisoč nas- mehov. Zaradi vedno večjega odziva čudovitih in dobrosrčnih ljudi in zaradi izboljšave projekta z organizacijskega vidika, lahko vsako leto do- sežemo več socialno šibkejših otrok in staro- stnikov. Seveda bi si želeli, da bi bil seznam vsa- ko leto krajši, saj bi to pomenilo, da se razmere izboljšujejo,« je o projektu povedala idejna vod- ja Savina Goličnik. Znano je otrokovo ime, regija, od kod prihaja, in starost. S temi podatki so otroci in starostni- ki vpisani na seznamu, ki je objavljen na spletni strani www.bozicekzaendan.si. Otroke v Sloveniji izbirajo s pomočjo centrov za socialno delo, materinskih domov, varnih hiš, osnovnih šol, vrtcev, društev in zavodov. Na se- znam uvrstijo tudi družine na priporočilo ljudi, ki poznajo njihovo stisko. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 19 Šport, Organizacije NOGOMETNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI Nastopajo na turnirjih in v zimski ligi Gimnastične vaje so za najmlajši selekciji zelo pomembne. Izvaja jih Lucija Mandl. (Fotodokumentacija Lenarta Solarja) Jesenski del nogometne sezone je končan in v Nogometnem klubu Ljubno ob Savinji so zadovoljni z do- seženimi rezultati. Mlajše selekcije sedaj trenirajo v telovadnici, starej- še vztrajajo na zunanjem igrišču na Forštu. Najmlajši selekciji U7 in U9 imata dvakrat na teden tudi trening gimnastike, ki ga izvaja domačinka Lucija Mandl. V zimskem času se bodo udeležili več turnirjev, vse eki- pe so prijavljene v zimsko ligo. V dogovoru z Občino Ljubno bo- je povedal predsednik kluba Lenart Solar. Kot pristaši dobrega sodelova- nja z drugimi društvi, se z Nogomet- nim društvom Mozirje dogovarjajo za skupno ekipo kadetov. V spomladan- skem času bodo prvič z dvema eki- pama odšli na priprave na morje. Štefka Sem 22. TRADICIONALNI SEJEM RABLJENE IN NOVE SMUČARSKE OPREME Prodajo spremljali preko družbenega omrežja Na sejmu smučarske opreme je bilo veliko povpraševanje po pancerjih. (Foto: Marija Šukalo) V Športni dvorani Mozirje so se v soboto, 30. novembra, in nedeljo, 1. decembra, srečali ljubitelji smu- čanja. Gornjesavinjski smučarski klub Mozirje je pripravil 22. tradici- onalni sejem rabljene in nove smu- čarske opreme. ELEKTRONSKA EVIDENCA ZELO RACIONALNA Na njem so bile kupcem na vo- ljo smuči, snežne deske, smučar- ski čevlji, palice, čelade in drsal- ke ter druga oprema po bistveno nižjih cenah. Slednje so ponudni- kom pomagali postaviti svetoval- ci, ki so opremo pregledali. Ob tem so opažali, da je bila oprema dob- ro ohranjena. Potencialni prodajal- mene in jo pustili v kotičku karitas. Poleg rabljene opreme je bilo moč nabaviti novo različnih ponu- dnikov. Na voljo so bile tudi vozov- nice smučarskega centra Golte. PRED NJIMI ORGANIZACIJA ŠTIRIH TEKEM Delo v klubu je v polnem teku. V tej sezoni bodo organizirali štiri tekme tako na regijskem kot na dr- žavnem nivoju tekmovanj in sreča- nje starodobnih smučarjev. Njihovi učitelji smučanja že vrsto let prip- ravljajo tečaje. Odpravili se bodo tudi na svetovno prvenstvo v sta- rodobnem smučanju. Na slednjem že vrsto let sodijo v sam vrh. Marija Šukalo ci so prodajo opreme lahko spre- mljali na družbenem omrežju klu- ba, kjer so sproti vnašali podatke o odprodaji kosov. S tovrstno evidenco so po be- sedah predsednice kluba Mojce Križ pričeli že v preteklem letu in se je pokazala kot zelo racional- na. Neprodano opremo so lahko la- stniki namenili v dobrodelne na- TIC MOZIRJE Božične stojnice za druženje in zabavo Miha Robnik oziroma avtor vloga Dans fotr kuha je pekel posebne palačinke, po njegovo palačunke. (Fotodokumentacija TIC-a) Na ploščadi pred novim Turistič- no informacijskem centru