POROCILO O RAZISKOVALNI NALOGI UPORABA UMETNE INTELIGENCE (CHATGPT) PRI PREDMETU VODENJE IN ORGANIZIRANJE MEDIJSKE PRODUKCIJE NA FUDŠ, LJUBLJANA. SRECO ZAKRAJŠEK IAM Visoka šola za multimedije, Ljubljana FUDŠ, Ljubljana Ljubljana, januar 2024 ZAKRAJŠEK SRECO. 2024. POROCILO O RAZISKOVALNI NALOGI UPORABA UMETNE INTELIGENCE (CHATGPT) PRI PREDMETU VODENJE IN ORGANIZIRANJE MEDIJSKE PRODUKCIJE NA FUDŠ, LJUBLJANA. Raziskovalno nalogo smo opravili v casu od 1. 10. 2023 do 25. 12. 2023 na FUDŠ, Ljubljana, pri predmetu Vodenje in organizacija medijske produkcije. Pri raziskavi smo uporabili pomoc ChatGPT v vec fazah dela, in sicer pri zasnovi raziskave, oblikovanju anketnih vprašanj, iskanju nekaterih podatkov (virov s to inacico ni mogoce pridobiti) in pri delu s študenti v vseh fazah priprave prirocnikov in AV izdelkov. ChatGPT je bil zelo uporaben tudi pri analizi in vrednotenju odgovorov na odprta vprašanja in sintezi rezultatov anket o dolocenih raziskovalnih vprašanjih ter pri pripravi nekaterih podatkov v zakljucnem porocilu. V zakljucnem delu raziskave so poleg naših priporocil podani tudi napotki ChatGPT glede nacrtovanja in izvedbe študijskega procesa pri predmetu in napotki za izvedbo ocenjevanja znanja iz izvedbe izpitov v ChatGPT okolju. Za pomoc in zelo tvorno sodelovanje se zahvaljujemo študentom 2. letnika programa Mediji in novinarstvo na FUDŠ, Ljubljana. Povzetek V okviru projekta Uporaba umetne inteligence (ChatGPT) pri predmetu Vodenje in organizacija medijske produkcije smo pripravili pregled stanja (revije, resolucije, kongresi, blogi, priporocila ...) na podrocju uvajanja in uporabe ChatGPT v visokošolskem izobraževanju. Medijsko podrocje je z vsebinami ChatGPT razmeroma dobro pokrito in daje zelo relevantne in kakovostne odgovore in predloge. Pri pregledu smo dobili dolocene smernice in predloge ustanov, ki so opravile razlicne razprave in raziskave. Glede na to, da je ChatGPT v uporabi šele leto dni, je poglobljenih raziskav razmeroma malo. Na podlagi teh podatkov smo se z anketo med študenti odlocili preveriti vpliv uporabe ChatGPT na izkustvo, zadovoljstvo študentov in oceno pri predmetu Vodenje in organizacija medijske produkcije na FUDŠ Ljubljana. Obenem smo tudi ocenili, kako študenti ocenjujejo uporabo ChatGPT pri pripravi dveh izdelkov: strokovnega prirocnika in krajšega AV izdelka. Želeli smo tudi pridobiti mnenje študentov, kakšna naj bi bila izvedbeni proces in vloga mentorja, da dobimo kakovostne izdelke, s tem da študenti pridobijo znanja in kompetence na višjem nivoju kot na dosedanji nacin. V okviru predmeta smo študentom pripravili kratko predstavitev ChatGPT in na primerih s podrocja medijev prikazali razlicne možnosti, ki jih ponuja. Poudarek je bil na pripravi vsebin. Ob zakljucku predmeta smo opravili tri ankete z vprašanji razlicnih tipov in se o rezultatih raziskav pogovorili tudi s študenti. Rezultati projekta so pokazali podobne ucinke in dileme, kot jih imajo v drugih državah, in nam dali osnovne usmeritve za uvajanje ChatGPT v študijski proces v prihodnje. Kljucne besede: ChatGPT, umetna inteligenca, mediji, medijska produkcija, izobraževanje, visokošolsko izobraževanje Abstract Within the project "Application of Artificial Intelligence (ChatGPT) in the Course of Leadership and Organisation of Media Production," we conducted a comprehensive review (journals, conferences, blogs, recommendations, etc.) on the introduction and use of ChatGPT in higher education. The media domain is relatively well covered with ChatGPT-generated content, providing highly relevant and quality responses and suggestions. During this review, we gathered insights and recommendations from institutions that have engaged in various discussions and research. Given that ChatGPT has only been in use for a year, there is a limited amount of in-depth research available. Based on this information, we decided to assess the impact of ChatGPT usage on students' experience, satisfaction, and grades in the course of Leadership and Organisation of Media Production, FUDŠ Ljubljana, through a survey. Simultaneously, we evaluated how students perceive the use of ChatGPT in the preparation of two projects: a professional handbook and a short AV product – film. We also sought students' opinions on the ideal implementation process and the role of the mentor in ensuring the production of high-quality outputs while enhancing students' knowledge and competencies compared to traditional methods. As part of the course, we provided students with a brief presentation on ChatGPT, showcasing various possibilities using examples from the media field, with a focus on content creation. At the conclusion of the course, we conducted three surveys featuring questions of different types and engaged in discussions with the students about the research results. The project results revealed similar effects and dilemmas to those experienced in other countries, providing fundamental guidelines for the integration of ChatGPT into the future academic processes. Keywords: ChatGPT, artificial intelligence, media, media production, education, higher education KAZALO 1 UVOD ................................................................................................................................. 1 1.1 Opredelitev raziskovalnega problema ............................................................................. 3 1.2 Kaj ChatGPT lahko pocne in cesa ne .............................................................................. 4 1.3 Namen in cilji raziskave .................................................................................................. 7 1.4 Raziskovalna vprašanja in hipoteze ................................................................................ 8 2 PREGLED STANJA IN RAZISKAV O UPORABI UMETNE INTELIGENCE V IZOBRAŽEVANJU ................................................................................................................... 9 3 RAZISKAVA ................................................................................................................... 16 3.1 Raziskovalna metodologija ........................................................................................... 16 3.1.1 Priprava na raziskavo in nacin dela s študenti ........................................................... 16 3.1.1.1 Program za izboljšanje organizacije svojega življenja ................................... 17 3.1.1.2 Strokovni prirocnik s podrocja vodenja in organizacije medijske produkcije na izbranem podrocju ........................................................................................................ 17 3.1.1.3 Priprava AV izdelka: 1,5-minutni film, posnet v enem kadru na doloceno temo 18 3.1.2 Metode zbiranja, analiziranja in obdelave podatkov ................................................. 19 3.1.3 Pregled in preucevanje virov ..................................................................................... 19 3.1.4 Metode pogovora, intervjuja in anketiranja ............................................................... 19 3.1.4.1 Anketiranje ..................................................................................................... 19 3.1.4.2 Intervju ............................................................................................................ 20 3.2 Rezultati raziskovalnega dela ........................................................................................ 21 3.2.1 Rezultati raziskovalnega dela, povezani z raziskovalnim vprašanjem 1 ................... 21 3.2.2 Rezultati raziskovalnega dela, povezani z raziskovalnim vprašanjem 2 ................... 27 3.2.3 Rezultati raziskovalnega dela, povezani z raziskovalnim vprašanjem 3 ................... 34 4 RAZPRAVA ..................................................................................................................... 40 5 ZAKLJUCEK ................................................................................................................... 43 6 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................... 50 7 PRILOGA – ANKETNA VPRAŠANJA .......................................................................... 53 7.1 Anketa za 1. raziskovalno vprašanje ............................................................................. 53 7.2 Anketa za 2. raziskovalno vprašanje ............................................................................. 55 7.3 Anketa za 3. raziskovalno vprašanje ............................................................................. 58 1 UVOD Umetna inteligenca je pojem, ki je prisoten tudi v izobraževanju že desetletja, vendar pa je s pojavom brezplacne platforme ChatGPT, 30. 11. 2022, postala splošno dostopna in se zelo hitro razširila tudi med mladimi in s tem tudi v izobraževalnem sistemu in v ustanovah po vsem svetu. Številne naloge, ki so jih mladi pripravljali doma ali brez nadzora uciteljev v šoli, so opravljene v minuti in so mlade, pa tudi njihove starše in inštruktorje, v veliki meri razbremenile dela za šolo doma in jih v vecini tudi navdušile in motivirale za uporabo v razlicnih aktivnostih. Hitro so lahko prišli do razlicnih podatkov, odgovorov in razlag, kar jim je olajšalo ucenje, in podobnih ter drugacnih možnosti je v izobraževanju še zelo veliko, kot tudi pomanjkljivosti in težav. Okoli leta 2015 so UI rešitve zacele presegati clovekove sposobnosti, kljucni preboj pa je bil narejen leta 2022, ko je UI presegla cloveka v razumevanju besedila/jezika. S ChatGPT je clovek dobil racunalniškega sogovornika, ki mu uspe dobiti dolocene podatke iz velike baze podatkov, do dolocene mere pa zna tudi sklepati in ponujati razlicne rešitve. Kljucna lastnost ChatGPT in sorodnih tehnologij je, da omogoca in vzpodbuja t. i. “out-of-box” razmišljanje (Grobelnik Marko, 2023, Razmisleki o uporabi umetne inteligence v izobraževanju, AIEdu-MarkoGrobelnik-23Nov2023.pdf (andragosko-drustvo.si). ChatGPT je izredno interaktiven, odziven, hiter in zelo priljubljen, saj je sposoben prakticno v trenutku odgovoriti na razlicna vprašanja, z razlicnih podrocij, kar omogoca hitro pridobivanje podatkov in napotil, razjasnjevanje dolocenih pojmov in dilem ipd. Za uporabnike, za študente pa še posebej, je izredno pomembno, da ChatGPT vsebuje tudi funkcijo, ki samodejno in hitro napiše esej (Biswas, 2023). ChatGPT zato že na prvi pogled izgleda kot revolucionarno orodje, ki je vedno na voljo in celo brezplacno ali zelo poceni, pomaga študentom pri izpolnjevanju nalog in doseganju dobrih rezultatov in ocen (Rudolph et al., 2023). Z uporabo ChatGPT lahko študentom zagotovimo personalizirano, zanesljivo in specializirano usmerjanje pri pripravi dolocenih nalog, esejev, pesmi, programerskih kod, receptov, navodil ipd. In to v zelo kratkem casu, v nekaj minutah, obenem pa s precej manjšim naporom, potrebnim za dolocene rezultate. Za podrocje medijev je zelo koristen, ker lahko s ChatGPT razvijamo ideje, zgodbe, naslove, sinopsise, knjige in scenarije do snemalnih knjig. Poleg tega lahko ChatGPT odgovarja na zahtevna strokovna vprašanja, razume tudi kulturne kontekste ter ureja, lektorira in prevaja akademske eseje (Lecler et al., 2023). Veliko študentov se uci jezikov, pri cemer prihrani placilo jezikovnih tecajev. Vse našteto tudi pomeni, da uporaba ChatGPT ponuja enake možnosti študentom, ne glede na lokacijo ali materialni status (Baidoo in Ansah, 2023). Velika prednost in priljubljenost sta tudi posledici enostavne uporabe in takojšnjega izpisa odgovorov oziroma rezultatov, na katere pa se lahko odzivamo z novimi vprašanji in željami. Ima pa tudi vrsto omejitev, kar daje ustrezne možnosti za razvoj analitskega in kriticnega pristopa. ChatGPT deluje nekako takole: • vnos (input): uporabnik posreduje poziv (prompt) ali vnos. To je lahko vprašanje, stavek, ki ga je treba dopolniti, ali na primer tema, o kateri je treba pisati, itd.; • analiza konteksta: model analizira poziv skupaj z vso ustrezno zgodovino dialoga in tako ustvari tako imenovani kontekst. Pomembno je poudariti, da nima spomina na pretekle interakcije zunaj trenutnega pogovora; • ustvarjanje odzivov: ChatGPT na podlagi konteksta ustvari odziv. To pocne besedo za besedo, pri cemer vsako naslednjo besedo predvidi na podlagi besed, ki jih je že ustvaril za odgovor; • izhod (output): to postane del konteksta za naslednji krog vnosa podatkov s strani uporabnika (Kaj je ChatGPT in 10 najboljših primerov uporabe, 2023, Kaj je Chat GPT in 10 najboljših primerov uporabe v 2023 - Joker.si). Nevarnost ChatGPT so zelo hitro zaznali scenaristi in drugi umetniški poklici v ZDA, ki so spomladi leta 2023 pripravili stavko, s katero so želeli cim bolj zmanjšati uporabo UI v filmski industriji oziroma predvsem prepreciti, da bi se zmanjšali honorarji in število zaposlenih. Septembra 2023 se je koncala petmesecna stavka hollywoodskih scenaristov, ko je bilo sprejetih tudi nekaj ukrepov, ki bodo vplivali tudi na uporabo UI v medijih po vsem svetu in verjetno tudi v drugih dejavnostih. Nova pogodba vsebuje mocne varnostne smernice o tem, kako lahko tehnologija vpliva na filmske in televizijske projekte, saj bi lahko nekontrolirana uporaba umetne inteligence dramaticno spremenila Hollywood in ogrozila vloge umetnikov, ki bi se morali boriti proti robotom za cloveško ustvarjalnost. Pogodba scenaristom ne prepoveduje uporabe orodij umetne inteligence v procesu pisanja, ampak postavlja varnostne smernice, da nova tehnologija ostane pod nadzorom delavcev, namesto da bi jo uporabljali njihovi nadrejeni za zamenjavo ljudi s stroji. Prepovedano je pisanje scenarijev z UI, ki bi jih nato cloveški scenaristi samo dokoncali. Studii ne morejo uporabljati umetne inteligence za pisanje scenarijev ali urejanje že napisanih scenarijev. Pogodba tudi preprecuje studiom, da bi obravnavali vsebino, ki jo ustvari umetna inteligenca, kot "izvorno gradivo", kot je roman ali gledališka igra, ki bi jo lahko scenaristi dobili za prilagajanje za nižje placilo kot pri popolnoma izvirnem scenariju. Bistveno torej je, da naj se potreba po kreativnih ljudeh z uporabo UI ne bi zmanjšala in da njihovo placilo za enak izdelek ne bi bilo nižje, kot je sedaj, ceprav ga je vecji del opravila UI (Anguiano D. , Beckett L., 2023). Pogodba velja za tri leta, v tem casu pa se bo verjetno marsikaj zelo spremenilo, temu pa se bo prilagodila tudi medijska produkcija. Glede na vse zapisano pa so se takoj pojavila tudi vprašanja o akademski in raziskovalni integriteti in kako bo vse skupaj vplivalo na procese poucevanja, preverjanja študijskih izidov in na študijski proces (Shiri, 2023). Uporaba umetne inteligence (ChatGPT) pomeni za vsakega ucitelja, pa tudi za študenta, velik izziv, ker so ucinki zelo hitri, veliki in raznovrstni, obenem pa je še veliko nedorecenega in nepreizkušenega, kar zahteva še dodatno razmišljanje in skrbno pripravo vkljucevanja možnosti, ki jih UI omogoca, v poucevanje. Ob uvajanju ChatGPT v izobraževanje se je treba zavedati, da gre tu za prvo, brezplacno, najbolj enostavno, osnovno uporabo UI za pripravo tekstov, medtem ko so na voljo že aplikacije za multimedijsko produkcijo in številne profesionalne platforme na razlicnih strokovnih podrocjih. Vse to bo omogocilo še bistveno zmogljivejše aplikacije in vec možnosti ter imelo velik vpliv na izobraževanje in tudi na profesionalno multimedijsko produkcijo. Številnim študentom se vsaj na zacetku zdi, da jih je ChatGPT oropal trdega in poglobljenega dela in da nekako ne cutijo, da bi bili izdelki njihovi. Šele ko spoznajo, da je sicer hitro pridobljeno gradivo šele izhodišce za poglobljeno raziskovanje na višjem nivoju, pocasi sprejmejo ChatGPT. Z UI sem se srecal kot mladi raziskovalec na IJS (Inštitut Jožef Stefan), kjer je zacela delovati skupina za umetno inteligenco že leta 1979. V letu 1992 sem sodeloval kot zunanji sodelavec v projektu, ki je temeljil na ekspertnih sistemih v športu, z delom pa sem nadaljeval na Gimnaziji Bežigrad, na ŠKL in na IAM, pri raziskovanju in uvajanju IK (informacijsko komunikacijskih in multimedijskih tehnologij) ter digitalnih kompetenc v srednješolsko in visokošolsko izobraževanje ter medijsko produkcijo. ChatGPT in druge aplikacije UI zato ocenjujem kot odlicno nadgradnjo tehnološke in konceptualne spremembe v informacijsko podprtih izobraževalnih sistemih, ki so do sedaj temeljili predvsem na digitalnih kompetencah in bodo zaradi UI doživele pomembne, verjamem, pozitivne spremembe, ce jih bomo uspeli smiselno, hitro in uspešno vkljuciti v izobraževalne procese in življenje. 