GLASILO DELAVCEV IN KMETOV SOZD HMEZAD Večji red pri plačevanju stroškov AKTUALNO Referendum v žalski Nami Delavci za priključitev k Hmezadu Trgovsko podjetje Žalec bo od prvega januarja leta 1990 dalje, poslovalo kot članica Hmezada. Tako so se z večino asov za, odločili delavci tozda Name ec sredi junija. Na reierendumu so izglasovali še izključitev iz matične organizacije, Nama Ljubljana, sprejem statuta podjetja in sprejem sporazuma o združitvi v sozd Hmezad. Dvesto članski kolektiv se je o teh pomembnih vprašanjih opredelil na podlagi zajetnega elaborata o družbeno ekonomski upravičenosti te poteze. V njem so naštete številne prednosti skupnega poslovanja - od skupnega nastopa pri večjih proizvajalcih, specializaciji prodaje in enostavnejšega urejanja poslovnih in finančnih odnosov zaradi bližine. Trgovsko podjetje Žalec bo postalo nosilec živilsko prehrambene, grosistične in maloprodajne dejavnosti, kot oskrbovalec vseh prodajnih enot in drugih potrošnikov znotraj sozda Hmezada. Doslej nobena od članic nima razvite maloprodajne mreže kmetijskih proizvodov, povezava med trgovino in proizvodnjo pa je v današnjih časih izredno pomembna. Tozd Veleblagovnica Nama Žalec sedaj še posluje v okviru trgovske delovne organizacije Nama Ljubljana. Zgrajena je bila leta 1976, leto kasneje pa je postala tozd, v sklop katerega sodi še Prodajni center Levec; Specializirana je za blagovni promet trgovine na drobno, z okoli 25 tisoč prodajnih artiklov. V njenem programu so zastopane tri blagovne skupine - živilsko prehrambena, tehnična, tekstilna in gostinstvo. Leta 1983 so ustanovili posebno poslovno enoto grosistične dejavnosti, katere delež predstavlja že 25 odstotkov realizacije tozda. Pred dvema letoma so začeli razvijati še obrtno kooperacijo s katero dopolnjujejo oskrbo prodajnega centra Levec. Trgovsko podjetje bo po vključitvi obdržalo celotni predmet poslovanja. Leto LIX JULIJ 1989 Poslej dva izplačilna dneva Hmezadove organizacije bodo datum za izplačila junijskih osebnih dohodkov lahko izbirale med dvema terminoma, to je ali prvega ali petnajstega v mesecu. Zaposleni bodo prejemali osebne dohodke enkrat mesečno, brez akontacijskih dvigov. Vse do letos so imele vse Hmezadove članice le en izplačilni dan, to je po petnajstem v mesesu. Vse hitrejše razvrednotenje denarja pa je napeljalo k razmišljanju in zahtevam, da bi delavec dobil plačilo v začetku meseca. To so zahtevale predvsem organizacije, ki jim finančni rezultati to omogočajo. Se vedno pa je veliko takšnih, ki, kot trdijo njihovi vodilni, ne morejo izplačevati prej - bodisi zaradi priprave dokumentacije' ali zaradi finančnega stanja. Odločitev za dva izplačilna dneva je bila torej nujna, saj bi v nasprotnem primeru na tem področju prišlo do popolne anarhije. Vsaka organizacija bi izplačevala po svoje, kar bi ves postopek še podražilo, dodatno bi se obremenjevale zmogljivosti računalniškega centra in ne nazadnje bi porabili kar nad 70 odstotkov več prenosnih nalogov. Usklajevanje osebnih dohodkov na ravni Hmezada ne bi bilo več možno, ob dveh terminih pa bo to obveljalo vsaj še letos. Zanj bo poskrbelo vodstvo Hmezada Plan delovne skupnosti Hmezada je komisija za svobodno menjavo dela potrdila šele v prvi polovici junija. Sprejet je bil brez vsebinskih dopolnil, čeprav je vse kazalo, da bo do njih prišlo, kajti na aprilski seji plana niso potrdili. Žogico so podali svetu direktorjev, ki pa ga je maja sprejel brez podrobnejše razlage in razprave. Že samo vprašanje plačevanja svobodne menjave dela, ali po domače stroškov delovne skupnosti, bi bil zadosten razlog zanjo. Vse več je namreč organizacij, ki ta denar neredno nakazujejo, največji dolžnik pa so Celjske mesnine in je vsa zadeva pred arbitražo. Kot so povedali na seji komisije, je bil skupni dolg v juniju že 600 milijonov dinarjev in delovna skupnost pokriva stroške iz drugih dejavnosti. Po besedah vodje delovne skupnosti Poldeta Škafarja bi bila v nasprotnem primeru v zelo težavnem položaju. Zato so bili člani komisije enotnega mnenja, da je treba ta denar izterjati z obrestmi vred. Doslej je bilo zaračunavanje obresti brezuspešno in so glede tega imela največ pripomb redni plačniki. Zavzeli so se za večji red na tem področju, zanj pa naj bi učinkovito poskrbelo vodstvo Hmezada. Čas počitnic in dopustov je pred nami in med drugim počitnikovanje na morju. V Hmezadovem počitniškem domu v Crikvenici bo letos letovalo 140 družin, kar je približno enako kot lani. Cena dnevne oskrbe je zaenkrat le še okvirna in bo napovedanih 100 tisoč dinarjev lahko obveljalo ie v nesezonskih mesecih. Izredno drago je letos tudi letovanje v počitniških prikolicah v kampih Stupica in Puntica, saj bo treba za dnevno bivanje odšteti okoli 100 tisoč dinarjev, zgolj zato, da bodo pokriti stroški celoletnega najema prostora. Zato je zanimanje za letovanje za polovico manjše kot lani. (foto: Ljubo Korber) Namakalni sistemi v Jugoslovanska delegacija, ki so jo poleg predstavnikov Zveze vodnih skupnosti in Univerze v Mariboru sestavljali še predstavniki Kmetijstva Žalec, Kmetijske zadruge Savinjska dolina, Inženiringa in Fer-ralita Žalec, si je prejšnji teden ogledala Češki koncern Intersigma v Olomoucu. Namen srečanja je bil prikaz vzhodnih tehnologij namakanja, primerjava prednosti z zahodnimi in možnost uporabe obeh tehnologij v naših razmerah. Firma Intersigma Čehoslovaški je modema tovarna s 100 letno tradicijo in okoli trideset tisoč zaposlenimi. Njena osnovna programska zasnova je projektiranje, izdelava in izvajanje namakalnih sistemov in čistilnih naprav z vsemi elementi, ki sodijo v tak projekt. S svojo specializirano produkcijo, poleg domačega tržišča, pokriva še vsa vzhodna tržišča. Uspešni so tudi pri izvozu črpalk v države konvertibilnega trga. V zaključkih, ki so bili sprejeti, je bilo ugotovljeno, da ima Čehoslovaška zelo dobro razvite sisteme namakanja. Tehnologije so podobne zahodnim (predvsem italijanskim), razlikujejo se le v tem, da za pogon namakalnikov uporabljajo vodno turbino in ne diesel motorja, kot je to prisotno na zahodu. Obisk na Čehoslovaškem je bil za naše predstavnike potrditev, da so sistemi, ki jih uvajamo v Savinjski dolini, nujni, saj v sušnih obdobjih rešujejo ekonomski položaj proizvajalcev hrane, in tako so družbena sredstva, ki se zbirajo za te namene ustrezno izkoriščena. IZ VSEBINE: Str. 2: Jata uspešna na sejmu in pri rejcih Str. 3: Obeti od sodelovanja z Agrosserto Str. 8: Rutarjevi so vztrajali na kmetiji NAŠI DOPISNIKI POROČAJO • NAŠI DOPISNIKI POROČAJO • NAŠI DOPISNIKI Jata uspešna na sejmu in pri rejcih Ker smo že lani zapisali v »Hmeljarja« novico, da je kolekcija brojler-skih staršev JATA že tretjič zapored dobila najvišjo možno oceno, se bo morda zdel zapis, da je JATA dobila na Novosadskem sejmu 1989 odlikovanje šampiona že četrtič, nekoliko vsakdanji. Če pustimo ob strani formalnost sejemskega ocenjevanja in pogledamo napredek, ki se kaže iz leta v leto v uspehih pitanja piščancev, dobi javno priznanje večji pomen. Od leta 1985 do letos smo napredovali takole: 1985. : starost 47,5 dni, teža 1,81 kg napredek 100 96 1986. : starost 47,5 dni, teža 1,86 kg, napredek 102,8 % 1987. : starost 47,5 dni, teža 1,90 kg, napredek 102,2 % 1988. : starost 47,5 dni, teža 1,97 kg, napredek 103,7 96 1989. : starost 47,5 dni, teža 2,06 kg, napredek 104,6 96 Skupni napredek v prirastku od 1985 do danes znese 13,3 96 in iz meseca v mesec napreduje. Medtem, ko se rejci iz drugih reprokrogov hvalijo s konverzijo pod 2 kg krme za kg prirastka pri starosti 42 dni, Jatini piščanci ob načrtni višji starosti (47-48 dni) porabijo 2,16-2,18 kg krme. Proizvodni indeks, ki naj bi bil objektivno merilo uspešnosti pitanja, v četrtini primerov presega število 200, v povprečju pa se mu približuje na 3,20 do 14,4 točk. Vsi ti kazalci pa so obremenjeni s 5-6,5 96 piščancev, ki ne pridejo v klavnico, bodisi da so poginili ah odpadli kako drugače. Sodimo, da jih je vsaj za odstotek manj. POVIŠANJE IN OBRAČUN ŠTIPENDIJ V JULIJU S sklepom republiškega odbora za štipendije, se povišajo kadrovske štipendije s 1. 6. 