Mozir- je njegovi upravljavci ob decem- brskih nedeljah organizirajo bo- žične stojnice. Obiskovalce privab- lja ponudba in želja po druženju ter predpraznično vzdušje. Prve božične stojnice so bile postavljene 1. decembra. Ploščad pred centrom je bila nabito polna, prav tako parkirišče ob njem. Naj- več pozornosti je požel Miha Rob- nik, avtor vloga Dans fotr kuha. Pekel je svoje posebne palačinke, po njegovo palačunke, in z njimi polnil otroške trebuščke. Pod bo- gato in raznoliko ponudbo so se šibile tudi stojnice. Sejem temelji na ponudbi domačih izdelkov. Od sladkih in dišečih piškotov in po- dobnega, do izdelkov iz lesa, bla- ga in filca. Ponudniki in s tem po- nudba se vsak teden spreminja, kar je dodatna zanimivost. Stojni- ce bodo vabile tudi to nedeljo, ko bo Robnik ponovno razveseljeval s ponudbo. Benjamin Kanjir do urejali športni park na Forštu. Ra- zen z enim lastnikom se je občina že dogovorila za soglasje za povečanje igrišča in postavitev tribun. V krat- kem bodo zamenjali gole, za kate- re so del sredstev dobili na razpisu, Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 20 Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 20 Organizacije, Oglasi Oglasi »Športnik« vsakič močno odmeva tudi v smučarsko skakalnem centru Ljubno Sredi decembra se je prireditelj Športnika le- ta znašel, kot radi rečemo, »pred praznim go- lom«. S premikom termina zaključne priredi- tve iz druge polovice decembra na sredino ja- nuarja prihodnjega leta se je »premaknilo« tudi veliko dela, skrbi, drobnih, a pomembnih spre- memb. Če to pomeni tudi uspešno izvedbo in zadovoljstvo mnogih pričakovanih udeležencev prireditve in gostov – športnikov, je bilo vred- no nekaj več strpnosti in čakanja na dokonča- nje izvedbenih del pri zaključku gradnje in opre- mljanju športne dvorane v Lučah. Zagotovo bo za vse obiskovalce in športnike pod žarometi to izjemen dogodek, prav tako za kraj prireditve. Medtem se izteka rok glasovanja v Savinjskih novicah in na spletnem portalu www.sportnik- -zgs.si z zaključkom 20. decembra. PODELIMO SVOJ GLAS ŠPORTNIKOM, KI SI TO ZASLUŽIJO Priložnost, da podelimo svoj glas našim špor- tnim idolom, soobčanom in prijateljem, je pri- merno darilo vsem zaslužnim, ki nas s svojim delom, navdihom, trmo in športno srečo razve- seljujejo, zase pa dosegajo odlične rezultate, ki nas vse skupaj dvigujejo nad sivino povprečja. Zdi se, da smo jim dolžni pozornost, zahvalo in čestitke. Bodimo z njimi 14. januarja, ko bo popusti- la novoletna evforija in bodo v Lučah na odru z izbranimi glasbeniki in gosti najboljši športni- ki naše doline sijali vsem nam v ponos. A je za to potrebno v predprodaji kupiti vstopnice, dok- ler so še na voljo (www.mojekarte.si). Tokrat smo izbrali gosta rubrike, predsednika Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC Alojza Murka in mu zastavili vprašanja o letošnjem športnem letu ter načrtih v poveza- vi s »Športnikom«. Zanimivi odgovori so odraz resnega, trdega dela, od katerega že vrsto let ne izostajajo odlični rezultati. To se odraža tudi ob nominacijah in prejetih priznanjih ter pokalih s strani športne javnosti naše doline. Prejete odgovore na vprašanja o poletnem delu sezone, nominacijah za »Športnika«, orga- nizatorja in najboljši klub, o doseženih rezulta- tih in ciljih, glasovanju za športnike ter letošnji zaključni prireditvi v Lučah smo strnili v nada- ljevanju. V KLUBU DELAJO TRDO IN RESNO »V našem klubu smo z rezultati v zadnjih ne- kaj sezonah seveda zelo zadovoljni. Če smo še pred nekaj leti bili slovenski klub z obrobja, ki je vsake toliko časa imel tekmovalca z bleste- čimi in vrhunskimi rezultati, smo danes redno med