Murska Sobota, 28. februar 2002, leto LIV, št. 9, odgovorni urednik Janez Votek, cena 240 sit Trudimo se Heroinska multinacionalka a Premakne. -;c s® ra 'S MS t*® Včeraj se je začel proces proti skupini, ki Je tihotapila pol tone heroina a S hkratne izkušnje Mojza Ulena iz lipovec Shujšal neverjetnih so? ■? '■?. ■teM. L str ^gramov! str 31 Ernest Novak: Sobota je čiiden varaš'« Kaj dela upokojeni stotnik 1. razreda Danilo Horn danes, kakšna je njegova plat medalje dogodkov leta 1991? str. 30 Po poročilu predsednika Zveze ribiških družin Pomurja Štefana Karija so bili ribiči v letu 2001 zelo dejavni str. 15 Pletilstvo Prosenjakovci: Bo rešitev stečaj? str. 8 NAROČNIK 2 AKTUALNO OKOLI NAS 28. februar 2002 1 Se enkrat Dogovor- j jeno ali sprenevedanje? zgoraj omenjenem članku novinarja Jožeta Graja (Vestnik, 30.01.2002) je med drugim navedeno tudi naslednje: Tudi Tomka je bil dvakrat v Ljubljani in se o zadevi pogovarjal z državno sekretarko na ministrstvu za zunanje zadeve. Izjavila je, da je š takšno rešitvijo zadovoljna in da Slovenija nima posebnih zadržkov glede izvajanja tega zakona, razen izdajanja izkaznic. Gospod Tomka sicer ne navaja mojega imena, toda ker sem edina državna sekretarka (ob treh državnih sekretarjih) na MZZ, je verjetno mislil name, zato želim pojasniti, da se gospod Tomka nikoli ni sestal z menoj, torej njegove navedbe niso resnične. Urad, ki ga vodim, je pristojen za slovensko manjšino v Porabju in ne za madžarsko manjšino v Prekmurju. Magdalena Tovornik, državna sekretarka l MZZi j Pogledi nekaterih pomurskih županov na Zakon o pokrajinah Nekateri členi so prava norost Prej ali slej tudi o številu pokrajin prvem posvetu o pokrajinah, ki je bil januarja v Mariboru, smo že pisali in povedali, da je bilo na njem javnosti predstavljeno gradivo predloga Zakona o pokrajinah, ki sicer že daje nekatere odgovore o pristojnostih in organiziranosti pokrajin, manj pa o njihovem številu in financiranju. Na posvetu je sodelovalo tudi nekaj predstavnikov lokalnih skupnosti iz Pomurja, med njimi tudi rogašovski župan Janko Halb, ki je takrat podal kar nekaj kritik na račun predloga zakona. O Da smo izbrali za analizo zakona ravno Halba, je odločilo predvsem zgoraj povedano in tudi dejstvo, da je bil prejšnji teden edini med pomurskimi župani imenovan v delovno skupino predstavnikov lokalnih skupnosti za sodelovanje pri pripravi zakonodaje za uvajanje pokrajin v Sloveniji, ki jo je imenovalo Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Kot pravi Halb, pozdravlja pri pjdlogu zakona predvsem idejo’ da ima pokrajina svoje premoženje in proračun. S prenosom nekaterih državnih pristojnosti na pokrajine bodo te postale tudi politične tvorbe, ki jih bodo vodili organi, ki bodo na določeni stopnji avtonomni. In kot najpomembnejši dosežek na tej stopnji avtonomnosti sta poleg območja, imena in pristojnosti tudi lastno premoženje in let ni proračun. Kako pa se bo proračun oblikoval in kako bo potekalo financiranje, je drugo vprašanje. Najpomembnejše področje, ki ga želi država prenesti na pokrajine, je usklajen regionalni razvoj, ki pa je le beseda na papirju, če ne bo ustrezno zagotovljenih sredstev. Halb se namreč boji, da država želi zagotoviti le financiranje pokrajinske birokracije, medtem ko bi vezala pokrajinske razvojne vire na posredno distribucijo prek raznih državnih natečajev, na katere bi se tako kot sedaj občine prijavile tudi pokrajine, zato, kot dodaja, si bo prizadeval doseči prek delovne skupine, v katero je bil imenovan, da se birokracija ne bi zgolj neposredno financirala, ampak da se financirajo razvojni projekti. Kot smo že rekli, stvari glede financiranja še niso dorečene in je še možnost za drugačne predloge, se je pa vlada pohvalila, da ima dobro rešeno vprašanje, ki se tiče organov pokrajin, o čemer pa misli Halb drugače. Kot verjetno že veste, sestavljajo organe pokrajine pokrajinski svet, katerega člane izvolijo volivci neposredno; predsednik pokrajine, ki ga posredno volijo člani sveta in je tudi predsednik tega sveta; pokrajinski odbor, v katerem je 6-9 članov sveta po predlogu predsednika pokrajine; ter upravni organi z direktorjem uprave na čelu, ki ga predlaga pokrajinski predsednik. Največ protislovij in napak je v 25. členu predloga zakona, kjer piše, da imenuje člane pokrajinskega odbora, ki je zelo pomemben organ, saj je kot nekakšna vlada znotraj pokrajine, predsednik pokrajine, potrdi pa jih pokrajinski svet. Če pa svet tega ne stori, lahko po nekaj dneh to stori predsednik pokrajine. To seveda daje veliko moč predsedniku pokrajine, ki bo seveda predlagal v odbor svoje ljudi, in če jih svet ne po potrdil, bo to. storil sam. Če pa tega ne stori sam, lahko predlaga državnemu zboru, da pokrajinski svet razpusti, kar bi seveda tudi pomenilo, da bo padel predsednik sam, saj je bil voljen posredno, na svetu. Vpra- šanje pa je, kdo bo tako neumen, da bo državnemu zboru predlagal razpustitev sveta in s tem razrešitev samega sebe. To bi bilo smiselno, če bi bil predsednik voljen neposredno, saj potem razpustitev sveta ne bi vplivala na njegovo razrešitev. V tem členu pa je še ena nerodnost. Državni zbor namreč lahko, kot piše v zakonu, razreši predsednika pokrajine in razpiše predčasne volitve predsednika pokrajine. Ni jasno, zakaj naj bi se razpisale predčasne volitve za predsednika, če pa mora le-tega izvoliti pokrajinski svet. Ali to pomeni, da se predsednik enkrat voli posredno, ko pa je razrešen, se drugi predsednik, sodeč po tem besedilu, voli neposredno? Omenjene in še vrsto drugih nerodnosti je mogoče pripisati temu, kot pravi Halb, da se še sedaj ne ve, kako se bo volil predsednik Pomurje - dežela »implementacij-skega deficita« pokrajine, saj naj bi vedno m® li neposredne in posredne volt tve. Torej je treba tudi ta del prt' dloga Zakona o pokrajinah,® katerega so snovalci mislili, da i( dobro dodelan, še korigirati1’ odpraviti pomanjkljivosti. Kar pa se tiče najbolj zanii® vega vprašanja o številu pokraj® Halb pravi, da ne bo več mog°e dolgo skrivati sistema financ1' ranja in številk. Mogoče se bo® zgodilo že v začetku aprila, k°bo morala oddati uvodoma offlCrtlč na delovna skupina pri MNZ s** je poročilo o delu. NajverjetflCJ5 varianti glede števila pokrajin s® po njegovem mnenju dve, i®9 cer merilo sto tisoč prebivale®’ kar pomeni dvajset pokrajin,o® roma merilo sto petdeset tis® prebivalcev, kar pomeni trWR pokrajin in kar se skoraj uje®! številom mestnih občin. ] 1 I 1 I ( J j 1 i I ž 1 ( 1 1 t ( 1 t i 2 t 1 Sprejet nacionalni program visokega šolstva Javna dobrina skega prostora, skladno z deklaracijo evropskih ministrov za izobraževanje (Bologna, junij 1999) z naslovom Evropski visokošolski prostor. Uveljavljeno je torej stališče, lovenija se je očitno odločila, da bo imela v vsebinskem pogledu nacionalni program visokega šolstva, ki se bo ujemal z evropskimi usmeritvami. To lahko sklepamo da je treba imeti visoko šolstvo iz dokumenta Nacionalni program visokega šolstva v Republiki Sloveniji, ki ga je sprejel minuli torek Državni zbor Republike Slovenije. Cilji tega dokumenta, ki so določeni za naslednje petletno obdobje, so zlasti: povečati delež zaposlenega prebivalstva z višjo, visoko oziroma podiplomsko izobrazbo (na 25 % leta 2005), delež prebivalstva, zlasti mladih generacij, v terciarnem izobraževanju, VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za intormiranje <1. d. Murska Sobota tako da bomo imeli v tem desetletju v Republiki Sloveniji (okrog 35 študentov na 1000 prebivalcev oz. vpis 50 % vsakokratne generacije) in število vpisnih mest v celotnem terciarnem izobraževanju. Nadalje bodo postopno odpravljali omejitev vpisa pri Večini študijskih programov in sofinancirali izredni študij (za redni dodiplomski študij šolnin še naprej ne bo), da bi tako vsaj podvojili število študentov in diplomantov podiplomskega študija. Zagotoviti želijo razmere za uspešno delovanje univerz in samostojnih visokošolskih zavodov ter omogočiti nastanek decentralizirane mreže visokega šolstva. Spodbujali bodo sodelovanje med univerzami in visokošolskimi zavodi ter gospodarstvom. Med zapisanimi cilji so tudi izboljšanje štipendiranja in študentskega standarda (povečanje zmogljivosti študentskih domov), spodbujanje mednarodnega sodelovanja visokošolskih zavodov, še zlasti v specializiranih projektih Evropske unije (npr. SOCRATES - ERASMUS) in regionalnih programih (npr. CEEPUS) in sodelovanje pri nastajanju evropskega visokošol- za javno dobrino, da je in bo ostalo v javni pristojnosti, da bodo programi za pridobitev izobrazbe različno usmerjeni, da bodo ustrezali raznovrstnim potrebam posameznikov, izobraževanja in trga delovne sile. Med instrumenti, s katerimi bi te cilje dosegli, so uvajanje sistema kreditnih točk, kot je ECTS, uvajanje priloge k diplomi, zagotavljanje akademske kakovosti, pripravljanje študijskih programov, ki združujejo kakovost in jamčijo zaposljivost, so mednarodno primerljivi in bodo konkurenčni v evropskem visokem šolstvu, ter uvajanje vseživljenjskega izobraževanja. Pripravil: J. G. ■ Odgovore na vprašanje o razvojnih in primerjalnih prednostih regije iščemo že od začetka 90. let in sedaj je pravi čas, da se nanje spomnimo aj navedem zgolj tiste, pri katerih je bil avtof tega zapisa - ali v aktivni vlogi državnega urad' nika ali v pasivni vlogi zavednega Prekmurca" tudi zraven, a do danes nobena ni doživela svojeg® Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa). Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika). Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 3.000,00 SIT, letna naročnina za naročnike v tujini je 12.000,00 SIT + poštni stroški po veljavnem ceniku Pošte Slovenije na dan plačila, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 9.000,00 SIT. Izvod v kolportaži je 240,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-6204)0112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o d^vku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998, št. 89 in Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12. 200*1, št. 103. Naklada: 16700 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, Naročniška služba: oglasi. vestnik@p-inf. si WWW stran: http://www.p-inf.si. Prerivanje pred vrati a vprašanje našega novinarja, ali ima sosednja Madžarska formalnopravno podlago za zbiranje podatkov in na podlagi teh za izdajanje »državljanskih« izkaznic na takšen način, kot to dela v Lendavi, ni bilo odgovorjeno. Normalno bi bilo namreč, da bi sosednja država to izvajala v ustreznih diplomatskih, v tem primeru konzularnih prostorih ali na veleposlaništvu v Ljubljani, a nobena od državnih služb ni bila pristojna, da bi posredovala verodostojen odgovor. V tem času se je odzvala državna sekretarka Magdalena Tovornik, ki je zanikala stike s predstavnikom narodnosti g. Tomko in v isti sapi poudarila, da ni pristojna za madžarsko narodnost, ampak le za porabske Slovence. No, to je le ena od cvetk. Te dni razgreva »srednjeevropski prostor« ali t. i. Više-grajsko skupino izjava - bolje zahteva - madžarskega premiera Or-bana o preklicu oz. odpravi Bene-ševih dekretov s strani Češke in Slovaške, kar je pripeljalo do odpovedi srečanja držav Višegrajske skupine štirih in hkrati doživelo ostre reakcije političnih vrhov prej omenjenih držav in navseza- lišči Češke in Slovaške. Ko je bil o tem zapletu vprašan naš zunanji minister Dimitrij Rupel, je ostal brez stališča. No, čisto brez ravno ne, saj je izrazil obžalovanje in ga pospremil s komentarjem, da gre verjetno za dvigovanje predvolilne temperature na Madžarskem. Izjava je nenavadno mlačna, kot je bila mlačna tudi reakcija parlamentarnega zunanjepolitičnega odbora na zakon o »državljanskih izkaznicah«, kot da se problem Slovenije ne bi tikal. Saj se ne, toda ali ni s podobno zgodbo začel Haider in končal pri Avnoju. Čeprav daleč od ljubljanskega in evropskega glamurja, je dejstvo, dna kot špricer« gledati zaostrovanja Madžarov do Češke in Slovaške. V niča kaj boljšem položaju v tem odnosu ni Slovenija, ki je že doživela nekaj »akademskih« pritiskov z odpiranjem Trianona pa tudi političnih prek madžarskega svetovnega kongresa. In zaradi tega ni izključen tudi Orbanov. Če do tega pride, se problemu preprosto ne bo več mogoče izogniti. Je pa lahko zelo nevaren in se ga slovenska politika očitno niti ne zaveda. Tako kot se ne zaveda, razen ob volitvah seveda, da je Prekmurje tudi del te države. V tem kontekstu je problematično tudi to, da ne razume in ne obravnava prekmurske zgodovine kot dela slovenske zgodovine. Vse to pa lahko postane ob prerivanju skozi evropska vrata, ki odpira ob prestopanju praga najbolj občutljiva poglavja, izredno problematično. Se nam po Italiji in Avstriji obeta še Madžarska? svetlega trenutka izvedbe. Začnimo s prvo, to je s Strategijo razvoja Pomurja (Prekmurja in Prlekije). Zaradi prepirov med »ljubljanskimi« in »pomurskimi« strokovnjaki je bila javnosti predstavljena strategija (skupaj s takratnim ministrom in prleškim rojakom prof. Marjanom Senjurjem) bolj rezultat želje, da se projekt čim prej pripelje do konca, kot pa iskanja in posredovanja resničnih razvojnih alternativ regije. Druga značilnost te strategije je razvojno dosti bolj problematična, saj v analizo ni bilo vključeno »veliko gospodarstvo« in potemtakem tudi ne največji delodajalec, to je tovarna Mura. Takratnemu (in sedanjemu) vodstvu se že leta 1994 namreč ni zdelo pomembno, vključevati se v širše načrtovanje razvoja, in so se ukvarjali predvsem s svojim lastnim. Potem smo dobili leta 1998 tako imenovano tride-želno strategijo razvoja obmejne regije Slovenije, Avstrije in Madžarske. Kljub aktivnemu sodelovanju obmejnih regij in vladnih predstavnikov vseh treh držav je bil njen glavni problem, da nobena od treh držav ni namenila svojih proračunskih sredstev za njeno izvajanje. In potem, ko je »PHARE dal pare«, so tuji strokovnjaki odšli, domači strokovnjaki in strokovnjakinje (ki so bili v večini pomurski in slovenski) pa so se vrnili v svoje redne (v večini državne) službe. Kakšno leto dve pozneje bila narejena strategija s sicer dokaj neizvirnim, a spodbudnim naslovom: »Pomurje 2000+«. Ta strategija je obet®' la nekaj več že zato, ker jor financiral podjetniški kapital Vendar je postal direktor 1®' štituta, ki jo je pripravljal''' vmesnem času minister z®d£' lo, zasebni financerji pa so5 odločili, da se bodo narnest z razvojem regije raje več Ukvarjali s svojim lastnim f®z vojem, saj bo imela potemf£ gija največ od tega. Lani decembra je pred®19 vila Regionalna razvojna ®S ncija Mura strateški del str®^ gije »Pomurje 2000+«, ki bi bila - v tem delu -šno nadaljevanje one prej’®l in do konca marca naj bi0 bili tudi izvedbeni del. Kaj je skupni imenov® f vseh dosedanjih strategiji1 bena ni doživela svoje i®'' be, nobena ni imela - za zujočih - finančnih tabel, jer ni bilo navedeno, kdo do »nosilci« implemeflt® ' po programih in projek niti kdo bo izvajanje spf®n in ocenjeval njeno uSP Enostaven izračun stros vseh navedenih strateški pirjev nas pripelje nekako krepkih 200 milijonov (il računano v stalnih ceh® a 2000. Kot pozitivno lab^j vemo, da so/smo v PriL‘ol| vseh strategij sodelov® g ali manj isti ljudje, ki i^a. še vedno stalno bivali5® jajčno v Prekmurju 11 lekiji. To pomeni, da še £ir vztrajamo, da bi konču krat lahko doživeli treh ko bomo morali nekom£ odgovarjati, zakaj smo/5 kasirali toliko denarja,f ta pa nobenega«. a.h° J 1 J 1 1 t 2 I S n P Si k k S 28. februar 2002 AKTUALNO DOMA 3 Z okrožnega sodišča v Murski Soboti Osumljeni preprodaje mamil Čustvena izpoved Ksenije Karlo krožni državni tožilec Dejan Markovič iz skupine dr- o ravnih tožilcev za posebne zadeve pri Tožilstvu Repu-a- ^ovenMe ie vložil sredi lanskega leta na Okrožno isce Murska Sobota, ki je stvarno in krajevno pristojno, zensko obtožnico zoper deseterico, osumljeno storitve kaz-nejanj neupravičenega prometa z mamili. a sojenju, ki se je začelo Cerai pred petčlanskim sena-ki mu predseduje sodnik ‘an Forštnarič, je tožilec ob-znico tudi prebral. Kaznivih šav n’ S° osumlieni: Dušan Tr-ec, rojen 1964. leta, kovino-ugar, iz Radenec, Zlatko Re-z elektromehanik, * e anjskega Vrha, Ksenija z Poslovna tehnica, , ‘l onskega Vrha, Sašo Re-G 1Ca’ ^70, strojni tehnik, iz Radgone, Daniel Lu-Novak Radenec’ Daniel tok k 'z Radenec, Iz-Snv ,Urbus, 1976, delavec, iz Go’aka’ Mojmir Wolf, 1971, iz kron Radgone, Tatjana to m '2 Veščice pri Lju-"“"SS"™5"' ”75-Zen ?,e^aso se udeležili vsi, ra-v or °Vaka’ ki Je od 26' 9- 2000 per nP°ru v Avstriji, zato bo zo-V pri teke' ločen postopek. vec g dPa so tudi drugi: Trša-ca tere ernak, Karlova in Rebri-12 JUrbus, in sicer od 11. Lukač od 27. 11. 0bSpaod21'7' 200°' šap k- n,ca očita, da so se Du-KSen. S^ec, Zlatko Rebernak, niej ] ,1.°, Sašo Rebrica, Da-Ktifk ,ač Daniel Novak, Iztok Kralj ;S’ ^°jmir Wolf, Tatjana ^irs^ ^eJan Flisar združili z ^3(ižiaOni Čauševičem, Seadom terdruV. 'čem, Adanom Okorn Oseba^101* neidentificiranimi Zenista ' Angliji, na Nizo-Reu » na beškem zaradi stanCe L^ene prodaje sub-tttilin ra Je z Zak°nom o ma- Rak0 8 a®ena za mamilo. Por°čilu,e t0 Potekal°> v tem Se°sUmrllC b°ffl0 navajali, saj Mo... 0 tem še »prere- ki'ogra;mi'° heroin, težko 15 bilo prevzeto v je v izgubi Slaba letina ža petrokemijo Nafta po novem? Nafta i j Pretekri Va končala lansko poslovno leto, brez Faniki •• obveznosti,s šeststo milijoni tolarjev primer pridov !a’a' Poslovno uspešni sta bili enota za raziska-> arja s Sa ,nie nafte in plina, ki se v zadnjem obdobju h SekUndarnaC-,° °Puščenih vrtin in sodeluje pri projektu p ^nioca t”0 “koriščenje opustelih naftnih polj z družbo 8ativni izid strojegradnja, ki prodajo storitve na trgu. Ne-Pa sta imeli rafinerija in petrokemija. n^Phvo^ja je delovala cengvnjk12redno neugod-^^ivdJlS2"1^ «1 smo tola PhoavRu23?^0’6 bila cnih>...... Sarajevu, nato pa prepeljano na Češko v Prago, od tam pa v zahodne države, zlasti v Anglijo in Nizozemsko. Včeraj dopoldne je sodišče zaslišalo tri obtožence. Prvo-obtoženi Dušan Tršavec je pripravil pisni zagovor, ki ga je nekaj tudi prebral, potem pa psihično ni bil več sposoben nadaljevati, zato je preostalo prebral sodnik. Tršavec zavrača vsa očitana mu dejanja. Drugoobtoženi Zlatko Rebernak se ni hotel zagovarjati. Šifra: slovenska ali angleška? Razgovorila pa se je Ksenja Karlo, ki je nekaj časa živela v »razmerju« s Tršavcem in se prek njega spoznala z veliko ljudmi. Dala se je tudi pregovoriti, da je Rebernak nanjo registriral avto Crysler, ki je bil uporabljen pri prevozu mamil. Priznala je, da je bila v Bosni, na Češkem in tudi v Angliji, vendar neposredno v poslih ni sodelovala, pač pa je vse, kar se je dogajalo, zvedela od Tršavca. Tega se je v za-dnjem času. (pred prijetjem skupine) začela tudi izogibati. Z njim pa je morala na pot, ker da je zaradi ljubosumnosti ni maral pustiti doma, dobrodošlo pa je moralo biti tudi njeno znanje nemščine in angleščine, vendar, kot je posebej poudarila, je v Angliji v telefonskem pogovoru z osebo, na katero jo je opozoril Tršavec, uporabila le šifro. Ne spominja pa se več, ali je bila slovenska ali angleška. Zelo pa ji je žal, da so jo v vse to vpletli. Sama bi spet rada zaživela normalno življenje. Š. S.l diščenje, logistika, gasilska enota,« je povedal direktor družbe Cveto Žalik. Poslovno uspešni enoti sta ustvarili ne-kajmilijonski presežek, saj sodita z dvesto petdesetimi zaposlenimi v delovno intenzivno dejavnost. Na neugoden poslovni izid v celoti pa je vplivala tudi neizpeljana finančna in Velika gneča v sodni dvorani okrožnega sodišča v Murski Soboti, v kateri je bilo devet obtožencev, devet njihovih zagovornikov, varnostniki, občani, novinarji... - Foto: J. Z. Konsolidacija LDS in potapljanje SLS Nacionalni »interesniki« Ko smo bili na uredniškem obisku v Križevcih pri Ljutomeru, sem po končani okrogli mizi zunaj na šolskem dvorišču ob cigareti prisluhnil enemu od aktivistov LDS-a, očitno udeležencu kongresa največje vladne stranke v Portorožu pogovoru očitno z znancem, ki ga je zanimalo zakulisje dogajanja, je vneto razlagal in potrdil to, kar se je medijsko sicer predvidevalo, da je šlo pri izvolitvi generalnega sekretarja za puč proti strankarskemu klientelizmu, s katerim je očitno poskušal v neki drugi povezavi kot v starih dobrih časih obračunati njen sicer nedotakljivi predsednik. Očitno pa je bilo to tudi vse, kar je članstvo premoglo, če seveda k temu dodamo še Anderliča kot podpredsednika v boju proti organizacijska sanacija družbe, zaradi česar niso imeli možnosti za vlaganje v tehnološko, energetsko in ekološko posodabljanje enot. Poslovni rezultat je včeraj obravnaval nadzorni svet družbe, Cveto Žalik pa je dan pred tem povedal, da pričakuje, da ga bodo lastniki, morda ob določenih dopolnilih, tudi potrdili, saj je rezultat predvsem posledica vpliva zunanjih negativnih dejavnikov. Kljub negativnemu poslovnemu izidu pa Nafta Lendava tudi lani ni imela likvidnostnih težav in je svoje obveznosti poravnavala sproti. V Nafti so pripravili tudi poslovni načrt za to leto, ki ga bodo v primeru končnega do- trdi centralistični in kapitalski liniji znotraj LDS-a. Torkova izvolitev Golobiča za predsednika sveta stranke je dokončno pobrala govora med lastnikoma o sanaciji tudi dopolnili in spremenili, že sedaj pa ustvarjajo, kot pravi Cveto Žalik, optimalno kadrovsko zasedbo. Sam je za načelo mehkih poti, torej da se za vsako izgubljeno delovno mesto poskuša najti rešitev in da ne bo edini izhod, da delavca postavijo na cesto. In kako bo z Nafto konec leta 2002? »Večkrat sem bil razočaran, da se velike stvari, s tem pa mislim na finančno sanacijo, še vedno niso zgodile, čeprav bi se morale že zdavnaj. Ne bi mogel povedati, kakšna bo lastniška struktura v Nafti, upam pa, da bomo uspeli pritegniti tuje vlagatelje, saj smo imeli v zadnjem času z vseh vetrov zelo intenzivne tuje obiske. Žal bo to podjetje z manj zaposlenimi, z istimi in novimi proizvodnimi programi ter možnostjo za razvojni proces,« je izjavil prvi mož družbe. Kateri od proizvodnih programov naj bi bil vlečni konj? Po mnenju sogovornika bi bila to, glede na sedanje okoliščine, petrokemija, saj so prav tu največ vlagali v razvoj in s svojo ponudbo že tudi lahko konkurirajo velikim zahodnim družbam. M. H. ■ nekaj »lokalnega upanja« v stranki. Tudi drugi potencialni kandidat za predsednika sveta Gaber, ki je svojo kandidaturo na pritisk predsednika očitno umaknil, ne bi pomenil za lokalce kaj boljšega, saj gre le za ideološko malo drugače konfigurirano strujo, ki se ne odreka svojemu karierizmu in tudi centralizmu. Očitno je, da je Drnovšek pred svojim odhodom potegnil zadnjo potezo in si z Golobičem zagotovil kontrolo stranke na eni in svoji slamnati funkciji na drugi strani, če se mu scenarij z Golubičem ne bi izšel. Navsezadnje pa »liberalna smetana« preveč ljubi samo sebe, da bi si dovolila Še eno tveganje in izgubila Drnovškovo podporo. S tem valovanja znotraj liberalcev še ni konec, novi pljusk lahko pričakujemo šele jeseni, ko se bo dejansko začel boj za Drnovškovo dediščino, kajti po izjavah po seji sveta je sedaj povsem jasno, da bo Drnovšek kandidiral za predsednika, zato je Golobič .ponovno stopil na sceno. Ali se bo takrat že vrnila na sceno ena največjih žrtev LDS-ove vojne Igor Bavčar, je težko verjeti. Je pa dejstvo, da se je z njegovim umikom močno omajal vpliv »lokalnega kapitala in moči« na politiko stranke. Navsezadnje to nekateri nosilci lokalne kapitalske moči v odnosu do države že 'čutijo. Če se ozremo na drugega koalicijskega partnerja Združeno listo - ta brez večjih pretresov krmari znotraj koalicije ter deluje nestresno in retorično všečno, kar se pozna tudi pri merjenju njene priljubljenosti. Vse bolj pa je očitno, da s projekti, ki si jih je postavila v ospredje, ni najbolj uspešna. Poudarja sicer regionalizem, žal pa vsebine tega pojma ni-uspela dovolj definirati in vsebin- S Policijske uprave M. Sobota Novi načelnik OKC ečletni načelnik urada kriminalistične službe, v zadnjih letih pa načel- nik Operativno- komunikacijskega centra (OKC) Marjan Farič odhaja v službo na Generalno policijsko upravo oziroma na oddelek Ev-ropola v Haag. Na predlog direktorja PU M. Sobota Aleksandra Jevška je imenoval generalni direktor slovenske policije Marko Pogorevc za novega načelnika OKC PU M. Sobota Franca Slokana, ki je bil v prejšnjih letih komandir na policijskih postajah pri Vidmu, v Radencih in Ljutomeru, od 1991. leta pa je bil inšpektor v uradu informira- Š. S. ■ ne policije. sko opredeliti, hkrati pa tudi do socialnega vprašanja ni vzpostavila pravega odnosa. Skratka, manjka ji opredelitve, ali naj išče vzvode moči v kapitalu ali v »sociali«. Kar se kapitala tiče, ji slabo kaže, saj so tu že skrbniki »nacionalnega« interesa. Na lestvici je najbolj zdrknila SLS, ki je tonila že nekaj časa. Po združitvi in soboškem kongresu pa se je vrnila na svoje izvorno izhodišče - k »sindikalni organizaciji«. Na eni strani jo je »pokril« močan štajersko-celjski lobi, ki obvladuje predvsem vzvode agrarne politike in njenih kapitalskih centrov moči, ki pa so s čedalje hitrejšim odpiranjem evropskih vrat dejansko najbolj ogroženi. Pa tu ni samo diktat ožje kmečke skupine, ki jo pooseblja Peter Vrisk, ampak preveč storjenih napak v kmetijstva, ki jih je zakrivil sedanji minister in predsednik stranke hkrati Franci But. Sedaj se vedno bolj kaže, da je skupaj s svojima svetovalcema Erjavcem in Rednakom slabo delal in se pripravljal na odločilen korak pogajanj o kmetijstvu pred vstopom v EU. Čeprav ga je recimo direktor ormoške tovarne celo desetletje opozarjal na kvote pri sladkorni pesi in potrebne površine, zasejane s to poljščino, ga je ministrstvo v času, ko je bil tik pred potrebno kvoto dvanajst tisoč zasejanih hektarjev, sesulo z nestimulativnimi izravnavami. Tako ga je, kljub kadrovski osvežitvi z generalnim sekretarjem iž nekmečkih voda, položaj prisilil, da deluje na ravni kmečkega sindikalista, kar ga vedno bolj oddaljuje od »konzervativne žlahtnosti«. Kar je morda dobrega, je dobro to, da se je stranka pokrila ali prekrila z zagovorniki »nacionalnega interesa«. J. V.u LOKALNA SCENA 28. februar 2002 Naložbeni načrti Občine Odranci Ne bi radi izzivali države Nova vrtina za vodovod ali priključitev na cevovod iz Dolnjega Lakoša? etošnji prihodki proračuna Občine Odranci naj bi znašali 159,6 milijona tolarjev oziroma s prenosom prihodkov (presežek) iz prejšnjega leta 169,4 milijona tolarjev. In kaj nameravajo financirati s tem denarjem? . Župan Ivan Markoja je na zadnji seji občinskega sveta pojasnjeval odhodke od postavke do postavke. Glede plač in drugih prejemkov za občinsko upravo je poudaril, da ni predvideno povečevanje. Najvišji indeks porasta (471) pa je naveden za postavko kazni in odškodnine, in to zato, ker je treba zagotoviti sredstva (400.000 tolarjev) za povzročeno škodo na parcelah, kjer bo bodo vrtali novo vrtino za vaški vodovod. Zadnje analize so namreč pokazale, da je voda, ki priteka iz sedanjega zajetja, preveč onesnažena. »Bojiš se lahko, da dete umre zaradi strupov v vodi.