štirinajstdnevnik
sreda, 27. januarja 2016
letnik 7, št. 2
cena: 2,99 €
umetnost
kultura
družba
www.pogledi.si
Mladen dolar, 
intervju
Ostal je le splošni  
in slabo  
artikulirani gnev
Slovenščina  
na Spletu
Demokratizacija   
ali onečaščenje 
jezika?
alejandro aravena, 
arhitekt
Polovica  
dobre  
hiše
Magnifico, 
petdeSetletnik
Ključ je v tem,   
da držiš  
konstanten tempo
katja perat,  
koluMna
Zadrega  
iz druge  
roke
JerneJ Šugman = KralJ ubu
Česa  
takega  
še nisem 
počel
Življenje dr. Franceta Bučarja skozi oči 
delovega novinarja alija Žerdina. 
Delo d.o.o., Dunajska 5, SI 1509 Ljubljana, 592804
14,90 eur
*
Za dodatne informacije in naročila nam pišite na narocnine@delo.si  
oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.
* Stroški pošiljanja niso vključeni v ceno in znašajo 4,37 EUR za Slovenijo. Ponudba velja do 15. 12. 2016 oziroma do razprodaje zalog.
novo
 27. januarja 2016
3
Vsebina
Vse pravice so pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov na katerem koli medi-
ju je dovoljen samo s predhodnim pisnim dovoljenjem izdajatelja in navedbo vira.
Časopis Pogledi izhaja dvakrat mesečno, julija, avgusta in decembra pa enkrat mesečno dvojna številka. Letna naročnina s 
25-odstotnim naročniškim popustom je 49,35 EUR z DDV, za naročnike Dela in Nedela s 40-odstotnim naročniškim popu-
stom pa 39,47 EUR z DDV. V naročnino je vključena dostava na dom na območju Slovenije. Letna naročnina za tujino zajema 
naročnino in pripadajočo poštnino. Odpovedi naročnine sprejemamo samo v pisni obliki; odpovedi, prejete do 25. v mesecu, 
upoštevamo ob koncu meseca oz. ob koncu obdobja, za katero je plačana naročnina. Cenik in splošni pogoji za naročnike so 
objavljeni na www.etrafika.delo.si .
Poglede sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo 
Republike Slovenije. Pogledi so začeli izhajati 7. aprila 2010 v okviru projekta 
Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010.
štirinajstdnevnik za umetnost, kulturo in družbo
izhaja vsako drugo in četrto sredo v mesecu
Pogledi issn 1855-8747
Leto 7, številka 2
odgovorni urednik: Andrej Jaklič
namestnica odgovornega urednika:  
Agata Tomažič
lektorica, redaktorica: Eva Vrbnjak
tehnični urednik: Matej Brajnik
oblikovna zasnova: Ermin Međedović
oblikovanje glave časopisa: Matevž Medja
naslov uredništva 
Pogledi, Dunajska 5, 1000 Ljubljana
T: 01/4737 290
F: 01/4737 301
E: pogledi@delo.si
S: www.pogledi.si
izdajatelj: Delo d.o.o., Dunajska 5, Ljubljana
glavna direktorica: Irma Gubanec
naročnine in reklamacije: 
T: 080/11 99, 01/4737 600, E: narocnine@delo.si
direktorica trženja
Dragica Grilj, T: 01/47 37 463, F: 01/47 37 504, 
E: dragica.grilj@delo.si
Oglasno trženje, Dunajska 5, Ljubljana: 
T: 01/47 37 501, F: 01/47 37 511, E: oglasi@delo.si
direktorica marketinga
Dolores Podbevšek Plemeniti, T: 01/47 37 580, 
F: 01/47 37 406, E: dolores.plemeniti@delo.si
časopisni arhiv 
T: 01/47 37 372, e-pošta: dokumentacija@delo.si
tisk: Delo d.o.o., Dunajska 5, Ljubljana, Tiskarsko središče
število natisnjenih izvodov: 6000
4-5 DOM IN SVET
6 DIALOGI
Ostal je le splOšni in slabO artikulirani gnev
Mladen Dolar (1951) je filozof, ki ga zanimata predvsem teoretska psihoanaliza in 
nemška klasična filozofija. Tokrat pa se je z Anejem Korsiko in Matejem Klaričem 
pogovarjal o finančni krizi, krizi levice, stanju političnega duha v Sloveniji, begunski 
krizi in o tem, kaj vse to pomeni za prihodnost. 
8 DILEME
tabOrišČe s petiMi ZveZDiCaMi
Približno štirideset kilometrov od jordanske prestolnice Aman, sredi puščave, daleč 
od oči, stoji posebno taborišče za sirske begunce. Za, kot piše Gregor Inkret, 
begunce s posebnim statusom.
10 PROBLEMI
DeMOkratiZaCija ali OneČašČenje jeZika?
Pisana beseda še nikoli ni bila tako trdno na prestolu kot danes. Ampak seveda ne 
gre za književnost in znanstvene raziskave in ostale privzdignjene in poglobljene 
tekste, temveč za zabaven preobrat: kar se je včasih govorilo, se danes piše. SMS, 
WhatsApp, Snapchat, Twitter ... so orodja, ki jih uporabljamo pri dogovarjanju 
o najbolj vsakdanjih rečeh. In potem rečemo, da smo se z nekom »pogovarjali«, 
čeprav smo si samo dopisovali. Splet in njegova družbena omrežja so, pravi Agata 
Tomažič, postali velikanski peskovnik za raziskovalce vseh vrst, tudi jezikoslovce. 
RADAR
12 vstOp v raZkOšnO 
ObiČajnOst
Prav na dan izida te številke 
Pogledov bodo, ob zvokih 
posebej za to priložnost 
napisane skladbe Draga 
Ivanuše, odprli temeljito 
prenovljeno Narodno 
galerijo. Po novem naj 
bi bila, piše Vladimir 
P. Štefanec, ta končno 
takšna, kot je za tako 
reprezentativno kulturno 
institucijo primerno.
13 Česa takega še niseM pOČel
30. januarja bo v SNG Drama Ljubljana premiera Kralja Ubuja Alfreda Jarryja v 
režiji Jerneja Lorencija. Kompilacija absurda, ludizma in groteske izrisuje figuro 
razvratnega in oblastniškega kralja. Z naslovno vlogo se je spoprijel Jernej Šugman, 
z njim v pogovoru pa Zala Dobovšek.
14 MlaDe generaCije v svetu pOMnOženih pODOb
Če je bilo pri domačih ponudnikih avdiovizualnih vsebin še do nedavnega težko 
najti izdelke, ki bi bili primerni za mlade generacije, je danes položaj občutno 
drugačen. Ponudba, je prepričan Denis Valič, je res obsežna, še veliko bolj pa 
razveseljuje dejstvo, da se za nagovor teh generacij odloča tudi vse več domačih 
filmskih ustvarjalcev.
15 tesna kOža
Jung je Korejec, ki ne zna korejsko, zna pa risati. Lani decembra smo tako pri 
Društvu za oživljanje zgodbe 2 koluta dobili še zadnji del trilogije Medena koža, 
v kateri nam avtor nadvse iskreno in brez olepševanja oriše svojo biografijo 
posvojenega korejskega otroka. Rezultat je preveril Iztok Sitar.
16 pOlOviCa DObre hiše
Letošnji Pritzkerjev nagrajenec je postal 48-letni čilski arhitekt Alejandro Aravena, 
čigar delo je pod drobnogled vzela Janja Brodar.
18 REPORTAŽA
sprehOD pO jaZZOvski prihODnOsti
»Svetujemo vam, da k nam pridete vsaj uro pred koncertom, ki ga želite videti, 
a kljub novinarski akreditaciji vam ne moremo zagotoviti, da boste v klub tudi 
vstopili,« je Tini Lešničar prijazno razložila gospodična v newyorškem Zinc baru. Da 
se je izteklo več kot zgolj v redu, potrjuje reportaža z Winter Jazz Festivala.
20 DEJANJE
kljuČ je v teM, Da Držiš kOnstanten teMpO
Če kdo, potem je Magnifico zabavljač, ki je dokazal, da z lahkoto kljubuje času. 
Ne nazadnje tudi zato, ker domače, v zadnjem času pa vedno bolj tudi tuje 
poslušalstvo v številnih žanrskih glasbenih pojavih nagovarja že skoraj tri desetletja. 
Pa še nekaj: pred kratkim je dočakal abrahama. Da je v še kako dobri formi, razkriva 
pogovor z Juretom Aleksičem.
22 KRITIKA
KNJIGA: Jevgenij Vodolazkin: Laurus (Miha Javornik)
KNJIGA: Mirana Likar: Glasovi (Diana Pungeršič)
KNJIGA: Milan Dekleva: Telo iz črk. Roman o Almi (Tina Vrščaj)
24 PERSPEKTIVE
KATJA PERAT: Zadrega iz druge roke
umetnost
kultura
družba
www.pogledi.si
Mladen dolar, 
intervju
Ostal je le splošni  
in slabo  
artikulirani gnev
Slovenščina  
na Spletu
Demokratizacija   
ali onečaščenje 
jezika?
alejandro aravena, 
arhitekt
Polovica  
dobre  
hiše
Magnifico, 
petdeSetletnik
Ključ je v tem,   
da držiš  
konstanten tempo
katja perat,  
koluMna
Zadrega  
iz druge  
roke
JerneJ Šugman = KralJ ubu
Česa  
takega  
še nisem 
počel
NASLoVNIcA
JerneJ šugman v naslovni vlogi drame alfreda JarryJa, 
kralJ ubu, ki bo v sng drama lJublJana premierno 
uprizorJena zadnJo Januarsko soboto. 
Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana.
4
Dom in svet
 27. januarja 2016
Takole pravijo poznavalci: leto 2016 
bo leto papirja. E-knjige se bodo zave-
dele svojega kratkega (čeprav bojda 
neomejenega) roka trajanja in dejstva, 
da v roko enostavno bolj »sede« dobri 
stari papir s potiskanimi stranmi kot 
hladen elektronski ekran.
Dejstvo je, da prodaja naslovov 
e-knjig v Združenih državah pada že 
od začetka prejšnjega leta, sočasno 
pa se povečuje prodaja tiskanih knjig 
v neodvisnih knjigarnah. Prav tako 
se povečujejo skladiščni in prodajni 
prostori največjih knjižnih prodaj-
nih verig.
Tiskane knjige so, potrjujejo re-
zultati raziskave podjetja Pew Rese-
arch Centre, v segmentu knjižnih 
naslovov za odrasle še vedno naj-
priljubljenejši format. Trg bralni-
kov stagnira, zmanjšujejo ga tudi 
sorodne tehnologije, predvsem 
pametni telefoni in tablice.
Večina industrije se posledič-
no strinja, da gre v primeru e-bralnikov oziroma 
spletnega založništva prej za komplementarno dejavnost 
kot za medij, ki bo tiskani knjižni produkciji prevzel pri-
mat. To potrjuje tudi raziskava Univerze iz Washingtona, 
opravljena pri 400 študentih, rojenih v zadnjem tisočletju. 
Presenetljivih 92 odstotkov jih prednost daje tiskanim in 
ne elektronskim medijem.
Podobno je tudi v Evropi. Angleška veriga knjigarn Water-
stones je zaradi zmanjšanega povpraševanja lani prenehala s 
prodajo bralnika Kindle. Že leto pred tem je največje svetovno 
založniško podjetje Paearson podjetju Barnes&Noble nazaj 
prodalo tretjinski delež skupnega podjetja, ki je izdelovalo 
bralnike Nook.
Kljub temu še ni mogoče govoriti o zatonu digitalnega 
založništva. Velika večina v samozaložbi izdanih naslovov je 
odvisnih od prodaje v digitalni obliki. Povečuje se tudi iz-
daja klasikov, otroške literature, vedno večjo odvisnost od 
digitalnega medija je zaznati na področju žanrske literature, 
ljubezenskih in kriminalnih romanov.
Rast celotnega založniškega segmenta je dokaz, da v in-
dustriji ne bo prišlo do podobne krize, kot jo je s spremembo 
formatov oziroma novih medijev doživela glasbena indu-
strija, piše Monocle. Zadovoljstvo prinaša tudi rast azijskega, 
predvsem kitajskega trga. Slednji založnikom predstavlja 
drugi največji trg glede na dobičkonosnost, večino prihodkov 
pa ustvarijo s prodajo tiskanih, ne elektronskih knjižnih 
naslovov. Azijski trg je tudi vodilni po številu na novo od-
prtih knjigarn in količini prostora, namenjenega prodaji 
tiskanih knjig. A. J.
Papir vrača udarec
Ob koncu lanskega leta je bil na filmskem festivalu Tribeca 
premierno prikazan dokumentarec Peggy Guggenheim: Art 
Addict, portret ene največjih zbirateljic sodobne umetnosti. 
Dokumentarec predstavi življenje in delo Peggy Guggenheim 
(umrla je leta 1979), pa tudi, kako močno se je spremenila 
narava zbirateljstva umetnin.
Gospa Guggenheim je svojo kariero zbirateljice začela 
v Parizu, kamor ji je v starosti 21 let uspelo priti s pomočjo 
pol milijona dolarjev težke dediščine. V takratni evropski 
metropoli je imela priložnost spoznati Samuela Becketta, 
spati in ljubiti se z umetnikom Constantinom Brancusijem, 
Marcela Duchampa pa tako očarati, da je postal njen osebni 
svetovalec za umetnost.
V času nemške okupacije ji je iz Francije uspelo pretiho-
tapiti za več kot 40.000 dolarjev umetnin. Sebe je razumela 
kot »babico« abstraktnega ekspresionizma, čeprav je bil slikar 
Piet Mondrian prvi, ki je v začetku štiridesetih let prejšnjega 
stoletja prepoznal genij slikarja Jacksona Pollocka.
Pollockova dela je njena galerija, newyorška Art of This 
Century, na začetku prodajala za 200 do 600 dolarjev, danes 
pa je zgodba njene fundacije (ki nosi isto ime kot ustano-
viteljica) bistveno drugačna. 326 del zbirke, shranjenih v 
depojih galerije v Benetkah, je po besedah galerista Larryja 
Gagosiana vrednih na stotine milijone dolarjev.
Res pa je, da so tudi razmere na umetnostnem trgu bi-
stveno drugačne kot v času prvih zbirateljskih korakov 
Peggy Guggenheim. Globalizacija, finančne olajšave in pri-
vlačnost, ki jo ustvarjajo umetnine, so ključni razlogi, da 
je povpraševanje po umetninah, posebno tistih, nastalih 
po drugi svetovni vojni, večje kot kadarkoli. Primer: leta 
2006 je bilo delo Jacksona Pollocka medijskemu mogotcu 
Davidu Geffenu prodano za 140 milijonov dolarjev. Danes 
je vrednost dela vsaj 200 milijonov dolarjev. 
Ključna razlika, ki vzpostavlja tako velik razkorak v vre-
dnosti umetnin, je ta, da je bilo nekoč zbirateljstvo stvar 
strasti, ljubezni do umetnosti, danes pa gre zgolj za sofisti-
cirano obliko povečevanja vrednosti, torej za dobiček. Od 
katerega ima javnost, ki naj bi ji bila umetnost namenjena, 
vedno manj, saj večina na novo prodanih del pristane v ro-
kah zasebnih zbirateljev. Kar pomeni, da prodana umetnina 
z novim kupcem izgine izpred oči zainteresirane javnosti, 
postane fantomska. Edino, kar jo ohranja pri »življenju«, je 
njena ponovno dosežena rekordna vrednost. 
Drži, da je bila Peggy Guggenheim tudi sama del ta-
kratne finančne elite in je ves 
čas zbirala oziroma kupovala 
umetnine, ki so sodile v (naj)
višji finančni razred. Razlika 
pa je bila v tem, da je šlo še 
vedno predvsem za zbiranje, 
ne za kopičenje »finančnih in-
strumentov«. Kar pomeni, da 
je zbirka nastajala z namenom, 
da si jo bo nekdo pozneje tudi 
ogledal. Na primer 400.000 
ljudi na leto v izpostavi njene-
ga beneškega muzeja. 
Današnji zbiralci so le redko 
medijsko izpostavljeni. Večina 
nakupov je opravljenih anoni-
mno, brez ambicije predstavi-
tve kolekcij javnosti. Če pa do 
njih že pride, gre le redko za 
zbirke, iz katerih bi bilo mo-
goče razbrati okus zbiratelja in 
njegove estetske preference. 
Prej kot to gre za predstavljanje 
nečesa, kar na trgu išče novega 
kupca. Izdelka, kot piše New 
York Times, ki mora v dobro 
industrije umetnosti čim prej 
zamenjati lastnika. A. J. 
Ko je bilo zbirateljstvo še strast
ŽAN TETIČKOVIČ – THE PORT OF LIFE
Žan Tetičkovič (1991) je slovenski tolkalec, skladatelj 
in aranžer. Večinoma deluje v jazzovski meki, New Yorku, 
kjer je tudi končal šolanje na The New School For Jazz and 
Contemporary Music. Zadnja leta skorajda redno dobiva 
prestižne nagrade, vmes pa soustanavlja številne projekte 
tako v drugi (ZDA) kot prvi domovini (Sloveniji). Eden 
takšnih bo na ogled v Kinu Šiška. Port of Life je naslov 
njegove suite, ki jo bo skupaj z domačimi in tujimi sode-
lavci predstavil prvega februarja. Projekt je navdahnjen z 
dogajanjem na otočku Ellis Island, ki leži ob južnem delu 
Manhattna in je bil med letoma 1892 in 1954 vstopna 
točka prišlekov z vsega sveta. Bil je nekakšen »začetek 
talilnega lonca kultur«, ki je, kar se glasbenega izročila 
tiče, najmočneje vplival na stilski preporod jazzovske 
glasbe, znotraj katere danes ustvarja Tetičkovič. Port of Life 
sestavlja šeststavčna suita Acculturation Suite, objemata jo 
razpolovljena dela naslovne skladbe Port of Life, z njo pa 
želi Tetičkovič podati lastno izkušnjo vstopa in življenja 
v eni največjih svetovnih metropol. Interpretirala jo bo 
naslednja zasedba: Žan Tetičkovič – bobni, kompozicija; 
Myles Sloniker – bas; Marko Črnčec – klavir; Jani Moder – 
kitara; Lenart Krečič – saksofoni; Tomaž Gajšt – trobenta; 
Matija Krečič in Janus Atelier kvartet – godala.
Ob 20. uri v Katedrali.
PREŠERNOV DAN NA LJUBLJANSKEM GRADU
Osrednji kulturni praznik bo Ljubljanski grad praznoval 
delovno. Na ta dan si bo mogoče brezplačno ogledati stalne 
razstave, prostore samega gradu, se povzpeti na Razgledni 
stolp, hkrati pa si ogledati še Virtualni grad. Prostori bodo 
ves dan dostopni brezplačno, organizirani so tudi vodeni 
ogledi. Po Ljubljanskem gradu se bo mogoče z vodičem 
sprehoditi ob 11. in 16. uri, po razstavi Slovenska zgodovina 
ob 14. uri, Časovni stroj bo deloval ob 13. in 15. uri, raz-
stavo Lutkovnega muzeja pa si bo s pomočjo strokovnega 
vodstva mogoče ogledati ob 12. in 17. uri.
Prvih 5 ... ... prihodnjih 14 dni
ŠEKIJEVA ŠUNKICA  
ALI HAMLET PO SLOVENSKO
Naslov projekta je takšen, da si ga lahko izmisli zgolj 
Andrej Rozman - Roza. In si ga tudi je, saj gre za projekt, 
ki si ga bo 5. in 6. ter 19. februarja v okviru celoletnega 
festivala Shakespeare za vedno mogoče ogledati v Klubu 
Cankarjevega doma. Roza se pod projekt podpisuje kot 
avtor, režiser in igralec, tematika pa je, seveda, Shakespe-
are, natančneje Hamlet. S to razliko, da se zgodba dogaja 
v današnjem času (in prostoru), zato pa se v njej še vedno 
pojavlja duh, brez Hamleta pa tudi ne gre. Po poklicu pa je 
klovn, ki, kolikor mu čas in delo dopuščata, išče še razloge 
za razkroj družbe ... Poleg Roze bo na odru še spremljevalni 
glasbenik, Goran Završnik. In to vedno ob 20.00 uri.
DAMIR AVDIĆ
… alias bosanski psiho alias pevec, kitarist, pesnik, 
kantavtor, igralec, pisec in mislec, vse v eni osebi. Mojster 
performansa in ostrih kitarskih rifov ter še ostrejših besedil 
po izkušnji s slovenskim birokratskim strojem prihaja v 
Gala Halo na Metelkovi. Za njegov družbeno angažirani 
opus je, kar se koncertov tiče, vedno pravi čas, torej boljše 
enostavno ne more biti. Pred koncertom in po njem bo 
usklajeno z Avdićevimi toni plošče sukal BIGor, dogodek 
pa se bo odvil v petek, 29. januarja, ob 22. uri.
POVRATNIK
28. februarja na platna številnih domačih kinema-
tografov prihaja eno najbolj pričakovanih del letošnje 
zime. Povratnik (The Revenant), film posnet po resničnih 
dogodkih, prikazuje zgodbo o preživetju ter moči človeške 
odločnosti. Raziskovalca ameriške divjine napade medved, 
kolegi ga prepustijo smrti ... junak preživi in, tako pač 
gre, nastopi čas za maščevanje. V glavni vlogi nastopa 
hollywoodska »kura« za valjenje zlatih jajc, Leonardo 
DiCaprio, režiser, producent in soscenarist je Alejandro 
G. Iñárritu (režiser z oskarji nagrajene drame Birdman). 
Povratnik je že lastnik treh zlatih globusov, ima pa tudi 
kar 12 nominacij za oskarja. 
Leonardo DiCaprio
Žan Tetičkovič
Peggy Guggenheim
 27. januarja 2016
5
Dom in svet
V trenutku, ko so glasbeni mediji – praviloma tisti, ki 
stavijo predvsem na indie glasbo – odkrili londonski ženski 
kvartet Savages, so se v en glas začeli sklicevati na zapuščino 
Siouxsie And The Banshees. Večina tistih, ki so skušnjavi 
primerjanja podlegli že zgodaj, se je pozneje poskušala izvleči 
še s PJ Harvey. Dejstvo pa je, da so bili tisti, ki so v drveči 
godbi Savages slišali nekaj, kar jih je spominjalo tako na 
Siouxsie And The Banshees kot PJ Harvey in Patti Smith, v 
svojih primerjavah enostavno – prehitri. 
Zato pa so tisti resnično modri in poslovno najspretnejši 
prišli iz neodvisne založniške hiše Matador, saj so pred vsemi 
in vsem na očeh skupino vzeli pod svoje okrilje. Zadovoljstvo 
nad sodelovanjem so nadgradili z napovedjo, da bo (in je 
tudi bil) Silence Yourself, prvenec skupine Savages, objavljen 
v spomladanskem času leta 2013. In to le nekaj mesecev po 
podpisu pogodbe, saj je bila skupina že od leta ustanovitve 
(2011) v stanju permanentne pripravljenosti. Za vstop v 
studio, da ne bo pomote. 
Ko je album Silence Yourself izšel, ni nihče več tako zlahka 
vlekel primerjav in poskušal lastno (sicer večinoma pohval-
no) navdušenje nad skupino Savages opisovati z nekom 
drugim ali tretjim. Nihče se pravzaprav ni niti drznil drezati 
v nekaj, kar se je slišalo tako sveže in grandiozno drugače kot 
takratna celoletna diskografska rockovska produkcija. 
Savages so puščali vtis, kot da ves čas poskušajo uravnove-
siti frenetično izpoved z glasno ritmiko svojih skladb. Njihov 
zvočno-lirični izraz, ki ga znotraj esencialnih postpunkovskih 
kitarskih fraz odlikujeta energičnost omenjene ritmične 
spremljave in karizmatičnost frontmanke in pevke Jehnny 
Beth, je bil, mimo tega enostavno ne moremo, delno že (po)
znan. Koordinate, po katerih so Savages krmarili s svojimi 
pesmimi ljubezni in upora, so izvirale iz genskega glasbenega 
zapisa osemdesetih let prejšnjega stoletja. V tem tenkočutno 
jeznem rockovskem izrazu, ki se je zlahka prelevil v neštete 
času in prostoru nastanka prilegajoče se glasbene, socialne 
in politične podzvrsti, so Savages kljub iskreni razvnetosti in 
aktivni spontanosti vselej imeli popoln nadzor nad svojim 
skupinskim jazom. Povedano drugače, Savages so na svojem 
prvencu premogli ogromno čustev in strasti, hkrati pa ostali 
zapeljivo hladnokrvni in smrtno (za)resni. Prvenec Silence 
Yourself so utemeljili na spisanem in skozi poetiko samega 
albuma tudi interpretiranem manifestu, ki ga pevka Jehnny 
Beth nihilistično parafrazira v uvodnem recitalu skladbe 
Shut Up: »We live in an age of many stimulations / If you 
are focused, you are harder to reach / If you are distracted, 
you are available.« 
Skozi scenosled njihovih punk-rock-pop miniatur (I Am 
Here, Dead Nature, She Will, Hit Me) se je bilo mogoče zlahka 
prebiti, a jih jasno in docela razumeti le, če ste kot posluša-
lec premogli dovolj empatije in razumevanja za sleherno 
pripovednost, ki so ji dekleta iz Savages poskušale nadeti 
avro univerzalnosti in brezčasnosti. 
Pripovedni lok prvenca Silence Yourself je bil slišati kot 
feminizirani (raz)glas podoživljene figuralike in simbolike, 
v kateri se je vsaki skladbi poskušalo poiskati izhodišče ali 
stičišče v zasebnem življenju skrivnostne, markantne, ka-
rizmatične Francozinje Camille Berthomier, reinkarnirane 
v medijski in umetniški podobi pevke Jehnny Beth. Dovolj 
intrigantno tudi za alternativne glasbene kroge!?
Kakorkoli. Jehnny in dekleta so se držala manifestnega 
koncepta in so vsakega brihtnega radovedneža enosmerno 
napotila na začetek. Na (intro)vertirani začetni recital: 
»If the world would shut up / Even for a while / Perhaps 
/ We would start hearing / The distant rhythm.« Vsak, ki 
je imel priložnost videti dekleta na odru ali si ogledati 
katerega od njihovih fantastično pristnih, odlično zaigra-
nih, kristalno bistrih in glasnih živih nastopov, dobro ve, 
da so se dekleta z močnim razlogom spopadla s svojimi 
inštrumenti. 
Družbeni angažma so ponovno dokazala v svojem nasle-
dnjem glasbenem projektu. Brskanje po zgodovinskih predlo-
gah in detajlih, ki so Jehnny Beth okupirali v premoru turneje 
albuma Silence Yourself, so skupino pripeljali v umetniški 
projekt ob 100-letnici začetka prve svetovne vojne. Dekleta 
so združila moči s svojim japonskim acid punk antipodom, 
skupino Bo Ningen. Tako smo povsem nepričakovano, v letu 
slavnostnega spomina na »veliko vojno«, dobili 37-minutni 
session z naslovom Words To The Blind, ki sta ga skupini sku-
pinsko uprizorili maja 2013 v londonski Red Gallery. Words 
To The Blind temelji na dadaističnih recitalih in poeziji, ki so v 
času prve svetovne vojne zaznamovali nevtralnost Švice. Eno 
izmed kulturno-umetniških oaz tistega časa v kaluži vojne 
vihre sta leta 1916 ustanovila Hugo Ball in Emmy Hennings 
v Zürichu – klub Cabaret Voltaire. Ogoleli od bizarnega for-
malizma na krilih nasilno pokopanega La Belle Époque in 
dovolj intelektualno lucidni, da so svoje opažanje življenja 
in smrti v času prve vojne pripeljali do grotesknega absurda, 
so dadaisti predstavljali, četudi morda to zveni noro, najbolj, 
če ne celo edini razumen in normalen segment življenja, 
kulture, umetnosti in filozofije v času prve svetovne vojne. 
Njihovi takrat deklamirani verzi se tudi danes v subtilni 
simbiozi Jehnny Beth (Savages) in Taigen Kawabe (Bo Nin-
gen) slišijo kot opozorilni strel pred podobnimi morebitnimi 
pogubnimi vojnimi dejanji. Kot nekaj, kar si že samo po sebi 
upa postavljati pod vprašaj smisel umetnosti in (ne)kulture 
v času nesmiselnih vojn.  
Na albumu Adore Life Savages zvenijo za odtenek manj 
frenetični v aranžmajih in produkciji, a vseeno dovolj pre-
poznavni, glasni in energični. Že uvodna The Answer vas bo 
v to tudi prepričala, čeprav s svojo silovitostjo in pozicijo ne 
reflektira celotnega albuma. Jehnny Beth se v skladbi Me-
chanics na svoj način približa in pokloni brezčasni spevnosti 
Patti Smith, ki je bila (tokrat res) zagotovo velik navdih za 
ljubezenske izpovedi albuma. Z liričnimi izpovedmi nas 
Adore Life nagovarja s svojo življenjsko vzporednostjo, ki slej 
ko prej postane naša neposrednost. To pa je pripravljenost 
na nekaj, kar je neizogibno in (žal ali k sreči) postaja naša 
vizija jutrišnjega življenja. Miroslav Akrapović
Vizije jutrišnjega življenja
ŽAN TETIČKOVIČ – THE PORT OF LIFE
Žan Tetičkovič (1991) je slovenski tolkalec, skladatelj 
in aranžer. Večinoma deluje v jazzovski meki, New Yorku, 
kjer je tudi končal šolanje na The New School For Jazz and 
Contemporary Music. Zadnja leta skorajda redno dobiva 
prestižne nagrade, vmes pa soustanavlja številne projekte 
tako v drugi (ZDA) kot prvi domovini (Sloveniji). Eden 
takšnih bo na ogled v Kinu Šiška. Port of Life je naslov 
njegove suite, ki jo bo skupaj z domačimi in tujimi sode-
lavci predstavil prvega februarja. Projekt je navdahnjen z 
dogajanjem na otočku Ellis Island, ki leži ob južnem delu 
Manhattna in je bil med letoma 1892 in 1954 vstopna 
točka prišlekov z vsega sveta. Bil je nekakšen »začetek 
talilnega lonca kultur«, ki je, kar se glasbenega izročila 
tiče, najmočneje vplival na stilski preporod jazzovske 
glasbe, znotraj katere danes ustvarja Tetičkovič. Port of Life 
sestavlja šeststavčna suita Acculturation Suite, objemata jo 
razpolovljena dela naslovne skladbe Port of Life, z njo pa 
želi Tetičkovič podati lastno izkušnjo vstopa in življenja 
v eni največjih svetovnih metropol. Interpretirala jo bo 
naslednja zasedba: Žan Tetičkovič – bobni, kompozicija; 
Myles Sloniker – bas; Marko Črnčec – klavir; Jani Moder – 
kitara; Lenart Krečič – saksofoni; Tomaž Gajšt – trobenta; 
Matija Krečič in Janus Atelier kvartet – godala.
Ob 20. uri v Katedrali.
PREŠERNOV DAN NA LJUBLJANSKEM GRADU
Osrednji kulturni praznik bo Ljubljanski grad praznoval 
delovno. Na ta dan si bo mogoče brezplačno ogledati stalne 
razstave, prostore samega gradu, se povzpeti na Razgledni 
stolp, hkrati pa si ogledati še Virtualni grad. Prostori bodo 
ves dan dostopni brezplačno, organizirani so tudi vodeni 
ogledi. Po Ljubljanskem gradu se bo mogoče z vodičem 
sprehoditi ob 11. in 16. uri, po razstavi Slovenska zgodovina 
ob 14. uri, Časovni stroj bo deloval ob 13. in 15. uri, raz-
stavo Lutkovnega muzeja pa si bo s pomočjo strokovnega 
vodstva mogoče ogledati ob 12. in 17. uri.
Prvih 5 ... ... prihodnjih 14 dni
ŠEKIJEVA ŠUNKICA  
ALI HAMLET PO SLOVENSKO
Naslov projekta je takšen, da si ga lahko izmisli zgolj 
Andrej Rozman - Roza. In si ga tudi je, saj gre za projekt, 
ki si ga bo 5. in 6. ter 19. februarja v okviru celoletnega 
festivala Shakespeare za vedno mogoče ogledati v Klubu 
Cankarjevega doma. Roza se pod projekt podpisuje kot 
avtor, režiser in igralec, tematika pa je, seveda, Shakespe-
are, natančneje Hamlet. S to razliko, da se zgodba dogaja 
v današnjem času (in prostoru), zato pa se v njej še vedno 
pojavlja duh, brez Hamleta pa tudi ne gre. Po poklicu pa je 
klovn, ki, kolikor mu čas in delo dopuščata, išče še razloge 
za razkroj družbe ... Poleg Roze bo na odru še spremljevalni 
glasbenik, Goran Završnik. In to vedno ob 20.00 uri.
DAMIR AVDIĆ
… alias bosanski psiho alias pevec, kitarist, pesnik, 
kantavtor, igralec, pisec in mislec, vse v eni osebi. Mojster 
performansa in ostrih kitarskih rifov ter še ostrejših besedil 
po izkušnji s slovenskim birokratskim strojem prihaja v 
Gala Halo na Metelkovi. Za njegov družbeno angažirani 
opus je, kar se koncertov tiče, vedno pravi čas, torej boljše 
enostavno ne more biti. Pred koncertom in po njem bo 
usklajeno z Avdićevimi toni plošče sukal BIGor, dogodek 
pa se bo odvil v petek, 29. januarja, ob 22. uri.
POVRATNIK
28. februarja na platna številnih domačih kinema-
tografov prihaja eno najbolj pričakovanih del letošnje 
zime. Povratnik (The Revenant), film posnet po resničnih 
dogodkih, prikazuje zgodbo o preživetju ter moči človeške 
odločnosti. Raziskovalca ameriške divjine napade medved, 
kolegi ga prepustijo smrti ... junak preživi in, tako pač 
gre, nastopi čas za maščevanje. V glavni vlogi nastopa 
hollywoodska »kura« za valjenje zlatih jajc, Leonardo 
DiCaprio, režiser, producent in soscenarist je Alejandro 
G. Iñárritu (režiser z oskarji nagrajene drame Birdman). 
Povratnik je že lastnik treh zlatih globusov, ima pa tudi 
kar 12 nominacij za oskarja. 
Damir Avdić
Andrej 
Rozman - 
Roza
Dejanska konkretna ekonomska 
in socialna integracija beguncev 
ni mogoča brez precej radikalnih 
sprememb ekonomskega in 
socialnega sistema. Ker levica 
nima moči za te spremembe, je v 
neprijetni, celo nemogoči situaciji.
Sociolog  
dr. Primož 
Krašovec v Mladini 
(22. 1. 2015) o 
možnih 
rešitvah 
begunske 
krize.
Savages

6
Dialogi
 27. januarja 2016
Ostal je le splOšni in  
slabO artikulirani gnev
M
laden Dolar (1951) je filozof, ki ga zani-
mata predvsem teoretska psihoanaliza 
in nemška klasična filozofija. Prav spoj 
teh dveh intelektualnih veletokov je ena 
glavnih usmeritev ljubljanske lakano-
vske šole, ki jo skupaj z njim sestavljajo 
še Slavoj Žižek, Alenka Ž. Zupančič, v zadnjih letih pa vse 
bolj vidna postaja tudi že druga generacija te šole. Dolar, 
ki je diplomiral pod mentorstvom Božidarja Debenjaka, 
je pozneje študiral še v Parizu in Westminstru, nato pa 
– tako kot pred njim Debenjak – tudi sam več let na Fi-
lozofski fakulteti v Ljubljani predaval nemški idealizem. 
Kot urednik in član uredniškega odbora revije Problemi 
in knjižne zbirke Analecta še naprej skrbi za nemoteno 
teoretsko produkcijo. Ob številnih člankih v Problemih 
lahko med naslovi Analecte najdemo tudi več Dolarjevih 
monografij (O glasu, O skoposti, Oficirji, služkinje in dimni -
karji, Prozopopeja), vsakomur, ki se spoprijema s Heglom, 
pa sta v nepogrešljivo pomoč Dolarjevi študiji o njegovi 
Fenomenologiji duha. Pogovarjali smo se o finančni krizi, 
krizi levice, stanju političnega duha v Sloveniji, begunski 
krizi in o tem, kaj vse to pomeni za prihodnost. 
Ko smo se pogovarjali pred sedmimi leti, se je finančna 
kriza šele dobro začela in zdelo se je, da je neoliberalizem 
politično bankrotiral. Zgodilo se je nasprotno, utrdil se je 
kot en in edini horizont mogočega.
Res je, takrat, po veliki krizi 2008, je bilo vsekakor videti, 
da je potrebno in nujno določene okvire razmišljanja opustiti 
in začeti razmišljati v drugih okvirih. Da je neoliberalizem 
preživel in v tem našel celo razloge za svoj razmah kot »the 
only game in town«, je gotovo zelo žalostno in zaskrbljujo-
če, eden od poglavitnih razlogov za depresivnost in brezup 
sedanjega časa. Po eni strani je gotovo, da je bil takšen ra-
zvoj pogojen z nezmožnostjo levice, in kar se je zgodilo, je 
domala neverjetno. 
Levica je bila na te izzive očitno nepripravljena?
Velika kriza, ki jo je povzročila prav neoliberalna politika 
financializacije in deregulacije, to bi morala biti situacija, 
o kateri je lahko levica le sanjala, a znašla se je v položaju, 
ko ni znala ponuditi lastne vizije in koncepta, političnega 
programa. Prišlo je do strašanskega razkoraka med elitami, 
ki so z državno pomočjo, v nasprotju z vsemi dogmami in 
mantrami kapitalizma, reševale pred propadom banke 
in korporacije tako, da so uspele to reševanje preložiti na 
ramena davkoplačevalcev z enim največjih ropov v eko-
nomski zgodovini. To je sicer povzročilo neznanski gnev 
zoper takšno politiko, protesti se še vedno vrstijo, ampak 
ta gnev je večinoma ostal samo gnev. Tradicionalne leve 
socialdemokratske stranke pa so kupile neoliberalno po-
litiko z milejšimi potezami.