tremi najuspešnejšimi v Sloveniji. V svojih vrstah imamo večje število državnih reprezen- tantov, udeležencev olimpijskih iger in svetov- nih prvenstev. Tudi z medaljami s teh se lahko pohvalimo, kot tudi z zmagami v svetovnem po- kalu. V klubu se dela resno in trdo, zato tudi re- zultati ne izostajajo. Nominacije v vaši akciji so zelo pomembne. Veseli nas, da je bilo spoznano strokovno in or- ganizacijsko delo. Tudi priznanja, ki smo jih v va- ši akciji prejeli v preteklih letih, so našla na po- licah klubske hiše posebno častno mesto. Je že tako, da so priznanja najožjega okolja izredno pomembna. V letošnji sezoni se bo nadaljevala graditev izredno močne ekipe, ki naj bi vrh dosegla na svetovnem prvenstvu v nordijskih športih v Pla- nici leta 2023. Prav gotovo pa se bodo na sto- pničke največjih svetovnih tekmovanj uvrščali Timi Zajc, Žak Mogel, Jernej Presečnik in drugi naši mlajši skakalci. Še posebej smo veseli, da imamo sedaj tu- di zelo obetajočo žensko ekipo. Kot organiza- torji svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske si že nekaj let prizadevamo, da bi v dr- žavni reprezentanci imeli tudi članico SSK Ljub- no BTC. VESELIJO SE SREČANJA V LUČAH Zaenkrat so naše tekmovalke še premlade, da bi se uvrstile v A ekipo, a so že letos državne pr- vakinje v mlajših kategorijah. Obeti so torej ze- lo dobri. Seveda tudi sam glasujem v akciji »Športnik«. Glasove podelim tudi drugim vrhunskim špor- tnikom, ne le smučarskim skakalcem. Dobrih je iz leta v leto več, kar me izjemno veseli. Še po- sebej to velja za različne športe, ekipe in posa- meznike v povezavi z Ljubnim. Srečanja v Lučah se veselim že sedaj, še no- benega nismo izpustili in upam, da bomo tudi v prihodnje del tega spektakularnega dogaja- nja. Športniki smo prav zaradi te prireditve do- bili mnogo bolj prepoznavni status oziroma ta- kega, kot si zaslužimo. Šport je prepomembna dejavnost, da bi bila v anonimnosti in nepre- poznavnosti.« Tekst in foto: Jože Miklavc Predsednik Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC Alojz Murko Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 21 Šport, Oglasi 21 ŠPORTNIK Timi Zajc (smučarski skoki) Franček Gorazd Tiršek (strelstvo) Vid Vrhovnik (nordijska kombinacija) ŠPORTNICA Maja Mihalinec (atletika) Monika Hrastnik (gorsko kolesarstvo) Tina Robnik (alpsko smučanje) MLADI ŠPORTNIK Nejc Naraločnik (alpsko smučanje) Jernej Presečnik (smučarski skoki) Tim Jevšnik (lokostrelstvo) MLADA ŠPORTNICA Manca Suhoveršnik (nogomet) Maja Marolt (odbojka) Ema Kranjc (odbojka) EKIPE NTK Savinja Luče (namizni tenis) SSK Ljubno BTC (smučarski skoki) OK Mozirje (odbojka, ženske) PRIREDITELJI TEKMOVANJ OK Ljubno SP (smučarski skoki, ženske) OO Maraton Savinja (ŠD T.E.A.M.) OO alp. smuč. evr. pokal (Beli zajec) Glasujem za: Izpolnite vse rubrike pri kategorijah. Le taka glasovnica bo veljavna! Športnik 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Športnica 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Mlada športnica 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Mladi športnik 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Ekipa 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Organizator 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH V Nižnem Tagilu Zajc nastopil le na eni tekmi Timi Zajc je na drugi tekmi popravil vtis, saj jo je po 21. mestu po prvem skoku končal na desetem mestu. Timi Zajc prvič v tej sezoni ni nastopil na tek- mi, saj se v Nižnem Tagilu v kvalifikacijah ni od- rezal dovolj dobro. Na drugi tekmi je popravil vtis, saj jo je po 21. mestu po prvem skoku kon- čal na desetem mestu. Dve mesti pred njim je bil še en slovenski