1.1 Opredelitev raziskovalnega problema Uvajanje ChatGPT v študijski program je v zacetnem obdobju razmeroma zahtevno in odgovorno delo, saj še niso bile opravljene ustrezne raziskave, razmeroma malo pa je tudi prakticnih izkušenj, saj se v izobraževalnih ustanovah ChatGPT uvaja previdno, pri dolocenih predmetih ali dejavnostih, študenti pa ga že množicno uporabljajo. Uradne smernice bolj ali manj opozarjajo na morebitne negativne vplive uporabe ChatGPT na študijski proces, številni nasprotniki pa se zavzemajo tudi za prepoved ali vsaj zelo kontrolirano možnost uporabe UI v izobraževanju, zelo razlicno od nivoja izobraževanja. Posebej problematicno je, da prakticno ni opravljenih raziskav, s katerimi bi primerjali študijske procese in ucne izide v primerjalnih skupinah, in to skozi daljši cas, saj se je možnost širše uporabe UI pojavila šele z brezplacnim programom Chat GPT v letu 2023. V uvodni raziskavi smo želeli predvsem ugotoviti, kako je mogoce cim bolj smiselno in racionalno vkljuciti UI (konkretno brezplacni program ChatGPT) v študijski proces pri predmetu Vodenje in organiziranje medijske produkcije v programu Mediji in novinarstvo na FUDŠ, Ljubljana, pri pripravi konkretnih izdelkov (pisnega gradiva in AV izdelka). Socasno pa smo poskusili dobiti še mnenje študentov o tem, kako je vkljucitev UI v poucevanje predmeta vplivala na njihovo ucno izkušnjo, na zadovoljstvo s predmetom in tudi na ocene, ki so jih pridobili ob zakljucku predmeta. Zato smo se pri ChatGPT osredotocili predvsem na tiste funkcije, ki so kljucne za pridobivanje in obdelovanje podatkov. Ob tem smo se zavedali, da ima ChatGPT dolocene napake in težave, saj gre lahko za napacno izbiro algoritmov ali za pristransko izbrane podatke, ki so lahko tudi nepravilni, jezik je mehanisticen, prevodi pogosto neustrezni, kar so pri delu s ChatGPT ugotovili tudi študenti. Z raziskavo želimo dati skromen prispevek k poznavanju in razumevanju uvajanja ChatGPT v študijski proces, obenem pa koristne predloge uporabiti pri nacrtovanju predmeta v naslednjem študijskem letu in splošno tudi pri dejavnostih fakultete in njene vizije ter strategije uvajanja UI. 1.2 Kaj ChatGPT lahko pocne in cesa ne V anglešcini ChatGPT pomeni "Chat Generative Pre-trained Transformer". Gre za model, ki temelji na tehnologiji Transformer in je bil predhodno narejen za generiranje besedila in ga je mogoce uporabljati za ustvarjanje besedila in odgovarjanje na vprašanja v naravnem jeziku (ChatGPT, 2023). Ena najvecjih vrednosti ChatGPT je njegova sposobnost avtomatskega generiranja besedila, brez cloveškega posredovanja, tako da je besedilo težko lociti od cloveško ustvarjenega besedila. Treba je le postaviti ustrezna vprašanja ali zahteve. V slovenskem jeziku so v prispevku Kaj je Chat GPT in 10 najboljših primerov uporabe (2023) na kratko razloženi osnovni pojmi in delovanje Chat GPT. Klepetalni robot je odlicno orodje, ki ponuja razlicne opise, rešitve in odgovore na zahtevna vprašanja z razlicnih zornih kotov. ChatGPT se odlikuje po tem, da na podlagi svoje zmožnosti napovedovanja ustvarja skoraj cloveško besedilo. Zanj velja naslednje: • razumevanje konteksta: ChatGPT je sposoben razumeti kontekst pogovora, kar mu omogoca ustvarjanje ustreznih odgovorov na pozive, ohranjanje poteka pogovora in sklicevanje na predhodno omenjene informacije; • jezikovno modeliranje: to pomeni, da je usposobljen za napovedovanje naslednje besede v stavku. Zasnovan je tako, da razume razlicne sestavine jezika, vkljucno s slovnico, skladnjo, idiomi in celo kulturnimi referencami; • generativna sposobnost: za razliko od sistemov umetne inteligence, ki temeljijo na pravilih, je ChatGPT generativen, kar pomeni, da lahko ustvari edinstvene odgovore na pozive in ne izbere vnaprej pripravljenega odgovora. Tako lahko sodeluje v odprtih pogovorih in obravnava najrazlicnejše teme; • sposobnost prenosa ucenja: pri tem se znanje, pridobljeno v enem kontekstu, uporabi v novem kontekstu. Ce je bil na primer usposobljen za razlicne podatke iz knjig, spletnih mest in drugih besedil, lahko ChatGPT to široko znanje uporabi drugje; • razumevanje vec jezikov: ChatGPT je dokazal, da je sposoben razumeti in ustvariti besedilo v vec jezikih, zato je uporabno orodje za prevajanje ali vecjezicno komunikacijo; • samopopravljanje: ChatGPT se lahko v vec iteracijah sam popravi in izboljša svoje odzive. Med procesom usposabljanja uporablja povratne zanke za nenehno izboljševanje svojih zmožnosti ustvarjanja in razumevanja jezika; • razširljivost: arhitektura ChatGPT je prilagodljiva in lahko opravlja vedno bolj zapletene in raznolike naloge, ce je na voljo vec racunske moci ali podatkov; • prilagodljivo ucenje: ChatGPT lahko na podlagi pozivov in interakcij prilagodi svoje odzive, da se uskladijo z zahtevanim tonom, bodisi formalnim, neformalnim, humornim ali resnim; • priznavanje omejitev: vredno je omeniti, da ima ChatGPT, ceprav je zmogljiv, tudi omejitve. Ne vkljucuje osebnih izkušenj, custev ali prepricanj. Ne dostopa do osebnih podatkov iz pogovorov in jih ne shranjuje, razen ce so izrecno navedeni za trenutni pogovor, in vcasih lahko zapiše napacne ali nesmiselne informacije. OpenAI je uvedel tudi varnostne ukrepe, ki zagotavljajo, da zavraca škodljive ali neprimerne napotke (Kaj je Chat GPT in 10 najboljših primerov uporabe, 2023, Kaj je Chat GPT in 10 najboljših primerov uporabe v 2023 - Joker.si). Moc ChatGPT je v njegovem velikem in sofisticiranem modelu naravnega jezika ter obsežnih podatkovnih nizih, ki mu omogocajo izjemno dobro ucenje in napovedovanje naslednje besede v stavku. Podatki, na katerih temelji ChatGPT, izvirajo iz razlicnih virov, vkljucno z internetom, Wikipedijo, Googlovimi knjigami, vadnicami programiranja in podatki iz Common Crawl, obsežnega sistema, ki pobira splet in brezplacno ponuja svoje arhive in nize podatkov javnosti. Številne univerze, izobraževalne ustanove in raziskovalci trenutno preucujejo in razmišljajo, kako narediti preglede, izpite in teste, da se preprecita plagiatorstvo in goljufanje (Shir, 2023). Navedenih je nekaj možnosti, ki jih ponuja ChatGPT: • zapiše definicije, pojasnila, ideje itd. • napiše esej na podlagi tematskega navodila s številom besed, vkljucno s citati in referencami ter slogom crkovanja (britanski ali ameriški); • piše uvode, povzetke, zgodbe in pesmi; • pripravi podroben opis in nacrt seminarja skupaj s specificnimi temami in nalogami; • ponudi predloge za povratne informacije o študentskih esejih in nalogah; • pripravi povratne informacije o napisanem besedilu in nacine, kako ga izboljšati; • generira racunalniške kode na podlagi nabora navodil (npr. Python koda, STATA: koda za statisticno programsko opremo za znanost o podatkih); • piše elektronska sporocila za razlicne namene; • napiše povzetke športnih tekem in mnenjske prispevke in predloge za zagovarjanje dolocenega stališca ali argumenta glede na doloceno temo; • prevaja … (Shir Ali, 2023, ChatGPT and Academic Integrity, Information Matters, Vol. 3, No. 2, 2023, ChatGPT and Academic Integrity by Ali Shiri). ChatGPT je lahko podpora pri pripravi navodil in vodenju skupin z razlicnimi sposobnostmi. Mogoce je pripraviti personalizirane izobraževalne programe, ki nudijo povratno informacijo o znanju in ucnih primanjkljajih ter ponudijo dodatne vsebine in razlage. Sistemi UI omogocajo tudi vrednotenje in ocenjevanje znanja ter pripravo navodil za izboljšanje ucnega procesa. Za izobraževanje so koristni tudi programi za prepoznavanje obrazov, saj omogocajo tudi spremljanje pocutja in odzivov posameznih ucencev (npr. zdolgocasenost, nerazumevanje …) in s tem pomagajo ucitelju pri vodenju ucnega procesa. ChatGPT omogoca kriticno vrednotenje, dobimo celoten in strukturiran pogled na vsebino (ni vec vse popredmeteno) in ucenec lahko lažje ponotranji vsebino. Vsak ucenec ima lahko razlicen pogled in dojemanje. Orodja, kot je npr. ChatGPT, omogocajo zelo personaliziran nacin uporabe na razlicnih podrocjih in prinašajo demokratizacijo ucenja, saj veliko ljudi dobiva priložnost, ki je do sedaj ni imelo. Za prihodnost je najbolj pomembno, da sledimo napredku in da smo aktivni pri razumevanju dogajanja. Uporaba UI ni zahtevna in se jo da usvojiti v kratkem casu Grobelnik Marko, 2023). Tudi v clanku (BAIDOO-ANU , OWUSU ANSAH , 2023) je opisanih nekaj pozitivnih možnosti (str. 55), ki jih nudi uporaba ChatGPT, in sicer: • osebno prilagojeno poucevanje, kjer lahko ChatGPT zagotovi stalno pomoc, razlage, pojasnila, prilagojena študentovemu razumevanju snovi; • samodejno ocenjevanje esejev: ChatGPT se lahko usposobi za ocenjevanje študentskih esejev, kar uciteljem omogoca vec casa za drugo delo. Model je sposoben prepoznavati kljucne znacilnosti dobro napisanih esejev in zagotavljati povratne informacije, podobne tistim, ki jih zagotavljajo cloveški ocenjevalci; • prevajanje jezika: ChatGPT je sposoben razumeti pomen stavkov v enem jeziku in ustvariti natancne prevode v drugem jeziku; • interaktivno ucenje: ChatGPT se lahko uporablja za interaktivno ucenje, kjer lahko študenti komunicirajo z virtualnim mentorjem, saj je sposoben razumeti vprašanja študentov in zagotavljati ustrezne in relevantne odgovore; • prilagodljivo ucenje: s ChatGPT se lahko zagotovi prilagajanje ucnih metod glede na napredek in uspešnost študenta. Model je sposoben razumeti študentsko znanje in prilagajati težavnost nalog. Navaja pa tudi pomanjkljivosti (BAIDOO-ANU , OWUSU ANSAH , 2023, str. 56), kot so: • pomanjkanje cloveške interakcije: ChatGPT in drugi generativni modeli niso sposobni zagotoviti enake ravni cloveške interakcije, kot pravi ucitelj ali mentor; • omejeno razumevanje: generativni modeli temeljijo na statisticnih vzorcih v podatkih, na katerih so »izobraženi«, in nimajo pravega razumevanja konceptov in niso sposobni zagotoviti pojasnil, prilagojenih študentskim napacnim predstavam; • neustreznost nekaterih podatkov: generativni modeli so tako dobri kot podatki, na katerih so »izobraženi«, in ce v usposabljanju obstajajo pristranskosti, bo tudi model pristranski; • pomanjkanje kreativnosti: generativni modeli lahko ustvarjajo odgovore le na podlagi vzorcev v podatkih, ki so jih videli med usposabljanjem, kar lahko omeji kreativnost in izvirnost odgovorov; • pomanjkanje kontekstualnega razumevanja: generativni modeli nimajo sposobnosti razumevanja konteksta in situacije, kar lahko privede do neprimernih ali irelevantnih odgovorov; • omejena sposobnost personalizacije poucevanja: ChatGPT in drugi generativni modeli umetne inteligence lahko zagotovijo splošne informacije in pomoc, vendar morda ne bodo sposobni prilagoditi poucevanja posameznim potrebam dolocenega študenta; • zasebnost: obstajajo tudi pomisleki glede zasebnosti in varnosti podatkov pri uporabi ChatGPT in drugih generativnih modelov umetne inteligence v izobraževanju. Na splošno, ceprav lahko generativni modeli umetne inteligence, kot je ChatGPT, mocno prispevajo k izboljšanju poucevanja in ucenja, je pomembno prepoznati njihove omejitve in jih uporabljati v povezavi z drugimi ucnimi metodami, ki poudarjajo cloveško interakcijo in razumevanje. Oblikovalci politik, raziskovalci, izobraževalci in strokovnjaki za tehnologijo naj sodelujejo in zacnejo pogovore o tem, kako bi se ta razvijajoca se orodja umetne inteligence lahko varno in konstruktivno uporabljala za izboljšanje izobraževanja in podporo ucenju študentov (BAIDOO-ANU , OWUSU ANSAH , 2023, str. 59). ChatGPT mnogo cesa ne pocne. Pomanjkljivost je, da ne sprejema slik, grafov ali videoposnetkov, vendar lahko to omejitev ustvarjalno uporabimo pri oblikovanju alternativnih metod in modalnosti preverjanja z uporabo multimedijskih artefaktov, na razpolago pa so tudi sistemi, ki to pocnejo. Poleg tega ChatGPT ne odgovarja na dolocena vprašanja, predvsem se izogiba politicno-mnenjskih in kontroverznih vprašanj (Shir Ali, 2023, ChatGPT and Academic Integrity, Information Matters, Vol. 3, No. 2, 2023, ChatGPT and Academic Integrity by Ali Shiri :: SSRN). Pomanjkljivosti so tudi, da s pomocjo ChatGPT ni mogoce dobiti najnovejših informacij, generira pristranske vsebine, ustvarja dezinformacije, ne omogoca transparentnosti in si vcasih celo izmišlja (halucinira). 1.3 Namen in cilji raziskave Raziskavo smo pripravili in izvedli z željo, da spoznamo, ali in kako je mogoce ChatGPT smiselno vkljuciti v poucevanje pri predmetu Vodenje in organizacija medijske produkcije, v 2. letniku visokošolskega strokovnega programa Mediji in novinarstvo na FUDŠ, Ljubljana. Obenem smo želeli ugotoviti, katere so prednosti in težave, ki se pri tem pojavijo, in jih primerjati z ugotovitvami raziskav iz drugih izobraževalnih sistemov. Z raziskavo smo želeli tudi ugotoviti, kako študenti ocenjujejo vpliv uporabe ChatGPT na zanimivost in kakovost izvedbe predmeta, ucno izkušnjo in ocenjevanje znanja pri predmetu. Posebej nas je zanimalo tudi, kako uporaba ChatGPT vpliva na proces produkcije medijskih izdelkov, ki jih pripravljajo študenti. Ob primerjavi z izkušnjami iz drugih izobraževalnih sistemov smo želeli konkretno opredeliti ukrepe, ki jih je treba uvesti, da se zagotovi kredibilnost izvedbe, ustreznost pridobljenega znanja, vešcin in kompetenc študentov in veljavnost ocen pri predmetu. Glede na to, da smo izvajali študijski proces in raziskavo samo z eno skupino 36 študentov, smo nekatere rezultate te skupine primerjali z rezultati skupine, ki je z enak program, vendar brez ChatGPT, opravila v preteklem študijskem letu. Pri drugih primerjavah pa smo upoštevali, da je bil to edini predmet v letniku, pri katerem so študenti sistematicno uporabili ChatGPT. Obenem so študenti na nekatera splošna vprašanja lahko odgovorili tudi iz dolocenih izkušenj pri uporabi ChatGPT v praksi. 1.4 Raziskovalna vprašanja in hipoteze Postavili smo tri raziskovalna vprašanja in šest hipotez in za vsako raziskovalno vprašanje pripravili anketo. R vprašanje 1: Kako vkljucitev umetne inteligence (ChatGPT) v predavanja in vaje vpliva na ucno izkušnjo študentov pri predmetu Vodenje in organiziranje medijske produkcije? Hipoteza 1: Vkljucitev umetne inteligence (ChatGPT) v predavanja in vaje pomeni vecjo zanimivost in ucinkovitost. Hipoteza 2: Vkljucitev umetne inteligence (ChatGPT) v predavanja in vaje omogoca bolj ucinkovit študij, ker je uporaba personalizirana. R vprašanje 2: Kako se uporaba umetne inteligence (ChatGPT) odraža v ocenah in v zadovoljstvu študentov s predmetom Vodenje in organiziranje medijske produkcije? Hipoteza 3: Motivacija in s tem tudi zadovoljstvo študentov s predmetom se bo povecalo, ce bodo imeli možnost uporabe umetne inteligence (ChatGPT) za pomoc pri predmetu. Hipoteza 4: Zaradi vecje motivacije in zadovoljstva študentov s predmetom se bo povecalo tudi njihovo znanje in predvsem UI kompetence. R vprašanje 3: Kakšen je vpliv umetne inteligence (ChatGPT) na uspešnost študentov pri ustvarjanju gradiv: strokovnega prirocnika in kratkega filma? Hipoteza 5: Študenti, ki uporabljajo ChatGPT pri ustvarjanju strokovnega prirocnika, bodo dosegli v krajšem casu boljše rezultate v primerjavi s tistimi, ki tega orodja ne uporabljajo. Hipoteza 6: Študenti, ki uporabljajo ChatGPT pri ustvarjanju AV izdelka, bodo pripravili bolj kreativen izdelek, kot bi ga brez uporabe ChatGPT. 2 PREGLED STANJA IN RAZISKAV O UPORABI UMETNE INTELIGENCE V IZOBRAŽEVANJU UNESCO se sistematicno ukvarja z UI od leta 2019, ko je bila na Kitajskem prva mednarodna konferenca o uporabi UI z naslovom: Planning Education in the AI Era. UNESCO je organizacija, ki skrbi za izobraževanje predvsem v manj razvitem svetu in se zaveda, da lahko UI tem državam veliko pomaga, ce pa se jim dostop ne omogoci, se zaostanek lahko še bistveno poveca. Ob zakljucku konference je direktor UNESCA pozval, naj se ustanovi platformo AI for Education, ki bo delovala kot osrednja odprtokodna platforma za spodbujanje, razvoj, izobraževanje in ki bo dostopna vsem. Predlaganih je bilo tudi vec smernic, kako naj poteka razvoj, da naj se sprejmejo konsenz in smernice o uporabi UI v izobraževanju in še veliko lepih misli (International conference on AI ..., 2019, str. 9). International conference on Artificial intelligence and Education, Planning education in the AI Era: Lead the leap: final report - UNESCO Digital Library) Leta 2022 je UNESCO organiziral mednarodni forum na temo UI v izobraževanju (str. 9). Kot povzetek srecanja so zapisali, da v svetu vlada precejšnje navdušenje nad uporabo UI in države že vkljucujejo UI v svoje programe in strategije. Obenem pa se pojavljajo tudi vprašanja, kako bo UI vplivala na razvoj in preobrazbo družbe in izobraževalnih sistemov, kjer bi moral ostati kljucen pomen uciteljev in cloveške interakcije. V družbah, kjer imajo težave z ucitelji, se navdušujejo nad UI, ker ocenjujejo, da naj bi v doloceni meri nadomestila vlogo uciteljev, ki jih povsod primanjkuje. Umetna inteligenca naj bi bilo varno in ucinkovito orodje za digitalno preobrazbo izobraževanja, bo pa zelo vplivala tudi na neenakost, pristranskost, poslovnost ipd., pri cemer bo treba upoštevati tudi clovekove pravice ter eticne in regulativne izzive (str. 2). International forum on AI and education: steering AI to empower teachers and transform teaching, 5-6 December 2022; analytical report - UNESCO Digital Library Na spletni strani Artificial intelligence in education | UNESCO je v gradivu z naslovom Artificial intelligence in education zapisano: Umetna inteligenca (UI) ima potencial reševanja nekaterih najvecjih izzivov v izobraževanju danes, inoviranja poucevanja in ucnih praks ter pospeševanja napredka proti ciljem trajnostnega razvoja. Vendar pa hitri tehnološki razvoji neizogibno prinašajo veckratna tveganja in izzive, ki so doslej presegli razprave o politiki in regulativne okvire. UNESCO si prizadeva podpreti države clanice pri izkorišcanju potenciala tehnologij umetne inteligence za doseganje Agende izobraževanja 2030, obenem pa zagotoviti, da je njena uporaba v izobraževalnih kontekstih usmerjena z osnovnimi naceli vkljucevanja in enakosti in da ne povecuje tehnoloških razkorakov znotraj držav in med njimi. UNESCO je opozoril, da se uporaba ChatGPT v šolah uveljavlja prehitro, brez zadostnih preverjanj, pravil ali predpisov. Izobraževalni sektor je v veliki meri nepripravljen na eticno in pedagoško integracijo teh hitro razvijajocih se orodij. Globalna raziskava UNESCA med vec kot 450 šolami in univerzami je pokazala, da jih ima manj kot 10 odstotkov institucionalne politike in/ali formalna navodila glede uporabe aplikacij generativne AI, predvsem ker ni ustreznih nacionalnih predpisov. V publikaciji so objavljena tudi navodila za regulacijo umetne inteligence v izobraževanju (str. 8), ki jih je UNESCO objavil 7. septembra 2023. V njih se priporoca, da naj bo starost ucencev najmanj 13 let, preden se uporablja UI. UNESCO opozarja vlade, da se sistemi generativne UI hitro razvijajo in da morajo urediti uporabo v šolah tako, da bo osredotocena na ljudi in da bo zagotovljena eticna uporaba. Opozarja tudi na problem varstva podatkov in zasebnosti in nujnost izobraževanja uciteljev. Posebno težavo predstavlja dejstvo, da so trenutni modeli ChatGPT izdelani na podatkih spletnih uporabnikov, ki odražajo vrednote in prevladujoce družbene norme globalnega severa. Artificial intelligence and the Futures of Learning, 2023, Artificial intelligence and the Futures of Learning | UNESCO UNESCO je konec leta 2023 izdal publikacijo Education in the age of artificial intelligence (okt., dec. 2023), v kateri opozarja na morebitne negativne ucinke UI v izobraževanju, v kolikor to ne bo dostopno vsem ucencem. Z vsako novo tehnologijo se veca digitalna revšcina. Obenem se z UI lahko širi dezinformacije in sovražni govor, spletni viri pa ne upoštevajo 95 odstotkov živecih cloveških jezikov. Generativna UI, s sposobnostjo posnemanja cloveških zmožnosti za ustvarjanje besedila, slik, videoposnetkov, glasbe in programske kode, nas celo sili, da znova opredelimo edinstvenost cloveške inteligence, s pomembnimi posledicami za to, kako in zakaj se ucimo. V publikaciji so tudi zapisali, da mora biti uvajanje UI v izobraževanje predmet nadzora in neodvisnih ocen, saj mora šolstvo zagotoviti svoje poslanstvo razvijanja kriticnega mišljenja in oblikovanja državljanov prihodnosti. Zato je treba šole zašcititi pred škodo, ki bi jo umetna inteligenca lahko povzrocila (Education in the age, 2023, str. 6). Kljucna misel Bena Williamsona, avtorja uvodnega prispevka publikacije, je: Uporaba umetne inteligence v izobraževanju mora biti podvržena nadzoru in neodvisnim ocenam. Šele takrat bodo šole lahko ohranile svojo misijo razvijanja kriticnega razmišljanja in oblikovanja državljanov prihodnosti (Education in the Age, 2023, str. 6). Education in the age of artificial intelligence (okt. dec.2023), Education in the age of artificial intelligence | The UNESCO Courier Avtor (Chung Kwan Lo, 2023) je preucil 50 clankov in ugotavljal, kakšen je vpliv ChatGPT na izobraževanje. Ugotovil je vrsto koristi, obenem pa tudi kriticno obravnaval težave, kot sta generiranje napacnih ali lažnih informacij in grožnja akademski integriteti. Izobraževalnim ustanovam predlaga, da takoj ukrepajo in posodobijo navodila za akademsko integriteto in preprecevanje plagiatorstva. Obenem meni, da se mora ucitelje in študente informirati in usposobiti za uporabo ChatGPT. Pri uvajanju umetne inteligence v izobraževanje se izpostavlja velik pomen uciteljev. Gre za ucitelje, ki bodo poucevali predmet ali podrocje UI, in tiste, ki bodo UI uporabljali pri poucevanju pri svojih predmetih. Posebej so opozorili, da bodo morali ucitelji poznati podrocje generativne umetne inteligence, saj gre za vrsto orodij, ki jih bodo študenti uporabljali pri pouku in pripravi domacih nalog. Ucitelj, ki želi UI uspešno uporabiti v pedagoškem procesu, mora: • biti ustrezno motiviran in angažiran; • imeti potrebna znanja o metodah dela, tehnologijah in nacinih preverjanja znanja, da lahko pripravi dober izvedbeni nacrt; • izbrati vsebine, s katerimi se dosega vse kognitivne nivoje, ter ustrezna znanja, vešcine in kompetence, potrebne za življenje in poklicno delo, ter razvija širok nabor kompetenc na podrocju umetne inteligence. Zato so potrebni dobro izobraževanje in usposabljanje uciteljev, smernice in tehnicna podpora, s cimer se omogoci uciteljem razvoj znanja, vešcin in stališc o umetni inteligenci ter ucinkovita uporaba orodij za poucevanje. Obenem morajo izobraževalne ustanove nadgraditi svojo infrastrukturo in digitalno opremo, da izboljšajo ucinkovito digitalno zmogljivost in razvoj. Pomembne spletne tehnologije, kot so npr. Metaverse, blockchain, oblak in velike podatkovne baze, poganja umetna inteligenca, zato morajo ucitelji stalno posodabljati svoja znanja tudi za smiselno in eticno uporabo sodobnih tehnologij (Tsz Kit Ng in drugi, 2023, str. 152, 153). Treba bo uvesti tudi merila za UI kompetence. Na forumu UNESCA (International forum on AI and education, 2023, str. 20) je bil podan predlog, da bi ucitelje razvrstili v tri skupine. V prvi skupini bi bili ucitelji z osnovnim poznavanjem in razumevanjem UI, brez nujnega znanja kodiranja, vendar pa bi morali poznati etiko umetne inteligence. V drugi skupini bi bili ucitelji, ki uporabljajo UI pri svojem poucevanju in morajo poznati ucinkovita orodja. V tretji skupini pa bi bili ucitelji, ki so sposobni sodelovati pri razvoju programov in virov UI in obvladajo preprosto kodiranje, ED Tech in delo z velikimi podatkovnimi bazami. International forum on AI and education: steering AI to empower teachers and transform teaching, 5-6 December 2022; analytical report - UNESCO Digital Library O uporabi ChatGPT so v kitajskem visokošolskem izobraževanju, ki je na tem podrocju med vodilnimi, razlicna mnenja. Konzervativni tabori se bojijo, da študenti uporabljajo ChatGPT za akademsko goljufanje, izpostavljajo pa tudi problem avtorskih pravic. Nekateri kitajski izobraževalci menijo, da bi morale biti tehnologije, ki jih poganja umetna inteligenca, vkljucene v akademsko ucenje, saj lahko orodja za pisanje, ki jih omogoca umetna inteligenca, pomagajo izboljšati kakovost akademskih izdelkov. Vecina se zaveda, da množicna prepoved uporabe programske opreme, ki temelji na umetni inteligenci, ni mogoca in zato menijo, da je treba uporabo urediti s predpisi. Predvsem bi morali ucitelji študente voditi pri preverjanju podatkov, ki jih zagotavlja umetna inteligenca, ter obenem zahtevati, da bodo v naloge dodajali ustrezne vire, citate in reference. Na ta nacin bi morali doseci, da bi študenti s pomocjo UI pripravili bolj kakovostne izdelke kot do sedaj (Jason Hung, Jackson Chen, 2023). Podobno velja tudi v ZDA. Številni pozivajo k prepovedi uporabe ChatGPT v šolah, medtem ko drugi razvijajo programske opreme za odkrivanje besedil, ustvarjenih s pomocjo umetne inteligence (glej https://writer.com/ai-content-detector/ in https://huggingface.co/roberta-base-openai-detector). Ponujajo tudi nasvete, ki jih ucitelji lahko uporabijo, da študentom preprecijo uporabo ChatGPT pri pisanju esejev in drugih šolskih nalog. Na primer, Elsen-Rooney (2023) poroca, da je newyorški izobraževalni oddelek (NYC) blokiral ChatGPT na šolskih napravah in omrežjih, tako da študenti in ucitelji ne morejo vec dostopati do ChatGPT. Ceprav lahko te razlicne strategije zacasno delujejo, ne bodo zdržale napredka ob še bolj sofisticiranih generativnih UI, kot je GPT-5, ki se pricakuje v bližnji prihodnosti. Namesto da išcemo ukrepe proti uvajanju UI, je bolje, da jo vkljucimo v naše trenutne izobraževalne prakse. Ker Microsoft (Artificial Intelligence research at Microsoft, 2023) poskuša holisticno vkljuciti ChatGPT v svoje izdelke (Rudolph et al., 2023), bo ChatGPT kmalu postal obicajen in morda bo takrat že prepozno za izobraževalne ustanove, da ponovno pretehtajo svoje politike in prakse ter vodijo in podpirajo svoje študente pri varni in konstruktivni uporabi ChatGPT. Orodja umetne inteligence je treba vkljuciti v programe izobraževanja uciteljev, da pripravimo ucitelje za ucinkovito uporabo orodja umetne inteligence. V kolikor tega ne bodo storili vsi, bodo ta orodja povecala obstojeci digitalni razkorak in neuporabniki bodo zelo hitro nekonkurencni. Zelo pomembno je ocenjevanje študentov, kjer bo morda treba spremeniti trenutne nacine ocenjevanja v bolj inovativne ocene, kjer je lahko UI uciteljem v veliko pomoc (BAIDOO-ANU , OWUSU ANSAH , 2023, str. 59). Z vzponom generativnih orodij za umetno inteligenco, kot so ChatGPT, Perplexity.AI in Google Bard in drugih, je razprava o akademski integriteti in integriteti informacij postala še pomembnejša kot kadarkoli prej. Uveljavlja se t. i. »hybrid human-AI writing«. Mnoge akademske in visokošolske ustanove po vsem svetu aktivno spremljajo trende razvoja umetne inteligence z ocenjevanjem in prilagajanjem svojih politik in smernic v zvezi z vpisom in krediti, integriteto akademskega in raziskovalnega dela, kodeksom akademskega vedenja študentov, protokoli etike pri raziskavah ter intelektualno lastnino in avtorskim pravom. Al Shiri, 2023, Information Integrity, Academic Integrity, and Generative AI, Information Integrity, Academic Integrity, and Generative AI - Information Matters Zelo zanimivo študijo so pripravili Catherine A. Gao in sodelavci, in sicer so ChatGPT narocili, naj pripravi 50 znanstvenih povzetkov iz 5 revij z visokim faktorjem vpliva. Na voljo so dali naslove in revije. Študija je ugotovila, da lahko ChatGPT ustvari prepricljive znanstvene povzetke, ki jih ni enostavno lociti od klasicno pripravljenih. Zato revije in recenzenti proucujejo možnosti, kako lociti prispevke, predvsem pa se pripravlja kriterije, katere clanke se lahko prizna glede na uporabo umetne inteligence. Z razvojem umetne inteligence bo treba kriterije in zahteve stalno nadgrajevati (Gao, C. A. and other). Revija Nature je npr. razvila nacela, ki izrecno omenjajo uporabo ChatGPT na naslednji nacin: »Veliki jezikovni modeli (LLM), kot je ChatGPT, trenutno ne izpolnjujejo naših kriterijev za avtorstvo.« Poleg tega poudarja, da morajo avtorji jasno navesti, kako so uporabili to orodje v svojem razdelku o metodologiji. Akademska integriteta pomeni zavezanost šestim temeljnim vrednotam: poštenosti, zaupanju, pravicnosti, spoštovanju, odgovornosti in pogumu s strani raziskovalcev, izobraževalcev, študentov, raziskovalcev, ucecih se in administratorjev, da obvešcajo in izboljšujejo eticno odlocanje znotraj znanstvenih in akademskih skupnosti (ICAI, 2021). Shneidermanova nova, miselno spodbudna knjiga o na cloveka osredotoceni umetni inteligenci (2022) jasno izraža niz kljucnih nacel, ki lahko vodijo razvoj prihodnjih odgovornih sistemov, omogocenih s pomocjo umetne inteligence. Poudarja, da na »cloveka osredotocena umetna inteligenca kaže, kako ustvariti uspešne tehnologije, ki povecujejo, krepijo, pooblašcajo in izboljšujejo cloveško uspešnost«. Še posebej poudarja kljucna nacela varnosti, zaupanja vrednosti in zanesljivosti kot izjemno pomembna za razvoj vseh sistemov, omogocenih s pomocjo umetne inteligence, ki želijo biti osredotoceni na cloveka. Ta kljucna nacela lahko tudi usmerjajo razvoj teoreticnih in tehnoloških okvirov, ki podpirajo informacijsko integriteto in akademsko integriteto (Shneiderman, B., 2022). Evropska unija (EU) in Kanada sta prepoznani kot vodilni na podrocju upravljanja in etike umetne inteligence ter podatkov. Predlog za zakonodajo o umetni inteligenci v EU, imenovan AI Act, bo postavil omejitve in pogoje za uporabo sistemov umetne inteligence na podlagi klasifikacije tveganja ter omejil vrste izdelkov in storitev umetne inteligence, ki jih je mogoce razvijati in prodajati v EU. To bo verjetno vplivalo na razvoj in prakse upravljanja umetne inteligence v drugih državah (Gillespie, N. and other, str. 70). Nekatere ustanove želijo omejiti uporabo umetne inteligence, medtem ko nekatere univerze v Kanadi spodbujajo pedagoge in inštruktorje, da se vkljucujejo v dialog s študenti in odkrito razpravljajo o orodju ter njegovih omejitvah, pa tudi o tem, kako prepreciti plagiat in kršitve akademske integritete pri uporabi orodij, omogocenih s pomocjo umetne inteligence. Strokovnjakinja za akademsko integriteto, Sarah Elaine Eaton, trdi, da namesto, da bi preprecevali uporabo orodij, kot je ChatGPT, moramo kriticno ovrednotiti, kako izvajamo uporabo in ocenjevanje. Ta pristop zahteva odprt pogovor s študenti o njihovem ucenju ter o tem, kako jim lahko ta orodja pomagajo ali jih ovirajo pri študiju. Klasicne metode, kot so izpiti na daljavo, pisanje domacih nalog in spletni izpiti, se ponovno vrednotijo in nadomešcajo z netekstovnimi izdelki, z razvojem vešcin in z multimodalnimi preizkusi, izpiti in nalogami v razredu. Multimodalni preizkusi se nanašajo na preizkuse in predstavitve, ki vkljucujejo vec razlicnih modalnosti ali nacinov izražanja in komunikacije. Multimodalni preizkusi združujejo vec oblik izražanja, na primer besedilo, slike, zvok, video in drugo. Ti preizkusi so zasnovani tako, da študentom omogocajo uporabo razlicnih vešcin in izraznih sredstev ter spodbujajo raznolikost pri izražanju znanja. Primeri so: • ustvarjanje video predstavitve, kjer študent združi govorno predstavitev s slikami, grafiko ali video posnetki; • oblikovanje plakata, kjer študent uporabi kombinacijo besedila, slik in grafike, da predstavi svoje razumevanje dolocenega koncepta ali teme; • priprava in predstavitev podkasta na doloceno temo. Shir Ali, 2023, Information Integrity, Academic Integrity, and Generative AI, Information Integrity, Academic Integrity, and Generative AI - Information Matters Su in Zhong priporocata pri ucencih cim vec problemskega pouka pri skupinskem projektnem delu, s cimer izboljšamo vešcine kriticnega mišljenja, vešcine reševanja problemov in razvoj socialnih kompetenc (Zhong & Su, 2022). Precej teh predlogov je mogoce uporabiti tudi na višjih ravneh izobraževanja. Zhong, Y., & Su, J. (2022). Artifical Intelligence (AI) in early childhood education: Surriculum design and future directions. Computers and Education: artifical Intelilgence. Artificial Intelligence (AI) Literacy in Early Childhood Education: The Challenges and Opportunities - ScienceDirect. Pri uvajanju UI in razvoju UI kompetenc v izobraževalnem sistemu je pomembno vprašanje, kako to vkljuciti v obstojeci sistem, v katerem smo razvijali informacijsko in medijsko pismenost ter digitalne kompetence. Ob tem je treba zagotoviti informacijsko in akademsko integriteto, inovativnost, in kar je zelo pomembno, eticno in družbeno odgovornost. Nastajajoca konvergenca in integracija strojnega in cloveškega uma zahteva celovit pristop do podatkov, informacij in algoritmov ter družbenih, kulturnih, pravnih in eticnih vidikov in vprašanj. Al Shiri, 2023, Information Integrity, Academic Integrity, and Generative AI, Information Integrity, Academic Integrity, and Generative AI - Information Matters Zaupanje je v tesni povezavi z uvajanjem novih tehnologij. Ljudje na splošno bolj zaupajo umetni inteligenci in se nanjo raje zanašajo, kot pa da delijo informacije z njo. Zaupanje in stališca do umetne inteligence se razlikujejo med državami: zahodne države, skupaj z Japonsko, Južno Korejo in Izraelom, obicajno kažejo nižje zaupanje in manj pozitivna stališca kot ljudje v nastajajocih gospodarstvih, kjer vidijo uporabo UI kot možnost za hitrejši razvoj. Gillespie je z raziskavo med 17.000 ljudmi iz 17 držav ugotovil, da ChatGPT zaupa tretjina ljudi in ne zaupa približno tretjina ljudi. Preostala tretjina pa je nekje vmes. Mlajše generacije in bolj izobraženi kažejo vecje nagnjenje in pozitiven odnos do ChatGPT ter bolj razumejo njegovo delovanje. Ugotovili so, da 32 % zaupa ChatGPT, 12 % ne zaupa, vecina pa je nekje vmes. Vecina sicer meni, da jim ChatGPT da jasne informacije, drugi pa dvomijo v njegovo tocnost. Gillespie, N., Lockey, S., Curtis, C., Pool, J., & Akbari, A. (2023). Trust in Artificial Intelligence: A Global Study. The University of Queensland and KPMG Australia. doi:10.14264/00d3c94, Trust in Artificial Intelligence: A global study (kpmg.com) Raziskovalni institut Capgemini pa je ugotovil, da UI zaupa prek 70 % ljudi, posebej ce gre za iskanje podatkov, racunalniške igre ali klepetalnike. Ti podatki se bodo verjetno hitro spreminjali glede na razvoj UI aplikacij in izkušnje uporabnikov z njimi. Raziskava med poslovneži je pokazala, da 70 % izvršnih menedžerjev verjame, da bo generativna umetna inteligenca omogocila organizacijam napredek, kar 96 % pa jih priznava, da se o tem pogovarjajo na sestankih upravnih odborov. Franck Greverie, glavni direktor portfelja in clan izvršnega odbora skupine Capgemini, meni naslednje: »Generativna umetna inteligenca je preoblikovalna sila inovacij v organizacijah in lahko omogoci številne koristi tako za podjetja kot za zaposlene. Pomembno pa je, da pri širjenju tehnologije in pripravi ter izvajanju potrebnih smernic ostaneta k cloveku osredotocen pristop ter trajnostno poslovanje.« Capgemini, 2023, 74% of executives believe the benefits of generative AI will outweigh the associated concerns. 07_06_Capgemini-Press-Release_Industry_Generative-AI.pdf Opozorila so tudi o tem, da je pomembno vedeti, kaj pocne sistem s podatki, ki jih vnašamo v sistem. Treba se je zavedati, da sistem iz naših vprašanj lahko sklepa na naša stališca in druge parametre, kar se lahko tudi zlorablja. Zato je vedno dolocena skrb, da lastniki teh programov ljudem na dolocen nacin odrekajo neodvisno razmišljanje in samostojno odlocanje (Gartner S.& Krašna M., str. 231). Pomembna slovenska strokovnjakinja za avtorsko pravo in intelektualno lastnino Maja Bogataj Jancic in vodja mednarodne skupine Global Partnership for Artifical Intelligence je v intervjuju (DELO, Sobotna priloga, 2. 12. 2023) omenila nekaj dilem in težav pri regulaciji razvoja umetne inteligence. Kljucno vprašanje je, ali bodo podatki iz UI aplikacij dostopni vsem ali bodo nekatere aplikacije dostopne samo nekaterim. Tu gre predvsem za denar in avtorske pravice, saj morajo podatkovne baze vsebovati kakovostne in obsežne baze podatkov, ce naj nudijo kakovostne in kredibilne izdelke. Zelo pomembno podrocje je varstvo osebnih podatkov, saj baze vsebujejo tudi ogromne kolicine osebnih podatkov, za katere ni popolnoma jasno, kakšna naj bodo pravila (Bogataj Jancic Maja, 2023). Na Univerzi v Ljubljani deluje Šola za generativno AI in pravo, kjer se bodo na predavanjih in okroglih mizah osredotocili na obravnavo pravnih izzivov s podrocja kazenskega prava, varstva clovekovih pravic, osebnih podatkov in avtorskih pravic. ODIPI | Šola »Generativna AI in pravo« Svet EU in Evropski parlament sta v petek, 8. 12. 2023, dosegla okvirni dogovor o aktu o umetni inteligenci, ki vsebuje pravila za njeno uporabo v Uniji. Gre za prvo tovrstno zakonodajo v svetu, njen namen pa je zagotoviti varnost sistemov umetne inteligence ter spoštovanje temeljnih pravic in vrednot, obenem pa spodbujati vlaganje in inovacije na tem podrocju. Dogovor predvideva, da morajo biti temeljni modeli, kot sta jezikovni model ChatGPT in model za splošne namene GPAI, v skladu z obvezo o preglednosti, preden pridejo na trg. To vkljucuje pripravo tehnicne dokumentacije in uskladitev z evropsko zakonodajo o avtorskih pravicah in širjenju podrobnih povzetkov o vsebini, ki se uporablja za izobraževanje. Oblasti lahko uporabljajo biometricni nadzor v realnem casu v javnih prostorih samo v primerih žrtev dolocenih kaznivih dejanj, preprecevanja dejanskih, trenutnih ali predvidljivih groženj, kot so teroristicni napadi in iskanje osumljencev za najhujša kazniva dejanja. Dogovor prepoveduje kognitivno vedenjsko manipulacijo, zbiranje fotografij obrazov z interneta ali s posnetkov nadzornih kamer, sistem družbenega ocenjevanja in biometricne kategorizacije z namenom ugotavljanja politicnih, verskih in drugih prepricanj, spolne usmerjenosti in rase, izhaja iz sporocil Bruslja in porocanja tujih tiskovnih agencij. O zakonodaji, ki jo je Evropska komisija predlagala leta 2021, bosta morala sedaj za uradno potrditev odlocati tako Evropski parlament kot Svet EU. Akt EU o UI: prva zakonodaja o umetni inteligenci | Novice | Evropski parlament (europa.eu) 3 RAZISKAVA 3.1 Raziskovalna metodologija Uporabili smo kvalitativno raziskovalno metodo, pri kateri smo podatke dobili s pregledom in analizo virov, anketo med študenti in pogovori s študenti in strokovnjaki o rezultatih raziskave. Uporabili smo tudi prirocnik Osnove raziskovalnega dela v multimedijski produkciji (Zakrajšek, 2021). Kot predpripravo na raziskavo smo morali ustrezno pripraviti izvedbeni program predmeta Vodenje in organiziranje medijske produkcije in nacin poucevanja, glede na predloge in rešitve, ki smo jih dobili pri pregledu in analizi literature in virov ter pogovorih s strokovnjaki in študenti. V raziskavi je sodelovalo 29 študentk in 7 študentov 2. letnika, skupaj 36 oseb, ki so izpolnili anketo in sodelovali pri predstavitvi izdelkov in pogovoru o rezultatih ankete. 