Leto ML, štev. 106 Ljubljana, četrtek 7. maja 1925 Poštnina pavšali rana. Cena 2 Din ca l*ha|a ob 4. tWr»|. ea Stane mesečno Din as —; aa lno» »crastvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo t Onevna redakcija: MikioSičeva cest« Stev (6/1. — Telefon itev. 7a. Vočna redakcija: od ig. ure naprej ▼ (inaliovi ul. St. s/L — Telefon tt. J4. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava1 UpravnBtvo: LJubljana, PreSeraova ulica It J4- - Telefon »t. 36. loseratnl oddelekt LJubljana, PreSer. nova ulica it. 4. — Telefon St. 36. Podružnici: Maribor, Barvarski ulica k. t. — Celi«, Aleksandrova cesta, Račun prt poštnem ček. zavoda: Ljubljana ftt 11841, - Praha čisto 78.180 Wien Nr. ujm. LjnbUana. 6. maja. .Jutro® je v nasprotju z mnogimi drugimi časopisi zapisalo po Hindenburgo-vj izvolitvi, da ni navzlic kričeči izrazitosti novega predsednika nemške republike pričakovati bistvene izpremembe v angleški in ameriški politiki napram Nemčiji, ker se zunanja politika obeh anglosaških velesil inspirira iz ebbJiih preudarkov, kakor je obeležje vrhovnega predstavnika nemške države. Naša napoved je bila po dogodkih zadniih dni potriena. Po prvih pesimističnih komentarjih v Ameriki in Anglije si ie časopisje, očividno po direktivi iz zunaniih uradov, vidno opomoglo in v par dneh smo ne le čitali komentarje, ki so trdili, da Hinderburgova izvolitev ni v nasorotiu z versajskimi mirovnimi določbami, temveč celo to. da niti povratek Hohenzollerncev na nemški prestol ne bi sam po sebi značil za anglosaški svet povoda za prelom. Nemška diolomaciia je spretno Doma-ra'a k uveliavlieniu utiša, da se s predsednikom Hindenburgim ni v Nemčiji prav nič izpremenilo. Nedavni govor kanclerja dr. Lutheria na občnemm zboru industriiske zveze je oblhtbil Evropi nadabevanie dosedanie nemške zunanje politike, neizpremenjeno pripravljenost k sklepu garancijskega pakta za francosko - nemške meje. Ministrski predsednik Velike Britaniie Baldwin ie na sam dan nemških volitev nastopil proti politiki ravnotežja in se zavzemal za •'amostni pakt z Nemčijo. Pred par dnevi je sicer angleški zunanii minister Austen Chamberlain na banketu poudarjal svoie podedovane simpatiie za Francijo, vendar se niti ena niegova beseda ne da tolmačiti tako, kot da se ie karkoli izpremenilo v nemški politiki britskega imperija radi izvolitve hannoveranskega upokoienca za nemškega državnega predsednika. Ameriško časopisje je bilo deloma ostrejše v sodbi o nemških predsedniških volitvah, zato pa je diplomacija Zedinienih držav smatrala za potrebno poudariti, da ie izvolitev vrhovnega vo-die nemške armade v svetovni voini za I šefa nemške države le epizoda, ki ni ničesar mencala na stališču Amerike do Evrope. Pondeijkov govor novega ameriškega veleposlanika Houghtona v Londonu ie v tem oziru iasen dokument. Časopisje Zedinienih držav na-e'?ša okolnost, da ie sleherna beseda Honghtonova bila dogovorjena in premišljena skupaj s predsednikom Coo-lidseom. Houghtonova misel je torej izraz mnenja cele Severne Amerike. Houghton ie povedal še enkrat to. kar smo že večkrat slišali, kar pa radi svoie nnetovanosti nrei pridobiva kot iz-gtihPa na \*ažnosti. Deial je. da so Zedi-ni?ne države pripravljene podpirati dežele. ki mislijo na obnovo svetovnega losnodarstva in mirno sodelovanje narodov. da na ne m'sliio da'ati nobenega fcnaria za obonoževanie. Cel govor je aii tak. da o megovi oroti Franciii_ in venim ožiim zaveznicam naperjeni 3st-ini ni nič dvomiti. Če ie k^t^ra poslanica iasna. ie Hough .onova. Nemčiia izvoli 26. aprila vodio nemških armad v svetovni vojni in predstavnika revanžne misli. Francija z ibčinskimi volitvami 3 maia potrdi mi-'nvno nolIfVo levičarskega bloka in da iialzrazite^^mu zastopniku te spora r.imne politike Merriotu plebiscitarno .'attrnico v Lvnnu. Navzlic obema tema ieistvoma vidi Amerika nasprotnika miru v Evropi v Franciii. dočim daje \'?mči'i dolarie na posodo . . . Tu ni možna nobena pomota. Ta je-t'k je čist in precizen. Ameriško časo-lisio ie še iasneiše kot niena diplomaci-la. 7a časa zadnie francoske vladne krije ie pisal <*PubIic Ledger®: «Gosp. -aillaux more bitj čarovnik, toda on ne nore odpraviti finančne odvisnosti franciie napram Londonu in New Yor-ta . . .» «Nation» ie bila še ciničneiša. to se ie govorilo o novi razorožitveni tonferenci: «Če se bo Francija upirala, i moramo odkrito povedati: če nočete polovico zman'Š3ti svoiega pomor-skega oporačuna. tedai se nam ne zdi Jntrebno pomagati k ozdravljenju va-franka.» Amerikanci vodiio drugačno politiko ta^ram nnšemu kontinentu, zlasti nakani ma'im. siromašnim državam kot lanram Vel;ki BritanHi in samim sebi. ' F.vropi zahtevalo razorožitev in mir. ;arni na se oborožuieio na vse kriolie ia suhem .na vodi in v zraku. Časo->isie Zedinienih držav vodi ostro kamenin za 0'ačanie mornarice in zračne-ra hrodovia. «New York American* iz-•avl;a skunai s svojimi tovariši: «Mi Moramo imeti najmočnejšo zračno ih-ambo sveta.» Ta kamoania se zrcali udi v velikih pomorskih manevrih pri iavaisk;h otokih. Pri katerih je sodelo-'a'o 127 vojnih ladii in 35.000 mož po-'adke To je opomin Japonski ... Ta imcriš^a bo'a'elinost se čudovito raz-iktve od pacifizma. ki ga diplomacija Vdmienih držav priporoča Evropi Besede upravičenih ameriških zastop-likov ne poideio neslišane mimo ušes »vezniške kontinentalne Evrope. Ves V Beogradu je bil včeraj praznik Počivalo je tudi notranje-politično življenje. — Predsednik Pašič še vedno bolan, — Danes važna zunanjepolitična seja vlade m a n v«# na domu Beograd. 6. maja. p. Ministrski predsednik Pašič tudi danes ni zapustil sobe. V notranii politični situaciji radi praznovanja Gjurgjev-dana ni bilo ničesar novega. Edini važni dogodek je bil prihod bolgarskega zunanjega ministra Kalfova. Pričakuje se. da bo jutri dopoldne imel ministrski svet sejo v stanovanju ministrskega predsednika Pašiča. na kateri bo dr. Ninčič poročal o svojih razgovorih s Kalfovom. obenem pa preiel končne instrukciie za konferenco Male antante v Bukarešti. .SAMOUPRAVA* O METAMORFOZI a PUCLJA IN O KLERIKALNEM DEFETIZ-MU. Beograd, 6. maja. p. Jutrišnja »Samouprava* objavi članek, v. katerem ostro napada g. Puclja radi njegovega prestopa v g. Pašiča. republikansko stranko. Konstatlra, da Je Pu-celj s tem končal politično življenje svoie stranke ter vprašuje, ali bodo slovenski kmetje odobrili to Pucljevo metamorfozo, ki Je v političnem življenju dosegla rekord. Poleg tega ima .Samouprava« članek z naslovom «Defet!zem kler'kalcev». v katerem navaja defetistično pisanje .Slovenca* ln ponovno ugotavlja, da g. Korošec nI samo kompromitiral sebe kot političnega voditelja nego tudi kot Slovenca. Fsanje »Slovenca«, kakor ob bolgarskih dogodkih, najbolje dokazuje deietizem klerikalcev. Oni nimajo narodnega čuta, vse jim je mednarodni klerikallzem. Nfhovi interesi se pro-tivijo nacijonalnim interesom, zato njihova borba za avtonomijo Slovenije ni borba za interese Slovencev, temveč borba za Interese klerikallzma, kl v drugih delih naše kraljevine nima uspeha. Bolgarski zunanji minister v Beogradu Bolde konference z ministrom dr. Nmčičem. Beograd, 6. maia. r. Danes ob 8. dopoldne je z brzovlakom dospel v Beograd bolgarski zunanii minister Kalfov v spremstvu ravnatelia političnega oddelka. oreišnjetra bolgarskega poslanika v Berlinu. Pomorova. Na postaii so ju pričakovali bolgarski noslanik Vaka-revski z osobjem poslaništva ter v imenu naše vlade pomočnik zunaniega ministra Markovič in šef protokola Nova-kovič. ki ie po sprejemu spremljal Kalfova in Pomorova v bolgarsko poslaništvo. Ob pol U. je Kalfov v spremstvu poslanika Vakarevskega dospel v zunanje ministrstvo, kier ga je sprejel naš zunanji minister dr. Ninčič. Razgovor med obema diplomatoma je trajal do pol 1. popoldne. Po končanj konferenci so ministra Kalfova obkolili domači novinarji in inozemski poročevalci. Minister Kalfov jim ie podal kraišo iziavo o svoji misli! v Beogradu in Parizu, obenem na J;h za popoldne povabi! na podrobnejši razgovor v novinarskem klubu. Na čast Kalfovu je minister dr. Ninčič priredil intimno kosilo, dočim j§ Kalfov zvečer povabil dr. Ninčiča na svečano večerjo v bolgarskem ooslaništvu. Beograd, 6. maia. p. Nocoj ob 19. ie bil snreiet na dvoru zunanii minister dr. Ninčič. ki je poročal kralju o svoj:h razgovorih z bolgarskim ministrom Kalfovom. Izjave ministra Kalfova o zunanjepolitičnih odnošajih Bolgarije Razgovor z našfm dopisnikom in drugimi novinarji. — Skrivnostna pot g. Kalfova. — Iz Beograda se poda v Bukarešto, dejam pa se, da bom našel zadostno moralno podporo za akcijo proti komunistom, ker zmaga nad komunizmom nI samo interes Bolgarske, ampak Interes celokupnega Beograd, 6. maja p. Ob 15.30 je g. Kalfov sprejel beograiske novinarje v bolgarskem poslaništvu. Izjavi! je, da ima njegova pot tendenco, da pouči inostranstvo o pravi situaciji na Bolgarskem in da poudari da so bili zadnji dogodki na Bolgarskem delo tretje komunistične internacijonale. Razumljivo je, da so se ti dogodki vršili baš na Bolgarskem, ki je najbližja sovjetski Rusiji. V Bolgariji pa ni terena za komuniste, ker sta bolgarski delavec in bolgarski seljak patriota. Imamo pa dokumente, da boljševiki s svojim terorjem še niso prenehali in da nameravajo prirediti nove krvave dogodke. Bolgarska vlada je storila najenergičnejše korake, da se to prepreči. Vaš dopisnik je vprašal Kalfova, kai je svrha njegove konference z dr. Ninčičem in aH se je pri tem dosegel kak pismen ali ustni sporazum. Kalfov je odgovoril: »Ne; g. Ninčiču sem izjavil, da bolgarska vlada želi živeti v najboljših odnošajih z vsemi narodi, posebno s svojimi sosedi, specijalno pa z vašo državo. Dr. Ninčiču sem razložil stanje stvari ter sem konstatlra! z zadovoljstvom popolno razumevanje prave situacije. Zaključila nisva ničesar konkretnega, ker je moja misija samo ta, da ustvarim prijetno atmosfero, kar sem dosegel.« Vaš dopisnik .ie dalje vprašal g. Kalfova, ali je njegov cilj potovanja Pariz, London, Rim itd. Odgovoril je: »Tega še ne vem; videl bom. V vsakem slučaju pa je namen mojega potovanja povsod isti kakor prihod v Beograd. Posebnih instrukcij nimam, na- evropskega miru.« Vaš dopisnik je vprašal g. Kalfova, aH bo Bolgarska zahtevala še novo povečanje vojaške sile. Minister je odgovoril, da ne, ln da bo še teh 10.000 vojakov odpuščenih 31. maja. Glede znanih Izjav angleških politikov, da je Kalfov rekel, da je Jugoslavija sofcriva dogodkov v Bolgariji, je g. Kalfov izjavil: »Angleški politiki so govorili neresnico. Lahko vam rečem, da niti jaz, niti noben bolgarski državnik ni mogel govoriti o vaši državi tako, kakor ie to poročalo inozemsko časopisje«. Vaš dopisnik je opozoril g. Kalfova na to, da ie glavni pogoj za pomlrjenje med našo in bolgarsko državo ta, da preneha komit-ska akcija v Macedoniji. G. Kalfov je odgovoril, da se je v teku enega leta v tem smislu mnogo popravilo hi da komitaških vpadov v našo držaVo skoraj ni več. Novinarji so dobili vtis, da namerava Kalfov prikriti, kam hoče potovati iz Beograda. Zdi se. da bo potoval v Bukarešto, kjer se konec tedna prične konferenca Male antante. Te konference so vedno xeio intere-siraie Bolgarsko, sedanja je pa še posebno važna, ker se bo na njej razpravljalo tudi vprašanje boljševiške nevarnosti na Balkanu. Pokolji v Bolgariji se nadaljujejo Vedno novi spopadi in novi uboji. — Kako se godi komunistom v bolgarskih ječah. Sofija. 6. maja. r. V Plovdivn ie policija aretirala zemljoradnika Dimitrija Kučeva. ki ga je že dolgo časa iskala. V Haskovu so aretirali komuniste Kam-lirova. Džakova in Pavlova, ki so jih izročili voiaški oblasti. Kamlirov je izdal v preiskavi vse spletke komunistov, radi česar sta ga ponoči njegova tovariša vrgla skozi okno zaDora, tako da so ga našli naslednje jutro na tleh nred ječo z razbito glavo. Diakova in Pavlova ie naslednii dan ustrelila vojaška patrula. ko sta hotela pobegniti. V opozicijonalnih krogih ne verujejo svet želi miru in varnosti pred novimi vojnami. Boli kot kdo pa narodi, ki so iedva vstali izood večstoletnega robo-vania germanskemu imperiializmu. Da pa se mir ohrani, je potrebna kompakt-rost sil. ki so zmagale v svetovni vojni. V kolikor anglosaški svet smatra, da mora popuščati napram Nemčiji, da jo odvrne od pristopa k rusko - aziiskemu bloku in ji s tem popuščanjem daje po-tuho na vedno večio odpornost proti določbam mirovne pogodbe in 110 na maščevanje, v toliko boli neizoremenlji-ve morajo ostati priiateljske kontinentalne siJe v čuvanju mirovnih pogodb. oficiielnemu poročilu oblasti o smrti navedenih treh aretiranih komunistov, ampak so prepričani, da so bili vsi trije v zaporu krfitkomalo pomorjenl Skupina komunistov ie nri Novi Zagori napadla stražo ob mostu Dri Tund-ži ter skušala razstreliti most V spopadu sta bila dva komunista ustreljena, eden pa je bil ranjen in ujet. V vasi Slatinii Dri Sofiji so oblasti izsledile več oseb. ki so se tamkaj skrivale. Ne da'eč od Belosrradčika. v Stan-čevu. je došlo do oboroženega soopada med komunisti in vojaštvom. V bitki ie bil neki komunist ranien in ujet Po vsej Bolgarski se nadaljujejo aretacije sumljivih oseb. RAZPRAVE PROTI ATENTATORJEM. Sofija, 6. maja r. Kakor poročajo, bo smrtna kazen nad obtoženci radi atentata v cerkvi Sv. Nedelje Izvršena po obsodbi prihodnji teden. Danes se sodna razprava al vršila. Zasliševanje prič je bilo včeraj končano. Po prečitanju raznih aktov je Mla razprava odgodena na četrtek dopoldne. Jutri govori državni pravdnik. Razglasi.<.v obiGČbe se pričakuje za petek. Organizacija obrambe proti boljševikom Konferenca o delovanju dunajske boljševiške centrale. — Bolj še viška propaganda in Mala antanta. — Mednarodna konie renca za pobijanje bol'ševizma v Trstu. Beograd. 6. maja. r. Doznava se iz zanesljivega vira, da je naša vlada ukrenila potrebne korake proti boljše-viški akciji na Dunaju. V tej zvezi se ie danes v zunaniem ministrstvu vršila konferenca med pomočnikom zunanjega ministra Markovičem in avstrijskim poslanikom Hoffingerjem. Gosp. Markovič ie v imenu vlade naglasil škodljivost komunistične propagande z Dunaja in je zahteval, da dunajska vlada prepreči nadaljnie početje. Poslanik Hoffinger ie iziavil. da ie avstrijska vlada že storila primerne ukrepe, a smatra. da Dunai boljševikom ne služi za centralo, nego le za prehodno postajo. Obenem je naglasil nado. da se bo zadeva med našo in avstrijsko vlado prijateljsko rešila. Beograd, 6. maja. r. Kakor ponočajo. bo eno glavnih vprašanj, s katerimi se bo bavila Mala antanta na svoiem sestanku. boljševiška nevarnost. Pričakovati je. da bodo vse države Male antante ukrenile potrebne korake nri dunajski vladi radi akcije boljševiške Ie-gacije na Dunaju. Beograd, 6. maia. r. Kakor se doznava. se ima v Trstu v kratkem vršiti mednarodna konferenca ligre za pobijanje boljševizma. Fašistovska reforma italijanske ustave Dalekosežne omejitve pravic poslanske zbornice. — Vlada se hoče zavarovati pred nezaupnico parlamenta. — Samo polovica poslancev bo direktno izvoljenih. Rim, 6. maja. s. O zakonskem načrtu gle. de reforme italijanske ustave, ki ga je iz. delal fašistovski odbor osemnajstorice, se doznava nastopno: Nova ustava bo ohra« nila neokrnjene pravice kralja, zlasti v čle. nu 5. določeno pravico, da srce kralj na. povedati vojno in sklepati mir. Nadalje bo 06tala v veljavi tudi pravica kralja, da imenuje senatorje. Ako bi poslanska zbor« niča irrekla vladi nczaupnico. se bo ta mo. gla obrniti na senat. Ako med senatom in zbornico ne bi prišlo do sporazuma, bo mo. gla vlada sklicati plenarno sejo italijanske, ga parlamenta, t j. senatorjev in poslan, cev, kateri bo pristojala končnoveljavna presoja vladne politike. Pri glasovanju bo odločala mešana večina. Zbornici se nada. Ijo odvzame pravica, da sme na koncu ka. terekoli seje zthtevati glasovanje o zaup. nju vladi Vlada bo smela za glasovanje o zaupnici določiti dan. Ako sc vladi izreče nezaupnica, bo imela ta nezaupnica le tedaj za posledico vladno krizo, ako se nanaša na cclokupno politiko vlade. Ako se nana« ša ta nezaupnica le na posameznega mini' stra, bo mogel ta izstopiti iz vlade, ne jila. če bo pod državnim nadzorstvom ln vodstvom stoječa kreditna organizacija dajala kmetom posojila Po nižjih obrestih? V tem tiči vznok klerikalne gonje proti zakonskemu načrtu o kmetijskih kreditih in klerikalni poslanec Vlad. Pušeniak je baš o pravem času odkril klerikalne skrbi. + Tajnik SKS g. Janko Bukovec je na nedeljskem občnem zboru SKS prečital tajniško poročilo, ki je polno netočnosti in naivnosti. Končno ni naša naloga presojati, v koliko sme vodstvo SKS grešiti na račrn naivnosti svojih zaupnikov .a upravičeni smo. da zabeležimo eno od Bukovčevih trditev, ker se nanaša na demokratsko stranko. Gospod tajnik SKS je m. dr. trdil tudi sledeče: .Demokratje so imeli (za časa volitev) odprte kase svojih bank in ve-lepodjetij ter so skušali z denarjem Dokupiti naše volilce». O. Bukovec naj ve. da se morajo take gorostasne trditve dokazati, ker sicer ostane na onem. ki jih iznese, očitek podlega obrekovalca. G. Bukovec Ima torej sedal besedo. -4- Ponovni Juriš klerikalnih tigrov na clrnski napis. Klerikalni poslanci, nič boliši ln nič slabši od svojega voditelja dr. Korošca, pač pa njemu zvesti vsaj v srbofobstvu. so v torek ponovno strgali z vrat svoiega kluba cirilskl napis in ga nadomestili z napisom v latinici, dasi eden tak že od prej obstoji. Imeti hočejo torei dva — oba v latinici. Celo zagrebški »Hrvat«. ki gotovo ni naklo-n'en cirilici, imennie šovinistično beda sto početje naših klerikalnih tigrov »neozbiljno natezanie s čirilicom i lati nicom«. -f Prerokovanja ln lažnlce senzcc'Je. Dva meseca so vsi opozicijonaini listi orerokovali. da bo Narodm blok -az-par'el. Trdili so. da radikali komaj čakajo. kdaj se bodo znebili Sv. Pribiče-viča in demokratov. Klerikalno ča-0P's-je s »Slovencem* vred je vesbn beležilo vse te Izmišljene senzaciie. dokler ga ni v njihovih skromnih željah b!ami-ralo imenovanje nove vlade Narodnega bloka. Medtem ko ie prej opozicijonaini tisk govoril o nasnrotstvih med radikali in rsr-ostojnimi demokrati, pa jih skuša sedai na vsak način strniti v enotno stranko. Sedai so radikali in samostojni demokrati toliki priiatelji. da jim ne zadošča več Narodni blok in da hočejo tesneje združiti. Seveda bi se morali samostoini demokrati po mnenju opozicijonalnega trka v tem lučaju odreči vsem pravicam, ki jih imajo sedaj kot samostojna stranka. Samostojne demokrate kot take bi radi na vr-ak način spravili s sveta. .Slovenec, po-natiskuie po zag.ebškem »Jutarni«*m listu«. ki slovi po svojih Izmišljenih senzacijah. da bi radikali ne bili nenaklonjeni vstopu samostojnih demokratov v njihov klub. ako b' se odrekli za ta slučaj vsem političnim in programatičnim koncesijam. Take in oodobne senzaciie so seveda samo piazne želje opozicije, ki išče v njih radi svoje lastne razrva-nosti brezuspešne tolažbe. Mi spričo vsega močno dvomimo, da bi kljuh nerazsodnosti klerikalnih pristašev bilo med niim! dovoli takih ljudi, ki bi verjeli na podlagi »'"'ovenčevih« vesti, da bi bili samostojni ''emokrati pripravljeni samovolino zapustiti svoje trdne pozicije na ljubo lepim očem voditeljev opozicijonalnih strank. Dosedanji neizpolnjena prerokovanja opozicijonalnh listov ne morejo potrditi verjetnosti njihovih novih Izmišljotin in kombl- "a+ »Tlačenje In zanemarjanje.« Klerl kalni poslanci se vselej i boiazniio vra-čaio iz Beograda domov, ker se boie razočaranih volilcev kakor včasih za-nikarni šolarčki šolmaštrove hrozovke. Zato pred svojo raižo v Slovenio vselej skleneb v svojem klubu kakšno je-remiiado. ki lo za vizitko natisne »Slovenec«. Tako so klerikalni poslanci tudi v torek pred odhodom na enote- denski «orlaub» razpravljali o »političnem položaju« in včerajšnji »Slovenec« poroča na prvem mestu, da je klub soglasno sklenil, da bo v Narodni skupščini .začel z odločno akcijo proti tlače-nju in zanemarjanju Slovenije.