POL JOOPSKRBA Trgovine MARIBOR, tel.: (062) 303-984 Trgovina M. SOBOTA, tel.: (069) 21-048 • na hrbtne škropilnice SOLO • nahrbtne in vrtne kosilnice JONSERED • visokotlačne stiskalnice za seno in slamo po zelo ugodnih cenah Podjetje za komod iteto Lapec je začelo 23. julija kopati predor za železniško progo Murska Sobota — Marti nje — Monošter. Več o akciji in načrtovani progi preberite na strani 5 - _ Komintentom banke ponujamo: — prodajo blagajniških zapisov SKB v tujem denarju za pravne in fizične osebe. Blagajniški zapis vam ohranja vrednost od deviznih prilivov oz. nakupa deviz, — posojila kmetijcem, — SKB prodaja potovalne čeke v hrvaških dinarjih, ki so vnovčljivi na vseh poštah v Republiki Hrvaški. „ nnii m mm J SKB BANKA D.B. Pred nejše. Posledice so zdaj očitne, zato si ne smemo privoščiti odlašanja. KOVAČ LUDVIK Vlada obrezuje plače dje za dosego njihovih ciljev. Ne trdim, da cilji niso bili dobri, vendar poti za njihovo uresničitev niso bile prave. dodati, da s plačami skuša popraviti tudi lastne napake. Bo rez v plače rešil proračun in gospodarstvo? Samo ta prav gotovo ne, saj tudi neravnovesja, v katerem se je znašlo gospodarstvo, niso povzročile le plače po sedanjih kolektivnih pogodbah. Ugotavljajo pa, da so visoke plače iz proračuna tudi prispevale k zaviranju protiinflacijskih prizadevanj ter padanju družbenega proizvoda. Če se bosta vlada in sindikat spet začela pogovarjati o kolektivnih pogodbah z nižjim izhodiščem za plače, potem jima bomo priznali kot uspeh, če se bosta sploh kaj dogovorila, ter velik uspeh, če se dogovorita za smiselne razpone med plačami v različnih dejavnostih. Zamrznitev plač namreč pomeni tudi zamrznitev razlik v plačah med različnimi dejavnostmi, ki so nerazumljive in nesprejemljive ter so lahko vedno znova vzrok socialnih napetosti. MAJDA HORVAT Prvo, kar lahko opravičuje vladno potezo, je neučinkovitost dela v skupščini, čeprav ni bilo pričakovati, da bodo poslanci za vladna zakona na hitro dvignili roko. Poslanci namreč niso sprejeli dveh zakonov, ki jih je vlada pripravila, prvi zadeva omejevanje plač v podjetjih, ki so javna in imajo monopol tri položaj, drugi pa plače v tistih dejavnostih, ki se napajajo iz proračuna. In drugo, s čimer lahko vlada pojasni svojo potezo, je, da so plače vseh, ki se napajajo iz proračuna, krepko načele državno blagajno. Vlada se je torej odločila za zamrznitev julijskih plač v družbenih dejavnostih, premogovništvu, elektrogospodarstvu in na železnici. Izhodiščna plača za julij naj bi torej bila v družbenih dejavnostih 20 tisoč 99J tolarjev (neto približno I3 tisočakov), kot je razvidno s seznama, pa vlada zaenkrat še ni zamrznila plače v državni upravi. Če se s sindikati ne bodo uspeli dogovoriti za drugačne kolektivne pogodbe ali kar za nižje plače, jih bo do konca leta uravnavala na način drsne lestvice, kot je že predvideno v zakonu, ter predvideva tretjinsko zaostajanje plač za tekočo rastjo življenjskih stroškov. Vladi je treba priznati, da zakona in ukrepa zamrznitve plač ni pisala na pamet, ampak se lahko sklicuje na ugotovitve strokovnih krogov, hkrati pa je treba Vlada se je odločila za administrativni rez v plače, za kar, administrativni poseg namreč, ji nihče posebej ne ploska. Preveč namreč spominja na minule Čase in nepopularne pakete in zamrznitve brez haska, pa tudi država s svojimi administrativnimi rezi ne more biti ob vsakem primeru vedno najboljša možna rešitev. Enako kot država je kmetijcem letos nenaklonjena tudi narava. Ta nenaklonjenost prerašča zdaj že v pravo katastrofo, ljudje pa so nemočni Suša, ki že lep čas pesti tudi pokrajino ob Muri, je že pustila posledice, ki bodo še bolj prišle do izraza v prihajajočih mesecih. Ljudje pravijo, da se bodo sami še nekako prehranili, težje pa bo z živino, za katero bo primanjkovalo krme. In v teh časih kmetijci ne bi smeli ostati osamljeni. Če tolar ali dva pri ceni pšenice problemov v kmetijstvu ne bi rešila, je pomoč kmetijcem ob tej naravni katastrofi neizbežna. Na to je brez odlašanja porrebno opozoriti tiste, ki teh te-ta v neposredno ne čutijo, imajo pa vpliv in moč, da lahko ukrepajo. Žal pa kaže, da so tisti, ki bi na to že morah opozoriti, vsaj doslej preveč odlašali. Tudi tisti mali bogovi, ki so ob manj pomembnih zadevah znali biti tako glasni. Ravnati modro in preudarno v pravem trenutku, je človekova največja vrlina in upajmo, da sc v naši mladi državi še najdejo ljudje s takšnimi vrlinami. Iz izkušnje s sušo, ki je tudi v nekaterih prejšnjih letih že prerasla v naravno katastrofo, pa bi se morali tudi kaj naučiti. K preteklosti smo namreč vse preveč vlagali le v izsuševanja in ob tem pozabljali na namakanje, ki je v naših podnebnih razmerah morda še potreb- naravno katastrofo? Oči pomurskih kmetijcev so že lep čas uprte navzgor. Navzgor, kajti tisti, ki krojijo njihovo usodo, so tam zgoraj, se pa za želje in hotenja navadnih smrtnikov kaj malo zmenijo. Težave kmetijcev so pravzaprav že z začetka tega poletja, morda celo še starejše. Žita, ki so dobro prezimila in obetala primerno letino, je prizadela suša in s pričakovanim pridelkom tako ni bilo nič. Če jim že ni naklonjena narava, jim bo vsaj država, so menili kmetijci in pričakovali ustrezno odkupno ceno letošnjega pridelka. Pa so se žal vsaj zaenkrat tudi pri tem ušteli. Zaman so bila prepričevanja, zahteve in celo grožnje. Bogovi na zemlji so ostali nepopustljivi in tisti, po hierarhični lestvici manjši, so morali klonili pred večjimi. Najbolj nebogljeni med vsemi so ostali tisti najmanjši, ki bi se pred navadnimi smrtniki radi izkazali kot vsemogočni, pa jim to nikakor ne uspeva. In ves bes, ki je posledica njihove nesposobnosti, skušajo zdaj zlili na nekoga tretjega, tudi na novinarje, ki niso želeli biti oro- ?°ebbelsovi Ovniki str. 12 Dopusti, vročina, a sklepčni Delovna mesta z občinskim denarjem str. 4 foklo™> »šteri t,ncih so šli Mi _ 50 od kolena P°plata M s kitL^^1 tiste de' ^ra kami, ki so od tri palce več- 0 festivalu na strani 8 pletenje Žice idr.) v njegovi domači delavnici. Ko je tekla beseda o izhodiščih za pripravo rebalansa občinskega proračuna — le-tega bodo lahko na račun dodatnih sredstev iz državnega proračuna povečali v drugem polletju za več kot 12,2 milijona tolarjev — pa seje nepričakovano razvila polemična razprava o plačah občinske uprave. Delegati (poslanci) so trdili, da so plače na občini previsoke, druga stran pa je dokazovala, da so v skladu z zakonom in da so majhne. Nazadnje so se kritiki morali zadovoljiti s podatkom, da so povprečni zaslužki delavcev z višješolsko izobrazbo okrog 37.000,00 tolarjev neto, in to brez minulega dela. Nekaj so torej uspeli zvedeti, vsega pa ne. Sicer pa bodo o rebalansu proračuna sklepali septembra. Do takrat bo treba med drugim tudi proučiti, kako zmanjšali dokaj visoke stroške za šolske prevoze. Morda zato, ker je bilo zelo vroče, so tokrat uspeli soglasno ali z večino glasov sprejeti oziroma potrditi vse informacije, ocene in odloke. O nekaterih temah (Razkrižje, problematika borcev) bomo nekoliko obširneje pisali drugič. JOŽE GRAJ Znani kandidati za dobitnike občinskih priznanj in častnega občana - Ravnatelje bodo imenovali šele, ko bodo dobili mnenja zavoda za šolstvo — Občinski proračun bo lahko v drugem polletju višji za okrog 12,2 milijona tolarjev — Cvetlična ulica v spomin na travnike — Strpno do rešitve zadeve Razkrižje — Malomarno gospodarjenje na plantaži v Radoslavcih naj prouči javni tožilec — Še kar strpno tudi o borcih bilo — zunaj in tudi v veliki sejni dvorani občinske skupščine. Občinski praznik bodo poslej praznovali 9. avgusta, v počastitev na 1. slovenski tabor, ki je bil leta I86B v ljutomerskem parku Vsi trije zbori so soglasno sprejeli sklep, da bodo imenovali za častnega občana občine Ljutomer prof. dr. Antona Trstenjaka, ki je s svojimi javnimi nastopi »predvsem promoviral prleškega človeka, svojo rodno Prlekijo in s tem nedvomno tudi sedanjo ljutomersko občino ter Ljutomer kot središče Prlekije«. Občinsko družbeno priznanje — plaketo z listino — pa bodo podelili 73. območnemu štabu TO za izredno hrabrost, zavzetost ter izjemne zasluge pri obrambi Republike Slovenije, pa tudi Policijski postaji Ljutomer za izjemne zasluge pri obrambi samostojnosti in ne-dovisnosti Republike Slovenije. Plaketo z listino in denarno nagrado bodo podelili Vladimirju Mihaliču iz Stročje vasi za pomembne inovativne dosežke in kakovostne izdelke (oljne tlačilke, pnevmatski cilindri, stroji za To SO osnovna vprašanja, ki so jih v ponedeljek popoldne obravnavali vsi trije zbori občinske skupščine v Ljutomeru. Bili so sklepčni, in to kljub neugodnemu času pa še pasje vroče je VREME Ob koncu tedna bo sončno in toplo. Popoldne so možne posamezne nevihte. Pregovora Ce na Petrovo grmi, tisto leto lešnikov in orehov ni. Če je o Porcjunkuli (2. avgust) vročina, huda bo prihodnja zima. VESTNIKOV KOLEDAR 30. julij, četrtek, Peter 31. julij, petek, Ignacij I. avgust, sobota, Alfonz 2. avgust, nedelja, Evzebij 3. avgust, ponedeljek, Lidija 4. avgust, torek, Janez 5. avgust, sreda, Marija Murska Sobota, 30. julija 1992 • Leto XLIV • Št. 30 • Cena 60 SIT Iz Zagreba piše Dudek in Dudki V nedeljo bodo državljani Hrvaške doma in na tujem, živi in mrtvi, sedanji in nekdanji stalni prebivalci »lijepe naše« prvič na neposrednih volitvah izbirali predsednika države in poslance samo za »gornji dom« hrvaškega parlamenta, kot imenujejo poslanski dom hrvaškega sabora. Izhajam iz lastnega doživetja. ki pojasnuje, kako bodo na hrvaških volitvah v polvojnih razmerah odločale o usodi Hrvaške tudi »mrtve duše« ? Pred štirimi leti sem stalno zagrebško bivališče zamenja! s slovenskim, kljub temu pa bi lahko volil na prvih večstrankarskih volitvah aprila in maja 1990 in tudi sedaj so mi na zagrebški naslov poslali vabilo z izpiskom iz volilne evidence. ki zadošča kot uradni dokument za udeležbo na nedeljskih volitvah. Zato me tudi ne preseneča, da danes nikomur niti približno ni znano, koliko ljudi se je zapisalo v volilne sezname, razen morda režiserjem ponovne volilne zmage Hadezeja in dr. Franja Tu d mana. stranke, ki tekmujejo na volitvah s predsedniškimi in poslanskimi kandidati, na volišča kvečjemu lahko pošljejo svoje opazovalce. Celo pravaši. ki hi za ceno rušenja nadezejevskega režima in ludmana podprli v javnosti najpopularnejšega predsedniškega kandidata. 4 4-let neg a liberalca Dražena Budišo — in to jim je nemara edina pozitivna lastnost —, ne bodo mogli po mirni poli uresničiti teh namer aktualno po svetu Ce bi sodili po predvolilnih mitingih, bi morali na tokratnih volitvah zmagali pravaši Dobro-slava Parage, ne glede na lo. kaj si kdo o njih m is h. >n ne glede na to, da bi po morebitni njihovi zmagi v potokih tekla hrvaška in srbska kn. saj najmlajši predsedniški kandidat Dobroslav Pa-raga. ki bo decembra dopolnil J2 let. napoveduje »veliko Hrvaško« do »porušenega Beograda«. Vendar pa ljudje zaman trepetajo pred ustaškim pohodom na Beograd, kot pravaše zmerjajo hadezejevci in tem ter tja kakšen levičar, kajti lahko dam roko v ogenj, da bodo hadezejevci storili vse za ponovno osvojitev oblasti, zlasti pa. da vsaj za pet let podaljšajo mandat sedanjega predsednika dr Franja Tudmana. ker po volilni zakonodaji lahko politične Do skrajnosti naelektreno predvolilno ozračje na Hrvaškem je pravzaprav boljša kopija od originala predvolilnega dogajanja spomladi 1990, ko je na Miloševičevo veliko Srbijo odgovoril hrvaški narod prek HDZ-ja in Tudmana z veliko Hrvaško do Drine, sedaj pa so vlogo hadeze-jevcev sprejeli pravaši tn meje velike Hrvaške pomaknili do Subotice. Beograda m Boke Kotorske. Zato nove volitve ne bodo predstavljale hrvaškega obračuna med preteklostjo in sedanjostjo. kot so napovedovali narodnjaki dr. Savke Dabčevič-Kucar. temveč kljub tragičnim izkušnjam z vojno in njenimi posledicami — ponovno vračanja v preteklost, kar pa bo Hrvaško pahnilo še v večjo bedo in tudi v spore s sosedi, ki si edinole želijo kolikor toliko normalne odnose. V takem primeru se lahko tudi nam Slovencem slabo piše. o Čemer pričajo tudi daseaa-nji nasporazumi m spori ob hr-vaško-slovenski kopenski in zlasti še nedefinirani morski meji. Zato je tudi v našem interesu, da tokrat dudka, ki je no znani televizijski nadaljevanki iz sedemdesetih let o »Gruntovča-nih« simbol hrvaške poštenosti m predvsem naivnosti, spet ne pripeljejo žejnega čez vodo — se pravi, a a na hrvaškem ne bo na oblasti samo ena stranka, vodjo, populističnega gibanja Tudmana pa na državnem prestolu zamenjata ah Dražen Budiša ali dr. Savka Dabčevič-Kučar. ki v Sloveniji iščeta prijatelja in zaveznika. ne pa sovražnika, tipajmo Peter Potočnik Otvoritev 25. olimpijskih iger Olimpijske igre v Barceloni je odpri španski kralj Juan Carlos, ki se je gostiteljem še posebej prikupi 1, ko je slovesni obred začel v katalonščinL Sedem stoletij je katalonska prestolnica sanjala o tem, da bi postala gostiteljica olimpijskih iger. Sedaj, ko jim je to uspelo, je bil program investiranja v »olimpijsko infrastrukturo« naravnan tako, da bo okrepil poziciio Katalonije kot naj bogatejše in najbolj dinamične španske regije. V zadnjih šestih letih je bilo namreč za olimpijske igre namenjenih 7,5 milijarde dolarjev. Na gela predstavi je sodelovalo tudi veliko slavnib ljudi, med njimi Placi-do Domingo, gledališče La Fura Del Baus in mnogi drugi. Po starem grškem olimpijskem protokolu pa so pni po stadionu zakorakali grški športniki in športnice. Za njimi pa Je 172 delegacij držav udeleženk. Za zastavonošem Rajmondom Debevcem se je zvrstila slovenska ekipa s 35 tekmovalci, ki bodo nastopili v 12 disciplinah. Tako bo Slovenija kot samostojna in priznana država prvič nastopila na poletnih olimpijskih igrah. Dve državi, ki bosta v Barceloni sicer imeli svoje predstavnike, pa dovoljenja nista dobili. Makedonija, ker njen status v MOK še ni urejen, ter srbska in črnogorska reprezentanca iz dobro znanih razlogov. Vsi ti bodo uvrščeni v ekipo neodvisnih olimpijskih.udele-žencev. Z drugo večjo skupino slovenskih športnikov pa je nepričakovano odpotovala tudi desetčlanska ekipa iz BIH. V današnjem času sodelovanje ns olimpijskih igrah ni samo športno tekmovanje, ampak tudi priznanje1 nacionalne identitete. In Slovenci lahko samo upamo, da bo po katalonskih stadionih zadonela tudi naša Zdravljica. Kriza v OZN Namesto da bi svetovna organizacija osredotočila svoje sile na odpravljanje krize v Bosni in Hercegovini, se izgublja v notra- 7000 vojakov nad italijansko mafijo Na pogrebu za petimi spremljevalci ubitega palermski’ Malije, Paola Borsellina, je množica začela stiskati obroč • jih predstavnikov italijanske države. Prišlo je tudi do nenadzorovane reakcije ljudiiV'brroči po!