1989 za 30 %. Tako je k julijskemu izplačilu štipendij prišteta tudi 30 % razlika junijske štipendije. Štipendistom, ki končujejo izobraževanje v letošnjem šol. letu čestitamo, žal pa jim lahko »za nagrado« izplačamo samo 30 % povišanje junijske štipendije. Niko Veber Doseženi napredek ni le ugleden uspeh veščih in vztrajnih selektorjev, ampak vseh, ki skrbijo za sestavo in pripravo krme, za zdravje zaroda in vseh prejšnjih generacij, in končno je to uspeh dobrih rejcev. Čeprav se zelo radi zgledujemo po tujih provenijencah, moramo priznati, da smo najboljšim, z Jato, tik za petami, nekatere pa že puščamo za sabo. Rejci-rekorderji dokazujejo, koliko je mogoče doseči, če so zrejni pogoji urejeni; najboljši pa niso po naključju srečnih okoliščin, ampak svojo uspešnost dokazujejo zaporedoma. To so rejci: Juhart, Križan, Vranič, Florjan, Vasle, Zilnik, Mahor, Mešič in Jelen. Kaj in kako delajo, da jim piščanci tako lepo rastejo, je najbolje, če jih povprašate neposredno. Ko si ogledujemo četrti pridobljeni kristalni pokal za šampiona med pitov-nimi kokošmi na bučnem sejmu, nam to ne vliva tako velikega zadoščenja, kot nam ga dejanski dosežki. Saj so merila za odlikovanje vedno zelo subjektivna. Rejski uspeh pa je odlikovan s plačilom. Marjan Munda V prijateljskem troboju zadnji V začetku junija so bili delavci Agri-nine Maloprodaje gostitelji prijateljskega troboja z ekipama Podravke iz Koprivnice in Avto-Kučo iz Čakovca. Pomerili so se v malem nogometu, kegljanju in vlečenju vrvi. Ekipa Podravke je gladko zmagala v vseh disciplinah in je z osmimi zbranimi točkami osvojila prehodni pokal. Avto-kuča in Agrina sta zbrali enako število točk, pet, tako da sta delih drugo in tretje mesto. KE TEMELJNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV MEGA ŽALEC 63310 ŽALEC, 'tel.: (063) 711-431, 711-498 KMETOVALCI - ŽIVINOREJCI ŠE JE ČAS ZA NAKUP KAKOVOSTNE SILOREZNICE DOMAČE PROIZVODNJE SILOREZNICA SR-701 Solidno servisiranje, zagotovljeni rezervni deli Možnost nakupa v Blagovnici 'Hmezad v Žalcu, tel. (063) 713-211. Informacije po tel. (063) 711-431. HMEZAD INŽENIRING Ni pomembna velikost, ampak uspešnost Te dni je praznovala svoj jubilej Hmezadova organizacija Inženiring. Čeprav je za njo šele prvo 4-letno obdobje samostojnosti, moramo povedati, da zametki segajo pravzaprav 25 let nazaj, ko je bila v Hmezadu ustanovljena razvojno-investicijska služba. Od skromnih začetkov iskanja, priprave in izvedbe razvojnih investicij je bilo treba prebroditi pot polno mnogih radosti, a tudi mnogih razočaranj. Vedno se je bilo potrebno opredeliti, in sicer za pravo pot. Pred 4 leti je združeno delo SOZD Hmezad ustanovilo DO Hmezad Inženiring. SaS o ustanovitvi so podpisale vse članice, razen dveh. Tako je nastala DO, ki ima dolžnost in pravico opravljati posle za članice SOZD. V stari organiziranosti, kjer sicer ni manjkalo uspešnih rezultatov, se je le kazala določena mera stagnacije, delavci niso bili v celoti nagrajeni po rezultatih svojega dela, poiskati se je dalo tudi senco. Vse to ni dovolj Stimulativno vplivalo na uspešnost službe, zato je bilo treba narediti inovativno potezo in odstraniti negativne dejavnike. Danes DO praznuje, toda ne zaradi praznika 25-letnice ah 4 letnice. Praznovanje si lahko vzame zaradi rezultatov. Kajti nova vodilna ekipa si je zastavila za uresničitev ciljev naslednje pogoje, ki se precej razlikujejo od nekaterih obstoječih inženiring organizacij. Ti so: Za nadzor nad gradbenimi deli v Atomski vasi v Podčetrtku je skrbel Hmezadov Inženiring. - ne množično zaposlovati novih delavcev, ampak izkoristiti znanje in izkušnje sodelavcev, strokovnjakov v ostalih DO Hmezada - pri zaposlenih vzbuditi voljo do dela - od njih zahtevati ustrezno strokovno znanje - uveljaviti družbeno disciplino - absolutno tržno delovati in upoštevati konkurenco - spodbujati inovativnost - ustvarjati primemo vzdušje in pripadnost firmi. Upoštevanje teh ciljev, bogastvo znanja in izkušenj starih sodelavcev in nekatere kadrovske okrepitve so dali in dajejo rezultate. Pred dobrim letom in pol, ko se je reorganiziral bivši Zavod za načrtovanje, se je dejavnost Inženiringa še nekoliko razširila in izstopila iz čistih okvirjev Hmezada in področja agrokompleksa. Preizkusila se je tudi na nekaterih drugih področjih (ureditev detajlov zazidalnega načrta Novo Celje, nadzor nad izgradnjo predelovalnice grozdja v Imenu, nadzor nad izgradnjo Atomske vasi v Podčetrtku, projektiranje in organizacija prodajnih centrov v Radljah in Slovenski Bistrici). Vendar je osnovna dejavnost Hmezad Inženiringa še vedno kmetijstvo, pa naj se tu odziva klicu kmeta, ki gradi novo poslopje ah silos, ah pa klicu organizacije, ki namerava investirati v hladilnico, briketimico ah predelovalnico grozdja. Žal ugotavljamo, da gredo še marsikateri posh mimo Inženiringa, čeprav bi jih lahko opravili v okviru Hmezada bolje in ceneje. Nadaljnje delo mora temeljiti na osnovnih izhodiščih, obogatenih še z dodatnimi cilji, kot so: z nekaterimi vlaganji (stalno izobraževanje in usposabljanje delavcev in nabava računalniške opreme) morajo biti za uporabnika še cenejši in konkurenčnejši. Perspektiva je samo ena, in to je dobra kvaliteta To pa je obveza, da moramo tako nadaljevati. Rudi Udrih Obeti od sodelovanja z Agrosserto Izvoz posnetega mleka, s katerim so v mlekarni Celeia začeli pred dvema mesecema, je le začetek trdnejših povezav s firmo Agroserta v Gradcu. V ta namen so že podpisali kooperacijsko pogodbo, s katerim si zagotavljajo tržšče za mleko, v bodoče pa tudi jabolka in meso. Še več koristi bodo imeli od znanstveno-tehničnega sodelovanja. KAKŠEN HMEZAD HOČEMO IMETI Cilj reorganizacije je učinkovito podjetje Zakon o podjetjih in predlog njegovih dopolnitev, ki naj bi bil sprejet do sredine junija, nam daje zakonsko osnovo in narekuje, da uskladimo organiziranost Agrine Žalec do konca leta. Sedanja organiziranost ni dovolj učinkovita in ne ustreza novim gospodarskim razmeram in ravni doseženega razvoja Agrine. Nova zakonodaja prepušča organiziranost gospodarskim subjektom in s tem omogoča vzpostavitev racionalne organizacije, ki jo je možno prilagajati spremembam poslovnega procesa, brez administrativnih procedur in dolgih postopkov odločanja. Tudi na tem področju naj bi prišla do veljave znanje in ustvarjalnost. gočiti preobrazbo v učinkovito podjetje, ki bo dosegalo nadpopre-čne poslovne rezultate. Za dosego cilja uspešnosti bomo morali v naše predloge organizacije in dela vključiti ugotovitve in raziskave ameriških podjetij. Zato bo potrebno poleg zavzetosti vodilnih in strokovnih delavcev še sodelovanje zunanjega stro- Pri reorganiziranju bomo v Agrini upoštevali značilnosti uspešnih podjetij, ki pa so: - usmerjena v akcijo (ne zapleteno odločanje) - hitra in učinkovita realizacija (brez dolgih nedokončanih razprav) - usmerjenost k trgu, dobro poznavanje kupcev in njihovih potreb (ne eksotična strategija) si- doseganje večje produktivnosti z večjim prizadevanjem zaposlenih (ni množice, predpisov, določil, dokumentov). - organizacijske enote so svobodne; ustrezno se stimulira poslovno razmišljanje - enostavna organizacijska struktura, malo birokracije in štabnih funkcij - koncentracija na poslovna področja, ki jih obvladamo, jasna predstava o organizaciji (ne usmerjenost na neznana poslovna področja) - vodstvo je v direktnem stiku z operativnim poslovanjem Sprememba zakona ne pozna oblike združenega podjetja, ki je v naših dosedanjih razmišljanjih ostal kot prevladujoča oblika organiziranosti, ki bi ustrezala dejavnosti, omogočila integracijske procese in ne nazadnje v precejšnji meri ohranila status quo. Preobrazba Agrine v družbeno podjetje, ki je od ponujenih oblik najbližje njenemu obsegu in značaju, zahteva bolj poglobljen pristop. Kljub na videz bolj centralizirani obliki organiziranosti, želimo zagotoviti: svobodne in pregledne organizacijske enote, ki stimulirajo podjetniško razmišljanje, in pa čim manj organizacijskih ravni. Cilj nove organiziranosti je omo- RAČUNALNIŠKI CENTER PODJETNIŠKO Henrik Krušnik, direktor Minerve, Za-bukovica: Minerva se pri reorganizaciji ne bo veliko spreminjala. Iz enovite delovne organizacije bo prešla v podjetje, tako da večjih problemov v formalnem smislu ne bomo imeli. V vsebinskem pogledu pa bo reorganizacija tako izvedena, da bo omogočala podjetniško tržno obnašanje. Večje spremembe predvidevamo na marketinškem področju, saj bo morala biti sedanja klasična komerciala okrepljena z vrhunskimi tehničnimi strokovnjaki. V zadnjih dveh letih kupci namreč vse bolj