PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	.A „
Abb. postale I gruppo	- LiCIlcl 70 IlT
Leto XXVI. St. 107 (7601)
TRST, petek, 8. maja 1970
ČEPRAV V SAJGONU GOVORIJO O VELIKIH USPEHIH*
V ZASTOJU AMERIŠKE VOJAŠKE OPERACIJE V KAMBODŽI SIHANUKOVI PARTIZANI ZAVZELI DVE VAŽNI SREDIŠČI
SZ poziva Kitajsko k sodelovanju za rešitev indokitajske krize - Študentski protest preplavil vse ameriške univerze
SAJGON, 7. — Ameriško - sajgonske vojaške operacije na amboških tleh se nadaljujejo brez vsakršnih konkretnih rezultatov, čeprav vojaška poročila govorijo o «velikih uspehih«. Ameriške eno-®. ki delujejo na tako imenovanem področju «ribičevega trnka« se °do v prihodnjih dneh po predvidevanjih združile z oddelki saj-Oonske vojske, ki napreduje
‘Papiginem kljunu«. Na področju '• Sana je stopilo v akcijo tudi kakih 50 izvidniških čolnov ame-trtke mornarice, ki so prišli v K*mbodžo po reki Kham Spean. Kot že v preteklih dneh, ni bilo danes na tem področju važnej-spopadov, kar potrjuje, da so Partizanski oddelki že pred začet-*t0,d ameriške invazije zapustili vse P°dročje na meji med Kambodžo in lužnim Vietnamom
Danes se je izvedelo, da je vr-uovni poveljnik ameriških oborože-sil v Južnem Vietnamu general D^eighton Abrams odredil odprtje Piskave o popolnem uničenju kam-“uškega mesta Snoul. Kot je zna-n°» so to mesto, v katerem naj bi P® Poročilih vojaških izvedencev bi-• utaborjenih kakih 2000 vojakov ®®vemovietnamske vojske, ameriški UMnbniki «B-52» in topništvo v ce-porušili, ko pa so ameriške čete korakale v Snoul, niso našle nobena sledu o prisotnosti sovražnika, pa Le trupla kamboških prebi-valcev mesta, "ki jih je bombardira-11 presenetilo v njihovih domo-Preiskava, ki jo je odredil ge-'Jural Abrams, bo morala ugotoviti, je bilo uničenje mesta upra-J^uo, poleg tega pa bo morala Pufrditi resndčriost vesti, po katerih ^ bi ameriški vojaki oropali šte-I®06 na pol porušene hiše in trgovine.
. Do hudih bojev, o katerih pa so *formaoije zelo nejasne, je prišlo *^yen področja, kjer delujejo ame-f*ske in sajgonske enote. Sihanu-*°yi partizani so danes zasedli dve Vašii mesti, Kratie in Sen Mono-ro|9, medtem ko so kamboški vladni Sjfelki spet zavzeli mesto Koki Thotn. Kratie je glavno mesto isto-'tr*uske pokrajine ter leži na vzhodih bregu reke Mekonga, kakih 160 kilometrov severovzhodno od Phnom ri^ha. Sen Monorom je glavno me-Polirajine Mondolkiri, kakih 25 rjjotoeitrov od meje z Vietnamom j*1, 270 kilometrov severovzhodno od Soboške prestolnice. O bojih za ^vzetje teh dveh središč ni vesti. /, zadnjih urah so partizani poginoma obkolili še neko drugo važ-^ kam boško središče, Prey Veng, ®av|w mesto istoimenske pokraji-Tudi v Saangu, kakih 32 kilometrov od Phnom Penha, je polo-za vladne sile izredno neva-m*- V to mesto so danes iz prestol-ni0e poslali nove vojaške oddelke, v zopetnem zavzetju naselja Thom je sodelovalo kakih 2000 j^uboških vojakov s podporo tan->n 24. pehotnega bataljona. ~°ji okrog mesta so trajali štiri Za sedaj še ni poročil o iz-gubah na obeh straneh.
V Južnem Vietnamu izvajajo e-PNO še vedno zelo močan na ameriške in sajgonske Pijanke. Partizani so napadli r®kih 20 oporišč, najbolj silovit na-Pa je bil proti taborišču top-Hendersco, kakih 180 kilo-jktrov severozahodno od Da Nan-f-T Enote FNO so najprej obstre-J^ale oporišče z raketami in mi-nato pa prešle v napad, lik-, ^lerem je bilo 29 Američanov UDlt)h, 31 pa ranjenih.
diplomatskem področju bele-L*bo danes številna priznanja Si-stitove vlade nacionalne enotno-u. ® strani tujih držav. Novo kam-“^sko vlado so v zadnjih urah pri-Vj^e Kuba, Irak, Sudan in južno-
m^arnska revolucionarna vlada.
ziNajvažnejši dogodek dneva v zve-sl.s kamboško krizo pa je sovjet-vj Poziv kitajski vladi k obnovit-tj Medsebojnega sodelovanja. Radio jJ^fva je v oddaji v kitajščini iz-JjU željo po ponovni vzpostavitvi . ktsko - kitajskega sodelovanja Poudaril, da je skupna akcija fgj.bj LR Kitajske prispevala k 1954 V' *ndokiyaj,skega vprašanja leta
bthl °ddaii Je sovjetski poročevalec r,a da so glasovi o sovjetskem PeHr na Kitajsko samo sad im-tja Glisti ene propagande ter dodal, gov do kitajsko - sovjetskih raz-jg *?y°v za ureditev vprašanja me-1^ kl so v teku v Pekingu, prišlo ^ Pobudo moskovske vlade ter t0v s° M razgovori v središču s vedo.6 Pozornosti. «Vse to — je na-Poročevalec — je naravno, iw Phajo kitajsko - sovjetski od-1 ?elo važen vpliv na mednarodno^.
Ihj, Preteklosti — je nadaljeval jeu?0Vski oddajnik — ko sta Sov-Paln zveza in LR Kitajska nasto-Vfj? složno, so imperialisti doživeli l(u°i Porazov. Ta skupni nastop je (^ 1954 omogočil miroljubnim na-da so rešili problem Indo-
tjj^dentski protest v ZDA proti hiVg °vi politiki v Indokini zado-bJ: 'hedtem vse večjo razsežnost. IsjPhstradje in zborovanja so bi-ir, .ahcs na najmanj 250 univerzah je n,0-?*1 P° vsej državi. Ponekod Prtšlo tudi do incidentov, pred-
vsem zaradi izredno ostrega nastopa policije proti demonstrantom. Najhujši spopadi so bili na univerzi južnega Illinoisa, kjer je bilo 21 oseb ranjenih. Na eni izmed tolikih demonstracij, v Fort Collinsu v državi Colorado, je govoril voditelj gibanja za državljanske pravice duhovnik Ralph Abernathy, ki je dejal, da je vojna v Kambodži nesmiselna in krivična ter da jo je nemogoče dobiti. Dodal je, da vojna na azijskem Jugovzhodu ne uničuje samo življenj Vietnamcev, ampak tudi življenja Američanov, in to v samih ZDA. Abernathy je zahteval urnik vseh ameriških čet iz jugovzhodne Azije ter prekinitev vojaških operacij v Kambodži hi bombardiranja Severnega Vietnama. V Nevv Yorku je nekaj tisoč študentov medicine priredilo povorko po središču Manhattana z napisi kot so «Nixon in Agnew sta bolna« in «Nixona v norišnico«.
Tosledice ameriške invazije Kambodže: ruševine mesta Snoul, kjer je pod ameriškimi bombami umrlo veliko število ljudi Hiše in trgovine, ki so ostale cele, so ameriški vojaki oropali. O uničenju mesta
je ameriško poveljstvo začelo preiskavo
ZAČETEK URADNIH RAZGOVOROV TITO ■ KAUNDA
Obsodba ameriškega vdora v Kambodžo in zaskrbljenost za ohranitev miru
Vloga neuvrščenih v svetovni politiki ■ Titove izjave tedniku «Front»
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 7. — Predsednik Tito in predsednik Kaunda sta danes s svojimi sodelavci pričela uradne razgovore, na katerih je predsednik Tito seznanil svojega gosta z razvojem političnih razmer v Evropi, s položajem na Bližnjem vzhodu in opozoril na nevaren razvoj položaja na Daljnem vzhodu, kjer se je vojna razširila na Kambodžo. Predsednik Kaunda se je pridružil zaskrbljenosti predsednika Jugoslavije zaradi razvoja položaja na Bližnjem in Daljnem vzhodu. Pri tem je bila obojestransko poudarjena potreba o povečanju dejavnosti neuvrščenih držav za rešitev mednarodnih kriz.
Na današnjem sestanku sta govorila tudi državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac, ki je poudaril v glavnem dejavnost neuvrščenih držav in priprave na konferenco neuvrščenih na vrhu, ter predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič, ki je seznanil predsednika Kaundo o notranjem razvoju Jugoslavije in njenem gospodarstvu. Razgovori med predsednikoma in njunimi sodelavci se bodo nadaljevali v prihodnjih dneh.
Po razgovorih je predsednik Tito priredil v čast svojega gosta in njegove soproge kosilo, med katerim sta predsednika izmenjala zdravici, v katerih sta poudarila zaskrbljenost zaradi poslabšanja mednarodnega položaja posebno na Daljnem vzhodu po intervenciji a-meriških čet v Kambodži in odločnost neuvrščenih držav, da povečajo svojo dejavnost za rešitev odprtih mednarodnih vprašanj. Ti to je v svoji zdravici poudaril, da je skrajni čas, da se povečajo odpori demokratičnih in miroljubnih sil vsem oblikam neenakopravnosti in dominacije, kolonializ-
Študentski protest je imel danes odmev tudi v vladnih krogih. Funkcionar ministrstva za zdravstvo, ki skrbi za odnose z mladino, Anthony Moffett, je danes napovedal svojo ostavko v znamenje protesta proti J Nixonu, ki ni pokazal nobenega razumevanja do študentov ter jim celo skušal pripisati krivdo za smrt štirih mladeničev, ki juh je policija ubila v ponedeljek na univerzi v Kentu.
Mnogo večji hrup pa je vzbudilo pismo, ki ga je poslal Nixonu minister za notranje zadeve Walter Hickel in ki ga objavlja današnji «The Evening Star«. Minister poziva predsednika, naj v večji meri posluša zahteve mladine, istočasno pa opozarja podpredsednika Agne-wa, naj preneha s svojina napadi na študente. <rMladinske proteste — piše Pickel — je treba poslušati. Menim, da grešimo, ko se skušamo zavestno oddaljevati od tistih, ki bi lahko bili naši prijatelji. Dandanes — nadaljuje notranji minister — je naša mladina prepričana, da ni nobenega sredstva za komuniciranje z vlado razen nasilne opozicije«. Minister zaključuje svoje pismo s pozivom Nixonu, naj bolj pozorno posluša glas mladih, ter naj skuša vzpostaviti z njimi dialog.
Glasnik Bele hiše Ziegler ni skrival zadrege vlade zaradi ministrove pobude. Dejal je, da je dejstvo, da člani vlade pošiijajo pisma Ni-xonu, nekaj povsem normalnega, manj normalno pa je, da pridejo ta pisma v roke tisku.
Nekateri včerajšnji zanimivi govori v okviru volilne kampanje v Italiji
Mancini (PSI) o družbenih novostih, Napolitano (KPI) o pomenu dežel in Ferri (PSU) o odnosih z Jugoslavijo - Protifašistične stranke v Mest ra h obsojajo fašistično zborovanje
RIM, 7. — Čeprav se je volilna kampanja uradno že pričela, še vedno ni prešla v «vroče» razdobje, do katerega bo pa gotovo prišlo, saj gre za zanimive in tudi politično pomembne volitve. Prvikrat se bo namreč volilo deželne svete (z izjemo dežel s posebnimi statuti, kot je naša), istočasno pa gre tudi za veliko neznanko številčnega razmerja sil med PSI in PSU ter končno tudi za vprašanje, kakšne so neposredno volilne - politične posledice vroče sindikalne
jeseni ter drugih premikov v ita- -----------------
lijanskem političnem življenju.	kut^ stranko, ki nima povezave
Današnji praznik je zaradi tega pomenil ugodno priložnost za prva važnejša volilna zborovanja, ki so bila v raznih krajih po Italiji. \ Rimu je za PSI govoril tajnik stranke Mancini ob zaključku vsedržavnega zasedanja poverjenih za propagando, ki je dejal, da so socialisti lani zmagali v bitki proti razbitju, sedaj pa morajo 7. junija še zmagati na volitvah. PSU je ocenil
Prebivalci vsega področja, koder potekajo ameriške vojaške operacije v Kambodži, morajo zapuščati svoje domove ter se preseliti v begunska taborišča, kjer jih zaslišujejo. Na sliki: skupina kamboških civilistov na poti proti nekemu ameriškemu taborišču. Sledijo ji ameriški tanki
ljudskimi interesi in se je zaradi tega izkazala kot stranka, ki zavira akcijo prenovitve.
Mancini je dejal, da je treba tenko prisluhniti vsemu, kar se dogaja v deželi, da je treba upoštevati, da prihaja iz šol val svežega zraka. V množicah dozoreva izredno visoka stopnja demokratične zavesti in sindikati so nezamenljiv steber demokratičnega sistema. Tudi KD mora pomisliti na ta no vi položaj, pa čeprav ob volitvah vedno gleda proti desnici in mo ra upoštevati, kaj je novega v družbi, v vrstah tradicionalnih ka toliških volivcev. Sedaj niso več učinkovita strašila iz preteklosti, zaradi česar je naloga političnih sil, da ne izgube stika z množicami, da se ne ustvarjajo praznine in nerazumevanja.
Glede konkretne vladne politike pa je Mancini dejal, da se skuša izkoriščati politični uvod Forlani, ko se skuša ustvarjati abstraktne formule, ne upošteva pa se konkretne socialne cilje.
Za KPI je govoril v Rimu Napolitano, ki je dejal, da demokratični napredek zahteva nova politična zavezništva, ki pa so možna samo v okviru razvoja borb delavskega razreda. Nato je polemiziral z izjavo tajnika KD Forlanija o rizikih, ki jih predstavlja prisotnost komunistov v deželah in dejal, da se nič ne čudijo ob teh izrazih zaskrbljenost'. Gre za priznanje pravilnosti, ko so se komunisti uprli predhodni razpustitvi parlamenta, kar bi pomenilo, da bi se ustvaritev dežel odložila za dolgo časa. Ustanovitev dežel pa prav gotovo pomeni razbitje starega ravnotežja in zaradi tega vidijo komunisti v
deželah: 1. nov teren za srečanje T'zzani in voditelj komisariata jav-vseh levih in demokratičnih sil r,er ne varnosti iz Mester dr. Nacca-2. nov teren za borbo za pre- rato zaradi policijskega zadržanja, osnovo države, za razbitje zaostalih ko je policija branila fašiste 3. ma-in birokratskih struktur, za demo- ja na zborovanju, ki ga je imel
kratično razvejanost oblasti in nov gospodarski napredek.
Tajnik PSU Ferri je v Gradežu govoril na zasedanju socialdemokratov Furlanije - Julijske krajine in dejal, da bodo imele volitve 7. jurija izrazito politični značaj ter ponovil svoje stališče v odnosu do komunistov. Nato je Ferri govoril o mednarodnih vprašanjih ter glede Kambodže dejal, da ne pristajajo na enostranske obsodbe ZDA.
Ferri je govoril tudi o italijansko-jugoslovanskih odnosih, ki jih js označil za «vzgledne» ter dodal, da meje združujejo in ne ločujejo obe državi. Nadaljevanje takih odnosov pa je povezano s spoštovanjem rešitev, ki so jih našli v londonskem sporazumu. V zvezi z izjavami predsednika Tita na Reki, ki so menda vzbudile v določenih tržaških krogih določen odmev, pa je Ferri izjavil: «Moramo biti pozorni, da se ne bomo ločili od faktičnih rešitev memoranduma in da ne bomo povzročili polemik in obtoževanj, s čimer bi podpihovali sumničenja ter obnovitev nacionalizmov«.
V Bologni je govoril minister za delo Donat Cattin, ki je dejal, da ne more pristajati na trditve, da predstavlja sestanek med vlado in sindikati 13. maja neke vrste delovnega spora med delavci in državo. Delavci ne smejo biti izven demokratične države; temveč morajo biti sestavni del te države kot njeni protagonisti. Zaradi tega se ki pričakuje predloge svojega so na razgovorih vlada ne more predstaviti kot oprezen delodajalec, pogajalca. Vlada se mora predstaviti polna pobud v skladu s svojo politiko reform.
Pokrajinske federacije KPI, PSI, PSIUP, KD, PRI in ANPI iz Mester so zahtevale, da se odstrani namestnik kvestorja Benetk dr.
posl. Romualoi % namestnik tajnika MSI. Na zborovanju je skupina ka ls:h petdeset fašističnih pretepačev grobo napadla napredne mladince in enega ranila, tako da se je moral zateči v bolnišnico. Napadli so tudi partizanskega invalida, ki pa se je učinkovito branil z berglo. Pol'cija pa je med tem časom menda ščitila samo govorniški oder, na katerem je bil neofašistični prvak. Zvečer pa je policija aretirala dva napredna mladinca.
ma, rasizma in napadalnosti. Tito je izrazil prepričanje, da bo bodoča konferenca neuvrščenih na vrhu potekala v ozračju medsebojnega razumevanja in zaupanja, kar je tradicionalno za sestanke neuvrščenih držav. Predsednik Zambije je v odgovoru izjavil, da je ljurl-sl*o Zambije ponosno nad prijateljstvom z Jugoslavijo, da želi mir in da sama odloča o svoji usodi. Kaunda je odgovoril na pisanje nekaterih inozemskih listov, češ da je bil sestanek v Dar Es Sala-mu neuspešen, in izjavil, da se je politika neuvrščenosti v Das Es Salamu ckrepila in postala moralna sila, katere moč se bo v bodoče vedno bolj občutila.
Predsednik republike in vrhovni poveljnik oboroženih sil Jugoslavije maršal Tito je v izjavi tedniku «Front« ob 25-letnici zmage nad fašizmom med drugim ugotovil, da je zmaga nad fašizmom pokazala, da so miroljubne sile na svetu, če so njihovi življenjski interesi enotni, sposobne, ne glede na ideolo ške razlike, upreti se vsakemu na padu.
Tito je nadalje ugotovil, da so naredi po zmagi nad fašizmom u-pravičeno pričakovali, da se ne do do ponovile napak® iz preteklosti ki so odprie pot fašistični napa dalnesti. Na žalost pa se ta priča kovanja niso uresničila. Vmešavanje v notranje zadeve drugih, stremljenja po donrnaciji, grožnje in u poraba sile ogrožajo danes mir na svetu. Oboroževanje se stalno veča in grozi z nevarnimi posledicami Skrajni čas je, je dejal Tito, da so preneha z oboroževalno tekmo, da se poveča boj za razorožitev, za utrditev mednarodnega miru in varnosti na načelih spoštovanja neodvisnosti in suverenosti, enakopravnosti m zemeljske celovitosti vseh držav. Jugoslavija, poudarja Tito, bo kot doslej dala svoj največji prispevek v boju za mednarodno varnost in mir na svetu. Jugoslavija bo tudi v bodoče podprla vse pobude za uresničenje teh življenjskih interesov človeštva.
B. Božič
Titove čestitke princu Sihanuku
BEOGRAD, 7. — Predsednik re-pub! ke maršal Tito je ob ustanovitvi kraljevske vlade nacionalne enotnosti Kambodže poslal princu Sihanuku pozdrave in prisrčne če-
~	__i _____ _ V	, .
za obnovitev neodvisne, miroljubne, in neuvrščene demokratične Kambodže. Tito je izrazil prepričanje, da se bodo tradicionalni odnosi prijateljstva in sodelovanja med Kambodžo in Jugoslavijo nadaljevali v interesu narodov obeh držav in obrambe miru na svetu.
Tiskovna konferenca na zunanjem ministrstvu SFRJ
BEOGRAD, 7. — Zastopnik državnega tajnika za zunenje zadeve Dragoljub Vujiča je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da Jugo slavija uradno priznava kraljevsko vlado nacionalne enotnosti Kambodže, ki ima svojega veleposlanika v Beogradu. Vujiča je prav tako pripomnil, da je bil jugoslovanski veleposlanik v Kambodži akreditiran pri voditelju Kambodže princu Sihanuku. V odgovor na vprašanje o nedavnem govoru predsednika Naserja v Abu Zabalu je zastopnik državnega tajnika dejal, da je stališče Jugoslavije o krizi na Bližnjem vzhodu dobro znano. Aoel predsednika Naserja predsedniku Nixonu na zboru v Abu Zabalu, je izjavil Vujiča, je samo še eno potrdilo miroljubne politike in pripravljenosti ZAR za mimo rešitev krize in vzpostavitev mini na Bližnjem vzhodu, na osnovah i-psoIu-cije varnostnega sveta. Zato imajo ti, kakor tudi drugi tovistni pozivi našo podporo, je izjavil zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve.
Veleposlanik ZDA v Moskvi
pri Vinogradovu
VVASHINGTON, 7. - Predstavnik zunanjega m-inistrstva MsCloskey je danes sporočil, da je veleposlanik ZDA v Moskvi Boam v torek vprašal sovjetsko vlado za pojasnila o domnevni dejavnosti sovjetskih pilotov v Egiptu. V washingtonskih u-radnih krogih poudarjajo, da veleposlanik ni dobil «zadovoljivega odgovora«. Namestnik sovjetskega zunanjega ministra Vinogradov je Beamu ponovil izjave, ki jih je dal Kosigin na nedavni tiskovni konferenci o tem vprašanju.
Pri tem je treba poudariti, da Izrael nadaljuje s propagando o «sovjetskih pilotih v Egiptu«, da bi čimprej izsilil v Washingtonu spremembo Nixonovega stališča o dobavi novih «phantomov» Tel A-vivu. To potrjujejo tudi vesti Wa-sbingtona, ki pravijo, da čeprav Ni-xon še ni sprejel v tem pogledu nobenih novih odločitev, obstaja vendar možnost, da bo ponovno preučil vprašanje dobave novih letal Izraelu.
• stitke z željami za uspešnost boja,
.........................mm..im...................murna
SOVJETSKI V0DITEUI NA PROSLAVI V PRAGI
B režnjev o položaju v Aziji in o potrojeni «budnosti»
Sprevod v zaprtih avtomobilih po praznih ulicah
PRAGA, 7. — Danes so se v češkoslovaškem glavnem mestu nadaljevale svečanosti ob podpisu pogodbe o prijateljstvu s Sovjetsko zvezo in ob obletnici osvoboditve ČSSR. Sovjetski voditelji so danes položili vence na grobove padlih sovjetskih vojakov in ob mavzolej, ki je postavljen na griču Vitkov.
Ob tej priložnosti so se peljali v zaprtih avtomobilih po mestnih ulicah, ki so bile izredno močno zastražene s policijo in vojaškimi oddelki. V prvem avtomobilu sta se peljala Brežnjev in Kosigin, za njim pa Husak in Svoboda. Prebivalstvo ni pokazalo za povorko kakih dvajset črnih avtomobilov nobenega zanimanja in so se samo
............
Stophovo delegacijo bodo v Kasslu sprejeli kot zastopstvo tuje države
BONN, 7. — Zvezna vlada je danes objavila vsebino Brandtovega pisma vzhodnonemškemu predsedniku vlade Stophu, v katerem za-hodnonemški kancler odgovarja na Stophovo pismo, ki ga je prejel 5. maja. V njem je Stoph izrazil nekatere dvome in pridržke glede jamstva imunitete vzhodnonemške delegacije v Zahodni Nemčiji ob prihodnjem srečanju v Kasslu.
Brandt zagotavlja predsednik vlade Vzhodne Nemčije, da bo delegacija Nemške demokratične republike uživala vse običajne privilegije in jamstva, ki so priznana tujim delegacijam na obisku v tuji državi. V Bonnu poudarjajo, da se
bo torej sestanek med predsednikom vlad obeh Nemčij odvijal normalno in brez diskriminacij.