3.1.1 Priprava na raziskavo in nacin dela s študenti V okviru predmeta Vodenje in organiziranje medijske produkcije, ki obsega 8 KT s 40 urami predavanj in 60 urami vaj, poteka pa dva meseca, dva do trikrat tedensko, smo na zacetku izvedli kratko, a sistematicno izobraževanje študentov o uporabi brezplacnega programa ChatGPT, pri cemer je bil poudarek na pripravi tekstov v povezavi z brainstormingom, o predlaganih rešitvah: študenti so pripravljali dolocene tekste ali podatke in ideje o razlicnih temah, povezanih s študijskim procesom, pa tudi o problematiki in rešitvah z dela in zasebnega življenja. Precej so uporabljali ChatGPT na kombiniran nacin, ko so najprej poskušali priti do rezultatov na klasicen nacin – iz glave in nato s pomocjo raznih virov, pridobljenih v knjižnici, v glavnem pa prek Googla in s pomocjo UI. S spoznavanjem koristnosti ChatGPT pa so ga vedno pogosteje že na zacetku uporabljali za nacrtovanje in reševanje nalog. O nekaterih rešitvah in predlogih gradiv smo razpravljali skupaj, o nekaterih pa po projektnih skupinah in individualno pri pripravi dolocenih gradiv. Uporabili smo brezplacno verzijo ChatGPT, kjer ni mogoce dobiti najnovejših spletnih virov, pac pa ponudi klasicne vire. Zato so študenti primorani k iskanju virov po spletu in knjižnicah. Ko bo študentom splošno dostopen program, ki bo ponudil tudi najnovejše vire, bo tu nastala dolocena zadrega v metodi poucevanja. Za razumevanje rezultatov raziskave je pomembno omeniti, da študentov nismo sistematicno seznanili z možnostmi uporabe ChatGPT za kreativne namene, kjer ponuja številne možnosti s pomocjo tehnik kreativnosti. Študenti so s pomocjo UI opravili precej vaj, pripravili pa tudi tri projekte: • program za izboljšanje organizacije svojega življenja je pripravil vsak študent sam; • strokovni prirocnik s podrocja vodenja in organizacije medijske produkcije na izbranem podrocju, glede na interes študentov, so pripravili študenti sami ali pa po dva ali trije skupaj, glede na željo študentov; • 1,5-minutni film, posnet v enem kadru na doloceno temo, so pripravili študenti v skupinah po 5 študentov, ki so tako spoznavali tudi nacin projektnega dela v skupinah. 1. Spodbujanje kolesarjenja med ljudmi 2. Vzbujanje strahu med ljudmi podnevi 3. Prepreciti vožnje z e-skiroji 3.1.1.1 Program za izboljšanje organizacije svojega življenja Kot individualni projekt je vsak študent pripravil Projekt in program za izboljšanje organizacije svojega življenja. Z anketo in razgovorom s študenti smo ugotovili, da vecina (vec kot 80 %) meni, da njihovo življenje ni dobro organizirano, okrog 10 % pa jih je stanje ocenilo kot precej slabo. V skladu s pravilom, da kdor želi organizirati življenje in delo drugih (to bo namrec eden iz sklopa kompetenc teh študentov, ko bodo diplomirali), mora najprej dobro organizirati svoje življenje. Vsak študent je opravil analizo organiziranosti svojega življenja in nato z razmišljanjem, primerjavami in tudi z vprašanji ChatGPT pripravil cilje novo organiziranega življenja in poti do njih. Nastala je enostavna projektna dokumentacija z operativnimi, casovno opredeljenimi cilji. Najvec ukrepov je bilo namenjenih razbremenitvi z nepotrebnimi dejavnostmi, rednim ukvarjanjem s športom, vec spanja, ureditvijo prehrane ipd. Kot mentor sem tedensko spremljal nastajanje in zacetek izvedbe programa. Vec študentov je že pricelo tudi z uresnicevanjem projekta, z redno vadbo v fitnesih, z vsakodnevno hojo in spremljanjem aktivnosti, družini dveh študentk pa sta vzeli iz zavetišca kužka, ki jim je v veliko veselje. Izvedba projekta se bo nadaljevala in rezultate bomo ocenili v zacetku naslednjega študijskega leta. 3.1.1.2 Strokovni prirocnik s podrocja vodenja in organizacije medijske produkcije na izbranem podrocju V strokovnem prirocniku so morali študenti predstaviti ustanovitev, vodenje in organizacijo podjetja na podrocju, s katerim se ukvarjajo ali jih zanima. Za uvodno informacijo so morali študenti na klasicen nacin pregledati (prek spleta), ali že obstajajo vsaj tri podobna gradiva v slovenskem in tujem jeziku, in pogledati gradiva o organizacijah na izbranem podrocju. Na osnovi izhodišc je ChatGPT pripravil predlog za naslov in izhodišca ter kazalo za gradivo, ki smo ga s študenti pregledali, nakar sem predlog potrdil ali pa so morali opraviti dolocene popravke in dopolnitve. V tej fazi je bil velik poudarek na postavljanju vprašanj ChatGPT (kaj, kje, zakaj, koliko, kam, s kom …) in iskanju ter vrednotenju odgovorov po principu raziskovalne metodologije. Potem so ob upoštevanju primerjave strukture podobnih gradiv in poteka predavanj pri predmetu pripravili predlog usklajenih izhodišc in kazalo prirocnika. Moja zahteva je bila, da je struktura gradiva usklajena s snovjo predavanj, tako da so lahko po vsakem predavanju in vajah gradivo ustrezno dopolnili, z obveznimi oddanimi vajami po vsakem srecanju pa preverili, ali snov poznajo in razumejo. Ucitelj se mora zavedati, da vecina študentov nima ustreznega znanja in izkušenj, zato sta mentorsko delo in spodbujanje izobraževanja na izbranem podrocju zelo pomembna. Osnutke gradiv sem pregledal in dal dolocene pripombe, obenem pa tudi predloge ali zahteve, kaj naj preucijo in dopolnijo s pomocjo virov in umetne inteligence. Vse dileme in vprašanja, ki so se pojavila, so reševali s pomocjo ChatGPT in strokovnih ter znanstvenih virov, pridobljenih prek spleta ali iz knjižnice. ChatGPT so uporabili tudi za osnovno lektoriranje teksta in pripravo tekstov v angleškem jeziku. Študenti so dobili tudi nalogo, da v svoje gradivo vkljucijo intervjuje s strokovnjaki iz treh organizacij s podrocja, na katerem pripravljajo gradiva. Tako so lahko spoznali organizacije in podjetja s podrocja, ki jih zanima, in konkretne strokovnjake ter informacije, obenem pa so tudi preverjali dolocene trditve in rešitve, ki jih je ponujala umetna inteligenca. Na ta nacin so posamezna poglavja s pomocjo UI, strokovnjakov iz podjetij, pregleda raznih virov in ob moji pomoci (vsaj 4-kratnem preverjanju in popravljanju gradiv) poglabljali in razširjali posamezna poglavja in pripravili gradivo, ki so ga dali v branje vsaj trem bralcem, ki niso specialisti za stroko, so pa sposobni oceniti razumljivost in jezikovno ustreznost teksta. Gradivo so nato študenti še oblikovali in ga po moji koncni potrditvi, kot strokovno monografijo, tudi zapisali v COBISS in objavili v elektronski obliki (REVIS) ReVIS - Prva stran (openscience.si) in ce je kdo želel, tudi v tiskani verziji. V skupini 36 študentov smo pripravili 17 prirocnikov, od katerih je bilo 16 primernih za objavo in vpis v COBISS. Gradiva pomenijo dolocen prispevek stroki, za vecino študentov prvi vpis v COBISS in dobro izhodišce za zacetek profesionalnega ukvarjanja z medijsko produkcijo. 3.1.1.3 Priprava AV izdelka: 1,5-minutni film, posnet v enem kadru na doloceno temo Kot skupni projekt so študenti nacrtovali in pripravili 1,5-minutni film (AV izdelek) v enem kadru, pri cemer je bila naknadno mogoca samo zvocna obdelava. Možne teme smo izbrali tako, da je vsak študent napisal svoj predlog teme oz. delovni naslov filma, nakar smo izžrebali tri teme oz. naslove, od katerih je skupina izbrala enega, in posneti film, s katerim je bilo treba doseci namen in cilje. Izžrebane so bile tri teme: Vecina skupin je izbrala temo 2. V vsaki skupini je bilo 5 študentov, od katerih je vsaj eden solidno obvladal video, eden avdio, eden pisanje tekstov in eden graficno oblikovanje. Zato smo med študenti izvedli anketo, katero podrocje jih najbolj zanima oz. ga poznajo, nakar smo skupine dolocili z žrebom. Na ta nacin so nastale nakljucno izbrane projektne skupine. Potem smo skozi študijski proces izpeljali formiranje projektne skupine in pripravo ter izvedbo projekta. Skupina je uporabljala ChatGPT v vseh fazah projekta, od iskanja naslovov tem, priprave sinopsisa, scenarija in snemalne knjige, do nacrtovanja izvedbe in pri izvedbi sami. Poseben poudarek pri tem projektu je bil na oceni vplivov na ljudi in okolje ter analizi tveganj. Pogoj za pozitivno ocenjen projekt je bila tudi objava izdelka na YT in vsaj 100 ogledov ter pozitivna ocena izdelka na zakljucni predstavitvi, kjer so študenti, po dolocenih kriterijih, opravili tudi ocenjevanje izdelkov in pripravili predloge za izboljšanje. Vsaka skupina je pripravila tudi predstavitveni plakat. Študenti so pripravili osem filmov in osem plakatov. Vsi filmi so bili objavljeni na YT in dosegli vsaj 100 ogledov, najbolj gledan prek 500. Plakati so bili razstavljeni v predavalnici šole. Za vecino študentov je bil to prvi javno objavljen izdelek, nekateri od njih so pokazali tudi veselje in talent za nastopanje. Za študij so študenti uporabljali tudi gradivo: Zakrajšek, S. 2022, Vodenje in organiziranje multimedijske produkcije http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIDCGTRV. 3.1.2 Metode zbiranja, analiziranja in obdelave podatkov 3.1.3 Pregled in preucevanje virov Pri raziskavi je bila prakticno v vseh fazah zelo pomembna metoda pregleda in preucevanja virov. Med sekundarnimi viri smo pregledali vrsto znanstvenih clankov ter monografij v vecdisciplinarnih bibliografskih bazah podatkov: Web of Science, ProQuest Dissertations and Theses - A&I faktor vpliva iz baz podatkov Journal Citation Reports, SCOPUS dLib (digitalna knjižnica Slovenije), DiKUL (dig. knjiž. Univerze v Ljubljani), RUL (repozitorij univerze v Ljubljani), DKUM (dig. knjiž. Univerze v Mariboru), REVIS (repozitorij samostojnih zavodov – tudi FUDŠ, Google Scholar, WorldCat). Pri iskanju literature smo uporabili naslednje kljucne besede in besedne zveze: AI, Artifical intelligence, Education, High School, Media production, Organisation. Rezultati sistematicnega pregleda literature so pokazali, da je v bazah podatkov vecje število zadetkov, ki se nanašajo na kljucne besede AI, Artifical intelligence, education in na njihove kombinacije, medtem ko izbrane kombinacije kljucnih besed na ožjem raziskovanem podrocju UI, povezane z mediji in izobraževanjem, še ni. Razlog je verjetno v tem, da se je ChatGPT pojavil šele pred letom dni in da so bile najprej sprejete razne deklaracije in opozorila glede varnosti in tveganj, medtem ko bodo lahko poglobljene raziskave opravili šele, ko bo uporaba ChatGPT sistematicno vkljucena v študijske programe. Pregledali smo tudi vec dokumentov, ki so jih pripravili v EU in UNESCU in drugih organizacijah, ter terciarne vire, kot so npr. spletne strani projektov in blogov, povzetki, recenzije ipd. Najbolj relevantne navajamo tudi v virih raziskovalnega porocila. 3.1.4 Metode pogovora, intervjuja in anketiranja Poleg pregleda virov in literature smo uporabljali predvsem anketiranje in metodo pogovora in intervjuja s posamezniki in v skupini. 3.1.4.1 Anketiranje Anketiranje sodi med kvantitativne metode raziskovanja (Groves in drugi, 2009; Rek, 2011), uporablja se za zbiranje podatkov od anketirancev. Ankete lahko izvedemo prek razlicnih medijev. Pri naši raziskavi smo anketirali študente, ki so ankete izpolnili na predavanjih ali doma in jih oddali v Moodle. Pomemben del anketiranja je obdelava in interpretacija rezultatov, zato je treba ankete pripraviti tako, da s cim manj vprašanji pridemo do želenih odgovorov. Z raziskavo smo želeli odgovoriti na tri raziskovalna vprašanja: a) Kako vkljucitev umetne inteligence (ChatGPT) v predavanja in vaje vpliva na ucno izkušnjo študentov pri predmetu Vodenje in organiziranje medijske produkcije? b) Kako se uporaba umetne inteligence (ChatGPT) odraža v ocenah in v zadovoljstvu študentov s predmetom Vodenje in organiziranje medijske produkcije? c) Kakšen je vpliv umetne inteligence (ChatGPT) na uspešnost študentov pri ustvarjanju strokovnega prirocnika in kratkega filma? Pri anketiranju smo uporabili razlicne vrste vprašanj, saj je bilo anketiranje tudi del študijskega procesa, v katerem študenti spoznajo konkretno uporabo razlicnih vprašanj in tudi problematiko obdelave podatkov. Zato smo pri naši raziskavi uporabili štiri tipe vprašanj. Vprašanja odprtega tipa, ki omogocajo proste odgovore, uporabljamo, ce nimamo dovolj informacij in želimo od anketirancev pridobiti dolocene podatke, na podlagi katerih nato sestavimo bolj konkretna vprašanja zaprtega tipa. Pri izbiri kljucnih mnenj, iz številnih bolj ali manj obsežnih odgovorov, smo si pomagali s ChatGPT, kjer smo odgovore povzeli v petih sklopih. Vprašanja zaprtega tipa imajo že ponujene odgovore in samo izbiramo med njimi ali ocenimo dolocene možnosti. S temi vprašanji moramo dobiti cim bolj natancne podatke za našo raziskavo. Uporabili smo tudi Likertovo lestvico, za katero je znacilna enakomerna razdalja med odgovori, intervjuvanec razvrsti, rangira svojo oceno. Razvršcanje je mogoce s številkami (npr. 1 – najslabše in 5 – najboljše) ali z besedami (npr. se ne strinjam, popolnoma se strinjam, slabo, odlicno itd.). Uporabili smo tudi vprašanja z rangiranjem po pomembnosti (1 – najmanj pomembno, 5 – najbolj pomembno). Ankete so v prilogi 1. 3.1.4.2 Intervju Intervju je kvalitativna oblika zbiranja podatkov in je predvsem usmerjen na posameznike in na manjše skupine, saj omogoca poglobljeno pridobivanje podatkov ter razpravo o razlicnih stališcih, prepricanjih in dilemah. Poleg individualnega intervjuja poznamo tudi skupinski intervju, kjer odgovarja na vprašanja ustrezno izbrana skupina ljudi (Vogrinc, 2008, 99–118; Taylor S. in drugi, 2015). Pri naši raziskavi smo z nekaterimi študenti uporabili neposredni pogovor ali intervju med raziskovalcem in intervjuvancem, ko prvi sprašuje in drugi odgovarja na vprašanja. Raziskovalec in intervjuvanec se lahko o dolocenih odgovorih ali temah temeljito pogovorita, zato se ta intervju oznacuje tudi kot poglobljen ali globinski intervju. Je nestrukturiran, saj ima raziskovalec dolocene le cilje, vprašanja pa prilagaja poteku pogovora, v intervju pa lahko vnese tudi nove elemente in vprašanja, ki se mu porodijo med intervjujem. Na ta nacin smo pridobili dolocene podatke, ki so pomagali pri pripravi anketnih vprašanj. Z nekaterimi posamezniki in skupinami na projektih smo opravili pogovor v živo ali prek platforme ZOOM na predavanjih ali vajah. Na ta nacin smo razrešili kakšno dilemo, odgovorili na vprašanje ali pripravili usmeritve za delo naprej. 3.2 Rezultati raziskovalnega dela Rezultati raziskovalnega dela so prikazani tako, da so najprej prikazani rezultati anket po posameznih raziskovalnih vprašanjih. Raziskovalno vprašanje 1: Kako vkljucitev umetne inteligence (ChatGPT) v predavanja in vaje vpliva na ucno izkušnjo pri predmetu Vodenje in organiziranje medijske produkcije? Raziskovalno vprašanje 2: Kako se uporaba umetne inteligence (ChatGPT) odraža v ocenah in v zadovoljstvu s predmetom Vodenje in organiziranje medijske produkcije? Raziskovalno vprašanje 3: Kakšen je vpliv umetne inteligence (ChatGPT) na uspešnost študentov pri ustvarjanju gradiv: strokovnega prirocnika in kratkega filma? 3.2.1 Rezultati raziskovalnega dela, povezani z raziskovalnim vprašanjem 1 Raziskovalno vprašanje 1: Kako vkljucitev umetne inteligence (ChatGPT) v predavanja in vaje vpliva na ucno izkušnjo pri predmetu Vodenje in organiziranje medijske produkcije? V anketi za raziskovalno vprašanje 1 so bila tri zaprta vprašanja, tri odprta vprašanja, tri vprašanja po Likertovi lestvici in štiri vprašanja z rangiranjem po pomembnosti. Pri vsaki nalogi so zapisani vprašanje, rezultat in kratek komentar. Zaprta vprašanja: 1. Ali menite, da je uporaba umetne inteligence v predavanjih in vajah pripomogla k jasnejšemu razumevanju predstavljenih vsebin? Št. Možnost Število odgovorov % 1 DA 31 86,1 2 NE 2 5,6 3 Ne vem/ne želim odgovoriti 3 8,3 86,1 % študentov se strinja, da je uporaba umetne inteligence v predavanjih in vajah pripomogla k jasnejšemu razumevanju predstavljenih vsebin, 5,6 % pa, da ne. 2. Ali menite, da je uporaba umetne inteligence naredila predmet bolj uporaben za vaše prihodnje delo v medijski produkciji? Št. Možnost Število odgovorov % 1 DA 23 63,9 2 NE 6 16,7 3 Nisem preprican /a 7 19,4 63,9 % študentov meni, da je uporaba UI naredila predmet Vodenje in organizacija medijske produkcije bolj uporaben za njihovo prihodnje delo v medijski produkciji, 19,4 % pa jih o tem ni prepricanih. 16,7 % meni, da zaradi uporabe UI predmet ni bolj uporaben. 3. Kako bi ocenili svojo stopnjo zadovoljstva z uporabo umetne inteligence v izobraževalnem procesu? Zadovoljstvo z Število % a.) zelo zadovoljen 5 13,9 b.) zadovoljen 24 66,6 c.) niti zadovoljen niti nezadovoljen 6 16,7 d.) nezadovoljen/a 1 2,8 e.) zelo nezadovoljen/a - - Z uporabo UI (ChatGPT) v izobraževalnem procesu je bilo zadovoljnih 80,5 % študentov, od tega 13,9 % zelo, nezadovoljen pa en študent ali 2,8 %. 16,7 % študentov se ni moglo odlociti. Odprta vprašanja: 4. Kako bi opisali svojo splošno izkušnjo z uporabo umetne inteligence v predavanjih in vajah pri predmetu Vodenje in organiziranje medijske produkcije? • Pozitivna izkušnja in pomoc pri razumevanju snovi: študenti so izrazili pozitivno izkušnjo z uporabo umetne inteligence pri predmetu. Ugotavljajo, da je UI pomagala pri razumevanju nejasnih tematik, pojasnitvi besed in podrocij ter jim omogocila postavljanje novih vprašanj. • Prirocnost in olajšanje študijskega dela: študenti so poudarili, da je uporaba umetne inteligence zelo prirocna, saj je mnogokrat olajšala študijsko delo. Prav tako so navedli, da je UI skrajšala cas reševanja nalog in pripomogla k razumevanju gradiva. • Inovativno ucno okolje: študenti so opazili, da je predmet Vodenje in organiziranje medijske produkcije predstavljal inovativno ucno okolje, z uporabo umetne inteligence. To je prispevalo k obogatitvi izkušnje in prineslo številne prednosti. • Kriticna ocena zanesljivosti umetne inteligence: kljub pozitivnim izkušnjam so nekateri študenti izrazili previdnost pri uporabi umetne inteligence. Omenjajo, da UI ni vedno zanesljiva, saj si lahko izmišljuje vire in ne podaja vedno tocnih informacij. • Individualno dojemanje koristnosti in prilagajanje uporabe: študenti imajo razlicna mnenja o koristnosti umetne inteligence pri študiju. Nekateri jo oznacujejo kot zelo uporabno in koristno orodje, medtem ko drugi menijo, da je manj dela za posameznika in da UI ni vedno potrebna. Pomembno je tudi postavljanje pravih vprašanj. Povzetek: Študenti so vecinoma pozitivno sprejeli uporabo umetne inteligence pri predmetu Vodenje in organiziranje medijske produkcije, vendar se zavedajo, da je potrebna kriticna ocena zanesljivosti in prilagajanje nacina uporabe. 