Iskanje alternativ se je po krizi začelo tudi na ulicah ZDA 
z gibanjem Occupy, ki pa je izzvenelo brez oprijemljivejših 
političnih sprememb.
Ko se je odvijalo to gibanje, sem bil ravno po naključju 
v ZDA in sem si vzel tri dni, da sem se s tem seznanil od 
blizu. Gibanje me je navdajalo z velikim spoštovanjem, na 
delu je bil neznanski entuziazem, zbiranje desettisočev, a ob 
tem je toliko bolj zevala odsotnost konceptov. Vse skupaj je 
pretežno ostalo na ravni moralnega ogorčenja, retorike 1 % 
vs. 99 %, obsojanja pohlepa itn. Če to primerjam s študent-
skimi protesti šestdesetih in sedemdesetih, v katerih sem 
tudi sam sodeloval – to je bil čas protivietnamskih protestov, 
Rudija Dutschkeja, Woodstocka itn., so bili ti neprimerno 
bolj teoretsko podkrepljeni. Takrat so vsi brali Marcuseja, 
frankfurtsko šolo, strukturalizem, vse to je bilo v zraku in 
vrstile so se neskončne vroče intelektualne razprave. Saj 
ne, da je to nazadnje kaj pomagalo, če gledamo nazaj, tudi 
takratni protesti so bili naposled rekuperirani, četudi še 
vedno predstavljajo neko zarezo. A zgodovinski spomin je 
kratek, zdaj je bilo vse še precej krajšega daha, bilo je manj 
refleksije in ni jim uspelo priti do tega, da bi protestom dali 
trajno formo, ki bi omogočila transformacijo. Žižek je imel 
govor na Occupy in opozoril, da je entuziazem vsekakor 
moment inspirativnega poleta, odločilno pa je tisto, kar pride 
dan po tem, ampak dan po tem je vse skupaj hitro izpuhtelo. 
Ostal je le splošni in slabo artikulirani gnev.
Je eden izmed vzrokov tudi egalitarnost gibanja, ki ni 
imelo vodstva? 
Lani smo bili skupaj Slavoj Žižek, Alenka Zupančič in jaz 
na univerzi Duke v ZDA in zašli smo v vročo debato z Mi-
chaelom Hardtom. Slavoj je zagovarjal, da ni emancipatorne 
politike brez figure gospodarja in da je treba premisliti pa-
radoksnost statusa takega »levega« gospodarja, ne takega, ki 
ukazuje in predpisuje (kar je mogoče navezati na lacanovsko 
teorijo, strukturni moment S1 kot označevalca-gospodarja 
itn.). Michaelu je ob tem malo zavrelo, saj veste, on je za 
multitudo ipd. Historični pogled kaže, da so vsa emanci-
patorna gibanja imela svojo ikono gospodarja. Lenin, Mao, 
Tito, Castro, Chavez itn., potreben je bil nekdo, ki fokusira in 
kristalizira. A z vsemi temi se je zgodilo nazadnje isto, da so 
začeli kot svetle figure poosebljanja ideje in se nato spridili. 
Nemalokrat so nazadnje začeli poosebljati prav nasprotje 
tistega, kar so spočetka predstavljali. 
A nazadnje smo se strinjali vsaj okoli tega, da sama ho-
rizontalnost ni dovolj, saj temelji na fantazmi spontanosti 
in sodelovanja od spodaj, samonikle samoorganizacije. Po-
trebno je razmišljati o vertikalnosti, o figuri drugačnega go-
spodarja in o politični organizaciji, potem ko so vse klasične 
partije propadle, parlamentarno strankarstvo pa zabredlo 
v močvirje. 
Po drugi poti je šla Siriza, ki je želela prek prevzema obla-
sti spremeniti logiko varčevalnih ukrepov, ki jo narekujejo 
centri moči. Toda tudi sama pri tem ni bila uspešna. 
Siriza je gotovo dogodek zadnjih let, ponudila je neko 
kolektivno upanje v Evropi, edino gibanje, ki je zmoglo neko 
politično strukturo, drugačno politiko in prevzetje oblasti. 
Kljub vsemu, kar se je zgodilo, to navdaja z nekim upanjem. 
Da so s Sirizo tako brutalno obračunali, da so nepopustljivo 
vztrajali na neki paradigmi, ki očitno ne more zdržati, kaže 
na to, kakšno totalno paniko je v Evropi povzročilo neko 
uspešno levo gibanje. 
Vse sile v Evropi, vključno z našo vlado, so se bile pri-
pravljene sramotno postaviti na neko stališče, ki po vseh 
racionalnih kriterijih, celo po kriterijih Mednarodnega de-
narnega sklada, ni vzdržno. Vsi vedo, da bo moralo v Grčiji 
priti do odpisa dolga, ampak Sirizi niso bili pripravljeni dati 
nikakršne koncesije. Z njimi so se pogovarjali nizkotno in 
poniževalno. Nietzsche v Genealogiji morale govori o odnosu 
do dolžnika, kjer namesto odplačila dolga »pripada upniku 
za povračilo in poravnavo neka vrsta ugodja – ugodja, da 
lahko brez pomislekov sprošča svojo moč nad nemočnim, 
užitek v nasilju«. In ni se bilo mogoče ubraniti vtisa, da smo 
bili priča demonstraciji tega v evropski praksi.
Koliko bi pravzaprav lahko Siriza spremenila? Je bila 
njena zgodba vnaprej obsojena na propad? 
Imam prijatelje, ki so povezani s Sirizo, in Cipras se je 
znašel v tako nezavidljivem položaju, da nekaterih stvari 
ni hotel in mogel narediti. Problem izstopa iz evra ni le 
problem državnega dolga, ampak tudi privatnega. Ljudje so 
bili množično zadolženi v evrih in bi jih to uničilo. Vsi so 
bili v evrih privatno zadolženi, ker se je v nekem obdobju 
zelo neodgovorno jemalo kredite. Država je spodbujala po-
sameznike, da so se zadolžili do vratu. Privatna ekonomija bi 
propadla, to bi za sabo bi potegnilo toliko človeških tragedij, 
da je bilo tehtanje na mestu.
Varufakisu in Ciprasu so tudi ves čas prisluškovali, vse 
skupaj je osupljivo. Varufakis pripoveduje o tem, kako je 
poklical harvardskega ekonomista Jeffreya Sachsa in se z 
njim posvetoval o rešitvah. Želel je slišati strokovno mne-
nje. Petnajst minut za tem je ameriška obveščevalna služba 
poklicala Sachsa in ga povprašala, kaj misli, da bo naredila 
Siriza. Bil je popolnoma zgrožen. Ne da bi to skrivali, je bilo 
vse popolnoma nadzorovano. Njegovi najbližji sodelavci so 
bili agenti evropske trojke. Ni mogel prevzeti oblasti niti nad 
finančnim ministrstvom.
V nasprotju s skrajno desnimi gibanji so Sirizo brutalno 
zatrli, očitno z nezamisljivimi metodami, ki bi se jih sra-
movali celo pretekli režimi. 
Nihče v Sirizi ni računal na to, da jih nihče ne bo hotel 
poslušati in da se ne bodo niti malo potrudili, da bi z argu-
menti odgovarjali na njihove predloge. Cipras in Varufakis 
sta verjela, da bo mogoče priti do razumnega dogovora. Tako 
zelo so Evropi nagnali strah v kosti. Če bi jima kaj uspelo, so 
to videli kot grožnjo domin. Tako kot so se lotili Grčije, tega 
niso naredili niti najbolj totalitarnim režimom pod soncem, 
pa so imeli možnosti. Nikogar niso še pričakali tako na nož, 
z ustavitvijo denarnih tokov in minimalne podpore. Morda 
pa to zbuja upanje, da se levice bojijo kot hudič križa. Druga 
zgodba govori o tem, da je v nekem trenutku Merklova celo 
rekla Ciprasu, če odstopite, bomo privolili v veliko ugodnejši 
deal. Šlo je za neposredno izsiljevanje. Ta informacija je iz 
bližnjega kroga Sirize.
V Sloveniji imamo medtem »skrajno« sredinsko Stranko 
modernega centra, ki je na meji s Hrvaško postavila bo-
dečo žico. O kakšnih političnih koordinatah lahko sploh 
še govorimo?
Gotovo je fascinantno, da je SMC dobil volitve in dosegel 
najboljši rezultat brez kakršnegakoli programa. Človek je 
obračal prazne besede sem in tja, vsi smo proti korupciji, po-
trebno je več moralnih standardov, nov veter itn. Vse skupaj 
pod plaščem tega, da je politika nekaj umazanega, on je pa s 
tem neomadeževan – tovrstni resentiment proti politiki je 
že v izhodišču desna pozicija. Iz vse te morale se je nazadnje 
izcimila bodeča žica. Cerar je dejansko postpolitični politik, 
kava brez kofeina, pivo brez alkohola, politika brez politike, 
in da je mogoče v Sloveniji s tem uspeti, je zelo zaskrbljujoče. 
Ne glede na to, da ima po drugi strani zasluge za umiritev 
političnega prostora, ki je postal tako skrajno patološki.
Tu pa je potrebno potem nekaj reči tudi o stranki SDS?
Po drugi strani je skrajno zaskrbljujoče, da se s prisotno-
stjo diskurza, ki ga vzpostavlja SDS, postavlja pod vprašaj to, 
kar je Hegel imenoval Sittlichkeit, se pravi območje nravi in 
običajev. Sittlichkeit ni domena zakonov in tudi ne morale, 
to je neka serija nepisanih pravil, ki držijo skupaj določeno 
skupnost in okrog katerih vendarle vlada določen konsenz, 
namreč okoli tega, kaj se spodobi in kaj ne, kaj je mogoče 
javno reči in česa ne. Npr. pri vprašanju sovražnega govora, 
ki ga je zelo težko sankcionirati, ne da bi posegli v pravico do 
svobode govora. Tu mora, poleg pravnih sredstev, nastopiti 
Sittlichkeit glede tega, kaj je dopustno in kaj ne, to je tkivo 
skupnosti. Tu je obnašanje SDS katastrofalno. Prav to tkivo 
se sistematično razdira. Stvari, ki se danes javno govorijo, 
Anej KorsiKA, MAtej KlArič f o to jože suhAdolniK
 27. januarja 2016
7
Dialogi
Ostal je le splOšni in  
slabO artikulirani gnev
vrstile so se neskončne vroče intelektualne razprave. Saj 
ne, da je to nazadnje kaj pomagalo, če gledamo nazaj, tudi 
takratni protesti so bili naposled rekuperirani, četudi še 
vedno predstavljajo neko zarezo. A zgodovinski spomin je 
kratek, zdaj je bilo vse še precej krajšega daha, bilo je manj 
refleksije in ni jim uspelo priti do tega, da bi protestom dali 
trajno formo, ki bi omogočila transformacijo. Žižek je imel 
govor na Occupy in opozoril, da je entuziazem vsekakor 
moment inspirativnega poleta, odločilno pa je tisto, kar pride 
dan po tem, ampak dan po tem je vse skupaj hitro izpuhtelo. 
Ostal je le splošni in slabo artikulirani gnev.
Je eden izmed vzrokov tudi egalitarnost gibanja, ki ni 
imelo vodstva? 
Lani smo bili skupaj Slavoj Žižek, Alenka Zupančič in jaz 
na univerzi Duke v ZDA in zašli smo v vročo debato z Mi-
chaelom Hardtom. Slavoj je zagovarjal, da ni emancipatorne 
politike brez figure gospodarja in da je treba premisliti pa-
radoksnost statusa takega »levega« gospodarja, ne takega, ki 
ukazuje in predpisuje (kar je mogoče navezati na lacanovsko 
teorijo, strukturni moment S1 kot označevalca-gospodarja 
itn.). Michaelu je ob tem malo zavrelo, saj veste, on je za 
multitudo ipd. Historični pogled kaže, da so vsa emanci-
patorna gibanja imela svojo ikono gospodarja. Lenin, Mao, 
Tito, Castro, Chavez itn., potreben je bil nekdo, ki fokusira in 
kristalizira. A z vsemi temi se je zgodilo nazadnje isto, da so 
začeli kot svetle figure poosebljanja ideje in se nato spridili. 
Nemalokrat so nazadnje začeli poosebljati prav nasprotje 
tistega, kar so spočetka predstavljali. 
A nazadnje smo se strinjali vsaj okoli tega, da sama ho-
rizontalnost ni dovolj, saj temelji na fantazmi spontanosti 
in sodelovanja od spodaj, samonikle samoorganizacije. Po-
trebno je razmišljati o vertikalnosti, o figuri drugačnega go-
spodarja in o politični organizaciji, potem ko so vse klasične 
partije propadle, parlamentarno strankarstvo pa zabredlo 
v močvirje. 
Po drugi poti je šla Siriza, ki je želela prek prevzema obla-
sti spremeniti logiko varčevalnih ukrepov, ki jo narekujejo 
centri moči. Toda tudi sama pri tem ni bila uspešna. 
Siriza je gotovo dogodek zadnjih let, ponudila je neko 
kolektivno upanje v Evropi, edino gibanje, ki je zmoglo neko 
politično strukturo, drugačno politiko in prevzetje oblasti. 
Kljub vsemu, kar se je zgodilo, to navdaja z nekim upanjem. 
Da so s Sirizo tako brutalno obračunali, da so nepopustljivo 
vztrajali na neki paradigmi, ki očitno ne more zdržati, kaže 
na to, kakšno totalno paniko je v Evropi povzročilo neko 
uspešno levo gibanje. 
Vse sile v Evropi, vključno z našo vlado, so se bile pri-
pravljene sramotno postaviti na neko stališče, ki po vseh 
racionalnih kriterijih, celo po kriterijih Mednarodnega de-
narnega sklada, ni vzdržno. Vsi vedo, da bo moralo v Grčiji 
priti do odpisa dolga, ampak Sirizi niso bili pripravljeni dati 
nikakršne koncesije. Z njimi so se pogovarjali nizkotno in 
poniževalno. Nietzsche v Genealogiji morale govori o odnosu 
do dolžnika, kjer namesto odplačila dolga »pripada upniku 
za povračilo in poravnavo neka vrsta ugodja – ugodja, da 
lahko brez pomislekov sprošča svojo moč nad nemočnim, 
užitek v nasilju«. In ni se bilo mogoče ubraniti vtisa, da smo 
bili priča demonstraciji tega v evropski praksi.
Koliko bi pravzaprav lahko Siriza spremenila? Je bila 
njena zgodba vnaprej obsojena na propad? 
Imam prijatelje, ki so povezani s Sirizo, in Cipras se je 
znašel v tako nezavidljivem položaju, da nekaterih stvari 
ni hotel in mogel narediti. Problem izstopa iz evra ni le 
problem državnega dolga, ampak tudi privatnega. Ljudje so 
bili množično zadolženi v evrih in bi jih to uničilo. Vsi so 
bili v evrih privatno zadolženi, ker se je v nekem obdobju 
zelo neodgovorno jemalo kredite. Država je spodbujala po-
sameznike, da so se zadolžili do vratu. Privatna ekonomija bi 
propadla, to bi za sabo bi potegnilo toliko človeških tragedij, 
da je bilo tehtanje na mestu.
Varufakisu in Ciprasu so tudi ves čas prisluškovali, vse 
skupaj je osupljivo. Varufakis pripoveduje o tem, kako je 
poklical harvardskega ekonomista Jeffreya Sachsa in se z 
njim posvetoval o rešitvah. Želel je slišati strokovno mne-
nje. Petnajst minut za tem je ameriška obveščevalna služba 
poklicala Sachsa in ga povprašala, kaj misli, da bo naredila 
Siriza. Bil je popolnoma zgrožen. Ne da bi to skrivali, je bilo 
vse popolnoma nadzorovano. Njegovi najbližji sodelavci so 
bili agenti evropske trojke. Ni mogel prevzeti oblasti niti nad 
finančnim ministrstvom.
V nasprotju s skrajno desnimi gibanji so Sirizo brutalno 
zatrli, očitno z nezamisljivimi metodami, ki bi se jih sra-
movali celo pretekli režimi. 
Nihče v Sirizi ni računal na to, da jih nihče ne bo hotel 
poslušati in da se ne bodo niti malo potrudili, da bi z argu-
menti odgovarjali na njihove predloge. Cipras in Varufakis 
sta verjela, da bo mogoče priti do razumnega dogovora. Tako 
zelo so Evropi nagnali strah v kosti. Če bi jima kaj uspelo, so 
to videli kot grožnjo domin. Tako kot so se lotili Grčije, tega 
niso naredili niti najbolj totalitarnim režimom pod soncem, 
pa so imeli možnosti. Nikogar niso še pričakali tako na nož, 
z ustavitvijo denarnih tokov in minimalne podpore. Morda 
pa to zbuja upanje, da se levice bojijo kot hudič križa. Druga 
zgodba govori o tem, da je v nekem trenutku Merklova celo 
rekla Ciprasu, če odstopite, bomo privolili v veliko ugodnejši 
deal. Šlo je za neposredno izsiljevanje. Ta informacija je iz 
bližnjega kroga Sirize.
V Sloveniji imamo medtem »skrajno« sredinsko Stranko 
modernega centra, ki je na meji s Hrvaško postavila bo-
dečo žico. O kakšnih političnih koordinatah lahko sploh 
še govorimo?
Gotovo je fascinantno, da je SMC dobil volitve in dosegel 
najboljši rezultat brez kakršnegakoli programa. Človek je 
obračal prazne besede sem in tja, vsi smo proti korupciji, po-
trebno je več moralnih standardov, nov veter itn. Vse skupaj 
pod plaščem tega, da je politika nekaj umazanega, on je pa s 
tem neomadeževan – tovrstni resentiment proti politiki je 
že v izhodišču desna pozicija. Iz vse te morale se je nazadnje 
izcimila bodeča žica. Cerar je dejansko postpolitični politik, 
kava brez kofeina, pivo brez alkohola, politika brez politike, 
in da je mogoče v Sloveniji s tem uspeti, je zelo zaskrbljujoče. 
Ne glede na to, da ima po drugi strani zasluge za umiritev 
političnega prostora, ki je postal tako skrajno patološki.
Tu pa je potrebno potem nekaj reči tudi o stranki SDS?
Po drugi strani je skrajno zaskrbljujoče, da se s prisotno-
stjo diskurza, ki ga vzpostavlja SDS, postavlja pod vprašaj to, 
kar je Hegel imenoval Sittlichkeit, se pravi območje nravi in 
običajev. Sittlichkeit ni domena zakonov in tudi ne morale, 
to je neka serija nepisanih pravil, ki držijo skupaj določeno 
skupnost in okrog katerih vendarle vlada določen konsenz, 
namreč okoli tega, kaj se spodobi in kaj ne, kaj je mogoče 
javno reči in česa ne. Npr. pri vprašanju sovražnega govora, 
ki ga je zelo težko sankcionirati, ne da bi posegli v pravico do 
svobode govora. Tu mora, poleg pravnih sredstev, nastopiti 
Sittlichkeit glede tega, kaj je dopustno in kaj ne, to je tkivo 
skupnosti. Tu je obnašanje SDS katastrofalno. Prav to tkivo 
se sistematično razdira. Stvari, ki se danes javno govorijo, 
bi bile pred dvajsetimi leti popolnoma nespodobne. Sittlich-
keit je težavno polje političnega boja, ki ni boj preprosto za 
zakonitost ali pravno državo in ki tudi ni domena privatne-
ga, ampak domena nečesa skupnostnega, česar ni mogoče 
napisati kot zakon. Zakon in ustava nista nikoli dovolj, za 
delujočo družbo in skupnost mora vedno obstajati neka serija 
nepisanih pravil, ki tvorijo tisto, kar omogoča, da in kako 
smo drug z drugim. Mediji, kot sta Demokracija in Reporter, 
nekaznovano nastopajo z agendo, ki ima uničujoče posledice 
za celotni javni prostor.
Vendarle pa je na zadnjih volitvah prišlo do preseneče-
nja. Ko smo se nazadnje pogovarjali, ste rekli, da ste zelo 
pogrešali neko resnično levo stranko, danes je v parlamentu 
Združena levica. Kako gledate nanjo?
To je trenutno edina politična sila v Sloveniji, s katero bi 
se lahko solidariziral, kljub pomanjkljivostim in začetniškim 
težavam. Seveda ni nepričakovano, da ko pride do tako nena-
dnega vzpona takšne stranke oziroma koalicije treh strank, 
ko te pridejo v parlament in se etablirajo, spet nastopi tisti 
klasični refleks levice, kot da gre za izdajo izvorne čistosti. 
Refleks, da smo dobri in pristni zgolj takrat, ko nimamo moči. 
Tu sem heglovec, to je refleks lepe duše. Zgolj to, da stojimo in 
skrajno kritično in radikalno obsojamo, to je lepodušništvo. 
Levica se ne sme bati prevzeti svojega deleža oblasti, to je 
test realnosti. Združena levica res ima kakšne kadrovske, 
organizacijske in druge težave, stvari ne potekajo, kot bi 
morale, vendar je edina politična sila, ki ponuja perspektivo 
možnosti neke drugačne politike. 
Kljub temu je bila neuspešna z zadnjih poskusom pri-
znanja pravic istospolno usmerjenim. 
Proces, ki gre v smeri enakopravnosti za homoseksualce, 
je nezadržen. Tovrstno zakonodajo je sprejelo dvanajst ali 
koliko držav, ki spadajo med najbolj demokratične na svetu, 
in iluzija je pričakovati, da se bo ta trend obrnil in ustavil. 
Izgubili smo referendum, toda za nasprotnike zakona je to 
historično izgubljena stvar, samo vprašanje časa in politične 
veščine (ki jo je, mimogrede, zagovornikom zakona precej 
umanjkalo). Poglejte Irsko, zadnjo državo, ki je dekriminali-
zirala homoseksualnost, dvajset let pozneje pa je na referen-
dumu sprejela takšno zakonodajo. Nekdaj najbolj katoliška 
država je sprejela najbolj liberalen zakon. Zdaj nasprotniki 
zakona pripravljajo lastni zakonski predlog, kako urediti 
homoseksualne skupnosti – napravite preprost miselni 
preizkus: pred 30 ali še 20 leti bi takemu zakonu, kot ga zdaj 
predlagajo, ti isti ljudje z gnusom in gnevom nasprotovali, 
bil bi videti kot neka levičarska ekstravaganca. Tako kot so 
pred precej manj kot stoletjem nasprotovali enakopravnosti 
žensk in ženski volilni pravici, z istimi argumenti, namreč 
da to nasprotuje naravi. 
Če se vrnemo na begunsko problematiko. Nedavno je 
Slavoj Žižek požel veliko burnih in ogorčenih reakcij, ko je 
zapisal, da veliko beguncev prihaja iz okolij in kulture, v 
katerih nimajo istih civilizacijskih standardov, človekovih 
pravic. Kako vidite to problematiko vi?
Samo sočutje z nedolžno žrtvijo ni dovolj. Gotovo je tudi 
neka težava v diskurzu, ki se solidarizira z begunci, jim po-
maga, jih podpira, toda težava nastopi tisti hip, ko se pokaže, 
da niso le nedolžne žrtve. Ljubimo žrtve, dokler so nedol-
žne, brž ko pa se ugotovi, da imajo ti ljudje svoje probleme 
in tudi zelo problematične prakse, da so med njimi velike 
razlike in tudi konflikti, takrat pa sočutje hitro uplahne. 
Glede na ekstremnost situacije je videti, da prihaja celo do 
zelo malo konfliktov, dejansko se obnašajo najbrž precej 
bolj civilizirano, kot bi se Slovenci v takšnih pogojih. Še en 
miselni eksperiment: kako bi bil videti eksodus Slovencev 
iz Slovenije, najbrž bi bilo mesarsko klanje. V resnici se be-
gunci obnašajo veliko bolje, kot bi lahko od njih v takšnih 
razmerah pričakovali. 
Ampak tu se začne problem solidarnosti. Problem soli-
darnosti ni problem solidarnosti z nedolžno žrtvijo, zato so 
kölnski dogodki nekakšen test. Seveda, gre za ritualizirano 
skupinsko popolnoma nesprejemljivo prakso, a preden jo 
pripišemo zgolj njihovi drugačni kulturi, se lahko spomni-
mo, da je glede spolnega nadlegovanja žensk Oktoberfest 
še precej bolj problematičen, kot emblematični del nemške 
kulture, kjer je takšna praksa že tradicionalno razširjena, pa 
ne zaradi muslimanov. Žižkov poziv vidim v tej luči, da gre 
enoznačno obsojanje nesprejemljivih ravnanj migrantov 
z roko v roki s solidarnostjo. Res je, da so žrtve zahodnega 
kolonializma in nespametnih vojn, ki smo jih zanetili iz 
Amerike in Evrope, toda obravnavamo jih humano, samo 
če jih obenem obravnavamo kot ljudi, ki so odgovorni za 
svoje početje. 
Pred leti ste dejali, da bi moral nekdo narediti nekaj 
podobnega, kot je Marx s Kapitalom. Nekateri to vidijo v 
Pikettyjevi uspešnici Kapital v 21. stoletju. Kakšno je vaše 
mnenje o njej?
Na levici je precej modno udrihati po njem, vendar se 
mi to ne zdi čisto pravično. Do njegove knjige imam vseeno 
spoštovanje, zbrala je res ogromno podatkov, ki prepričljivo 
dokazujejo zgodovinsko dinamiko razvoja neenakosti in proti 
temu osnovnem argumentu ni bilo prepričljivih ugovorov. 
Celo Wall Street Journal, ki po navadi pravi, da dejstva pač 
govorijo v prid kapitalizmu in neoliberalizmu, levica pa da 
slepomiši s splošnim okvirom in kontekstom, je tokrat obr-
nil ploščo: dejstva, o katerih govori Piketty, so sicer točna, 
ampak treba je pogledati širši okvir in kontekst. Frapantno 
s Pikettyjem je dejstvo, da je predstavnik neke socialdemo-
kratske drže, ki ji je s to knjigo dal glas. V sedemdesetih bi 
Pikettyjeva knjiga predstavljala neko zmerno sredinsko držo, 
danes je videti kot radikalna levica. 
Seveda je s to knjigo več problemov, začenši s tem, da se 
ukvarja izključno z vprašanjem distribucije in redistribuci-
je, produkcijo pa popolnoma pusti ob strani. Rešitev, ki jo 
ponuja, s progresivnim obdavčenjem itn., je zelo abstraktna 
in bi jo bilo mogoče doseči le na mednarodni ravni. V vsej 
naivnosti pa postavlja osrednji problem, namreč da bi lahko 
kaj takega dosegli, bi bila potrebna zelo močna politična volja 
in odločitev, torej ne ekonomsko, ampak politično vprašanje. 
Kot pravi Slavoj Žižek, ko pridemo do točke, da bi kaj takega 
sploh lahko uveljavili, bi že bili na točki, ko smo politično 
že zmagali. To ni strategija za politično zmago, ampak jo 
utopično predpostavlja. 
Poanta Pikettyjeve zgodbe pa je nazadnje tudi precej 
drastična: edini čas, ko je bilo mogoče doseči zmanjšanje 
neenakosti, je bil čas po prvi in zlasti po drugi svetovni 
vojni. Potrebni sta bili dve neznanski svetovni katastrofi, da 
se je iz tega sesutja dogodil ekonomski vzpon in pravičnejša 
delitev. Iz njegove analize bi lahko paradoksno sledilo, da je 
takšno politiko mogoče uvesti za ceno svetovne vojne. Se 
pa tudi Piketty vsega tega zaveda, velikokrat reče retorično 
saj vem, da je to nemogoče, pa vendar, ni tak naivnež, da bi 
rekel, stopimo ljudje dobrega srca skupaj in bomo naredili, 
kar je racionalno. Te ukrepe predlaga v duhu te utopične 
perspektive.
Kaj torej lahko za konec rečemo o prihodnosti? Bo levica 
morala oditi v ilegalo? 
Stvari gredo v maloro, ampak sem nepoboljšljivi optimist. 
Razvoj, ki je šel iz slabega na slabše, je vendarle odprl tudi 
neke druge horizonte. Na vsak način se je treba obvarovati 
levičarskega katastrofičnega diskurza. To je ena izmed bole-
zni levice. Nič ni mogoče, vse gre v maloro, vse prevzemajo 
korporacije, vzpenja se skrajna desnica, ni več politike. 
Večja kot je katastrofa, bolj uživamo in bolj smo mi čisti. 
Veliko običajni levih jadikovanj lahko služi kot šolski primer 
tega, kar je Hegel imenoval lepa duša. Levica boluje za lepo 
dušo. Mi imamo prave politične koncepte, ampak kaj, ko jih 
umazani svet noče poslušati. Morda pa bi morali razmisliti, 
ali je kaj narobe tudi s temi koncepti, predvsem s tem, da je 
bilo tako malo politične invencije in poleta. Človek začne 
misliti šele takrat, ko mu pride voda do grla, pravi Brecht, 
in z vsemi zdaj zgoščeno nakopičenimi problemi je prišla 
voda do grla. ¾
8
Dileme
 27. januarja 2016
T
aborišče Emirati Jordanian Camp (EJC) so pod 
patronatom Združenih arabskih emiratov (ZAE), 
z nafto bogate obmorske puščavske države na 
jugovzhodu Arabskega polotoka oziroma tam-
kajšnje podružnice humanitarne organizacije 
Rdeči polmesec, odprli spomladi leta 2013. Po 
javno dostopnih podatkih Urada Visokega komisariata Zdru-
ženih narodov za begunce (UNHCR) iz sredine decembra 
lani naselje trenutno gosti 6319 sirskih beguncev s končno 
kapaciteto za približno 25.000 prebivalcev. ZAE naj bi za 
postavitev taborišča porabili 15 milijonov dolarjev, z njim pa 
so želeli razbremeniti druga jordanska begunska naselja. V 
taborišču danes delujejo tudi tuje humanitarne organizacije, 
kot so Unicef, Norwegian Refugee Council, Save the Chil-
dren itn., naselju pa domačini v šali pravijo begunski tabor 
s petimi zvezdicami. V nasprotju z razvpitim, kaotičnim in 
najbolj medijsko obleganim Zaatarijem, največjim tabori-
ščem s sirskimi begunci v Jordaniji, kjer trenutno prebiva 
okoli 80.000 ljudi, EJC deluje kot z drugega planeta. Tam ni 
prašnih, neuglednih šotorskih bivališč brez tekoče vode in 
elektrike, pač pa lične bivalne prikolice, urejena infrastruk-
tura – od kanalizacije do ulične razsvetljave –, supermarket, 
verski prostori, otroška igrišča, družabne sobe s televizijo za 
preživljanje prostega časa, prijetna menza, kjer so na voljo 
trije topli obroki dnevno. Moderni taboriščni zdravstveni 
center lahko sprejme do tristo ljudi na dan. Poskrbljeno je 
tudi za šolanje šoloobveznih otrok in mladine. Odgovorni 
taborišče upravljajo s pomočjo centraliziranega računalni-
škega sistema, s katerim na enem mestu učinkovito zbirajo 
vse pomembne informacije o razmerah v taboru. Sama na-
selbina je ograjena in pod budnim očesom nadzornih kamer 
in jordanskih varnostnih sil. Radovedni obiskovalci niso 
ravno dobrodošli. Redka novinarska poročila pa namesto o 
vsakdanjem trušču, značilnem za tovrstna natrpana zasilna 
naselja, govorijo o tišini in spokojnosti.
Bivanje v taborišču je dovoljeno družinam z otroki, mlaj-
šimi od osemnajst let, in ranljivim skupinam, kot so vdove, 
starejši in invalidi, medtem ko polnoletni samski moški 
niso dobrodošli. Samo en polnoletni član družine lahko v 
taborišču dela in na primer pomaga pri strežbi ali čiščenju, 
otroško delo pa je vsaj na papirju prepovedano. Če želi po-
sameznik zapustiti naselje, potrebuje jordanskega gostitelja, 
ki jamči zanj. Večina beguncev v taborišču naj bi prišla iz 
južnosirskega mesta Dara, središča upora proti režimu Bašarja 
Al Asada, v manjši meri pa tudi iz Homsa in Damaska.
Številke povedo vse
Toda zgodbe o taborišču s petimi zvezdicami ne gre od-
praviti kot nekakšno čudaško kurioziteto v srhljivi pripovedi 
o sirski državljanski vojni, ki traja že od leta 2011. Lahko je 
izhodišče za razmišljanje o begunski situaciji na Bližnjem 
vzhodu in o odgovornosti bogatih zalivskih držav pri kr-
vavem konfliktu v Siriji. Je pa tudi priložnost za kratko sa-
morefleksijo našega vzvišenega zahodnjaškega pogleda na 
tisti konec sveta. 
Najprej poglejmo nekaj številk. Sirske sosede in države 
v regiji so sprejele skoraj 95 odstotkov vseh registriranih 
sirskih beguncev – teh je približno 4,6 milijona, medtem 
ko jih je znotraj same Sirije razseljenih okoli 11 milijonov –, 
ki so bili prisiljeni zaradi vojne zbežati v tujino. V Turčiji je 
tako registriranih približno 2,5 milijona sirskih beguncev, v 
Libanonu 1,1 milijona, v Jordaniji dobrih 630.000, v Egiptu 
okoli 120.000, v iraškem Kurdistanu pa skoraj 244.000. Za 
primerjavo: po podatkih Združenih narodov je v Evropi med 
aprilom 2011 in novembrom 2015 za azil zaprosilo nekaj več 
813.000 sirskih beguncev. Ravno sodobna Jordanija je ena 
izmed držav, ki so jo zgodovinsko gledano usodno oblikovali 
migracijski tokovi in begunsko vprašanje v regiji. Begunci, 
gostujoči delavci, študentje, priseljenci različnih ozadij – od 
Čerkezov, Čečenov, Armencev v prvi polovici 20. stoletja do 
Palestincev in Sircev danes – so pomembno – vsaj na prvi 
pogled – vplivali na raznoliko in vključujočo naravo moderne 
jordanske družbe. Na humanitarni pomoči iz tujine, name-
njeni begunski populaciji v državi, pa je Jordanija zgradila 
tudi del svojega gospodarstva. 
Država je sprejela pregnance, ki so bežali pred vihro 
libanonske državljanske vojne med letoma 1975 in 1990. 
Ob zalivski vojni na začetku devetdesetih let je pričakala 
približno 300.000 palestinskih Jordancev, živečih v Kuvajtu, 
ki so se ob začetku spopadov med Irakom in mednarodno 
koalicijo z ZDA na čelu vrnili domov. Ob ameriškem napa-
du na Irak leta 2003 so se v Jordanijo zatekli premožnejši 
iraški begunci – podjetniki, zdravniki, visoko izobraženi 
strokovnjaki itn. Bilo naj bi jih okoli 170.000, v državo so 
prinesli svež kapital, predvsem za naložbe v gradbeništvu, 
a na koncu večinoma niso ostali za stalno. V najslabšem 
položaju so sudanski begunci, ki jih je registriranih približno 
3500, večinoma pa prihajajo iz Darfurja in z drugih kriznih 
območij zahodnega Sudana. Živijo v zasilnih šotorskih nase-
ljih, tožijo, da od lokalnih humanitarnih organizacij dobivajo 
premalo podpore in se soočajo z nasilnimi deportacijami, s 
čimer naj bi jordanske oblasti kršile mednarodno sprejeto 
načelo prepovedi vračanja, ki pravi, da država begunca ne 
sme izgnati v državo, kjer sta ogrožena njegovo življenje ali 
osebna svoboda. 
Palestinska večina
Toda na življenje v moderni Jordaniji so najbolj vplivali 
palestinski in sirski begunci. V državi z dobrimi devetimi 
milijoni prebivalcev je več kot šestdeset odstotkov populacije 
palestinskega rodu. Gre za palestinske begunce in njihove 
potomce, ki so v državo po drugi svetovni vojni v več valo-
vih prišli z zasedenih palestinskih ozemelj. Po klasifikaciji 
Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje pa-
lestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA), usta-
novljene leta 1950, je palestinski begunec vsak posameznik 
(in njegovi potomci), ki je zaradi izraelske osamosvojitvene 
vojne izgubil stalno prebivališče in sredstva za preživetje 
na ozemlju Palestine med junijem 1946 in majem 1948 in 
se zatekel v eno od držav, kjer deluje UNRWA, na primer v 
Jordanijo, Libanon, Sirijo. A v praksi je bolj zapleteno. Danes 
v Jordaniji status tamkajšnjih palestinskih beguncev ureja 
šest pravnih kategorij. Njihove pravice so odvisne od tega, 
kdaj in od kod so prišli v državo. Pregnanci iz Palestine, ki 
živijo na vzhodnem bregu reke Jordan od leta 1948, so na 
primer polnopravni jordanski državljani. Večina beguncev, 
katerih predniki so izvorno iz Gaze in ne z Zahodnega brega 
in imajo danes stalno prebivališče v Jordaniji, pa je odkrito 
diskriminiranih. Za delo potrebujejo posebno dovoljenje, za 
vpis na fakulteto plačujejo visoke šolnine po tarifi za tujce, 
potni list pa lahko pridobijo le začasno, največ za dve leti. 