« Tako, hvala Bogu. so se torej končno tudi klerikalni poslanci spomnili da jih slovensko !ahkov«rno ljudstvo ni Izvolilo zgoli za pobiranje dnevnic, za trganje cirilskih napisov in za oštarijsko razsa-ianie v Nanodni skupščini, marveč jato. da bi zastopali njega in ožjo domovino s pametno in trezno parlamentarno politiko. Zdai šele. ko s,) zapravili ves svoi ugled in se do kraia osovražili. sklepa io klerikalni poslanci, da bi bilo treba »začeti« (!) z odločno akciio v prid slovenskim interesom. Pa še k temu sklepu jih ie pritisnila samo slaba vest. Kaiti krivice in zapostavljanja, v kolikor jih m»ora prenašati slovensko ljudstvo, gredo izključno na račun popolne nesposobnosti klerikalnih tigrov, slovenskim volilcem n" za pokoro, ker >» se tudi pri zadniih volitvah dali v tolikšni večini od n:ih nreslepitl. •f Klerikalna žalost za katoliškimi vladarskimi hišami. »Slovenčev« tedenski bratec pripoveduje slovenskemu vernimi' ljudstvu silovite zgodbe o fra-mazonih. ki so povzročili tudi svetovno voino. Kaiti ona je — kakor pravi član-kar - bila strašen udarec framazon-stva proti krščanskim (!) narodom, zmagovalci so jud'e na vsi črti. glavne stroške pa so morale plačati katoliške vladarske hišo in katoliška Cer kev. Zdai imajo povsod knjigo v rokah pnostoiidarii. od VVilsona in Hardinga do Masarvka in Kramafa . . . S ava Bogu. da si naši klerikalci zopet enkra* unaio z barvo na dan in odkrito povedo. da ie niihova žalost za »katoliškimi vladarskimi hišami« prav tako velika kakor ».avratna mržoia do najplemeni-teiših in naigeniialnejših demokratov tekoče dobe: Wilsona in Masaryka. In vendar, če se ne motimo, ie »Slovenec-Še pred tednom beležil, kako ginljiv-prisegalo ameriški prezidenti na sveto nismo in kako se Masarvk spreobrača nazaj k sveti cerkvi V »Slovencu« erv\ v niegovem tedenskem bratcu za po-neumnievanje slovenskega kmečkega ljudstva drugo. Oboje oa smrdi po fari-zejščini. Clankar nadaie piše o frama-zonih v Jugoslaviji, o katerih da se ne more točno povedati, koliko iih je. Vendar gntovo da iih i? več. rego se misli, in da so se vrn'ii na Drva mesta in da bo treba name s Postom pokazati .. . Zakaj neki »Slovenec« samo Preti in pavšalno sumniči? Mi damv> kolira-nim gospodom oknog škofije in Katoliške tisVnrne pameten nasvet: naj se obrnelo ra svo-pga dobrega 7""»znika davidovičevca Voio Velikoviča. v>n je baie veliki mojster framazonske loži. pa jim bo dal poljuden spis ali vsaj prikladen intervju. , . , , 4- Hrvatski duh In kruh. Zagrebški radičevsko - zaiedničarski blok za občinske volitve, ki se vršiio v nedeljo, le publicira! proglas, v katerem (glej našo včeraišnio brz.vavko!) naglaša. da Narodni seliaškl klub v Bengradu deluie za tak sporazum, da bo »Hrvat ka gospodarica svoiega duha I svoiega kruha« »Hrvat« piše k tej pristno radicev-ski lozinki uvodnik, v katerem razlaga, da Hrvatska mora doseči gospodarsko in finančno samostojnost, ker da bo edino v finančno samostoini Hrvatski lahko tudi niena prestolica Zagreb dosegla takšno stopnio razvoia in napredka da bo dika in ponos vsakega Hrvata Zato »Hrvat« še nadalje pnorag'ra koncept zaiedničariev o federativni ureditvi .državne zaiednice Hrvatov. Srbov in Slovencev«. Seveda se ta zavita agita- dia vrši v popolnem sporazumu z radičevci. četudi se docela križa z deklaracijo Pavla Radiča in ostalimi spokorniškimi iziavami radičevcev. Ce na radičevci in zaiedničarii meniio. da bodo iskrenost svo;ega preokreta dokazali s tako dvoličnostjo ln podmulienostjo. tedaj zanie ne bo niti političnega duha niti kruha. Trag«Hiia na dvoru Habsburg Od ft. tnala di«0 v kinu «LJUBLJANSKI DVOR> Politične beležke -f Zakai so klerikalci proti zakonn o kmetijskih kreditih? Klerikalci se vneto bore Proti vladnemu načrtu zakona o kmetijskih kreditih, po katerem bi bila omogočena gospodarska osamosvojitev od politikiročih denarnih organizacij. Zato spušča io v svojih listih članke, v katerih skušaio dokazati, da ie vladni načrt za nič. ker bi klerikalne zadTužne organizacie ne mogle izMuič-no sam" da'ati kmetom cenen kred't iz državnih sredstev. V »Slovencu« je priobčil daiše razmotrlvanie o novem zakonu tudi klerikalni poslanec Vlad. Pušeniak. ki ie prišel oh koncu svoiih izvaiani do zaključka, da bodo uspehi nove organlzacile kmetskih kreditov kakor »o določa zakonski načrt, zaradi tega slabi, ker naglaša oče tega načrta dr V Stoikovič kot nieno misijo »uza-iamno saradnio na stišavanju Plemenskih. verskih i partijskih strasti.« Sedai torei vemo. zakai odklaniato klerikalci vladni zakonski načrt o kmetijskih kreditih. Oni zametujejo nepolitično zadružništvo, v katerem bi bilo mogoče vzaiemno sodelovanie brez verskega strankarska in brez zbuiania plemenskih. verskih in političnih strasti. Klerikalcem ni za poglobitev zadružne misli med našim liudstvom. ne za depolitizacij,) zadružništva, pač pa je niihova glavna skrb osredotočena v tem. da obdrže slovensko zadružništvo Izključno v svoiih rokah ln s tem tudi v go-loodanki odvisnosti alovuukeca kme- Po občnem zbora SKS Radič: Slišou sem tiča pet' vidu Ja nisem, gvišro P^ce*) biu v torbo je zlezu ... (Narodna ) Iz demokratske stranke Predavanje in sestanki v ljub-Ijanski oblasti V soboto, 9. t. m.: V Gorjah pri Bledu ob 8. zvečer v Soli v Zg. Gorjah. Predava g. ravnatelj Anton Jug o osnutku zakona za podeljevanje kme, tijskih kreditov. V Lescah oh 8. zvečer v gostilni Kriitol. Predava g. Milan Cimerman o osnutku in kon« z« izenačenje davkov. V Koi-oru pri Tržiču ob 8. zvečer v go. stilni pri Jurčku. Predava g. dr Stane Rape 0 osnutku zakon« za podeljevanje kmetij« skih kreditov. Na Koroški Beli ob 8. zvečer v Sokol, skem domu. Predava g. dr. Joža Bohinjec o | socialnem zavarovanju delavstva. V nedeljo, 10. t. m.: V Kranjski gori ob 11. dop. v hotelu Sla. vec. Predava g. dr. Stane Rape o osnutka rakona z« poie/hu>en obrai. Ona pieiieči In odpravi vsakovulne razpoke na rokah, rdečico, raskavo kožo ter vsako d:aien,e kože Prodaja »e povsod: %s kroma, puder In milo Simon Partmi Jm 55. h St Martin. M aii Kr Ing. Ciril Metod Koch Včeraj zjutraj je smrt odrešila strašnega trolienia mag. stavb, nadsvetnika v pok. ing. in arhitekta Cirila M. Kocha. Za 301etnico ljubljanskega velikonočne-ea potresa se ie pripravljal, da priredi velezanimivo razstavo ,v umetniškem pavilionu. toda bolezen ga je vrgla na postelj, s katere ni vstal več. Pokoinikovo ime Pa ostane v zgodovini našega mesta zabeleženo neizbrisno Zakaj bil je mož. ki si je za prenov-Iienje in zgrajenje Ljubljane s svojim neumornim, smotrenim. za daljno bodočnost usmerjenim delovanjem kot mestni arhitekt pridobil nepozabnih zaslug. Bil je človek izredne energije, ne-omahliive vztrajnosti, praktičnega duha in silne iniciiativnosti. Da je danes naša Liubliana tako lepo. moderno mesto, je v obilni meri uspeh pokojnikovega raz-jlabliania in delovanja. " Dne 31. marca 1887 je bil C. M. Koch roien v Kraniu. Nemški priimek je imel. a oče mu je takoi Dri rojstvu vtisnil pečat odločno naprednega Slovenca s tem. da mu je dal imeni slovanskih blago-vestnikov in pnosvetiteljev Cirila in Metoda. kakor je bil dal isti imeni tudi njegovemu bratu, našemu admiralu Metodu Cirilu Kochu. Ciril je absolviral nižjo realko v Liublianl. obrtno šolo za stavbarstvo v Gradcu in končno še specijalno šolo za arhitekturo na akademiii vpodabl 24., 7., 9. Samo Se danes! Samo Se danes I Prekrasna drama v 9. velikih dejan.ih Jutri! Jutri! Družabni škandal Kulturni pregled Gledališki repertoarji. j L»uM'anska drama četrtek, 7.: Zaprto. Petek, 8.: »Narodni poslanec«. F. SoWa, 9.: «Lizistrata*. E. Nedelja, 10: «Narodni poslanec«. Izv. LiaHianrita opera Četrtek, 7.: »Aida*. Gostujeta Vika Čaleta in Dimitrij Orlov. A. Petek, 8.: Zaprto. Sobota, 9.: »Glumači«, »Cavalleria rustica* na« Izv. sTcd?lia. 10- »Rusalka«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Mariborsko gledališče ietrtek, 7.: «Scampolo» B. (Kuponi.) Zad. njič v sezoni. Celjsko gledališče fetek, 8. ob 20.: »Čvor«. Gostovanje za. s.rebškega Narodnega gledališč*. Izv. bilo ne duha ne sluha. Dne 17. februarja t. 1. pa javi Učiteljski Tovariš, da je doznal iz avtentičnega vira. da je kredit za naknadno izplačilo učiteljskih pokojnin (iz prejšnjih let) otvorjen in je prejela delegacija min. fin. pred par dnevi dotlčno rešenje. Če pomislimo, da so ti siromaki z najmanj 40 in še večletno službeno dobo. od začetka unokoiitve dobivali mesečno suhih 440 K in šele sčasoma dra-ginjske doklade. tedaj si vsakdo lahko predstavi v kaki bedi so ves ta čas živeli in še žive. Ti trpini že težko pričakujejo izplačila te razlike, da bi vsaj zadnje dni svojega bridkega in tradapolnega življenja v deloma ugodnih razmerah kon-čalL _____ Velika nesreča na Blejskem jezeru Trije delavci utonili. Blejsko jezero je zahtevalo te dni svojo prvo letošnjo žrtev. Pet čevljarskih pomočnikov se je predsinočmem zabavalo v Mlinem v gostilni pri «Str-gulcu« do 11. zvečer. Veselo razpoloženi so šli k jezeru, kjer so odpeli večji čoln. poskakali vanj ter ga Dognali od brega. Čoln se je močno zibal in komaj so bili par metrov proč od brega, se ie že prevrnil To se ie zgodilo nekako ob pol 12. ponoči. Z veliko težavo sta se reš'la Leopold Rozman iz Žirovnice ter Jakob Dežman z Bleda, medtem ko so ostali triie utonili v jezeru. O nesreči je bila takoj obveščena orožniška postaja. ki je ukrenila vse. da bi rešili ponesrečence. Ves trud Pa ie bil zaman. Utopljence so iskali vso noč in šele v prvih jutraniih urah je ribič Fr. Mandl potegnil iz jezera prvega utopljenca, nato drugega m ob 8. zjutraj tretjega. Ponesrečenci so: čevljarski pomočnik Stanko Knafl iz Doslovč pri Breznici, čevljarski pomočnik Marko Artel z Brega nri Bledu in delavec Alojzij Mihelič z Bleda. Vest o grozni nesreči se je včeraj bliskoma razširila Po Bledu in okolici ter je vzbudila povsod veliko presenečenje. Zgodba tisočdinarskega bankovca To zadevo bi lahko natisnili v berilu. ako bi ne imela svojega kriminalnega zaključka. Evo, kako je bilo: Na pravoslavni veliki četrtek jc poslal beograjski tobakarnar Tanasije Pai-kič svojega sina Vladimira v monopol-sko uoravo z listkom, na katerem Je bilo napisano vse. kar je želel imeti. Oče je dal Vladimiru tisoč Din v obliki bankovca serije 889 in si Je številko za vsak slučaj zapomnil. Ravnal je zelo previdno. Deček je dobil tobak, ko pa bi ga moral olačati. je s strahom v srcu in s solzami v očeh ooazil. da ima samo doI bankovca. Ostala oolovica je izginila na čudežen način, ne da bi kaj opaziL Vladimir je tekel domov in oče. ne bodi len, je takoj odšel v Narodno banko in orosil, naj mu zamenjajo banko, vec. Uradniki, ki so se DreDričali o istinitosti tobakarnarjevih navedb, so vzeli pol bankovca in ga SDravill v blagajno ter nesrečnemu starcu izpla-čali tisoč Din. O dogodku je bila obveščena tudi policija. Dolgo ni bilo druge polovice ukradenega tisočaka na izoregled. Končno oa se je le pokazala. Pred dnevi je prišel v Narodno banko mlad moški, ki je prosil. naj mu zameniaio doI bankovca, češ da nujno rabi denar. Na vprašanie. kako je Drišel do raztrganega denarja. je deial. da novec ni njegov, marveč neke ženske. Dva agenta sta ga od-peliala na policijo, kjer so vzeli njegovo izjavo na zapisnik- Takoj nato so šli detektivi do 19 letno Vukosavo Petrovičevo. delavko iz Novega Sada. na katero se je moški izgovarjal, da mu je dala denar. Vukosava je orišla in izpovedala: «Na veliki četrtek sem bila lačna in brez pare v žepu. Dela nisem mogla dobiti, pa sem odšla na prežo k upravi monopolov. Kmalu sem ugledala dečka. Ljubljanska drama Jacinto Benavente: Roka roko umiva, obe obraz. Pri reprizah se je igra posamezni, kov umirila, in pretiravanja, ki so kvarila vtisk pri premieri, se polagoma vsaj delo. ma izgubljajo. Leander in Krispin sta po. lovici ene in iste osebe, plemenitost in ma. lopridnost včlovečeni v dveh tipih, gospod ponosnih misli in idealnih čustev na eni ter sluga, ki brez vesti in čas« opravlja niz. kotnosti življenja, na drugi strani. V pov. darek teh kontrastov so dali Leandra igrati gospej Mariji Veri, Krispina pa g. Levarju. Baje delajo tako tudi po nekaterih drugih odrih, in končno je v vsakem človeku i mo. ških i ženskih lastnosti, a spol nam določa naposled nadvladanje ženstva ali moštva. Pasivnost in nežno čustvenost iste osebe predstavlja torej ga. Marija Vera, ki jo le popolnjuje aktivnost in trezna miselnost g. Levarja Naša vsega spoštovanja vredna tragedka ki mn Je gledal iz žepa konec tisočaka. Celega nisem mogla ukrasti, zato sem ga odščipnila samo polovico in z njo odšla dalje svojo pot Končno sem Jo hotela zamenjati s posredovanjem svojega ljubčka.« Petrovičeva ln njen fant sta bila Izročena sodišču radi tatvine in poskusa goljufije, ukradeno polovico bankovca pa ie prevzela v svojo oskrbo Narodna banka, da ga odtegne prometu in ob svojem času uničL Jadranska straža v Mariboru Maribor, 5. maja. Danes ae je vršil v mali dvorani Narod« nega doma prvi občni zbor glavnega odbo. r« Jadranske straže v Mariboru. Obisk je bil po voljen. Občni zbor je otvoril pred« sednik g. polkovnik Stojan Nikolič. ki je v jedrnatem govoru orisal naloge Jadran* ake straže z ozirom na razvoj naše vojne in trgovske mornarice. Omenjal je, kako veliko zanimanje posvečajo veliki narodi procvitu pomorstva, in da moramo tudi mi tembolj slediti ostalim, če upoštevamo naše razmere ob Jadranu. Njegov govor je bil poln domoljubnega ognja, ki je prežel vse navzoče. Ob koncu izvajanj g. Nikoliča je povsod zadonelo frenetično ploskanje. V imenu odsotnega velikega župana dr. Pirk. majerja je občni zbor pozdravil srezki po. glavar dr. Ipavic, ki je posebno naglašal važnost organizacije, kateri bodo po zatr. dilu velikega župana dr. Pirkmaierja posve. tila oblastva največjo pažnjo in da sc bo storilo vse za čim večji razmah in proč vit organizacije v interesu države in jugoslo. venskega naroda. Tajniško in blagajniško poročilo je po. tem podal knjigovodja g. Alojzij Dokžal, iz katerega je razvidno, da je pripravljalni ožji odbor pod agilnim vodstvom predsed« nika v polni meri vršil svojo nalogo. Imo. vinc društva znaša sedaj 5354-50 Din. V zalogi so tudi še Parmove krasne koračni, ce Jadranske straže, ki bodo kmalu razšir« jene po vsej Jugoslaviji. Pri volitvi so bili v glavni odbor izvoljeni med drugimi veliki župan dr. Otmar Pirk. maier, polkovnik Milan Bleiweis, župan dr. Leskovar, predsednik okrožnega sodišča dr. Žiher. predsednik okrožnega sodišča v pok. dr. Toplak, profesor bogoslovja dr. Fran Kovačič, ravnatelj Narodne banke Andro Ljubimkovič, minister n. r. dr Vekoslav Kukovec, podžupan dr. Fran Lipold itd., v nadzorni odbor pa gospodje ravnatelj Ciril Toman, profesor Karel Prijatelj, mas jor Franc Pogačar, knjigovodja Alojzij Do. ležal, vladni tainik dr. Mirko Potočnik in drugi. Občni zbor je zaključil g. polkovnik Ni. količ z željo, da bodoči odbor dela z uspe« hom na intencijah organizacije, tako da bo obmejno mesto Maribor vzor požrtvoval. nosti za srečno m lepo bodočnost Jugosla* vije ob našem Jadranu. pa ima zlasti izrazito dramatično govorico poleg junaške zunanjosti, ki sta se tu upi. rali in jih je igralka morala zatajevati. Lju« bezenski prizori trpe na naravnosti in tem« peramentu ter vzbujajo občutek velike pri« siljenosti. Iluzije resničnosti manjka, ker današnji ljudje se pač ne moremo več po» stavljati na nivo starih Grkov ali moder« nih Japonccv, kjer so se zadovoljevali z igralci, ki so igrali vse ženske uloge. Tam je bila ali je za tak način potreba, danes pa te potrebe ni več. Leander v moški za. sedbi bi učinkoval verjetno. Ako pa že mo« ra (po avtorjevi zahtevi?) biti Leander igral ka, bi bila za njeno nežnost primernejša ga. Šaričcva, ki bi našla sanjarju verjetnej. še in naravnejše teme ter bi bila tudi zu. nanje kontrast Krispinu. Vzlic vsemu pa je ga. Marija Vera tudi to pot znova po. svedočila svojo neoporečno umetnost. Krispin g. Levarja je sila težka, po obse. gu velika, v prvi vrsti izredno inteligentno zgovornost zahtevajoča uloga. Igralec ustre« za tej zahtevi, modelira svoj glas, kolikor more ter opremlja ulogo z clasticiteto kre. tenj in izrazito mimiko Storil je torej vse, da uveljavi ulogo docela. Toda zdi se nam. Tragedra na dvoru Habsburg Od 8. BQ8|a dalie v kinu LJUBLJANSKI DVOR« k LJUBLJANSKI DVOR i n o Danes sadnitkrati Lucy Boraine Telefon 730. v fiimu Jutri največja senzacija vseh žasev Tragedija na dvoru Habsburg Ta najrazkošnejii film kar si jih morate misliti »e je predvajal v Beogradu 3 tedne z velikanskim zanimanjem._ _ Ljubljanski javnosti V nedeljo, dne 10. t. m. priredi >:Cen-tralno akademsko Dodporno društvo« v Ljubljani »Akademski dan* pod pokroviteljstvom ge dr. Tavčarjeve, dr. Zer-javove in g. dr. Trillerja. Namen tega društva je podpirati visokošolce predvsem na ljubljanski univerzi in v inozemstvu one iz Slovenije ter Primorce in Korošce z brezobrestnimi posojili in podporami, da jim s tem omogoči in olajšuje študije. Ze skozi dve šolski leti deluje društvo v tem smislu in je pomagalo že mnogim visokošolcem do izboljšanja gmotnega položaja. Saj se rekrutira velika večina, zlasti slovenske akademske omladine iz ubožnih uradniških in maloposestniških slojev, ki se danes z največjimi težkočami borijo za svoj obstanek. Pod Dritiskom razmer Da trDi predvsem dijaštvo. ki bi moralo biti prosto vsakdanjih skrbi za stanovanje in hrano, da se lahko nemoteno posveti svojemu delu in poklicu. Državne štipendije, prvotno določene na 600 Din mesečno za posameznika. niso niti izdaleka zadostovale visokošolcem. ki deloma od svojcev ne sprejemajo niti vinarja podpore. Pozneje so bile na obupne prošnje štipendistov zvišane na 800 Din., zdaj pa so i | i iT-—- kot igralec junakov, za Krispina težak, pa« tetičen zunanje in v dikciji, bolj izumetni. čen in igran, nego naraven in doživljali. 2elcli bi videti gosta v tej ulogi. Kapetan g. Skrbinška je bil zanimiv po skrbni maski, v govorici preveč kričava, v gestah prenemirna lutka, torej v celoti pre« tiran in zato oduren. Harlekin g. Drcnovca jc brezbarven in nezanimiv: izvrsten v vsakem pogledu je g. Lipah kot Polišinel: velik del uspeha igre gre na njegov rovaš. Pantalon g. Pluta je imel prav dobro masko in je zadovoljeval. Jako je učinkoval doktor pravde g. Pečka; krčmar g. Gregorina ta njegova natakarja so lutke igrali prav realistično ter jim ni nič oporekati. Ga. Medvedova kot donna Sirena je sa naš okus v maski in govorid preveč podčrta vala ordinarnort po s Urne zvodnice, a premalo vplivnost zunanje fine, še vedno mikavne dame, ki zbira okoli so. be mestno jaro gospodo. Ga. Balatkova je postavila zunanje famozen tip velike ko. (ničnosti; prav srčkani sta talentirani gdčni Vida Juvanova in Maša SUvčeva. Silvijo ge. Saričevc si predstavljamo kot najlepšo to najdragocenejšo lutko, ne p« kot nik« zopet reducirane ood prvotni znesek — na borih 560 Din. Štipendije pa dobiva komaj 120 akademikov, velika večina Je ostala brez sredstev in je tako prepuščena skrajni bedi. Tem in onim je nudilo pomoč »Centralno akademsko podporno društvo« z večjimi ali manjšimi denarnimi podporami. Ker pa so gmotni viri društva trenutno povsem izčrpani, je sklenil odbor prirediti v nedeljo dne 10. L m. v Ljubliani cvetlični dan. od katerega si nadeja precejšnjega gmotnega usoeha. Zaradi tega se obrača »Centralno akademsko podDorno društvo« na vso ljubljansko javnost s prošnjo, da po možnosti podpre to dobrodelno akcijo. Naj nikdo ne odkloni bednim visokošolcem svojega obolusa! Organizacija nedagoskega dela v Mariboru Maribor se je že od nekdaj z vso vneme udejstvoval na pedagoškem polju. Tu je začelo izhajati prvo slovensko pedagoško glasilo »Popotnik« pod Neratovim u redni, štvom, od tu je izšla ideja organizacije »Slovenske Šolske matice«, tu je dolga le. ta deloval njen ustanovitelj, H. Schreiner, ki je bil gotovo najodličnejši slovenski pe* dagog zadnjih desetletij. Njegova smrt je bila za vzgojo in šolstvo težka izguba. Vem dar tradicija je ostala, Maribor poskuša na« daljevati Schreinerjevo delo. V prvi vrsti si je začrtal to nalogo «Pet dagoškoididaktiški krožek«, ki si je iz skrom nih početkov ustvaril lepo pedagoško knjiž* nico (okrog 350 prvovrstnih del), čitalnico s 15 pedagoškimi revijami v raznih jezikih in majhno delavnico za eksperimentalno pe» dagogiko. Dozdaj je posvečal svojo največ jo pažnjo notranjemu delu. Vsakih 14 dni so se vršili redni sestanki, kjer so se obrav. navali najrazličnejši aktualni vzgojni m di. daktični problemi obenem s poročili iz ro. vij. Letos pa začenja krožek izvajati drugi, ne manj važni del svojega programa: popularU ziranje vzgojnega dela in važnih .