5. Kateri vidiki uporabe umetne inteligence so vam najbolj koristili pri razumevanju vsebin in konceptov predmeta? • Prilagodljivost ucnega procesa: študenti so poudarili, da je uporaba umetne inteligence izjemno koristna zaradi prilagodljivosti pri odgovarjanju na razlicna vprašanja. Še posebej je bila uporabna pri podajanju primerov in razlagi konceptov na enostaven in prilagojen nacin. • Hitrost, jasnost in natancnost odgovorov: študenti so prepoznali hitrost, jasnost ter natancnost odgovorov umetne inteligence kot kljucno prednost pri razumevanju vsebin. • Iskanje idej in drugacnih pogledov: umetna inteligenca se je izkazala za koristno pri iskanju idej in drugacnih pogledov pri odgovarjanju na vprašanja. Študenti so opazili, da je UI prispevala k raznolikosti in inovativnosti njihovih razmišljanj. • Pomoc pri konkretnih projektih: ugotovljeno je, da je bila umetna inteligenca izjemno koristna pri konkretnih projektih, kot sta prirocnik in kratki film. Študentom je pomagala pri hitrem opisu izdelkov in procesov ter razumevanju, kaj naj bi ti vsebovali. • Razlaga nepoznanih pojmov in podpora pri nalogah: študenti so poudarili koristnost umetne inteligence pri razlagi nepoznanih pojmov, nudenju dodatnih razlag in podpori pri razlicnih nalogah. Umetna inteligenca je bila še posebej dobra pri zagotavljanju informacij o novih pojmih in definicijah. Povzetek: umetna inteligenca je študentom prinesla prednosti pri prilagajanju ucnega procesa, hitrem dostopu do informacij, iskanju idej ter podpori pri konkretnih projektih in nalogah. 6. Kako se po vašem mnenju umetna inteligenca odraža na vašem angažiranju in motivaciji pri izvajanju nalog v okviru predmeta? • Povecana motivacija zaradi lažjega premagovanja izzivov: študenti so izrazili, da je umetna inteligenca pripomogla k povecanju njihove motivacije, saj so se lahko z njo lažje spopadli z izzivi pri reševanju nalog. Umetna inteligenca jim je nudila hitre odgovore in koristne informacije, kar jih je motiviralo za nadaljnje delo. • Pomembnost jasne meje uporabe umetne inteligence: nekateri študenti so opozorili na potrebo po jasnih mejah uporabe umetne inteligence. Obcutek, da se UI uporablja prevec in da študenti postanejo le posredniki informacij, lahko zmanjša motivacijo in obcutek lastne vrednosti. • Vecja motivacija zaradi enostavnega dostopa do informacij: študenti so izpostavili, da je umetna inteligenca pripomogla k vecji motivaciji, saj so vedeli, kje lahko najdejo vse potrebne informacije za opravljanje nalog. To jim je dalo samozavest in motivacijo za boljše izvedbe nalog. • Razlicne reakcije na uporabo umetne inteligence: opazili smo razlicne reakcije glede vpliva uporabe umetne inteligence na motivacijo. Medtem ko nekateri menijo, da UI povecuje motivacijo, saj olajša delo, drugi menijo, da lahko vpliva na zmanjšanje motivacije, saj prevzame delo posameznika. • Olajšava pri opravljanju nalog in povecanje zanimanja: študenti so opazili, da se umetna inteligenca odraža na njihovi motivaciji, saj olajšuje opravljanje nalog in omogoca hitrejše reševanje izzivov. Prav tako so se zaradi uporabe UI naucili vec novih stvari, kar je prispevalo k njihovi motivaciji za ucenje. Povzetek: študenti prepoznavajo pozitiven vpliv umetne inteligence na njihovo motivacijo, vendar tudi opozarjajo na potrebo po premišljeni in uravnoteženi uporabi ter ohranjanju lastne angažiranosti pri izvajanju nalog. Vprašanja po Likertovi lestvici 7. Oceni, v kolikšni meri se strinjaš s trditvijo: »Uporaba umetne inteligence je pozitivno vplivala na moje razumevanje predmeta« od 1 (popolnoma se ne strinjam) do 5 (popolnoma se strinjam). Prispevek UI k pozitivnem Število % 1 nic ni prispevala 1 2,8 2 zelo malo je prispevala 2 5,6 3 srednje 5 13,9 4 precej je prispevala 16 44,4 5 zelo je prispevala 12 33,3 Kar 91,6 % študentov meni, da je UI pozitivno vplivala na njihovo razumevanje predmeta, od tega 77,7 % precej in zelo. Le 8,4 % jih meni, da vpliva ni bilo ali je bil zelo majhen. 8. V kolikšni meri meniš, da je uporaba umetne inteligence prispevala k tvoji kreativnosti pri ustvarjanju strokovnega prirocnika in kratkega filma? Od 1(zelo malo) do 5 (zelo veliko). Prispevek UI k pozitivnem Število % 1 nic ni prispevala 1 2,8 2 zelo malo je prispevala 9 25,0 3 srednje 12 33,3 4 precej je prispevala 8 22,2 5 zelo je prispevala 6 16,7 Iz odgovorov študentov je mogoce ugotoviti, da jih cetrtina (25 %) meni, da je UI razmeroma malo prispevala pri kreativnosti pri ustvarjanju strokovnega prirocnika in kratkega filma, 33,3 % misli, da je bil prispevek srednji, in 38,9 %, da je bil prispevek znaten. 9. Kako bi ocenil/a stopnjo tehnološkega znanja, ki si ga pridobil/a zaradi uporabe umetne inteligence v okviru predmeta? Od 1 (zelo nizko) do 5 (zelo visoko). Ocena Število % 1 zelo nizko 1 2,8 2 nizko 3 8,4 3 srednje 15 41,6 4 precej visoko 12 33,3 5 zelo visoko 5 13,9 41,6 % študentov je ocenilo, da so zaradi UI pridobili le srednjo stopnjo tehnološkega znanja, 47,2 % pa jih je ocenilo, da so pridobili precej ali zelo visoko stopnjo tehnološkega znanja. Le 11,2 % je menilo, da zaradi UI niso pridobili posebnega znanja. Vprašanja z rangiranjem po pomembnosti (oznacite z od 1 do 5) 10. Razvrsti naslednje elemente uporabe umetne inteligence glede na pomembnost v tvojem ucnem procesu (od 1 do 5, kjer je 1 najmanj pomembno, 5 pa najbolj pomembno). Rezultat: vrstni red pomembnosti uporabe UI v ucnem procesu: 1. Zelo hitro prideš do dobrih izhodišc, ki jih potem samo nadgradiš. 2. Enostavno in hitro pridobivanje idej in gradiv. 3. Interaktivne vaje s pomocjo umetne inteligence. 4. Prilagajanje gradiva glede na individualne potrebe. 5. Potrebno je manj truda in študija za enak ucinek. Študenti so kot najpomembnejše ocenili hiter in enostaven dostop do gradiv in podatkov. Zanimivo je, da so trditev, da je potrebno manj truda in študija, uvrstili na zadnje mesto, kar potrjuje tudi nekatere ugotovitve iz rezultatov predhodnih vprašanj, da si željo v rezultatih prepoznati tudi svoje delo in trud. 11. Kaj vidite kot najvecjo oviro pri uporabi umetne inteligence v svojem študiju? Od 1 (najmanjša ovira) do 5 (najvecja ovira). Študenti so pripravili prek 150 predlogov, ki smo jih tudi s pomocjo UI razvrstili v pet kategorij. • Nizka ovira: uporabniki prepoznajo le prednosti umetne inteligence in ne zaznavajo ovir. • Srednje nizka ovira: razlicna dolžina odgovorov, slovnicne napake, omejitve v originalnosti besedila, podobnosti besed med uporabniki ter jezikovne karakteristike uporabniškega vmesnika. Dodaten cas za uporabo racunalnika in omejitve pri dostopu do nekaterih spletnih strani in podatkov. • Srednje visoka ovira: omejena uporaba, skrbi glede varstva podatkov in zasebnosti ter eticnih vprašanj in strahu pred nadomestitvijo ljudi z UI. Problem so tudi zastareli podatki, verjetno prekomerna raba umetne inteligence na racun zmanjšanja samostojnega razmišljanja. • Visoka ovira: umetna inteligenca vedno ne ustreže zahtevam, ne pojasni zadosti dolocenih vsebin, spodbuja lenobo pri pripravi nalog, saj lahko prevzame reševanje vaj in pripravo gradiv, pogosto poda napacne informacije in deluje nepredvidljivo. • Najvišja ovira: netocnost in nenatancnost ter zastarelost podatkov, pomanjkanje transparentnosti, eticna vprašanja in odgovornosti ter v doloceni meri regulativa, ki je še v pripravi. 12. Katere prednosti vidite pri uporabi tradicionalnih ucnih metod v primerjavi z umetno inteligenco? Od 1 (najmanj pomembno) do 5 (najbolj pomembno). Študenti so pripravili prek 170 predlogov, ki smo jih tudi s pomocjo UI razvrstili v pet rangiranih kategorij. • Najpomembnejše prednosti Kljucne prednosti UI so: nadgradi razlago profesorja, visoka prilagodljivost, 24/7 dosegljivost, možnost sodelovanja pri nalogah ter hitro dostopanje do informacij. • Pomembne prednosti Pomembne prednosti so: hitro iskanje informacij, vzpostavljanje medcloveških stokov in odnosov, spodbujanje kreativnega in kriticnega razmišljanja, personalizacija ucenja ter razvoj socialnih vešcin, medtem ko je umetna inteligenca manj zahtevna glede znanja in napora. • Srednje pomembne prednosti Enostavno iskanje informacij, ustvarjanje zgodb, socialna interakcija ter prilagodljivost delovanja profesorja so ocenjene kot srednje pomembne, saj lahko ucenci prihranijo cas, se lažje spomnijo gradiva in se bolje prilagajajo svojim potrebam. • Manj pomembne prednosti Manj pomembne prednosti vkljucujejo spoznavanje ucinkovitejšega ucenja, razvoj prakticnih znanj, hitrejše reševanje nalog, vec truda in znanja, pa tudi vecjo individualnost med ucenci. • Najmanj pomembne prednosti Kreativnost z UI je ocenjena kot najmanj pomembna prednost v primerjavi s tradicionalnimi ucnimi metodami. 13. Razvrsti naslednje trditve glede na to, koliko se strinjaš z njimi glede na vpliv umetne inteligence na ucno izkušnjo (od 1 do 5, kjer 1 najmanj pomembno in 5 najbolj pomembno). Rezultat: vrstni red strinjanja vpliva UI na ucno izkušnjo: 1. Umetna inteligenca je povecala mojo ucinkovitost pri izvajanju nalog. 2. Umetna inteligenca je pripomogla k razvoju mojih analiticnih vešcin. 3. Z uporabo umetne inteligence sta se zmanjšala zanimanje in potreba za študij literature. 4. Z uporabo umetne inteligence se povecata motiv in zanimanje za študij. 5. Umetna inteligenca je prispevala k boljšemu sodelovanju med študenti. Študenti so kot najpomembnejši vpliv UI na ucno izkušnjo ocenili vecjo ucinkovitost pri izvajanju nalog, ki jih opravijo veliko hitreje. Izboljšajo si tudi analiticne vešcine, pri cemer jim UI veliko pomaga, saj lahko takoj odgovori na razlicna vprašanja in pomaga pri reševanju dilem. Na zadnjem mestu je pricakovana ugotovitev, da UI ne prispeva k boljšemu sodelovanju med študenti, saj lahko veliko aktivnosti, ki so jih prej opravili v skupini, opravijo študenti sami. 3.2.2 Rezultati raziskovalnega dela, povezani z raziskovalnim vprašanjem 2 Raziskovalno vprašanje 2: Kako se uporaba umetne inteligence (ChatGPT) odraža v ocenah in v zadovoljstvu s predmetom Vodenje in organiziranje medijske produkcije? V anketi za raziskovalno vprašanje 1 so bila tri zaprta vprašanja, tri odprta vprašanja, šest vprašanj po Likertovi lestvici in tri vprašanja z rangiranjem po pomembnosti. Pri vsaki nalogi so zapisani vprašanje, rezultat in kratek komentar. Zaprta vprašanja 1. Ali menite, da bo uporaba umetne inteligence v predmetu pozitivno vplivala na vaše ocene? Št. Možnost Število odgovorov % 1 DA 25 69,4 2 NE 0 0 3 Ne vem/ne želim odgovoriti 11 30,6 69,4 % študentov se strinja, da bo uporaba umetne inteligence v predavanjih in vajah pozitivno vplivala na njihove ocene, 30,6 % pa tega ne ve ali ne želi odgovoriti. 2. Ali menite, da uporaba umetne inteligence pomaga pri pripravi na izpite in doseganju boljših rezultatov? Pomaga pri pripravi na izpite Število % 1. Da, mocno 7 19,5 2. Da, delno 25 69,4 3. Ne zelo 3 8,3 4. Ne, sploh ne 1 2,8 69,6 % študentov ni popolnoma prepricanih, da uporaba umetne inteligence pomaga pri pripravi na izpite in doseganju boljših rezultatov, 19,5 % pa je o tem zelo prepricanih. 11.1 % jih meni, da UI ne pomaga. 3. Ali menite, da uporaba umetne inteligence spodbuja študij in pomaga do vec znanja? Umetna inteligenca spodbuja Število % 1. Da, mocno 7 19,5 2. Da, delno 18 50.0 3. Ne zelo 9 25,0 4. Ne, sploh ne 2 5,5 Kar 30,5 % študentov meni, da UI ne spodbuja študija in da ne pomaga do vec znanja, 50 % študentov je o tem delno prepricanih in le 19,5 % študentov meni, da UI zelo pomaga. Odprta vprašanja 4. Kako bi opisali svoje splošno dojemanje uporabe umetne inteligence v okviru predmeta Vodenje in organiziranje medijske produkcije? • Pomembna pomoc pri delu in razumevanju kompleksnosti: vecina študentov je izrazila prepricanje, da je uporaba umetne inteligence zelo pomagala pri delu pri predmetu in poenostavila razumevanje kompleksnejših delov snovi. • Koristna pri pridobivanju informacij in casovno ucinkovita: študenti so prepoznali umetno inteligenco kot koristno orodje pri pridobivanju informacij, še posebej tistih, za katere bi sicer porabili vec ur. Umetna inteligenca je bila opisana kot casovno ucinkovita in v pomoc pri medijskih temah. • Nekateri poudarjajo potrebo po kriticnem ovrednotenju: kljub pozitivnim izkušnjam so nekateri študenti opozorili, da je treba umetno inteligenco uporabljati kriticno in da ni vedno najboljša opcija. Poudarili so, da je pomembno, da študenti znajo prepoznati, kdaj je primerno uporabiti to orodje. • Pomaga pri usmerjanju in razlagi: študenti so izrazili, da umetna inteligenca pomaga pri usmerjanju in razlagi ter olajša delo v težkih situacijah, kar pripomore k hitrejšemu poteku dela. • Raznolike izkušnje in zavedanje omejitev: kljub pozitivnim izkušnjam so nekateri študenti omenili, da umetna inteligenca ni vedno zagotovila konkretnih podatkov ali je dala vec izbir, ki niso vedno najbolj primerne. Nekateri so opozorili, da je treba postaviti meje uporabe tega orodja. Povzetek: uporaba umetne inteligence med študenti je prinesla pozitivne rezultate, saj je pomagala pri delu, poenostavila razumevanje kompleksnosti snovi, pridobivanju informacij in izboljšala casovno ucinkovitost; kljub temu pa poudarjajo potrebo po kriticnem ovrednotenju, opozarjajo na raznolike izkušnje in ozavešcajo o omejitvah uporabe tega orodja. 5. Katere specificne izkušnje ste imeli z uporabo umetne inteligence pri predavanjih, vajah in projektih v okviru tega predmeta? • Pomoc pri nalogah in odgovarjanju na vprašanja: študenti so izrazili, da je umetna inteligenca pripomogla pri izvajanju nalog, odgovarjanju na kompleksna vprašanja ter reševanju zapletenih nalog pri vajah. • Hitro pridobivanje informacij in iskanje bistvenih podatkov: vecina študentov je opazila, da je umetna inteligenca omogocila hitro pridobivanje informacij, hkrati pa so se naucili najti najpomembnejše podatke in ideje. • Izkušnje pri izdelavi prirocnika in spoznavanje omejitev: študenti so porocali o izkušnjah pri izdelavi prirocnika, kjer so spoznali tako pozitivne kot negativne ucinke umetne inteligence, kot so slovnicne nepravilnosti, ne 100-% preverljivost informacij in morebitne napacne odgovore. • Dodatna razlaga in pomoc pri razumevanju tematik: umetna inteligenca je bila opisana kot dodatna razlaga nejasnih tematik pri predavanjih ter kot pomoc pri razumevanju in reševanju nalog pri vajah. • Inovativnost in ucinkovitost v delovnih procesih: nekateri študenti so opazili, da je umetna inteligenca prinesla inovativnost in ucinkovitost v njihove delovne procese, kar je vplivalo na boljše vodenje in organiziranje medijske produkcije. Povzetek: umetna inteligenca je študentom pomagala pri izvajanju nalog, odgovarjanju na kompleksna vprašanja ter reševanju zapletenih vaj, omogocila hitro pridobivanje informacij in iskanje bistvenih podatkov, prinašala izkušnje pri izdelavi prirocnika ob ozavešcanju omejitev, nudila dodatno razlago pri predavanjih ter pomoc pri razumevanju nalog, obenem pa v nekaterih primerih vnesla inovativnost in ucinkovitost v delovne procese medijske produkcije. 6. Kako menite, da se uporaba umetne inteligence odraža na vašem razumevanju gradiva in izpopolnjevanju vaših vešcin v medijski produkciji? • Pozitiven vpliv na hitrost in enostavnost pridobivanja informacij: študenti so poudarili, da uporaba umetne inteligence pozitivno vpliva na hitrost pridobivanja informacij. Umetna inteligenca omogoca hitre in natancne odgovore na vprašanja, s cimer prihranijo cas, ki bi ga sicer porabili za iskanje po internetu ali drugih virih. • Izboljšanje razumevanja študijske snovi: vecina študentov je izrazila, da uporaba umetne inteligence prispeva k boljšemu razumevanju študijske snovi. Poudarjajo, da je umetna inteligenca uporabna pri pojasnjevanju zapletenih tem in poenostavljanju nalog. • Pomoc pri premagovanju pomanjkanja predhodnih izkušenj v medijski produkciji: študenti, ki niso prišli s srednje medijske šole ali nimajo veliko predhodnih izkušenj, so opazili, da jim umetna inteligenca pomaga pri razumevanju dolocenih tematik in gradiva v okviru medijske produkcije. • Hitrejše reševanje nalog in prihranek casa: študenti so izpostavili, da uporaba umetne inteligence omogoca hitrejše reševanje nalog in da so naloge zaradi tega ucinkovitejše. Prav tako porocajo o prihranku casa pri izpolnjevanju nalog. • Boljše razumevanje programov in procesov: študenti so navedli, da jim umetna inteligenca pomaga pri razumevanju programov in procesov v medijski produkciji. Poudarjajo njeno vlogo pri razjasnjevanju vsebine ter lažjem dojemanju tematik, ki jih obravnavajo na predavanjih. Povzetek: uporaba umetne inteligence med študenti pozitivno vpliva na hitrost pridobivanja informacij, izboljšuje razumevanje študijske snovi, pomaga pri premagovanju pomanjkanja predhodnih izkušenj v medijski produkciji, omogoca hitrejše reševanje nalog s prihrankom casa ter prispeva k boljšemu razumevanju programov in procesov v medijski produkciji. Vprašanja po Likertovi lestvici (ocenite z 1 do 5: 1 najnižja ocena, 5 najvišja ocena) 7. Oceni, v kolikšni meri meniš, da uporaba umetne inteligence prispeva k raznolikosti in inovativnosti v ucnem procesu. Od 1 (popolnoma ne prispeva) do 5 (popolnoma prispeva). Prispevek UI k raznolikost Število % 1 nic ni prispevala 2 5,6 2 zelo malo je prispevala 3 8,3 3 srednje 15 41,6 4 precej je prispevala 14 38,9 5 zelo je prispevala 2 5,6 Le 13,9 % študentov meni, da je UI malo ali nic prispevala k raznolikosti in inovativnosti v ucnem procesu, 86,1 % pa jih meni, da je prispevala, od tega jih meni 38,9 %, da je prispevala precej in 5,6 %, da zelo. 8. Kako ucinkovito se ti zdi, da umetna inteligenca pomaga pri študiju na lestvici od 1 (zelo neucinkovito) do 5 (zelo ucinkovito)? Pomoc UI pri študiju Število % 1 neucinkovito 0 0 2 malo ucinkovito 3 8,3 3 srednje 6 16,7 4 precej ucinkovito 17 47,2 5 zelo ucinkovito 10 27,8 Samo 8,3 % študentov meni, da je bil ucinek UI pri študiju majhen, kar 91,7 % pa jih je ocenilo, da je bil ucinek pozitiven, od tega jih 47,2 % meni, da je bil ucinek precejšen, 27,8 % pa, da je bila UI pri študiju zelo ucinkovita. 9. Kako enostavno se ti zdi uporabljati umetno inteligenco v študiju? Od 1 (zelo težko) do 5 (zelo enostavno). Zahtevnost uporabe Število % 1 zelo zahtevno 0 0 2 zahtevno 0 0 3 srednje 4 11,1 4 enostavno 14 38,9 5 zelo enostavno 18 50,0 Nihce od študentov ni ocenil, da je uporaba UI zelo zahtevna ali zahtevna, kar 88,9 % pa jih meni, da je enostavna. 10. Ali meniš, da se je tvoja ucna izkušnja izboljšala zaradi uporabe umetne inteligence? Od 1 (ni izboljšanja) do 5 (izboljšala se je znatno). Prispevek UI k izboljšanju ucne izkušnje Število % 1 nic se ni izboljšala 1 2,8 2 zelo malo se je izboljšala 5 13,9 3 srednje se je izboljšala 15 41,7 4 precej se je izboljšala 7 19,4 5 zelo se je izboljšala 8 22,2 Mnenja študentov glede izboljšanja ucne izkušnje zaradi uporabe UI so precej razlicna, kar je lahko tudi posledica tega, da pojem ucna izkušnja ni dovolj natancno dolocen. Zato je vecina študentov ocenila, da se je izboljšala, od tega je 41,7 % študentov ocenilo izboljšanje s srednje, skupaj 41,6 % pa kot precej in zelo. 11. Ali uporaba umetne inteligence v tvojem študiju zmanjšuje trud in porabo casa za ucenje? Od 1 (ne zmanjšuje) do 5 (zelo zmanjšuje). Prispevek UI k zmanjšanju truda in casa za Število % 1 ne zmanjšuje 2 5,6 2 zelo malo zmanjšuje 7 19,4 3 srednje 10 27,8 4 precej zmanjšuje 10 27,8 5 zelo zmanjšuje 7 19,4 47,2 % študentov meni, da se z uporabo UI zmanjšujeta potreben trud in cas za študij, 25 % pa jih meni, da je vpliv UI na trud in porabo casa za študij minimalen ali ga sploh ni. 27,5 % študentov pa meni, da ima dolocen vpliv na zmanjšanje. 