Glede drugih točk Stophovega pisma, ki se nanašajo zlasti na veljavnost zakonov v Zahodni Nemčiji, ki so po Stophovem mnenju v nasprotju z načelom nediskriminacije, Brandt poudarja, da bodo o teh zakonih razpravljali med njunimi razgovori. Poleg tega Brandt sporoča vzhodnonemškemu predsedniku vlade, da bo zvezna vlada kmalu razveljavila enega od zakonov, ki jih omenja Stoph, in sicer zakon, ki določa aretacijo funkcionarjev Nemške demokratične republike in da ga za sedaj ne bodo uveljavili
zaradi višjih državnih vzrokov.
O prihodnjem srečanju v Kasslu je danes govoril tudi vzhodnonemški predsednik Ulbncht, ki je poudaril, da je po 25 letih prišel čas, da se uveljavi načelo mirnega so žitja tudi v odnosih med Nemško demokratično republiko in Zvezno republiko Nemčijo, seveda na osnovi načel mednarodnega prava. Ul-bricht je poudaril, da bo treba prav na srečanju v Kasslu končno določiti, ali je bonska vlada pripravljena sprejeli odnose na enakopravni ravni, priznati obstoječe stanje v Evropi in spoštovati osnovna pravila o nevmešavanju v notranje zadeve druge države.	1
mimoidoči pešci za trenutek ustavili. Prav tako je bilo tudi v Va-clavskrh namestih, kjer so si sovjetski voditelji kar iz avtomobilov ogledali zgodovinski trg.
V Hradčanih pa je bila osrednja proslava ob 25. obletnici osvoboditve, na kateri sta imela priložnostna govora Husak in Brežnjev.
Husak je obsodil ameriško neodgovorno imperialistično politiko v Indokini ter nato dalj časa govoril o neporušljrvem zavezništvu med ČSSR in SZ. Glede dogodkov iz 1968. leta pa je dejal, da je sedaj postalo jasno, da ni šlo samo za naivnost številnih političnih voditeljev, ki so iskali nov model socialama, temveč za organizirano protirevolucionarno dejavnost. Husak je nato trdil, da je prvo leto utrditve privedlo do uspehov na vseh področjih družbenega življenja in da so bile dokončno poražene protisocialistične sile.
Osrednji del govora Brežnjeva pa je bil posvečen položaju v Aziji in je v tej zvezi izjavil: V teh dneh je postala neodvisna država Kambodža žrtev oboroženega napada ZDA. Barbarska bombardiranja so ponovno prizadela razne kraje Demokratične vietnamske republike. Tako po krivdi imperialistov gori plamen vojne po vsej Indokini. Ti barbarski akti prikazujejo resnični obraz ameriškega imperializma, ki brez sramu tepta mednarodne pogodbe, neodvisnost malih držav ter skuša uničiti njih svobodo, neodvisnost ter zavreti socialni napredek. Brežnjev je nadaljeval, da se bo ameriški imperializem prav gotovo trdo spopadel z odporom ljudstev, s katerimi so solidarni vsi protifašistični borci in vse sile miru, demokracije in socializma na svetu.
Brežnjev je nato govoril o Nem
čij: in evropski varnosti in dejal da je v tej zvezi ključno priznanje evropskih meja.
Glede razvoja v ČSSR pa je dejal, da je postalo jasno, da je resolucija od januarja 1968 in nadaljnji razvoj dokazala, da je obstajala razlika med stvarnostjo in med ljudmi, ki so z besedami prisegali na zvestobo socialzmu, dejansko pa so se ločili od socializma in so se povezali z imperialističnimi ambienti in so izvajali njih voljo. Vse tako imenovane novosti češkoslovaške desnice so predstavljale negacijo uspehov, ki jih je doseglo češkoslovaško ljudstvo. Po njegovi teoriji pa so se «uprle zdrave sile«. Vendar pa se bitka še ni končala in imperialisti ter njih pomočniki niso pripravljeni pristati na poraz. Zato je Brežnjev zagrozil, da bodo potrojili budnost in da «bodo izpolnili nvh komunistično in socialistično dolžnost« ter se bodo odločno uprli revizionistom, pa če se skrivajo za kakršno koli masko.
Sovjetska delegacija je ob 21. uri odpotovala s posebnim letalom iz Prage v Moskvo.
Kuznjecov se je vrnil v Peking
PEKING, 7. — Sovjetski pomočnik zunanjega ministra Vasilij Kuznjecov, ki načeluje sovjetski delegaciji pri pogajanjih s Kitajsko, se je včeraj vrnil v Peking po 16-dnevni odsotnosti. Kuznjecov je odpotoval iz Pekinga 18. aprila v Moskvo, kjer se je udeležil svečanosti ob 100. obletnici Leninovega rojstva.
Sovjetsko - kitajski razgovori so se pričeli 20. oktobra lanskega leta.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 19,4 stopinje, najnižja 11,5, ob 19. uri 18,2, zračni tlak 1011,7 rahlo narašča, veter 5 km/h jugovzhodnik, vlaga 65 odst., nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 13,6, dežja Je padlo 5,5 mm.
Tržaški dnevnik
Danes. PETEK, 8. maja MIHA.
Sonce vzide ob 4.43 in zatone ob 19,30 — Dolžina dneva 14.37 — Luna vzide ob 6.01 in zatone ob 23.02 Jutri, SOBOTA, 9. maja GREGORIJ
PRECEJŠNJE VOLILNO MRTVILO
Sestanek aktiva PSI
Drevi ob 20. uri se v Ul. Mazzini št. 32 sestane pokrajinski aktiv PSI, na katerem bo tajništvo poročalo o političnem položaju v Trstu in o obveznostih, ki izhajajo iz volilne kampanje. PSI je že zbrala podpise za svojo volilno listo, a je še ni predložila.
Nova velika naročila pri Italcantieri
Palermska delniška družba In-tercontinantail Gas Transportation Company bo menda v kratkem naročila pri Italcantieri gradnjo pet orjaških ladij za prevažanje utekočinjenega zemeljskega pitna po 120.000 kub. metrov vsaka. Strokovnjaki se pravkar pogajajo o tehničnih karakteristikah novih la-
ameriški kapital. Domnevajo, da bo Italcantieri lahko izročila prvo enoto v decembru 1973. leta, ostale štiri pa drugo 2a drugo v presledkih 10 mesecev.
Socialisti odprejo volilno kampanjo v nedeljo dopoldne
Danes bo volilni urad na sodišču
imenoval 366 predsednikov volišč
Volilna kampanja se še ni prav di.j, kd bodo na.jvečje doslej zgra-razživela, čeprav jo je nekaj strank
ze začelo s svojimi prvimi zboro-, lermslci dTUŽbi 1e soudeležen tudi vanji, pn čemer izbirajo vse Trg Goldoni, ki je sicer zelo prometen zaradi prehoda številnih ljudi in javnih vozil, na katera ljudje čakajo. Doslej so odprli volilno kampanjo zapovrstjo liberalci, socialni proletarci .in komunisti, v nedeljo ob 11. uri pa bodo imeli prvo zborovanje socialisti, prav tako na Trgu Goldoni. Tajnik tržaške federacije Giuricin bo na zborovanju orisal stališče socialistov oziroma svoje struje do spora, ki je nastal med drugimi strankami leve sredine in socialisti, katerim očitajo, da se hočejo po volitvah povezati s komunist’', čemur se druge stranke leve sredine upirajo. Na zborovanju bo spregovoril tudi senator Lino Januzzi.
O krizi leve sredine so govorili tudi liberalci na svojr skupščini, na kateri je poročal tajnik Trauner.
Volilno listo za [»krajinske volitve so sestavili tudi republikanci in med najbolj v:dnimi kandidati je prof. Cumbat, bivši tržaški podžupan in deželni svetovalec v prvi zakonodajni dobi deželnega sveta.
Danes bo volilni urad pri prizivnem sodišču imenoval 366 predsednikov volišč, skrutinatorje pa bodo imenovali do 27. maja. Na tržaškem županstvu so že pripravili volilna potrdila za 214 tisoč volivcev in jutri j:h bo začelo 75 rsznašalcev dostavljati na dom. V tržaški občini bodo izročili samo potrdilo za pokrajinske volitve, v podeželskih občinah pa po dve potresli za pokrajinske in za občinske volitve. Če ne bodo našli volivcev na domu, se bodo vrnili še enkrat. Tisti volivci, ki ne dobe potrdila, ga bodo morali isti iskat na obenski volilni urad zadnjih pet dni pred volitvami in oba dneva volitev, to je do ponedeljska. 8. junija, dokler ne zaprejo volišč.
Računajo, da bo letos predloženih za pokrajinske volitve 10 list, in sicer KPI, PSI, KD, PSU, SS,
PRI, PSIUP, PLI, MSI in Gibanje za neodvisnost. Skoraj gotovo je, da se ne bodo udeležili volitev niti monaristi niti misovski razkolniki iz Gibanja za novo republiko.
Za letos je značilno, da se strankam ne mudi, da bi vložile kandidatne liste. Prvi dan sta pohiteli samo KPI in MSI. Krščanski demokrati na primer še vedno zbirajo podpise za kandidatno listo.
Danes dopoldne bo volilno zbo rovanje KPI pred trgovino UPIM na Trgu Stare mitnice, drevi ob 20.30 uri pa v Gropadi.
Jutri ob 19.30 bo nosilec liste KPI za pokrajinske voBtve Mario Coili govoril na volilnem zborovanju v Ul. Archi na pobudo sekcije KPI pri Sv. Alojziju.
V NEDELJO V ZGONIKU
Občinska proslava 25. obletnice osvoboditve
Medtem ko so druge občinske u-prave že priredile proslave 25. obletnice, bo zgoniška obema priredila tako proslavo prihodnjo ne deljo, 10. maja.
Osrednja proslava 25. obletnice osvoboditve v zgoniški občini bo v Zgoniku pred spomenikom padlim za osvoboditev v nedeljo ob 11. uri. Na sporedu so govori župana in zastopnikov partizanskega združenja ANPI, polaganje vencev, recitacije in petje šolskih otrok, na stop pevskega zbora »Rdeča zvezda* in proseške godbe na pihala.
Tiskovna konferenca Tržaške hranilnic«
Tržaška hranilnica bo priredila danes opoldne na glavnem sedežu ustanove tiskovno konferenco, na kateri bodo zastopniki nlenega vodstva orisali sedanji položaj v lokalnem gospodarstvu in prikazali poslovne uspehe hranilnice v preteklem letu 1969.
Protestno zborovanje na Trgu sv. Jakoba
Jutri ob 19.30 uri bo na Šentjakobskem trgu protilmperialistična manifestacija proti napadu ZDA v Indokini. Govorili bodo senator Vititorio Vidah ter predstavniki študentov in delavcev. Nastopil bo zbor ((Canzoniere Triestdno« s Protestnimi pesmimi. Manifestacijo prireja šentjakobska sekcija KPI.

Table za volilno propagando se po časi polnijo z lepaki posameznih strank, ki se potegujejo za glasove tržaških volivcev
Tekmovanje damskih frizerjev v Rossettiju
V	nedeljo, 10. maja ob 17. uri bo v gledališču Rosseti tretja ponovitev mednarodnega tekmovanja med damskimi frizer ji «Rene Ram-baud», ki ga organizira združenje Unfoss v sodelovanju z družbo Oreal, deželno ustanovo za obrtništvo, trgovinsko zbornico, trža-ško turistično in letoviščarsko u-stanovo, pokrajinsko turistično u-stanovo. tržaško občino in številnimi drugimi ustanovami in organizacijami. S tekmovanjem se želijo orgendzatorii oddolžiti spominu velikega frizer ja-mojstra R. Rambauda in nagraditi nekaj svetovno znanih frizerjev, ki so se v zadnjih letih posebno izkazali v svoji stroki.
Prireditev bo obsegala prikaz najboljših sedanjih stvaritev italijanskih mo jstrov, iz tujine pa bodo nastopili mojster Pierre Shabry iz Pariza in drugi priznani damski frizerji iz Londona, Berna, Barcelone, Madrida, Hannovra, z Dunaja itd. Iz naše dežele so najavili sodelovanje številni mojstri iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona.
V	večernih urah bo za vse udeležence na tej visokomodni prireditvi cooktail v nekem tržaškem hotelu, v ponedeljek dopoldne pa bo mojstre-frizer.je sprejel tržaški župan ing. Spacclni. Vstop na nedeljsko prireditev v gledališču Ros-setti bo prost za občinstvo.
IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIllllllllllllllllfMlllllllllllllllllMII llllllll M|||||||||||||||||||||||||||I|||I|||1,M||I||||||||||||||,|||I||||||,||||||||,||||M||||||||||||||,|,I||,||||||||,„|,||||j
SEJA PRVE DEŽELNE KOMISIJE
Razprava o zakonskem osnutku za omejitev vojaških služnosti
Predlog komunista Baracettija je deželna vlada odbila, ker se zavzema le za skupen dokument, iz katerega naj bi črpali deželni poslanci in vlada sama
Predvčerajšnjim zjutraj se je pod predsedstvom deželnega , svetovalca Cociannija (DC) sestala prva stal na komisija, ki je med drugim razpravljala o vsedržavnem zakonskem osnutku, katerega prvi podpisnik je komunistični svetovalec iz Vidma
tarcem iz naše dežele kot osnova za lastne, samostojne zakonske pobude v smernicah. Lahko bi ta dokument, ki bi o njem glasoval deželni zt>or, upoštevala neposredno tudi sama vlada. Stopper je članom komisije zagotovil, da se ue-
o vojaških služnostih.
Seji je prisostvoval tudi odbornik Stopper, ki je komisarjem orisal stališče deželne vlade. Dejal je, da se odbor ne strinja s takim načinom posega v delikatno vprašanje vojaških služnosti, ki tarejo našo deželo in da se deželna vlada zavzema za izdelavo skupnega do-__________________________	kumenta, ki naj bi služil parlamen-
S SESTANKA PARTIZANOV IN AKTIVISTOV V BAZOVICI
Baracetti, o spremembah k zakonu1 /cina vlada stalno ubada z vpra
Partizani in aktivisti MOBs spomnite se Cerknega !
Ogorčenje in protest zaradi oskrunitve spomenika
Zahteva po temeljiti preiskavi in kaznovanju krivcev
V Bazovio’ so se v torek zvečer zbrali na sestanku bivši partizani in aktivisti, ki so izrazili svoj ogorčen protest prot1 ponovni oskrunitvi spomenika bazoviških junakov in poudarili zahtevo, da se odkrijejo ter kaznujejo krivci. Ba zovci imajo še poseljen razlog, ki utemeljuje njihovo zahtevo po temeljiti preiskavi. Organi javne varnosti in karabinjerji prav gotovo vedo za izzivalne nastope, prepevanje fašističnih popevk, za »izlete* »raziskovanja* kraških jam in za razbitje znamenja s slovenskim napisom med Bazovico in Gropado. Bazovci večkrat vidijo v svoji vas! in okolici fašistične prenapeteže, golobradce in dolgolasce, pa tudi kakšnega odraslega »nostalgika/, ki zapeljuje, kvari in vodi njladi no. Bazovci, kakor drugi naši Kraševci, so zelo gostoljubni ljudje, imajo nvroe živce in ne iščejo zgage ter prepirov, toda tudi potrp

KONČNO PO MNOGIH LETIH
Podpisan sporazum o zgraditvi naprav za sežiganje odpadkov
Občina bo plačevala družbi SASPI 15 let po 50 milijonov lir na leto, nakar postanejo naprave njena last
ENEL v Trstu sporoča, da bo v soboto, 9. t. m. zaradi nujnih ded na vodu visoke napetosti, prekinjena dobava električnega toka od 13. do 17. ure na vsem področju dolinske občine razen na področjih Mačkovelj, Dolge krone ta Fran-kovca
Vprašanje mestne čistoče in ohranjevanja smeti in odpadkov je ; mnogo let zelo pereče. Zaradi ap čenja smeti v Trebčah in ones-aženja Krasa sploh je bilo že ešteto protestov in že skoraj 20 :t se govori o potrebi po zgra-itvi naprave za predelovanje ali sžiganje mestnih odpadkov. Kako > to nujno skupno z okrepitvijo lužbe za mestno čistočo, se je še osebno pokazalo v preteklih dneh,
0	niso prišV smetarji zaradi dvo-nevne stavke kar 10 dni po sme-, ki so se kopičile na hodnikh
mestnem središču ali pred hiša-v predmestjih, tako da se je iril neznosen smrad.
Po tolikih letih so v ponedeljek ončno sklenili na županstvu spo-azum z družbo SASPI iz Firenc,
1	se je obvezala, da bo najkasneje 18 mesecih zgradila naprave za
ežiganje mestnih odpadkov z zmog-jivostjo 4.000 stotov na dan. Druž-i so pred dvema tednoma do elčli 836 milijonov lir posojila a zgraditev naprav, katere bo poem tudi sama upravljala. Občina i bo dajala za upravljanje in obra-ovanje naprav po 50 milijonov lir ia leto za dobo 15 let, nakar potonejo te naprave njena last. Oblina porabi namreč sedaj mnogo reč že za sam prevoz odpadkov i Trebče, kamor vozi vsak dan od
80 do 100 tovornjakov.
Podjetje bo začelo graditi napra ve na griču Sv. Pantalejmuna že čez 10 dni in upajo, da se bo delo končalo še pred omenjenim rokom. Naprava, bo sestavljena iz treh vrtilnih peči, ki bodo lahko sežgale po 60 stotov na uro. Vsaka peč bo sestavljena iz dveh valjev, ki se bosta vrtela. V prvem valju se bodo odpadki sušili, v drugem pa izgorevali. Pri tem bodo upo rahljali, posebno tehniko, ki bo omogočila izločevanje nezgorelih organskih odpadkov. Posebno pozornost bodo posvetili tudi čiščenju dima, ki se bo vil iz peči v posebno dvorano za oksidacijo, tako da Zgorijo vsi morebitni plini Prav tako bodo prečistili prah s posebnimi elektrostatičnimi filtri.
Naprave bodo zelo sodobne, saj se bodo okoristili z vsemi dosedanjim5 izkušnjami in preučevanji, tako da se odstranijo vse higienske in zdravstvene nevšečnosti za bliž nja naselja. Načrt je namreč že proučil pokrajinski svet za zdrav stvo in izrekel o njem ugodno mnenje.
Sporazum sta podpisala župan Spaccini in predsednik družbe SASPI Santo Ianoni, pri čemer so bili navzoči tudi podžupan Lon-za, odbornika Hreščak in De Gioia tor glavni občinski tajnik Vucusa
ljenje ima svojo mero.
Na torkovem sestanku so Bazovci sklenili, da bodo sestavili in podpisali protestno resolucijo z zahtevo, da se odkrijejo fašistični skrunilci in izzivači. Odobrili so tudi predlog, da posebna delegacija opozori na oskrunitev spomenika tudi ustanovo za zaščito spomenikov »Sovraintendenza ai monumen-ti, alle gallerie e alle antichita*. Dogovorili so se tudi, da oskrunje nega spomenika ne bodo popravili do septembra, ko bo svečana ko-memorao;ja ob 40. obletnici ustrelitve bazoviških junakov. Na sestanku so tudi izvolili pripravljalni odbor za ustanovitev bazovske sekcije partizanskega združenja. Naslednji sestanek bo prihodnji teden.
Prekinitev toka v dolinski občini
5 Kulturni krožek »Morandi* sporoča, da bo debate o temi: ((Revolucionarne ta umir jene komponente evropskega odporništva«, ki je bilo najavljeno za danes. 8. mar ja, v soboto, 9. maja ob 20.30 na sedežu na Trgu Stare mitnice 11. Uvodno besedo bo imel Mario Pa-cor, avtor publikacij »Vzhodna meja« ta »Italija ta Bajkam« ter drugih esejev o odporništvu.
ša.ijem vojaških služnosti in da prav zato sodi, da je taka oblika najbolj učinkovita in realistična.
Seveda je tako odklonilno stališče odbora grajal podpisnik zakonske pobude Baracetti (KPI), ki je dejal, da se mu je od začetka zdelo, da se deželna vlada z njim strinja. Poudaril je, kako težijo vojaške služnosti s svojimi omejitvami na dejavnosti prebivalstva najmanj 70 odstotkov vseh služnosti, ki so bile uvedene v Italiji. Dejal je, da sodi, da je taka oblika, se pravi zakonska pobuda iz samega deželnega sveta v rimski parlament, najbolj učinkovito sredstvo za dosego konkretnih rezultatov. Z njim se je, seveda, strinjal tudi drugi komunistični svetovalec v komisiji,
Bacicchi. V razpravo so posegli še Del Gobbo (DC), Gefther VVondrich (MSI), Morpurgo (PLI) in sam predsednik komisije Cocianni (DC).
Zaključil je odbornik Stopper, ki je ponovil stališče odbora. Tedaj so člani komisije iz vrst KPI iz protesta zapustili sejo in odšli, na kar je demokristjan Coloni predlagal, naj se razprava o Baracetti-jevem zakonskem osnutku preloži do 15. junija, kar je komisija sprejela.
Glede gospodarskega načrtovanja je odbornik Stopper dejal še, da si je deželna vlada pridržala pravico predložiti zakonski osnutek o nekaterih spremembah k zakonu o gospodarskem načrtu dežele. V zvezi s tem zakonskim osnutkom bo deželni odbor preučil tudi predloge, ki so jih v tem smislu predložili deželni svetovalci »furlanskega gibanja* in svetovalec LSS dr. Štoka.
Dr. Štoka je svoj čas, ko so v svetu razpravljali o deželnem načrtovanju, poudarjal predvsem potrebo, da se v načrtovanju še po-
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiauiiiiiiiiniiiniiiiiiaiiiuiiiiHiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
HUDA PROMETNA NESREČA PR! ŠTIVANU
sebej upošteva družbene in gospodarske potrebe Beneške Slovenije in upati je, da se izjave v imenu deželnega odbora sklicujejo nanje.
Obvestilo županstva otroškim vrtnaricam
Tržaško županstvo sporoča, da kancVdatke za suplence v občinskih otroških vrtcih za šolsko leto 1970-71 lahko predložijo prošnjo do 10. maja na županstvu — soba ?2. Prošnja mora biti napisana na kol-kovanem papirju. Podrobne informacije se dobijo na županstvu — soba 107 od 9. do 12. ure.
Predavanje sen. Seme
Senator KPI Šema bo drevi ob 20. uri v krožku za politične in socialne študije «Che Guevara« predaval o temi «Veliki Trst sedemdesetih let: stvarnost in perspektive« Sledila bo javna razprava.
Iz filobusa je padel
Včeraj ob 8.45 so sprejeli na kirurško-plj učnem oddelku glavne bolnišnice 50-letnega težaka Gior-gia Berlota iz Ul. Gozzi 5
Moški Je povedal bolničarjem, da je predvčerajšnjim okoli 22. ure v višini Ul. Udine z Ul. Pauliana hotel Izstopiti s filobusa ta pri tem prenesti berglo 1z ene roke v drugo, ko je nenadoma izgubil ravnotežje in padel na asfalt.
Zaradi lažjih poškodb po prednjem delu telesa ta verjetnih rebrnih zlomov, se bo Berlot moral zdraviti približno 15 dni.
Prosvetno društvo Ivan Cankar
priredi v sredo, 13. t. m. ob 20.30 v društveni dvorani preda vanje DANILA TURKA -JOCA o kulturnem udejstvovanju med NOB na Primorskem.