< v Palermu je postala bunker, zavarovana z nekaj ob erJLIC^koli' Ko se je končal verski obred, so varnostne obroče oko 1 ^ rUligt-‘ ko sprostili in takrat je »počilo«. Po zraku so začeli K' p meti. Nekaj udarcev je zadelo šefa policije, ki je ’ predsedniku republike Scalfaru. t To so bili v bistvu udarci nemočne jeze na Pled^aYv'^talij^^ še bolj sistema, ki je Sicilijo prepustil »mafijski oblas komentatorji so pogreb imenovali tudi upor proti držav' jjjpV cu mafije«. Sistem se je kmalu začel razkrajati, saj je P° »fpt kmalu odstopil palermski župan Aldo Rižo, nekdanji * črte«, človek, ki je z nepodkupljivostjo in poštenostjo 1 iedsedH*'t pomenil upanje, da se lahko kaj spremeni. Na prošnjo p republike je odstopno izjavo preklical. Po atentatu se je država odločila sama spopast' X odločila za selitev mafijskih šefov, kolikor jih je ' pos^’ na osamljen otok Pianosa. Ljudje še zahtevajo, naj o • da bo zapor dobro zavarovan. Zaradi dogodkov na Siciliji je minister za bo in notranje zadeve izdal sporočilo, da na SidU0 boj^ tisoč vojaki s policijskimi dolžnostmi S tem n organiziranemu kriminalu. Dejstvo je, da je položaj p tfl Siciliji ušel iz rok, saj ne ve natančno, kdo vse se tne ' so zveze mafije z gospodarskim in političnim svetom globus Obsodbe vojaškega sodišča NEW DELHI - V zahodnoindijski državi Gujarad je v zadnjih dneh zaradi dežja umrlo že 88 ljudi. MADRID — Špansko združenje za varstvo živali je pripravilo demonstracije za odpravo bikoborb v tej državi. Po glavnih ulicah so nosili naslednje napise; »Mučenje; niti umetnost niti kultura.« Doslej so zbrali že 2,5 milijona podpisov. HONGKONG - V tibetanski vasi DONGZ1 že 50 let nihče ni umrl. Zadnji pogreb je bil 1942. Najstarejši občan je star 142, 188 pa jih je starih nad 130 let. Tako se je zaradi izredne trdoživosti število prebivalstva povečalo s 680 na 6224. Znanstveniki trdijo, da so razlogi za trdno zdravje in dolgo življenje okolje brez onesnaževanja, prijateljski in prisrčni odnosi med prebivalci in zdrava hrana, ki je sestavljena predvsem iz fižola, rib in riža. TEHERAN - V zadnjih dneh so aretirali 40 žensk, ki so bile po mnenju verskih oblasti premalo zakrite. V se-vernoiranskem mestu Rusdar pa so nekaj žensk iz istih razlogov javno prebičali. BONN — Posmrtne ostanke Adolfa Hitlerja naj bi 1970. leta izkopali, jih pripeljali v SZ, zdaj pa naj bi bili zakopani v zaporu Lefortovo v Moskvi. MOSKVA — Starejši občani so dobili pokojnino, ki pa je ne morejo porabiti. Pokojnino namreč izplačujejo z bankovci za 5 tisoč rubljev, tako da si morajo en bankovec deliti trije upokojenci. Poleg vsega pa prodajalci nočejo zamenjati bankovcev, češ da nimajo drobiža. BEOGRAD — Srbija je zadnja država v Vzhodni Evropi, ki je odstranila komunistično zvezdo z državne zastave. LJUBLJANA - Za srednje dober avtomobil bi moral Slovenec s povprečno plačo varčevati šestdeset mesecev, če ne bi bilo devalvacije in ne bi imel drugih izdatkov. v Splitu Vojaško sodišče v Splitu je včeraj obsodilo Milana Babiča na 15 lel zaradi odcepitve Krajine od Hrvaške in zaradi ogrožanja ozemeljske celovitosti Hrvaške. Iz istih razlogov so obtožili tudi Milana Mar tiča, Lazarja Macuro, Mileta Razpolja in Slavka Ožcgoviča. Na dvanajst let zapora so obsodili še štirinajst drugih krajinskih funkcionarjev. Na sojenju ni bilo nobenega obtoženega, zato je sodišče izdalo tiralico. Javni neredi v Angliji V treh angleških mestih Rlackburnu, Huddersfieldu in Burnleyu so izbruhnili javni neredi, v katerih je bilo ranjenih 30 policistov. Do krize je prišlo v obdobju najhujše gospodarske krize v Britaniji od 40. let, saj je lam 2,7 milijona nezaposlenih. Ce odštejemo proizvodnjo nafte, seje obseg britanske proizvodnje zmanjšal že sedmo četrtletje zapored, kar je največje nazadovanje po drugi svetovni vojni. Srbija ponareja dokumente BiH Kljub sankcijam dobiva Srbija (in Črna gora) blago tako, da ga uvaža z dokumenti BiH, predvsem tistega dela, ki je pod srbsko okupacijo. Suddeutche Zeitung poroča, da je v to precej vpleteno nemško gospodarstvo. Nemške carine so že napovedale ustrezno preiskavo Nove žrtve med novinarji Na jugoslovanskih bojiščih novinarji nimajo prav nobene zaščite, saj jih ne varujeta niti znak PRESS niti TV. Tako je vojna terjala novo žrtev med novinarji na izhodu iz Dobrinje, kjer je zaradi ran umrl snemalec TV Bosna in Hercegovina Branko Tesanovič. To je že dvanajsti novinar, snemalec in delavcev TV BiH, ki je padel v trimesečni vojni. Le nekaj dni prej je granata ubila fotoreporterja Oslobode-nja Salka Hondo. Hudo ranjena pa je bila tudi Novinarka ameriške TV-družbe CNN Margareth Moth, ki joje ranil ostrostrelec, ko se je s svojo snemalno ekipo prebijala proti letališču Butmir. »Mi v Avstraliji slabo poznamo svojo domovino, le kako naj potem imamo pregled nad dogajanjem v Evropi?« GARETH EVANS, avstralski minister za zunanje zadeve »Naftne vrtine na Aljaski ugajajo celo severnim jelenom. Zakaj bi se drugače zbirali ob njih « GEORGE BUSH ameriški predsednik (Te besede so na londonskem srečanju ekologov razglasili za »antiekološko izjavo leta«j »Svel m Evropa sta kot lonec z zelo nevarnim eksplozivom. Lahko je veliko bolj nevaren kot hladna vojna Vaclav Havel za časopis ZEIT njih sporih, ki so za OZN dokaj nenavadni. Butros Gali je namreč zavrnil tisti de! londonskega sporazuma, kjer je predloženo, naj mirovne sile Unproforja prevzamejo nadzor nad težkim orožjem, ki pripada vojskujočim se silam na ozemlju Bosne in Hercegovine. Po njegovem mnenju bi s to odločitvijo morali v BiH poslati dodatnih 11 tisoč mirovnih opazovalcev. Diplomati iz Varnostnega sveta so Galijevo zavrnitev ostro kritizirali, saj v bistvu pomeni, da OZN nima nobene moči. Kljub temu pa VS vztraja pri svojem sklepu. Iraqgate Ob koncu prejšnjega tedna so ZDA, Velika zagrozile iraškemu predsedniku Sadamu Husemuz । posledicami«, če se ne bo podredil dogovorom in * ^.^je in dovolil inšpekcijski skupini OZN-a stopit' v o » kmetijskega ministrstva, kjer naj bi bili skriti doku^jiil in P zmogljivostih. Vendar seje Husein po nekaj dnevin p-dal, da bo dovolil preiskavo. _;a kjer o- V nasprotnem bi prišlo do vojaškega posredC-" lovale le zračne sile z letalonosilk Saraioga in in' evc[idat ga naj bi bila v Sredozemlju zaradi razmer na Bal » ’ jo, da je v pripravljenosti predvsem zaradi Itaka. nirC^i V ameriški javnosti pa hkrati odmeva objava po - ■ .j ZDA tako rekoč do začetka zalivske vojne pomaS^^jga iraškem jedrskem programu, potem pa skušale vso ropi. Afere se je tako prijelo ime Iraqgate. Eden \ kongresnikov je javno obtožil Georga Busha, da Jr J (rak®i) s I L Državotvorni in nedržavotvorni Manihcjstvo je filozofski in religiozni nakup, po katerem vladata v svetu dve načeli, dve moči, ki sta med seboj v nenehnem boju. In tak manihejski koncept se je v političnem ži vljcnju Slovenije ohranjal tudi ves minuli teden, ki ga v tem žariščnem komentarju merimo od ponedeljka do ponedeljka. To pa je tudi razlog, da v njem ne omenjamo, kako se je izteklo sprejemanje volilne zakonodaje kot domnevnega sklepnega dogodka pred odhodom na parlamentarne počitnice. Če bo potekalo po »manihejskem scenariju«, se ne bo izteklo, to je mogoče napovedati. Vsekakor je zanimivo, kako hromeč je ta manihejski dualizem v slovenski politiki. In to ni normalno, kajti nasprotova nje dveh načel je predpostavka sleherne dinamičnosti. Za slovensko politiko pa je značilno, da je prepad med enim in drugim načelom v bistvu nepolitične narave. Deluje pač v skladu s temeljno razklanostjo slovenske politične duše, kar je po eni strani izraz politične nezrelosti, po drugi pa slovenska nacionalna travma. Kako torej deluje? V prejšnjem sistemu je delovalo kot nasprotje med režimom in njegovimi nasprotniki. V tem je bila preslikava marksističnega načela o antagonizmu dveh razredov, izkoriščevalcev in izko-riščancev. V novem sistemu deluje kot nasprotje med ruralci in Urbanci, o čemer smo govorili zadnjič. Zdaj je ta izključujoči spor iz parlamenta prešel na raven ministrstev, kjer je bil sicer vse čas latentno navzoč, že od samih začetkov oblikovanja Dr novškove vlade. Izražalo ga je skorajda neprištevno drenjanje v politični sredini, kar lahko jemljemo tudi kot nekakšen poskus, da bi se konfrontaciji vendarle izognili. Janševi Premiki so vso stvar toliko premaknili, da niti parlamentarne počitnice ne bodo mogle več zavreti procesov razkrajanje znotraj vlade. Pa tudi državno Predsedstvo se začenja odkrito cepiti. S svojimi razglasi javnosti je čedalje bolj smešno in čedalje bolj očitno postaja, s kakšnimi zatajevanji notranjih nesoglasij sc otepa. Razcep gre po liniji dr-žavotvorni-nedržavotvorni člani predsedstva. Potemtakem na enak način kot v Drnovškovi vladi. Značilneje tudi, da konflikt ne poteka ločeno, marveč kar počez, od parlamenta sega v predsedstvo. Predsednik vladinega ekonomskega sveta dr. Bogo Kovač je tako v imenu »gospodarstvotvornega« dela vlade izjavil, da vrsta državotvornih sektorjev v vladi ni upoštevala omejitev, zaradi Česar država nerazumno troši in je zategadelj primorana iskati rezerve »na socialno najbolj občutljivem področju«. Za eko-nomista-libcralca Hayekove šole je to kajpada čudna izjava, ki prejkone kaže, da se liberalni demokrati branijo očitkov državotvornega Janše nedrža-votvornemu Školču prek sicer korektnega Kovača. Janša je v ja itm za Školča rekeL dih nog ži*1 ° & v f*^ vi da še nikoli n ‘ ? podjetju, malo upravt«^ $ da J^< spodarskt sk • • ornJ ty zročajo stva, med o’’ vrsti spada J- L Janševimi ukvarjalo d* Zanj se zdi. Zlobec m 1.. ‘ vorna, na .| Oman in Kuča^.^o Kmecl Zlobec, ki J« označen b' ■.... državno skn ' je osamosvojit"; v ► branil tako, J’ dekel v izdajal, je uZ na«. J na sej dtanik Stvo sestalo z -J g nnkah. I porabi f nc b* l" bN^eb'" tov ki h' OS51’ d ugledu tegriteti P0*4hfl sta!* Dokler jf od članov Pr^„ pdM veda rum, »C -..... vornega P»K sne P-» hejstvo s,°¥^spl^ ■ bo dvig'lo na ga K čno raven, r gače razrešit*' | A 1 »ir C A ’ J A V- A STRAN 2 It nit ali-id Ji * t« iir «9 P S iP ji I* Ir r H r J I aktualno doma Wta, tuji delavci in njihov odhod Iliri, u ? ^P^oranju tujcev je začel veljati 18. julija, tuji de-prositj za Zl MPoslem pr> nas, imajo do 15. oktobra možnost za-drfrie n ’'s*’no delovno dovoljenje pod ugodnejšimi pogoji. Vendar ie|0 so ne 'e‘ja za tiste tuje delavce, ki dnevno prihajajo na SlfcniM? ’• Ti si lahko pridobijo osebno delovno časa že d določen čas, torej za eno leto, ne glede na to, koliko ^nje drj*^ nas' Natančnega podatka, koliko delavcev iz so-^jihi P^aja dnevno na delo v Pomurje, še ni, ocena pa je, JMlil j 'en^arskih podjetjih zaposlenih približno tisoč, nekaj sto »&SPreFU P°s,a‘ ^ušcantl Podjetjem za t0 P04ela, Wi,ika ,njlhoVa kadrovska »jihovo n. du tuJfh delavcev ^Poslenf5'0 zaP°ln>lt naši iz Lendave H ki dnevno tolihn. mejo. Za-•“jih števila zaposlena so bili do '^Podenik °d,h ostre kritike ’’ uUe . y domače obči-£ k ?voijstvo ob na-0 '#uWli del°-klavci 1 tud' že hrvaški Miloš os|aj-^^daT^^3 ^nte za vse mi- P0d?nv SIa,us c’uo- če določbe sedali ‘“"drugega, ona ne vem- Seveda ^rejah zakonu ko. likor bo potrebno, vendar osebno pogrešam določbe, ki bi imele v sebi tudi restriktivno politiko zaposlovanja, ne samo novih delovnih mest, kakor določa zakon. V tem trenutku še nihče nikogar ne meče ven, mi bomo potrebovali ljudi, vendar je vprašanje, kako bomo reševali politiko zaposlovanja, posebej sedaj, ko imamo že toliko domačinov, ki so že več kot dve leti brez zaposlitve. Naša politika je, da smo počasi, res počasi začeli zaposlovati, ker čutimo, da se staramo, v miselnosti in ne po letih, čeprav tudi po letih. Od prejšnjega načela — ne zaposlovati — smo prešli k drugemu tudi zmanjševati število ljudi, vendar ostati svež pri visokem kadru. Tako počasi štipendiramo in zaposlujemo uspešen kader« — Kako delavci tujci sprejemajo zakon o zaposlovanju tuje delovne sile? »Zaenkrat želijo imeti le do- Batna pojasnila. Naši delavci, dnevni migranti, so s Hrvaške in oni so tak zakon že zdavnaj izvedli. Njihov zakon je pribit žno enak kot pri nas, s tem, da so njihove zakonske poddoloč-be restriktivnejše. V tem trenutku pri nas ni kakšnih posebnih konfliktov, delavci poznajo zakon in mi svoje obveznosti.