Danes, ko Palestinci v Jordaniji živijo že več generacij in 
so sestavni del jordanske družbe, so razmere nemalokrat 
shizofrene. Država, katere prebivalstvo je na eni strani ve-
činsko palestinskega rodu, je po drugi strani uradna izraelska 
zaveznica s podpisanim mirovnim sporazumom iz leta 1994 
in z Izraelci, kot je v septembrskem intervjuju za Poglede 
povedal tudi jordanski pisatelj in aktivist Hisham Bustani, 
sodeluje na obveščevalni, varnostni in politični ravni. Jordan-
ske oblasti so sicer polna usta o pravični rešitvi palestinskega 
vprašanja, a ko v Amanu ljudje protestirajo proti izraelskemu 
izživljanju nad Gazo, se policija ne obotavlja in protestnike 
pogosto razžene s silo. Prezir do palestinskih sodržavlja-
nov in drugih beguncev ter nacionalizem jordanske elite z 
vzhodnega brega reke Jordan, zbrane okoli kralja Abdulaha 
II., tlita pod površjem. Splošno mnenje je, da so jordanski 
Palestinci iznajdljivi podjetniki in garaški samorastniki 
predvsem zato, ker zaradi svojega porekla še danes težko 
pridejo do služb v javnem sektorju in do visokih položajev 
v vojski, najpomembnejšem zaposlovalcu v državi, zato so 
se prisiljeni znajti po svoje. Dobra dva milijona jih še živi v 
begunskih taboriščih, ki jih je v državi uradno deset, zanje 
pa skrbi UNRWA. Izraz begunsko taborišče sicer namiguje 
na začasen in zasilen prostor, a v Jordaniji (podobno kot v 
Libanonu, Siriji, na Zahodnem bregu) so se nekdanja im-
provizirana palestinska naselja skozi desetletja spremenila 
v nagnetene urbane soseske ali celo manjša mesta z bolj ali 
manj ustrezno infrastrukturo. Veljajo za revnejše in kon-
Taborišče s peTimi zvezdicami
Na jordanskem podeželju, približno štirideset kilometrov severovzhodno od prestolnice Aman, 
dobri dve uri vožnje od jordansko-sirske meje, sredi puščave, daleč od oči, nekje na koncu 
obzorja, ki ga preletavajo letala jordanske vojske, stoji posebno taborišče za sirske begunce.
GreGor Inkret
Tam ni prašnih, neuglednih 
šoTorskih bivališč brez 
Tekoče vode in elekTrike, pač 
pa lične bivalne prikolice, 
urejena infrasTrukTura – 
od kanalizacije do ulične 
razsveTljave –, supermarkeT, 
verski prosTori, oTroška 
igrišča, družabne sobe s 
Televizijo za preživljanje 
prosTega časa, prijeTna 
menza, kjer so na voljo Trije 
Topli obroki dnevno.
servativnejše predele, predvsem zato, ker gre za majhna 
okolja, kjer se med seboj vsi poznajo in človek nima veliko 
zasebnosti. 
krivi za prometne zastoje
Večina sirskih beguncev je v Jordanijo prišla v letih 2012 
in 2013, kmalu po začetku tamkajšnje državljanske vojne. V 
državo še zmeraj prihajajo in po podatkih ZN jih je trenutno 
registriranih približno 630.000. Jordanske oblasti pa nava-
jajo, da je v državi skupno okoli 1,4 milijona Sircev. Manjši 
odstotek beguncev prebiva v taboriščih – največji begunski 
naselji sta Zaatari in Azraq na severu države, kjer prebiva več 
kot 100.000 pregnancev –, drugi iščejo zavetje pri prijateljih, 
sorodnikih, znancih, vsi pa se prebijajo, kakor vejo in znajo. 
Pri tem jih najbolj ovira dejstvo, da izjemno težko dobijo 
dovoljenje za delo. Jordansko družbo je množičen prihod 
sirskih beguncev vznemiril, čeprav je na začetku prevladalo 
mnenje, da bodo v državi ostali zgolj začasno. 
Pred letom 2011 je v Jordaniji živelo približno 750.000 
Sircev, ponosnih in samozavestnih, saj so prihajali iz politično 
in gospodarsko pomembne regionalne sile. Zdaj so zaradi 
vsakodnevne izpostavljenosti pomilovanju in nestrpnosti 
zavzeli bolj obrambno držo. Pregnanci iz Sirije so kljub načel-
ni odprtosti jordanske države do beguncev žrtve sovražnega 
govora, šikaniranja in očitkov, da za državo, ki je med manj 
razvitimi v regiji in ima na primer velike težave pri oskrbi z 
vodo, predstavljajo veliko breme. Večinoma so materialno 
slabše situirani od iraških sotrpinov pred desetletjem in 
nimajo ne sredstev ne zvez, da bi se lahko učinkovito branili 
pred vsemi napadi. Očitajo jim, da domačinom kradejo zapo-
slitve, čeprav gre, glede na to, da v Jordaniji težko zakonito 
delajo, predvsem za slabo plačana in neugledna dela, ki jih 
tam po navadi opravlja poceni egiptovska delovna sila. Le 
malokdo pa omenja, da so sirski begunci tudi potrošniki in 
da s povpraševanjem po različnih dobrinah, na primer po 
hrani, telefonskih karticah in prevoznih sredstvih, vplivajo 
na rast gospodarstva. Pojavljajo se govorice, da so se zaradi 
množičnega prihoda beguncev (sicer kratkotrajno) zvišale 
najemnine stanovanj v mestih blizu jordansko-sirske meje, 
na primer v Irbidu in Mafraku, a dejstvo je, da so pri tem 
najbolje zaslužili prav domači stanodajalci. V javnosti novice 
o drobnih prestopkih posameznih Sircev, ko gre denimo za 
majhno krajo v trgovini, nemalokrat potencirajo z namenom, 
da očrnijo celotno skupnost. 
Kot je v posebni raziskavi o sirskih beguncih v Jordaniji, ki 
jo je pred kratkim opravila palestinska podružnica fundacije 
Rose Luxemburg, povedal Daoud Kuttab, ustanovitelj neodvi-
sne internetno-radijske novičarske mreže AmmanNet/Radio 
Vzdušje je čudno. ni 
presenetljiVo, da kapacitete 
naselja, kljub omogočenemu 
udobju in dejstVu, da moriji 
V siriji ni Videti konca, niso 
zasedene. nemalo begunceV 
se je iz tabora Vendarle 
odpraVilo proti jordanski 
prestolnici. srečo bodo 
očitno poskusili drugje.
 27. januarja 2016
9
Dileme
čimer naj bi jordanske oblasti kršile mednarodno sprejeto 
načelo prepovedi vračanja, ki pravi, da država begunca ne 
sme izgnati v državo, kjer sta ogrožena njegovo življenje ali 
osebna svoboda. 
Palestinska večina
Toda na življenje v moderni Jordaniji so najbolj vplivali 
palestinski in sirski begunci. V državi z dobrimi devetimi 
milijoni prebivalcev je več kot šestdeset odstotkov populacije 
palestinskega rodu. Gre za palestinske begunce in njihove 
potomce, ki so v državo po drugi svetovni vojni v več valo-
vih prišli z zasedenih palestinskih ozemelj. Po klasifikaciji 
Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje pa-
lestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA), usta-
novljene leta 1950, je palestinski begunec vsak posameznik 
(in njegovi potomci), ki je zaradi izraelske osamosvojitvene 
vojne izgubil stalno prebivališče in sredstva za preživetje 
na ozemlju Palestine med junijem 1946 in majem 1948 in 
se zatekel v eno od držav, kjer deluje UNRWA, na primer v 
Jordanijo, Libanon, Sirijo. A v praksi je bolj zapleteno. Danes 
v Jordaniji status tamkajšnjih palestinskih beguncev ureja 
šest pravnih kategorij. Njihove pravice so odvisne od tega, 
kdaj in od kod so prišli v državo. Pregnanci iz Palestine, ki 
živijo na vzhodnem bregu reke Jordan od leta 1948, so na 
primer polnopravni jordanski državljani. Večina beguncev, 
katerih predniki so izvorno iz Gaze in ne z Zahodnega brega 
in imajo danes stalno prebivališče v Jordaniji, pa je odkrito 
diskriminiranih. Za delo potrebujejo posebno dovoljenje, za 
vpis na fakulteto plačujejo visoke šolnine po tarifi za tujce, 
potni list pa lahko pridobijo le začasno, največ za dve leti. 
Danes, ko Palestinci v Jordaniji živijo že več generacij in 
so sestavni del jordanske družbe, so razmere nemalokrat 
shizofrene. Država, katere prebivalstvo je na eni strani ve-
činsko palestinskega rodu, je po drugi strani uradna izraelska 
zaveznica s podpisanim mirovnim sporazumom iz leta 1994 
in z Izraelci, kot je v septembrskem intervjuju za Poglede 
povedal tudi jordanski pisatelj in aktivist Hisham Bustani, 
sodeluje na obveščevalni, varnostni in politični ravni. Jordan-
ske oblasti so sicer polna usta o pravični rešitvi palestinskega 
vprašanja, a ko v Amanu ljudje protestirajo proti izraelskemu 
izživljanju nad Gazo, se policija ne obotavlja in protestnike 
pogosto razžene s silo. Prezir do palestinskih sodržavlja-
nov in drugih beguncev ter nacionalizem jordanske elite z 
vzhodnega brega reke Jordan, zbrane okoli kralja Abdulaha 
II., tlita pod površjem. Splošno mnenje je, da so jordanski 
Palestinci iznajdljivi podjetniki in garaški samorastniki 
predvsem zato, ker zaradi svojega porekla še danes težko 
pridejo do služb v javnem sektorju in do visokih položajev 
v vojski, najpomembnejšem zaposlovalcu v državi, zato so 
se prisiljeni znajti po svoje. Dobra dva milijona jih še živi v 
begunskih taboriščih, ki jih je v državi uradno deset, zanje 
pa skrbi UNRWA. Izraz begunsko taborišče sicer namiguje 
na začasen in zasilen prostor, a v Jordaniji (podobno kot v 
Libanonu, Siriji, na Zahodnem bregu) so se nekdanja im-
provizirana palestinska naselja skozi desetletja spremenila 
v nagnetene urbane soseske ali celo manjša mesta z bolj ali 
manj ustrezno infrastrukturo. Veljajo za revnejše in kon-
Taborišče s peTimi zvezdicami
Na jordanskem podeželju, približno štirideset kilometrov severovzhodno od prestolnice Aman, 
dobri dve uri vožnje od jordansko-sirske meje, sredi puščave, daleč od oči, nekje na koncu 
obzorja, ki ga preletavajo letala jordanske vojske, stoji posebno taborišče za sirske begunce.
servativnejše predele, predvsem zato, ker gre za majhna 
okolja, kjer se med seboj vsi poznajo in človek nima veliko 
zasebnosti. 
Krivi za prometne zastoje
Večina sirskih beguncev je v Jordanijo prišla v letih 2012 
in 2013, kmalu po začetku tamkajšnje državljanske vojne. V 
državo še zmeraj prihajajo in po podatkih ZN jih je trenutno 
registriranih približno 630.000. Jordanske oblasti pa nava-
jajo, da je v državi skupno okoli 1,4 milijona Sircev. Manjši 
odstotek beguncev prebiva v taboriščih – največji begunski 
naselji sta Zaatari in Azraq na severu države, kjer prebiva več 
kot 100.000 pregnancev –, drugi iščejo zavetje pri prijateljih, 
sorodnikih, znancih, vsi pa se prebijajo, kakor vejo in znajo. 
Pri tem jih najbolj ovira dejstvo, da izjemno težko dobijo 
dovoljenje za delo. Jordansko družbo je množičen prihod 
sirskih beguncev vznemiril, čeprav je na začetku prevladalo 
mnenje, da bodo v državi ostali zgolj začasno. 
Pred letom 2011 je v Jordaniji živelo približno 750.000 
Sircev, ponosnih in samozavestnih, saj so prihajali iz politično 
in gospodarsko pomembne regionalne sile. Zdaj so zaradi 
vsakodnevne izpostavljenosti pomilovanju in nestrpnosti 
zavzeli bolj obrambno držo. Pregnanci iz Sirije so kljub načel-
ni odprtosti jordanske države do beguncev žrtve sovražnega 
govora, šikaniranja in očitkov, da za državo, ki je med manj 
razvitimi v regiji in ima na primer velike težave pri oskrbi z 
vodo, predstavljajo veliko breme. Večinoma so materialno 
slabše situirani od iraških sotrpinov pred desetletjem in 
nimajo ne sredstev ne zvez, da bi se lahko učinkovito branili 
pred vsemi napadi. Očitajo jim, da domačinom kradejo zapo-
slitve, čeprav gre, glede na to, da v Jordaniji težko zakonito 
delajo, predvsem za slabo plačana in neugledna dela, ki jih 
tam po navadi opravlja poceni egiptovska delovna sila. Le 
malokdo pa omenja, da so sirski begunci tudi potrošniki in 
da s povpraševanjem po različnih dobrinah, na primer po 
hrani, telefonskih karticah in prevoznih sredstvih, vplivajo 
na rast gospodarstva. Pojavljajo se govorice, da so se zaradi 
množičnega prihoda beguncev (sicer kratkotrajno) zvišale 
najemnine stanovanj v mestih blizu jordansko-sirske meje, 
na primer v Irbidu in Mafraku, a dejstvo je, da so pri tem 
najbolje zaslužili prav domači stanodajalci. V javnosti novice 
o drobnih prestopkih posameznih Sircev, ko gre denimo za 
majhno krajo v trgovini, nemalokrat potencirajo z namenom, 
da očrnijo celotno skupnost. 
Kot je v posebni raziskavi o sirskih beguncih v Jordaniji, ki 
jo je pred kratkim opravila palestinska podružnica fundacije 
Rose Luxemburg, povedal Daoud Kuttab, ustanovitelj neodvi-
sne internetno-radijske novičarske mreže AmmanNet/Radio 
Al-Balad, domačini Sirce včasih krivijo celo za prometne 
zamaške. » Take obtožbe so res nesmiselne,« dodaja. »Ljudem 
pravim, naj gredo v Damask, Bagdad ali Kairo, pa bodo videli, 
kaj dejansko pomeni gneča v prometu. Pri nas zastoji trajajo 
deset minut, v Kairu pa porabiš dve uri, da prideš z enega 
konca mesta na drugega.« Tudi mnenja, da ima država od 
sirskih beguncev več koristi kot škode, so načeloma redka. 
A jordanski ekonomist Yusuf Mansur v isti raziskavi govori 
o beguncih kot o darilu za celotno družbo. » Ti ljudje priha-
jajo v našo državo z lastnim intelektualnim in finančnim 
kapitalom. Gre za že uveljavljene in izšolane strokovnjake, 
zdravnike, umetnike, inženirje, učitelje. Jordanija ni vanje 
vložila ničesar, a ima njihovo znanje in spretnosti kljub temu 
na razpolago,« je jasen Mansur. »Sirci s sabo niso prinesli zgolj 
svojih pridnih rok ali zadnjih osebnih prihrankov, temveč 
predvsem nove ustvarjalne ideje in veščine, ki bodo obogatile 
našo družbo. Nemudoma bi jim morali izdati dovoljenje za 
delo. Kaj vse lahko delijo z nami!« 
Odgovornost zalivskih držav
Potem ko se je lani Evropa soočila z množičnim prihodom 
beguncev, so se pojavili očitki, da so bogate zalivske države, 
npr. Savdska Arabija, ZAE, Katar in Kuvajt, premalo storile za 
pregnane žrtve sirske državljanske vojne. Pomisleki se zdijo 
upravičeni. Zakaj premožne države z Arabskega polotoka, 
ki naj bi bile beguncem iz Sirije tudi kulturno bliže, niso 
vzpostavile ustrezne begunske politike? Kaj pa njihova od-
govornost pri humanitarni katastrofi, v katero so s podporo 
različnim skrajnim uporniškim skupinam, kot sta denimo 
Fronta al Nusra in Ahrar al Šam, tudi same tako ali drugače 
vpletene? Bogataši se pred obtožbami branijo s številkami. 
ZAE naj bi prek različnih kanalov za humanitarno in razvoj-
no pomoč pri sirski krizi prispevali 530 milijonov dolarjev. 
72 milijonov dolarjev naj bi namenili tudi za delovanje 
različnih begunskih taborišč v Jordaniji, Libanonu, Iraku 
in Turčiji. Savdska Arabija govori o 700 milijonih dolarjev, 
ki naj bi jih kot finančno pomoč pri spopadanju z velikim 
številom beguncev poslali sirskim sosedam. ZAE omenjajo 
100.000 Sircev, ki naj bi jim država od začetka konflikta izdala 
dovoljenje za bivanje, Savdska Arabija pa je svojo številko 
napihnila celo do 2,5 milijona, čeprav so realnejše ocene, da 
v savdskoarabski kraljevini živi in dela približno pol milijona 
sirskih državljanov. A ker ti uradno niso klasificirani kot 
begunci, ni znano, kdaj in kako točno so prišli v državo, zato 
je tovrstne številke težko potrditi. Zalivske države namreč 
niso podpisnice Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951, 
na podlagi katere je danes po svetu mogoče zaprositi za 
mednarodno zaščito. Enako sicer velja tudi za Jordanijo, a 
ta problematiko ureja z izdajanjem posebnih certifikatov, 
do katerih je upravičen vsak, ki se kot begunec registrira 
pri jordanski izpostavi UNHCR. 
Gre za specifično organizirane in formalno izjemno iz-
ključujoče družbe. Sirci v Savdsko Arabijo, ZAE, Katar itn. 
ne morejo priti kot begunci, temveč za vstop potrebujejo 
vizo. Tudi vsi Palestinci, Libanonci, Jemenci, ki so se v za-
livske države umaknili pred vojno vihro v svojih domovi-
nah, uradno nikoli niso imeli statusa begunca, temveč so 
iz nekakšnih začasnih naseljencev postali naturalizirani 
državljani. Tudi gostujoči delavci in tuji poslovneži v ZAE 
praviloma bivajo z začasnimi vizami, ki so vezane na delo-
dajalca ali na njihovega tam živečega družinskega člana. Z 
njimi pa ni mogoče neomejeno ostati v državi, še manj pa 
pridobiti državljanstvo. Oziroma, kot je lani na enem od 
svojih predavanj o t. i. begunski problematiki povedal so-
ciolog dr. Jože Vogrinc: »Naftne države se sirskih beguncev 
otepajo zato, ker so povsod privilegirani domačini manjšina 
prebivalstva, ki se čuti po arabski pomladi ogrožena, saj se 
izkoriščani migrantski delavci vedno bolj upirajo. V nasprotju 
z Libanonom in Jordanijo so dovolj daleč in dovolj bogati, 
da si to lahko privoščijo.« 
Toda zahodne države, podpisnice mednarodnih konvencij, 
ki urejajo status beguncev in vzpostavljajo aktivno azilno po-
litiko, se ne bi smele preveč zgražati, opozarja Harald Viersen, 
nizozemski publicist in arabist v komentarju za neodvisni 
spletni portal Muftah, namenjen poglobljenim zgodbam o 
dogajanju na Bližnjem vzhodu. Evropa je sirsko državljansko 
vojno zares odkrila šele lani z množičnim prihodom begun-
cev, medtem ko države v regiji z njenimi posledicami živijo 
že leta, pravi. Poleg tega je nekakšno samozadovoljstvo ob 
dejstvu, da se sirski begunec rajši kot v avtoritarno Savdsko 
Arabijo odpravi proti – na videz – demokratični in odprti stari 
celini, kratkovidno. »Če begunci postanejo naša skrb šele, 
ko jih naplavi na obale evropskih držav, potem ni čudno, da 
imamo o sebi tako dobro mnenje. A tako stališče dolgoročno 
samo poglablja prepad med domnevno naprednim Zahodom 
in nazadnjaškim Vzhodom in ustvarja okolje, kjer uspevata 
rasizem in nestrpnost.«  
Življenje je drugje
Kako pa živijo begunci iz luksuznega taborišča, ki ga za 
potrebe kakšnega fototermina občasno obiščejo veljaki iz 
Združenih arabskih emiratov? Dobri dve leti staro poročilo 
Združenih narodov, ki je nastalo na podlagi intervjujev 
s pregnanci in podpornim osebjem v taborišču, vsebuje 
nekaj pomenljivih podrobnosti. Skoraj vsi brez izjeme, od 
mladih deklet in vdov do otrok in odraslih moških, se v 
naselju počutijo varne in pogosto sploh ne zaklepajo svojih 
bivalnikov. Vendar živijo na majhnem prostoru, kjer ni kaj 
početi. Dekleta se pritožujejo, da imajo njihovi očetje, bratje 
in drugi sorodniki preveč časa in se zato pogosto vtikajo 
vanje. Nekateri mladoletniki kljub prepovedi poprimejo 
za delo. Učenci, ki v Siriji po začetku vojne niso več mo-
gli v šolo, se pritožujejo, da je predmetnik prezahteven, 
jordanski učitelji pa prestrogi, zato nemalokrat izostajajo 
od pouka. Prihaja tudi do nasilja v družini in do porok 
deklet, mlajših od osemnajst let, kar uradno ni dovoljeno. 
Otrokom je neprijetno ob hrupu letal iz bližnje jordanske 
vojaške baze. Odrasli tožijo, da možnosti za zaslužek ni 
veliko. Družine nimajo stika z lokalno skupnostjo, spre-
jemanje obiskov pa je strogo regulirano. Obžalujejo, da v 
naselju ni tržnice, ki bi dala ljudem občutek povezanosti. 
Vzdušje je čudno. Ni presenetljivo, da kapacitete naselja, 
kljub omogočenemu udobju in dejstvu, da moriji v Siriji 
ni videti konca, niso zasedene. Nemalo beguncev se je iz 
tabora vendarle odpravilo proti jordanski prestolnici. Srečo 
bodo očitno poskusili drugje. ¾
Pregnanci iz Sirije So kljub 
načelni odPrtoSti jordanSke 
države do beguncev žrtve 
Sovražnega govora, 
šikaniranja in očitkov, da 
za državo, ki je med manj 
razvitimi v regiji in ima velike 
težave Pri oSkrbi z vodo, 
PredStavljajo veliko breme.
Vzdušje je čudno. ni 
presenetljiVo, da kapacitete 
naselja, kljub omogočenemu 
udobju in dejstVu, da moriji 
V siriji ni Videti konca, niso 
zasedene. nemalo begunceV 
se je iz tabora Vendarle 
odpraVilo proti jordanski 
prestolnici. srečo bodo 
očitno poskusili drugje.
10
Problemi
 27. januarja 2016
demokratizacija  
ali onečaščenje jezika?
Pisana beseda še nikoli ni bila tako trdno na prestolu kot danes. Ampak seveda ne gre za 
književnost in znanstvene raziskave in ostale privzdignjene in poglobljene tekste, temveč za 
zabaven preobrat: kar se je včasih govorilo, se danes piše. SMS, WhatsApp, Snapchat, Twitter ... 
so orodja, ki jih uporabljamo pri dogovarjanju o najbolj vsakdanjih rečeh. In potem rečemo, 
da smo se z nekom »pogovarjali«, čeprav smo si samo dopisovali. Splet in njegova družbena 
omrežja so postali velikanski peskovnik za raziskovalce vseh vrst, tudi jezikoslovce.
AgAtA tomAžič
j
ezik je kot morje: marsikaj pogoltne in vsega, kar 
vanj vržeš, ne izpljune, a tisto, kar naplavi na obalo, 
je včasih močno spremenjeno. Le kdo še danes ve, 
da je beseda hiša, tako slovensko zveneča, pravza-
prav nemčizem, ki ga je večstoletna raba obtesala 
do neprepoznavnosti? In kdo ve, skozi čigava usta je 
vse šla, da je postala, kakršna je danes. Danes, ko je 
vse lažje, ker manj govorimo in več pišemo. Littera scripta 
manet. Čeprav nove tehnologije ta latinski rek postavljajo 
na laž, saj obstojnost zapisanega ni zagotovljena na dolgi 
rok, mora biti računalniško posredovani govor vendarle 
uresničitev sna za jezikoslovce, mar ne? Kar se dogaja, je 
uresničitev sna, pa tudi nočna mora, ker je besedil občutno 
preveč, da bi zmogli analizirati vsa, pravi dr. Mija Michelizza, 
raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša 
pod okriljem Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske 
akademije znanosti in umetnosti ter avtorica decembra lani 
izdane knjige Spletna besedila in jezik na spletu. Delo je na 
svojem področju pionirsko in bi ga lahko označili za nekakšno 
monografijo z zgodovinskim vpogledom v začetke sobivanja 
slovenskega jezika z računalniki in spletom. 
Rodil se je JANES
Že nekoliko pred izidom tega dela, natančneje leta 2014, 
pa se je rodil JANES – Jezikoslovna analiza nestandardne 
slovenščine. Gre za nacionalni temeljni raziskovalni projekt, 
ki združuje enajst raziskovalcev s Filozofske fakultete Uni-
verze v Ljubljani in Inštituta Jožef Stefan. Vodi jih doc. dr. 
Darja Fišer z Oddelka za prevajalstvo na Filozofski fakulteti 
v Ljubljani. »JANES financira Javna agencija za raziskovalno 
dejavnost Republike Slovenije, izvajali pa ga bomo do leta 
2017. Zelo možno je tudi nadaljevanje v kakšni drugi obliki, 
kajti tovrstne raziskave so po svetu ta čas vroča tema,« je 
optimistična sogovornica.
Pisna besedila na spletu razvrščamo glede na dva ključna 
kriterija: avtorstvo in njegovo razmerje z naslovnikom ter 
funkcija sporočanja. Pri klasičnih spletnih straneh, med 
katere sodijo tudi medijska spletišča, je avtor znan oz. lahko 
določljiv, nagovarja širše občinstvo, je z njimi v formalnem 
razmerju, komunikacija pa enosmerna. Pri večini spletnih 
skupnosti, kot so na primer forumi in družbena omrežja, se 
srečujemo z manj formalnimi, bolj interaktivnimi dvo- ali 
večsmernimi pogovori v ožjem krogu uporabnikov, v stik 
pa prihajamo tudi s sporočili neznanih oz. celo anonimnih 
avtorjev. Nekaj posebnega so wikibesedila, pri katerih govori-
mo o kolaborativnem avtorstvu, saj eno besedilo ustvarja več 
avtorjev. V tem pogledu so zanimivi tudi blogi, ki so preplet 
enosmerne komunikacije blogerjevih zapisov z dvosmerno 
v komentarjih bralcev.
Funkcija komunikacije
Če pri besedilih opazujemo namen sporočanja, se verje-
tno vsi najprej spomnimo na družbena omrežja in spletne 
klepetalnice, ki vsebujejo veliko vsebinskih in jezikovnih 
elementov zasebnih komunikacijskih sfer, komunikacija pa je 
pogosto ludistična, tj. poteka zgolj zaradi komunikacije same. 
Nadalje Fišerjeva izpostavlja predstavitvene in promocijske 
vrste besedil – gre spletne strani podjetij, ustanov, društev in 
posameznikov. Česar ne gre mešati z oglasnimi in komercial-
nimi besedili z izrazito vplivanjsko vlogo, s pridom izkoriščajo 
večpredstavnost in uporabljajo atraktiven jezik, ki pozornost 
skuša pritegniti s prijemi, znanimi že iz analognega sveta, 
npr. neologizmi ali slengizmi. Poznamo še poročevalske oz. 
publicistične besedilne vrste (spletni mediji), izrazito stan-
dardne in formalne uradovalne oz. uradniške (e-uprava ipd.), 
akademske (znanstveniki in strokovni prispevki; njihove 
značilnosti so vsebinska zgoščenost, terminološka bogatost 
in obilica hiperpovezav), programerske (npr. FAQ – pogosto 
zastavljena vprašanja o strokovnih in tehničnih vsebinah, 
namenjena širši javnosti) ter literarne in polliterarne vrste, 
kjer izstopa močno individualiziran avtorski slog, pogosto pa 
je tudi učinkovito izkoriščanje multimedijskih in interaktiv-
nih možnosti, ki jih svetovni splet ponuja.
K demokratizaciji jezika
JANES je za osnovno raziskovalno os izbral t. i. slovenske 
uporabniške spletne vsebine, ki besedilno produkcijo omogo-
čajo vsem uporabnikom, ne glede izobrazbeno ali kakršnokoli 
drugo ozadje, in kjer je komunikacija izrazito samonikla in 
samoiniciativna. Strokovno bi rekli, da prevladuje bottom-
up ali celo bottom-bottom komunikacija: besedila nimajo 
naročnika, niso kurirana, cenzurirana ali lektorirana, krog 
naslovnikov, odnos z njimi in namen sporočanja pa je zelo 
heterogen. Besedilodajalec je v takih omrežjih torej lahko 
vsakdo in po tezah nekaterih tujih jezikoslovcev takšna okolja 
bistveno prispevajo k demokratizaciji jezika – te procese je 
še posebej zanimivo opazovati za slovenščino, za katero je 
bila doslej značilna izrazito normativistična kultura, do-
daja sobesednica. Na splošno velja, da besedila znotraj teh 
prostih spletnih skupnosti nastajajo bolj sproščeno in brez 
predsodkov ter strahu pred napakami. Čeprav je zanimivo, 
da se tudi tu najdejo t. i. grammar naziji ali slovnični fašisti, 
se zareži Darja Fišer. Sama se mnenja, ali je nekaj v jeziku 
dobro ali ne, vzdrži, kajti svojega poslanstva ne vidi v pre-
sojanju o ustreznosti, temveč v raziskovanju živega jezika in 
beleženju tipičnih in zanimivih pojavov. Poleg opazovanja 
odstopanj od pravopisa zbrano gradivo namreč omogoča 
še veliko vrsto drugih dragocenih jezikoslovnih analiz: od 
proučevanja sodobne leksike in pomenskih premikov ter rabe 
terminologije v neformalnih okoljih, preko prepoznavanja 
regionalno obarvanih prvin, skladenjskih značilnosti in 
elementov govora v računalniško posredovani komunikaciji, 
do študij jezika različnih družbenih skupin, žaljivega govora 
in tujejezičnih prvin v spletni slovenščini.
 Za jezikoslovce bi bili zelo dragoceni tudi primeri besedil, 
ki si jih ljudje izmenjujemo v zasebni komunikaciji (SMS-ji, 
Whatsapp, Snapchat), vendar je ta material zelo težko zbrati, 
veliko je tudi pravnih preprek, zato so se za zdaj omejili na 
javno komuniciranje, zbrano po blogih, forumih, komentarjih 
na novičarskih spletnih portalih in na Twitterju. Zaporedje 
ni naključno, saj od Twitterja nazaj pada interaktivnost in 
narašča skladnost s standardno slovenščino. Povedano dru-
gače: splošno gledano se v blogih pišoči najbolj držijo pravil 
standardne slovenščine, v forumih in komentarjih na novice 
že malo manj, na Twitterju pa je nestandardne komunika-
cije največ. Kar gre z roko v roki z namenom sporočanja in 
interaktivnostjo platforme.
Prvine nestandaradne slovenščine
Kljub vsemu pa je raziskovalce v vseh naštetih žanrih 
presenetilo, kako močno prevladuje standardna slovenščina. 
Sploh na Twitterju, kjer je standardnih tri četrtine vseh tvitov, 
ki jih je v korpusu več kot 4 milijone in štejejo več kot 70 
milijonov besed. Razlog verjetno tiči v dejstvu, ker so Twitter 
za svoj kanal komuniciranja izbrale razne uradne ustanove, 
tiskovni predstavniki, politiki in mediji. Lastniki računov, ki 
so zasebniki, vendarle čivkajo bolj sproščeno. Napačne pa so 
domeneve, da je kanal oz. platforma edina, ki vpliva na to, 
katera različica slovenščine bo v rabi. Isti uporabnik namreč 
lahko na istem omrežju sporoča enkrat v standardnem in dru-
gič v govorjenem jeziku, odvisno pač od namena sporočanja 
in naslovnika, ki mu je tvit namenjen. Veliko je prehajanja 
Slovenščina na spletu
med registri, ugotavlja Fišerjeva in v isti sapi dodaja, da je 
slovenščina resnično raznolika, da je slovenščin pravzaprav 
več in da ima v družbi vsaka svoje mesto.
Prvine govorjene slovenščine
Več prvin govorjenega jezika je zaslediti na platformah, ki 
omogočajo večjo interaktivnost. Manj časa za odgovor (oz. je 
zaželeno, da se odzoveš takoj), več elementov govorjenega 
jezika so jezikoslovci opazili. Na forumih, kjer je med od-
govori tudi po več dni premora in so sporočila daljša, pa je 
jezik bližji pisni slovenščini. Za računalniško posredovano 
komunikacijo pa so značilne tudi nekatere prvine, prvin, ki 
se doslej niso pojavljale ne v pisani ne v govorjeni sloven-
ščini, temveč so na družbenih omrežjih endemične. Nekaj 
je takšnih, ki se ponavljajo v vseh jezikih: omembe, heštegi 
in emotikoni. Ti se zaradi priljubljenosti in ekonomičnosti 
že selijo tudi v druge žanre. So pa še specifike slovenščine, 
recimo vzročni odvisnik, v katerem se glagol izpušča: »V 
Planico že gresta dva bagerja malo poglobit zadevo, ker @
peterprevc.«
Srbi si pomagajo drugače
Na slovenskem Twitterju je daleč največ odmikov od stan-
darda v načinu zapisa besed, ki je fonetizirana. Primerjalna 
raziskava, ki so jo raziskovalci JANES izvedli na srbskem 
in hrvaškem Twitterju, jih je pripeljala do nenadejanih iz-
sledkov: nestandardni elementi srbskih tviterašev skorajda 
ne vsebujejo fonetiziranega zapisa, ker je zapis besed že v 
standardni srbščini zelo približan izgovoru (ker Piši kao što 
govoriš), zato je v srbščini odmik od standarda povečini v 
izbiri drugačne, nestandardne leksike. Na nivoju zapisa besed 
pa sicer redke odmike od standarda zaznavamo izključno 
 27. januarja 2016
11
Problemi
demokratizacija  
ali onečaščenje jezika?
Pisana beseda še nikoli ni bila tako trdno na prestolu kot danes. Ampak seveda ne gre za 
književnost in znanstvene raziskave in ostale privzdignjene in poglobljene tekste, temveč za 
zabaven preobrat: kar se je včasih govorilo, se danes piše. SMS, WhatsApp, Snapchat, Twitter ... 
so orodja, ki jih uporabljamo pri dogovarjanju o najbolj vsakdanjih rečeh. In potem rečemo, 
da smo se z nekom »pogovarjali«, čeprav smo si samo dopisovali. Splet in njegova družbena 
omrežja so postali velikanski peskovnik za raziskovalce vseh vrst, tudi jezikoslovce.
Slovenščina na spletu
med registri, ugotavlja Fišerjeva in v isti sapi dodaja, da je 
slovenščina resnično raznolika, da je slovenščin pravzaprav 
več in da ima v družbi vsaka svoje mesto.
Prvine govorjene slovenščine
Več prvin govorjenega jezika je zaslediti na platformah, ki 
omogočajo večjo interaktivnost. Manj časa za odgovor (oz. je 
zaželeno, da se odzoveš takoj), več elementov govorjenega 
jezika so jezikoslovci opazili. Na forumih, kjer je med od-
govori tudi po več dni premora in so sporočila daljša, pa je 
jezik bližji pisni slovenščini. Za računalniško posredovano 
komunikacijo pa so značilne tudi nekatere prvine, prvin, ki 
se doslej niso pojavljale ne v pisani ne v govorjeni sloven-
ščini, temveč so na družbenih omrežjih endemične. Nekaj 
je takšnih, ki se ponavljajo v vseh jezikih: omembe, heštegi 
in emotikoni. Ti se zaradi priljubljenosti in ekonomičnosti 
že selijo tudi v druge žanre. So pa še specifike slovenščine, 
recimo vzročni odvisnik, v katerem se glagol izpušča: »V 
Planico že gresta dva bagerja malo poglobit zadevo, ker @
peterprevc.«
Srbi si pomagajo drugače
Na slovenskem Twitterju je daleč največ odmikov od stan-
darda v načinu zapisa besed, ki je fonetizirana. Primerjalna 
raziskava, ki so jo raziskovalci JANES izvedli na srbskem 
in hrvaškem Twitterju, jih je pripeljala do nenadejanih iz-
sledkov: nestandardni elementi srbskih tviterašev skorajda 
ne vsebujejo fonetiziranega zapisa, ker je zapis besed že v 
standardni srbščini zelo približan izgovoru (ker Piši kao što 
govoriš), zato je v srbščini odmik od standarda povečini v 
izbiri drugačne, nestandardne leksike. Na nivoju zapisa besed 
pa sicer redke odmike od standarda zaznavamo izključno 
pri mlajših uporabnikih, ki bi se radi že po tem razlikovali 
od ostale populacije, izmišljujejo nove zapisne konvencije 
(npr. weedemo seeh za nedelju dana). Motiv – biti nekaj 
posebnega, odstopati od drugih, narediti se manj razumljiv 
za odrasle – je enak kot pri slovenskih uporabnikih tviterja, 
le da ti zapisujejo besede tako, kot jih izgovarjajo (npr. jst, js, 
jes, jez, jezt, ges, jzt za jaz). In jim včasih kar dobro uspeva 
biti nerazumljen, saj človek doume, kaj neka beseda pomeni 
šele, ko jo prebereš na glas, se nasmeji Darja Fišer.
Družbena omrežja jezika ne ogrožajo
Govoriti, da je slovenščina zaradi družabnih omrežij 
ogrožena, je daleč od resnice. Ravno nasprotno, jezik tam 
je izjemno vitalen. Najbolj odprto za novosti v jeziku je be-
sedišče, se najhitreje spreminja in se prihod novih izrazov 
(iz drugih jezikov, ob novih dogodkih) tudi najbolj občuti, 
čeprav nove besede na globlji ustroj jezika, recimo skladnjo, 
nimajo vpliva (saj nekatere tako kot hitro pridejo, tudi hitro 
izginejo). Skladnja se spreminja bistveno počasneje, je pa 
tudi tu je v zadnjem času opaziti nekatere spremembe v 
prehodnosti glagolov (Kva dogaja?) ali odpadanje povratno 
svojilnih zaimkov (peneče vino, bleščeči zobje). Seveda pa 
ne moremo trditi, da so za vznik teh novih oblik kriva dru-
žabna omrežja, poudarja sogovornica, lahko da se je ta pojav 
tja zanesel od kod drugod, tu pa je bil le zabeležen. »Reči, da 
spletna slovenščina spreminja slovenščino, je pretenciozno,« 
je prepričana. Med drugim zato, ker je splet odsev resničnega 
sveta in spletna slovenščina ni ena sama, na spletu je v rabi 
več različic jezika. Slovenščina ni ogrožena, če se seli in 
širi po spletu, pomeni le, da je še bolj polno funkcionalna. 