predstavnik, Peter Prevc. V skupni razvrstitvi svetovnega pokala je Zajc na enajstem mestu. LAHKO GRE MIRNO NAPREJ »Danes sem z rezultatom kar zadovoljen. Po- kazal sem povprečne oziroma kar solidne sko- ke, tudi razmere so se mi izjemno poklopile. Lah- ko grem mirno naprej,« je bil komentar Zajca po desetem mestu. Svetovni pokal se bo nadaljeval jutri s tekmami v Klingenthalu v Nemčiji. Štefka Sem ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE GLUHIH V ITALIJI Tudi na teh igrah Anja Drev računa na odličje Anja Drev je na zadnjih igrah osvojila bron v smuku. (Foto: Klemen Razinger) Anjo Drev z Lepe Njive prva tekma na 19. zim- skih olimpijskih igrah čaka že danes. Igre gosti italijanska Santa Caterina. Drevova je tja z ekipo odpotovala teden dni pred začetkom iger. V eki- pi so še trener Dušan Jaunik, pomočnik trener- ja Rok Tomažič ter vodja ekipe Sabina Hmelina. NA MEDALJO CILJA V HITRIH DISCIPLINAH »Do začetka tekem me čakajo še uradni tre- ningi smuka in seveda otvoritev kot uvod v olimpijske igre. Nastopila bom v vseh discipli- nah: smuk, superveleslalom, kombinacija, ve- leslalom in slalom. Glede danih razmer, ki sem jih imela za priprave, lahko rečem, da sem dob- ro pripravljena. Bolj mi ležijo hitre discipline, za- to tu ciljam na medaljo. Največji cilj mi je, da v vseh disciplinah pokažem svoje najboljše vo- žnje in dam od sebe to, kar znam,« je pred od- hodom povedala Drevova, tudi ponosna amba- sadorka programa Postani športnik. ENO MEDALJO Z ZOI ŽE IMA Za 22-letno študentka zootehnike so to dru- ge olimpijske igre, na katerih sodeluje. Leta 2015 je v ruskem Hanti Mansisku v smuku osvo- jila tretje mesto. Leta 2017 je osvojila tretji mes- ti v smuku in super kombinaciji na svetovnem prvenstvu gluhih v alpskem smučanju v Inner- kremsu. Sprva je nastopala v vrstah SK Nordi- ca v Velenju, potem se je preselila v GSK Mozir- je, zdaj je v SK Branik. Njen prvi trener je bil Bo- jan Napotnik, potem je vrsto let vadila pod tak- tirko Draga Dreva, sedaj z njo trenirata Rok To- mažič in Dušan Jaunik. Štefka Sem Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 22 Kronika, Oglasi BREZVESTNEŽI NA OKREŠLJU Celjski gorski reševalci ostali brez opreme Po treh letih so celjski gorski reševalci po- novno ostali brez opreme za reševanje. Svojo brunarico, ki stoji dobrih sto metrov od nedav- no pogorelega Frischaufovega doma na Okreš- lju, so ponudili v uporabo delavcem, ki se ukvar- jajo s sanacijo pogorišča. Prejšnji teden pa so jim neznanci vlomili v objekt in iz njega odnes- li večino tam shranjene opreme. V brunarici je dvajset skupnih ležišč in kuhinja ter skladišče za hrambo opreme. Služi za dežurstvo reševal- cev, ki se od tam podajajo na pomoč ponesreče- nim v tem delu Kamniško-Savinjskih Alp. DOBRO PRIPRAVLJENI VLOMILCI Pred tremi leti jim je bilo v ta objekt že vlom- Okoli 3.500 evrov je bila vredna oprema, brez katere so ostali. ljeno. Takrat so tatovi odnesli radijsko postajo, cepine in čelade. Takrat so vlomili skozi stran- ska vrata. Član GRS Celje je 4. decembra na Okrešelj pe- ljal geodete, da bi opravili izmere za nov planin- ski dom, ki bo postavljen na mestu starega. Ko so prišli do brunarice, je videl, da na vratih ni ključavnice. Tatovi so bili namreč dobro opre- mljeni, očitno tudi z vrtalnimi stroji, da so prevr- tali cilindre ključavnic. Ko je vstopil v objekt, je videl, da v kuhinji ni več radijske postaje. Ob obhodu objekta je ugo- tovil, da so bili vlomilci tudi v skladišču. Iz nje- ga so ukradli cepine, vrvi, vponke, priprave za spuščanje, sidriščne plošče in vitel. Slednjih je v Sloveniji samo toliko, kolikor je GRS, vsaka pa ima enega. Za kaj drugega