-zgojnih vprašanj. V ta namen priredi v dneh od U. do 16. maja t. L svoj prvi ^Pedagoitd ledena, kjer bodo — kakor je že bilo jav« Ijeno —, priznani strokovnjaki razpravljali o reform našega Šolstva. Predavanja so namenjena najiirštm krogom mariborskega občinstva, staršem, šolnikom, vzgojiteljem, sploh vsem, ki ae na kakšen koti način bat vijo z vzgojo. »Pedagoški teden« predstav* lja prvi poizkus, na ta način vzbuditi zani« manje za vprašanja, ki niso važna samo za. šolnike nego za ves narod. Ce bo prireditev uspela, se bo vršil odslej »Ped. teden« vsa. ko leto ob istem času ter bo vedno posve«. čen kakemu važnemu vzgojnemu problemu. Ker se bodo vršila predavanja pred "ajSir« šimi krogi, je preskrbljeno da. bodo po« ljudna in zanimiva. Vsakokrat bo sledila diskusija, kjer ho posameznikom dana mo« žnost, da izrazijo svoje mnenje. Upori in želeti jc, da bi bila udeležba čim najboljša. Prireditelji se zavedajo, da vsem ce bo rac goče obiskati vseh 6 predavanj, radi tega bodo posamezna predavanja zaokrožena in zaključena. Tako bo lahko vs-ikdo poseiil tisto predavanje, ki ga bo najbolj zanimale. Opozarjate ae, da eden pat nogavic z žigom In znamko (rdečo, modro ali zlato) »ključ" traja kakor Štirje pari drugih; Kupfte eden par in prepričajte se. — Nogavice brez žige .ključ" so ponarejene. marjene ter grobo našminkanc ct-nene punC ke. Izvrstna v igri, elegantna v kretnjah, zapada, žal, vedno znova rada v pre tiho govorico. Naj nam verjame ta posebne simpatična umetnica, da nas naš sluh ne varal Nalašč smo izpraševali med publika jo li drugi slišijo, a brez izjeme vsakdo je izjavil, da je mestoma ni razumel. Med vsemi damami pa se je odlikov ala — kakor v »Lizistrati« — zopet ga. Nabloo ka, ki zna svojo ljubeznivo šegavost in tem perament vedno tako blagodejno uveljav« ljati; v lutkarskem vedenju nc pretirava, diskretno kxraktcrizira ter govori jasno to logična Fr- G. Proslava Povhetove 25 letnice. Za 25 letnico gledališkega delovanja Josipa Pov-heta se Je sinoči vršila v ljubljanski drarri premijera NuSKeve satirične veseloigre »Narodni poslanec«. GledatiSCe je bilo prav dobro zasedeno. Predstave se je udeležilo mnogo občinstva, ki pozna Povheta 5e iz njegove najlepše dobe ter nru je po vsakem dejanja prirejalo živahne ovaclje. Tudi mladina ga ie pozdravljala prav toplo. Po L daj. so nw zastopniki uprave, udruženja hi LUKULO" dišave o zavojčkih so najboljše. K»« Za prvo tarifno delo se srrejme takoj več dobro Izvežbanih krojačev pr« tvrdki Drago Schw«b, Ljubljana. Domače vesti »Tragedija na dvoru Habsburg" Monumentelnl velefilm v 6 dejanjih $ pred' Igro. Režija: Aleksander Korda. OSEBE: Cesar Prane Jože! L . . . . Cesar ca Elizabeti Prestolonaslednik Rudolf , Kako je Tomo tigra potegnil •Tu prihaia gosrnd Smodej. aha. to je tisti, ki mrzi Pivka. Čakaj, nekaj mu moram povedati, da bo hud.» — pravi poslanec Tomo Popovi6 in takoj izvrši zlobno nakano: •Zdravo, gospod Smndej. Kako ste? Zdravi ste se vrnili z velikonočnih počitnic Veseli me. Ali veste že? To bo Vas želo zanimalo, ki ljubite prijatelja Pivka.» • ? ? ?» •Ne veste, da je določen za državnega podtainika v ministrstvu ver?» •Pivko?« •No. seveda, kdo pa? Sedaj bodo Vaši slovenski duhovniki imeli v ministrstvu rojaka, na katerega se bodo obračali z velikim zaupaniem . . .» •Za boga. je' - li istina?» •Kžko ne? Istina. prijatelju!* •f ? ?» • « Deset minut poz.ieje hiti «Slovenčev» poročevalec po hodniku k skupščinskemu tainiku Kobasici. •Gospodine poslaniče. je - li Istma, da je dr. Pivko odredien za državnog pod-sekretSra u ministarstvu vera?» •Razume se. da je tako. Niste li več znali ?» Tam zadai pred parlamentovo kantino se smeieta Kobasica in Popovi« •Za boga. kakvi su ovo ljudi, ovi kle-rikali!» maie z glavo Pooovič. •Čakaj. Tomo. Jutri bo Pivko v klerikalnih novinah imenovan.« Akurat! «S1ovenec» ga že ima, že protestira! Bu-bu-bu! In je za enega Grubenhunda bogatejši. M. A. C. ♦ Počitniški tečaj za učttelUce. Drž. zavod za hlg. zaščito dece priredi na prošnjo društva učiteljic počltn"kl tečaj za učiteljice v času od 1. do 31 julija. ako se oglasi zanj vsaj 15 udeleženk, sprejeti pa bo mogoče največ 30 učiteljic. Vršila se bodo dnevno 3 ure predavanja. Z« praktično delo pa bodo udeleženke razdeljene v skuoine, ki se bodo menjale vsak teden In sicer a) telesna oskrba deteta, b) delo v kuhinji ln polikliniki, c) delo v higijenskem zavodu, bolniška strežba in pomoč sili. Podrobni načrt priobčimo, ko dobimo zadostno število prlglasov. Poživljamo tovarišlce naj hitro sežejo po udobni priliki, da Izpolnijo vrzel v znanju za življenje tako nujno potrebne stroke. Koliko dobrega je mogoče storiti v tem Izobraženi ženi, bodisi v ožjem domačem krogu ali pa med narodom, kjer deluje. Prlglase je nasloviti na: Vha Zupan-«č, Kopališka ulica 1. do 20. maja. Stanovanje In brano preskrbi na željo društvo učiteljic. * Izpreircmbe v državni službi. Imenovani so: Dr. Jakob Stefančlč za referenta pri agrarni direkciji v LjubMant. Albert Veder-njak za referenta pri okrožnem agrarnem oradu v Mariboru, šef oddelka v ministrstvu notranjih zadev dr. Tomo Tolazzl pa za pravnega referenta bregalniške oblasti. Pr' policijski direkciji v Ljubljani Je pripravnik Stanko Kos Imenovan za policijskega komisarja. Na predlog ministra prosvete so premeščeni srednješolski profesorji: Pran Bračim tz Maribora na gimnazijo v Nišu. Evgen Jarc lz Ljubljane na gimnazijo v Tuzli in Bogumil Remec Iz Ljubljane na glrr^arHo v lagodlnt. Ka? nudi 20^ "i g&no&i o vns^nn pilli*, remi liasn, eMatiH??? 1, VI ozdravite zanesljivo- Zdravljenj« te v«m priporoča tedaj spomladi. 2. Pobite ie od Kč. 45-- napre izvrstno stanovanie in oskrbo. 3. Uživate poleg teaa v prekrasnih idravlllSčnlh nasadih na reki Va* s prvovrstnimi koncerti in zabavami. ObveSčenji: Zisiupstvo »kladlšta blatnih kocaka i kompresa za ktifno Ujete-nle L. Schreiber, Zaeps-eis, Akademlčkl tr* l/H. ♦ Himen. Poročil se Je v nedeljo dne 3. t. m. v Galiciji pri Celju strokovni učitelj g. Josip O r a š e r Iz Celja z gdč. Mlnko KI e-menčičevo, hčerko nadučitelja v Galiciji. ♦ Srebrno poroko Je slavil včeraj v LJubljani g. Fran Gnezda, nadrevldent strojnega oddelka Južne železnice, s svojo soprogo gospo Micl. Uglednima narodnjakoma čestitamo ln kličemo: Se na trmoga leta! ♦ Bakterlološko-serološkl dlagnosfčnl oddelek higienskega zavoda v Ljubljani ne posluje od 6. do 10. (vključno) t. m. radi preureditve prostorov. Nujne preiskave naj se pošiljajo v tem času bakteriološki Staniči v Celje. ♦ Mestni odbor Orjuna v Konjicah naznanja vsem somišljenikom, da je za 10. maj 1925 nameravano razvitje prapora preložil na mesec julij t. L ker je direktorlj prepovedal vsako večjo prireditev pr?'! beograjskim kongresom. ♦ Vsebina kovčegov kraljeviča GJorgJa. Pri preiskavi na stanovanju vpok polkovnika Andjelkoviča sta kakor znano bila najdena dva kovčega kraljeviča Gjorgja. V prvem se je nahajalo 803 izvodov knjig: »Iz mojih zapisaka, od Gjorgja P. Karagjorgje-viča«. To so torej kraljevlčev! memoarl Pri pregledovanju papirjev in korespondence v drugem pismu pa sta se nahajali tudi dve sliki. Fotografija groba nolUovnlka Dragutina Dimitrijeviča-Apisa, ki ie bil ustreljen v Solunu, ter razglednice s tremi portreti, o katerih polkovnik Andjelkovič trdi, da prvi predstavlja znanega pokojnega majorja Tankoviča. maskiranega in s kal-pahom, drugi nekega ogleduha. čigar Imena Andjelkovič ne pozna, tretji pa zeta Ljube Jovanoviča. Korespondenca se satira ta proučuje. ♦ Naši Amerikanc! na obisku v domovini. Prošli pondeljek se je pod vodstvom g. Ko-landra, zastopnic? newyrške tvrdke ZakraJ-šek & Cešark pripeljalo v LJubljano nad 50 naših rojakov iz Severne Amerike, ki so prišli obiskat svojce v stari do-r».vini Večinoma so to Dolenjci, le nekoliko Corenjcev In Štajercev je mH njimi. V Newyorku so se dne 25. marca vkrcali na francosko ladjo »P«ris« ter so n'cko Havra in Pariza po desetdnevni vožrf dospeli v domovino. ♦ Pega vi legar v Osijeku. V Osijeku so v zadnjih dneh ugotovili tri slučaje regavega lega rja. Pojavila sc je tudi škrlatlca z nevarnejšimi posledicami. Prošli teden sta dve osebi podlegli škriaticl. ♦ Sklvnostna pot mlade šivilje fr Zagreba v Sušak. Na Sušaku so našli pred par dnevi na ulici mlado dekle v globokem snu. lz katerega jo tudi na policiji niso mogli takoj prebuditi. Spala je celih 12 ur. Ko se je prebudila, se je vsemu silno čudila m rt mogla verjeti, da Je na SuSaku. Izpovedala je, da je 17 letna šivilja Ruža Sarman in že tri tedne brez posla Spominja se, da Je preteklo sredo šla v Zagrebu proti Trgu !., kjer je srečala svojo prijateljico Vero OrQnwaid, kateri je povedala da je brez službe. Prijateljica jo Je povabila k sebi na stanovanje, a je povabilo odklonila. Nato se le ž njo še sprehajala po Trgu l. Več se ne spominja In sploh ne ve, kako Je v Zagrebu vstopila v vlak ter na Sušaku Izstopila. Sodijo, da gre za slučai hipnoze, vendar pa nI ugotovljeno. iz katerih vzrokov. Zdravniško je ugotovljeno, da ni bil na njej Izvršen noben moralni zločin, ker ie vlrgo Intacta. Kljub temu je sušaška policija stopila radi te zadeve v zvezo z zagrebško policijo ter Je v soboto zvečer poslala dekle v spremstvu nazaj v Zagreb. ♦ Nevarna pastirska Igra. Kakor poročajo lz Novega Sada. so v okolici Novega Vrba-sa pastirji metali kamenje v mlmovozečl brzovlak. En kamen le zadel okno In priletel v kupe brzovlaka. v katerem sta sedela polkovnik ŠunkovK ln lekarnar Junovskl. Oba sta bila zadeta po steklenih drobcih ter st« Wa ooSkodnvana na obrazu In glavi. • Grozen samomor. Pretekli pondeliek dopoldne Je na beograjskem kolodvoru Izvršil železniški delavec Ulja Brankovlč, ki Je bil radi svojega veselega značaja zelo priliublien med tovariši, samomor na grozen način. Na stranskem tiru je odpel od ostalih vagonov. k| so jih nakladali z blagom, zad- . Emil Fenyvesy . M»t Ida Soss n Ko oman Zitony Baronesa Mary Večera......Matia Kocda BratfisCh.............. Kari Hasz« Druge vloge ao zasedene po najboljših filmskih umetnikih. Od 8. maja dalje ▼ kina «Ljabljansld dvor«. Predstave: ob delavnikih ob 4, X 6„ K 8. in 9. — Ob nedeljah ob H 11, 3, H 5, 6 . H 8. In 9. uri Predprodaja »stopnic ob 10. — 12- dop. in od 3. ure naprej. Samo pod znamko in samo v pol kg M»oph BI dobift zanesljivo (1 II izvrstne testenine! II 2&>9a čestilcev in čestilk pri odprtem odru izročili vrsto vencev, šopkov ter različnih darov. Publika pa je s ploskanjem pritrjevala priznanju jubilarjevega marljivega dela za napredek slovenske dramske umetnosti O predstavi sami konstatiramo danes le, da je bila dobro pripravljena In se je razvijala v živahnem tempu. Želeli pa b! si še nekaj skraršav. Tudi so dali igri preveč burkast značaj, s čimer Je bila satira potisnjena v ozadje. Vobče se Je mnogo preveč kričalo ln hruiilo. A humor se s hrupnostjo ubija Nušiču sta glavno slikanje značajev in satira. Marsikdo pa Nušičevlh zafrkacij In Ironij ali ne razume aH pa Jih bagatelizlra. Zato bi si glede zasedbe ulog želeli marsikake tepremembe. Občinstvo pa se je dobro zabavalo in j« potekla vsa predstava v zadovoljstvu ki ni bilo posebno navdušeno, a ki, upajmo, prinese jubllarju po dolgem času zopet nekaj zadoščenja ta moralnega podviga za bodočnost Mestno gledališče v Cellu. Kakor smo že Javili, gostujejo jutri v petek v celjskem gledališču člani zagrebške drame s Petrovičevo komedijo »Cvor«. Režijo vodi prof. Joža Ivakič Igralo ge. M. Dimitrijevlčeva. N. M kiiHtfeva in T. Savičeva ter gg. J. Ma-ričič. J. Pa vič In F. Sotošek. Občinstvo se opozaria, da se še dobe vstopnice v pred-prodaii pri tvrdki Ooričar & Leskovšek. Turneja mariborske »Glasbene Matice«. »Glasbena Matica« v Mariboru napravi s svojimi člani osemdnevni umetniški Izlet na Jug. Dne 12. maja bo koncertovala v Nar. pozorištu v Beogradu, naslednje dni pa v Osijeku, Somboru ln Novem Sadu. Obiskala bo tudi Strossmajerjev grob. V soboto dne 9. maja koncertira v Mariboru. Radi občnega zbora Trg. gremija preloži začetek koncerta na 7. aro zvečer. S tem omogoči obiskovalcem koncerta, da se morejo pozneje udeležiti »Jadranove« prireditve. Moskovski balet t Parizu. Sovjetski tisk vehementno napada načrt, ki predvideva gostovanje ruskega baleta v Parizu, češ, da le to poniževanje proletarske umetnosti Komisarju Lunačarskemu pa se Je kljub temu posrečilo premagati ovire In sestaviti repertoar. Ravnatelj moskovske opere Lapickl je že podpisal tozadevno pogodbo s pariško .Orand Opero«. Balet bo nastopal za časa pariške mednarodne razstave. Pomnoži se v Inozemstvu za dva odlična plesalca: za Romanova ta Smlrno-vo. Zvezdnika ki sta sedaj begunca ter ŽKIta v emigraciji, se bosta po tuMejl smela vrniti v Moskvo, ne da bi Ju oblasti preganjale. Komorni pevec Schwarz na DtrnaJa. Znani nemški barltonist Jos. Schwarz. ki le slavil zadnje čase v Ameriki In na Angleškem prave trlumfe svoje pevske umetnosti, gostuje od četrtka dalje na Dunaju. Za gostovanje sl je Izbral tri vloge: vlogo Ri-goletta, vlogo ScarpHe v Pucdnljevl »To-scl« in še eno partijo v nekem modernem opernem delo. Vse hiti? Kam pa? — Z naroiili t tovarno JKirim, katera izdelal« ne samo dobro ?m?ak tndi najbolj zdravo ržeao in sladno kave.__ nji "igon, v katerem Je bilo naloženega že 4000 kg blaga. Zavihal sl je rokave, pognal vagon v tek, nato pa stekel kakih sto korakov pred vagon In se vrgel na tir. Njegovi tovariši, ki so mislili da hoče napraviti šalo. so v svojo grozo videli, kako mu Je vagon odtrga! glavo, ki se Je zakotallla po tiru. Došla komisija Je mogla ugotoviti samo njegovo smrt. Zakaj Je izvršil samomor, niso dognali ♦ Tragedija mlade Crnogorke. Ačlm Vu-letlč v PodgorlcI je taiel Izredno lepo hčerko Vukoslavo. ki Je med mladim T.ošklm svetom vzbujala splošno pozornost. Zaljubljena Je bila v trgovskega pomočnika llljo Drekalovlča. Nekega dne le Ačlm naznanil «voji hčerki, da se bo poročila t bogitim trgovcem H Kotora. Vukosava h mo«če vzela na znanje očetovo željo. Te dni pa so našli Vukosavo mrtvo v njeni sobi. Zapustila Je pismo, v katerem prosi starše, naj JI odpuste, ker nI mogla ubogati očeta, kajti žrtvuje svoje žMjenle kakor ljubezen Ulje. ♦ Zajela vlomilska družba. V zadnil* mesecih te bilo v Zagreb« 'z» ršeivh m,,0s0 drznih vlomov v stanov?n}a. trgovine, pro-dajalnlške Izložbe ta »udi v vagone na železniški progi Zagreb-Podsused. Zagrebška pollcria Je s pomočjo železniške policije ugotovila. da so več« del teh tatvin Izvršili znani zlfkovci Jurij Lončar. Fran Kalan In Anton Rumenjak. Lončarja Je ustrelil detektiv Oolob, Kalan ta Rumenjak pa sta bl-aretlrana ln izročena državnemu pravdnl- s,vu> vi* Iz Ljubljane o- Odhod pomočnika mlnlsTa f. Moho-rlča. Z včerajšnjim popoldanskim brzovla-kom Je odpotoval v Beograd pomočrrk ministra za šume in rudnike g. dr. M o h o r J č Na kolodvoru so se poslovili od g. pomočnika mnogoštevilni zastopniki naprednih po-lifčnih ln gospodarskih organlzacil ter prijatelji z Mohorlča. O. pomočnik nastopi danes tfVoje mesto. u— Z ljubljanskega magistrata. Socijalno politični urad mestnega magistrata bo zaprt v petek dne 8. 'n v soboto dne 9. maja radi snaženja prostorov. u— Slovensko zdravniško društvo v LI« bljanl Ima v petek dne 8. maja točno ob fr url zvečer tedenski seminar v predava.niči zavoda za socijalno - higijensko zaščito dece. Spored: «0 sodnozdravivškl praksi«.govori dr. Leon Travner. .Mongolska pega«, demonstrira primari) dr. M. Ambrožlč, de-monstracija dveh kirurških slučajev, demonstrira dr. Ant. Sllvnlk. n- Jugoslovensko - češkoslovaška liga e LJuMIsnl nam Javila: Sestanek članov, ki so se prijavili za izlet na Češkoslovaško, se vrši v petek dne 8. mala ob pol 9. ur zvečer v restavraciji .Zvezda«. Ker se Izlet vrši že v prvi polovici junija, naj se sestanka v svrho podrobnega razgovora sigurno udeleže poleg že prijavljenih Izletn'-kov tudi vsi oni člani Lige. ki se za U Izlet zanimajo. u— Kap Je zadela na Kongresnem trgu v Liubliani upokojenega nadučitelja Ivana Levstka z Vrhnike, ki »e le po opravkih mudil v Liubliani Prvo pomoč ie nudil bolniku slučajno navzoči zdravnik dr. Mlnaf. ki Je odredil, da Je bfl Levstik prepeUan v ljubljansko bolnico. n— Samomor. Včeraj okoli 6. popoldne se le ustrelil na pokopališču sv. Krištofa 54-letnl trgovski potnik Stelan Podpad, stanu-|oč na Poljanski cesti ŠL 54. Na lice mesta došla uradna komislia ie odredila, da se |e truplo pokojnika prepeljalo v mrtvašnico, k|er se danes Izvrši sodna obdukeja. Preiskava še nI ugotovila vzroka samomora. tt— Družabni škandal v LJnbiJanL Raz-košnnst. ljubezen do žene, konji, šport In tako dalje so vzroki da ie prišlo do tega družabnega škandala. Tatvina v visokih krogh ta samomor znanega bankirja Gfltt-arpa so momenti s katerimi )e ta družabni škandal zvezan. Vse to. prepoteno z raznimi pustolovnimi senzacijami Vam dne 8., 9 in 10. maja prinaša Elitni kno .Matica- v imenitnem lilmu .Družabni škandal«. 925 r u— Umrli v LJubllani Naznanjeni so bili slede« smrtni slučaji: Orli Metod Koch, mestni stavbni nadsvetnik v pok. In posestnik 61 let. — Alojzij Bašln ključavničarjev sin,' 7 dni. — Frančiška Koračln. zasrbnica. 70 let. — Maria 2erovnik, posestnikov« hči, 3 dni — Kristina Omerzu. rejenka, 8 mesecev. — Anton Strmljan. kovač. 58 let. — Fran Salberger, pripravnik fin. kontrole, 21 let n i* Iz Celja e— 10 maja se vrši r Celju cvctlični dan podružnice Feriialncga Saveza na dri tr» govski šoli celjski e— V mestni klavnici je bilo od 27. aprila do 3. maja zaklanih 83 komadov živine in sicer: I konj. 1 bik. 15 volov. 20 krav. 5 telic, 26 telet in 15 svinj. V istem fas« je bilo L-voženih 470 kg govedine. 1716 te. letine. 