« Predračunska vrednost za vrtino globine 100 metrov pa znaša okrog 7,6 milijona tolarjev. Kot ponavadi pa so se svetniki največ razgovorili o predlogu subvencij v kmetijstvo. S skupnim zneskom v višini 4 milijone tolarjev nikakor niso bili zadovoljni, še zlasti ne zato, ker niso predvideni regresi za povečevanje števila krav in obnovo črede, povečanje števila plemenskih svinj, za zdravljenje akutnega mastitisa, za nakup apnenca, za semensko koruzo in pšenico, zdravstvene preglede mlekarjev idr. Župan se je strinjal s pripombami in povedal, da se mu zdi to »najbolj žalostna postavka«, vendar ne bi rad izzival države, ki ne dovoljuje tovrstnih subvencij. Investicijski odhodki naj bi znašali 43,8 milijona tolarjev, od tega so načrtovani največji zneski za 2. fazo pri gradnji športno-rekreacijskega centra v Odrancih (17 milijonov tolarjev), ureditev avtobusnih postajališč (6 milijonov), nakup zemljišč v obrtni coni (3 milijone), projektno dokumentacijo za šolo (3 milijone) idr. Ob tem velja omeniti, da je 11,6 milijona tolarjev rezerviranih za še neopredeljene naložbe. Potrebe vsekakor so, npr. za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta na nekdanji Ferenčakovi domačiji (zdravstvena ambulanta), komunalno infrastrukturo v obrtni coni idr. Svetnica Ivanka Tomka (učiteljica na OŠ Odranci) je med drugim poudarila, da bi morali zagotoviti tudi denar za nakup kon-vekcijske pečice za pripravo hrane v šoli na sodoben način. Sedanji »kotel« je namreč dotrajan. Koristno bi bilo kupiti tudi vozilo za prevoze učencev in športnikov na razna tekmovanja, srečanja, zdravstvene preglede in drugam. Tudi šolska knjižnica kar kliče po nakupu novih knjig. O teh in drugih predlogih bodo odločali še enkrat, ko bodo sprejemali predlog proračuna v končni obliki. Jože Graj ■ Tudi DOS Dobrovnik e-šola Sledijo novostim Za Dvojezično osnovno šolo Dobrovnik je bil minuli petek velik dan biskali so jih namreč nekateri pomembni gostje in skupaj z njimi odprli deseto e-šolo v Sloveniji. Iz Pomurja je prišla v ta izbor le še OŠ Ivana Cankarja Ljutomer. Kako jim je uspelo? Po besedah njihovega ravnatelja Ladislava Solariča skušajo tudi oni slediti vsem novostim pri vzgojno- izobraževalnem delu. Tako so doslej posvečali posebno pozornost tudi uporabi računalnika pri pouku. Uredili so posebno računalniško učilnico, njihovi učitelji pa so opravili več računalniških tečajev. Že več let delujejo kot ekošola, v tem šolskem letu pa so uvedli v 1. razredu 9-letni program osnovne šole. Letos bodo tudi gostitelji Po otvoritvi e-šole so seveda tudi preizkusili, kako deluje sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija. (Foto: Nataša Juhnov) regijskega srečanja turističnih? dmladkov Turizmu pomaga W glava na osnovnih šolah. Z informacijsko-komua^’ cijsko tehnologijo v vredni okrog 11 milijonov tolarji'* so si jo uspeli priskrbeti z uV? tvijo v projekt e-šol Ministrst” Slovenije za tehnologijo, lahko izvajali tudi osnovne tet je za uporabo računalnika inf’ gramskih orodij, za delo v o®^ ju internet, uporabo elektrod pošte, elektronsko poslovM bankami, delavnice ter tet® dneve s pomočjo sodobni^ formacijsko-komunikacijskih *’ nologij in storitev (nakupi p0< ternetu, obisk zdravnika -M deokonferenčne povezave računalniško učilnico bodo1, ko odslej zahajali in se kaj nal‘ li tudi otroci iz vrtca. PoseM njihovega projekta e-šoleP’! tako imenovana e-točka, neke vrste enota, ki so jo v prostorih kulturnega do®’ Dobrovniku. Tam so na volj0 J računalnika, ki omogočata0’ stop do interneta, LCD-proj6^ in prenosni računalnik. V ni kulturnega doma je tako d možnost za razne predstav1 in videokonference. j MURSKO Slomškova 33, tel.: 536 1 5 60 VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJ POSLOVNA EKONOMIJA VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJ POSLOVNI SEKRETAR prijave do 8. marca 2002 Pobuda za povečanje cankovskega občinskega sveta Za enakopravno vključitev Romov in Domajinec Z 9 na 11 članov OS in 9 volilnih enot vetnik občine Cankova Jože Pintarič iz Skakovec, sicer član SDS, je dal že pred časom pobudo za spremembo 14. člena občinskega statuta in odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov v občinski svet občine Cankova. V bistvu gre za povečanje števila članov občinskega sveta z zdajšnjih devet na enajst. »V Socialdemokratski stranki se zavedamo, da se nam lokalne volitve leta 2002 zelo hitro bližajo. V vseh večjih in resnih strankah so priprave nanje že stekle. S tole pobudo želimo doseči, da bi tudi v naši občini čimprej uredili vse potrebno za pravilen in zakonit potek bližajočih se lokalnih volitev. Da bi zagotovili enakomernejši razvoj občine in prispevali k večji demokratičnosti pri vplivu na odločanje, je treba storiti nekaj konkretnega,« so med drugim zapisali v obrazložitvi. Pri tem se sklicujejo na mnenje službe za lokalno samoupravo, ki jih je že maja lansko leto opozorila, da je 14. člen statuta občine Cankova v nasprotju z določbo 5. odstavka 39. člena zakona o lokalni samoupravi. Izhajajo namreč iz dejstva, da živi v njihovi občini avtohtona romska skupnost, zato naj bi spremenili 2. odstavek 14. člena statuta občine Cankova in določili, da šteje občinski svet po novem 11 članov. Po potrebi pa naj bi dodali še člen, po katerem bi imeli na območjih, kjer živi avtohtono naseljena romska skupnost, Romi v občinskem svetu enega predstavnika. / Posledica take spremembe statuta pa je tudi sprememba odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov v občinski svet občine Cankova. Dosedanji odlok je namreč veljal le za izvedbo občinskih volitev leta 1998, sprejel pa ga je še prejšnji občinski svet občine Cankova - Tišina. To pomeni, da se po novem določi obseg volilnih enot in število članov, ki se volijo v tej volilni enoti. Upoštevajoč število prebivalcev, ki jih je v cankovski občini 2.170, od tega 223 Romov, predlagajo razdelitev na devet volilnih enot in njihovo zastopanost v občinskem svetu. Po tem predlogu bi imeli naselji Cankova in Gerlinci po dva svetnika, Domajinci, Gornji Črnci, Koro-vci, Krašči, Skakovci in Topolovci pa po enega. Prav tako bi imela svojega svetnika avtohtona romska skupnost na območju celotne cankovske občine, ki predstavlja deveto volilno enoto. Milan Jerše VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. s V Zitkovcih se bo lepše videlo Iz gozda na Triglav Svoj redni letni občni zbor je opravilo tudi turistično društvo Dobrovnik, ki ga vodi Marjan Kardinar. Sestanek so imeli člani v kar primernem prostoru, in sicer v Vargo^ vinski kleti v Dubrovniških goricah oziroma Borshegyud s C. r 2 Takale je vinska klet Vargovih v Dobrovniških goricah, kjer so imeli člani turističnega društva svoj občni zbor- lavni temi sta seveda bili ocena lanskih aktivnosti in program dela za leto 2002. Člani dobrovniškega turističnega društva so lahko zadovoljni z realizacijo programa za lani, saj so pripravili skoraj vsak mesec vsaj eno prireditev, uvedli pa so tudi nekatere novosti, kot je bila npr. prva Pereciada. Društvo je sodelovalo tudi z Vestnikom ob najpomembnejši prireditvi, to so Dnevi turizma občine Dobrovnik, ki bodo letos od 14. do 23. junija. Že marca čakajo društvo aktiviranje turističnih točk v občini, ureditev razglednega stolpa v Žitkovskih goricah, ureditev tu- lovanje na razstavi pirhov, festivalu turističnih podmladkov Turizmu pomaga lastna glava in akciji Napeljite vodo na turistični mlin. Aprila pa se bodo lotili spomladanskega čiščenja okolice, ureditve počivališč in zasaditve dreves ter postavitve cvetličnih korit. Maja bo na sporedu hod po občinskih meja 0(4 danji gozdni železi5 Našička z ciljem ob 1 kem jezeru. * .j Dobrovničani se v® udeležujejo tudi srečat1! $ nih društev iz krajev o letos bo to 8. junija v Julija in septembra osvajali najvišji vrh »• j je predviden pohod m1 Tom0 a VESTNI^ 2 t n 6 s n n d VESTNI 28 februar 2002 LOKALNA SCENA 5 Turistično društvo poskuša oživiti mesto Prejeli smo Slavic napoveduje spremembe pri Soboških dnevih Druga plat prispevka o gedero-vski šoli Črna točka: soboški park! a rednem letnem občnem zboru so člani Turističnega društva Murska Sobota ponovno volili vodstvo. Po no- vem bo imel upravni odbor društva 16 članov, predsednik a unkt*i° Pa bo še naprej opravljal dosedanji predsed-No v*0" ^av*c- Za podpredsednika je bil izvoljen Ernest tud' ’Za taJn*co Pa Darja Pintarič. Na novo je bil imenovan Pi ' naborni odbor, v katerem bodo Mirko Šabjan, Helena li s Roza^Ja Sraka. Turistično društvo se lahko pohva-priP°Z’^Vn*rn poslovanjem v lanskem letu, saj so znašali je o °kr°g 20, odhodki pa 16 milijonov tolarjev, tako da letQSta^ presezek v višini 3 milijone 977 tisoč tolarjev. Tudi za 20 8 ,na^rtuiejo podobne številke: prihodkov naj bi bilo za viši nodkov pa za 17 milijonov tolarjev, tako da bi znašala *na Presežka 3 milijone 267 tisoč tolarjev. KH temu so poudarili, da je 2^ zor ev v Pridobivanie spon-trad' ■ Se $e Posebei kaže pri Sob 1-C.'Ona’n' prireditvi, kot so ki 'dnevi' "Načeli smo s stroš-seda^ treh do štirih milijonov, najst Pa.Sm° prišli že na dva-Zoril?liionov tolarjev,« je opo-"Tak aV'C' Potem ie nadaljeval: gli g naPrej več ne bomo zmo-n01 spodarska situacija je ved-nared',a’Zat0 bomo poskušali mani UsPešno prireditev z njih Sodstvi.« Program letoš-°$kih dnevov bo znan neka,'. ^avic Pa napoveduje ^°več Preniemb. Tako naj bi bi-pa tud^rama za vse strukture Ve^ Zabave. Več novosti tudi v Pe'ialo turistično društvo Se Vsj 0168100 dogajanje, saj so str*njali, da v Soboti živ- Ijenje v mestnem središču izumira zaradi tega, ker ljudi bolj vleče v nakupovalne centre na obrobju. Tako razmišljajo o obogatitvi sobotnih dopoldnevov v središču z nastopi različnih skupin, uredili pa naj bi tudi cvetlični park v središču mesta. V društvo želijo privabiti več meščanov ter predstavnikov mestnih četrti, obrtne zbornice in podjetij. V mestnem središču bodo postavili informacijsko tablo z imeni vseh ulic, izdali bodo več prospektov in razglednic, seveda pa bodo ostale tradicionalne prireditve, kot so Trezino in Mi-klošovo senje, še naprej. Tajnik mestnih četrti Zoran Hoblaj, ki je postal novi član turističnega društva, je opozoril, da je bil lanski odziv meščanov na čistilne akcije zelo slab (z osnovnih ih Tudi člani turističnega društva so potrdili, da je prebivalce Sobote vedno bolj strah ob sprehodu po parku, zato ne čudijo njihove ostre izjave, kot je npr. ta, da je »bolje te negativne strukture pregnati nekam v ,šumo’«. Podpredsednik Ernest Novak pa je predlagal cel kup novih vsebin za mestno jedro, saj je ugotovil, da »je Sobota ,čuden varaš’«. Foto: T. K. tirinajstega februarja je objavil Vestnik na 4. strani članek ŠOLA V GEDERO- VCIH NAJ OSTANE, v katerem pisec C. K. poroča o seji občinskega sveta o OŠ Tišina. Dražja osebna izkaznica a skladu z odredbo, objavljeno 22. februarja 2002 v Uradnem listu, je od sobote cena osebne izkaz- za j niCe višja za 375 tolarjev. Po novem je tako treba $ elavo tega dokumenta odšteti 2.200 tolarjev. s]Ov 162n;ino, mora imeti osebno izkaznico vsak polnoletni foto državljan, ki nima druge javne listine, opremljene s nišk^ i l|0' T° P°nieni, da zadostujeta tudi potni list ali voz-. Za polnoletne velja osebna izkaznica deset od 18 let pa pet let. M.J.i srednjih šol pa zelo dober), zato bodo poskušali letos pritegniti več ljudi z dodatnimi vsebinami, kot so koncert, zabava in brezplačna malica po koncu akcije. Največ časa pa so namenili udeleženci sestanka temi, o kateri smo pisali že tudi v Vestniku: namreč soboškemu parkuk ki je postal glavna črna točka našega mesta. Njihove besede in pripombe so bile zelo kritične: park je postal zbirališče vandalske mladine, središče nakupovanja in preprodajanja droge ter čezmernega uživanja alkohola, da o »grafitiranju« grajskih in občinskih sten sploh ne govorimo. Čeprav so najbolj kritični meseci maj, junij, september in oktober, ko po parku ležijo cele gruče mladih ob steklenicah piva in vina, pa sedaj vsakdo, ki hodi po parku, lahko vidi, da v parku ni miru niti pozimi. »So določeni dnevi in določene klopi, kjer se zbirajo ljudje, pri katerih bi policija morala posredovati. Te klopi so zasedene tudi takrat, ko je mraz. Zadnjič sem po dolgem času videl obhod dveh policistov. Potrebno bi bilo več takšnih akcij. Dajmo parku pravo vsebino in iztrebimo nepravo,« je bilo mnenje enega od udeležencev. Zanimivo, da so tudi vsi drugi predlagali zelo stroge ukrepe, saj menijo, da je bilo dovolj le nenehnega opozarjanja. Eden najostrejših je bil prav Anton Slavic: »Za te negativne strukture je potreben bič. Žal mi je, da moram' to reči, ampak na žalost je povsod po svetu tako, ko drugo več ne pomaga. Mi imamo v mestu več kot šestdeset športnih društev, mladinski klub in drsališče, a kaj, ko to mladih, ki se zbirajo v parku, ne zanima. Seveda ne želimo pregnati tistih mladih, ki se v parku samo srečujejo in družijo, ampak tiste, ki motijo javni red in mir. Sam sem doma blizu parka in moram reči, da med temi divjimi glasovi slišim tudi veliko dekliških.« Sam je priznal, da je doslej v parku le redko videl policiste: »O teh stvareh sem se že pogovarjal s komandirjem Ilješem in dobil odgovore, da toliko kadrov, ki bi se ukvarjali z varovanjem parka, nimajo, ker so zasedeni z varovanjem meje in prometa, zato sem ponudil nakup še treh koles, da bi se več policistov s kolesi gibalo po parku. Iz proračuna občine sem ponudil plačo za še dva ali tri policiste, ki bi skrbeli samo za varnost v mestu. Poseben apel pa velja staršem, saj leti morajo vedeti, kje so njihovi otroci ponoči.« Po novem se v parku torej obetajo bolj drastični ukrepi, saj je odgovornim strukturam dovolj nenehnega postavljanja novih klopi in košev, ki so naslednji dan že razbiti in po-metani v ribnik skupaj s steklenicami. Navsezadnje: ena klop stane 50, en koš pa 30 tisoč tolarjev, tako da škoda lahko sega tudi v milijone. Tomo Koles ■ zbor pomurskih vojnih invalidov Izvajanje socialnega programa je stalnica Obločno društvo vojnih invali-, °v Pomurja je imelo v soboto So Se red°‘ letni občni zbor. Udeležili te dr3 ban Pivk, predsednik Zve-ter nrp\ev Vo)nih invalidov Slovenije, ^aribo St.avn*ka sorodnih društev iz nika D ra ‘n Ptuja. Iz poročila predsed-poldaerskih vojnih invalidov Leo-PrOstovVeka izka>a’da )e opravila ta cija pos°i!na ln humanitarna organiza-v 6 nega javnega pomena v letu y ln° Ustavljenih nalog. ’e bda skrb za socialno in hermtnn^0 Varnost 2 007 članov, kolikor ^ako ?te'6 °bm°čno društvo. °e člaiie ° med letom obiskovali svoje bol-^akičan fna domovth in v Domu starejših ^darovali. Staršey v y deležni tudi otroci padlih . ^iboli0’”1*® Slovenijo leta 1991. 'd°ni Da s°c'alno ogroženim vojnim inva- Vese?- P°de'ili enkratno socialno po-^vkate'80 tud' n°ve brošure dru- s n? T Podrobnejša pojasnila zako-ročje e Piši, ki zadevajo njihovo po- Zelo pestre pa so bile tudi druge dejavnosti območnega društva vojnih invalidov Pomurja. Med drugim so organizirali več srečanj in izletov ter rekreacijo članstva, opravili pa so tudi anketo o njihovem gmotnem položaju. 49 članov se je udeležilo vseslovenskega srečanja vojnih invalidov v Celju. Enemu od članov so omogočili, da mu je v stanovanju končno zasvetila električna luč, medtem ko so članici priskočili na pomoč pri nakupu ortopedskega vozička. Prav tako so poskrbeli za vsakoletno pogostitev in obdaritev jubilantov. Na občnem zboru so delegati potrdili tudi program dela za leto 2002. Še naprej si bodo prizadevali za izvedbo socialnega programa, ki vključuje tudi zdraviliško in klima- ’ tsko zdravljenje. Poleg tega nameravajo dati večji poudarek izobraževanju članstva in mednarodnemu sodelovanju, zlasti s hrvaškimi in madžarskimi vojnimi invalidi. Družabna srečanja, izleti in rekreacija pa ostajajo tudi v prihodnje stalnica njihovega Mejnik v designu in tehniki: [ ] nova, posebna oblika proflla-design di[me]nsion tl Novo okno iz plastične mase. Obiščite nas na sejmu "D0M"-Hala A v Ljubljani od 4. do 10. marca 2002 80 mm debelina profila senzacionalna toplotna izolacija do UF = 0,85 W/m*k ali v našem predstavništvu: Internorm okna d.o.o. SL0-1OOO Ljubljana, Koseška cesta 8 Tel.: (01) 581 92 55, Fax: (01) 581 92 57 E-Mail: internorm.okna®siol.net pestrega delovanja. Milan Jeršei Internorm Okno - svetlobe in življenja Žal so podatki, ki jih navaja o gederovski šoli, zavajajoči. Pisec dvomi o stopnji izobrazbe strokovnih delavcev na podružnični šoli Ge-derovci, ko piše: »Verjetno pa so na OŠ Tišina tudi bolje izobraženi učitelji.« Naj mu pojasnim, da na podružnični šoli poučujejo štiri strokovne delavke, tri učiteljice in ena vzgojiteljica. Dve učiteljici imata šesto stopnjo izobrazbe (končano Pedagoško akademijo) in za sabo dvajset let bogate pedagoške prakse, obe pa ob delu končujeta visokošolski študij na Pedagoški fakulteti. Tretja učiteljica ima končano sedmo stopnjo - smer razredni pouk, prav tako pa tudi vzgojiteljica, ki ima končano visoko vzgojiteljsko šolo. Vse strokovne delavke imajo opravljen strokovni izpit in licenco za poučevanje v 9-letni šoli, ki so si jo pridobile z dodatnim izobraževanjem na seminarjih, ki jih izvaja Pedagoška fakulteta. Torej njihova izobrazba ni nič manjša od učiteljev na OŠ Tišina. Ker poteka pouk na podružnici v kombiniranih od-delkih, je njihovo delo toliko zahtevnejše, saj ga mo-I rajo ves čas diferencirati in individualizirati ter upoštevati slehernega posameznika. Učenci pa si ob takem delu pridobijo več samostojnosti in odgovornosti, seveda njihovim sposobnostim I primerno. To pa jim pri vključevanju na predmetno stopnjo na OŠ Tišina lahko samo koristi. V zadnjih petih letih so vsi učenci, ki so prišli s podružnične šole, uspešno končali osmi razred na OŠ Tišina. Od 45 učencev sc jih je vpisalo 10 v gimnazijo, 22 v druge 4-letne šole, preostali pa so se vsi vpisali v 3-letne programe. To je dokaz, da ti učenci nič ne zaostajajo za tišinski-mi. Na podružnici dobro deluje lutkovna skupina, saj so se učenci že večkrat udeležili srečanja lutkovnih skupin in se uvrstili na področna srečanja. Vsi učenci so vključeni v interesne dejavnosti, saj s svojim programom nastopajo na vseh prireditvah, ki jih organizirajo v kraju. Če je pisec članka želel le objektivno pisati o diskusiji na seji, pa bi se kljub temu lahko prepričal, ali so podatki, ki jih je navajal svetnik, resnični. Najlaže je nekomu z domnevanjem vtisniti negativen pečat, veliko teže pa ga je potem izbrisati. Pa še to: v zadnjem času, ko tako poudarjamo, kako pomembna je izobrazba, bi sc morali še toliko bolj zavedati, da izobraževanje tudi stanc. Bolj ko je šola oddaljena od doma, globlje je treba seči v žep, tako staršem kot družbi. Ko v kraju umre šola, začne počasi umirati tudi kraj. V. d. ravnateljice Marjeta GIDER ■ 6 GOSPODARSTVO 28. februar 2002 VESIH Socialna pomoč zaposlenim v Elgu Skupno za razvoj turizma Za podjetje se bo zavzel župan ■ aposleni v družbi Elgo Vidonci osemnajstega februarja niso prejeli obljubljene decembrske plače, zato so devetnajstega februarja po deveti uri spet ustavili delo. Direktor in lastnik družbe Andrej Gyergjek jim je povedal, da denarja za plače nima, zaradi blokiranega žiroračuna pa tudi ob morebitnem nakazilu le-tega zaposlenim ne bi mogel izplačati. Seznanil jih je tudi z dejstvom, da bodo izgubili, če ne bodo nadaljevali z delom, še tega kupca, ki ga imajo, in bo usoda podjetja, s tem pa tudi delovnih mest, zapečatena. Stavkovni odbor je potem sprejel sklep, da delavci po lastni odločitvi lahko nadaljujejo delo. Zaposlenim je namreč veliko do tega, da se podjetje izkoplje iz težav, zato so se vrnili na delo, popustili pa so tudi pri svojih stavkovnih zahtevah. Rok za izplačilo decembrske plače so prestavili za deset dni, z osemnajstega na osemindvajseti februar, ko naj bi bila po prvotnih stavkovnih zahtevah izplačana tudi že januarska plača. Če plače za december ne bo, bodo četrtega marca spet začeli s stavko in takrat brezpogojno. »Delavci so s tem spet pokazali veliko strpnosti,« je izjavil Pavle Vrhovnik, sekretar območnega odbora Skei za Pomurje, zato pa pričakujejo, da bo svoje obljube izpolnil tudi delodajalec, ki po mnenju zaposlenih ni storil vsega, da bi zagotovil denar za plače. Ob tem pa so, kot je navedel Vrhovnik, začeli iskati tudi možnosti, kako zaposlenim pomagati v socialni stiski in kako rešiti podjetje. Zaposleni so se obrnili na Center za socialno delo in župana občine Jožefa Špindlerja. Slednji je prišel na povabilo direktorja družbe Andreja Gyergjyeka in sindikalne zaupnice med delavce in jim pojasnil, da so možnosti občine, da bi jim denarno pomagala, omejene, obljubil pa je, da bo podjetje podprl pri iskanju rešitev pri Slovenski izvozni družbi, kjer je Elgo posel z Bosno tudi zavaroval, in pri ministrstvu za gospodarstvo. Obupani delavci pa so se obrnili tudi na socialno službo. Zaposlenim so tako razdelili obrazce za izredno denarno socialno pomoč, ki so jih strokovni delavci Centra za socialno delo v torek skupaj z zaposlenimi tudi pregledali in po potrebi dopolnili. Socialno pomoč naj bi prejeli delavci enaindvajsetega marca. »Mi jim bomo pomagali, saj so se resnično znašli v težkih življenjskih razmerah,« je povedala direktorica Centra za socialno delo Sonja Šunko. Vloge bodo obravnavali individualno, kar pomeni, da bo višina pomoči odvisna od dohodkov družine, tam, kjer bodo ugotovili, da so razmere še posebej težke, pa bodo pomagali z 7 ~ redno denarno socialno pomočjo. M. H. ■ V Pomurju prvih šest mojstrov Pomurski gostinci o razvoju turizma Zasebni gostinci obljubljajo moralno in finančno pomoč Pomurski turistični zvezi Predsedniki sekcij za gostinstvo pri območnih obrtnih zbornicah Murska Sobota, Gornja Radgona, Ljutomer in Lendava so se sestali sredi februarja na Območni obrtni zbornici Murska Sobota s predsednikom Pomurske turistične zveze Štefanom Dravcem in razpravljali o razvojnih možnostih turizma v pokrajini ob Muri ter sprejeli pomembne sklepe o skupnih aktivnostih gostincev in zveze v letu 2002. Dogovorili so se, da bodo pripravili največja turistična društvena organizacija in zasebni gostinci iz Pomurja številne promocijske akcije za pomoč gostinski dejavnosti. S skupnimi močmi naj bi oblikovali nov skupni prospekt turistične ponudbe Pomurja, saj so vsi prejšnji že zastareli ali so pošli. Ker so najučinkovitejše neposredne predstavitve in stiki s potencialnimi gosti, bodo ponovno pripravili predstavitev pomurskega turizma in gostinstva v Ljubljani. Pomurska turistična zveza bo usposabljala turistične vodnike za lokalno vodenje, ki bodo izletnikom v Pomurju prav gotovo najbolje znali predstaviti domače kulturne in naravne znamenitosti, prav tako pa bodo znali objektivno svetovati glede domače gostinske ponudbe. Pomurski gostinci, združeni v območne sekcije za gostinstvo pri območnih obrtnih zbornicah, pa zahtevajo tudi organiziranje in delovanje LTO-jev (lo- kalnih turističnih organizacija) kot gospodarskih interesnih združenj (GIZ), vendar brez obveznega članstva - torej, kdor hoče, naj sodeluje prostovoljno, če bo videl v tem sodelovanju kakšne koristi. Če bodo LTO-ji uspešni in učinkoviti, bo interes za sodelovanje toliko večji. Gostinci tudi podpirajo regijsko legitimno povezovanje in krepitev delovanja vseh turističnih subjektov v okviru Pomurske turistične zveze; v ta namen so tudi obljubili finančno podporo Pomurski turistični zvezi. V petek v Beltincih Sicer pa so izrazili na skal nem sestanku veliko nezadovš stvo z načinom oblikovanji delovanja LTO-jev v Ponw4 Gostinci ugotavljajo, da je verizmu vedno večja razdrobil' nost, k temu pa je vsekakor P spevalo tudi nastajanje števili lokalnih turističnih organM Prav zaradi tega so menili, da. potrebno širše povezovanji delovanje turizma v PonM1 kar do sedaj v Pomurju uspe™ opravlja Pomurska turistK| zveza in ji je - po mnenju? stincev - treba to nalogo zaup* tudi v prihodnje. Pri tej podpori je potreba1 tudi sodelovanje vseh po®11 skih občin, zato so sprejeli s« da s posebnim dopisom op®1 rijo župane, da skušajo zagoffl ti v svojih okoljih organizacij5*1 in finančno podporo delovanj Pomurske turistične zveze** murski gostinci namreč memF da potrebuje Pomurje močnat stitucijo kot nosilko razvojni rizma, in pričakujejo podp® pomurskih županov. B.BpJ Ni ovir za zeleno varianto? Pomurske občine zahtevajo, da se nadaljuje s pripravami in gradnjo avtoc{ ste, hkrati pa podpirajo začetek gradnje na odseku Vučja vas-Cogetinci Na novembrskem srečanju, ki ga je sklical beltinski župan Jožef Kavaš, so gostje iz raznih služb prometnega in okoljskega ministrstva zatrdili, da bo kmalu (do konca 2001 leta) narejena »vodna študija«, in potem bodo lahko povedali, ali bo zelena varianto cenovno toliko sprejemljiva, da jo bodo lahko sprejeli kot traso avtoceste od Beltinec do Lendave. Ker je ta manjkajoča in odločujoča študija sedaj izdelana, je Jožef Kavaš v petek, 1. marca, sklical sestanek, na katerega je povabil predstavnike Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za promet in zveze, Direkcije za Mojster avtomehanik Karel Šoš Ob petindvajsetletnici dejavnosti dovoljenje za blagovno znamko Automeister o petintridesetih letih smo sprejeli v Sloveniji leta 2000 ustrezen pravilnik o mojstrskih izpitih in tako je omogočeno opravljanje izpita za pridobitev naslovov, na primer: mojster avtomehanik, mizarski mojster, zidarski mojster, pekovski mojster, kamnoseški mojster... Prvih 187 mojstrov/mojstric — Pravico do opravljanja mojstrskega izpita ima kandidat, ki je pridobil srednjo poklicno izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo in ima vsaj tri leta delovnih izkušenj, ter kdor si je pridobil najmanj višjo strokovno izobrazbo in ima najmanj eno leto Jdelovnih izkušenj. Z mojstrskim izpitom se preverja, ali je kandidat usposobljen mojstrsko opravljati svoje poklicno oziroma -strokovno delo, samostojno vodi-pli obratovalnico, izobraževati va-^nce in ali obvlada druga znanja “in veščine, določene z izpitnim katalogom za mojstrski izpit. Ta pa obsega štiri dele: praktični del, .strokovno-teoretični, poslovod. •no-ekonomski in pedagoško-an-dragoški del. V treh dosedanjih razpisnih Tokih so se prijavili 803 kandidati -.za sedeminštirideset nazivov. 'Obrtna zbornica pa je pred kratkim znova objavila razpis za oseminštirideset mojstrskih nazivov. Zadnji rok za oddajo prijav je 16. marec 2002. V lanskem novembru pa so podelili mojstrske diplome prvim 187 mojstrom/mojstricam, od tega šestim z območja Območne obrtne zbornice M. Sobota. Vlado Mandič je postal zlatarski mojster, Andreja Tinev frizerska mojstrica, Ciril Grah mizarski mojster, Ivan Mertiik tesarski mojster, Slavko Kocuvan mojster polagalec keramičnih oblog in Karel Šoš mojster avtomehanik. Nujnost nenehnega izobraževanja Karel Šoš iz Veščice pri M. Soboti izhaja iz obrtniške družine, saj je bil oče soboslikarski mojster, kar dokazuje tudi njegovo (očetovo) mojstrsko spričevalo. Karel se je izučil za avtomehanika v AMD M. Sobota. Leta 1976 je odprl doma v Veščici (v garaži) popravljalnico avtomobilov. 1980. leta pa je že dal zgraditi sodoben avtoservis, ki ima od 1990. leta status družbe z omejeno odgovornostjo, posluje pa pod nazivom S. O. S. Motors, d. o. o. Dejavnost: prodaja avtomobilov in kompletne avtoservisne storitve. Zaposluje deset sodelavcev. Firma je pooblaščena za prodajo in servisiranje Fordovih avtomobilov. Lani, ko so praznovali petindvajsetletnico poslovanja, pa so Mojster avtomehanik Karel Šoš je k očetovemu mojstrskemu spričevalu ponosno obesil še svojo mojstrsko diplomo. - Foto: Š. S. dobili od nemške firme v obliki franšize blagovno znamko Automeister. S tem so pridobili, seveda z izobraževanjem, določena znanja za popravilo kakršnegakoli avta in vgradnjo originalnih delov ter potrdilo za odličnost v stikih s strankami... Firma Automeister spremlja njihovo delo in uspešnost poslovanja. » Mojster avtomehanik Karel Šoš, ki je tudi direktor S. O. S. Motorsa, je čutil potrebo po dodatnem izobraževanju. Med prvimi se je prijavil na dokaj zahtevno izobraževanje za pridobitev mojstrskega izpita in z njim srednje šole. Glede na dolgoletno delo v poklicu je bil oproščen prvih dveh delov izpita (praktični državne ceste, DARS-a, izdelovalce lokacijske dokumentacije, predsednika Odbora za infrastrukturo pri Državnem zboru, pomurske poslance ter župane občin M. Sobota, Lendava, M. Toplice, Dobrovnik, Turnišče, Ljutomer, in strokovno-tehnični del), pač pa je opravljal poslovodno-eko-nomski in pedagoško-androgoški del. Oba dela sta zelo zahtevna. Pridobljeno znanje iz prvega mu bo omogočalo kakovostno delo pri organizaciji in vodenju, kakovosti storitev, rentabilnosti poslovanja in prilagajanju dinamičnemu poslovnemu okolju. Drugi del pa je podlaga za oblikovanje motivacije, zavestne odgovornosti, ustreznega znanja in sposobnosti za kakovostno izvajanje praktičnega izobraževanja v neposrednem delovnem okolju (vajencev, pripravnikov in tudi vodenje zaposlenih). Šole dajejo premalo V pogovoru z mojstrom Karlom Šošem sva se »dotaknila« tudi poklicnega izobraževanja. Ugotavljal je, da dajo šole dijakom zgolj neka splošna znanja, ko pa pridejo v delavnico, se »lovijo«. V S. O. S. Motorsu Veščica sicer omogočajo opravljanje prakse, vendar ne množici. Vajencev zaenkrat nimajo, čeprav bi jih zdaj, ko ima mojster tudi formalno izobrazbo, lahko imeli. Besedo dve sva rekla tudi o obrtniškem »cehu« oziroma (ne)sodelovanju obrtnikov posameznih dejavnosti. Povedano po domače: premalo se družijo, premalo se pogovarjajo, premalo se med seboj spoštujejo; včasih se gredo celo nelojalno konkurenco. »Nekoč so bili obrtniški mojstri na vasi složnejši,« je menil mojster Karel Šoš, »in držali so se cehovskih pravil.« Morda pa bomo občani, ki po trebujemo določene storitve, sčasoma le spoznali (ali pa smo že), kdo so pravi mojstri in kdo so »mojstri«. Š. Sobočan ■ Črenšovci in Odranci. VaHnj pa so tudi drugi, ki jih ta pf0® ' matika zanima ali imajo nje za povabljene goste. CeF I si prekmurski župani pri^, vajo, da bi čim prej dobili iz^ traso, po kateri bi potemza‘ izdelovati lokacijsko dokuM cijo, pa prav tako podpirajo2^ tek gradnje odseka od Vučje । do Cogetinec, za katerega pravljena skoraj vsa potrebfla । kumentacija. B. B' ‘ Člani DSVD v Rotu in Inoksu Od 1986. leta deMe v M. Soboti Dfl)S tvo strokovnih lavcev za varstvo del° nega, bivalnega in n3^. vnega okolja (DSVp)> , ima sedaj sedež v Čeri* lavcih, Zadružna ulic3 ’’ in ima 49 članov. Pred letošnjim občf1^ zborom so obiskali P3' . op* njekovi družinski firmi ** to in Inoks (posnetek), to pa so na zboru Pre^eL li lansko delo, ki je p°te lo na strokovnem in družabnem področju*^ gram dela za letos devetnajst organizacij51* štiri strokovnotehničue devet drugih nalog. Sk* li so tudi, da bodo pf£ gali za uspešno delo fl3^ dročju varstva in pri delu, varstva Pre požari in.varstva okolj3 r daciji Avgusta Kuhati3’ letos prejme priznanj P.j, dsednik inž. Anton P3 $ gaj. Sicer pa so izvoli u, podpredsednika Mirl< sa in Draga Nadža. V DSVD so štirje t mirani pravniki, osen varnostnih inženirje^ rje gasilski inženid1^^ zdravniki specialis11 cine dela ter še elek1 ženirji, organizatofj^p in člani z drugim* Prav bi bilo, če bi P° ■ jo niki, obrtniki, g3S1 drugi bolj izrabljali znanje. - Ing. A. J VESTNIK 28. februar 20Q2 KMETIJSTVO 7 Strokovnjaki svetujejo Pridelovanje krmnega graha za zrnje Zrnje krmnega graha je v prehrani prašičev in goveda pomemben beljakovinski vir. Prek simbiotskih bakterij, ki živijo v sožitju s koreninskim siste-ntom, veže veliko elementarnega dušika, ki se biološko veže in v naslednjih letih lahko pomembno prispeva k oskrbi posevkov z dušikom. Zavedati se moramo, da čisti posevek krmnega graha lahko veže prek bakterij do 300 kg čistega dušika, ki v naslednjih setvah pripomore k zmanjšanju uporabe mineralnih gnojil. Glede na to, ker za govedo lahko priskrbimo beljakovine iz kakovostne voluminozne krme, je zrnje krmnega graha predvsem pomembno v prehrani prašičev. Krmni grah za zrnje sejemo v začetku marca. Količina setve J o visna od rodovitnosti kmetijskih površin. Na kmetijskih po-mah, ki so rodovitnejše oziroma vsebujejo veliko humusa, se- Kmo po hektarju 180 kg semena, na manj rodovitnih površinah ^sejemo do 220 kg semena na ha. Zavedati se moramo, da ima-na voljo sorte krmnega graha, ki jih sejemo samostojno, saj e ,ist°v preobražen v vitice, ki posevku omogočajo stabil-st in onemogočajo poleganje. V preteklosti je naredila Kme-1 a svetovalna služba za Pomurje veliko poskusov pridelave nega graha v mešanicah z jarinami (oves, ječmen) oziroma z v minami (ječmen, pšenica). Pred desetimi leti nismo imeli na Jo sort krmnega graha, ki bi jih sejali samostojno. ko ?de'ek zrnJa Je precej odvisen od gnojenja. Zelo mu godi “‘nacija gnojenja hlevskega gnoja in NPK-gnojil. Ob more- ^p ein osnovnem gnojenju s prvim lahko zmanjšamo uporabo . 'gnojil za polovico oziroma potrosimo po hektarju do 250 . oneentriranega NPK-gnojila. Če ni na voljo hlevskega gnoja, onVe^aino osnovno gnojenje z NPK-gnojili na 500 kg/ha. Do-v . ^“nje z dušikovimi gnojili opravimo le, če je potrebno. Pre-žat QostoPnega dušika v tleh negativno vpliva na razvoj bakterij, kQt.s Pretiranim gnojenjem z dušikom naredimo več škode kot o Če je že potreba po dognojevanju, smo v preteklosti dodali posevke krmnega graha z največ 100 kg/ha KAN-a. q etev opravimo z žitno sejalnico v medvrstni razdalji 12 cm. pri raba herbicidov je odvisna od zapleveljenosti posevkov. V Pred Umnega graha uporabljamo aktivne snovi herbicidov Pred VZnikom krmnega graha in po njem. Svetujem vam, da se to uP°rabo oziroma aplikacijo posvetujete z območnim sve-dov ali sPecia*>stom, ki je odgovoren za uporabo herbici-ipep 0 setv> je priporočljivo valjanje, da stisnemo zemljo s se- . 