Eden od parametrov, po katerih soditi, kako vitalen je jezik, 
je število slovarskih člankov na Wikipediji v tem jeziku. Tu 
se slovenščina kar dobro odreže: smo takoj v drugi skupini 
z jeziki s po več kot sto tisoč wikigesli.
 Ni naključje, da Facebook v tem zapisu doslej še ni bil 
omenjen, kajti JANES ga ni vključil v raziskavo, ker so se 
odločili, da gre za zasebno komunikacijo, čeprav ima po 
podatkih SURS FB-profil okrog 750.000 Slovencev. Kar za-
deva število uporabnikov Twitterja, ni natančnih podatkov, 
oziroma so na voljo le približne ocene marketinških agencij, 
ki so po domnevah Darje Fišer optimistične. Ena od njih 
je izračunala, da je bilo septembra 2015 110.000 aktivnih 
uporabnikov slovenskega tviterja. Raziskovalci JANES so do 
števila aktivnih uporabnikov prišli nekoliko drugače, in sicer 
z zajemom tvitov na podlagi pogostih izključno slovenskih 
besed (kaj, pač, ter). Prišli so do nekaj nad 9000 uporabnikov, 
pri čemer so za aktivne uporabnike šteli vse, ki so objavili 
vsaj sto tvitov v slovenščini.
Komentarji, ki izginjajo
Najbolj tradicionalna platforma uporabniških spletnih 
besedil v slovenščini so zagotovo forumi, meni sogovornica. 
Forumi obstajajo najdlje in v raziskavo so zajeli nekatere 
še iz devetdesetih let. Najbolj ogroženi pa so komentarji 
na spletne novice, ugotavlja Fišerjeva. Pred tremi leti, ko 
so pisali prijavo na sredstva za raziskavo, so komentarje 
na novičarskih portalih seveda navedli kot predmet pro-
učevanja, toda odtlej se je tovrstno komentiranje – malo 
zaradi družbenih, malo pa tudi tehnoloških sprememb – na 
številnih novičarskih portalih ukinilo ali močno okrnilo ter 
se preselilo na Twitter in Facebook. Še ena taka pomembna 
sprememba se utegne zgoditi že med trajanjem raziskave: 
razvijalci Twitterja, ki se je proslavil z največ 140 znaki za 
sporočila, razmišljajo, da bi omejitev postopoma odpravili. 
Toda prav zaradi skopo odmerjenega prostora se je rodilo 
cel kup jezikoslovno zanimivih strategij krajšanja sporočil 
in zanimivo bo opazovati, kaj se bo po odpravi omejitev z 
njimi dogajalo, komentira Darja Fišer. 
Od SMS-ov do blogov
Hitrost, s katero se spreminja jezik pod vplivom novih 
tehnologij, je res tolikšna, da jo raziskovalci komaj dohajamo, 
se strinja dr. Mija Michelizza, avtorica knjige Spletna besedila 
in jezik na spletu, kjer so v središču blogi in članki Wikipedije 
v slovenščini – pri čemer bi vsaj za bloge lahko trdili, da niso 
več zadnji krik mode na spletu. Z vratolomnim tempom se 
spreminjajo tudi tehnologije, novosti se vrstijo iz meseca v 
mesec, a vendar so spremembe v jeziku precej predvidljive 
in so vsekakor vredne, da se jih spremlja, ker ne vemo, kaj se 
bo prijelo, razlaga dr. Michelizza. Njeno zanimanje za splet 
in elektronske medije, ki ne vplivajo samo na jezik, temveč 
prav na vsa področja človeškega delovanja, kot da je z njo 
raslo »že od zgodnjih otroških let, saj so bili po zaslugi brata 
in očeta pri nas računalniki vse od samih začetkov,« piše 
v Predgovoru. Zares pa se je začelo z diplomo iz španskega 
jezika in književnosti, kjer si je za predmet proučevanja na 
predlog mentorice, prof. dr. Jasmine Markič, izbrala jezik 
SMS-ov, takrat zelo popularno temo. Tako kot v slovenščini, 
ki se je pod omejitvijo 160 znakov rojevala v novih, krajših 
in izvirnih oblikah, so se tudi govorci španščine znašli pred 
izzivom, koliko je jezik še lahko okrajšan in okleščen (recimo 
samoglasnikov), da bo naslovnik sporočilo razumel. Kmalu 
se je seveda tudi pri SMS-sporočilih izkazalo, da teza o teh-
nološkem determinizmu ne bo vzdržala: ni prenosnik tisti, 
ki določa slog pisanja, temveč je oblika sporočila odvisna od 
njegovih avtorjeva in/ali prejemnikov. 
Jezik je prilagodljiv organizem
Ko beseda nanese na novotvorjenke, nove besedne zveze 
ali nove pomene, ki jih uporabniki spleta podelijo starim, ne 
moremo mimo dveh nasprotujočih si taborov, v katerega se 
je razdelila srenja ljubiteljskih ali zaresnih jezikoslovcev in 
slovenistov: eni hvalijo igrivost govorcev jezika, drugi v ma-
niri jezikovnih puristov te spremembe obsojajo. Sogovornica, 
ugotavlja, da se delitev na puriste in bolj permisivne opazo-
valce jezikovnih sprememb ne pokriva vedno z generacijsko 
pripadnostjo, povedno pa se ji zdi, da v spletni debati, ki se 
niti ohlapno ne tiče jezika, pogosto kar na lepem vzniknejo 
argumenti, povezani z jezikom, češ ti še pravilno slovensko 
ne znaš pisati, s tem zgubiš vso verodostojnost. »Jezik zara-
di novih oblik rabe na spletu ni ogrožen, saj je prilagodljiv 
organizem, ki si v vseh okoliščinah prizadeva za preživetje,« 
pravi Michelizza.
Ali je splet po svojem vplivu na jezik primerljiv s kate-
rimkoli drugim izumom, doslej, recimo televizijo, radiem, 
telegrafom …? »V resnici živimo v zelo revolucionarnih časih,« 
odgovarja raziskovalka. Opravka imamo s toliko specifičnimi 
novostmi, ki se običajno vse pojavljajo hkrati, poleg tega ta-
kšna količina različnih besedil še nikoli doslej ni bila javno 
dostopna. Ampak kritike, da nekaj ali nekdo spodkopava 
čistost knjižne slovenščine, je bilo pri nas slišati že prej, letele 
so, denimo, na besedišče v časnikarstvu, in to od Jurčičevih 
časov naprej. Na spletu so pogosti primeri, ko prvine govor-
jenega jezika vdirajo v pisani jezik. A analiza blogov, ki jo je 
opravila dr. Michelizza, je pokazala, da se uporabniki zelo 
dobro zavedajo, kaj sodi v govorjeno in kaj v pisano sloven-
ščino: če se objave blogov približujejo zborni slovenščini, pa 
v komentarjih istih avtorjev ni zaslediti zadržkov za izraze in 
skladenjsko rabo iz pogovornih registrov jezika. Pomembno 
je, da se uporabniki zavedajo, kje je ločnica in kakšna so 
pravila – potem pa jih lahko tudi kršijo. ¾
12
RadaR
 27. januarja 2016
Česa takega še nisem poČel
Zala Dobovšek
t
ridesetega januarja bo v SNG Drama Ljubljana 
premiera Kralja Ubuja Alfreda Jarryja v režiji 
Jerneja Lorencija. Kompilacija absurda, ludiz-
ma in groteske izrisuje figuro razvratnega in 
oblastniškega kralja Ubuja, čigar izrojenost, aro-
gantnost in hudomušnost so, kakor da neposre-
dno sposojene iz današnjega realnega (političnega) sveta. Z 
naslovno vlogo se je spoprijel Jernej Šugman.
Kralj oziroma Ata Ubu je nevaren, zloben, neuravnovešen 
človek, ki je obenem komičen, človeški, dostopen. Lahko bi 
rekli »naš« človek, krvav pod kožo, zabavljač, duhovitež, ki 
pa sočasno kot za šalo seka glave. Zasvojen z oblastnostjo, 
zaslepljen z močjo, a s skrajnim pomanjkanjem odgovor-
nosti in vesti. 
Primož Vitez, ki je dramo prevedel, nam je povedal, da 
Jarry sploh ni pravi avtor Ubuja, ampak ga je baje ukradel 
nekemu prijatelju in ga objavil kot svojega. Se pravi, da je 
že na začetku vse skupaj postavljeno pod vprašaj. Da nič ni 
absolutno, da je v vsem skupaj nekakšen dvom, nekakšen 
psevdoteater. Njegov cilj naj bi bil predvsem šokirati javnost 
z drznostjo, menjavo atmosfer, pretirano svobodo v izražanju, 
krutostjo in vulgarnostjo. V tem je baje uspel. Tudi mi se 
120 let pozneje sprašujemo, kaj je tisto, kar bi danes izzvalo 
podobne odzive. Jernej Lorenci nas je pripravil do tega, da 
iščemo duha Jarryjevega Ubuja. Koliko Ubuja se skriva v 
meni? V vsakem od nas? V čem se skriva moje ubujevstvo. 
Besedilo nam služi le kot inspiracija, kot odskočna deska 
za popolnoma samosvojo predstavo, ki se od besedila v 
marsičem oddaljuje.
Režijski pristop, kakršnega omenjate – določen dramski 
tekst le kot odskočna deska, inspiracija – se dandanes zdi 
nujen. Pa ne za to, ker bi se z njim za vsako ceno hoteli 
zoperstaviti avtorjem/dramatikom, temveč zato, ker morda 
le tako zmore gledališče učinkovati kot živ in aktualen medij, 
ki gre v korak s časom. Kaj vam takšen pristop pomeni kot 
igralcu in kako vas »prisili«, da drugače kot sicer problema-
tizirate svoj lik in sebe izvajalca kot takega? 
Takšna uprizoritev, ki jo delamo zdaj, je zame nekaj no-
vega, česa takega še nikoli v življenju nisem počel. Moje 
mnenje je, da nas v gledališču zanima gledališkost. Nikoli 
ne hodimo gledat besedila, ampak način, kako je to in-
terpretirano. Besedilo vedno jemljemo kot oporo, zato da 
lahko spregovorimo o samem sebi. V sebi čutim in nosim 
nekakšno silo, ki želim, da privre na dan. Ali to silo plasiram 
skozi besedo, skozi ples ali masko, skratka, na kakršen koli 
način že, je zame popolnoma vseeno. Po mojem mnenju je 
vse lahko gledališče, vse, kar nosi dramsko napetost – to 
pa seveda še zdaleč ne vzpostavlja samo besedilo, ampak 
karkoli na odru. 
Sam sem produkt devetdesetih let, ko se je v Drami izrazito 
delalo »tekstualno gledališče«, no, saj je tudi tokrat v Kralju 
Ubuju ogromno besedila in veliko govorimo, ampak na docela 
drugačen način. Veliko je raziskovanja in iskanja, črpanja 
iz sebe, ki potekajo skozi improvizacije. Ta dobljena stanja 
cepimo na Kralja Ubuja, pravzaprav iščemo neko okvirno 
stanje in vzporednice. Zgodbe o kraljih (njihovi vzponi in 
padci) so zmeraj zanimive, najbrž zato, ker je vsak človek 
kralj, če ne drugega, kralj svojega življenja. Tudi jaz samega 
sebe želim v posameznih situacijah, recimo v gledališču 
ali pa tudi v zasebnem življenju, vzpostavljati kot kralja, 
sočasno pa se tudi rušim. Predvsem z raznimi dvomi v to, 
kar počnem, kako živim. A obenem si ves čas želim biti na 
krilih nekega kraljestva.
Dvomiti vase, obenem pa vselej dvomiti tudi v dramsko 
predlogo in jo ravno zato korenito prevprašati, raziskati 
skozi tehnike improvizacije in navsezadnje do nje vzpostaviti 
jasna (igralska/režijska/zasebna) stališča, se kaže kot ne le 
dobrodošel, ampak še kako prepotreben pristop. 
V Kralju Ubuju jemljemo glavni motiv, ki pa je nare-
jen/spisan po principu totalnega ludensa, k svojevrstnemu 
uprizoritvenemu ludensu pa teži tudi naša postavitev. To, 
Intervju z Jernejem Šugmanom pred premiero Kralja Ubuja v SNG Drama Ljubljana
SAm v č ASU št UDijA veLiKo KRAt 
Ko LebAm meD StAnji, Ko im Am 
občU teK , DA bo ne KAj geniALno, 
in tem, DA bo KAtASt RofA. 
KAKo je m Ajhen t A Ko RAKec!
Vstop V razkošno obiČajnost  
Prav na dan izida te številke Pogledov bodo, ob zvokih posebej za to priložnost napisane 
skladbe Draga Ivanuše, odprli temeljito prenovljeno Narodno galerijo. Po novem naj bi bila ta 
končno takšna, kot je za tako reprezentativno kulturno institucijo primerno. 
z
a naš prostor je prenova – izvedena večinoma 
z evropskimi sredstvi, ki pa so seveda tudi naša 
– pomemben dogodek in velik korak v smeri 
dokončnega uveljavljanja evropsko primerljivih 
standardov na tem področju. Za temi smo žal 
dolgo zaostajali, kar je tako posledica naše splo-
šne kulturne ravni kot specifičnih zgodovinskih okoliščin, v 
katerih se je formirala najprej naša narodna zavest in pozneje 
nacija. Prav zgodba o ljubljanskem Narodnem domu, zgra-
jenem med letoma 1894 in 1896, je zgovorna in v marsičem 
značilna za naš prostor, ne samo na področju kulture.
Današnje domovanje Narodne galerije je bilo zasnovano 
in zgrajeno kot narodnobuditeljska utrdba. Ker smo bili, kar 
zadeva arhitekturno stroko, takrat še nedonošeni, nam ga je 
zasnoval slovanski brat, češki arhitekt František Škabrout, 
kar je najbrž razlog, da je zgradba videti kot pomanjšana 
verzija praškega Narodnega gledališča. Denar za zgradbo so 
zbirali na različne načine, a stroški so presegli zbrano, zato je 
v osnovi neorenesančno poslopje videti nekaj skromnejše, 
kot je bilo zamišljeno. Med drugim so izostali kipi v nišah na 
pročelju in notranje poslikave z »narodnimi motivi«. Nekaj 
naj bi jih prispevala Ivana Kobilca.
Po svečani otvoritvi so v »palači slovenstva« delovala 
različna društva, ki so po svojih močeh skrbela za kulturno 
pa tudi družabno dobrobit naroda. Kar zadeva slednjo, so 
se zlasti uveljavili plesi in maškarade, ki so jih v Narodnem 
domu največkrat prirejali Sokoli in za katere so pripravljali 
tudi dokaj ambiciozne scenografije, plakate in vse ostalo. 
Sokoli so seveda bili eden od najtrdnejših »udov« narodovega 
telesa in zato je bila v Narodnem domu tudi telovadnica, v 
kateri so se kalili mnogi mojstri tukajšnje gimnastike. No, v 
Narodnem domu je bilo še marsikaj. Desno od starega vhoda 
s Cankarjeve ulice je bila na primer restavracija, notri pa sta 
bila tudi balinišče in pivnica, s hladilnico piva vred. O kakšni 
galeriji ob začetku delovanja ni bilo niti sledu, prevladujoče 
potrebe so bile očitno še manj prefinjene, kultura še precej 
v znamenju čitalništva.
Naši likovni umetniki so bili takrat maloštevilni, razsta-
vljali pa so lahko le po izložbah in v zasilnih prostorih. Prvo 
namensko likovno razstavišče, legendarni tivolski Jakopičev 
paviljon, ki ga je zasnoval Maks Fabiani, so postavili šele 
leta 1908, ob koncu prve svetovne vojne pa je bilo ustano-
vljeno Društvo Narodna galerija, ki se je začelo zavzemati 
za stalno postavitev del slovenskih umetnikov. Najprej so 
dobili nekaj prostorov v Kresiji, a fond zbranih likovnih 
del se je hitro povečeval, prostori so postali pretesni, hkrati 
pa je Narodni dom zapuščalo vse več tamkajšnjih društev, 
ki so v razmerah nove države južnih Slovanov večinoma 
prenehala obstajati. Tako je v zgradbo vstopila Narodna 
galerija in v njej so leta 1928 odprli prvo stalno razstavo. A 
čisto gladko ni šlo, saj je prihajalo do napetosti s staroselci, 
Sokoli, ki so v poslopju še naprej pripravljali svoje živahne 
telovadne in družabne dejavnosti. Sobivanje je bilo očitno 
dovolj težavno, da so se v Narodnem domu zgodili gradbeni 
posegi, ki so fizično ločili sokolski del od preostalega, večjega 
dela zgradbe. Takšna ureditev je vzdržala vse do leta 2012, 
ko so se nasledniki sokolov izselili; pred kratkim so tudi oni 
dobili sodobno zgradbo.
Z aktualno prenovo so te pregrade padle, izginila pa je 
tudi nekdanja telovadnica, najtrši zalogaj le-te. Visoka je bila 
namreč etažo in pol, zato jo je bilo treba nivojsko uskladiti, 
nemoteče vklopiti v celoto in povezati z ostalima dvema 
deloma zdaj končno celovitega kompleksa Narodne gale-
rije. Tega tvorita še Ravnikarjev del ob Puharjevi ulici ter 
steklen povezovalni del, poimenovan Vhodna avla, ki so ga 
zasnovali v biroju Sadar Vuga arhitekti. V tej sta po novem 
povečana muzejska trgovina z nekaj novimi artikli ter nova 
muzejska kavarna, dolgo pogrešani, dandanes nepogrešljivi 
element takšnih prostorov, v kateri postrežejo tudi s kakšno 
tematsko slaščico.
Po novem v Narodni galeriji ni več zbirke evropske 
umetnosti, ki ji, resnici na ljubo – sorazmerno revna, kot 
je bila –, ni bila v čast. Dela iz nje, ki so večinoma nastala 
na našem ozemlju ali zanj, so poslej integralno vključena v 
novo stalno postavitev starejše umetnosti na Slovenskem. 
Za to so, izmed dobrih 16.000 umetnin iz zbirke, izbrali več 
kot 600 stvaritev (po potrebi so jih tudi na novo restavri-
rali), tako da jih bo zdaj stalno na ogled približno tretjino 
več kot prej. Za ta del galerije bo poslej namenjenih dobrih 
3000 m², za vse razstavne dejavnosti še tisoč kvadratov 
več. Celotna Narodna galerija jih zdaj obsega 13.000, v kar 
je všteto vse, od depojev do pisarn, delavnic … Kar zadeva 
prostorske možnosti, lahko naše osrednje razstavišče za 
starejšo umetnost zdaj torej res deluje celovito. Pridobili 
so na primer tudi novo predavalnico, specifičen podstre-
šni razstavni prostor, kletnega za občutljivejša dela na 
papirju …
Stalna postavitev je, kot rečeno, obsežnejša, kar nekaj 
je pridobitev, ki pomembno obogatijo zbirko, in upajmo, 
da jo bodo bogatile trajno, saj mnoge niso v lasti Narodne 
galerije, ampak gre za različne dogovore o hrambi, izposoji 
ipd. Na ta način je prišel na zid galerije na primer tudi ne-
davno pridobljeni Kobilčin Portret sedečega dekleta, ki je 
prej čemel v depoju budimpeške Narodne galerije (kakor pri 
nas slovenimo tuje nacionalne galerije). Nekatera »stara« in 
»nova« dela bodo poslej povezana v tematske celote, med 
večjimi korpusi umetnin morda velja omeniti v zbirko na 
novo umeščene vesnane.
Obiskovalci si bodo nekaj časa lahko ogledovali tudi 
razstavo o prenovi Narodnega doma (čez čas jo bo nado-
mestila stalna postavitev o Narodnem domu), na ogled bo 
nekaj mavčnih odlitkov antičnih plastik iz zbirke Louvra, 
ki jih je Narodna galerija pridobila leta 1927 in so spomin 
na tradicionalno vlogo muzejev umetnosti kot varuhov in 
razširjevalcev klasičnih umetnostnih vrednot. Ob tem pa 
bo v »novi Narodni galeriji« na ogled tudi zbirka del Zorana 
Mušiča, delno donacija, delno dolgoročna izposoja iz ume-
tniške zbirke Ljubljana, Milade in Vande Mušič.
Ob kompleksni obnovi, ki je trajala dve leti in je bila 
kompromis med prilagoditvami prostorov novim rabam, 
sodobnimi tehničnimi standardi in prezentacijo kulturnega 
spomenika v čim manj okrnjeni podobi, so odkrili nekaj do 
zdaj prebeljenih stenskih poslikav ter ponovno odprli nekaj 
v preteklosti zazidanih okenskih odprtin. Zaradi slednjih 
je sten za nove razstavne površine manj, kot bi sodili po 
na novo pridobljeni kvadraturi, v nekaterih prostorih je 
precej panojev, zato so nekateri odseki razstavnega obhoda 
kar pošteno zapolnjeni. Ob času mojega ogleda so v galeriji 
sicer še potekala zaključna dela, zato težko sodim, ali bi to 
utegnilo oteževati ogled, gre pa za stvari, ki jih je seveda 
mogoče popraviti, prilagoditi.
Ob otvoritvi bo obiskovalce pričakala brošura, v kateri 
bo dokumentirana obnova in kratki vodnik  Sto umetnin 
Narodne galerije, priprave novega, celovitega kataloga stal-
ne postavitve pa naj bi se lotili v kratkem, upajmo, da čim 
prej. 
Tehnična oprema palače poslej obsega marsikaj, od 
vsakovrstnih sodobnih inštalacij, prek telekomunikacij in 
varnostnih sistemov (Petkovškovo Pismo naj bi bila zadnja 
umetnina, ki je izginila iz zbirke), do ogrevanja žlebov. Nad 
dogajanjem v galeriji bo po novem, ob dosedanjih kipih 
ustanoviteljev, bdel tudi doprsni kip dolgoletne ravnatelji-
ce Narodne galerije, Anice Cevc, izdelek mojstra Mirsada 
Begića.
Lagodni sprehod skozi stalno zbirko, brez ustavljanja ob 
posameznih delih, bo obiskovalcu vzel dvanajst minut, od 
njegovega zanimanja pa bo odvisno, za koliko ga bo podalj-
šal. Vsekakor zbirka zdaj omogoča spodobno dolge oglede, 
ki vabijo k ponovnemu obisku. Prve štiri dni po odprtju 
bodo ti brezplačni.
Zaradi različne umeščenosti v poslopju se prostori 
zelo razlikujejo po dostopu do naravne svetlobe, neena-
ka pa je tudi zasnova umetne osvetlitve, ki je ponekod 
prevladujoče difuzna, razpršena, drugod pa se opira na 
usmerjeno, reflektorsko osvetlitev, a med svojim ogledom 
še nisem mogel ugotoviti, kako bo osvetlitev delovala v 
praksi. Vsekakor pa se mi (in ne samo meni) vedno znova 
potrjuje prepričanje, da bi bilo »dnevno sobo mesta«, ve-
zni, stekleni del kompleksa, nujno odpreti proti središču 
mesta, ki mu zdaj kaže hrbet. Recimo, da bi bil to še zadnji 
korak k zaokrožitvi razkošne običajnosti (za sodobne 
evropske razmere seveda), v kateri se je po prenovi znašla 
Narodna galerija. ¾
Sprehod skozi prenovljeno Narodno galerijo
Foto Janko DermastJa
vlaDimir P. štefanec
Obnova Narodne galerije 
je potekala štiri leta, 
restavratorji so opravili 
»mamutsko« delo.
 27. januarja 2016
13
RadaR
Česa takega še nisem poČel
Zala Dobovšek
t
ridesetega januarja bo v SNG Drama Ljubljana 
premiera Kralja Ubuja Alfreda Jarryja v režiji 
Jerneja Lorencija. Kompilacija absurda, ludiz-
ma in groteske izrisuje figuro razvratnega in 
oblastniškega kralja Ubuja, čigar izrojenost, aro-
gantnost in hudomušnost so, kakor da neposre-
dno sposojene iz današnjega realnega (političnega) sveta. Z 
naslovno vlogo se je spoprijel Jernej Šugman.
Kralj oziroma Ata Ubu je nevaren, zloben, neuravnovešen 
človek, ki je obenem komičen, človeški, dostopen. Lahko bi 
rekli »naš« človek, krvav pod kožo, zabavljač, duhovitež, ki 
pa sočasno kot za šalo seka glave. Zasvojen z oblastnostjo, 
zaslepljen z močjo, a s skrajnim pomanjkanjem odgovor-
nosti in vesti. 
Primož Vitez, ki je dramo prevedel, nam je povedal, da 
Jarry sploh ni pravi avtor Ubuja, ampak ga je baje ukradel 
nekemu prijatelju in ga objavil kot svojega. Se pravi, da je 
že na začetku vse skupaj postavljeno pod vprašaj. Da nič ni 
absolutno, da je v vsem skupaj nekakšen dvom, nekakšen 
psevdoteater. Njegov cilj naj bi bil predvsem šokirati javnost 
z drznostjo, menjavo atmosfer, pretirano svobodo v izražanju, 
krutostjo in vulgarnostjo. V tem je baje uspel. Tudi mi se 
120 let pozneje sprašujemo, kaj je tisto, kar bi danes izzvalo 
podobne odzive. Jernej Lorenci nas je pripravil do tega, da 
iščemo duha Jarryjevega Ubuja. Koliko Ubuja se skriva v 
meni? V vsakem od nas? V čem se skriva moje ubujevstvo. 
Besedilo nam služi le kot inspiracija, kot odskočna deska 
za popolnoma samosvojo predstavo, ki se od besedila v 
marsičem oddaljuje.
Režijski pristop, kakršnega omenjate – določen dramski 
tekst le kot odskočna deska, inspiracija – se dandanes zdi 
nujen. Pa ne za to, ker bi se z njim za vsako ceno hoteli 
zoperstaviti avtorjem/dramatikom, temveč zato, ker morda 
le tako zmore gledališče učinkovati kot živ in aktualen medij, 
ki gre v korak s časom. Kaj vam takšen pristop pomeni kot 
igralcu in kako vas »prisili«, da drugače kot sicer problema-
tizirate svoj lik in sebe izvajalca kot takega? 
Takšna uprizoritev, ki jo delamo zdaj, je zame nekaj no-
vega, česa takega še nikoli v življenju nisem počel. Moje 
mnenje je, da nas v gledališču zanima gledališkost. Nikoli 
ne hodimo gledat besedila, ampak način, kako je to in-
terpretirano. Besedilo vedno jemljemo kot oporo, zato da 
lahko spregovorimo o samem sebi. V sebi čutim in nosim 
nekakšno silo, ki želim, da privre na dan. Ali to silo plasiram 
skozi besedo, skozi ples ali masko, skratka, na kakršen koli 
način že, je zame popolnoma vseeno. Po mojem mnenju je 
vse lahko gledališče, vse, kar nosi dramsko napetost – to 
pa seveda še zdaleč ne vzpostavlja samo besedilo, ampak 
karkoli na odru. 
Sam sem produkt devetdesetih let, ko se je v Drami izrazito 
delalo »tekstualno gledališče«, no, saj je tudi tokrat v Kralju 
Ubuju ogromno besedila in veliko govorimo, ampak na docela 
drugačen način. Veliko je raziskovanja in iskanja, črpanja 
iz sebe, ki potekajo skozi improvizacije. Ta dobljena stanja 
cepimo na Kralja Ubuja, pravzaprav iščemo neko okvirno 
stanje in vzporednice. Zgodbe o kraljih (njihovi vzponi in 
padci) so zmeraj zanimive, najbrž zato, ker je vsak človek 
kralj, če ne drugega, kralj svojega življenja. Tudi jaz samega 
sebe želim v posameznih situacijah, recimo v gledališču 
ali pa tudi v zasebnem življenju, vzpostavljati kot kralja, 
sočasno pa se tudi rušim. Predvsem z raznimi dvomi v to, 
kar počnem, kako živim. A obenem si ves čas želim biti na 
krilih nekega kraljestva.
Dvomiti vase, obenem pa vselej dvomiti tudi v dramsko 
predlogo in jo ravno zato korenito prevprašati, raziskati 
skozi tehnike improvizacije in navsezadnje do nje vzpostaviti 
jasna (igralska/režijska/zasebna) stališča, se kaže kot ne le 
dobrodošel, ampak še kako prepotreben pristop. 
V Kralju Ubuju jemljemo glavni motiv, ki pa je nare-
jen/spisan po principu totalnega ludensa, k svojevrstnemu 
uprizoritvenemu ludensu pa teži tudi naša postavitev. To, 
kar počnemo, je izjemno tvegano, tega se zavedam, me pa 
obenem to tveganje izjemno privlači. Smo tik pred tem, da 
lahko »pogrnemo«. Ampak navsezadnje, ali ni tako pri vsa-
kem ustvarjanju uprizoritve – da si tik pred tem, da pogrneš 
do konca, in hkrati en korak do tega, da bo izvrstno. Sam v 
času študija velikokrat kolebam med stanji, ko imam obču-
tek, da bo nekaj genialno, in tem, da bo katastrofa. Kako je 
majhen ta korakec! Če ne verjameš v to, kar na odru počneš, 
predstava lahko izpade popolnoma banalna, če pa popolnoma 
verjameš vanjo, potem banalnost izgine (ena takih »obču-
tljivih« uprizoritev je v mojem primeru zagotovo Ko sem bil 
mrtev). Banalnost ni v stvari, ki jo počneš, ampak v odnosu 
do stvari. Odnos je ključen, ne pa tema. Dobro besedilo še 
nikoli ni zagotavljalo dobre uprizoritve. Mogoče celo obratno: 
velikokrat se nam je zgodilo, da smo zaradi prepričanja, da 
bo neko izvrstno besedilo samo po sebi vse povedalo in da 
zato nam samim tu ni veliko treba pripomoči, na neki način 
uničili predstavo. Ključno je dogajanje, dejanje, doživljanje, 
odnos. To je tisto, kar vleče, kar je pomembno, in v to moramo 
vlagati. Tema drame za moje pojme ni pomembna oziroma 
je drugotnega pomena. 
Kot pravite, sama tema ni na prvem mestu, toda tokrat 
vseeno bije v oči podoba Ata Ubuja, njegov način delova-
nja in mišljenja. Karakterna past Ubuja je ta, da je ljudski, 
a hkrati zahrbten, zlorablja svojo prismojenost in s tem 
vzbuja simpatijo, medtem ko sočasno v ozadju snuje zlo-
čine. Tak profil klovnovskih »politikov« in oblastnikov ni 
nov izum, je pa vsekakor dandanes še kako živ in aktualen. 
Ta »ludens«, ki ga omenjate, navsezadnje ni zelo daleč od 
današnje družbenopolitične realnosti.
Meni se zdi Ata Ubu fascinanten človek. Ker je tako 
plastičen, neposreden, vulgaren, obenem pa tako strašno 
prestrašen. Prav v tem strahu se mi zdi moderen človek. 
Strah ga docela determinira, kar je zelo v stilu današnjega 
časa, kjer nas strah popolnoma obvladuje. Ko gledamo vse 
te oblastnike, imamo občutek – čeprav so jih polna usta o 
namerah za javno dobro – da jim gre vedno samo za lastne 
interese. S čimer ni nič narobe, saj smo takšni pravzaprav 
vsi. Težave si nakopljemo, ko se deklariramo za etično čiste, 
s čimer je na primer začel svojo politiko naš premier Cerar, 
pa tudi mnogi pred njim. Po mojem gre predvsem za ego in 
egoizem, in za strah pred izgubo moči, vpliva, strah pred 
smrtjo. V tem se mi zdi drama Kralj Ubu in še posebej lik 
Ata Ubuja absolutno sodoben in fenomenalen. Všeč mi je 
razkorak med občutkom moči in občutkom strahu, ti dve 
skrajni strašnosti, ki pri njem skačeta od prizora do prizora. 
Kako se obnaša, kadar mu veter piha v jadra, in kako, kadar 
mu piha v nasprotno smer. Ta razkorak je pri njemu fasci-
nanten, ta pozaba, da v trenutku moči popolnoma pozabi 
na vse, kar je govoril takrat, ko ga je bilo strah, in ko je pre-
strašen, popolnoma pozabi na vso moč, ki jo je imel še dve 
minuti prej. Ta pozaba je zelo zgovorna in simptomatična 
za današnji čas.
Sicer pa z režiserjem Jernejem Lorencijem pravzaprav 
do zdaj niste veliko sodelovali. Sklepam, da vam delo z 
njim odpira marsikaj novega, drugačnega, nepreverje-
nega, da gre za specifične načine mišljenja in ustvarjanja 
gledališča …
Lorencijeva sposobnost, kako narediti ekipo iz povsem 
raznorodnih osebkov, ki nato dihajo skupaj za isto stvar, se 
mi zdi neverjetna. In to mu uspe z nekim mirom, toleranco, 
brez prisile, gre za nekaj lepega in čistega. Pri tem mu veliko 
pomaga tudi njegov asistent in koreograf Gregor Luštek, 
njegove vaje (ki so vsakič uvod v vaje z režiserjem) so na 
videz preproste, a mu uspe, da nas fino preparira, ogreje, 
vzpostavi nekakšno intimo. 
Na Lorencijevih vajah imam občutek, da je vse mogoče. 
Vaje zastavi zelo široko in zato zavlada občutek nekakšne 
popolne svobode. Seveda, v nadaljnjem procesu pa se iz-
kaže, da ni vse mogoče. V gledališču sicer je vse mogoče, a 
v predstavo samo ne more iti vse. Ker ima vsaka predstava 
neko svojo resnico in do te resnice se moramo vsakič znova 
dokopati, jo iskati. Na tej točki pa Jernej Lorenci postane 
strog, neposreden, jasen, dobro artikuliran. Skratka, vselej 
gre za iskanje resnice – besedila, nastopajočih, uprizoritve. 
A ne glede na to, kako zelo lahko delamo nekaj modernega, 
sodobnega ali vsaj nenavadnega, imam tokrat še vedno ob-
čutek, da je gledališče prastara umetnost. Umetnost, ki nosi 
svojo zakonodajo vsaj že od stare Grčije naprej. Kot da ima 
oder neke svoje fizikalne zakonitosti, ki se jih ne da kršiti, ki 
jih je treba upoštevati. To me zdi zelo lepo, ta spoj sodobne 
misli, ki pride v stik s prastaro zakonodajo drame. ¾
Intervju z Jernejem Šugmanom pred premiero Kralja Ubuja v SNG Drama Ljubljana
FOTO JURE ERžEN
SAm v č ASU šTUDiJA veLiKo KRAT 
Ko LebAm meD STAn Ji, Ko im Am 
občUTe K, DA bo ne KAJ geniALno, 
in T em, DA bo KATASTR ofA. 
KAKo J e mAJhen TA Ko RAKec!
Prav na dan izida te številke Pogledov bodo, ob zvokih posebej za to priložnost napisane 
skladbe Draga Ivanuše, odprli temeljito prenovljeno Narodno galerijo. Po novem naj bi bila ta 
končno takšna, kot je za tako reprezentativno kulturno institucijo primerno. 
ki jih je Narodna galerija pridobila leta 1927 in so spomin 
na tradicionalno vlogo muzejev umetnosti kot varuhov in 
razširjevalcev klasičnih umetnostnih vrednot. Ob tem pa 
bo v »novi Narodni galeriji« na ogled tudi zbirka del Zorana 
Mušiča, delno donacija, delno dolgoročna izposoja iz ume-
tniške zbirke Ljubljana, Milade in Vande Mušič.
Ob kompleksni obnovi, ki je trajala dve leti in je bila 
kompromis med prilagoditvami prostorov novim rabam, 
sodobnimi tehničnimi standardi in prezentacijo kulturnega 
spomenika v čim manj okrnjeni podobi, so odkrili nekaj do 
zdaj prebeljenih stenskih poslikav ter ponovno odprli nekaj 
v preteklosti zazidanih okenskih odprtin. Zaradi slednjih 
je sten za nove razstavne površine manj, kot bi sodili po 
na novo pridobljeni kvadraturi, v nekaterih prostorih je 
precej panojev, zato so nekateri odseki razstavnega obhoda 
kar pošteno zapolnjeni. Ob času mojega ogleda so v galeriji 
sicer še potekala zaključna dela, zato težko sodim, ali bi to 
utegnilo oteževati ogled, gre pa za stvari, ki jih je seveda 
mogoče popraviti, prilagoditi.
Ob otvoritvi bo obiskovalce pričakala brošura, v kateri 
bo dokumentirana obnova in kratki vodnik  Sto umetnin 
Narodne galerije, priprave novega, celovitega kataloga stal-
ne postavitve pa naj bi se lotili v kratkem, upajmo, da čim 
prej. 
Tehnična oprema palače poslej obsega marsikaj, od 
vsakovrstnih sodobnih inštalacij, prek telekomunikacij in 
varnostnih sistemov (Petkovškovo Pismo naj bi bila zadnja 
umetnina, ki je izginila iz zbirke), do ogrevanja žlebov. Nad 
dogajanjem v galeriji bo po novem, ob dosedanjih kipih 
ustanoviteljev, bdel tudi doprsni kip dolgoletne ravnatelji-
ce Narodne galerije, Anice Cevc, izdelek mojstra Mirsada 
Begića.
Lagodni sprehod skozi stalno zbirko, brez ustavljanja ob 
posameznih delih, bo obiskovalcu vzel dvanajst minut, od 
njegovega zanimanja pa bo odvisno, za koliko ga bo podalj-
šal. Vsekakor zbirka zdaj omogoča spodobno dolge oglede, 
ki vabijo k ponovnemu obisku. Prve štiri dni po odprtju 
bodo ti brezplačni.
Zaradi različne umeščenosti v poslopju se prostori 
zelo razlikujejo po dostopu do naravne svetlobe, neena-
ka pa je tudi zasnova umetne osvetlitve, ki je ponekod 
prevladujoče difuzna, razpršena, drugod pa se opira na 
usmerjeno, reflektorsko osvetlitev, a med svojim ogledom 
še nisem mogel ugotoviti, kako bo osvetlitev delovala v 
praksi. Vsekakor pa se mi (in ne samo meni) vedno znova 
potrjuje prepričanje, da bi bilo »dnevno sobo mesta«, ve-
zni, stekleni del kompleksa, nujno odpreti proti središču 
mesta, ki mu zdaj kaže hrbet. Recimo, da bi bil to še zadnji 
korak k zaokrožitvi razkošne običajnosti (za sodobne 
evropske razmere seveda), v kateri se je po prenovi znašla 
Narodna galerija. ¾
Sprehod skozi prenovljeno Narodno galerijo
FOTO JaNkO DERmasTJa
Obnova Narodne galerije 
je potekala štiri leta, 
restavratorji so opravili 
»mamutsko« delo.