Vljudno vabljeni vsi I
Pri trčenju dveh avtov en mrtev in pet ranjenih
Ena potnica mrtva in pet ranjenih je tragični epilog hude prometne nesreče, ki se je pripetila sinoči ob 22.10 na cesti pri Štivanu
i.ii • •
V Tržaški zaliv so priplule enote III. Italijanske pomorske divizije In se zasidrale pred Trgom Unlti. V eskadri so poleg vojne ladje »Etna*, ki nosi znake kontraadmirala Gluseppa Tagliettija, poveljnika III. divizije, še oporni ladji «Quarto» ln »Anteo* ter dve motorni topničarld. Danes bodo ladje na častni straži ob Izkrcanju posmrtnih ostankov 25 padlih v Somaliji z ladje »Europa*. Poveljnik eskadre je takoj po prihodu v zaliv obiskal predstavnike krajevnih oblasti
in pri kateri je zaradi hudih notranjih poškodb in prebitja lobanje tričetrt ure po sprejemu v tržaško bolnišnico preminila 44-letna Maria Coronica por. Visnovic iz Ma-terade pri Umagu. S hudimi poškodbami so v tržaško bolnišnico sprejeli njenega moža, 44-letnega Luciana Visnovica s prognozo okrevanja v 30 dneh, 52-Ietno Erminio Sain por. Koslovic iz begunskega naselja S. Nazario pri Proseku št. 121 s prognozo okrevanja v 20 dneh in 48-letno Ano Vidonis por. Coronica i* istega naselja s prognozo okrevanja v 7 dneh. V tržiško bolnišnico pa so sprejeli 22-Ietno Ma-nuelo -Saloni ter 28-letnega Alida Carnevallija, oba iz Perugie: prvo s prognozo okrevanja v 30 dneh, drugega pa v 40 dneh zaradi zlomov nog.
Dinamika nesreče ni točno ugotovljena. Po prvih ugotovitvah cestne policije se zdi, da je avto fiat 128 z registracijo Perugia 148743, ki Je prihajal iz Tržiča, hotel zaviti na levo, da bi dosegel cesto «202». Pri tem je vanj, ko je bil že na drugi polovici ceste čelno trčil avto fiat 1100 R TS 87800, ki ga je iz nasprotne smeri vozil Lu-ciano Visnovic.
Na kraj nesreče so prihiteli agenti cestne policije ter rešilni avto
RK.
Ob priliki 25. obletnice osvoboditve ter prenovitve vaškega spomenika padlim, bo v nedeljo, 10. maja ob 15. uri
V GROPADI
VAŠKA PROSLAVA V SPOMIN PADLIH
Nastopili bodo: GODBA NA PIHALA PARMA IZ TREBČ, PEVSKI ZBOR IZ PADRIČ, BAZOVICE IN TREBČ.
Priložnostni govor bosta imela poslanec tov. ALBIN SKERK ta tov. MIRO KENDA.
Med izvajanjem programa bodo na sporedu recitacije partizanskih poezij.
ODBOR ZA PROSLAVO 25. OBLETNICE OBNOVITVE SLOVENSKE SOLE
vabi
k osrednji jubilejni prireditvi osnovnih šol
ld bo v soboto, dne 9. maja ob 17. uri v veliki dvorani Kulturnega doma.
Spored izvajajo učenci slov. osnovnih šol s Tržaškega ozemlja.
Vstopnice bodo v prodaji pri gledališki blagajni 1 uro pred začetkom.
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM
V nedeljo, 10. maja ob 16. uri OKOLIŠKI ABONMA
Istvan Orkeny
TOTOVI
komedija v dveh delih ZADNJIČ V SEZONI 1969-70!
Avtobusi za okoliški abonma: Avtobus št. 1: Nabrežina 15.10. Sv. Križ 15.15.
Avtobus št. 2: Sesljan 14.15. Vitovlje (križišče) 14.20, Mav-hinje 14.25. Prečnik 14.30. Šem-polaj 14.35. Trnovca 14.40. Sa-lež 14.45, Mali Repen 14,50, Briščiki 14.55, Veliki Repen j 15.00. Repentabor 15.05, Col 15.05, Prosek 15.20. Kontovel 15.20.
GOSTOVANJE NARODNEGA GLEDALIŠČA »IVAN ZAJC« Z REKE
V četrtek, 14. maja ob 21. url, v nedeljo, 17. maja ob 16. uri
Ivo Tijardovič
MALA FL0RAMYE
opereta v treh dejanjih
Dirignet: INO PERISIČ Scenograf: DORIAN SOKOLIČ Koreografi: NADA HERZOG OLGA ORLOVA EDO VERDONIK Režiser: MIODRAG LONČAR Kostumograf:
RUŽIČA SOKOLIČ Asistent režije:
STEVO VUKAS
Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacije po telefonu 734265. Abonenti SG imajo 50 % popusta.
ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE — SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi v nedeljo, 10. maja 1970 ob 20. uri v Kulturnem domu v Ajdovščini zaključni
koncert
zborovske revije PRIMORSKA POJE
Nastopili bodo:
ŽENSKI ZBOR IZ POSTOJNE MOŠKI ZBOR VASILIJ MIRK s Proseka-Kontovela MEŠANI ZBOR JACOBUS GALLUS iz Trsta MOŠKI ZBOR SREČKO KOSOVEL iz Ajdovščine MOŠKI ZBOR ZARJA iz Trbovelj, kot gost.
Vabi j eni 1
PROSVETNO DRUŠTVO « FRANCE PREŠEREN » Boljunoc
bo letos proslavilo
STOLETNICO
ČITALNICE
Osrednja proslava, katere podroben spored bo Javljen kasneje, bo v nedeljo, 17. maja, v petek, 15. maja, pa bo društvo odprlo razstavo, na kateri bo prikaz življenja v Bo-ljumcu nekoč ta danes,
Ljudska prosveta
Proivetno društvo »Primorec« vabi člane na občni zbor, Iti bo v soboto 9. maja t. 1. ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Dnevni red: Poro. čilo odstopajočega odbora, diskusija In izvolitev novega odbora.
Prosvetno društvo »Ivan Cankar« poziva člane, da se udeležijo pred-stavitve Prosvetnega zbornika, ki bo d?nes ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ud. Geppa 9.
Prosvetno društvo «SLAVKO ŠKAMPERLE«
vabi na
SVEČANO PROSLAVO 25. OBLETNICE OSVOBODITVE
V	nedeljo, 10. maja ob 11. uri v društvenih prostorih na stadionu »Prvi maj«
Otvoritev razstave
narodnoosvobodilne borbe
V	torek 12. maja ob 20.30 bo predaval
DANILO TURK • JOCO o Kulturnem udejstvovanju med NOB na Primorskem
V	četrtek, 14. maja ob 20.30 je na sporedu predavanje
DRAGA PAHORJA O Šolstvu med narodnoosvobodilno borbo
V	nedeljo, 17. maja ob 11. uri na Vrdelski cesti pred obnovljeno spominsko ploščo padlih Svetoivančanov na pročelju Narodnega doma
Zaključna svečanost z govori, recitacijami in pevskim nastopom.
PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU
priredi v torek, 12. t. m. ob 20.30
kulturni večer
DOMAČI KRAJI IN LJUDJE
Poslušali bomo pesnico Marijo Mijot, ki bo recitirala svoje pesmi v domači govorici tržaške okolice. Njeni besedi se bodo prilegale projekcije barvnih diapozitivov
Maria Magajne
Večer obeta biti domač ln prijeten, zato vabljeni vsi!
Gledališča
VERDI
Spomladanska simfonična sezona gledališča Verdi se bo nadaljevala v torek, 12. t. m. s prvim simfoničnim - zborovskim programom sezone. Koncert bo vodil dirigent Mario Rossi, pod čigar taktirko bosta orkester in zbor gledališča Verdi (katerega je uvežbal Gaetano Riccitrilu izvajala izredno zanimiv spored * dvema prvima tržaškima izvedbam*.
Gre za «Suito» iz opere «Dobrl vojak Svejk« Italijanskega skladatelja Guida Turchija imenovano «MuslQ** de geste«, in za Stravvinskega simfonijo Psalmi za zbor in orkester.
Tretja skladba na sporedu, ki J50 po zaporedju izvedbe, druga bo ria» za soliste, zbor in orkester An-tonia Vivaldija v priredbi Alfred* Caselle. Vokalni solisti v «Glorii» bodo sopranistki Rosetta Pizzo in Glasna Jenco ter mezzosopran Silva®* Mazzieri.
Pri blagajni gledališča Verdi ** nadaljuje prodaja vstopna«.
Razstave
V	umetnostni galeriji Mignon *
Pasaži Rossoni na Korzu Italia 9/J je do 11. t. m. razstava grafik U9**-70) tržaške umetnice Nelde Stravish
V	časnikarskem krožku (Corso It*-
lia 12) je vsak dan od 16. do VI. ure odprta slikarska razstava »C0-raliti di pittori friulanl« na temo «Povratek k zemlji«.
Nazionale 16.00 «11 Club dei libertini*-George Sanders, Dany Robin, W»r-ren Mitchell, David Hemmings, J°" ann Pettet. Eastmancolor. PrepoV*-dano mladini pod 18. letom.
Eden 16.00 «Uceidete il vitello gr** so e arrostitelo«. Jean Sorel, M3-rilu Tolo. Technicolor. Prepoved*-no mladini pod 18. letom.
Penice 16.00 »Trapianto«. Carlo Gi®-fre, Graziella Granata, Roberto C*-mardiel, R. Alonso, Liana Troucbf' F. Chaliapin, Renato Rascel. Toobj nicolor. Prepovedano mladini P0*1 14. letom.	M
Grattacielo 16.00 ((Rapporto a G*3' tro». Anouk Aimee, Dirk Bogari4-Prepovedano mladini pod 14. leto® Excelsior 16.00; zadnja predstava 22. uri «L’altra faccia del P'anjl delle scimmie«. Technicolor. Pr*P°' vedano mladini pod 14 letom.
Ritz 15.00 «11 segreto di Santa Vitt0-ria», Anthony Quinn, Anna Mag”3-ni, Virna Lisi, Renato Rascel. nicolor.	jiM
Filodrammatico 16.30 «11 mio sang® brucia«. E. Nathanaels, S. FoK* -Prepovedano mladini pod 18. leto®-Alabarda 16.00 »Catherlne, il impossibile amore«. Olga GeofS4 Picor, Roger V. Hool. Prepove* no mladini pod 14. letom.
Aurora 16 00 «Un uomo chiam3^ cavallo«. Richard Harris. Techni*0-tor
Crlstallo 16.00 «Contestazione gentIJ le«, A. Sordi. N Manfredi. y Gassman. Technicolor Capttol 16,30 «Lisa dagl! occhi Mario Tessuto in Silvia Dioni*1 • Technicolor.	,
Moderno 16.30 zadnji dan «Sento mi sta succedendo qualcosa di n!*) vo». Jack Lemon, Catherine ™ neuve.
Impero 16.30 «Dove vai tutta n ud3' 1. Millian, M. G. Buccella. Jjj Moschin. Prepovedano mladini P** 14. letom.
Vittorlo Veneto 16.30 «Que!l! che no uccidere«. Senta Berger, Mi*®* Costantine. Technicolor.	.
Ideale 16.00 Zadnji dan «11 grand« JJ lenzlo«. J. L. Trintignant, K. sky, Frank Wolf. Technicolor Abbazia 16.00 «L'alba del grande rw ' no«. Film vvestern. Robert St*4*' Virginia Mayo. Technicolor.
Astra 16.00 «Un maggiollno tutto m*1, to«. Technicolor.

z^Hi
mala
Ovžaške-
----S*-
S TRIOM BORDON VESELJE V VAŠ DOM... Poje
VOKALNI DUET DARJO in
DARKO
2 plošči 4 poskočne Še starček bi se zasukal...
STEREO
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od S.3t do 19.30)
AlFEsculapio, Ul. Roma 15. 1NAM, Al Cammello, Drev. XX Settembre 4. Alla Maddalena, Ul. Istria 43, dr. Codermatz, Ul. Tor S Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 10.3« do 1.30)
Busolim, Ul. P. Hevoltella 41, Piz. zul - Cignola, Korzo Italia 14, Pren. dlnl, Ul. T. Vecellio 24, Serravallo, Trg Cavana 1,
Razna obvestila
S A. L. ADRIA vabi svoje PjjL telje in somišljenike na redni zbor, ki bo v nedeljo, 10 t. m. 9.30 v Ul. Rlttmeyer 2/3.
Podporno društvo v Rojanu
red' v nedeljo, 17. maja t. t. '• bušni izlet na Sv. Goro (Skalni40 v Dobrovo, kjer bo ogled vinske 1 Odhod bo ob 7. uri izpred roj* cerkve. Cena Izleta s kosilom I* vozom z žičnico je 3.200 lir. sprejema gostilna Skerlavaj, Ul. reri do 10. maja. Za pojasnila » telefonirate od 19. do 21. ure 64-480 In 61-151. Vabljeni či*»J prijatelju
SPDT priredi 17. t. m. smuč*
izlet na Krvavec. Prijave sprri do 14. t. m., v IH. Geppa 9, N Zavadlal.
Darovi in prispevki
Za popravilo plošče padlih
pot4*' Ji
pri Sv. Ivanu daruje Andrerin*
noto 1.000 lir.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo ki so sočustvovali z nami ob naše male
Fulvije Maggini
Posebna zahvala vaščanom-
Družini Maggini in
Trebče, 8. maja 1970.
Sporočamo žalostno vest da nas le za vedno zapusti naša drapra sestra in teta
TEREZA JURSINOVIČ
. Bokottace bo danes. 8. tun. ob 14.30 iz mrtva#* oe bolnišnice pri Sv. Ivanu.
• Sestre PAVLINA, IVANKA, MARIC* tmpresa Tra.port, Funebr,	drUE° sorodst''n
— 3 —
8. maja 1970
SEJA PREDSEDSTVA SLOVENSKE KULTURNO-GOSPODARSKE ZVEZE
Priznanje društvu «Briški grič za uspele proslave v Števerjanu
Slovenska prosvetna zveza pripravlja za 21. junij na stadionu L maj osrednjo proslavo osvoboditve • Ogorčenje zaradi oskrumbe spomenika bazoviških žrtev
Goriško-beneški dnevnik
FINANČNA KRHA BOLNIŠNIC
SINDIKALNE VESTI
Slte^eze' 'e drugim z za-
pozdravilo izreden us-ljudskega praznika 1. maja in Sjr~v osvoboditve v Števerjanu. nS?K>vanie J® bilo povezano z za-in simbolično pomembnim ko so mladinci nosili sta-310 Palico iz vasi do vasi. Na ve^-u .se je zbrala izredno »ka množica ljudi v Širokem de-^ratacnem duhu, ki je bil tako p«euen za narodnoosvobodilni boj. a iS*1™ >e ugotovilo, da gre uspelo prireditev vse pri-drfT, domačemu prosvetnemu r£Wvu Briški grič, številnim pro-vlo^Jein tor Športnikom, ki so »^“veliko napora ter je zaradi Hr' Požrtvovalnosti in dobre votel«	Proslava	tudi tako us-
te hiiJJ^otov'lien° >e tudi bHo, da ša :~7 to proslava najpomembnej-ba Goriškem.
voh« so'1 le Prodstvo tudi z zacio-J»yom ugotovilo, da so se slo-delovni ljudje v velikem ve lT- uuolezild prvomajske prosla-Kl J° je priredila sindikalna acija CGII
do ir.Prišl0 tudi na viden način niemv^28, ko fe bilo v povorki po-število slovenskih napi-j^Resei, transparentov, ki jih je
SKGZ nudilo vso možno pomoč in da pozove vse članice SKGZ, da po svojih močeh prispevajo pri raznih pripravah, da bo proslava 21. junija čim bolje uspela.
Na seji je nato podpredsednik Angelo Kukanja tolmačil ogorčenje, ki ga je izrekla vsa slovenska javnost zaradi skrunitve spomenika bazoviškim mučencem. U-gotovol je, da je ta novi fašistični vandalizem obsodila vsa demokra-
Čelno trčenje
Včeraj nekaj pred 11. uro je prU šlo na trgu pred carinskim uradom prosaškega železniškega raz-kladišča do čelnega trčenja med motorjem znamke garelli in avtom lancda appia s tržaško registracijo Do prometne nesreče je prišlo, ko je 35-letnd delavec Silvano Beno® iz begunskega naselja San Na-zario pri Proseku št. 140 privozil
tdčna slovenska in italijanska jav- i nost. Vendar pa je to premalo in Id0 omenjenega trga in hotel zave-bi bilo treba poseči po čim učdn- žiti v neko stransko desno ulico,
Or«,-7 J	piueuua sincaKama
ronizacija CGIL v Trstu in da j. prišlo tudi na viden , ko je bilo v povo Sov 777 Stovilo slovenskih napi-Djjjfesel, transparentov, ki j;l- *-STEK1*. organizacija sama tudi ljudje spontano.
s«* seji predsedstva sta bila pri-ijv". tudi soriški tajnik SPZ Kole bddbredsednik Kapelj, ker tš vr7o?a dnevnem redu v ospred-
JU vrv-... . , ;—— ■	v
ki rPto-tomje proslave osvoboditve, svetL 130 Ptirodila Slovenska pro-^ srtLf'*23 v ned®Uo 21. junija mu ^°nu «1. ma,i». O pro graška ^ SI K® -i® zamislila Sloven-Vin tr°syetna zveza je poročal Ed-obroHl^r' Program predvideva več Prireditev ter osrednjo p!; okrog 18. ure na stadio-UrirertoSebno Pestrost bodo dale ra-« vj tvi narodne noče, saj name di, tj Prireditelji povabiti vse lju-Uafe» * tma.jo narodne noše na bodo	številni gostje pa
Na HPri-M tz Koro ke in Slovenije. rnorvi.dlonu bo poleg govora in
kovitejvšdh političnih in pravnih sredstvih. V tej zvezi je predsedstvo poverilo podpredsednika dr. Kukanjo. da stopi v stik z drugimi slovenskimi organizacijami za pripravo ustrezne pobude.
Na vabilo političnih organizacij sežanske občine bodo v ponedeljek, 18. maja člani predsedstva SKGZ predavali širšemu aktivu te občine v kinodvorani o položaju Slovencev v Italiji, o naših naporih za narodnostne pravice in o političnem položaju na našem področju na splošno.
Prav tedaj pa je privozil iz te ulice 38-letnd Aldo Zaccaria iz Furlanske ceste št. 136 in trčil v motorista.
Zaradi močnega sunka, ki je vrgel Benoldja na tla, se je le-ta pobil po lasišču, sl zlomil desno koleno ter doibil lažji pretres možganov.
Z rešUmim avtom EK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 10 dneh spre-! jeli na nevrokirurškem oddelku.
iaiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiinmniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiil||||M„millll,m,,,,,,,,!,,,,,!
Naše šole
in nacistična taborišča
Spoštovano uredniš.vo, bral sem te dni v vašem dnevniku, da je skupina bivših internirancev v nemških lagerjih obiskala, 25 let po osvoboditvi po zavezniških vojskah, kraje mučeništva v Dachau, Mauthausnu in Begunjah ter tržaški Rižarni. Iz vtisov udeležencev se mi je najbolj vtisnil v srce neprijeten občutek, da ni bilo s Tržaškega, med udeleženci, mla _	.	.	-. dine, ne delavske, ne srednješolske,
^tudi nekaterih^dS^točk 1 vprašujetn se. kako to. Res je slti}P^J.m nastop združenih pev- ' srednjih šolah potekal reden po-
zborov z nad 500 pevci.
go^Jsedstvo Slovenske kulturno DojJ^-rske zveze je izredno toplo svetnkv‘l0 Pobudo Slovenske pro-tovii- 5y'eze- ki je že sama ugo-^ oti 04 Kre za osrednjo prosla-tajetf osvoboditvi, ki mora nujno članice Slovenske kul-UfeaJJjpPodarske zveze kot orga-
Svoj , ki se jasno sklicuje “tor iz osvobodilega t
na boja.
I® Je peta knjiga serije
ars
sloveniae
*°manska
^etnost
izloček od prejšnjih 1 Posvečena le eni izmed ličnih panog likovne JPetnosti, marveč zaje-, a tako arhitekturo ka-°r Plastiko in slikarstvo 0!T>anske dobe
^ednaročila
JEM A:
S* * Ulic* »v. Frančiška 20 Tel. 61-792
uk, toda koliko časa je treba za dostojen in resen obisk tržaške Rižarne? Ali pa bi ne bilo lepo, če bi tržaške srednje šole, posebej še slovenske srednje šole, ki proslav ljajo obletnico svoje obnovitve sredi jeka partizanskih strelov, organizirale letošnje šolske izlete v kraje, kjer se je iz pošastnega dima krematorijskih dimnikov rojevala nova Evropa, o kateri prevečkrat zgolj oleografsko pišejo dijaki šolske naloge?
In vendar se pri nas poučuje zgodovina, toda kako? Koliko ur posvečajo naši šolniki «pouku življenja*, državljanski vzgoji v duhu svobode in bratstva med narodi?
Nekatere slovenske šole so šle raje na tradicionalni izlet v Rim in Vatikan, slišal sem tudi za dru-
bila Hitlerjeva Nemčija in fašistična Italija, in nič drugega
S spoštovanjem (sledi podpis)
Zastrupitev zaradi verj'etnega izhlapevanja sveže stenske barve
Za 70-letno Angelo Zerial vd. At-tort Iz Ul. delle Lnfe 52, ki so jo včeraj ob 13.35 sprejeli z veliko naglico na oddelek za oživljanje v glavni bolnišnici, so si zdravniki pridržali prognozo.
Priletna ženska, kr je po smrti moža živela sama s svojim psom, je imela vsak dan, že v zgodnjih jutranjih urah, navado odpreti na stežaj vsa okna svojega stanovanja in napraviti kratek sprehod s svojim zvestim «prijatel jem*.
Včeraj zjutraj pa, ura se je že bližala zenitu, so njen' sosedje opazili, da Zerialova ni odprla, kot običajno, oken in tudi psa niso videli; slišali pa so njegovo bolno renčanje. To dejstvo jih je malce zaskrbelo in tako je nekdo stopil do najbližjega telefona in obvestil agente letečega oddelka. Ko so le ti prišli so takoj zasumili, da nekaj ni v redu in tako so poklicali še gasilce. Ti so se spla-žTi skozi okno v ženskino stanovanje in jo našli onesveščeno na podu kuhinje.
Bolničarji, ki so jo kmalu nato rešilnim avtom RK v
, 5J za aru-1 odpeljali z rešilni; ge, ki nameravajo na Dunaj? ^In | bolnišnico, menijo, da se je žen-
" ska verjetno zastrupila zaradi iz hlapevanja sveže stenske barve .
vendar Mauthausen ni daleč od Du naja in prepričan sem, da bi vsak mlad človek, še posebej pa naši srednješolci, ki so v tolikih primerih pokazali in dokazali svojo zrelost in pripravljenost na življenje v današnji družbi, mnogo več pridobil med barakami lagerja, kjer je Evropa doživljala svojo «eksta-zo smrti* in prerojevanja, kot v zatohlih muzejih bivše cesarske prestolnice.
Morda pa le ni prepozno.
(sledi podpis)
(Ne) objektivnost v izrazoslovju
Spoštovani tovariš uredniki Poslušam poročila tržaškega slovenskega radia in marsikaj me moti. Predvsem pa me moti izrazoslovje v poročanju vesti iz Indo-fcine. Stalno ponavljajo napovedovalci izraze «zavezniki», «zavezniš-ke čete* in njihove nasprotnike i-menujejo kratko malo «komunisti». z žargonom, ki le ni tako aktualen.
In vendar vemo vsi, da so eni gverilci (laoški «patet lao», južno-vietnamski člani FNO ali «vietkong». pristaši Sihanuka v Kambodži), drugi pa Američani, Južni Vietnamci. Južni Korejci itd. Čemu jih ne ime nujejo po imenu?