01 'n vzP°stavimo kapilarni vzpon vode s pomočjo adhe-pos ' r kohezijskih sil in tako omogočimo enakomeren vznik Potn ** ^ušnje iz prejšnjih let kažejo, da neenakomerni vznik na e^bno vpliva na gostoto posevka in s tem na pridelek zrnja “Por h'0 P°vr^ne- Neenakomerni vznik onemogoča optimalno U>čno ° h^btcidov, zato lahko posevek poškodujemo in posle-zmanjšamo sklop rastlin na hektar in s tem pridelek zrnja, ^^^'“ttembnejši škodljivec krmnega graha je grahar, ki več v narec'i vebko škode. O zatiranju le-tega bo napisanega kaj n> prihodnjih izdaj časopisa Vestnik. °Prav' n' ®rab ^z‘°l°ško dozori v drugi polovici julija. Žetev ba str"110 V rani11 iutranjih ali poznih večernih urah. Njegova sla-2() 0(j. ,e> da se ga lahko ob neprimernem času žetve usuje do krneti’ k07, vendar rezultati raziskav, ki smo jih opravili v ne teh ®SVetovalni službi, kažejo, da lahko ob uporabi primer-niinoz 0 °8>je razsuto seme dobro izkoristimo, bodisi kot volu-jenje J*0 ^rm° za govejo živino in prašiče ali kot zeleno gno-vno ra^1110' 8rab Je nevtralnica, to pomeni, da razvije generati-tve. v >"« fazo ali cvet neodvisno od dolžine dnevne osvetli-cvetenUS.nje da doseže v oktobru ponovno razvojno fazo ga je r a 'n razvoj strokov. Rezultati kemičnih analiz kažejo, da niej vlak”0 V tej razvoini fazi rasti zaradi optimalnega razmerja Glede na0'00 ^fanljivimi snovmi smiselno pokositi in silirati, dni, je s t0’ kcr Je v jesenskih mesecih na voljo malo sončnih graha do Posejati po žetvi in spravilu slame krmnega 'juljke st . kg/ha mnogocvetne ljuljke. Po setvi mnogocvetne Ga seme Plitvo obdelamo s krožno brano, da zadelamo v ^seže^’ 'n nat0 HjivsKo površino povaljamo. Z valjanjem MnOgOcv enalCVetna 'jfljKa bistveno izboljša možnosti fermen-^jub nizki tat* kem'čnih analiz so nam pokazali, da smo dosegli ^nega tazr ^^u^ti suhe snovi v zelinju silaže prvega kakovo-beljakovin • “ ViS°ko vsebnost hranljivih snovi, še zlasti surovih Zelinja Sicer” net0 enerRije za laktacijo. Po jesenskem spravilu ba Ptezinai CCZ Z’m° P°sevek krmnega graha propade, dobro Skem obrt J”n°80cvetna ljuljka, ki lahko ponudi v spomladan-Stne v01,, °bJu obilo kakovo-_______________- vuuo Kakovo-“'•‘m voluminozne krme tako Ptašičerejcem kot tudi govedorejcem. Kjer pa ni potreb po voluminozni krmi na kmetiji, lah-Ko izkoristimo razstroseno se-me oziroma krmni grah kot Vlt zelenega gnojenja. Specialist za travništvo in pridelovanje krme dr. Stanko Kapun • Turnišče Ugodna ocena dela Društva vinogradnikov Goričko Šestnajst uspešnih let Pripravljajo razvojno strategijo goričkega vinogradništva in načrtujejo gradnjo vinske kleti ruštvo vinogradnikov Goričko je v šestnajstih letih delovanja upravičilo svoj obstoj in izpolnilo cilj, zaradi katerega je bilo ustanovljeno. Skrb ža izobraževanje članov je bila v vseh teh letih prednostna naloga društva, kakovostna vina, s katerimi člani društva posegajo po najvišjih odličjih na vinskih ocenjevanjih, pa potrjujejo, da je društvo to nalogo do- bro opravilo. Društvo je organiziralo v teh letih 80 strokovnih predavanj s področja vinogradništva in vinarstva, 51 praktičnih prikazov rezi vinske trte, 17 kletarskih večerov . in 16 društvenih ocenjevanj vin. Na teh ocenjevanjih so ocenili 2.952 različnih vzorcev vin, na zadnjem ocenjevanju pa je bilo že 275 vzorcev. Tudi ocene potrjujejo, da se kakovost goričkih vin iz leta v leto izboljšuje, saj je lani povprečna ocena že dosegla 17,91 točke, s takšno množičnostjo in kakovostjo pa se Društvo vinogradnikov Goričko uvršča med najuspešnejša tovrstna slovenska društva. Po besedah Ernesta Novaka, predsednika društva, med najpomembnejšo pridobitev gotovo sodi ureditev Vinogradniškega centra Goričko v Ivanovcih, ki so ga v avgustu leta 1998 slovesno predali namenu. Ob tem centru se začenja tudi Vinska turistična cesta Goričko, ki so jo odprli pred dvema letoma. Gorički vinogradniki so ponosni tudi na potomko 400-letne trte z mariborskega Lenta, ki jo je prejela občina Moravske Toplice, zasadili pa so jo in jo negujejo ob Vinogradniškem centru v Ivanovcih. V društvu ne zanemarjajo tudi družabnega življenja, saj so poleg številnih prireditev, ki potekajo vse leto v raznih krajih in ob različnih priložnostih, organizirali tudi več izletov, zanimanje zanje pa se v zadnjih letih spet povečuje. Sodelovanje z nekaterimi sorodnimi slovenskimi društvi je postalo tradicionalno, še posebej uspešno pa sodelujejo z Društvom vinogradnikov Kobilje, s katerim so pred poldrugim letom podpisali listino o pobratenju. Vedno več pozornosti namenjajo promociji goričkih vin in njihovemu trženju, v društvu pa resno razmišljajo o izdelavi strategije razvoja vinogradništva na Goričkem in tudi o gradnji kleti, saj je anketa med največjimi tržnimi pridelovalci pokazala, da bi bilo 85 odstotkov anketirancev tej kleti pripravljeno prodati svoje tržne presežke. Vinogradniškemu centru Goričko, kjer prodajajo gorička vina, so člani že zdaj ponudili 30 tisoč litrov vina, vendar vseh teh količin na ta način ne bo mogoče prodati. Bo pa zato večja skrb za trženje v prihodnje ena od prednostnih nalog društva, ki je že na občnem zboru pred dvema letoma predstavilo idejo o promocijski znamki za gorička vina. To so poenotili z Društvom za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot, ki promovira blagovno znamko Diši po Prekmurju, prve promocijske znamke za vina pa so podelili la- ni. Ludvik Kovač ■ Cene pujskov Prejšnji četrtek, 21. februarja, so pripeljali rejci na sejem v Turnišče le 8 pujskov, starih do 10 tednov in težkih okoli 25 kilogramov. Za pujska so zahtevali 11.000 tolarjev, lastnike pa sta zamenjali le dve živali. Slovenska vinska kraljica je prvič obrezovala Cene v kmetijskih trgovinah Robert Hozjan, Žižki tovarniško ime pakiranje MFC v SIT/kg pu-starter 10/1 91,00 pu starter 50/1 84,60 s-doj 50/1 57,50 bek 1 50/1 55,90 bek 2 50/1 52,60 super bek 35 10/1 105,00 superbek 35 50/1 95,90 tl-štarter 10/1 75,00 tl-štarter 40/1 69,00 tl-pit 1 40/1 48,50 tl-pit 2 40/1 44,75 bro-štarter 10/1 89,50 bro-štarter 25/1 82,00 bro finišer 25/1 78,40 ns-k (za nesnice) 10/1 67,00 krmilo za kunce 10/1 76,00 mk 18-krmilo za krave molznice 50/1 57,20 krmilna moka 35/1 24,40 sončične tropine 40/1 48,00 sojine tropine 50/1 93,00 pšenični otrobi 30/1 19,75 pesni rezanci 35/1 41,00 živinska sol 50/1 37,00 vitaredin 2/1 297,50 kostovit 2/1 390,00 kravimin 3 bio zn 5/1 279.00 kravimin 6 bio zn 5/1 191,00 semenski krompir: sorta, debelinavmm pakiranje MFC v SIT/kg desiree, 28-35 25/1 263,00 desiree, 35-55 25/1 150,00 aria, 28-35 25/1 257,00 kondor, 35-55 25/1 162,00 maris bard, 35-55 10/1 233,00 maris bard, 35-55 25/1 203,00 Trgovina Ljulomerčan. Ljutomer tovarniško ime pakiranje MFC v SIT/kg pu-predstarter 10/1 145,00 pu-starter 10/1 80,00 pu starter 40/1 80,00 s-doj 40/1 59,75 bek 1 40/1 56,25 bek 2 40/1 53,25 rekord 40 40/1 103.75 super bek 35 10/1 91,00 super bek 35 40/1 91,00 tl-štarter 10/1 65,00 tl-štarter 40/1 65,00 tl-pit 1 40/1 50,00 tl-pit 2 40/1 46,20 super-u-3 40/1 62,25 bro-štarter 10/1 79,00 bro-starter 40/1 79,00 bro-finišer 10/1 77,00 ns-k (za nesnice) 10/1 65,00 krmilo za kunce 10/1 62.00 kl-krmilo za krave molznice 50/1 59,75 sončične tropine 33/1 42,00 sojine tropine 50/1 77,00 bučne pogače 50/1 80,00 pšenični otrobi 30/1 18,00 koruza 50/1 31,00 ječmen 50/1 33,00 pesni rezanci 35/1 34,00 živinska sol 50/1 26,00 vitaredin 2/1 240,00 kostovit 2/1 345,00 kravimin 3 bio zn 5/1 218,00 kravimin 3 bio zn 25/1 210,00 pravimin 1 5/1 220,00 pravimin 2 5/1 204,00 pravimin puj 25/1 260,00 pravimin pit 25/1 210,00 Mlečni nadomestki: prelac 25/1 195,00 sano - kako 25/1 280,80 inntaler mlekovit 25/1 334,00 semenski krompir: sorta, debelina v mm pakiranje MFC l SIT/kg agria, 28-35 25/1 250,00 agria, 35-55 25/1 152.00 desiree, 32-35 25/1 260,00 desiree, 35-55 25/1 146,00 majestik, 28-35 25/1 250,00 romanc, 35-55 25/1 134,00 maris bard, 35-55 25/1 196,00 arinda, 35-55 25/1 146,00 o s.® ■ ■ Z" : - Skupščina slovenske podeželske mladine Kvote skrbijo mlade omurje je daleč, je bilo spet enkrat slišati. Vodstvo Zveze slovenske podeželske mladine pa je kljub temu to »vzelo v zakup« in sklenilo, da tokratno skupščino, ki ni bila volilna, opravi v pokrajini ob Muri, natančneje v kulturnem domu v Veržeju. In tako nikogar ni presenetilo, da se je zato, ker niso bili sklepčni, skupščina začela po polurnem čakanju, ko je tretjina navzočih delegatov že dovolj za normalno delo. 59 delegatov iz 23 društev (trenutno deluje 56 društev podeželske mladine) se je nato lotilo dela. Predsednik zveze Martin Mavsar je seznanil navzoče delegate z delom v prvem letu svojega predsedovanja. Zveza, ki je bila ustanovljena,3. aprila 1993 v Kranju, se trudi, da bi povezala mlade s podeželja in tudi tiste, ki čutijo pripadnost in povezanost z njimi ne glede na ideološko in politično opredeljenost. Sicer pa prihaja približno 60 odstotkov mladih iz kmečkega okolja, drugi, ki ne prihajajo s kmetij, pa so tudi zaželeni, saj imajo svoje zanimive ideje in rešitve,« je menil Mavsar. O aktualni problematiki tokrat niso veliko govorili, saj o tem ponavadi razpravljajo na delovnih skupinah. Kljub temu pa je predsednik seznanil člane, da je sodeloval tudi na novinarski konferenci Sindikata kmetov Slovenije, na kateri so opozorili slovensko javnost, kaj bodo v praksi pomenile kvote, ki jih po posameznih kmetijskih panogah predlaga Evropska komisija. Glede na to, da zastopajo večinoma mlade kmete, so opozorili, da je v primeru neuspešnih pogajanj za zvišanje kvot njihova usoda lahko zapečatena. Proizvodnja mleka v referenčnem obdobju namreč še ni bila tako visoka in mladi so po nasvetih, naj povečajo proizvodnjo in s tem konkurenčnost, začeli posodabljati hleve, to pa je zahtevalo velika vlaganja. Če bodo morali sedaj zmanjšati proizvodnjo, se lahko zgodi, da ne bodo več sposobni vračati najetih kreditov za nakup drage opreme, mehanizacije in črede, kar lahko vodi v »ekonomski kolaps«. Sicer pa bo Zveza podeželske mladine Slovenije, v kateri aktivno sodelujejo tudi pomurska društva iz Bodonec in Svetega Jurija ob Ščavnici ter pred kratkim ustanovljeno Društvo Prlekija iz Ljutomera, letos organizirala vrsto prireditev, med drugim državne kmečke igre, kviz Mladi in kmetijstvo ter izbor mladega gospodarja ali gospodarice leta. Člani društev se bodo srečevali na športnih in družabnih prireditvah pa tudi na različnih strokovnih seminarjih in delavnicah. Še naprej bodo ohranjali stike z mladimi in njihovimi organizacijami iz tujine. Seveda pa se že pripravljajo, da bodo naslednje leto proslavili deset let svojega delovanja. Silva Edry ■ navzocnosti številnih gostov in prijateljev iz vseh treh slovenskih vinorodnih dežel, kjer so bili v ospredju številni vinski vitezi in vinogradniško-vinski strokovnjaki, je bilo minulo soboto zelo slovesno v vinogradu aktualne vinske kraljice Slovenije za leto 2002. Začel se je namreč čas prvih pomladnih opravil in konec lanskega leta okronana slovenska vinska kraljica Tjaša Koroša iz Prlekije je, skupaj z nosilcem projekta Slovenska vinska kraljica Pomurskim sejmom, d. d., povabila mnoge prijatelje na rez trte v svojem vinogradu na Pavlovskem Vrhu pri Ormožu. »Naj nas družijo delo, veselje in žlahtna kapljica,« nam je med drugim povedala slovenska vinska kraljica Tjaša Koroša, ki je priznala, da je tokrat prvič obrezala trto. Ob vsem omenjenem pa je v Kosijevem vinotoču, kjer je rezanje potekalo, in kjer bo Tjaša v prihodnje snaha, močno dišalo po številnih domačih dobrotah. Besedilo in foto: O. B. ■ Izobraževanje za kmete V Lendavi bo v gostilni Hadik - Ščernjavič 1. marca ob 17.00 predavanje Varstvo vinske trte pred boleznimi in škodljivci. 5. marca ob 9.00 bosta v dvorani SKZ Kmetovalec Ljutomer predavanji Slovenski kmetijski okoljski program in Smernice integrirane pridelave zelenjave. V Motvarjevcih v gostilni Puhan bo 6. marca ob 9 00 predavanje Slovenski kmetijski okoljski program in kmetovanje v deželi zdravilišč. Istega dne ob 9.00 bo v Lendavi v sejni dvorani Občine Lendava predavanje Spomladanska opravila v poljedelstvu. 6. marca bo v Kobilju ob 18.00 predavanje Zaščita sadnih rastlin. Na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu bo 6. in 7. marca ob 10.00 dvodnevni seminar o reji, pasmah, razmnoževanju in zdravju prašičev. 7. marca ob 9-00 bo v dvorani gostilne Žabjek v Žižkih predavanje Spomladanski ukrepi v žitih, na travinju in pri pridelavi oljne ogrščice. Istega dne ob 18.00 bo v Križevcih pri Ljutomeru v gostilni Zorko predavanje Predporodno in porodno obdobje. 8 (IZ)BRANO 28. februar 2002 nni 5. marca otvoritev sejma INPAK Dohodnina 2001 Dobra embalaža ŽIVI naprej! Ker združenje sejmarjev ne deluje, je skorajda istočasno organiziran tudi sejem DOM v Ljubljani - Če cestna zapora ne bo preveč vplivala na Inpak, bo čutil večje posledice kmetijsko-živilski sejem ružba Pomurski sejem je v ponedeljek, 25. fe- I bruarja 2002, predstavila prvi letošnji sejem, ki | ga bodo od torka, 5- marca, do petka, 8. marca, I organizirali na radgonskem sejmišču. Nova sta tako termin kot koncept sejma. V prejšnjih letih je bil namreč sejem organiziran bienalno v junijskem času, na željo nekaterih razstavljalcev pa so se odločili za zgodnejši termin. Poleg podelitve Oskarjev je eden pomembnejših spremljajočih dogodkov tudi konstitutivna seja odbora interesnega združenja za embalažo in logistiko. Letošnji INPAK sestavljajo tri vsebine: razstava (sodeluje okrog sto razstavljalcev), kjer se lahko pohvalijo, da je najbolj zastopano področje valovitega kartona, saj so navzoča prav vsa velika slovenska podjetja; strokovni del, kjer se bodo ukvarjali predvsem z izdelovanjem in označevanjem embalaže ter ravnanjem z odpadno embalažo; tretji del pa je podeljevanje priznanj in oskarja za najboljšo embalažo. Na vprašanje, zakaj se niso predhodno dogovorili o terminu z Ljubljanskim sejmom, ki skorajda istočasno organizira sejem DOM, je direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec odgovoril: Ko smo mi določili termin našega sejma, še ni bilo znano, da bo sejem DOM organiziran istočasno. To je resda zelo nerodno, vendar sejmu ne bi smelo škoditi. Organizatorji sejmov sicer imamo organ, ki naj bi usklajeval termine, vendar ne deluje najbolje. Izdajajo sicer nekakšen katalog izbranih sejmov, usklajevanje terminov pa jim ne uspeva.« Nekaj kritičnih beSed smo slišali tudi na račun zapore zaradi obnove petanjskih mostov, saj je promet prekinjen v času, ko ni na voljo najbolj ustrezne alternative, zato bo pomursko gospodarstvo utrpelo veliko škodo. Marčevski sejem sicer ne bo čutil velikih posledic zapore in obvoza, saj je to specializirani sejem, namenjen strokovnjakom in določenim gospodarskim panogam. Bojijo pa se, da bo zapora močno vplivala na udeležbo razstavljalcev in obiskovalcev na osrednjem kme-tijsko-živilskem sejmu. Bernarda B. Peček ■ Ne pozabite na olajšave Dohodninsko napoved je treba oddati do 2. aprila ohodnina je davek, ki smo se ga Slovenci že navadili, marec pa je običajno tisti mesec, ko izpolnjujemo in oddajamo dohodninske napovedi. Statistični zavod Slovenije je pred kratkim objavil podatek o povprečni bruto plači v Sloveniji v letu 2001, to pa je tudi podatek, ki rabi kot osnova za dohodninsko lestvico in za izračun najrazličnejših olajšav. Povprečna bruto plača v Sloveniji je bila lani 2.574.732 tolarjev. Z dohodnino smo se v Sloveniji prvič srečali leta 1991 po osamosvojitvi, pozneje pa je bil zakon o dohodnini še dvakrat nekoliko spremenjen. Bistvene lastnosti davka se seveda niso spremenile, so pa bile uvedene nekatere dodatne olajšave, tako da je slovenski dohodninski zakon eden najbolj socialno naravnanih. Pri odmeri davka namreč zakon ne upošteva le višine osebnih prejemkov davkoplačevalcev, pač pa tudi njihov status. Tako priznava dodatne olajšave invalidom, osebam, starejšim od 65 let, študentom, ki so prejemali dohodke prek študentskih servisov, dokaj ugodne pa so tudi olajšave za vzdrževane družinske člane. In kakšne olajšave boste lahko letos uveljavljali v davčni napovedi? Splošna olajšava znaša 11 odstotkov povprečne lanske plače ali 283 221 tolarjev in se priznava vsem davčnim zavezancem, tako da je ni treba posebej uveljavljati, saj vam pri izračunu osnovo avtomatično znižajo za ta znesek. Avtomatično zmanjšanje za 8 odstotkov povprečne slovenske plače ali 205^979 tolarjev velja tudi za starejše od 65 let. Če imate enega otroka ali drugega vzdrževanega družinskega člana, se vam dohodninska osnova zmanjša za deset odstotkov povprečne slovenske plače ali za 257.473 tolarjev, za vsakega nadaljnjega otroka pa se osva zmanjša za deset odstotkov, tako da znaša za pet otrok 100 odstotkov povprečne lanske slo- venske plače ali 2.574.7321°-larjev. Za otroke, ki so moteni’ telesnem in duševnem razvoju, se dohodninska osnova zmanj^ za 1.287.366 tolarjev ali za poj0 vico povprečne slovenske plače invalidom s stoodstotno teles# okvaro pa za 2.574.732 tolarjev Poleg teh olajšav lahko davčni zavezanci svojo dohodnimi® osnovo zmanjšajo še za 3 odst* Lestvica za izračun dohodnine za leto 2001 Če znaša letna osnova nad t do znaša dohodnina 1.279.236 SIT 17% 1.279.236 SIT 2.558.470 SIT 217.469 SIT + 35 % nad 1.279.236 SIT 2.558.470 SIT 3.837.708 SIT 665.201 SIT + 37 % nad 2.558.470 SIT 3.837.708 SIT 5.116.942 SIT 1.138.520 SIT + 40 % nad 3-837.708 SIT 5.116.942 SIT 7.675.412 SIT 1.650.215 SIT + 45 % nad 5.116.942 SIT 7.675.412 SIT 2.801.526 SIT + 50 % nad 7.675.412 SIT ke, če so sredstva v letu 2001P°| rabili za namene, ki jih dol^ zakon o dohodnini, in imaj0 J to ustrezne račune. Še dodatno pa se dohodA ska osnova zmanjša za placa® I zneske samoprispevka, uvede* ga v skladu s predpisi o sant°r' spevku, za zneske posebne" prispevka za popotresno ob# vo Posočja v letu 2001 in za P čane premije za prostovoljno® datno pokojninsko zavaroV^' po ZPIZ-1. Zadnji rok za oddajo p0^' ninske napovedi za preteklo” je vsako leto običajno 31-letos pa bo treba to napoved ? radi praznikov oddati najP° neje 2. aprila. Ludvik KO'* Na seji upniškega odbora proti prisilni poravnavi v prosenjakovskem Pletilstvu Bo rešitev stečaj Dela je trenutno dovolj, imajo pa še nekaj presežnih delavcev Pristop je bil cicibanski Se o prispevku za kanalizacijo v Lendavi rogram finančne reorganizacije podjetja je pripravljen in je že na sodišču, v teh dneh bo razpisan narok za prisilno poravnavo in pričakovati je, da se bodo upniki o njej izrekli v začetku aprila. Izid prisilne poravnave je težko napovedati, pravijo v prosenjakovskem Pletilstvu, sodeč po seji upniškega odbora, ki je bil pred dnevi, pa bi lahko zapisali, da so možnosti prisilne poravnave minimalne. Med petimi člani upniškega odbora sta se namreč dva člana s prisilno poravnavo strinjala, dva sta glasovala proti, eden pa se je vzdržal. P Stečajni upravitelj Štefan Ščap je upnikom priznal 580 milijonov tolarjev terjatev, program finančne reorganizacije pa predvideva različno poplačilo posameznih upnikov. Država, ki je svoje terjatve prenesla na Sklad za regionalni razvoj, naj bi se po tem programu odpovedala ločitveni pravici, 20 odstotkov terjatev pa bi ji podjetje poplačalo. Pletilstvo ima namreč do tega sklada kreditne obveznosti, skupaj z obrestmi znašajo okoli 165 milijonov tolarjev. Država je tako največji upnik, sledijo pa delavci S svojimi terjatvami, ki še jih je nabralo za več kot sto milijonov tolarjev. Ločitvene terjatve delavcev znašajo 33 milijonov tolarjev, za neizplačane plače za dva meseca, za razliko do minimalne plače v zadnjih petih letih in za druge obveznosti pa jim podjetje dolguje 70 milijonov tolarjev. Slednje naj bi delavcem poplača-K nnmpm. bnejši dobavitelji, ki jim Pletilstvo dolguje 40 milijonov tolarjev, bi dobili po prisilni poravnavi 60-odstotno, vsi preostali upniki pa 20-odstotno poplačilo. Po stanju, kakršno je trenutno v prosenjakovskem Pletilstvu, pa tudi uspešna prisilna poravnava podjetja ne bi pripeljala iz težav. Kaže, da so to spoznali tudi zaposleni, ki na seji upniškega odbora niso bili za poravnavo in vse glasneje zahtevajo stečaj podjetja. Podjetje, ki zaposluje 275 delavcev in se ukvarja s problemom prezaposlenosti, namreč pe bi moglo prenesti obveznosti, ki bi jih imelo do presežnih delavcev in bi prišlo prej ali slej v stečaj. 56 delavcev v obratu v Ormožu je že pet mesecev na čakanju, v tem obratu pa s proizvodnjo ne bodo več nadaljevali in ga bodo dokončno zaprli. Tudi v matičnem obratu v Prosenjakovcih bo potrebna reorganizacija, v Križev-r,ih čfvain avtnmnhilcbp nrp- vleke za Prevent, pa je prihodnost prav tako negotova. Tako v Prosenjakovcih kot Križevcih so trenutno proizvodne zmogljivosti skoraj zasedene, saj jim je uspelo ohraniti vse stare kupce in pridobiti še nekaj novih. Izdelava športnega programa za domači trg teče normalno, prav tako dodelavni posli za nemškega partnerja, pri tehničnem tekstilu pa so začeli sodelovati s Konusom iz Slovenjskih Konjic in načrtujejo, da bodo to sodelovanje še okrepili. V vodstvu podjetja pravijo, da je kljub takšnemu obsegu dela še nekaj presežnih delavcev in realno je pričakovati, da se bo zaposlenost zmanjšala še za nadaljnjih 20 delavcev. Seveda bodo to skušali doseči na kar najmanj boleč način za delavce, k sodelovanju pri ugotavljanju presežnih delavcev pa bodo povabili tudi predstavnike sindikata in sveta delavcev. Ludvik Kovač ■ VESTNIK NA INTERNETU: www.p-inf.si Podistje za informira nje. A. d.. Ul. a, Novaka 13, Murska Sobota Po desetih dneh od seje lendavskega občinskega sveta, na kateri so svetniki umaknili z dnevnega reda razpravo o plačilu prispevka za priključitev na kanalizacijo z namenom, da se poišče za večino sprejemljivejši predlog ali morda ustanovi druga strokovna komisija, Krajevna skupnost Lendava o tem iz občine ni dobila nobenega obvestila ne povabila na pogovor ali morda pogajanje. V določenih krogih pa se menda že sliši, da naj bi dali vroč kostanj na hladno do osmega aprila, ko bo pretekel rok za oddajo ponudb za gradnjo in bo kdo od ponudnikov ponudil nižjo ceno od predvidenih 2,3 milijarde tolarjev za projekt, da bi potem lahko nekaj pridobili. Tisti, ki so blizu zadevi, menda že imajo pred sabo »realno« ponudbeno ceno in tako že tudi izračunavajo možno razliko. Ker pa gre vendarle za mednarodni razpis in dogovori tako »po domače« ne bodo mogoči, bo občinska uprava morala poiskati še drug zasilni izhod, kajti Krajevna skupnošt Lendava, v kateri živi skoraj tretjina vseh občanov občine Lendava, ima trdne argumente za to, da predvideno razmerje pri plačilu prispevka za priključitev na kanalizacijo zanje ni sprejemljivo. »Če pogledamo od začetka, potem moramo reči, da je bil pristop k projektu cicibanski. Županu in občinski upravi zato lahko očitam nestrokovnost,« je povedal pred- Kroif-vne ^Lnnnosti Štefan Deset predsednikov krajevnih skupnosti Dolina, Čentiba, Pet*^ vci, Gornji in Dolnji Lakoš, Gaberje, Kapca, Kot, Gorice pri l^11 0 vi in Dolga vas so podpisali na srečanju pred tednom dni po enotni in nespremenjeni ceni priključka, in sicer sto Pet tisoč tolarjev za priključek na gospodinjstvo, plačljiv v obrok petih letih. V primeru, da njihova zahteva ne bo upoštevana-sklicali zbor krajanov in jim predlagali prekinitev pred le101?^ lenjenih pogodb, poslanih s strani podjetja Komunala Len1 Razprave se je udeležil tudi direktor občinske uprave podpisano zahtevo pa so naslovili na občinsko upravo, žup „ občinskemu svetu ter odboru za infrastrukturo in varstvo o Jž Kulčar. Vsako gospodinjstvo v Lendavi je priključeno na kanalizacijsko omrežje, iz katerega se odpadna voda iz tretjega prekata greznice dokaj prečiščena izteka v potok. In še, Lendavčani so morali plačati že doslej ob nakupu parcele komunalni prispevek, ki je zemljišče podražil za četrtino vredno-' sti kvadratnega metra zemljišča, v letih od 1975 in do leta 1980 pa so s samoprispevkom zbirali dva odstotka od plače samo za gradnjo kanalizacijskega omrežja, že dvajset let pa tudi plačujejo kanal-ščino. »Izračunali smo, da smo- po gospodinjstvu od pet do 0 tisoč mark prispevka,« je P°L4 sogovornik. Vanj pa so vl°z' teh dvajsetih letih s plačil01”^ nalščine 129 milijonov tolarji । 20 milijonov za amortizacij0’^ krajevni skupnosti so tudi id‘ nali, da bi bila realna cena PfI vka za priključitev na kanali^ . v tistih vaseh, kjer ni še n,c j zgrajenega, tri tisoč mark 1°^ zato je bil znesek sto petdeS°^ soč tolarjev stresen tako iz zaradi vseh dosedanjih že obstoječe omrežje pa čani tudi ne bodo pristali na JI no ceno. »Župan pravi, daz° J imeti kanalizacijo zastonj,1 • kis° res. Predlagali smo, da ti, priključeni na omrežje, P pj nekaj manj kot tretjino dst bodo plačali drugi,« sm° sogovornika. Od načrt0 i novega kanalizacijskega 011 dolžini 56,3 kilometra namreč Lendavčani le 5-tra, saj je po pregleda zgrajeno kanalizacijsko še uporabno. Krajevna skupnost se predlogu ni.pogovarja*0* mestnimi krajevnimi sk1K 00 saj, kot pravi, gre za Pr°J j pripravlja občina. 0,0' vesinik 28. februar 2002 (IZ) BRAN O 9 Prvi rojstni dan Izobraževalnega centra Rakičan Pomurje poskusni zajec? Izobraževalni center Rakičan je praznoval te dni prvi rojstni dan svojega delovanja P rvoje leto je zelo pomembno, saj je treba v tem času ljudi prepričati in navdušiti, je poudarila v svojem uvodnem nagovoru vodja ICR Vesna Laissani. V tem času se je zvrstilo 140 dogodkov - izobraževanj, predavanj, delavnic ~ z okoli 2000 udeleženci ter številnimi predavatelji, tudi iz tujine. S svojim delom, kjer dajejo poudarek unikatnim in kreativnim izobraževalnim programom, pa bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Predavatelja Rudi Cipot in dr. Bogomir Ko-vač pa sta v svojih predavanjih vsak po svoje poskušala najti modus vivendi tega centra. Sredstva za izvedbo svojih programov dobivajo iz lastne dejavnosti, lokalnih virov ter nacionalnih in evropskih virov. Njiho-va prioritetna naloga pa je, da bi hpopolnili svoj program ter oblikovali lastne programe in več Pozornosti namenili računalniškemu opismenjevanju, komuni-nlranju, evrošoli in različnim ev-roPskim temam, šoli čustvene mteligence, retorike in predv-sem gospodarskim in kmetijskim temam ter vsebinam zdrave Prehrane. Prizadevali pa si bodo tudi za pridobitev visokošolske-ga Programa. Želijo postati prepoznavni center z unikatnimi Pr°grami, ki bo imel svojo uni- verzo ter celostno blagovno znamko Dvorec Rakičan. S svojim programom želijo, da ne bi funkcionirali le v domačem okolju, temveč bi se odprli na celotno Slovenijo in 3D-regijo. Elementom poslovnega načrta pa se je posvetil dr. Bogomir Kovač, ki je obdelal temeljne naloge in vlogo tega izobraževalnega centra, ki mora prilagoditi svojo vsebinsko zasnovo tudi svojim zmogljivostim. Ta institucija pa naj bi bila kot regionalna izobraževalna institucija z vsebinsko zasnovo, ki je vezana na specialne potrebe, ki so hkrati potrebe tega okolja. Ta dvorec ima svoje prednosti, na primer Pravi, da bo usnjar-na ponos Ljutomera bodo vsem predpisom o varovanju okolja NOvica, da se je našel za ljutomersko usnjarno Konus v ecaju kupec, ki namerava nadaljevati proizvodnjo, je da So , ^mirila okoliške stanovalce in naravovarstvenike, Šetinc Clnskemu svetu poslali protestno pismo s petintride-'1,llešča)<-dpis*z zahtevo, da prouči primernost ponovnega saj je '1|a obrata usnjarske industrije v stanovanjsko okolje, ^Rju' ? Zv°dnja hrupna, širi se smrad, odplake pa obre-in onesnažujejo Ščavnico. Ljutomerskim Oln Peticije so se potem pridružili še drugi, ki Ker Ravnici vse tja do Razkrižja. dba členit' b'la nakupna pogo-v° ^tom V naslednjih dneh, §anje Uvrsti’ SVetniki t0 vpra-^^ievanjpV v Ponedeljkovo na-do je dobi, Stirinaič,UT:van Horvat, Alojz 0^'’ H°jej0 nrpdtUdi Spiski vete-je niihVStm na gasUskih kf>J°zeKOcePhov “kapelnik« pa °bčine, ki n 7er ŽUpan turniš' Oohrn ' 'SamleP°Poje. \ vnik kB knietijske s °b Strokovni PO-boiJVilnupor^^ tUdi, Zlv je bil nr ?Vo prehra-vneKP°koienci k.Ce^en' Prišli so Sascha Prinčič spet v pisarni Konusa, kjer je opravljal pred stečajem delo vodje komerciale. v stečaju, sklenili, da mora la- stnik pred ponovnim zagonom proizvodnje zadostiti predpisom za varstvo okolja, občina pa naj bi iskala novo lokacijo, kamor bi v prihodnosti lahko preselili proizvodnjo. To, kar so povedali svetniki, za prihodnjega lastnika ni sporno, saj se zaveda pogojev za zagon proizvodnje že dobro leto ali vse od takrat, ko je začel razmišljati o nakupu. Kot možni kupec se je namreč oglasil že pred dvema letoma, ko je oktobra leta da je med redkimi izobraževalnimi centri, ki imajo svoje spalne zmogljivosti ter pomanjkljivosti in prostorske omejitve. Predlagala je, da bi lahko navezali na primer z Agencijo za regionalni razvoj stike in razvijali določene razvojne programe kot neki center za regionalne evropske študije, lahko bi postali izhodišče za razvoj regionalnih konceptov v jugovzhodni Evropi, lahko pa bi se razvili tudi kot slovenski center za razvoj zdrave pridelave hrane in socialni razvoj. Temeljno izhodišče za razvojni center je po njegovem mnenju, da je lahko vzpostavil ustrezne pogoje, da bi postala ta regija testna. Testno območje pa ni mišljeno kot poskusni zajec, ampak kot regija, ki bi lahko sistematično kandidirala za razvojna sredstva, s katerimi se v Pomurju lahko nekaj naredi. Kot je povedal dr. Kovač, je dovzetnost Ljubljane za to področje precej narasla, tudi zaradi tovarne Mure, zato je dva tisoč Slovenska razvojna družba razpisala prodajo podjetja, vendar jo je potem spodnesla tožba enega od upnikov. »V državi so inštitucije, ki so pristojne za določitev pogojev, ki jih je treba izpolnjevati, da usnjarna sploh lahko začne z delom. Mi se tega zavedamo in bomo vse te zahteve tudi izpolnje vali,« je povedal v pogovoru za Vestnik prihodnji lastnik ljutomerske usnjarne Sascha Prinčič. Že jutri naj bi opravil pogovor z družbo Shaffer Consult o načrtu za čistilno napravo, z vsebino pa bo ob priložitvi plana za ekološko sanacijo usnjarne seznanil pristojne ustanove. Usnjarna je idejne načrte za ekološko sanacijo podjetja sicer že imela pripravljene pred stečajem, vendar se je Prinčič sedaj raje odločil, kot pravi, za izvajalca z ugledom. treba te možnosti v danem trenutku izkoristiti. Ob tej priložnosti je Rudi Cipot, direktor OE Zavarovalnice Triglav, spregovoril o vodenju učečega se podjetje. Pri tem je poudaril najpomembnejše kategorije, ki pripeljejo do uspešnega podjetja. Povedal je, da so prav ljudje tisti pojem zmožnosti, s pomočjo katerih se lahko premaknemo s točke, na kateri smo. Naslednja sta znanje in proces učenja, ter da ljudje sledimo temu, kar se dogaja, in da smo drugačni. Spremembe so zelo zaželene in ne sme se jih razumeti kot tisti element, ki bo prinesel težave, ampak napredek. Poleg znanja pa se vedno bolj upoštevajo čustva, izkušnje, vrednote in sodelovanje. Pomembna sta tudi ugled in zaupanje v vodstvo podjetja. K zgodbi o uspehu pa pripomore tudi sposobnost dobrega komuniciranja in dobrih odnosov. A. Nana Rituper Rodež I V Ljutomeru naj bi v prihodnje strojili telečje kože in izdelovali biousnje, ki se uporablja pri izdelavi ortopedskih izdelkov. Pri tem ne bodo uporabljali očitanega jim strupenega kroma, ampak bodo strojili z ekstratom kostanja. »Smradu ne bo, saj ne bomo uporabljali natrijevega sulfida in bomo delali izključno z apnom in kemikalijami znanih svetovnih proizvajalcev, ki teh substanc ne vsebujejo. Tukaj pa tudi ne bomo imeli skladišča kož, kot je bilo prej. Koto je naš strateški partner, ki bo iz svojih skladišč pripeljal toliko kož, kolikor jih bomo potrebovali. Smo strokovnjaki, tehnični tim, ki ima pripravljen potek celotne proizvodnje, pomagali pa nam bodo tudi strokovni sodelavci iz Holandije,« je povedal sogovornik. Poudarja, da je tudi sam domačin, ki svojemu kraju nikakor ne želi škodovati. In kakšne bodo gospodarske koristi usnjarne za kraj? Je dejavnost, glede na izkušnjo stečaja pred tem, res toliko dobičkonosna, da bo podjetje uspešno poslovalo? »Z moje strani je dobiček predvsem to, da bomo imeli koristi zaposleni in da bo imela gospodarsko korist občina,« je poudaril sogovornik. V prvem letu obratovanja usnjarne naj bi dobilo delo dvaintrideset delavcev (ob stečaju jih je delalo oseminpetdeset) in potem postopoma in ob polnem zagonu okoli sto, njihovi izdelki pa naj bi bili tudi tržno zanimivi. Prihodnji lastnik usnjarne pravi, da imajo pripravljen dober projekt, »... usnjarna pa bo zgled drugim us-njarnam, ponos Ljutomeru in širši okolici.