630 kg svinjine (od tega 68 kg sla. nine) in 4 kg kozličine. e_ Meitni mtin Je pričel v pondeljek zo. pet obratovavi. Kakor čtijemo. si je podjet. je zasigu«i1o veliko količino ameriškega ži. ta. tako da bo lahko oddajalo mlevske lz. dclke po nekoliko znižanih cenah - Č*tf*ko učiteljsko druitvo zboruje v soboto, dne 9. t m. ob 10 dopoldne v rt. »alnlci meščanske šole v 2a1cu. _ Lbibllanska Trgovska tn ohrtniSka zbornica ima svoj uradni dan v Celju v torek, dne 12. t m. dopoldne v pisarni Jav. neaa skladišča tn prevozne d. d.. Savinjsko nabrežje. Cvetlični dan. Podružnica Jugoslo-venske Matice v Celin priredi v nedeljo dne 7 Jtmlla svoj cvetlični dan. Nameravana veselica se opust«, ker bi bil! s tem zvezani previsoki stroški. — V rade\i carinarnice je odpotovala v torek, dne 5 t. m. deputaelia Ind-tstrijcev ln trgovcev iz Olj« In okolice v Beograd, da izposhije pri ministru financ preklic uki. nitve carinarnice v Celju, negacija bi bi. la imela odpotovati že v nedeljo, a ae je po. tovanje iz tehničnih ozirov preložilo na torek. _ Trag**li km čebelnl panj pred rojenjem. Zato ponovijo prireditev v nedeljo dne 10. maja ob 15 uri v gledališču. a— Trgovski greirlj Je preložil z ozirom na koncert Olasbene Matice «voi občni zbor na soboto dne 9. mala ob 20. ur pri Gam-brinu. Ako občni zbor ob tel uri ne bo sklepčen, se vrši ob 21. uri ob vsaki udeležbi a— V talni seli le v torek mariborski nbč svet imenoval za ravnatelja mestnega električnega podjetja g. Barleta. doslej uslužbenega pri klerikalni Zadružni zvezi. Imcnovanie so forsiraii klerikalci In Je torej seda) jasno, čemu so na tako grd način zgrizli iz te službe narodnjaka Ivana KeJ-žarja. Klerikalcem se Narodni blok prav dobro rentlra. a— Mestna Orjuna v Msrlboru priporoča članstvu, nai se .Jadranske noči«, ki se vrši dne 9. maja v čim največjem številu udeleži . , . _ a- Mestni kino Je sklenil v torek občinski svet v tajni seji radi pasivnosti dat- v najem g. Ivanu Rogliču za mesečnih 5000 Din. Povrh tega mora najemnk dati ob nedeljah dopoldne dvorano in aparat na razpolago Ljudski un verzi ta enkrat v tednu dajati delavstvu pri predstavah 50 odst. popusta. Ako bo g. RogHČ pogoie sprejel In prevzel kino. bo resigniral na svoje meno v občinskem svetu, čegar član |e sedaj. Vseh ponudnikov za kino Je bilo 8. Kino se bo 2 meseca zaprl In prostori renovlrali a_ Požar v Lajteršbergu pri M.trlbors Je predvčerajšnjem uničil gospod-irsko poslale mesarja n posestnika g. Ivana Do-pliharja. Po*ar Je izbruhnil ponoči in |e bia takoi na mestu požarna bramba. ki Je gasi- la do 5. zjutraj ter obvarovala ognja sta. novanjsko poslopje. a— Samomor služkinje. Pri ve'eindustri. Jalcu Scherbaumu se |e predvčerajšnjem zastrupila služkinja ki ie zapustila pismo, v katerem sporoča, da ne more radi svoje ne. ozdravljive živčne bolezn' več živeti. a— Mlad potepuh. Desetletni Stanko Les. kovec Iz Skednja pri Trstu Je na še nepa-Jasnjen način prišel pred nekai tedni v Lju-biia no. Tu so ga začasno spravili v DečJl dom, odkoder Je fant že po eni uri pobegnil in kren i na kolodvor z namenom, da se bo peljal nazaj v Trst. Vtihotapil se le pa v na-pačen vlak in tako dospel pred nekaj dnevi v Maribor. 2elezniški organi so ga Izsledili ta oddal"' policiji, ta pa v h-kaišn!! Dečii dom. Dečku pa tudi v tem Dečjem domu B! ugajalo, kajti takoj drugi dan io Je popihal in hajdi zopet na vlak. Obveščene oblasti so ga Izsledile še isto noč spečega v nekem praznem vagonu na koroškem kolo-dvoru. Fantič J« zopet romal v DečJ: dom, kjer Je zdržal cel teden. Včeraj Je pa ponovno pr-begnil In sicer z nekoliko večjo srečo kot zadnjič, kajti dospel Je že do 5pi!j3, kjer so mu že opozorjeni nad^orsne ni organi zopet prestrlgli potovanje. Ker Js dečko kljub svoj'm desetim letom že si'no prebrisan in velik nepridiprav, bo romal sedaj v državno vzgaislišče v Liubliani. kjer ne bo imel prilike za beg in brezplačna potovanja. Iz Trbovelj t— Urad za pospeševanje obrti v Ljublja. ni priredi v pondeljek 18. t m. krojaški pri krojcvalni tečaj, in siccr točno ob 5. pop Vsi udelcženci se morajo tega dne zglasiti pri predsedstvu Osrednjega društva oM»> čilne stroke, ker sc še ne ve natančno, kje se bo vršil tečaj. Na dan otvoritve bo pit« čati za potrebščine v tečaju 125 Din ter pri stojbino društva za lokai razsvetljavo, sna. ženje itd., katera pa še ni znana. t— Intermezzo t srečnim izidom. Iz stav. bišča g. Dckleve v Petelinovi vasi so se splašili okoli 7 zvečer konji posestnika Kmeta v Lokah. Divje so dirjali s praznim vozom lz hriba v dolino do Vode, kjer so sc utrujeui ustavili. Hlapec je bil po izpo« vedi njegovih znancev že ves popoldan pi> jan, ko pa so sc konji splašili se je od strahu sesedel na vozu. gledal preplašeno okoli sebe in postal takoj trezen. Na Vodi je konje obrnil proti domu in jih močno pretepavai Umestno bi bilo, da se takt ljudi radi trpinčenja živali in zanemarjanj« svoje službe ostro kaznuje, kajti matere so bile vse iz sebe, ko so konji divjali v doli« no, ker se otroci v Trbovljah ne morejo drugod igrati kakor na cesti K sreči kar je zelo čudno, ni bilo žrtev. Kaj bi sc pa lahko tudi Se pripetilo, če bi privozil nasproti Flo« reninijev tovorni avto. ki vozi običajno tu. kaj, ali pa kak drug voz, si lahko mislimo. t— Zadeva, o kateri veliko govorijo. Po. izvedbe glede vloma v Spornovo trgovino so sicer še vedno v teku, bodo pa v naj« krajšem času končane. Skoda, da je krojač Novosel, ki je udeležen pri stvari pobegnil na Madžarsko, odkoder je pisal v Trbovlje po 750 Din, drugače p« da bo izdal Sporna, kje da ima blago skrito. Tega pisma se si. cer ni našlo, pač pa je povedal njegovo vse. bino Sporn sam. Kakor je znano, je obem« zakoncema vse zarubljeno, vendar pa se ji« ma je pred kratkim posrečilo shraniti vei bal različnega manufaktumega blaga pri zakoncema Andreju in Ani Centrihu. Ker p« jima je bil nekoliko dolžan, mu nisti hotela izročiti blaga, ko je prišel ponj, kar ga je tako razjezilo, da je povedal celo »to. rijo orožnikom, ki so blago nato zaplenili t— Seizvedena kolavdacija. V torek 5. t m. bi ae morala vršiti kolavdacija noveli trboveljskega vodovoda IL dela. Kolavdaci. ja se p« ni izvršila, ker »e gg. v komisiji niso mogli zediniti glede predlaganega ko« lavdatorja. V poslednjem momentu je vskočil inž. Krassnig od TPD.. ki jc pa od« klonil kolavdaci jo radi nastalih kontraverr. Kdaj se bo sedaj vršila kolavdacija sc še ne ve. Iz Primorja • Jugostovenska delegacija na poti v Fi> renzo v Trstu. V torek zvečer sc Je ustavi« la v Trstu jugoslov. dclegacija. ki je od« potovala v Firenze na pogajanja t Italijo. V delegaciji so bili: dr. Rvbar. prof. Silovit dr. Krmpotič, prof. Stražnicki in kapetan Celigoj. • Sov od\-etnik na Vipavskem Odvetnl« ško pisarno je otvorii v Ajdovščini advokat dr Karel Birsa iz Gorice. • Koncert cerkvene glasbe v Trstu. Pri« hodnjo nedrijo zvečer se ho vršil v dvorani Konsumncga društva pri Sv. Jakobu v Tr« stu koncert cerkvene glasbe, na katerem bodo zastopani akladatelji: Foerster. Pre« mri Krek. Beran ter Petelin.Galua. • Sov državni prm-dnik v Gorici. V so« boto je nastopil v Gorici službo novi dr. žavni pravdnik cav. uff. onv. Jos. Tripani ki je doslej služboval pri sodišču v Lecce. • Roje v vodo kakor v zapor. Ivan Fab« jan iz Standraža pri Gorici je nakrad-1 z« 2000 lir blaga ter nesel plen iz Podgore pro« ti Gorici. Na mostu čez Sočo sta ga srcu« la dva orožnika, ki sta moža ustavila. Tatu je pri tej priliki popade! tak strah, da je skoči! v vodo. Pozneje so ga potegnili nt suho ter pa oddali v ječo. • Goriikl podprejekt di Suni se je poro« čil dne 29. aprila v Turinu z grofico Rogeri di Villanova, hčerko polnomočnega minw stra grofa Filipa Rogerija. • Pntar na lokvah V nedeljo je izbruhnil v Lokvah pri Gorici oeenj v hiši posest« nika Franca Grudna. Hiša je zgorela »ko« raj do tal. Nesrečni pogorelec ima nad W tisoč lir škode. • Temeljni kamen za spomenik padi'™ Goričanom bodo položili 24. maia v sred., ni starega pokopališča Hizu južne postale • Pijanca v kanalu. 21letnl Oanin in 2* letni Gasparini sta ae g« v nedeljo zvečei pošteno nalezla. Sla sta ob morju, ter sti bila oba razgreta od vina. ie skočil prv<> imenovani v kanal mMeč. da se bo v vod rarhladil. Tovari« ie šel za njim, ker pa n znal plavati, bi bila oba kmalu utonila. Do bri ljudje so ju rešili sigurne smrti Prof. dr. Gruber umrl V soboto ie umrl nagle smrti, zadet od kapi, univerzitetni profesor dr. Josip Gruber v Pragi. Ta vest bo vzbudila marsikateremu nekdanjemu praškemu dijaku-pravniku spomine na čestitega moža in odličnega znanstvenika, ki je bil obenem goreč rodoljub. Roien 1865. v Lytomiš1u, je posta! doktor prava 1890. v Pragi ter vstopil v službo Trgovsko obrtniške zbornice. Mnogo je potoval, absolviral celo vrsto študijskih potovanj in izredno agilno je deloval v raznih narodnogospodarskih institucijah ter izdal tudi vrsto znanstvenih del iz svoje stroke, originalov in prevodov, ki so vsa zbudila pozornost. Bil je učenec Albina Brafa, starejšega češkega gospodarja in bivšega avstr. agrarnega ministra. Večie delo o češkem narodnem gospodarstvu je izdal v angleškem jeziku in mnogo pripomogel z njim, da so se Angleži jeli intenzivno zanimati za Češko. V letu 1920. je postal v uradniški vladi doktor Cernega minister za socijalno politiko. Njegovo delo v ministrstvu je trajne vrednosti, zlasti pa je položil temelj modernemu in uspešnemu socijal-nemu zavarovanju na Češkem. Kot učitelja smo ga njegovi slušatelji spoštovali in ljubili. Bil je znanstvenik Širokega obzorja, moderen, in njegova predavanja iz narodnega go-/ spodarstva so bila vedno polno obiskana. Osebno je pa tudi bil mil, priljuden in često zelo popustljiv. Politično je pred vojno pripadal Masarvkovi realistični stranki, po vojni ni bil aktiven politik, pač pa se je ves posvetil znanstvenemu in stvarnemu delovanju. Znano je njegovo zaslužno in požrtvovalno delovanje v »Narodno-gospodarskem ustavu* akademije znanosti v Pragi, kier je deloval neprestano najpreje z Brafom. po njegovi smrti pa sam. Z Gruberjem so Cehi izgubili znanstvenika svetovnega slovesa, moža odličnih sposobnosti. Jugosloveni pa smo v njem izgubili iskrenega prijatelja in nekdanji praški dijaki Slovenci svojega, lahko rečemo, dobrotnika. Njegov spomin nam ostane svetel. Mednarodna razstava dekorativne umetnosti Pariz, 2. ma'a. Priprave za mednarodno razstavo dekorativne umetnosti se končujejo. Z vso intenzivnostjo se še notranje deko-rirajo in aranžirajo reprezentativni paviljoni posameznih držav. Na Cours la Peine. Ouai d' Orsav ob Seini in na Es-planade des Invalides je nastalo celo mesto veličastnih zgradb, tako različnih v zunanii. kot notranji arhitekturi. Kajti sledi io principu, da naj že zunanje lice zeradb nosi individualen tin posameznega naroda, ter kaže stopnjo v razvo-iu modernega umetnega dekora. Velike razlike v zunanii arhitekturi razstave tvoriio sicer živahno pestrost, kliub temu pa ne rušijo celotne harmonije. Vse diha mlado, sveže življenje ln živahno korespondira med seboj. Jugoslovenski paviljon zavzema mesto na šetal;šču Cours la Reine. pred vhodom v levi trakt Grand paleja. Na zapadni strani ie sosedni paviljon Španije. na vzhodni Rusije. Na drugi strani šetališča. ob Seini. so paviljoni Švice, Grške, Danske in Turčije, ob mostu Aleksandra pa paviljona Italije in Ang-liie. Kakor na desni ie tudi na levi strani mosta med Petit paleiem in Seno grunaciia paviljonov raznih narodov, od katerih nai omenim v orvi vrsti belgijskega. češkoslovaškega in avstrijskega. Monumentalen most Aleksandra III. veže desni bree Seine s Ouai d' Orsav. kjer so istotako na obeh straneh razvrščeni pavilioni raznih držav ter Invalidsko Fsplanado. Obsežne komnlek-se ie tu zavzela Francija in narodi nienih kolonii. ter Japonska. Kina in Indija. V grandiiozno obsežnem Grand najeto so se odmerili prostori raznim državam za določene skupine razstavnih predmetov, kot interiierii. umetnost gledališke dekoracije in opreme, za šolstvo, keramiko itd. Jugoslovanski del obstoji iz prostrane dvorane v pritličju, na des- ni vestibula. ter nekoliko maniše dvorane v prvem nadstropju. Palača Je prostorna dovolj, da se v njej namesti tretjina razstave. Oficijelno ie bila razstava otvorjena dne 28. aprila po predsedniku republike. v prisotnosti članov vlade, poslanikov, komisarjev udeleženih držav in drugih funkcijonarjev. korporacij ter pozvanega občinstva. Otvoritev se je torei oficijelno izvršila, kliub temu. da ureditev razstave še ni dokončana, da še stavbe pavilionov. priprave v Grand paleju in v Galeriji Invalidov, kot seveda aranžma snloh nikjer ni završen. Otvoritev je bila le formalna, odgovarjajoč tozadevnemu francoskemu zakonu. ki ie bil snreiet pred letom in v katerem ie ta termin absolutno določen. Takoi isti dan so se prostori izložbe za javnost zopet zaprli. Splošna otvoritev razstave je določena sedaj na dan 15. maia. Naš jugoslovenski paviljon je zunanje dokončan in se v notraniosti izvršuie. dekorira s freskami in rezbarijami. Nato se prične celotni aranžma. Da s? je bila za prinrave naše udeležbe na tej svetovni izložbi tako bore kratka doba. smemo oo vsem. kot se vidi že sedai. pričakovati, da bo naša ekspe-dicija nanravila dobre utise in dosegla povoljen uspeh. Ta razstava pa nal nam prinese največji uspeh v tem. da nas spodbudi v intenzivno orgsnlz?»clio dela na polju našega umetnega dekora. Mladi smo in si moramo vzeti za vzgled r**«de r vitih tradicij. Potem bo prišel čas. ko bomo s samozavestnim izrazom stopili v vrste narodov velikih ki<'tur. Fr. Tratnik. Dama z rentgenskimi očmi Budimpeštanski «Az Uisag* poroča o zdravilnem mediju, gospei Varyjevi. o katere naravnost frapantnih uspehih se že več časa govori po madžarski pre-stolici. Poročevalec tega lista le posetil gospo Varyjevo in piše sedaj v svojem listu, kar ie videl in izvedel od nje. Gospa Varyieva je simpatična dama srednjega stasa. Nosi vedno črno obleko in ovratnico črnih biserov. Na nie-ni zunanjosti pri najboljši volji ne vidiš nič posebnega. Njena ordlnacijska soba je ves dan polna bolnikov in radovednežev. ki hočejo konzultirati damo z rentgenskimi očmi. Varyjeva ordinira ves dan od zgodnjega jutra do poznega večera. Ko se zmrači, ne sprejme več nikogar, ker jo slepi električna luč in ne more povedati diagnoze. Ob dnevni svetlobi zadostuje Vary-jevi, da pogleda bolnika. Potem zatis-ne oči. in pred njenim dvhom se takoj pojavi ostro začrtana slika obolelega organizma. Njeno oko tako rekoč fotografira notranjost človeškega telesa jasno ln zanesljivo kot rentgenski aparat. Ali je to čudež, slučaj, pustolovstvo ali blaznost? Oficijelna veda zaenkrat še molči o vsem tem. Bolniki pa so problem že dobro rešili. Vsak dan prihaja 50 do 60 ljudi, ki pričakujejo zdravja od čudežne lastnosti te gospe. Varyjeva smatra svojo tajinstveno sposobnost, ki ji omogoča, da spozna zanesljivo vsako bolezen, ne da bi kdaj študirala medicino, za božji dar. Pred kakimi 12 leti je spoznala, da je čudodelen zdravilni medij. Nekega dne ie prišel k njeni družini znan odvetnik. Ko je sedela rodbina po kosilu okrog mize in je gledala gospa Varyjeva odvetnika. ki se je komodno naslonil na stol. trdno v oči. se ji je naenkrat zazdelo, da prodira nien pogled odvetnikovo telo in da jasno vidi njegov organizem. Advokat se ie zdel gosnej kot prozoren anatomski model. Da. popolnoma natančno je mogla pred svojimi duševnimi očmi opazovati celo delovanje srca. Opozorila je svojega moža na ta fenomen, eospod soprog pa se ji .ie smejal. Nekaj minut kasneje — vizija je traiala š evndno — se ji ie prikazala v temnem ozadju sobe slika Boštjana Kneippa, slavnega hidropata v duhovniški obleki. Gospa pravi, da je pokojni župnik Kneipp takrat zamrmral nekaj besedi, ki misli, da jih ie pravilno razumela. Bilo je to latinsko ime bolezni in Rad. Peterlln-Petruška: Drugo pismo z Raba Na obali kralja Aleksandra 1. ravno nasproti pristanišča parnikov, je v vogalno hišo vzidana soominska plošča z napisom: «Na ovu obalu dana 23. aprila 1921. iskrca se junačka vojska prvog iugoslavenskog kralja Petra Karadjor-djeviča Osloboditelja i rastrga lance stoljetnog ropstva. Junacima na slavu, potomcima na uspomenu. Opčina Rab. P. (postavila). Lep spomin, kai ne? Pogledam okoli: nobenega nemškega ali italijanskega napisa. Tu na Rabu imaio prav gotovo boljše anno kakor pri nas v Liuhljani, kier prihaiajo na nekaterih mestih že zopet na dan nemški napisi. Toda kakor ori nas. tako je zapustilo tudi tukai stoletno robstvo avstrijskega režima globoke korenine v našem narodu Komai sem stopil na rabska tla in šel po ulicah mesta, mi ie udanala na uho skoro sama italiianska govorica R"s. ne praviio nam zastonj sciavi - sužnii! Zaslužili smo to ime. ker nas ie edo lastnega, materinskega jezika sram. »Pusti. Petruška. kaj se ieziš. ko pa nič ne pomaga*. me tolaži prijatelj. »Stopiva raiše tu notri boš videL da hkrati sporočilo, kako Jo Je zdraviti. Odvetnik je celo stvar prvotno smatral za šalo. Kako se je oa začudil, ko so se tri tedne potem pojavili pri njem gotovi simptomi in so zdravniki ugotovili ono bolezen, ki jo je spoznala že poprej gospa Varyjeva vsled svoje nadnaravne sposobnosti! Ne samo diagnoza, ampak tudi način zdravljenja, ki ga je predpisala, se Je izkazal kot pravilen. . Glas o zdravilnem mediju se je hitro razširil oo Budimpešti. Nekega lepega dne je prišla h gospej Varyjevl znana plemkinia. grofica A., ki jo je spremlja! njen domači zdravnik. Diaumoza, ki io je podal medij, se je natanko ujemala z izidom preiskave z rentgenskimi žarki. Varyjeva se je sedaj obrnila do domačega zdravnika in mu sporočila domnevo, da kaže levi de! njegovih pljuč jasno vidno rano. Zdravnik je moral priznati, da se rentgenske oči mediia tudi tokrat niso zmotile. Za svetovne vojne je zdravnik v resnici dobi! strel v pliuča. Na podlagi tega izida njenih diagnoz je sklenil zdravnik ustanoviti skupaj z gospo VarvJevo sanatorij. je pa svoj načrt opustil na nasvet vodstva zdravniškega društva v Budimpešti. Med bolniki, ki iščejo zdravja nri gospej Varyievi. so zastopani vsi sloji budimpeštanskega prebivalstva: bogati bančniki, slavne igralke, intelektualci m delavci. Vsi imajo brezpogojno zauna-nie v nepojmljivo sposobnost te tajin-stvene žene. ki se smatra za orodje v rokah višje sile. __ ooski pilote TirtKOB k> CoH, U st*. kar je najbolj čudno pri stvari, oba Invalid«. CoK se je pred vojno pri drsnem poletu hu» do ponesrečil, Tarascon pa je ra vojne 1» guba nogo, ko Je bil njegov aparat sestre* ljen. BI.UZB v veliki izberi opal, batlat, etamla, pralna svila P. MAGDI6 Cene izvanredno ugodne 1 222a Preprlfiajte s« I Prisilna naročitev na komunistične liste Boliševiški listi hvalijo izredno veliko in vedno naraščajoče število svojih naročnikov in čitateliev. S kakimi sredstvi pa delujejo danes v Rusiji izhaia Iz oficiielnega moskovskega poročila, ki je bilo obiavlieno pred kratkim. Po tem poročilu je naro<*itev na liste in revije v Rusiji v mnogih krajih in v gotovih slučajih obvezno. Dostikrat se mora'o naročiti na komunistične liste celo starejši delavci, ki niti ne znaio Citati. Mnogokrat se morajo naročiti celo na več listov naenkrat. Naročnina se jim kratkomalo odteguje pri mezdi. Prisilna naročitev na boliševiške liste postaja naravnost groteskna v onih jezikovno mešanih pokrajinah, kjer je mnogo Hudi. ki ne ooznab ruščine. Tako morajo biti n. pr. v Proskurovu v Ukra;ini naročeni na boliševiške liste vsi obrtniki, skorai izključno židje. Zlasti velia to za službeno glasih ukrajinskih sovjetov. ki jim ie večinoma nerazumljivo. Kdor ne obnovi pravočasno naročnine, ga kaznujejo z globo do 300 rubljev. _ X Nesreča na jezeru. V nedeljo je zalo. tli vihar na Blatnem jezeru na Madžarskem ribiški čoln in ga prevrnil. Vseh Sest ribičev je utonilo. X Polet Iz Pariza v Nevyork. V juliju se dvigneta v zrak dva drzna francoska leta!