« — Pa vendar je bilo slišati o nezadovoljstvu teh delavcev, ki jih zakon prizadeva. »Veste kaj, če kdo zapiše na zid, dobesedno: >Ako nečemo raditi mi, nečete ni vi,< je to stvar posameznika ali zrevolti-rane skupinice. To ni vprašanje, ki bi ga obešali na veliki zvon. Mislim, da se vsi, ki delamo v podjetju, zavedamo, da SSS in SDU J” Sobot, O« «'skU»am »n? Jkupneni delov- »adeve da «S,DL P°slej ki se ^k?s,cmu ie,}ru SSS, -o«. “*a« ne b! mogn ,tlMi.ir7iri.kijueeva,>k« dar aa P°r’n*l '•tl. fr' srt.,, /j®ljno prihod. h?11’ lr»( kor projekt nuJ * k.i^rgiren . na ma$a 1« učinki«. ob*h a ^‘''i^ke ekdnyeg0>" Prafe- \ M./' v-,., . '• S 5- •>•4. js . ^-.tr.1} '"kr, j' 8rel' “P /Ara- "edn, Pro' ' ‘ma korb='>: Kava-■ s,i v^n s,ran za' - ^'er,, ' * 50 ,r^ obsto. zelem v mo, O W ' 2KB1< Ministrstva za industrijo in gradbeništvo vlade Republike Slovenije >D<, ki je 9 aprila letos pripravilo dopolnjen predlog Zakona o intervencijah v gospodarstvu. Odbor za proračun je »sfor-siral«, da je v zakon prišlo tudi določilo, da mora tisto podjetje, ki želi črpati proračunska sredstva, organizirati poslovanje po standardih ISO 9000. Gre za nestrokovno in grobo poenostavljanje, saj niso predvidena nobena merila za raven uvedbe ISO 9000. Vso navedeno problematiko bi moral strokovno, bojektivno in nevtralno obdelati Državni urad za standardizacijo. V veliko pomoč podjetjem mora biti pravkar ustanovljeno Slovensko združenje za kakovost. Če se bomo na hitro »centrifi-cirali«, bomo najbrž še vedno tam, kjer v pogledu kakovosti tudi smo — na repu Evrope. Torej le z certifikati ne bomo ušli z evropskega repa. Zoran Sverec Vzrok, da so se SCT-jevci odločili za tovrstno informiranje javnosti, je bilo poslansko vprašanje oziroma kritika poslanca Vilija Žižka iz Murske Sobote, ki je obtožil delavce SCT-ja. da med delovnim časom ne delajo. Ko smo se novinarji, peljali na tiskovno konferenco, je bilo na cestah res veliko strojev in zelo živahno. Prav tisti dan so začeli asfaltirati odsek nove ceste pred Benediktom (iz smeri M. S.), s katerim so močno skrajšali ovinek. Pri delu jih močno ovira velik promet. ki seje lani povečal za trikrat. tako da je na celotnem gradbišču Benedikt —Ihova potrebnih od 14 do 18 delavcev samo za usmerjanje prometa. Na tem odseku ceste M-10 so začeli delati aprilu letos, ko je končno stekel promet po prenovljenem in razširjenem odseku mesta med Lenartom in Benediktom. V dolžini 3.7 kilometra so do sedaj v glavnem že opravili vsa večja zemeljska dela predvsem je bilo potrebno izravnavali nevarne ovinke ter prenoviti spodnjo in zgornjo plast cestišča. Izkopati so morali okrog 52 tisoč kubičnih metrov materiala in narediti okoli 50 tisoč kubičnih metrov Državna aktivna politika zaposlovanja je tudi, da država na razne načine z denarjem spodbuja nove zaposlitve in samozaposlitve. Da je za novo delovno mesto tisto, kar daje država, mnogo premalo in da z nakazovanjem denarja zamuja, s tem pa se njegova vrednost izgublja, so pogoste pripombe s strani listih, ki denar pričakujejo in zanj prosijo. Z druge strani pa so pripombe, da je državni denar, ki ga tako razdelujejo za nove zaposlitve, premalo učinkovit in obvezajoč ter zavarovan. Delodajalci do zadnjega čakajo z zaposlitvijo delavcev, pa tudi številne so luknje ali možnosti, da delavca kljub pogodbeni obveznosti lahko kmalu odslovijo. Še najbolj da gre verjeti tistim, ki denar potrebujejo za samozaposlitev. Za potrditev takšnih in drugačnih mnenj bi seveda bita potrebna analiza, dejstvo pa obstaja, da je državni denar za spodbujanje novih zaposlitev možnost za delodajalca, da si pridobi nekaj denarja, ki ga ni treba vračati in nima zanke visokih obresti. Denar za podjetništvo in spodbujanje zaposlovanja razdeljujejo tudi občine. Ta denar iz občinskih blagajn ali posojilo z ugodnimi posojilnimi pogoji je torej druga možnost ali občina drugi naslov za tiste, ki se mislijo samozaposliti ali zaposliti druge. In prav gotovo večina, ki sploh še zaposijuje, možnosti za pridobitev denarja, lahko tudi več naslovov, ne spušča z rok. iz Občinski milijoni za več kot tristo petdeset novih zaposlitev Lendavska občina je razpisala tri natečaje in v prvem so denar razdelili 2! prosilcem za 105 delovnih mest. Pogodbe prejemnike denarja obvezujejo, da toliko delavcev, za kolikor so dobili denar, zaposlijo do septembra prihodnjega leta. V drugem natečaju so postavili krajši rok za zaposlitev, tako da bo 12 prosilcev moralo do konca januarja prihodnje leto zaposliti 38 delavcev. Tretji natečaj za pospeševanje zaposlovanja so razpisali skupaj z denarjem Ljubljanske banke. Devetindvajset delavcev bo devet delodajalcev, ki so za vsako novo zaposlitev prejeli 4 tisoč mark, moralo zaposliti v pol leta. Sedem zasebnikov, ki je že dobilo denar za nove zaposlitve iz prejšnjih natečajev, pa je dobilo po zadnjem natečaju izplačano tudi razliko v denarju, in sicer za 28 delovnih mest. nasipa. Delo je bilo dodatno upočasnjeno tudi zato, ker so material, ki so ga na enem delu izkopavali, navažalt na drugem delu gradbišča. Dela vodijo trije delovodje, na gradbišču pa je 36 delavcev, 38 strojev in šoferjev, 20 večjih strojev, 18 tovornjakov ter 30 tovornjakov za dovažanje gramoza. Edvard Tovornik, direktor SCT Gradnje Maribor: »7, obnovitvenimi deli na odseku ceste M-10 od Rakičana do Beltinec bi lahko začeli že junija. Če bi RUC podpisal pogodbo. Delovna mesta z občinskim denarjem .............................................. čeprav smo * Jjeiod^’ ugotavljale ..»Ir1, prejemniki njem ne hitij • P^aje' lahko ugotovij o natci’pi predvsem 7^^ f bro zavarovan ža, joč, tud, > P" Iem bank h obvezno^11 denarja zanj I l* |ni * a denar vrniti n)k f obrestmi poseže tudi i| ,rj B s« dnine Prav »r^ * P čakujemo, da nar za nu>« li- 'zP°'niL^ sli- Alt bod<1 poslitve M -vA' seveda težko - - Lendavska občina je torej iz občinskega proračuna za pospeševanje zaposlovanja razdelila 4 milijone 882 tisoč posojila, prav toliko pa je prispevala tudi Ljubljanska banka. Več kot 170 novih delovnih mest ni malo, vendar pa bodo v najboljšem primeru vsi dobili delo šele prihodnje leto. Prejemni kom denarja čas za izpolnitev pogodbenih obveznosti res še ni potekel, toda z zaposlitvami mnogi čakajo. Iz prvega natečaja je od 105 predvidenih zaposlitev delo dobilo Šele 23 delavcev, 12 od 38 v drugem in 5 od 28 v tretjem natečaju. V radgonski občini so po lanskoletnih dogodkih razdelili milijon in 400 tisoč tolarjev občinskega denarja za pospeševanje podjetništva in obrtništva Posojilo je bilo namenjeno za 23 novih delovnih mest, trije posojila niso sprejeli, pogodbene obveznosti pa ni izpolnilo šest Delo je torej dobilo 14 delavcev. Konec lanskega leta je bil drugi natečaj s 720 tisoč tolarji (polovico denarja je bilo od Ljubljanske banke) za 14 zaposlitev. Dva obrtnika sta odstopila, pogodbene obveznosti pa niso bile izpolnjene za 4 delovna mesta. V slednjem razpisu iz prejšnjega meseca pa je na voljo 11 milijonov 800 tisoč tolarjev za 38 novih zaposlitev. Soboška občina je po lanskem razpisu razdelila 11 milijonov 200 tisoč tolarjev posojila, tako da naj bi s pomočjo denarja iz občinskega proračuna ter Ljubljanske banke letos delo dobilo 112 delavcev. Vendar tega, koliko jih res že tudi dela, še niso preverjali. Po sedanjem razpisu, ki je bil objavljen v juliju, pa bodo razdelili še 20 milijonov. Tudi tokrat bo polovico denarja prispevala banka. V Ljutomeru pa so po dveh Te dni so potegnili asfalt na popolno novem delo ***•*”. količit16 Benedikta do Ihove, za kar so najprej potrebovali * gramoza za utrditev nasipa. Edvard Tovornik je še zagotovil, da bi njihovi delavci lahko začeli z deli na odseku Rakičan—Beltinci že junija in bi v štirih mesecih že lahko končali, če bi Republiška uprava za ceste podpisala pogodbo. Dokler pogodbe nimajo, ne morejo začeti z deli, kajti problemov imajo dovolj s plačilom že opravljenega dela. »Že pri podpisu pogodbe je bilo ugotovljeno, da bodo številna dodatna dela povečala stroške, zato smo začeli graditi le prva dva odseka. Se vedno niso zagotovljena vsa sredstva za tretji odsek. Po sedanjih cenah bi za ta odsek potrebovali še 65 milijonov tolarjev, RUC pa ima predvidenih le 38 milijonov. Avans, ki smo ga dobili, je že izčrpan. Če RUC kmalu ne bo podpisal lega avansa k osnovni pogodbi, bodo ustavljena tudi ta dela.« je še dejal Tovornik Tretji odsek ceste M-10 od Lenarta do Gornje Radgone je Vodj* med najbolj obnovitvenih del > uNtJ' grande je o tem po ,d' več problemov so 1 , p v Ihovi. ker se pet metrov, poleg P tl glavni oviri ve lik močvirnat teren, i . |ahk° prekopali cesto. ’’ zaprli šele pono. ■ jOp zimo iz Rač, iz Maribora ah iz “k« kaj časa smo imel' [f0. asfalt ni bil dO^g* vendar je sedaj bol RUC*z^'d°K la v minulih d SCT-ju M?" mark, v juliju P» nan dolg Por ,‘ruah jonov. C e b. bi slišali spel d Nazadnje bi r ; ' »krivca« vseh f velikih podjetij-dela, plačana iz cc ................... k razpisih razdelili 2 milijona 635 tisoč tolarjev 14 prosilcem, vendar pa so bili njihovi pogoji za pridobitev denarja nekoliko drugačni. V pogodbah niso zahtevali toliko in toliko zaposlitev, ampak so z denarjem sofinancirali tiste dejavnosti, ki bodo prinesle nove zaposlitve. V pogodbi o posojilu so seveda zapisali, da bodo porabo denarja preverili po enem letu, s pomočjo tega denarja pa naj hi se zaposlilo 14 delavcev. Novi natečaj ljutomerske občine ima na voljo 12 milijonov, tudi tokrat bo polovico denarja prispevala banka. H, Im Denar z zagotovilom za zaposlitev Pomurske občine z denarjem za nove zaposlitve ali spodbujanje podjetništva in obrtništva ni- Premalo denarj3 Občina Ljutomer je kandidirata s 24 progi*" spodbujanje demografsko ogroženih območij- Vis'D_ na s* raj 96,5 milijona tol»rjevtŽ Ministrstva ra |>la°'F% j« bodo glede na kriterije in razpoložljiva sredstva ji - t1’ Komu dati in koga izločiti? To je bilo zelo težko M »4^*5 val izvršni svet SO Ljutomer na izredni seji In & oritelo'. To pa ^o naslednji programi: rekons^0^’’^ kavčih, posodobitev ceste Ljutomer — K ra p je— ’* skega omrežja v Veržeju ter telefonsko omrežje * ra Cesta. ir GTP KRAMBE*^ Sp. Porčič 18. 82230 1^48 TELEFON, FAX:062//2^ PO najugodnejših $ PRODAJAMO: — cement (Trbovlje 450) 450 SIT — j itti • .*‘'4Terl’,° od 25 do 35 hi ceneje — fasada deti”' i70|«ciJe — strešniki bramac po tovarniški ceni "" Škofja Loka — dimniki shidel BLAGO VAM DOSTAVIM^ NA DOM! Pokličite nas po telefonu ali nas • Vabljeni tudi v naš bistro KRAMRU cesti Lenart —Benedikt! VE STRAN 4 železnica Poletna akcija Vestnikovega podjetja za komoditeto Ldpec ^'Srebrni breg Po »streki« do Martinja f7'i' Madžaj*?°,ln' to' ®l°ven‘ia dobila neposredno železniško pove-baslaven,jr' ^ova proga preko hribovite idilične goričke pokrajini strani v h S*r8n‘ konča s predorom, dolgim 900 metrov. Na mad-'ilp do M - proga naprej po geografsko podobni pokrajini ■ stičišče nl>s,r“’ kjer se bo navezala na pomembno železniško pro- E( ' - pokole do meje z Madžarsko v Martinju bo potekalo -“'ham navt ^^^kih tirov; trasa mora biti prilagojena terenu in BKšiiri ^.a hitrust 120 na uro), zato bo potrebno zgraditi ’ predore in številne podvoze in nadvoze. k° dolg 310, drugi 170, tretji 410 in četrti kar 900 me-breg 23 ^Srebrnim bregom. Železničarji so prišli prvič pred > < „2“ ,J °b 11 uri. Tega dne nas je izčrpavala prava pasja ““ »am nnb.,1 seni naii začelkom del smo pozabili na potne kaplje, ^■e po obrazu in hrbtu! ®asiPu a ttlezniškem Uri *?lS1Aroa?kTnurjU gradlb ^bilo^ pro'' Madžar Mi v til VSem Ogovor /h' ir. ' izdajo lo ^^70 Utdt,en‘h dovoljenj. S' na zapu^e-’sk,h nasjpih IiaredlJ1 pleti,« je pojasnil direktor zavoda Janez Ori, »najprej bo potrebno ustrezno rešiti prečkanje Lendavske ceste s podvozi, nato pa premestiti Marki savsko cesto. To bo nujno, kajti tovorna postaja bo v industrijski coni — najprej s štirimi tiri, nato pa s 24 tiri — cesta pa je že sedaj preblizu proge. V Puconcih bo potrebno zravnati ovinek, ovira so tri hiše ali dve R lezniški progi delal tud: Janko Vincetič iz Stanjevec, ki se je upokojil pred slabim letom. Našli smo ga v domači vasi Stanjevci, kjer si je zgradil hišo v bližini svojega delovnega mesta. »Naj delajo, to bo za nas nekaj več. Goričko pa bo bolj znano. To ostane zanamcem.