« Sascha Prinčič, ki bo predvidoma prihodnji teden podpisal pogodbo o nakupu strojne opreme in nepremičnin usnjarne v stečaju v višini 55 milijonov tolarjev, podjetje kupuje kot fizična oseba brez tujega kapitala, podjetje pa naj bi ustanovil pozneje. Odločil se je za samostojno pot, čeprav je bil sam do pred kratkim zaposlen v firmi Box-mark v Avstriji, kjer so mu tudi ponujali vodenje usnjarne, ki jo bodo gradili v Varaždinu. M. H. ■ šlo še več otrok. Počitnice Da ne bi bil dolgčas | akor koli, učenci se veselijo počitnic in oddiha od I šole. Nekaj časa potem norijo od veselja, obiščejo babice in dedke pa svoje prijatelje, gledajo televizijo, delajo z računalnikom. Potem pa se počasi začne -dolgočasen dolgčas. Ko bi radi nekaj počeli, pa ne vedo, kaj bi in s kom bi. Tudi staršem velikokrat zmanjkuje idej in tudi časa, kako bi mlade nadobudneže, ki jim ni do mirovanja, prijetno in koristno zaposlili. Seveda ne s pranjem posode ali pospravljenjem, s tem se mlade v počitnicah ne muči preveč, ampak s kakšnim kreativnim delom. Povprašali smo mlade in nekoliko starejše o počitnicah, s čim preganjajo dolgčas? Jasna Vuradin Popovič, Murska Sobota: »V šoli smo dobili prospekte o delavnicah in hčerka je hotela, da pride sem, s sabo pa smo pripeljali tudi mlajšo hčerko. Odločili smo se, da bomo prve dni počitnic preživeli doma, v drugi polovici pa bomo nekam šli. Menim, da otrokom v tem enem tednu počitnic ni preveč dolgčas. Ta čas pa lahko izkoristimo tudi zato, da starši več časa preživimo s svojimi otroki. Vendar je bolje tistim staršem, ki imajo možnost, da ostanejo doma. Za marsikatere starše, ki otroka nimajo kam dati ali pa si ne morejo vzeti dopusta, pa so lahko počitnice tudi obremenitev. Žal so v MIKK-u premajhni prostori, da bi lahko pri- Suzana Gomboc, vodja delavnice v MIKK-u v Murski Soboti: Delavnice, ki jih pripravlja Društvo prijateljev mladine Murska Sobota v MIKK-u, so vedno dobro obiskane, včasih imamo tudi po dvajset otrok na enkrat. Delavnice pripravljamo glede na različne interese in mladi so veseli, če lahko kaj ustvarjajo in zelo radi in pridno delajo. Sem pridejo tudi zato, da jim doma ne bi bilo dolgčas. Lansko leto, ko ni bilo tovrstnih delavnic, ampak bolj delo z računalniki in različne računalniške igrice, so večinoma prihajali dečki. Letos pa smo več pozornosti namenili različnim delavnicam in ročnim spretnostim. Glede na slovenski nivo menim, da imajo v večjih centrih podobne delavnice, manj animacije pa je v manjših krajih in vaseh. Filip Štefanec, Puconci: V zimskih počitnicah redno prihajam na delavnice v MIKK v Murski Soboti. Tu je zelo zanimivo, še posebno danes, ko smo barvali na steklo. Doma bi mi bilo bolj dolgčas, čeprav imam brata in sestro. Brat je zaspan, sestra pa se mora učiti. Danes bom obiskal še babico, v sredo ali v četrtek pa se bomo šli smučat na mariborsko Pohorje. Počitnice mi bodo prehitro minile, vendar se veselim tudi šole, saj komaj čakam, da bom videl sošolce in sošolke. Ivor Knafelj, koordinator programa v MIKK-u: Mladi zelo radi in vedno raje hodijo sem, ampak so še vedno precej nezainteresirani. Z različnimi promocijami si prizadevamo, da bi mlade aktivneje vključevali v dogajanje. Škoda je, da smo Prekmurci bolj apatični in bolj zaprti sami vase. Ko pa gremo kam študirat, vidimo, da se tam marsikaj dogaja, žal pa je potem, ko se po končanem študiju vrneš domov, že prepozno, da bi hodil v mladinske klube. Mladi, ki imajo priložnosti za koncerte in dogodke, bi jih morali bolj izkoristiti, zato poskušamo mlade že zelo zgodaj vzgajati, da bi tudi kasneje bolj hodili na različne delavnice in druge prireditve. Dominik Vindiš, Gančani: »Pri nas na vasi nimamo mladi v času počitnic organiziranega nič kaj posebnega. Med počitnicami se hodim drsat, doma pa se igram z računalnikom, gledam televizijo ali poslušam radio, mogoče pa se bomo šli kakšen dan tudi smučat. Počitnice so dolge, včasih nam je mladim nekoliko dolgčas, zato se med seboj družimo, igramo nogomet ali košarko. Proti koncu počitnic pa se bom morda tudi kaj učil, pogledal bom zvezke in knjige ter se pripravljal na šolo. Nana in Jure! VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. Podjetje za informiranje, d. d.. Ulica arh. Novaka 13. Murska Sobota 10 za. teoruar zuuz f Prešernov dan v Dobrovniku o že tradicionalni navadi je proslavila občina Dobrovnik svoj kulturni praznik z različnimi tematskimi sklopi, ki pa so vsi potekalHsti večer. V dobrovniškem kulturnem domu je bil najprej na vrsti kulturni program KUD-a Sandor Petofi, nato pa je nastopila - in sicer prvič - odrasla recitatorska skupina KUD-a Dobrovnik, katere član je tudi župan Marjan Kardinar. V slovenskem jeziku so predstavili življenje, delo in pot Franceta Prešerna. Sledila je enourna komična monodrama Pepek z brega v izvedbi Prleka Romana Mariča, ki je spravila v smeh skoraj polno dvorano. Po razglasitvi športnika leta za minulo sezono so bila podeljena še priznanja ob koncu akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna. In sicer so prejemnice priznanj za najlepše urejeno dvorišče Katica Kovač iz Dobrovnika, Marija Rumek iz Strehovec in Erika Vegi iž Žitkovec, medtem ko sta dobili priznanji za dolgoletno urejenost domačije Marija Varga in Margit Kianec iz Dobrovnika. T. K. 1 ravni in v obojestransko korist. Razstava članov bo v soboški galeriji v četrtek, 7. marca, ob 18. uri zvečer, pred tem ob 12. uri pa bo v istih prostorih tiskovna konferenca. Razstavljali bodo vsi člani, teh je 21, med njima dva kiparja. Vsak od njih lahko prispeva tri do štiri dela, s katerimi bodo predstavili tako posameznike kot društva v celoti. Na razstavo, ki bo trajala do konca marca, nato pa se pre- Predstava lendavskih gledališčnikov O boju za oblast »Slovenci smo kulturni narod« ledališka skupina La Luna iz Lendave je uprizorila v lendavskem kinu gledališko predstavo z naslovom Volitve 2002. Gre za satiro na slovensko politiko in politiko sploh, ki jo je priredil po motivih Gorana Babiča in režiral Boris Gy6rkdš. Nastala je v organizaciji Kulturnega društva Lendava in Dvojezične srednje šole iz Lendave, zaigrale pa so Viktorija Bencik, Petra Kavaš, Melita Kontrec in Doroteja Kukovec. Igralke med načrtovanjem političnega vzpona Predstava se na satiričen način loteva boja za oblast, kjer je v ospredju povprečna skupina štirih žensk, od zelo ambiciozne karieristke do frizerke. Dekleta se polna navdušenja, vendar nekoliko naivno lotijo vzpona od anonimnosti pa do oblasti po načelu, da cilj opravičuje sredstva, pri čemer je treba tako ali drugače na svojo stran pridobiti policijo, vojsko, medije in cerkev. Ko jim to uspe, pa je treba uporabiti nasilje in tudi orožje, da bi se na oblasti tudi obdržali. Skratka, predstava potrjuje pravilo: »Dajte humanistu neomejeno oblast, pa bo postal tiran.« Tekst Gorana Babiča, ki so se ga lotili v Lendavi, je nedvomno zelo zahteven in bi imele z njim precej težav tudi profesionalne gledališke skupine. Pri politični satiri pa je tudi značilno, da je dogajanje obenem smešno in žalostno, torej ne gre za v našem okolju običajno uprizorjene komedije, kjer gledalci pošljejo možgane na pašo. Gre za dinamično in čustveno predstavo z zelo aktivnimi vlogami vseh štirih igralk, ki so vse srednješolke. Za scenografijo predstave je poskrbel slikar Laszlo Netpes. Gybrkdš, ki je v preteklih letih zrežiral že nekaj uspešnih predstav za otroke in odrasle, je tudi tokrat dokazal, da obvlada jezik gledališča. S pomočjo igralk in vse ekipe je ria-fedil predstavo, ki zaradi svoje vsebine ob smehu pri gledalcu pušča nekoliko grenak priokus, obenem pa ga sili k razmišljanju, kar se dogaja ob gledaliških uprizoritvah v pokrajini ob Muri v zadnjih letih bolj poredko. sami preverite ob obisku omenjene razstave, ki je na ogled v preddverju grajske dvorane. Za to imate več kot dovolj časa, medtem ko pa se hitro izteka razstava del Go-ceta Kalajdžiskega v lendavski sinagogi. Naslov njegove razstave je Ikone, gre pa za avtorja, ki je v naših krajih že precej znan. Kalajdžiski živi namreč že štirideset let v Sloveniji, čeprav je po rodu Makedonec. Živi v Šentjurju pri Celju, redno pa se udeležuje likovnih kolonij v Pomurju. Rodil se je ob Prespanskem jezeru, kjer leži nad Asamati pravoslavna cerkev Kurbinovo s čudovitimi srednjeveškimi freskami, ki je eden najšta-rejših, če ne najstarejši tovrstni objekt na Balkanu. Kalajdžiski je ohranil vezi z Makedonijo, ikone pa so v njegovem slikarstvu rdeča nit, ki ostajajo od začetka ustvarjanja trden temelj, h kateremu se avtor neprestano vrača. Ikone so spomin na dom, otroštvo in na prvi stik z umetnostjo. Ikone so poklon domovini Makedoniji. - T. K. Jože Gabor! I Deset let Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije Razstave v Murski Soboti, Lendavi in Ljutomeru svojo desetletnico, pravi sedanji predsednik društva, akademski slikar Mirko Rajnar, želijo predstaviti delo skupine domačih slikarjev, ki je že deset let del kulturnega in gospodarskega življenja pokrajine in želi na ta način sodelovati tudi v prihodnje na enakopravni selila v Lendavo in Ljutomer, bodo opozarjali še z razstavami zunaj galerije - v izložbah v središču vseh treh mest, kar je v Evropi že ustaljena praksa opozarjanja na likovne dogodke tudi tistih, ki jih likovna umetnost sicer ne priteguje preveč. Člani društva bodo tokrat razstavljali predvsem novejša dela. S skupinskimi razstavami so se v teh desetih letih predstavili v vseh likovnih Gledališki in filmski igralec med občani Rogašovec udi v občini Rogašovci so pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Dvorana kulturnega doma pri OŠ Sv. Jurij je bila premajhna za vse obiskovalce, ki so si želeli ogledati nastopajoče, še posebej pa verjetno častnega gosta, gledališkega in filmskega igralca, Pavleta Ravnohriba. Po nastopu domačega moškega noneta, nagovoru župana Janka Halba ter nastopih in recitalih učencev osnovne šole, je na oder stopil še častni gost. V navadi je, da častni gostje na prireditvi povedo le nekaj nujnih spodbudnih besed zbranim, Pavle Ravnohrib, verjetno ga najbolj poznate po vlogi Franceta Prešerna v televizijski nadaljevanki, pa si je vzel več kot uro časa; in to ne zgolj za nastop, ampak predvsem za pogovor z ljudmi, saj so mu mnogi postavljali tudi vprašanja. Povedal je veliko o snemanju nadaljevanke in denarnih težavah, ki so jo spremljale, čeprav se je pisalo o tem, da je le-ta požrla mnogo sredstev. Veliko je povedal tudi o Prešernu, saj je moral kot igralec njegov lik zelo dobro poznati. Zbrani v dvorani so si lahko ogledali tudi odlomek iz omenjene nadaljevanke, ki je, kot pravi, Prešerna pokazala v luči, kot ga mnogi Slovenci niso poznali. Zato so mnogi serijo sprejeli ali pa tudi ne, toda, kot pravi igralec, sta izgubljenost in bolečina, ki jo prikazuje serija, tisto, iz česar je ustvarjal naš največji poet in zaradi česar je postal to, kar je. Gost je spregovoril tudi o svojem zasebnem življenju in kot človek, ki veliko potuje, izrazil zaskrbljenost nad kulturno prihodnostjo našega naroda po vstopu v Evropo. Slovenci smo nam- Razstavi Veličanove in Kalajdžiskega V Prekmurju sta med drugimi tačas na ogled dve zanimivi razstavi, od katerih se ena že izteka, druga pa je bila ravno pred kratkim postavljena na ogled. V gradu v Murski Soboti je bila minuli petek namreč otvoritev razstave del (izbor na našem posnetku, op. a.) Jožice Veličan, avtorice, ki v svojem ustvarjanju uporablja tako hladne kot tople barve, njeno slikarstvo pa so nekateri delno primerjali tudi s samim Picassom! Zakaj je tako, lahko voditelj Robert Titan - Felix, avtorji Karel Turner, Branko Pintarič in Edvard Mihalič ter glasbenik Aleš Klajžar so si zamislili praznovanje kulturnega praznika nekoliko drugače. Njihovo slavnostno prizorišče je bila namreč gostilna, po domače »oštarija«. Robert Titan -Felix je v Španovi domačiji v Moščancih najprej poudaril pomen »oštarije«, ki ga je le-ta imela in ga še ima pri obliko- vanju pomembnih zgodovinskih dogodkov pa tudi tistih manj pomembnih s področja športa in kulture. Vendar se ji zato pripisuje premalo zaslug. No, vsaj v tokratnem primeru pa ni bilo tako. Vsi trije avtorji so predstavili svoje zbirke pesmi, ki bodo spomladi izšle tudi v reviji Separatio. Pesmi Karla Turnerja pa bodo izšle tudi v njegovi zbirki Lebdenje v senci, ki bo po Porcelanastem nebu njegova druga knjiga. - T. K. KD F. Prešerna Gr Kulturno društvo pri Gradu deluje že vse od leta 1936 dalje. V svoji dolgi in bogati zgodovini je delovala v društvu vrsta sekcij od tamburaške, folklorne in dramske skupine do pevskega zbora in drugih. Danes delujeta pevska in literarna skupina. Lani je bilo društvo zelo aktivno, še posebej pevski zbor, ki ga vodi Jože Sla-viček, saj je nastopalo kar petnajstkrat, Minuli četrtek je bil redni letni občni zbor društva, kjer so bila podana poročila o delu in aktivnostih v preteklem letu. Z zadovoljstvom je bilo ugotovljeno, da deluje društvo zelo aktivno, kar bo glavni cilj tudi letos, saj obstaja veliko pobud, ki jih želi uresničiti. Na fotografiji so pevci KD Grad ob kulturnem večeru v telovadnici OŠ Grad. - E. K. r • DLUPP Društvo Likovnih Umetnikov Prekmurja in PrleM6 središčih Slovenije pa tudi v tujini: Avstriji, Hrvaški, Madžarski in Slovaški. B. B. L. ■ reč zelo kulturen narod, saj, kot pravi, ima skoraj vsaka vas najmanj eno kulturno društvo, česar pa v drugih evropskih deželah ni. Ob koncu prireditve so podelili tudi občinsko priznanje, ki ga je tokrat, predvsem zaradi uvajanja mladih v kulturo, prejela učiteljica slovenskega jezika Marta Gaber. Besedilo in foto: C. K. ■ Gledališka skupina Torpedo in Dan žena Skupino, ki deluje že let, sestavljajo mladij žiserji in igralci, njimi tudi študenta igr^ , akademije Gorazd Žilave^ Vladimir Vlaškalič, kmalu f se jima bo pridružil tudi4* tor predstave Dan žena A* Nadai, ki bo jeseni začel št4 dirati filmsko režijo v Pf4®' Dan žena so odigrali že tič, in sicer za učence Sred" poklicne in tehniške šole iz^. ske Sobote. V predstavi, ki k4*1' rano in za takšno publiko ma šokantno izpostavlja P°’ mezne ženske tipe (Prostitu , I Pubertetnica, Karieristka, ŽeUa i W mati), so nastopile Manueia Darja Sever, Mojca Tirš, Staša lec, v vlogi povezovalke in manjših vlogah pa Tina * Njihovo tekmovanje na izb°flL najlepšo pokaže marsikatere ne strani njihovega življenj^ sodobnega časa, konec pa je darle spravljiv in humoren- $ govalke so vse, nagrada pa : o katerih je bilo prej pove j vse najslabše. , Besedilo je napisal Ale5^[(). dai, idejo pa je dobil od P pajočih. Za nadaljnje pred se dogovarjajo v Porabju, U4.^ tomerski gimnaziji, radi pa udeležili tudi Linhartoveg4 Čanja. JM Predstava je zanimiv P0^ drugačen od siceršnjega P* ji ma ljubiteljskih skupin- P° je treba igralke, ki so svoje vzele resno, in avtorja beS j ki je upošteval osnovno P dramskega jezika, da naj P* na odru govorili približ0® kot v življenju - nastopaj^.^' reč uporabljajo različne ) ne zvrsti - od nižje pog°' pa do zbornega jezika- pl B-. j VEHHIK 28- februar 2002 MULAKIJA I I 'Miama Mama je kakor sonce, ki posije na zemljo. Mama je kakor topel kruh, ki nasiti lačna usta. Mamino srce in topla dlan skrbita za nas noč in dan. Moja mama je edina, vsa žrtvuje se za svojega sina. Moje mame jaz ne dam, saiie vse, kar v življenju rad imam. Mario NEMEC, 3. r, OŠ Fokovci "Mtucki Mucki spita ponoči, podnevi, v kotu, pri peči in na strehi. Mijav, mijav, mijav, dma se na hav, hav, hav. Ena mucka pije mleko, dru9a je šla spat pod smreko. Ena je kot suha muha, druga nosi dva trebuha. Katja, Tadeja, 4. raz., OŠ Kapela Ma poti j2 š0|e je g|a2 zagledal plakat, na katerem je pisalo »Poto-JOe okoli sveta«. Pomislil je, kako lepo bi bilo, če bi tudi on lahko rekiVa' °koli sve,a- Povprašal je mamico, ali se lahko prijavi, a mu je ■na) si to izbije iz glave, ker so takšna potovanja predraga. °Poldne je bil s prijatelji na igrišču. Po naporni igri so postali je n ^n' ^edl'so kar na sredin0 igrišča in se začeli pogovarjati. Pogovor Vo nesel tudi na potovanje s plakata. Vsi bi želeli iti na pot. Med pogo-jl^Orriiih je zmotila majhna Lea, ki jih je ves čas opazovala. Predlagala d0Je.'n.ai se primejo za roke in zamižijo. Tako bodo lahko namreč v ® odpotovali. Čeprav ji nobeden ni verjel, so jo ubogali. riko ?S' ^ai kmalu so bii' v zraku. Leteli so in z višine opazovali Ame-p0|e’t . 'ko in Brazilijo, kjer so si ogledali pustni karneval, nato so kaj/ d0 črne Afr'ke’ Japonske ... Vračali so se nekoliko počasneje, se ^^bneje so si hoteli ogledati kitajski zid, se kepati v Sibiriji in av'ti še v Parizu. Ravno takrat, ko so želeli stopiti na Eifflov stolp, Blaževa mamica. Bil je namreč čas za večerjo. Sklenili so, bodo”0^slednji dan nadaljevali s potovanjem. Kaj se ve, mogoče se davili tudi pri vas. ■ ,'UM Blaž Koroša, Dvojezična OŠ Prosenjakovci joze.graj@p-inf.si nov °kno je posijal sončni žarek in me prebudil. »Oh, obeta se lep S K Sem si dejal in veselo odkorakal na dvorišče. bilk, m Sem na hlod in opazoval roso, ki se je bleščala na travnati na Sp je prišel k meni prijatelj Marko. Odločila sva se, da greva Pridig °d v gozd. Nekaj časa sva brskala po listju in se pogovarjala. nadruQVa tudi do teme 0 zaljubljenosti. Ker sva bila ljubosumna drug daleč 69a> Sva se sporekla, in to zaradi ene punce. Prišlo je celo tako naSVoja Sva se stepla. Povedala sva si več grdih besed in odšla vsak fiia dru s,rah. Ves teden se nisva pogledala, kaj šele da bi spregovo-Sem ^Dim. In potem je bilo meni dovolj. Ta punca, za katero stopj| °Vaf svoje prijateljstvo, ni pogledala ne mene niti Marka. Pri-v 90ždu niemu in se mu opravičil. Tudi Marku je bilo žal, da se je r°ko in Vse skupaj tako končalo, in to zaradi punce. Segla sva si v al'no prijateljstvo je postalo še močnejše kot prej. Nino Ledinšek, 5. c, OŠ Gornja Radgona Se ki se 9a učenci naše šole vedno veselijo. Letos smo ^do k da bodo naše maske povezane z ekoprojektom in da pi^Po|OnS e skupinske po razredih. In kaj vse smo bili? Mravljinčki, ICe’ gozdne živali, mušnice, metuljčki, čebelice, marjetice ... Marija Kustec, OŠ Prežihovega Voranca Bistrica 'Kuočiacik j-e ^lla mlaka Moja babica se spominja, da je bila v naši vasi nekoč mlaka, ki je sedaj zasuta. Nekoč pa so gospodinje ročno prale ali splakovale v njej vsa oblačila. Nekatera so prej skuhale v doma izdelanem milu. Pozimi je bilo ob mlaki zelo mrzlo, zato so si zakurile ogenj in se grele. Večkrat je bila pri mlaki prava gneča. Nemalokrat se je zgodilo, da se je kakšna košara s perilom prevrnila, pa so morale prati znova. Mlaka je oživela tudi za Miklavževo, saj so bili parklji prav veseli, če so lahko namočili v njej koga izmed vaščanov (tako tudi mojega dedka). Za marsikoga pa je bila ta mlaka tudi usodna, saj je v njej ugasnilo kar nekaj življenj. Natalija Hojs, 7. raz., OŠ Mala Nedelja Punčki Učenci 2. b-razreda (osemletka) OŠ III M. Sobota so se s svojo učiteljico Sonjo igrali v sestavljanju povedi. Nekaj so jih poslali tudi na naš naslov. - Sara gre na smučanje. (Juraj Bilič) - Volk odhaja z lisico k jančku. (Ines Gregorec) - Mama je doma v drugem nadstropju. (Vanese Kreslin) - Lili ilustrira Samantin in Cenetov avto. (Katja Saje) - Vlasta obira Lebarjeve kutine. (Miša Lebar) - Zajec Aleksander je jedel juhico. (Maja Halas) - Saška rada nagaja sošolkam. (Monika Horvat) - Sara računa in aranžira. (Petra Vučkič) Učenci 2. b-razreda OŠ III M. Sobota Račka £tia Moja najljubša žival je račka. Ime ji je Lisa. Ima črno perje. Po vratu ima bele lise. Naša Lisa je prava zaspanka. Če ne poležava na soncu, je v senci. Njen spanec je tako globok, da sploh ne sliši okolice, saj Lisa dobro ve, da jo pazi pes Muri, ki ves ta čas bedi nad njo. Ko se zbudi, gre po hrano'; Rada je koruzo, krompir in solato. Lisa je tako počasna, da ji druge živali vse pojedo. Pes Muri pa ji vedno pusti kaj za pod zob. V vodi je prava lepotica. Plava sem in tja, da ji druge račke zavidajo, ko pa je čas za spanje, se vedno stisne k psu Muriju. Zjutraj sem videl, kako je lisica prišla po račko. Ko sem prišel ven, je bilo prepozno. Že jo je odnesla. Pes Muri je hitel za njo. Po kosilu je prišla Lisa že domov. Nahranil sem jo in odnesel v kletko. Vedno, ko je čas za spanje, jo zaprem v kletko in odnesem v klet. Natrosim ji hrano in grem v posteljo. Zdaj ji lisica ne more nič. Vedno jo išče, ampak je ne najde. Tako lahko mirno spim in sanjam, da bo račka z menoj do konca življenja. Domen Predojevič, 5. a, OŠ Sveti Jurij ^ita Mm Mma Bolelo me je grlo in nisem mogla požirati hrane: Mama in Očka sta me peljala k zdravnici. Ona me je pregledala in ugotovila, da imam angino. Napisala mi je recept za zdravila. Šli smo v lekarno in jih dvignili. Ko smo se vrnili domov, sem vzela zdravilo in šla ležat. Pet dni nisem hodila z doma. Točno na kulturni praznik sem ozdravela in spet začela obiskovati šolo. Nežka Brunec, 2. a, OŠ Bakovci Sdlbki Bil je prvi teden v prvem razredu. Zjutraj me je mama pripeljala v šolo. Nataknila sem si copate ih čakala sošolke, da bi prišle v garderobo in da bi šla skupaj z njimi v razred tako kot prve tri dni. Čakala sem in čakala, a sošolk ni bilo. Zvonec je že odzvonil začetek pouka. Počasi sem se odpravila v razred. Ko sem vstopila, me je učiteljica čudno pogledala in vprašala: »Zakaj pa si zamudila? Saj sem te videla, da si prišla pravočasno. Kaj nisi slišala zvonca?« Odgovorila sem: »Slišala sem, a sem čakala sošolke.« Ona pa mi je rekla: »Saj sošolke niso za začetek pouka, ampak zvonec!« Dodala je še, naj drugič bolj pazim in sedem v klop. Od tistega dne sem res pozorna na šolski zvonec. Tina Berden, 6. raz., OŠ Bogojina neme Rada pišem pesmice, zdaj zalivam rožice. Moja sestra je vesela, ker ji miška zob je vzela. Maša Pertoci, 3. b, OŠ Tišina Smuči Hitre smo in spretne, če nas dobro vodiš, če pa tega ne storiš, pa v gozdu obtičiš. Voditi nas ni lahko, kaj hitro te zanese, v ograjo te odnese, prek ograje odletiš lahko si kaj storiš. Nejc Horvat, 5. b, OŠ F. Prešerna Črenšovci Podružnična osnovna šola na Pertoči, ki sodi v okvir osemletke Sveti Jurij in ima tudi enoto vrtca, na pustni torek povsem spremeni podobo svojih vsakodnevnih obiskovalcev. Tako tudi letos za pusta ni bilo nikogar, ki se ne bi na-' šemil. Komisija za izbiro najlepše maske je imela težko nalogo, da izbere najlepše, od najmlajših iz vrtca do učepk in učencev četrtega razreda. Ob tem bi skoraj potrebovali nagrade še za našemljene starše, ki so se pridružili pustnemu veseljačenju, a na skupinski fotografiji vseh ni bilo mogoče zajeti. Foto: F. M. ■ I 12 IZ NAŠIM KKAJtV 28. februar 2002 »B Na kratko Iz krajevne skupnosti Cezanjevci Spodnja Ščavnica Spodnješčavniški gasilci so dobili ob koncu leta za svoje gasilske koledarje 800.000 tolarjev. Tudi ta vsota bo prišla prav, saj želijo kupili novo gasilsko vozilo, ker je sedanje že dotrajalo. (F. KI.) Dobrovnik Na pobudo in ob strokovni pomoči Kmetijske svetovalne službe je bilo v Dobrovniku predavanje o pridelavi in uporabi domačega jabolčnega in vinskega kisa ter o njegovem pomenu za zdravo prehrano. Odziv je bil precejšen. Prišli so tudi upokojenci, ki so tudi sicer med najaktivnejšimi v tem kraju. (F. Bo.) Veržej Delež občine v regijskem zbir-no-sortirnem centru za deponiranje odpadkov v Puconcih, v katerega je vključenih 19 občin, znaša 1,19 odstotka. Skupna denarna obveznost je 905,5 tisoč tolarjev, kar pomeni, da bodo morali združiti še 380.000 SIT. V poslovni načrt Prleške razvojne agencije je vključena tudi veržejska občina, ki si v prihodnje obeta hitrejši razvoj. To vel-ja v prvi vrsti za izdelavo skupnega razvojnega programa za območje Prlekije, ki bo predstavljal sestavni del regionalnega razvojnega programa za Pomurje. M. J. Gornja Radgona Po podatkih službe Sodnika za prekrške Gornja Radgona je bilo lani izsledenih 254 mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, od tega 85 v starosti od 14 do 16 let, preostali pa so bili stari med 16 in 18 let. Sodnik je izrekel 133 prekrškarjem najmilejši vzgojni ukrep: ukor. Izrekel pa je tudi šest ukrepov oddaje v disciplinski center in dvanajst ukrepov strožjega nadzorstva staršev, enemu pa nadzorstvo skrbstvenega organa. Dva mladoletnika sta morala plačati denarni kazni. Spodbudno je, da je bilo lani 29 manj mladoletnih storilcev prekrškov. (F. KI.) Skozi Turjance vodi obnovljena cesta, z obeh strani sta pločnika ... Naselje novih hiš, mladih družin... S Poplave le še spomin na preteklost Turjancih živi več kot dvesto duš. Pred drugo svetovno vojno jih je bilo kakih sto manj. V mnogih novih hišah, ki prevladujejo v naselju, žive obetajoče mlade družine. Naselje leži v ravnini dva kilometra od Radenec v smeri proti Ljutomeru. In z ravnine se razprostira v breg Turjanski vrh, posajen z vinsko trto, sadovnjaki, porasel z gozdnimi zaplatami. Turjanci so sestavni del krajevne skupnosti in občine Radenci. Kraj lepo napreduje. Asfaltirane imajo vaške ulice, položeno kanalizacijo. Napeljana sta telefon in kabelska televizija. Zasebnikov ne premorejo, razen Milana Ružiča, ki ima gostilno Stotka. Kmetov je manj, kot jih je bilo v preteklosti. Prebivalstvo je zaposleno v Radenčih, Radgoni... Z nekdanjim turjanskim po-sestvom, ki je bilo v lasti Vinogradniškega gospodarstva Kapela, zdaj gospodari Slavko Verzel. Novi lastnik vzorno kmetuje in redi dvesto govedi. Vse do leta ' 1986 so se prebivalci otepali od- Veliko načrtov, malopenez Vzorna skrb za poslednje počivališče rajevna skupnost Cezanjevci združuje: Branoslavce, Ce-I zanjevce, Vidanovce, Vogričevce in Zgornji Kamenščak. '.Tir Zdaj živi v teh krajih 711 ljudi, kar je približno toliko kot pred sto leti, a za polovico manj kot ob popisu prebivalstva v letu 1931, ko so našteli 1.520 ljudi, oziroma trikrat manj kot leta 1961, ko je živelo v teh petih krajih 2.293 prebivalcev. Leta 1991 so v Branoslavcih našteli 155 ljudi, v Cezanjevcih 241, Vogričevcih 155, Zgornjem Kamenščaku 129 in v Vidano-vcih 31. Zanimiva utegne biti primerjava z rezultati bližnjega letošnjega popisa. Spodbudna pa je novica z OŠ Cezanjevci, ki jo obiskujejo otroci iz omenjenih krajev ter s Stare Ceste, Mekotnjaka, Desnjaka in Radomerščaka. V prejšnjem šolskem letu so imeli 147 učencev, v sedanjem pa 149. Vrtec obiskuje 46 otrok, v septembru pa bo prvič sedlo v šolske klopi 21 otrok - trije več kot lani. V krajevni skupnosti Cezanjevci že nekaj časa nimajo več uvedenega krajevnega samoprispevka, zato je blagajna bolj prazna. Kot sta nam povedala predsednik KS Franc Slokan in tajnica KS Suzana Tibaot, načrtujejo, da bo imela krajevna skupnost letos 4.150.000 tolarjev prihodkov. Finančni viri pa bodo: dotacija občine Ljutomer za komunalno dejavnost (520.000 SIT), dotacija občine za javne poti (530.000 SIT), denar za uporabo stavbnega zemljišča (1.900.000 SIT) in prispevki krajanov za vzdrževanje pokopališča (1.200.000 tolarjev). Denar za pokopališče je strogo namenski prispevek, ki ga seveda ni mogoče uporabiti za kaj drugega. Tako bo ostalo za druge dejavnosti le 2.950.000 tolarjev, kar pa je kapljica v morje glede na potrebe. Pa vendarle: 650.000 so predvideli za investicijsko vzdrževanje in obnove Promet skozi Turjance je zadnje tedne živahnejši. A ker je cesta posodobljena, zgrajeni pločniki in še marsikaj, se prebivalci počutijo varne. Foto: F. S. večne vode in blata, ki ju je ob nalivih nosil potok iz bližnjega gričevja. Kanalizacija, posodobljene ceste in druga komunalna dela so probleme nedavne preteklosti odpravili. In zato so krajani prispevali veliko lastnega denarja in prostovoljnega dela. Zadnje čase so prebivalci v Turjancih varnejši. Ob posodobljeni glavni prometnici sta z (ograja mostu v Vogričevcih in položitev kanalet med Cezanjevci in Zgornjim Kamenščakom). Potem je tu »tekoče vzdrževanje cest in zavarovanja«: navoz gramoza in njegovo planiranje, za kar so predvideli 710.000 tolarjev. Še bi lahko nizal finančne postavke, ki so jih predvideli med odhodki. No, nekaj denarja pa se bo našlo tudi za dotacije društvom, pogostitev starejših občanov, stroške obiska v pobrateni krajevni skupnosti Ljubečna pri Celju itd. Velik problem v KS Cezanjevci so ceste. Asfaltiranih jih je kakih 40 odstotkov, kar pomeni, da jih je večina (dobrih 60 odstotkov) zgolj gramoznih. Taka je tudi občinska Cesta med Vo-gričevci, Vidanovci in Zgornjim Kamenščakom. Krajevna skupnost je posredovala ljutomerski občini svojo vizijo modernizacije konkretnih odsekov cest v vseh krajih; kaj pa se bo iz tega izcimilo, ne ve nihče. V letošnjem letu bi radi obnovili vodovod med Branoslavci in Cezanjevci. Gre za omrežje iz salonitnih cevi, ki pa so zaradi primesi azbesta oporečne, zato jih je treba čimprej zamenjati s takimi, ki zdravju niso škodljive. Načrtovana dela so bila sicer v programu ljutomerskega komunalnega in stanovanjskega podjetja že lani. V dveh vaseh KS, in sicer v Cezanjevcih in Branoslavcih, že imajo vaški kanalizaciji, ne pa trudi čistilnih naprav, zato od- obeh strani zgrajena široka pločnika. Vodita od Radenec skozi Rihtarovce, Turjance in vse do Hrastja - Mote. Tu je speljana tudi traktorska steza in urejena sodobna cestna razsvetljava. Odkar gradijo nov most na Pe-tajncih, poteka tukaj gost mednarodni avtomobilski promet. Franc Rantaša, ki zastopa v svetu krajevne skupnosti Radenci Rihtarovce Pogled na Cezanjevce s pobočja, na katerem je zares lepo urejeno pokopališče vzdržujejo in letos bodo v ta namen porabili 1.200.000 tolarjev. - Foto: Š. S. plake tečejo v naravo. O kanalizaciji »razmišljajo« tudi v drugih krajih KS; kdaj pa bodo tudi tam napeljali kanalizacijske cevi in zgradili skupne ali ločene čistif-ne objekte, za zdaj ne ve nihče, saj nima čistilne naprave niti občinsko središče Ljutomer. Seveda bi pri naložbi sodelovali s svojimi prispevki tudi občani. Ljudem pa tudi ni vseeno, kaj bo s cezanjevsko župnijsko cerkvijo sv. Roka, zgrajeno 1679-leta. Streho je zelo načel zob časa, zato bo treba narediti novo ostrešje in jo nanovo prekriti. Lani so dale krajevne skupnosti Cezanjevci, Železne Dveri in Stara Cesta pobudo sestavljalcem občinskega proračuna, da bi vnesli tudi postavko sofinanciranje obnove župnijske cerkve v Cezanjevcih z vsoto deset milijonov tolarjev, vendar v proračunu za zdaj tega odhodka niso predvideli. Seveda in Turjance, je v zvezi s tem povedal, da promet krajanom ne predstavlja posebnega bremena. Meni, da je bil do nedavna tak promet za prekmurske vasi večje breme. Ceste so tam slabše in hiše še bolj ob cesti. Sicer pa je hvaležen občini Radenci, ki ima dovolj posluha tudi za napredek manjših krajev v občini. F. Š.i pa bi pri naložbi s svojimi finančnimi in drugimi prispevki sodelovali tudi farani. Le-ti pa povsem sami ne morejo zbrati vsega denarja. Toliko bolj, ker je treba obnoviti tudi cerkvene podobe križevega pota. Še bodo vztrajali. Politika občine Ljutomer menda stremi po ukinitvi krajevnih skupnosti. To pa po mnenju predsednika KS Cezanjevci ne bi bilo dobro. Občinska »razmišljanja« pa so delno že naredila svoje: v določenih KS je zavladalo malodušje. No, v KS Cezanjevci pa se ne bodo dali kar tako. Še naprej nameravajo ostati organizirani v Pavla Košar, ki te dni praznuje osem desetletij življenja, je rodila štiri sina. Vsi so-si ustvarili družine in jubilantko razveselili z enajstimi s šestimi pravnuki. Ob praznovanju so se vsi skupaj malo poveselili n?j ^1 ni kmetiji v Negovi. »Ne morem povedati, kako sem srečna. Vseh družinami že dolgo ni bilo skupaj. Živijo namreč v Nemčiji, Avstriji I*1 »jp Sloveniji. Spominjam se jih, ko so bili še majhni in sem jih puščala s® । ^ zanje skrbel mož. Imeli smo majhno posest, zato sem delala v Rad® j/: mor sem hodila peš ali se vozila s kolesom. Za malico sem imela . Tako dobro, kot mi je zdaj, mi ni šlo še nikoli. Srečna sem, ker so’ fr ustvarili družine, in da imajo zaposlitev,« je povedala osemdeseti® Košar iz Stavešinec. - Foto: L. Kramberger Na kratko Na kratko Stanjevci Lani so začeli obnavljati staro šolsko poslopje; letos bodo z deli nadaljevali, sklenili pa jih bodo v prihodnjem letu. Tako bodo pridobili primeren vaški kulturni dom. Za naložbo so pridobili denar Uprave za varstvo naravne in kulturne dediščine ter Ministrstva za kulturo, svoj delež pa je primaknila tudi gornjepe-trovska občina. Zahtevnejša gradbena dela opravlja gradbeno podjetje Dolinka, manjša dela pa delavci režijskega obrata občine Gornji Petrovci. (J. Ko.) s sodobno veliko vežico. Vse to vzo(l,a I svojo KS, ki pa bi verjetno W več naredila, če bi imeliuve“. krajevni samoprispevek. N* *r: dolgo, ko so poskusili z refe^ dumom za določene naldžH posameznih vaseh. Glasovanp* uspelo v Vogričevcih in Vid® vcih. Ker pa bi »moralo« 0® izhaja iz razpisa referendum® vseh krajih, niso uvedli sa®W spevka niti tam, kjer so bil*' Za zdaj ostajajo KS le fin*1 ® viri, kot smo jih navedli v uV# Veliko premalo za hitrejši I krajev. V njih živijo predvsem ’ dje, ki se ukvarjajo s kmetij^0. Štefan Sobot311 Gornja Radgona Rez vinske trte je e**^ jd’ tevnejših in strokovne) vinogradih. . jOf’ Tega se seveda zav v delniški družbi Ra^’ rice, zato delo zaupaj0 sobljenim delavcem- jo nik obreže v eni uri o $|l trt. Z rezanjem so sicef" v decembru. V poznejšem m^j« ju so delo prekinil*’ ^l’\, spet nadaljujejo. De tof*cf saj imajo Radgonske g lijon trsov. (F. Ki) red od 7. do 7 . marca 2 0 0 2 TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Prisluhnimo tišini 9.10 Nina in Ivo: Poslavljamo se 9.25 Fračji dol, lutkovna nan. 9.50 Zaplešimo, franc, ser. 10 .00 Na liniji, odd. za mlade 10.40 Dosežki 11 .00 Modro 11.30 0 ljudeh in živalih 12 .00 Dr. Ouinnova, am. nan. 