12. Kako zanesljive se ti zdijo informacije, ki jih prejmeš iz umetne inteligence, v primerjavi z informacijami od uciteljev? Od 1 (nezanesljivo) do 5 (zelo zanesljivo). Kako zanesljive so informacije z UI Število % 1 nezanesljive 0 0 2 malo zanesljive 11 30,5 3 srednje zanesljive 13 36,1 4 precej zanesljive 6 16,7 5 zelo zanesljive 6 16,7 Mnenja o zanesljivosti informacij UI v primerjavi z uciteljevimi so prej razlicna, kar 30,5 % študentov meni, da so informacije z UI malo zanesljive in skupaj 33,4 % študentov meni, da so precej ali zelo zanesljive. 13. Kako bi ocenil/a stopnjo zadovoljstva s potekom predmeta, vkljucno z uporabo umetne inteligence? Zadovoljstvo s potekom predmeta, ker je bila Število % a.) zelo nezadovoljen 3 8,3 b.) nezadovoljen 3 8,3 c.) niti zadovoljen niti nezadovoljen 8 22,2 d.) zadovoljen/a 22 61,1 e.) zelo zadovoljen/a 0 0 61,1 % študentov je ocenilo, da so zadovoljni s potekom predmeta z uporabo UI, 22,2 % se ni moglo odlociti, 16,6 % pa jih je bilo nezadovoljnih. Vprašanja z rangiranjem po pomembnosti (ocene 1 do 5) 14. Razvrsti naslednje elemente glede na to, koliko meniš, da so prispevali k tvoji uspešnosti pri predmetu (od 1 do 5, kjer je 1 najmanj pomembno, 5 pa najbolj pomembno). 1. Tocnost 2. Kreativnost 3. Kakovost 4. Ucinkovitost 5. Samozavest Študenti so na prvo mesto postavili tocnost, ker so roki ena najbolj pomembnih zahtev v medijski produkciji, to pa zahtevamo tudi na predavanjih in vajah, kot eno kljucnih zahtev v medijski produkciji, ki temelji na timskem delu in veliki medsebojni odvisnosti sodelavcev. Sledita pa kreativnost in kakovost, ki sodita med temeljne zahteve v medijski produkciji. 15. Kateri od naslednjih vidikov uporabe umetne inteligence je po tvojem mnenju najbolj ugoden za študente? (1 najmanj pomembno, 5 pa najbolj pomembno): 1. Hitrost priprave izdelkov in nalog 2. Kakovost izdelkov in nalog 3. Enostavnost priprave izdelkov in nalog 4. Manj ucenja za boljši rezultat 5. Zanesljivost informacij Po pricakovanju so študenti uvrstili na prvo mesto hitrost priprave izdelkov in njihovo kakovost. 16. Razvrsti naslednje trditve glede na to, koliko se strinjaš z njimi glede na vpliv umetne inteligence na tvoje ocene in zadovoljstvo s predmetom (1 popolnoma ne soglašam, 3 pa popolnoma soglašam): 1. Umetna inteligenca pozitivno vpliva na moje ocene. 2. Umetna inteligenca povecuje moje zadovoljstvo s študijskim procesom. 3. Umetna inteligenca izboljšuje moje zadovoljstvo s potekom predmeta. Študentom najvec pomeni pozitiven vpliv na višje ocene. 3.2.3 Rezultati raziskovalnega dela, povezani z raziskovalnim vprašanjem 3 Raziskovalno vprašanje 3: Kakšen je vpliv umetne inteligence (ChatGPT) na uspešnost študentov pri ustvarjanju gradiv: strokovnega prirocnika in kratkega filma? V anketi za raziskovalno vprašanje 3 so bila tri zaprta vprašanja, tri odprta vprašanja, tri vprašanja po Likertovi lestvici in tri vprašanja z rangiranjem po pomembnosti. Pri vsaki nalogi so zapisani vprašanje, rezultat in kratek komentar. Zaprta vprašanja 1. Ali menite, da vkljucitev umetne inteligence olajša ali otežuje proces ustvarjanja strokovnih prirocnikov in kratkih filmov? Št. Možnost Število odgovorov % 1 Olajšuje 34 94,4 2 Otežuje 1 2,8 3 Ne vem/ne želim odgovoriti 1 2,8 Vecina, kar 94,4 % študentov meni, da vkljucitev umetne inteligence olajša proces ustvarjanja strokovnih prirocnikov in kratkih filmov. 2. Koliko casa ste porabili za pripravo prirocnika z uporabo umetne inteligence v primerjavi s tradicionalnim pristopom? Možnost Število odgovorov % 1 Manj casa 31 86,1 % 2 Približno enako casa 5 13,9 % 3 Vec casa - - 4 Ne znam oceniti - - 86,1 % študentov je ocenilo, da so s pomocjo UI za pripravo prirocnika porabili manj casa kot s klasicnim nacinom. 3. Ali menite, da vam je uporaba umetne inteligence pomagala pri boljši organizaciji in vodenju medijskih projektov? Št. Možnost Število odgovorov % 1 DA 20 55,5 2 NE 10 27,8 3 Ne vem/ne želim odgovoriti 6 16,7 55,5 % študentov meni, da jim je UI pomagala pri boljši organizaciji in vodenju medijskih projektov, 27,8 % meni, da te pomoci ni bilo, 16,7 % pa jih ni vedelo ali ni želelo odgovoriti. Odprta vprašanja 4. Kako bi opisali svojo izkušnjo pri sodelovanju s pomocjo umetne inteligence pri ustvarjanju strokovnih prirocnikov in kratkih filmov? • Razlicna uporabnost za razlicne projekte: umetna inteligenca (ChatGPT) se je izkazala za koristno pri ustvarjanju strokovnih prirocnikov, kjer je pomagala pri hitrem zbiranju in obdelavi informacij. Pri ustvarjanju kratkih filmov je uporabnost UI bolj variabilna. Nekateri so opazili koristi, medtem ko drugi menijo, da je ustvarjalni proces pri filmu bolj odvisen od cloveške domišljije. • Povecana ucinkovitost in hitrost: vecina anketirancev se strinja, da je uporaba UI pripomogla k hitrejšemu delu in vecji ucinkovitosti pri ustvarjanju vsebin. Prirocniki so se ustvarjali hitreje, informacije so bile bolj dostopne in ideje so se pojavile hitreje. • Pomembnost za prirocnike: vecina pozitivnih izkušenj se nanaša na ustvarjanje strokovnih prirocnikov. UI je nudila informacije, pomagala pri organizaciji vsebine in olajšala proces pisanja. • Omejena ustvarjalna vloga pri filmih: kljub splošni pozitivnosti se pojavlja razlicno mnenje o uporabnosti UI pri ustvarjanju kratkih filmov. Nekateri menijo, da UI ni bistveno prispevala k ustvarjalnemu procesu in da so bile ideje skupine boljše. • Pozitiven vpliv na sodelovanje in komunikacijo: nekateri anketiranci opažajo, da je sodelovanje olajšano s pomocjo UI, saj vsi bolje razumejo in hitreje dosežejo cilje. To nakazuje na pozitiven vpliv UI na timsko delo in komunikacijo. Zbrane informacije kažejo na to, da ima UI lahko pomembno vlogo pri hitrejšem in bolj ucinkovitem ustvarjanju strokovnih prirocnikov, medtem ko je njena vloga pri ustvarjanju kratkih filmov bolj odvisna od narave ustvarjalnega procesa in preferenc sodelujocih. Povzetek: umetna inteligenca (ChatGPT) se je izkazala za koristno pri hitrem ustvarjanju strokovnih prirocnikov, izboljšala ucinkovitost in hitrost dela ter olajšala sodelovanje in komunikacijo v skupinah, vendar se njena uporabnost pri ustvarjanju kratkih filmov razlikuje, pri cemer nekateri opažajo koristi, medtem ko drugi menijo, da je ustvarjalni proces pri filmu bolj odvisen od cloveške domišljije. 5. Katere konkretne izzive ste doživeli pri uporabi umetne inteligence pri projektih, ki ste jih izvedli v okviru predmeta? • Težave z razumevanjem in odgovarjanjem: vec anketirancev je izpostavilo težave pri razumevanju vprašanj in odgovarjanju nanje. UI se je vcasih odzivala prevec široko, nepravilno ali s ponavljanjem informacij, kar je povzrocalo težave pri pridobivanju specificnih podatkov. • Slovnicne in vsebinske napake: veliko anketirancev je opazilo slovnicne napake in cudno napisane informacije. Prav tako so se srecevali s težavami, kot so napacne informacije, neustrezna slovnica in odgovori v hrvašcini namesto v slovenšcini. • Težave pri navajanju virov: nekateri anketiranci so izpostavili izzive pri navajanju virov, saj UI ni mogla natancno specificirati, od kod izvira informacija. To je bilo še posebej pomembno pri projektih, kjer je bilo treba navesti vire za prirocnike. • Omejena uporabnost za konkretne primere: nekateri so izrazili nezanesljivost UI pri konkretnih primerih, saj se je program vcasih izmišljeval in ni natancno navajal virov. Poleg tega so se soocali s težavami, ko so želeli dobiti specificne podatke. • Potreba po specificnosti vprašanj: vec anketirancev je poudarilo potrebo po zelo specificnih vprašanjih, da bi dobili želene odgovore od UI. V nekaterih primerih so morali vprašanja zapisati zelo natancno, da bi dobili ustrezne informacije. Povzetek: študenti so izpostavili težave z razumevanjem in odgovarjanjem UI, ki se je vcasih odzivala nepravilno, široko ali s ponavljanjem informacij, opazili so slovnicne in vsebinske napake, težave pri navajanju virov, omejeno uporabnost za konkretne primere ter potrebo po izjemno specificnih vprašanjih za pridobivanje ustreznejših odgovorov. 6. Kako menite, da je umetna inteligenca vplivala na kakovost in inovativnost vašega koncnega izdelka (strokovnega prirocnika ali kratkega filma)? • Hitro pridobivanje pomembnih informacij za boljši izdelek: vec anketirancev poudarja, da je uporaba UI omogocila hitro pridobivanje pomembnih informacij, kar je pozitivno vplivalo na kakovost koncnega izdelka. UI se je izkazala kot ucinkovit vir informacij. • Povecanje idej in materiala za prirocnike: pri ustvarjanju strokovnih prirocnikov je vec anketirancev opazilo, da je UI prispevala vec idej in materiala, kar je posledicno izboljšalo kakovost prirocnikov. • Vpliv na ideje, nadgradnjo in iskanje informacij: anketiranci so poudarili, da je UI pozitivno vplivala na ideje, jih nadgradila in omogocila hitro iskanje ustreznih informacij. To je prispevalo k vecji kakovosti koncnega izdelka. • Raznolika mnenja o vplivu na film: mnenja o vplivu UI na kratki film se razlikujejo. Nekateri menijo, da je imela UI pomemben vpliv na kakovost, medtem ko drugi menijo, da bi bil film enak tudi brez nje, saj je bil popolnoma rezultat njihove lastne ideje. • Vpliv na stil pisanja in organizacijo: pri prirocnikih so se pojavile pripombe o enakomernem (mehanskem) stilu pisanja, ki ga je prispevala UI in kar lahko vpliva na kakovost in raznolikost koncnega izdelka. Povzetek: uporaba UI je omogocila hitro pridobivanje pomembnih informacij, povecala ideje in material za strokovne prirocnike, pozitivno vplivala na ideje, nadgradnjo ter iskanje informacij za boljši koncni izdelek, vendar so se mnenja o vplivu UI na kratki film razlikovala, in opazili so enak stil pisanja, kar lahko vpliva na raznolikost koncnega izdelka. Vprašanja po Likertovi lestvici (1 do 5) 7. Oceni, v kolikšni meri meniš, da je uporaba umetne inteligence prispevala k inovativnosti tvojega koncnega izdelka. Od 1 (popolnoma ni prispevala) do 5 (popolnoma je prispevala). Prispevek UI k inovativnosti koncnega Število odlocitev % 1. ni prispevala 2 5,6 2. malo je prispevala 6 16,7 3. srednje je prispevala 9 25,0 4. precej je prispevala 12 33,3 5. zelo je prispevala 7 19,4 Prek 77 % študentov meni, da je uporaba UI prispevala k inovativnosti koncnega izdelka, od tega 19,4 % zelo. Samo 5,6 % študentov pa je menilo, da pozitivnega ucinka ni bilo. 8. V kolikšni meri meniš, da ti je uporaba umetne inteligence olajšala razumevanje in reševanje izzivov pri medijski produkciji? Od 1 (zelo nizko) do 5 (zelo visoko). Prispevek Število % 1 ni olajšala 0 - 2 malo 5 13,9 3 srednje 10 27,8 4 precej 13 36,1 5 zelo je olajšala 8 22,2 Vsi študenti menijo, da jim je UI vsaj malo olajšala razumevanje in reševanje izzivov pri medijski produkciji, od tega 13,9 %, da jim je pomagala samo malo, kar 58,3 % pa je olajšala precej in zelo. 9. Kako bi ocenili stopnjo zadovoljstva z rezultati projekta, pri katerem ste uporabljali umetno inteligenco? Zadovoljstvo z rezultati projekta, kjer je Število % a.) zelo nezadovoljen 1 2,8 b.) nezadovoljen 0 0 c.) niti zadovoljen niti nezadovoljen 2 5,6 d.) zadovoljen/a 28 77,7 e.) zelo zadovoljen 5 13,9 Kar 91,6 % študentov je zadovoljnih ali zelo zadovoljnih z rezultati projekta, pri katerih so uporabili UI, in manj kot 8 % je nezadovoljnih ali se ne more odlociti. Vprašanja z rangiranjem po pomembnosti (1 do 5) 10. Razvrsti naslednje elemente glede na to, koliko meniš, da so prispevali k uspešnosti projekta (1 najmanj pomembno, 5 pa najbolj pomembno): 5. Izkušnje iz prejšnjih projektov 4. Dobra sestava skupin 3. Uporaba umetne inteligence 2. Dobra navodila 1. Analiza podobnih primerov iz domace in tuje prakse Študenti so ocenili, da so k uspešnosti projekta najbolj prispevale izkušnje iz prejšnjih projektov in dobra sestava skupin, UI pa je na tretjem mestu. 11. Kateri od naslednjih vidikov uporabe umetne inteligence bi po tvojem mnenju najbolj koristil tvojim kolegom študentom pri medijski produkciji? (1 najmanj koristno, 5 pa najbolj koristno) 5. Pridobivanje podatkov 4. Komunikacija 3. Navodila za konkretno delo 2. Raziskava virov 1. Obdelava podatkov Študenti so ocenili, da bo UI najbolj koristila pri pridobivanju podatkov. 12. Razvrsti naslednje trditve glede na to, koliko se strinjaš z njimi glede na vpliv umetne inteligence na uspešnost projektov (1 najmanj pomembno in 5 najbolj pomembno): 5. Umetna inteligenca je olajšala reševanje izzivov pri ustvarjanju strokovnih prirocnikov in kratkih filmov. 4. Umetna inteligenca je izboljšala organizacijske procese v medijski produkciji. 3. Umetna inteligenca je povecala inovativnost projekta. 2. Danes je mogoce s pomocjo UI narediti zelo dober film. 1. Brez umetne inteligence ne bi bili sposobni pripraviti dobrega prirocnika. Po oceni študentov je UI olajšala reševanje izzivov pri ustvarjanju gradiv, ne strinjajo pa se, da brez UI ne bi bili sposobni pripraviti dobrega prirocnika. 4 RAZPRAVA V razpravi prikažemo pri vsakem raziskovalnem vprašanju povzetek rezultatov in nato ocenimo veljavnost naših hipotez. R vprašanje 1: Kako vkljucitev umetne inteligence (ChatGPT) v predavanja in vaje vpliva na ucno izkušnjo pri predmetu Vodenje in organiziranje medijske produkcije? Vecina študentov (86,1 %) meni, da je uporaba umetne inteligence pozitivno vplivala na jasnost razumevanja predstavljenih vsebin v predavanjih in vajah. 63,9 % študentov verjame, da je uporaba umetne inteligence naredila predmet bolj uporaben za njihovo prihodnje delo v medijski produkciji. Kar 80,5 % študentov je bilo zadovoljnih z uporabo umetne inteligence v izobraževalnem procesu, pri cemer je 44,4 % izrazilo precejšnje zadovoljstvo. Študenti najbolj cenijo vecjo ucinkovitost pri izvajanju nalog in razvoj analiticnih vešcin, medtem ko menijo, da umetna inteligenca ne prispeva k boljšemu sodelovanju med študenti. Najpomembnejši vidik uporabe umetne inteligence za študente je hiter in enostaven dostop do gradiv in podatkov, 24/7 dosegljivost, interaktivnost in hitra odzivnost. Kljub pozitivnim izkušnjam so nekateri izrazili previdnost pri zanesljivosti umetne inteligence, zlasti glede natancnosti podatkov in virov in eticnih vprašanj. Študenti so izrazili vecjo motivacijo zaradi lažjega premagovanja izzivov, vendar so hkrati opozorili na potrebo po jasnih mejah uporabe, da se prepreci zmanjšanje motivacije, ker UI prevzame delo posameznika. Raziskava kaže, da ima uporaba umetne inteligence vecinoma pozitiven vpliv na ucno izkušnjo študentov, vendar je potrebna previdnost glede zanesljivosti, meja uporabe ter ohranjanja motivacije in angažiranosti. Analiza ustreznosti hipotez: Hipoteza 1: Vkljucitev umetne inteligence (ChatGPT) v predavanja in vaje pomeni vecjo zanimivost in ucinkovitost. Hipoteza 1 je potrjena. Hipoteza 2: Vkljucitev umetne inteligence (ChatGPT) v predavanja in vaje omogoca bolj ucinkovit študij, ker je uporaba personalizirana. Hipoteza 2 je potrjena. R vprašanje 2: Kako se uporaba umetne inteligence (ChatGPT) odraža v ocenah in v zadovoljstvu s predmetom Vodenje in organiziranje medijske produkcije? Vecina študentov izraža prepricanje, da umetna inteligenca pomaga pri delu in razumevanju kompleksnosti snovi. Študenti prepoznavajo koristnost pri pridobivanju informacij, hitrosti pridobivanja podatkov ter dodatni razlagi in pomoci pri nalogah. 69,4 % študentov meni, da bo uporaba umetne inteligence pozitivno vplivala na njihove ocene, 30,6 % jih ni prepricanih ali ne želi odgovoriti na to vprašanje. 69,6 % študentov ni prepricanih, da uporaba umetne inteligence pomaga pri pripravi na izpite, 19,5 % jih meni, da pomaga, medtem ko 11,1 % meni, da ne. 30,5 % študentov meni, da umetna inteligenca ne spodbuja študija, 50 % jih je delno prepricanih, medtem ko 19,5 % meni, da zelo pomaga. Raznolikost mnenj o ucinku in zadovoljstvu: 86,1 % študentov meni, da je uporaba umetne inteligence pozitivno vplivala na ucni proces, 47,2 % jih meni, da se z uporabo umetne inteligence zmanjšujeta potreben trud in cas za študij. Mnenja o zanesljivosti informacij in zadovoljstvu s potekom predmeta so raznolika. Raziskava kaže na precejšnjo podporo uporabi umetne inteligence pri študiju, vendar hkrati poudarja potrebo po kriticnem ovrednotenju ter zavedanju omejitev tega orodja. Hipoteza 3: Motivacija in s tem tudi zadovoljstvo študentov s predmetom se bosta povecala, ce bodo imeli možnost uporabe umetne inteligence (ChatGPT) za pomoc pri predmetu. Hipoteza ni potrjena za vse študente, saj so precejšnje razlike v mnenju študentov, vendar pa ima vecina pozitiven odnos do uporabe ChatGPT pri predmetu. Hipoteza 4: Zaradi vecje motivacije in zadovoljstva študentov s predmetom se bo povecalo tudi njihovo znanje in predvsem UI kompetence. Hipoteza 4 ni potrjena za vse študente, saj jih 47,2 % meni, da se z uporabo UI zmanjšujeta potreben trud in cas za študij, kar bi lahko pomenilo tudi manj znanja, vsaj tistega v klasicnem pomenu. UI kompetence pa so se vecini študentov povecale. R vprašanje 3: Kakšen je vpliv umetne inteligence (ChatGPT) na uspešnost študentov pri ustvarjanju gradiv: strokovnega prirocnika in kratkega filma? Raziskava kaže, da umetna inteligenca pozitivno vpliva na proces ustvarjanja gradiv, zlasti strokovnega prirocnika. Študenti porocajo o prihranku casa, organizacijski pomoci ter povecani ucinkovitosti. Kar 94,4 % študentov meni, da vkljucitev umetne inteligence olajša proces ustvarjanja strokovnih prirocnikov in kratkih filmov. 86,1 % študentov ocenjuje, da so s pomocjo umetne inteligence porabili manj casa za pripravo strokovnega prirocnika v primerjavi s klasicnim nacinom. Informacije so bile bolj dostopne in ideje so se pojavile hitreje. Mnenja pa se razlikujejo glede uporabnosti umetne inteligence pri ustvarjanju kratkih filmov, kjer nekateri opažajo koristi, drugi pa menijo, da je ustvarjalni proces bolj odvisen od cloveške domišljije. Deljena so tudi mnenja glede pomoci UI pri organizaciji in vodenju medijskih projektov. 55,5 % študentov meni, da jim je umetna inteligenca pomagala pri boljši organizaciji in vodenju medijskih projektov. 