« ca. ki hočeta poleteti iz Pariza preko At» lantskega ocean« v Newyork. Letel« bosta z velikanskim aeroplsnom, ki ga gr«de baS za to vožnjo in ki je že skoraj gotov Le. talo ho imelo n« krovu pet ton petrolej« in olja. Gnal ga bo en sam motor, močan 500 konjskih sil. Letalca sta znana fran» Novost za poletje bodo oblake lx pristne Chantung ■vila. Sezlte hitro po njoil najugodneje jo io uvozila tvrdka Drago Schwab - Ljubljana Načrt zakona o poljedelskih kreditih Vlada Narodnega bloka Je v zadnjem času Izdelala celo vrsto važnih zakonov, s katerimi bo izvrSena nujno potrebna regulacl-ja celokupnega našega gospodarskega življenja. Med temi zakoni zavzema važno mesto osnutek zakona o poljedelskih kreditih, ki bo epohalnega pomena za razvoj našega kmetijstva, ker bo z zakonom dana potrebna podlaga, da se kmetijstvu zaslgu-ra zadosten in cenen kredit. Olavna načela tega novega, modernega zakonskega osnutka pa so sledeča: Osnovo za or2an:zaclJo poljedelskega kre dlta predstavljajo poljedelske kreditne zadruge In sicer predvideva projekt zakona ustanovitev lokalnih In oblastnih zadrug po vsej državi OdnoSaJev med lokalnlnr In oblastnimi zadrugami osnutek ne regulira, ampak prepušča reSItev tega vprašanja posebnemu pravilniku, kl bo izdan za izvrševanje tega zakona. Organizacija zadrug. Zadruge bodo imele nalogo podpirati svoje člane s krediti za izboljšanje kmetijskega gospodarstva ln bodo tudi s?Telemale vloge od Canov ln nečlanov v hranitev. Zadruge se bodo ustanavljale z omejeno ln neomejeno zavezo. V prvem primeru b-do člani Jamčili za delež, kl ga vlože in poleg tega še za določeno vsoto, kl s! Jo bodo sami določili na ustanovnem občnem zboru v pravilih zadruge. Miumalni znesek te vsote pa določa zakon. V drugem primera bodo jamčili član! z vsem svoiim premoženjem. Kapital zadrug se bo ustanavljal fz deležev zadrug, ki bodo predvidoma znašali pri lokalnih zadrugah najmanj po 100 Din. pri oblastnih zadrugah pa najmanj po 1000 dinarjev. Clanl zadrug postanejo lahko le polnopravne osebe. Lokalne zadruge. Lokalne zadruge za poljedelske kredite se bodo mogle ustanavljati, ako se prijavi najmanj 30 članov. Te zadruge bodo po načrtu dajale svojim članom posojila na kratki srednji ln dolgi rok. Kratkoročna posoHte. Po projektu zakona je smatrati za kratkoročna posojMa: a) posolila za obdelovanje zemljišč, nabavo semena, gnojila, kakor tudi za nabavo hrane za živino In drugega materijala, k! le potreben za nego in zdravllcnje domače 1'vlne. b) posojila za setev, žetev In izplačevanje dnin delavcem, kl Jih mora gospodar najeti od časa do časa: c) posolila za boljše izkoriščanje ln obdelovanje zemljišča. Ta posolila bodo dobiva« člani zadrug proti zastavi vrednostifh papirjev, vračati pa lih bo treba po žetvi ali po izvršenem delu, radi katerega Je bilo posoiilo najeta Srednjeročna posojila. so v snfslu zakona: a) posojila za nakup goveje živine in poljskih strojev; b) posojila za povzdlgo vinogradništva la ured tev sadovnjakov; c) posolila za male naprave kot na pr. iz-suševanje zrmlilšča; d) posojila za povzdlgo In vzorno ureditev manjših gospodarskih poslopij !n za njihova popravila. Tudi ta posojila se dalejo le proti Jamstvu ln zastavi vrednostnih papirjev, dalje proti zastavi govele živine In na hipoteke Vračljiva so v enakih letn:h obrokih skozi najdalle 10 let. Obrestna mera za ti dve vrsti posojil bo smela znašati najmanj 7 te največ 10 odst Dolgoročna posojila. so sledeča: a) posojila za nakup zemjiSča in za odplačevanje zemij škega dolga; b) posojila -za povzdlgo in preureditev gospodarskih prsloplj ter za hranitev ln predelavo potiedelskih proizvodov; c) posojila za stalno izboljšavanje zemljišča. Ta takzv. dolgoročna posojila se bodo dalala samo na hipoteke (nepremičnine) na prvo mesto ln se bodo morala vračati v enakih letnih obrokih najdalje skozi 25 let Obrestna mera bo znašala v nekaterih slučajih 4 v drugih pa 6 odst Obratovalni kapital Po načrtu zakona si bodo lokalne zadruge pridobile potreben kaptal za svoje poslovanje na sledeče načine: a) s sprejemanjem hranilnih vlog od Čla- nov ln tudi nečlanov in b) s sprejemanjem kredita od oblastnih zadrug, ki ga dobe aa podlagi obveznic svojih članov. Koncem vsakega leta bodo morale zadruge napraviti obračun ter odbiti stroške na obrestih, ki. Jih plačujejo za deleže In za vloge, Cisti dobiček bodo deloma vložile v rezervni fond, kl se po načrtu ne more razdeliti med zadrugine člane. Oblastne zadruge. Članice oblastnih zadrug postanejo ooe lokalne zadruge, kojih sedež Je na teritorija dotične oblasti. Lokalne zadruge morajo obvezno pristopiti in podpisati vsaj en delež. Nadalje pristopijo k oblastnim zadrugam lahko twii naše kmetijske družbe, ako se prilagode zakonu. Na čelu oblastnih zadrug bo stal upravni odbor te eventuelno še Izvršni odbor iz petih oseb. Te oblastne zadruge bodo imele sledeče posle: a) Delile bodo kratkoročne in srednjeročne kredite na obveznice lokalnim za^ drugam In njihovim članom, v kolikor bodo zanje garantirale lokalne zadruge, b) Dolgoročne kredite lokalnim zadrugam za njihove člane, za katere bodo te garantirala. Sredstva oblastnih zadrug. Za izvrševanje navedenesa posla bodo dobivale zadruge svoja sredstva takole: a) Sprejemale bodo vloge od članov f« nečlanov. b) Dobivale bodo potrebna posojila od direkcije za kmetijska posojila v Beogradu. Tudi te zadruge morajo koncem vsakega leta napraviti obračan in razdeliti čisti dobiček tako, da odpadejo tri četrtine na rezervni fond, ena četrtina pa se uporabi za vzdrževanje Sol in tečajev določenih za izobrazbo pri lokalnih zadrugah in za pospeševanje kmetijstva vobče. Direkcija za poljedelske kredite. Vrhovna hištanca teh dveh tipov zadrug pa bo direkcija za poljedelske kredite v Beogradu, ki bo popolnoma avtonomen denarni zavod. To direkcijo bodo sestavljale sledeče osebe: En član državnega sveta, en član glavne kontrole, en dan Narodne banke, en član Hipotekarne banke, en član Poštne hranilnice, dva zastopnika poljedelskega ministrstva, po en zastopnik lokalne zadruse, trije člani glavnega zadružnega saveza in en član srbskega kmetijskega društva. Ta direkcija bo hnela za vzdrževanje oblastnih in lokalnih zadrug hi ta podeljevanje kreditov sledeča sredstva na razpolago: 1.) 100 milijonov dinarjev, ki Jih bo predvideval proračun poljedelskega ministrstva za to svrho In kl bo Izročen direkciji v roka petih let po 20 milijonov letno. 2.) 75% od svote, ki Jo Narodna bank« stavlja Iz svojega čistega dobička vsako leto na razpolago državi 3.) 50% od čistega letne2* doMčkt državne razredne loterije. 4.) 75% od vsote. Id Jo daje državi Ig svojega čistega dobMka vsako leto Hipotekama banka. 5.) 20% od čistega dobičke Poitne hrantt-ulce. 6.) Vsote, ki jih bo parlament v svojih zakonih določi! dlarekdj v te svrhe. Direkcija bo dajala oblastnim zadruga« kratkoročna in srednjeročna posojila z največ 4% obrestmi, dolgoročna posojila pa z največ 2% obresti Vrhovno nadzorstvo nad poslovanjem generalne direkcije v Beogradu prevzame poljedelsko ministrstvo. Kritle Izdatkov za vzdrževanje teh InstltueS Za prva tr! leta se bedo bdatid za direkcijo In za oblastne zadruge krHI Iz proračuna poljedelskega ministrstva. Po preteka tega roka pa se bodo vse te organizacije vzdrževale H lastnih dohodkov. Tudi direkcija mora letno napraviti svoj obračun In se bo njen čisti dobiček razdeli! po načinu razdelitve dobička pri oblastnih zadrugah. Chu bo rezervni fond presegel 50 milijonov dinarjev se bo vsakoletni prevlšek uporablja! za posojila, ki Jih v ostalem predvideva ta zakon. Pravice zadrug. ( Zadruge bodo Imele napram svoffm Banom tudi gotove pravice. Ako bi dolžnik ne vrnil pravočasno svojega dolga, Ima zadruga pravico, da razproda zalogo onih predmetov, kl so bili s tem kreditom nabavljeni. Ako bi vse to Se ne zadostovalo, bodo smele zadruge nastopat! tudi sodnijsklm potom. To so glavna načela tega važnega gospodarskega zakona, ki ca Je vlada Narodnega bloka kot nujnega predložila parlamentu. je vino z Raba veliko slajše, kakor njegova italijanščina!* Imel je prav. Rečem vam: ambrozi-ja, a ne vino. Nai živi naš Rab! »Prijatelj Ciril!* sem rekel čez nekaj časa. «Ti si naročil pol litra in «šjor» (od italiianskega signor — gospod), ne vem kakšen že. nama je prinesel črnino. Ali raste tukaj samo črno vino?* «0 ne! Tudi belo se dobi. Toda prebivalci ga ta čas ne obraitajo preveč in ga drže boli za poletje, ko. pridejo tujci. Je pa dražje od črnega. Tudi Spa-niol ga ima velik sod. pa ga še noče odpreti, ker ga nihče ne pije, pa bi se mu odprto prehitro pokvarilo, ker je boli občutljivo.« Pozneje sem pil pri Topiču tudj belo vino. Reči moram, da ml je še bolj tifaialo, kakor črno. Stane sicer osem dinariev liter, je torej dva dinarla dražje od črnega, toda okus ima mnogo prijetnejši. Naiboljše vino raste v Bar-batu. pa tudi drugod se prideluje izbor-na kapliica. Belo vino «žutica» Je bilo odlikovano na razstavi v Rimu. Tudi rabski .nrošek* ie dobil par nagrad. Prošek ali oo domače .pečeno vino* se pripravlja na ta način, da se mošt od-cedi in potem v kotlu na ognju toliko čas kuha. da ga ostane le Se polovica. Tako pripravljeno vino je seveda veliko slaiše. dražje pa petkrat in se prodaja navadno le v buteljkah. Posebno dober .prošeks kuhajo frančiškani v samostanu sv. Evfemije. Rabsko vino orekaža po dobroti celo znamenita vina z otoka Visa. Mesto Rab ima okoli 1600 prebivalcev, ves otok pa okrog 5600 duš, medtem ko je v petna istem stoletju štelo mesto samo nad 6000 ljudi. Kdaj je mesto nastalo, se ne ve. Rimljani so ga imenovali Neooaris. Njegovi gospodarji so se pogostoma menjavali. Orki. Rimljani, gusarji (morski roparji). Avari. Hrvatje. Ogrl in Benečani so drug za drugim vladali nad njim. Mesto oa Je dobilo od nekod svetinjo — glavo svetega Krištofa, ki se 5e sedaj nahaja v stolni cerkvi. Ker ni mogel potem dolgo časa noben sovražnik vzeti mesta, so dejali Rabljani. da jih varuje sam sv. Krištof s svojimi kostmi. Toda sv. Krištof iih je kmalu nato Izdal in pustil. da je vzel mesto Koloman in pozneje zopet Benečani. Fred Turki jih je zonet varoval: pred kugo. ki Je leta 1456. opustošila mesto, pa jih nI hotel ali pa ni mogel. V mestu Je par krasnih srednjeveških stavb, ki so kolikortoliko dobro ohranjene. na primer palača «Niraira», zdaj last Frana Kukuliča. ki je uredil v nji svoj .Grand hotel*. V bližini «Nimire» stoje razvaline stolpa «Galjardi». V ulici kraljice Marije se nahaja «loggia». To Je odorta štirikotna dvorana na marmornatih stebrih in s tremi vhodi, okrašena z benečanskimi levL Nekdaj so tukaj sodili krivce in imeli občinske seje. Na eni strani je vklesan ošabni napis: «Deo duce divoque Venetorum Imperie lnchioata.» . Na trgu 23. aprila stoji najstarejša stavba beneške dobe .Palazzo del Con-te» s stolpom Iz 13. stoletja, z lepimi gotičnimi okni in s krasnim marmornim balkonom. V nji se nahajajo zdaj občinski uradi. . Cerkve so skoraj vse na zanadnem najvišjem delu mesta Krasen je stolp bivše škofiiske stolice. zidan v slogu stolpa sv. Marka v Benetkah. V stolni cerkvi je znamenit kor. izrezljan Iz kostanjevega lesa. s krasnimi ornamentl. V cerkvi sv. Josioa se nahaja Tizlano-va slika Umirajoči sv. Jožef. Hodim po ozkih ulicah Raba in se kar načuditl ne morem. Skoraj vsaka hiša ima nad vrati kakšen grb. Kakor izgleda, je bil Rab nekoč mesto samih gTofov. knezov, baronov in drugih nle-mičev. Ubogi tedanji rabski kmetje! Se zdal so tukajšnji kmetje pravi tlača- ni bogatih rabskih meščanov, cerkva in samostanov, katerim moralo od vseh pridelkov in živinskega priploda odriniti najmanj vsaj eno tretjino, če ne celo polovico. Ni čuda torej, da so njin pesmi, s katerimi si lajšajo težko življenje. tako melanholične in tako žalostno zategnjenih melodij, kakor pojemajoči stok do smrti trpinčenega sužnja Povzonem se na rob mestnega obzidja in pogledam na zaoadno stran. Far kilometrov od mene se belijo na morju jadra kakih desetih ladij. Lepo v vrsti stoje v enaki razdalji druga od druge, kakor vojaki na stražL To so italijanske ribiške ladje, ki brezskrbno love v naših vodah ribe. S svojimi globokimi mrežami so zastavili prollv med dvema našima otokama in čakajo na obilni lov. kakršnega jim niih obrežje ne da Našim domačim ubogim ribičem pa se o takšnem ribjem lovu ni« ne sanja. Kaj se hoče! je pač tako: tudi v morju svobodne Jugoslavije imajo ored-nost pred domačim življem — tujci. KNJIGE leposlovne in znanstvene v vseh jezikih kupuje po primernih cenah Ljudska knjiž« niča v Mariboru. Narodni dom, Plenarna seja Trgovske in obrtniške zbornice Ljubljana. 6. mala. Po zborovanjih odsekov v pondeljek in torek se ie vršila danes dopoldne plenarna seja Trgovske in obrtniške zbornice pod predsedovanjem zborničnega predsednika t-Ivana K n e z a, ki Je v pozdravnem nagovoru omenil predvsem dva Jubilarja, ki sta te dni praznovala 50-letmco svojega rol-stva, načelnika oddelka ministrstva trgovine ln industrije g. dr. Rudolfa Mama, ki si je pridobil velike zasluge za naše gospodarske kroge In zborničnega podpredsednika g. Ivana O g r I n a. Dalje se le spomnil zaslužnega zborničnega člana gosp. Ivana Rakovca, kl Je meseca marca nenadoma preminul, nato pa le podal predsedstveno poročilo, V katerem nam očrtuje delo zbornice v zadnjem četrtletju. Obširno poročilo obravnava: trgovinsko - politične zadeve, finančne in davčne zadeve, prometne zadeve, socijalno - politične zadeve, obrtno - pravne zadeve, razstave in velesejme ter statistiko trgovskega In obrtniškega gibanja, lz katere povzemamo: V dobi od 15. decembra 1924. do konca apria 1925. Je Izdala zbornica 690 uvoznih potrdil, 465 svedočb o izvozu. 100 svedočb za udeležbo pri Javnih licitacijah in 169 drugih potrdil. V trgovinskem registru beležimo v zadnjem četrtletju 1924. 47 novih vpisov, od katerih pripade 18 na posamezne tvrdke, 13 na javne trgovske družbe. 13 na družbe z omejeno zavezo in 3 na delniške družbe. Izbrisalo se je v tej dobi v trgovinskem registru 12 in v zadružnem 6 tvrdk. V prvem četrtletju 1925. beležimo v trgovinskem registru 37 novih vpisov in 15 Izbrisov. Od vpisov pripade 11 na posamezne tvrdke, 6 na javne trgovske družbe, 16 na družbe z omejeno zavezo in 4 na delniške družbe. V zadružnem registru ie b'lo v tem času 12 vpisov in 1 izbris. Število prijav trgovinskih obratov v obrtnem katastru je znašalo v zadnjem četrtletju 1924. 391, odjav 342. V prvem četrt-letju 1925. je bilo trgovinskih obratov prijavljenih 464, odjavljenih pa 455 tako da je absolutni prirastek nazadoval od 49 na 9 obratov. Število odjav le večje kot število priiav pri trgovinah z pfjačaml v zaprtih steklenicah kakor tudi pri lesni trgovini, kjer je poslovna kriza zelo akutna. V zadnjem četrtletju 1924. je lesno trgovino prijavilo 31 interesentov, odjavilo pa 41. V pr vem četrtletju 1925. pa le naraslo število odjav na 55. dočim znaša število prijav 53. Med rokodelskimi obrati znaša v zad- niško zbornico. V imedu odbora, ki ie pooblaščen, da uredi reorganizacijo urada. Je referent stavil predlog, da se ta odbor po-oblasti, da podvzame pri ministrstvu trgovine ln Industrije vse potrebne korake za naslonitev tega urada na Trgovsko in obrtniško zbornico pod pogojem, da ministrstvo zagotovi zbornici vsaj za pet let s«bven-cljo v najmanj ls'i Izberi kakor |o uživa ta urad že sedai. odnosno kl bo v bodoče določena za obrtno - pospeševalne akclle v drugih pokrajinah. O načrta zakona o neposrednih davkih je poročal davčni konzulent zbornice gosp. Franc Žagar, kl je podal obširno poročilo, lz katerega vzemamo le važnejše točke. Generalna direkcija neposredn h davkov Je posl a'a zbornici v izlavo načrt zakona o neposrednih davkih, s katerim se naj izenačijo davčna bremena v naši kraljevin'. V poslanem načrtu Je uveljavljen mešani davčni sistem. kakršen je pri nas že sedaj v veliavi. Načrt navala naslednie davke: zemljiški davek, hišni davek, davke na podjetja in nbrti, davke na rente dohodnino ln davke na podjetja, zavezana Javni računodajl. Zbornica se je snričo važnosti Izenačenja davčnih bremen Izčrono p»čala z načrtom. G. referent očrtuje med drutrim temeljna načela za Izoremlnievalne predloge, katere je g'ede načrta snrelel zborničn-' finančni odsek: Glede zeirl.rškega dpvka načrt ne donnša popolnega izenačenja d-kler ne bo zemljiškega katastra tudi v Srbill in Crnl gori; do takrat bi se dalo Ize^ač-nje doseči le na ta način, da se davrk kontlngenMra in konMngentna vsota porazdeM na posam-z ne pokr.vine. Nameravana d~včna merila pri davkih za zsradbe se odklanjrjo, ker so od'o*no previsoka. Davek b! ne smel presegati 15 odst. odmerne podlage. Vzdrževalni stroški nai bi se enotno vpoš'eva'i s 30 odst.. ker ni nobenega raz'o!ta da bi se ti stroški dferenciraii za posamezne kraje. navčna prostost nai se sp'nšm prizna vs°m kraiem. in sicer za dr>'jšo dobo. k»r pa ori-manlkuie stanov?™, naj se pa 15 12 a'i 10-letna doba podaljša še za d-bo petih let. Proti dflvkn na p-»d!e'la In o*rtl ima fnanč-nl odsek resne pomisleke. ker se davčna stopnja v okvirju posameznih skupin ne ravna v smis'u u^ave po davčni moč' obdavčenih podjetij in ker priredba tega davka predvideva nravi'no knMgovodstvo. Primernejše za dejanske pri' ke b! bHo, ako bi se preuredil načrt po vzorcu naše sedanje pri-dobnine v S'ovenijl in Dalmaciji. Po podrob nejšem Izvajanju je prešel g. r-f-rent na i davek na rerrie. proti kiterrm". k-^kor z njem četrtletju 1924. število prijav 421, od- | jav]ja_ ^^ ni imel orincioiielnih pomisle- Jav pa 204, torej absoluten prirastek 217 obratov. V letošnjem četrtletju znaša število priiav 458, a odjav 256, torei absoluten prirastek 202 obrata. Natančnejše predsedstveno poročilo bomo v izvlečku objavili naslednje dni Plenarna seja Je po predsedstvenem poročilu kooptlrala. tri člane Iz mariborske oblasti v predsedstvo zbornice, In sicer: g. Ivana Rebeka za industrijo, g. Jakoba Zadravca za obrt in g. Lovra Peto-varja za trgovino. Zbornični prvi tairrk g. dr. Viktor Murni k je poročal o rekurzu pokojninskega zavoda za nameščence proti zbornični do':lcdl, ki se Je predpisala njegovemu oddelku za prostovoljne višje zavarovanje, nego je normirano v zakonu. Poročevalec ie na podlagi 7 .in 21. zborničnega zakona ter člena 271. trgovinskega zakona podrobno uteme'jil uprav:čenost predoisa ter predlagal, da se rektirz zavrne, kar Je zbornica sprejela brez debate. Zbornični član g. Viktor Rohrmann poroča v imenu računskih pre^ledovalcev o računskih zakl'«čk'h zbornice za L 1924 Premoženje večjih zakladov ob koncu leta 1924. je znašalo: pri zbonvčnem zakladu 2 599.911 Din 35 p, pri pokojn!n«kem zakladu 349.239 Din 65 p, pri zakladu za višlo trgovsko šolo 85.003 Din, pri zakladu za volitve 88.392 Din 57 p, pri stavbnem skladu 676.390 D n 46 p. pri zakladu za izdajanje učnih knjig 26.000 Din. Na podlagi izvršene revizile in skentra-rije predlagajo pregledovale!, da se računski zaključki zbornce in njenih fondov za L 1924. cdobre in naj se predlože ministrstvu trgovine in industrije, I. zborničnemu tajniku g. dr. Murniku kot računodajalcu pa da absolutorij. Soglasno sprejeto. Na predlog zborničnega člana g. Ivana J e 1 a č i n a ml. se le dovolilo ljubljanski borzi brezobrestno posojilo v znesku 120.000 Din, da se H olajša poslovanje. Podpredsednik g. Ivan Ogrln Je poročal o prezidavi zborničnega poslopja, kl bo po proračunu stalo 2.200.000 Din, za kar le danes že dvetretjinsko kritje. Zbornični tajnik g, dr. Ivan Ples s le nato poročal o reorganizaciji urada za pospeševani® obrti. V daljšem referatu je utemeljeval živo potrebo tehničnega in gospodarskega pospeševanja obrtnikov. V težkem konkurenčnem boju, ki ga bije danes naše obrtništvo napram inozemskim fabrikatom In ki obeta s sk'en'tvijo trgovinsko - političnih pogodb z našimi sosedi postati še ostrejši, bo moglo naše obrtništvo uspevati samo z visoko kva iificiranim delom in pri najekonomlčnejšem izrabljanju sirovin. To se pa more doseči snmo z sistematično organlz'ranlm obrtnim ^^speševanjem. G. referent Je podal nato načrt programa, kl ga bi moral osvojiti ln prevzeti reorganizirani urad. Uspešno bo moral sled ti ta urad visokim svojim nalogam samo, ako bo v najtesnelši zvezi s korpo-racijo, kjer se koncentrira vse naše gospodarsko delovanie. s oaJo Traovsko ia obrt. kov. je pa mnenja, da se iz prakM^nih razlogov nornvra davčni minimum v isti višini kakor za d-bodnino. Določi'a o dohodnini so potrebna popo'nitve !e to'iko. da se d?vč ni minimtrm ne bo določil v zakonu samem, ampak vsako leto s finančn'm zakonom. Samo na ta način je dana mož-ost, da se bo davčni minimum mogel od leta do leta prilagodiva« dejrnskim potrebam. V načrtu določen davčni minimum je s 3100 D n od'očno prenizek, ker zna** današnji davčni minimum naimanj 15.000 Din. Druea važna popotaitev načrta je potrebna v tej smeri, da se sorejme že v zakon sam do1oč'!o. da se na dohodnino ne smejo pobirati nikake avtonomne doklade. artmpk da staži ta davek samo državnim potrebam Glede davka na nrufiefja kl javno polstralo rrčune ln glede davka na tanfj^ire se odsek v polnem obsegu skrinja z izprenvnjevalnimi pred logi, katere je stavila sporazumno z ostalimi gosp-darskiml korporacihml in organ'-zracijami Centrala indus'riisk'h korporacij v Beoeradu. Določba o f-rm-lnem postonku za odmero drvVov so potrebna izpopolnitve predvsem v tem, da se ooroste prijave vsake takse. Vse te lzpreminleva'ne predloge je referent podrobnejše utmeljil !n končno pred'?gal v imenu finančnega odseka, naj zbornica sklene, da se strinja s temi predlogi kar se je odobrilo. O načrtu zakona o go-podars::em svetu je podal izčrpno In temelHto poročno zbornični tajnik g. Ivan Mohorič. V početku omenja, da predvideva č'. 