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.15 Dobro jutro 15.00 Prvi in drugi 15.20 Osmi dan 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.50 Mladi virtuozi 17.00 Izgubljena civilizacija ob reki La Venta 18.00 Marko, mavrična ribica 18.10 Iz popotne torbe: Čaj 18.30 Deteljica 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20,00 Odprto dan in noč, ang. nan. 20.35 Praksa, am. nan. 21.20 Cikcak 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme, 22.50 Polnočni klub 0.00 Izgubljena civilizacija ob reki La Venta 1 .00 Mestne mrhe, ang. nan. 1.25 Strela z jasnega, nem. nad. 2.15 Zloglasni gospod, ang. film (č.-b.) 4.10 Dimitris Sgouros igra Chopina 4.55 Šport 5.40 Vsakdanjik in praznik 6.55 Glasbena ogrlica TV SLOVENIJA 2 15.25 Hladna vojna, am. ser. 16.15 Rad imam Lucy, am. nan. 16.45 Strela z jasnega, nem. nad. 17.45 Bankovec za milijon funtov, ang. film 19.15 Videospotnice 20.00 Sfinga, nem. ser. 20.50 Storyville, am. film 22.45 South Park, risana nan. 23.10 Big Band RTV Slovenija 0.10 Videospotnice POP TV 9.10 JAG, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. -11.50 Esmeralda, nad. - 12.40 Lepo je biti milijonar - 14.10 Dragon Bali, risanka - 14.35 Power Rangers - 15.30 Diagnoza: Umor, nan. - 16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Lov za izgubljenim zakladom, film - 22.00 Privid zločina, nan. - 22.50 JAG, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan. - 0.10 24 ur O NAS ZA NAS Vsak dan ob 1830 in 2000: GNES - inform. odd. KANAL A 9.00 Koža na igrišču, film - 10.40 Felicity, nan. -12.00 Rock'n’roll, nad. - 13.00 Ricki Lake, pon. -14.20 Obala ljubezni, nad. - 15.10 Mladi in nemirni, nan. - 16,00 Ricki Lake - 16.50 Matlock, nan. -17.40 Podivjani Stark, nan. - 18.10 Roseanne, nan. - 18.40 Korak za korakom, nan. - 19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Nogometna arena - 20.15 Legende nogometa - 20.45 Zgodovina nogometa - 21.45 Astronavt, film - 23.30 Šov Jerryja Springerja - 0.20 Rdeče petke, erotična ser. IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski inf. kažipot - 15.00 ŽIVA - IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 KuL turno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 15.25 Intervju: Nataša Matjašec - 15.35 Anketa -15.45 Mura za mlade, posti, modne revije - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA - IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - Tedenski komentar - 18,25 Nagradna igra v živo - 18.35 Videoidea, kontaktna glasbena odd. - 18.55 Napoved športnih dogodkov - 19.00 Aktualno, pon. - 19.15 Kanal A TV AS 09.30 Gnes, inf. odd., pon. 09.45 Vitalis, zdravstvena odd., pon. 10.15 Četrtkov klepet, pon. 11.00 Zakoj pa nej, mladinska odd. 11.30 Videostrani. 16.45 Vitalis, zdravstvena odd., pon. 17.15 Četrtkov klepet, pon. 18.00 Gnes, inf. odd. 18.15 Miš maš, otroška odd., iz produkcije ZLTV. 19.15 Zakoj pa nej, mladinska odd., pon. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. odd., pon. 20.15 I feel good malo inači, zabavna odd. s Činčem. 21.15 Glasbeni spoti. 21.30 Fukstock, 3. del koncerta. 23.00 Gnes, inf. odd. 23.15 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke - 12.00 Poročila opoldne - 12.40 Brazilski akvarel, nad. - 13.25 Perry Mason: Stara ljubezen, film - 14.55 Poročila - 15.05 Tečaj francoščine -15.20 Carstvo divjine, ser. - 15.45 Portreti - 16.15 Televizija o televiziji - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Izobraževalna odd. - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.05 Za srce in dušo - 20.55 Živalce, film - 22.50 Odmevi dneva - 23.10 Šport danes - 23.20 Groza Wesa Cravena, film - 1.10 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.25 Poslovni klub - 9.55 Sodnica Amy, nan. -10.40 Hit-depo - 12.40 Politični magazin - 13.30 Svet mode - 13.55 Željka Ogresta in gosti - 15,05 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Brazilski akvarel, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Tretji kamen od sonca, nan. - 19,30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Begunec, nan. - 20.55 Polni krog - 21.10 Mesečina - 21.55 Svet zabave -22.25 Cafe Cinema - 23.05 Pravi čas TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turist.h središč Hrvaške (do 16.00) - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Atletika - EP v dvorani, posn. - 21.30 Festival klap Tučepi 2001 -22.10 Normal, Ohio (8/12) - 22.35 Veronikine skrivnosti III. (20/22) - 23.00 Na zdravje (72/100) - 23.25 Nenadoma Susan (13/22) - 23.45 Čas je za jazz: Ladislav Fidri kvintet, Neven Frangeš in Elvis Stanič TV MADŽARSKA 1 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke -9.00 Za večne čase, port. nad. -10.05 Aktualno danes - 12.00 Poročila - 13.00 Odd. regionalnih študijev - 14.05 To seje dogajalo v I. 1992 (februar) - 15.05 Odd. za upokojence - 15.30 Nepričakovano potovanje, fr. nad. - 16.20 Sto slik iz 20. stoletja - 17.00 Izvir, zdravstveni magazin - 18.00 Poročila -18.15 Risanka - 18.30 Okno - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.05 Kakšna noči, madž. komedija - 21.30 Evropski portreti - 22.00 Aktualno - 22.20 Poročila - 22.30 Thema - 22.50 Pošast, am. film TV DUNA 5.10 Odd. vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 8.40 Menjalnik ■ 9.10'Življenje onstran reke Ob - 9.50 Madžari belih lis - 10.25 Najmanjša fundacija sveta, madž. film - 11.50 Poročila -12.10 Zakaj? - 13.10 Zaljubljeni zemljepis - 14.05 Prdgo-on, mesto zlate pagode - 15.05 John Utzon, ahi-tekt opere v Sydneyu - 16.20 Znanstvena zakladnica - 17.00 Koledar - 18.00 Poročila - 18,30 Risanka - 19.00 Prostor in moč - 19.30 Svet prihodnosti, znan. ser. - 20.00 Jaz sem Jeremija, madž. satira - 21.10 Kleopatrin dvor, polj.-znanstveni film - 21.45 Poročila, šport TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 8.25 Ponovitve nadaljevank - 9.30 Robin Hood - 10.15 Formula 1, posn. treninga - 10.55 Komisar Rex - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.20 Močna družina - 15.45 Melrose Plače - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Smučarski skoki, prenos iz Lahtija - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Prijatelji - 19.00 Will in Grace - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov -21.10 Izbor avstrijske popevke za Evrovizijo, prenos - 22.45 Dragnet, filmska komedija - 0.25 Pretekli čas, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže skuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Cynthia, film - 12.00 Poročila - 12.05 Vera 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol, pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Skupaj in narazen - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Nerešeni akti XY- 21.20 Žarišče - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.10 V imenu zakona - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nerešeni akti XY, odzivi gledalcev Sobota, 2. 3. TV SLOVENIJA 1 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Male sive celice, kviz 9.20 Na liniji, odd. za mlade 9.55 Erazem in potepuh, otroška ser. 10.30 Prigode Huckleberryja Finna, nad. 11.25 Lingo, tv-igrica 11.55 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Mostovi 14.15 Na begu, ang. film 15.35 Zlatko Zakladko: Rabarbarin kompot 15.55 Grdi raček Tine, risana nan. 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Alpe-Donava-Jadran 17.15 Ozare 17.20 Na vrtu 17.45 Zapuščina davnine, ang. ser. 18.15 Vale in Lajči, risana nan. 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Utrip 19.20 Vreme . 19,30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Orion 21.00 TV Poper 21.30 Zambija: Kalvarija 22.05 Poročila, šport, vreme 22.40 Oz, am. nad. 23.40 Oblast, nem. film 1.20 Zapuščina davnine, ang. ser. 1.45 Alpe - Donava - Jadran 2.15 Kako osvojiti Courtney, am. film 3.50 Šport 5.45 TV Poper 6.15 Mario, nedeljski večer TV SLOVENIJA 2 8.50 Raymonda imajo vsi radi, nan. 9.50 SP v alp. smuč., smuk (ž.) 11.20 SP v alp. smuč., smuk (m.) 12.35 Poljub v Glasgowu, ang. nad. 13.20 Horace in Tina, avstralska nad. 13.45 Štafeta mladosti 14.55 EP v atletiki v dvorani 18.00 Liga prvakov v rokometu 19.45 SP v smučarskih skokih - ekipno 20.15 Clarissa, francosko-nem. film 22.00 Klemperer, nem. nad. 22.50 Sobotna noč 0.50 Videospotnice POP TV 3.00 Formula 1, prenos treninga - 8.20 Oliver Twist, risana ser. - 8,45 Princesa Sissi - 9.10 Dragon Bali - 9.35 Power Rangers - 10.00 Možje v črnem -10.30 Godzila -11.00 Glavca, nan. - 11.30 Fejst fantje, nan. - 12.00 Šolska košarkarska liga - 13.00 Formula 1, pon. treninga -14.05 Preverjeno - 14.50 TV Dober dan - 15.40 Naša sodnica, nan. - 16.30 Dragi John, nan. - 17.00 Blažen med ženami, nan. -17.30 Pomoč za brata, film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Pasji dnevi, film - 23.00 Prostori v srcu, film - 1.00 24 ur KANAL A 10.20 ■ 14.25 Obala ljubezni, pori. 240.-244. dela ameriške nadaljevanke - 14.30 Nogometna arena - 15.00 Legende nogometa - 15.30 Zgodovina nogometa - 16.30 Matlock, nan. - 17.20 Goodyear liga v košarki - 19.30 Domače kraljestvo, nan. -20.00 Družinska lilija, film - 21.40 Ledeno hladni, nan. - 22.30 Preživetje na gori, film - 0.10 Farme-rjeve hčere, erotična odd. IDEA TV - KANAL 10 8.00 Pomurski inf. kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10.25 Nagradna igra - 10.35 Videoidea, glasbena odd. - 10.55 Napoved športnih dogodkov -11.00 Pregled dogodkov tedna - 12.15 Koncert Radeta Šerbedžije in Saše Lošiča TV AS 09.30 Gnes, inf. odd,, pon. 09.45 I feel good malo inači, zabavna odd., pon. 10.45 Miš maš, otroška odd. 11.45 Videostrani. 17.00 I feel good, zabavna odd., pon. 18.00 Gnes, inf. odd. 18.15 Ročna dela, mladinska odd., iz produkcije ZLTV. 19.00 I feel good malo inači, zabavna odd., pon. 19.50 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. odd., pon. 20.15 Dream Caffe, konjaktna odd. v živo. 21.00 Borovo gostovanje v Predanovcih, produkcija Studio Signal M. Sobota. 22.00 Moto šport, športna odd. 22.35 Gnes, inf. odd., pon. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7,55 Poročila - 8.00 Za otroke in mlade - 10.00 Poročila - 10.05 Govorilnica - 11.10 Šola za življenje, otroška ser. - 12.00 Poročila opoldne - 12.30 Dok. odd. - 13.00 Prizma, mednarodni magazin - 14.00 Glas domovine - 14.35 Oprah Show - 15.25 Kuharski dvoboj - 16.00 Poročila - 16.10 Zlata dekleta, nan. -16.35 National Geographic, ser. - 17.35 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Neomejena moč, film - 22.10 Nan. - 23.05 Poročila - 23.15 TV-dvoboj - 23.40 Jackie Bouvier Kennedy, mini ser. - 2,40 Nočni program TV HRVAŠKA 2 10.05 Vrnitev z lova, film - 12.30 Operna matineja - 15.00 Hišni ljubljenci - 15.45 Šola za življenje, otroška ser. - 16.35 Beverly Hills, nad. - 17.25 Briljantina - 18.26 Sodobna dekleta, ser. - 19.05 Nenadoma Susan, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Boj za preživetje, ser. - 21.00 Poročila - 21.10 Hit HTV,- 22.00 Glamour Cafe - 23.05 Moške svinje, nan. - 23.50 The Clash, glasbeno-dok. film TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turist.h središč Hrvaške - 13.00 Košarka NBA: Minnesota - San Antonio, posn. -14.55 Atletika - EP v dvorani, prenos - 17.50 Rokomet: Metkovič - San Antonio, prenos - 19.30 Zabavnoglasbena odd. - 20.10 Vesoljski otok (26/26) -20.55 Velike romance 20. stoletja - 21.20 Antologija hrvaškega kratkega filma: gost Tomislav Pintar, Ante Babaja: »Čakalnica« - 22.05 Šport danes - 22,20 Umor v mislih, britansko-am. film , TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje rfrisli - 5.45 Odd. za kmetovalce, izbor -6.00 Danes zjutraj - 7 25 Za otroke - 8.00 Zlati dim - 9.25 Kje - kaj? - 10 05 'Zanzibar za fhfade - 11:05 /e viz^ j/ s k i sp gred od 1. d g 7, 0 02 , KANALA 10.40 Matlock, nan. - 12.00 Dannyjeve zvezde -13.00 Ricki Lake - 14.20 Obalajjubezni, nad. -15.10 Mladi in nemirni, nad. - 16.00 Ricki Lake -16.50 Matlock, nan. - 17.40 Podivjani Stark, nan. -18.10 Roseanne, nan. - 18.40 Korak za korakom, nan. - 19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Ekstra magazin - 20.45 Rock’n’roll, am. nad., 3/4 - 21.40 Veronikine skušnjave, nan. - 22.10 Cybill, nan. - 22.40 Noro zaljubljena, nan. - 23.10 Špv Jerryja Springerja - 0.00 Rdeče petke, erotična ser. IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski inf. kažipot - 15.00 ŽIVA - IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Iz našega studia - 15.50 Kmetijstvo, odd. iz serije Ljudje Evrope - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA - IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 Hodil po zemlji sem naši, turist, odd. -18.40, Rez trte vinske kraljice s Pavlovskega vrha -19.00 Aktualno, pon. - 19.15 Kanal A TV AS 09.30 Gnes, inf. odd., pon. 09.45 Turist, utrip Pomurja, turist, odd., pon. 10.00 Viva Turistica, turist, odd., pon. 10.30 Kako biti zdrav in zmagovati?, odd. Rudija Klariča. 11.00 Arhitekti jutrišnjega dne, dok. odd. 11.30 Videostrani. 16.00 Arhitekti jutrišnjega dne, dok. odd. 16.30 Nogometni studio Naj N, odd. o nogometu. 17.30 Viva Turistica, turist, odd., pon. 18.00 Gnes, inf. odd. 18.15 Moji mali prijatelji, odd. o živalih. 19.00 Turist, utrip Pomurja, turist, odd., pon. 19,15 Kako biti zdrav in zmagovati?, odd. Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. odd., pon. 20.15 Moj dom, odd. v živo. 20.45 Glasbena skrinja, glasbena odd. v živo. 21.30 Odprta tema, kontaktna odd. v živo. 22.30 Gnes, inf. odd., pon. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.40 Brazilski akvarel, nad. - 13.25 Strela, film - 15.00 Poročila - 15.05 Poljudnoznanstvena ser. - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes -17,00 Vsakdanjik -18.30 Dok. odd. - 19.00 Kviz -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Dokumentar-no-zabavna odd. - 20.40 Pol ure kulture - 21.10 Trenutek spoznanja - 21.45 Misli 21. stoletja -22.40 Odmevi dneva - 23.00 Šport danes - 23.15 Evromagazin - 23.50 Film - 1.35 Nočni program TV HRVAŠKA 2 10.05 Glasbeni mesečnik - 10,45 Črno-belo v barvah - 13.20 Forum - 14,20 Skupaj do zvezd -15.05 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.05 Brazilski akvarel, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Simpsonovi - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.46 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Gilmorjeva dekleta, nan. - 20.56 Polni krog - 21.15 Nikita, nan. - 22.05 Dok. film - 23.00 Seinfeld, nan. - 23.25 Zmešnjave, nan. - 0.15 Življenje na severu, nan. TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turist.h središč Hrvaške - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Film - 22.05 Sam She-pard, dok. film - 22.55 Glasbeni program (opomba: / TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6 00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke -9.00 Za večne čase, port. nad. -10.05 Aktualno danes - 12.00 Poročila -13.00 Hrvatska kronika - 13.30 Ecranul nostru -14.05 Moloney, am. krim. nan. - 15.30 Nepričakovano potovanje, fr. nan. - 16.30 »Marija se je odločila za boljši del...« - 17.30 Capitaly, nan. -18.00 Poročila - 18.15 Risanka - 18.35 Bolnišnica upanja, nan. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Televizijske čestitke - 20.05 Capitaly, madž. nan. -21.00 Volitve 2002 - 22.00 Aktualno, poročila -22 30 Thema - 22.55 Neka moralna noč, madž. film TV DUNA 5.10 Odd. vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 8.40 Za kmetovalce - 9.10 Pedenj zelenega - 9.40 Madžarski bidermajer - 10.00 Jaz sem Jeremija, madž. film -11.50 Poročila - 12.10 Živa cerkev, verska poročila - 12.40 Kaj pripovedujejo kamni? -13.00 Heureka! - 14.15 Mbricz Benyovsky in zemlja Malgašev - 15.10 Brez katedre - 16.00 25 stopinj zemljepisne širine na jug, fr. nan. -17.00 Koledar - 18.00 Poročila, šport - 18.30 Risanka -19.00 Strani neba - 19.30 Buster Keaton - 20.00 Tekmovanje 1-2, češki film - 21.15 In flagranti -21.45 Poročila, šport - 22.00 Kje se skriva marksizem? - 22.40 klub.dunatv.hu TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 9.10 Smuk (ž.), prenos iz Altenmarkta - 10.35 Sabrina - 10.55 Melrose Plače - 11.40 Smuk, prenos iz Altenmarkta - 15.20 Močna družina - 15.45 Melrose Plače - 16.30 Nebeška družina - 17,15 Sabrina - 17.40 Nogomet: Rapid - Austria Memphis, prenos z Dunaja - 20.16 Zvezdna vrata, znanstvenofantastični film - 22.10 Lov brez milosti, srhljivka - 23.45 V vročini noči, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Prodani dedek, film - 12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara -14.05 Skupaj in narazen - 14.50 Deželni zdravnik -15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich -17,00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.48 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Help TV - 22.00 Čas v sli(d - 22.30 Mednarodna reportaža - 23.15 Nočna straža: Jezni angel -0.00 Čas v sliki TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8,40 Mostovi 9.10 Pod klobukom 10.00 Zgodbe iz školjke 10.35 Alpe • Donava ■ Jadran 11.05 Mario, nedeljski večer 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Dobro jutro 15.00 Gospodarski izzivi 15.30 Podoba podobe 16.00 Slovenski utrinki 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17.00 Dosežki 17.20 Zvok, glasbeno-dok. ser. 17.50 Enajsta šola, odd. za radovedneže 18.25 Zaplešimo, franc, ser. 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 'Tednik t 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Zgodbe o knjigah 23.00 Aliča, evropski dok. film 23.25 Izgubljeni sin, gledališka predstava 1.25 Zvok, glasbeno-dok. ser. 1.55 Osmi dan 2.25 Tednik 3.20 Kraljica Kat, Karmela in sv. Judita, nad. 4.10 Strela z jasnega, nem. nad. 5.00 Ljubezenski primer, jug. film (č.-b.) TV SLOVENIJA 2 9.20 SP v alp. smuč., superveleslalom (m.) T2.20 SP v alp. smuč., superveleslalom (ž.) 14.15 Polnočni klub: Cvetje v jeseni življenja 15.25 Zakaj se zgradbe rušijo, ang. ser. 16.15 Rad imam Lucy, am. nan. 16.45 Strela z jasnega, nem. nad. 17,45 Ta dolgi izlet, ang. film (č.-b.) 19.10 Videospotnice 20.00 Evroliga v košarki 22.20 Šoferja, jug. nad. 23.05 San Remo 2002, posn. tretjega večera 2.10 Videospotnice POP TV 9.10 JAG, nan. - 10.OO Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. - 13.10 Tretja izmena, nan. - 14.05 Dragon Bali - 14.30 Power Rangers - 15.30 Diagnoza: Umor, nan. -16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. -18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Seks v mestu, nan. - 20.30 Njena pravila, film - 22.10 Bolnišnica upanja, nan. - 23.00 JAG, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan. - 0.20 24 ur KANAL A 10.40 Matlock, nan. - 12.00 Melrose Plače -13.00 Ricki Lake - 14.20 Obala ljubezni, nad. - 15.10 Mladi in nemirni, nad. - 16.00 Ricki Lake - 16.50 Matlock, nan. - 17.40 Podivjani Stark, nan. -18.10 Roseanne, nan. - 18.40 Korak za korakom, nan. - 19.10 Vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Columbo: Umor po žici, film - 21.20 Dhar-ma in Greg, nan. - 21.50 Cybill. nan. - 22.20 Noro zaljubljena, nan. - 22.50 Šov Jerryja Springerja -23.40 Rdeče petke, erotična ser. IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski inf. kažipot -15.00 ŽIVA - IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Hodil po zemlji sem naši, turist, odd. - 15.40 Rez trte vinske kraljice s Pavlovskega vrha - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA ■ IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 Kulturno- razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 18.25 Intervju: Marta Turk - 18.35 Anketa -18.40 Veterinar svetuje - 18.50 Eros Ramazzotti, posn. koncerta - 19.00 Aktualno, pon. -19.15 Kanal A TV AS 09.30 Gnes, inf. odd., pon. 09.45 Moj dom, pon. oddaje. 10.15 Glasbena skrinja, glasbena odd., pon. 11.00 Kako biti zdrav in zmagovati?, odd. Rudija Klariča. 11.30 Videostrani. 17.00 Moji mali prijatelji, odd. o živalih, pon. 17.30 Moj dom, pon. oddaje. 18.00 Gnes, inf. odd. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska odd. 18.45 Glasbena skrunja, glasbena odd., pon. 19.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 20.00 Gnes, inf. odd., pon. 20.15 Četrtkov klepet, inf. odd. v živo. 21.00 Vitalis, zdravstvena odd. 21.30 Beli pianino, odd. iz produkcije ZLTV. 22.45 Gnes, inf. odd., pon. 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.40 Brazilski akvarel, nad. - 13.25 Roseanne, film -15.00 Poročila - 15.05 Poljudnoznanstvena ser. -16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Hrvaška kulturna dediščina - 19.tJ0 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vre me - 20.05 Politični magazin - 21.00 Željka Ogre-sta in gosti - 22.10 Poslovni klub - 22.45 Odmevi dneva - 23.05 Šport danes - 23.15 Znanost - 0.20 Nočni program TV HRVAŠKA 2 10.45 Gilmorjeva dekleta, nan. - 11.00 Nikita, nan. - 11.45 Govorimo o zdravju - 12.15 Trenutek spoznanja -12.45 Dokumentarno-zabavna odd. -13.15 Misli 21. stoletja - 14.05 Evromagazin -14.35 Pol ure kulture - 15.10 Za otroke in mlade -16.40 Hugo - 17.05 Brazilski akvarel, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Na zdravje!, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Sodnica Amy, nan. - 20.55 Polni krog - 21.10 Emmina vojna, film - 22.45 Seinfeld, nan. - 23.10 Zmešnjave, nan. - 0.00 Življenje na severu, nan. TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turist.h središč Hrvaške - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Dok. film - 22.00 Svet mode - 22.25 Hit-depo - 0.25 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke - 9.00 Za večne čase, port. nad. - 10.05 Aktualno danes - 12.00 Poročila -. 13.00 Rondo - 13.30 Skupaj - 14.05 Moloney, am. nad. -15.00 Alpe-Donava- Jadran - 15.30 Nepričakovano potovanje, kan. nan. - 16.15 Sto slik iz 20. stoletja - 17.05 Krojilci usode - 18.00 Poročila -18.15 Risanka -18.40 Bolnišnica upanja, am. nan. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 To seje dogajalo v Budimpešti, madž. film - 21.35 Volitve 2002 - 22.30 Poročila, aktualno - 22.45 Thema - 23.10 + 1 TV DUNA 5.10 Odd. vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 8.40 Smeri neba - 9.10 Mali vitez, polj, film - 11.50 Poročila - 12.10 V božjih rokah, verski mag. -12.40 Neko letalo se ne vrne, madž. film -14.00 Heureka! -15.30 Moricz Benyovszky in zemlja Malgašev - 15.10 Brez katedre - 16.00 Prijatelji na plaži, nemš. nan. ■ 17.00 Koledar - 18.00 Poročila, šport - 18.30 Risanka - 19.00 Štafeta -19.30 Halo, halo, ang. nan,- 20.00 Madach: Tragedija človeka, madž. film - 21.45 Poročila, šport -22.00 Zakaj?, vprašanja javnega življenja - 23.05 Madžarska mešanica, dok. film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.55 Superveleslalom, prenos iz Altenmarkta - 10.20 Pijanec Anton, filmska komedija - 11.55 Superveleslalom (ž.), prenos iz Altenmarkta - 15.20 Močna družina - 15.45 Melrose Plače - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Karolina v velemestu - 18.55 Novo v kinu - 19.00 Dharma in Greg - 19.30 Čas v sliki - 20.15 MA 2412 - 21.10 Alarm za Kobro 11 - 22.00 Blues iz Kaisermilhlena - 22.45 Novo v kinu - 22.55 De Luca - 23.25 Odd. o kulturi: Gospa Parker in njen krog, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.06 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.55 Zlata dekleta -10.15 Boginja maščevanja, pustolovski film -12.00 Poročila - 12.05 Ura vprašanj - 12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Skupaj in narazen - 14.50 De_želni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela.danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Univerzum - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva Klil __■ :_■ s e l e v i zij s ki s p o t e a a a . A a V 'G » "Z. Vi Vi -z. Indaba, fran. nad. - 12.00 Poročila - 12.10 Bravo tv - 13.05 Večni Javor - 13.55 Popotnica - 14.10 Sposojena Zemlja -14.50 Naše stoletje - 15.20 Jani pride k hiši, dok - 15.50 Šampion - 16.20 Športni program - 18.30 Luxor Loto Show - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05Teta Kato, kabare - 21.05 Mrtvi pas, am. triler - 23.45 Nasilje, am. kriminalka TV DUNA 5.10 Odd. vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 7.05 Zmaj iz papirja, za majhne in velike -9.00 Čarovnik - 9.25 Avla -10.00 klub.dunatv.hu -10.30 Heureka! - 11.00 Prijatelji na plaži, nemšl nad. - 11 50 Poročila - 12.40 V božjih rokah -13.10 Pričujoče spominske hiše -13.45 Prizorišča svetovnih svetovnih kultur - 14.40 Vrnitev na Luno -15.30 Zgodovina ZDA - 15.35 Smer je prihodnost! avstr, ser. - 17.00 Začaranost, it. nad. -18.00 Poročila - 18.30 Risanka - 19.00 Tom, Dick es Harriet, ang. nad. - 19.25 Svetovna dediščina -19.40 Vzhod-zahod,francosko-ruski film - 21.45 Poročila, šport - 22.00 Meso in kri, am. film TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 9.45 Smuk (ž.), prenos iz Lenzerheideja - 11.15 Smuk, prenos iz Kvitfjella -12.45 Formula 1, posn. kvalifikacij - 13.30 Simpsonovi - 13.50 03 Austria Top 40 - 14.40 Atletika, prenos dvoranskega SP z Dunaja - 17.55 Smučarski skoki, prenos iz Lahtija - 18.00 Nogomet -19.30 Čas v sliki - 20.15 Stavite, da...?, prenos iz Leipziga - 22.35 Ekstremno - 23.05 Formula 1, prenos ogrevanja - 0.05 Rožnati kadilak, akcijski film - 2.00 Faust, kriminalka - 3.00 Formula 1, prenos dirke iz Melbourna TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Hollywoodski fantom, srhljivka - 10.40 West Side Story, film - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Moje hčerke in jaz, filmska komedija - 14.35 Proti temu, da sem očka, filmska komedija - 16.25 Alpe -Donava - Jadran - 16.55 Religije sveta - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.45 Ljudski odvetnik - 18.20 Bingo - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Viehjud Levi, film - 21.55 Clarissa, TV-film - 23.25 Kdo se boji Virginie Woolf?, film TV SLOVENIJA 1 8.00 Telebajski 8.25 Palček David, risana nan. 9.00 Bisergora, otroška odd. 9.55 Nedeljska maša 11.00 Pravljične živali, ang. ser. 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Orion 14.10 Footloose, am. film 15.55 O ljudeh in živalih 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 18.00 Erazem in potepuh, otroška ser. 18.30 Žrebanje lota 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Zrcalo tedna 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Mario, nedeljski večer v živo 21.45 Večerni gost: dr. France Cokan 22.40 Poročila, šport, vreme 23.15 Odkrivajmo znanost: Podnebna znanost 23.45 Nedolžnost brez zaščite, srbski film 1 .05 Zakaj se zgradbe rušijo, ang. ser. 1.55 South Park, risana ser. 2.20 Umori, am. nan. 3.05 Vsakdanjik In praznik 4.35 Šport TV SLOVENIJA 2 8.30 Mestne mrhe, ang. nan. s 8.55 Komisar Rex. avstrijska nan. 9.50 SP v alp. smuč., smuk (m.) 11.20 SP v alp. smuč., superveleslalom (ž.) 12.30 Evropska glasbena noč 13.55 EP v atletiki v dvorani 17.00 Evrogol 17.55 Šport 19.15 Videospotnice 20.00 Zakaj se zgradbe rušijo, ang. ser. 20.50 Frasier, am. nan. 21.15 Turist, odd. 21.35 Generacije znanosti 21.55 Umori, am. nan. 22.40 Iz slovenske operne ustvarjalnosti 23.50 Videospotnice POP TV 3.30 Formula 1 za VN Avstralije, prenos dirke -8.20 Oliver Twist - 8.45 Princesa Sissi - 9.10 Dra-gon Bali - 9.35 Power Rangers - 10.00 Možje v črnem - 10.30 Godzila - 11.00 Glavca, nan. -11.30 Fejst fantje, nan. - 12.00 Šolska košarkarska liga, pon. - 13.00 Formula 1 za VN Avstralije, pon. dirke - 15.00 Ugrabljeni razvajenci, film - 16.30 Dragi John, nan. - 17.00 Blažen med ženami, nan. - 17.30 Ko mi spregovoriš, film - 19.15 24 ur -20.00 Lepo je biti milijonar - 21.30 Športna scena - 22.15 Volkova senca, film - 0.20 24 ur, pon. KANAL A 10.20 - 14.25 Mladi in nemirni, pon. 106.-110. dela ameriške nadaljevanke - 14.30 Študentka in profesor - 16.15 Antibiotiki, ser. -17.15 Adijo, pamet, nan. -18.10 Dvakrat v življenju, nan. - 19.05 Melrose Plače, nad. - 20.00 Moški iz Kalifornije, film - 21.40 Spet zaljubljena, nan. - 22.30 Goodyear liga v košarki, pon. IDEATV - KANAL 10 8.00 Pomurski inf. kažipot - 10.00 Ž1VA-IDEA TV, regionalni program - Šport - 10.15 Kujski ples v Banovcih, reportaža - 10.30 Iz našega studia: Rudi Cipot in Darinka Čobec - 11.00 Klasje, odd. za kmetovalce - 11.15 Javna uprava, odd. iz serije Ljudje Evrope -11.30 Spot na spot, glasbena odd. - 11.50 Predstavitev Črne gore in Hrvaške pred turistično sezono -12.05 Intervju: Nataša Matjašec - 12.20 Anketa -12.25 Mura za mlade, posn. modne revije - 12.45 Tedenski komentar - 12.50 Pregled dogodkov tedna TV AS 09.30 Teden ob Muri, inf. odd. 10.30 Na domači grudi, kmetijska odd. 11.30 Vitalis, zdravstvena odd., pon. 12.00 Glasbena skrinja, glasbena odd., pon. 12.45 Moj dom, pon. oddaje. 13.15 Turist, utrip Pomurja, turist, odd., pon. 13.30 Viva Turistica, turist, odd., pon. 14.00 Četrtkov klepet, pon. 14.40 Dream Caffe, kontaktna odd., pon. 15.25 I feel good, zabavna odd., pon. 16.15 Borovo gostovanje v Predanovcih, produkcija Studia Signal M. Sobota. 17.15 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.10 Poročila - 8.15 Risani film - 9,40 Pleme, otroška ser. - 10.30 Dvigalo - 12.00 Poročila opoldne -12.30 Kmetijska odd. - 13.20 Mir in dobrota -14.00 V nedeljo ob dveh - 15.00 Poročila - 15.10 Kuharski dvoboj - 15.40 Gledališka predstava - 16.55 Dr. Duinnova, film - 18.25 Klemperer, nad. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Novo doba, dramska ser. - 21.05 Zlato oko, film - 23.15 Poročila - 23.30 Mala tatica, film - 1.10 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.15 Upanje v življenje - 9.45 Verski program - 10.45 Portret cerkve - 11.00 Nedeljska maša - 12.05 Film -14.00 Jackie Bouvier Kennedy, mini ser. - 17.05 Kse-na, nan. - 17.50 Morje - 18.05 Opera Box - 18.55 Povabilo, odd. o kulturi - 19.30 Iz hrvaških muzejev -19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Koncerti za vstopnico več: Mišo Kovač - 21.15 Poročila - 21.20 100 let komedije, dok. ser. - 22.10 Triler TV HRVAŠKA 3 7.55 Brazilski akvarel 11.15 Formula 1: Pred sezono - 11.45 Formula 1, posn. dirke iz Melbourna-14.00 Atletika - EP v dvorani, prenos z Dunaja -16.00 Šport v nedeljo - 16.05 Nogomet: Liga prvakov, magazin - 19.10 Atletika, posn. - 20.25 Nogomet, prenos tekme italijanske lige - 22.20 Šport danes - 22.35 Top DJ Mag (opomba: Od aretacije do sojenja, dok. - igrana ser.) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Odd. za kmetovalce - 6.00 Danes zjutraj, izbor - 7.30 »To je rekel Gospod!« -7.40 Za otroke - 8.05 Nedeljski otok - 9.30 Glavni trg - 11.00 Madžarska 2001 -11.30 Madžarski psalmi - 12.00 Poročila - 12.25 Delta - 12.35 Madž. narodna glasba - 13.25 V mreži pravosodja, am. nan. - 14.15 Igra za narod, ser,- 15.10 Radostna novica, odd. evang. cerkve - 15.40 Nagrada.Bolyai 2002 -16.45 Moda - 17.15 Andromeda, am. sci-fi - 18.00 Neznani znanci - 18.30 Poročila, šport - 19.00 Tednik - 19.50 Letni časi - 20.45 Angelska trojica -21.15 Spomin Jozsefa Timarja - 22.10 Gol - 23.15 Koncert - šov simfonikov TV DUNA 5.30 Za kmetovalce - 5.55 Koledar - 7.05 Zmaj iz papirja, za male in velike - 8.40 Izredna ura zgodovine - 9.20 Živa cerkev - 9.55 Prizorišča svetovnih kultur - 10.55 Agatha Cristie: Poirot - 11.50 Poročila - 12.25 Eno letalo se ne vrne, madž. film - 13.50 Izginili so - iščemo jihl - 14.30 Buster Keaton, am. dok. -16.10 Ko piha severni veter, ang. dok. - 17.00 Klicali ste me, Mylord, ang. nan. - 18.00 Tednik -19.15 Risanka - 20.00 Washington square, ang.-am. film - 21.50 Dunašport - 22.05 Woyczek, madž. film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.45 Superveleslalom, prenos iz Kvitfjella - 11.15 Superveleslalom (ž.), prenos iz Lenzerheideja - 12.45 Šport - 13.15 Formula 1, posn. iz Melbourna - 14.35 Atletika, prenos dvoranskega EP z Dunaja - 16,15 Nogomet: Sturm - Tirol, prenos iz Gradca - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki -20.15 Godzilla, akcijski film - 22.25 Kolumbo - 23.40 Kraj dejanja - 1.10 Afera Bradley, filmska komedija TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Schlemmerjevo potovanje: Avstrija - Madžarska - Švica - 9.35 Picassov frizer -10.35 Teden kulture- 11.00 Poročila- 11.05 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša -12.30 Orientacija -13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.15 Uni-verzum - 15.00 Policijska inšpekcija 1 - 15.25 Prodani dedek, film - 17.05 Lepo življenje - 18.00 Brez pošte, šov - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Poletne sanje, TV-film - 21.45 Poročila - 22.00 Prizadet - 23.20 Jenufa, opera pod taktirko Seijija Ozawe - 23.50 Modri rodeo, film TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Utrip 8.55 Zrcalo tedna 9.15 Iz popotne torbe: Čaj 9.30 Marko, mavrična ribica 9.45 Enciklopedija znanja 10.05 Pravljične živali, ang. ser. 10.30 Izgubljena civilizacija ob reki La Venta 11.25 Na vrtu 11.50 Zapuščina davnine, ang. ser. 12.15 Odkrivajmo znanost: Podnebna znanost 13.00 Poročila, šport, vreme 13,15 Dobro jutro 15.00 Ljudje in zemlja 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17.00 Volja najde pot 17.55 Radovedni Taček: Pismo 18.05 Telebajski 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Julija, avstrijska nan. 20.50 Gospodarski izzivi 21.20 Podoba podobe 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Dosežki 23.10 Branja 23.15 Volja najde pot 0.10 Podoba podobe 0.35 Gospodarski izzivi 1 .05 Mestne mrhe, ang. nan. 1.30 Strela z jasnega, nem. nad. 2.20 Turist, odd' 2.40 Studio City 3.50 Končnica 4,50 Šport TV SLOVENIJA 2 13.25 Sobotna noč 15.25 Sfinga, nem. ser. 16.15 Rad imam Lucy, am. nan. 16.45 Strela z jasnega, nem. nad. 17.45 Horace in Tina, avstralska nad. 18.10 Jasno in glasno, kontaktna odd. 19.15 Videospotnice 20.00 Studio City 21.00 Končnica 22.00 Hladna vojna, am. ser. 22.50 Brane Rončel izza odra 0.15 Videospotnice POP TV 9.10 JAG, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. - 13.10 Športna scena - 14.05 Dragon Bali, risanka - 14.30 Power^ Rangers - 15.30 Diagnoza: Umor, nan. - 16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 21.10 Sedma nebesa, nan. - 22.00 Providence, nan. - 22.50 JAG, nan.- 23.40 M.A.S.H. - 0.10 24 ur KANAL A 10.40 Matlock, nan. - 12.00 Dannyjeve zvezde - 13.00 Ricki Lake - 14.20 Obala ljubezni, nad. - 15.10 Mladi in nemirni, nad. - 16.00 Ricki Lake -16.50 Matlock, nan. - 17.40 Podivjani Stark, nan. -18.10 Roseanne, nan. - 18.40 Korak za korakom, nan. - 19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja r Springerja - 20.00 Jesenska pripoved, film - 22.20 Veronikine skušnjave, nan. - 22.50 Cybill, nan. -23.20 Noro zaljubljena, nan. - 23.50 Šov Jerryja ; Springerja. pon. - 0.40 Rdeče petke, erotična ser. IDEATV - KANAL 10 8.00 Pomurski inf. kažipot - 15.00 ŽIVA-IOEA TV. regionalni program - Koncert Radeta Šerbedžije in Saše Lošiča - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA - IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dne- : va - 18.20 Kronika - 18.25 Športni ponedeljek v živo - Pregled športnih dogodkov - 18.45 Dober začetek dneva - z novim polom, predstavitev -19.00 Aktualno, pon. -19.15 Kanal A TV AS 09.30 Teden ob Muri, inf. odd., pon. 10.30 Na domači grudi, kmetijska odd., pon. 11.30 Videostrani. 15.30 Teden ob Muri, inf. odd. 16.30 Iskanje, dok. odd. 17.151 Feel good malo inači, zabavna odd. 18.00 Gnes, inf. odd. 18.15 Na domači grudi, kmetijska odd., pon. 19.15 Dream Caffe, kontaktna odd., pon. 20.00 Gneš, inf. odd., pon. 20.15 Šport plus, športna odd. v živo. 20.45 NK Domžale : NK Mura, posn. nogometne tekme. 22.30 Gnes, inf. odd., pon. 22.45 Videostrani. idea tv 'OnillTTTU G V A REGIONALNA televizij a 10 TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila opoldne - 12.35 Brazilski akvarel, nad. - 13.25 Enooki šerif in dama, film - 15.00 Poročila - 15.05 Poljudnoznanstvena ser. - 16.00 Izobraževalni program -16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 S. 0. S., potrebujejo nas - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Portreti - 20.55 Latinica: Desnica - 22.20 Odmevi dneva - 22.40 Šport danes - 22.55 Vročica sobotne noči, film - 0.50 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.55 Prizma, mednarodni magazin - 9.50 Svet zabave - 10.20 Mirin dobrota - 10.50 Klemperer, nad. - 11.40 Povabilo - 12.10 Cafe Cinema - 12.50 Mesečina - 13.35 Kuharski dvoboj - 14.05 Gla-mour Cafe - 15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.05 Brazilski akvarel, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Vedno znova, nad. - 20.55 Polni krog - 21.15 Becker, nan. - 21.40 Hujše od Hirošime, dok. film - 22.30 Seinfeld, nan. - 22.65 Zmešnjave, nan. - 23.45 Življenje na severu, han. TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turist.h središč Hrvaške - 19.00 Planet Internet - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Petica - 21.20 Dekle za zbogom, am. film - 23.05 Črno-belo v barvah: Zvonimir Golob, spomin -23.60 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke - 9.05 Za večne čase, port. nad. - 10.5 Aktualno danes - 12.00 Poročila -13.00 Romski magazin - 13.30 Slovaški magazin -14.05 Monoley, am. krim. nan. - 15.05 Madžarska hiša - 15 35 Nepričakovano potovanje, kan. nad. -17 00 Krojilci usode - 17.15 Ostani z nami -17.30 Evropski magazin - 18.00 Poročila - 18.15 Risanka - 18.35 Bolnišnica upanja, nan. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Modra luč -21.15 Strogo zaupno - 22.20 Aktualno, poročila - 22.30 Thema, dokumentarci - 22.20 Govorilna ura - 23.20 Liga prvakov TV DUNA 5 10 Odd. vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 8.40 Tedenska poročila - 9.50 Mi trije, družina in jazz - 10.35 Pejko, madž. film -11.50 Poročila -12.25 Prostor in moč - 13.15 Talent -13.50 Portreti madž. zgodovine -14.05 Madžarska vila -15.00 Brez katedre - 16.00 25 stopinj zemljepisne širine na jug, fr. nad. -17.00 Koledar -18.00 Poročila, šport - 18.30 Risanka - 19.00 Nad mejami - 19.30 Najlepši vrtovi Evrope - 20.00 Prekletstvo Charlija Chana, am. komedija - 21.00 Zoran - 21.45 Poročila, šport - 22.00 »Človek, bori se in upaj...»- 22.40 Brez kršenja zakona.... dok. TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 10.05 Dragnet, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 15.20 Močna družina -15.45 Melrose Plače - 16.30 Nebeška družina -17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Karolina v velemestu - 19.00 Dharma in Greg -19.30 Čas v sliki - 20.15 Lovci na izgubljene lobanje, filmska komedija - 21.50 Arlington Road, srhljivka - 23.40 Alarm za Kobro 11 TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Moje hčerke in jaz, filmska komedija -11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Skupaj in narazen - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Julia - nenavadna ženska - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Odd. o kulturi -0.00 Čas v sliki - 0.30 Kačji poljub, film' - Torek, 5. 3. TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Mostovi_ 9.10 Bisergora, otroška ser. 9.25 Radovedni Taček: Pismo 9.35 Čarobni šolski avtobus 10.00 Odd. za otroke 10.40 Volja najde pot 11.30 Obzorja duha 12.00 Julija, avstrijska nan. 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Dobro jutro 15.10 Večerni gost: dr. France Cokan 16 .05 Duhovni utrip 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17 .00 Evro, avstrijska ser. 17.15 Podjem: Oblike financiranja podjetij 17.50 Sprehodi v naravo: Maj v gozdu 18.10 Čarovnikova hiša, nad. 18.40 Risanka - 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Pravičnik, dokumentarec meseca 20.50 Aktualno 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Mir je čudna stvar, nem. drama 0.35 Evro, avstrijska ser. 0.55 Podjem: Oblike financiranja podjetij 1.30 Pravičnik, dokumentarec meseca 2.15 Aktualno 3.10 Mestne mrhe, ang. nan. 3.35 Strela z jasnega, nem. nad. 4.25 Mir je čudna stvar, nem. drama TV SLOVENIJA 2 14.20 Studio City 15.15 Končnica 16.15 Rad imam Lucy, am. nan. 16.45 Strela z jasnega, nem. nad. 17.45 Pogrešano letalo, ang. film (č.-b.) 19.25 Videospotnice 20.00 Shirley Valentine, angleško-am. film 21.45 Vesela vojna, ang. film 23.20 Desetka, slovenski kratki film 23.40 San Remo 2002, posrt. prvega večera 2.40 Videospotnice POP TV 9.10 JAG, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. - 13.10 TV Dober dan - 14.05 Dragon Bali - 14.30 Power Ran-gers - 15.30 Diagnoza: Umor, nan. - 16.25 Esmeralda,nad. - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 20.45 Žena v vsakem mestu, film - 22.30 JAG, nan. -23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur KANAL A 10.40 Matlock, nan. - 12.00 Dvakrat v življenju, nan. - 13.00 Ricki Lake - 14.20 Obala ljubezni, nad. -15.10 Mladi in nemirni, nad. - 16.00 Ricki Lake -16.50 Matlock, nan. - 17.40 Podivjani Stark, nan. -18.10 Roseanne, nan. - 18.40 Korak za korakom, nan. - 19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Zmajevo srce, film - 21.45 Veronikine skušnjave, nan. - 22.15 Cybill, nan. - 22.45 Noro zaljubljena, nan. - 23.15 Šov Jerryja Springerja - 0.00 Rdeče petke, erotična ser. IDEA TV - KANAL 10 8 .00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski inf. kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Kronika - 15.25 Športni ponedeljek - Pregled športnih dogodkov - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA • IDEA TVr regionalni program - Aktualno - Dogo dek dneva - 48.88 \z našega studia-. Predstavitev t sekcije podjetnic pomurske regije - 18.50 Kmetij- \ stvo, odd. iz serije Ljudje Evrope - 19.00 Aktuaino, \ pon. - 19.15 Kanal A TV AS 09.30 Gnes, inf. odd., pon. 09.45 Šport plus, športna odd., pon. 10.15 NK Domžale : NK Mura, posn. nogometne tekme. 12.00 Iskanje, dok. odd. 12.30 Videostrani. 15.45 Šport plus, športna odd., pon. 16.15 NK Domžale : NK Mura, posn. nogometne tekme. 18.00 Gnes, inf. odd. 18.15 Nogometni studio Naj N, odd. o nogometu. 19.15 Iskanje, dok. odd. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. odd., pon. 20.15 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 20.40 Turist, utrip Pomurja, turist, odd. 20.55 Viva Turistica, turist, odd. 21.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 22.05 Arhitekti jutrišnjega dne, dok. odd. 22.35 Gnes, inf. odd., pon. 22.50 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.40 Brazilski akvarel, nad. - 13.25 Morski volk, film -14.45 Risanka - 15.00 Poročila - 15.05 Poljudnoznanstvena ser. - 16.00 Izobraževalni program -16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Govorimo o zdravju - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Skupaj do zvezd: Marijan Ban - 20.55 Forum - 21.55 Glasbeni mesečnik - 22.40 Odmevi dneva - 23.00 Šport danes - 23.15 Skrivnostni srednji vek, ser. - 23.45 Mestni kavboj, film - 1.55 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.45 Izobraževalna odd. - 10.15 Planet Internet -10.45 Vedno znova, nad. - 11.30 Hit HTV - 12.15 Hujše od Hirošime, dok. film - 13.05 Kuharski dvoboj - 13.35 Latinica - 15.10 Za otroke in mlade -16,40 Hugo - 17.05 Brazilski akvarel, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Veronikine skrivnosti, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Glavno mesto, nan. - 20.55 Polni krog - 21.15 Prijatelji, nan. - 21,40 Pravica za vse, nan. - 22.25 Seinfeld, nan. - 22.50 Zmešnjave, nan. - 23.40 Življenje na severu, nan. H HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turist.h središč Hrvaške - 18.20 Petica - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Košarka: NBA-akcija - 20.40 Nogomet: Liga prvakov, magazin - 21.35 Film - 23.15 Monoplus - 23.55 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke - 9.05 Za večne čase, port. nad. - 10.05 Aktualno danes - 12.00 Poročila -13.00 Srbski ekran - 13.30 Unser Bildschirm -14.10 Moloney, am. krim. nan. - 15.30 Nepričakovano potovanje, kan. nan. - 16.30 Za otroke -17.30 Katoliška kronika - 18.00 Poročila - 18.15 Risanka - 18.35 Bolnišnica upanja, am. nan. -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Poente (lla Schiitz) - 21.40 Milenijske pravljice, Ivan Fischer -21.30 Panorama - 22.20 Aktualno, poročila - 22.30 Thema - 22.45 Elan, gospodarski mag. - 23.25 Nočni grafiti, pol. film DUNA TV 5.10 Odd. vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 8.40 Nad mejami, pon. - 9 40 Galaktična Odiseja -10.40 Kaj je s Szorenyem?, dok. - 11.50 Poročila -12.10 Pogum - 12,40 Le spomin - 12.50 Znanstvena zakladnica - 14.05 Vrnitev na Luno - 15.00 Brez katedre - 16.00 25 stopinj zemljepisne širine na jug, fran. nan. - 17 00 Koledar - 18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka - 19.00 Za kmetovalce - 19 30 Nekaj trenutkov z Gyulo Kabos - 19.45 Domenek na obali Donave - 21.45 Poročila, šport - 22.00 Talent -22.30 Gibljive slike - 23.00 Medea, it. film TV AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 9.05 Kolumbo -10.15 Smuk, prenos treninga iz Altenmarkta - 11.45 Konfeti -15.20 Močna družina - 15.45 Melrose Plače - 16.30 Nebeška.družina - 17.Ut Sabrina 17.40 Čudovite tar on teče - 18.88 Karteteav veletecclvi - 48.88 Dharma In Greg -18,88 Čas v 8Wr - 88.48 Uetecog-ter 117 - 81.85 Grenke tablete, TV-Vrlm - 88.15 Sete v mestu - 23.15 Sladkih šestnajst, srhljivka - 0.51 Hočem nazaj svoje otroke, resnična zgodba TV AVSTRIJA 2 9 .00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridi bljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.55 Zlata dekleta 10.15 Proti temu, da sem očka, filmska komedija 12.05 Evro Avstrija - 12.35 Tednik - 13.00 Poročil - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.4 Tri dame z žara - 14.05 Skupaj in narazen - 14.5 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šo Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodc šli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Univerzurr Modri planet - 21.05 Reportaža - 22.00 Čas v slik - 22.30 Na prizorišču - 23.05 Križem kražem TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Dober dan, Koroška 9.10 Trojčice, risana nan. 9.35 Grdi raček Tine, risana nan. 10.00 Sprehodi v naravo: Maj v gozdu 10.15 Čarovnikova hiša, nad. 10.50 Evro, avstrijska ser. 11 .05 Podjem: Oblike financiranja podjetij 11.35 Cikcak 12 .00 Pravičnik, dokumentarec meseca 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.10 Dobro jutro 14.55 Aktualno 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17.00 Boj za obstanek, ang. ser. 17.50 Pod klobukom 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Laganje po ameriško, am. film 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Terminal 0.25 Boj za obstanek, ang. ser. 1.20 Kraljica Kat, Karmela in sv. Judita, nad 2.10 Strela z jasnega, nem. nad. 2.55 Ljubezenska zgodba, ang. film (č.-b.) 5.00 Šport TV SLOVENIJA 2 9.20 SP v alp. smuč., smuk (ž.) 11.50 SP v alp. smuč., smuk (m.) 15.25 Evropska glasbena noč 15.55 Turist, odd. 16.15 Rad imam Lucy, am. nan. 16.45 Strela z jasnega, nem. nad. 17.45 Primer gospoda Pollyja, ang. film (č.-b 19.15 Videospotnice 20.00 Piščalka, dok. odd. 20.20 Zadnji franc, kralj, dok. odd. 21.00 Zapuščena zemlja, dok. odd. 21.40 Portret arhitekta Otona Jugovca 22.00 Ciganska duša, španski film 23.30 San Remo 2002, posn. drugega večer 2.30 Videospotnice POP TV 9.10 JAG, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 sestre, nad. -11.50 Esmeralda, nad. - 13.10 P verjeno - 14.05 Dragon Bali - 14.30 Power R. gers - 15.30 Diagnoza: Umor, nan. - 16.25 Esr ralda, nad. - 17.20.Tri sestre, nad. - 18.15 Vs vka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Sladko maš vanje, film - 21.45 Tretja izmena, nan. - 22 JAS. trn - 23.30 M.A.S h , nan. - 0.00 24 ur mili 28. februar 2002 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Skupščina Zveze ribiških družin Pomurja Razpeti med željami in požrešno državo Odprto pismo mestnemu svetu in županu Antonu Slaviču vprašljivo že plačevanje članarine U? poročila predsednika Zveze ribiških družin Pomurja Stefana Karija izhaja, da so bili ribiči v letu 2001 zelo dejavni. V okviru štirih komisij, ki so se ukvarjale z var-°m voda in okolja, z delom z mladimi ribiči, tekmovalnim Programom in podelitvijo priznanj najzaslužnejšim so opra-*Vse načrtovano. Tako so zlasti spodbujali izvedbo čistil-11 akcij, pri čemer so naročili kataster za Pomurje, s kate-m bodo lahko resneje opozorili onesnaževalce voda. Kot r Udarjajo, se ljudje še premalo zavedamo, da je voda vir vse-sa dvljenja. Prav tako je namenjena po-Sebna skrb mladim ribičem in Otovemu izobraževanju, na ve-lz odmev pa je naletel tradicio-nalni tabor mladih, ki ga je lani organizirala Ribiška družina Mur-s a Sobota. Pohvalijo se lahko d*s tekmovalnimi dosežki v teP«bliškem merilu. Največja Uspeha sta gotovo drugo mesto RD Gornja Radgona in če-mesto Zorana Vidica (RD Urska Sobota) med člani. . manjka pa seveda tudi te-Kot je povedal Štefan Kari, etav leto opažajo manjši ulov ^prav so vložili več. Tako se .' Primerjavi z letom 1997, ko skupni ulov 38.999 kilo-minulo leto zmanjšal kar o '^1 kilogramov (36.698 kilo-J’10''). V tem času pa se je vlo-kil Zvečal s 24.102 na 23-695 'Wtraniov' Opozorili so tudi na 'kopovečanje dajatev ribičev Nekoč mlaka, zdaj igrišče so v bučečovsko mlako krave vujšle Kalinovjak Bučečovci ima igrišče na prostoru, kjer je bila nekoč istoimenska mlaka. Foto: F. Š. IQ učeč |jjj v so prvič omenjeni leta 1445, ko so šteli 22 hiš. F,etno Je naselje že takrat premoglo Kalinovjak skuPn° vaško mlako. Od leta 1975 je ni več. Tu |c .^ko ,niensk° nogometno igrišče. Se k ^tišm^0 So Prebivalci sto-pj^nje^0 UpOrabljal>-Poleti sih^nski: apaMa živina po do-Sc i/^Vji^/H^Jsnji kmetje vo-sta ž Vpre8ami. Dogajalo Žj>k kravi vlekli mi-i tovorjen VOZ. Bli- k bi J Nitk0 H? .a 110 v°do. In voz neSa b| ezko izvleči iz po-a- hi otročad race za članarino in licenco, ki sta znašali od 18.000 do 20.000 tolarjev. Izračunali so, da stane ribiča kilogram ulovljenih rib 885 tolarjev. »Če pa od skupnega ulova odbijemo vloženo količino rib, ki smo jo državi »podarili«, ker ta ne skrbi za razmere, ki bi omogočale naravni prirast, na kar vplivajo razni pogini in onesnažene vode ter posušena drstišča ob nestrokovnih posegih v vodotoke, stane ribiča kilogram rib iz prirastka matične jate 2.498 tolarjev,« pripominja Hari. Kot so opozorili v razpravi, je treba po besedah Ludvika Šte-vančeca »vesoljni Sloveniji prikazati specifičnost Pomurja z ribiškim zarodom. Več poudarka bi morali dati regijam jn zaščiti rib. Tako pri nas krap ni zaščiten, čeprav je v pokrajini ob Muri ravno to najpomembnejša riba. Iz leta v leto pa upada tudi količina gosi in še kaj je skozi čas veselo čofotalo po mlaki. Pozimi je bil Kalinovjak odlično drsališče, seveda na jezo staršev. Otroei so si namreč preveč obrabili nekoč zelo draga obuvala. In ko je v vasi gorelo, kar je bilo v prejšnjih časih pogosto, je bila voda iz mlake za nesrečnike edino upanje. In tako je bilo vse do leta 1975. Takrat so začeli v naših krajih z obsežnimi melioracijami. Stro rib. Dogaja še celo, da ob splošni gospodarski situaciji marsikateri ribič ne more naenkrat plačati članarine.« Pridružil se mu je tudi Jože Moravec, ki najbolj pogreša kataster največjih onesnaževalcev voda. »Poseben problem sta nizki vodostaj rek pozimi in za-muljenost gramoznic, opažamo pa tudi izumiranje nekaterih ribjih vrst,« je med drugim dodal. Tudi drugi razpravljale! so omenili težke razmere pri gospodarjenju ribiških družin, ki so se zna šle v precepu zaradi vedno večjih stroškov, nenehno pa so tudi na udaru inšpekcij. Pomurski ribiči državi očitajo, da zna samo jemati. Pri tem so največkrat omenjali davek na do- kovnjaki so sklenili, da je treba vse mlakuže na našem podeželju izsušiti. In padalo je obvodno drevje, kopalo se je ravne izsuševalne jarke in štore so delavci zvozili v bučečovsko mlako. Čez to štora-sto podlago so navozili zemljo, nasuli gramoz in spet zemljo, posejali travo... Leta 1975 je bil ustanovljen vaški nogometni klub z imenom Kalinovjak. In tako je ime mlake ostalo. Nogometaši so zaenkrat bole slabi, so mi oni dan povedali vaščani Bučečovec. dano vrednost, ki jim »požre« veliko lastnega ustvarjenega denarja. Na račun tega so se morali od reči nekaterim načrtom. Podcenjujoč odnos države je po njihovem mnenju viden tudi v pripravah novega zakona o sladkovodnem ribištvu. Za vrnitev pravic ribičem se je zavzel tudi predsednik Zveze ribiških družin Slovenije Borut Jerše. »Prav je, da se držite načel pravne države, žal pa so šle stvari svojo pot. Država naj pripravi strateške cilje ribogojstva, upoštevajoč specifičnosti regij. Zahtevamo kakovostna izhodišča, mi pa bomo strokovno opredelili poglavitne naloge ribičev.« Milan Jer šel Štefan Madjar iz Noršinec pri Murski Soboti se je poročil, ko je bil star 34 let. Za ženo si je izbral tedaj 26-letno Veroniko Ratnik, ki je seveda prevzela možev priimek. Pišta, kot ga kličejo žena in prijatelji, je bil triindvajset let skladiščnik v SGP Pomurje, zadnjih deset let pred upokojitvijo pa je bil prav tako skladiščnik v Zvezdinem motelu Čarda v Martjancih. Hudo mu je, ker ta lokal ni več tako obiskan kot nekoč. Žena Veronika pa je gospo Agonija psov na Vrtnarstvu v M. Soboti je končana 0lije končana tudi za vse pse iz krdela dvanajstih psov, ki so bili pripeljani v začetku aprila v letu 2001 iz Doliča na Goričkem v M. Soboto, ali se kateri še kje potika? Javnost je bila seznanjena s tem problemom sKlanki v Vestniku (7. 6. 2001) in nekoliko kasneje tudi v Delu. Prav tako so na problem opozarjali s podjetja Vrtnarstvo, posamezni prebivalci iz Grajske in Razlagove ulice v M. Soboti ter predstavnica društva za zaščito živali, ki si je zelo prizadevala, da bi se problem ustrezno rešil. Na papir moram izliti ves gnev, ki se je nabral v dobrih desetih mesecih ob reševanju tega problema. Sprašujem se, zakaj je bil izdan nalog veterinarskega inšpektorja, da se psi odstranijo z Goričkega, kjer je bilo zanje vseeno bolje poskrbljeno kot na ulici v M. Soboti, če jih tu nimamo kam namestiti. Če so pse zaprli v premajhne prostore, zakaj niso poskrbeli, da bi tam tudi ostali. Mar ne bi morale delati vse veterinarske službe skupaj in za zaščito živali. Zakaj se sprejema zakon za zaščito živali, če se potem ne poskrbi za njegovo izvajanje. Prvi pogoj je namreč zavetišče za živali, da se lahko poskrbi za vse mučene in potepuške živali. Zaradi stalnega pritiska prizadetih stanovalcev so bili poskusi odstranitve teh živali, vendar dokaj neuspešni. Žal tudi za tako delo nimamo ustrezno usposobljene ekipe in ne pripomočkov. V novembru 2001 je stekla akcija. Pobuda s podpisi je bila poslana na vse institucije, ki bi lahko pripomogle k rešitvi nastale situacije, z željo, da se začne z gradnjo zavetišča. Podpisani bi želeli izvedeti, kaj je bilo storjeno v zvezi s tem. Tudi na Murskem valu v oddaji Trn v peti je bilo govora o tem, vendar je bilo slišati tako, kot da to niso tisti psi, čeprav vsi zagotovo vemo, da so. Psi so ostali in preživeli tudi po zaslugi dobrih ljudi. Ker so si preveč prilastili prostor in postali nevarni za mimoidoče, je prišlo do akcije odstranitve. Življenje psov se je končalo, kot bi se lahko že pred desetimi meseci, le da vsega tega ne bi bilo. Živali smo izmučili do konča, kar nam ni v čast. Vse odgovorne sprašujem, ali so to postopki reševanja problemov civiliziranega sveta, h kateremu se prištevamo. Ogorčena sem nad tem in se sprašujem, kdaj bodo te službe delovale v dobro občanov in seveda njihovih živali, ne pa jih po nepotrebnem obremenjevale. Zahvaljujem se vsem, ki so s svojo humanostjo prispevali k rešitvi tega problema, odgovorne pa prosim, da pristopijo k reševanju takih problemov z zgraditvijo zavetišča, za kar je tudi že skrajni čas. Žal moram ob koncu še povedati, da sem pri reševanju tega problema naletela na več stvari, ki so me trdno prepričale, da postajamo vedno bolj nečloveška družba. Marij a Jerebic, Razlagova 40, M. Sobota! dinjila, pomagala možu pri delu na manjši kmetiji in skrbela za otroka. Rodila sta se jima Marjan, ki si je ustvaril družino v Kanadi, in Franc, ki živi v Murski Soboti. Madjarjeva imata tri vnuke: Denisa, Gyesija in Damjana ter dve vnukinji: Tadejo in Klavdijo, ki je študentka in živi pri njiju. Jubilanta, ki sta se poročila 1952. leta v Murski Sobota, sta svojo petdesetletnico uspešnega zakona zaznamovala z zla-toporočnim obredom v cerkvi sv. Martina v Martjancih, pogostitev pa je bila na turistični kmetiji Flisar v Moravskih Toplicah. - Š. S. Osek v Slovenskih goricah tem kraju je zelo dejavno gasilsko društvo, ki je na nedavnem občnem zboru pregledalo svoje lansko delo. Bili so zelo aktivni. Sprejeli so obsežen program dela, ki vključuje ob že ustaljenih oblikah gasilskega dela še: organizacijo več prireditev, kot so praznovanje dneva žena, postavitev mlaja in kresovanje ter tekmovanje koscev. Uredili pa bi radi tudi tla v dvorani in orodišču. Gost občnega zbora, predsednik PGD Maribor-Studenci, Ivan Sisinger je povedal, da je njihovo društvo sprejelo sklep o pobratenju s PGD Osek. (F. Br.) Društvo upokojencev Bakovci pripravi na željo svojih članov večkrat družabna srečanja. Na zadnjem februarskem so se spomnili zakoncev Novak iz Ribiške ulice 5 v Bakovcih. V imenu 266 članov sta zlatoporočencema Hedviki in Gezi Novaku (na fotografiji levo) čestitali za lep jubilej članici upravnega odbora. Zaželeli sta jima čimveč zdrave skupne življenjske poti v njunem prijetnem domu in da bi se še dolgo veselili obiskov svojih najdražjih. Imata tri otroke in šest vnučkov. - M. J. 16 ŠPORT 28. februar 2002 VES1RB Nogomet Borbeno, a neučinkovito Na startu spomladanskega dela prvenstva v prvi državni nogometni (Si.mobil) ligi je gostila soboška Mura Rudarja iz Velenja in iztržila le točko ter tako zamudila priložnost, da preskoči Šmartno in Publikom, ki sta tokrat izgubila, s sedmega na peto mesto. Uvrstitev v pivo polovico lestvice pa bi pomenila boljše izhodišče s tekmo več doma v tretjem krogu tekmovanja. Za tekmo je bilo značilno, da sta pokazali moštvi veliko bojevitosti in si ustvarili številne priložnosti za zadetek, ki so ostale neizkoriščene, in da sta se izkazala oba vratarja, ki imata največ zaslug, da sta ostali mreži nedotaknjeni. Zelo razburljive so bile uvodne minute tekme, ki se je začela v ostrem tempu. Že v prvi minuti je bila v nevarnosti mreža gostov, vendar je bil strel Vogrinčiča premalo natančen in žoga se je odbila od prečke. Samo pet minut kasneje se je Dominko kar dvakrat znašel v ugodnem položaju, da zatrese mrežo, vendar je vratar Lalič žogo obakrat odbil. Že v naslednji minuti sta zamudila lepo priložnost za vodstvo gostov Artič in Mujakovič, še lepšo pa je imel v 12. minuti Artič, vendar z nekaj metrov ni uspel premagati vratarja Botonjiča. Potem se je igra nekoliko umirila, Sobočani so imeli sicer pobudo, več so napadali, vendar so bili napadi jalovi, brez strela proti vratom. Gostje, ki so igrali bolj zaprto in v hitrih protinapadih iskali priložnosti za zadetek, so si ustvarili nekaj lepih priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Najbolj se je osmešil srednji napadalec gostov Lavrič, ki je bil kar trikrat v položaju, da premaga vratarja Botonjiča, stoodstotno priložnost pa je imel v 75. minuti, ko z nekaj metrov ni znal usmeriti žoge v prazna vrata, temveč se je žoga odbila v vratnico. Končnica tekme je pripadla domačinom, ki so si zelo prizadevali doseči zmagoviti zadetek, česar pa jim ob zelo požrtvovalni obrambi gostov ni uspelo, čeprav so imeli lepe priložnosti. I/ 80. minuti je nevarno streljal Vogrinčič, vendar je bil vratar Lalič na mestu. Tik pred koncem tekme pa so imeli Sobočani najlepši priložnosti za zadetek, vendar sta Kožul in Romero iz neposredne bližine zgrešila in žoga je šla mimo vrat. Okrog dva tisoč ljubiteljev nogometa, ki so se zbrali v Fazaneriji, ni bilo najbolj zadovoljnih s prikazano igro svojih varovancev. Mura se je tokrat sicer predstavila v nekoliko spremenjeni postavi, saj so v moštvu zaigrali novinci Romero in Džekič ter povratniki Lukič, Dominko in Mesarič, zato na začetku sezone ni bilo mogoče pričakovati, da bo igra stekla tako, kot bi si želeli, saj ima trener Koblencer gotovo še nekaj dvomov, kako dokončno sestaviti moštvo, ki bo zlasti učinkovitejše. Kot kaže, se je tokrat odločil za nekatere bolj izkušene igralce, ki pa niso izpolnili pričakovanja ali niso bili dovolj pripravljeni. Gledalci so vsekakor več pričakovali od Prednika in Lukiča ter od novinca Džekiča. Argentinec Romero je pokazal veliko nogometnega znanja, ki pa bi ga moral koristneje izrabiti. Dokaj uspešno pa je igral Dominko v vlogi srednjega napadalca in se uspešno kosal z ostro obrambo Rudarja. Obramba, v kateri sta bila najbolj opazna Botonjič in Kožul, je naredila zaradi napadalne igre nekaj napak, ker se ni pravočasno vrnila, kar so gostje znali izkoristiti in si ustvariti priložnosti za zadetek, ki pa so na srečo ostale neizkoriščene. Tako je neodločeni rezultat najbolj realen, s čimer sta bila zadovoljna tudi oba trenerja Milan Koblencer in Vojislav Simeunovič. Kljub neučinkovitosti sta čestitala svojim igralcem, zlasti za borbenost. Feri Maučec Pred startom v 2. SNL Nafta z Bakovci V soboto in nedeljo se začenja spomladanski del prvenstva v drugi državni nogometni ligi, kjer sodelujeta prekmurski moštvi Nafta iz Lendave in Bakovci Triglav. Po jesenskem delu tekmovanja je Nafta na desetem, Bakovci Triglav pa na enajstem mestu med šestnajstimi moštvi, obe moštvi pa imata po 19 točk. V prvem kolu gostuje v Lendavi jesenski prvak Dravaograd, v Bakovcih pa Tabor iz Sežane. O tem, kako sta se moštvi pripravili za