14
RadaR
 27. januarja 2016
O
b pravi poplavi avtobiograf-
skih stripov, ki smo jim priča 
v zadnjem času doma in po 
svetu, kjer so postali pravi 
modni trend, mi je prijatelj 
zastavil na videz povsem 
preprosto vprašanje, na katerega mu sprva 
sploh nisem znal odgovoriti. Kaj hudiča, je 
rekel, je v življenju striparjev tako zanimive-
ga, da mislijo, da morajo vsi poznati njihovo 
zgodbo. To vprašanje je bilo res na mestu. 
Le zakaj bi morali brati življenjepis nekega 
risarja stripov. Saj ni politik, filmski igralec ali 
pevec, da bi bil tako prekleto privlačen za širši 
krog občinstva. Nasploh pa je znano, da imajo 
striparji izjemno nezanimivo in dolgočasno 
življenje, ki sestoji predvsem iz samotarskega 
sedenja za mizo in risanja, kar res ni kakšna 
intrigantna in razburljiva pustolovščina, ki 
bi jo morali deliti s svetom. Pa je res tako? 
Oglejmo si nekaj primerov avtobiografskih 
stripov, ki so izšli pri nas.
Leta 2003 je pri ZRC SAZU (!) izšel le-
gendarni, s Pulitzerjevo nagrado ovenčani 
Maus, skozi katerega nam Art Spiegelman 
v iskreni in pretresljivi zgodbi svojega očeta 
prikaže grozote holokavsta, kot tudi njegov 
problematičen odnos do ostarelega očeta v 
sedanjosti. Tri leta pozneje smo pri osrednji 
slovenski založbi, Mladinski knjigi, ki se sicer 
redko odloča za stripovske izdaje in je v tem 
pogledu izjemno konservativna, dobili drugo 
ameriško uspešnico, Odeje, v katerih nam 
Craig Thompson doživeto prikaže svoje od-
raščanje v strogi krščanski družini. Seveda je 
čisto nekaj drugega, če se moraš kot desetletni 
deček stiskati pod isto odejo z mlajšim bra-
tom, kot če to počneš s punco pri šestnajstih 
letih, ki jo avtor spozna na cerkvenih zimskih 
počitnicah. Sočasno z naraščajočo ljubeznijo 
do Raine pa izgublja vero v Boga. 
V nasprotju s Thompsonovo ljubezensko 
zgodbo pa se je francoski stripar David B. v 
trilogiji Na božjastni poti, ki je leta 2008 izšla 
pri Stripburgerju, posvetil medsebojnim dru-
žinskim odnosom v znamenju požrtvovalnega 
boja z bratovo boleznijo, epilepsijo. Istega leta 
smo pri Društvu za oživljanje zgodbe 2 koluta 
dobili dvodelno biografijo iranske avtorice 
Marjane Satrapi, sicer Davidove učenke, ki je 
s Perzepolisem, zgodbo o odraščanju v musli-
manski državi, presegla svojega učitelja, in iz 
katerega več izvemo o iranski zgodovini, druž-
V Medeni koži, ki 
nam nudi iskren in 
aVtentičen pogled 
V dožiVljajski sVet 
posVojenega otroka, 
boste našli tudi 
odgoVor na Vprašanje 
z začetka teksta, 
zakaj so biografije 
striparjeV sploh 
zanimiVe za širši 
krog občinstVa.  
Tesna kOža
Jung je Korejec, ki ne zna korejsko, zna pa 
risati. Lani decembra smo tako pri Društvu 
za oživljanje zgodbe 2 koluta dobili še zadnji 
del trilogije Medena koža, v kateri nam avtor 
nadvse iskreno in brez olepševanja oriše svojo 
biografijo posvojenega korejskega otroka.
Iztok SItar
Mlade generacije v sveTu 
pOMnOženih pOdOb
Če je bilo pri domačih ponudnikih avdiovizualnih vsebin še do nedavnega resnično težko najti 
izdelke, ki bi bili primerni za mlade generacije – o »vzgoji« njihovega pogleda se je razmišljalo 
le na margini – pa je danes položaj občutno drugačen.
DenIS ValIč
p
onudba »posebnih programov za 
najmlajše in mladostnike«, vpe-
ljanih z namenom »vzgajanja po-
gleda«, je res obsežna. Še veliko 
bolj pa razveseljuje dejstvo, da se 
za nagovor teh generacij odloča 
tudi vse več domačih filmskih ustvarjalcev. 
Tako stanje na domačem dvorišču nam raz-
krije že bežen prelet tega: po eni strani se 
sicer zdi, da je med domačimi ponudniki 
avdiovizualnih vsebin težje najti tiste, ki 
programov za otroke in mladostnike nimajo, 
kot pa obratno, po drugi pa bi v okviru zadnje 
filmske letine kar težko spregledali številna 
filmska in televizijska dela, ki prvenstveno 
nagovarjajo mlado občinstvo. Tako se zdi, 
da je zavest o tem, kako je treba »vzgajati« 
in spremljati pogled mladih generacij (a ga 
pri tem ne omejevati in na silo usmerjati), 
končno prodrla v vse družbene pore. 
Skrbno izbrani, sestavljeni in zasnovani 
programi za najmlajše in mladostnike so 
zlasti danes, ko živimo v dobi mnoštva po-
dob –  te v kaotični, fragmentarni in pogosto 
fetišizirani obliki agresivno vstopajo tako v 
naše dojemanje samih sebe kot tudi sveta 
okrog nas – resnično pomembni. Zavedati se 
namreč moramo, da so se mlade generacije 
v tem svetu pomnoženih podob rodile in da 
v njem odraščajo, zato jim predstavlja neko 
bližnje, skorajda domače okolje, v katerem 
so še posebej ranljivi, saj nimajo razvitih 
obrambnih mehanizmov in do njega obi-
čajno ne zavzamejo distance. In čeprav so 
taki programi več kot dobrodošli, pravzaprav 
nujni, moramo vendarle paziti, da se ne iz-
maknejo kritični presoji. 
Potreba po njihovem nadzoru ali vsaj skrbi 
za ohranjanje njihove kakovosti in strokov-
nosti je močno izstopila prav v zadnjem času, 
ko spremljamo nekakšno inflacijo »filmskih 
programov za otroke in mladostnike«. Odkar 
se je tudi država odločila podpreti tovrstno 
dejavnost in ji podeliti namenska sredstva, 
se je število ponudnikov močno povečalo. 
Čeprav je bila širitev tovrstne ponudbe brez 
dvoma tudi eden ciljev državne pomoči, pa si 
gotovo nihče ni želel takega padca v kakovo-
sti in strokovni pripravljenosti, kakršnemu 
smo lahko priča. Tako nam danes kot »film-
ski program za otroke in mladostnike« žal vse 
prepogosto ponujajo le skupek z bolj ali manj 
srečno roko (ne pa strokovno ali umetniško 
utemeljeno) izbranih filmskih naslovov, v 
katerih nastopajo mladi ljudje ali pa obravna-
vajo za mlade zanimivo temo. Očitno je torej, 
da je padec kakovosti predvsem posledica 
oddaljevanja oziroma opuščanja izvornega 
koncepta tovrstne ponudbe, ki nam ga je še 
v pionirskih časih ponudil Kinodvor in nam 
ga ob manjših popravkih ponuja še danes. Ta 
pa predvideva ne le skrbno premišljen izbor 
filmov, ki nagovarjajo mlade, temveč tudi 
spremljevalne materiale, v katerih so dela 
temeljito in predvsem celovito predstavljena 
in postavljena v neki kontekst, ter končno 
tudi neposredni nagovor mladega občinstva 
s strani strokovno usposobljene osebe.
Resnici na ljubo je treba priznati, da tak 
koncept zahteva določena sredstva. A z nekaj 
inventivnosti ter predvsem volje in pomoči 
domačih filmskih ustvarjalcev je kakovosten 
program za otroke in mladostnike mogoče 
pripraviti tudi ob skromnejših sredstvih. Kot 
nam je povedala Petra Slatinšek, ki v Kinod-
voru opravlja vlogo vodje programa filmske 
vzgoje in Kinobalona, se je pri njih že večkrat 
izkazalo, da je za mlade še najpomembnejši 
osebni stik, ki ga po projekciji razvijejo z 
osebo, ki jim film predstavi, pa naj gre za 
strokovnjaka z določenega področja ali film-
skega ustvarjalca. Zlasti izkušnja srečanja s 
slednjimi je za mlade nekaj posebnega. In 
prav zato so se v Kinodvoru odločili, da bodo 
pri oblikovanju filmskega programa za otro-
ke in mladostnike prav posebno pozornost 
namenili domači filmski produkciji. 
Tako je dejstvo, da nam je zadnja letina 
domače filmske produkcije prinesla celo vr-
sto raznolikih filmskih del, ki prvenstveno 
nagovarjajo mlado občinstvo – omenimo 
lahko številna dela, od celovečernih igranih 
filmov, kakršna sta Utrip ljubezni Borisa 
Petkoviča ter Julija in alfa Romeo Blaža Za-
vršnika, prek srednjemetražnih produkcij, 
kot je Všečkana Dražena Štadra, pa vse do 
kratkih animacij, kakršno je na primer delo 
Jerneja Žmitka in »veterana« Borisa Dolenca 
Cipercoper – razveselilo tudi njih. Ne le 
zaradi možnosti srečanj z ustvarjalci, skozi 
katera je mladim še najlažje približati neko 
filmsko delo, temveč tudi zato, ker se lahko 
z ustvarjalci del podajo v iskanje novih, 
drugačnih načinov, kako mladim ponuditi 
film. Tako so s prej omenjenim Draženom 
Štaderjem, avtorjem filma Všečkana, izvedli 
prav poseben eksperiment, saj so občin-
stvu neko filmsko delo prvič ponudili »na 
zahtevo« (on demand). Odziv je presene-
til vse, saj si je film poleg dveh projekcij 
v veliki dvorani na ta način »priboril« še 
naslednjih 11 v mali, med katerimi je bilo 
kar pet razprodanih.
Dela domačih ustvarjalcev pa seveda lah-
ko v okviru tovrstnih programov ponudijo še 
veliko več kot le osebno srečanje z ustvarjal-
ci. Krasen primerek takega dela je film Peter 
Peter, kratka animacija Katarine Nikolov, ki 
jo bodo premierno predvajali 6. februarja 
v dvorani Slovenske kinoteke, nato pa bo 
začela pot po domačih kinodvoranah. Na 
prvi pogled preprosta zgodbica o fantu, nad 
katerega se med igro na igrišču brez pravega 
povoda spravijo sovrstniki – zaradi česar se 
ta v joku umakne domov, kjer mu mama 
ne ponudi le tolažbe, pač pa ga z zgodbico 
o Petru Klepcu poduči tudi o tem, da se je 
včasih treba postaviti sam zase – je čudovit 
primer dela, ki mlade nagovori v njihovem 
jeziku, jih pri tem na duhovit način seznani 
z nekaterimi vrednotami, opozori na neka-
tere zanje pomembne probleme, vse skupaj 
pa začini s prepletom tradicije in sodobne 
urbane kulture. Avtorica nam zgodbo poda 
v pristni rap maniri, prek te poulične poezi-
je, ki na poseben način kuje svoje rime, pri 
tem pa snov domiselno črpa tudi iz domače 
literarne tradicije. Način, kako je avtorica 
izkoristila ves izrazni potencial rapa, tj. so-
dobne oblike urbane kulture, prek katere 
mladi načenjajo tako družbeno relevantne 
kot tudi osebnoizpovedne teme, in ga spo-
jila s tradicijo ljudskega pripovedništva, je 
naravnost osupljiv. Predvsem pa nam na 
najlepši možni način razkrije ves potencial, 
ki bi ga v okviru filmskih programov za otro-
ke in mladostnike lahko udejanjila domača 
filmska produkcija.
Izjemnega pomena filmov, ki nagovarjajo 
otroke in mladostnike, se seveda povsem 
jasno zaveda tudi Jožko Rutar, direktor 
Slovenskega filmskega centra. Čeprav in-
stitucija, ki jo vodi, nima razpisa, ki bi bil 
eksplicitno namenjen le tovrstnim delom, 
pa njihovi produkciji vseeno namenjajo 
posebno pozornost. Na primer tako, da 
vstopijo v produkcijo otroškega oziroma 
mladinskega dela, ki si je realizacijo zago-
tovil na razpisu RTV Slovenija (ta je delno 
namenjen prav tovrstni produkciji) in mu 
s tem omogočijo, da vstopi tudi v kinema-
tografe (sicer bi bilo njegovo predvajanje 
omejeno na televizijo). Na drugi strani pa 
tudi tako, da javno predvajanje poskušajo 
zagotoviti tudi kratki formi – s posebnimi 
dogodki, kot je Noč kratkega filma, ali pa 
prek lastnega kanala Vimeo, kjer bodo javno 
predvajali izbrana kratka dela – v kateri se 
udejanja velik del domače produkcije za 
otroke in mladostnike. 
Z domiselnim pristopom in predvsem s 
sodelovanjem med različnimi partnerji, ki 
imajo iste cilje, se očitno lahko veliko dose-
že, tudi na področju posebnih programskih 
sklopov, namenjenih mladim. Nov dokaz 
tega je še sveža televizijska produkcija, niz 
15-minutnih dokumentarnih oddaj z naslo-
vom Kdo si pa ti?, s katerimi avtorica, že ome-
njena Katarina Nikolov, mladim iz različnih 
kulturnih okolij omogoči, da se predstavijo, 
s tem pa posredno sodelujejo v razbijanju 
predsodkov in nacionalnih stereotipov, ki 
dušijo in zastrupljajo naš čas. Domiselno, 
pogumno ter predvsem družbeno odgovorno 
in aktualno. ¾
mlade generacije so se 
V sVetu pomnoženih 
podob rodile in V 
njem odraščajo, zato 
jim predstaVlja neko 
bližnje, skorajda 
domače okolje, V 
katerem so še posebej 
ranljiVi, saj nimajo 
razVitih obrambnih 
mehanizmoV in do 
njega običajno ne 
zaVzamejo distance.
Cipercoper (režija Boris Dolenc)
Julija in alfa Romeo (režija Blaž Završnik)
 27. januarja 2016
15
RadaR
O
b pravi poplavi avtobiograf-
skih stripov, ki smo jim priča 
v zadnjem času doma in po 
svetu, kjer so postali pravi 
modni trend, mi je prijatelj 
zastavil na videz povsem 
preprosto vprašanje, na katerega mu sprva 
sploh nisem znal odgovoriti. Kaj hudiča, je 
rekel, je v življenju striparjev tako zanimive-
ga, da mislijo, da morajo vsi poznati njihovo 
zgodbo. To vprašanje je bilo res na mestu. 
Le zakaj bi morali brati življenjepis nekega 
risarja stripov. Saj ni politik, filmski igralec ali 
pevec, da bi bil tako prekleto privlačen za širši 
krog občinstva. Nasploh pa je znano, da imajo 
striparji izjemno nezanimivo in dolgočasno 
življenje, ki sestoji predvsem iz samotarskega 
sedenja za mizo in risanja, kar res ni kakšna 
intrigantna in razburljiva pustolovščina, ki 
bi jo morali deliti s svetom. Pa je res tako? 
Oglejmo si nekaj primerov avtobiografskih 
stripov, ki so izšli pri nas.
Leta 2003 je pri ZRC SAZU (!) izšel le-
gendarni, s Pulitzerjevo nagrado ovenčani 
Maus, skozi katerega nam Art Spiegelman 
v iskreni in pretresljivi zgodbi svojega očeta 
prikaže grozote holokavsta, kot tudi njegov 
problematičen odnos do ostarelega očeta v 
sedanjosti. Tri leta pozneje smo pri osrednji 
slovenski založbi, Mladinski knjigi, ki se sicer 
redko odloča za stripovske izdaje in je v tem 
pogledu izjemno konservativna, dobili drugo 
ameriško uspešnico, Odeje, v katerih nam 
Craig Thompson doživeto prikaže svoje od-
raščanje v strogi krščanski družini. Seveda je 
čisto nekaj drugega, če se moraš kot desetletni 
deček stiskati pod isto odejo z mlajšim bra-
tom, kot če to počneš s punco pri šestnajstih 
letih, ki jo avtor spozna na cerkvenih zimskih 
počitnicah. Sočasno z naraščajočo ljubeznijo 
do Raine pa izgublja vero v Boga. 
V nasprotju s Thompsonovo ljubezensko 
zgodbo pa se je francoski stripar David B. v 
trilogiji Na božjastni poti, ki je leta 2008 izšla 
pri Stripburgerju, posvetil medsebojnim dru-
žinskim odnosom v znamenju požrtvovalnega 
boja z bratovo boleznijo, epilepsijo. Istega leta 
smo pri Društvu za oživljanje zgodbe 2 koluta 
dobili dvodelno biografijo iranske avtorice 
Marjane Satrapi, sicer Davidove učenke, ki je 
s Perzepolisem, zgodbo o odraščanju v musli-
manski državi, presegla svojega učitelja, in iz 
katerega več izvemo o iranski zgodovini, druž-
beni ureditvi in islamskem fundamentalizm 
kot iz katerega koli učbenika. Nam vsekakor 
bližja je tematika razpada Jugoslavije, kot jo 
je videla Helena Klakočar na družinskem 
vandranju po Jadranskem in Egejskem mor-
ju, kamor se z možem in dveletno hčerko 
odpravijo na predvečer državljanske vojne. 
Navkljub Nemirnemu morju (kot je naslov 
stripa iz Stripburgerjeve produkcije leta 2011), 
po katerem plujejo s katamaranom, kjer av-
torica spotoma riše tudi dotični strip, pa kaj 
kmalu spoznajo, da njihov največji sovražnik 
ni narava, ampak družba, ki jih ne sprejme 
medse. Za hrvaške rojake, ki jih srečujejo na 
poti, so izdajalci, saj plujejo pod jugoslovan-
sko zastavo, za domačine v tujih pristaniščih 
so odvečni begunci, s katerimi si v turizmu 
ne morejo prav nič pomagati, za Helenine 
risarske kolege, ki portretirajo v obmorskih 
mestih, pa nelojalna konkurenca. 
Leto pozneje je pri isti založbi izšel tudi 
Moj newyorški dnevnik kanadske striparke 
in ilustratorke Julie Doucet, v katerem nam 
skozi intimne dnevniške zapise prikaže svoje 
študentsko bohemsko življenje v ne ravno 
reprezentativni manhattanski soseski, polno 
hedonističnih ekscesov, popivanja, zadevanja 
in seksa. Povsem drugače se svoje mladosti 
v socialistični Jugoslaviji spominjata Samira 
Kentrić in Nina Bunjevac z Balkanalijami in 
Očetnjavo, ki sta izšli lani pri Beletrini in Mo-
drijanu. Kentrićeva nam tako prikaže zgodbo 
o odraščanju skozi oči bosanskega dekletca iz 
ljubljanskega delavskega predmestja, v Kanadi 
rojena Bunjevčeva pa socialni portret otroka 
iz enostarševske družine v Srbiji, kamor je z 
materjo pobegnila pred nasilnim očetom. V 
bistvu pa obe deli pripovedujeta nostalgično 
zgodbo o Jugoslaviji in v zgodovinskih flasbac-
kih, ki se nevsiljivo prepletajo s sedanjostjo, 
iščeta vzroke za razpad države in hkrati tudi 
njuno lastno identiteto.
Iskanje izgubljenega jaza je tudi rdeča nit 
Jungove trilogije Medena koža, katere zadnji 
del je izšel zadnje dni lanskega leta. Jung-
sik Jun (1965), kot je avtorjevo polno ime, 
je bil namreč eden od dvesto tisočih osiro-
telih otrok, ki so bili posvojeni v Združene 
države in Zahodno Evropo. Po korejski vojni 
(1950–1953) je bilo v Seulu in drugih mestih 
na tisoče zapuščenih otrok, ki so prepuščeni 
samim sebi tavali po ulicah napol poruše-
nih mest in se preživljali z beračenjem in 
brskanjem po smetnjakih. Starši so jim bodisi 
umrli v vojni ali pa so se rodili kot pankrti 
zavezniških vojakov, kar je bilo v konserva-
tivni Koreji še precej huje, zato ni prav nič 
čudnega, da so jih matere zapustile. Ta trend 
se je nadaljeval še desetletja pozneje, kajti 
tudi uradna mačistična družinska politika ni 
bila do samohranilk, ki niso mogle preživljati 
otrok, prav nič prijazna in nazadnje državi 
ni preostalo drugega, kot da jih je ob izdatni 
pomoči zahodnih človekoljubnih organizacij 
dala v posvojitev po vsem svetu.
Mali Jung je sicer hotel v Ameriko, »kjer 
imajo kokakolo«, vendar se na koncu znajde 
v precej številčni belgijski družini, tako da 
dobi poleg novega očeta in mame še brata in 
tri sestre. Avtor nam nazorno in včasih prav 
boleče iskreno opisuje odraščanje v krušni 
družini in tujem okolju, ne ravno najbolj lju-
beč odnos s precej strogimi starši, posebno 
materjo, s katero ne zmore vzpostaviti pravega 
stika, otroške vragolije s sestrami in bratom pa 
tudi svoje spolne fantazije in prvo najstniško 
ljubezen. Skozi celotno zgodbo pa se kot rdeča 
nit vleče Jungovo iskanje lastne osebnosti in 
korenin, ki je bila njegova priljubljena tema 
že v zgodnejših stripih s fiktivnimi samu-
rajskimi junaki, s katerimi je bil obseden v 
najstniških letih. Medena koža (oznaka za 
raso v posvojitvenih dokumentih) iz naslo-
va namreč ponazarja njegovo drugačnost, 
do katere ima izjemno ambivalenten odnos. 
Včasih jo sovraži in hkrati zaničuje vse Azij-
ce, ki so mu blizu, spet drugič je ponosen na 
svoje poreklo in znanje kung fuja, s katerim se 
lahko identificira. Sicer pa je bila psihološka 
razdvojenost travmatična za precejšnje število 
njegovih posvojenih prijateljev, ki niso zdržali 
pritiska in so v najbolj občutljivih najstniških 
letih naredili samomor. Z mislijo nanj se je 
poigraval tudi introvertirani Jung, vendar 
je bila volja po življenju – in risanju stripov, 
s čimer se je ukvarjal že od malih nog – na 
srečo močnejša.
Navkljub nespornemu talentu in aka-
demski likovni izobrazbi pa risarski del na 
žalost ne dosega literarnega. Risba v slogu 
hlebinskih naivcev je preveč šablonizirana, 
disproporcionalne figure z velikimi glavami 
in majhnimi stopali pa so mestoma slabo 
postavljene v prostor in kompozicijo. Kar 
pravzaprav preseneča, saj v njegovih samu-
rajsko pustolovskih stripih, kot so Yasuda, 
Kwaidan ali Okiya, ki jih je risal od leta 1991 
do 2007, ko je v Franciji, kjer živi od leta 2003, 
izšla Medena koža, ni zaslediti anatomskih in 
proporcionalnih anomalij. K boljšemu vizu-
alnemu učinku ne pripomorejo niti sivine, s 
katerimi avtor enkrat bolj, drugič manj spre-
tno dopolnjuje in nadgrajuje risbo. Precej bolj 
suveren pa je v risanju arhitekture in narave, 
posebno dreves, ki jih čustveno upodablja 
z izrazitimi koreninami kot prispodobo pri 
iskanju lastnih (podoben primer smo videli 
tudi pri Balkanalijah Samire Kentrić), in ne-
kateri pejsaži (posebno domišljijski) so prave 
male mojstrovine. 
Ne glede na ne ravno prepričljivo risbo pa 
je Medena koža, ki jo lahko po intrigantnosti 
zgodbe postavimo ob bok klasikom, kot sta 
Perzepolis ali Očetnjava, postala evropska 
uspešnica, po kateri so leta 2012 posneli tudi 
animirani film. In ni naključje, da je strip 
izdala ravno založba z malce nenavadnim, a 
simpatičnim imenom Društvo za oživljanje 
zgodbe 2 koluta. Eden od kolutov, ki poganja 
omenjeno društvo, je namreč uveljavljeni 
mednarodni festival animiranega filma Ani-
mateka, drugi pa se je v ritmu ljudskih pri-
povedi pod naslovom Za dva groša fantazije 
vrtel na Radiu Študent med letoma 2003 in 
2012, ko ga je zamenjala založniška dejavnost 
v podobi izdajanja stripov, ki so zašli tudi v 
filmski svet. In ne nazadnje, v Medeni koži, ki 
nam nudi iskren in avtentičen pogled v doži-
vljajski svet posvojenega otroka, boste našli 
tudi odgovor na vprašanje z začetka teksta, 
zakaj so biografije striparjev sploh zanimive 
za širši krog občinstva. ¾
Jung
Medena koža 3
Prevod Maja Meh 
Društvo za oživljanje zgodbe  
2 koluta 
Ljubljana 2015, 
144 str., 15 €
V Medeni koži, ki 
nam nudi iskren in 
aVtentičen Pogled 
V doži VlJaJski sVet 
PosVoJenega otroka, 
boste našli tudi 
odgo Vor na VPrašanJ e 
z začetka teksta, 
zakaJ so biografiJ e 
striParJeV sPloh 
zanimiVe za širši 
krog občinstV a.  
Tesna kOža
Jung je Korejec, ki ne zna korejsko, zna pa 
risati. Lani decembra smo tako pri Društvu 
za oživljanje zgodbe 2 koluta dobili še zadnji 
del trilogije Medena koža, v kateri nam avtor 
nadvse iskreno in brez olepševanja oriše svojo 
biografijo posvojenega korejskega otroka.
Iztok SItar
Mlade generacije v sveTu 
pOMnOženih pOdOb
Če je bilo pri domačih ponudnikih avdiovizualnih vsebin še do nedavnega resnično težko najti 
izdelke, ki bi bili primerni za mlade generacije – o »vzgoji« njihovega pogleda se je razmišljalo 
le na margini – pa je danes položaj občutno drugačen.
urbane kulture. Avtorica nam zgodbo poda 
v pristni rap maniri, prek te poulične poezi-
je, ki na poseben način kuje svoje rime, pri 
tem pa snov domiselno črpa tudi iz domače 
literarne tradicije. Način, kako je avtorica 
izkoristila ves izrazni potencial rapa, tj. so-
dobne oblike urbane kulture, prek katere 
mladi načenjajo tako družbeno relevantne 
kot tudi osebnoizpovedne teme, in ga spo-
jila s tradicijo ljudskega pripovedništva, je 
naravnost osupljiv. Predvsem pa nam na 
najlepši možni način razkrije ves potencial, 
ki bi ga v okviru filmskih programov za otro-
ke in mladostnike lahko udejanjila domača 
filmska produkcija.
Izjemnega pomena filmov, ki nagovarjajo 
otroke in mladostnike, se seveda povsem 
jasno zaveda tudi Jožko Rutar, direktor 
Slovenskega filmskega centra. Čeprav in-
stitucija, ki jo vodi, nima razpisa, ki bi bil 
eksplicitno namenjen le tovrstnim delom, 
pa njihovi produkciji vseeno namenjajo 
posebno pozornost. Na primer tako, da 
vstopijo v produkcijo otroškega oziroma 
mladinskega dela, ki si je realizacijo zago-
tovil na razpisu RTV Slovenija (ta je delno 
namenjen prav tovrstni produkciji) in mu 
s tem omogočijo, da vstopi tudi v kinema-
tografe (sicer bi bilo njegovo predvajanje 
omejeno na televizijo). Na drugi strani pa 
tudi tako, da javno predvajanje poskušajo 
zagotoviti tudi kratki formi – s posebnimi 
dogodki, kot je Noč kratkega filma, ali pa 
prek lastnega kanala Vimeo, kjer bodo javno 
predvajali izbrana kratka dela – v kateri se 
udejanja velik del domače produkcije za 
otroke in mladostnike. 
Z domiselnim pristopom in predvsem s 
sodelovanjem med različnimi partnerji, ki 
imajo iste cilje, se očitno lahko veliko dose-
že, tudi na področju posebnih programskih 
sklopov, namenjenih mladim. Nov dokaz 
tega je še sveža televizijska produkcija, niz 
15-minutnih dokumentarnih oddaj z naslo-
vom Kdo si pa ti?, s katerimi avtorica, že ome-
njena Katarina Nikolov, mladim iz različnih 
kulturnih okolij omogoči, da se predstavijo, 
s tem pa posredno sodelujejo v razbijanju 
predsodkov in nacionalnih stereotipov, ki 
dušijo in zastrupljajo naš čas. Domiselno, 
pogumno ter predvsem družbeno odgovorno 
in aktualno. ¾
16
RadaR
 27. januarja 2016
Polovica dobre hiše
Letošnji Pritzkerjev nagrajenec je 48-letni čilski arhitekt Alejandro Aravena. Njegova praksa, kot 
pojasnjuje žirija, »producira izrazno močna arhitekturna dela in hkrati naslavlja ključne izzive 
21. stoletja. Njegovi izvedeni projekti dajejo možnost ekonomsko deprivilegiranim, blažijo 
posledice naravnih katastrof, zmanjšujejo porabo energije in ustvarjajo privlačen javni prostor. 
Z inovacijo in inspiracijo nam kaže, kako lahko prava arhitektura izboljša človekovo življenje.«
JanJa Brodar
Č
ilenci so se, skladno z gospodarsko rastjo, v 
zadnjih dvajsetih letih kontinuirano, radikalno 
in z veliko izrazne moči postavljali na zemljevid 
sodobne arhitekture, zato je bilo le še vprašanje 
časa, kdo bo nekdo iz generacije arhitektov, 
vzpostavljene po padcu diktature l. 1988, kot 
prvi Čilenec prejel to petično »Nobelovo« nagrado za arhitek-
turo. Dela karizmatičnega mladeniča so komisijo prepričala 
ne (le) zaradi oblikovne izraznosti, temveč zaradi dosežkov 
v t. i. socialni in trajnostni gradnji. Da, časi so težki in arhi-
tektova domena očitno ni več le obvladovanje arhitekturnih 
nalog, temveč mora s projekti reševati resne zagate, v katerih 
se je znašlo človeštvo.   
Aravena ima, sploh glede na svoja, za arhitekta mlada leta, 
zavidljivo število realizacij in tudi zelo pester programski 
nabor projektov, kar je v osemnajstmilijonskem Čilu s kar 
30 fakultetami za arhitekturo neverjeten poslovni dose-
žek: je avtor več javnih projektov, mdr. je za svojo izvorno 
fakulteto Universidad Católica de Chile v Santiagu načrto-
val UC Innovation Center – Anacleto Angelini (2014), t. i. 
Siamska dvojčka (2005), Medicinsko fakulteto (2004), Šolo 
za arhitekturo (2004) in Fakulteto za matematiko (1999). 
Trenutno za Novartis gradi poslovno stavbo v Šanghaju 
na Kitajskem, v ZDA pa je načrtoval Univerzitetni kampus 
v Austinu v Teksasu. Poleg javnih stavb je poznan tudi po 
nekaterih enodružinskih hišah, predvsem pa je za nagrado 
zaslužno delovanje v okviru podjetja Elemental iz Santia-
ga, katerega direktor in soustanovitelj je. Njegov Do Tank 
(kot nasprotje Think Tank) se ukvarja s projekti javnega 
značaja in s poudarjeno socialno noto, mdr. s stanovanji, s 
soseskami, z infrastrukturo in s transportom. Pri snovanju 
sodelujejo z javnostjo, bodočimi uporabniki in drugimi 
deležniki prostora.   
Elemental je načrtoval več kot 2500 enot poceni social-
nih stanovanj in na tem področju razvil svojevrsten model 
socialne gradnje, ki mu pravijo polovica dobre hiše. Njihova 
filozofija je, da kljub pomanjkanju denarja socialno sosesko 
umestijo na dražje zemljišče bližje mestnemu središču, saj 
to ponuja več ekonomskih možnosti in je manj podvrženo 
kriminalu in getoizaciji. Problem s proračunom nato v Ele-
mentalu rešujejo s tipologijo in sistemom bivalnih enot, ki 
so v bistvu preproste vrstne hiše z vrzelmi v širini sobe med 
posameznimi enotami. Stanovalci se torej vselijo v novo 
stanovanje z minimalno kvadraturo in dokončano kopal-
nico, kuhinjo, stopniščem (deli, ki si jih sicer ne bi mogli 
privoščiti), potem pa si, skladno s potrebami, iznajdljivostjo 
in možnostmi, drugi del hiše z dodatnimi sobami zgradijo 
sami v škrbini med dvema stanovanjskima enotama. S tem 
stanovalci po vselitvi sčasoma sami rešijo prostorsko stisko 
in tako pridejo do stanovanj, ki bi po kvadraturi pripadala 
srednjemu sloju. 
Aravena rad poudarja, da je potrebno gradnjo neprofitnih 
stanovanj pojmovati kot vlaganje, ne pa kot nakup avtomo-
bila, ki mu vrednost nenehno pada, navsezadnje tudi zato, 
ker je od vseh oblik pomoči države, ki jih ta nameni socialno 
ogroženim, pomoč za socialno stanovanje največji strošek 
(bilo bi prav, da bi tudi Slovenija pomislila na kaj takega – a 
kaj, ko imamo pri nas težavo s stanovanjem tudi tisti, ki smo 
za nianso nad najnižjo socialno stopnico, torej zaposleni). 
Dobra stran tega naknadnega samograditeljstva je tudi 
občutek pripadnosti skupnosti, ki se medtem ustvarja. Ena 
Aravenovih prvih tovrstnih sosesk s 93 enotami v Quinta 
Monroyu kolektivni duh soseske z otroškim kričanjem na 
dvoriščih omogoča še na vmesnem napol zasebnem prostoru, 
ki združuje približno 20 enot. Naredi sam je pomenljiv tudi 
v arhitekturno-estetskem smislu, saj izkorišča naključja in 
živopisnost, ki se ob stalnem dodajanju po okusu stanoval-
cev porajata in pravzaprav bogatita prostor – kljub slabemu 
okusu –, so pa osnovni, vnaprej zgrajeni deli hiš zato zares 
osnovni, materiali pa poceni in surovi. Pestrost življenja se v 
teh soseskah ne meni za spodobnost. Njihove arhitekturne 
fotografije so pravo nasprotje izčiščenim nenaseljenim podo-
bam, ki običajno predstavljajo objavljeno arhitekturo (tudi 
nagrajenčevo!). Verjamem, da je bil prav ta razloček bistven 
za podelitev nagrade – poleg tega, da je Južna Amerika pač 
»v igri«: tudi papež je Južnoameričan.
Druga tema, ki je lastna Elementalovemu razmišljanju, je 
trajnost: kot je v nekem predavanju omenil Aravena, trajnost 
pravzaprav ni rocket science: odpreš okno spodaj in zgoraj in 
imaš zračeno hišo; trajnost je predvsem common sense – a 
zakaj je tako uncommon? Ljudje delujemo po ustaljenih, 
utečenih vzorcih in težko odstopimo od njih. Če je v navadi 
neki način gradnje, pa čeprav ni logičen in trajnosten, morda 
niti estetski, se ga bomo držali kot pijanec plota. Za preskok 
je potrebno sprejeti inovacijo, potrebna je domišljija, te pa 
imajo, kot pove Aravena, med vsemi ljudmi na svetu najmanj 
prav investitorji in politiki. Če arhitekt načrtuje trajnostno 
arhitekturo – pa ne le tisto v številkah in na jeziku – mora 
biti pripravljen, da lahko tudi izgubi naročilo, kajti trajnost 
ne gre skupaj s tistim, kar je ustaljeno. Stekleni nebotičniki 
v Santiagu pač ne morejo biti trajni. 
Zanimivo je, kako Aravena iskreno komentira, da ni v 
celoti zadovoljen s prej omenjenim Siamskim dvojčkom, 
oddelkom za digitalne raziskave na Čilski katoliški univerzi. 
Zaradi vsebine je naročnik zahteval stekleni nebotičnik, že 
na pogled elegantno in visokotehnološko stavbo. Aravena 
je problem previsoke stavbe rešil tako, da je naredil dve 
nižji, spodaj združeni, ki se proti vrhu razcepita. Problemu 
pregrevanja pod zahtevano stekleno fasado se sicer ni čisto 
izognil, ga je pa ublažil tako, da je poceni steklo, ki je bilo 
na voljo, od notranjega bolj zaprtega ovoja stavbe odmaknil 
in med pravo in stekleno fasado ustvaril ventilacijski sloj. 
Kljub temu je s hišo zadovoljen le v arhitekturno-estetskem 
smislu, v trajnostnem pa ne. Pri naslednjih naročilih je bil 
manj poslušen, zato sta njegova zadnja dva projekta v smislu 
steklenih odpiranj na fasadi povsem drugačna, odprtine so 
premišljene, umeščene le mestoma v skrbno izbrano orto-
gonalno kompozicijo v masivnem betonu. Svetloba v hišo 
prodira skozi osrednji atrij, ki je hkrati ventilacijski jašek 
(v UC Innovation Center – Anacleto Angelini). Podobno 
logiko zaprtega ovoja, tokrat iz opeke, ima nova Novartisova 
poslovna stavba v Šanghaju. Solidna arhitektura teh dveh 
stavb je sicer neoporečna, a ne izstopajoče napredna, tako 
vizualno kot programsko, ravno dovolj, da je arhitektovi 
težnji po izčiščenosti še ugodeno.  