kot za reševanje, je ta vitel težko uporabiti. Tatovi so tako odnesli vso opremo za tehnično reševanje, ki so jo lahko odnesli na ramah. Več- je predmete, kot so zimske sani in nosila, so pus- tili. Razen tega, da so polomili ključavnice, druge škode na objektu niso povzročili. Načelnik GRS Celje Aleš Kovač zato pravi, da so bili dobro prip- ravljeni in so točno vedeli, po kaj so prišli. ZMANJŠANA UČINKOVITOST REŠEVANJA Oprema, brez katere so ostali, je bila vredna okoli 3.500 evrov. Za gorske reševalce je to velik udarec. Še večji kot v finančnem smislu za nji- hovo poslanstvo. V primeru nesreče bodo sedaj manj učinkoviti, saj bodo morali opremo, ki so jo doslej spotoma vzeli iz brunarice, na hrbtih pri- nesti iz doline. Pot gor traja slabo uro, močno obteženi bodo reševalci hodili še dlje in izgub- ljali prepotrebno energijo. ZAVAROVALNICA TRIGLAV V POMOČ PRI REŠEVANJU IZPOD PLAZOV Ko gorski reševalci dobijo klic na pomoč, šte- je vsaka sekunda. Še posebej, če gre za reševa- nje izpod snežnih plazov. Da bodo lahko v GRS Celje odslej pri svojem delu še hitrejši in učinko- vitejši ter hkrati bolj varni, jim je na pomoč pri- skočila Zavarovalnica Triglav. Pod okriljem tradi- cionalne novoletne preventivne akcije Za bolj- ši jutri so reševalcem podarili novo lavinsko re- ševalno opremo, s katero bodo lahko že to zimo pomagali morebitnim ponesrečencem v Kam- niško-Savinjskih Alpah. Ob tem je načelnik GRS Celje Aleš Kovač de- jal: »Praktično ne mine leto, ko se na našem območju ne bi zgodila kakšna nesreča zaradi snežnega plazu. Takrat moramo biti reševalci še posebno previdni pri dostopu do mesta nesre- če, kot tudi pri sami evakuaciji ponesrečenca. Sodobna lavinska oprema, kot je na primer ABS lavinski nahrbtnik, nas ščiti v primeru po- novne sprožitve plazu, saj nas obdrži na površi- ni. Z novo digitalno lavinsko žolno pa lahko hit- reje poiščemo več zasutih ljudi. Le tisti, ki jih pravočasno najdemo in odkopljemo iz snega, imajo možnost preživetja.« Benjamin Kanjir Celjski gorski reševalci z Alenko Novak, direktorico OE Celje Zavarovalnice Triglav, ki jim je podarila novo lavinsko reševalno opremo. Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 23 IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Kronika, Zahvale Ko življenje tone v noč, še žarek upanja išče pot. Ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. V SPOMIN Minilo je dve leti, odkar je za vedno odšla od nas naša draga žena in mama Zofka FALE 10. 4. 1956 - 12. 12. 2017 Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu in postojite ob nje- nem preranem grobu. Vsi njeni V SPOMIN Mineva 10 let, odkar ni več med nami dragi mož, oče, dedek in pradedek Jože HORVAT Z ljubeznijo se ga spominjamo vsi, ki smo ga imeli radi. Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu. (T. Pavček) ZAHVALA Nepričakovano in prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, oče ter dedi Franc ATELŠEK – Aco iz Radmirja 3. 6. 1944 - 22. 11. 2019 Iskrena hvala gasilcem in zdravstvenemu osebju za takojšnjo po- moč, Martini Slatinšek in vsem, ki ste nam kakor koli pomagali, stali ob strani in izrekali sožalje, družini Zavolovšek za zapete pesmi in Ro- sani Tiršek za poslovilni govor. Vsem iskrena hvala. Žena Štefka, hčerki Blanka in Anita, sin Jaka ter vnukinje Živa, Pika in Eva Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. • VLOMA V OSEBNA AVTOMOBILA Mozirje, Rečica ob Savinji: V večernem času 4. decembra so nepridipravi vlomili v dva osebna avtomobila. Na Šolski ulici v Mozir- ju je neznani storilec poškodoval vrata osebnega avtomobila in vsto- pil vanj. Iz notranjosti je ukradel gotovino. Na Rečici ob Savinji je