zahtevajo reševanje določenih tehničnih problemov. Ostalih služb ne nameravamo bistveno spreminjati. kovnjaka. Imenovali smo programsko in projektno skupino. Prvo sestavljajo: glavni direktor, njegovi pomočniki in direktorji tozdov. Projektno skupino se bo oblikovala za posamezne dejavnosti in funkcije, in sicer za trženje, skladiščenje in transport, proizvodnja in storitve v sodelovanju z obrtniki, finance, trženje, razvoj, informatiko, ekonomiko in planiranje. Pred tem pa bo seveda programska skupina izoblikovala izhodišča organiziranja in predlog makroor-ganizacije. Delo obeh skupin bo zaključeno do konca leta, saj naj bi v letu 1990 že poslovali po novem. Marjeta Grobler NAJ BI SE ORGANIZIRAL O tem, kakšna naj bi bila sestavljena organizacija, ne morem veliko povedati. Pripravili bomo analizo, kakšni so bili učinki naše povezave. Zaenkrat ugotavljamo, da realne povezave s sozdom nimamo-boljša je povezanost z Interno banko, Računalniškim centrom in Službo pravne pomoči. Razen povezave z računalniškim centrom nobena ni tako trdna, da se ne bi mogli drugače obrniti. Vanj pa smo vložili denar in smo nanj tudi »organsko« vezani. Zato mislim, da bi se moral računalniški center organizirati podjetniško, akumulacijo pa bi moral ustvarjati z ekonomskimi cenami. Sozd Hmezad bi v bodoče lahko deloval kot sestavljeno podjetje, seveda, če bodo tisti, ki so z njim tesneje povezani, imeli koristi od njega. V to so prepričani v mlekarni in njihov predstavnik v Gradcu Slavko Steiner trdi, da bodo letno pogodbo za deset milijonov litrov mleka realizirali že do septembra. Poleg tega pa bodo uvažali sire za nadaljnjo predelavo, kajti lastna proizvodnja je finančno vse manj učinkovita. »Naš partner Agrosserta združuje 23 mlekarn z avstrijske Štajerske, Koroške in Gradiščanskega, ki letno predelajo 550 milijonov litrov mleka, kar je skoraj dvakratna slovenska oziroma desetkratna proizvodnja naše mlekarne. Z vidika transportnih poti je to območje dovolj zanimivo, zaradi relativne bližine namreč ne predstavljajo pomembnejše postavke,« trdi Steiner. S sodelovanjem na tehnološkem področju si bo mlekarna med dru- Poleg tega ta nov material odlikuje tudi prozornost, kar omogoča potrošniku, da ima takojšen vpogled v vsebino ovojnine, sama embalaža je termično oblikovana glede na vrsto vsebine, njena specifična teža je zelo nizka, trdnost materiala pa omogoča tudi večkratno uporabo. Strokovnjaki so iskali nove rešitve tudi v papirnati embalaži, takšne namere pa so povzročile s sekanjem gozdov začetek konca. Zaradi norega poseganja v gozdove, ki so naše edine tovarne kisika in čistega zraka, se nad nami pojavljajo ozonske rane, ki so mendar najhujše nad Aljasko in Brazilijo, kjer so zredčili tamkajšnje pragozdove. Vse kaže, da smo lahko veseli, da se je tudi na tem področju pojavila nova alternativa, ki pomeni velik gim lahko zagotavljala tudi potrebno opremo, in sicer z najemom ali odkupom. V ta sklop sodi še izmenjava izkušenj in reševanje problema, kako nekaterim izdelkom podaljšati rok trajanja. Ekonomski učinki izvoza mleka so ob normalni prodaji preostale smetane oziroma masla pozitivni. Poleg cene pozitivno deluje še stalno zviševanje tečaja in plačilni ter prevzemni pogoji. Posneto mleko v tovarni mlečnega prahu Hartbergu predelajo in ga potem izvozijo dalje. Kako bi bilo, če bi se to mleko znašlo v na policah avstrijskih trgovin, ni vredno izgubljati besed. Kajti avstrijski kmetje so, ko so izvedeli za uvoz, ostro protestirali in celo ustavljali mlekamiške tovornjake. m.n. korak naprej pri ohranjanju našega okolja in zdravja, pri vzdrževanju reda v trgovinah in naših shram- V veliki večini se PVC danes uporablja tudi v prehrambeni industriji, ki pa se je izkazal za velikega sovražnika človeka in okolja. Pri kurjenju - drugače se ga v našem vsakdanjiku ne moremo iznebiti, saj traja kar 100 let, da ena nosilna PVC vrečka sprhni - sprošča strupene pline, ki vsebujejo klor, ki ga tako s kislim dežjem, ki ga klor povzroča, uživata fauna in flora na zemlji. bah, nenazadnje pa smo lahko bolj veseli estetskega izgleda, četudi embalaža še dolgo ne bo popolnoma neoporečna. MatejaDolar ZA ČISTEJŠO PRIHODNOST - POLYFOL Naš Export-import je v svoj program vključil nov izdelek: za nas še nepoznano ekološko neoporečno embalažo. Novost prihaja iz naše severne sosede Avstrije, njeno ime je POLYFOL. Organizacija s tem imenom pa je trenutno edini zastopnik za Jugoslavijo. Proizvajalci trdijo, da gre za ekološko neoporečno embalažo, izdelano iz polistirola, ki pri izgorevanju ne oddaja nikakršnih strupenih plinov kot npr. PVC. Konec maja je bila seja sveta direktorjev v Agrini v Novem Celju. Po seji so si ogledali tamkajšni dvorec, ki ga obnavljajo, in skladišča, ki bodo kmalu opremljena. Do kakovostnih mesnih izdelkov - v sodelovanju z zasebnikom Delovna organizacija Hram iz Šmarja je pomembna proizvajalka govedi, prašičev in piščancev. Ker pa na tržišču ne nastopa samostojno s proizvodi visoke kakovosti, prodajne možnosti zelo nihajo, to pa vpliva na količino prireje živine. Zato so se odločili razviti lastne predelovalne zmogljivosti. O njihovih načrtih smo se pogovarjali z direktorjem Zlatkom Hoh-njecem. Predelava mesa bo le ena od tistih, ki jih že imate, kaj si obetate od tega? Hohnjec: S tem bomo dopolnili ponudbo končnih izdelkov mesa, sadja in vina. Zadruga je že precej vložila v lastne predelovalne zmogljivosti in lani smo dokončali predelovalnico grozdja in vinsko klet, letos bomo do sezone postavili pet žitnih silosov, v katere bomo spravljali žito iz kooperacijske proizvodnje. Vse žito z našega območja bomo tako zmleli v našem mlinu, ki ga prav tako nameravamo obnoviti in povečati njegove zmogljivosti. Naslednje, kar imamo v programu, pa je predelava mesa. Z zasebnikom - mesarjem želimo priti do visoko kakovostnih trajnih izdelkov. Hkrati bo to zaključevanje naše mesne reprocelote, ki jo bomo tako zaključili na našem območju. Tovrsten koncept odstopa od industrijske predelave, kajti naš cilj so izdelki, pridobljeni s klasičnim postopkom - brez pospešenih postopkov zorenja in s tem povezano tehnologijo. Hkrati pa na ta način s svojo proizvodnjo ne bomo ostali na cedilu, kar se je v preteklih letih nemalokrat zgodilo. Kam boste svoje izdelke prodajali? Hohnjec: V začetku bomo popestrili ponudbo zdravilišč na našem območju, Rogaške Slatine in Podčetrtka. V zdravilišči prihaja namreč veliko tujcev in samo v Rogaško Slatino prihaja letno od 10 do 15 tisoč tujih turistov. Ta del prodaje bomo opravljalil sami, ker zaenkrat na ravni sestavljene orga- Čedalje slabša kupna moč in s tem manjša realizacija sta v prvih štirih mesecih letošnjega leta še poglobili rdeče številke Hmezadove gostinske delovne organizacije Golding v Žalcu. Težave se kopičijo pravzaprav že nekaj let, letos pa ob 28-odstotnem zmanjšanju prodaje hrane in pijač pozitivno posluje le še ena enota - Samopostrežna restavracija v Celju. Z največjo izgubo sta zaradi pomanjkanja snega v zimskih mesecih poslovala oba hotela in restavracija Slovan na Vranskem. Iz teh razlogov so v Goldingu razgrnili program oziroma izhodišča, ki naj bi pripomogla k normaliziranju poslovanja. Finančno injekcijo si obetajo od prodaje dolgoročno manj zanimivih objektov, to sta gostišče ob Braslovškem jezeru in objektov ba- Zlatko Hohnjec nizacije tega problema nimamo ustrezno rešenega. Pri vseh teh načrtih nimamo namenov postati velika firma in bomo načrte uresničili s sedanjim številom zaposlenih. Ali glede na to, da je območje vaše zadruge ekološko še precej čisto, razmišljate tudi o kakšnem programu pridelave bolj zdrave - bio hrane? Hohnjec: Res je, da je naše območje manj onesnaženo, predvsem zato, ker je intenzivnost obdelave manjša. Ah z drugimi besedami, toliko zamujamo, da smo zopet zanimivi. Zaenkrat tovrstnih načrtov še nimamo, vemo pa, da bi bilo to lahko ena od dejavnosti. Predvsem nam manjkajo kriteriji, kako to hrano proizvajati, in bomo pač morali počakati, da se bo to vprašanje zen Vransko. Kocka o usodi obeh hotelov bo padla že v naslednjih mesecih. Vodstvo zanju ponuja možnost ustanovitve mešanih podjetij, medtem ko naj bi Slovan predah v najem svojim delavcem. Odprto ostaja še vprašanje gostišča Franc Jelen: »Omogočiti je treba, da se bodo enote z izgubami preživele. Nikakor pa se ne moremo pogovarjati o tem, ali se natakarji smejejo ali ne. Moramo jim omogočiti, da se bodo lahko — s sti-muiativnejšim nagrajevanjem. S privabljanjem zasebnega kapitala se bo vzpostavilo drugačno upravljanje nad delom. S tem je treba začeti takoj, saj bo to jutri resničnost naše družbe.