« Nato smo si skupaj z Jankom Vincetičem še ogledali stari pre- dor pred Stanjevci nekaj tacije in uskladitev republiških in občinskih družbenih načrtov. O prostorsko-izvedbe nem načrtu bodo jeseni potekale javne razprave, saj se bo posegalo v katastrske občine Murska Sobota, Markišavci, Vaneča, Moščanci, Dankovci, Mačkovci, Stanjevci, Šulinci, Ženavlje, Boreča in Mar-tinje. Za prvi del proge do Puco-nec javna razprava in skupščinska procedura ne bosta potrebni, načrti za obnovo pa bodo končani že v mesecu in pol. Lokacijske načrte in planske spremembe naj bi pripravili v prihodnjih petih mesecih. Zanje sta odgovorna Jana Kovač in Ivo Bošnjakovič. Tudi za soboški Zavod je prostorsko načrtovanje železniške proge prvo tovrstno delo — sicer se pa v Sloveniji že dolgo, zelo dolgo ni gradilo nobene železniške proge; zadnjega pol stoletja so jih samo ukinjali. bodo prav gotovo dobili novo zaposlitev številni gradbeniki, pa tudi železničarji. Naša železniška postaja zdaj životari, zadnja leta je tovorni in potniški promet tako močno upadel, da je groza. Včasih je bila na primer Panonija naš največji partner, zdaj pa le Potrošnik. Ce bi naredili železniško progo do Monoštra, ne bi bi- skrivnostnega je v njem, čeprav več ne rabi namenu. Morebiti pa ravno zaradi tega! Ko se zunanje »Do 1968. leta sem delal na tej postaji v Stanjevcih, kjer smo imeli tudi stanovanje. Prodajal sem vozovnice ter pregledoval progo od Gornjih Petrovec do Mačkovec. Zjutraj ob 5.45 je šel prvi vlak, že prej sem prodajal vozovnice, nato pa vstopil na vlak in se peljal do Mačkovec. Tam sem izstopil in se vrnil peš po progi. Ko je bilo veliko gob. sem včasin o>a lo zavil s proge — takoj sem naše! polno gob. Vendar so me nekateri radi zatožili, češ da ne skrbim dobro za progo. Ko je bil v Soboti sejem, sem prodal tudi po tristo vozovnic. Ljudje so vzeli s sabo na vlak tudi kolesa, da so se lahko Prvi prekmurski predor Pravzaprav je bil to prvi železniški predor v Prekmurju, kajti 1|Ht je ■ ■■sipu so si marsikje uredili vaške poti — zakaj ^iset |e( ‘ dobra, obljube o novi železniški progi pa so poslu- tem hribom v prihodnjih treh letih izvrtan tunel? rt. < Alojz Pors je verjetno prvi železničar, ki je prišel »a obmecje načrtovane slovensko-madžarske obmejne železniške postaje v Martinju. Bo pod la naša postaja več tako odrezana od sveta,« je povedal namestnik šefa Železniške postaje v temperature dvignejo nad trideset stopinj, je predor prava hladilnica. »Kdaj bo Štreka,« nas je najprej vprašal Janko Vincetič iz Stanje-vec. Co bo treba, bo vpet nadzornik proge, samo da bo na Goričkem spet železnica! - - Mo tlrrKi- n Povla1. , KlZU zelezn,škc. ,dan«i '<,. 0 Je prišel tu S r * bo Pr’nj''a Sred^^P^^ /ki/ 1 Pokr/ Svečine ?'N!Ssvc(om"1'1 končno 'Pfbv tako pa । ^lost, dne pr0bleme Stumr- H* M/ "t ’ vso po- starejši zadružni stavbi. Nadalje bo potrebno ustrezno rešiti tudi prečkanje ceste pred Mačkovci«. Vseeno bo do PuMnec še nekako šlo če ne drugega, se vsaj vidi, da je proga, čeprav zaraščena s travo, saj so železni liri ostali na nasipu, ki so ga gradili v začetku tega stoletja. Že 1948. leta so pobrali 200 metrov železniških tirov tik ob meji z Madžarsko na Hodošu, podobno pa so storili na madžarski struni. 1968. so pobrali še preostale tire in jih prenesli drugam. Pobrali so jih Iudi v predoru med Mačkovci m Stanjevci, ki so ga zgradili 1906. leta. Železničar v Martinju »Z novo progo proti Martinju in Monoštru bi se za nas vse bistveno spremenilo, predvsem pomeni to za nas neko svetlo točko in preživetje Zavedamo se tudi, da pomeni to za nas veliko več dela za enako plačilo, vendar pa Markišavskega loga lahko vozi vlak s hl-‘ °knoya ve^L1™' Zaradi močvirnatega terena in dotraja. c kot nujna — z novo železniško povezavo ali in VM^tUo bi do • »- *•- ■ utonci «0 .. manjše predore in prehode pod zemljo so imeli pri vseh večjih graščinah. Hodoš, Salovci, Stanjevci, Mačkovci, Puconci - - v petdesetih in Šestdesetih letih je bil »hlapen« edino sodobno prevozno sredstvo, s katerim so se Goričanci lahko pripeljali v Mursko Soboto ali še naprej do Ormožu in Pragerskega Od 1952 pa vse do 1968 leta je na lej gorički žc- potem vozili po mestu in še naprej. Takrat so bili »mešani vlaki«. torej dva potniška in približno trije tovorni. Z vagoni so z Goričkega vozili predvsem les, jabolka, krompir in drugo.« Zemljevid z označeno progo je postal v bifeju Marije Murne v Stanjevcih za nekaj časa predmet proučevanja in razgovora. Nabralo se je kar precej domačinov. Vlogo pojasnjevalca prevzame gostilničarka: »Ja, tu pri Grbajni bo šla gor proti Malušni, nato naprej proti Sulincem. . . . tuta gor nad Piicove de vo sekala . . . seveda bo spet šla po naših njivah! Vedno nam kaj vzamejo, pa najsi gre za železnico, cesto ali daljnovod.« Sosedje jo tolažijo in se šalijo, da bo potem lahko imela »kolodvorsko restavracijo«, saj je tudi v Stanjevcih predvidena postaja. In še nekaj komentarjev iz stanjevskega bifeja: »Naj kar delajo »štreko«, saj pa itak noče nihče več delati.« in še gostje iz Dankovec, kjer bo proga potekala mimo njihove hiše: Glzela Belec, Šulinci: »Ah, ja kaj pa jaz stara baba to vem ... Nič ne vem o tem. Zaradi mene lahko delajo. Sem že stara in mi ne bo treba daleč, ampak bom imela kar tu zraven vlak in se bom lahko vozila. S tisto staro železnico sem se pa vozila ... Ja, ja, tudi zdaj rada hodim v Mursko Soboto z avtobusom. Lahko delajo železnico zaradi mene.« Nadmorska višina v Murski Soboti je 191. najvišja točka železniške proge pa 325 metrov. Postaje bodo v Puconcih, Mač-kovcih in Martinju, kjer ho pred predorom pod Srebrnim bregom skupno slovensko-madžarska mejna postaja. »Največji problem na obstoječi trasi bo speljati dovoze do kmetij in kmetijskih zemljišč. Vsa križišča bodo s podvozi ali nadvozi, kajti nezaščitenih prehodov na takšni progi ne sme biti in jih ne bo. Se- Gizela Santa vet, Puconci: »Ne bi bilo od > k vara«. Nič nimam proti. Ce bo potrebno kaj podirati, so to njihove skrbi. Jaz nimam nič proti. Zakaj ne bi dobro bilo, če pa je to že >inda< dobro bilo? Tudi tovorni promet je potreben, ne?« Suzana Kovač, Markišavci: »Nekaj sem že čitala o tem, toda vseeno ... Tako je: jaz sem za to, sem zaradi tega, ker bi bilo to dobro. So še vasi, kjer nimajo blizu avtobusa, bližji bi jim bil vlak. Zemlje nihče rad ne da, nam daje kruh, z njo se preživljamo. Zaradi tega bodo še veliki problemi. Jaz imam tudi na obeh straneh železnice zemljo. A da v Markišavcih ne bo postaje?« Murski Soboti Alojz Porš; soboški železničarji imajo nekaj šefov v Mariboru, nekaj pa na Pragerskem. Prav bi bilo, da bi se tudi to spremenilo. Ce bo postala Murska Sobota pomembna postaja za tovorni železniški promet (v industrijski coni, kjer je BTC), se bo prav gotovo za 70 zaposlenih tudi to spremenilo. 24. junija so Slovenske železni ce podpisale pogodbo z Zavodom za ekonomiko in urbanizem za izdelavo prostorske dokumen- veda je to precej dražje, ker bo potrebno precej poti preusmeriti ali več prečkanj združiti. Prav tako bodo potrebni posegi v kmetijska zemljišča; odkupuje jih investitor, torej Slovenske železnice. Kot naravovarstvenica sem za to, da gre čim več proge v predor, da ne bi bilo prevelikih posegov v naravo in prečkanj gozdov.« BERNARDA B PEČEK STRAN 5 utrip Bolečina, trpljenje in humanost nimajo meja Vrniti se v svoj Vukovar! Srečanje z zdravnico Vesno Bosanac, ki je bila od 25. julija do 17. novembra 1991 vse do padca tega mesta direktorica bolnišnice v Vukovarju. Postala je simbol pravičnega boja za svobodo, s svojim optimizmom pa dokazuje, da Vukovar ni padel. Če je mesto Vukovar simbol hrvaškega vojnega uničenja, je zdravnica Vesna Bosanac postala simbol pravičnosti boja hrvaškega naroda. Že po nekaj minutah poznanstva z njo postaja jasna slika o tej drobni, krhki ženi srednjih let, polni notranje energije in topline, ki izžarevala iz vsake njene kretnje, obenem pa čutiš, da je v njej veliko moči in odločnosti. »Da,« je odločna »doktorica« Bosanac, ko jo vprašamo, če verjame, da se bo vrnila v svoj Vukovar. »Vsekakor verjamem, prepričana sem o tem. V nasprotnem ne bi imelo smisla. Jaz sem Vukovarčan-ka in samo to lahko tudi ostanem. Moji starši so se v to mesto priselili leta 1950. Tu sem hodila v osnovno šolo, končala gimnazijo. Iz Vukovarja sem odšla na študij medicine. Potem pa sem v njem delala skoraj dvajset let. V glavnem kot pediatrinja. Otroška zdravnica sem bila do zadniih štirih mesecev mojega medicinskega delovanja v Vukovarju. 25. julija 1991 sem prevzela vodenje bolnišnice v Vukovarju. 5e vedno sem direktorica te bolnišnice. Delovnega mesta in svojega poklica ne mislim zamenjati.« Brez dneva, pravzaprav brez trenutka sedenja v »fotelju« je dr. Bosanac vodila svojo bolnišnico na način, ki bo ostal v spominu mnogih. Vedno v bolnišnici, vedno z ranjenci, tudi v dneh, ko je bolnišnica postala tarča sovražnih napadov. O tem širša javnost že veliko ve. O hrabrosti te ženske govorijo mnogi. Postala je prva dama Hrvaške. Vsepovsod jo želijo videti in ona prihaja na protivojne manifestacije ter deluje v mirovni misiji. Srečanje Kuhar, ki sploh ni kuhar Marsikdo, ki bo opazil v časopisu sliko moža z belim plaščem, bo na njej prepoznal Mirka Ploja iz Gresovčaka pri Ljutomeru. Ne mine gasilska ali ribiška veselica, tudi kaka druga večja prireditev ne, kamor ga ne bi povabili, saj so dobrote, ki jih pripravlja on, menda (ako dobre, da jih preprosto moraš poskusiti. Mirko je torej zelo znan kuhar, čeprav ni poklicni kuhar, ampak mojster v pripravi v tkalnici obrata mariborske tekstilne tovarne v Ljutomeru. Je pa res, da se je dve leti učil za mesarja. Premamila gaje zaposlitev v tekstilni tovarni, kar pa ga — kot vidite - ni odvrnilo od živilske stroke. Začelo se je z domačimi pikniki, nadaljeval je s peko rib na ribiških veselicah, kar je normalno, saj je tudi sam ribič. Kmalu je začel cvreti v jedilnem belem olju še kose zarebrnic in drugo meso, pa perutnino . . . Bilo je tako dobro, pa tudi porcije so bile obilne (in še so), da so jih obiskovalci prireditev použili z veseljem. »V čem je skrivnst vaše kot-lovine?« sem bil radoveden. »V dobri pripravi mesa, začimbah in drveh. Ribe je treba »pacati« najmanj en dan, zarebrnice najmanj eno uro. Dobro je, če meso ni bilo dolgo v zamrzovalniku Meso je najboljše tudi zato, ker ga cvrem počasi, v peči pa kurim z bukovimi drvmi. Veliko je odvisno od za čimb. Nekaj jih kupim, druge pripravim sam.« Od Mirka Ploja sem hotel seveda zvedeti za sestavo začimb. Naj sem vrtal še tako vneto in četudi sem zagotavljal, da tega ne bom dal v javnost, ampak uporabil le doma, se ni vdal. Razumel sem ga, saj tudi drugi, ki kaj izumijo (žal jih je malo). Mirko Ploj — kuhar, ki sploh ni poklicni kuhar — je dobrodošel podpornik gasilcev, ribičev .,. Slika je nastala na gasilski veselici v Mekotnjaku, saj tudi lam niso mogli brez njegove »kotlovine«. Foto: S. S, ne obešajo na veliki bom še hotel jesti dobr strove kuhinje, se b«" pač potruditi na gasil lico. Našel bi ga tudj vendar jaz na, kih najbrž ne bi bil pr brodošel gost. . vj*. Mirko Ploj pa je lar. In sicer ima k“r i« Rodil se je pod P^'. Mariboru), dobro P kajšnia območja, kje J čebelja paša, prihodke. Povedal rtu J je bil Gresovčak, ko sN ustvaril družino, ho? tom, zdaj pa je epa zS. ima asfalt, kmalu p ter brneli tudi telefonu .. foni! Še več ga bodo ja pride pripravlja‘ ^mii hrote. Šel bo, zlasti 8^ } ribičem, kajti na t bo tudi pomagal po -okrepitvi. g §OB0^ Gasilsko društvo Grabe Slovesno ob novi Dr, Vesna Bosanac: »Tri mesece sem bila zaprta v srbskih zaporih pod obtožbo, da sem organizirala oboroženo vstajo, in (o po vsem tem, kar so storili mojemu mestu in meni.« — Gospa Bosanac, ali je sploh mogoč racionalen pristop, ko govorimo o vojni, ki divja na območju nekdanje Jugoslavije? Zgodovina bojevanja je pozitivna, toda sedanja dogajanja so razočarala tudi optimiste . . . pridobitvi Predsednik gasilskega društva Grabe Stanko Štuhec je dejal v šali, da so postali gasilci letos polnoletni. Potekalo je namreč 18 let, odkar delujejo (udi v Grabah. Prej so bili tamkajšnji vaščani včlanjeni v gasilski društvi Ključarovci in Rranoslavci. »Osebno ne razumem takšne zgodovine. Mislim, da v vojni ni racionalnosti, še posebej je ta izključena na teh naših tleh Na žalost živi srbski narod v kolektivni psihozi. Tamkajšnji mediji delajo vse, kar je mogoče, m spreminjajo tudi mirne ljudi, tako da tudi listi, katerim tega ne bi pripisali, postajajo teroristi. V Vukovarju smo imeli 30 odstotkov mešanih zakonov, pa so si vendarle dovolili, da so storili to, kar so.« Kako vi kol človek, ki je preživel vukovarsko golgoto, doživljate to, kar se počne zdaj s Sarajevom, z Gorazdom, Brčkim, Modri-čo .. .? »Grozno. To ni vojna, to je masaker. Vse dokler se rakete ne zaklenejo in agresor s silo ne ustavi, ne bo miru. To lahko potrdim tudi s svojim primerom. Tri mesece sem bila zaprta v srbskem zaporu v Sremski Mitroviči in v vojaškopreiskovalnem zaporu v Beogradu. Obtožili so me, da sem organizirala oboroženo vstajo. In to po vsem lem, kar so storili mojemu mestu in narodu « Pravzaprav z dr. Vesno Bosanac ni mogoče naredili drugačnega pogovora. Bilo bi hujše od ironije, če*bi začeli s kakšno drugo temo. Njene misli se, pravi, pa naj jih poskuša potisniti v podzavest, vedno znova vračajo k vojni »Zastonj. Spomini kar vrejo. O čem drugem sploh ne bi mogla govoriti. Mogoče so to vendarle civilisti iz Vukovarja. Mnogi so v razmerah totalne vojne morali opravljati svoje vsakodnevno delo. Tako so se navadili živeti in delati med pokom granat. One so bile pet mesecev njihova stvarnost, pa tudi moja stvarnost Toda ostali smo na svojih delovnih mestih, na svojih domovih, na svojem Pojavila se je ta JLA s Srbijo z željo, da uniči vs. Tudi zdaj po Hrvaški srečujem ljudi, s katerimi sem bila tam, v Vukovarju, kjer smo si delih zlo, ki so nam ga vsilili Tako oni, tako kot jaz, se nameravajo tja vrniti. Vukovar je moj edini dom.«’ — Potujete tako po Hrvaški kot po svetu v misiji miru? »To je zdravniški poklic. Biti v službi resnice in humanosti. Posebej spoštujem humanitarne akcije, s katerimi se pomaga otrokom. Ne samo otrokom, ki so izgubili starše na hrvaških bojiščih, želimo pomagati tudi otrokom, ki doživljajo strahote v Bosni in Hercegovini. Bolečina in trpljenje nimata meja. Podobno je tudi s humanostjo. Vsem je treba pomagati.