L                         Vrnitev v domovino.                               ;
"illliv1 zunaJ na tnjem niso Jfndje tako prijazni ia tako dobrega srca, kakor
sbMpI doma v domačem  kraji . . .  zatorej  ostani  doma  pri  raeni,  svojej
§^g|I raatcri,  dorna je najboljše" — tako je govorila mati Staničevka svo-
fB||>T jemn sinu Bojanu, ki jo je vedno prigovarjal, da bi ga pustila v tuje
T     dežele.  da si ogleda tuje šege tuja Ijudstva ter  tako ustreže SFojej
želji po višjej izobraženosti,  katora se najbolj doseže s poznavanjem
tujih Ijudstev in tujili krajev.
Bojan je bil jedini sin svojih roditeljev, ki mu so skrbeli za najbolj.šo odgojo. Njegov oče, imo?it trgovec, bil je zaradi svoje velike darežljivosti in izvaurednega pofttenja obče spoštovan in priljubljeu od vseh, ki so ga poznali. V denarnih zadevah pa je bil zelo strog in natančen, kakor raalo kdo, ki se ppfa s trgovino. Ker je bil on sam vedno po.šten in točen plaenik, zahteval je tudi od drugih ljudi, da bi bili taki. Nek dogodek iz Bojanovih otročjih Jet utisail se je tako globoko v njegovo dušo, da je bil v svojih poznejših letih proti vsakemu dober, mehek in prizanesljiv. •— Trgovec Stanič je imel pri svojej obsirnej trgovini knjigovodnika, ki je bil vže dokaj let pri hiši, _ter
155     ^^^^^^^^^^^H
si je vsled tega prisojeval nekake posebne praviee. Nekega dne sedi raali Bojan v hiši pri ofietu, ko stopi knjigovodnik s temnim in čmernim licem v sobo ter pripoveduje očetu, da je trgovec Gašparič, s katerim je bil Stanič v kupčijskej zvezi, ustavil svoja plažila. Pri tem neugodnem poročilu je začel z ostrirai in strupenimi besedami bičati trgovsko nepoštenost sploh, kar se pa njegovemu gospodarja Stanieu nikakor ni dopalo. Zatorej je dejal Stanič: nEes je, da je človeku težko izgubiti 4000 gld., ali zaradi te izgube napadati trgovsko poštenje sploh, to ni lepo od vas. Predno se poštenost kakega čioveka napade, treba je dobro poznati vse njegove razmere, ker se prav Jehko dogodi, da je kaka neizogibna nesreča kriva njegove žalostne usode." To rekši, prime z nenavadno mirnostjo Bojana za roko, da se gresta malo izprehajat. Komaj sta bila nekoliko korakov od doma, pripelje so mimo njiju v prelepej koeiji mož,ki je bil daleč na okoli znan zaradi svojega veJikega premoženja. Neka neozdravljiva bolezen razjedala je vže več let teJo tega eloveka in sedel je v koeiji kot prava podoba največje bede. Stanič je dejal sinu: ,,GJej, sin moj dragi, kaj pomaga obilo bogastvo temu človeku! Za vse svoje denarje ne rnore si kupiti zdravja, a zdravje je več vredno nego vse bogastvo tega sveta."
grebee; nesli so jedinega sina nokega hišncga gospodarja na pokopališče. rBojan," reče ože nprosi Ijubega Bogsi, da nam čuva naše zdravje, east in našo družino,  a  mi  si prizadevajmo,  da pripomoremo  tudi  sarai  k terau,
¦ ^olikor največ moremo."
J. Ko sta prišla domov, pokliee Stanič knjigovodnika k sebi v sobo in mu reče: MTukaj zraven naše hiše stanuje ubog mizar, kateremu so zarubili vse pohižtvo in vse mizarsko orodje. Kako naj zdaj siromak dela in s čim naj si kruha služi? Idite in vzemite iz moje blagajnice 200 goldinarjev uesite jiti siromaku ter glejte, da si ž njimi kolikor največ pomore."
Stanič, ta dobri in pošteni oče, umrl je, ko je Bojan zvršil dranajsto leto svoje dobe. Bojan ui irael nobenega veselja do trgovskega stanii, zato se je posvetil medicinskim naukom.    Ko je zvršil vse nauke,  ki jili zahteva
Izdraviloznanstvo,  poprijela se ga je misel iti po daljuem svetu,  in  ta  misel mu ni mogla iz glave. In šel je.   Zaman so bile vse raaterine prošnje, solze in žalovanje.   Šel je daleč, daleč —, tja nekatn v južno Italijo.   Videl je prelepe laške dežele v večno zelenej vzpomladi, a nad njimi razpeto lepo  modro aebo, vidcl je -¦¦i-                         10*
166
starodavni in veČno Čestiti Eim, videl tudi ljubeznjivo mesto Napolj. Tu je stopil na ladijo iu se peljal preko raorja v Špauijo ter ondu počiral pod pri-jetnimi kostanjevimi drevesi poslušajoč valove v sredozemsko morje se izliva-jočega veletoka Ebra. Potoval je tudi na Prancosko in hodil po vplikem mestu Parizu. In zdaj se je povrnil domov. Videl je tuje dežele in tuja Ijudstva, ali nobcn kraj na vsem svetu se mu ni tako dopadol, lcakor njegova Ijuba domovina.
In zdaj pohiti k materi. Ali mati leži bolna, zelo bolua. Skrb, britkost in žalost po sinu, ki je ni hotel slušati, izpodkopali so jej zdravjo in jo polo-žili v posteljo.
K postelji pade na koleni sin Bojan ter prosi mater odpuščenja. Oblju-buje j^j, sveto obJjubuje, da je noče nikoli več zapustiti, dokler koli bode živela.
Iq mati Staničevka začne laže s6psti, čelo se jej razvedri in pri skrbnej postrežbi svojega sina Bojana si kmalii opomore toliko, da zapusti posteljo in se še dolgo potem raduje življonja pri svojein dobrein in skrbnem sinu.
(Iz nemOine preložil Iv. Tomiii.) -------x-------