Čeprav komisija ugotavlja, da Aravenovi projekti zaradi 
podrejanja kontekstu nimajo skupne tipologije, to drži 
le deloma. Pisane fotografije socialnih sosesk nas lahko 
zavedejo. Aravenov oblikovni izraz z uporabo betona 
in ortogonalne mreže kakopak izhaja iz južnoameriške 
tradicije modernizma oz. njegovih časovno-podnebno-
kulturnih izpeljank, pa tudi v tem trenutku sledi (ali ga 
ustvarja – to je vedno težko določiti) čilskemu trendu 
poudarjene izraznosti materiala (beri: betona). Aravena 
je dizajnerski in arhitekturen ravno prav, da je še del 
scene, za živopisnost, razvpitost in blamiranje, skratka 
za človečnost in pravico do napake pa ustvari le teren. 
Tako so njegove roke čiste, slike pa umazane. Tako bi 
pravzaprav moralo biti. 
Aravenov prispevek arhitekturi je predvsem ta, da 
uspe za ceno spreminjanja naročnikovih navad izboljšati 
življenjske pogoje bodočih stanovalcev. Luciano Basauri 
lepo pove, da so v globalno razširjeni korporacijski kul-
turi arhitekti le eni od ponudnikov storitev, zato je pravo 
podjetniško partnerstvo med naročnikom in arhitektom 
resnično redek pojav, a to je edini način za napredno in 
boljšo arhitekturo. Aravena s sršečo frizuro in svojim ne-
navadnim podjetjem, katerega delni lastnik je tudi naftna 
družba, presega tradicionalno vlogo arhitekta – morda pa 
tudi ne. Že Frank Lloyd Wright je trdil, da je dober arhitekt 
ta, ki ima dobre naročnike. 
V čilski družbi je očitno mogoče najti prostor za eko-
nomske, kulturne, bivanjske izboljšave, in Aravena ga 
je našel ravno v praznini svojih škrbinastih socialnih 
hiš. Da je pametno prisluhniti pametnim, se ne zdi le 
družini Pritzker, temveč tudi naročnikom, ki jih Araveni 
več ne primanjkuje: model stopnjevane hiše iz naselij za 
najrevnejše je imel pred nedavnim priložnost preizkusiti 
tudi v finejši različici s pozornejšim oblikovanjem in z 
zahtevnejšimi detajli v naročilu za naselje za zaposlene v 
nekem gozdnem podjetju. Tudi merilo njegovih naročil je 
v zadnjih letih preskočilo. Je glavni načrtovalec za sana-
cijo mesta Constitucion, ki ga je l. 2010 stresel uničujoč 
potres. Aravena je tudi kustos letošnjega arhitekturnega 
bienala v Benetkah z naslovom Reporting from the front 
(Poročilo s fronte). Pritzkerjevo nagrado – bronasto me-
daljo in 100.000 dolarjev – bodo Araveni podelili v Palači 
združenih narodov v New Yorku. Iskrene čestitke! ¾
Alejandro Aravena, Pritzkerjev nagrajenec 2016
Filozofija projekta polovica dobre hiše je, da se stanovalci vselijo v novo 
stanovanje z minimalno kvadraturo in dokončano kopalnico, kuhinjo, 
stopniščem, potem pa si drugi del hiše z dodatnimi sobami zgradijo sami.
Če arhitekt naČrtuje 
trajnostno arhitekturo – pa 
ne le tisto v številkah in na 
jeziku – mora biti pripravljen, 
da lahko tudi izgubi naroČilo, 
kajti trajnost ne gre skupaj 
s tistim, kar je ustaljeno.
Viki Grošelj in njeGoVih 40 let 
soočanj z Veličastno himalajo 
Avtorjevi zapisi z letošnje jesenske odprave na 
nepalsko Himalajo in zbrani avtorjevi članki, 
objavljeni v zadnjih dvajsetih letih v Sobotni prilogi, 
ki dodobra odslikavajo slovenska in svetovna 
dogajanja v Himalaji.
14,90 eUr
*
276 strani, 16 x 23 cm, več kot 
100 barvnih fotografij, broširano
Everest in Nuptse, foto Viki Grošelj
Za dodatne informacije in naročila nam pišite na narocnine@delo.si oziroma 
pokličite na brezplačno številko 080 11 99.
* Stroški pošiljanja niso vključeni v ceno in znašajo 4,37 EUR za Slovenijo. Ponudba velja do 15. 12. 2016 oziroma do razprodaje zalog.
ki dodobra odslikavajo slovenska in svetovna 
Everest in Nuptse, foto Viki Grošelj
Delo d.o.o., Dunajska 5, SI 1509 Ljubljana, 592805
18
RepoRtaža
 27. januarja 2016
Sprehod  
po jazzovSki 
prihodnoSti
Tina Lešničar
k
ar bo pa bo, sem si prigovarjala, ko sem nekaj ur 
pred začetkom maratonskega vikenda koncer-
tov na newyorškem Winter Jazz Festivalu (WJF) 
z zemljevidom v roki trasirala svoje večerne 
postaje med klubi na Bleecker Streetu v Gre-
enwich Villageu. »Svetujemo vam, da k nam 
pridete vsaj uro pred koncertom, ki ga želite videti, a kljub 
novinarski akreditaciji vam ne moremo zagotoviti, da boste v 
klub tudi vstopili,« mi je prijazno razložila gospodična v Zinc 
baru na 3. ulici blizu Washington Squara. Zgodbe o dolgih 
vrstah pred klubi in ljudeh, ki ure in ure pred vrati kljubujejo 
januarskemu mrazu, da bi slišali svojo najljubšo jazzovsko 
zasedbo, so me vnaprej navdajale z nelagodjem in občutkom 
nemoči. Zato sem se v slogu civilnozaščitne jugoslovanske 
krilatice Nič nas ne sme presenetiti poskušala pripraviti na 
vse. In na koncu ostala (prijetno) presenečena. 
Približno sedemtisočglava reka ljubiteljev jazza z vsega 
sveta se je razlila po spodnjem delu otoka Manhattan med 
Hudson in East River in v pulzirajoči delti ponikala, vznikala 
in meandrirala od enega do drugega prizorišča, kjer se je 
odvijal najbolj pričakovani jazzovski festival leta.
Nekdaj enodnevni dogodek, ki je od leta 2004 v Knitting 
Factory tudi zaradi premišljene promocije eksponentno 
rasel, menjal časovne gabarite in lokacije, se je letos raztezal 
od 13. do 17. januarja. V osrednjih dveh dneh festivala se je 
na 12 prizoriščih na približno dveh miljah odvilo okoli 120 
nastopov, na katerih je sodelovalo več kot 600 glasbenikov. 
WJF je na koledarju glasbenih promotorjev, menedžerjev, 
agentov in programskih selektorjev jazz festivalov z vsega 
sveta označen kot poseben dogodek. Pravzaprav gre za ritual, 
ki ga je treba spoštovati. » To je preprosto eden največjih festi-
valov ameriškega jazza, na katerem si ne morem privoščiti, 
da bi manjkal,« mi je po težavnem pregovarjanju z varno-
stniki na vhodu kluba The Bitter End, da naju morajo nujno 
spustiti noter, prišepnil turški promotor Ahmet Ulu ğ, ki je 
na festival romal že sedmo leto. Preglasila ga je poliritmična 
silnost čikaškega bobnarja Makaye McCravena in naju v 
nabito polnem prostoru pritisnila ob zid. Publika se je ob 
resonančnih zvokih vibrafonista Justefana ter samosvojih 
ovinkih kitarista Jeffa Parkerja hipnotično pozibavala ob 
lahkotnem sprehodu glasbenikov skozi moderne glasbene 
stile. Zrak v klubu z grenkim imenom je bil sladkobno gost 
in naelektren v pričakovanju novega koncerta, kajti – noč 
je bila še mlada.
Ključna naključja
Zdi se, da se v New Yorku vsaka zgodba začne naivno, 
skromno, nekje v ozadju, a z velikim upanjem in ambicijo. 
Nadaljnji potek je odvisen od srečnih naključij. In teh je 
jedro mesta – ki se razteza na 60 kvadratnih kilometrih 
otoka Manhattan, enega najbolj gosto poseljenih urbanih 
predelov na svetu, ki šteje poldrugi milijon prebivalcev 
– polno.
Naključja so za uspeh ključna. Tako kot pravi humorna 
anekdota o mladem, revnem Rockefellerju, ki si je praznih 
žepov za deset centov kupil jabolko, ga brisal v majico, do-
kler ni v njem zagledal odseva svojega obraza, in ga prodal za 
20 centov, si za ta denar kupil dve jabolki, ju zloščil in prodal 
za 40 centov in tako naprej, dokler ni z dobrim dolarjem in 
pol v žepu utrujen ob koncu dneva zaspal in zjutraj prejel 
sporočilo, da mu je umrla teta in mu zapustila dve milijardi 
dolarjev. Podobno skromno in iz altruističnih vzgibov se je 
na primer začela tudi zgodba filmskega festivala v Tribeci, 
ki so ga Jane Rosenthal, Robert De Niro in Craig Hatkoff 
leta 2002 ustanovili v predelu Tribeca, da bi oživili sosesko, 
povsem uničeno od napadov 11. septembra. V borih nekaj 
letih je prerasel v enega eminentnejših filmskih festivalov 
na svetu. Z nekaj malega sreče pri sponzorjih in ščepcem 
zvenečih imen, seveda. Naključja v Ameriki namreč delujejo 
toliko bolj, če ima človek načrt in talent.
Strast, pretkana s poslovno žilico, prežema tudi jazzovsko 
skupnost. Ideja o zimskem jazzovskem festivalu (Winter 
Jazz Festival) se je pred dvanajstimi leti porodila glasbenima 
promotorjema Briceu Rosenbloomu in Adamu Schatzu. Na 
vsakoletni konferenci zveze promotorjev uprizoritvenih 
umetnosti (Association of Performing Arts Presenters), ki 
vsako leto poteka v New Yorku, sta se dolgočasila v hotelu 
Hilton med 350 stojnicami s trenutno umetniško ponudbo 
in se spraševala, kako bi za 3500 udeležencev (promotorjev, 
menedžerjev, agentov in prizadevnih lokalnih umetnikov) 
zadevo naredila bolj zabavno. Prišla sta na zamisel, da bi 
koncerte izbranih jazzovskih glasbenikov, ki v množici 
drugih umetniških izrazov niso bili dovolj prepoznavno 
predstavljeni, iz sterilnih konferenčnih hotelskih dvoran 
preselila v njihovo naravno okolje, v okoliške klube in bare. 
Tako bi se strokovnjaki lahko pomešali med ostalo publiko 
in doživeli pravi utrip prestolnice jazza. Glasbeniki pa bi 
svoje projekte lahko dostojno predstavili v primernejšem 
ambientu in ne na ad hoc improviziranih odrih brez pri-
merne opreme in atmosfere. 
Da pa glasbene usmeritve ne bi preveč zakoličila pod 
strehami znanih jazzovskih klubov, s katerimi je posejan 
Greenwich Village, kot so programsko polno zasedeni 
Smalls, Village Vanguard, Fat Cat, BlueNote, Cornelia Stre-
et Cafe ..., sta se glasbena doživetja odločila umakniti na 
manj tradicionalna jazzovska prizorišča. Očitno je bila to 
dobra poteza, saj se je na ta način festival odprl in začel 
privabljati različno publiko, ki je ustvarila ravnotežje med 
hard core ljubitelji jazza in privrženci druge glasbe, ki se ne 
ustrašijo presenečenj. Prvi WJF se je leta 2004 odvil v eni 
noči v znameniti, zdaj že zaprti, Knitting Factory v Tribeci 
(nekakšni vertikalni Metelkovi), kjer se je na treh odrih 
predstavilo 19 skupin.
Kriterij je predvsem kakovost
Rosenbloom in Schatz sta prevzela tudi vlogo selektorjev 
in namerno ustvarila ne-muzejski revijalni festival, ki noče 
biti oda preteklosti z zvenečimi imeni legend »starega« 
jazza, pač pa pregled vznemirljive, progresivne sodobne 
glasbene ustvarjalnosti. Jazzovske prihodnosti, torej. Svojo 
priložnost so na festivalu dobili še neuveljavljeni glasbeniki 
in zasedbe, brez založb in menedžerjev v ozadju. »Vsako leto 
je lista bolj ali manj prerez aktualnega dogajanja na sceni, ki 
nakazuje smer, v katero se jazzovski izraz razvija. Povabimo 
ustvarjalce, za katere menimo, da v glasbi počnejo nekaj 
zanimivega, pa naj bodo to novinci ali pa že uveljavljeni 
glasbeniki z novim projektom,« je v enem od intervjujev 
za NBC povedal Brice Rosenbloom, med festivalom preveč 
zaseden, da bi se za slovenski medij pustil ujeti na diktafon. 
V isti sapi je v intervjuju na očitke »jazzovske policije« 
odvrnil: »Usoden udarec nam lahko zada tako dober stra-
ight-ahead pianist, avantgardistični trobentač kot izkušen 
DJ.« Kriterij izbora za WJF je torej predvsem kakovost in 
ne stil ali žanrska usmeritev. A brezčasne legende, kot so 
Ornette Coleman, Sun Ra, John Coltrane, Wayne Shorter, 
Clifford Brown, Sarah Vaughan in Gil Scott-Heron, so bile 
vseeno prisotne v hommageih nove generacije ameriških 
glasbenikov, ki s spoštovanjem in ponižnostjo ohranjajo 
tradicijo tudi v svojih modernih izrazih.
Da nič ni bolj modernega od standarda z novim zasukom, 
je nekoč izjavil basist Christian McBride, ki se po tem reklu 
ravna tudi sam, kar mu je med številnimi priznanji prineslo 
štiri grammyje in lepo mednarodno kariero (pri nas smo ga 
lahko nazadnje slišali v triu Chicka Coree v Mariboru). Kljub 
svojemu zvezdništvu ali pa ravno zato je kot vodja tokrat 
prvič nastopil na WJF. Z novim kvartetom je predstavil 
skladbe, ki so se medile med njegovim enotedenskim anga-
žmajem v Village Vanguardu pred dobrim mesecem. Z odra 
avditorija, enega od štirih prizorišč na New School – šole za 
jazz in sodobno glasbo na 12. cesti, je v zgledno zapolnjeno 
dvorano s skoraj petsto sedeži planil izpopolnjen svingajoč 
repertoar, z navdihnjenimi in navdihujočimi solističnimi 
vložki vodje zasedbe, trobentača Josha Evansa in saksofo-
nista Abrahama Burtona v divjem in intuitivnem dialogu z 
bobnarjem Nasheetom Waitsom. Slednji je bil brez dvoma 
najbolj zasedeni glasbenik na letošnjem festivalu, saj je kot 
sideman v dveh dneh igral kar v petih precej raznovrstnih 
zasedbah. Bobnar, ki se je lani na WJF predstavil kot vodja 
lastnega kvarteta, imenovanega Equality, in je v preteklosti 
sodeloval tudi z nekaterimi slovenskimi jazzisti, predvsem 
5 dni, 12 prizorišč, 120 nastopov,  
600 glasbenikov – Winter Jazz Festival
z Igorjem Lumpertom, glasbene kolege navdihuje s svojo 
čuječnostjo, odzivnostjo, subtilno muzikalnostjo in brezča-
snim, organskim tokom ritmično zahtevnih improvizacij. 
Nekoč je izjavil, da med igranjem razmišlja o gibanju oceana, 
vrtinčastem krogotoku vode. »Na tak način lahko ustvariš 
percepcijo stopnjevanja gibanja, ne da bi zares kaj pospešil. 
Lahko manipuliraš z energijo.« 
Zaradi Waitsovega fluidnega pogleda na glasbo ne čudi, 
da je zaželen glasbenik pri projektih z »vodnim« konceptom. 
V svoj trio, imenovan Triveni (ki v sanskrtu pomeni sotočje 
treh svetih rek), ga je na primer povabil izraelski trobentač 
Avishai Cohen (skupaj sta v Cohenovem kvartetu na festi-
valu zaigrala na odru založbe ECM). V dneh festivalskega 
maratona pa je Nasheet Waits svojo ritmično silovitost v 
jukstapoziciji z arabsko melodično estetiko in modalno 
evropsko tradicijo izkazal še v zasedbi Two Rivers ameri-
škega glasbenika z iraškimi koreninami Amirja ElSaffarja. 
Ta koncert v klubu SubCulture (po mnenju mnogih najbolj 
atmosferičnem prizorišču festivala) je razorožil dvorano, ki 
se ves čas koncerta ni nehala polniti. Multiinštrumentalist 
ElSaffar je glasbeno tradicijo Bližnjega vzhoda približeval 
zdaj z igranjem četrt tonov na trobento, dramatičnim petjem 
v stiku s sufijsko tradicijo, zdaj z igranjem na tradicionalne 
iraške citre santur. Basovski solo je iz dvorane pospremil 
prostodušen vzklik »Shit!«, kar je v jeziku lokalnega občin-
stva, ki glasbo doživlja z dušo in telesom, pomenilo ravno 
nasprotno od dobesednega pomena. Ko so skupaj zaigrali 
še oud, buzuk, saksofon, bas, perkusioni in bobni, je bilo, 
kot bi v odprta srca treščila bomba surove energije. » To je 
bilo res dobro! Še nikoli nisem te zasedbe poslušal v živo!« 
je vidno vzhičen dahnil turški znanec iz prejšnjega kluba 
Ahmet Ulu ğ, ki se je iz množice naenkrat spet pojavil pred 
mano. Tudi po končanem dvodnevnem maratonu in prepo-
slušanih vsaj štirinajstih zasedbah (več jih v dveh večerih 
težko ujameš) je istanbulski promotor Akbank Jazz Festivala 
in programski vodja kluba Babylon ta koncert izpostavil 
med najboljšimi, ki jih je slišal na letošnjem festivalu. 
energija, ki zadene v živo
Da je bil ta koncert izjemen, se je moral strinjati tudi 
vodja jazza in glasb sveta iz Cankarjevega doma Bogdan 
Benigar, ki je svoje januarsko bivanje v newyorški rezidenci 
ministrstva za kulturo združil s programskim formiranjem 
štirih večerov v brooklynski galeriji Happylucky No. 1 in 
službenim obiskom WJF, po katerem se je razgledoval za 
novimi jazzovskimi upi.
»WJF je daleč največji showcase festival ameriške novo-
jazzovske kreativne scene na svetu. Sem po navdih prihajajo 
organizatorji največjih svetovnih festivalov, ki imajo zelo 
specifičen, ekskluziven program, z ameriškimi glasbeniki 
Amir Elsaffar
 27. januarja 2016
19
RepoRtaža
noči v znameniti, zdaj že zaprti, Knitting Factory v Tribeci 
(nekakšni vertikalni Metelkovi), kjer se je na treh odrih 
predstavilo 19 skupin.
Kriterij je predvsem kakovost
Rosenbloom in Schatz sta prevzela tudi vlogo selektorjev 
in namerno ustvarila ne-muzejski revijalni festival, ki noče 
biti oda preteklosti z zvenečimi imeni legend »starega« 
jazza, pač pa pregled vznemirljive, progresivne sodobne 
glasbene ustvarjalnosti. Jazzovske prihodnosti, torej. Svojo 
priložnost so na festivalu dobili še neuveljavljeni glasbeniki 
in zasedbe, brez založb in menedžerjev v ozadju. »Vsako leto 
je lista bolj ali manj prerez aktualnega dogajanja na sceni, ki 
nakazuje smer, v katero se jazzovski izraz razvija. Povabimo 
ustvarjalce, za katere menimo, da v glasbi počnejo nekaj 
zanimivega, pa naj bodo to novinci ali pa že uveljavljeni 
glasbeniki z novim projektom,« je v enem od intervjujev 
za NBC povedal Brice Rosenbloom, med festivalom preveč 
zaseden, da bi se za slovenski medij pustil ujeti na diktafon. 
V isti sapi je v intervjuju na očitke »jazzovske policije« 
odvrnil: »Usoden udarec nam lahko zada tako dober stra-
ight-ahead pianist, avantgardistični trobentač kot izkušen 
DJ.« Kriterij izbora za WJF je torej predvsem kakovost in 
ne stil ali žanrska usmeritev. A brezčasne legende, kot so 
Ornette Coleman, Sun Ra, John Coltrane, Wayne Shorter, 
Clifford Brown, Sarah Vaughan in Gil Scott-Heron, so bile 
vseeno prisotne v hommageih nove generacije ameriških 
glasbenikov, ki s spoštovanjem in ponižnostjo ohranjajo 
tradicijo tudi v svojih modernih izrazih.
Da nič ni bolj modernega od standarda z novim zasukom, 
je nekoč izjavil basist Christian McBride, ki se po tem reklu 
ravna tudi sam, kar mu je med številnimi priznanji prineslo 
štiri grammyje in lepo mednarodno kariero (pri nas smo ga 
lahko nazadnje slišali v triu Chicka Coree v Mariboru). Kljub 
svojemu zvezdništvu ali pa ravno zato je kot vodja tokrat 
prvič nastopil na WJF. Z novim kvartetom je predstavil 
skladbe, ki so se medile med njegovim enotedenskim anga-
žmajem v Village Vanguardu pred dobrim mesecem. Z odra 
avditorija, enega od štirih prizorišč na New School – šole za 
jazz in sodobno glasbo na 12. cesti, je v zgledno zapolnjeno 
dvorano s skoraj petsto sedeži planil izpopolnjen svingajoč 
repertoar, z navdihnjenimi in navdihujočimi solističnimi 
vložki vodje zasedbe, trobentača Josha Evansa in saksofo-
nista Abrahama Burtona v divjem in intuitivnem dialogu z 
bobnarjem Nasheetom Waitsom. Slednji je bil brez dvoma 
najbolj zasedeni glasbenik na letošnjem festivalu, saj je kot 
sideman v dveh dneh igral kar v petih precej raznovrstnih 
zasedbah. Bobnar, ki se je lani na WJF predstavil kot vodja 
lastnega kvarteta, imenovanega Equality, in je v preteklosti 
sodeloval tudi z nekaterimi slovenskimi jazzisti, predvsem 
z Igorjem Lumpertom, glasbene kolege navdihuje s svojo 
čuječnostjo, odzivnostjo, subtilno muzikalnostjo in brezča-
snim, organskim tokom ritmično zahtevnih improvizacij. 
Nekoč je izjavil, da med igranjem razmišlja o gibanju oceana, 
vrtinčastem krogotoku vode. »Na tak način lahko ustvariš 
percepcijo stopnjevanja gibanja, ne da bi zares kaj pospešil. 
Lahko manipuliraš z energijo.« 
Zaradi Waitsovega fluidnega pogleda na glasbo ne čudi, 
da je zaželen glasbenik pri projektih z »vodnim« konceptom. 
V svoj trio, imenovan Triveni (ki v sanskrtu pomeni sotočje 
treh svetih rek), ga je na primer povabil izraelski trobentač 
Avishai Cohen (skupaj sta v Cohenovem kvartetu na festi-
valu zaigrala na odru založbe ECM). V dneh festivalskega 
maratona pa je Nasheet Waits svojo ritmično silovitost v 
jukstapoziciji z arabsko melodično estetiko in modalno 
evropsko tradicijo izkazal še v zasedbi Two Rivers ameri-
škega glasbenika z iraškimi koreninami Amirja ElSaffarja. 
Ta koncert v klubu SubCulture (po mnenju mnogih najbolj 
atmosferičnem prizorišču festivala) je razorožil dvorano, ki 
se ves čas koncerta ni nehala polniti. Multiinštrumentalist 
ElSaffar je glasbeno tradicijo Bližnjega vzhoda približeval 
zdaj z igranjem četrt tonov na trobento, dramatičnim petjem 
v stiku s sufijsko tradicijo, zdaj z igranjem na tradicionalne 
iraške citre santur. Basovski solo je iz dvorane pospremil 
prostodušen vzklik »Shit!«, kar je v jeziku lokalnega občin-
stva, ki glasbo doživlja z dušo in telesom, pomenilo ravno 
nasprotno od dobesednega pomena. Ko so skupaj zaigrali 
še oud, buzuk, saksofon, bas, perkusioni in bobni, je bilo, 
kot bi v odprta srca treščila bomba surove energije. » To je 
bilo res dobro! Še nikoli nisem te zasedbe poslušal v živo!« 
je vidno vzhičen dahnil turški znanec iz prejšnjega kluba 
Ahmet Ulu ğ, ki se je iz množice naenkrat spet pojavil pred 
mano. Tudi po končanem dvodnevnem maratonu in prepo-
slušanih vsaj štirinajstih zasedbah (več jih v dveh večerih 
težko ujameš) je istanbulski promotor Akbank Jazz Festivala 
in programski vodja kluba Babylon ta koncert izpostavil 
med najboljšimi, ki jih je slišal na letošnjem festivalu. 
Energija, ki zadene v živo
Da je bil ta koncert izjemen, se je moral strinjati tudi 
vodja jazza in glasb sveta iz Cankarjevega doma Bogdan 
Benigar, ki je svoje januarsko bivanje v newyorški rezidenci 
ministrstva za kulturo združil s programskim formiranjem 
štirih večerov v brooklynski galeriji Happylucky No. 1 in 
službenim obiskom WJF, po katerem se je razgledoval za 
novimi jazzovskimi upi.
»WJF je daleč največji showcase festival ameriške novo-
jazzovske kreativne scene na svetu. Sem po navdih prihajajo 
organizatorji največjih svetovnih festivalov, ki imajo zelo 
specifičen, ekskluziven program, z ameriškimi glasbeniki 
v ospredju,« je povedal Bogdan Benigar. Vendar pa je od 
tega, da si nekega izvajalca zaželijo, in do tega, da ta de-
jansko pride na njihov festival, še dolga pot, odvisna od 
različnih dejavnikov, pravi Benigar. Ne le od finančnih 
sredstev, pač pa tudi od zasedenosti glasbenika, njegovih 
načrtov za turneje po Evropi in pogajalskih sposobnosti 
promotorja z agenti in menedžerji, ki se izkažejo v dneh 
po ubijalskem zvočnem maratonu. In morda spet malo 
tudi od naključja. Tako je na primer Edin Zubčević, vodja 
Jazz Festa Sarajevo, kar petnajst let čakal na svoj sanjski 
program, ki je predvideval Johna Zorna. A je bil zvezdnik 
vedno eno ničlo pred njim. Letos novembra se mu bodo 
kot kaže sanje uresničile. Zubčević se je pri izbiri koncertov 
na neskončni listi WJF ravnal po logiki še ne slišanega. Da 
ne bi kupili mačka v žaklju, veliko promotorjev pride v 
New York v živo preverit energijo zasedb, ki jih agenti po-
tiskajo v festivalski krogotok. In tu se rada dogajajo velika 
presenečenja. Eno takih je bila gotovo odpoved koncerta 
enega najbolj pričakovanih glasbenikov letošnjega WJF, 
saksofonista Kamasija Washingtona, ki je kritike in lestvice 
kot vihar zavzel s svojim eklektičnim albumom The Epic. 
Ker si je ravno pred festivalom zlomil gleženj, v živo ni bilo 
mogoče preveriti, kako zveni njegova mešanica funkovskih 
korenin z vznemirljivo horn sekcijo in klasičnih variacij na 
Debussyja z vložki gospela ter zborovske izvedbe standarda 
Cherokee. A gotovo zaradi te nezgode Kamasi ne bo imel 
težav z dostopom na evropske odre. Podobno kot tudi ne 
večina umetnikov, ki so se predstavljali na odru nemške 
založbe ECM, pod katerim se je trla večina promotorjev.
Ameriško obarvani ECM
Tako kot je deseto edicijo festivala WJF zaznamovala 
75-obletnica založbe Blue Note Records, je tokrat prvič 
svoje lastno prizorišče dobil evropski glasbeni kolos ECM 
(Editions of Contemporary Music). V impozantnem novem 
poslopju univerze New School na 14. cesti in peti aveniji, se 
je v še po svežem dišečem Tishmanovem avditoriju, ki na 
udobnih sedežih lahko gosti do 812 obiskovalcev, zvrstilo 
trinajst zasedb novega vala ameriških jazzistov, ki jim 
založba v zadnjem času spet posveča večjo pozornost. S 
svojimi zasedbami so med drugimi nastopili Mark Turner, 
Vijay Iyer, Avishai Cohen, David Torn, Craig Taborn, Michael 
Formanek, Chris Potter in Ralph Alessi, ki so predstavljali 
nove projekte, izdane pri ECM.
Prefinjen ambient je odseval produkcijsko brezhibnost 
in specifičen zvok, ki ga založba kultivira vse od leta 1969, 
ko jo je ustanovil Manfred Eicher. Ta je kot siva eminenca 
promocijske nastope svojih varovancev v New Yorku spre-
mljal iz polteme dvorane. Globina zvoka in jasnost misli sta 
se iz Steinwayevega koncertnega klavirja razlezli v ozračje, 
ko je nanj zaigral kubanski pianist David Virelles. Čisto in 
mehko valovanje iz trobente Ralpha Alessija, drugačno 
od bolj eksperimentalnega zvoka na njegovem prejšnjem 
albumu Baida, ki ga je posnel za ECM, pa je dajalo slutiti, 
da glasbeniki niso imuni na sublimne stilistične sugestije 
velike založbe. Tako se je med poslušanjem porodilo vpra-
šanje, v katero smer večinoma poteka vpliv ob sinergiji 
specifične produkcijske evropske estetike in precej bolj s 
koreninami povezane ameriške izraznosti. Je šlo pri pro-
moviranju ameriških izdaj ECM za pregled opusa ali etosa 
oziroma Eicherjeve estetske izbire ali bolje izbirčnosti? 
Kritik New York Timesa je zapisal, da gre pri poslušanju 
koncertov na odru ECM nujno za specifično različico jazza, 
ki pa se je glede na slišano nekoliko razširila. Po njegovem 
je to spremembo v usmeritvi založbe opaziti ravno v tem, 
da se odmika od evropske melanholičnosti in pod okrilje 
pogosteje sprejema vse več dinamičnih ameriških zasedb, 
naklonjenih različnim glasbenim smerem. V duhu eceemo-
ve prve izdaje Free at Last pianista Mala Waldrona bi lahko 
k temu dodali, da se tudi ECM končno (spet) osvobaja.
Vseh posvetnih spon, žanrov in vzorcev osvobojena pa 
je bila v svojem solističnem nastopu saksofonistka Matana 
Roberts (nastopila je v SubCulture). Glasbenica z nomadsko 
dušo, ki bojda živi na ladji, zasidrani nekje ob Brooklynu, je 
v vsakem tonu izpovedovala svojo ljubezen do zgodovine 
in svojega inštrumenta. Variacije na preprosto bluesovsko 
temo je prekinjala z medklici in opazkami, ki so se prepletali 
v čudno ritmično, angažirano glasbeno poezijo. »Lahko 
bi govorila o Trumpu. Pa ne bom. Sramota! To je vse, kar 
bom rekla,« je dodala v svojem setu komentarjev, vprašanj, 
pomislekov in kritik, kot jih je poimenovala. »Kdo ima 
danes rojstni dan?« Občinstvo je skoraj v en glas dahnilo 
»Martin Luther King, ml.«. »Hvala,« je odvrnila nazaj in 
se spet potopila v svojo zvočno sled. »Spominjam se, kako 
sem se nekoč izgubila v Memphisu. Ko sem iskala pravo 
pot, sem se naenkrat znašla pred motelom Lorraine, kjer 
je bil ubit dr. King. V tistem trenutku se je name zgrudila 
vsa teža zgodovine.« Poved se je nadaljevala v melodijo, 
perforirano z globokimi vzdihi. »Glasba mora nujno od-
sevati težo zgodovine. Silence is violence! Lani smo bili 
prevečkrat tiho. Spregovorimo!«
Ko sem pod vplivom teh besed hitela na naslednji kon-
cert, sem pomislila, koliko lepim in pomembnim sporoči-
lom, izpovedanim v glasbenem jeziku, sem bila v zadnjih 
dneh izpostavljena. In to čeprav sem zamudila skoraj de-
vetdeset odstotkov dogajanja. Festival se vseeno ni zdel 
tako hektičen, kot so napovedovali, in nenadoma me je 
za trenutek preplavila pomirjajoča misel, da je človek ne 
glede na to, katero pot izbere, na koncu točno tam, kjer 
mora biti. ¾
FotograFiji WjF
Amir Elsaffar
Nasheet Waits
20
Dejanje
 27. januarja 2016
V 
svoji kreativni jazbini v srcu Tivolija me sprej-
me en tak sicer kričeče ogvantani, vendar zelo 
sproščeni in ugodno razpoloženi Magnifico. 
Človek, ki je jebivetrstvo nadgradil v ume-
tniško formo, me posede na spektakularno 
ofucan kavč in želi najprej srebniti mešanico 
gvarane in cimeta, ki sem jo prinesel v stekleni flaški. Ob 
tem se tolerantno nakremži, vendar se odloči, da bo vseeno 
raje ostal pri kavi.
Ker je decembra poljubil abrahama na čelo, sva si privoščila 
mnogo bolj osebni intervju, in ko se potem človek usede 
pred ekran in poskuša tak pogovor zapisati, se znajde pred 
nemajhnim problemom, saj Magnifico – tako kot, opažam, 
večina malo bolj urbanih in naprednih slovenskih posame-
znikov – govori neki povsem svoj jezik, ki mu je slovenščina 
zgolj neka majava os, h kateri se vedno znova malce vrne 
bolj iz občutka dolžnosti kot česarkoli drugega.
Decembra se je zgodilo nekaj, kar je bilo še deset let nazaj 
nepredstavljivo: Roberto Magnifico je postal petdesetletnik. 
Kako si obeležil ta sploh ne več tako skromni jubilej? Si ob 
tej priložnosti napravil kakšno konkretnejšo bilanco?
Ne zares. Itak je dosti bolj znosno živeti, če si ne postavljaš 
previsokih ciljev in ne gledaš preveč resno na stvari. Mislim, 
da smo na svetu zato, da uživamo, da se zajebavamo, da pi-
jemo pivo in da vsega skupaj absolutno ne jemljemo resno. 
Smisel življenja je bil zame vedno, da si lahko privoščiš čim 
več nonšalance. Parameter nonšalance je zame pravzaprav 
tisti, ki govori o razvitosti ali nerazvitosti civilizacije.
To boš moral pa malo podrobneje razdelati …
Visoka stopnja ležernosti in nonšalance družbi zagotavlja 
pametne ljudi. Zakaj? Ker imajo samo ljudje, ki si lahko 
privoščijo ležernost in nonšalanco, čas, da sploh postanejo 
pametni. Govorim, razumeš, o obilju časa, ki je v trenutni 
ureditvi najbolj zanemarjena dobrina! Kapitalizem pravza-
prav čas spremeni v stvar, ki si jo moraš vedno znova kupiti. 
Sistem ti sicer dovoljuje vse živo, tudi da serješ in laprdaš na 
ulici, ampak čas si moraš pa kupiti.
Drži.
Napredne so torej civilizacije, ki imajo vgrajeno logiko 
časa kot največje dobrine. To, da delaš štiri ure na dan – 
(razumno zamahne z roko) pa dobro, magari tudi pet! To bi 
moralo biti več kot dovolj! Še kmet v srednjem veku je bil 
na njivi po štiri ali največ pet ur. Ostali čas vendar ja rabiš, 
da se zajebavaš, da čitaš, da greš lovit ribe – da se normalno 
razvijaš kot človek. In to ti potem omogoči, da lahko poskrbiš 
tudi za koga drugega.
Pa obstaja po tem merilu v tem trenutku nekaj, čemur 
bi lahko rekli napredna civilizacija?
Ne ne, rešitev je možna samo še na individualni ravni. 
Noben voditelj nas enako misleče ne bo povedel na skupno 
pot. Rešiti se mora vsak sam, dokler masa rešenih tako ne 
naraste, da bo postala nalezljiva.
Med pripravo na intervju sem na internetu našel tvojo 
fotografijo z vojaške prisege, ko si bil še ne dvajsetletni 
vojak. Najprej sem mislil, da gre za fotomontažo …
Ne, zakaj? Seveda sem tisto jaz, ravno sem dopolnil de-
vetnajst let. To je bilo v Karlovcu, kjer sem odslužil petnajst 
mesecev v kosu … (Magnifico se v prav res nekoliko mrzlem 
kabinetu z delovnega stola nagne nad radiatorček med nama 
in cel vzdrhti: »O, kako lepo greje!« Potem se spet nagne na-
zaj.) Bilo je takoj po gimnaziji, vojni rok sem lepo korektno 
odslužil do konca!
Nisem edini, ki se mu zdi tisti fant na sliki povsem ne-
prepoznaven. Je imel ta nedolžen fantè kako idejo, da se 
bo čez enaintrideset let nad temle radiatorčkom grel kot 
okoreli zabavljač Roberto Magnifico?
Ah, kje pa. Ko sem imel osemnajst let, tistih pri petde-
setih sploh nisem resno jemal kot živeča bitja. To so bili 
zame ljudje, ki so že napol predani onostranstvu. Ki samo 
še nekako biološko eksistirajo – sicer celo dihajo, vendar so 
v bistvu fertik.
In kako zdaj gledaš na petdesetletnike?
O, to je vsekakor huda starost, ja, glede marsičesa sem 
imel prav … Obstaja pa ena razlika: zdi se mi, da smo v pri-
merjavi z generacijo naših staršev pri petdesetih mi bolj pri 
stvari, kot so bili oni. Da nas ta tempo ohranja v igri. Oni so 
bili pri teh letih že povsem v liniji še malo in penzija, mi pa 
smo po sili razmer na trasi kurc pa penzija, treba je na polno 
žgat naprej! Mislim, da je to dobro za našo kondicijo. Moji 
možgani, si upam reči, delajo pri petdesetih s polno paro. 
Točno tako kot pri dvajsetih.
Tudi zredil se nisi. Večina fotrov se preprosto je.
Ha ha, saj sem se, ampak sem potem tudi uspešno shujšal. 
Zakaj? Ker se tako smešno zredim. Redim se izključno v peli-
kana (se z obema rokama poboža po podbradku) in v žogo (se 
poboža po trebuhu). Nogice in rokice ostanejo iste in zgleda 
preprosto groteskno – če se zredim za tri kile, me pogledaš 
v obraz in si lahko prepričan, da imam sto dvajset kil. Eni se 
lepo redijo, maščoba se lepo razporedi … Ampak jaz moram 
pa dejansko stopit na oder – mi je potem nerodno, razumeš? 