« , In kako se bo končalo to bojevanje na območju nekdanje Jugoslavije? »Mislim, da v vsakem primeru pravica in resnica morata zmagati Zločince bo dočakala kazen. Oni bodo morali odgovarjati,« pravi dr Vesna Bosanac. Ge smo prišli že tako daleč, da nam gospe govorijo o vojni, je do bro. da nam svoje misli razgrinja dr. Bosanac. Zato, ker je vsa »sika na« iz človekoljubja in nepomiritve z zlom. Njen optimizem pa priča, da to mesto v slavonski ravnini, ta Vukovar, tudi po 17. novembru ni padel. To je zares tudi njeno mesto in nihče ji ne more vzeli pravice do njega. P Ašik Slika: Nataša Juhnov Začelo seje torej 1974. leta, ko sta Stanko Štuhec in Alojz Kosi dala pobudo za ustanovitev in navdušila še druge. Zdaj je 56 članov, kar pomeni, da je v povprečju skoraj iz vsake hiše kdo. Leta 1982 so začeli graditi gasilski dom, ki so ga končno povsem uredili in v nedeljo so ga predali namenu. Zares mogočna stavba za vasico, kot so Grabe! V njem ne. To ugodnost smo si lahko privoščili, saj smo stregli sami. Torej ni bilo izdatkov za režijo. Nekaj denarja smo dobili od občinske gasilske zveze, za gradnjo gasilskega doma smo namenili krajevni samoprispevek, nekaj so navrgle tudi nabiralne akcije; dobili smo denar in les.« Gasilci iz Grab imajo črpalko Creina zmogljivosti 1200 litrov Krajevna skupnost Lakoš Mrliška vežica, kabelska tv.»• J V Janiju «0 ubil graditi prhrfah h “r*^1 ttmiriii timrlje- Z Mi bodo uudaJjrvaN * 11 utoru biti dokončann do prvih dni septembra, Ko j« v šu proščeoje. ... t ačas leče v KS 1 .akni ir akcija za kabelsko v Gornjem In Dolnjem La košu. Prijavilo »e je več » . , «1« štev. Posamezna bodo p. t ifSt nvot^^ pnHlrrrtfutMtL Prispevek b mola« plnčurl tud ‘.‘^»tl f^ir MK Kabk la »mu kar »odi invrn, kod« upetjs«l E«a od ailo«, M ti Jih je zadala krajem« s*0**^^ i*. r dl uredbe« sanitarnih prostorov s »alkom dnmu » ► kajti v njem so pogosto prireditve, zlasti giKtij*- Gasilski dom v Grabah — velika pridobitev gasilcev in vseh občanov. Foto: Š. S. so dvorana 9 krat 15 metrov, garaže 6 krat 10 metrov, kuhinja in sanitarije ter prostori v nadstropju. Naključje je hotelo, da so pred nekaj tedni asfaltirali cesto Ključarovci —Grabe Brano-slavci, zato so izrabili priložnost tudi gasilci in dali asfaltirati veliko površino pred gasilskim domom. »Odkod denar?« »Največ smo zbrali s prirejanjem veselic, pozneje, ko so po stali instrumentalni ansambli dragi, smo imeli zabave, kjer ni bilo žive glasbe. Ljudje so radi prihajali, celo iz Prekmurja. Tudi zato, ker nismo pobirali vstopni- na minuto, ki se pripne k traktorju in jo prek kardanske osi poganja motor traktorja. V primerjavi z drugimi črpalkami je bila cenejša, zmogljivost pa je večja. Hiba, če lahko temu rečemo tako, je, ker brez traktorja ne deluje Želijo si rednega gasilskega vozila, in če bodo tako vztrajni in delavni, ga bodo dobili. Na nedeljski slovesnosti so blagoslovih gasilski dom in obnovljeno kapelico, prebrali so gasilsko kroniko, poslušali nagovor predsednika občinske skupščine, godbo na pihala iz Male Nedelje, slavje pa se je nadaljevalo z zabavo. S. ŠOBOCAN ------------------ Gaberje— Lepši vrtec Poslopje otroškega vrtca v Gaberju so z8' vet žaW" ti/11’ tedanje razmere je bilo kar primerno, zdaj pa ne vljajo in povečujejo za dodatnih 130 kvadratni $ njo, igralnico in drugo. S L septembrom bo l«P p (b vrtec sprejel 45 malčkov iz Dolnjega in Gornjcg ja. Kapce in Kota. Dotlej pa bodo uredili še oko ^^4 novitev in širitev so prispevali vzgojno-varstven , ? \ skega proračuna in krajevna skupnost, pričakuj j republiškega proračuna. ____ Stavešinski Vrh « Zasebni razgledni Zjaseuni razjntum w < Aton Škrlec iz Stavešinec gradi v sosednji hi^*’ gledni stolp. Objekt je vzniknil za večjo »počim«’ vse nared za turizem na kmetih. Antonov razgledni stolp je podoben cerkvenemu zvoniku. Pojasnil je, da bo morda kdaj v V vinograd^ «41^’ are. pr'deH*jeoe' 11»’ pon. laški rizl'0« ZDRAVILIŠČE RADENSKA, p.o. Radenci Zdraviliško naselje 14 objavlja NATEČAJ za rušenje pomožnih stavb v zdraviliškem naselju v Radencih Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe Informacije o pogojih po telefonu (069) 65-541 oz na sedežu podjetja Radenska, Ekoss, d.o o (Petanjski obrat). Ogledale si lahko tudi rušitve-ne projekte. c® TOVARNA KOVINSKE OPREME Tišinska 29 b 69000 Murska Sobota telefon: 069/22-752. 22-324. 22-317, 22-329 telefaks 25-579 — vabi k sodelovanju VK in KV varilce — pripravnike za poklic varilca . J Ne, to ni zvonik, čeprav mu je podoben, ampak'*f jicet Starešinskem Vrhu gradi veliki vinogradnik in k tovalec Anton Škrlec iz Stavešinec. Vsak četrtek Vestnik MLIN — Podoba opuščenega mlina na Črncu v Trnju se je spremenila. V njem je uredil Stanko Kolarič okrepčevalnico, ki ima ta čas veliko obiskovalcev. Izkopati je dal tudi strugo potoka, v kateri so spet zaplavale ribe. Morda pa se bo kdaj zavrtelo tudi mlinsko kolo. Foto: J. Ž. njem tudi manjši zvon, za zdaj pa je le razgledni stolp, kot ga je predvidel arhitekt. S te točke naj bi bilo videti vse tja do Blatnega jezera. Na vprašanje, kdaj bo odprl vrata turistične kmetije, je povedal, da se bo to zgodilo okrog martinovega. Tedaj bo postal mošt vino, zredile pa se bodo tudi gosi. Kar petdeset se jih potika po dvorišču. Nekdo mu je namignil, naj bi vključil v otvoritveno slovesnost spravno srečanje Prekmurcev in Prlekov. Potem naj bi se lažje prenašali. Zamisel se zdi zanimiva, tudi zabavna. oni, sam Bl (7 vsake s«» V VT*pda že v začetku poletja, zato bodo po- L. Kovač Foto: N. Juhnov BANKA Bodo nasadi jablan propadli? Na enem od zadnjih zasedanj zborov ljutomerske občinske skupščine je bilo med drugim postavljeno tudi delegatsko vprašanje o stanju na sadni plantaži v Radoslavcih, ki je po mnenju nekaterih v zelo slabem stanju. Oskrbovanje te plantaže, ki je v lasti zadružnega podjetja Mursko polje, je bilo neredno, vzrok pa je predvsem slab finančni položaj Zatiranje trajnih travnatih in koreninskih OBRESTNE mere v juliju ^koročni nenamensko vezani depoziti nad J mesec letna obrestna mera R+4,5% Bračun mesečne obrestne mere 6,31 s> ■ i • Magojeri ' “^'te število dni vezave. K- Vr/inr *pu • M vaiffi željam m potrebam v razponu od .10 do 90 dni. nad 3 mesece i; , elna obieslna mera R+5,5%-7,5% un mesečne obrestne mere: 8,W%-S,53‘. nad 6 mesecev B , etna obrestna mera: R+8%-9% p. un mesečne obrestne mere S,57%-6,707i °brestne mere je odvisna od zneska, ki ga vežete, bližji znesek vezave /e 5.000,00 SIT H*ANILNE vloge na vpogled 3,84% mesečno h,Wnilni vloge na odpovedni rok . S'»%mesetno j ■ v na odpovedni rok so hol/e obrestovana zalo. ^holi^ loi " b°ste banko 5 dni prej obvestili. t - dvigniti iz hranilne vloge na odpovedni rok. .. * °b|avljena mesečna slopja rasti drohnopiodajnrh cen ePublrki Slovenili v preteklem mesecu. 8 za mesec |UNI| je 5,M%. ZAPISI Z VALUTNO KLAVZULO ^onul') blagajniške zapise z valutno klavzulo r DEM. *'*' vpdete m vplačale v tolarski protivrednosti banke Slovenije z rokom dospelosti: L' ^’'nl obrestni meri 6% v DEM 18.1 a *■ °brestni mer 7% v DEM S° w le,ril Obrestni men 8% v DEM n( ,n izplačljive skupaj z glavnico na dan zapadlost: ^iniin tečaju Banke Slovenije fteA blagajniškega zapisa /e 200.00 DEM. podjetja. Da bi ugotovili dejansko stanje v nasadu, je bila imenovana posebna komisija, ki si je plantažo ogledala in pripravila ustrezno poročilo. Iz pogovora s tehnologom, ki je odgovoren za strokovno delo v nasadu, je mogoče ugotoviti da letos vseh del niso opravljali po načrtu, kot smo že zapisali, pa je vzrok slabo finančno stanje podjetja. Na seji delavskega sveta so namreč sprejeli sklep, da opravijo le najnujnejša dela, posledice pa so očit ne. Poleg tega da so letos opusti li dve redni škropljenji, so izosta la tudi škropljenja s sistemiki, niso pa opravili tudi nekaterih drugih potrebnih del, kot so privezovanje, zamenjava dotrajanih opor in poletna rez. Da je stanje v nasadu zares kritično, potrjuje tudi podatek, da se zaradi nepravilne oskrbe v najbolj rodnem delu nasada drevesa celo podirajo. Na plantaža je približno 4-hek-tarski nasad starejših dreves, ki jih bodo jeseni odstranili, zato so v tem delu opravili le najnujnejšo zaščito, da bi preprečili vdor bolezni in škodljivcev v preostali del nasada. Najbolj nevzdrževa-ni del nasada je na območju Kuršinec. kjer na brežinah teras trava prerašča drevje, tu pa so tudi rane sorte jabolk, ki že dozorevajo in odpadajo, še najbolj ob vsem pa skrbi, da propada tudi nov del nasada, kjer so lansko pomlad zasadili 10.000 enoletnih sadik, ki zdaj niso ustrezno oskrbovane. Polovica teh dreves je brez opore, zato bi bilo nujno kupiti 5.000 bambusovih palic in žico, skupna vrednost potrebnega maferiala pa je okoli 50.000 tolarjev. Čeprav je Mursko polje v ne zavidljivem finančnem položaju, je takšen odnos do nasada nesprejemljiv, to pa še toliko bolj, ker je bila lanska letina rekordna in so v lem nasadu pridelali okoli 600 ton jabolk. Komisija, ki je ocenila stanje na plantaži, napoveduje, da bo letošnji pridelek zaradi neredne oskrbe za 40 do 50 odstotkov manjši od normalnega, pa tudi kakovosti ne bodo dosegli, saj prvorazrednih jabolk tako rekoč ne bo. Ker s trenutno tehnologijo, zastarelo strojno opremo in sedanjo kadrovsko zasedbo stanja razmer ni mogoče izboljšati, je komisija predlagala, da je potrebno takoj ukrepali. V prvi vrsti je potrebno zagotoviti ustrezna sredstva za nemoteno pridelavo do konca leta, saj bi sicer lahko nastala dolgoročna gospodarska škoda. Hkrati s temi ukrepi pa komisija tudi predlaga, da se nadaljnji razvoj sadne plantaže podjetniško naravna, saj bo le tako mogoče zagotoviti nadaljnji razvoj te dejavnosti, ki ima za to vse naravne možnosti Ludvik Kovač Turizem na kmetih Vse za gosta plevelov na strnišču Med pomembnimi tehnološkimi ukrepi pri pridelovanju poljščin je tU’ di učinkovito zatiranje plevelov. Dolga leta se uporabljajo herbicidi, ki delujejo selektivno, tako oa uničijo plevele, poljščine pa praviloma naj ne prizadenejo. Tako so se uveljavili različni roki uporabe herbicidov glede na razvoj poljščin. Možno jih je uporabiti pred setvijo pa površini ali zadelane v zemljo takoj po setvi, toda pred vznikom ali po vzniku poljščin v različnih fazah razvoja. Vsak od možnih načinov uporabe mora doseči čim večji učinek, čim manj prizadeti gojeno rastlino in Čim manj stari. Velika izbira herbicidov, posebno za najbolj razširjene poljščine, je dolga leta izpolnjevala večino omenjenih zahtev, Zadnja leta pa se zaradi pogostejše, večkrat tudi napačne rabe herbicidov nekateri pleveli kljub vsemu pojavljajo. Z napačnimi in pretiranimi načini obdelave tal, z orodji, kot so freze, krožne brane in podobno, jih že bolj razmnožimo V vrsti nadležnih, nevarnih, posevku konkurenčnih in škodljivih plevelov so zadnje čase naj pogostejši plazeča se pirnica, divji sirek, delno pesjak, močno razširjen je sfak in delno osat Pirnica je prav gotovo najbolj problematična, saj lahko ustvari 30 — 40 ton organske mase, ki odvzame posevku 20 — 50 % hranil, in to v fazah raz vaja, ko so posevku najbolj potrebne. Podzemni deli pirnice vsebujejo tudi določene škodljive snovi, ki ovirajo razvoj posevka. Razmnožuje se s koreninami in semenom. ’ Divji sirek je po svojih škodljivih lastnostih podoben pirnici, vendr je v slovenskem prostoru manj razširjen. Ob napačnih ukrepih pa lahko sčasoma postane eden najbolj trdovratnih in škodljivih plevelov Posamezna rastlina ustvari IfJ(K) 2000 semen, kar je preveč novih Škodljivih rastlin poleg tistih, ki se razmnožijo iz korenin, imenovanih rizemi. Pesjak je zaenkrat pri nas manj znan, saj še ni toliko razširjen ali pa ga zamenjamo z drugimi pleveli. Razvija se v pritlehnem delu, plazeče se steblo se ukoreninja ob dotiku z zemlja in s privzdignjenimi vrhovi ustvarja zeleno preprogo v posevku. Poleg omenjenega načina se razmnožuje tudi s semenom Slak, ki se pojavlja v nekaj oblikah, se razmnožuje z močnim koreninskim sistemom, delno tudi s semenom. Gojenim rastlinam odvzema hrano, jih duši, največji problem pa povzroča s lem, da ovija stebla poljščin in s lem močno ovira spravilo. Osat se odvisno od rastnih pogojev in poljščine med katero raste, razvije do višine 1,5 metra razmnožuje se s koreninami, posamezne rastline pa semenijo tudi do 30.000 semen. Pojavlja se v skupinah ali na široko in je poleg običajne škodljivosti ludi neprijeten plevel zaradi bodečih izrastkov. Nekatere plevele že uspešno zatiramo. Na ta način moramo uporabiti E osebne herbicide, pogosto dražje (pirnica, sirek, pesjak), pri nekaterih pa erbicidi slabo delujejo, ludi povečani odmerki ne dajo pričakovanih rezul-taiov. Da se izognemo vsem nevšečnostim, kot so poškodbe gojene poljščine, vnašanje prevelikih odmerkov okolju tujih snovi in s tem prevelikih denarnih izdal kov, hkrati pa da povečamo učinkovitost zatiranja omenjenih ple-velov; se odločimo za zatiranja v kolobarju, v tem primeru na strnišču V ta namen je pred leti kemična industrija razvila učinkovit herbicid na osnovi aktivne snovi glifosat, ki se v prodaji pojavlja pod različnimi imeni, kot so cidokar, roundup, herbatop, boam efekt in še nekateri v naši prodajni mreži manj pogosti. Ko se odločimo za omenjeni način zatiranja, po želvi žit površine ne preorjemo Plevelom omogočimo, da se razvijejo do določene raze, ko postanejo najbolj občutljivi oziroma lahko vsrkajo potrebne količine herbicida. Pirnica naj se razvije do višine 20 do 30 cm, uporabimo pa 5 — 6 l/ha enega od omenjenih pripravkov ob normalni porabi vode 300 — 400 l/ha. Divji sirek naj bi bil v fazi met ličenja oziroma dosegel višino 40 —50 cm, odmerki pa so 6—7 l/ha. Pesjak je že občutljiv ob višini 15 — 20 cm, vendar ob visokem odmerku 8 12 1/ha. Slak mora preiti v polno cvclcnje. učinkoviti odmerki so 8—12 l/ha. Podobno je