27,8 % meni, da take pomoci ni bilo, 16,7 % pa jih ni vedelo ali ni želelo odgovoriti. Študenti so omenili tudi težave uporabe UI z razumevanjem in odgovarjanjem, slovnicne in vsebinske napake ter omejeno uporabnost za konkretne primere. Hipoteza 5: Študenti, ki uporabljajo ChatGPT pri ustvarjanju strokovnega prirocnika, bodo dosegli v krajšem casu boljše rezultate v primerjavi s tistimi, ki tega orodja ne uporabljajo. Hipoteza 5 je potrjena. Hipoteza 6: Študenti, ki uporabljajo ChatGPT pri ustvarjanju AV izdelka, bodo pripravili bolj kreativen izdelek, kot bi ga brez uporabe ChatGPT. Mnenja študentov te hipoteze v glavnem ne potrjujejo, predvsem pri filmu, zato hipoteza 6 ne velja za vecino študentov. 5 ZAKLJUCEK Ko se je pojavil splošno zelo koristen in brezplacno uporaben produkt, ki deluje na podlagi umetne inteligence, ChatGPT, in v letu 2023 prešel v splošno uporabo, tudi v izobraževalnem sistemu, smo se odlocili opraviti raziskavo, s katero bi ugotovili nekatere osnovne znacilnosti, možnosti in tudi potencialne težave uporabe ChatGPT pri nacrtovanju in izvedbi študijskega procesa. Uvodno raziskavo smo opravili pri predmetu Vodenje in organiziranje medijske produkcije v visokošolskem strokovnem programu Mediji in novinarstvo na FUDŠ, Ljubljana, pri nacrtovanju in izvedbi študijskega procesa in še posebej pri pripravi konkretnih izdelkov (pisno gradivo in AV izdelek). Socasno smo poskusili dobiti še mnenje študentov o tem, kako je vkljucitev UI v poucevanje predmeta vplivala na njihovo ucno izkušnjo, na zadovoljstvo s predmetom in tudi na ocene, ki so jih pridobili pri predmetu. Pred zacetkom raziskave smo opravili pregled stanja na podrocju izobraževanja s pregledom znanstvenih in strokovnih virov ter usmeritev, ki so pokazali naslednje. UI ima velik potencial reševanja kljucnih izzivov v izobraževanju, inoviranju poucevanja ter pospeševanja napredka proti ciljem trajnostnega razvoja, vendar pa obstajajo tudi številne dileme in nasprotovanja prehitremu uvajanju UI v izobraževanje. UI lahko poveca neenakost, pristranskost in druge izzive, ki zahtevajo upoštevanje clovekovih pravic ter eticne in regulativne smernice. UNESCO poziva k ustanovitvi platforme AI for Education, ki naj deluje kot odprtokodna platforma za spodbujanje, razvoj in izobraževanje, dostopna vsem in naj vsebuje najnovejše znanje. Pri uvajanju UI opozarjajo na pomen izobraževanja uciteljev, ki morajo razviti UI kompetence, od osnovnega poznavanja do sposobnosti sodelovanja pri razvoju programov in virov UI. Veliko držav že vkljucuje UI v svoje programe in strategije, kar odraža precejšnje navdušenje nad uporabo te tehnologije. Svet EU in Evropski parlament sta dosegla okvirni dogovor o aktu o umetni inteligenci, ki vsebuje pravila za varno in eticno uporabo UI v Uniji. Odprto je podrocje uporabe UI v visokošolskem izobraževanju in znanosti ter akademske integritete, saj nenadzorovana uporaba UI omogoca goljufanje in zlorabo avtorskih pravic, obenem pa zahteva drugacne nacine poucevanja in preverjanja dosežkov. Pomembno je vzpostaviti dialog med pedagogi in študenti ter odprto razpravljati o uporabi UI, njegovih omejitvah ter ohranjanju akademske integritete. Pri vsakem gradivu je treba jasno oznaciti, kje in kako je bila uporabljena UI. V raziskavi smo se pri uporabi ChatGPT osredotocili predvsem na tiste funkcije, ki so kljucne za pridobivanje in obdelovanje podatkov in jih študenti tudi najvec uporabljajo. UI omogoca predvsem hiter pregled in zapisan prikaz dolocenega obstojecega znanja, kar pomeni hiter dostop do ustrezno kakovostnega in urejenega materiala, v katerem so praviloma rešitve in predlogi, do katerih bo posameznik težje prišel sam ali pa le z dolgotrajnim iskanjem po raznih virih, ki pogosto niti niso dostopni. UI jim lahko veliko pomaga tudi pri delu kot pomoc pri brainstormingu, analizi, sintezi in vrednotenju rezultatov ipd. Za ljudi, ki niso navajeni in prevec vešci pisanja in branja, kar je precej znacilno za današnjo mladino, je tak pristop precej motivacijski, obenem pa tudi edukacijski, saj so primorani in tudi motivirani za branje in študij z UI pridobljenega gradiva, ki ga praviloma morajo še preveriti, dodelati in nadgraditi z raznimi viri, pa tudi svojimi raziskavami, razmišljanji, dognanji in predvsem s poglobljeno razpravo z mentorji ali drugimi strokovnjaki ob nacrtovanju in izvedbi konkretnih nalog. V zacetku raziskave smo postavili tri raziskovalna vprašanja in šest hipotez. Z anketo za raziskovalno vprašanje 1: Kako vkljucitev umetne inteligence (ChatGPT) v predavanja in vaje vpliva na ucno izkušnjo pri predmetu Vodenje in organiziranje medijske produkcije? smo ugotovili, da vecina študentov meni, da je uporaba umetne inteligence pozitivno vplivala na jasnost razumevanja predstavljenih vsebin v predavanjih in da je uporaba umetne inteligence naredila predmet bolj uporaben za njihovo prihodnje delo v medijski produkciji. Študenti najbolj cenijo vecjo ucinkovitost pri izvajanju nalog in razvoj analiticnih vešcin, medtem ko menijo, da umetna inteligenca ne prispeva k boljšemu sodelovanju med študenti. Raziskava kaže, da ima uporaba umetne inteligence vecinoma pozitiven vpliv na ucno izkušnjo študentov, vendar je potrebna previdnost glede zanesljivosti, meja uporabe ter ohranjanja motivacije in angažiranosti. Z rezultati raziskave smo lahko potrdili hipotezi 1 (Vkljucitev umetne inteligence (ChatGPT) v predavanja in vaje pomeni vecjo zanimivost in ucinkovitost) in 2 (Vkljucitev umetne inteligence (ChatGPT) v predavanja in vaje omogoca bolj ucinkovit študij, ker je uporaba personalizirana). Z anketo na raziskovalno vprašanje 2: Kako se uporaba umetne inteligence (ChatGPT) odraža v ocenah in v zadovoljstvu s predmetom Vodenje in organiziranje medijske produkcije? smo ugotovili, da vecina študentov (86,1 %) meni, da umetna inteligenca pomaga pri delu in razumevanju kompleksnosti snovi ter je koristna pri pridobivanju informacij, hitrosti pridobivanja podatkov ter dodatni razlagi in pomoci pri nalogah. 69,4 % študentov meni, da bo uporaba umetne inteligence pozitivno vplivala na njihove ocene, 69,6 % študentov pa ni prepricanih, da jim uporaba umetne inteligence pomaga pri pripravi na izpite. 47,2 % jih meni, da se z uporabo umetne inteligence zmanjšujeta potreben trud in cas za študij. Raziskava kaže na precejšnjo podporo uporabi umetne inteligence pri študiju, vendar hkrati poudarja potrebo po kriticnem ovrednotenju ter zavedanju omejitev tega orodja. Mnenja o zanesljivosti informacij in zadovoljstvu s potekom predmeta so raznolika, zato hipoteze 3 (Motivacija in s tem tudi zadovoljstvo študentov s predmetom se bosta povecala, ce bodo imeli možnost uporabe umetne inteligence (ChatGPT) za pomoc pri predmetu) in hipoteze 4 (Zaradi vecje motivacije in zadovoljstva študentov s predmetom se bo povecalo tudi njihovo znanje in predvsem UI kompetence) ni mogoce potrditi za vse študente. Z anketo na raziskovalno vprašanje 3: Kakšen je vpliv umetne inteligence (ChatGPT) na uspešnost študentov pri ustvarjanju gradiv: strokovnega prirocnika in kratkega filma? smo ugotovili, da po mnenju kar 94,4 % študentov ChatGPT pozitivno vpliva na proces ustvarjanja gradiv, zlasti strokovnega prirocnika, saj so bile informacije bolj dostopne in ideje so se pojavile hitreje. Mnenja pa se razlikujejo glede uporabnosti umetne inteligence pri ustvarjanju scenarijev za kratke filme, kjer nekateri opažajo koristi, drugi pa menijo, da je ustvarjalni proces bolj odvisen od cloveške domišljije. Deljena so tudi mnenja glede pomoci UI pri organizaciji in vodenju medijskih projektov, saj le 55,5 % študentov meni, da jim je umetna inteligenca pomagala pri boljši organizaciji in vodenju medijskih projektov. Hipoteza 5 je potrjena, medtem ko hipoteza 6 ne velja za vecino študentov, saj njihova mnenja te hipoteze v glavnem ne potrjujejo, predvsem pri filmu. Za spodbudo uciteljem pri uvajanju ChatGPT v študijski proces navajam nekaj misli študentk, ki so bile prevladujoce v raziskavi: • Zelo dobro! Ko sem kdaj imela nekakšno »blokado« v razmišljanju in razumevanju, sem si lahko pomagala s ChatGPT in vedno sem dobila takoj koristno informacijo. To me je še dodatno motiviralo za delo vnaprej. • UI delo zagotovo naredi lažje, a treba je potegniti jasno crto, do katere meje bi se UI lahko uporabljala, ker se na koncu dneva kot clovek lahko pocutiš nepomembnega, razvrednotenega, kot da si le posrednik informacij. V tem aspektu me ChatGPT ni prevec motiviral. • Z uporabo ChatGPT sem za študij in delo veliko bolj motivirana, saj vem, kje lahko dobim vse potrebne informacije za katerokoli vsebino. Vem, da bom s pomocjo UI naredila boljšo nalogo, zato tudi z vecjim veseljem zacnem z delom. Poznavanje koncepta delovanja programov umetne inteligence, ki temeljijo na velikih kolicinah podatkov in ustreznih algoritmih, spreminja tudi miselnost številnih ljudi v izobraževanju, da je ucenje na pamet nesmiselno, saj clovek »itak« vse dobi v knjigah in na internetu. V resnici je pac tako, da clovek s svojo naravno inteligenco lahko najprej obdeluje samo podatke, ki jih ima v svojem spominu, in potem na ta nacin obravnava tudi podatke in tekste, ki jih je dobil s pomocjo UI. Zato je tudi logicno, da so teksti in rešitve, ki jih da UI, boljši od prakticno vseh ljudi, razen od morda 3 % najbolj bistrih, ki so na svojem podrocju tudi strokovnjaki. In v tem konceptu je tudi nesmiselno in nerazumno pricakovati, da bodo študenti, ki so na zacetku karierne poti, poznali strokovne zadeve in zato izgubljali cas z iskanjem in prepisovanjem osnovnih izhodišc, namesto da zacnejo na nivoju že znanega in potem to preštudirajo, dograjujejo, nadgrajujejo … In s tem tudi polnijo svojo bazo znanja, konceptov, vešcin in koncno kompetenc. Umetna inteligenca v izobraževanju mora temeljiti na nacelih zaupanja in spoštovanja, kar je povezano tudi z resnicoljubnostjo, obenem pa je treba zagotoviti Demingov cikel (Nacrtuj – Izvedi – Preveri – Ukrepaj), ki je v izobraževanju že kar uveljavljen. Samo na podlagi zaupanja, brez ustreznega spremljanja in kontrole, pa tudi kriticne diskusije o dobljenih rezultatih, lahko pomeni uvajanje UI v izobraževanje razpad sistema. Veliko skrb povzroca hiter razvoj AGI (Artifical general intelligence), imenovana tudi super sposobna splošna umetna inteligenca, ki naj bi (bo) presegla clovekove zmogljivosti, in upajo, da bodo algoritmi takšni, da bodo upoštevali sodelovanje s clovekom in zasledovali cloveški dobrobit. Veliko strokovnjakov je menilo, da bo razvoj UI potekal v znanstvenih institucijah in da se bodo rezultati postopoma uvajali v prakso. Vstop ChatGPT je zato vecino zelo presenetil, uporabnike pa navdušil. Interesi na tem podrocju so zelo veliki, tako nekateri zagovarjajo odprtokodne sisteme, kjer bi bilo mogoce kontrolirati razvoj in dostop do dosežkov omogocati vsem, drugi pa kažejo predvsem financni interes oziroma se zavedajo ogrožanja obstojecih sistemov, saj uporaba UI zelo spreminja iskanje podatkov in rešitev in s tem ogroža razlicne, sedaj uspešne poslovne modele. Razvoj bo šel verjetno v smeri zastonjske uporabe aplikacij UI, s katero bodo ljudi zvabili k uporabi in ki bo verjetno spet temeljila na »dajanju« podatkov na razpolago za komercialne namene. Bolj zmogljive pa bodo placljive splošne ali še bolj verjetno specializirane in verodostojne aplikacije, ki bodo glede na ceno zagotavljale kakovostne storitve. Glede na politiko EU pa je morda mogoce pricakovati, da bodo za izobraževanje in splošne teme na voljo kakovostne brezplacne aplikacije. Pri UI v izobraževanju je velika skrb vsebina, nad katero bo verjetno treba imeti ustrezen nadzor, pri cemer pa je prednost aplikacij za UI v tem, da lahko organizira svoje vsebine, ki se jih kontrolirano dodaja in nadgrajuje. Tako bodo lahko šolski sistemi uporabili svoje baze gradiv in razvili algoritme, ki bodo omogocali ucinkovito personalizirano ucenje in pripravo na uporabo profesionalnih aplikacij za UI. V tem trenutku je smiselno izobraževalnim ustanovam predlagati, da takoj posodobijo navodila za akademsko integriteto in preprecevanje plagiatorstva. Predvsem pisne izpite naj se izvaja v živo, na licu mesta – dokler ne bodo na voljo ustrezne rešitve za drugacno preverjanje znanja. Z našo raziskavo želimo dati skromen prispevek k poznavanju in razumevanju uvajanja ChatGPT v študijski proces, obenem pa koristne predloge uporabiti pri nacrtovanju predmeta v naslednjem študijskem letu in splošno tudi pri dejavnostih fakultete in njene vizije in strategije uvajanja UI. Morda nam je uspelo, sicer pa si preberite vprašanje in odgovore, pa tudi napotke ChatGPT, glede poucevanja v ChatGPT okolju. In za zakljucek še vprašanja o izvedbi študijskega procesa ChatGPT in njegovi nasveti. 1. Kako naj s pomocjo ChatGTP nacrtujem in izvedem predmet Vodenje in organiziranje medijske produkcije na visoki šoli? V cem je razlika med klasicnim poucevanjem brez ChatGPT? Vkljucitev ChatGPT v nacrtovanje in izvajanje predmeta Vodenje in organiziranje medijske produkcije na visoki šoli lahko prinese nekaj dodatnih prednosti in inovacij. Tu so nekateri koraki, ki vkljucujejo uporabo ChatGPT, in primerjava s klasicnim poucevanjem: • Razvoj interaktivnih vsebin: z uporabo ChatGPT lahko ustvarite interaktivne vsebine, kot so virtualni asistenti, ki študentom pomagajo pri razumevanju težjih konceptov ali jim nudijo dodatne informacije. • Personalizacija ucnega doživetja: ChatGPT lahko pomaga pri prilagajanju ucnega doživetja posameznemu študentu. Na primer, lahko razvijete prilagojene naloge ali vaje na podlagi posameznih potreb in ravni znanja. • Podpora pri raziskovalnih projektih: uporabite ChatGPT za pomoc študentom pri raziskovalnih projektih. Sistem lahko ponudi predloge, vire ali dodatne informacije za študentske projekte. • Prakticni primeri in simulacije: integrirajte ChatGPT v ustvarjanje prakticnih primerov ali simulacij, ki omogocajo študentom, da preizkusijo svoje znanje v realnem kontekstu medijske produkcije. • Podpora pri razvoju kreativnosti: uporabite ChatGPT za spodbujanje kreativnosti med študenti, na primer s postavljanjem izzivov za ustvarjanje inovativnih medijskih konceptov. • Sodelovanje v realnem casu: omogocite študentom, da v realnem casu sodelujejo s ChatGPT za postavljanje vprašanj, prošnje za povratne informacije ali diskusije o aktualnih temah v medijski produkciji. Razlika med klasicnim poucevanjem in vkljucitvijo ChatGPT je predvsem v dodanih možnostih interaktivnosti, prilagodljivosti in hitrejšem dostopu do informacij. Klasicno poucevanje obicajno vkljucuje predavanja, seminarje in naloge brez avtomatizirane interakcije. S ChatGPT lahko poglobite interakcijo, nudite dodatno podporo in spodbujate individualno ucenje. Poleg tega lahko izkoristite možnost avtomatske generacije besedil za ustvarjanje gradiv, ki lahko pospešijo proces nacrtovanja predmeta. Vendar pa je kljucno, da ChatGPT uporabljate kot orodje za izboljšanje ucnega doživetja, ne pa kot nadomestilo za cloveški odnos med uciteljem in študentom. Prav tako je pomembno upoštevati morebitne omejitve in natancnost informacij, ki jih generira ChatGPT. 2. Kako naj ocenjujem izdelke in znanje, ce študenti pri študiju uporabljajo ChatGTP? Ali lahko ali na kakšen nacin lahko ChatGPT uporabljajo pri izpitih? V cem je razlika med klasicnim preverjanjem in ocenjevanjem znanja brez in s ChatGPT? Vkljucitev ChatGPT v ocenjevalni proces prinaša nekaj izzivov in priložnosti. Tu so nekateri nacini, kako lahko ChatGPT sodeluje pri ocenjevanju znanja in izdelkov študentov, ter primerjava s klasicnim preverjanjem: Ocenjevanje pisnih nalog: • Klasicno: tradicionalno ocenjevanje pisnih nalog obicajno vkljucuje rocno branje in ocenjevanje besedil s strani ucitelja. • S ChatGPT: lahko uporabite ChatGPT za samodejno ocenjevanje ali kot orodje za pomoc pri ocenjevanju. Na primer, ChatGPT lahko analizira strukturo besedila, uporabo jezika in vsebinsko pravilnost. Prilagodljivost nalog: • Klasicno: naloge so predhodno oblikovane in staticne. • S ChatGPT: uporabite ChatGPT za ustvarjanje dinamicnih nalog, ki se prilagajajo posameznim študentskim potrebam. Na primer, sistem lahko prepozna šibke tocke študenta in mu zagotovi dodatne vaje za izboljšanje. Ocenjevanje ustnih odgovorov: • Klasicno: ustna ocena lahko vkljucuje intervjuje, predstavitve ali razprave v živo. • S ChatGPT: študenti lahko simulirajo ustne odgovore z uporabo ChatGPT za izražanje svojih idej. Ocenjevalci nato ocenijo kakovost odgovorov in izražanja. Upravljanje projektov: • Klasicno: projekte lahko ocenjujete na podlagi koncnih izdelkov in predstavitev. • S ChatGPT: uporabite ChatGPT za podporo pri projektih, npr. za analizo in primerjavo projektov, dajanje povratnih informacij o strukturi ali predloge izboljšav. Izvedba izpitov: • Klasicno: izpiti so obicajno rocno pripravljeni in pregledani. • S ChatGPT: razmislite o uporabi ChatGPT za avtomatsko generacijo vprašanj, ki lahko merijo študentsko razumevanje in analiticne sposobnosti. Vendar bodite previdni pri ocenjevanju odgovorov, saj lahko ChatGPT nepravilno razume dolocene kontekste. Dinamicno povratno sporocilo: • Klasicno: povratne informacije so obicajno rocno pripravljene in predstavljene študentom. • S ChatGPT: ChatGPT lahko pomaga pri takojšnjem povratnem sporocilu študentom, kar omogoca hitrejše izboljšave in prilagoditve 3. Kako zagotoviti, da pri pisnih izpitih, kjer je dovoljena uporaba racunalnika, ne pride do goljufanja in kako izvesti pisni izpit na daljavo? Zagotavljanje poštene izvedbe pisnih izpitov na daljavo, kjer je dovoljena uporaba racunalnika, je izziv, vendar obstajajo nekatere prakse, ki jih lahko uporabite za zmanjšanje možnosti goljufanja. Tu je nekaj smernic: • Uporaba specializirane programske opreme za izpite: uporabite orodja za izvedbo izpitov na daljavo, ki omogocajo nadzor nad aktivnostmi študentov med izpitom. Takšna orodja lahko omejijo dostop do drugih aplikacij in preprecijo izmenjavo informacij. • Omejevanje dostopa do interneta: ce je mogoce, omejite dostop do interneta samo na izbrane vire, potrebne za izvedbo izpita. To lahko zmanjša možnosti za iskanje odgovorov med izpitom. • Nadzor nad kamero in mikrofonom: zahtevajte vklop kamere in mikrofona med izpitom, da lahko nadzirate dejavnosti študentov in preprecite morebitno goljufanje. • Pravila obnašanja in kodeks casti: jasno komunicirajte pravila izvajanja izpita in eticna pricakovanja. Študentom razložite posledice goljufanja in jih spodbudite k spoštovanju kodeksa casti. • Raznolike naloge in prilagodljiva vprašanja: zasnujte izpit tako, da vkljucuje raznolike naloge, kjer je potrebno razumevanje gradiva in uporaba analiticnih sposobnosti. To lahko zmanjša ucinkovitost goljufanja s preprostim iskanjem informacij. • Casovno omejevanje: omejite cas za izvedbo izpita, kar otežuje študentom, da bi prevec casa porabili za iskanje informacij ali sodelovanje z drugimi. • Unikatna vprašanja za vsakega študenta: ce je mogoce, uporabite sistem, ki generira unikatna vprašanja za vsakega študenta. To otežuje izmenjavo odgovorov med študenti. • Zahteva po oddaji osnutkov ali delovnih listov: od študentov zahtevajte, da oddajo osnutke ali delovne liste kot dokaz procesa razmišljanja in reševanja nalog. • Spremljanje aktivnosti na racunalniku: uporabite orodja, ki omogocajo spremljanje aktivnosti na racunalniku med izpitom, na primer zaznavanje preklopa med aplikacijami ali brskalnikom. • Pravilna implementacija in testiranje: pred izvajanjem uradnega izpita preizkusite vse sistemske zahteve in se prepricajte, da je vsa programska oprema ustrezno konfigurirana. Pomembno je, da se zavedate, da noben sistem ni stoodstotno varen, zato je kljucnega pomena vzpostaviti kombinacijo tehnicnih ukrepov in eticnih smernic za zagotavljanje poštene izvedbe izpitov. Poleg tega je pomembno, da imate jasen nacrt za ukrepanje v primeru ugotovljenega goljufanja. 