44. vidovdanske ustave kakor povotae ustave drugih držav ustanovitev gospodarskega sveta za izdelavo gospodarske ta socijalne zakonodaie. Dočim so druge države že dnvno Izved'e tozadevne določbe ustave, pa pri nas doslej še ni prišlo do us'anovitve gospodarskega sveta. V nada'jnjem opisuje predzgodovino borbe za gospod, svet. Obstojata dva načr'a. Eden je bil izdelan od tajnikov trgovskih zborne v Rimskih toplicah, drugI pa v najnovejšem času v minls-rstvn trgovine in industrije, ki je predelalo gornji načrt, obenem pa vneslo v načrt paritetno zastopstvo voljenih članov s član. ki naj bi jih Imenovala vlada Iz uradniških krogov. Razorave 0 drugem načrtu, ki so se vršile pred dnevi pri ministrstvu trgov'ne in hdustriie v Beogradu. so bile zgolj informativnega značaja. Na dvodnevnih sejah se ni storil n kak končni sklep ln upati je, da bodo gospodarske organizacije s svojim vplivom d-seg e. da se uveljavi prvi od zbornic predloženi načrt, ki edini more zaiamčiti. da bo gospodarski svet dosegel svoj namen. O tem predmetu se je razvila živahna debata. Gg. Dragotin H r I b a r in Ivan J e- 1 a č i n ml. ne odobravata, da bi bila samo polovica članov gospod, sveta Iz gospodarskih krogov drugo polovico pa bi imenovala vlada. Debate so se udeležili gg. Lenarčič Ogrin, Mohorič, Cuček in dr. W!ndtscher ter se Je povdarinlo med drugim, naj se vprašanje gos -skega sveta na sarajevskem gospodar .n kongresu temeljito pretrese in se tam sklenejo resotocije v tem smislu, da bodo v darskem svetu odločevali res gospodarski krogi in da naj bo gospodarski svet podrejen vladnemu predsedstvu. G- Lenarčič je med drugim Izjavil, da ni v pogledu gospo-darskesa »veta baš pesimističen. Dobro Jc. da se gospodarski svet sploh zasnuje. Gledati pa bo treba, da se pomanjkljivosti sčasoma odpravijo in Izpopolnijo. Talna seja. Javna seja je bila nato za kratko časa proglašena za tajno in je tajnik g. dr. Viktor M u r n i k poročal o imenovanju tajnika g. Ivana Mohoriča za pomočnika ministra za šume in rudnike ter o skiepu, da se dž g. Mohoriču šestmesečni dopust. Predsednik g. Ivan Knez je v imenu zbornice čestital g. Mohoriču na imenovanju ter povdaril, da je to imenovanje častno za ljubljansko zbornico. G. Mohorič se je čestitkam iskreno zahvalil. V nadaUul sefl je g. Ivan Mohorič ugotovil, da zbornica v svoiem propagandlstlčnem delovanju ni delala reklame po listih, da pa je v -'sa-kem oziru ugodila vsem željam velikih inozemskih podjetij za izdajo svetovnih adre-sarjev, kakor tudi strokovnih revij glede Informacij o našem gospodarstvu. Zbornica je danes v posesti priznanih izjav iz Londona. Newyorka, Pariza, Barcelone, Berlina in od drugod, da spada vposlani naslovni in informativni materija! med najboljše podatke, ki so jih sploh sprejeli. Smatra za svojo dolžnost ugotoviti to dejstvo na javni seji. ker se je z nekaterih strani očitalo zbornici, da v tej smeri ni vrSila svoje naloge. O ureditvi vprašanja praznikov glede česar Je ministrstvo za socijalno poH-tiko pozvalo zbornico da poda svojo Izjavo je poročal zbornični tajnik g. dr Iv. Pless ki je pojasnil najprej določila, ki jih vsebujejo v tem vprašanju naši tako državni, kakor tudi cerkveni zakoni. Navedel je nato cbšlrno izčrpne podatke o stanju tega vprašanja v razniah drugih evropskih državah. Na podlagi njegovega referata se .e v ple-numu sklenilo, da sc naj oreJiaga .ninistr-stvu za socijalno politiko, da se ima v obrti In trgovini praznovati sledeče dni: Novo leto, Sv. Trije kralji (6. tan) Velik-.nočni pondeljek, Binkoštnl pondeljek. Sv. Jožef (19 marca) Vnebohod (premakljiv). Rešnje Telo (premakljiv). Sv. Peter tn Pavel (29. junija). Vnebovzetje (15. avg.), Vsi svet' (L november). Brezmadežno spočetje (8. dec.) Božič (25 dec.), Štefanovo (26. dec.) ln 1 december kot narodni praznik. Dr. Josip Pretnar je poročal o nečedni tekmL Povdarja! je, da se je umazana konkurenca radi vedno večje ponudbe tako izpa-sla in da so obstoječi zakoniti naredbeni piedpisi tako kazuističnl. da je v svrho zaščite reelne in poštene trgovine kakor tudi odjemalcev neobhodno potrebno, da dobimo poseben zakon za pobijanje nečedne tekme, kakor ga Imajo že druge države. V to veže državo tudi njen pristop k pariški konvenciji o zašč:ti industrijske svojtne. Renum je sprejel predlog, da zbornica ukrene na riiv rodajnem mestu korake, da ministrstvo trgovine In Industrije nemudoma izdela osnutek zakona proti nečedni tekmi ter ga da v Izjavo pristojnim gospodarskim korporaci-jam, predvsem trgovskim ta obrtniškim zbornicam. Predlogi zborničnih članov. Zbornični svetnik g. Jakob Zadravec je stavil naslednje predloge: 1.) Zbornica naj sklene, da se tzoosiuje revizija postopanja pri llkvidacltah državnih računov zlasti pa. da se pospeši in poenostavi izpla-I čevanje računov za železniške dobave; 2.) zbornica naj prosi ministra za pošto ln br zojav, da v najkrajšem roku izvede telefon sko zvezo z Avstrlta in kraji, ker to zahte va interes telefonskih naročnikov: 3.) v za ščito slovenske obrti in industrije naj se ivede na mltvske Izdelke ,tili!anske, ame rlške tn sploh Inozemske provenlience uvozna carina; 4.) zbornica naj opozori mero-dajne činitelje na nuino potrebo, da se povl-šante Invalidskega davka v prihodnjem II-nančnem zakonu ukine in do'očila o invalidskem davku reformirajo toliko, da se invalidski davek tudi v nepovišani meri ne bo odmerjal od dohodnine in od državnih pri-bitkov, ki nadomestujejc bivše deželne doklade; 5.) zbornica se obrni na finančno ministrstvo s prošnjo, da se v pravilnik za iz-vaianje člena 56. zadnjega proračunskega zakona sprejme določilo, da so dvoodstotne-ga davka od služhen'h preiemkov oproščeni privatni nameščene!, kl b! po dosedanjih predpisih ne plačevali dohodVne: 6.) v zadnjem predlogu povdarja g. Zadravec važnost torbarsklh teča'ev za našo pokrajino ln sploh za našo državo in prosi zbornico za izjavo, da je pripravljena podpirati domačina, ki hi šel v inozemstvo v kako večje torbarsko podietje in se tam v tej stroki temeljito Izvežbal; dotiinl delavec bi se mora! na primeren način z reverzom zavezati, da bo po preteku v naprej določene dobe vstopi! v službo pri Obrtno-pospe?e-valnem uradu v Sloveniji in po naročilu tega urada izvrši! v Sloveniji najmanj deset štiri-do šestedenskih teča'ev. Zbornični svetnik g. Engelbert Fran-chetti je stavil naslednje oredlose: zbornica naj ukrene vse potrebne mere. da se sklep Središnega urada za zavarovanj delavcev v Zagrebu ov^be starostnega Invalidskega In dosmrtnega zavarovani (počenši s 1. julijem t. I.) ne izvrši, dokler se bolezensko in nezgodno zavarovanje v vsej državi enakomerno ne izvede, prilagodi zahtevam gospodarskih krogov in poceni tako, da bo ostalo znosljivo: 2.) zbornica naj pošlje ministrstvu za socijalno politiko pred stavko, v kateri se pozdravlja namera spremembe zakona za zavarovanie delavcev. ki se pripravlja v ministrstvu za socijalno politiko, ter se izraža mišljenje, da se bodo odstranile vse hibe. ki so se pokazale pri praktičnem izvajanju tega zakona; dalje se zahteva poenostavljenje in pocenitev uptave socljalnozavarovalnih zavodov. 3.) zbornica naj ukrene na merodajnth mestih potrebne korake, da os'ane strokovno šolstvo še nadalje v rokah trgovinskega ln Industrijskega resora: 4.) zbornica naj nemudoma posreduje na merodajnem mestu da se strokovno učlteljstvo na na9 tehniški srednji šoH, kl Je uvrščeno seda] v IIL kategorijo, Imenuje na podlagi čl 8. zakona o civilnih uradnikih ln ostalih državnih uslužbencih v IL kategorijo. Zbornični član g. Konrad Elsbacher je stavil dva predloga. Najprej je obravnaval odredbo finančnega ministrstva, po kateri se ukine carinarnica v Celju In se mora likvidacija izvršiti že do 15. t. m. Govornik povdarja, da bi z ukinitvijo te carinarnice utrpeli vsi pridobitni krogi ln ravno tako konzumenti velikega celjskega okrožja neizmerno škodo. Posledica tega bi bila, da bi odslej kupčijske prilike zaradi ocarlnjenja v Ljubljani, oziroma v Mariboru bile jako otežkočene in zvezane v večjim stroški, kar pomeni za mirni ta ugodni razvoj vseh trgovinskih, obrtnih in industrijskih obratov hud udarec. Za ukinitev celjske carinarnice ni bilo stvarnih razlogov, ker je ta institucija jako potrebna ta ker Ima tudi država od nje lepe dohodke. Dokaz temu je, da se je v Celju ocarinilo letno 3000 vagonov uvoženega in 1200 vagonov izvoženega blaga, za katero se je plačalo mesečno okroglo 2,500.000 Din carine, dočim so znašali režijski stroški, za plače carinskemu osobju mesečno niti en odstotek, in sicer samo 16.000 Din. Z ukinitvijo carinarnice l. reda v Celju, ki je doslej poslovala kot oddelek glavne carinarnice I. reda v Mariboru so tudi občutno prizadeti vsi krogi v Celju, ki so ob ustanovitvi celjske carinarnice osnovali d. d. Javno skladišče In prevozna družba z glavnico 1 milijon 500.000 Din. Zgradilo se je lepo prostorno carinsko poslopje, s kakoršnim se ne moreta ponašati niti Ljubljana niti Maribor. Poslopje je bilo izročeno carinarnici proti primerno nizki najemnini in se Je sklenila z ministrstvom trgovine in industrije pogodba, po kateri preide to poslovanje po 25 letnem neprekinjenem poslovanju celjske carinarnice v brezplačno last države. Končno predlaga, naj zbornica brzojavnim in pomenim potom nuino posreduje pri finančnem ministrstvu, da se odredba o ukinitvi carinarnice v Celju takoj prekliče 1« se zopet aprilu, kar Je posledica nčvrščenia dinarja, številke indeksa »Privrednega Pregleda« smo že objavili. = Občna carinska tarifa. Kakor javljajo Iz Beograda, bo nova občna carinska tarifa še tekom tega meseca stopila v veliavo. = Ruska naročila v češkoslovaški. Iz Bratislave poročajo, da so slovaške usnjar-ne dobile iz Rusije naročila za 15 vagonov gornjega usnja in podplatov. IRoOir-^c* LJUBLJANA. Vrednote: 7?* posojilo 61.5—63, Vojna škoda 169.5—0, Celjska po-soilnica 200—205, Ljubljanska kreditna 225 —0, Merkantilna 110—124, Praštedinr.a 795 —805, Kreditni zavod 190—200, Strojne 0— 134, Trbovlje 375—«, Vevče 110—120, Stavbna 265—280. — Blago: Zaključka: deske 30, 40, 50, 60 mm, mente, fco meja, 4 vagoni (580); cerovi hlodi, 25 cm, 2 m dolžine, fco nakl. post, 2 vag. (IS). Drugače v ponudbah in povpraševanjih napram včeraj skoro ni sprememb. ZAGREB. V efektih tendenca nespremenjena. — V devizah je bila tendenca istotako nespi omenjena. Blaga je bilo zadosti, da je krtlo povpraševanje. Zaključni tečaji ne izkazujejo spremembe napram včeraj. Promet je bil srednji. Nekaj več se je trgovalo Ie v devizi na London. Notirale so devize Dunaj S59.7—8S1.7, Italija izplačilo 253.75--256.75, ček 253.65—256.65, London izplačilo 299.885—302.SS5, čel-: 300-303, Newyork ček 61.67—62.47, Pariz 322.5 —327.5, Praga 183—185.4, Švica 1197—12J7, ček 1197—1207; valute: dolar 60.9—61.7, Kč 183.5—0; efekti: bančni: Litorale 55— 60, Trgo 15—16, Eskomptna 106—107, Hipo 60—62, Jugo 9S—100, Ljubljanska kreditna 246—250, Praštediona 800—810. Slavenska 70—71; industrijski: Eksploatacija 43-45, Dubrovačka 560—590, Sečerana 565—575, Nlhag 45—50, Gutmann 360—370, Slaveks 170—175, Slavonija 53—54, Trbovlje 382— 390, Vevče 110—0; državni: agrarne 28—0, Vojna škoda per kasa 170— 173. BEOGRAD. Borza rad! pravoslavnega praznika Gjurgjev-dana ni poslovala. CL R1H: Beograd 8.35, Newyork 507.10, vzpostavi dosedanje nemoteno poslovanje. * n. k • . ^ Pra, Dalje ie stavil g. Elsbacher predlog 0007260, Bukarešta naj zbornica energično zahteva, da se Izdela I i5-**'- nov zakon o prisilni poravnavi Izven konkurza v taki obliki, da bo vsaka zloraba onemogočena. Zbornični svetnik g. Ivan Rebek predlaga glede na ogroženi obstoj domače obrti In industrije, naj zbornica predloži vsem prizadetim ministrstvom spomenico, v kateri po daljšem izvajanju zaključuje: Da se prepreči propast domače industrije In omeji brezposelnost. Je ljublianska Trgovska ta obrtniška zbornica v seji združenih odsekov 6. maja 1925. sklenila predložili vsem prizadetim ministrstvom naslednjo resolucijo: Vse državne potrebščine se Imajo kriti edino Iz domačih obrtnih ta Industrijskih pod-JetU, ne glede na ceno teh. ako so Izdelki kvalitativno enako vredni inozemskim. Da se prepreči zloraba take zaščite, so uprave državnih podjetij upravičene zahtevati od ponudnikov podrobno kalkulacijo, pri kateri sn.e ponudnik vkalkullrati običajni dopustni tisti dobiček Ta sklep ostane toliko časa v veljavi, dokler se naš dinar ne poviša na prilično enako vrednost s švicarskim frankom. Zakonitim potom naj se ukine vsak carine prosti uvoz za državne nabave. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. Ker se ni oglasil nihče več k besedi. Je predsednik okrog 13. ure zaključil sejo. Tržna ooročila Novosadska blagovna borza (6. mala) zaradi pravos'avnega praznika Gjurgjev-dana n: poslovala. Zagrebški tedenski sejem (6. mala.) Dogon obilen. Nepitanih svinj Jc bilo precej, dočim pitanih :n sremskih ni bilo. Pojavili so se zopet tudi bosanski voli. Cene goveli živini so padle za daljnjih 0.25 do 0.50 D n, a svinjam za 0.50 do I Din pri kg. Promet z živino ln svinjami je HI precej vel k. Trgovcev lz inozemstva ni bilo. Za kg žive teže notlrajo: voli I 11-50 - 12, II. 10 do 11, III. 8 50 — 8.75, b'ki 7-9. mlada ž.vina 10 - II, teleta 9 - 12, krave I. 10 do 10 45 II. 6.75 - 9, III. 3.50 - 5.50, svinie. domače nepitane 12.50 - 13.50, prasci d^ l leta 12 - 13, nad 1 letom 12 — 13.50 Din Konji: 4000 — 8000 Din par Krma: detelja navadna 125 — 150, lucerna 100 — 125, seno || |00 — 125, otava 125 Din za 100 kg Mesečni sejem v Krškem (4. maja) je bil srednjedobro obiskan. Največ se je kupilo lesa. k! so ga pripe'jali Savinjčair po splavih v Krško. Živine je bilo siccr prccel. kupčija pa je bla slaba, ker je manjkalo tujih kupcev. Kupovali so le domači mesarji In kmetje med seboj. Živina je v ceni močno padla. Dogon je bil naslednji (v okle pajih število prodane živrne): 163 (25) volov. 175 (31) krav. 1 (1) tele 65 (15) juncev. 27 (8) junic, 271 (80) praMčev. Za kg žive teže so bi'e naslednje cene: voli 8 do 10 50, krave 6 50 - 7. teleta 9 - 10, l mc! In Junice 8-9. prašiči 8 - 10 Din po kakovost". . ^ Dunajski svinjski sejem (5. maja.) Dogon 16.567 komadov. Mesne svinie so se pocerr-1e za 10 do 15 grošev, debele pa podražile za 5 grošev pri kg. Cene za kg žive tež-: mesne svinie 1.65 - 2.15, debele 2 - 2 30 ^Dunajska borza za kmetijske produkte (5. maja.) Zbog čvrsteiših poročil lz Amerike. so bile na tukajšnjem tržišču manjše ponudbe. Cene za 100 kg v šilingih vključno blagovnoprometn! davek brez carine: pšenica: domača 52 - 53. madžarska s Po-tisja 55.50 - 56, Rosaič 52.50 - 53; tur-ščica: 27.75 - 28.75. = Mllnarska konferenca se bo po vesti lz Beograda vršila 8. t. m. v Beogradu = Zlati Indeks cen na debelo porasel, zagrebška .Riieč« je na podlagi hdeksa cen na debelo, ki ga preračunava Pregled««, izračunala, da je zlat! indeks kljub neznatnem nazadovanju papirnatega kideksa poskočil od 166 v marca sa 1« » 2.85. Sofija 3.775. Dunaj 72.80. Berlin 1.2310. TRST: efekti: obligacije Julijske Krajine 79 2ivnostenska 290. Assicurazioni Gene« rali 13980. Riunione Adriatica A 4800, Riu< nione Adriatica B 4720, Ccs-j!ich 367, Dal. mazia 261, Llovd 5500, Ozeania 180, Trip> eovich 764, Split cement 445, Krka 477. — Devize: Beograd 39.15 — 39.40, Dunaj 340 _ 347 Praga 71.90 — 72JO, Pariz 127 -127 50,'London 117.95 - 118.25. Newyork 24 25 — 24.40. Curih 470 — 473. Valute: dinarji 39 — 39.25, 20 zlatih frankov 93 -95 DUNAJ: Devize: Beograd 11.43 — 11-47, B-rlin 168.78 — 169.38, Budimpešta 99.60 — 100, Bukarešta 3.28 - 3.30. London 34.44 _ 34 H Milan 29.15 — 29.27, Newyork 70935 _ 709.85. Pariz 37.11 - 37.27. Pra«a 21 0125 — 21 0925, Varšava 135.15 — 136.65, Sofija 135.15 — 136.65. Curih 137.23 -137.73. dinarji 11-41 - 11-47, dolarji 705.90 _ 709.90. _ . PRAGA: Beograd 54.60. Dunaj 476.2.1. Berlin 804-50. Rfm 139. Curih 654.25. BERLIN: Beograd 6.745, Dunaj 59.055, Milan 17.26. Praga 12.425, Curih 81.145 LONDON, (ob 11.15) Beograd 299 5. New-york 485 ta tri osmtake, Italija 118, Švica 25NEWYORK. Beograd 1.61 ta pol, Italiia 4.10, London 4.