« rešilo. V tujini so na tem področju daleč pred nami in njihovi strokovnjaki so med drugim dokazali tudi to, da bi brez posebne škode za količino pridelka lahko bistveno zmanjšali porabo škropiv. No, precej je nejasnosti in po moje bi morali začeti kar pri izboru odpornejših sort. Kako pa je z oprijemljivejšimi rezultati? Lani so kmetje s šmarskega območja oddali 10 milijonov litrov mleka, kako pa kaže za letos? Hohnjec: V prvih štirih mesecih smo odkupih 3,5 milijona litrov mleka, kar je odstotek več kot lani v enakem obdobju. V to proizvodnjo še vedno vlagamo. Ostaja še odprt problem plemenskega materiala. V zadnjem času se kmetje še najbolj odločajo za pitanje 200 kilogramskih telet, medtem pa se je zmanjšalo zanimanje za pitance in tretjino proizvodnje zagotavljamo s konverzijskim pitanjem. Pokazalo se je, da je bila odločitev o številnejših kupcih govedi dobra. V treh letih nismo imeli problemov s prodajo, poleg tega nam je dostopnih več informacij. Hram je naredil pomembnejši korak tudi na področju informatike, povejte kaj več o tem? Hohnjec: Nabavili smo opremo za kmetijsko in obrtno kooperacijo in hranilno kreditno službo. Osebne računalnike bomo imeli na vseh zadružnih enotah, ki bodo povezani z računalniki na sedežu delovne organizacije. S tem bomo prihranili prenos podatkov. V sodelovanju z računalniškim centrom pripravljamo programe za maloprodajo in ti bodo zaključeni konec meseca. Ostale dejavnosti bomo začeh obdelovati v jesenskih mesecih. Kako ocenjujete delovanje vaše novo ustanovljene hranilno kreditne službe? Rezultati so dobri, tovrstno dejavnost pa povezujemo z Gozdnim gospodarstvom - TOK Kozjansko. Stanje hranilnih vlog se je povečalo za okoh petdeset odstotkov. -mn Hmeljar v središču Žalca in zanjo bo treba najti najboljše možnosti. Boljše poslovanje si v Goldingu obetajo v poletnih mesecih, saj sta oba hotela za celotno sezono razprodana. Preboldski nizozemskim gostom, v žalskem pa bodo letovali delavci splitske ladjedelnice. Večji promet pa ne bo mogel nadomestiti preteklih izgub, saj v prvih mesecih letošnjega leta nekatere enote niso pokrivale niti stroškov delovne sile in energije. Število zaposlenih je pri tem zreducirano na opti-mum, s katerim še lahko poslujejo. Ob izgubah je bilo nagrajevanje v preteklih letih in je še vse prej kot stimulativno, zato so si najboljši kadri poiskali zaposlitev drugje. Zato imajo v Goldingu še veliko težav z neustrezno kadrovsko strukturo. Hmeljar 714-141 Ustanovili bodo mešano podjetje Jabolk in hrušk ne gre seštevati Še pred dvema letoma je bila Stroina Žalec z osebnimi dohodki v vrhu Hmezada, sedaj je s poprečnim mesečnim dohodkom (nekaj nad tri milijone dinarjev) skoraj na repu. Rdeče številke, likvidnostne težave jim ne omogočajo primernejših zaslužkov. Zato so na skupni seji družbeno političnih organizacij konec maja proučili možnosti za boljše nagrajevanje. Načeli pa so tudi vprašanje, kako naj bi se ta organizacija organizirala kot podjetje. Obširen spisek težav te organizacije je v uvodni besedi razložil Franc Žužej, direktor Strojne. Problem številka ena so obresti za najeti kapital, tako da se zadolženost že približuje mesečni realizaciji, je povedal. Veliko so vlagali v razširitev, česar pa družba ne nagrajuje. Priključili so dve organizaciji s težavami, šempetrski Lik in Montano v Zaloški gorici. Programa sedanjih tozdov nista bila več akumulativna in so z razširitvijo dejavnosti računali na izboljšanje poslovanja. V njihovem programu je le še nekaj artiklov, ki gredo dobro v prodajo, vse daljši pa je spisek tistih, za katere je manjše povpraševanje. Kljub temu je predlagal, naj bi z osebnimi dohodki v bodoče vsaj lovili korak z inflacijo. Računovodja Miran Bukovec je ob tem opozoril, da vsako povišanje pomeni tudi najemanje novih kreditov in s tem obresti. Doslej so še imeli podporo Interne banke, toda če bi prekoračili mejo likvidnosti, te ne bo več. Na vprašanje, kako presekati začarani krog jugoslovanskega nestimulativnega nagrajevanja, ko so plačila deležni vsi, ne glede na prizadevnost, seveda niso mogli odgovoriti. Le ponovili so sto znanih resnic o nagrajevanju, ki pa niso v prid dobrim delavcem. Delavci so zahtevah tudi novo sistematizacijo, s katero pa ne bo nič, saj se v relativno kratkem času obetajo organizacijske spremembe. To pa je bila tudi ena od točk dnevnega reda. Tozdov ne bo več in v Strojni, ki je sedaj razdeljena na dva - proizvodnjo kmetijske mehanizacije in Grames - se bodo morah odločiti, kako naprej. Temeljni organizaciji zaokrožujeta različne dejavnosti - od kmetijskega programa do rudarstva - in zato odločitev ne bo lahka. Odprtih kart na mizo o tem ni vrgel nihče, čeprav so navrgli, da je zadnji čas za razpravo, če se hočejo po novem letu organizirati kot podjetje. Bilo je tudi govora, da jabolk in hrušk ni mogoče seštevati, ter da imajo delavci občutek, da je reorganizacija že speljana. V primeru, da se bosta tozda razdelila v dve podjetji, bo nastal višek delovne sile v sedanjih skupnih službah. Na uradne odgovore bodo morah počakati tako dolgo, da bodo vodilni izdelah vsak svoj program razvoja, v katerem bo analiza obstoječega sistema in odgovor o skupni ah samostojni poti tozdov. Jože Cetina: »Pogodba 'o špagi' ni rešitev hmeljarstva« Do zgodnjih jutranjih ur trajajoči zadružni zbor v Šempetru, na katerem so se pogajali o hmeljarski pogodbi bo zapisan v zgodovino hmeljarstva. Kmetje so zahtevali delitev zaslužka v svoj prid, kooperant Jože Če-tina iz Spodnjih Grušovelj pa je nekaj dni kasneje naslovil svojo vlogo na Izvršilni odbor Poslovne skupnosti za hmeljarstvo, z željo, da bi postal njen neposredni član. Njegovi želji niso odobrili, kot smo že pisali v prejšnji številki Hmeljarja, zgolj zato, ker sporazum tega ne predvideva. Za to bodo morali poskrbeti pravniki, seveda če bo takšen interes, nas pa je zanimalo, kaj je Jožeta Cetino napeljalo k temu. Takole pravi: »Hmeljarjenje je bilo za nas kmete doslej sorazmerno donosno. Splošni družbeni problemi pri nas pa slabšajo ekonomičnost pridelovanja. Kmet in zadruga bi morala oba zniževati stroške in tako boljšati ekonomičnost. Zaenkrat se to zahteva samo od kmetov, ki so »pred zemljo in soncem« zadnji v hmeljarski verigi. Hmeljarska pogodba je spravila kmeta v bistveno slabši položaj kot ostale, ki v tej proizvodnji sodelujejo. Zato želim postati član Poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije, ker se strinjam z njeno poslovno politiko, zlasti prodajo. Če pogledamo stroške, na katere kmet ne more vplivati, bomo ugotovili, da mu ostaja le petdeset odstotkov od prodajne cene. Želim, da bi hmeljski zaslužek povečal, za to pa sta možni samo dve poti. Prva je nekaterim hmeljarjem znana. Podpišeš hmeljarsko pogodbo, nato prodaš del pridelka mimo zadruge. Pri tem je zaslužek dvojen. Dobiš več denarja takoj, pa še režijskih stroškov zadruge ne plačaš od odtujenih količin hmelja. Te poti osebno ne podpiram. Obstoječa hmeljska pogodba je stara več kot dvajset let in je že v svoji zasnovi preživela. Poleg lepotnih in slovničnih popravkov se na tem področju ni ničesar spremenilo. V pogodbi kmetu zagotovijo le vrvico, vsa ostala dela zadruge so v njej postavljena kot storitev in zato mi je vseeno, komu jo plačam. Pogodba »o špagi« torej ni rešitev hmeljarstva. Voditelji zadruge sorazmerno enostransko gledajo na gospodar- ski problem hmeljarstva, kmetu pa ostaja premalo, če ubira legalno pot prodaje. Med drugim bi bilo potrebno odpreti možnosti za direktno prodajo pridelka. Da pa je situacija v hmeljarstvu težavna, vam navajam naslednjo delitev: prodaja, inštitut in poslovna skupnost so pri prodajni ceni udeleženi z 10 odstotki, zadruga z 20, zavarovanje z desetimi in škropljenje velja 10 odstotkov. Kmet dobi torej za svoje delo in naložbe le petdeset odstotkov. Današnji čas prinaša vrsto novih oblik in zato mislim, da direktno članstvo v poslovni skupnosti ni ovira za sodelovanje z zadrugo v drugih proizvodnjah.