In zato poskrbim – iz spoštovanja do samega sebe …
(v isti dah rečeva) In do publike!
In do publike!
Pomudiva se še za hip pri tistem fantu s fotografije. 
Praviš, da si nisi mogel predstavljati niti M od današnjega 
Magnifica – ampak kakšne imaš spomine nanj? Kdo je bil 
v resnici ta fant?
Ne, res ne vem. Nimam najboljšega spomina. Jaz se v 
resnici spomnim tako malo reči. Vem približno samo to, da 
sem bil tam v Karlovcu – zdaj, nekih dogodkov, razumeš, 
se pa ne spomnim. Mislim, cele petletke v življenju imam 
zbrisane! Res, res! Jaz ne vem, kaj sem počel med dvajsetim 
in petindvajsetim letom starosti, jaz res ne ve… Nekaj sem 
poskušal špilat, ampak nobenih dogodkov se ne spomnim … 
Lene možgane imam za spomin. Luknjo imam v glavi.
Stephen King se recimo skoraj ne spomni otroštva. Samo 
par slik, pravi, par samo napol izostrenih okruškov spo-
mina, ki ga hočejo kot poblaznela zla drevesa potegniti 
nazaj vase. 
Pojma nimam. Včasih se temu pojavu prav ne morem 
načuditi. A veš, ko vidiš kdaj kak dokumentarec po televiziji 
– in stari ljudje, razumeš, partizani in ameriški vojni veterani, 
začnejo razlagat: Ja, to je bilo leta '44, osmega maja… Mislim, 
oni se dejansko spomnijo datuma!
Če bi ti jurišal na Normandijo, bi se tudi spomnil da-
tuma.
Okej, ampak oni se dejansko spomnijo dogodkov – spo-
mnijo se jih, znajo jih opisat, znajo jih locirat v času … Če bi 
mene kdo vprašal kaj konkretnega iz preteklosti, bi mi bilo 
tako nerodno, da bi se najbrž začel lagat, začel bi si izmišljevat 
… Nasploh ne maram gledat starih slik, ne maram gledat 
starih posnetkov, to me navdaja z nekim čudnim občutkom. 
Zelo neprijetnim.
Morda še zadnji poskus konkretnega spomina na tistega 
Roberta s  fotografije?
(naguba čelo) Mmm, dve reči. Da sem bil zaljubljen in da 
mi to res ni šlo skupaj z odhodom. Duhovno sem zelo trpel, 
ker je bila moja ljubezen v Ljubljani.
Ugibam, da se vama s tisto mladostno simpatijo na 
koncu ni izšlo?
Ne, še vedno sva skupaj.
Ključ je  
V tem,  
da držiš 
Konstanten 
tempo
Magnifico, petdesetletnik
Za vajino pravijo, da je ena lepših ljubezenskih zgodb 
v regiji …
(Mislim, da me Magnifico ni slišal, ker se je ravno takrat 
še enkrat stisnil k radiatorčku in s pristno srečo v glasu za-
vzdihnil: »Aaaa, paše!«)
Res paše! Greva naprej. Kaj je s srbskimi trgi? Če je bila 
skupina Moulin Rouge svojčas »big in Japan«, si ti, kolikor 
razumemo, danes »big in Serbia«?
Pa evo, moj domicilni trg je eks juga. Še najslabše mi gre 
na Hrvaškem, v Srbiji sem pa res doživel nekaj posebnega, 
sploh po filmu Montevideo … Pesem Pukni zoro je tam po 
enem letu ponarodela, ljudje so jo vzeli povsem za svojo. To je 
eden ključnih komadov vsakega rojstva in svatbe, ko stopim 
v kafano, se glasbeniki postavijo na mirno in me vprašajo, 
če znajo dobro odigrat … Mislim, mnogi čisto res mislijo, da 
je to neki star narodni komad, da sem ga nekje našel …
Ko si tam, ga kaj žuraš po splavih?
Ne, kje pa, nisem jaz noben žurer. Jaz sem tam do dvanaj-
stih, enih že fejst zmatran. Kar sem pojedel in spil do te ure, 
je nekako to. Potem lahko samo še ždim, če je res res treba. 
Ne, nisem žurer. Družim se pa rad!
Nekaj časa se je šušljalo, da razmišljaš o selitvi?
Kam, dol k nam? Ne, neee, kje pa – pa saj sem tukaj doma! 
Tukaj v Sloveniji imam familijo, tukaj imam službo … Nasploh 
nerad potujem. Nerad spoznavam preveč novih ljudi, nimam 
sploh nobene želje …
Potem si v bistvu kot Flaubert: njegova ljubica je napisala, 
da bi on sicer zelo rad potoval, ampak samo, če bi lahko 
pri tem ves čas ležal na postelji, medtem ko bi drugi mimo 
njega nosili kulise.
Ha ha, očitno je bil moje vrste človek. Jaz potujem toliko 
kot nastopam. In tudi sploh ne hodim na dopust, te želje 
v sebi preprosto nimam in je tudi ne razumem. Dopust 
pomeni zame napor in nervozo, in jaz si prav nič ne želim 
iti kamorkoli, razen tja, kamor moram.
Zdaj me pa preprosto siliš, da te vprašam: koliko je Magni-
fico, torej to, kar vidimo, lik? Koliko pa si to dejansko ti?
Oboje sem jaz. Ne bi znal ločevat. Edino to je, da je na 
odru tisti res najboljši kos mene. Imam sicer partizansko, 
umetniško ime – ampak to je tudi približno to. Ko nisem 
na odru, sem precej bolj dolgočasen tip.
Kar velika stvar je, da si si v življenju izboril privilegij, 
da ti ni treba biti lik. 
Jah, ta naš music business je res v celoti postal wrestling, 
tako kot pač vse – tako kot politika, kultura … Pri wrestlin-
gu se dva tipa mečeta po tleh in se nekaj pretepata in vse 
skupaj izgleda kot boj, ampak vsi vejo, da je samo simulacija 
boja – tista dva v ringu se pač sprenevedata in glumita, da 
se tepeta … Pa vendar imata vedno poln avditorij, kjer vsi 
navijajo kot nori! Ampak to je slika in prilika naše družbe – 
jaz tako vidim čisto vse, od družbenih gibanj do znanosti in 
umetnosti, vse je wrestling. Navidezno, sprenevedajoče in 
lažnivo, namenjeno zgolj zabavi in najbolj nizkim strastem. 
In show business je še posebej tak.
Ampak ti pa ne?
Mene wrestling ne zanima preveč. In moje publike na 
srečo tudi ne. V Sloveniji imam svojo zvesto publiko, zaradi 
katere lahko organiziram tistih šest ali sedem koncertov na 
leto, ki imajo še smisel.
Je nekdo, kot si ti, danes premožen?
(odmahne) Bah …
Ampak ob vseh tvojih uspehih na južnih trgih …
(z jezikom v licu) Oh, ko pa vsi vemo, da so ti južni trgi vsi 
prepolni zlata! Veste kaj, v sebi nimam nobene velike želje po 
posedovanju stvari, sem zelo hitro zadovoljen … Mislim, da 
še kako velja rek, da ni bogat tisti, ki ima, ampak tisti, ki malo 
rabi. Jaz definiram okej tako, da nisem lačen in žejen, drugo 
pa … Glej, rad imam dober rekelc, rad imam dobro srajco in 
nasploh obleko, ampak to je tudi višek moje nečimrnosti – 
to so oblekce, to obožujem! Ampak tudi to se da dobiti zelo 
poceni, tudi to je stvar iznajdljivosti …
Ampak zdaj se mi tukaj prodajaš kot paragon puščav-
niške kreposti …
Pa evo, jaz recimo nimam avta – sem se mu odpovedal, 
ker je bilo z njim samo delo … Sploh ne ločim med škodo 
in mercedesom – če mi nekdo pokaže škodo in reče: To je 
novi model mercedesa!, mu jaz ne bom znal oporekat. Glej, 
z lastnino se je treba ukvarjat, in to te bremeni, vsaj mene. 
Če ti nekdo da sto milijonov evrov, pa kaj boš zares z njimi? 
Denar je za tiste, ki jim lastnina dogaja v nekem erotičnem, 
perverznem smislu. Okej, reciva takole: v denarju nisem 
premožen, drugače se pa počutim kar premožnega, ja.
Plemenit sentiment, ampak kako ga združiti s tvojim  
hitom Giv mi mani?
Zakaj, v čem je problem?
Težko je združiti besedilo in splošno atmosfero v Giv mi 
mani s tem, da se nam tukaj skorajda postavljaš ob bok 
Jure Aleksič f o to MAteJ Družnik
 27. januarja 2016
21
Dejanje
da se zajebavaš, da čitaš, da greš lovit ribe – da se normalno 
razvijaš kot človek. In to ti potem omogoči, da lahko poskrbiš 
tudi za koga drugega.
Pa obstaja po tem merilu v tem trenutku nekaj, čemur 
bi lahko rekli napredna civilizacija?
Ne ne, rešitev je možna samo še na individualni ravni. 
Noben voditelj nas enako misleče ne bo povedel na skupno 
pot. Rešiti se mora vsak sam, dokler masa rešenih tako ne 
naraste, da bo postala nalezljiva.
Med pripravo na intervju sem na internetu našel tvojo 
fotografijo z vojaške prisege, ko si bil še ne dvajsetletni 
vojak. Najprej sem mislil, da gre za fotomontažo …
Ne, zakaj? Seveda sem tisto jaz, ravno sem dopolnil de-
vetnajst let. To je bilo v Karlovcu, kjer sem odslužil petnajst 
mesecev v kosu … (Magnifico se v prav res nekoliko mrzlem 
kabinetu z delovnega stola nagne nad radiatorček med nama 
in cel vzdrhti: »O, kako lepo greje!« Potem se spet nagne na-
zaj.) Bilo je takoj po gimnaziji, vojni rok sem lepo korektno 
odslužil do konca!
Nisem edini, ki se mu zdi tisti fant na sliki povsem ne-
prepoznaven. Je imel ta nedolžen fantè kako idejo, da se 
bo čez enaintrideset let nad temle radiatorčkom grel kot 
okoreli zabavljač Roberto Magnifico?
Ah, kje pa. Ko sem imel osemnajst let, tistih pri petde-
setih sploh nisem resno jemal kot živeča bitja. To so bili 
zame ljudje, ki so že napol predani onostranstvu. Ki samo 
še nekako biološko eksistirajo – sicer celo dihajo, vendar so 
v bistvu fertik.
In kako zdaj gledaš na petdesetletnike?
O, to je vsekakor huda starost, ja, glede marsičesa sem 
imel prav … Obstaja pa ena razlika: zdi se mi, da smo v pri-
merjavi z generacijo naših staršev pri petdesetih mi bolj pri 
stvari, kot so bili oni. Da nas ta tempo ohranja v igri. Oni so 
bili pri teh letih že povsem v liniji še malo in penzija, mi pa 
smo po sili razmer na trasi kurc pa penzija, treba je na polno 
žgat naprej! Mislim, da je to dobro za našo kondicijo. Moji 
možgani, si upam reči, delajo pri petdesetih s polno paro. 
Točno tako kot pri dvajsetih.
Tudi zredil se nisi. Večina fotrov se preprosto je.
Ha ha, saj sem se, ampak sem potem tudi uspešno shujšal. 
Zakaj? Ker se tako smešno zredim. Redim se izključno v peli-
kana (se z obema rokama poboža po podbradku) in v žogo (se 
poboža po trebuhu). Nogice in rokice ostanejo iste in zgleda 
preprosto groteskno – če se zredim za tri kile, me pogledaš 
v obraz in si lahko prepričan, da imam sto dvajset kil. Eni se 
lepo redijo, maščoba se lepo razporedi … Ampak jaz moram 
pa dejansko stopit na oder – mi je potem nerodno, razumeš? 
In zato poskrbim – iz spoštovanja do samega sebe …
(v isti dah rečeva) In do publike!
In do publike!
Pomudiva se še za hip pri tistem fantu s fotografije. 
Praviš, da si nisi mogel predstavljati niti M od današnjega 
Magnifica – ampak kakšne imaš spomine nanj? Kdo je bil 
v resnici ta fant?
Ne, res ne vem. Nimam najboljšega spomina. Jaz se v 
resnici spomnim tako malo reči. Vem približno samo to, da 
sem bil tam v Karlovcu – zdaj, nekih dogodkov, razumeš, 
se pa ne spomnim. Mislim, cele petletke v življenju imam 
zbrisane! Res, res! Jaz ne vem, kaj sem počel med dvajsetim 
in petindvajsetim letom starosti, jaz res ne ve… Nekaj sem 
poskušal špilat, ampak nobenih dogodkov se ne spomnim … 
Lene možgane imam za spomin. Luknjo imam v glavi.
Stephen King se recimo skoraj ne spomni otroštva. Samo 
par slik, pravi, par samo napol izostrenih okruškov spo-
mina, ki ga hočejo kot poblaznela zla drevesa potegniti 
nazaj vase. 
Pojma nimam. Včasih se temu pojavu prav ne morem 
načuditi. A veš, ko vidiš kdaj kak dokumentarec po televiziji 
– in stari ljudje, razumeš, partizani in ameriški vojni veterani, 
začnejo razlagat: Ja, to je bilo leta '44, osmega maja… Mislim, 
oni se dejansko spomnijo datuma!
Če bi ti jurišal na Normandijo, bi se tudi spomnil da-
tuma.
Okej, ampak oni se dejansko spomnijo dogodkov – spo-
mnijo se jih, znajo jih opisat, znajo jih locirat v času … Če bi 
mene kdo vprašal kaj konkretnega iz preteklosti, bi mi bilo 
tako nerodno, da bi se najbrž začel lagat, začel bi si izmišljevat 
… Nasploh ne maram gledat starih slik, ne maram gledat 
starih posnetkov, to me navdaja z nekim čudnim občutkom. 
Zelo neprijetnim.
Morda še zadnji poskus konkretnega spomina na tistega 
Roberta s  fotografije?
(naguba čelo) Mmm, dve reči. Da sem bil zaljubljen in da 
mi to res ni šlo skupaj z odhodom. Duhovno sem zelo trpel, 
ker je bila moja ljubezen v Ljubljani.
Ugibam, da se vama s tisto mladostno simpatijo na 
koncu ni izšlo?
Ne, še vedno sva skupaj.
Za vajino pravijo, da je ena lepših ljubezenskih zgodb 
v regiji …
(Mislim, da me Magnifico ni slišal, ker se je ravno takrat 
še enkrat stisnil k radiatorčku in s pristno srečo v glasu za-
vzdihnil: »Aaaa, paše!«)
Res paše! Greva naprej. Kaj je s srbskimi trgi? Če je bila 
skupina Moulin Rouge svojčas »big in Japan«, si ti, kolikor 
razumemo, danes »big in Serbia«?
Pa evo, moj domicilni trg je eks juga. Še najslabše mi gre 
na Hrvaškem, v Srbiji sem pa res doživel nekaj posebnega, 
sploh po filmu Montevideo … Pesem Pukni zoro je tam po 
enem letu ponarodela, ljudje so jo vzeli povsem za svojo. To je 
eden ključnih komadov vsakega rojstva in svatbe, ko stopim 
v kafano, se glasbeniki postavijo na mirno in me vprašajo, 
če znajo dobro odigrat … Mislim, mnogi čisto res mislijo, da 
je to neki star narodni komad, da sem ga nekje našel …
Ko si tam, ga kaj žuraš po splavih?
Ne, kje pa, nisem jaz noben žurer. Jaz sem tam do dvanaj-
stih, enih že fejst zmatran. Kar sem pojedel in spil do te ure, 
je nekako to. Potem lahko samo še ždim, če je res res treba. 
Ne, nisem žurer. Družim se pa rad!
Nekaj časa se je šušljalo, da razmišljaš o selitvi?
Kam, dol k nam? Ne, neee, kje pa – pa saj sem tukaj doma! 
Tukaj v Sloveniji imam familijo, tukaj imam službo … Nasploh 
nerad potujem. Nerad spoznavam preveč novih ljudi, nimam 
sploh nobene želje …
Potem si v bistvu kot Flaubert: njegova ljubica je napisala, 
da bi on sicer zelo rad potoval, ampak samo, če bi lahko 
pri tem ves čas ležal na postelji, medtem ko bi drugi mimo 
njega nosili kulise.
Ha ha, očitno je bil moje vrste človek. Jaz potujem toliko 
kot nastopam. In tudi sploh ne hodim na dopust, te želje 
v sebi preprosto nimam in je tudi ne razumem. Dopust 
pomeni zame napor in nervozo, in jaz si prav nič ne želim 
iti kamorkoli, razen tja, kamor moram.
Zdaj me pa preprosto siliš, da te vprašam: koliko je Magni-
fico, torej to, kar vidimo, lik? Koliko pa si to dejansko ti?
Oboje sem jaz. Ne bi znal ločevat. Edino to je, da je na 
odru tisti res najboljši kos mene. Imam sicer partizansko, 
umetniško ime – ampak to je tudi približno to. Ko nisem 
na odru, sem precej bolj dolgočasen tip.
Kar velika stvar je, da si si v življenju izboril privilegij, 
da ti ni treba biti lik. 
Jah, ta naš music business je res v celoti postal wrestling, 
tako kot pač vse – tako kot politika, kultura … Pri wrestlin-
gu se dva tipa mečeta po tleh in se nekaj pretepata in vse 
skupaj izgleda kot boj, ampak vsi vejo, da je samo simulacija 
boja – tista dva v ringu se pač sprenevedata in glumita, da 
se tepeta … Pa vendar imata vedno poln avditorij, kjer vsi 
navijajo kot nori! Ampak to je slika in prilika naše družbe – 
jaz tako vidim čisto vse, od družbenih gibanj do znanosti in 
umetnosti, vse je wrestling. Navidezno, sprenevedajoče in 
lažnivo, namenjeno zgolj zabavi in najbolj nizkim strastem. 
In show business je še posebej tak.
Ampak ti pa ne?
Mene wrestling ne zanima preveč. In moje publike na 
srečo tudi ne. V Sloveniji imam svojo zvesto publiko, zaradi 
katere lahko organiziram tistih šest ali sedem koncertov na 
leto, ki imajo še smisel.
Je nekdo, kot si ti, danes premožen?
(odmahne) Bah …
Ampak ob vseh tvojih uspehih na južnih trgih …
(z jezikom v licu) Oh, ko pa vsi vemo, da so ti južni trgi vsi 
prepolni zlata! Veste kaj, v sebi nimam nobene velike želje po 
posedovanju stvari, sem zelo hitro zadovoljen … Mislim, da 
še kako velja rek, da ni bogat tisti, ki ima, ampak tisti, ki malo 
rabi. Jaz definiram okej tako, da nisem lačen in žejen, drugo 
pa … Glej, rad imam dober rekelc, rad imam dobro srajco in 
nasploh obleko, ampak to je tudi višek moje nečimrnosti – 
to so oblekce, to obožujem! Ampak tudi to se da dobiti zelo 
poceni, tudi to je stvar iznajdljivosti …
Ampak zdaj se mi tukaj prodajaš kot paragon puščav-
niške kreposti …
Pa evo, jaz recimo nimam avta – sem se mu odpovedal, 
ker je bilo z njim samo delo … Sploh ne ločim med škodo 
in mercedesom – če mi nekdo pokaže škodo in reče: To je 
novi model mercedesa!, mu jaz ne bom znal oporekat. Glej, 
z lastnino se je treba ukvarjat, in to te bremeni, vsaj mene. 
Če ti nekdo da sto milijonov evrov, pa kaj boš zares z njimi? 
Denar je za tiste, ki jim lastnina dogaja v nekem erotičnem, 
perverznem smislu. Okej, reciva takole: v denarju nisem 
premožen, drugače se pa počutim kar premožnega, ja.
Plemenit sentiment, ampak kako ga združiti s tvojim  
hitom Giv mi mani?
Zakaj, v čem je problem?
Težko je združiti besedilo in splošno atmosfero v Giv mi 
mani s tem, da se nam tukaj skorajda postavljaš ob bok 
Seneki, ki je rekel: Ko ljudje pravijo, da imajo bogastvo, 
je to nekako tako, kot ko imajo vročino: v resnici ima 
vročina njih.
Čakaj, v svojih komadih vedno govorim v prvi osebi 
ednine. Jaz to vedno vse vzamem nase, jaz sem bil in 
peder in čefur, in tako je tudi Giv me mani v prvi osebi 
ednine. Predstavlja mantro, ki vlada našemu življenju 
zadnjih petindvajset let.
Nihče ti ne bi mogel skovati boljšega očitka: v bistvu 
širiš neko požeruško mantro, potem se nam pa hvališ, 
kako da si prodal avto!
Ampak saj se sploh ne hvalim. Meni se zdi precej po-
menljivo, da se celoten tekst komada glasi: »Give me 
money, I can be so funny, you can call me honey, I will 
call you honey bunny.« Se ti ne zdi?
Ne, ker tudi ni res: komad ima še vsaj enkrat toliko dru-
gega besedila. Ampak tudi če bi bilo res, kaj potem?
Vse je na pladnju. Ta komad bi mirno lahko posvojil 
Trump za svojo kampanjo!
Pa saj to ti govorim …
Ampak če bi komad posvojil Trump, bi bil to neverjeten 
nesporazum! Tako bom rekel: vsi smo božji otroci in v 
tem komadu opevana nečimrnost čepi v vsakem od nas. 
To, na kakšen način bom opozoril na to idiotsko stanje 
duha, je pa moja izbira.
Kolikšnemu odstotku rednih gledalcev TV Balcanica pa 
je po tvojem dejansko jasno, da jim prodajaš ironijo?
Ampak moj milje je popkultura! In če v ljudeh ne vzbu-
dim nobenega čustva – pa naj bo to solza ali smeh – nisem 
naredil ničesar. Za razložiti ostalo je tu Žižek, razumeš? 
Jaz sem tu predvsem zato, da na glas prdnem. In da to 
potem z malo sreče sproži neko debato.
Ha ha, okej … Če nekdo reče: »Jaz sem tu predvsem 
zato, da na glas prdnem!«, ga preprosto ne zmorem več 
kritizirati. Ampak ne, te bom raje napadel z druge strani. 
Kako si se imel na Festivalu idrijske čipke?
Krasno. To je en tak tipičen mestni festival, vsako nor-
malno evropsko mesto ima kaj takega – ma super smo 
se imeli!
Se čipkamo si ob tej priložnosti zapisal na svoji ura-
dni Facebook strani. Hvala za cvetje, hvala za pivo in 
nepozaben večer! si se poklonil Festivalu piva in cvetja 
... Iz tvojega Facebook profila veje neki res čedalje bolj 
ljudski Magnifico.
Ampak na obeh omenjenih dogodkih sem se imel res 
v redu. S tem sem imel dolgo časa resne probleme. Kakih 
deset let mi je bila huda mora stopiti na oder …
Celih deset let?
Ali pa še več. Vsakič znova blazna muka. Niti malo 
nisem užival v tem, kar počnem.
Kako to?
Ko gledam nazaj, se mi zdi, da nisem bil zadovoljen s 
svojim glasbenim izrazom. Zdaj sem naredil par bistve-
nih sprememb. Ker če ne uživam na odru, potem pa res 
ne vem, zakaj bi to sploh še počel! No, in zdaj sem dobil 
nekaj veselja nazaj – nisem več v mori cele dneve pred 
nastopom! Namesto tega se dejansko veselim. In če se 
veseliš, se stvari običajno odvijejo v pravo smer.
V bistvu se ta povratek veselja časovno še kar ujema 
s tvojim dokončnim mednarodnim prebojem.
Mah, mi je bilo prej v enako muko, če sem nastopal v 
Idriji ali v Parizu.
Ja, ampak je najbrž vseeno drugače, ko vse celice telesa 
začutijo, da nisi več … obsojen na Slovenijo.
Ne vem. Važno je, da sem zdaj že par let zelo zadovoljen 
na odru. Sem že resno razmišljal o tem, da bi pustil vso to 
muskontarijo in odprl gostilno. Ker tako kot sem se prej 
tako dolgo počutil – pa to je bilo, kot da bi imel župnik 
more, ker mora imeti mašo! Kot bi se mu na prižnici podilo 
po glavi: 'O fak, lažem tu ljudem …'
Ugibal bi, da to niti ni tako redek pojav.
Vsekakor te to zelo utrudi. Dolga leta sem komaj zdržal 
tisto uro dvajset gor na odru. Vmes sem oseminšestdeset-
krat pogledal na uro, kdaj bo more konec.
Če si dovolim ugibati: bi to lahko bilo na račun re-
dukcije THC in podobnih vnosov? Ko sva se nazadnje 
pogovarjala o tem, ste me potem prepričal, da ta sklop 
brišem iz intervjuja, češ da ne bova slabo vplivala na 
vašega odraščajočega sina. No, dete je zdaj že gotovo 
dovolj staro, da bo lahko preneslo krajši ekskurz?
Ma veš kaj, jaz to počnem že petindvajset let in niče-
sar ne tajim … Tudi alkohol imam rad, te reči mi veliko 
pomenijo – je pa res, da je pri vsem skupaj ključno imeti 
mero.
Ampak še enkrat: je tvoji zgoraj opisani kreativni odjugi 
botrovala tudi kaka redukcija na tej fronti?
Ne, ključ je v tem, da držiš konstanten tempo. Tempo 
za na dolge proge. Stanje zadetosti je super, sploh v družbi, 
odpre ti možgane, beseda steče tudi o rečeh, ki se jih drugače 
sploh ne bi lotili …
Dobro, ampak stroka pravi, da trava na dolgi rok v nas 
ubija zmožnost cenjenja malih stvari, ko smo trezni.
Možno. Ampak ponavljam: treba je držati čim bolj zmeren 
tempo. In vsaj osebno stavim na sative – tiste indijske, hipi-
jevske variante, tako kot imam rad lahko rdeče vino, ker je 
nežno (se ob tem počasi in uživaško poboža po obeh licih) … 
Tudi ne maram žganih pijač, ker so močne. Rad imam pivo, 
še posebno Unionovo pivo, ker je lahko in te vzdigne, zato 
jih lahko spiješ štiri ali pet, pa nisi opica.
Očitno si res skrben arhitekt svoje zadetosti. Sliši se kot 
zelo razumen in pameten sistem, če so seveda taki sistemi 
lahko pametni.
Če imaš pravi odmerek, zadeva deluje kurativno. Ampak 
da ne bo pomote: kajenja trave nikakor ne bi želel rekla-
mirat. Ta stvar gotovo ni za vsakega. Meni sicer nekako 
pomaga lepše živet, a jo še vseeno vidim bolj kot neko svojo 
hibo kot karkoli drugega. V bistvu mi je prav nerodno, ko 
o tem sploh govorim – to je moja intima, to je, kot bi zdaj v 
javnosti izobesil svoje rabljene gate … Ne vem, ne zdi se mi 
zares primerno.
Pošteno. Cenim tvojo iskrenost in pogum, da si vseeno 
spregovoril o tem. Greva torej naprej. So te dejstva nove 
politične realnosti ozdravila želje po bolj političnem udej-
stvovanju?
Ne vem, kaj točno me sprašuješ. Saj sem v življenju pod-
piral samo enega tipa, to je bil Janković – in ga še vedno 
podpiram …
Še vedno?
Jaz ga doživljam kot v redu gospodarja, odličnega župana, 
ki je veliko naredil za Ljubljano. O njem si mislim vse naj-
boljše. Vsekakor je antifašist, to je zame najpomembnejše. 
Ne motijo ga ne pedri ne muslimani ne invalidi – v resnici 
je kvečjemu nasprotno in jim zelo rad pride naproti … S tem 
pošilja v svet popolnoma drugačno sliko od države, v kateri 
živim. Ljubljana se po tej liniji nasploh čedalje bolj odmika 
od vseh drugih krajev v državi. Ali pa, bolje rečeno, se oni 
odmikajo od nje.
Vse tiste ovadbe niso skrhale tvoje ljubezni do ljubljan-
skega šerifa?
Kriminalisti so za to, da ovajajo, policisti so za to, da zapirajo, 
in sodišča so za to, da sodijo. In če je kdo naredil kaj narobe, bo 
za to pač odsedel svojo kazen. S tem da odhod v zapor ni tisto 
najhujše, kar se človeku lahko v življenju zgodi. Sem že imel 
kakega prijatelja, ki je pač šel v zapor, pa ni bil potem zaradi 
tega nič manj moj prijatelj kot prej. Nasprotno, tja noter sem mu 
prinesel čike in mu skušal pomagati s kako toplo besedo. S tem 
da, pozor, ne namigujem, da bi moral Janković biti v zaporu!
Ha ha, ampak namiguješ pa, da če se to zgodi, mu boš 
tja nesel čike?
Žal ne kadi – je pa res, da bi mogoče tam notri začel, ha 
ha ha.
Počasi bova morala zaključiti. Če to storiva po zgoraj 
začrtani trasi Magnifico petdesetletnik, naj te vprašam: 
komu ali čemu si na tej svoji sploh ne tako kratki poti 
najbolj hvaležen?
U jebemti … (pristno zbegan) Nisem vedel, da moram biti 
komu hvaležen …
Nasploh je to dejansko zelo zdravilna reč. Tako zelo, da 
jo zdaj zagovarja celo moderna psihiatrija …
Moram priznati, da tega koncepta ne razumem. Hvaležen 
– mislim, komu? Vsevišnjemu? Njegov koncept mi je neznan 
in nedojemljiv. Mami in očetu, da sta me naredila? Tudi to 
se mi zdi nonsens, saj ju vendar nisem prosil za to, poleg tega 
je trajalo par minut … Ne ne, ta hvaležnost mi preveč smrdi 
po religioznosti, to ni zame.
Gospod, težko sem ponižen.
Če hočeš.
Prav, če ne s hvaležnostjo, pa zaključiva s smrtjo. Pridejo 
z abrahamovo štampiljko tudi kake prve prave vizije, kako 
bo, 'ko enkrat boš umrl'?
Prepričan sem, da je to veličasten dogodek. Predvsem 
si ne bi želel, da bi bil zame prežet s paniko in strahom, 
temveč z enim takim ekstatičnim, orgazmičnim občutkom 
zapuščanja. Velik vtis je name naredilo, ko sem imel možnost 
videti, kako mi je v Srbiji umrla babica. Umrla je tako kot … 
kot indijanska skvo – ona se je odločila, da bo šla! Preprosto 
se je ulegla, da bo umrla. Na vprašanje »Kaj ti pa je?«, se je 
nasmehnila: »Nije mi ništa nego mrem!« In je popolnoma 
mirna in zadovoljna odšla. In to si jaz želim zase.
Mir?
In predvsem modrost, da bom znal smrt objeti in preprosto 
oditi. V bistvu si želim moči in modrosti, da bom znal smrt 
objeti z obema rokama in reči: »Let's dance.« Smrt je vsekakor 
enkratna izkušnja, in res ne bi rad zajebal, ha ha ha! ¾
A L L
22
KritiK a
 27. januarja 2016
preskakovanje časovnih meja
Ob koncu leta 2015 smo v zbirki Moderni klasiki dobili prevod zanimive knjige Jevgenija 
Vodolazkina, ki ne velja le za obetavnega ruskega beletrista, temveč je tudi strokovnjak za 
staro rusko kulturo.
Miha Javornik
v 
svoji disertaciji se je pod mentor-
stvom enega največjih ruskih me-
diavelistov D. Lihačova posvetil 
ruski paleji. Ime prihaja iz grščine 
– pomeni stari, starodavni – in 
označuje na bizantinski tradiciji 
temelječo razlago starozavezne zgodovine, po-
gosto napisano v polemičnih tonih. Znanstveno 
delo Vodolazkina se odraža v romanu Laurus in 
hkrati odpira vprašanje, kaj naj bi to novodobno 
palejno pripovedovanje imelo opraviti z dana-
šnjim svetom. Če vemo, da je s tem romanom 
Vodolazkin dobil tri prestižne nagrade – med 
njimi tudi nagrado velika knjiga za leto 2013, 
postaja vprašanje še bolj zanimivo.
Že samo ime Laurus (izvirno Lavr) vzbuja 
več konotacij. V latinski različici (za katero se je 
odločila prevajalka) gre za poimenovanje vrste 
zimzelene rastline, ki jo poznamo pod imenom 
lovor. V uvodu Vodolazkin zapiše, da bo osrednji 
lik Arsenij, vsestranski zdravilec z zelišči, za ka-
terega je značilna redkobesednost. Arsenij (gr. 
moški) se uči o zdravilnih zeliščih pri svojem 
dedu Kristoforju in po njegovi smrti naključno 
sreča dekle, ki jo reši kuge, se vanjo zaljubi in 
spočne otroka. Ker prihaja otrok na svet brez 
Božjega zakramenta, skriva svojo Ustino (kakor 
je dekletu ime) in si ob porodu ne upa poklica-
ti na pomoč babice. Ustina in dete umreta v 
naročju zdravilca in Arsenij se počuti kriv. Na 
poznejše vprašanje častitemu Nikandru (»Mar 
lahko živim namesto nje?«) duhovnik odgovori: 
»V resno razumljenem smislu – lahko. Ljubezen 
je iz vaju z Ustino naredila celoto, se pravi, da je 
del Ustine še vedno tukaj. To si ti.«
Arsenij-moški postane Zdravnik in v drugem 
delu (Knjiga odrekanja) zdaj ne zdravi ljudi le z 
zdravilnimi zelišči, temveč jim pomaga v ljube-
zni do sočloveka in z molitvijo k Bogu. Arsenij 
postaja vse bolj čudodelec, pripoved pa postaja 
mešanica paleje in kronografa s primesmi fantastike, anekdot 
in nevsiljive didaktičnosti, ki v izrazu na briljanten način 
prehaja od sodobnega ruskega jezika k stari ruščini, cerkveni 
slovanščini in nazaj.
Vest Arseniju ne da, da bi živel lagodno življenje. Skrivaj 
odide iz mesta in na poti v neznano mu ukradejo vse, ga 
pretepejo skoraj do smrti in pustijo v zmrzali. Ko ga na pol 
mrtvega naključno najdejo, mu privre iz ust le beseda Ustin, 
kar postane novo ime zanj. Ustin (lat. pravičnik) komaj 
okreva in po dolgotrajni osebnostni krizi tava od hiše do hiše 
ter se spreminja v blaženega norčka: ko se naposled znajde 
pri Veliki reki, ki vodi v Pskov, ne najde več besed. Namesto 
njega odgovorijo drugi: »Ne zahtevaj denarja od njega, so 
rekli brodarju, saj je pred tabo Božji človek, mar ne vidiš?« 
Ustinova pot postaja redkobesedno potovanje jurodivega, 
kakor Rusi imenujejo blaženega norčka oz. Božjega človeka, 
ki v lastnem trpljenju na prikrit način dela dobro in razgalja 
družbeno zlo.
Zdi se, da je srednjeveška kultura jurodivega v knjigi na-
merno izpostavljena, saj poleg Ustina spoznamo še dva druga 
blažena norčka, s tem pa dobimo potrditev, da Vodolazkin z 
romanom nadaljuje tradicijo jurodstva v ruski literaturi, ki 
sega od Dostojevskega, Tolstoja in Platonova do Bulgakova 
in Venedikta Jerofejeva …
Arsenij, ki večino časa molči, svoja razmišljanja venomer 
deli z Ustino (»Kako sem odvraten /…/ Zapustili so me Bog 
in ljudje /…/ Tudi meni samemu se upira moje umazano 
in pomodrelo telo …«), in v trenutku, ko ugotovi, da mu je 
telo zmrznilo in ostaja samo še srce, začuti, da ga od znotraj 
začenja napolnjevati toplota. K njemu pristopi »prelepi 
mladenič, ki je v roki držal vejo«, in v tem letu v smrt zasliši 
Gospodove besede: »Arsenij, sprejmi nepremagljivo življenje 
v vse svoje telo in očiščenje in konec svojih muk od tega 
surovega mraza.« Ustin/Arsenij začne spoznavati, da se 
dogodki v na novo podarjenem življenju »čudno razhajajo 
s časom in niso več odvisni od njega. Včasih so se premikali 
drug za drugim kot prej, včasih je bilo njihovo zaporedje 
nasprotno. Poredkoma so nastopali brez vsakršnega reda, 
brezvestno so mešali zaporedje. In čas jim ni bil kos.« Ar-
senij kot jurodivi/Božji človek spozna, da živi na meji med 
življenjem in smrtjo …
Tudi pripovedovalec, ki suvereno preskakuje časovne 
meje in v pripovedi govori o različnih časovnih izsekih, kar 
ustvarja predstavo o različnem védenju o dogodkih iz ruske, 
sovjetske in svetovne zgodovine, priča o tem, da Vodolazkin 
udejanja idejo nadčasovnega bratstva Nikolaja Fjodorova, 
začetnika kozmizma, ki v t. i. filozofiji splošnega stremljenja 
na prehodu iz 19. v 20. stoletje poveže splet novih (znan-
stvenih) odkritij z vseobčo ljubeznijo, ki bo premagala smrt, 
človeka pa združila v vesoljnem bratstvu sorodno čutečih 
zunaj vsakršnih časovnih mej.
Da je v delu Laurus jasno prepoznati med današnjo rusko 
inteligenco spet vse bolj priljubljeno idejo Fjodorova, priča 
tretji del z naslovom Knjiga poti, s katero Vodolazkin oriše 
življenje in delo Ambrogia Flecchie, renesančnega izobražen-
ca in italijanskega jasnovidca prihajajočih dogodkov (očitno 
členom vesoljnega bratstva), ki med drugim – podobno kot 
Nostradamus – napove vrsto dejanskih zgodovinskih oz. 
romaneskno-fiktivnih dogodkov: odkritje Amerike, vihar na 
Belem morju 1. oktobra 1865, peto obletnico trgovine Ruski 
lan v letu 1951, kot tudi arheološko odpravo Jurija Strojeva 
leta 1977 v Pskov, kjer je živel Arsenij.