Zame je pojem «zavezniki* nekaj pozitivnega, ker me spominja na zgodovinsko obdobje antifašističnega zavezništva med ZDA, Veliko Britanijo in ZSSR, ko je nasprotnik
^0. mednarodni gorenjski sejem t Kranju od 7. do 18. avgusta
novega sejmišča v Savskem logu pri Kranju. Del letošnjega mednarodnega sejma bo nameščen že v novem paviljonu z ravno streho na desni strani zgradbe
gorenjski sejem v kujejo letos večjo udeležbo tudi iz inozemstva, ker bo letošnja gospo-
■ -ua,,., - je že tradicionalna gos-'Ji 7 k® manifestacija, bo letos sitvj b(> 18. avgusta. Na prire-p0on„Sod<''-ujejo vse gospodarske « c,’ °d šestnajstega sejma da-*'<W/TnjKki sejem vključuje tudi A k6 tozstavijavce. ^*ltočSf>s*lern seirnu ie rožen 301 7 i»w,8a tozstavljavca sodelovalo Slrra^kih podjetij in sicer iz H« J* Italije, ZR Nemčije, Šved-• Organizatorji sejma priča-
darska manifestacija v novih, za 35 odst. povečanih prostorih. Organizatorji težijo za tem, da bi razširili zanimanje za kranjski sejem na člmvečje gospodarsko področje tako na Zahod kakor tudi na Vzhod.
Vsi, ki se zanimajo za gospodarsko prireditev v Kranju lahko dobijo v tajništvu Slovenskega gospodarskega združenja podrobnejša pojasnila v uradnih urah.
Razne bolniške blagajne dolgujejo trziski bolnišnici milijardo lir
Zavrnjen predlog za povišanje dnevnice na 13.000 lir, ker je tako povišanje pretirano
Že prejšnji mesec smo pisali o veliki podražitvi stroškov za sprejem zdravnikov na zdravljenje v bolnišnicah, ki so se po nekaterih bolnišnicah zvišali tako, da so se skoraj podvojili. Kot opravičilo so uprave bolnišnic, poleg splošne bolnišnice v Gorici, tudi vse ostale na Goriškem navedle, da so bile prisiljene k temu koraku ne samo zaradi povečanih strošk-v pri osebju in raznih potrebščinah, ampak tudi zaradi dejstva, da bolniške blagajne, ki imajo z bolnišnicami pogodbe, za svoje zavarovance ne plačujejo, ali pa plačujejo z zamudo svoje račune.
To je razvidno tudi iz računov, ki jih je predložila uprava bolnišnice v Tržiču, kjer imajo po navadi največ zavarovancev bolniške blagajne EMAM. Ob koncu leta 1969 je bila blagajna INAM dolžna bolnišnici 621 milijonov lir in skupaj z drugimi bolniškimi blagajnami EM PAS itd. je tako dolg narasel na 821 milijonov. Po zadnjih podatkih za prve letošnje štiri mesece je ta dolg še narasel in skoro desegel prejšnji mesec milijardo lir.
Uprava bolnišnice je zato menila, da je upravičena povišati dnevnice za bolnike od prejšnjih 6.700 na 13.000 lir. Vendar pa je pokrajinski kontrolni urad zavrnil njihov predlog, ker je bilo povišanje vsekakor pretirano, čeprav ga bodo morali nekoliko znižati, pa vseeno računajo, da se bo nova cena vrtela okrog 11.000 lir dnevno. Vendar smo mnenja, da tudi ta ne bo zalegel, če ne bodo našli načina, da bodo bolniške blagajne boli redno nlačevale svo'e obveznosti, saj številke same ne pomenijo nič, če se potem ne spremenijo v plačne račune.
Bolniške blagajne s svoje strani ugotavljajo ,da stroški v bolnišnicah stalno naraščajo, ker se veča število bolnikov, ki jih sprejmejo na zdravljenje v bolnišnice ter pri tem navajajo, da zdravniki vedno večjo lahkoto predpisujejo odpremo bolnikov v bolnišnice. Za primer navajajo, da se je v ■/ njem letu povečalo število bolnikov v bolnišnici v Tržiču od 12.069 na 12.699, pa čeprav se je poprečno število dni na posameznega bolnika v bolnišnici za malenkost znižalo.
Za zaključek naj še nave4-da je kapaciteta bolnišnice v Tržiču ena postelja na sto prebivalcev, nekaj pod poprečjem na Goriškem (ena postelja na vs^’
90,70 prebivalcev), je pa na boljšem v deželnem poprečju, ki znaša p< eno bolniško posteljo na vsakih 127 prebivalcev.
Manični protesti na Goriškem
V goriški pokrajini so v prvi polovici aprila zabeležili 621 meničnih protestov, število je precej višje, skoro podvojeno v primerjavi s sorodnimi časovnimi obdobji prvih letošnjih mesecev.
Po posameznih občinah so menični protesti takole razdeljeni: Kopriva 8, Krmin 25, Doberdob 11, Dolenje 1, Fara 4, Foljan 5, Gorica
278, Gradiška 21, Gradež 47, Ma-riano 1, Medea 1, Tržič 160, Ro-mans 2, Ronke 45, Zagraj 6, San Canzian 9, Števerjan 1, Šlovrenc 4, San Pier 2, Štarancan 6, Villesse 4.
Protestirana menica v Števerjanu ima vrednost 10.000 lir. V do-berdobski občini protestirane menice pa imajo naslednje vrednosti:
15.000,	6.000, 10.000, 43.594, 20.000,
7.000,	5.000. 15.000, 13.000, 40.000 in 50.000 lir. Tudi tokrat ni v so-vodenjski občini nobene protestirane menice.
V glavnem gre takrat za protestirane menice z manjšimi vsotami. Izjemo tvorijo ena menica v Tržiču za 1.581.000 lir in tri menice po 1 milijon lir vsaka, protestirane isti osebi v Gradežu.
Tudi uslužbencem pri AK treba urediti položaj
Za napredovanje delavcev v NSG Dodatna pogodba za kmečke delavce
Tajirstvo sindikata CISL je poslalo vodstvu avtomobilskega kluba v Gorici pismo, v katerem u-gotavlja, da uslužbenci te ustanove še nimajo urejenega svojega službenega staleža ter da so brez ustreznega pravilnika in organika. Ker mora o zadevi odločati upravni svet te ustanove želijo sindikati vedeti, kaj se je že do sedaj ukrenilo in kaj imajo v načrtu za ureditev te zadeve. V ta namen predlagajo sestanek prizadetih strank, da bi začeli s pogajanji o problemu, ki zanima vse uslužbence te ustanove.
Notranja komisija v tovarno Nuo-va San Giorgio v Gorici je poslala trem sindikalnim organizacijam pismo v katerem predlaga 20 delavcev, ki jih navaja po imenu za prehod v v;šjo kategorijo, ki jim po praksi in službeni dobi pritiče.
iiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimrviniiiitiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiimiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi
IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE
Med njimi so tudi nekatera slovenska imena: Ivan Šauli, Oskar Rožič, itd.
Te dni so podpisali pokrajinsko pogodbo za kmečke delavce. Za novo pogodbo so imeli sindikati dalj časa pogajanja z zvezo Julijskih posestnikov ter predvideva določena izboljšanja tudi v primerjavi z državno pogodbo kategorije. Predviden je povišek prejemkov za 12 od sto od 1. aprila 1970 ter nadaljnji povišek 2 od sto od novembra 1971. Delovni urnik od 11. novembra 1969 dalje predvideva po 44 ur tedensko, ki se postopno zniža po eno uro tedensko v naslednjih dveh letih. Nova razpredelnica je na vpogled prizadet'm na njihovih sindikatih.
Sredi Podgore je avto iz Gorice do smrti povozil 19-letnega dijaka
Danes ob 16. uri pogreb ponesrečenega Petra Špacapana, ki je tik pred maturo bil žrtev prometne nesreče - Trčenje dveh avtov v Štandrežu
NA POBUDO S PD
Prof. Kambič je prikazal lepoto Kamniških planin
Zanimivo predavanje je želo splošno odobravanje
V sredo zvečer je prof. Kambič iz Ljubljane, ki se je odzval povabilu Slovenskega planinskega dru-štva, predaval v prostorih kluba «S. Gregorčič» v Gorici o temi cLepote Kamniških planin». Predavatelja je predstavila predsednica SPD Smetema, ki je omenila, da ga ie poznamo v Gorici po njegovem prejšnjem predavanju, ki je napravilo na poslušalce zelo dober vtis.
Prof. Kambič je v lepi slovenščini in z njemu lastno šegavostjo opisal svoje izlete po Kamniških planinah ter jih podkrepil s številnimi skrbno izbranimi in izdelanimi barvnimi diapozitivi, ki so želi splošno odobravanje. Popeljal nas je naprej po dolini Kamniške Bistrice do njenega izvira, nato na Veliko planino, v Robanov kot ob Savinjski dolini ter v znano Logarsko dolino in na Grintovce. Končno je zaključil še na Jezerskem, potem ko smo si ogledali krasna smučišča na Krvavcu. Predavanje je bilo prepleteno tudi z umetniškimi in zgodovinskimi drobtinicami, ki jih je prof. Kambič zbral na svojih izletih s fotokamero, ter je bilo zato še posebno zanimivo tudi za šolsko mladino.
čeprav je bilo tistega večera še več drugih prireditev v Gorici in med drugim tudi košarkarska tekma med dvema najboljšima ekipama iz ZDA, pa je prišlo na preda-
iMiiiiifiiiiniiiiiiMiimimiitimiiiiiiimiiiimmiiiMii
Bogat plen neznanih tatov v stanovanju
Predvčerajšnjim je Rita Ive por. Rigutti iz Ul. San Lazzaro 19 prijavila komisariatu agentov letečega oddelka tatvino raznih dragocenih predmetov v skupni vrednosti okoli pol milijona lir.
Po prvih raziskovanjih agentov se zdi, da so neznani tatovi v prvih popoldanskih urah istega dne s silo odprli vrata stanovanja v četrtem nadstropju omenjenega poslopja in se nato po hodniku priplazili do spalnice, kjer so v kredenci zagledali stekleno skrinjico.
Iz nje so odnesli nekaj zlatih mo ških in ženskih prstanov, umetne bisere, nekaj verižic in zapestnic, »apoleondor in dva obeska.
vanje še precej ljudi, ki so z velikim zanimanjem sledili opisu in slikam o lepotah Kamniških Alp in predavateljevim šegavim pripombam ter mu na koncu z živahnim ploskanjem izrazili željo, da bi ga še želeli poslušati v Gorici.
Pri štivanu je zavozil s ceste
S svojim avtom je včeraj zavozil s ceste pri Štivanu, ker se mu je blokiralo krmilo, 38-letni Mario Baldoni iz Mester. Avto je pri tem utrpel precejšnjo škodo in tudi vozača so morali odpeljati v tržiško bolnišnico, kjer so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju zaradi udarca v prsni koš z zlomom nekaj reber in manjših poškodb po obrazu in telesu.
Včeraj ponoči se je pripetila sredi Podgore prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje komaj 19-letni slovenski dijak Peter Špacapan, iz Gorice, Drevored XX. septembra št. 85 (Katoliški dom).
Prejšnji večer se je Špacapan, ki je obiskoval zadnje leto slovenskega liceja v Gorici, ter se je odlikoval po svoji pridnosti, vračal iz Gorice, kjer se je udeležil' predavanja, ki je bilo v mali dvorani Katoliškega doma. Po zaključku tega se je okrog 23. ure vračal z avtom fiat 500 v Podgoro kjer je zadnje dni stanoval pri svojem stricu, tamkajšnjem župniku, da bi se lahko tam v miru pripravil na maturo. Po isti poti se je vračal z volksvvagnom domov tudi 29-letni Silvan Kerševan iz Sovodenj, Ul. Ex-Impero 34. Pokojni Peter se je že odpravil proti stričevemu domu, potem pa je hotel še nekaj povedati Kerševanu. Zdi se, da je ta ustavil svoje vozilo in odprl vrata, da bi govoril s prijateljem. V tistem pa je privozil po cesti (Ul. Cuneo v Podgori, pri hiši št. 23) z avtom Giulia TI 24-letni Luigi Velišček iz Gorice, Ul. Mon tesan to 121 ter podrl Petra Špacapana s tako silo, da je obležal nezavesten na tleh. Takoj so ga odpeljali v splošno goriško bolnišnico, kjer so mu zdravniki hgo-tovili udarec v lobanjo z zlomom kosti, zlom desnega podlakta leve noge in druge poškodbe. Skušali so mu rešiti življenje, vendar je bilo njihovo prizadevanje zaman in včeraj ob 5.35 je mladenič podlegel poškodbam. Zapisnik o nesreči je napravila cestna policija, ki pa ni mogla še točno ugotoviti dinamiko, kako je do nesreče prišlo.
Pogreb bo po možnosti danes ob 16. uri iz mrtvašnice splošne bolnišnice v Gorici na staro mirensko pokopališče, kjer so pokopani tudi predniki družine in kjer bo Peter počival med starim očetom in staro materjo.
Družina Špacapan, ki stanuje sedaj v Katoliškem domu v Gorici, kjer je oče za hišnika, se je pred nekaj leti vrnila iz Argentine, kjer je bil tudi pokojni Peter rojen v Buenos Airesu leta 1951. Bil je drugi od treh sinov ter se je pripravljal na maturo v prihodnjem mesecu. Bil je znan kot marljiv mladenič, ki je bil prvi v šoli ter se je tudi drugače pridno udejstvoval na športnem in prosvetnem področju. Tragična smrt mu je upihnila življenje, ko se je po mnogih
Peter Špacapan
žrtvah bližal svojemu življenjskemu smotru. Njegova smrt je globoko
pretresla vse tiste, ki so ga poz nali.
Včeraj zjutraj so nudili prvo pomoč ob 9.45 tudi 50-letni Emiliji Blaškovič iz Gorice, Ul. Aosta 122, ki je dobila manjše poškodbe pri trčenju dveh avtomobilov v Ul. Fermi v Štandrežu. Ugotovili so ji rano na čelu; okrevala bo v ne*a, dneh.
Sindikalni tečaj za kovinarje
Trije kovinarski sindikati CGIL, CISL in UIL so organizirali v Tržiču za mlade kovinarske delavce področja okrog Tržiča poseben tečaj iz sindikalne teorije in prakse. Tečaj je razdeljen na štiri lekcije. Prvo lekcijo je imel Colautti od CISL, drugo bo imel danes Papais do CGIL, v torek 12. t.m. bo predaval predstavnik UIL Marchesan, v četrtek 17. t.m. pa bo splošna diskusija o t^el\ predavanjih. Za tečaj se je priglasilo kakih 40 mladih kovinarskih delavcev. To je prva skupna manifestacija te vrste treh kovinarskih sindikatov.
Miiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiniimniiiiiiimniiiii:
OKRAJNO SODIŠČE V GORICI
Prišel je pred sodnika kot žrtev prepira med ženami
Hišni spor, ki se je končal s poravnavo
Pred okrajnim sodnikom v Gorici se je moral pred dnevi zagovarjati zidar 39-letini Ludvik Marussi s Pedi, Ul. Verdi 44 pod obtožbo, da je dne 9. marca 1968 povzročil telesne poškodbe Veroniki Grisom por. Marussi iz Rupe, ter da ji je ob tisti priliki tudi grozil.
Obtožnica se nanaša na prepir, ki se je razvil med obema na neki njivi blizu vasi ob 13. url. Ludvik je očitad Veroniki, da se je prepirala z njegovo ženo In menda Jo je takrat tudi žalila. Zato da je prtiel k njej, da bi Jo opozoril naj pusti njegovo ženo na miru. Veronika pa je povedala kot Je režemo v obtožnici, za katero je vložila svojo prijavo pri karabinjerjih v Sovodnjah. Sodnik je vzel v poštev njene navedbe ter je obsodil Ludvika Marussdja na 2 meseca zapori in 8000 lir globe ter plažilo sod-
Med Atami režem in Sovodnjaml, Uk pri glavni cesti, U vete U dve vasi, gradijo tovarno, v kateri bodo sežigali in predelovali smeU. Tovarno, gradijo po najsodobnejših načelih in strokovnjaki obljubljajo, da ne bo škodovala okolju. Vse smeti, id jih številni kamioni pobirajo po mestu vsak dan, bodo sežigali v tej tovarni; tako se bodo izognili sedanjemu nehigienskemu odlaganju smeti v Šoto, kar povzroča številne nevšečnosti ribjemu zarodu v tej reki južno od Standreža. Tovarno gradijo po
nalogu goriške občinske uprave
nih stroškov; poleg tega naj bd plačal še 60 tisoč Ur za stroške to-žiteljioe. Kazen pa je pogojna in brez vpisa. Obsojeni, ki ga je branil odv. Pedrani, Je vložil priziv.
Sodnik je ustavil sodnd postopek zaradi poravnave proti Štefaniji Komjedic 60 let, lz Gorice, Drevored XX. septembra 118 in njenemu sinu 22-letnemu Silvanu. Dne 13. julija lani naj bi mati ln sin v prepiru žalila Giovamnija Puppuli-na, ka stanuje v isti hiši to med drugim sta mu očitala, da je »ostanek zaporov«. Povod za prepir je bil ropot, ki ga je povzročil na dvorišču Puppulta z njegovim fiatom 500 v zgodnjih Jutranjih urah. Obtoženca je zagovarjal dr. Por-teili, ki pa je dosegel, da sta se stranki poravnal! in tako ustavili sodnd postopek.
Drž. tož. odv. Cossa; sodnik dr. Iaiudisio; zapisnikarica Massi Magda.
Obvestilo krminskih lovcev
Vodstvo lovske rezerve v Krmi-nu sporoča, da bo v letošnji lovski sezoni izplačevalo naslednje nagrade:
za vsako odkrito gnezdo fazanov ali jerebic po 3500 lir. Za vsako fazanje ali jerebičje jajce v zapuščenem gnezdu, kd ga izročijo v umetno valjenje, po 80 Ur (do 31. maja 1970).
Prijavo gnezd in Izročitev jajc sprejema prostovoljni lovski čuvaj Luigi Flapp, aM pa član lovske rezerve Pudvio Simonetti v Krmtou. Drevored Prluld 23
Nagrajeni šoferski veteranr
V okviru vsedržavnega dneva avtomobilistov so imeli včeraj tudi v Gorici na Trgu Battisti slovesno blagoslovitev vozil, čeprav jo je motilo slabo vreme. Ob tej priliki so na pobudo avtomobilskega kluba podelili značke za šoferje-pio-nirje trem najstarejšim šoferjem na Goriškem. To so: Michele Se-rafini iz Krmina, ki ima šofersko dovoljenje že od 1914, ter Emanuele Masiello in Guido Facchinato iz Tržiča ,ki imata patentin od leta 1917 odnosno 1918.
Poleg tega so razdelili značke veterana še 18 starim šoferjem iz Gorice in pokrajne. Med njimi so tudi Ivan Golob iz Gorice, ki ima vozno dovoljenje že 45 let (od 1925), Franc Komel iz Gorice od leta 1926 ter Gabriel Peteani iz Tržiča od 1927.
Davki na vpogled na goriškem županstvu
Do vključno 12. maja so na goriškem županstvu na vpogled seznami raznih državnih davkov, odnosno davčnih zavezancev zanje. Davki so za plačilo porazdeljeni na šest obrokov in ker smo že maja, bodo morali prizadeti takoj plačati prva dva obroka, kd ata že zapadla februarja in aprila.
Pritožbe proti eventualnim nepravilnostim pri vpisu je treba vložiti v predpisanem roku.
Tečaj za knjižničarje v Gorici
Superintendanca za knj ižnice v Benetkah je razpisala vpisovanje za tečaj za vodenje ljudskih in šolskih knjižnic, ld se bo začel 18. maja ob 17. uri v prostorih državne knjižice v Gorici. Tečaj bo imel 20 lekcij to praktičnih vaj ter se bo zaključil z ustnimi to pismenimi izpiti.
Obiskovalcem bodo izdali diplomo, ki bo dala prednost pri zaposlitvi. Vse podrobnejše informacije glede vpisa to drugo lahko dobijo prizadeti pri ravnateljstvu državne knjižnice v Gorici, Ul. Ma-rneli 12, tel. 2802.
Darovi in prispevki
Za krvno banko v Gorici so darovali: v počastitev spomina brata družina Culot Mario 5000 Mr; družina Troncar v počastitev spomina Marije Troncar 10.000; Bianca Guerriero in Lidia Giana 3000 lir; uslužbenci nekega oddelka v tekstilni tovarni v Podgori v spomin na Marijo Troncar 5.500 Ur
CORSO. 17.15: «L’amicav>, L. Gasto-' ni to G. Perzetti. it. barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. Dodatek »Perchč proprio io». Dokumentarni film deželnega odbora za zdravstvo.
VERDI. 16.30: «Un esercito di 5 uomini«. Pino Castelnuovo. Italijanski ktoemaskop v barvah. MODERNISSIMO. 17.30: «Les fem-mes». B. Bardot in M. Ronet. Francoski barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA. 17.15:	»Rapporto a
quattro», Anouk Aimee to D. Bo-garde Ameriški ktoemaskop v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan CENTRALE. 17.15: »Professione bd-gamo,), L. Buzzanca in T. Tor-day It. kinemaskope v barvah.
/ rtič
AZZURRO. 17.30:	»Le svedesi si
oonfessano e...». H. Gustavson to I. Swedan. Barvni film. EXCELSIOR. 16.00: »Rosolino Pa-temo, soldato« N Manfredi. PRINCIPE. 17.30:	«Contestarione
generale«. Sondi Manfredi in Gassman. Barvni film.
toni l.itricn
SOČA (Nova Gorica): »Orlovsko gnezdo«. Ameriški barvni Ob 17. to 20. uri.
DESKLE:	«Nezvesta	zaročenka«,
ItaMJanski barvni Ob 20. uri. ŠEMPAS: «Tarzan zmaguje«. Ameriški film. Ob 16. ta 20. uri. SVOBODA (Šempeter): »Lisice. Ju-goslovanski film. Ob 18. ta 20. RENČE: Danes zaprto	,
PRVACINA: Danes zaprto.
KANAL: »Inšpektor Madigan«. A-meriški barvni. Ob 20. url.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V	Gorici je danes ves dan to po-no« dežurna lekarna CRISTOFO-LETO, na Travniku 14, tel. 29-72
V	TRŽIČU
V	Tržiču Je danes ves dan ta po-noči dežurna lekarna «AL REDEN-TORE«, Ul. F.lli RosselM, tel. 72340.
SOŽALJE
SKAD - Gorica izreka globoko sožalje hudo prizadeti družini Špacapan ob nenadni izgubi sina Petra.
ODNOSI MED ZAHODNO NEMČIJO IN P0EJSK0
Nove možnosti sporazumevanja glede meje na Odri in Nisi
Demokristjanska opozicija na delu, da bi onemogočila novo Brandtovo formulo
Na tretjem srečanju vairšaivskih razgovorov med Poljsko in Zahodno Nemčijo so se predstavniki obeh držav dogovorili, da bo novo srečanje potekalo v Bonnu v začetku junija in s tem odvrnilo vsako pesimistično misel tistih, ki so bali prepričani, da ne bo po tretjem srečanju predstavnikov obeh vlad novih razgovorov.
Doslej so bili sicer pesimisti nepogrešljivi v svojih predvidevanjih, ko so govoril5 o Poljski in Zahodni Nemčiji, tokrat pa so se v svojem pesimizmu politični poročevalci iz vsega sveta precej oddaljili od stvarnosti odnosov med Poljsko in Zahodno Nemčijo. Zdi se namreč, da so tokrat predstavniki ene in druge viade začeli pogovore z namenom, da bi pii uspešno rešili.
Verjetno se je tisk, pri poročanju o teh razgovorih, preveč predajal političnim vplivom ene ai druge stranke. V Zahodni Nemčiji je znano, kdo najbolj nasprotuje tem pogovorom: normalizaciji odnosov s Poljsko in proti priznavanju meje na Odri in Nisi. Nedvomno je to skrajna desnica, z Josefom Straussom na čelu, katerega podpira del članov demo-kristjanske stranke z voditelji Kie-singerjem in Barzelom. Zahodno-nemški tisk je mnenja, da so tudi Poljaki nasprotniki normalizacije odnosov med obema državavama, doslej pa se to še ni javno pokazalo. Do tega mnenja so novinarji prišli, ko so prebrali posamezne izjave nekaterih osebnosti, ne da bd pomislili na kontekst, v katerem so bile sodbe izrečene.