« Zaenkrat je Čerinova vloga edina, ki zahteva direktno članstvo v tem hmeljarskem združenju. Po njegovih besedah »kmetje postavljajo take zahteve pri delitvi, ki na žalost, ohromijo na samoupravnih organih Kmetijske zadruge Savinjska dolina. Pogodbo za letošnji pridelek je podpisal, to pa zato, ker je dosegel spremembe v nekaterih ekonomskih razmerjih. »Formalno pravni zadržki so zaenkrat mojo aktivnost ustavili, mislim pa, da sem v prvi fazi dosegel vsaj razmišljanje o potrebnih spremembah hmeljarske pogodbe. Po moje bi morala imeti tri popolnoma različne dele: proizvodno-tehnološki, ekonomsko-denami in razvojni del. Vsak del ima svoje zakonitosti in dobro bi bilo, da bi vodstvo zadruge pripravilo zasnovo takšne pogodbe,« predlaga. Marjana Natek Gradnja žitnih silosov v Imenem je v polnem teku. Je bivši Lik posloval brez uporabnega dovoljenja? Ko so prevzemali šempetrski del bivšega Lika Savinje, nihče v Hmezadovi organizaciji Strojna Žalec ni podvomil, da ta nima ustrezne dokumentacije in uporabnega dovoljenja. Ko pa je bil lesni obrat pod njihovo streho, so zaman premetali vse možne arhive, kjer bi le-ta lahko bila. Ali so dokumenti izginili ob stečaju ali pa jih sploh nikoli ni bilo, na Strojni lahko samo domnevajo. Dejstvo pa je, da po letu in pol, odkar so prevzeli bivši Lik, še vedno nimajo v rokah ničesar, razen uporabnega dovoljenja za žago, kjer tudi ves čas delajo. Ne morejo pa zagnati ostalega dela proizvodnje, čeprav so zanjo že sklenili ustrezne pogodbe. Poleg tega direktorju tozda Proizvodnja kmetijske mehanizacije, v sklop katerega sodi mizarski obrat, grozi še zaporna kazen. Zgodila se je namreč nesreča pri delu in vsa zadeva je prišla na uho pravnikom. Upajmo, da bo pravici zadoščeno tudi brez zapora, toda po črki zakona bi moral za takšen »prestopek« odsedeti od treh do štirih mesecev. O celotni problematiki je povedal naslednje: »Na naši občini ni nikogar, ki bi nam bil pripravljen priskočiti na pomoč. Čeprav mislim, da bi morali biti v prvi vrsti zadovoljni, ker smo Lik prevzeli in tako zaposlili delavce. Če bodo zahtevali, da moramo imeti gradbeno dokumentacijo, potem bomo morali izdelati še projekte, kar nas bo poleg časa stalo še milijarde. Kompliciramo, kot da gre za odprtje zabavišča. Po moji logiki bi bilo dovolj že to, da ima stroj potrdilo, da deluje v okviru varnostnih predpisov. Navsezadnje je bila lesna proizvodnja v Šempetru že pred vojno in prav šempetrski tozd je dobil najvišje jugoslovansko priznanje za kakovost pohištva - zlati ključ - sedaj pa, ko smo ga prevzeli mi, je največji problem gradbeno dovoljenje.« Vprašanje, kako je z dovoljenji in ali se glede na to, da je proizvodnja potekala več kot štirideset let, lahko postopek poenostavi, smo zastavili Jožetu Goliču, sekretarju občinskega komiteja za urbanizem, gradbeništvo in arhitekturo. Po njegovem bistvenih poenostavitev ne morejo narediti, prizadevali pa si bodo, da bodo vso zadevo pospešili. m.n. tel. št. 714-141 Od vijaka do traktorja tudi v Ilirski Bistrici Pred tremi leti je blagovnica Agrine prevzela trgovino Kmetijske zadruge v Ilirski Bristrici. Uredili so jo po vzoru žalske blagovnice in tudi prodajni izbor se od nje ne razlikuje. Poslovanje vodi Stojan Komen, ki je o poslovanju povedal tole: »V sklopu trgovine imamo kmetijski oddelek, oddelek zaščite in široke potrošnje, od aprila naprej pa v naši blagovnici trgujemo še z gradbenim materialom. Poleg tega imamo še servis za IMT traktorje in z mehaniki vred nas je 19 zaposlenih. Lani smo s postavitvijo hale, ki meri 500 kvadratnih metrov, rešili problem skladiščenja. V njej bo možno tudi regalno skladiščenje, za to pa jo je treba še opremiti. Večino blaga nabavljamo na reškem območju in tudi največji kupci prihajajo od tam, medtem ko je za ilirsko bistriško zanimiva predvsem agrokemija. Sodelovanje z matično blagovnico v Žalcu je dobro, kar je še zlasti pomembno pri premikih blaga iz ene ali druge smeri.« Izvoz hmelja na Japonsko Jugoslavija, oziroma Export-import Žalec pokriva 7 % vseh količin hmelja, ki Jih potrebuje Japonska. O hmeijski trgovini z deželo vzhajajočega sonca smo se pogovarjali z Andrejem Natekom, vodjem izvoza hmelja v Exportu. Kakšno je Japonsko tržišče in njegov način pristopa k poslu? Japonska nam je po oddaljenosti in sami kulturi življenja zelo oddaljena. To je eno izmed najbolj zahtevnih in najbolj razvitih področij sveta. Japonski poslovneži so zelo resni in z zelo, zelo poslovnim pristopom dajejo vtis nedostopnosti. Dejansko pa pridejo na dogovarjanja zelo pripravljeni in točno vedo, kaj hočejo. Strogo ločujejo poslovnost od prostega časa in zasebnega življenja. Če je priložnost, da lahko preživiš s kakšnim poslovnežem npr. sobotno popoldne, lahko vidiš, da so zelo prijetni ljudje. Kakšna je tradicija prodaje hmelja na Japonsko? Ta prodaja traja že 18 let. Prve simbolične količine so takrat imele zadnjo postajo v pivovarni v Jokohami. Do leta 1980 so te količine nepovečano znašale največ 10 ton. Japonci so pač želeli dobiti najboljše in so stalno preizkušali kakovost našega hmelja ter se zato niso odločili za povečanje nakupa. Zaradi naravnih razmer, ki so leta 1980 vzele kar 20 % pridelka ZDA in Nemčiji, smo na svoje veliko tveganje doma (tudi pri nas je bil pridelek slab) prodali na Japonsko 50 ton hmelja. Odločitev, ki je bila sprejeta obojestransko v enem dopoldnevu, nam je prinesla status resnega partnerja. Tako smo leta 1982 tja plasirali preko 100 ton hmelja, leta 1988 pa smo že prekoračili 200 ton hmelja. Koliko to predstavlja v celotnem vašem izvozu na zunanje tržišče? To pomeni slabih 10 % vseh naših izvoznih količin hmelja. Kaj pomeni naš hmelj v Japonskih pivovarnah? Naš hmelj kupujeta dve največji pivovarni na Japonskem: Kirin in Asahi. V ostalih pivovarnah še zaenkrat nimamo plasmana. Po sami tehnologiji proizvodnje piva Japonci v doziranju dodajajo 7-8 sort hmelja. Poleg svoje proizvodnje 1000-1500 ton, letno uvozijo še 4000-4500 ton hmelja iz vseh delov sveta. Ali to pomeni, da se število vrst piva hitro veča? Vsekakor. Pivovarna Asahi je napri-mer povzročila revolucijo s svojim super Dry pivom, ter je vzela največjemu proizvajalcu kar 6 % tržnega deleža v zadnjih dveh letih. S tem je povzročila, da tudi druge pivovarne iščejo stalno nove tipe piva. Tako se je moral prilagoditi tudi Kirin in je samo v treh mesecih letos lansiral kar 4 nove tipe piva. Pri tem pa ne gre samo za nov okus, temveč tudi novo obliko embalaže, od pločevink do različnih steklenic, da o reklami niti ne govorimo. Kakšne so možnosti za nadaljne kupčevanje z Japonci in morda na ostalem prostoru Pacifika? Japoncem smo dokazali, da smo sposobni zagotavljati želeno kvaliteto, kar so nam tudi priznali. Mislim, da na Japonskem ne bi smelo biti večjih proble- mov. Kar pa zadeva ostalo pacifiško območje, imamo dobre reference. Čeprav si ne delamo utvar in kljub porastu standarda in potrošnje piva, upamo na nekatere dolgoročne vezave na Tajvan, Južno Korejo in Singapur. Kakšni so vaši načrti? V naših načrtih je podvojitev izvoza hmelja na Japonsko tržišče, kar pomeni v sedanji vrednosti povečanje z milijona dolarjev na 2 milijona dolarjev v naslednjih petih letih. Kako bo to uspelo, še ni garancije, po drugi strani ni nikakršne materialne motiviranosti, kar je popolnoma v skladu z vsemogočimi in nemogočimi predpisi in akti. Takšnih spodbudnih rezultatov smo deležni v zadnjem času le malokrat. Morda bo to spodbuda vsem tistim, ki se še borijo za dobro poslovanje, da je tudi na tako zahtevno tržišče, kot je Japonska, možno prodajati po svetovnih cenah. Seveda le s pravo kakovostjo, najmanj ob popolnem izpolnjevanju rokov dobave in količin. Mateja Dolar V mlekarni Kmetijske zadruge v Ilirski Bistrici napolnijo mesečno okoli 290 tisoč litrov mleka. Tamkajšnja mlekarna je stara nad devetdeset let in je že res potrebna obnove. V Radljah bodo namakali 60 hektarjev hmelja Pregled že uresničenih nalog na področju urejanja kmetijskih zemljišč, možnosti za pridobitev sredstev za nove projekte in pa predstavitev kmetijske zadruge Drava Radije so bile osrednje točke dnevnega reda Hmezadove koordinacije za urejanje kmetijskih zemljišč, ki se je sestala v tej organizaciji v začetku maja. Poleg predstavnika Zveze vodnih skupnosti Franca Šale, so se seje udeležili še mag. Ivan Glušič, predsednik koordinacije; Robert Plaskan, Strojna^ Žalec; Edi Omladič, Kmetijstvo Žalec; Vlado Kralj, Kmetijska