pri osatu, ki naj bi ob začetku cvetenja dosegel višino 30 40 cm in bi ga škropili z odmerkom 5- 7 l/ha enega omenjenih pripravkov. Če uporabljamo honirolirane in dobro naravnane škropilnice lako, da zmanjšamo porabo vode na ] 5O--2OO l/ha, zmanjšamo porabo omenjenih herbicidov. Dodatno zmanjšanje porabe herbicida dosežemo s sredstvi, ki omogočajo boljše prediranje le teh skozi povrhnjico plevela, v prodaji so h)sprayT rmoblen T 25 in pinovit K Ob uporabi le-teh v 0,5 % koncentra ciji (200 I vode I l/ha dodatka) in ab zmanjšani porabi vode lahko znižamo odmerke omenjenih herbicidov za 30 -40%. Kljub vsemu pa jc poraba herbicidov iz omenjene skupine za nekatere plevele visoka in predstavlja velik strošek na enota površine Za širokoli stne plevele, med katerimi sta v našem nnmeru nadležna slak in osat, je cenejša rešitev iz skupine tako imenovanih hormonskih herbicidov Na ta način svetujemo uporabo herbicida, dikocida 50 ali deherbana A v količini 4 — 5 l/ha in prav lako v ob cvetenju. Na isti način Lahko uporabimo proti slaku in osatu še banvel 480 v količini l — L2 l/ha. Ce imamo istočasno opravka s travnatimi (pirnica, sirek, pesjak) in ši-rokolislnimi pleveli (slak, osaQ, priporočamo Kombinacijo pripravkov iz skupine giifosata in Hormonskih herbicidov odroma posvet s strokovni^ kom. Geza Džuban, dipl inž kmet, Kmetijska svetovalna služba Benkovi iz Spodnje Ščavnice imajo 9 hektarjev veliko posestvo in na njem redijo 15 glav goveda, 50 svinj in konja. Odkar so kmetijo opremili z mehanizacijo, je več časa, zato so se odločili za dopolnilno dejavnost: turizem na kmetih. Gostje prihajao od blizu in daleč, zlasti ob koncu tedna. Radi pokusijo domače dobrote in zvrnejo kozarec vina, ki ga pridela gospodar Anton v svojem vinogradu s 1500 trsi; lahko se zapeljejo z zapravljivčkom . . . Na svoj račun pridejo tudi otroci, saj jim gostitelji omogočijo jahanje na kobili Zori. L. Kr. Avstrija kmetom nameni 47 milijard šilingov — Ob tem, ko doseže vrednost kmetijske proizvodnje v sosednji republiki Avstriji 53 milijard šilingov, Avstrijska državna zveza in dežele podpirajo avstrijsko kmetijstvo s 47,1 milijarde šilingi. Slednje je izračunalo finančno ministrstvo na Dunaju. Neto vrednost kmetijske proizvodnje pa dosega samo 53 milijonov Šilingov. - Turnišče Cene pujskov &°yNA jNOTA murska sobota Murska Sobola, tel. 069/31-810 Na sejem pujskov v Turnišče so rejci minuli četrtek pripeljali 76 pujskov, starih od 8 do 10 tednov. Za par živali je bilo potrebno odšteti od 8000 do 12.000 tolarjev. Lastnike je zamenjalo 43 pujskov. Sejem v Turnišču se odpira ob 7. uri. ,, univerzalna banka ' 116. Ljubljana, lei. 061/272-073, 30. - Kmetu nista naklonjeni ne država in ne narava. Dtžava me je izigrala pri pšenici, narava pa me bo še pri koruzi. Za subvencije sosedje namenijo le 1.7,35 milijarde šilingov, avstrijske dežele prispevajo zanje 3,5 milijarde ATS. z davčnimi olajšavami kmetje posredno prejmejo okoli 6,6 milijarde Šilingov, pri čemer prinese kmetom pavšalna odmera davka na dohodek 5 milijard šilingov; za 1,2 milijarde ATS je državna blagajna prikrajšana na račun oprostitve davka za kmetijske traktorje, po 0,2 milijarde pa izgubi dohodek zaradi pavšalne odmere prometnega davka in olajšav pri davku na pridobitev zemljišč. Občutno bolj kot druge sloje pa avstrijska država podpira krnele tudi na socialnem področju. Kol smo zvedeli na gospodarski zbornici v sosednji Avstriji. Za zvezne dotacije za socialna zavarovanja, namenjena kmetom, porabijo 14 milijard šilingov. Temu je treba prišteti še sredstva, namenjena preobrazbi v okviru socialnega zavarovanja y prid kmetov v višini 3,54 milijarde ATS, naposled pa tudi spodbujanje kmečkih družin stane državo se 4,5 milijarde ATS. Tovrstna plačila deloma terjajo strukijjrne spremembe v kmetijstvu Številni nekdanji kmetje prispevke zase plačujejo social- nemu zavarovanju nameščencev ali delavcev, medtem ko njihove starše še oskrbuje kmečko pokojninsko zavarovanje. Del visokih potreb po dotacijah pa povzroča pavšalna odmera pri kmetih. Tako kol pri davku na dohodek plačila niso odvisna od dohodka; kmetje namreč plačujejo prispevke od umetno nizko določene davčne obveznosti kmetij. Nadaljnjih 260 milijonov šilingov gre za subvencije, kot je zavarovanje zoper točo. Ne gre prezreti,, da tudi avstrijske železnice (ORB) prevažajo kmetijske pridelke po nizkih tarifah in s tem povečujejo svoj pri-mankljaj, ki ga je treba pokriti s proračunom; ten stroškov je za 516 milijonov šilingov. V primerjavi s 47,14 milijarde šilingov državnih stroškov za kmetijstvo je neto vrednost kmetijske proizvodnje (izkupiček od prodaje, brez predujemov, reci mo za gnojila in kmetijske stroje) 53 milijard šilingov, vključno z vsemi nameščenci, kmeti, delavci in sozaposlenimi družinskimi člani dela zdaj v Avstriji v kmetijstvu še 208.000 ljudi. Na vsakega zaposlenega v kmetijstvu pride tako okoli 226.000 šilingov subvencij. B. H. STRAN 7 rt*** GANCANI 149 en in vedno pokončna dvodelna, nikoli rov ne Od starih naselja ob «' Za izbor najlepše kmečke hiše Pomurja smo ocenjevali objekte s področja arhitekture po sledečih kriterijih. Preskušena opečna kritina z več kot 80-letno tradicijo' 69242 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU, BOREČI« Nekdanje rimsko pristanišče v Konstanci je bilo 5 metrov nad ravnijo današnjega. prav gotovo (Slana. Boleh*^ Značilna romunska vaška arhitektura je prav lična; prav vsaka hiša, naj je še tako revna, ima okraske na zidu in zavese. prejšnjem stoletju, tako tudi na pri ma. V bližini Konstance so tudi vidni bi Arada mestne pravice, leta 1985 pa je bil v boju med Avstrijo in Turčijo porušen do temeljev, • V Karpatih imajo kar 160 izvirov mineralne vode (pri kosilu in večerji vam točijo mineralno vodo brez plačila kot navadno vodo). Mnoga romunska zdravilišča so bila znana že v Generalni pokrovitelj akcije »NAJ KMETIJA« W KRIŽEVSKE OPEKARNE riži. Vrata so bila dvodelna, ma- na na svislih. Lahko v lesu, lahko v opeki. Danes najdemo na fasadah barvne »umetniške« slike s Preprosto, a lepo kmečko okno Vučji vasi v Prekmurju, bbp Ena najlepsih zgradb v Konstanci je prav gotovo igralnica. Pred leti je bil v njej glavna zvezda ČauŠeskov sin, danes pa tujci. H kmečkim hišam sodijo naokni-ce. in ne rolete. Naoknice na hiši v Zgornji Ščavnici imajo še majhno naoknico. Tesarji in mizarji so bili nekoč pravi mojstri, pravzaprav nekakšni ljud ski umetniki (Ploj, Brengova). bbp Adamclisi in ostanki starega rimskega mest* s0 r točka. sta ločena bivalno m gospodarsko dvorišče. Pritikline, kot so garaže, lope, koruznjaki ter kokošnjaki, naj bi bili v sklopu gospodarskega objekta, lahko loče- m* urni ■ ban, da bi se podoba mest in vasi izničila z novogradnjami. Za gradnjo namreč nikoli ni bilo denarja. Med najsrarejša romunska mesta spada ARAD ob reki Mureš v pokrajini Krišana. kier živi v glavnem madžarsko in srbslo prebivalstvo. Tu so našli izkopanine iz 15, stoletja pred našim štetjem, ko je obstajala Še stara dačanska naselbina. V 14. stoletju do- V turističnem središču Mamaia je pestro tudi noč #<>či radi ogledajo program v baru Orient. Dekleta, Ml šni ples, so naslednjega dne poprijele tudi za "•* sivna, lesena, dostikrat lepo rezljana, barve tudi temne. Kmečka hiša je bila najbogateje dekorira- Nadstropni, izstopajoči objekti so neprimerni. Pomurska po krajina ima svoje zančilnosti, mi mo katerih ne sinemo brezbri- Kot balkone na Ne bi bilo prav, če bi se spominjali Romunije le po takšnih posebnostih, kakršna je bila grof Vlad Cepeš, imenovan grof Drakula (drac pomeni po romunsko groza). Bil naj bi sadistični mučitelj več tisoč žrtev v 15. stoletju, »ženska verzija« pa je nekoliko drugačna: bil je ognjevit in nevaren ljubimec, ki si je dovolil marsikaj, zato so Balkon potrebuje meščan Žno. Tip pokrajine ohranjamo in polepšamo, žal lahko tudi pokvarimo z gradnjo ustreznih ali neustreznih objektov. Pomurske vasi in posamezne kmetije so bile od nekdaj skrite v zeleni blazini dreves. Ni bilo kmetije, ki ne bi imela na svojem dvorišču alt nekje v bližini večjega drevesa: lipo, hrast, kostanj, hruško, oreh. Sadovnjaki so bili drugačni. Sadna drevesa so segala rahlo prek slemena kmetije. Danes se gradi drugače. Klet je na pol vkopana, pa še to ne povsem in je kar pritlična, nad tem je prva stanovanjska etaža, pogosto pa se izdela še visoka Neprimerno je, da so objekti razmetani po parceli, kot bi naneslo. Pogosto se red poruši s kasnejšimi rušitvami ter prizida-vami ali povsem novimi objekti. Največkrat staro kmečko hišo zamenja nadstropna hiša mestnega tipa, prilagojena izključno mestnemu načinu življenja. Tudi gospodarska poslopja, podobna industrijskim halam, pogosto padejo na parcelo in se morajo prej utečene funkcionalne poti in navade prilagajati objektom. Moralo bi biti obratno. Ostanki grškega mesta Histrija. večina črnomorskih turistov pa si želi ogledati rimski »opomnik« v slavo Trajanu in opozorilo Bačanom: Adamclisi Zanimiva je tudi pol do tega 40 metrov visokega spomenika in ostankov starega rimskega mesta na sosednji vzpetini: nekaj kilometrov ravne ceste, na obeh straneh rastejo kostanji, ki imajo spodnji del drevesnih debel pobarvanih z helo barvo Ciganska ko imenovali Tomit, Tonn. O zgodovini boste izvedeli največ v tamkajšnjem arheološkem muzeju, lepo vidni pa so tudi ostanki nekdanjega rimskega pristanišča z dobro ohranjenim talnim mozaikom Osrednji trg v Konstanci se imenuje po Ovidiju, znanem rimskem pesniku, ki so ga v letih pred začetkom našega štetja izgnali iz Ri Prekmurci na peščeni obali Črnega morja in delti Donave osnovo nikakor ni primerna, saj je sama sebi zadostna in ne upošteva prav nobenega dvorišča, tudi ostalih gospodarskih prosto- 1. Razporeditev in funkcionalnost objektov Ocenjevali smo kot primerne sledeče elemente: južna lega dvorišča, stanovanjska in gospodarska poslopja povezana, lahko ločena, vendar v pravilnem zaporedju, ki tvori smiselno celoto. Objekti naj bi bili nanizani okoli dvorišča in tako, da se dvorišče zapira proti cesti. Smiselno in primemo je, če ku narave. Zato 3^ ‘ v rožah. Zakaj P človek balkon-; tn Od iutrado^«r> travniku, vinog • ^1! mer staro zdravilišče Herculane. Kogar zanimajo cerkve, si jih bo lahko tukaj ogledal kar lepo število; pa ne le katoliških, prav tako veliko je pravoslavnih cerkva in muslimanskih mošej. Med najstarejSa mestna naselja spada tudi Konstanca, glavno črnomorsko pristanišče. Stari grški trgovci so v 7. stoletju pred našim štetjem lu- bolj uboge m pokrajinah. Romunija j« ; A'1’^ bo v prihoda prjv. spremembe z r v,del- tako. Jene r »i svojem razvoj b(f slal^'g napak ter Sighisoara (Sigišoara) - rojstno mesto najbolj znanega Romunca, ki je v svet ponesel ime Transilvanije. Zaradi grofa Drakule ima Transilvanija pomen groze, življenja in smrti, skratka — skrivnosti. Prav v Transilvaniji, v osrčju Karpatov, izvirajo vse romunske reke, ki se nato izlivajo v različna porečja in se spet zberejo v Črnem morju. Prav v Transilvaniji so najtemačnejši gozdovi, najlepši samostani in najveličastnejši gradovi. ga njegovi tekmeci označili za vampirja. Romunija ima poleg lega še vrsto zanimivosti, ki si jih je vredno ogledali. Številna stara mesta so še vedno dobro ohranjena; naši etnologi bi bili navdušeni nad ohranjenostjo značilnih vaških naselij... bistvena razlika med zahodom in vzhodom je tudi ta. da se v Romuniji ni bilo treba 2. Oblika in gabariti Kmečka hiša je lahko samostojno stoječa, lahko v povezavi z gospodarskim poslopjem. Oblika je vedno podolgovata, in sicer ravna na L ali na U. Današnja mestna hiša s kvadratasto ku, ima vrst. Vse Pohva! ^ia noou n** _ prot, cest,. laven pr0^^. 