® ta četrttaka Švica 19.33 m pol. _________- Šport Lask : S. K Celje. V nedeljo 10. maja ob 16. uri se vrši na igrišču S K. Ilirije prijateljska tekma med Laskom in S. K. Ce> Ije Ker je to prva tekma med imenovani, ma kluboma, se pričakuje izid z veliko na« petostjo in opozarjamo nanj naše športno občinstvo. Tekma se vrši v proslavo pcU letnice Laska. Kolesarski podsavez. V petek dne 8. t. ..i. ob 8. uri zvečer se vrši odborova srja KPS. ter se prosijo vsi odborniki, da se jo zanesljivo udeleže. Seja se vrši v Prešerno* sobi restavracije «Novi svet«. — Tajnik Občni zbor LLAP ta se vrši danes ob 20. v kavarni Emona in ne. kakor je po> motoma bilo javljeno ob 18. uri. Tainik I. Službene objave LLAP. (Naknadno u seje tehničnega odbora z dne 29. IV.) C" tajo se za S. K. Ilirija: Podnje Sime. le« sek M., Živanovič Svctislav, Cuk Franc. — Tajnik IL Rumunija : Turčija 2 : 1 (0 : 0). M dan 1. maja je turška reprezentanca ig-ala v Bukarešti proti rumunski reprezentanci, ki se je sestavila šele v zadnjem trenotk-i, ker bi morali Turki ta dan igrati preti re> prezcntanci Bukarešte. Zahtevali pa so- ^ igrajo proti državni reprezentanci. Klin-naglici, s katero je bila sestavljena runvin. ska reprezentanca, ie bila vedno v premo« či. kar dokazuje tudi razmerje kotov 13 : 1. ter upravičeno zmagala. VčerajSnje tekme na Dunaju. Včeraj v sredo sta se vršili na Dvnaju nastopne pri. jateljski tekmi: Rapid : Neubau 2 : 0 (1:0, in Ostmark : Slovan 3 : 1 (1 : 1)- /. F. C. NOrnberg. večkratni rrrvaV Nemčije, je v pondeliek praznoval 25!etni. co svojega obstoja. Bil je ustanovljen po 18 srednješolcih dne 4. maja 1900. Lahkoatletski mi/ing praške Slaiife. ki se je vršil prošlo soboto je kljub slabem ■ vremenu prinesel še precej ugodne rez_4. tate, ta sicer: Skok v višino Machan 1 < tek 800 m Simek 2:04: 110 m z zaire'v*' Thomson 16.4: met diska Chmelik 37.60 met krogle Chmelik 12.37 pred Irom. ki vrgel 12.24; met kopja Chmelik 49.85. I« je zmagi v skoku ob palici s 3 30. Predavanje o nogometnih pravilih prt redi celjski mestni odbor LNP v petek dne 8. t. m. ob pol 20. uri v Celjskem do. mu. Dostop imajo tudi po članih vpeljan gostje. Popisi D. M. POLJE. Naši klerikalci so prazno, tali 1. maj zjutraj z blagoslovom in mašo, popoldne pa z izletom v St. Jakob. Po ve. selem rajanju so posetili nato tudi svojo trdnjavo pri «Kajžarju» v Sp. Zadobrovl. Tam je klerikalna proslava doživela svoj višek. Dekle, doma iz Slap, je bilo napade. do z nožem od svojega «fanta», pri čemer je dobilo več zbodljajev v hrbet in glavo. Da je fant svoje delo bolj temeljito opra. vil, mu je pri tem pomagal tudi njegov pri. jatelj, ki je pridno udrihal s stolom po ubo. gem dekletu. Dekle leži sedaj v bolnišnici uezavestro in je le malo upanja, da okreva. VRHNIKA. Naš »Sokol« Ima precej ob. Širno dvorano, ki pa sc premalo izrablja. Želeti bi bilo več delavnosti in smotrenega dela. Člani Narodnega gledališča v Ljublja. ni prirejajo poleti povsod predstave, le pri nas ne. Tudi Glasbena Marica je lani po. vodom jubileja povsod po deželi prirejala koncerte, le pri nas ne. Kdr je temu kriv? Po vojni je bilo v »Sokolu* zelo živahno življenje, ki bi ga bilo z nekoliko dobre volje lahko obnoviti. Vsekakor bi se lahko obnovilo v večjem obsegu tudi delo drama« tičnega odseka. Treba bi bilo več požrtvo. valnosti. Tisti, ki so jim te vrstice name. njene, naj jih dobro premišljajo. ROVTE PRI LOGATCU. Naši klerikal. ni boljševiki se odlikujejo po svoji zagri. M n osti in surovosti Bivši krajni šolski svet je imel nedavno sejo. Klerikalci so to stro* go uradno priliko izrabili za uteho svojih divjih strankarskih strasti ter so ves čas med sejo z raznimi očitki tako surovo na. padali navzočo takratno šolsko upravitelji, co gdč. Marijo Kune, da je jokajoča prišla od seje domovi Najbolj se je odlikoval v surovostih, kakor slišimo, župan Janez Tre. ven. Uboga občina, ki imaš na čelu takega možakarja! Navedeni slučaj dokazuje, v kakšni surovosti in sovraštvu do bližnjika vzgaja naše dobro ljudstvo brezvestna kle» rikalna duhovščina! Človek, ki mu je na. poti zavedno državno učiteljstvo in ki se proti njemu tako divje obnaša, je vse prej kakor dober katoličan! NOVO MESTO. V soboto 2. maja je rprizorila ženska podružnica C. M. D. tudi pri nas Golarjevo komedijo »Vdova Ro. šlinkao. V vlogi Rozmanovega Janeza je nastopil kot gost g. Cesar, član ljubljanske, ga Narodnega gledališča. Režijo igre je vo. dil a. dr. Mejak. Kmečka soba, v kateri se odigrajo vsa tri dejanja, je bila zelo čedna in prav okusno opremljena, kar je dokaz, da je bila seenerija v prav srečnih rokah. Brez ljubega gosta g. Cesarja, ki se je z največjim veseljem odzval povabilu svojih domačinov h gostovanju, bi gotovo ne padla nad vse zadovoljivo predstav«, Id »e lahko šteje med eno uajboljših, kar smo jih videli doslej v Novem mestu. Odveč bi bilo, če bi govorili o vseh posameznostih, s katerimi je g. Cesar prestavil ▼ duhu gle» dalce v življenje našega ljudstva na kmetih. Ni trenutek ni pozabil, da nam ima pred« stavljati v vseh potankostih pristnega slo> venskega kmečkega fanta. Naša vrla na« rodna delavka in obiskovalcem tukajšnjih gledaliških predstav dobro znana g*. Sušni« kova je bila kot vdova Rošlinks izredno temperamentna, v besedi ta igri pr«^ dobr«. Težko vlogo romarja Balantača )t igral g. Menard. Videlo se je, da se ji je z vso ljubeznijo do stvari posvetil. Bil je origi« nalen v kretnjah in prav posrečen v maski; včasih je morda malo pretiraval in bil pre« več glasan. Zelo ljubki sta bili gdč. Aha. čiče -a kot Manica in gdč. Bayer kot Tonč. ka, zlasti Manica je znala prav srečno pri« lagoditi razmeram s^oj temperament. Epi. zodne vloge Gašperja (g. Paučič), Jerneje« (g. dr. Mejak), Tomažina (g. C. DuUr), Bls. žona (g. A. Jar<") so bile naravne ta prav posrečene, zlasti g. Jarc je pokazal mnogo talenta za kmečka vloge. Povd«rj«H mora. mo, da so bili vri igralci tako v nastopih kakor v vlogah sigurni, tehnična stran igre je bila brezhibna. Gledališka dvorana je bi. la napolnjena, razpoloženje ves čas igre iz« vrstno, že dolgo sc ni slišalo v naši dvorani toliko neprisiljenega smeha. Predstava se ponovi lff! maja t. 1. ob 17. Opozarjamo, da je namenjena predvsem obiskovalcem z de. žele, ki imajo ugodno železniško zvezo in ki bodo lahko preživeli nekaj pnv zabav, nih uric v naš"m mestu. Pred začetkom predstave, med odmori in po predstavi do ranega jutra je prav pridno igral, prvič v Novem mestu, orkester J. A. D. »Triglav«. Vsa čast igralcem ta igralkam ter renj. da« mam.odbornicam tukajšnje ženske podruž. niče C. M. D. za njihov velik trud, s kate. rim so pripravile ta izvedle nad vse dobro uspelo prireditev. DOBOVA PRI BREŽICAH. Od 28. apri. la dalje skoro neprestano dežuje, vsled če. sar je Sotla poplavila cel »Jovs« nato pa še obdelano polje notri do Loč in do Save. Zadnji čas pa je pritisnila še Sa-n, da je povodenj še obširnejša. Ljudje tarnajo, ker ne morejo obdelovati polja, oni ki so ga obdelali pa istotako, ker jim je vri poplav. Ijeno in ho treba ponovno sejati. Mnogo kmetovalcev je s krmo že pri kral-> in bo. do morali krmo drago plaJati, da jim bo mogoče še obdelari polje ob suh! krmi. Ko« iiko zla bi bilo odvrnjenega cd nas, če bi bila Sotla regulirana. V obsežnih travnikih «Jovs» bi začela rasti sočna trava mesto šilja, pelju pa bi bilo vsako leto prizaneše. no. Lani so na primer šle v travnikih veli. ke kohčine sena po zhi delom s oo—n» ftenjem po blatu, delom« • tem, da je m do. go sen« odnesla rod«. To se ponavlja leto z« letom. Zato ni mogoče dovolj pozdra. viti prizadevanj« nek«terih prizadetih, d« se jc ustanovila vodna zadrug«, ki »i je za. da!« n«logo Izpeljati omenjeno regulacijo. Nasprotno p« so vredni vse graje razni čr. n ogledi, ki skušajo ovirati izvedbo name« r»v«ne regul«cije. GROBELNO. Podružnic« C M. družbe za Grobelno ta okolico J« sklenila na svo« jem občnem zboru, da proslavi 40letnico družbe sv. Orli« ta Metod« s veliko Ijud. sko veselico dne 5. julij« v St. VJd» pri Grobelnem. Sosedna društva naj blagohot« no upoštevajo to prireditev. SLOV. BISTRICA. Učenke pe trs zredite dekliške osnovne šole t Slov. Bistrici so nabrale svojim neodrešenim bratcem ta R< striram 728 Din m plrhe 1925. Od L 1921. so razen teg« prispevka poslale v Is« namen Jugoslovenski Matici 1632 Din. z« vs« let« torej 2380 Din. Za »Francoski dan« so no hralc 50 Din. Učenke, ki so večinom« ttbož« ne, zbiralo celo leto prispevke, ki so aH lastni prihranki «11 p« denar. ki bl bH dru« gače namenjen z« slaščice. Šah Glavni turnir «Lfubl{anskega šahov, kluba* Včeraj se je priče! zanimivi šahovski boj. ki bo določi! letošnjega prvaka Ljubljane ter mu prinesla za dobo 1924 25 laskavi na-ziv »ljubljanski šahovski mojster«. K turnirju se je prijavilo 9 odličnih ljubljanskih šahistov, katerih medsebojna miselna borba obeta postati izmed sedanjih ena najzanimivejših. Žreb je določil sledečo rarporedbo: 1.) Jerošov; odlični ruski akademik, ki se odlikuje po svoji, na vsestransko teoretični podlagi zasnovani komblnacijski Igri Je to Igralec, ki ga smemo smatrati z gotovostjo favoritom za prvo mesto. 2.) P b r 1 a n I: mlad, nadarjen In odličen amater, ki se Je na zadnjem Jugoslov. sa-veznem šahovskem turnirju v Novem Sadu najsijafnejše odrezal s tem. da si Je delil s prof Clričem (iz Sombora) ter E. Kramarjem Iz Maribora prvo mesto. Niegova igra se odlikuje Istotako po matematično prera-čunjeni pozicijski igri ki se ne spušča rada v riskantne hiperkombinacije. 3.) Drnovšek; najjačjl igralec Iz Novega mesta, a večleten član »Lj. šah. kluba«, ki Je z njim pridobil prvorazrednega bojevjiika-amaterja. 2.) S t u p a n ; dolgoletni favorit zr. mariborsko šahovsko prv enstvo, ki si ca je lu- 4 »red leti priboril Njegova igra Je karak- terlzlrana po Irvanredni opreznosti. U daje Jasnim, enostavnim pozicijam prednost pred zamotanimi, kombinatoričnirm pozicijami. 5.) Danlljčeako; ruski akademik, ki se Je ▼ Zagreba povzpel do uvaževanja vredne amaterske lorme: tjegova igra se odlikuje po temperametni napadalni arlno->ti in agresivnosti, kateri v prid žrtvnje, če je treba, najdragocenejše figure, da le pri tem oslabi kraljevo obrambo nasprotnika, ki se navadno prepozno zave opasne raz-galMve, v katero je nepričakovano omahnil. 6.) M r 111 k a r; dosegel Je na letošnjem ožjem turnirja drugo mesto ter hvalevredno napreduje od turnirja do turnirja. Dičl ga Izvanredna šahovrta ambtcljoznost, ki Je pri šahu nred pogoj za dosego pomembnejših uspehov. 7.) K r a g e 1 J; zmagovalec na letošnjem ožjem turnirju »LJ. lah. kluba«. Ako mu gre za zob, zrn postati trd oreh vsakemu pod-cenicvalcu. 8.) C l r »I Vidmar, najmlajši brat svetovnega prvaka je vrlo rtrtinlran. naglo se odločujoč Igralec, ki ga predvsem diči jasen pregled še tako zamotane situacije. Na šahovskih brzoturnirjih je opetovano dosegel z odlično *tev!!ko poenov prvo mesto: prenagljenost je morda edina njegova Ahilova peta. 9.) Josip Vidmar, starejSi brat prej Imenovanega se odlikuje pa omerjenejšl. previdnejši Igri, ki združuje v sebi naravno odlično dispozicijo z dolgoletno šahovsko prakso. Tudi tega Igralca od'ikuje jasen ln nagel pregled situacije ter dar uspešnega Izkoriščanja nasprotnikovo oslabelosti. Ob 18. url je pričelo prvo kolo. Ob številni udeležbi igro spremllaločlh gledalcev so zasedli bojevniki svoie prostore, ob strogi in neizprosni kontroli šahovskih ur, k! strogo odmerjalo igralcem 20 potez oa 60 minut Na prvi deski se ponudi Jerošovu prilika. vzeti svojemu nasprotniku Cirilu Vidmarju »en pris» stolpa, vsled česar slednji neusmiljeno «'zdihne». V že dobljen! poziciji na drugi desk' izgubi Danllčenko po 50 potezah proti Mrzlikarju, ki Je v končni 'grl za celega stolpa v premočL Na tretji deski se prekine po 21. potezi partiia Furlani - Kragell. v skoro boliš! po-z'clji za slednjega; toda vsled pogreške pri nadaljevanju slednji preda igro po 43. potezi. Na četrti deski pritisne Stupatt Drnovška popolnoma ob zid ter mu s 36. potezo zada smrtni udarec. Jos. Vidmar Ic bi! prost Stanje po prvem kolu (5. V.): Furlani, Jerošov, Mrz! kar. Stupan po 1 točko; Jen. Vidmar 0 (1) točk; Danilčenko, Drnovšek, KragelJ, C Vidmar 0 točk. Ruska emigracija in sovjetska javnost Dokler je bila sovjetska vlada v Rusiji aa šfbkih nogah, je oficijoznl tisk kaj budno zasledoval vse pojave v tisku emigrantov. To Je bilo posebno tedaj, ko je še divjala e.eščanska vojna ln so skušale evropske dr-is.ve rešiti ruski problem posredstvom direktne vojaške intervencije. Ko pa je Rusija pohrustala DetiiVina, Kolčaka. Wrangla in njihove pomočnike, so nastopili za emigracijo drugačni časi. Sovjetska Rusija je izseljence bolj in bolj prezirala fn danes je stvar dozorela tako daleč, da skoraj popolnoma molči o njih. Zadnje monarhistJčne poteze Rusov v ino. zemstvu se zde sovjetom gotovo smešne, vsekakor pa dovolj neresne, da bi se 2 njimi bavil uradni in poluradni tisk. Manifesti knezov Cirila In Nikolaja niso skoraj niti odjeknili v sovjetski javnosti Rusija, ki hna svoje središe v Moskvi, se iz papirnatega denarja velikega kneza Cirila norčuje, ker se zaveda, da je bogastvo ruske zemlje v njenih rokah. Turneja rusi esa kneza po Severni Ameriki se ne zdi Rusom v do novlnl prav nič važna. To Je običajna operetna poigra, id bo končala klaverno kikor vsi podobni poskusi, ki j!h nI lilo malo. Sovjetski tisk vodi zoper embtracijo tiho kampanjo — molčanj«. Na dogotfice v nji se ozira le kolikor se mu zdi potrebno ro lastnem prevdarku. To preziranje nr.ker.i življa v inozemstvu je v mnogih rri.rerfh krivično. Ko je umrl knez Lvov. šef prve vlade po odstavitvi dinastije Romanovih, so moskovski časopisi le površno zabeležili vest o njegovi smrti. In vendar ni mogoče trditi, da nima mož zaslug za revolucijo duhov v Rusiji po padcu carske hiše. Ce nastopi Kerenski v Pragi z javnim predavanjem, se sovjetski Usti iz njega kvedjenra norčujejo. Ko je umrl Averčenko, so Usti sicer zabeležili njegovo smrt, toda v takšni obliki, ki je pričala o pomanjkanju pijetete v današnji ruski državi. Sličnlh slučajev bi lahko našteli celo vrsto. Sovjeti sodijo ljudi po njihovi politKni pripadnosti; kdor nI njihov, ta za nje sploh ne obstoja. Ce je to stališče moralno ta človeško. Je seveda drugo vprašanje. Toda sovjetska vlada skrbi tudi za to, da dobiva njena javnost čisto popačene slike o življenju emigracije na tujem. O tem najboljše pričajo predavanja, ki se vrše v Moskvi in Petrogradu. Tam se govori o razpadanju emigrantskih sktipfn, o gnrlobfl izseljencev In o njfhovi politični brerpo-membnosti. Kam vse to meri, je Jasto. Sovjetska Rusija se emigrantov odreka kakor kruta m neusmiljena mačeha z okameneHrr srcem. -i Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka besed« 50 par. NaJmanJIt znesek Dta 5-- Zenltve. dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1" —. Najmanjši znesek Din 10*—v Kovačn?ca dobro Mota, ie mogoče e stanovanjem. se vtame v najem kjerkoli r Sloveniji. Ponudbe ra upravo "J"'™* pod .Kovainica*. 10229 (dobe) Spretna frizerka « obrta vsestransko izobražena. »e proti dobri pb.fi takoj a p r e i m e t trajno službo. M. Fettich - Frank-li-im. Maribor, Šolska ulica it S. 10*W Gospodinjo Išče .amaki tasebnl uradnik na tieleli. Vstop takoj. Ponudbe ha naslov, ki ga pove uprava .Jntra.. 10330 Oskrbnika se Išče ia PreSeroovo k o B o M Stolu, za seiono 1925. — Pismene ponudbe Da kranj sko podružnico SPD do 18. maja 10831 Trg. pomočnik popolnoma izvžban v trgovini leleinine in irefa ae? a blajra — aamo»toJna [ro?. se takoj sprejme. — Ant. Kritaj, Ajdovlflna Jal. BeneCiJ*. »187 Trgovskega vajenca i! boljSe hile. sprejme trgovec Ariolf Starki, BIM. »118 Stolar prvovrsten, s« s p f e J Ponudbe oa ut»»vo «J' pod .Samostojna moi 1010S Potniki k\ potujejo po nrvatskem. Br^ni. Hercegovini in Srbiji ter ho!e|o dober po-simnski casluiek. naj po-iljejo svoje naslove na Virirenc Peric, Bifar«kl mojster. Sv Trojica v Slo venskih goricah. 10009 Tvornlca konzerv tfga v v«akeni ve?iem me-rtu drtave gospode, ki so dobro uvedeni v Špecerijski trgovini, ia prodajo marmelade, proti vi-sok i proviziji Ponudi* po<1 Iitro .Komerve ll-SB«. na Interreklam, Zajreb L—78 9902 Prvorazredni plan!*« rutiniran ic prvi violinist, s« isfeta aa kino-orkester Ponudbe na npravo .Jutra, pod iitro .Prvovrstna moC» 10092 čevliar. pomočnik ta rarlifna dola, se »prej-r,-\ _ Naslov povs uprava .Jutra.. IM'0 Dobrega tesača mratme takoj Mih. Primo-Sif, Kriie pri Trištu. PlaCa po dogovora. 10332 Šofer »e takoj sprejme k osebne-Eia avtu Ponudbe » rote-rencani na poitni predal 41 10528 Služba v Zagrebu IKem osebo aa trgovin« pohištva. Plača po dogovoru Kavcije je treba polotiti 13.000 Din. Nastop takoj. Zgiasiti se na naslov: Mitarstvo .Danica., Breiice (kolodvor). 10376 Trgovski potnik manufakturist, samec, od S4 do 28 let star, ca Kranjskem in Štajerskem vpeljan, se oroti stalni mescTnl l'la-Si takoj spreime Ponudi« t naveHbo referenc na uitr. Jutra, pod .Marljiv 49M> 10381 Kuharica pridna in- poMena, ki M upravljala Udi druga dela. se »prejme — Ponudbe t tahtevkom pl.Se na upravo .Jutra, pod tnajko .Kuharica Celje.. 10374 Šoferja dobro iztirjenega, e« takoj sprejme. — Ponudb« ■ navedbo dosedanjega fluibo-vanja in drugih podal kov. je poslati na upr. «Jntra» pod .Šofer 33.. 1040S (iiie)o) Trg. pomočnik dobro izurjen meSane stroke, ravnokar prost vojaščine. želi premeniti službo v kako ve?jo trgovino v mestu ali na deirli. Nastop • 1. junijem ali julijem. — Pocudbe na upravo .Jutra, pod iitro .Zanesljiv 4261. 10219 Dekle pridno in poSteno, ki io vajeno gostilne, trgovine in kuhinje. leli premeniti me-sto. Vzame tndi gostilno na raf.un. Ponudbe na unr. • Jutra« pod Rfro .Vestna 4928». 10242 Dlstlniznlrano gdč. ki govori slovensko 1» nmsško, icll spoznati nemški gospod 7a konverzacij« -roti dobremu honorarln. — onndbc na u; mnogoletne prakso in vsestransko naobralen v letni stroki, i»te primerne namestitve. Nastopi lahko takoi Ponudbe pod Ilfro •l.esni zastopnik« na »pr .Jutra.. 10873 Violinist iSČ. nameSfenla v kina al! kavarni. Ponudbe na npravo .Jutra« pod značko «Oeb»_ 10300 Trg. nnobražen mladenič. £5 let star, leti meste kot skladiščnik, trg. sotrudnik ali potnik v Ljnb. liani. Gre event. tudi na d e? "I o. Ponudbe na upravo .Jutra, pod .Marljivo^Jtj poštenost*. 10384 Kot hišna učiteljica v fini družini. ISČe mesto mlada dama (visokošolka). Poučuje v vseh gimnazij, skih predmetih In tudi v klavirju. Gre tadi kot nemška vzgojiteljica k manjMr otrokom ali kot družabnika k izobraleni dami. — Ponudbe na upravo .Jutra, pod značko .nermengard«, 10123 Trg. pomočnik 16 let star, močan In posten, Špecerijske in kolonialne stroke. iS8e službe, najraje na deieli a hrano in frtar.ovanjero. — Dopise prosi na: Andrej Za j c. Obrije »t. 12, BOŽU Moste pri LjaMjuL >«010 Bančni uradnik brezposelni, spreltne vsako primerno delo »udi na dom. Ponudb« na upravo .Jutra, pod lifro .Zmožnost ffOOS». 10306 Gosposki sluga perfektno itvežban v srrvt ranj«, i dobrimi spriievstl. I S f » primerne službe. Kaslov pri podružnici .Jutra« v Maribora pod značko «!t-velban.. 10408 Konverzacile » nemščini, želi v večernih urah gospodična e Intetl-getno damo. — Ponudbe in pogoji pod mačko .Nem-1017S 10324 Dvovprežna kočija re ugodno proda. Ha.iov .Jutra*. pove upr. 1026" Motorno kolo -Frcrra«, 4 HP. v najboljšem stanin, s« radi bolezni ceno proda — Naslov pove uprava .Jutra«. 10239 Cebulček nudi SmiJKo. Ljubljana 10235 Kočija tapravljivček In dira. vta v prav dobrem stanju, te proda Naslov pove oprava .Jutra«. 10153 Prodam: nrodajalnisko mizo fpadl) 2'70 v 0'79 v 0*48 z 12 malimi predali In spodaj tremi oddelki — pečko iz !it»ea teleta. Samotna vloga, na 4 nogah, t 2 cilindri — gramofon s ?r> ploščami — vse dobro ohranjeno — tn 9000 Pin. — Proda s« tudi povamerno. — Naslov pove uprava .Jut-a«. 10149 Poceni n-odam: 1 tovorno novo avto karo serijo ln 1 Sestse-ležen om-ribu. limuzino, opremljen s tapeciraeimi sedeži In hnl-Senimi stekli oken. Nsslov pove »pr. .Jntra«. 10109 Dvosede/en avto rnamke «Opo!-Parak». t dobrim .trojem in pnevmatiko m radi bolezni lastnika, po »godni c»n! proda. — Ponudbe na: Razlog Franjo. Slatlna-Radenri 13. 9788 Prilatelll knjig! Proda se večja mnolina nemških kr.iig. kakor: Pas Bach IIIr alle. Reelams ani-venmm. Monat.belte Ud. — Cenjene ponndbe »e nrori ra apr. .Jntra. pod SIfro .Knjige <945». 10167 Kt'Wniska oprava kompletna, belo emajtirana ler»,' popolnoma nova. r.i-tek rA'~' plišast dlvan t dvema enakima «tol»koma, elegantna posfel Ina prervi-nts'a ta čet dve postelj!, starinski prt » zlato vete-ni-o ne nekaj zlatnine t hriljanti. se »elo ugodno proda. Naelev por« i|»>n .Jatr»». Damsko kolo skoraj novo, »eraWjeno, se po a-odnl ceni ukoj proda faslov pove urv m Vat v soboto ob 7. ori na istem mesto Potdrav la na svidenje! M. J. 103» Plemenitost 579 Pridem v petek točno. — Jasko. 10386 V par urah bodo odeieienk« »potoale vao eoostavnoet lEOditlerije in premišljeval« koliko denarja ji Ilo za klobnk« bre« potreb«. Zato s« nri-javite. danes Je zadnji dan — Tečaj v modnem sa'ono Alojzije Vivod - Mozetič — Pred Škofijo Zl/IL Pes ovčje pasme « mesecev star, »e proda. »Jutra*. Naslov pov« opt. 10214 Proda se pslca čist« volčje pa-me. stara IS me.eeev, zanesljiva ta čo-vaui« in oeehno spremstvo. Naslov pov« opr. »Jutra* 10314 Ovce velike pasore, za rej«, hna »apredaj Jo«. L«uaitič. Verd p Vrhnika. Cena 15 Dia ta 1 kg liv« tele na postaji Vrhnika. Embalaža po degovoro 10368 Potovalni kovčeg usnjat ali nec-srtre. dobro ohranjen, se kapi. Cenjene ponudite ■ navedbo rene '.jnt™^t<""h" " "um" Stanovanje dobi gdč. katera bi nekoliko poma- lahkih žearkih de-aelov v upr. .Jutra«. 10312 fi Trgovska hiša T prometnem trg« tik farne cerkve, a« po »godal ceni proda i inventarjem in blarom Prevzame se lahko takoi. — Potreben kapital 55 000 Din — Naslov pov« uprava .Jutra«. 9950 Bukova drva sortimito okroclice In eepa-nli-e 1 ra dolge, suhe in polsuhe, prodam. Ponudbe na n.?s!ov: Tloris Cerne, Gorje pri Bledu. 10S«2 Eno- oziroma dvodraiiatko 1038! rovo |,;§0 v Ljubljani ttlo ugodno prodam. — Naslov pove opr. »Jutra. Suhe orehove deske se prodajo. Sasl«» T onr. .Jutra« 10856 10649 Spalnica dobro ©hranjena, se rad! selitve takoj po ugodni eeni proda Naalov pove op-ava .Jutra., 10080 Jelenovo rogovje (18 Kader), priprava n tvetlo-kopij« fLi.htpaa.