zadruga Savinjska dolina; Anton Maruša in Rudi Kuder, Inženiring; Stane Vrabar, Stane Petar in Alojz Hauzer iz Kmetijske zadruge Drava Radlje. Ogledali so si hmeljišče ob Dravi, kjer bo do sezone oziroma julija zaključena naložba za namakanje 60 hektarjev hmelja. Ob tem pa je Stane Vrabar, direktor Kmetijstva, predstavil še njihovo dejavnost. Po njegovih besedah bodo kmalu zgradili nov hlev molznic v Zgornji Vižingi, gradijo pa že tudi blagovni center. Kot je povedal Stane Petar, direktor zadruge, je njihova glavna dejavnost pospeševanje kmetijstva v vseh oblikah — to je golo pospeševanje, komerciala in dejavnost hra-nilno-kreditne službe. Njihovi kmetje oddajo letno tri in pol milijona litrov mleka. Ker vidijo v tej proizvodnji še veliko neizkoriščenih možnosti, so izdelali program razvoja mlečne proizvodnje do konca stoletja. V tem času naj bi se prireja podvojila z naložbami v objekte, opremo i-n čredo. Letos gradijo deset hlevov in v zadrugi si predvsem želijo, da bi bil pretežni del mlečne proizvodnje v ravninskem predelu zadruge, medtem ko naj bi se za pitanje odločali v hribovitih predelih. Sedaj je ravno obratno. Ogledali so si tudi kmetijo Jelka Kopnika na Primožu na Pohorju. Letos so začeli tam urejati 24 hektarjev pašne skupnosti, ki bo gotova do jeseni. Sivi trg pri vzreji pitancev je naredil svoje, zato z rezultati na tem področju niso popolnoma zadovoljni. Poleg tega imajo v zadrugi še osem piščančerejcev, ki letno vzredijo milijon ton piščancev. Ena od razvojnih možnosti zadruge je kmečki turizem, ki pa se v zadnjem času ne premakne z mrtve točke. Udeleženci koordinacije za urejanje kmetijskih zemljišč so si ogledali kmetijo in pašno skupnost Jelka Kupnika na Primožu na Pohorju. HMEZAD MINERVA ŽALEC objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev - dveh počitniških prikolic. Licitacija bo v ponedeljek, 10. julija 1989, ob 12. uri pri obratu Minerve na Ložnici pri Žalcu, na njej bomo prodajali: 1. počitniško prikolico ADRIA 450, letnik 1972, izklicna cena 6.000.000 din in 2. počitniško prikolico ADRIA 450, letnik 1975, izklicna cena 7.000.000 din. Interesenti vplačajo pred licitacijo varščino v višini 10 % izklicne cene. Prikolici bosta prodani na način »videno-kupljeno«. Kupec plača celotno kupnino in prometni davek najpozneje v sedmih dneh po opravljeni licitaciji. Ogled obeh počitniških prikolic je možen na dan licitacije od 10. ure dalje na kraju licitacije. STROKOVNI NASVETI - POGOVORI Perutninski reprokrog - pitanje brojler-jev in inflacija Divjanje cen in nenehno spreminjanje ni nič več novega, vendar povzroča tako kot povsod tudi v perutninskem repro-krogu kup težav. Najprej se naj ustavimo pri cenah. Od začetka letošnjega leta do sredine junija, ko to pišemo, se je prodajna cena mesa dvignila že petkrat, vsak mesec se spremenijo cene krmil, cena mešanja krme, cena prevozov, cena dan starega piščanca, itd. V začetku leta so cele zaklane piščance prodajali po 11.130 din za kg, sedaj so že po 30.270 din. Povprečno so bila krmila v januarju 2,4 krat cenejša kot so v juniju. Surovine v krmilih so se podražile takole: koruza in mesno kostna moka 2,8 krat, ribja moka in premik- vzgor, da jih z enomesečnimi dogovori za naprej ne lovimo več. Posebno poglavje so obresti oz. obrestne mere, ki so za tekoči mesec znane šele v sredini ali proti koncu meseca, cene krmil in vsa ostala razmerja pa je potrebno določiti za naprej. Naj se še nekoliko pomudimo pri stroškovniku rejca Da lovimo sproti povečanje cen, je znano. Cene v stroškovniku so tekoče popravljene, da bi pa ublažili prehude skoke in preprečili krivice, ki bi lahko prizadele posameznega rejca samo zaradi zgodnješega ali kasnejšega datuma klanja, smo se z aprilom dogovorili za tedensko drsenje. Po mesecih so se stroški rejcev povečevali za naslednje odstotke: Na farmi Hanjsko so te dni že vselili brojlerje. Pred tem je bilo veliko dela s pripravami in preureditvijo farme. Na posnetku vidite delavko pri krajšanju cevi za napajalnike. si 2,1 krat, sojine tropine »samo« 1,9-krat, sol 6-krat, apno 4-krat, dikalcijev fosfat 3,4-krat. Med udeleženkami v reprokrogu je dogovorjeno, da se vzporedno z rastjo prodajne cene mesa dvigne tudi cena dan starega piščanca in prizna večje nadomestilo za stroške organizatorjem proizvodnje (zadrugi). Vendar vse druge cene in stroški tako strmo drvijo na- januarja za 18, februarja za 23, marca za 26, aprila za 17, maja za 21 in junija za 31 %. Včasih se kar zazdi, da sta ob naštetih nenehnih spremembah in problemih sama proizvodnja in problemi v reji potisnjena v ozadje. Vemo pa, da je perutninska proizvodnja tako občutljiva in zahtevna, da je prej našteto samo še za povrh. Pa o tem kdaj prihodnjič. Rozina Vybihal V Proizvodnji kmetijske mehanizacije v Žalcu se še poskušajo na tujih tržiščih, čeprav so zaradi vse dražjih materialov že nekonkurenčni na italijanskem in grškem. Nekatere surovine so čez mejo precej cenejše in jih delno tudi uvažajo, kar jim poceni proizvodnjo. Letos so izvozili za milijardo dinarjev trosilnikov in krompirjeve linije v Botsvano in pa obiralni stroj v Sovjetsko zvezo. V drugi polovici leta si obetajo večji posel z italijanskim partnerjem, s katerim se dogovarjajo o kooperacijskem sodelovanju. Na posnetku: varjenje transportne linije za obiralni stroj. Sprašujete - odgovarjamo Spoštovani bralci Hmeljarja, prav gotovo se vam kdaj pa kdaj zastavlja vprašanje s pravnega področja in ne veste, kam po odgovor. Zato posebej za vas odpiramo novo rubriko, saj smo prepričani, da bomo na ta način odgovorili še drugim, ki imajo podobne probleme. V Hmezadu imamo namreč dovolj strokovnjakov, ki vam bodo povedali vse v zvezi z delovnimi razmerji, zavarovalništvom. Da pa rubrika ne bo ostala prazna že na začetku, objavljamo vprašanje, na katerega so odgovorili v reviji Pravna praksa. Vprašanje: Ali lahko delavki, ki je sklenila delovno razmerje za določen čas enega leta zaradi nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu, podaljšamo delovno razmerje za dva meseca, ker se delavka še dva meseca ne bo vrnila na delo, ali pa je treba dela in naloge ponovno objaviti? Odgovor: Delovno razmerje za določen čas se lahko sklene tako, da je določeno časovno trajanje delovnega razmerja, npr. 6 ali 9 mesecev (sklepanje delovnega razmerja za eno leto z ZDR ni predvideno) ali pa tako, da je trajanje omejeno z dnevom vrnitve začasno odsotnega delavca. V prvem primeru preneha delovno razmerje v skladu s 4. odstavkom 36. člena ZDR s pretekom določenega časa, v drugem pa z dnem vrnitve odsotnega delavca. Ker se lahko v skladu s 24. členom ZDR v primeru nadomeščanja začasno odsotnega delavca sklene delovno razmerje brez oglasa, lahko z delavko, ki ji je poteklo delovno razmerje, sklenjeno za določen čas enega leta, ponovno skleneta delovno razmerje za določen čas dveh mesecev brez oglasa in o tem obvestite pristojno skupnost za zaposlovanje. V Petrovčah lahko kupite V zadružni enoti Petrovče imajo poleg ostalih dejavnosti še ko- misijsko prodajo rabljene kmetijske mehanizacije. Če ste iz objavlje- nega seznama našli kaj zase, pokličite TZO Petrovče, (063) 776-811. 