nadaljevanje prvenstva in kaj pričakujeta, smo se pogovarjali s trenerjema Borisom Radošem (Nafta) in Stankom Maučecem (Bakovci Triglav). Nafta Lendava - Lendavskega dru-goligaša vodi predsednik Mirko Horvat, trener je Boris Radoš, športni direktor pa Damian Hozjan. Klub so zapustili: Šnurer, Zver, Dominko, Tratnjek in Baša, prišla pa sta Goran Živadinovič (Novi Sad) in Albin Cbr (Bakovci). V člansko moštvo so vključili mladince: Petra Balažka, Roka Horvata, Dejana Novaka, Petra Gerenčerja in Marka Gomzija. »Prvi del priprav smo opravili brez težav, po načrtu. V drugem delu pa smo imeli težave s poškodbami Celcarja in Kulčarja, Živadinovič je bil nekaj časa odsoten zaradi urejanja dokumentacije, na predzadnji tekmi se je poškodoval Novak, lažje pa sta bila poškodovana tudi Gerenčer in Utro-ša. V pripravljalnem obdobju smo odigrali osem prijateljskih tekem, ki Atletika Žalig državni prvak Na državnem dvoranskem atletskem prvenstvu za starejše mladince in mladinke v Ljubljani so sodelovali tudi člani Atletskega kluba Pomurje iz Murske Sobote in dosegli lep uspeh. Med starejšimi mladinci se je najbolje odrezal Miha Žalig, saj je zmagal v skoku v višino, z rezultatom 206 cm dosegel osebni rekord in postal državni prvak ter dobil zlato medaljo. Uspešen je bil tudi Radovan Jokanovič, saj je zasedel v skoku s palico z rezultatom 430 cm'tretje mesto in dobil bronasto medaljo. Aleš Kociper je zasedel v teku na 60 m s časom 7,23 šesto mesto, Robi Kreft pa je bil v skoku v daljino z osebnim rekordom 603 cm osmi. Med starejšimi mladinkami je Karmen Grnjak preskočila višino 160 cm in zasedla peto mesto, Anja Cipot je bila v skoku v daljavo s 508 cm sedma, Patricija Kavaš pa s 489 cm osma. (F. M.) Horvat in Grabar prva V Leobnu v Avstriji je bil sedmi in hkrati zadnji letošnji mednarodni zimski kros. Sklepne prireditve se je udeležilo okrog 200 tekačev in tekačic, med njimi so bili tudi pomurski atleti in atletinje. Najuspešnejša sta bila David Horvat, ki je zmagal pri dečkih na 2.700 metrov, in Geza Grabar, ki je bil prvi pri članih v teku na 8.000 metrov. Tretja sta bila Beno Budja pri dečkih in Amela Zekovič pri deklicah v teku na 1.600 metrov. Gregor Marušič je bil pri mladincih v teku na 4.000 metrov četrti, Davor Gregorinčič pa pri dečkih peti. V skupnem seštevku štirih najboljših rezultatov so bili uvrščeni trije tekmovalci AK Pomurje: Marušič (mladinci) tretji, Horvat (dečki) četrti in Gregorinčič (dečki) šesti. (G. G.) Nogometna liga Si.mobil Dravogradom, s Taborom Boris Radoš - trener Nafte so pokazale, na katere igralce lahko računamo med prvenstvom. Pričakujem, da bomo izpolnili pričakovanja vodstva kluba, to je, da dosežemo s pomlajenim moštvom čim boljšo uvrstitev v okviru naših možnosti. Razpoloženje v moštvu je dobro, pa tudi podpora upravnega odbora nam daje optimizem, da bomo dosegli želene cilje,« je povedal trener Boris Radoš. Bakovci Triglav - Upravni odbor vodi predsednik Roman Buzeti, trener je Stanko Maučec, športni direktor Milko Štelcer. Klub so zapustili: Luk, Cor, Ivančič, Bači,, J. Hari in Š. Hari, prišli pa so Boštjan Kamnik, Boštjan Osterc, Sašo Novak, Dejan Šnurer, Borko Rajkovič, po poškodbi se je vrnil Štefan Horvat. Iz vojske se bosta vrnila Damir Recek in Aleš Šaj. Stanko Maučec - trener Rakovec Triglava »Program priprav smo v celoti uresničili tako organizacijsko kot strokovno, k čemer je pripomogel tudi upravni odbor, zlasti še športni direktor Milko Štelcer in Anton Baler. Odigrali smo sedem prijateljskih tekem, ki so pripomogle, da smo lahko izbrali dvajset igralcev, ki bodo igrali v spomladanskem delu prvenstva. Osnovni cilj je obstanek v ligi, kar od nas zahtevajo tako gledalci kot glavni pokrovitelj Zavarovalnica Triglav. Mislim, da smo ta cilj sposobni doseči. Poleg tega želimo ustvariti homogeno in kakovostno ekipo, ki bo postala stabilen drugoligaš. Želimo si tudi, da bi igralci izkoristili priložnost, ki se jim ponuja, in da bi se lahko marsikateri med njimi v prihodnji sezoni'zopet vrnil v Muro,« je povedal trener Stanko Maučec. (F. M.) Sonja Roman na EP Na Dunaju je bil mednarodni atletski miting tekačev. Sodelovali so tudi člani Atletskega kluba Pomurje iz Murske Sobote Sonja Roman, David Horvat, Beno Budja, Davor Gregorinčič in Samo Pelci. Najbolje se je odrezala Sonja Roman, saj je zmagala v teku na 1.500 metrov s časom 4:14,15 in izpolnila normo za evropsko dvoransko prvenstvo, ki bo na Dunaju. Izkazal se je tudi David Horvat z najboljšim časom- (2:07,46, kar je osebni rekord) v svoji konkurenci v teku na 800 m. (F. M.) Mura : Rudar 0:0 Murska Sobota - mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 2.000. Sodnik: Šart (Prevalje) 7. Mura: Botonjič, Prednik (Gabor), Kožul, Cifer, Žilavec, Lukič, Romero, Dvoršak, Vogrinčič, Džerič (Mesarič), Dominko. Namizni tenis Primorje 21 12 4 5 Koper 21 11 6 4 Maribor 21 11 5 5 Olimpija 21 10 5 6 Šmartno 21 7 9 5 Publikum 21 8 5 8 Mura 21 8 5 8 Rudar 21 7 7 7 Gorica 21 6 7 8 Korotan 21 5 412 Triglav 21 5 412 Prekmurski ekipi uspešni Petnajsto kolo tekmovanja v prvi državni članski namiznoteniški ligi je bilo za prekmurski ekipi uspešno, saj sta obe zmagali. Moravske Toplice so doma težje, kot je bilo pričakovati, premagale novomeško Krko, predvsem po zaslugi nekdanjega Sobočana Horvata, ki je brez težav premagal vse tri domačine. Kerna iz Puconec je dosegla dragoceno zmago v Križah po zelo dobro igri vseh igralcev. Zlasti sta bili pomembni zmagi Benka in Un-gerja v igri z najboljšim domačinom Kusom. Moravske Toplice Sobota: Krka 6 : 4 (Kocuvan : Hribar 3 : 2, Karkovič : Kralj 3:1, Koščak : Horvat O : 3, Karkovič : Hribar 3 : 0, Solar: Horvat 1 : 3, Koščak : Kralj 3:1, Karkovič - Koščak : Horvat - Hribar 3:1, Karkovič : Horvat O : 3, Koščak : Hribar 1 : 3, Solar: Kralj 3 : 1); Križe: Kerna Puconci 1 : 6 (Mrak : Unger 2 : 3, Kus : Benko 1 : 3, Jazbec : Pavič 1 : 3, Kus : Unger 2 : 3, Mrak : Pavič 0:3, Jazbec : Benko 3 : 0, Mrak - Verč : Pavič -Benko 0 : 3). (M. U.) Maribor Preserje Olimpija Vegrad MI Sobota Koma Puconci Krka Križe Škofije 1313 13 13 13 14 13 13 14 14 9 6 6 6 3 4 3 0 1 4 3 3 4 2 1 0 0 3 3 4 5 6 7 10 13 78:19 26 67:47 19 61:49 16 62:52 15 64:55 15 51:59 10 51:65 10 39:71 7 26:82 2 Rokomet V Lendavi 400 judoistov Judo klub Lendava, ki letos praznuje pomemben jubilej - 30-letnico delovanja, je pripravil 27. mednarodno tekmovanje v judu za pokal Lendave. Sodelovalo je okrog 400 tekmovalcev in tekmovalk iz petih držav (Hrvaška, Avstrija, Madžarska, Slovaška in Slovenija). Tekmovali so v kategorijah dečkov, deklic, kadetov, kadetinj, mladincev in mladink. Lep uspeh so dosegli pomurski tekmovalci, zlasti Lendavčani, ki so zasedli številna prva mesta. V ekipni konkurenci je imel največ uspeha JK Sankaku iz Celja, ki je zasedel prvo mesto pred KBV Lendava, Budimpešto, JK Lendava in JK Bežigrad. Prva mesta v posameznih kategorijah so zasedli - Katja Rudaš (28 kg), Andrej Brda (55 kg), Doris Žunič (48 kg), med st. deklicami in kadetinjami, Sendi Lešnik (57 kg), med st. deklicami in kadetinjami (vsi KBV Lendava), Tadeja Hozjan (nad 48 kg), Dominik Dominko (38 kg), Tadej Časar (50 kg), Lea Benko (70 kg), vsi JK Lencjava, Ines Leopold (44 kg), iz Ljutomera. Druga mesta so zasedli: Simon Sukič 27 kg), Sara Žekš (48 kg) oba od Grada, Grega Zrim (50 kg), Tilen Apšner (42 kg), oba MS, Leon Benko (nad 50 kg), Sara Lešnjak (24 kg), Andrej Brda (55 kg), vsi KBV Lendava, Robert Smolnikar (81 kg) iz Ljutomera, Blaž Mlinarič (60 kg) in Lea Benko (70 kg), oba JK Lendava. Tretji so bili: Uroš Kavčič (34 kg), Karin Kerec (40 kg), Alan Rogan (50 kg), vsi Murska Sobota, Katja Kavaš (28 kg), Tadeja Hozjan (48 kg), Matej Časar (66 kg), Aleš Nedelko (81 kg), Tadeja Rojko (57 kg), vsi JK Lendava, Laura Prendl (44 kg), Marko Čirič (55 kg), Boris Rudaš (55 kg) in Rene Žunič (60 kg), vsi KBV Lendava. Med mladinkami je zasedla Maja Uršič iz Murske Sobote, ki tekmuje za Sankaku Celje v kategoriji do 57 kg, prvo in drugo mesto. (F. M.) Na mednarodnem tekmovanju v judu za pokal Lendave, ki ga je pripravil Judo klub Lendava ob praznovanju 30-letnice delovanja; je sodelovalo okrog 400 tekmovalcev in tekmovalk iz petih držav. Fotografija: Jure Zauneker 35:15 33:15 34:20 27:22 31:21 29:25 29:23 31:31 18:24 17:31 22.39 18:48 (I 3I 3I Na derbiju zmagala Drava V dvanajstem kolu prvenstvi drugi državni moški rokometni f je premagala Drava na Ptuju vP’ je premagala urava na ■ mursko-štajerskem derbiju Arconb Radgone z rezultatom 23:21(1 10). Radgončani so bili blizu ge, saj so vodili z 19 : 17, ven | so v končnici popustili, kar so mačini izkoristili in zmagali-Radgona: Fartek 1, L. Klun, Petra ■ D. Kolmanko, Zorko 5, Mericami Klun 1, Kepe, A. Kolmanko V gdanovič, Žinkovič 4, Pučko. 1 341:2^ 32 9:290 | 328:289 319:302 Grosuplje Švis Črnomelj Ajdovščina Krim Kočevje Drava Arčoni Sava Radovljica Atom Krško 12 10 12 11 12 12 12 12 12 11 11 9 9 7 7 5 5 4 3 2 0 0 0 1 0 2 1 1 0 2 3 2 4 5 5 6 7 7 8 11 0 011 344:31' 326:312 J 312:32? 303:30?: 266:31< 265:32»' 269:35' | Košarka Q Sobočani za las ob zmago V drugem kolu tekmov^L ženski državni košarkarski 1 ■ razvrstitev od 7. do 10. F1®8 J Slovenija mlade v Murski S premagala domače Pomori® z rezultatom 69 : 67 (46 : 4"' 33, 18 : 15). Sobočanke neenakovreden tekmec g°s FJ bile zelo blizu zmagi, a se J'" izmuznila iz rok. Pomurje SkW’ p vat 25, Pušenjak 14, Orba Svetina 13, Kerec 2. (F. M? Nepričako van poraz V triindvajsetem kolu P j v državni moški košarkarski je Radenska Creativ v MurS ti nepričakovano izgubila jem iz Trbovelj z rezultatorn (55 : 60, 36 : 36, 25 : tako oddolžil za poraz v Tr J Tekma je bila odločena v četrtini, ko so domačih' P^^sJ slabo metali na koš, kat5 izkoristili in zasluženo z01 donska Creativ: Gladovič 2 1 d; 17, Ritonja 10, A. Novak (ff vak 6, Maje 4, Bratkovi« 2- Jurij PL Radenska Gr. Rudar Branik Unika TTI Krško Hrastnik Un. Olimpija Nova Gorica Bežigrad Fragmat Banex Radovljica Ilirija 23 16 23 14 23 14 23 14 7 9 9 9 23 13 10 23 1310 23 13 10 23 11 12 23 11 12 23 10 13 23 10 13 23 8 15 23 7 16 23 7 16 *S< IESNK 28. februar 2002 ŠPORT 17 Odbojka Pomurje Galex premagalo Fužinarja V predzadnjem kolu rednega sla prvenstva v prvi državni moški dbojkarski ligi so Sobočani zaigrali '0|i sproščeno kot na prejšnjih tek-1ali in v nekoliko spremenjeni po-'avi, saj sta igrala oba brata Grut, ledtem ko je sedel trener Sašo °Povšek le na klopi ter presenetlji-°. vendar zasluženo premagali lrugouvrščenega Fužinarja z Raven rezultatom 3 :1 (29 : 31,26 : 24, '5; 21, 25: 22). Pomurje Galex: Fli-®-Tot, Kovačec, Čeh, Marič, Novi-*, Horvat, Topovšek, A. Grut in *• Grut. v Predzadnjem kolu tekmovanja Prvi državni ženski odbojkarski 0' je Miklavž v Ljutomeru prema-lal domačo ekipo z rezultatom 3 : 1(25 : 16, 25 : 22, 25 : 23). Za l°stujočo ekipo je bila zmaga zelo lornembna, saj ji zagotavlja četrto n®sto. ZM Ljutomer: Vrbančič, Šošta-'č- Vrbnjak, Kodila, Tretinjak, Pi-her, Drevenšek, Jureš, Moreč, Prapotnik. (N. š„ F. M.) Zmagi Kerne in Keltinec vt ^mnajstem kolu prvenstva ligi državni ženski odbojkarski je Kerna iz Puconec pre-a Venus iz Ljubljane z rezul-19°^3 r 0 (25 : 23, 25 : 14,25: HOr e,na Puconci: Čarni, Mencigar, 9t; Crnkovič, Jozelj, Rogan, 'ice s ’■2orkovie’ Časar. Odbojka-troS( nimexa iz Radenec so bile V|ret°Seninajstem kolu prvenstva <^1 moški odbojkarski Jo ev.od s° Beltinci premagali dru-‘trice^0 Granita iz Slovenske Bi-JS^^zuitatom 3 : O (25 : 15, 1oštrc ’ 26 : 241- Beltinci: Balažič, lar. n9, Janža, Časar, Novak, Če-t0rner je bil prost. (F. M.) ženske S>ri( '^inar ^ibOr rrpnit 1 talJTop Pliberk "tpija k 1715 2 47:14 44 1713 4 42:26 34 1711 6 38:26 34 1711 6 35:23 32 17 9 8 32:31 . 27 17 710 29:37 23 n ? 10 30:37 21 17 611 26:36 20 17 3 14 21:45 11 17 3 14 19:44 9 1817 1715 1714 Predstavljamo vam Vesna Draškovič - obetavna strelka Devetnajstletna Vesna Draškovič iz Renkovec, dijakinja četrtega razreda ljutomerske gimnazije in članica SD Štefana Kovača iz Turnišča, sodi med zelo nadarjene in obetavne strelke. S strelstvom se je začela ukvarjati v šestem razredu OŠ v Turnišču v strelskem krožku pod vodstvom mentorja Jožeta Tibauta. S svojimi začetnimi rezultati je navdušila strelske delavce, ki so jo vključili v pionirsko ekipo SD Štefana Kovača v Turnišču. Uspešno je nastopala s serijsko zračno puško v pionirski regijski strelski ligi. Jeseni leta 1999 pa je začela tekmovati s standardno zračno puško in pri mlajših mladinkah postala regijska prvakinja. V lanskem letu je bila regijska prvakinja med mladinkami, na državnem prvenstvu pa je zasedla osmo mesto. Odlično pa je začela letošnjo tekmovalno sezono. V mladinski državni ligi je v šestih kolih petkrat zmagala, enkrat pa je bila druga in zanesljivo vodi. Izkazala se je tudi na kontrolnih tekmah za sestavo državne mladinske reprezentance in prvič nastopila v reprezentančnem državnem dresu na dvoboju Slovenija : Hrvaška v Ljubljani. Svoj najboljši rezultat doslej, 388 krogov, je dosegla na tekmovanju za pokal Mladosti v Zagrebu. Zelo uspešno tekmuje z ekipo SD Štefana Kovača Turnišče v tretji državni ligi, saj med posamezniki trenutno vodi, na prvem mestu pa je tudi ekipa Turnišča. Enkrat je tudi že nastopila v članski ekipi v prvi državni ligi SD Štefana Kovača Turnišče. Uvrščena je bila tudi med kategorizirane športnice. Vsi ti rezultati so ji velika spod- Atletika Delavske športne igre Obrtniki pred Muro Zlih? ^esto ?olkan )ana ^Peter 17 17 17 17 18 17 17 8 8 8 1 2 3 9 9 9 12 moški Sd % ■ Dranu.." 16 14 14 15 14 16 15 14 14 16 513 4 13 2 15 vzhod 53:4 47:17 45:21 32.30 33.32 31:34 22:41 24:46 17:45 15:49 52 42 39 28 25 25 17 14 11 5 14 13 9 11 7 6 5 4 3 2 2 1 5 4 7 10 10 10 11 14 45:12 41:16 36:18 37:21 27:25 28:33 21:39 13:34 13:35 2:14 42 35 31 30 22 22 13 11 10 6 i e vzhod 1411 p, % t 15 15 15 15 16 15 14 14 15 11 10 9 10 9 3 4 5 6 5 7 5 10 5 9 4 10 0 15 37:16 39:18 34:22 34:23 37:27 34:29 22:34 21:30 16:32 2:45 33 32 30 29 28 26 16 15 13 0 buda za nadaljnje delovanje v strelskem športu in pričakuje, da bo tudi v prihodnje razveseljevala z dobrimi rezultati. (F. M.) V restavraciji Zvezda v Murski Soboti so razglasili rezultate delavskih športnih iger Mestne občine Murska Sobota za leto 2001, ki jih vodi odbor za športno rekreacijo pri Športni zvezi v Murski Soboti (predsednik Željko Kranjc). V igrah je sodelovalo okrog 450 športnikov iz 18 podjetij, ustanov in združenj. Moški so tekmovali v desetih, ženske pa v štirih športnih disciplinah. Največje število zaposlenih je tekmovalo v malem nogometu (128), sledijo: odbojka (63), kegljanje (52), košarka (48), športni ribolov (36) itn. Najuspešnejši so bili člani Območne obrtne zbornice Murska Sobota, ki so zmagali pri moških in ženskah ter v skupni uvrstitvi. Zmagovalci v posameznih športnih panogah: kegljanje - Mura (moški) in LB Pomurska banke (ženske); mali nogomet -Območna obrtna zbornica; namizni tenis - Območna obrtna zbornica; odbojka - UJV ŠD Policije (moški) in Območna obrtna zbornica (ženske); košarka - Območna obrtna zbornica; tenis - Mura; streljanje z zračno puško -UJV ŠD Policije (moški) in Dom starejših Rakičan (ženske); posamezno: Franc Ziško in Tatjana Baler (oba Vojašnica); športni ribolov - Območna obrtna zbornica; posamezno: Robert Rantaša (Vojašnica); pikado - Območna obrtna zbornica (moški) in Komunala (ženske); šah - Društvo upokojencev. Vrstni red - moški: 1. Območna obrtna zbornica 143, 2. Mura 123, 3. UJV ŠD Policije 95, 4. Potrošnik 68, 5. LB Pomurska banka 66 točk. Vrstni red - ženske: 1. Območna obrtna zbornica 27, 2. Dom starejših Rakičan 23, 3. UJV ŠD Policije 20, 4. Potrošnik 19, 5. LB Pomurska banka 14 točk. Skupni vrstni red: 1. Območna obrtna zbornica 170, 2. Mura 136, 3. UJV ŠD Policije 115, 4. Potrošnik 87, 5. LB Pomurska banka 80, 6. Vojašnica 54, 7. Carinarnica 49, 8. Komunala 49, 9. DRŠI - DU 43, 10. Blisk - Montaža 39, 11. Dom starejših Rakičan 31,12. Radenska Zvezda -Diana 31, 13. Elektro 30, 14. Zavarovalnica Triglav 27, 15. Telekom 16,16. Pomgrad - nizkogradnje 14, 17. Slovenske železnice 14 in 18. SCT - TKO 8 točk. Najboljši so dobili pokale in priznanja. (F. M.) Mali nogomet Zimska liga Križevci Šport od tod in tam V Soboti imajo 44 atletskih sodnikov Pred šestimi leti je bilo ustanovljeno Združenje atletskih sodnikov Murska Sobota, ki vključuje 44 sodnikov. Po usposobljenosti so razvrščeni v kategorije - 5 mednarodnih in 23 republiških sodnikov, 10 sodnikov in 6 sodnikov pripravnikov. Združenje redno skrbi za izobraževanje, saj vsako leto organizira po dva seminarja, na katerih sodnike seznanjajo z novostmi. Trije sodniki so opravili poseben izpit za štarterje in trije za delegate, za kar jih je nominirala AZS in ZASS, kar je vsekakor posebno priznanje za združenje. V lanskem letu so bili sodniki na 18 atletskih prireditvah v Pomurju (22 do 36), ki so opravili 1812 ur kot sodniki, organizatorji in tehnični izvajalci. Tudi letos je v Pomurju predvidenih 19 atletskih prireditev, med katerimi velja posebej omeniti 22. mednarodni maraton Treh src v Radencih in 17. Tek na Grad, kjer je združenje tudi soorganizator skupaj s ŠD Grad in ZAS ter se bo točkoval kot gorski tek. Združenje atletskih sodnikov Murska Sobota vsako leto organizira tudi strokovno ekskurzijo na večjo atletsko prireditev v Evropi. Tako bodo organizirali 3. marca ogled evropskega dvoranskega prvenstva na Dunaju, kjer bodo videli 14 finalnih tekov. Združenje vabi tudi ljubitelje atletike, ki bi želeli postati sodniki, da se jim pridružijo. Prijavite se lahko na naslov: Zveza atletskih sodnikov Murska Sobota, Mladinska 3, ali na GMS 031 826 285 najpozneje do 18. marca, saj bodo 23. marca že organizirali seminar za atletske sodnike. (M. Šeruga) I. Pomurski pokal v rekreacijskih tekih Člana Športa za vse pri Olimpijskem komiteju Slovenije - Združenju športnih zvez Branko Recek (OŠZ Moravske Toplice) in Branko Žnidarič (ŠZ Ljutomer) sta bila glavna pobudnika zamisli za razpis I. Pomurskega pokala v rekreacijskih tekih, ki jih bodo izvedli letos. Predstavniki nekaterih športnih zvez pomurskih občin, kjer so rekreacijske teke pripravljali že doslej ali pa jih bodo na novo, so po dveh informativnih sestankih podprli zamisli o prvem tovrstnem tekmovanju v pomurski regiji. Podobna tekmovanja, povezana v ciklus več tekov, ki se posebej točkujejo in na koncu razglasijo zmagovalce v posameznih starostnih skupinah, so v drugih regijah že nekajletna stalnica. Kot je bilo dogovorjeno, naj bi pripravili predvidoma v okviru tekmovanja za pomurski pokal rekreativnih tekov v različnih krajih sedem tekaških tekov, s čimer bi imeli možnost, da se vanj aktivno vključi kar največ ljubiteljev teka in gibanja v naravi. Od že uveljavljenih in ljubiteljem teka znanih prireditev, kot so Odprto prvenstvo občine Moravske Toplice v krosu, ki je vsako leto konec aprila v Selu, Maratona treh src v Radencih v maju, Teka na grad pri Gradu na Goričkem junija in Seiemskega teka v Ljutomeru av- gusta, naj bi letos pripravili tekaške prireditve tudi v Gornjih Petrovcih (maja), Tišini (julija) in Murski Soboti (septembra) ter morda še kje. Na zadnjem teku, ki je predviden za 15. september pri.brodu v Krogu, naj bi razglasili skupne rezultate ter podelili nagrade in pokale najboljšim. Pa še to! Kros v Selu (27. aprila) in cestni tek v Ljutomeru (9. avgust) sta letos prvič vključena v tekmovanja za slovenski pokal, tek pri Gradu (15. junij) pa bo letos prvič štel za točkovanje za slovenski pokal v gorskih tekih. O razpisu in predvidenih starostnih kategorijah rekreacijskih tekov za pomurski pokal bomo natančneje še poročali. (Geza Grabar) Nogomet - Odigranih je bilo več prijateljskih tekem. Rezultati: Dobrovnik : Redics 5 : 2, Apače : Bakovci Triglav 2 : 4, Bistrica: Šmartno 1 : 5, Beltinci: Bakovci Triglav O : 0, Leso-plast: Hodoš 7:1, Turnišče : Klock 5 : 0, Polet: Hotiza 3 : 2, Bistrica : Odranci 2 : 4, Nedelica : Hotiza 2 : 2, Kerna: Mura (ml.) 3: 2, Bakovci Trir-glav: Čarda 3:1, Makoter: Beltinci 1 : 3, Nafta : Veržej 3:1, Redics : Turnišče 2 : 3, Hodoš : Odranci 0 : 7, Grad : Bistrica 4 : 2, Segrap : Beltinci 2:4, Tromejnik : Goričanka 0 : 1, Tišina-: Črenšovci 1 : 7, Mladost: Hotiza 2 : 0. (F. B„ N. Š., F. M.) Nogomet - Izžrebali so pare polfinala za pokal Medobčinske nogometne zveze Lendava. V polfinalu, ki bo v četrtek, 9. maja, bodo igrali Črenšovci : Turnišče in Nafta: Odranci. Finale pa bo v četrtek, 30. maja. (F. M.) Nogomet - Na priprave slovenske kadetske in mladinske nogometne reprezentance v Izoli in dekanih so bili povabljeni tudi trije pomurski nogometaši. V kadetsko reprezentanco sta bila povabljena Apatič (Beltinci) in Krauthaker (Mura), v mladinsko pa Vršič (Mura). (F. M.) Mali nogomet - V osemnajstem kolu prvenstva v drugi državni ligi malega nogometa vzhod so Križevci premagali Oplotnico z rezultatom 8 : 2 (Nemec 4, Erhatič in Žajdela po 2). (N. Š.) Mali nogomet - V telovadnici soboške tretje osnovne šole je bil mednarodni turnir za dečke. Sodelovalo je 10 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Zmagala je ekipa Lurko iz Sombotela, ki je v finalu premagala Vindiče iz Varaždina s 5 : 0. Za tretje mesto pa je Bruck iz Avstrije premagal Ljutomer s 3 : 1. (K. G.) Namizni tenis - Na spominskem turnirju Lovra Ratkoviča sta sodelovala med okrog 50 tekmovalci iz Hrvaške in Slovenije tudi igralca Moravskih Toplic Sobote Bojan Ropoša in Tomi Ocepek in se lepo odrezala. Med posamezniki je zase- Kegljanje__________________________ Kardinarjeva druga, smola Steržaja V Dravogradu in Tržiču je bil četrti in hkrati zadnji krog izbirnih tekmovanj za sestavo državnih reprezentanc za svetovno prvenstvo, ki bo maja v Osijeku. V Dravogradu, kjer so tekmovale ženske, je zmagala Petakova (Miroteks) s 3696 podrtimi keglji, medtem ko je zasedla Marika Kardinar iz Dobrovnika s 3617 keglji drugo mesto. V Tržiču, kjer so tekmovali moški, je zmagal Benedik (Iskraemeco) z 8087 podrtimi keglji. Harry Steržaj je imel smolo, saj se je poškodoval in moral odstopiti od tekmovanja. (F. M.) del Ropoša tretje mesto, Ocepek pa se je uvrstil med osmerico. V dvojicah sta bila druga. (M. U.) Namizni tenis - Na drugem odprtem turnirju Slovenije za mlajše kadete v Preserju je bil med pomurskimi igralci najuspešnejši Dominik Škraban (Kerna), saj je zasedel tretje mesto. Maček (MTS) pa se je uvrstil med šestnajst najboljših. (M. U.) Badminton - Na ekipnem svetovnem prvenstvu v badmintonu v Ein-dhovenu na Nizozemskem je zasedla Slovenija drugo mesto v skupini. V slovenski reprezentanci sta sodelovala tudi člana Mladosti iz Lendave Denis Pešehonov.in Miha Horvat in igrala uspešno. Pešehonovje osvojil edino točko za Slovenijo na tekmi z Welsom, skupaj s Horvatom pa sta dobila igro dvojic na tekmi z Izraelom in Perujem. (F. B.) Badminton - Na tretjem pozivnem turnirju za mladince do 17 let v Ljubljani se je izkazal Matjaž Žalik (Lendava), saj je med posamezniki zasedel tretje, v dvojicah pa drugo mesto. (F. B.) Karate - Na karate turnirju v Limbušu so sodelovali med 75 tekmovalci tudi Ljutomerčani in se lepo odrezali. Najboljši so bili: Staša Žibrat, Mateja Blagovič in Samo Prelog, ki so zasedli v borbah prva mesta. Drugi je bil Aleš Preglej, tretji pa Roman Tkalec. V katah so zasedli tretja mesta: Staša Žibrat, Sara Bolkovič in Mateja Blagovič. (N. Š.) Squash - V četrtem krogu pomurskega tekmovanja v sguashu je sodelovalo 16 tekmovalcev in tekmovalk. Pri moških je zmagal Zoran Re-pija pred Bojčijem Cvetkom in Edijem Zrimom. Po štirih turnirjih vodi Zrim s 375 točkami pred Štornikom, 370, in Cvetkofn, 358 točk. Med ženskami je zmagala Nataša Vugrinec pred Natašo Banič in Natalijo Zrim. Po štirih turnirjih vodi Vugrinčeva s 485 točkami pred Baničevo, 440, in Štor-nikovo, 340 točk. (F. M.) Strelstva - V šestem krogu druge državne lige v streljanju z zračno pištolo je zmagala ekipa Coala iz Peti-šovec s 1685 krogi. Med posamezniki je zasedel Miran Miholič s 566 krogi tretje mesto, Aleksander Ci-glarič je bil sedmi. (F. B.) Šah - ŠD Žarek iz Murske Sobote je pripravilo v Ponikvi območno hitropotezno tekmovanje v šahu za invalide cerebralne paralize. Med 31 tekmovalci je zmagal član Pomurskega društva cerebralne paralize Tomi Špi-lak s 6,5 točke. Davorin Dervarič je bil s 4,5 točke sedmi, Bojan Poredoš pa s 4 točkami osmi. Špilak se je uvrstil na državno prvenstvo. (F. M.) Petrol lljaševci 1211 Župari 12 9 MS Ključarovci12 9 Zetor Vučja vas12 8 ZopaAtex 12 7 Milenium (-1) 12 7 Lo-ko 12 5 Križevci 12 5 T. Hanžekovič 12 5 Berkovci 12 3 Stara Nova vasi 2 2 H. Lukavci 12 1 Bar Milena 12 1 0 1 95:44 33 1 2 59:32 28 0 3 59:31 27 2 2 64:47 26 1 4 69:52 22 2 3 47:35 22 2 5 48:45 17 0 7 39:49 15 0 7 46:60 15’ 1 8 35:57 10 010 36:61 6 1 10 31:72 4 0 11 30:73 3 Hokej na ledu Prvo pomursko prvenstvo Hokejski klub Ledene strele Ljutomer je pripravil na drsališču BTC-ja v Murski Soboti prvo pomursko prvenstyo v hokeju na ledu. Rezultati: Bistrica: Petanjci 6 : 7, Petanjci : Beltinci 10:3, Ledene strele : Petanjci 1 : 7, Bistrica : Ledene strele 2:1, Ledene strele : Beltinci 6 : 5 in Petanjci : Bistrica 9:1. Vrstni red: Petanjci, Ledene strele (Ljutomer), Beltinci in Bistrica. (F. M.) I M N L MS - mladina Tišina 11 10 0 1 61:17 30 Motvarjevci 11 9 1 1 63:18 28 Slatina 11 9 0 2 52:21 27 Serdica 11 6 1 4 34:33 19 Makoter 11 5 0 6 49:34 15 Ižakovci 11 4 2 5 37:40 14 Cankova 11 4 2 5 36:51 14 Grad 11 4 1 6 19:24 13 Gančani 11 3 2 6 36:41 11 Goričanka 11 3 2 6 21:33 11 Bratonci 11 2 3 6 31:36 9 Borna 11 0 011 11:102 0 2. MNL MS - Bakovci 5 mladina 5 0 0 38:8 15 Radgona 5 4 0 1 16:11 12 Pušča 5 2 1 2 16:25 7 Šalovci 5 1 1 3 11:16 4 Lipa 5 1 1 3 10:21 4’ Bogojina 5 0 1 4 5:15 f MNL Lendava - mladinci Panonija 4 4 0 0 24:6 12 Petišovci 4 0 0 4 6:24 0 MNL MS Lesoplast - u-6 1( 6 0 0 39:9 18 Kema 6 5 0 1 50:12 15' Rakičan 6 3 0 3 21:13 9 Bakovci 6 3 0 3 17:36 9 Čarda 6 2 0 4 15:20 4 Ljutomer 6 2 0 4 16:27 4 Tromejnik 5 0 0 5 3.39 0 Beltinci 1 0 0 1 0:3 0 MNL Lendava Hotiza (-6) 10 9 u- 0 16 1 54:13 21 Odranci 10 7 0 3 32:19 21 Črenšovci 10 6 1 3 44:15 19 Bistrica 10 5 1 4 39:16 16 Dobr.-Kob. 10 2 0 8 14:50 6 Renkovci 10 0 010 7:67 0 18 AKCIJE / OGLASI 28. februar 2002 VESTNI Najljubše sanje... VESTNIKOVO POTOVANJE Vsak četrtek do 12. aprila 2002 izbirajte svoje najljubše potovanje in se prepustite sreči! Na tedenskem kuponu obkrožite eno od treh možnosti in kupon pošljite najkasneje v torek na naslov: VESTNIK, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota s pripisom POTOVANJE, da ne boste zamudili sredinega žrebanja in možnosti, da se v četrtkovem Vestniku vaše ime znajde med tremi srečneži. TEDENSKI KUPON a) Ogled smučarskih skokov v Planici b) izlet v Gardaland c) izlet v Prago Ta teden so bili izmed vseh prispelih tedenskih kuponov izžrebani tisti, ki so jih poslali: 1. nagrada: Mirko GABERŠČEK, Benica 8 a, 9220 LENDAVA, (izbral si je izlet v PRAGO) 2. nagrada: Vito PELCAR, Krajna 14, 9251 TIŠINA, prejme kuharsko knjigo Branka Časarja, 3. nagrada: Tatjana ŠONAJA, Kupetinci 2, 9244 SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI, prejme kuharsko knjigo Branka Časarja. Vsi trije bodo o prejemu nagrade obveščeni po pošti! Naj vas ne skrbi, če vam sreča ni bila naklonjena ta teden. Ponujamo vam še mrežni kupon, ki ga vsak četrtek skrbno nalepite v mrežo, objavljeno v 51- št., ki je izšla 20. decembra 2001. Polna mreža mora prispeti na naš naslov do 12. aprila 2002, ko bo finalno žrebanje. Nagrada bo vabljiva! Izžrebali bomo šestnajst izpolnjenih mrež in šestnajst vas bo za prvomajske praznike za nekaj dni odpotovalo v toplejše kraje z Vestnikom in Turistično agencijo Klas. Murska Sobota, Slomškova 42, tel.: (02) 530 16 51, 530 16 52, faks: (02) 530 16 55, e-mail: t.a.-klas@siol.net Lepe želje, čestitke in pozdravi Iskrene čestitke vsem ženam in mamicam doma in po svetu za osmi marec in materinski dan z željo, da bi slavile še dolgo in v ljubem miru - Fanika Stadler, Bakovci. Rojstni dan je praznovala draga mama, babica in tašča Jožefa Divjak z Rožičkega Vrha. Želimo ji mnogo zdravja, sreče in uspehov - hčerke in sinovi z družinami, še posebej pa vnuki in vnukinje, ki pošiljajo babici mnogo pozdravov. Ludviku Matjašecu iz Velike Polane prijeten konec tedna z željo, da bi se po daljšem času spet pojavil v dnevnem baru -stari pajdaši. Te dni bo praznovala rojstni dan in god draga hčerka in sestra Pepca Vrbančič izDrago-tinec. Želimo ji mnogo zdravja, MREŽNI KUPON PRAGA zelo ugodno (marec, april) sreče in uspeha v družinskem krogu - mama, sestre in bratje z družinami. Rojstni dan praznuje dobri mož in oče Jože Mencingar iz Ra-denec. Vsaj ob prazniku pozabi na delo in skrbi in se sprosti, da se skupaj poveselimo! Še veliko zdravih in srečnih let ti želimo - vsi tvoji. Mariji iz Male Nedelje prisrčne čestitke ob bližnjem dnevu žena in na svidenje na 'običajnem mestu - oboževalec. Dvaindvajseti rojstni dan praznuje draga hčerka Sonja Smej iz Kobilja. Obilo sreče, predvsem pa zdravja ji želijo - mama, oče in sestra Sandra. Dragi ženi in mami Mariji ob praznovanju tridesetega rojstnega dneva vse najboljše, veliko sreče in zdravja ter izpolni- um motorna vozila ODKUPUJEMO OSEBNA VOZILA, stara do 7 let. Tel.: 041 758 700 ali 564 95 86, Zec -Commerce, Apaš-ka c. 2, G. Radgona, ml 1268 KARAMBOLIRANA VOZILA VSEH ZNAMK NAJUGODNEJE ODKUPIM. Uredim prepis, odvoz. 