Najvztrajnejša zagovornika normalizacije zahodnonemško — pocj-skih odnosov sta po mnenju svetovnega tiska Vladislav Gomulka in Willy Brandt, saj so sedanji razgovori sad Gomulkovega govora 17. maja lanskega leia. Prav tako je bila zasluga tedanjega ministra za zunanje zadeve Willyja Brandta, da sta po Gomulkovem govoru demokristjanska in socialnodemokratska stranka, ki sta tedaj sestavljali koalicijsko vlado, začeli pripravljati teren za razgovore.
Zdi se, da si je Brandt postavil za življenjski cilj prav normalizacijo teh odnosov, prav kakor je pred njim Adenauer želel rešiti francosko-nemške odnose. Brandt je prvi na niirnberškem kongresu svoje stranke izjavil, kljub temu, da se je zavedal nevarnosti poraza na volitvah, da ima Poljska prav, da živi v zajamčenih mejah in da je treba te meje spoštovati. Nemški narod je to misel razumel — to se je pokazalo na volitvah.
Res pa je, da je eno izgovoriti neko misel, drugo in mnogo težje pa je to misel uresničiti, jo izraziti v pravilni meddržavni obliki, si zagotoviti njeno ratifikacijo v parlamentu in se izogniti morebitnim oviram. Prav to sedaj proučujeta državni sekretar Dukwitz in ministrski pomočnik Vinjevič. Že od vsega začetka pa so se njuni načrti razšli. Po Brandtovi zamisli naj bi obe vladi podpisali sporazum, da se odrekata uporabi sile za reševanje sporov, s čimer bd jamčili vzajemno teritorialno in-
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Giuseppe Duren v Občinski
Razstavni razpored občinske galerije omogoča tržaškim slikarjem, ki so v njej že razstav jali, da to store ponovno po približno dveh letih. Zato se nam po omenjeni dobi tudi Giuseppe Duren vnovič predstavlja s prikazom sedemintridesetih oljnatih podob, različnih po vsebini upodobljenega in velikostih. Ostajajo pa v njih značilnosti na prvi pogled spoznavne kot dela tega zelo plodovitega ustvarjalca. Katalog razstave namreč navaja, poleg mnogih osebnih razstav, kar dvesto-štirideset prisotnosti na skupnih razstavah v tu- in inozemstvu, m katerih je bil večkrat nagrajen.
Duren je vztrajen v svojih slikarskih nazorih in kljub nekaterim naprednejšim ekspresionističnim delom (saj je bil učenec slavnega Kokoschke) se ni znatno odmaknil od začetno začrtone smeri naravno pojmljive pokrajinske oblikovnosti. So pa potovanja in bivanja po deželah se-verno-zapadne Evrope obogatila Durenovo pokrajinarstvo z resnobo njih starih mojstrov. Prav gotovo je v tem iskati dejstvo, da se je že zelo zgodaj rešil vsega tistega, kar bi utegnilo utesnjevati v njegovih slikah živo snov življenja vidnega sveta v togo formalistične obrazce.
Novost razstave so v sitosti barv in zrelosti sadja opojno u-činkujoča tihožitja in nekaj olj cvetlic ter ženski akt. Vendar so največja platna tudi to pot zanj tako pomembni široki razgledi Amsterdama in Londona, ki jih razpolavljajo motne reke. So to v njih izvedbi nelahke zasnove, ki jih pa Duren dobro rešuje in tu ponavlja še v krvavo-rdečem zatonu nad slikovitim tržaškim tkanalom». Hladno-mračne barve severa se le malce zjasnijo v bledem zimskem soncu nad soteskami in razgledi starih ulic Trsta. Se pa čarobno razžare v oljih kraške jeseni in cvetoče pomladi na obalah Istre. V teh prekipeva še vedno nekdanje Durenovo navdušenje za domače lepote, ki se še stopnjuje z vsakim njegovim povratkom v rojstni kraj.
MILKO BAMBIČ
tegriteto in posredno priznavanje obstoječih mej. Varšava je pri tem zahtevala ,naj bi tudi mednarodno — pravno priznavali poljsko zahodno mejo, vendar Brandt ni povsem prepričan, da bd za to dobil absolutno večino v Bundestagu.
Čeprav so v začetku razgovori potekali v korektnem tonu, je bilo pozneje težko pomirita duhove, ko je prišlo do nesporazumov. Vsi pa so se po zatrjevanju, da ne gre za vprašanje prestiža, izne-nadili, da bo četrto srečanje v Bonnu. Pozneje pa je javnost še izvedela, da je Brandt predložil novo formulo, ki naj bi vsebovala naslednje:	Zahodna Nemčija in
Poljska menita, da poteka zahodna poljska meja na Odri in Nisi. Zahodna Nemčija želi spoštovati poljsko integriteto in noče postaviti vprašanja o tej meji. Na koncu pa Brandt poudarja, da to ne bo v škodo obstoječih dogovorov, tako potsdamskemu sporazumu iz leta 1945, kot pariškim dogovorom, ki jih je Bonn podpisal s tremi za-psdmimi silami leta 1954 in v katerih je rečeno, da bodo dokončno doočili zahodno poljsko mejo z mirovno pogodbo.
Bcrm je doslej vedno poudarjal točko, da bodo mejo določili z mirovno pogodbo. Če pa je nova formula pogajanj točno izražena, kaže, da obstajajo nove možnosti
za reševanje tega problema. Ko pa bodo premostili to oviro, bosta ti dve vladi mogli z lahkoto rešiti vse ostale probleme od diplomatskih stikov, do ekonomskih, kulturnih in drugih odnosov.
Seveda so vesti o novi formuli dobile pri opoziciji velik odmev. Strauss in Barzel sta že večkrat napadla vlado. Napadi so postali ostrejši zaradi nekakšne «tehnične napake*. Brandt je namreč Go-mulki poslal pismo po Dukvvitzu in v njem razložil svojo novo formulacijo pogajanj. Kcj: je znano, je Dukwitz državni tajnik v Sche-lovem ministrstvu, ker pe je bil Scheel tedaj odsoten, o tem ni bil sploh obveščen in je na vprašanje zunanjepolitičnega odbora v Bundestagu odgovoril, da tako pismo ne obstaja. Sedaj so napako popravili, Gomulka se je Brandtu za pismo ustno zahvalil, Scheel pa je izjavil, da bodo pismo objavili v celoti in da je na lindjd vladne politike.
Straussu je ta napaka prišla prav, da je poudaril, kako Brandt izdaja nemške interese in z njimi interese zapadne Evrope. Pogovori se bodo nadaljevali, kljub temu pa bo v Zahodni Nemčiji še vedno rohnela bit Vi, ki je še Adenauerjev« in Schumacherjeva zapuščina, ko so v Bundestagu razpravljali o nastanku zahodnonem-ške vojske in pristopitvi k NATO.
DR. FRAN VATOVEC
Kako je pred sto leti pikal in likal Levstikov «Pavliha»
Tretji nosilec: Srečko Magolič, humoristični pisatelj in slikar. Urejeval je »Škrata*, «Rogača» (1886—88) in «Ježa» (1902—9). Prizadeval sl je zlasti v «Rogaču* in «Ježu» rahljati politično strankarsko ost, ki je še molela iz »škrata*. V «Rogaču» želi sicer biti ^nepristranska*. Ne glede na to pa je rad krtačil nemškutarje. Srečko Magolič je uredil tudi satirično muho enodnevnico «Galjfivo kačo* (Ljubljana 1905). Priplazila se je na svetlo na dan, ki ga <ne pove nobena pratikam.
Četrti nosilec: humoristični pisatelj in časnikar Rado Murnik. Uredil je dve številki »Ježa*. Razen tega je uredniško oblikoval politično satirični tednik «Oso» (1905—6). Spuščala je precej žgoča žela.
Peti nosilec:	časnikar Brani-
mir Kozinc, ki še živi v Ljubljani na Pr ul ah. Bil je osrednji uredniški oblikovalec »Kurentove-ga albuma* in prvega letnika «Kurenta». Na svetlo je prišel v avgustu 1918 že proti kraju prve svetovne vojne. Nadaljeval je svoj humoristični satirični publicistični program še tudi v stari Jugoslaviji. Poslovilna številka je prišla na svetlo 15. aprila 1919. Sedem številk drugega letnika je uredil pisatelj dr. Ivan Lah. Pikajoči «Kurent» je želel zabavati slovenskega človeka v težkih časih, ko se je prva svetovna voj-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTfiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiii.iiiiiiiuiiiiHiiiiii>i<ii
OBČNI ZBOR ZADRUGE «NAS KRAS
Tudi letos zelo bogat program ob «Kraškem tednu in «Kraški ohceti»
r
Predsednik E. Kraus se je v svojem poročilu spomnil pek. prof. Rauberja - Pozdrav predsednika Zadružne zveze Izčrpna diskusija in vrsta koristnih predlogov
V sredo zvečer je bil v Repnu redni občni zbor zadruge »Naš Kras*. Predsednik zadruge Egon Kraus je prebral poročilo upravnega odbora, ki so ga navzoči člani nato odobrili, skupno s poročilom nadzornega odbora ter z obračunom za leto 1969 in s predračunom za leto 1970.
Poročilo upravnega odbora poudarja med drugim:
»Kot smo se lansko leto ob začetku našega dela spomnili pokojnega dr. Etka Križniča, tako se letos klanjamo spominu pokojne ga profesorja Rada Rauberja, ki ga je kruta bolezen v njegovi polni življenjski moči iztrgala iz naše srede. Profesor Rauber je bil velik prijatelj naše zadruge. Če prav močno zaposlen tako v svojem poklicnem delu kot v drugih ustanovah, pa nam je v sili in potrebi rade volje priskočil na pomoč, kar smo še posebno cenili. Z otvoritvijo naše «Kraške galerije* smo na njegovo pomoč še posebno računali, a usoda je hotela, da te pomoči ne bomo več deležni. Pokojnega profesorja R. Rauberja bomo ohranili v najlepšem spominu, in sicer kot človeka, ki je vse svoje življenje ne-seoično posvetil delovanju v prid svojega naroda.
»Prehajam na kratko poročilo o delovanju upravnega odbora v pretekli poslovni dobi. Naj takoj poudarim, da je odbor svojo nalogo izpolnil, in sicer v smislu načel in smernic, ki so bile nakazane na občnem zboru dne 1. marca 1969. Program delovanja in dela, ki ste jih takrat odobrili, so bila izvršena — z izjemo pokritja strehe in ureditve nekdanjega hleva poleg naše Kraške hiše. Zaradi nestalnega vremena so se namreč dela zavlekla in so bila končana šele marca letos.
»Upravni odbor je v letu 1969 najprej poskrbel za ureditev »Kraške galerije*, ki je bila odprta skupno z razstavo Lojzeta Spacala in Marcella Mascherinija. V galeriji so se nato zvrstile razstave »Slike .na steklu*, razstava akvarelov Roberta Hlavatyja in nadvse zanimiva razstava narodnih noš iz Trsta in okolice. Reči moram, da so vse razstave izredno dobro uspele in da se je prav zaradi teh razstav obisk naše Kraške hiše močno povečal.
»Poleg razstav je upravni odbor naše zadruge v sodelovanju z domačim prebivalstvom organiziral II. kraško ohoet in prvič tudi «Kraški teden*. Prireditev je zelo dobro uspela, zlasti še, ker so med kraškim tednom prišle do izraza nekatere stare navade in izročila našega kraškega prebivalstva.
«Odbor te v lanskem letu priredil tudi pet članskih večerij, katerih se je udeležilo poprečno po 60 članov naše zadruge in njihovih prijateljev. Glede članstva, naj še omenim, da se je povzpelo od 75 na dan 31. decembra 1968 na 93 dne 31. decembra 1969.»
Zatem je predsednik Zadružne zveze Rudi Blažič pozdravil vse navzoče v imenu te velike osrednje organizacije, ki šteje v svojih vrstah več tisoč zadrug in ki ima velik ugled in vpliv v zadružnem gibanju- Poudaril je veliko važnost zadruge »Naš Kras*, ki si je zastavila za smoter ohraniti tradicije in kulturo na naši zemlji. Na koncu je želel zadrugi obilo uspeha v nadaljnjem delu.
Zatem je predsednik Egon Kraus povedal nekaj svojih misli v zvezi z zanimanjem za delo zadruge
Dr. Oblak je sprožil tudi vprašanje ustanovitve kraškega «pro loco*. Dalje je dejal, da je treba propagirati kraško hišo, zlasti pri tujih turistih. Zato bi bilo priporočljivo postaviti table ob cestah. Predlagal je tudi, naj bi razmislili o tiskanju razglednic kraških vasi in s kraškimi motivi. Izdali naj bi tudi serijo barvnih slik s kraško floro.
Boris Race je med drugim predlagal, naj bi glede sodelovanja šli med mlade, med katerimi naj bi zbudili zanimanje za naš Kras. Glede članstva je mnenja, da smo dosegli optimum. Dejal je. da je treba iskati in odpirati nove možnosti, da se pritegne tudi sodelovanje oblasti ter večja podpora in sodelovanje kulturnih organizacij.
Odbor je sprožil vprašanje morebitnega nakupa majhne kraške hiše, v kateri bi odprli tipično kraško gostilno. Glede tega je sledila dolga diskusija in navzoči so pooblastili odbor, naj v primeru, da se dobi primerna hiša, poveri arhitektu, kd je vodil dela za Kraško hišo, da napravi idejni načrt, in šele potem se bo lahko odločalo.
Predsednik je izjavil, da se strinja glede tiskanja razglednic, glede «pro loco* pa se bo upravni odbor trudil, da se v naslednji poslovni dobi ustanovi. Povedal je tudi, da bosta pri letošnji organizaciji Kraškega tedna sodelovala tudi občina in krajevni odbor.
Arh. Jagodic je predlagal, naj bi Kraška hiša organizirala tudi tekmovanje med kiparji. Na predlog predsednika se sklene, da se tudi izven srede zadruge sestavi komisija, ki bd imela posvetovalno besedo pri organiziranju razstav v Kraški galeriji in bi vzela v pretres tudi Jagodičev predlog.
Na koncu so razpravljali še o predlogu, da se zadruga včlani v vsedržavno zadružno zvezo. Dušan Kodrič je obrazložil ustroj zadružne zveze. Poudaril je, da daje dežela veliko važnost zadružnemu gibanju in da so v tej zadružni zvozi včlanjene nekatere slovenske organizacije- Navzoči člani so soglasno odobrili včlanjenje v to zvezo.
Predsednik se je nato zahvalil za udeležbo in izčrpno diskusijo ter zaključil občni zbor.
iiiiiiiiiiiuuumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiniiiiiniiii
v zadnjem letu in ugotovil, da se v tem letu število članov ni povečalo. Dejal je, da bi ob večjem zunanjem zanimanju upravni odbor, ki je sicer izvršil vse svoje naloge, lahko napravil še mnogo več.
Obrazložil je nato program odbora za naslednje poslovno leto, ki določa: 14. junija se odpre kolektivna razstava tržaških slikarjev s kraško tematiko. 19. julija se odpre razstava fresk, ki jih je Izidor Mole posnel v raznih kraških cerkvah. 7. septembra se odpre razstava pod naslovom »Zaščita kraške narave*. Ker je letos mednarodno leto za zaščito narave, bo ob tej priložnosti zasedanje znanstvenikov Italije in Jugoslavije o temi »Zaščita kraške narave*. Vse razstave bodo v Kraški galeriji.
Poleti pa bodo na dvorišču Kraške hiše trije koncerti in po možnosti tudi tri kratke gledališke predstave.
Seveda sta tudi letos na programu »Kraški teden* in »Kraška ohcet*. Kraški teden se bo začel z že omenjeno otvoritvijo priložnostne razstave in z zasedanjem znanstvenikov Italije in Jugoslavije. S tem dnem se bodo odprle tudli osmioe.
8.	septembra se začne gastronomski natečaj, ki se bo nadaljeval do 12. septembra. Odprla se bo razstava in pokušnja »vina evropskega Krasa*. Organizirala se bo tudi tekma v briškoli.
9.	septembra bodo razni natečaji in tekmovanja, kakor n.pr. rezanje pršuta, odpiranje steklenic, preja na kolovratu in pletenje nogavic, tekmovanje natakarjev in natakaric z nošenjem hrane in pijače. Ta dan bo tudi samostojni pevski koncert zbora «Srečko Kumar*.
10.	septembra bo javni ples na trgu v Velikem Repnu, naslednjega dne pa fantovska in dekli-ščina, 12. septembra pa prevoz bale, podoknice, ples na skednju.
13. septembra bo kraška ohcet s poroko na Repentabru, sprevod narodnih noš, svatovsko kosilo, nastop folklorne skupine in javni ples.
Sledila je izčrpna diskusija, med katero so navzoči na predlog dr. Oblaka in B. Raceta izrekli pohvalo odboru za izvršeno delo.
na nagibala k zatonu. Slovencem te pogumno napovedoval razpad Avstrije in rojstvo Jugoslavije. «Kureot» je zasmehoval predvsem razpadajočo Avstrijo, vse nemštvo in nemškutarstvo ter zlasti deželnega glavarja dr. Ivana Šušteršiča.
V	ljubljanskem žarišču je nagajal 22 let po Levstikovem »Pavlihi* še humoristični polmesečnik «Pavliha» (1892—3). Za Šimnom Jakom ga je urejeval Hrabroslav Debevec. Prvi letnik so tiskali v Ljubljani, drugega pa v Trstu.
IZ KRAŠKEGA NAPAJALIŠČA
ZBADLJIVE ŠALJIVOSTI
V	tržaškem publicističnem žarišču se odlikujejo kot nosilci satiričnega in hum:rislič iega čas-ništva Gašper H. Martelanc, Ivan Dolenc in Ludvik Geržinič.
Kakor že rečeno, je pognal Martelanc na svetlo «J unja s pušo*. Nato je poskusil srečo še s humorističnim mesečnikom «Pete-
OSNOVNA SOLA C E-MCNO SPOMENIK NOB
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Omejite do skrajnosti stroške, da se ne znajdete v težavah. Več potrpljenja in vse bo prav.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Dan bo precej naporen, zato bodo tudi uspehi primerni. Zanimivo srečanje.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) S sprejetimi obveznostmi se ni šaliti, ker bi lahko imeli neprijetne preglavice. Previdnost z novimi znanci.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Uspeh je zagotovljen, vendar ne bo šlo brez naporov. Vaše želje so včasih preveč zahtevne.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Če boste pametni, si boste zagotovili krepko oporo. V družinskem razpoloženju majhne spremembe,
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Preden prevzamete težjo finančno obveznost, dobro premislite. Izmenjava mnenj v ožjem prijateljskem krogu.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Nepredvideni dogodki bodo vplivali na vaše načrte. Izkažite se s pogumom in odločnostjo-
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) če hočete obvarovati svoj položaj, ne smete tvegati s preveč drznimi ukrepi. Manjši nesporazum z ljubljeno osebo.
STRELEC (od 22.11. do 20.1.) Vaša vztrajnost bo poplačana. Ne dramatizirajte nekega spora.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Na obtožbe naperjene proti vam, boste dah ustrezen odgovor. Obvladajte svoj ponos.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne pričakujte nobenega neposrednega uspeha. Vaša čustvena zadeva se bo razvijala kar najbolj ugodno.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne popustite v svoji dejavnosti, skušajte premagati trenutne težkoče. Dobro boste prestali preizkušnjo.
BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, SLOVENSKI IN ITALIJANSKI ANTIFAŠISTI! — Prispevajte v sklad za izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem!
Prispevki se v Trstu nabirajo:
v uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6/II.,
na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Geppa 9/II.,
na sedežu Kmečke zveze, Ul. Geppa 9, pritličje>
v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20 in
na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi.
V Gorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Ascoli 1.
linček* (Trst 1870). Skoraj muha enodnevnica. Doživel je le tri izdaje.
Čez 14 let se je pojavil v Trstu istoimenski polmesečnik »Juri s pušo» (1884—6). Menjal je lastnika, dokler ga ni prevzel Ivan Dolinar, ki ga je tudi urejeval. Ta drugi «Juri s pušo* je med drugim napovedal, da «bo streljal tudi v ministre pikre puščice. da bo puhal (vanje) plamteče iskre in metal ubite piskre, ako se ne porazume s Slovenci.*
Ivan Dolenec pa je bil pobudnik, prvi pisec in odgovorni urednik «Brivca» (Trst 1891—1902), ki je «bril vsako zadnjo soboto v mesecu*, pozneje pa trikrat na mesec.
S tem pa še ni zajeta celotna žetev satiričnega, parodističnega in humorističnega časnikarstva v tržaškem slovenskem žarišču. Tu je še Ludvik Geržina, odgovorni urednik ^Škrata* (Trst 1903—4), »humorističnega lista s slikami*. Izdajala ga je tiskarna «Edinost».
Razen tega pa so poskusile svojo srečo še nekatere bodeče muhe enodnevnive:	«Tržaška ogr-
lica* (1904), «Boben» (1908). »Cokla* (1908) im «Pifea» (1913). Na pragu prve svetovne vojne te v Trstu spet bril »Brivec* enkrat na leto. Uredniško ga je zlikal in «obril» dr. I. M. čok. Med prvo vojno in med obema vojnama je težaški časmškii humor zamrl.
Na Goriškem pa je dozorela dvojna pobuda. Prvič «Čuk na pal’cv> (1922—6). Notranji in zunanji obraz mu je oblikoval pisatelj France Bevk. Časnik se je povzpel do naklade 10.000 izvodov. Prebirali so ga vsi Slovenci. Fašistična oblast ga je zatrla zaradi nekega žaljivega vojaškega dopisa. SodblovaJi so slikarji Pilon, Gaspari, Špacapan in Čargo. Druga pobuda: satirični tednik «Monokelj» (1923). Namenjena mu je bila usoda muhe enodnevnice.
ISKRA IN PIKRA
MISEL IZ PRLEŠKEGA
NAPAJALIŠČA
V mariborskem žarišču je v avstrijskem obdobju pokukal na svetlo le «Šaljivi Merkur» (1905, samo enkrat v predpustnem času). Med obema vojnama pa so si živahno utrle pot satira, ironija in humor. Njegov značilni znanilec je <s.Toti list» (1938—54), polmesečnik« dobre volje za Slovence*, pozneje tednik. Urejeval ga je Božo Podkrajšek. «Toti list* se je pojavil 26. februarja 1938.
V	drugem obdobju od marca 1941 do 5. aprila 1941 je prihajal iz tehtnih razlogov na svetlo kot «Noui toti*. V času NOB pa je vznikniti partizanski «Toti list*.
V	poosvoboditvenem obdobju je spet prihajal na svetlo kot tednik. Izdajalo ga je Društvo slovenskih časnikarjev, poverjeništvo Maribor. Oblikovala sta ga Ciril Kavčič in Dragan Flisar. «Toti list* je nagajal in grajal, pikal in šča-pal do 5. marca 1954. Tedaj se je združil z ljubljanskim »Pavlihom*, ki je ugledal beli dan avgusta 1944 v sklopu partizanske publicistike. Po 1. juliju 1947 je poniknil, dokler se ni, oživljen 10. marca 1948, vzpel do vrhunca satirično humorističnih kvalitetnih dosežkov.
PA ŠE SEME
PO DRUGIH BRAZDAH
Sicer je to seme bolj slabo obrodilo. Kaže pa, da niso omenjena tri napajališča izčrpala vseh možnosti za zbadljivo in šaljivo publicistično pričevalnost, čeprav gre v bistvu za muhe enodnevnice.
Že v avstrijskem obdobju je pikal in praskal «Središči sršen* (Središče od 1913 dalje). Založil in izdal ga je »Konzorcij veselih ljudi*. V Slovenj Gradcu je zaživel «Kurent» (1923—34), »strokovni list za pustne norce*. Leta 1930 pa Vandotov in Bendejev humoristični mesečnik «Pavliha*. V Kranju so izdajali humoristični polmesečnik »Škrat* (1927—8), v obsegu 168 strani. V Celju so poživili tčuka na paTci* (1928). Ilustrirani humoristični polmesečnik pa se je po sedmi številki upehal. &čuk na pal’ci je sfrčal celo tja do argentinove presto'nice. Tu je poskusii srečo z vzletom 10. avgusta 1930 in s podnaslovom «Rioinovo olje*.