1. Mlin MBS 650 1,485.000 din 2. Obračalnik zgrabljalnik 3,240.000 din 3. Mehanizem za transporter 3,900.000 din 4. Cisterna (KRASINA) 22001 21,000.000 din 5. Traktorski vrtalnik 2,000.000 din 6. Motoma žaga janseredes 1,800.000 din 7. Motoma žaga STIHL 0,70 4,000.000 din 8. Gumi voz 016 2,500.000 din 9. Zad. bočna kosilnica IMT - noži dvojni 6,890.000 din 10. Traktorska kosa MOR TLGJ bočna 2,120.000 din Tl ZETOR 6711C 57,750.000 din 12. Traktor IMT 578 60,000.000 din 13. Motoma škropilnica panonija na kolesa 2,900.000 din 14. Kultivator z možnostjo gnojenja 4,000.000 din 15. Freza za REX 1,944.000 din 16. Plug, enobrazdni 1,600.000 din 17. Mešalec 2,600.000 din 18. Prikolica (avto) 3,600.000 din 19. Vrtavkasti obračalnik V-2 3,780.000 din 20. Obračalnik za buharico 3,500.000 din 21. Obračalnik - zgrabljalnik 5,800.000 din 22. Žaga El. Black-Decker 1,600.000 din 23. Obračalnik F 220 6,890.000 din 24. Bočna kosilnica za TV 5,200.000 din 25. Obračalnik zgrabljalnik Sana 3 2,160.000 din 26. Škropilnica za REX 3,500.000 din 27. Poljostroj (BCS) dizel 18,000.000 din 28. Visokotlačna črpalka IMT 533 2,000.000 din 29. Kultivator za REX 1,296.000 din 30. Obračalnik za TV, tračni 6,000.000 din 31. Tračni obračalnik F-160 4,400.000 din 32. Motoma škropilnica SUPRA 4,000.000 din 33. Traktor ZETOR 5011 +2 kom gume zadnje 68,250.000 din 34. Potapljajoči hladilnik 2,500.000 din Rutarjevi so vztrajali na kmetiji Na prvi pogled kmetija Marije in Ivana Rutarja s Fabce — kakšne pol ure vožnje od Ilirske Bistrice proti Hrvaški - ni niš posebnega. Vse dotlej, dokler se nisem otresla meril, ki sem si jih nehote ustvarila o kmetih, o katerih sem največkrat pisala z veliko govedi, hmelja in podobno. Zemlja, predvsem njen relief, do tamkajšnjih ljudi pač ni tako prijazna in zahteva več prelitega znoja. Prijazni pa so ljudje, ki sem jih spoznala, in Marija Rutar je bila takoj nared za kramelj. Prijeten in s posebnim nadihom domačnosti, kakršnega zmorejo ljudje, vezani na zemljo. Za Marijo, vedno nasmejano žensko, to drži. In nedvomno bi njihova kmetija šla že zdavnaj rakovo pot, če ne bi bilo njene trme in zagnanosti. Veliko je takšnih in v vasi Fabci, ki mimogrede šteje šest hiš, je le še ena kmetija. Industrija v ilirsko bistriški občini je vzela pod svojo streho veliko kmečkega prebivalstva, ki pa mu delo na zemlji pomeni le krpanje družinskega proračuna. Tudi njen mož Ivan si je do nedavnega služil kruh v tovarni in tako je ostajalo večina bremena na njenih ramah in ramah ostarelih staršev. »Tudi jaz sem razmišljala o zaposlitvi, toda ni šlo. Otroke sem imela majhne in nisem Branka, Mirka in Sonje mogla pustiti same v šolo, ki je v Jelšanah, šest kilometrov od tod. Takrat na Fabci še ni bilo zbiralnice in sem zjutraj vozila še mleko. No sedaj so že odrasli, dva sta končala poklicno šolo in sta že zaposlena, medtem ko je najmlajši še v srednji šoli. No, zaradi mene se morajo sedaj truditi še vsi ostali«, je dejala Marija. Njihova marljivost je vidna na vsakem koraku, v hlevu je sedem molznic, dve telici in trije telički. Živali so vredne pogleda in vidi se, da skrbi zanje prava roka. Ko je Marija prišla na to kmetijo, so bile v hlevu le tri krave. Sedaj letno oddajo okoli 25 tisoč litrov mleka, kar je veliko za razmere, v kakršnih gospodarijo. Rutarjevi so lastniki nad dvajset hektarjev zemlje, od te površine pa so le štirje hektarji primerni za obdelavo oziroma za košnjo. Poleg tega so parcele izredno razdrobljene. Krmo za govedi vozijo tudi po dvajset kilometrov daleč. Pri tem je samo nekaj travnikov, kjer lahko uporabljajo sodobno mehanizacijo za spravilo sena, vse preveč pa je takšnih, kjer sta edino uporabno orodje kosa, grablje in vile. Krave se pasejo, pašnikov sicer nimajo ograjenih, sicer pa je za pašo dovolj prostora - tam, kjer so drugi opustili kmetovanje. Gnojijo, kot pravi Marija, bolj malo, samo njive, ker jim divjad dela preveliko škodo. Vsak dinar, ki ga tako iztisnejo iz kmetije, je krvavo prislužen. »Mleko bi lahko bilo bolje plačano, čeprav mislim, da je cena še kar ugodna, če bi imeli nekoliko boljše pogoje«, je prepričana Marija, ki ji ves čas pogovora z obraza ni izginil prijazen nasmeh. Bolj kot o cenovnih neskladjih in visokih stroških se je razgovorila o svojem delavniku. Vsak drugi teden je na nogah že ob četrti uri zjutraj. Hčerko Sonjo, ki si služi kruh v Vezeninah v Ilitrski Bistrici, mora zbuditi, da ne zamudi avtobusa. Avtobusna zveza do vasi je slaba, dolga leta je sploh niso imeli, in takrat ko dela popoldne, jo hodijo čakat v Jelšane. Poleg kmetovanja, je aktivna v tamkajšnjem aktivu žena. Rada plete in v ta namen si je nabavila pletilni stroj. Kot je prišepnil Ivan, je prvo leto na Fabci spletla kar tristopetdeset puloverjev. Zaradi oddaljenosti Rutarjevi zelo pogrešajo telefon. Za vsak najmanjši opravek potrebujejo avto, ki pa takrat, ko, recimo, potrebujejo živinozdravnika, ni dovolj hiter. Že nekajkrat se jim je namreč zgodilo, da ga niso mogli pravočasno poklicati. Marija ima neizmerno željo, da bi kmetija napredovala. Koliko dela bo za to potrebno, niti ni pomembno. In ves čas najinega pogovora, v glavnem je govorila le ona, se mi je potihoma pletla misel, o njihovi posebnosti. Takšni, ki zasluži spoštovanje... Del Rutarjeve družine s Fabce: mama Antonija, Ivan in Marija. DROBIŽ SEJEM BIL BO ŽIV Vsako leto, zlasti spomladi in v jeseni, nas zasujejo z razno raznimi sejmi širom po Jugoslaviji. Med njimi je precej takšnih, na katerih sodeluje tudi SOZD Hmezad Žalec s svojimi delovnimi organizacijami. Vsakomur prva misel na sejem prikliče v spomin podobo mase ljudi, ki se drenja ob prodajnih pultih in kupuje ceneno blago. Današnji sejmi so tradicionalno podobo izgubili. Le majhne površine sejemskega prostora so še namenjene neposredni prodaji, veliko več prostora pa se namenja razstavljanju in reklamiranju eksponatov. Očitno je, da gre za velike spremembe v načinu in samem pristopu k sejemskemu načinu dela. Sindikalna prodaja zopet v jeseni Trgovci so zagrozili s povračilnimi ukrepi, ker so v Celjskih mesninah za to sezono vse do konca maja imeli akcijo sindikalne prodaje. Takšne torej, od katere so imeli koristi oboji, saj so kupcem prodajali izdelke brez trgovskega deleža, ki v nekaterih primerih že presega štirideset odstotkov. Tovrstno prodajo so zaključili in jo bodo nadaljevali jeseni. Prodali so dovolj, da so lahko zadovoljni. Da je očitno v našem gospodarskem sistemu nekaj narobe, da mora predelava iskati poti mimo trgovine, je tema, ki bi jo bilo vredno temeljiteje obdelati. Zanimiv pa je pristop in odločnost mesninarjev pri sindikalni prodaji. S tem so si verjetno pridobili še večji krog kupcev svojih izdelkov. S sloganom - z večjim nakupom še možnost nagrade - so razposlali kar 1500 ponudb in žrebali med organizacijami, ki so poslale več kot štirideset naročil. Izvedli so tri tovrstna žrebanja in so na obisk povabili delavce iz Slovenijalesa, Tomosa in ?. mn Spremembe se začnejo že veliko pred samim srečanjem kupca in prodajalca Za to je potrebno veliko dela in korakov, ki so za marsikoga ali bolj večino prikriti, če zraven ne sodeluje. Prvi sejemski korak je sklenitev pogodbe o najemu sejemskega prostora, ki jo podpišeta organizator in razstavljalec. Vse se mora odvijati v okviru pravic in dolžnosti enega in drugega. Na razstaviščih Hmezadovih DO ponavadi razstavišča urejujejo njihovi predstavniki, saj sami najbolje vedo, kaj hočejo, za skupne potrebe vseh DO pa je zadolžen skupni predstavnik SOZD Hmezad (telefon, voda, elektrika...). Če bi dogajanje nekaj dni pred sejmom hoteli enostavno razložiti, je vse kot priprava na pomemben družinski obisk: vse je treba očistiti, pripraviti, pospraviti, z vsem se je treba založiti, z ničemer nas ne smejo presenetiti, vse slabe navade in prepire je treba dati na stran - skratka, želimo biti najboljši gostitelj. Pri vsaki takšni organizaciji, ki izgle-da sicer zelo enostavna, se pojavlja ogromno problemov in problemčkov z ljudmi in za ljudi. Ker vsaka stvar zahteva svoj čas, je treba marsikateri korak in pot ponoviti večkrat, da dosežemo željeno. To seveda vsakdo, ki ni nikoli sodeloval na teh pripravah, težko razume. Gotovo pa je najlepše priti na sejem, ko je že pripravljen za prve obiskovalce, manjkajo le še posamezni detajli. Ko pa sejem oživi, se odpre novo poglavje v tej knjigi, ki govorijo o vlogi prodajalcev, o odnosih med prodajalci in kupci, o manirah, ki jih morajo osvojiti - vsaj prvi... O vsem tem pa bi se dalo še marsikaj povedati! Pa pustimo to za drugo priložnost, ki pa žal vedno postane pomembna šele post festum. Na koncu vsi na vse pozabimo, vse se je srečno končalo in vsi veseli vzdihnemo: »Sejem bil je živi«. Mateja Dolar Deleži hmeljarske zadruge Marica Šketa, žena pokojnega Martina Šketa, nam je odstopila knjigi deležev Hmeljame z. z. o. z. (zadruge z omejeno zavezo). To je priložnost, da se spomnimo njenega moža Martina Šketa, uradnika te zadruge, ki je skrbno čuval te dokumente in nam jih ohranil. Rodil se je 1903. leta v Žalcu in umrl 1. 1987. Že 1. 