neznani storilec iz avtomobila iz predala ukradel žensko denarnico z bančnimi karticami, dokumenti in manj- šo vsoto gotovine. Več škode je storilec lastnici povzročil s poškodo- vanjem vrat vozila. • VLOMIL V LOKAL V NAZARJAH Nazarje: 7. decembra v času med 1.30 do 5.30 je neznani stori- lec razbil tri okna na lokalu v Nazarjah. Iz notranjosti je ukradel me- njalni denar. • POHODNICA SI JE POŠKODOVALA NOGO Golte: 8. decembra ob 14.47 si je na Golteh pohodnica poškodova- la nogo. Posredovali so člani celjske postaje GRS, ki so s terenskim vozilom dostopili do poškodovanke, jo oskrbeli in prepeljali do parki- rišča, od koder je sama poiskala zdravniško pomoč. • ZAGORELE SAJE V DIMNIKU VEČSTANOVANJSKEGA OBJEKTA Gornji Grad: 8. decembra ob 17.22 so na Attemsovem trgu v Gor- njem Gradu zagorele saje v dimniku večstanovanjskega objekta. Posredovali so gasilci PGD Gornji Grad. • GASILCI ODPRLI VRATA Varpolje: 8. decembra ob 18.50 so v Varpoljah gasilci PGD Reči- ca ob Savinji s tehničnim posegom odprli objekt. V njem je bila obo- lela oseba. Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 24 Za razvedrilo ZBEZLJANI ARANŽMAJI Del 4. Božične bajke Slovenije, ki v Mozirski gaj privablja staro in mlado, od blizu in daleč, so letos tudi premični aranžmaji. Na otvoritvi so se potikali po parku in se nastavljali fotografskim objektivom, s tem pa kradli pozornost predsedniku države Borutu Pahorju. Snovalci razstave se sprašujejo, ali so bili ti aranžmaji tja prinešeni in izpuščeni na prostost, ali so jih okrasile kar pridne roke Ane Bertić, ki skrbi za to, da je v parku vsaka lučka na svojem mestu. Čisto možno je, da je Ano kdo opazoval med delom, ona pa v zanesenosti ni opazila razlike med ži- vo in neživo naravo in poleg grmovja s svetlobo ozaljšala tudi za grmovjem skrite figure. LE PRIDNI DOBIJO VEČ Predsednik države Borut Pahor: »Ali imaš v vreči le bombone? Nimaš nič kaj bolj konkretnega v teh zimskih dneh?« Božiček v Mozirskem gaju: »Proračunska malha naše občine je tako osiromašena, da so mi danes uspeli dati le bombone, do božiča pa upam, da bom še kaj nabral. A to je name- njeno le pridnih otrokom. Sicer pa vam bo dal dovolj energije, da si boste lahko ogledali vse naše znamenitosti.« CMS MŠ Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 51. številki SN 2019 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Arundhati Roy: Ministrstvo za najvišjo srečo Indijsko pisateljico in akti- vistko smo bralci spoznali že skozi njen romaneskni prvenec Bog majhnih stvari, za katere- ga je prejela prestižno Booker- jevo nagrado. Desetletje po iz- daji prvega romana, ko se je av- torica posvečala predvsem pisa- nju knjig o družbeno angažiranih temah, je z romanom Ministrstvo za najvišjo srečo znova osvojila bralce po vsem svetu. Bralca popelje na osupljivo po- tovanje po indijski podcelini, sko- zi polpreteklo in sodobno Indijo in družbene kontraste. Vse to prikaže skozi paleto živopisnih posebne- žev, od hermafrodita Andžum/Af- tab dalje, ki skušajo vsak na svoj način živeti in preživeti v tem druž- benem kaosu. Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 26 Petek, 13. december ob 17 .00. Dom kulture Nazarje Božični nastop plesnega oddelka GŠ Nazarje Baletna mavrica ob 17 .00. Center Rinka Solčava Razstava akvarelov Blanke Božič Moja pot ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Srečanje KUD Utrip: Kod sem hodil, kje sem bil III. Sobota, 14. december ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Vojnik B (U-13) ob 11.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Drava Ptuj (U-13) ob 15.