Nekateri menijo, da je revna naša žetev na področju te periodične publicistike. Glede na zgoščeni pregled se s tako pesimistično presojo ne bi mogel strinjati. Nikar ne prezrimo, da sodimo Sltvencji v vrsto najmanjših narodov. Ta realna okoliščina verjetno ne dopušča visokoletečih pričakovanj in prezahtevnih ocen.
(Konec)
Kulturni dogodki
S torkovega koncerta v mali dvorani Glasbene matice: pianistka Nev* Merlak-Corrado in basist Ivan Sancin
S torkovega koncerta Glasbene matice: fagotist Vojko Cesar in pi8»'st Daniele Zanettovich
S torkovega umetniškega večera Slovenskega kluba: čembalistka D‘B® Slama in flavtist Miloš Pahor ter člana SG Jožko Lukeš in Mira S*1' dočeva, ki so prikazali v glasbi in besedi nekaj pomembnejših odi®1®' kov iz Shakespearovega umetniškega opusa
Občni zbor zadruge «Naš Kras*
Predsednik E. Kraus bere poročilo upravnega odbora
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba: 11.40 Radio za šole; 12.10 Pravni položaj žene v Italiji; 12.20 Za vsakogar nekaj: 13.30 Glasba po željah;
17.00	Klavirski duo Russo-Safred;
17.20	Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Sodobni slovenski skladatelji; 19.10 Razvoj moralnih in pravnih pojmov; 19.25 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.50 Operna glasba; 21.50 Jazz.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
16.20	Med prijatelji lahke glasbe;.
KOPER
6.30,	6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00,
14.30,	16.00, 17.00, 19.15 Poročila; 6.50 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Operna glasba; 9.00 Glasba za dobro voljo; 10 05 Poslušajmo jih skupaj; 10.30 Poje Bobbde Qentry; 10.45 Orkester Simonetti; 11.00 Član Celentano; 11.45 Plošče Ri-cordi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.15 Lahka glasba; 15.30 Tops pops; 16.20 Mladi izvajalci; 17.30 Simfonični koncert; 19.30 Prenos RL; 22.35 Nočni recital: Jože Falot.
nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 in 17.45 Plošča za poletje; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Program z Modu-gnom; 13-30 Strnjena komedija; 14.16 Popoldanski program; 16.00 Knjižne novosti; 16.20 Program za mladino; 18.00 Ljudje in do-
PETEK, 8. MAJA 1970
goditi; 19.30 Luna park; 20.50 Folklora v salonu; 21.15 Simf. koncert; 22.00 Volilna tribuna.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti; 9.00, 10.15 in 16.00 Plošča za poletje; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Pet vrtnic za Milvo; 13.00 Hit Parade; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 20.10 Program s Pisujem; 21.15 Gledališče; 22.43 Radijska priredba; 23.25 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 10.45 Glasba in podobe; 11.10 Stare plošče; 11.45 Sodobna ital. glasba;
12.20	Klavirske skladbe; 14.00 Izven sporeda; 14.30 Portret avtorja: Lucas Foss; 15.15 Scarlatti: David; 17.45 Jazz danes; 18.45 Kulturni spored; 19.15 Beethovnove skladbe; 20.15 Razvoj tehnologije: 21.30 Operetna glasba; 22.20 Revija revij.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.15 Baletne skladbe; 10.20 Pagamni in Busoni; 11.45 Klavirski koncert; 12.35 »Dogodivščine gospoda Bro-učka*, opera; 14.30 Muzio elementi; 15.30 Simfonična g .isba — stereo.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00. 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.04 0-pema matineja; 9.35 Z orkestrom Helmuth Zacharias; 9.45 Ljudske pesmi iz Ukrajine; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Drobne skladbe Ven-
turinija in ščeka; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenske narodne pesmi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Z izvajalci skladb za mladino; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Stokovv-ski dirigira dve Lisztovi madžarski rapsodiji; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Človek in zdravje; 17.15 Koncert po željah poslušalcev
18.00	Aktualnosti; 18.15 Rad imani glasbo; 19.00 Lahko noč, otroci* * 19.15 Ansambel štirje kovači; 20 30 «Top-pops 13»; 21.15 Oddaja o morju; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
ITAL. TELEVIZIJA
9.30 Šola; 12.30 in 19.05 Znanstvena oddaja; 13.00 Zdravstvena oddaja; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Fhegram za mladino; 18.45 Ruska ljudska glasba; 19.35 športni dnevnik; 20.30 Dnevnik;
21.00	»Io ci provo*, program z Ornello Vanoni; 22.00 Volilna tribuna; 23.00 Dnevnik.
H. KANAL
15.00 Športni dogodek; 18.30 An glešana; 21.00 Dnevnik; 21.15 1. Calvino:	«MarcobaldO»; 22.15
Znanstvena oddaja.
JUG. TELEVIZIJA
20-00- $.25 Poročila; 9.35, 14.45 TV v soli, ll.no Angleščina; 11.30, r?SI^v£ sPlošne izobrazbe; 17.50 David Copperfield; 18.15 Ob J®™'1’.. 18.30 Mladinski klub: 19'™.. .Str®8o zaupno v zunanji politiki; 19.45 Cikcak; 20.35 Sedmina - Slov. film; 22.05 Malo jaz. malo ti — quiz.
Mednarodni dnevi kmetijskega filma
PADOVA, 7. - V Padovi Pri' pravljajo na pobudo ustanove *® velesejem drugo izdajo »medu® rodrh dr.evov kmetijskega filma*1 ki bo pugled dokumentov in kr®t-kometražnih filmov, s katerimi s hoče poudariti delo javnih upr®1' ustanov tega sektorja in priv^Vf pobude, da se razširi uporabljam avdiovizijskih pripomočkov v tijstvu z namenom, da se mP®*G nizira zadevna tehnika in da poveča proizvodnja.
Manifestacija bo v Padovi ®" 30. maja do 2. junija. Za razi*® od prve, ki je bila omejena Italijo in druge države .skupn®®h. tržišča, se je druga izdaja dnevov razširila na udeležbo j drugih evropskih držav. Do s e®" so uradno prijavile udeležbo. P® leg Italije, še Avstrija, BeiffP' ČSSR, Danska, Francija, Zahod*" Nemčija, Velika Britanija, Irs..' Holandska, Romunija, Špan*!®’ Švica in SZ, ki bodo navzoč® več ko 60 filmi, posvečenimi ničnim, gospodarskim in drug*® problemom njihovega kmetijstv®‘ Prijavila se je tudi Kanada.
CAMBRIDGE, 7. — Jane in ter Fonda sta dobila nagrado j najslabša igralca, ki jo običaj podeljuje satirična revija J* vvardove univerze »Lampoon*-Revija je objavila tudi se*®* desetih najslabših filmov. V f*® «Easy Rider* je Peter Fonda ( bil nagrado kot najslabši igraJ* Nagrado za najslabšo igralk® dobila Jane Fonda bodisi za s' je igranje kakor zaradi tega. * se je poročila z Rogerjem V®* mom. Mia Farrovv je označb za najslabšo igralko v stiaf*® vlogi.
O. IllcJJd 17/VI
NAMIZNI TENIS
ZADNJA VEST
ODBOJKA
MOŠKA D LICA
3. AMATERSKA NOGOMETNA LIGA
Sonja Milič (Kras) Trinajsta tekma usodna Enajsterica Primorja ne popušča
za predstavnike Zgonika
italijanska podprvakinja
Kasno ponoči smo prejeli razveseljivo vest, da je Mili-Ceva, članica Krasa, osvojila na italijanskem državnem namiznoteniškem prvenstvu v mggiju drugo mesto in s em naslov italijanske podpr-^akinje med naraščajnicami.
^rvo mesto je osvojila Mar-c°nijeva od turinskega CUS.
Dmgo mesto v državi po-meni za predstavnico zgoniš-občine tem večji uspeh, er se s tem športom ukvarja *e malo časa.
. Miličeva bo danes nastopila ® tretjekategornicami.
Mladi Sonji, kot tudi njene-u društvu, za izredni uspeh iskreno čestitamo.
tt**,u»ii«ix«niniin«iiiiiiiiiiiiiiiiiHiim„„milll„IIIIIMJI1JUUtIimilIM||I|II||IJ|||||11|1||1M||||111||||II11I|M|||
^PRVEM DNEVU DAVISOVEGA POKALA
Jugosla vi ja-Poi jska 1:0 Italija-Češkoslovaška 0:1
s,^UGLIASCO (Turin), 7. - Če dno, ov®ška vodi z 1:0 po prvem e,. J"-11 srečanja z Italijo v okviru ny>v -e B skupine teniškega tek-’anja za Davisov pokal. Po ne-^.‘Cakovano ostrem odporu in odlič-lgr’ mladega Massima Di Do-(0.,® je zmagal Jan Kodeš s 3:2 6a„-’	3:6, 6:4, 6:1). Drugo sre-
Posameznikov so morali za-** dežja odgoditi.
•;.r.	v	« # *
^ARibor, 7. — V Mariboru po jSJ?® dnevu (po enem srečanju! Spanja za Davisov pokal vodi ^oslavija proti Poljski z 1:0. V
Drv
ju en? srečanju posameznikov je ftvK 0Van ^Pear odpravil Poljaka
S:2) nhyka s 3:1 (6:0’ 3:6' 6:0’ r»di + rug0 večanje so morali za-
radi t g° sreeanje so morali tih •> ,e Prekiniti pri stanju v liatf1 ^	2:6, 6:2) v korist
p”. Gasioreka. V četrtem nizu v trenutku prekinitve vodil •"Slovan Franulovič s 5:3.
NOGOMET
t*>k i^na^nem kolu za italijanski Kala j v Vareseju Bologna prema-domači Varese 1:0 (0:0. hm tekmi pa je Cagliari z go-Kal £feneJa v 25. minuti d.p. prema-v torino z 1:0.
* # #
V
fovn ^p^teljski tekmi je NK Sara-bratu ,anes v Sarajevu premagalo (2-1) ko moštvo Palmerais s 4:1
&an«s začetek tečaja v minibasketu pri Boru
ban
"liniK s se **° zatel tečaj Bora v Uka i^ketu. Vsi naraščajniki let-in mlajši, kf bi radi gojili čaj . ,°> se lahko vpišejo na ta te-di0j,K| "o dvakrat tedensko, na staja „ ‘Prvi maj*. Vpisovanje pa *»čr*?S!ttvno: Prideš na stadion in
16. j.* *>o ob sredah in petkih od
do i8
ure.
ODBOJKA
v zaostali tekmi B ligre
J nedeljo Sokol-Zarja
zaostalo srečanje ženske-^“ojkarskega prvenstva B lige
bodo po sklepu odbojkarske federacije odigrali to nedeljo. Tekma Sokol — Zarja bo na sporedu v nedeljo, ob 15. uri v Nabrežini.
Atletski odsek SZ Bor organizira
ATLETSKO TEKMOVANJE za dečke (letniki 1955, 1956 in 1957) in sicer v tekih na 1.000 m in 80 m, metu krogle (4 kg), metu granate (0,5 kg) in v skoku v daljino.
Tekmovanje bo v nedeljo, 10. maja 1970, v Repnu, ob 10. uri zjutraj. Udeleže se ga lahko tudi neregistrirani in nevčla-njeni tekmovalci. Vpisovanje pred tekmovanjem.
ACEGAT — KRAS 3:1 (15:12, 15:17, 15:8, 15:9)
ACEGAT: Riccardi, Del Bianco, Olenik, Štolfa, Marchioro, Zancola, Matteucci, Giugevich, Pintarelli.
KRAS: Guštin, Škrinjar, D., B. in L. Milič, Škrk, Drasič, Simoneta, L. in M. Budin.
SODNIKI:	Marcon, Pimazzoni,
Gortan.
_ Po dvanajstih zaporednih zmagah je Kras v sredo položil orožje pred ekipo ACEGAT in tako je postalo vprašanje prvega mesta zopet odprto. Bržkone bo prav neposredno srečanje med Krasom in CSI odločalo o odhodu na kvalifikacije za vstop v C ligo.
ACEGAT je v tej tekmi zaigral res odlično, zlasti v ob-ainbi (v bloku in v polju) in je branil tudi res «nemogoče* žoge. Vms ni in ni mogel spraviti na tla žog, kljub močnemu tolčenju. Sicer pa so bili tudi tolkaci ACEGAT zelo nevarni, zlasti je spravljal v obup razburjene Krasove igralce levičar Pintarelli. ACEGAT zasleduje letos le prestižne uspehe, ker bi tudi v primeru osvojitve prvega mesta zaradi finančnih težav ne odšel v višjo ligo. Zato pa se je tako zagrizeno boril prav proti Krasu, če pa se zmagovito moštvo odpove napredovanju ga zveza kaznuje z nazadovanjem v promocijsko ligo. Prav zato se je ACEGAT tako zagrizeno boril le v tej tekmi proti Krasu.
Zgoničani so se zavedali pomena te tekme in so zato nastop'!1 z določeno živčno napetostjo. Poleg tega so igrali v zelo tesni in nizki telovadnici v Rocolu, v kateri se niso znašli. Res pa je tudi, da ekipa ni zaigrala tako ubrano in požrtvovalno kot običajno. V četrtem setu bi tako krasovci vsekakor lahko zmagali, čeprav je ACEGAT vodil ves čas. V najpomembnejšem trenutku tekme pa je moral Guštin zaradi rane nad očesom zapustiti igrišče in to je slabo vplivalo na razpoloženje ekipe. Razen tega je še sodnik posegel vmes s svojimi dvomljivimi odločitvami in usoda Krasa je bila tako zapečatena.
V	1. setu je imela pobudo Dragičeva ekipa, toda obramba Tržačanov je kmalu pokazala zobe. ACEGAT je nizal točke in je pri stanju 14:7 celo zapravil set-žogo in je nato šele po šestih menjavah servisa osvojil niz.
V	drugem setu so Tržačani vo-
dili z 8:3 in 10:5, nato pa niso po 24 menjavah servisa osvojili niti točke. Kras je prešel v vodstvo 13:10, po zapravljeni set-žogi dovolil vodstvo Tržačanov 15:14, vendar je končno le nanizal še iri točke.
Ko so vsi pričakovali konec krize krasovcev je ACEGAT s sijajno i-gro povedel z 12:3 in zaostanek je bil prevelik, da bi ga gostje nadomestili.
Zadnji niz je bil dramatičen. ACEGAT je že vodil z 10:2, ko je Kras z izrednimi akcijami znižal na 10:8. Vse je govorilo v prid zgo-niški ekipi, ko je Guštin prejel u-darec žoge v očala in je moral krvavega obraza zaradi rane zapustiti igrišče. Pri 12:9 je sodnik «spregledal» veljavno žogo na nasprotni črti in je nato zaradi začudenja Zgoničanov nad tako odločitvijo še opomnil dva krasovca. To je zgondško ekipo potrlo in je tako letos prvič zapustila igrišče premagana.
bs
Union — Primorje 0:3 (0:1)
Tekma med Unionom in Primorjem, ki se je končala z zmago Pro-sečanov, ni bila zanimiva. Podlo-njerci so skušali obdržati poraz v častnih mejah. Union je usmeril svoje moči na nadziranje nasprotnikovega napada v upanju, da ga bo nevtralizira] ter tako morda iztržil točko. Prve pol ure so Pod-lonjerci dobro igrali, nato pa jim je zmanjkalo moči in pobudo so prevzeli Prosečani. V 16. min. je za Union dosegel Nadlišek gol, ki ga _ je sodnik razveljavil, ker je žvižgal prej kot je šla žoga v mrežo. Nadlišek je kmalu nato še enkrat silovito streljal proti vratom, a je vratar Prosečanov lepo librami. Ves prvi polčas je Primorje napadalo, pri tem je pa imelo kaj malo uspeha, kajti podlonjerska o-bramba je bila še kar na mestu. Nevarnejši pa je bil Union, ki se je posluževal hitrih protinapadov in je ogrožal ne preveč solidno obrambo Prosečanov. To hibo pa je Primorje ublažilo predvsem s svojim napadom ter sredino igrišča, kjer so bile akcije domačinov največkrat prekinjene. Svoj prvi gol so Prosečani dosegli v 38. min. p. p.,
Lipott je streljal iz kota na glavo prostega Hervatiča, ki je žogo z lahkoto poslal v mrežo. Gol je bil sicer lep in neubranljiv, lahko pa bi ga tudi preprečili, ko bi Unionovi igralci krili nasprotnike, ne pa jih pustili proste.
V drugem polčasu je Union povsem odpovedal, poznala se mu je utrujenost, predvsem pa pomanjkanje kondicije. Blesteli so le posa mezni igralci, najboljši je bil Kra-merstetter. Najnevarnejšo akcijo so izvedli v 15. min., ko je Lafata zadel prečko. Drugače pa skoraj niso prišli v kazenski prostor Primorja. Prosečani so rezultat podvojili koj v 3. min.: zopet Lipottov strel iz kota, vratar Pavatič je žogo sicer odbil, toda le do Zužiča, ki jo je med kopico igralcev poslal z nekaj metrov v mrežo. Tretji zadetek je dal v 27. min. Vergi-neila, ki je žogo prejel po daljšem podajanju med Prašljem in Buzzinom. Za ta gol je odgovoren edinole Čok, ki je zapustil svoje mesto v obrambi. V glavnem pa je Primorje zasluženo zmagalo, kajti predvajalo je boljšo skupno igro. Union pa je še enkrat pokazal, da se zna zagrizeno boriti ter bi lahko
dosegel še marsikatero zmago.
Radi
Primorec — Stock 2:3 (1:1)
Srečanje med Primorcem in Sto-ckom je bilo razburljivo in zanimivo. Zmagali so Tržačani, ki so blesteli predvsem v nenadnih protinapadih, medtem ko je imel Primorec zopet smolo pri zaključevanju svojih akcij. Vsa teža napada je slonela na njegovih ramah, toda v ospredju mu manjka realizator, ki bi zaključil delo tovarišev na sredini igrišča. Po dolgem času pa je zopet izstopil Pavel Kralj, ki je tokrat dosegel kar dva gola, prvega pa celo že v 2. min. igre. Bolj netočen je bil B. Čuk, ki je dobro igral, je pa nekajkrat zadel drog. Poznala se je odsotnost Milkoviča v obrambi, ki je bil prejšnjo nedeijjo izključen zaradi u-govorov. Branilcem je tako zmanjkala glavna opora. Svoje gole je Stock dosegel drugega za drugim, in sicer enega v 35. min. prvega polčasa, ostala dva pa v 2. in 20. min. drugega dela igre. Razdalje pa je skrajšal za Trebence znova P. Kralj, in sicer v 35. min. Primorec je upal, da bo do konca igre do-
------------o— .	—..... t'- t' y	O	vet i/i lcumu jc UJJcll, Ud UU UU KUIlCd Igre UC
“"""""'"""""H" ‘""""""""ni"'"   milil   iiiiiiiiiiiiiihmiiiii   umil,ii„ii„i„i„iii„miiiiii,mu
Feijenoord - Celtic: invazija navijačev s severa
Finalno srečanje tekmovanja za | se ga tako natreskala, da nista več 1 stov, 12 častnikov, 30 podoficirjev, pokal evropskih prvakov v Milanu | našla vrat svojega hotela in sta | 10 tolmačev, 10 radijskih vozil, 10 med Feijenoordom in Celticom si- zaspala kar na pločniku — pred j patruljnih vozil in 2 avta, ki sta
hotelom.	------ '—■- ■
"""•"""""''"""""""""""mmmmmuiniiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiii.....
V ŽENSK! ODBOJKARSKI C LIGI
Bor B odpravil PAV
BOR B - PORZIO 3:2 (8:15, 15:9,1 povedel s 7:2, nato je nekoliko po-8:15, 15:7, 15:11)	pustil (8:8), vendar pa so nato
BOR B: Švagelj, Kalan, Bolčina, I <<Plave» le osvojile končno zmago. Čandek, Švab, Ozbič, Kodrič Pa-1 . v nedeljo bodo «plave» igrale pro-
*	’	tf lnunomil foTinni+l» nurmrml,.«
hor.
PORZIO: F. in S. Tamburimi, Cosatti, Maffei, Gorasso, Pauluzzi, Eliero, Bladossera, Leo, Colautti.
V tekmi, ki je odločala o zadnjem mestu C lige, so borovke 0-svojile še dve točki. Tako imajo zdaj enako število točk kot Videm-čanke, vendar s tekmo manj. Tako so izboljšale svoje možnosti za rešitev.
Kljub zmagi pa niso zaigrale tako kot znajo, saj bi bil sicer izid čistejši. Pohvaliti pa moramo Bolčino-vo, zlasti za njene posege v obrambi. V prvem nizu so «plave» igrale slabo in so se vglavnem okoriščale le z napakami nasprotnic. Slabo so prestrezale prve žoge in niso gradile igre. Poraz je bil zato neizbežen. V drugem setu so igrale preprosteje, brez tolčenja in ta sistem je bil uspešnejši. V tretjem nizu je Porzio vodil že z 12:2, ko je Bor B osvojil s hitro igro sedem zaporednih točk, toda pri tem je tudi ostal. S hitro igro je Bor nadaljeval tudi v četrtem nizu in je povsem zmedel nasprotnice. V petem pa .je
ti glavnemu favoritu prvenstva, e-kipi OMA, proti kateri bodo morale pokazati vse svoje znanje, saj bodo ob koncu prvenstva morda odločale že točke setov.
INKA
V zadnjem kolu šahovskega turnirja miru so bili doseženi naslednji rezultati: Ničevski — Brow-ne 0:1, Korčnoj — Parma 1:0, Gli-gorič — Ghitescu 1:0, Marovič — Hort remi, Bertok — Minic remi, Kovačevič — Smislov remi, Petros-jan Fischer remi, Udovčič — Iv-kov 0:1, Uhlmann - Kurajica prekinjeno. Ta partija se bo nadaljevala jutri.
Stanje po 17. kolu je naslednje: Fischer 13, Gligorič, Hort, Korčnoj in Smislov 11, Petrosjan 10 in pol, Minic in Ivkov 9, Bertok in Kovačevič 8 in pol, Uhlmann 7 in pol, Browne 7 (1), Kurajica 6 in pol (1), Parma in Ničevski 6 in pol, Marovič 6, Udovčič 5 in pol.
cer ni zvabilo na tribune S. Sira preveč italijanskih gledalcev, zato pa je vladalo za to tekmo zlasti na Škotskem in Nizozemskem izredno zanimanje. Prav zato so bili Milančani priče v sredo v svojem mestu izredno slikovitim dogodkom, kakršnih nogometne kronike ob takih priložnostih še niso zabeležile.
Tekmo si je ogledalo 65.000 gledalcev, od katerih pa je bilo kar
50.000	Škotov in Nizozemcev. Ti so prispeli v lombardsko prestolnico s
1.000	osebnimi avtomobili, 4 poseb nimi vlalki, 150 avtobusi in kar 275 posebnimi letali, ki so spremenila milansko letališče v pravo velikansko razstavo letal. V dolgih vrstah so stali s krilom ob krilu 70-metrski DC 8 z 200 sedeži, Britannie s 180 mesti, mali Viscounti, Caravelle, Boeingi 707 in 737, DC 9 itd. Prispeli pa so tudi štirje ogromni Tu-polevi iz Jugoslavije, ki so pripeljali Škote.