040 256 963,031 258 642,041 509 556, Avtoservis, F. Lasbaher, Ženjak 10, Benedikt. ml 1296 FORD MONDEO 1,6 karavan, letnik 1998, in AKUMULATORJE 135 Ah, ugodno prodam. Tel.: 041 716 576. ml 1435 DAEWOO MATIZ - SE, letnik 2000, ugoden prevzem lizinga, za 245.000 SIT gotovine, drugo na obroke po položnicah naprodaj. Tel:: 041 436 496. ml 1477 MERCEDES D 190, letnik 1986, s štirimi gumami s platišči prodam za 500.000 SIT. Tel.: 584 94 23, dopoldan. ml 1492 FORD ESCORD 1.6 16 V, letnik 1993, registriran do oktobra 2002, oprema: servo volan, centralno zaklepanje, vlečna kljuka, prodam. Tel:: 041 730 399. ml 1500 FORD MONDEO 1,8,16 V, CLX, s klimo in vso dodatno opremo prodam. Tel.: 031 543 365. mll501 živali NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, 800 SIT/kos, vsak dan v Babincih 49. VZREJA NESNIC TIBA-OT, tel.: 582 14 01. ml 1125 NESNICE, mlade, hisex, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri mostu. Naročite jih v gostilni Horvat Nemčavci, tel.: 528 11 90, gostilni Benčec Bakovci, tel.: 543 91 70, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilni Železen Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilni Rajser, Grad, tel.: 553 11 48 in gostilni Čeh, Nede-lica, tel.: 573 51 53. mll356 NESNICE, MLADE JARČICE, RJAVE IN SIVE, cepljene, hisex, stare 13 tednov, po 550 SIT, prodam. Dostava na dom. Tel.: 702 35 71. ml 1454 DVA JAHALNA KONJA in hlevski gnoj, primeren za vinograde, prodam. Tel.: 574 21 11, 031 714 061. ml 1469 posesti STANOVANJSKO HIŠO s prizidkom v M. Soboti prodam. Tel.: 041 747 344. ml 1436 LEPO HIŠO V BELTINCIH prodam. Tel.: 041 717 049. ml 1443 VINOGRAD s hišico v Lendavskih goricah, z razgledom na Lendavo, dajo brezplačno v najem. Dogovor po tel.: 02 574 15 64. ml 1445 tev vseh skritih želja ti iz srca želimo - mož Imri, sin Mihec ter hčerki Patricija in mala Ane-mari. Vse naj... želi sošolki Sanji Jaug iz Brezovec - njen 8. b. NJIVO, 0,5 ha, v Boračevi - Radenci prodam. Tel.: 03 547 11 23. ml 1446 VINOGRAD, 9 arov, 1 km od Ljutomera, asfaltna cesta, južna stran, naprodaj. Tel.: 581 19 44. ml 1447 HIŠO Z VINOGRRADOM prodam. Tel.: 02 575 14 97. ml 1448 SOBO, opremljeno, s souporabo kopalnice, dam v najem. Tel.: 532 10 92, GSM: 041 464 689. ml 1455 MEŠANI STARI GOZD, 2 ha, v Doliču na Goričkem, prodamo. Tel.: 02 251 84 02 zvečer, ml 1457 PREORAN VRT v M. Soboti dam v najem. Ema Grah, Vegova 2, M. Sobota. ml 1465 GARSONJERO, 31 m2, v M. Soboti, prodam. Tel.: 02 527 11 81,041 746 027. ml 1467 PARCELO za nadomestno gradnjo v Gornjih Petrovcih in več obdelovalne zemlje prodam. Tel.: 041 917 663. ml 1472 VINOGRAD v Dobrovniku, 450 trsov, na gradbeni parceli, vodovod, elektrika, prodam. Tel.: 031 668 298. mll481 GOZD V BAKOVCIH prodam. Tel.: 523 14 75. ml 1482 NOVO HIŠO, 250 m2, podkleteno, III. gradbena faza, z 1 ha zemljišča, 10 km iz M. Sobote, prodam ali menjam za dvo- ali trisobno stanovanje. Tel.: 041 804 776. ml 1484 V SLOVENSKIH GORICAH - OBČINA JURŠINCI prodam hišo, 200 m2, na zemljišču 1100 m2 za 15 mio. Tel:: 031 378 150. ml 1487 ZEMLJO v okolici M. Sobote vzamem v najem. Tel.: 031 771 950. ml 1493 ENOSOBNO STANOVANJE v centru Murske Sobote prodam. Simak, d. o. o., Mlinska 22, Maribor, tel.: 02 250 97 53 ali 041 342 307. ml 1498 VINOGRAD v Dolini na Goričkem, 9 arov, bele mešane sorte', prodam. Tel.: 545 13 98. ml 1499 kmetijska mehanizacija MOLZNI STROJ ALFA LAVAL, večji, prodam. Tel.: 041 543 684. ml 1405 TRIBRAZDNI PLUG Kvedneland in obračalnik pajek prodam. Tel.: 041 540 689. mll419 SILAŽNI KOMBAJN SK 80 S in večjo količino belega vina prodam. Telefon 031 524 978. ml 1420 CEPIVEC DRV NA SVEDER ali hidravlični ter vitel, 4 in 5 ton, prodam. Tel.: 01 366 63 96. ml 1427 SILAŽNI KOMBAJN, malo rabljen, SK 80, in stroj za rezanje slame in koruzinja, puhalnik, kovinski, na kolesih, prodam. Tel.: 572 10 94. mll437 POSLOVNI PROSTOR, cca 80 m2, Ljubljana Vič, za vse vrste dejavnosti, ugodno prodam. Tel.: 01 366 63 96. ml 1452 KOMBAJN ZA SLADKORNO PESO Barigelli B 3, 4 x 4, ugodno prodam. Tel.: 041 647 079. ml 1453 CISTERNO ZA GNOJEVKO CRAI-NA, trosilnik hlevskega gnoja SIP, pajka Sip, sejalnico za koruzo Olt in Turistična agencija EnkA za nova doživetja objavlja razpis za prosto delovno mesto v MURSKI SOBOTI VODJA PRODAJE TURISTIČNIH ARANŽMAJEV Zahtevamo: najmanj eno leto delovnih izkušenj v turizmU' preklicno prikolico Tehnostroj kupim. Tel.: 041 967 637. ml 1466 VRTAVKASTO BRANO s polnim valjem, 2,5 m širine, in sejalnico za žito, oboje lepo ohranjeno, prodam. Tel.: 07 497 54 ll.mll470 TRAKTOR ZETOR KRISTAL, 120 KM, kerher na vročo vodo, drobilnik Sip 1200, na traktorski pogon, prodam. Tel.: 554 10 99. ml 1476 BALIRKO ZA SENO IN SLAMO, poljske izdelave, prodajo. Tel: 545 10 79. ml 1486 TRAKTORSKO FREZO, širine 170 cm, prodam ali menjam za krožno brano na 24 diskov. Tel/ 577 13 46. ml 1502 kmetijski pridelki KROMPIR ZA SAJENJE in domače žganje, različnih sort, prodam. Tel.: 041 574 369, Bukvič, Križevci 161 v Prekmurju, ml 1422 razno FRANCOSKO POSTELJO prodam. Tel.: 031 773 565. ml 1460 Preklicujem veljavnost HK št. 28507-2, HKS PANONKE, na ime Štefan Slavic, Dokležovje, Narcisna 4, Beltinci. mll483 delo DAJEM VSE INFORMACIJE O DELU NA DOMU. Tel.: 041 747 121, Infocommerce, Danica Malešev, s. p., Šercerjeva 20, Velenje, mil 167 ŽELITE DODATEN ZASLUŽEK? Tel.: 041 735 490, 041 212 .320, Podjetniško in poslovno svetovanje, Milan Žižek, s. p. Borštnikova 21, Maribor, ml 1271 t ŽAJBLJEVE TABLETE vsebujejo suhi žajbljev ekstrakt, žajbljevo eterično olje in eterično olje poprove mete. Delujejo protivnetno in razkuževalno. Priporočamo jih pri blagih vnetjih ustne votline in žrela in kot dopolnilno zdravljenje pri vnetjih zgornjih dihalnih poti. Primerne tudi za sladkorne bolnike! Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganjih In neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom! Galex d.d., Tišinska ulica 29g, 9000 M. Sobota tel.: 02/521 35 10. faks: 02/521 35 20 Na kratko Ljutomer Starejša občanka Marija iz okolice Ljutomera bi rada dala obnoviti ostrešje hleva, katerega tloris je 16 krat 6 metrov, v katerem so bili nekoč konji in krave, ne ve pa, ali za to potrebuje kakšen doTcument in koliko bo to stalo. Prosila je pomoč Vestnika. Zelo prijazna vodja oddelka za okolje in prostor na ljutomerski UE ga. Jelka Munda je povedala, da bo po vsej verjetnosti dovolj priglasitev del, nakar bodo izdali ustrezno odločbo. Vlogi bo treba priložiti izpisek iz zemljiške knjige, kopijo katastrskega načrta in kratek opis del. Za pridobitev prvih dveh listin so potrebni koleki. Vse skupaj bo stalo Marijo nekaj več kot 4.000 tolarjev. ENKA d. o. o., Vetrinjska«, P.P. 1604,2001 Maribor MEDICINSKA SESTRA ponujaj* moč na domu ostareli osebi kakršno koli drugo delo. Ksenija V1* bi, Jakobovo naselje 12. M. Sob011 tel.:041 510 454. mll272 ZAPOSLIMO TRGOVCA, P0slt VODJO Z IZKUŠNJAMI na gra* nem področju. Market Golob, Tf* tel: 02 645 91 80 ali 02 644 3111 mll425 DELAVCA NA KMETIJI zaposli*' Cigut, Noršinci 62. ml 1430 V NAJEM VZAMEM TRAVNIRv* lici M. Sobote. Tel.: 548 10 92. I mll431 V VELENJU ZAPOSLIM DVE LETI v Cafe baru. Zagotavlja® ber OD in brezplačno uporab« remljene garsonjere v bloku. 1 | 041 274 254 ali 03 891 93 63. mll432 NATAKARICO zaposlimo. Po.1^ mo stanovanje. Kavabar TRTAJ , Buček, s. p., Noršinska 1, M. tel.: 02 521 18 49.mll459 K SODELOVANJU VABIMO SPODINJE, študente, upokoj* za prodajo izdelka za gopodinr, tel:: 01 500 41 62, Bio nova Sl* o. o., Stegne 25, Ljubljana, mil4 j, TRDO DELO, DOBER ZASL^ HITRO IZPLAČILO! Tel: 02U 30 79, od 7. do 15. ure, Tara,®! Stamenkovič, s. p., Borova vas 2000 Maribor, ml 1496 srečanja 38 letni fant išče dekle za zvezo. Tel.: 031 305 746. mil47’ ŽENITNA POSREDOVALNI^, TA v Lendavi hitro, uspešno , kretno ureja srečanja za resne in prijateljstva. Veselimo seJ%; klica. GSM 031 438 496 ali°2’ 17 29. ml 1479 38-LETNI PREKMUREC s S& 1 no službo, zelo simpatičen, i’1^ jateljico, staro od 30 do 40 let, brezposelno, z enim otrokom*^ časna srečanja ali resno zvezo,'j na posredovalnica v »Zdrs*1 T dotiku« Černelavci, Gederov® tel.: 521 18 28. ml 1485 storitve USPEŠNO IN TEMELJITO IRAM NEMŠKI JEZIK za vs« j šol, pripravljam na maturo ih ni izpit, ponujam nemško k0^ cijo in prevajam. Prof. Tanja s. p., Kardoševa 4, M. Sobo*'' : 541 14 56,527 11 83. mH4’ n30ir V veliko zadovoljstvo11 da smo naši bralki la^°J) dovali to informacijo. (’■ Benedikt Društvo invalidov 450 članov z območja <’ nedikt, Cerkvenjak, Lenart. Kar nekaj Iju^* telesne okvare, nekaj P^ljJ celo priklenjenih na P ^tl Slednjim je namenje° povedala predsednica) bas, posebna skrb, s^/pb^ sto obiščejo na domovi r cu leta pa jim izkažejo še s praktičnimi darili' štva, ki so pri močeh, v sekcijah: športno-re ' izletniški, rokodelske J tudi pevski zbor. n Društvo ima store, ki so enkrat te j voljo vsem članom. G’ Mer Vsak teden WW||| 28, februar 2002 KRONIKA 19 Odgovor občanu Stare Nove vasi Tomi Makoter in Robert Stoti vnovič na sodišču Zgodilo se je... Dne 21. 2. 2002je bilo na 17. strani tednika Vestnik objavljeno pismo občana iz Stare Nove vasi z naslovom Koga varuje prometna policija, na katero dajemo naslednji odgovor. Po zapori mostov oz. ceste med Radenci in Petanjci se je ves promet preusmeril na obvozno cesto na relaciji Raden-d-Križevci-Veržej-Bratonci. Zaradi tega seje promet na tej relaciji nekajkrat povečal. Na podlagi izdelanih načrtov za zagotavljanje prometne varnosti na tej relaciji smo preusmerili tudi policijske patrulje, ki skrbijo za zagotavljanje prometne varnosti. Nikakor ni naš namen povečevanje represivnih ukrepov (kazni), temveč skrb za primerno prometno varnost domačinov in vseh, ki se vozijo na tej relaciji. Ne moremo pa dopustiti, da policisti ne bi ukrepali zoper tiste, ki kršijo cestnoprometne predpise, pa najsi gre za domačine ali druge državljane oz. tujce. Povečana navzočnost policije na tem odseku ima predvsem en cilj, in sicer da umirja promet, in če do ponovne Preusmeritve prek petanjskih mostov zaradi tega ne bo hujših prometnih nesreč, predvsem tistih s človeškimi žrtvami, bomo lahko vsi zadovoljni, tako policisti kot tudi krajani, živeči ob tej cesti, še posebej pa tisti, ki so nas pisno zaprosili, da naj zaradi povečanega prometa pogosteje patruljiramo na tej relaciji. Pa ne, da bi policija izpolnjevala želje, ampak skrbi za varnost tako enih kot drugih. $ spoštovanjem Zoran Kosi, pooblaščenec za odnose z javnostmi ■ Kaj se je dogajalo v počitniški hiši? Zaradi novih dokaznih postopkov razprava preložena aradi zamenjave obeh porotnikov se je začela glavna obravnava zoper Tomija Makoterja in Roberta Štottla, ki ju obtožnica bremeni kaznivega dejanja prepovedanega vodenja ilegalcev čez državno mejo, v ponedeljek formalno znova. Pred senatom, ki mu je predsedoval okrožni sodnik Milan Forstnerič, sta oba obtožena zavrnila možnost zagovora, saj vztrajata pri izpovedih na prvem zaslišanju. Kot priča se je na sodišču pojavil Sašo Makoter, Tomijev brat, ki je opisal dogajanje 24. decembra 1999 ob njihovi počitniški hiši na Stari cesti. Navedel je, da je na ključe pazil sosed Marjan Jelen, pri Makoterjevih pa so imeli še en ključ, vendar mu ni bilo znano, kje je bil. Tega dne so jih poklicali policisti, ki so naleteli na nasilno snet okenski okvir. To okno je bilo levo od glavnih vrat, gledano s ceste. Po besedah Saše Makoterja je bila v tem prostoru kopalnica, iz katere je bilo mogoče priti tudi v drugi del počitniške hiše. Na vprašanje odvetnika Jožeta Šafariča je Sašo Makoter povedal, da ga je o nasilnem vlomu obvestila mati Milica, njo pa neka ženska, nato je zadevo prijavila policiji. Navedel je, da je bilo v počitniško hišo enkrat že vlomljeno, vendar veliko prej. Na vprašanje okrožne državne tožilke Irme Volf, kje je bilo vlomljeno, je odgovoril, da takrat skozi glavna vrata. Le-ta so pozneje popravili. Je pa Sašo Makoter 22. februarja letos večkrat fotografiral počitniško hišo, pri čemer je na fotografijah opazen polomljen okenski okvir; ki ga vse do danes niso popravljali. Ker je po mnenju tožilke medtem prišlo do spremenjene situacije, je predlagala, da se zaslišijo še nove priče, in sicer ljutomerska policista Boris Kolmanič in Boris Žibrat ter kriminalista Darko Žabkar in Damir Ivančič. Senat se je s tem strinjal, enako pa tudi s predlogom, po katerem bodo zaslišali tudi strokovnega delavca Mobitela, ki naj bi pojasnil gibanje uporabnikov mobilnih telefonskih številk kritičnega 24. decembra 1999. Glavna obravnava je preložena za nedoločen čas. Ilegalci v Ljutomeru Policisti so ustavili prejšnji četrtek v okolici Ljutomera dva voznika osebnih avtov in ugotovila, da vsak od njiju pelje po tri tujce, ki so ilegalno prišli v Slovenijo. Pri tem naj bi jim celo pomagala pri prečkanju hrvaško-slo-venske meje. Prav tako 21. marca so prijeli tujce tudi pri Dobrovniku, in sicer štiri. Avstrijski varnostni organi pa so vrnili dva tujca, ki sta ilegalno prestopila slo-vensko-avstrijsko mejo. Požar v Tešanovcih V Tešanovcih je 23. februarja v celoti zgorela lesena lopa 2 krat 2 metra in lesena lopa 2,5 krat 4 metre, vrtna uta v velikosti 4 krat 5 metrov pa je zgorela delno. Preiskovalci so ugotovili,* da je nekdo vlomil. Našli pa so tudi petrolejko, zato domnevajo, da se je verjetno ogenj razširil od nje. Požar so pogasili tešanovski gasilci. Škode je za 500.000 tolarjev. Popravek in opravičilo Milan Jeršei Inšpekcija jih je »dobila Tudi v Odrancih je bila pred leti gradnja internega kabelskega TV-kanala velik boom. Ljudje so pač lahko začeli gledati vse mogoče programe. Pred kratkim pa se je tamkaj oglasila inšpekcija in ugotovila, da imajo v omrežju tudi (kodirane) programe, za katere bi morali plačevati. »Veseloigre« brez vstopnine je torej konec. In takšnih primerov je v našem okolju več. Enako velja seveda tudi za tiste, ki imajo svoje krožnike s satelitskimi antenami. Zaenkrat jih inšpekcija še ne preganja. J-G. ■ ivljenje Š. F. s Kobilja se ni končalo »okrog 8.20«, kot smo zapisali v članku v 8. številki Vestnika, ampak je izdihnil 13. februarja okrog 18.20. Nesreča se torej ni zgodila »kmalu potem ko je vstal«, ampak popoldne. Operativno-komukacijski center PU Murska Sobota pa je ZD iz Dobrovnika obvestil naslednji dan okrog 10. ure. Se opravičujemo! (nn) VESTNIK NA INTERNETU: . Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arh. Novaka 13, M. So^pmtsi Volja do moči, ali sprenevedanja? gOs a So na Murskem polju perspektivni kmečki ki. darji, je vedela že cesarica Marija Terezija, k0£ na t0 območje uvajala lahke toplokrvne vitio d S katerimi ie b‘l° m°g°če hitro tovoriti s 0 Gradca in Dunaja, v Italijo pa žito. Za^010 Pokončni kmečko-aristokratski zavesti, sv0: reainjeni v krvi in zemlji in opirajoči se na ni (.enac*°nalni kapital, gre v desetletjih po marč-^tajeVv'Uc^ zabvala, da je takratna Spodnja Ra 3 °Stala slovenska. skci^0^ slovenska identiteta je zlasti na Mur-Zacjj ,P°lju presenečala z ustanavljanjem organi-Op^ ’nstitucij zavednih Slovencev, ki so imeli oiyle v Ostajajočem slovenskem kapitalu. Naj ru, pJ010 VsaJ Kukovčevo posojilnico v Ljutome-ske^ ° kmetijsko zadrugo na slovenskem Štajer-rej0 žj .Cvenu ali nekoliko kasneje Zadrugo za toVrstn- Prav tako na Cvenu, ki ie edinstven Hitiji * fen°men v celotni avstro-ogrski mo- Iz tu
  • ki jo vodi Aleš Nadai. . ^ca, od 10. do 13. ure bo v klubskih pro-°tih MlKK-a v Murski Soboti delavnica Go-bobni, vodi jo Miran Celec. Od 13- do pre b° P° tekala glasbena delavnica za kita-tvi prijemi, ki jo vodi Tadej Ropoša (na-O^ala se bo v torek, 5. marca, ob 19- uri). 15- uri je začetek IMPRO delavnice pod stvom Aleša Nadaia. ^arca, potekajo v prostorih Kluba MIKK v tefana Kovača v dopoldanskem času raz-delavnice, namenjene osnovnošolcem. SOBOTA Za4V'ru tematske filmske produkcije bodo ob V Prost°r*h MIKK-a v sredo, 6. marca, “ uri film My own private Idaho. Tališče soboto, 2. marca, ob 19. uri bo v domu kul- ture premierna uprizoritev ljudske igre F. S. Finžgarja Razvalina življenja. V nedeljo, 3- marca, si lahko ogledate v domu kulture ob 15. uri prvo ponovitev ljudske igre F. S. Finžgarja Razvalina življenja. DOGODEK MURSKA SOBOTA Od 25. do 28. februarja bo v MIKK-u teden delavnic za osnovnošolce, ki ga organizira Društvo prijateljev mladine Murska Sobota. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V študijskem oddelku soboške knjižnice bo od četrtka, 7. februarja, do petka, 8. marca, na ogled razstava Literarna revija Ljubljanski zvon 1881-1941. V Galeriji je na ogled razstava MGLC & umetniki - Produkcija originalnih tiskov v MGLC. V klubu PAC si lahko ogledate razstavo del akademskega slikarja Ignaca Medena. V razstavnem delu izložbe podjetja Fer - Ing, d. o. o., bodo do 2. marca na ogled dela (v lesu) Antona Štermana iz Lastomerec. V predprostoru grajske dvorane je na ogled likovna razstava Jožice Veličan. LENDAVA V prostorih Galerije - muzeja je na ogled pregledna razstava arhitekta Jožeta Plečnika. V sinagogi si lahko ogledate likovno razstavo Ikone avtorja Goceta Kalajdžiskega, makedonskega slikarja, ki živi že več desetletij v Sloveniji. LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši je do 30. marca na ogled razstava Iz prekmurskega opusa Jožeta Kološe -Kološa. GRADEC/GRAZ V galeriji Werkbund na Heinrichstrasse 10/11 je na ogled razstava del Cvetke Hojnik Do-rojevič z naslovom Sanje - iskanja - poti. Razstavo je pripravilo Društvo avstrijsko-sloven-skega prijateljstva. RADENCI V galeriji muzeju Radenske si lahko ogledate razstavo slik 6. likovne kolonije 2001. Na ogled so dela Irene Jeras - Dimovske, Ide Petek, Mire Petek, Irene Kurbus, Boga Dimo-vskega, Zlatka Jakovljeviča, Francija Jaušovca-Frica in Danila Plohla. Razstavo sta pripravila Likovno društvo Kabinet 1 in Občina Radenci. Na ogled bo do 1. marca. ski zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota prosta delovna mesta °0oji za zasedbo AVeCbRc, ^"^ICA ,S;(lo 12 nSJRE^BI PIJAč; nedoločen > p Km?3’K0DBA-MI-' Ljut°mer A BAR L0VEC’ veščica S'nedoločen čas; lAn3 °2: StAv?ikOli drU9' Poklicl d0 S S» CJA VAS 20' LJUTOMER <**«•>« nedol°een Sas; 1 I. 0u%,8 p kd° 01 03.02; ERNEST P" STROČJA VAS 9B, LJU- 01 n>SkAR: določen čas Miran Kurnik, S. I “^av^vo-pleskarstvo, Epar a. mala nedelja IZDELK0V; do- W.^skl je’ . 'delDvnit1 »košenj; dinj n ।lzpit kato 9ovorno in pisno; p , SaC do 13.03.02; »m. Ci6^,d0^ % Ha nedelja eas^ČAR’ ELEKTRI-ključavn6x: drus' poS°ji: n »2- ^ar' električar; S. POLim^m81'*76’ do °6' OB D. 0. 0., VI- ilV^ ' ’• del. mest: 2 SLIKOPLESKAR PLESKAR; določen čas 9 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; do 01.03.02; ŽALIK NIKOLAJ, S. P., »PICASSO« - SLIKOPLESKARSTVO IN FA-ZADERSTV0, VELIKA POLANA 207, VELIKA POLANA SLIKOPLESKAR; določen čas 9 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 01.03.02; Miran Kurnik, S. P., S0B0SLIKARSTV0 - PLESKARSTVO, RAD0SLAVCI 30A, MALA NEDELJA ZIDAR •ZIDAR; določen čas 12 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; do 16.03.02; BRANKO WEIND0RFER, S. P., RIHTAROVCI 7, RADENCI VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK V MEDNARODNEM PROMETU; določen čas 5 mes.; vozniški izpit kategorij C, E; drugi pogoji: drugi poklic: srednja šola; delovne izkušnje v mednarodnem prevozu blaga; do 17. 03. 02; SLOVEN-TRANS, D. 0. 0., KERENČIČEVA 12, GORNJA RADGONA VOZNIK; določen čas 4 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - pisno; vozniški izpit kategorij C, E; drugi pogoji: drugi poklic mehanik; poskusna doba 1 m.; do 05.03.02; JOŽE ANTOLIN, S. P., AVTOPREVOZNIŠTVO IN GRADBENA MEHANIZACIJA, GABERJE 96, LENDA- VA -LENDVA NATAKAR NATAKAR; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno; do 01.03.02; MIRKO POREDOŠ, S. P., PREKMURSKA IŽA, IŽAKOVCI 151 A, BELTINCI NATAKARICA ZA STREŽBO PIJAČ; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: zaposli se lahko dekle z drugim poklicem; do 13. 03. 02; BOJAN GERIČ, S. P., OKREPČEVALNICA BOLERO, G. BISTRICA 18, ČRENŠOVCI NATAKAR PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; jeziki: madžarski jezik - govorno, nemški jezik - govorno; drugi pogoji: drugi poklic: gostinski tehnik, natakarski pomočnik; urejenost, prijaznost, točnost, delovnost; do 01. 03. 02; TERME LENDAVA, D. 0. 0., TOMŠIČEVA 2A, LENDAVA - LENDVA NATAKARICA; določen čas 12 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: zaposli se lahko delavka brez poklica; prijaznost, veselje do dela v strežbi; del.čas vsak drugi dan od 9. do 22. ure; do 13.03.02; KRAUTHAKER IN PARTNER, D. N. 0., BAR GASILČEK, PUŽEVCI 25, BODONCI KUHAR - NATAKAR; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: drugi poklic: kuhar; natančnost, prijaznost urejenost; zaželen ženski spol; do 01.03.02; IRENA PERIČ, S. P., CIRIL-MET0D0VA UL. 50, M. SOBOTA NATAKAR; določen čas 3 mes.; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: GOSTINSKI TEHNIK; LAHKO TUDI PRIPRAVNIK; do 01.03.02; IVAN ZVER, S. P., GOSTILNA GORICA, BUČE-ČOVCI 1A, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU NATAKAR; določen čas,6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - go- Murska Sobota Četrtek, 28. februarja: ob 18.00 amer. akc. drama Dan za trening, ob 20.00 am. vojna melodrama Corelijeva mandolina Petek, 1. marca: ob 18.00 Dan za trenig, ob 20.00 Corelijeva mandolina Sobota, 2. marca: ob 18.00 Corelijeva mandolina, ob 20.15 Dan za trening Nedelja, 3- marca: ob 18.00 in 20.00 Dan za trening Ljutomer Sobota, 2. marca: ob 19.30 am. akc. triler Obračun Nedelja, 3- marca: ob 17.30 in 19.30 am. romantična komedija Kaj ženske ljubijo kino • k i n BOR Z/B ZNAN J/ je jnforma. cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje Iščejo, in li-stimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In kalera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? - Išče se znanje italijanskega jezika. - Ponuja se znanje izdelovanja izdelkov iz slame. - Išče se znanje kemije za fakultete. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. vorno in pisno, nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: urejenost, volja do dela v gostinstvu; kapdidati se naj oglasijo od 01.03.2002 naprej; do 05. 03. 02; TANJA DERVA-RIČ, S. P., OKREPČEVALNICA BISTRO, CANKARJEVA ULICA 58, M. SOBOTA NATAKARICA; določen čas 3 mes.; drugi pogoji: zaposli se lahko dekle brez poklica; do 12.03.02; RUDOLF GORIČAN, S. P., PARTIZANSKA C. 3, G. RADGONA GRADBENI TEHNIK GRADBENI TEHNIK; določen čas 12 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; do 16.03.02; BRANKO WEINDORFER, S. P., RIHTAROVCI 7, RADENCI X EKONOMSKI TEHNIK UPRAVLJANJE IN VZDRŽ. RAČ. SISTE-NOV BENC. SERVISOV IN UPRAVE, ORGAN. UČINKOVITEGA SISTEMA, POROČANJE PODATKOV ...; nedoločen čas; jeziki: angleški jezik - govorno, madžarski jezik - govorno; znanje programskih orodij: delo z bazami podatkov - zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: druga izobrazba računalniške smeri (v. in vi. stopnja); poznavanje W0RDA, P0WE-RJA, POINTA, MS-SQLA, MALOPRODAJNIH IT SISTEMOV; do 07.03.02; M0L-BENZ, D. 0. 0., LENDAVA, PARTIZANSKA 61, LENDAVA - LENDVA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK VIŠJI REFERENT V ODD. ZA PRAVNE NALOGE; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno, delo s preglednicami -osnovno; drugi pogoji: POSKUSNO DELO 3 M.; USPOSOBLJENOST ZA DELO V UPRAVNEM POSTOPKU; PROŠNJE POŠLJITE NA ZGORNJI NASLOV; do 01. 03. 02; DURS, DAVČNI URAD MURSKA SOBOTA, SLOMŠKOVA ULICA 1, MURSKA SOBOTA STROKOVNI SODELAVEC III. (SPREJEM VLOG IN IZJAV STRANK NA ZAPISNIK, ZASLIŠEVANJE, IZDELAVA OSNUTKOV SODNIH ODLOČB ...); določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno; drugi pogoji: pravniški državni izpit; poznavanje dela z Delimo vstopnice za kino Zadnjikrat vam očitno nismo zastavili pretežkega vprašanja, saj ste vsi vedeli za ime igralca Cagea, in to je seveda Nicolas. Naša nagrajenka pa je tokrat Martina Smej, Vezna ulica 10, Odranci. Čestitamo! Naslednje vprašanje se glasi: V katero zvrst spada ameriški film Reševanje vdove Grace? Odgovor: Kupon št. 9 Odgovore pošljite do 5. marca na naš naslov: Vestnik. Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si. Kupon št. 9 - glasujem za skladbo | NSTSNMV:........j..................’...................... । 7 VELIČASTNIH:.........:................................... ■ GLASBA NAŠEGA SRCA: .......,...... '............................... । LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«.......................... 1........ Ime in priimek ter naslov:.................................... NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. PER ME PER SEMPRE - Eros Ramazzotti 2. SHIT ON THE RADIO - Nelly Furtado 3. LOVE SONG - Right Said Fred 4. A WOMAN’S WORTH - Alicia Keys 5. HORSE TO THE WATER - Jules Holland & George Harrison 6. WRONGIMPRESSION - Natalie Imbruglia 7. LOVED AMONG FRIENDS - Righteous Boy . PREDLOGI: PACIFIC COAST PARTY - Smash Mouth ALL THE RIGHT FRIENDS - R.E.M. SALVAMI - Jovanotti LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. LOLA - Avia band 2. SVET JE TEATER - Posodi mi jiirja 3. MAMA - Regina 4. NOREC - Lara Banica 5. MOJ PLANET - Katrinas 6. MOJA SI - Yuhubanda 7. BOGATAŠ - Ritem Planet PREDLOGI: KER NAJIN DAN - Alfa, Romeo in Julija NE, O NE - Maya SAMO LJUBEZEN - Sestre LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. NA KRAVJEM BALU - Veseli planšarji 2. PRAVLJICA ŽIVLJENJA - Slapovi 3. DOMOTOŽJE - Ptujskih 5 4. BREZ KIKLCE AL' S KIKLCO - Primorski fantje 5. RODNI KRAJ - Završki fantje 6. VESELI PRLEK- Štrk 7. KDO ORAL BO POLJE MOJE - Don PREDLOGI: DOMOTOŽJE - Ans. Marjana Drofenika MLADI DOLENJCI - Mladi Dolenjci SAMA - Iliade frajle LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE: DOMAČA PLOŠČA 1. BILIČE-Nikola 2. WALTZ-MIX - Skupina Karmen 3. OSTANI TU-Jože Kovač 4. IDEMO V POLANO, SOBOTO, LENDAVO - Gnila jajca 5. OB MURI - Halicanum 6. ZASANJANA - Ans. Š.P.I.K. 7. RECI MI, DA SANJAVA - Tjaša & Roman PREDLOGI: LJUBEZEN JE NARAVNA STVAR - Darko Kegl BABA MALO ME NJAJ - Jože Činč LJUBEZEN TO SI TI - Blanka Keršič Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 7. marca 2002, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. N: računalnikom, znanje tujega jezika, poskusno delo 3 mesece; do 05.03.02; OKRAJNO SODIŠČE, SLOMŠKOVA 21, MURSKA SOBOTA PROFESOR RAZREDNEGA POUKA PROFESOR RAZREDNEGA POUKA; določen čas 13 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 01.03.02; OSNOVNA ŠOLA KRIŽEVCI, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 16, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PSIHOLOG PROUČEV. PSIHOL. FAKTORJEV V DIAGNOZAH, TERAPEVT. ZDRAVLJENJE, TERCIAL. PREVENCIJA PSIHIČNEGA ZDRAVJA, DELO V TIMU; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik govorno in pisno; drugi pogoji: zaposli se lahko klinični psiholog, zaželene del. izkuš., poskus, doba 4 m., ustrezna znanja za delo z osebami s posebn. potrebami; do 08. 03. 02; DOM LUKAVCI, P. 0., LUKAVCI 9, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. DIPLOMIRANI PSIHOLOG SPECIALIST PSIHODIAG. IN SVETOVALNO DELO, PSIHOL. POROČILA, IZDELOVANJE PROGRAMOV, DELO V TERAPEVTSKIH SKUPINAH, TIMU ...; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: poskusno delo 4 mes., zaželene del. izkušnje, ustrezna znanja za delo z osebami s posebnimi potrebami; do 08.03.02; DOM LUKAVCI, P. 0., LUKAVCI 9, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT IVS) ORGANIZIRA IN IZVAJA FIZIOTERAPIJO ZA STANOVALCE; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: drugi poklic: vis. šola za zdr., smer fizioter.; zaposli se lahko tudi višji fiziot., opravljen strok, izpit; poskusna doba; do 08.03.02; DOM LUKAVCI, P. 0., LUKAVCI 9, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 24 ZADNJA STKAN 28. februar 2002 f milil Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije, 27. februarja 2002 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 222,6522 223,3222 223,9922 Hrvaška HRK 191 1 30,1264 30,2171 30,3078 Madž. HUF 348 100 91,1400 91,4100 91,6800 Švica CHF 756 1 150,8075 151,2613 151,7151 ZDA USD 840 1 256,6005 257,3726 258,1447 V. Brit. GBP 826 1 365,4830 366,5827 367,2824 Mali oglas: Svinja brez glave in drobovja išče lastnika. Šifra: »Lokacija Beltinci«. Štefan Kulčar: »Lendavčani.smo morali plačati že doslej ob nakupu parcele komunalni prispevek, ki je zemljišče podražil za četrtino vrednosti kvadratnega metra zemljišča, v letih od 1975 in do leta 1980 pa smo zbirali s samoprispevkom dva odstotka od plače samo za gradnjo kanalizacijskega omrežja, že dvajset let pa tudi plačujemo kanalščino. Izračunali smo, da smo zbrali takrat s samoprispevkom po gospodinjstvu od pet do osem tisoč mark prispevka.« V dvoje je lepše etdeset let skupnega zakonskega življenja sta dočakala Veronika In Vinko Simonič iz Cogetin- cev pri Cerkvenjaku. Zlati da, civilni in cerkveni, sta si izrekla letošnjega januarja v Cerkvenjaku, kjer sta se pred petdesetimi leti tudi poročila, natančneje: 24. januarja 1952. leta. Zlata nevesta Veronika, rojena Poljanec, se je rodila 13. januarja 1931. leta v Cogetincih, zlati ženin Vinko pa se je narodil 18. julija 1925. leta v Kirnovi. On si je izbral poklic tesarja in je najprej delal v mariborskem Konstruktorju, pozneje pa se je odločil za samostojno pot tesarskega mojstra in je s svojo skupino opravljal tesarska dela po vsej Sloveniji. Veronika, izučena šivilja, se je povsem posvetila domu in družini. Hodili so se jima trije otroci: sin in hčerki. Jesen življenja jima bogatijo tri vnukinje in dva pravnuka.. Še vedno rada poprimeta za delo na posestvu in Metka PALATIN, s. p. M. Sobota, Lendavska 15, tel.: 02/521 13 33 sta v veliko pomoč sinu Ivanu. Veronika in Vinko sta vedno našla in še najdeta čas za krajevno društveno življenje. Vinku je v posebno veselje pritrkavanje po cerkvenih zvonovih, kar sicer počne že od 1960. leta, seveda ob večjih praznikih. Oba pojeta v mešanem pevskem zboru DU Cerkvenjak, Veronika pa deset let poje tudi v cerkvenem pevskem zboru. Na zlatoporočnem slavju se je z njima poveselilo kar 110 svatov. Med njimi sta bila s svojima življenjskima sopotnicama tudi Veronikina brata Franček in Kar-lek, ki sta zlati zakonski jubilej praznovala pred dvema letoma. Franc Bratkovič ■ vabila, konfeti, limuzina, cvetj'e, pecivo in torte, fotografiranje, snemanje, moške obleke, srajce, telovniki, askoti, kravate, izposoja in prodaja poročnih oblek Vrnitev za samopotrditev Dr. Bogomir Kovač se je začel na enem od zadnjih predavanj javno zavzemati za kloniranje človeških genov. Prav v tem namreč vidi rešitev potapljajočega se Pomurja. Predlagal je, da bi bilo treba klonirati direktorja ob- > močne enote Zavarovalnice Triglav Rudija Cipota. Z njegovimi kloni pa bi lahko po njegovem mnenju rešili ne samo pomursko, ampak celotno slovensko problematiko. Morda bo postalo prav Pomurje testna regija za prve človeške klone. Menda že delajo plakate s sloganom: »Cipota v vsako slovensko občino! »Bil sem štipendist Konusa, vendar me prejšnja garnitura direktorjev (op. p. pred Silvom Potočnikom) ni hotela vzeti, ker da takega kadra ne potrebujejo, zato sem si bil prisiljen poiskati drugo službo. Potem pa je prišel sklad in naredil reorganizacijo, postavilo pa se je tudi vprašanje, zakaj so me osem let štipendirali, službe pa mi niso dali. Prišel sem z dobrim srcem in rade volje, saj je to moj poklic.« In se potrditi v tem okolju? »V tem okolju vsekakor želim uspeti. Mislim, da sem že,« pravi prihodnji lastnik ljutomerske usnjarne v stečaju Sascha Prinčič. Vestnik - pv.._, nja pokrajine ob Muri. Dobimo se lahko vsak četrtek s pomočjo poštarja ali v vseh prodajalnah, kjer prodajajo časopise, in na poštah. Dostava je redna, Vaša izbira je želena! McDonald *ria po ureditvi nekdanjih Bautevsvojo V benda* 50 onojenjem mestnih ■ Sani se sprašujejo, z zgodaj. Uradni odgov^ta|o bo trava bolj zgc* o dala več sena za konjenice. Tako s y o60 jejo z izbranim travmi **** .k • 3 tir soboška ob bakovski cesti. * * * * ® V Radencih so pretresaj živeli so tisto, izrepki^^ pričak°eldT^^ pa^ no podjetje Bevanda- J Radgonski proštov01jn' delaje, politik^ ravnatelj Duša Zag pJ praznuje Polsto radg4 česttehSu?cTprež^ G P ’Q in uspehov v 2%J izreka čestitk. |5 , NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) VESTNIK podarja vsakemu novemu naročniku majico! Podjetje za informiranje d. d., Ul. arhitekta Novaka 13, M. Sobota k VESTNIK K Pcdieijs za informiranje, d. d. Ulica arh. Novaka 13. M. Sobota 1. marec, petek, ALBIN 2. marec, sobota, JANJA 3. marec, nedelja. MARIN 4. marec, ponedeljek, KAZIMIR 5. marec, torek, JANŽE 6. marec, sreda, NIKA 28. februarja bo sonce vzšlo ob 6. uri in 45 minut, zašlo pa ob 17. uri in 49 minut. Dan bo tako dolg že enajst ur in štiri minute. Lastnik in direktor vido^ Elga Andrej Gyergjek se rava prestrukturirati. P°1 $ ženem poslu v Bosni si z^m zapluti v hotelirske vode’A se z graškim županom0 J -^nni^l se z grubniin varja, da mu odstopi v “bil vljanje vidonski grand d0' / petimi zvezdicami. Potem ko se specialne kijih je podarila mestne policiji za nadzor petk^j obnesla, se sedaj odlo^ en donatorski vložek v sredstva policije. namreč nekaj parov Kako se bodo ti obnaše'' lenicah parka, bodo te$ l dni. V Dobrovniku so za Ku" pesnim Srpom dobili šee visno družbo Kladivo. **** / m V Veliki Polani se občini se pripravljajo 03 franšiznega bistroja- P veriga se tako širi iz ga prek Trzina tudi v J Očitno ne gre za ampak franšizno bodo Polančani odstop1 čenje bjagovno znamk0