6 VIRI IN LITERATURA Akt EU o UI: prva zakonodaja o umetni inteligenci | Novice | Evropski parlament (europa.eu) (pridobljeno 15.12.2023) Anguiano Dani , Beckett Lois, 1.10.2023, How Hollywood writers triumphed over AI – and why it matters, How Hollywood writers triumphed over AI – and why it matters | US writers' strike 2023 | The Guardian, (pridobljeno 15.12.2023). Artificial intelligence and the Futures of Learning, 2023, Artificial intelligence and the Futures of Learning | UNESCO. (pridobljeno 15.12.2023). Artificial Intelligence research at Microsoft aims to enrich our experiences. (pridobljeno 15.12.2023). Baidoo, David, and Leticia Ansah. 2023. Education in the Era of Generative Artifical Intellignece (AI): Understanding the Potential Benefits of ChatGPT in Promoting Teaching and Learning. Education in the Era of Generative Artificial Intelligence (AI): Understanding the Potential Benefits of ChatGPT in Promoting Teaching and Learning by David Baidoo-Anu, Leticia Owusu Ansah. (pridobljeno 15.12.2023). Biswas, Som. 2023. Role of Chat GPT in Public Health. Annals of Biomedical Engineering. Capgemini. 2023. 74% of executives believe the benefits of generative AI will outweigh the associated concerns. 07_06_Capgemini-Press-Release_Industry_Generative-AI.pdf. (pridobljeno 15.12.2023). Bogataj Jancic Maja.2023. Umetna inteligenca ne sme biti posel. Delovati mora v skupno dobro. DELO, Sobotna priloga, 2.12.2023. Education in the age of artificial intelligence (okt. dec.2023), Education in the age of artificial intelligence | The UNESCO Courier. (pridobljeno 15.12.2023). Elsen-Rooney, M. (2023). NYC education department blocks ChatGPT on school devices, networks. NYC bans access to ChatGPT on school computers, networks - Chalkbeat. (pridobljeno 15.12.2023). Gao, C. A Howard, F. M., Markov, N. S., Dyer, E. C., Ramesh, S., Luo, Y., & Pearson, A. T. (2022). Comparing scientific abstracts generated by ChatGPT to original abstracts using an artificial intelligence output detector, plagiarism detector, and blinded human reviewers. bioRxiv, 2022-12, Comparing scientific abstracts generated by ChatGPT to real abstracts with detectors and blinded human reviewers (nature.com). (pridobljeno 15.12.2023). Gartner Smiljana, Marjan Krašna Marjan. 2023. Etika umetne inteligence v izobraževanju. Revija za elementarno izobraževanje journal of elementary education vol. 16, no. 2, pp. 221–237. ETIKA UMETNE INTELIGENCE V IZOBRAŽEVANJU - ProQuest. (pridobljeno 15.12.2023). Grobelnik Marko. 2023. Razmisleki o uporabi umetne inteligence v izobraževanju, AIEdu-MarkoGrobelnik-23Nov2023.pdf (andragosko-drustvo.si). (pridobljeno 15.12.2023). George, Shaji, and Hovan George. 2023. A Review of ChatGPT AI’s Impact on Several Business Sectors. International Innovation Journal 1: 9–23. Gillespie, N., Lockey, S., Curtis, C., Pool, J., & Akbari, A. 2023. Trust in Artificial Intelligence: A Global Study. The University of Queensland and KPMG Australia. doi:10.14264/00d3c94, Trust in Artificial Intelligence: A global study (kpmg.com). (pridobljeno 15.12.2023). Groves, R. M., Fowler, F. J., Couper, M. P., Lepkowski, J. M., Singer, E., Tourangeau, R. 2009. Survey Methodology. New Jersey: John Wiley & Sons. Heaven, Will. 2023. ChatGPT is Everywhere. Here’s Where It Came from. MIT Technology Review. Available online: ChatGPT is everywhere. Here's where it came from | MIT Technology Review. (pridobljeno 15.12.2023). ICAI (International Center for Academic Integrity) .2021.The fundamental values of academic integrity(3rded.). International Center for Academic Integrity. https://academicintegrity.org/images/pdfs/20019_ICAI-FundamentalValues_R12.pdf. (pridobljeno 15.12.2023). International conference on Artificial intelligence and Education, Planning education in the AI Era: Lead the leap: final report - UNESCO Digital Library). (pridobljeno 15.12.2023). International forum on AI and education: steering AI to empower teachers and transform teaching, 5-6 December 2022; analytical report - UNESCO Digital Library. (pridobljeno 15.12.2023). Jason Hung ,Jackson Chen, 2023,The Benefits, Risks and Regulation of Using ChatGPT in Chinese Academia: A Content Analysis, Soc. Sci., 12, 380, The Benefits, Risks and Regulation of Using ChatGPT in Chinese Academia: A Content Analysis (semanticscholar.org). (pridobljeno 15.12.2023), Kaj je ChatGPT in 10 najboljših primerov uporabe. 2023. Kaj je Chat GPT in 10 najboljših primerov uporabe v 2023 - Joker.si. (pridobljeno 15.12.2023). Chung Kwan Lo, 2023, What Is the Impact of ChatGPT on Education? A Rapid Review of the Literature, Educ. Sci. 2023, 13(4), 410. Education Sciences | Free Full-Text | What Is the Impact of ChatGPT on Education? A Rapid Review of the Literature (mdpi.com). (pridobljeno 15.12.2023). Lecler, Augustin, Loďc Duron, and Philippe Soyer. 2023. Revolutionising Radiology with GPT-Based Models: Current Applications, Future Possibilities and Limitations of ChatGPT. Diagnostic and Interventional Imaging. ODIPI | Šola »Generativna AI in pravo«. (pridobljeno 15.12.2023). Open AI, 2022, Product (openai.com), (pridobljeno 15.12.2023). Rek, M. (2011). Anketiranje. Medijska vzgoja in produkcija, 2, 16–20. ReVIS - Prva stran (openscience.si). (pridobljeno 15.12.2023). Rudolph, J., Tan, S., & Tan, S. (2023). ChatGPT: Bullshit spewer or the end of traditional assessments in higher education?. Journal of Applied Learning and Teaching, 6(1). ChatGPT: Bullshit spewer or the end of traditional assessments in higher education? | Journal of Applied Learning and Teaching (sfu.ca). (pridobljeno 15.12.2023). Shneiderman, B. (2022). Human-Centered AI. Oxford University Press. Shir Ali, 2023, Information Integrity, Academic Integrity, and Generative AI, Information Integrity, Academic Integrity, and Generative AI - Information Matters. (pridobljeno 15.12.2023). Shiri, Ali 2023, ChatGPT and Academic Integrity, Information Matters, Vol. 3, No. 2, 2023, ChatGPT and Academic Integrity by Ali Shiri . (pridobljeno 15.12.2023). Vogrinc, J. 2008. Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem podrocju. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Str. 99–118. Pridobljeno 5. 10. 2021 na Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem podrocju | Založba UL Pedagoške fakultete (uni-lj.si). (pridobljeno 15.12.2023). Taylor, S. J., Bogdan, R., DeVault, M. 2015. Introduction to Qualitative Research Methods: A Guidebook and Resource. New Jersey: John Wiley & Sons. Tsz Kit Ng Davy, Leung Jac Ka Lok , Jiahong Su, Chi Wui Ng Ross & Kai Wah Chu Samuel. 2023. Teachers’ AI digital competencies and twenty-first century skills in the post-pandemic world, Cultural and Regional Perspectives. Volume 71, pages 137–161, (2023), Teachers’ AI digital competencies and twenty-first century skills in the post-pandemic world | Educational technology research and development (springer.com) . (pridobljeno 15.12.2023). ZAKRAJŠEK, Sreco. 2021.Osnove raziskovalnega dela v multimedijski produkciji : prirocnik za študente visoke šole. Ljubljana: IAM Visoka šola za multimedije. 81 str. Zakrajšek Sreco. 2022. Vodenje in organiziranje multimedijske produkcije. Ljubljana: Biteks ZS, 2022. 198 str., graf. prikazi, tabele. ISBN 978-961-95953-3-6. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIDCGTRV. (pridobljeno 15.12.2023). 7 PRILOGA – ANKETNA VPRAŠANJA 7.1 Anketa za 1. raziskovalno vprašanje I. Kako vkljucitev umetne inteligence v predavanja in vaje vpliva na ucno izkušnjo pri predmetu Vodenje in organiziranje medijske produkcije ? Zaprta vprašanja: 1. Ali menite, da je uporaba umetne inteligence v predavanjih in vajah pripomogla k jasnejšemu razumevanju predstavljenih vsebin? a) Da b) Ne c) Ne vem/ne želim odgovoriti 2. Ali menite, da je uporaba umetne inteligence naredila predmet bolj uporaben za vaše prihodnje delo v medijski produkciji? a) Da b) Ne c) Nisem preprican/a 3. Kako bi ocenili svojo stopnjo zadovoljstva z uporabo umetne inteligence v izobraževalnem procesu? a) Zelo zadovoljen/a b) Zadovoljen/a c) Niti zadovoljen/a niti nezadovoljen/a d) Nezadovoljen/a e) Zelo nezadovoljen/a Odprta vprašanja: 4. Kako bi opisali svojo splošno izkušnjo z uporabo umetne inteligence v predavanjih in vajah pri predmetu "Vodenje in organiziranje medijske produkcije"? 5. Kateri vidiki uporabe umetne inteligence so vam najbolj koristili pri razumevanju vsebin in konceptov predmeta? 6. Kako se po vašem mnenju umetna inteligenca odraža na vašem angažiranju in motivaciji pri izvajanju nalog v okviru predmeta? Vprašanja po Likertovi lestvici (ocenite z 1 do 5 - 1 najnižja ocena, 5 najvišja ocena, ustrezno obkrožite) 7. Oceni, v kolikšni meri se strinjaš s trditvijo: "Uporaba umetne inteligence je pozitivno vplivala na moje razumevanje predmeta."1 (Popolnoma se ne strinjam) do 5 (Popolnoma se strinjam) 1 2 3 4 5 8. V kolikšni meri meniš, da je uporaba umetne inteligence prispevala k tvoji kreativnosti pri ustvarjanju strokovnega prirocnika in kratkega filma ? 1 (Zelo nizko) do 5 (Zelo visoko) 1 2 3 4 5 9. Kako bi ocenil/a stopnjo tehnološkega znanja, ki si ga pridobil/a zaradi uporabe umetne inteligence v okviru predmeta? 1 (Zelo nizko) do 5 (Zelo visoko) 1 2 3 4 5 Vprašanja z rangiranjem po pomembnosti (oznacite z 1 do 5, oceno zapišite na koncu stavka v oklepaj) 10. Razvrsti naslednje elemente uporabe umetne inteligence glede na pomembnost v tvojem ucnem procesu (od 1 do 5, kjer je 1 najmanj pomembno, 5 pa najbolj pomembno). a) Prilagajanje gradiva glede na individualne potrebe ( ) b) Enostavno in hitro pridobivanje idej in gradiv ( ) c) Interaktivne vaje s pomocjo umetne inteligence ( ) d) Potrebno je manj truda in študija za enak ucinek ( ) e) Zelo hitro prideš do dobrih izhodišc, ki jih potem samo nadgradiš. ( ) 11. Kaj vidite kot najvecjo oviro pri uporabi umetne inteligence v svojem študiju? Rangirajte jih po pomembnosti od 1 (najmanjša ovira) do 5 (najvecja ovira). rang Kaj predstavlja oviro pri uporab 5 (najbolj pomembno) . najvecja ovira 4 vecja ovira 3 srednja ovira 2 majhna ovira 1 (najmanj pomembno) – najmanjša ovira 12. Kateri prednosti vidite pri uporabi tradicionalnih ucnih metod v primerjavi z umetno inteligenco? Rangirajte jih po pomembnosti od 1 (najmanj pomembno) do 5 (najbolj pomembno). rang Prednosti tradicionalnih ucnih 5 (najbolj pomembno) . najvecja prednost 4 vecja prednost 3 srednja prednost 2 manjša prednost 1 najmanjša prednost 13. Razvrsti naslednje trditve glede na to, koliko se strinjaš z njimi glede na vpliv umetne inteligence na ucno izkušnjo (od 1 do 5, kjer 1 najmanj pomembno in 5 najbolj pomembno): a) Umetna inteligenca je povecala mojo ucinkovitost pri izvajanju nalog. ( ) b) Umetna inteligenca je pripomogla k razvoju mojih analiticnih vešcin. ( ) c) Umetna inteligenca je prispevala k boljšemu sodelovanju med študenti. ( ) d) Z uporabo umetne inteligence se poveca motiv in zanimanje za študij. ( ) e) Z uporabo umetne inteligence se je zmanjšalo zanimanje in potreba za študij literature ( ) 7.2 Anketa za 2. raziskovalno vprašanje Kako se uporaba umetne inteligence odraža v vaših ocenah in v zadovoljstvu s predmetom Vodenje in organiziranje medijske produkcije ? Zaprta vprašanja 1. Ali menite, da bo uporaba umetne inteligence v predmetu pozitivno vplivala na vaše ocene? a) Da b) Ne c) Ne vem/ne želim odgovoriti 2. Ali menite, da uporaba umetne inteligence pomaga pri pripravi na izpite in doseganju boljših rezultatov? 1. Da, mocno 2. Da, delno 3. Ne zelo 4. Ne, sploh ne 3. Ali menite, da uporaba umetne inteligence spodbuja študij in pomaga do vec znanja ? Da, mocno Da, delno Ne zelo Ne, sploh ne Odprta vprašanja 4. Kako bi opisali svoje splošno dojemanje uporabe umetne inteligence v okviru predmeta "Vodenje in organiziranje medijske produkcije"? 5. Katere specificne izkušnje ste imeli z uporabo umetne inteligence pri predavanjih, vajah in projektih v okviru tega predmeta? 6. Kako menite, da se uporaba umetne inteligence odraža na vašem razumevanju gradiva in izpopolnjevanju vaših vešcin v medijski produkciji? Vprašanja po Likertovi lestvici (ocenite z 1 do 5 - 1 najnižja ocena, 5 najvišja ocena) 7. Oceni, v kolikšni meri meniš, da uporaba umetne inteligence prispeva k raznolikosti in inovativnosti v ucnem procesu.1 (Popolnoma ne prispeva) do 5 (Popolnoma prispeva) 1 2 3 4 5 8. Kako ucinkovito se Ti zdi, da umetna inteligenca pomaga pri študiju na lestvici od 1 (zelo neucinkovito) do 5 (zelo ucinkovito). 1 2 3 4 5 9. Kako enostavno se Ti zdi uporabljati umetno inteligenco v študiju? Ocena od 1 (zelo težko) do 5 (zelo enostavno). 1 2 3 4 5 10. Ali meniš, da se je Tvoja ucna izkušnja izboljšala zaradi uporabe umetne inteligence? Ocena od 1 (ni izboljšanja) do 5 (izboljšala se je znatno). 1 2 3 4 5 11. Ali uporaba umetne inteligence v Tvojem študiju zmanjšuje trud in porabo casa za ucenje? Prosimo, ocenite od 1 (ne zmanjšuje) do 5 (zelo zmanjšuje). 1 2 3 4 5 12. Kako zanesljive se Ti zdijo informacije, ki jih prejmeš iz umetne inteligence, v primerjavi z informacijami od uciteljev ? Ocena od 1 (nezanesljivo) do 5 (zelo zanesljivo 1 2 3 4 5 13. Kako bi ocenil/a stopnjo zadovoljstva s potekom predmeta, vkljucno z uporabo umetne inteligence? (Obkrožite samo en odgovor) a) Zelo nezadovoljen/a b) Nezadovoljen/a c) Niti zadovoljen/a niti nezadovoljen/a d) Zadovoljen/a e) Zelo zadovoljen/a Vprašanja z rangiranjem po pomembnosti (ocenite z 1 do 5, oceno zapišite na koncu stavka) 14. Razvrsti naslednje elemente glede na to, koliko meniš, da so prispevali k tvoji uspešnosti pri predmetu (od 1 do 5, kjer je 1 najmanj pomembno, 5 pa najbolj pomembno): Razvrstitev (1 do 5) a) Ucinkovitost ( ) b) Samozavest ( ) c) Kakovost ( ) d) Kreativnost ( ) e) Tocnost ( ) 15. Kateri od naslednjih vidikov uporabe umetne inteligence je po tvojem mnenju najbolj ugoden za študente ? (razvrstite od 1 do 5, kjer je 1 najmanj pomembno, 5 pa najbolj pomembno): Razvrstitev (1 do 5) a) Hitrost priprave izdelkov in nalog ( ) b) Kakovost izdelkov in nalog ( ) c) Enostavnost priprave izdelkov in nalog ( ) d) Zanesljivost informacij ( ) e) Manj ucenja za boljši rezultat ( ) 16. Razvrsti naslednje trditve glede na to, koliko se strinjaš z njimi glede na vpliv umetne inteligence na tvoje ocene in zadovoljstvo s predmetom (od 1 do 3, kjer je 1 popolnoma nesoglašam, 3 pa popolnoma soglašam): Razvrstitev (1 do 3) a) Umetna inteligenca pozitivno vpliva na moje ocene. ( ) b) Umetna inteligenca izboljšuje moje zadovoljstvo s potekom predmeta. ( ) c) Umetna inteligenca povecuje moje zadovoljstvo s študijskim procesom. ( ) 7.3 Anketa za 3. raziskovalno vprašanje Kakšen je vpliv umetne inteligence na vašo uspešnost pri ustvarjanju strokovnega prirocnika in kratkega filma ? Zaprta vprašanja 1. Ali menite, da vkljucitev umetne inteligence olajša ali otežuje proces ustvarjanja strokovnih prirocnikov in kratkih filmov? a) Olajšuje b) Otežuje c) Ne vem/ne želim odgovoriti 2. Koliko casa ste porabili za pripravo Prirocnika z uporabo umetne inteligence v primerjavi s tradicionalnim pristopom? a) Manj casa b) Približno enako casa c) Vec casa d) Ne znam oceniti 3. Ali menite, da vam je uporaba umetne inteligence pomagala pri boljši organizaciji in vodenju medijskih projektov? a) Da b) Ne c) Ne vem/ne želim odgovoriti Odprta vprašanja 4. Kako bi opisali svojo izkušnjo pri sodelovanju s pomocjo umetne inteligence pri ustvarjanju strokovnih prirocnikov in kratkih filmov? 5. Katere konkretne izzive ste doživeli pri uporabi umetne inteligence pri projektih, ki ste jih izvedli v okviru predmeta? 6. Kako menite, da je umetna inteligenca vplivala na kakovost in inovativnost vašega koncnega izdelka (strokovnega prirocnika ali kratkega filma)? Vprašanja po Likertovi lestvici (ocenite z 1 do 5 - 1 najnižja ocena, 5 najvišja ocena) 7. Oceni, v kolikšni meri meniš, da je uporaba umetne inteligence prispevala k inovativnosti tvojega koncnega izdelka. 1 (Popolnoma ni prispevala) do 5 (Popolnoma je prispevala) 1 2 3 4 5 8. V kolikšni meri meniš, da ti je uporaba umetne inteligence olajšala razumevanje in reševanje izzivov pri medijski produkciji? 1 (Zelo nizko) do 5 (Zelo visoko) 1 2 3 4 5 9. Kako bi ocenil/a stopnjo zadovoljstva z rezultati projekta, pri katerem ste uporabljali umetno inteligenco? a) Zelo nezadovoljen/a b) Nezadovoljen/a c) Niti zadovoljen/a niti nezadovoljen/a d) Zadovoljen/a e) Zelo zadovoljen/a Vprašanja z rangiranjem po pomembnosti (ocenite z 1 do 5, oceno zapišite na koncu stavka) 10. Razvrsti naslednje elemente glede na to, koliko meniš, da so prispevali k uspešnosti projekta (od 1 do 5, kjer je 1 najmanj pomembno, 5 pa najbolj pomembno) Razvrstitev (1 do 5) a) Dobra navodila ( ) b) Uporaba umetne inteligence ( ) c) Dobra sestava skupin ( ) d) Izkušnje iz prejšnjih projektov ( ) e) Analiza podobnih primerov iz domace in tuje prakse ( ) 11. Kateri od naslednjih vidikov uporabe umetne inteligence bi po tvojem mnenju najbolj koristil tvojim kolegom študentom pri medijski produkciji? Razvrstitev (1 do 5) a) Obdelava podatkov ( ) b) Pridobivanje podatkov ( ) c) Komunikacija ( ) d) Navodila za konkretno delo ( ) e) Raziskava virov ( ) 12. Razvrsti naslednje trditve glede na to, koliko se strinjaš z njimi glede na vpliv umetne inteligence na uspešnost projektov (od 1 do 5, kjer 1 najmanj pomembno in 5 najbolj pomembno):: Razvrstitev (1 do 5) a) Umetna inteligenca je povecala inovativnost projekta. ( ) b) Umetna inteligenca je izboljšala organizacijske procese v medijski produkciji ( ) c) Umetna inteligenca je olajšala reševanje izzivov pri ustvarjanju strokovnih prirocnikov in kratkih filmov. ( ) d) Brez umetne inteligence ne bi bili sposobni pripraviti dobrega prirocnika. ( ) e) Danes je mogoce s pomocjo UI narediti zelo dober film ( )