Že na letališčih je bilo videti, da je precejšen del te množice sprt z osnovnimi zakoni o zemeljski težnosti, kajti (zlasti Škoti) so si že med potjo «mazali» grlo z whisky-jem (vsaj vsak tretji Škot ni bil trezen). Da so bili nekateri pri tem tudi precej borbeno razpoloženi dokazuje dejstvo, da se je neka skupina Škotov stepla med seboj kar potem, ko je izstopila iz letala in le čudežu je pripisati, da niso še vrteči se vijaki kateremu posneli glave z vratu. Ti incidenti, ki so sledili prihodu doslej največje letal-sko-nogometne flote v zgodovini sveta, so v naslednjih urah temeljito zaposlili milanske zdravnike. Do večera je 250 severnjakov povsem napolnilo prosta mesta milanskih bolnišnic, vendar je bilo to pretežno posledica dejstva, da so Škoti ugotovili, da je whisky v Italiji cenejši kot pri njih doma, isto pa tudi Nizozemci za vino in pivo. Poleg tega pa je tudi 30-letni Škot John Dolan padel pod tramvaj in se zdaj bori v bolnišnici za življenje. Neki feije-noordovec je padel z barvami njegovega kluba in gesli okrašenega spomenika Vittoriu Emanuelu in si je razbil lobanjo. Nekega tretjega so zadnji hip potegnili s tračnic podzemeljske železnice.
Ker so nekateri navijači prispeli že dan pred tekmo, v Milanu v hotelih seveda ni bilo več prostega mesta. Mnogi so zato prespali noč v avtobusih, okrog S. Sira pa je zraslo pravo «cigansko mesto šotorov, prikolic, nekateri so spali kar na tleh v spalnih vrečah, Škota John Collins in Frank Coyle pa sta
Središče Milana je bilo dva dni povsem zatrpano z navijači, ki so v velikih skupinah s trobentami, rogovi in z dudami glasno pričali, za kateri klub navijajo. Nizozemce je vodil dekan njihovih navijačev, 81 letni Fred Kienzler, ki je že 71 let strasten feijenoordovec. Celti-covci (med katerimi so nekateri prispeli celo iz Los Angelesa) pa so raje svoje predtekemske ognjevitosti tako vneto zlivali z whiskyjem, da je tega zmanjkalo že v popoldanskih urah in so morah novo pijačo na vrat na nos voziti iz Brescie V neki bar s 30 sedeži se je natrpalo kar 200 Škotov, in ko je prispela policija je bil lokal še najbolj podoben prostoru po kakem bombnem atentatu. Policija je imela z iskanjem krivcev seveda težave, saj Škotov ni nihče razumel, kajti skoraj vsi so govorili le malo znano narečje nekega svojega klana. Na vsa vprašanja so Škoti odgovarjali z edinim italijanskim stavkom, ki so ga znali: «Viva il papa». Pristaši Celtica so namreč vsi fana tični katoliki.
Policija je sploh opravila izredne napore, da bi obdržala red: okrog stadiona je bilo na svojih mestih 450 mestnih stražnikov z 20 radijskimi vozili, 30 furgond in 40 motocikli. Policija pa je «mobilizira!a» za to priložnost 800 dodatnih polici-
“v
Šved Ove Kindvall, ki je dosegel za Feijenoord zmagonosni gol v tekmi s Celticom, je zbudil veliko pozornost italijanskih nogometnih strokovnjakov. 27-letni Kindvall bo namreč najnevarnejši nasprotnik Italije v švedski reprezentanci, s katero se bodo «azzurri» pomerili
sproti odvažala v bolnišnico tiste, ki jih je alkohol preveč zdelal.
Na stadionu samem je bilo vzdušje temeljito ogreto že pred začetkom tekme. Navijači so imeli obleke, majice, klobuke, robce in drugo, v barvah svojih klubov. Ker si vsi teh rekvizitov doma niso u-tegnili nabaviti, so se nekateri do mači «trgovcij> hitro znašli in so prodali na tribunah Nizozemcem veliko število belo-rdečih klobukov, (čeprav je na njih pisalo «Forza Bari*). Znašli pa so se tudi tisti, ki so speljali po tajnih kanalih pra ve tihotapske akcije in so prodajali na tribunah (seveda «ilegalno») pivo in vino kar v «kantah».
Ob tej priložnosti pa niso prišli na svoj račun le domači ljubitelji lepega nogometa, ampak tudi «le-Pih oblik*. Med gosti je bila namreč cela vrsta visokoraslih Škotinj, pa tudi zastopnice dežele sira in mleka so bile v svojih res minimal nih mini krilih na moč prikupno zaobljenih oblik. V škotskem tabo ru pa le ni veljalo vedno si ogledati le nog nižje od krila, kajti često se je višje nad krilom bohotila košata, rdeča brada kakega Mc Cor-mica.	,
Po tekmi je bil pravd problem, kako odpraviti vso to množico iz Milana demov. Na letališču so šele po 24 urah uspeli spraviti v zrak zadnje letalo tega nogometnega zračnega mostu, čeprav so startala tesno drugo za drugim. Na milanskem letališču so prodali letalom nič manj kot 9 milijonov litrov ke-rozena, s pristajakrmd taksami so zaslužili 90 milijonov lir: nekateri pa so že izračunali, da so navijače stale vozovnice skupno nad milijardo lir.
čeprav se je eno moštvo vračalo domov' zmagovito, drugo pa poraženo, so bili v bistvu vsi navijači zadovoljni, saj so bili priče res lepemu in prav do konca napetemu srečanju. Najbolj razočarani so bili morda še gostitelji, domačini: Italija je bila namreč verjetno edina evropska država, v kateri ni bilo neposrednega prenosa tekme. Prvič v zgodovini tega tekmovanja!
Še dva dni do svetovnega košarkarskega prvenstva
• Američani bodo trd oreh m vse v Ljubljani. Videl sem jih pred
-------------------------1 dvema dnevoma v Gorici v tekmi viie Po danaSntom »tani,,
n.i.	TWA Mlg“2srsžel
Seveda to ni najboljša reprezentanca ZDA. Kot je znano, Američani ne polagajo velike važnosti na svetovno prvenstvo in navadno pošljejo kako moštvo ali «coUeoe». Tokrat bo nastopila izbrana ekipa vojakov, ojačena z dvema igralcema, ki nastopata v Italiji, to sta Wil-liams in Isaac.
To reprezentanco sestavljajo dobri igralci, med katerimi sta bivša olimpijska reprezentanta Silliman in Washington. Največja privlačnost pa je center (ki igra tudi zunanjega igralca) Hillman, ki ima osebni rekord v skoku v višino 2,13 m. Hillman je v Gorici zabijal v koš na vse načine in je pri tem navduševal občinstvo. Dotikal se je z rameni koša, zabijal z obema rokama nazaj, naprej, s strani Skratka že pravi ishow» v ogrevanju. Poleg Sillimana, ki je zelo koristen, me je presenetil *play maker» Brodg. To je izredno hiter igralec, s popolnimi tehničnimi prvinami. Preigrava z desno in levo roko, podaja z neverjetno naglico (tudi v najtežjih položajih), vodi skoraj vse protinapade. Naj omenim le, da sta Isaac in Williams sedmi, oz. osmi igralec reprezentance. Wolf (bivši član Simmentha la je deveti ali deseti). Že to dej-s'vo nam jasno priča o moči Američanov.
Igra Američanov: v obrambi igra jo vedno pressing po vsem igrišču. Napadajo s kroženjem žoge v polkrogu in sicer z 2-1-2. Ne napadajo z zapletenimi kombinacijami, temveč z enostavnimi igrami dvojic, kar pa zahteva izredno osebno teh niko. In prav v tem so mojstri
Torej bodo osvojili prvo mesto7
Morda ne. ker se ne bodo znašli z evropskim sojenjem, proti evropskim moštvom. Seveda pa bodo prikazali moderno košarko, ki bo navdušila vse:-tehnike in preproste gle dalce.
V LJUBLJANI
Tek prijateljstva
V Ljubljani so zaključili prijave za tekmovalni del pohoda po poteh tovarištva in spominov, s katerim bodo športniki Slovenije počastili 25-letnico osvoboditve. Za partizanski marš je prijavljenih 29 moških ter 14 ženskih ekip Za štafeto zmage 3X1000 metrov 87 ekip, za 3X600 metrov pa 41 ekip. V teku prijateljstva bo nastopilo 33 mestnih reprezentanc iz vseh delov Jugoslavije. Po današnjem stanju prijav
; segel izenačenje, kar pa mu ni uspelo. Morda bi točko tudi zaslužil, kajti predvajal je dobro igro, imel pa je okrnjeno postavo, ki ni zdržala do konca tekme.
Radi
Vesna B — COOP 5:3 (1:1)
Gotovo glavni «junak» te tekme je bil sodnik, ki je v drugem delu igre enostavno pokvaril srečanje; izključ*? je kar tri igralce in dosodil neumestno enajstmetrovko proti Križanom, ter vznemiril igralce in občinstvo.
Križani so zaslužili zmago. Lepo so gradili igro na sredini igrišča, kjer je bil tudi tokrat najboljši estari* Renato Košuta, ki je skrbno zalagal s točnimi podajami svoje napadalce. V prednji vrsti je dobro zaigral tudi Švab, ki sicer preveč preigrava. Proti COOP pa je zaigral nesebično in je dosegel tudi tri lepe gole. Sicer pa je celotno moštvo igralo skrbno in lepo.
Vesna je takoj potisnila nasprotnike v kazenski prostor. Igralci COOP so se hladnokrvno branili in sprožili so tudi nekaj nevarnih protinapadov. Križani pa so trdno držali vajeti igre v svojih rokah in so tudi zasluženo prvi prešli v vodstvo s Švabom. Malo pred koncem pa so nasprotniki izenačili.
V drugem polčasu se je začel sodnikov «show*. Igralci so se vznemirili in igra se je poostrila. Kmalu je padel gol. Sodnik je dosodil prosti strel za Križane. Branilci COOP in tudi Križani so se neokretno pripravljali na ta strel. Tedaj pa je Renato Košuta izkoristil zmedo in streljal v vrata, 2:1. To je raztogotilo nasprotnike, ki so obkrožili sodnika in protestirali in sodnik je izključil enega igralca. Da bi popravil storjeno napako je nato dosodil enajstmetrovko proti Križanom. Nasprotniki niso zgrešili in stanje je bilo 2:2. Cesare Sulčič je nekaj rekel sodniku in ta je izključil še njega.
Kljub vsemu temu pa je Vesna uredila svoje vrste in držala vajeti igre v svojih rokah. Igralci na sredini igrišča so koristno gradili igro in tako so Križani dosegli še tri gole: dva Švab, enega pa Zdravko Košuta.
Nato pa so tudi nasprotniki dosegli še en gol in tekma se je končala pri stanju 5:3 za Vesno B. Prej pa je sodnik izključil še enega igralca COOP.
Križani so zmago povsem zaslužili, saj so bili znatno boljši od svojih nasprotnikov.
b. L
Zarja — Tecnoferramenta 3:0
(1:0)
Tekma ni imela več nobenega pomena za lestvico, a je bila zanimiva (ne po prikazani igri) ampak po načinu kako se je odvijala.
V prvem polčasu se Zarja ni znašla in povezava med posameznimi igralci je bila zelo pomanjkljiva. Tako je prišla do izraza nasprotna ekipa, ki pa svoje premoči ni znala izkoristiti. Polagoma je Bazovcem uspelo prevzeti vajeti igre v svoje roke in proti koncu polčasa tudi povesti. V drugem delu igre je Tpcnoferramenta popolnoma odpovedala in je dopustila Zarjinim igralcem, da so razpolagali z igriščem po mili volji. Zarja je tako dosegla še dva zadetka, moralo pa bi jih biti še več, če k tem prištejemo kar pet edinstvenih priložnosti, ki so jih i-meli njeni napadalci Prvi gol so Bazovci dosegli r 44. min. prvega polčasa. Žagar je z leve strani podal na sredo, kjer je žogo _ preusmeril prati vratom Valentič. Usnje pa ,ie prestregel nasprotni branilec, ki ga je poslal proti prostemu Kalcu Iz razdalje dveh metrov pa je bilo temu nemogoče zgrešiti »Belo-rdeči* so podvojili rezultat v 22. min. d. p. Akcija Žagarja, ki je preigral nasprotnika ter podal Valentiču. Strel in žoga je šla minv presenečenega vratarja v mrežo Zadnji gol je dosegel Žagar Iz ugodnega položaja je prišel do zadetka, kate-tega je zasledoval skozi vso tekmo.
f. v.
roman slovenskega naroda
'53.
Ilustrira dr. R. Hlavaty
Judenburg
Ža. .^riij ga je pri tej misli rana prenehala skeleti, zato '"'Ofco k® hu-le zaskelelo v možganih. Torej vedo, kdo sem?
s
, »e bi vedeli... smešno! Mdbius in drugi rablji maršba-si že brusijo zobovje; namesto da bi viseli ti, bo a C. °n sam s tovariši vred. Poceni, prepoceni... Namesto ^del, da bi doživel vstajenje, ki gotovo ni več daleč. ^ ve, ali ga bodo še pustili k sobratom ali pa ga bodo l*i 8a Odvedli za plot? Lažje bd bilo umreti skupaj s tova-i i "■ Spomnil se Je svoje žene, svoje hčerkice... Da, tako j4 :• Toda ali je res vsako upanje zaman? Volja do ždvlje-!„ f* v njem še silna, močna, nezlomljiva. Zdaj je že, kar iii Mogoče so pa drugi izkoristili zadnjo priložnost in so Ubijem. Prav
Ih . Ubijem. Prav na rahlo se mu je začelo svitati, kako Pallr nagovarjal. Takrat se mu je to zdelo tuje, nedo-letZ0, Skoraj izdajalsko. Zdaj mu je bila misel na bog pri-• Mogoče bi se človek nekako izmotal...
!h kratkem preudarku Je mignil strežniku Jančarju. NI lcer dobro poznal, toda zdel se mu je tak, kakor sto in
sto, tisoč in tisoč drugih Janezov, sredi katerih Je toliko let živel in ki so bili vsi siti vojne. Mogoče bi bilo pametneje Poklicati komandanta izolirnice, Kozarja in se z njim naravnost pomeniti. Ta bd mu lahko več pomagal, če bi hotel. Če bi hotel...? Skoraj ni verjetno! Poznal ga ni dobro, potem je šarža, dolgo se že potika tu po Judenburgu. Izdal bd ga gotovo ne, a pomagal bi mu najbrž tudi ne. Jančar pa se tako sočutno obrača vanj, kadar ga kdo ne vidi. Pogledal je okrog sebe; do druge vrste je daleč, na desno od njega pa leži neki Kočevar, Id skoraj vedno spi od slabosti Tega se ni treba bati. Zato se je odločil in rekel strežniku •
«TH, mislim, da si poštenjak. Meni gre za glavo, o tem si se lahko sam prepričal malo prej, ko je bil zdravnik tukaj.
Ali bi mi pomagal, da se spravim od tod, dokler je še čas?» Govoril je tako tiho, da se je bal, da bi ga Jančar ne razumel
Jančar je pobledel, pogledal po bližnjih posteljah in se nato skrčil kakor jež. Hafner je takoj sprevidel, da je zadel na pravega človeka.
«Torej mi boš pomagal...?« je šepetal Hafner dalje.
«Bi — a kako...?» je bolj z očmi kakor z usti odgovoril strežnik.
«V skladišču je gotovo kaj obleke. Samo do nje mi pomagaj, drugo bom že sam opravil. Zvečer v temi,..»
»Težko, ker je taborišče zastraženo!« je šepetal Jančar
«To je moja skrb...«
Kar sta govorila, sta si potrdila z očmi, nato ga je Jančar pustil samega. Ko je odhajal, so mu še dolgo sledile Kočevarjeve na pol odprte mrtve oči. Hafner je bil zadovoljen in se je takoj vdal novim načrtom. Komaj je opazil, kako se je njegov sosed že čez nekaj časa z veliko težavo skolovratil iz postelje in odšel iz spalnice. Tudi potem, ko se je mož vrnil, se Hafner ni zmenil zanj. Moj bog, saj ima duša komaj še streho. Toda kako ga je zapeklo, ko je čez nekaj časa Jančar prišel mimo njegove postelje in mu zašepetal:
«Ne morem, izdana sva; ta je povedal komandantu...«
Njegove oči so mignile proti Kočevarju.
Kaj je neki tega siromaka, ki je morda bliže smrti kot on sam, napotilo, da ga je izdal? Najbrž je tudi njegovo življenje polno grenkobe, njegova moč se najbrž lovi za zadnje rešilne misli, zraven pa sovraži tiste, o katerih sodi, da so močnejši kakor on. In to je njegovo maščevanje Ali’ pa zavedno rešuje Avstrijo — še zdaj, na svoji smrtni postelji...? z gnevom v srcu se je Hafner obrnil v stran.
Sicer bi pa Hafnerjev načrt najbrž tudi brez Kočevarja padel v vodo, ker je kmalu potem prišel v izolirnico generalmajor Votura, z namenom, da spraša ranjenega Hafnerja o njegovi udeležbi pri uporu. Votura je bil poslan v Juden-
burg zatreti upor in kaznovati upornike. Prvo je bilo žarach neodpornosti vojakov prehitro opravljeno, z drugim delom svoje naloge pa je cesarski odposlanec takoj začel, in sicer najprej po svoji lastni, preizkušeni metodi, da je s krivci govoria tako rekoč med štirimi očmi.
(Nadaljevanje sledi)
C. maja 1970
V PRISOTNOSTI PREDSEDNIKA DRAGUTINA H AR A M!JE
Slovesen začetek del na avtocesti Zagreb-Trst
Začetna dela zadevajo odsek Zagreb-Karlovac v dolžini 44 km - Živ promet na novem reškem letališču
ZAGREB, 7. — Danes so se pričela dela na prvem odseku bodoče avtoceste, ki bo povezovala hrvaško prestolnico z Reko in v doglednem času s Trstom. Prvi odsek zadeva 44-Kilometrsko progo od Zagreba do Karlovca. Predvidevajo, da bodo dela na njem zaključena čez dve leti.
Slovesnemu odprtju del so prisostvovali najvišji republiški predstavniki. Poseben poudarek je dala slovesnosti prisotnost predsednika izvršnega sveta hrvaškega »sabora* Dragutina Haramije.
Nova avtocesta, ki bo povezovala Zagreb z Jadranskim morjem, bo imela izreden pomen za gospodarske in turistične dejavnosti na severnem Jadranu. Proga spada v sistem velikih avtocest, ki povezujejo, ali bodo povezovale zahodno Evropo z vzhodno. Njen pomen je posebno velik za vso srednjo in severno Jugoslavijo, ker bo v veliki meri razbremenila novo avtocesto Nova Gorica - Šentilj, ki jo bodo pravtako začeli graditi.
Izgradnja avtoceste Zagreb - Reka bo zelo zahtevno delo, ker njena trasa poteka po hribovitem področju Gorskega Kotara. Bo pa prav gotovo zelo slikovita, posebno v bližini Kvamera.
Ilova avtocesta bo velikega pomena tudi za razvoj turizma na Kvameru in na dalmatinski obali. To bo postalo očitno, ko bo zgrajen odsek od Reke do Trsta.
Medtem sporočajo, da je novo reško mednarodno letališče na c-toku Krku že začelo delovati s polno paro. Predvidevajo, da bo letos pristalo na njegovi stezi okoli 270 letal «charter». V glavnem gre za posebne prevoze tujih turistov, ki bodo obiskali Dalmacijo. Prvo letalo »charter*, ki je postalo na letališču, je bilo franc^ko »kara-vela» «Pais basoue*, ki je pripeljal 85 francoskih turistov, ki se bodo zadržali v Omišlju in na Rabu.
V zvezi z valorizariio otoka Krka je treba še omer ti že znano pobudo izgradnje veHkega mosta, ki ga bo povezoval s kopnim čez otok Sv. Marka. Izgradnja tega mosta je bila že odobrena n zagotovljeni so bili tudi potrebni krediti. Novo reško letališče bo postalo še bolj rentabilno, ko bo zagotovljena direktna zveza s kcpnim. Do tedaj pa se bodo morali potniki posluževati trajektov, ki bodo pluli «non stop» na relaciji Črišnjeva (kopno) — Voz (na Krku nedaleč od letališča).
Svojo «ugrabi!°v» je pozdravljal s polno čašo v roki
KAMPALA (Uganda), 7. — Ugandska predsednik Milton Obote je danes izjavil v parlamentu, da je njegova vlada prepričana, da ni bil angleški diplomat Brian Lea, katerega so pogrešali tri dni, niiikoll ugrabljen. Obote je pristavil, da se je angleški diplomat zadrževal na nekem otoku v trenutku, ko so radijske postaje porivale javnost, nai posreduje vesti o njegovi usodi. V tistem trenutku je baje Lea pozdravljal radi jska obvestila s polno čašo v roki.
Predsednik Obote je izjavil, da
je bal Lea v skupini štirih oseb, ki so napravile izlet na neki otok jezera Victoria. Tja so odpotovale tri dni pred vestjo, da je angleški diplomat izginil brez sledu. Izletniki so izjavili nekaterim ribičem, da se je eden od njih hotel za kratek čas odpočiti na otoku. Prav na dan. ko se je razširila vest o ((ugrabitvi«, je četverica odplula s čolnom na otok Nkunze, kjer se je Lea zadržal z nekim drugim moškim.
Pred nekaj dnevi je diplomatova žena izjavila, da so štiri osebe u-grabile njenega moža izven sedeža visoke britanske komisije, kateri Lea pripada. Angleški diplomat je v Ugandi skrbel za reševanje zahtevkov po angleškem vizumu s strani temnopoltih angleških državi lanov, ki se želijo preseliti v Anglijo.
Slika z vrha vulkana Hekla pri Reykjaviku
REYKJAVIK, 7. — Vulkan Hekia na Islandu se je predvčerajšnjlim po 32 letih spet ((prebudil« in .je začel bruhati. Pojav je spremljal lažji potres. Vulkan, ki je visok približno 1500 metrov, je oddaljen I 720 kilometrov vzhodno od Reykja-
vika. Seizmografi v glavnem mestu so točno zaznali potresne sunke, radarji pa so pokazali, da je steber dima dosegel višino 15 kilometrov. Lava je v kratkih presledkih bruhala iz dveh žrel in lezla po pobočjih. Žreli sta med seboj od-
daljeni približno 1 kilometer.
Približno 15 kilometrov daleč od vulkana je električna centrala Bur-fell in ob njej stanovanja delavcev. Na stavbah so popokale šipe, vendar ni prišlo do večje škode ali žrtev.
BOTROVALA MU JE NAGLICA
Deželni zakon o izseljencih in zavrnjeni dopolnilni predlogi
Napetost v Švici se v pričakovanju referenduma zaostruje
V pričakovanju referenduma, ki bo 7. junija, se napetost v Švici čedalje veča, kar je popolnoma jasno, če pomislimo na važnost teh volitev in hude posledice eventualnega sprejetja Schvvarzenbachovega predloga. Zanimivo je, kakšna stališča so zavzele razne švicarske organizacije in ustanove v zvezi bodisi glede samih volitev bodisi glede predloga. Švicarsko javno mnenje se je ob tem dogodku razdelilo na dve fronti, med katerima lebdi tisk, ki samo registrira razna stališča, jih včasih komentira, le v izjemnih primerih pa tudi sam zavzema svoje stališče.
Zanimiv je dokument, ki ga je izdala švicarska evangelistična cerkev in ki so ga podpisali predsednik škofovske konference, škof Wonde-rach, predstavnik katoliške cerkve v Švici škof Kuery in predsednik I evangelistične cerkve Lavanchv. V
...........................................■■■■■■■■■>■..............mu...lunin...ninumiiu.um....mu......................................uuuuunim............
NEKAJ KILOMETROV OD MANILE
9 otrok in 8 odraslih umrlo zaradi letalske nesreče
Dvomotorno letalo se je s 4 potniki raztreščilo ob poslopje
MANILA, 7. — Do precej hude letalske nesreče je prišlo danes nekaj kilometrov daleč od mednarodnega letališča pri Manili na Filipinih. Majhno dvomotorno letalo vrste «piper aztec», na katerem so bile štiri osebe, je strmogl avilo in se raztreščilo ob poslopje, v katerem so živele tri družine Vsi štirje potniki so bili na mestu mrtvi.
Umrlo je tudi najmanj 13 stanovalcev poškodovanega poslopja. Med žrtvami je devet otrok.