Ker je Ambrogio študiral v Firencah in se po 
Vodolazkinu pojavi v Rusiji 1477(8), moramo 
to dejstvo sprejemati kot novo medbesedilno 
kazalko, ki bralca napoti na Maksima Greka, 
po rodu grškega duhovnika, ki se je šolal pri 
znanem dominikanskem duhovniku Savonaroli 
v Firencah in je na prošnjo Velikega kneza Va-
silija III. pripotoval v rusko deželo ter pomagal 
pri prevodu Stare zaveze. V Vodolazkinovem 
romanu odide v Pskov, kjer se spoprijatelji z 
Arsenijem (očitno tudi bodočim členom vesolj-
nega bratstva) in se na željo pskovskega glavarja 
Gavriila (z aluzijo na Gavriila Pskovskega iz 12. 
stoletja, ki ga ruska pravoslavna cerkev pozna 
kot blagorodnega kneza Vsevoloda Pskovskega 
s krstnim imenom Gavriil) skupaj odpravita v 
sveto mesto Jeruzalem. Dlje ko potujeta, bolj se 
jima utrjuje prepričanje, da »čas potrebuje samo 
materialni svet«, saj je po mnenju Ambrogia 
čas prej prekletstvo kot blagoslov in ga v raju 
ni bilo: »Obstoj časa je pod vprašajem. Mogoče 
tega po sploh ni.«
Knjiga poti, ki ponovno (kot v Knjigi odreka-
nja) spominja na siže pustolovskih romanov, 
se sklene z Ambrogijevo smrtjo pred Jeruza-
lemom (po letopisnih podatkih umre Maksim 
Grek leta 1556 v Sergejevem posadu, kjer je 
danes središče ruske pravoslavne cerkve), Ar-
senij pa se po Vodolazkinu vrne v Rusijo sredi 
osemdesetih let, zdaj ne več kot jurodivi ali 
romar: »Njegove zdajšnje besede so zvenele 
s tišino, kakršna ni značilna niti za najgloblji 
molk.« V Pskovu ga pričaka pismo, v katerem 
je jurodivi Tomaž tik pred smrtjo napovedal, 
da čaka mesto Pskov epidemija črne smrti, 
ki jo bo pomagal preprečiti Božji služabnik 
Arsenij, nato pa se bo odpravil v samostan sve-
tega Kirila. Vse zapisano se uresniči (jurodivi 
Tomaž je novi člen bratstva), Arsenij pomaga 
zdraviti kugo nato pa se odpravi v samostan, 
kjer ga sprejme častiti Innokentij. Na Arsenijevo vprašanje, 
ali je res, da ga je že srečal pred Jeruzalemom, Innokentij 
odgovori, da je to čisto mogoče (četrti člen bratstva): »Ni 
stvar ljudi, da bi poznali čase in roke /…/ ko pa mora biti 
sleherni kristjan ob vsaki uri pripravljen na konec.« In 
Innokentij, ki z aluzijo na čudodelca Innokentija, prvega 
irkutskega škofa z začetka 18. stoletja, ima novo ime za 
Arsenija. Postane Ambrozij (iz. gr. nesmrtni) v spomin na 
svetega Ambrozija Milanskega, ki je bil po zgodovinskih 
virih predan varuh krščanstva pred heretiki in v 4. stoletju 
izbran za enega prvih italijanskih škofov.
Arsenij/Ambrozij (ime, ki na simbolni ravni označuje 
poglabljanje samega sebe v duševni svet) ne prekine dia-
logov z Ustino. V teh nikoli končanih pogovorih z umrlo 
ljubeznijo – kar spominja na žanr menipeje (gre za novo 
obliko medbesedilne navezave) Potovanje v zagrobno ži-
vljenje oz. Pogovore v carstvu mrtvih starogrškega avtorja 
Lukiana – Ambrozij ugotovi, da se čas »ne premika več 
naprej, ampak kroži, saj krožijo tudi dogodki, s katerimi je 
nasičen«. Da je krogotok sklenjen, priča srečanje z ‘novo 
Ustino’, z nosečo deklico Anastasijo, ki se zateče k njemu po 
pomoč kot nekoč njegova ljubezen. Da bi obvaroval njeno 
življenje in nezakonskega otroka, vzame očetovstvo nase, in 
ko se izkaže, da je to naredil iz usmiljenja in sočutja, postane 
v očeh ljudstva skorajda sveti človek. Redkobesedni Arsenij/
Ustin/Ambrozij, ki je dolgo »spoznaval svet in nakopičil sem 
ga v sebi toliko, da ga lahko spoznavam znotraj sebe«, si na 
starost izbere osamo, ki so je v pravoslavnem meništvu 
deležni le redki. Po prejetju velike shime se človek odpove 
vsemu posvetnemu in postane puščavnik. Ambrozij postane 
Laurus, ki menihe zaveže k izpolnitvi zadnje želje ob smrti: 
da razčetverijo njegovo telo. A Laurus zdaj ni le opomin, da 
je treba vse materialno raztelesiti, ni le prispodoba za lovor, 
temveč tudi aluzija na lavro, kakor se v pravoslavju imenujejo 
največji moški samostani.
Po večdnevnem tavanju si Laurus izbere votlino, za ka-
tero se izkaže, da je nedaleč od domovanja njegovega deda 
– zdravilca Kristoforja, kjer je preživljal življenje kot deček 
in kjer neke strupene zime v bedi in pomanjkanju tudi umre 
fizične smrti ter mu izpolnijo zadnjo željo … ¾
Jevgenij Vodolazkin
Laurus
Prevod Lijana Dejak
Spremna beseda  
Neža Zajc
Cankarjeva založba
Zbirka Moderni klasiki
Ljubljana 2015, 
306 str., 34,96 €
Jevgenij Vodolazkin
Knjiga …
v odilni motiv
Mirana Likar: Glasovi. Modrijan (zbirka Bralec), Ljubljana 2015, 175 str., 13,90 €
V zadnjih mesecih je v slovenskem prostoru opaziti posebno zgostitev novih kratkoproznih 
naslovov: pet prvencev (Anja Mugerli, Agata Tomažič, Leonora Flis, Jure Jakob in Jasmin B. Frelih), 
Manka Kremenšek Križman s tretjo zbirko, enako tudi Glasovi Mirane Likar prihajajo kot njena 
tretja kratkoprozna knjiga. Zvrst je v crescendu.  
Glasovi se med njimi oglašajo s podobno intenzivnostjo: šepetajo, cvilijo, stokajo, pojejo, rjovejo, 
vzdihujejo, obnemijo, čebljajo, vpijejo, nergajo, rotijo, zapeljujejo, se ponašajo, se izpovedujejo, 
prihajajo od blizu in daleč, iz vasi, še pogosteje velikega mesta. Vsak nosi svoj mikrokozmos, svojo 
zgodbo, ki v usodo protagonista pokuka nekoliko drugače, v razmere prodira po drugem kanalu. In 
v naboru pripovednih tehnik in njihovem obvladovanju se avtorica izkaže (ali bolje, vnovič potr-
di) za pravo akrobatko. Enkrat se zgodba skoraj v celoti razvija v dvogovoru, drugič v obliki osebne 
izpovedi, notranjega monologa, tretjič z vloženo zgodbo, enkrat spregovori v prvi osebi ednine ali 
množine, drugič v tretji osebi, tretjič se glasovi prepletajo … Pripoved se tu kot reka izteče v morje, 
tam prekopicne in pristane na glavi, spet drugje ostane nedorečena, prekinjena pred vrhuncem. 
Zgodbe nikoli ne napovedujejo svojega konca, ni jih mogoče odklepati z istim bralnim ključem. 
Raznoliki so tudi liki: spoznamo tranzicijsko upokojenko iz Istre, ki si dodaten, za preživetje 
nujen kruh služi kot badanta (negovalka) v Trstu; v dunajski Albertini srečamo žensko, ki se sooča 
s svojo spolno zlorabo; spet drugje v življenje obudi zgodbo zatrtega umetnika; neposredno se 
izpoveduje nadobudni neonacist; vstopimo v misli mlade študentke, hlepeče po ljubezni; priča 
smo blodnjam narkomanke v zaporu ali neposrednosti umirajoče ženske. A zgodbe veliko bolj kot 
na monumentalne portrete spominjajo na pobliske v trenutek življenja, ki sproži reminiscenco ali 
se izkaže kot odločilen v preteklem ali nadaljnjem razvoju dogodkov. 
Toliko kot je v zgodbah stvarnosti, logičnosti, vsakodnevnosti, smiselnosti, toliko je na dru-
gi strani tehtnice tudi iracionalnega, nezavednega, arhetipskega, fantazmagoričnega, nočnega, 
sanjskega, nesmiselnega. Primer pripovedovalskega uravnoteženja obeh polov je zgodba Mačke, 
v kateri se k razlagi stvarnih dejstev pritaknejo božji zakoni, nevidne sile, ki uravnavajo svet. Z 
vsakokratnim balansira-
njem med zavednimi in 
nezavednimi silnicami 
– ki kot vrvi, napete prek 
zgodbenega prepada, 
čakajo na svoje vrvohod-
ce – njihovi protagonisti 
vznemirjajo, izzivajo, 
se v svoji vsakdanjosti 
vzpostavljajo kot zanima-
nja vredne osebe, njihovi 
vsakdanjiki pa kot bogato 
pripovedno gradivo. 
Nezavedno, arhetipsko je 
v zgodbah, kot v življenju, 
zamaskirano, le vztrajno 
brbota pod površjem in 
dirigira vsakdan. Tudi 
tiste zgodbe, ki sprva 
delujejo motivno klišej-
sko, kakršno je denimo 
razglabljanje o propadlem 
razmerju (Sui Generis) ali 
bentenje nad moderno 
umetnostjo (Otvoritev) 
oziroma vzdihovanje nad 
svojo ljubezensko bedo 
(Rembrandtov objem), 
ob koncu presenetijo in 
jim je zaradi tega hipoma 
odpuščena zlajnanost 
motiva. Glasovi nenehno 
iščejo vsak svojo, čim 
bolj čisto frekvenco, da v 
polnosti izpovejo drobno 
resnico trenutka, spozna-
nje. Posebej posrečeno 
se to primeri v zgodbi 
Nedolžnost ali skorajda 
noveli Sicilija ali Elí, elí, 
lemá sabahtáni? in že omenjenih Mačkah, pa tudi zadnji zgodbi Čigav je strah?.
Čeprav so zgodbe in glasovi napaberkovani od povsod, kot celota učinkujejo kot izbran družbe-
ni prerez, iz katerega mezijo solze, sokrvica in gnojni izcedki naše večkulturne stvarnosti. Na eni 
strani se globljemu uvidu razpirajo povsem običajni pojavi, kot so ljubezenska razmerja, soočanje 
z ločenostjo od otroka, umiranjem, gmotnim preživetjem, večkulturnostjo, na drugi pa bralec zre 
v svet skozi patološko poklino: odvisnost, fobija, duševno neravnovesje, nasilje, spolne in druge 
sprevrženosti. Zgodbe bi bilo mogoče brati tudi na način družbene, socialne, politične kritike, a bi 
jih težko označili kot angažirane. Kritika ni v ospredju, sploh pa ni tako transparentna ali zgošče-
na, kot smo pred kratkim brali v Vzporednih svetovih Manke Kremenšek Križman, pojavi se kot 
dobrodošel stranski učinek. 
Skrivnost pripovedništva Mirane Likar poleg omenjenega ravnotežja med racionalnim in iraci-
onalnim tiči odmerjenem upovedovanju, v raznoteri pisavi, spretnem uravnavanju ritma in obča-
snem barvanju mestoma povsem povprečnega pripovedovalčevega glasu. Koloriranje ni ekscesno, 
avtoritarno, temveč se pojavi kot okrasek, trilček. Na primer: »Izgine tudi Rudi. Naseli se v deželi 
Baje.« Oziroma »/…/ skušamo umiriti opico, ki v naših glavah igra na činele, da bi v miru preverili 
drobni tisk na pogodbah, ki jih imamo z bogom Nepričakovanorazbitihšip«. Glasovi v kontekstu 
najnovejše kratkoprozne produkcije niso le zvočni okrasek, ampak vodilni motiv.  
Diana Pungeršič
 27. januarja 2016
23
KritiK a
preskakovanje časovnih meja
Ob koncu leta 2015 smo v zbirki Moderni klasiki dobili prevod zanimive knjige Jevgenija 
Vodolazkina, ki ne velja le za obetavnega ruskega beletrista, temveč je tudi strokovnjak za 
staro rusko kulturo.
Ker je Ambrogio študiral v Firencah in se po 
Vodolazkinu pojavi v Rusiji 1477(8), moramo 
to dejstvo sprejemati kot novo medbesedilno 
kazalko, ki bralca napoti na Maksima Greka, 
po rodu grškega duhovnika, ki se je šolal pri 
znanem dominikanskem duhovniku Savonaroli 
v Firencah in je na prošnjo Velikega kneza Va-
silija III. pripotoval v rusko deželo ter pomagal 
pri prevodu Stare zaveze. V Vodolazkinovem 
romanu odide v Pskov, kjer se spoprijatelji z 
Arsenijem (očitno tudi bodočim členom vesolj-
nega bratstva) in se na željo pskovskega glavarja 
Gavriila (z aluzijo na Gavriila Pskovskega iz 12. 
stoletja, ki ga ruska pravoslavna cerkev pozna 
kot blagorodnega kneza Vsevoloda Pskovskega 
s krstnim imenom Gavriil) skupaj odpravita v 
sveto mesto Jeruzalem. Dlje ko potujeta, bolj se 
jima utrjuje prepričanje, da »čas potrebuje samo 
materialni svet«, saj je po mnenju Ambrogia 
čas prej prekletstvo kot blagoslov in ga v raju 
ni bilo: »Obstoj časa je pod vprašajem. Mogoče 
tega po sploh ni.«
Knjiga poti, ki ponovno (kot v Knjigi odreka-
nja) spominja na siže pustolovskih romanov, 
se sklene z Ambrogijevo smrtjo pred Jeruza-
lemom (po letopisnih podatkih umre Maksim 
Grek leta 1556 v Sergejevem posadu, kjer je 
danes središče ruske pravoslavne cerkve), Ar-
senij pa se po Vodolazkinu vrne v Rusijo sredi 
osemdesetih let, zdaj ne več kot jurodivi ali 
romar: »Njegove zdajšnje besede so zvenele 
s tišino, kakršna ni značilna niti za najgloblji 
molk.« V Pskovu ga pričaka pismo, v katerem 
je jurodivi Tomaž tik pred smrtjo napovedal, 
da čaka mesto Pskov epidemija črne smrti, 
ki jo bo pomagal preprečiti Božji služabnik 
Arsenij, nato pa se bo odpravil v samostan sve-
tega Kirila. Vse zapisano se uresniči (jurodivi 
Tomaž je novi člen bratstva), Arsenij pomaga 
zdraviti kugo nato pa se odpravi v samostan, 
kjer ga sprejme častiti Innokentij. Na Arsenijevo vprašanje, 
ali je res, da ga je že srečal pred Jeruzalemom, Innokentij 
odgovori, da je to čisto mogoče (četrti člen bratstva): »Ni 
stvar ljudi, da bi poznali čase in roke /…/ ko pa mora biti 
sleherni kristjan ob vsaki uri pripravljen na konec.« In 
Innokentij, ki z aluzijo na čudodelca Innokentija, prvega 
irkutskega škofa z začetka 18. stoletja, ima novo ime za 
Arsenija. Postane Ambrozij (iz. gr. nesmrtni) v spomin na 
svetega Ambrozija Milanskega, ki je bil po zgodovinskih 
virih predan varuh krščanstva pred heretiki in v 4. stoletju 
izbran za enega prvih italijanskih škofov.
Arsenij/Ambrozij (ime, ki na simbolni ravni označuje 
poglabljanje samega sebe v duševni svet) ne prekine dia-
logov z Ustino. V teh nikoli končanih pogovorih z umrlo 
ljubeznijo – kar spominja na žanr menipeje (gre za novo 
obliko medbesedilne navezave) Potovanje v zagrobno ži-
vljenje oz. Pogovore v carstvu mrtvih starogrškega avtorja 
Lukiana – Ambrozij ugotovi, da se čas »ne premika več 
naprej, ampak kroži, saj krožijo tudi dogodki, s katerimi je 
nasičen«. Da je krogotok sklenjen, priča srečanje z ‘novo 
Ustino’, z nosečo deklico Anastasijo, ki se zateče k njemu po 
pomoč kot nekoč njegova ljubezen. Da bi obvaroval njeno 
življenje in nezakonskega otroka, vzame očetovstvo nase, in 
ko se izkaže, da je to naredil iz usmiljenja in sočutja, postane 
v očeh ljudstva skorajda sveti človek. Redkobesedni Arsenij/
Ustin/Ambrozij, ki je dolgo »spoznaval svet in nakopičil sem 
ga v sebi toliko, da ga lahko spoznavam znotraj sebe«, si na 
starost izbere osamo, ki so je v pravoslavnem meništvu 
deležni le redki. Po prejetju velike shime se človek odpove 
vsemu posvetnemu in postane puščavnik. Ambrozij postane 
Laurus, ki menihe zaveže k izpolnitvi zadnje želje ob smrti: 
da razčetverijo njegovo telo. A Laurus zdaj ni le opomin, da 
je treba vse materialno raztelesiti, ni le prispodoba za lovor, 
temveč tudi aluzija na lavro, kakor se v pravoslavju imenujejo 
največji moški samostani.
Po večdnevnem tavanju si Laurus izbere votlino, za ka-
tero se izkaže, da je nedaleč od domovanja njegovega deda 
– zdravilca Kristoforja, kjer je preživljal življenje kot deček 
in kjer neke strupene zime v bedi in pomanjkanju tudi umre 
fizične smrti ter mu izpolnijo zadnjo željo … ¾
Knjiga …
v odilni motiv
Mirana Likar: Glasovi. Modrijan (zbirka Bralec), Ljubljana 2015, 175 str., 13,90 €
V zadnjih mesecih je v slovenskem prostoru opaziti posebno zgostitev novih kratkoproznih 
naslovov: pet prvencev (Anja Mugerli, Agata Tomažič, Leonora Flis, Jure Jakob in Jasmin B. Frelih), 
Manka Kremenšek Križman s tretjo zbirko, enako tudi Glasovi Mirane Likar prihajajo kot njena 
tretja kratkoprozna knjiga. Zvrst je v crescendu.  
Glasovi se med njimi oglašajo s podobno intenzivnostjo: šepetajo, cvilijo, stokajo, pojejo, rjovejo, 
vzdihujejo, obnemijo, čebljajo, vpijejo, nergajo, rotijo, zapeljujejo, se ponašajo, se izpovedujejo, 
prihajajo od blizu in daleč, iz vasi, še pogosteje velikega mesta. Vsak nosi svoj mikrokozmos, svojo 
zgodbo, ki v usodo protagonista pokuka nekoliko drugače, v razmere prodira po drugem kanalu. In 
v naboru pripovednih tehnik in njihovem obvladovanju se avtorica izkaže (ali bolje, vnovič potr-
di) za pravo akrobatko. Enkrat se zgodba skoraj v celoti razvija v dvogovoru, drugič v obliki osebne 
izpovedi, notranjega monologa, tretjič z vloženo zgodbo, enkrat spregovori v prvi osebi ednine ali 
množine, drugič v tretji osebi, tretjič se glasovi prepletajo … Pripoved se tu kot reka izteče v morje, 
tam prekopicne in pristane na glavi, spet drugje ostane nedorečena, prekinjena pred vrhuncem. 
Zgodbe nikoli ne napovedujejo svojega konca, ni jih mogoče odklepati z istim bralnim ključem. 
Raznoliki so tudi liki: spoznamo tranzicijsko upokojenko iz Istre, ki si dodaten, za preživetje 
nujen kruh služi kot badanta (negovalka) v Trstu; v dunajski Albertini srečamo žensko, ki se sooča 
s svojo spolno zlorabo; spet drugje v življenje obudi zgodbo zatrtega umetnika; neposredno se 
izpoveduje nadobudni neonacist; vstopimo v misli mlade študentke, hlepeče po ljubezni; priča 
smo blodnjam narkomanke v zaporu ali neposrednosti umirajoče ženske. A zgodbe veliko bolj kot 
na monumentalne portrete spominjajo na pobliske v trenutek življenja, ki sproži reminiscenco ali 
se izkaže kot odločilen v preteklem ali nadaljnjem razvoju dogodkov. 
Toliko kot je v zgodbah stvarnosti, logičnosti, vsakodnevnosti, smiselnosti, toliko je na dru-
gi strani tehtnice tudi iracionalnega, nezavednega, arhetipskega, fantazmagoričnega, nočnega, 
sanjskega, nesmiselnega. Primer pripovedovalskega uravnoteženja obeh polov je zgodba Mačke, 
v kateri se k razlagi stvarnih dejstev pritaknejo božji zakoni, nevidne sile, ki uravnavajo svet. Z 
vsakokratnim balansira-
njem med zavednimi in 
nezavednimi silnicami 
– ki kot vrvi, napete prek 
zgodbenega prepada, 
čakajo na svoje vrvohod-
ce – njihovi protagonisti 
vznemirjajo, izzivajo, 
se v svoji vsakdanjosti 
vzpostavljajo kot zanima-
nja vredne osebe, njihovi 
vsakdanjiki pa kot bogato 
pripovedno gradivo. 
Nezavedno, arhetipsko je 
v zgodbah, kot v življenju, 
zamaskirano, le vztrajno 
brbota pod površjem in 
dirigira vsakdan. Tudi 
tiste zgodbe, ki sprva 
delujejo motivno klišej-
sko, kakršno je denimo 
razglabljanje o propadlem 
razmerju (Sui Generis) ali 
bentenje nad moderno 
umetnostjo (Otvoritev) 
oziroma vzdihovanje nad 
svojo ljubezensko bedo 
(Rembrandtov objem), 
ob koncu presenetijo in 
jim je zaradi tega hipoma 
odpuščena zlajnanost 
motiva. Glasovi nenehno 
iščejo vsak svojo, čim 
bolj čisto frekvenco, da v 
polnosti izpovejo drobno 
resnico trenutka, spozna-
nje. Posebej posrečeno 
se to primeri v zgodbi 
Nedolžnost ali skorajda 
noveli Sicilija ali Elí, elí, 
lemá sabahtáni? in že omenjenih Mačkah, pa tudi zadnji zgodbi Čigav je strah?.
Čeprav so zgodbe in glasovi napaberkovani od povsod, kot celota učinkujejo kot izbran družbe-
ni prerez, iz katerega mezijo solze, sokrvica in gnojni izcedki naše večkulturne stvarnosti. Na eni 
strani se globljemu uvidu razpirajo povsem običajni pojavi, kot so ljubezenska razmerja, soočanje 
z ločenostjo od otroka, umiranjem, gmotnim preživetjem, večkulturnostjo, na drugi pa bralec zre 
v svet skozi patološko poklino: odvisnost, fobija, duševno neravnovesje, nasilje, spolne in druge 
sprevrženosti. Zgodbe bi bilo mogoče brati tudi na način družbene, socialne, politične kritike, a bi 
jih težko označili kot angažirane. Kritika ni v ospredju, sploh pa ni tako transparentna ali zgošče-
na, kot smo pred kratkim brali v Vzporednih svetovih Manke Kremenšek Križman, pojavi se kot 
dobrodošel stranski učinek. 
Skrivnost pripovedništva Mirane Likar poleg omenjenega ravnotežja med racionalnim in iraci-
onalnim tiči odmerjenem upovedovanju, v raznoteri pisavi, spretnem uravnavanju ritma in obča-
snem barvanju mestoma povsem povprečnega pripovedovalčevega glasu. Koloriranje ni ekscesno, 
avtoritarno, temveč se pojavi kot okrasek, trilček. Na primer: »Izgine tudi Rudi. Naseli se v deželi 
Baje.« Oziroma »/…/ skušamo umiriti opico, ki v naših glavah igra na činele, da bi v miru preverili 
drobni tisk na pogodbah, ki jih imamo z bogom Nepričakovanorazbitihšip«. Glasovi v kontekstu 
najnovejše kratkoprozne produkcije niso le zvočni okrasek, ampak vodilni motiv.  
Diana Pungeršič
Knjiga …
Lepa duša
Milan Dekleva: Telo iz črk. Roman o Almi. Ilustracije Anja Šlibar. 
Cankarjeva založba, Ljubljana 2015, 181 str., 22,95 €
Milan Dekleva se je v svojih romanih že spopadel z znanimi osebnostmi 
iz sveta umetnosti, s Tomažem Pengovom v Pimlicu in Slavkom Grumom v 
Zmagoslavju podgan. V najnovejšem proznem delu Telo iz črk ga navdihuje slo-
vensko avstrijska popotnica in književnica Alma Karlin (1889–1950). Besedilo 
dopolnjujejo in se z njim spogledujejo izzivalne črno-bele skice Anje Šlibar. So 
vpadljive in provokativne, toda tak je tudi pisateljev poetični izraz.
V svoji Etimologiji pozabe (2012), abecedniku poetičnih besed, je Dekleva 
geslo »Čevlji« začel z opisom: »Čevljev ne moremo ločiti od poti. Čevlji, ki stojijo 
za vrati, nas kličejo na pot. In pot je – ne le v budizmu, tudi v eksistencializmu 
– simbol življenja.« Brez dvoma se je literarne upodobitve Almine duše – ne pa 
njenega življenja, dela ali popotovanj – pisatelj lotil, ker jo je gnalo na pot in ker 
je ljubila besede, oboje pa je bilo zanjo eno z življenjem. Alma je avtorju blizu še 
po nekaterih življenjskih nazorih, humanistični naravnanosti in zanimanju za 
vzhodnjaške filozofije. Ta senzibilna, močna in pokončna ženska pa mu zraven 
služi kot zgled, ki ga lahko postavi v opozicijo ne le tedanjemu, ampak tudi 
današnjemu surovemu svetu. Z njeno držo je med vrsticami komentiral naše 
aktualno družbeno stanje. To je storil nevsiljivo in znotraj umetniške govorice, 
vseeno pa je bila potrebna določena žrtev: Alma učinkuje nekoliko idealizira-
no.
V Telesu iz črk ogrodje tvorijo štiri biografsko utemeljene epizode, ki 
junakinjo predstavljajo z različnih zornih kotov: tretjeosebno, prvoosebno, 
drugoosebno in prek pogovora o njej. Srečamo jo sredi siromašnega življenja v 
Londonu, kjer študira in poučuje jezike, dokler je prva svetovna vojna ne prisili 
v odhod na Norveško, saj je kot Avstrijka v Angliji izgubila sobo in službo. Po 
koncu vojne dela v lastni jezikovni šoli v domačem Celju in tako privarčuje 
denar za dolgo potovanje po svetu, ki ga spremljamo le delno, prek Trsta in 
Genove v Peru, in ki prinese marsikatero razočaranje. Sledijo burna leta druge 
svetovne vojne, ki jih Alma, zdaj že priljubljena in celo predlagana za Nobelovo 
nagrado, deloma preživi za zapahi, deloma pa s svojo predano partnerico Theo, 
ki to epizodo razgrinja skozi svoje oči, kot bi Almi, prepolna spominov, pisala 
pismo. Kot epilog služi dialog med sekretarjem in profesorjem, partizanoma v 
Beli krajini, ki skušata vsak na svoj način določiti Almino usodo.
Tretjeosebni in prvoosebni pripovedovalec sta z Almo večinoma zlita v eno 
in jo spremljata v njeni neposredni sedanjosti, tu in tam pa se zgodi neprije-
ten odmik, ko pripovedovalec zre nanjo iz daljave z vso vednostjo. Sicer pa 
avtorju lovljenje občutljivega ravnovesja med doživetimi podrobnostmi Almine 
vsakdanjosti in splošnimi zgodovinskimi dejstvi o njenem življenju večinoma 
kar uspeva. Nekatere stvari ostanejo nedorečene, večji del pripovedi pa kljub 
vsemu s tesno prepletenostjo bogate motivike in metaforike učinkovito izrazi 
tisto bistveno: izrednost junakinjine etične drže, njenih lepih občutij in pogu-
mnih dejanj.
Podnaslov Roman o Almi nas nagovarja, naj tekst beremo kot roman, toda 
v tem primeru bi od njega pričakovali več pripovednega zamaha, konkretnih 
podrobnosti in širine. Če pa ga beremo kot nekakšno meditativno »pesem« o 
lepi duši, kot nekaj, kar zahteva predvsem branje v tišini in globoki premislek, 
potem smo potešeni. Kajti sporočilo, ki ga povzema naslednji navedek, nas do-
seže: »Rada bi bila dobra pisateljica, reče. Za svet, ki ga vedno bolj zastrupljamo, 
obstaja le eno zdravilo, božansko plemenita umetniška govorica.«  Tina Vrščaj
Foto Aleš Černivec
Foto MAtej Družnik
24
PersP ektive
 27. januarja 2016
Zadrega iz druge roke
D
anes je med nami verjetno težko najti 
človeka, ki si ne bi ogledal znamenitega 
posnetka iz oddaje U zdrav mozak, v ka-
terem hrvaški komik Davor Jurkotić po 
telefonu kramlja z dr. Mirom Cerarjem, 
izdajajoč se za svežega hrvaškega man-
datarja Tihomirja Oreškovića. Osebno bi 
mi bilo morda ljubše, če bi se mu lahko izognila. V meni je 
namreč bolj kot karkoli drugega vzbudil veliko grozo. 
Oseba, ki jo bo zgodovina pomnila kot Casey L., je 14. 
decembra 2007 v Urban Dictionary, priljubljeno zbirno 
mesto spletnega izrazoslovja, prispevala vnos, ki v izvir-
niku sliši na ime »secondhand embarrassment«, kar bi 
bilo v prevodu verjetno slišati kot »zadrega iz druge roke«. 
»Osebna zadrega, ki jo čutimo na račun in za drugega 
(prijatelja, družinskega člana ali popolnega neznanca), 
ki se je osmešil. Oseba, ki izkuša zadrego iz druge roke, 
se počuti, kot da bi dejanje, ki zadrego povzroča, izvajala 
sama, s čimer se dejansko postavlja v kožo drugega.« Gre 
torej za občutek pretiranega vživljanja, ki nam onemogoča, 
da bi na blamažo drugega zrli privoščljivo. Vsaka javna 
sramota, na katero naletimo, nas namreč opozarja, kako 
radi bi, da bi nas drugi obravnavali prizanesljivo, ko bomo 
na vrsto prišli sami. 
Še danes pomnim neki čisto naključen zimski dan, 
ko sem na svojem tradicionalnem sprehodu čez Rožnik 
frazo slišala prvič, navrženo iz ust dekleta, ki je svojemu 
spremljevalcu želelo razložiti, kaj je čutilo ob pogledu na 
svojo prijateljico, ki si je v rahlo okajenem stanju očitno 
privoščila nekaj nerodnih trenutkov, ki so jo naslednjega 
dne bržkone nagradili z izdatno dozo moralnega mačka. 
Ta, za moje življenje sicer povsem postranski dogodek mi 
je v spominu ostal zato, ker je bila prestrežena fraza zame 
velika jezikovna pridobitev. Gre namreč za čustvo, ki ga 
osebno izkušam tako pogosto, da bi bila velika škoda, če 
bi ga morala vsakič znova opisovati, namesto da bi ga 
poimenovala.
Komedije, na primer, so v meni od nekdaj zbujale ve-
liko nelagodje, zvezano s tesnobo. Predvsem, kadar so 
središčile okoli zapleta, v katerem je neka oseba storila 
nekaj problematičnega, potem uperila vse svoje življenjske 
napore v to, da bi storjeno prikrila, na koncu pa (običajno 
ravno zaradi svojega nečloveškega napora, uperjenega v 
napačno razreševanje nastale situacije) naletela na vse-
splošen posmeh. S še hujšo tesnobo so se javljale skrite 
kamere. Vsi tisti ubogi, nič hudega sluteči ljudje, ki niso 
imeli nobene osnove za to, da bi pomislili, da jih nekdo 
naklepno vleče za nos. A ne nazadnje je vseeno – nekateri, 
ki zatavajo v tovrstne mučne situacije, so pri vsem skupaj 
povsem nedolžni, nekateri so si krivi sami. V vsakem 
primeru je težko gledati nekoga, ki se muči. Težko je 
uživati v pogledu na nekoga, ki je obsojen na posmeh. In 
res je, v tem je nekaj komičnega. A zgolj zato, ker se smeh 
rad pojavlja kot zvesti spremljevalec nemoči. Ko usahne 
vsakršno upanje, nastopi komedija. Nadaljevalka tragedije 
z drugimi sredstvi.
In kakšno vlogo v tej zgodbi o občutkih igra Cerarjev 
pogovor z lažnim Oreškovićem? Ko ga poslušamo, lahko 
obžalujemo več stvari. Lahko obžalujemo, da v premierje-
vem kabinetu ni bilo nikogar, ki bi prepoznal potegavščino. 
Da premier sam ni zmogel oceniti, da glas na drugi strani 
zveze ni bil pravi. Da ni prišlo do točke, kjer bi se mu 
pomenek o meddržavnem združevanju in piščančjem 
mesu zazdel za pogovor med visokimi državniki nekoliko 
nepričakovan. Njegovo nedovršeno hrvaščino. A najbolj 
od vsega lahko obžalujemo to, da je ta drobna telefonska 
skica do skrajnosti izostrila eno izmed Cerarjevih karak-
ternih črt, ki so glede na kontekst (pri čemer je kontekst 
ta, da govorimo o slovenskem premierju) resnično vsega 
obžalovanja vredne: submisivnost. Cerar je v nekajmi-
nutnem pomenku pokazal tako malo diskurzivne moči, 
da je bilo kar boleče. Poslušalec je zlahka dobil vtis, da se 
Cerar pogovarja z nekom, ki je strukturno postavljen višje. 
Večinoma je ponavljal njegove fraze, pustil se je prekinjati, 
nit pogovora je sogovorniku scela prepustil, dolgo molčal 
in privolil v pravzaprav vsak predlog, ki mu je bil ponujen. 
Za ilustracijo lahko spomnimo samo na to, kako vdano je 
bil pripravljen ponoviti poslovilni »Peace. Ljubav. Bok.«. 
To je zaskrbljujoče, ker odpira okno v svet Cerarjeve 
komunikacije. In če gre iz malega sklepati na veliko in 
Cerar z vsemi komunicira, kot je komuniciral z Jurkotićem, 
imamo opraviti s človekom, od katerega bomo zaman 
pričakovali odločnost na mestih, kjer bi bila ta nujno po-
trebna. Predvsem v časih, ko konservativne sile že odprto 
razmišljajo o ustanovitvi svojih paravojaških enot.
A kot da vse skupaj še ne bi bilo dovolj, smo s premier-
jeve strani v paketu s to epizodo prejeli še en skeč. Le da 
tokrat ni bilo zlohotnega drugega, ki bi ga na skrivaj kanil 
spraviti v nelagoden položaj, tokrat je za vse skupaj poskr-
bel kar Cerar sam, ko se je na tiskovni konferenci pojavil z 
napisom: »Slovenec sem. Ne jamram, iščem rešitve.«
Ozadje poznamo: Cerarjev finančni minister Mramor se 
je znašel v aferi zaradi dodatka za stalno pripravljenost in 
ostal minister. Cerar, ki so mu oblast prinesla zagotavljanja, 
da z njegovo ero tudi k nam končno prihajata vladavina 
prava in pravičnost, je svojo pravno in pravično vprašljivo 
odločitev poskušal ubraniti s tezo, da bi bilo rušiti (njegovo) 
vlado v teh kriznih časih neodgovorno in da se zato ne 
kaže pretirano pritoževati zaradi malenkosti (!), temveč 
zavihati rokave in poprijeti za delo. 
To je bilo subliminalno sporočilo Cerarjevega listka. 
Odpustite nam naše pomanjkljivosti in se ne vtikajte 
preveč, ker dobro veste, kaj vas čaka, če nas boste zrušili. 
Ste dobro premislili? Razmislite še enkrat. 
In ta pomislek v nekem smislu vzdrži. A ne bi smel. 
Državljani imamo vso pravico, da od svojega premierja 
zahtevamo več kot to, da je oseba a namesto osebe b in 
da si zato za podobne cilje prizadeva z malo milejšimi 
sredstvi. Predvsem kadar govorimo o človeku, ki je ves 
svoj socialni kapital črpal iz tega, da zmore bolje. Nihče 
ni rekel, da je enostavno. Zelo zapleteno je in z desetletji 
ne postaja nič lažje. A to ne pomeni, da moramo sprejeti 
in razumeti vse.
Skoraj prepričana sem, da Cerar to ve. Sicer si namreč 
ne znam razložiti, kaj bi ga lahko pripeljalo tako nizko, da 
bi naokrog hodil s plonklisti za svojo identiteto. Gesta z 
napisom je morala biti, vsaj v mojih očeh, namreč gesta 
globokega obupa in resne nemoči, kjer vsakršno dostojan-
stvo postane komoditeta, ki si je v imenu golega preživetja 
ne moremo več privoščiti. Kot bi rekli v nanizanki Will in 
Grace – smešno je bilo, ker je bilo žalostno.  ¾
Cerar je v nekajminutnem 
pomenku z lažnim 
oreškovićem pokazal tako 
malo diskurzivne moči, 
da je bilo kar boleče. 
poslušaleC je zlahka dobil 
vtis, da se Cerar pogovarja 
z nekom, ki je strukturno 
postavljen višje. večinoma 
je ponavljal njegove fraze, 
pustil se je prekinjati, nit 
pogovora je sogovorniku 
sCela prepustil, dolgo 
molčal in privolil v 
pravzaprav vsak predlog, 
ki mu je bil ponujen. 
za ilustraCijo lahko 
spomnimo samo na to, kako 
vdano je bil pripravljen 
ponoviti poslovilni 
»peaCe. ljubav. bok.«.
Katja Perat
080 11 99, 01 47 37 600,
www.pogledi.si ali narocnine@delo.si
Naročila 
iN dodatNe
iNformacije:
naslednja številka izide
10. februarja 2016