-Ap-parat (60 v 1U»). »«ro«t» postelja, omara ta led. Tn-Her Mnocl«. •« proda. Naslov pove apr. »Jotra«. 10358 Omara (S m dolga! in tri »Hal« (po o m dolge), u po tel« nitki ceni prodajo. Naslov pov« opr. «Jotra>. 10886 Motorno kolo S i« po! HP, s« rad! odpo-tovanja p r oda po Jak« orodni cen! (8000 Dia). — Na ogled v trgovini Podboj, St. Mn emU Trgovino meš. blaga s stanovanjem, e« odda aa dflželi. Ponodbe pod mačko »Trg» sa »pravo »Jutra*. mm Sla pri .. Nash Prazna soba hi kabinet, m takoj «dda pn orodni eeni. drago po do-ovora — Naslov pove »prava »Jutra.. 10151 Dve sobi (ena pripravna za kohhijo) z vsemi pritiklioaml U elektr. razsvetljavo, t« «d-dasta v suterenu. Kj«, ^»ve »prava »Jutra*. Opremljena soba se odda. Naslov pore «T" »Jatra*. 1082 Gostilno na račun Zeli prevteti gotpodična » prvovrstnimi tpričevali — event prevzame udi «!«-ato plačilne uUkarie«. — Nastopi lahko ukoj. Ponudb« pod »St. 86» aa opt »J »trn*. 10381 Lep trgovski lokal primere« ta vsako trgovin«, na premetnem krajo v metu. te o-lda v najem I vsem inveaUrjea 1» koncesijo ta vino- 1» Iganje-toč. — Ponodbe na opravo ■Jitra* pod »Loka'. 4986* Trgovina ■ mtaala blago*. * predmestja m ««l« jromeUem krajo, »e radi družinskih ratmer »od telo ogo-lnimi pogoji takoj proda — Ponudbe na upravo »Jotrm. - ~ " - srlllka. Zamenja se lep« stanovanje t 1 tol kuhinjo !» pritikMnami, I enakim »II t 2 sobama. — P!cmene pon»dbe na »pravo .Jutra* pod tnačko »Stanovanje 4967». 10606 Sobo s kuhinjo taetoa) stranki br« «tr»k _ aa poatirlbo. KK gT* •prava .Jntra*. 1036S Prazna sob« veHka. park etl rana, • kable m. ae Uk«J «dda osema, ki plača u pu M-M.w naprej. Naalov pove ■prava «J«tra». 10W£ Stanovanje ▼ vili 4-8 sob • pritikll»a»l. ■« i I i e. odaosoo — » ■ F' enodružinska vila v LJubljani. Ponudb« pod • VUa 10». na opr. Wo»ra Opremljena sob« • e Ukoj odda aolidaaim Moj dom - moj svet Dviguita pitaio pri podral-aici .Jutra* T Mariboru. 10392 Gospa višjega drl. uradnika (lo-lena). stara 36 let. t nekaj premoženja v realileUh. bi lla V Skupno gespo MnJstvo starejšim gospodom. — Prednost Imajo vdovci ali ločenci t 1—2 otrokoma. — Le resne ponndbe ca upr. .Jutra* pod Šifro »Poletje*. 10T93 Dopisovat) želi » mlado la čedno gospodično. ki Je tl»lkinla. mladenič s »talr.itr tasloikoo. v svrho poinejS« lenitve. Le resne ponudbe pridejo v poStev. Dopis« pšd značke »Zenitev. na apr. .Jutra«. lti3S5 Note ia salonski orkeeter. posa-m-zne konitde in cele par UJe. kupim. — Naunčne ponudbe na upravo .Jutra« pod .Kompletno*. 10307 Perilo v pranje in likanje, »e po nizki ceni prevratne na nom. Cenjene ponudbe na npravo »Jutra« pod tnačko »Fina likarica«. 10611 Trgovci zaslužijo dobro pri patentiranih ja- vorjevih pralnlkih (28 v 81 cm), kot slonokoščeni, tr-pežnejSI od nločevinattlh. 50 komadov *nn Din — po povzetju. Vrečko Peltela Ročna dela garalura aa kabiaja ia spalnice, tastore, blazine, prtičke m i'Je J«, aa soUd-aem blaga nr«dtiakane — razpošilja M. Zorč-Stekar, Jesenice, Gorenjsko. Bpr«-Jema se Udi blago T pred-tiskanje. 306 Preda ae radi preuredit*« kompletna uprava za električno luč obstojeia la beaein motorja 3 HP deske stiskalnic« » volt amper-metrom, potratnimi prekldali ia varovali generatorja (dyoamo! 1 HP do 800 voltov. — Kupi »o dobro ohranjen dvotoaaM tovorni avtomobIL Ponudbe pod »Elektrika —. avto. na oprava II Ml za osebo. — Predaaananita potrebna. 89IS Vsakovrstne vožnje zlasti prevoz pohiltva ob priliki selitev, rirevoz pt»-moga, lesa i» orv a kolodvora ali od drago.1 la viakovrttao drag« vožnje, oskrbi točno, najhitreje, • najlepšem rad« 1» po tel« solidnih cenah KOMAR A Krakovski ulica St IS lam M tudi sprejemaj« naročOa h> dajeio ve« potrebne informacij«. 3)1 FOrster-Pianino kras«« giaa, n proda. — Naalov pov« »pr »Jatra*. tOS&A-a Klavir proda Joman v OradiHo H. 14 10860 Izgubil« se |e listnica t crof-lm lltUa. Polu« aajdlulj m aaprote. da J« odda proti oagradl v opr .Jutra« ali aa polletji. 16664 Zalnl pajčolan •e je ttg»Ml PoMea najdite!) proal. da ga odda proti aaeradi v apr. Jotra. VFJ.IKI ZEMLJEVID SLOVENIJE Merilo : 1 : 130 000 za sraBf, šole, pisarn« in iavne Ic-h!e, z n^aoveišo politično razdelitvijo Slovenije v okrožja ia z najnove so državno mejo je pravkar Izše'. Nenalepijen zemljevid, gestavljen Iz šesl listov sUne .... 120 Dta naleoljen na močnejši papir s platnen ml prre'bi .... 240 Din naleoljen na nlatno s palicami 360 Din Zemljevid se naroča v knjigarni diskovne z^ruge V UUBUANI, Prešernova ul. 54 nasproti glavne pošte Opozarjamo vse Interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v z n e s k « Djn 2-_. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede naslovov od .malih oglasov" bodo romale v koi, ako ne bo priloženih Din t*— :r r P P'P B r c p n c r p p, Victor Hugo: Gavroche Nekega večera ie burja ostro brila {n je bilo videti, kakor da bi se bil prosinec zopet vrnil. Meščani so zopet oblekli svoje plašče. Mali Gavroche je stal ves premrazen v svojih krpah globoko zamišljen pred prodajalno nekega lasul'arja v bližini pariškega trga Orme-St Gervais. Ogrnjen je bil z volnenim ženskim šalom, ki ga je pobral, bogve kie. in v katerega se je zavil do nosa. Zdelo se je. kakor da bi mali Gavroche glnboko občudoval dekoltirano in s cveti oranže ovenčano nevesto iz voska, ki je bila za steklom in kazala med dvema lučicama mimoidočim svoj smeh. V resnici pa je opazoval prodaialno. da bi videl, ne bi li mogel odnesti iz izložbe komad mila. ki bi ga šel potem prodat za en sold kakemu predmestnemu brivcu. Pogosto se ie zgodilo, da ie obedoval na račun takega komada, da je Ta način dela. za katero ie imel nadarjenost. ie imenoval »brivce briti«. Gledai je »nevesto«. obenem pa ostro opazoval komad mila in godrnjal skozi zobe: »Torek. — Ne. ni torek. — Ali je torek? — Morda je le torek. — Da. torek je.« Kdo bi vedel, čemu ta samogovor? Ako se je morda slučajno nanašal ta samogovor na zadnji obed. je bilo od tistihmal že tri dnu kajti sedaj ie bil že petek Brivec, ki je v svoji prodajalni pri toolo zakurjeni peči bril gosta, se le večkrat ozrl na tega sovražnika, na tega premraženega in predrznega dečka, ki ie tiščal obe roki v žep. ki so mu pa misli gotovo uhaiale čisto drugam. Medtem ko ie Gavroche strme! v nevesto v izložbo in angleško milo. sta dva dečka neenake velikosti, precei dostojno oblečena in še boli majhna kot on eden kakih sedem, drugi pet let star prijela boiazliivo za kliuko in vstopila v prodaialno. Prosila sta bogve, kai menda miloščine, z žalostnim mr-mraniem. ki ie bilo boli podobno vzdihovanju kot pnošnii. Oba sta govorila obenem in niune besede so bile nerazumljive ker so vzdihi zadušili glas miaše-ga in so zobie starejšega šklepetali od mraza. Brivec se je obrnil z divjim obličiem. in ne da bi odložil britev, je odrinil starejšega z levico in mla<šega s kolenom, ju sunil na ulico in zaprl svoje vrata rekoč: »Tako Po nepotrebnem mraz prinašati!« .... Otroka sta šla jokaioč dalje. Med tem je prišel oblak in začelo je deževati. Mali Gavroche je pritekel za njima in ju vprašal: «Kai Pa vama je. otroka?« «Ne veva. kam bi šla spat,« je odgovoril starejši »Tako?« je rekel Gavroche. »malenkost. za to treba jokati? To sta junaka!« In v svoii malo smešni vzvišenosti ie rekel z nežnim in milim, a samosvojim naglasom: »Dečka, poidita z me.ioj!« »Da. gospod.« ie odgovoril In otroka sta mu s!ed:la. kakor bi sledila kakemu nadškofu. Nehala staJokati. Gavroche ju je vodM po cesti St.-An-toine v smeri Bastilie. Spotoma se je ozrl z neprijaznim pogledom na brivce-vo prodajalno. »To je brezsrčnež!« je godrnjal. Ko Pa je stopal po cesti dalie. je zapazil v neki veži vso nremrazeno beraci-co. staro trinaist ali štirinajst letin tako kratko oblečeno, da »a se ii videla ko- |C»Uboga deklica!« je rekel Gavroche. «f!vo. vzemi to-Ie'» . In odvil si ie toplo volneno ruto. Ki io je imel okoli vratu, in io del na suhe in vijoličasfp ram" beračice. kjer ie zopet postala šal i? gledala začudeno in tiho vzela šal. Na gotovi stopmi nesreče revež v svoiem začud^n u ne toži več zaradi bede in se ne zahvaljuje več za dobroto. «Brrr!« ie rekel noto Gavroche. bolj tresoč se kot svpti Mart;n ki ie vsaj polovico cv0'"esro plašča obdržal zase. Na ta brrr! se je na divianie nevihte podvoiiio, kakor bi hotelo kaznovati dobno delo. . »Oho.« ie zaklical Gavroche. »kaj pa je to? Snet liie? Moi Bog. lepa bo ta. če poide tako dalie.« In stopal je naprej. »Je pač vseeno.« ie de^al zopet in se ozrl na malo beračico. ki se ie zavnala v šil: «ona ima vsai imenitno oblačilo.« Nato je pogleda! v oblačje in zakričal: »Sedai Pa imamo!« Otroka sta stopicala za njim. Ko so sli mimo gosto zamreženega okna pekarne — kruh se namreč stavl.ia za železno omrežje, kakor bi bih zlato — se je Gavroche obrnil: »Čuita. dečka, ali sta že obedovala t-»Gospod.« ie odgovoril starejši, »midva že od zjutraj nisva ničesar zaužila.« »Vidva torej nimata ne očeta, ne matere?« je slovesno nadaljeval Gavrochc. »Oprostite, gospod, imava papana in mamo. toda ne veva. kje sta.« »Je pač včasih bolje, kakor to vedeti.« je rekel Gavroche. ki je bil mislec. «2e dve uri. odkar hodiva, sva iskala po vseh kotih, a nisva našla ničesar.« »Vem.« je odvrnil Gavnoche. »Psi po-žro vse.« In po molku je nadaljeval: »Torej ro-ditePa sta izgubila. In ne vesta, kaj je ž njima? Tega pač ne bi bilo treba. To ie res bedasto, stare ljudi tako izgubiti. Pa kaj. treba je biti dobre volje.« Sicer ju oa ni naprei spraševal. Biti brez doma. kaj ie boli enostavno? Med tem se ie bil ustavil in par minut je tipal in iskal po vseh luknjah, ki jih ie imel v svoii strgani obleki, nazadnie pa je dvignil glavo ne samo z zadovolinim. amoak z naravnost zmagonosnim obličjem. »Pomirimo se. malčki! Glejte, s tem bomo vsi trije večeriali.« In potegnil je sold iz enega svojih žepov. Ne da bi pustil malčkoma časa za začudenje, iu ie porini! v pekarno, položil svoi sold na mizo in zaklical: «Pomočnik, za pet centimov kruha!« Pek. ki je bil mojster sam. ie Prijel kruh in nož. , , _ «V fj kose. pomočnik!« ie rekel Oav-roehe in dostavil s samozavestjo: »Smo namreč trije.« , Ko Pa ie videl, da si ie pek ogledal vse tri lačneže in priiel za črn kruh. jc porinil prst v svoi nos in naoravil tako mogočen obraz, kakor bi bil sam imenitni nosljač kralj Friderik Veliki in ne-volino ie zavpil nad pekom: »Kekseksa?« Kdo izmed naših čitatel.iev bi hotel videti v tem vzkliku kako rusko ali poljsko besedo, ali celo kak divji klic Indijancev. s katerim se menijo čez reke ali pustinje! Toda nai bo prepričan, da ie to beseda, ki io rabijo (naši čitateln namreč) vsak dan in ki pomeni: ou* est-ce oue c'est que cela? (francosko: Kai >e to?) Pek ie razumel in odgovoril: «No, to ie kruh. jako dober kruh druge vr- Ste.Vj hočete reči navaden črn kruh.« ie nadalieval Gavroche mirno in hladno ponosen. »Pomočnik, belega kruha, snežno belega kruha! Sai plačam!« Pek ie komaj zadrževal smeh. in ko je rezal beli kruh. jih je opazoval pre- cej pomilovalno, kar Gavrochu ni ugajalo: »Možak, kaj nas pa tako zijate?« Ako bi jih postavili enega vrh drugega. bi vsi skupaj komai merili en seženi. Ko je bil kruh odrezan, je pek spravil sold in Gavroche je rekel dečkoma: »Jejta!« . . , Zajedno je pomolil vsakemu kos kruha In misleč, da je treba starejšemu, ki se mu ie zdel bolj vreden pogovora, še posebnega prigovarjanja, da bi utolažil svoj glad. mu ie dal večji kos in rekel. »To-ie pojej pa Ti.« Tretji kos ie bil manjši kot obadva druga, tega ie vzel zase. Ubogi otroci so bili lačni in ž njimi vred Gavroche. Zadirali so svoie zobe v kruh in zavzeli celo proda;alno peka. ki iih ie sedai, ko so mu biii plačali dobrodušno gle- »Odidimo.« je rekel Gavroche. In šli so naprej v smeri Bastilie. Ce so tu pa tam šli mimo izložb razsvetljenih prodaialen. se je najmlajši ustavil in pogledal na svinčeno uro ki io .ie imel obešeno na vrvici okoli vratu. »Zares lep bedak « si je mislil Gavroche. Potem je zamišljen zagodrnjal skozi zobe: »Ce bi imel jaz deco. bi pač drugače pazil nanie« . . . Pred dvaisetimi leti ie stal v jugovzhodnem kotu Bastillskega trga blizu pristana prekopa, ki so ga izkopali v starem larku trdmave čuden spomenik. ki se ga Parižani. kar Pa ni prav že zdavnai ne spomnijo več. To ie bil štirideset čevliev visok slon. sezidan iz lesa in zidovia. s stolpom na hrbtu, ki ie bil hiši podoben. Enkrat ga ie bil neki pleskar pobarval zeleno, tedai pa ie že počrnel od solnca. dežja in časa. V tem skritem in zapuščenem kotu trga je zarisala široka postava velikana, niegov rilec, oba z<>ba. stolp, njegov ogromni zadek in štiri noge. podobne stebrom, ponoči na zvezdno nebo presenetljivo in strašno silhueto. Malo tuicev je obiskovalo ta spomenik in nihče mimoidočih ga ni pogledal. Polagoma ie razpadal: ob vsakem letnem času so se luščili kosi ometa iz niegovih bokov in mu delali grde rane. In proti temu kotu trga. ki ga je komaj razsvetljeval blesk oddaljene cestne svetilke, je fant vodil oba malčka. Ko so bili blizu orjaka, je občutil Gavroche utis. ki ga more napraviti nekaj neizmerno velikega na nekaj neiz- merno malega ln le rekel: »Fantje, ne bojte se!« Potem je stopil skozi vrzel v ogra;i. ki ie bila okoli slona, in pomagal obema otrokoma skozi. Oba sta malo preplašena brez besede sledila Gavrochu in sta se zaupala tei mali previdnosti v krpah, ki jima je bila dala kruha in obljubila ležišče. Vdolž za ograio je ležala lestva. ki so io rabili podnevi delavci bližnjega stavbišča. Gavroche jo je dvignil z nenavadno močjo in io naslonil na eno prednjih nog slona. Na mestu, kamor se je lestva nrislonila. je zijala črna luknia v trebuhu velikana. Gavroche je pokazal lestvo in luknjo svojim gostom in jim rekel: »Pojdita gori in vstopita!« Dečka sta se preplašeno spogledala. »Fanta, vidva se pa bolita!« ie zaklical Gavroche. Nato ie dodal: »Bosta že videla.« Oprijel se ie nagrbančene noge slona in v hipu je bil pri luknji, ne da bi se bil poslužil lestve. Zginil je v nio kakor kača. ki zleze v razpoko, in ni ga bilo. Trenutek pozneje sta otroka videla niegovo svetlo glavo kakor belkasto. bledo prikazen na koncu luknje, polne teme. »Pridita vendar gor. fanta!« je zaklical. »Bosta videla, kako ie tu prijetno. Pojdi ti!« ie rekel starejšemu, »tu. primi se za roko!« Mala sta se dregala z ramama. Gavroche se jima ie zdel strašen, a vendar zaiedno oomirievalen. in razven tega ie močno deževalo. Starejši se ie ojuna-čil. Ko ie videl mlajši, da je niegov brat lezel gor in da je on ostal sam med nogami te debele zveri, bi bil nai-raie zaolakal. a si ni upal. Starc;ši je omahujoče plezal r- klinih lestve. Gavroche ga ie spotoma navduševal z vzkliki, ki se lih poslužuie sab-liarski mojster napram svoiim učencem ali goniač mul napram svojim mulam: »Ne boite se! — Tako! — Le nanrej! — Stopi sem! — Roko tja! — Junaško!« — In ko je bil v njegovi neposredni bližini. ga ie nenadoma krepko zagrabi1 z rokami in potegnil k sebi »Pa te Imam!« (Dalie p rili.) Izdajatelj In lastnik: «Konzorcij *Julre*. Odgovorni urednik: Fran Brozovič. Tisk Narodna tiskarne v Ljubljani. Ofvoren! primorje Mištni hotel Rolp Ljepo, čisto uredjene sobe. I. razredna obskrba I . Perivoj-restaurant - Terasa. Pen-ion sa stanom 80 Din dnevno. Do zadnjega m.»ja primaju se gosti l bez naručbel 20H., Preporuča se A. Beranek, vlas^nik^ Prva slovenska »ar.sa val-kanuacijla vseh vrst i99-a gumlia ŠKAFAR UM. Rimska 1.11 PLATNENE ČEVLJE za dame dobite pri tvrdki M. TREBAR - LJUBLJANA Sv. Petra ceste St- 6 — po sledečih cenah: Bell platneni no 1 Cnanno * leseno peto Din J« „ » 2 »nami z •• •• Jr ' I trnke z „ .... J2g Sivi " " 1 Soango z ,. .. . .. »50 > „ „ „ trake z „ .. .. «u Pošilja se tudi po poStnem povzetju. Gostilna (gorski hsteO na Šmaristn: gori se odda s 1. funljem t. »■ na ratan ali V Ponudbe do 12. t m. na naslov g. L ana Savnika, treovca v Kranju. 5583» Sprejmemo takoj usnjarske dehvce ln sicer 2 blanširaria in 5 delavcev 256J-« k strojilnlku (baumu), ki moraio dobro mezdriti (Mcati) ln trebiti (šerati). — Smo pismene ponndbe na naslov Prva umunska tvornica koža S. Abraham i sin I David Deutsch, Zemun. iS Velika Izbers • v moškem perilu in samoveznlcah. - iopriet modni Din 19'- do Din IT-irajci teresti z2 nratnik. cd Oin B5 - BEorei srajci bele s -iqae ;ni • od Dio 98 • orni Hnonnite irilene . . od Oin 32"- isorii ra&ci ..........Gii $0'- *m-mv Najn žje cene! Rkcionerska glavnica Dlnara 20.000.000 potpuno uplačena. Temeljem zaključka redovitog glavno g zbora akeonara, održanog na Sušaku dana 25. aprila tek. god., dividenda za poslovnu godinu 1924., u iznosu od Dinara 40*— po akciji, isplačivati če se, počam od dana 1. Juna 1925. kod: Dmštvene bagajne u Beogradu i Sušaku; Jadransko-Podunavske Banke u Beogradu i njezinih filijala u Ljubljani i Splitu; Banke i i Štedione za Primorje na Sušaku i njezinih filijala; Srpske Banke u Zagrebu i njezinih filijala u Dubrovniku; Banca Dalmata di Sconto u Sibeniku; Živnustenske Banke filijala Trst i Banca Nazionale di Credito u Trstu, uz predaju kupona br. 8. Upravni odbor. IVAN ZAKOTNIH SKfltt MESTNI TESARSKI MOJSTER ""'" " " Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešji z« palače. Me. flle, tovarne, cerkve la neuke; »ropi, razna tla. »tojalce. lelenlee, pavi. ioiicitatorja in strojepisk sprejme za s«o o pisarno v Ljubljani notar PLE1-I S S, sedaj Novo mesto 8S55-« rsn»saiMU»iiBaB»aBaBaaBB8Bii0 mi je naznaniti ceni. občinstvu, da se je na novo j uredila gostilna v bw Zabjak 6. Pridite in prepričajte se vsak bo zadovoljen s po strežbo jedil, pijač in s solidnimi cenami. Sprejemajo se abonenti. Za obilen obisk se priporoča ?568a Tončka Kodrič. Iznrlenega soiicitatoria liče plsarns Dr. Banoo | ln Dr. Stor v Maribora, g Vstop ilmpre'0. B§[2B Mestni pogrebni uvod v Ljubljani. Parna Saaa (h im itMuk ■e»lei,Jwet la eliner. 4}.« Tavat na furnir f i« ; =3* —"H PELIK, JUGOSLAVIJI!| Celotno delo stane na slabšem papirju Dta 110"— na boljšem Din 140*— brez poStnlne____, Prodaja se v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE v UUBUABI,I Prešernova uL 84. nasproti glavne poite V globoki žalosti javljamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, predobri in preskrbni oče, dedek, brat, stric, tast in svak, gospod ing. Ciril M. Koch mestni slaobni nadsoelnKi o pokoja v sredo, dne 6. maja t. 1. ob 7. zjutraj po dolgi, trpljenja polni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mimo preminil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 8. maja 1925 ob štirih popoludne iz hiše žalosti, Nunska ulica št. 10, na pokopališče k Sv Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, dne 6. maja 1925. Globoko žalujoče rodb!ne: Koch, Flere, Suschnik, Ferchel. Zahvala. Za vso toplo sočutje, za krasno cvetje in za mnogobrojno spremstvo ob smrti našega blagega soproga, oziroma očeta, naša najiskrenejša zahvala! Zlasti se zahvaljujemo č. g. župniku, oskrbništvu graščine, občinskemu odboru in vsem uslužbencem tovarne, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Loka pri 2usmu, 5. maja 1925. Žalujoča rodbina Pejcha-Pertlova. Za žejo naiboljši rravi Maržnerovl šumeči llmonadni bonboni ,Brause(. Zastopstvo in tovarniško skladišče za Jugoslavijo Josip Vitek, LJubljana, Krekov trg 8. 2454e Priporočamo novo Izdajo Mo RsraiM romanov i Cyclamen BroS. 22 Din, vel 27 Din, pnSt 1-25 Din Agitator BroS 18 Din ver 23 Din. polt 1 ZS D n Izdala flh je Tiskovna ta^rugj ; v LinVjani V imenu vseh sorodnikov javljam vsem prijateljem in znancem, da nam je umrla ljubljena soproga, mati, stara mati, sestra in tašča, gospa dne 3. maja 1925 po dolgi in mučni bolezni. Sp. Log Md Bovcem, dne 4. maja 1925. Andref Črnnta, žalujoči sopro?. nnnnmnri B II l i i. innTOjI t