Niso še znani vzroki nesreče. Neki očividec je baje izjavil, da je še med letom za letalom ostajal gost črni dim.
Letalska družba »Pacific Air-ways Corp* ni do sedaj izdala še nobenega poročila.
GENOVA, 7. — Natale Gotelli, 47-letni genovski špediter, se je štiri leta skrival v neki kleti, ker se je »bal* zapornega naloga, ki so ga izdali proti njemu zaradi namišljenega stečaja. Njegov brat Enrico je zaradi enake obtožbe presedel v zaporu štiri mesece. Včeraj je sodišče oba brata spoznalo za nedolžna, nakar se je Gotelli opo gumdl in zapustil svoje skrivališče.
NOUAKCHOTT, 7. — Prefekt mesta Aleg je javil, da živi v jugo-zapadnem predelu Mavritanije ženska, ki naj bi bila stara 170 let. Vest še nd utemeljena.
ma odpeljali v milansko bolnišnico, kjer so zdravniki izvedli nevarno operacijo. Njena prognoza je strogo pridržana.
MILAN, 7. — Maria Rosa Pilaiti, 2S-letna ženska iz Novare, je danes zjutraj dospela z zamudo na železniško postajo v Milanu. Nameravala je stopiti na vlak za Chiasso, ampak ko je prišla do perona, se je vlak že premikal. Zenska se je spustila v tek in skušala skočiti na zadnji vagon. To ji nd uspelo. Ženska je zdrknila pod premikajo (ti se vagon in, čeprav je voznik skušal ustaviti vlak, so jd kolesa neusmiljeno iznakazila obe stopali. Bolničar jd, kd so stalno na železniških postajah so takoj priskočili k ženski in Ji obvezali noge tik nad gležnji, kjer so jd kolesa odsekala stopala. Zensko so nemudo-
NEAPELJ, 7. — Stanje malega Rosaria Manne, ki ga je včeraj na pobočju Vezuva trikrat ustrelil slaboumni Ugo Angelini, se je danes nekoliko izboljšalo in zdravniki upajo, da ga bodo rešili. Karabinjerji nadaljujejo s preiskavo, da bi osvetlili še nejasne točke in ugotovili razloge, ki so privedli moškega do umora ženske, samomora in skorajšnjega umora otroka.
Truplo na pariški univerzi
PARIZ, 7. — Agenti pariške policije ((Brigade criminslle« so danes zjutraj na dvorišču pariške univerze v Quai Saint-Bemardu našli truplo mladeniča z azijskimi zna-čtlnostmi. Policija še ni ugotovila, kdo je mladenič, niti vzrokov njegove smrti. Možnosti so tri: nesreča, samomor ali umor. Zdi se, da se policija prepričuje, da je to nesreča.
VZNEMIRJENJE NA SCOTLAND YARDU
Irska IRA grozi Wilsonu z ugrabitvijo sina Gilesa
Premierovega očeta so prepeljali v predsednikovo rezidenco na št. 10 Downing Streeta
TYLER (Teksas), 7. — Podšerif v Tylerju Bill Miller je včeraj zapustil svoje delovno mesto in poklic, kljub temu, da je svoje delo opravljal z velikim veseljem. Pred dnevi je namreč moral aretirati svojo ženo Ruby, ki je sodelovala pn ropu neke banke. Njegov predstojnik Harlan Long je povedal, da je bil Miller res obupan, ko je odkril krivdo svoje žene. Sumil jo je že nekaj časa. Ko je zvedel, da je banko oropala skupina, kateri je načelovala plavolasa ženska, ki je takoj po ropu ušla z rdečim avtomobilom, se je odpravil domov in počakal ženo. Res je kmalu nato prišla v spremstvu kamionista, ki jo je slučajno pospremil, ker se ji je pokvaril avto. Miller je najprej temeljito presodil, ali je voznik tovornjaka kaj kriv, ko je pa ugotovil, da moški sploh ni sodeloval pri ropu, je aretiral samo ženo in jo odpeljal v urad. Kasneje je plačal zahtevano globo 5.000 dolarjev in izpustil ženo.
BRIGHTON, 7. — Po telefonskem obest lu, ki je v začetku tega tedna vznemirilo Scotiand Yard in v katerem se je izrečno govorilo o ugrabitvi očeta angleškega ministrskega predsednika Harolda Wil-sona, je sedaj na vrsti grožnja ugrabitve premierovega sina Gilesa VVilsona. Policija že budno nadzoruje mladeniča, da bi preprečila vsakršen poskus ugrabitve. Povod za te izredne varnostne ukrepe je bilo sporočilo, katerega je prejel angleški dnevnik «DayV Telegraph* in v katerem se je govorilo o možnosti ugrabitve mladega sina angleškega premiera.
Uredništvo «Dayli Telegrapha* je o tem takoj obvestilo slovito londonsko policijo. Na Scotiand Yardu ne verjamejo sicer, da bi bila grožnja utemeljena, toda kljub temu so sprejeli takojšnje varnostne ukrepe. Voditelji Scotlanda Yarda vedo namreč dobro, da se »Irska republikanska vojska* (IRA) navadno ne šali. Dopuščajo sicer možnost neslane šale kakega hudomuš-neža ,toda menijo, da je treba poskrbeti za primerne varnostne ukrepe.
Giles Wilson je sedaj star 21 let. Trenutno živi v Brightonu, in sicer v nekem zavodu v bližini mesta (ki je znano angleško obmorsko letovišče), kjer bo kmalu položil izpite za učitelja.
V obvestilu, ki ga je prejel «Dav-li Telegraph* je blo rečeno, da bodo irski uporniki ugrabili Wilso-novega sina, da bi dosegli osvoboditev dveh Ircev, ki sta bila aretirana v februarja zaradi po skusa nakupovanja orožja.
Scotiand Yard je takoj po obvestilu poslal v Brighton policiste s policijskimi psi. Zavod, kjer živi Giles, je močno zastražen.
Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v primeru Wilsonovega očeta, ki je živel do nedavnega skupaj s hčerko Marjorie v vasici Bisco-vey. Takoj potem, ko so prejeli grozilno sporočilo, je policija zastra-
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiNtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
ZGODOVINSKI SPOR 25 LET PO OSVOBODITVI IZ TABORIŠČ
«Judje so se uprli v getih in taboriščih na Poljskem!»
Izraelski zgodovinar Bauer odgovarja danskemu zgodovinarju, ki je evropskim Judom očital, da so šli v smrt fatalistično, «kakor ovce»
Ida Galli por. Cocco, ali Evelyn Stuart — znana protagonistka nič manj znanih filmov kakor »Gattopardo« in «La dolce vita*
€Judje v Evropi niso šli v uničevalna taborišča kot ovce, kakor si marsikdo misli, temveč ponosno, kot ljudje, ki so vedeli, da so izgubili vse in jim ostaja samo še šivi jen je. Vendar to ne pomeni, da ni bilo pojava judovskega odpora. Pač, le da se ta ni mogel razviti, ker potrebuje vsaka gverila podpore vsega prebivalstva, Judje pa so bili osamljeni in sami zase. brez te bistvene podpore*.
S to zgodovinsko tezo označuje Jehuda Bauer, profesor zgodovine na jeruzalemski univerzi, ob 25-letnici osvoboditve koncentracijskih in uničevalnih taborišč po zavezniških četah v Evropi, zadržanje judovskega prebivalstva do vala *noč in megla* in tdokončne rešitve judovskega vprašanja*, kot si ga je zamislil Himmler s pomočjo Eich-manna.
Judje, trdi Bauer, so se tudi upirali, toda v glavnem so to bili posamezniki, morda družine, majhne skupine. Vendar so odhajali v taborišča zavestno, marsikdaj so si pomagali, si vzajemno vlivali poguma in vedeli, da so izgubili že
vse, da jim ostaja samo še življenje in to ne za dolgo.
Bauer, ki je napisal knjigo v tem smislu, je govoril s skoraj tisoč preživelimi deportiranci in omenja, na primer, žensko, ki je v predmestju Vilniusa, v Pribaltiki, ušla množičnemu pokolu. Vrnila se je v geto in pozvala svoje tovariše, naj nemudoma zbežijo, ker da jim grozi nevarnost popolnega uničenja.
Tudi poljski Judje, nad katerimi so se nacisti prvi znesli, so ap-slali iz Varšave v druga mesta svoje kurirje in obvestili vse, da se pripravlja popolno uničenje judovskega prebivalstva. V mestu Tucztn je res izbruhnila vstaja, ki jo je vodil krajevni judovski odbor. Judje v poljskem mestecu niso imeli s seboj strelnega orožja in tudi niso vedeli kam ponj Razdelili pa so med prebivalstvo nad dva tisoč krampov, vil in drugega orodja in s temi napadli nemško garnizijo, ki je mesto obkolila. Po težkih izgubah je, delu judovskega prebivalstva uspelo prebiti nacistični obroč, ki so ga sklenili Nemci in u-krajinska ibela garda*. Več kot polovico Judov so tedaj pobili že
med prebijanjem obroča, tisoč na se jih je umaknilo v okoliške gozdove, kjer so jih po dolgih bojih poklali.
Ostalo jih je pri življenju samo 53 in jih Bauer intervjuval. Bo uer omenja tudi upore v taboriščih v Treblinki, Soriboru, Auschivitzu in Plaszotvu. Uspeli sta vstaji v Treblinki in Soriboru in večina jetnikov je preko žic ušla v gozdove, vendar so jih nemški vojaki in poljski belogardisti nekaj tednov pozneje iztaknili in postrelili do zadnjega.
Bauer verjetno odgovarja nekemu danskemu zgodovinarju, ki je Judom očital, da se zaradi svojega nacionalizma niso hoteli povezati z drugimi partizanskimi gibanji in šli fatalistično v smrt. Danec je namreč očital sionističnim voditeljem, da so v Evropi pozabili na judovsko brezpravno rajo in jo prepustili usodi, da so šli v smrt tkot ovce*. Omenja tudi Ano Frank in njeno družino, ugotavljajoč, da bi morda bilo bolj pozitivno, če bi družino v krvi uničili med uporom, kot da se je toliko časa brezupno skrivala in čakala na dopolnitev svoje usode.
aTa starega Wilsona. Ta pa ni bil nič kaj prepričan o utemeljenosti grožnje. »Ali si lahko predstavljate — je dejal — kaj bi ugrabitelji lahko napravili s takim starčkom kot sem jaz.* Zdi pa se, da je bil nekoliko preveč optimstično razpoložen, kajti neki neznani moški se je res prikradel v Wilsonovo hišo. Posrečilo se mu je celo priti v spalnico. Moški je moral zbežati, ker ga je zasačil neki policist. A-gentom se ni posrečilo, da bi ga prijeli.
Zaradi tega zagonetnega dogodka je policija sprejela skrajni u-krep: starega VVilsona je odpeljala v London ter ga izročila v varstvo sinu Haroldu, ki živi, kot je znano, v poslopju št. 10 v Downing Streetu.
Obtoženih pet oseb za umor Jablonskega
NEW YORK, 7. — «Visoka porota* države Pensilvanije je obtožila štiri moške in eno žensko, da so umorili znanega sindikalnega predstavnika Josepha Jablonskega. Obtožnica pravi, da je bil predstavnik ameriškega sindikata rudarjev ubit skupaj z ženo in hčerko z revol-verskimi streli 31. decembra lani.
Obtoženci so sedaj v mestnih zaporih v Clevelandu (Ohio). Sklep »visoke porote* bo sprožil postopek za izročitev obtoženih oseb v roke sodnijskih organov Pensilvanije. «Visoka porota* je zasedala dve uri ter je v tem času zaslišala več prič: nekega agenta FBI, nekega detektiva pensilvanske državne policije in okrožnega tožilca Jeso Costo.
Trije obtoženci, in sicer 36-letni Paul Gilly, 27-letni Claude Vealy ter 21-letni Aubran Wayne Martin so obtoženi, da so lastnoročno ubili Jablonskega in njegove svojce. Kdo pa je glavni krivec umora, še ni znano. Gillyjeva žena, 29-letna Annebte in njen 61-letni oče Silors Huddleston, bivši voditelj rudarskega sindikata, pa sta obtožena umora, ker sta direktno pomagala trem glavnim obtožencem.
Širijo se glasovi, da je bil Ja-blonski ubit po naročilu nekih sindikalnih krogov, ki so bili zaskrbljeni zaradi možnosti, da bi ubiti sindikalist utegnil obtožiti nekatere voditelje sindikata zaradi volilnih in drugih goljufij.
Določ«n datum procesa proti dvojici arabskih teroristov
ATENE, 7. — Proces proti dvema arabskima teroristoma, ki sta novembra lani pognala v zrak z razstrelivom atenski sedež izraelske letalske družbe »El Al», bosta sojena 24. julija.
Po eksploziji je izgubil življenje neki grški otrok, trinajst ljudč pa je bilo ranjenih in bosta arabska terorista sojena za »nameren umor*.
Kot je znano je palestinska gverilska organizacija pred nekaj tedni javno obsodila podobne atentate, ki so pri svetovni javnosti vedno izzvali ogorčenje in torej ustvarjali palestinskim gverilcem nasprotno javno mnenje.
Mladinca, 22-letnega delavca Elijo Dergara - Bedianana in 20-let-nega študenta Mansura Murada, bo sodilo posebno porotno sodišče v Atenah.
Veronski agenti odkrili zbirališči narkomanov
VERONA, 7. — Agenti letečega Oddelka veronske kvesture bo da-
nes odkrili dve zbirališči narkomanov in aretirali nekaj oseb, ki so narkomanom posredovale hašiš in druga mamila. že dolgo časa je policija zasledovala bodisi narkomane bodisi ((trgovce«. Na sled zbirališčem in narkomanom je privedel policijo 22-letni Roberto Leaso, ki se je pred nekaj dnevi predstavil v bolnišnico. Mladeniča je napadla nenadna slabost zaradi uživanja prevelikih količin hašiša. Ko je dospel v bolnišnico je sicer izjavil zdravnikom, da je iz obupa poskusil narediti samomor tako, da je zaužil trideset tablet uspavalnega sredstva. Vendar so zdravniki kmalu odkrili, kaj je Leaso v resnici zaužil in sporočili to policiji. Med preiskavo so agenti naleteli na dekle, ki je načelniku letečega oddelka povedala, kje se njeni tovariši zbirajo. Preiskava agentov se je razširila sedaj tudi na druge države, od koder so verjetno narkomani s pomočjo posredovalcev dobivali mamilo.
dokumentu je točno analiziran položaj, ki je privedel do predloga in napačna ekonomska in politična načela, ki so privedla do prevelikega popraševanja tujih delavcev. »Odgovornost teh napak mora nositi Švica sama in ni pravilno, da plačujejo davek za te napake izseljenci, ki so prisiljeni, da delajo v Švici. Ne smemo uporabljati tujih delavcev kakor rezerve, ki jih uporabljamo dokler jih potrebujemo, ko jih pa ne potrebujemo več, jih zavrnemo*, zaključuje dokument. V dokumentu samem se Cerkve lotevajo tudi manj občutenega problema »integracije*. Po njihovem mnenju je integracija izseljencev s švicarskim prebivalstvom mogoča, čeprav ne lahka, in zaželena. Pripravljene so pri tem sodelovati z vsemi pripomočki ki jih imajo na razpolago.
Med dogodki, katerim je italijanski tisk posvetil vse premalo pozornosti, mogoče tudi nekoliko zaradi «naglice», s katero se je pripetil, je deželni zakon o izseljencih in njihovih družinah. Zakonski osnutek je pripravila naša deželna u-prava na predlog strank KPI in PSIUP, deželni svet pa je zakon odobril že 10. aprila. Kakor smo prej rekli, italijanski tisk tega dogodka skorajda ni zabeležil, medtem ko mu je posvetil veliko pozornost izseljenski tisk in seveda njihove organizacije. Pri volitvah za sprejem zakona, so glasovali za predlog svetovalske skupine KD, PSI, PSU, PRI, SS in PLI. Zanimivo je, da prav KPI in PSIUP, ki sta zakon predlagala, nista z glasom odobrila zakonskega osnutka. To pa zaradi tega, ker odbor in večina nista sprejeli predlogov za izboljšanje zakona. Tudi med izseljenci je, kljub zadovoljstvu zanj, nekoliko zmedenosti, ki jo je povzročala nepopolnost zakona. Ta namreč predvideva ustanovitev deželne kon-zulte za emigracijo, ki naj bi v imenu emigrantov soodločal pri deželnem načrtovanju, in vrsto odlokov o socialnem skrbstvu izseljencev in njih družin. Točneje, predvideva zakon materialno pomoč za tiste izseljence, ki živijo v neprimernih pogojih (čl. 6), socialno skrbstvo za otroke delavcev v tujini (čl. 7), podporo za šolanje otrok in sirot izseljencev (čl. 11), profesionalno izpopolnjevanje (čl. 12), podpore izseljenskim organizacijam (čl. 13) in olajšave pri nakupih popravilih in gradnjah stanovanjskih poslopij.
Organizacije, ki so sledile pogajanju in predlagale spremembe k zakonskemu osnutku, so bile ALEF, ACLI, CGIL, CISL in UIL. Od deželnih organov so zahtevali, naj bi bila deželna konzulta, ki
jo po zakonu morajo ustanoviti operativno samostojna. Predlagale ?® tudi točno, kdo naj bi sestavlja1 to konzulto. Pri tem so zahtevali, naj bi bila večina članov izsf ljencev, ki najbolje poznajo svoje probleme in možne rešitve. Seveda bi bila potrebna tudi prisotnost P; vedencev, ki naj bi po možnosti bili izbrani med sindikalisti. V zvezi s socialnim skrbstvom so orga; nizacije predlagale, naj bi bili v3 izseljenci deležni posebnega zavari; vanja, ki bi veljalo, seveda, tudi za družinske člane, tudi v primerili da ti živijo v Italiji.
Predlog, ki ga deželni organi sploh niso vzeli v poštev, obravnava vse možne pobude ob povratku izseljencev v domovino. Govor f bil o finančni pomoči za obdobje' ki naj Dl potekalo med zapustitvijo tujine, in povratkom v domovin®; za čas, ki bi ga delavci uporabi® za to, da si dobijo novo delo an za čas, ki bi ga morali posvetiti z» strokovno izpopolnjevanje, ki bi P® omogočilo sprejemanje novega dela-Druga točka predloga predvideva zgraditev poslopij ali pomoč Izgradnji in popravilih ob povratka emigrantov domov. Tretja točka J® mogoče najvažnejša in predvideva vrsto deželnih iniciativ za ustanovitev industrijskih obratov ali d®' gih gospodarskih virov, ki bi omogočili delo in preživljanje emigrantom, ki se vrnejo v domovino. zadnja točka je zelo važna tudi zvezi s švicarskim zakonom z d®® 20. marca, ki predvideva omejit® delovne sile v Švici. Postala ® življenjske važnosti v primeru. J* bi se švicarsko prebivalstvo izr®'., za šovinistični Schwarzenbacb® predlog. Jasno je, da bi moral biti industrija posebne vrste, toP taka, da bi zares predstavljala m® nost zaposlitve in ne «sterilna» k kor se je to že zgodilo v drug® italijanskih deželah. Ne bi sro® zahtevati zaposlitve izvedencev tehnikov, vsaj ne v previsoki m® ' ki naj bi prišli iz drugih delov lije. Pa drugi strani bi jo mori* označevati tudi take lastnosti, bi sprožile dejavnosti, tudi na d , gih področjih, kakor_ je trgov® seveda vedno v deželnih mej' Zelo važen je tudi kraj, v kateri, naj bi bila industrija. Ne bi s1^ biti zakoten ali oddaljen, tem' , bi moral predstavljati središče stečišče, ki bi bilo vsem I®®1 dosegljivo.
Omenili smo prej «naglico». .. katero so deželni organi Prfac7i predloženi zakonski osnutek odobrili. Pri tem naj bi orne®,^
nnimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiimiiiiiiiin,iiiiutliii„iiiitiiiiiiiliii,i„„„„i„llimilll|ll|lullllll|l|lllll|
Študentje palermske univerze hočejo radikalne spremembe
Odstop predsednika inženjerije je zaostril odnose med študenti in profesorskim zborom
PALERMO, 7. — Predsednik inženjerije na palermski univerzi je dokončno zapustil svoje mesto. V pišu ministrstvu je prof. Rubino pojasnil, da ne namerava nadaljevati s poučevanjem zaradi osebnih razlogov - ukvarja se s poučevanjem že 50 let, fakulteto pa vodi že 15 let — in zaradi «neredov in zmešnjave, ki vladata sedaj na italijanskih univerzah*. »Obljubljajo se reforme*, nadaljuje pismo, «ampak ni jih od nikoder; docenti ne morejo več spoštovati starih norm, nimajo pa novih, katerim bi lahko sledili; oblasti dovoljujejo vse nove načine in poskuse, ampak nihče se jih ne more lotiti, ker nima jasnih pojmov, kaj si lahko dovoli, kaj pa ne*.
Dogodek sam na sebi ni posebno važen, vendar je nekoliko zaostril odnose med študenti in profesorskim zborom, študentje nam-
reč dolžijo docente, da prezirajo bistvene probleme fakultete, študentje so med zasedanjem skupščine obravnavali najrazličnejše argumente, o katerih profesorski zbor ni nikoli resno razmišljal. Glavni problem, o katerem so študentje dolgo razpravljali je radikalna reforma fakultete z obzirom na ekonomske in socialne zahteve pokrajine. Spremeniti bi bilo treba tudi način poučevanja, dodati oziroma izpustiti nekatere predmete in vsekakor vključiti v študijski program predmete ekonomsko-pravnega značaja. Po mnenju študentov so profesorji inženjerije po pregledu teh problemov predlagali samo protest zaradi »odlaganja dveletnih tečajev*. Študentovska skupščina je oh koncu zasedanja predlagala, naj bi vsi inštituti fakultete ostali zaprti, dokler ne bo profesorski zbor resneje preštudiral problemov in primerno ukrepal.
da kljub obljubam sploh ni P1 do pogovora med vsemi sindikK^ mi organizacijami in predstav®^
izseljenskih organizacij, samo z nekaterimi od njih,
tem’
ki 5(1
politično točno opredeljene. Iz ± sledi, da niti zakonskih spremen ki so jih mogoče najbolj P®PJj Ijene skupine predlagale, niso v ■ v poštev. Te skupine se sedaj V. pravljajo in skušajo z drugim) ciativami doseči izpopolnitev za«
Eksplozija nastala v tovarni vžigalic v Nyonu

ŽENEVA, 7. — Današnji p: je praiv gotovo obva smrtjo približno 130 delavcev, ‘Tj, katerimi 40 Italijanov, ki so čajno zaposleni v tovarni, ki ( luje vžigalice, v Nyonu (kral ^ kantonu Vaud). Tovarno je č&r močno poškodovala in delno P® šala močna eksplozija.
Nesreča se je pripetila danes ^ poldne v laboratoriju kjer up0*8^
velike količine belega fosfora. takojšnjemu posegu gasilcev, 10 omejili požar in preprečili, cla $ se ta razširil tudi na druge store v tovarni, Je škoda zelo ^ lika. Po prvem pregledu se z®' .jf, znaša približno 80 milijonov ^ Eksplozija je delno poškodoval®^ di stanovanjska poslopja, ki zu tovarne.

Akron (Ohio) — Policija je streljala proti študentom z univerze Kent, ki so demonstrirali
ameriških napadov v Kambodži
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTEOCH3 6, EL TELEFON 93-808 ta 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 950 lir - vnaprejTo letna 2 700 lir' polletna 5.200 lir, »»lolftne 9.800 Ur, letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir, SFRJ posamezna številka v tednu In nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Zalo*n*|>< tržaškega tiska Trst 11-5374 - Ža SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravni 250, legalni 400, osmrtnice 150 lir • Mali oS al 50 lir beseda   Oglasi za tržaško ln goričko pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije prt »Socdetk Pubblicitk Itallana«, — Odgovorni urednik: STANISLAV KENK«) - izdaja in tlaka Založništvo tržaškega tiska, Trst.