1922 sse je zaposlil v Savinjski posojilnici oz. v Hmeljarni, saj je bilo delo teh dveh ustanov povezano. V Hmeljarni oz. njeni naslednici je delal tudi po n. svetovni vojni, nato v Strojni postaji Žalec, kjer se je upokojil. Vse premalo pa je osvetljeno njegovo delo kot člana sokolske organizacije v Žalcu. Sokolu je bil predan vse življenje in mogoče je ravno v tem odgovor na vprašanje: kako je dočakal 85 let. Bil je navdušen telovadec, bil je neutrudni organizator v društvu. Neizmerne so njegove zasluge pri izgradnji sokolskega doma v Žalcu. Rad se je spomnil sokolskih nastopov v Pragi, Sarajevu in še bi lahko naštevali. Med drugim je bil tudi načelnik društva in ko bomo pisali zgodovino Sokola, ne bomo mogli mimo skromnega, marljivega Martina Šketa. Omogočil nam je, da danes lahko polistamo po knjigi deležev Hmeljarne in se vprašamo: kaj je ta ustanova naredila za razvoj hmeljarstva v Žalcu. Po ustanovitvi »Južnoštajerskega hmeljarskega društva v Žalcu« 1. 1880 so hmeljarji kmalu spoznali, da bi nujno rabili hmeljarno, kjer bi pripravljali hmelj za svetovni trg. Hmelj so morali li&ielj&ma v Žalcu r. a. z o. z. Vabilo k redni stavni skupščini ki se bo vršila v nedeljo dne 15. avgusta 1937 ob V*9. url dopoldne v gostilni Roblek v Žalcu s sledečim dnevnim redom: 1. Poslovno poročilo. 2. Račun in bilanca za poslovno leto 1936/1937. 3. Uporaba čistega dobička. 4. Nadomestne volitve v načelstvo. 5. Nasveti po § 23., odst. 2 zad. pravi), Žalec, dne 2. avgusta 1937. Načelstvo. voziti v Žatec (Češka) ali Nürnberg, kjer so ga preparirali in prebasali. Zato so 1.1902. ustanovili Hmeljarno, ki je trgovino s hmeljem poenostavila in poživela. Največjo zaslugo za ustanovitev hmeljame sta imela Josip Širca in Franc Roblek. Hmeljarno so prvič povečali 1. 1907, razširljali pa so jo 1.1926,1927 in 1928, tako da je postala ena največ jih v Evropi. Pogorela je po drugi svetovni vojni. Če polistamo po knjigi deležev in pogledamo dokumente, ki so priloženi, vidimo, da sta se pravzaprav uporabljala dva naziva. Tako je ohranjen sklep Okrajnega sodišča v Celju od 3. XI. 1931, s katerim se deleži Hmeljame Žalec prenesejo od Naraks Lucije, vdove po Na-raks Ivanu, na Josipa Juga, ki je deleže kupil. V drugem dokumentu pa je naziv razširjen: »Hmeljarna« I. jugoslovanski zavod za vskladiščenje in konzerviranje hmelja v Žalcu«. Franc Ježovnik ŠPORT IN REKREACIJA • ŠPORT IN REKREACIJA Mojster karate stila SHITO-RYU Stisnjena pest simbolizira karate. Je simbol moči, gibov telesa in udarcev. Pest zahteva svojo govorico - borbo. Tako se je karate razvil predvsem v borilno veščino. Športne igre Hmezada Najboljše ekipe KZ Drava, Celeie in Strojne Nekoliko kasneje kot prejšnja leta v drugi polovici junija je Športno rekreacijsko društvo Hmezada izvedlo spomladanski del športnih iger Hmezada. Odziv na letošnji razpis je bil še kar zadovoljiv, še tolikšen, da smo šli v izvedbo. Zal pa se vse prijavljene ekipe tekmovanja niso udeležile. Tekmovali so v treh disciplinah - košarki, kegljanju in streljanju. Privlačnost borilnega športa je pri Antonu Maruši, zaposlenem pri Hmezadovem Inženiringu, odigrala pomembno vlogo. Trenirati je pričel z osemnajstimi leti pod vodstvom Mira Slamnika in Vinka Gobca, ki sta »prinesla« karate iz Krškega v Celje. Karate Antonu Maruši ni bil dovolj, zato se je dve leti kasneje preizkusil v judu, s katerim se je aktivno ukvarjal 15 let, in boksu. Največje uspehe pa je dosegel predvsem v karateju kot član celjskega karate kluba (Društva za karate Celje). Dîmes je poleg Vinka Gobca in Rudija Jakhela še edini aktivni član prve generacija tega kluba. V svoji karieri je Anton Meunša ustemovil tri klube (od tega eno sekcijo). Za svoje delo m prizadevanje je dobil državno odlikovanje in medaljo zaslug za narod za delovanje na področju karateja, juda in boksa Se vedno je zvest svojemu cilju in trenutno vodi karate sekcijo v Petrovčah, je pa tudi uradni predstavnik organizacije KOFU-KAN, ki trenira TANI-HA SHI-TO-RYU za Jugoslavijo. Kako dolgo že delujete kot trener? »Sele zadnjih pet do deset let nazaj lahko govorimo o smotrnem pristopu k razvoju karateja. Tako sem trener v bistvu od 1976. leta, vendar pa sem že prej treniral sotekmovalce. V začetku moje športne kariere to še ni bilo tako strogo ločeno.« Kakšen karate stil je razvijal celjski karate klub? »Celjski karate klub je razvijal borilno veščino BUDO KAI od 1969 do 1974 leta pod vodstvom dr. Emina Topiča. Od septembra 1974. leta do februarja 1986 sva s kolegom poučevala JUGOKAJ. Maja 1986 pa smo navezali stike z Anglijo in smo začeli trenirati SHITO-RYU«. Kateri so najpomembnejši stili v karateju? »Obstajajo štirje glavni stili: SHOTO KAN - ta je v Jugoslaviji najbolj zastopan (90 %), WADO-RYU stil prcej »gojijo« v Srbiji, GOJO-RYU - ta stil je manj zastopan v Jugoslaviji, in SHITO-RYU, ki prevladuje v Sloveniji, razvijajo ga tudi na Kosovu, v Lipljanul« Zakaj ste se vi odločili za shito-ryu? »Zato, ker je SHITO-RYU karate stil najbolj originalen in vsebuje več kot vsi ostali.« Leta 1986 ste navezali stike z Anglijo, kako poteka sodelovanje? »Maja 1986. leta sta iz Anglije prišla k nam mojstra za SHITO-RYU Ken Johnson in Gary Cross na enotedenski seminar, ki je potekal v Petrovčah, Mariboru, Ljublja- ni in Kopru. Angležem smo pokazali, kako izvajamo SHITO-RYU. Zdaj so seminarji vsako leto v Kopru. Lansko jesen sva s kolegom Igorjem Linko odpotovala v Nottingham v Anglijo, kjer sva navezala stike z glavnim inštruktorjem za SHITO-RYU za Evropo - s Kei-jitomiyamo, ki je med največjimi mojstri klasičnega karateja. Anton Maruša Kakšen je bil vaš namen potovanja v Anglijo? »Naš namen je bil spoznati njihovo organizacijo in si pridobiti veščine ter jih izpopolniti. S kolegom sva v Angliji teden dni intenzivno trenirala. Prav tako je bil naš namen udeležitev na EVRO-CUP (Evropskem pokalu) 1987. leta. ki je bil v Nottinghamu. Z navezavo stikov imamo boljši pogled v svet in večje možnosti za enakovredno izvajanje tega karate stila. Lani je bilo tekmovanje v Ljubljani, letos pa v Parizu, kjer smo osvojili četrto mesto. Tekmovanja pa se financirajo tako, da vsak član organizacije KOFU KAN prispeva v skupni sklad po en funt letno. Anton Maruša pravi, da so rezultati dela pravi pokazatelj, da je metoda, ki so jo izbrali, pravilna. Njegov cilj je čimbolje obvladati SHITO-RYU, saj od vsega najbolj ceni delo. Uspehov prav gotovo ne bi bilo brez razumevanja organizacije, v kateri je zaposlen, in brez finančne pomoči Strojne Žalec in Sadjarstva Mirosan. Zato se jim ob tej priložnosti za pomoč zahvaljuje. Lea Kveder V košarki je zmagala ekipa Kmetijske zadruge Drava Radlje, pred Strojno Žalec (2. mesto), Celeio Arja vas (3. mesto), Hramom Šmarje (4. mesto), Kmetijsko zadrugo Savinjska dolina (5. mesto) in Vrtnarstvom Celje. V kegljanju ženskih ekip je zmagala ekipa mlekarna Celeia (407 kegljev) pred Jato I. (367 kegljev), KZ Drava Radlje (348 kegljev), Jata II (338 kegljev), KZ Savinjsko dolino (260 kegljev) in Strojno Žalec (229 kegljev). Med posameznicami so bile najboljše Violeta Kovačič, 211 kegljev (Mlekarna Celeia); Janja Mazgan, 203 kegljev (KZ Drava Radlje) in Saša Krajšek, 196 kegljev (Celeia). Pri moških pa so bili najboljši Boris Kompan, 440 kegljev (Celeia), Marjan Fijavž, 407 kegljev (KZ Drava) in Anton Grilanc, 401 kegljev (Celeia). Z 1224 podrtimi keglji je ekipa Celeie gladko zmagala, pred Jato I. (1102 kegljev), KZ Drava Radlje (1100 kegljev), Strojno (1077 kegljev), Jato II. (1032 kegljev), Hramom (860 kegljev), KZ Savinjsko dolino (735 kegljev) in Vrtnarstvom (690 kegljev)^ Ženska ekipa Strojne Žalec je osvojila prvo mesto v streljanju (264 krogov), pred KZ Drava (213 krogov), Jato Ljubljana (183 krogov) in Kmetijsko zadrugo Savinjska dolina (182 krogov). Največ zadetkov je dosegla Marija Flego, Strojna Žalec (152 krogov) pred Marjano Pridigar, KZ Drava (114 krogov) in Alenko Muhovič, Strojna Žalec (112 krogov). Pri tekmovanju moških pa je največ krogov zadel Rudi Krajnc, (157 krogov), pred Marjanom Zagoričnikom, (142 krogov) in Rafkom Zupancem (140 krogov) - vsi trije Strojna Žalec. Ti trije tekmovalci so si priborili prvo mesto v ekipni uvrstitvi (439 krogov) pred Celeio (363 krogov), KZ Savinjska dolina (341 krogov), Kmetijstvom Žalec (335 krogov), Jato Ljubljana (326 krogov), KZ Drava (301 krogov) in Hramom Šmarje (230 krogov). Za jesenski krog športnih iger nam ostanejo tako še tekmovanja v odbojki -ženske, malem nogometu - moški in namiznem tenisu moški - ženske. Šahisti organizirajo vsako leto svoj šahovski turnir, ki jim v letošnjem letu ostaja še na dolgu za jesenski del. Jožica Ojdanič £r'': ZAPISALO SE JE • ZAPISALO SE JE • Fantek je izbral. Nekateri fantje v Hmezadu pa bi še vedno rajši medvedka. (Foto: Ljubo Korber) ».XME3AR