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Predstavitev 20. Zbornika Slap ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma - KLS Ljubno : SIP Šempeter II ob 19.00. Športna dvorana Mozirje Odbojkarska tekma - Mozirje : ŽOK Ljutomer Nedelja, 15. december ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Zlatorog Thermana Laško (U-15) ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Hrastnik (U-19) ob 14.00. Trg na Rečici ob Savinji Prireditev Praznični album Rečičanov ob 15.00. Zavod Stanislava Gornji Grad Tradicionalna razstava jaslic, razglednic in božične dekoracije ob 16.00. Pred TIC Mozirje Veseli december Ponedeljek, 16. december ob 18.00. Galerija Mozirje Predstavitev knjige in predavanje Jasne Tuta Vse barve Polinezije Torek, 17 . december ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 10.00. CSU Nazarje (Jakijeva hiša) Sladka božična delavnica ob 17 .00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Najbolj snežen božič ob 17 .00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Najboljše darilo na svetu ob 18.00. Galerija Mozirje Pogovorni večer z Antonom Erjavcem, avtorjem avtobiografije Spomini partizana Robina ob 18.00. Glasbena šola Nazarje Nastop učencev ob 20.00. Dom kulture Nazarje Monokomedija Alje Kapun Življenje v rož'cah ob 20.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Meditirajmo skupaj Sreda, 18. december ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 17 .00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Najbolj snežen božič ob 18.00. Zeliščarna Stara pošta Gornji Grad Kadila iz zakladnice narave Četrtek, 19. december ob 17 .00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Najbolj snežen božič Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kva- litetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdela- va dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja či- stilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, iz- delava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasi- pni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče, za zakol ali svinj- ske polovice, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam dve telici, friziko in sivko, visoko breji; gsm 031/628-651. Prodam jagnjiče za zakol ali na- daljno rejo; gsm 031/780-372. Telico rl/lim, teža okrog 170 kg, pro- dam; gsm 031/855-806 ali 58-32- 960. Jagenjčka za zakol ali rejo, brejo ovco, telici sivki, 7 mesecev breji, prodam; gsm 041/239-017 . Prodam prašiče za zakol ali na- daljno rejo, dostava na dom; gsm 041/637-241. Prodam bikca, 250 kg, mesni tip; gsm 031/299-330. ŽIVALI KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi- tanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim bikca/teličko, starega 14 dni; gsm 041/827-658. DRUGO – PRODAM Prodam suha in sveža metrska bu- kova drva, možen razrez in dostava na dom; gsm 041/780-214. Prodam silažne bale; gsm 041/783- 453. Prodam domače, hladno stisnjeno, bučno olje, cena 10 eur/75 ml; gsm 051/366-133. Prodam snežno frezo gorenje mu- ta, za okrogli priklop; gsm 041/491- 062. Zimske gume, 205x16 col, rablje- ne 2 zimi, prodam, ugodno; gsm 041/881-746. Prodam garderobno omaro za ho- dnik; gsm 051/273-911. Prodam drva mešana, lahko jih tudi razrežem in dostavim; gsm 031/801-430. Prodam suhe kocke sena in otave; gsm 041/720-938 ali 031/348-804. Kupim hlodovino bukve, javorja, oreha in sadnih dreves. Plačilo ta- koj; gsm 040/430-080. Prodam novo obešalno steno s 3 policami, dimenzije š 60 x v 190 x g 28 cm, smreka, cena 50 eur; gsm 031/642-353. Prodam bukova drva, hlodovina, 10 m3, ugodno; gsm 031/780-074. Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 27 Oglasi Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 28