1 . icdaijs er eiiv ..livečkratd^™ prostora, ali jedilnice, v zu človek ob *£ii" va, uživa zelenje _ ^ju* itd- Zato ic mirno dvorišče., ■ 22. folklorni festival. Še prej pa je bil prikaz pastirskih dokument ča-^erkitLUdn? okoliščina!) so ti’sMialf,ir-ne ku,,ure, ki so jih ^“Pnosli krajevne sPreL,,ie^k, vw°vi, orod-Wo c s,ope, »modle« za ki "^ftje. predvsem ti-ra™ kdaj 2e znašle na ^trali in 1 hranijo po Ndobna l31110 kakšna vojna ali r.' £ "dtastrofa jih lahko vljanje iz njega dni in se vtiskajo v spomin in izročilo. Pastirske igre bodo šle v prodajo, ko jih odkrijejo animatorji turistične ponudbe. To sicer še ne bo kmalu, ker bi bilo le animatorje same potrebno animirati. Bo pa. Vsekakor pa je še en beltinski folklorni festival minil brez turističnih aranžmajev, noben turistični center s te in one strani Mure ni pripeljal na prireditev svojih gostov in p rek m ur- čt«, »praskači« oziroma »škra-baši«, »rudiči«, »omoti«, »bra-novleki« (mimogrede: »Liplan-čarje« so menda pozabili pripe Ijati na razstavo ta neobhodni del opreme za kravjo vleko »osi-pača« ali »škrabaša«), »otike«, »preše« na utež, stope in druga orodja ter oprema pa trohnijo pod »kapi«. Kose te nekdanje kmečke mehanizacije, ki so našli svoj trenutek naklonjensoti in so jih ljudje prebarvali in obesili na zid ali uporabili kot podstavek za rože, pač ne moremo šteti za rešene. So sicer rešeni, vendar tu- di skrunjeni in nočem soditi, kako bi bilo bolje. Sicer pa mora beltinski folklorni festival živeti še dolga leta. Ne zato, ker svojega ekmen-larnega opravila, to je ohranjanja izročila, v neki meri že ne bi izpolnil, marveč zato, ker ga je v naših dneh dohitelo že neko novo opravilo. Etnografijo in nekaj malega etnologije bo moral začeti družiti z ekologijo. Ne nekem prihodnjem folklornem festivalu bodo tako enkrat nameščeni kosi za smeti, embalaža bo vsa reciklažna, trava vsenaokrog po beltinskem parku bo pograbi ja na in zelena, bo skratka tako kot v parku, ne kot na slabem pašniku. ŠTEFAN SMEJ foto: N. Juhnov Za zeleni jezik (4) Čeprav so izdajatelji Potrošniškega vodiča (PV) prvotno ime v 5. številki dopolnili z zvenečim poimenovanjem »prekmursko štajerski« (pravilno seveda prekmurska-štajerski), to ni nič pripomoglo k izboljšanju jezikovne podobe »časopisa«. O tem, ali je poimenovanje »štajerski« za skrajni desni breg Mure (Prlekija, Slovenske gorice) geografsko, narečjeslovno in še kako drugače ustrezno, bomo več povedali kdaj drugič, v tem sestavku pa bomo izhajali s konca prejšnjega, kjer smo nakazali problematiko prevzetih besed in njihovega prilagajanja ustroju slovenskega knjižnega jezika. ir i\’ Biti poslan naprej r* lnpo’^*i So tak“ rekoC C"' ih fnlk£UE! dolgoletnih h - irT k /n,h festivalov, da /°'kloruih prire-njihov kar nekako nado-" avtentično poja- * ske »gibice«, »posoianke« in »krapci« še dolgo ne bodo hodili po svetu tako zmagovito kot kakšne italijanske pice ali podobni triki. Kmečki vozovi, brane, »osipa Bilo je vasi davno nazaj (premicija v Bogojini kot kulturni dogodek) Prekmurska beseda premicija izvira iz latinske (preko nemške) besede praemitto, ki pomeni: pošljem naprej, iz tega izvira tudi premisa, trditev v logiki, prek katere gradim sklep. Častitljiva prekmurska beseda ima v sebi več topline kot latinska. to čutimo vsi. Moramo se vprašati, kdo je poslan naprej? Sin prekmurske zemlje, sin v nežnem vetriču se prelivajočega žita, sin opojnih sokov, ki se pretakajo v vinski trti. Tega ne moremo pozabiti, ne topline žita ne omame vina, tu je naša prekmurska toplina v barvah rumenega žita in zelenine vinske trte. Nikoli ne bomo pozabili na rumenino in zelenino! Oče in mati našega novomašnika Alojza Benkoviča sta se učila pri rasti žita in vinske trte in ne smemo pozabiti na velikega učitelja, to jc prekmursko Sonce, to je največja prekmurska učiteljica. Lok prekmurskega Sonca je daljši kot npr. lok gorenjskega Sonca, tega ne pozabimo! Tu sta se učila mali in oče našega novomašnika in tu seje pri njiju učil tudi on. Skrb za žito, skrb za rumenino žila in zelenino vinske trte, je mati vse svetosti prekmurske zemlje, ta svetost preveva tudi prekmurskega človeka. Vse lo, žilo, vinska Irta, sonce, skrb in strah pred točo in neurjem, je v našem tiovomašniku poslano naprej. Pojdi v imenu prekmurske Zemlje! V c t v i I tzac ijske m s ti k u Sl »vencev s s ve tom pri hajajo v s lo ve n ■ ščino številne besede iz drugih jezikov. To je običajen pojav v vseh jezikih, od vsakega posameznega (njegove vitalnosti, kultiviranosti, zvrstne diferenciranosti, navsezadnje tudi njegove jezikovne teorije) pa je odvisno, ali in kako si te besede — pravimo jim prevzete — prilagodi. Prilagajanje je včasih dalj, včasih manj časa trajajoč proces. Zajame lahko izgovor, oblikoslovje in skladenjsko rabo besede, v pisavi pa besede slovenimo popolnoma ah deloma. Slovenski pravopis iz leta 1990 (SP 90) je prav slednje uvedel kot merilo za določitev različnih stopenj prilagojenosti podomačeno sti prevzetih besed, zaobšel pa je druga merila, ki jih jezikovna teorija v podobnih primerih še uporablja, zato je razlaga prevzetih besed na 27. strani nekoliko manj natančna. Značaj rubrike seveda ne dopušča, da bi podrobno razgrnili to problematiko, zato le na kratko povzemimo: prevzeta beseda ali besedna zveza lahko živi v slovenskem jezikovnem prostoru v citatni obliki (v imenovalniku in enakem tožilniku ednine; npr: To je bil pravi show; Schiller), vendar običajno zelo kratek čas, ker hitro dobi slovenske iz-govorne ali oblikoslovne lastnosti ter postane po ki tat na (npr. na stopali v showu Take primere SP op imenuje tujke; Schillerja -Ta primer S P 90 imenuje polcitatna beseda). Ce je beseda v pisavi prilagojena slovenskemu knjižnemu jeziku in imamo zanjo tudi domač izraz (npr. varianta — mačica), dobi status tujke, če pa tega domačega izraza preprosto ni, jo imenujemo izposojenka (npr mikrofon, kultura, džezva, šov). Vsekakor pa sodobna slovenska jezikovna teorija spodbuja slovenjenje prevzetih besed do čim višje stopnje prilagojenosti slovenskemu knjižnemu jeziku. (mitev) ZUNANJA TRGOVINA eproda|ne cena smo prilagodit Vami CbllCtla nat In ta piepriCajlel PONUJAMO VAk^OTICNCLjlIŽNO - DOMAČE SADJE ftiuirvns asal-d' BuCtkiXlien kar k ‘M, * Plesat b',udi NS, >t,ruln i" J' ""fr-' to1' V fJ'' Sem ^ravnost pri 'p »< ;,’"i h-.,?""'111 p 8 fula izmisli- la?« sem se mu s sfedujimi močmi upirala. »Ker te je strah,« se je smejal. »Le česa bi me bilo lahko Strah?« sem se premagovala. Brezupni položaj, v katerega me je pahnilo neskončno čakanje na nekoga, ki ga najverjetneje celo res ne bo, me je napravil za strahovito klavrno punčko. Vsaj tako sem se takrat počutila. Posebej Še, ker je bilo zdaj res že videti, da se mu izmikam in se ga bojim le zato, ker je iz mesta. Zato sem mu dovolila vsaj, da mi je plačal pijačo. In sem potem spila z njim kar tri čokoladne likerje »Kaj sicer počneš, ko ne čakaš svojega princa?« me je še kar osvajal Pedja. »V šolo hodim,« sem se zlagala, ker sem se nadvse želela znebiti tistega neznosnega občutka okornega vaškega dekleta. »V Soboto?« je pokimal in mi je začuda verjel. »V Radence,« sem rekla. »V la set/ okoli sebe začudene in tudi za vj st ne obrage prijateljic. Bi- H* gostinsko.« »Aha,« je narca.« »Ne«, sem harica«. »Uh!« je »Rad imam pomežiknil. »Kel- še kar lagala. »Ku- kar poskočil tip. kuharice!« me je zgrabi' za zapestje in me je, ko je opazil, da se mu več ne upiram, odvedel na plesišče. Potem sva kar plesala in plesala. In vse je bilo začuda nekako tako, kakor sem si zamišljala, da bos Fedorjem Barbaričem. Vide- Jo jim je pač nepojmljivo, da sem kar tako speljala tipa jz mesta, ki je bil celo z muzikanti. Slutila sem šepetanje ženic, ki so ugotir vljale, od kod le sem pripeljala tega tujca in ah si ga bom priženila.‘Čutila sem Pedjine ustnice, ki so se mi mimogrede, a toplo dotaknile lic, in nisem več mislila o ničemer. Ne da bi me sploh moral vprašati, sem mu dovolila tudi silvestrski ples in seveda silvestrski poljub. In bilo mi je vse bolj lepo z njim. »Greva malo ven,« mi je potem šepnil. »Ven?« sem-se začudila. »Na zrak pač,« se je smejal, tako da sem že vedela, da ne razmišlja ravno o sprehodu. A sem vseeno Šla. Malce iz radovednosti, malce zato, da ne bi spel mislil, da se bojim A nekje globoko sem čutila da se mu vdajam pravzaprav zato, da bi se maščevala Fedorju Barbariču. Seveda je to bilo kaj čudno maščevanje, a je bilo vendarle predvsem to. Naravnost upala sem, da mu bo jutri nekdo povedal o mojem razgretem in verjetno lu-'di razuzdanem plesu. Celo to sem si drznila želeli, da bi mu kdo namignil, da pa morda celo ni bil le ples. Kajti, navsezadnje potem s Pedjo nisva ostala le pri plesu. Ko sva prišla ven in se malce nadihala ostrega zimskega zraka. je namreč predlagal, da bi se zapeljala malce naokoli. In meni se je zdelo čisto> imenitno, takole v kombiju tega znanega ansambla tu sredi vaške tihote in vaških poti. »Misliš, da je že dovolj toplo tu notri?« je drveč po samotni vaški poti vprašal Pedja. Seveda nisem takoj dojela, čemu to vprašanje. A ko je potem čez čas parkiral na stranski poti, se mi je res zazdelo, da je zrak v avtu več kot pregret. »Kaj je?« je vprašal tip, potem ko me je objel. »Ne boš vendar rekla, da te je spet strah?« je slastno zašepetal, Čeprav nisem imela občutka, da se mu upiram. »Ne bojim se in nehaj že s tem!« sem skorajda kriknila. »Kaj pa je potem?« je še kar drezal. »Ne bo se vendar zdaj na koncu izcimilo, da si še nedolžna?« »Ne bo se, ne, ne boj se,« sem iztisnila in se mu predala, čeprav sem bila seveda res še nedolžna in sem bila sploh prvič ta kole tesno in neizprosno ob moškem telesu. A zdaj mu tega za nobeno ceno ne bi več želela priznati. In nadvse sem se (udi želela potruditi, da tega ne bi opazil. Ko sva potem sredi popolno-čne tihote slastno utrujena obležala na tleh avtomobila, kjer je sicer prevažat instrumente, sem bila že povsem prepričana, da mi je tudi uspelo. Če s tega zornega kota vzamemo pod drobnogled reklamno sporočilo podjetja Mitev, ki se že od vsega začetka pojavlja v PV, poleg številnih drugih napak odkrijemo tudi ne le nepoznavanje teorije prevzemanja, ampak popolno pomanjkanje tovrstnega jezikovnega občutka. Če bi bilo drugače, ne bi ponujali »erotičnega«, ampak kvečjemu eksotično sadje, dovolj pa bi bilo pravzaprav južno sadje, saj SSKJ ]/A - H, str. 560 pridevnik eksotičen pojasnjuje kot »ki je iz tujih, navadno južnih dežel« (podčrtal F. J.). Tu di za »grapefruit« imamo v slovenščini že lep čas besedo grenivka. »Mango« (Mangifera indica) pa je tropsko drevo z velikimi podolgovatimi listi. Ker podjetje Mitev verjetno ne ponuja teh dreves, ampak koščičaste sadeže le-teh, bi bil pravilen zapis mangi. Tudi beseda »papaya« (Carica papaya)je pisno že poslovenjena (npr. SSKJ IH'Ne — Preo, str. 521) in sadove te tropske rastline pri nas imenujemo in pišemo papaje. Kaj naj bi bile »porre«, nam kljub našemu botaničnemu prizadevanju ni uspelo razvozlati, pač pa vsem tistim, ki tega še ne vejo (zanesljivo), sporočamo, da slovenski knjižni jezik pozna le solato in ne »salate«, kakor nam to besedo iz srbohrvaščine vsiljuje podjetje Mitev. Tudi bi morala bi-‘ti beseda zapisana v obliki solata, ker gre za t.i. neštevni samostalnik (ima samo ednino) in ne poznamo različnih solat, ampak le različne vrste solate (npr. SSKJ IV/Preo — Š, str. 797: »endivija, motovilec, radič in druga solata«), K tej jezikovni solati a la Mitev (citatna zveza!) še tole: Če prav bi bilo pravilno zapisati besede belo, črno (grozdje), mleta, sveža (paprika), zelena (solata), sveže belo, sveže rdeče, kislo, kitajsko (zelje) kot leve prilastke, pa je mogoče dopustiti razvrstitev teh besed, kakršna je v reklamnem sporočilu, ker jo je verjetno narekoval besedilni princip, po katerem je sestavijalec reklame želel v naštevalnem nizu izpostaviti vrste sadja in zelenjave. Vendar bi moral v teh primerih storiti dvoje: I. namesto vezaja vnesti pomišljajo; 2. obdržati ta princip tudi v zadnjih štirih primerih in namesto vejic za besedami zelje vnesti pomišljaje. Čeprav bi kazalo opozoriti še na kakšen jezikovni spodrsljaj, naj bo dovolj. Končujemo z upanjem, da bosta podjetji Mitev in Expo svojo reklamno solato v bližnji prihodnosti kaj otrebili. FRANCI JUST kulturni koledar • kulturni koledar Razstave MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava. MURSKA SOBOTA: V galeriji je do 2. avgusta odprta pregledna razstava akademskega slikarja Jožeta Marinča iz Novega mesta. MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju je na ogled razstava Sedem tisočletij ob Blatnem jezeru. Razstava je na ogled vsak dan razen ponedeljka med 10.00 in 18.00, ob sobotah in nedeljah pa med 10.00 in 12.00 uro. LENDAVA; V grajskih prostorih je na ogled stalna razstava slik in kipov dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij. Odprta je tudi spominska soba Gyorgya Zale. LJUTOMER: V galeriji je do 23. avgusta na ogled stalna zbirku RADENCI: V razstavnem prostoru hotela Radin je razstava risb in tušev Zvonka Periča iz Zagreba. PRIREDITVE. RADENCI: V glasbenem paviljonu v parku je vsak torek in petek od 16.30 do 18.00 prome nadm koncert. Koncerti ob nedeljah od 15.30 do KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: so tudi 17.00. V juliju in avgustu bo Pokrajinska in štu- dijska knjižnica odprta: študijski oddelek v ponedeljek od 8. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure in v preostalih dneh od 8. do 14. ure. Oddelka v knjižnici v gradu pa v četrtek od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, v preostalih dneh pa od 8. do 14. ure. LENDAVA: Knjižnica bo julija in avgusta odprta vsak dan od 8. do 15. ure, ob sobotah pa od 8. do 12, ure. LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in če trtek od 8. do 17. ure, ob torkih in petkih pa od 8. do 15. ure USPEŠNICE V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo: M. Stoppard: Nega in vzgoja, DZS, Ljubljana 92; V. Brumen: Argentinski spisi, Slovenska matica v Ljubljani 1992; Password: Nov slovarski koncept, DZS, Ljubljana. STRAN 9 ne zgodi se vsak dan Malo proti Metuzalemu Biblijski Metuzalem je bil star 969 let. ko je umrl, mi pa lahko pričakujemo po statističnih podatkih 76 let življenja. Malo proti Metuzalemu in dosti, če se spomnimo, da je bila še pred sto leti povprečna življenjska doba 37 let. Dosti, vendar ne dovolj. Vedno več jih je, ki se pustijo po smrti zamrzniti in so prepričani, da bodo dočakali čas, ko bodo vse bolezni ozdravljive, vedno znova beremo v vseh mogočih zdravilih in zmazkih, ki naj bi podaljševali življenje, torej nam je tudi povprečnih 76 premalo. Brez genetskih posegov je telo navadnega smrtnika programirano na 85 let, pravijo zdravniki, seveda pa izjeme potrjujejo pravilo, vedno znova slišimo o čilih stoletnikih. Dokazano najstarejši je bil Japonec Izumi, ki je doživel 129 let, poročila o sto in večletnikih na Kavkazu in Andih pa so nedokazana. Da je človeško telo narejeno samo za določeno dobo let, je dokazal ameriški mikrobiolog Lco-nard Hayflick, ki je ugotovil. da se naše celice lahko delijo 50- do 60- krat, potem je konec. Poleg tega vsi sesalci lahko doživijo milijardo srčnih utripov. To ne velja za miško, ki ji srček bije 520-krat na minuto in slona s 26 utripi. Miška bo dočakala tri leta in pol. slon za 70 let. Človek ima pri srčnih udarcih rahlo pred- nost Njegovo srce prenese 4 milijarde udarcev, ta številka pa se bo mogoče kmalu povečala, če se bo znanstvenikom posrečilo prene sli nove ugotovitve od živali na ljudi. Nekaj milimetrov veliki muhi so vcepili gen mladosti in ji s tem po daljšali življenje za 40 odstotkov. Ta čudežni gen spodbuja nastajanje beljakovine, ki jc navadno skoncentrirana v mladih celicah in s katero notranjo telesno uro upočasnimo. Življenjska doba naj bi se premaknila na 120 let, vendar Je tudi to nekaterim premalo. Pevec Michael Jackson se že pripravlja na najmanj 150 let življenja. Aligatorji snubijo Popraskaj in poduhaj neslišno Globo zveneč glas tudi v živl-skem svetu ne zgreši svojega učinka. Z infrazvoki, ki jih človeško uho ne more zaznati, si nekateri aligatorji prizadevajo za naklonjenost izvoljenke. Tc so ugotovili znanstvneiki ameriške univerze Cornell. ki so z računalniki analizirali glasove 800 aligatorjev. Samica vabeče zvoke lahko sliši in čuti. Za boljši sprejem »dobrih vibracij« položi brado na samčev vrat ali tilnik Kmalu pa samec zabrenka na močnejše strune. Že maja v času parjenja, je slišan njihovo cviljenje v vodah Floride. Frekvenca infrazvo-ka je manj kot 16 hercev kar je zunaj območja, ki ga sliši človek. Enake frekvence za sporazumevanje med drugim uporabljajo tudi sloni. Mlada Japonka radovedno duha časopis, ki oddaja prijetne vonjave po svežih pomarančah. Časopisje verjetno prvi na svetu, ki objavlja dišeče propagandne oglase. Na reklamnem oglasu za hladilnik je upodobljen listi del gospodinjskega aparata, kjer shranjujemo sadje in zelenjavo. Predal je »napolnjen« s pomarančami, natisnjenimi s posebnim črnilom, ki začne dišali po svežem sadju, če ga podrgnemo s prsti. Dober človek (I.) Adolf razmišlja Adolf je zamišljeno sedel na panju ob robu gozda, lučaj daleč od svoje vile v Barchtesgartenu. Pravkar se je vrnil z zelo naporne konference, kjer so nekaj dni neuspešno razpravljati o vprašanju širjenja vojne na nova bojišča. Več maršalov in uglednejših generalov je kljub navidezni priliznjenosti, skoraj neprikrito kazalo svoj prezir. Tik pred začetkom konference pa so mu še sporočili, da so odkrili novo zaroto. Sedaj je sedel na tem panju. Bil je slabe volje, utrujen in naveličan vsega. Tako rekoč za vsakim grmom je videt črno uniformo. Čeprav so omogočali varnost, so mu šli na živce. Zamišljeno si je rovaril po nosu in opazoval travnik pred seboj. Cez pol ure ga je čakala projekcija filma Veliki diktator. Temu prekletemu Židu bi že dal vetra, če bi ga dobi! v roke. Eva, da ludi Eva mu je šla že pošteno na jetra, kaj si ta babnica sploh domišlja. Pred dnevi je spoznal mlado partijsko srnico, zaradi katere bi si vsak stotnik lahko obliznil vse prste, njemu, velikemu Adolfu, pa je bila nedostopna iz propagandnih razlogov. Vsi priliznjenci iz njegove okolice so mu odsvetovali novo afero. Na vzhodu je bil položaj usran, enako v Afriki, nad Italijani je že zdavnaj obupal, prekletih Angležev nikakor niso mogli ugnali, še več, pričakovati je bilo celo Invazijo zaveznikov z zahoda. Potem so ga zmotili s projekcijo filma. Že po prvih kadrih je spoznal, da so mu film podtaknili, da bi se smejali na njegov račun. Ker je nekaj takšnega slutil, se je že pred tem zavaroval, naročil je prazno dvorano, le Evi in Josephu je dovolil ogled. Ob prizoru, ko se mali diktator žiga z globusom — balon in se mu ta končno razpoči, se je zamislil. Naročil je, da ustavijo projekcijo. Cez čas so nadaljevali. Brez posebnega truda je ugotovil, da mu je ta mali Žid na moč podoben, njemu, plemenitemu Arijcu. Kup dreka, je pomislil, vse te teorije o nadčloveku. Vsi tisti visoki sloki, atletsko razviti plavalci z visokim čelom, so bili ali homoseksualci ali impotentni, če že ne to, pa vsaj zabili kol noč. Heil gor, heil dol, drugega niso znati. Pogovarjali so se kvečjemu o tankih in letalih ali pa razporedu bojnih enot. Ta mali Žid pa je imel stil. Sovražil ga je že zaradi podobnosti. Ponovno se je posvetil proučevanju tega tako znanega, pa spet tako tujega obraza. Podobnost je slej ali prej izredna, le da ima on Adolf okoli oči nekaj krutega, tevtonskega (če že ne arijevskega), ta mali dekadent-než pa ima okoli oči nekaj mehkega, orientalsko osladnega. Obenem pa se je zavedal, da večina ljudi te razlike sploh ne bi opazila. Sicer pa. kdo hi vedel, mogoče se je katera njegovih prababic, tam nekje davno nazaj, spozabila s kakšnim krošnjarjem, bankirjem ali trgovcem. V mislih je namerna izpustil besedico »judovskim«. Kasneje, po končani projekciji, je govoril po telefonu z drugim Adolfom. Ta ga je prosil za soglasje za konligent nekaj deset lisoč Židov. Jezno ga je zavrnil, češ zakaj ga gnjavi s takšnimi malenkostmi, saj lahko sam odloča. Potem se je vrnil na svoj panj. Hotel je že nadreti črnuha, ki se mu je preveč približal, potem pa se je spomnil, da so mu zvesti esesovci že nekajkrat rešili življenje. Nadaljevanje in konec prihodnjič Borivoj Repe Kisik I iz mesečevih kamenin? Ce bodo v seču živeli ljudje, ne. 0[(t sni od kisika. ni plin za dihanje 0 lahko pridobivali n«P“ kamenin na ka vsebuje mineral 1 po besedah Chnsa M p laboratorija v 0ril’: Ičcvih tleh zelo razsirj Jj iški znanstveni ^°P' -nj po entist v najnovejsi s ča.davZDAžeP^’.^ si za pridobivanje h’ b({r ščinah, ki so po 0 nostnemu stanju na menil vsebuje en de z fa lana in tri dele ' osnjoP lahko IZ minerala pritiskom sedmih • p atmosfer pn ^P® močjo stopinj Celzija in 5 ..^bi^ dika. Prva tovarna » ko začela ohraloval1 leia - Na sobcAkon kopališči so se letos bole kcoj kak Dva 1 sedo, pi kouplej o• je gor prišo Bela, gda jr v । itlv, pa gleda, kak se lipou Kak radostno se tudi Najvekša radost za po novon topogani do j Saka brado Mini humoreska Intelektualna gledajo. Ta volijo »k Ci smo pri pa samo gnj a go se samo žal os tno prižo, ! kroj zgodba tu smo že pa korak kcoj k Aha , smo pou1 ek. pa pri pšenici nejj Gda je tak vido, ka tou bogato deco, kak išlavo, kak mo pA v pri so se A v«lke> brodili, (JJavljena spokujpimo za Miklouša, pa za Boiičeka, pa k a mo >k mo vsi pA do dice Nemo znali kak bi edni drlijgi šli od saroe dnbroute pa lObezni do s 1adk1, prej k । dic&. Zdaj, gda bi pa pr nagoudilij pa bi n sobo^kon kopališči ka bi deri naj li te tobogan sezoni pa nindri nega. No sončni dni v । pa so. Ena a za en keden tobogan vo plača, či de št Mladina je naša bodočnost vo Bela, pa o njemi deca Brat Džouži Kdo je intelektualec? Vsekakor ne listi, ki hi si la naslov zdel prilastiti po poreklu, statusu ali zaradi obiskovanja neke šole, kol je pojasnil Solžcnicin. Intelektualec je hil enako osovražen pod Hitlerjem kot pod Stalinom in kot ie v ZDA. C elo ameriški predsednik Nixon, (diplomiranec) je rekel; »Nisem izobražen, vendar rad berem.« Kdo je torej intelektualec? Tisti, ki vedno misli samo s svojo glavo, tisti, ki vedno hodi v dru go smer kot hodijo procesije in povorke, tisti, ki nikoli ne poje v zboru in končno tisti, ki vedno glasuje >proti<. Najmlajši oče Heary Stew»rt kr očitno ne ie najmlajši britanski, temveč tWi najmlajši evropski oče ie morda celo svetoval rekorder, “J je star komaj J 3 let. Srečna mati I.ianne Reid, ki ujčka sinčka Patricka, je precej starejša, saj ima »že« šestnajst let. Mlada dva sta sc srečala pred poldrugim letom v vrsti za sladoled in bita je, pravita, ljubezen na prvi pogled. Trinajstletni oče prisega, da je Uaane ženska njegovega življenja in da je sinovo rojstvo ljubezen ie bolj utrdilo. Stari starši so najbrž nekoliko manj navdušeni. OVEN BIK DVOJČEK Rak Borivoj Repe ZVEZDE VAM MEŽIKAJO .4. jo Ona: Nikar ne obrekuj svojih prijateljic, saj se ti hitro lahko zgodi, da ti bodo obrnile hrbet in boš ostala sama Najprej pospravi pred svojim pragom — imela boš več kol dovolj dela. Ne praskaj se tam, kjer te ne srbi! On: Zaljubil se boš v osebo, ki pa ti čustev ne bo vračala, zato boš precej razočaran Vendar nikar ne podlegaj obupu, saj od tega ne boš ime! prav nobene koristi. Raje poglej resnici v oči, precej lažje bo' Ona V krogu stare družbe boš spoznala očarljivega neznan* ca, ki ti bo močno ogrel srce. Nikar ne nasedaj zlobnim govoricam tvojih prijateljic, ampak se mu skušaj približati. Ne boš obžalovala! On: Že dalj časa si zaman prizadevaš uresničiti načrt, sedaj pa se ti bo ponudila izjemna priložnost, da to ludi zares narediš. Nikar je ne izpusti iz rok, ne bo se zlepa ponovila! Ona: Ne zapletaj se v tvegane avanture, saj si v zelo negotovem obdobju in bi ti vsakršna veza samo škodovala. Raje se posveti reševanju nakopičenih težav, kajti za ljubezen bo še več kot dovolj časa! On: V zadnjem času si uspel korenito spremeniti življenje, zato se nikar ne vračaj na stare tire Ne dovoli, da bi ves dosedanji trud splaval po vodi, saj bi si kasneje močno očital Stisni zobe in uspeh ne bo izostal! Ona: Ne vmešavaj se v zasebno življenje svojega partnerja, saj ti bo takšno početje močno zameril. Raje se posveti zadevi, ki ti že dalj časa ne da miru; z malce truda boš dosegla velik poslovni uspeh’ On: Zanimiva oseba se ti že dalj časa skuša približati, ti pa se ji vztrajno izmikaš. Nikar ne bodi tako trmoglav, stopi ji naproti in spoznal boš, da ti pomeni veliko več, kot si pripravljen priznali. DEVICA rniTNIC A Akospihin Ona: Manjka ti samozavesti, zato se nikakor ne moreš odločili, da bi naredila potezo, ki jo že dalj časa načrtuješ. Zberi pogum ter odločno ukrepaj in videla boš, da ne boš obžalovala! On: Čeprav se boš močno zaljubil v prikupno neznanko, nikar ne pozabi starih prijateljev, saj jih boš nekoč še potreboval. Torej dobro razmisli, preden narediš neumno napako, ki bi jo še drago plačal1 Ona: Stari prijatelji li bodo pripravili prijetno presenečenje in vesela boš. da niso pozabili nate. Pokaži jim hvaležnost in se skušaj oddolžiti. Pa na partnerja nikar ne pozabi! On: Na poslovnem področju te čaka precej neprijetnosti in prav pošteno se boš moral potrudili, da se boš rešil iz zapletenega položaja. Ljubljena oseba ti bo pripravila neprijetno presenečenje. saj močno pogreša tvojo pozornost’ Ona: Preveč sc prepuščaš lenarjenju, zato se nikar ne čudi, če se ti je nabral cel kup problemov, kt jih boš morala rešiti. Partner ti bo skušal pomagati, torej upoštevaj njegov nasvet! On: Znašel se boš v velikih težavah, vendar li bo na pomoč priskočil prijatelj in s skupnimi močmi bosta rešila nastalo zmedo. Naslednjič pa bodi previdnejši in se ne spuščaj v tvegane posle, drugače li bo nekoč še zelo žal! Ona: Povabljena boš na zabavo, vendar bi bilo bolje, če bi ostala doma in preživela miren dan. Naporno delo te je precej izčrpalo, zato se sprosti in si privošči krajši počitek. Koristilo ti bo’ . On Nekdanji prijatelj si močno prizadeva, da bi ti povzročil čim več težav, zato ti malce previdnosti ne bo škodovalo. Na ljubezenskem področju pa pričakuj precej burno obdobje, torej brez panike! STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI Ona Ponudila seti bo lepa priložnost w je nikar ne izpusti iz rok Potrudi se in lina ,flOrna । precej izboljšala. Zanimiva oseba te bo p°P r preživela boi veliko lepih trenutkov! ,| uspe>.| 1 ji On Zamudil boS odlično priložnost, da 0 da bi poslala objekt zasmehovanja svoj skrajno previdna! On Skušaj se prilagodili novi družbi. in osamljen Zanimiva oseba bo pokaza a te v ji nikar ne obračaj hrbta Slopi ji nap^0 h Ona: Nehaj sanjarili m čim prej stopi iz .. drugače bos ipd a Se velike težave RaJe .jneH1 0 stim. kar irenuino imaš, saj nisi v najbolj kaj več pa počakaj na boljši jutri! . i*^11 On: Na poslovnem področju boš do* erni'P dosegel lep uspeh, kar le bo navdalo z prav šivom in u dalo svežih moči za nove bo močno povečal ugled v družbi! r(/* / i Ona 'Čeprav ti jc prijeten neznanec 4 vo. se nikar ne predajaj zgolj čustvom. z3 r kam sploh vse to vodi Prosi staro prijat p rada ti bo pomagala! . ^ikl On: Dalj časa st irdo delal, sedaj pa Je plodove svojega dela Torej nikar ne om 1 sluge za tvoje delo prilastil kdo drug no presenečenje .. . STRAN 10 za vsakogar nekaj Skrivnost vaših dlani Pribor o li denarja se vrti vaš osnovni smisel življenja. Do neke mere je to prav, vsekakor pa ne edina stvar v življenju. Mogoče v tej smeri preveč izgorevate, zato vam bodo fizične moči hitro pošle. Za konec in v razmišljanje še misel H. Hesseja o sebi, o življenju. »Blaženo je živeti, blaženo je umreti, kakor hitro visiš sam v vesolju. Miru od zunaj ni, ni miru na pokopališču, ni miru v bogu. noben čas nikdar ne pretrga večne verige rojstev, neskončne vrste božjih vzgibov. Toda veliki drugi mir, ki ga najdeš v svoji notranjosti, imenuje se: zdrsniti z roba ...« Kopalke za vsakogar er značajev, zato vas je spoznan du dna. Ce kdo .Prodreti v vaše duševno ži-^^sramežljivo umaknete. ».J ; , dobro, da v tem času X 'Mj* Čustva, ki nikakor Akv ' na dan v Pravi >h^. “®8»sta čustvena zavira-srce ‘udi v zdrav-hit,Toledu. Od bolezni te-% t' in očmi niso izklju- Plemeniti. Znate mislit' bi. ’®vc’- Življenje si boste je^ vprašanje je le, ' VS£' Lar počenjate, se v prid. ’ Lt??0 vas različna področ-niti... zLzl' previsoko. To l „ “amen. ■ 'mančno varnost. Oko- Aspirin preprečuje zamašitev žil Majhni odmerki aspirina ki jih jemljemo pet let neprenehoma, lahko zamašijo potrebo po kirurškem posegu, s katerim očistijo zamašene arterije. To je ugotovitev, ki izhaja iz raziskave, katere izsledki so bili pred kratkim objavljeni v reviji Lancet. Opravilo jo je 22.000 zdravnikov, ki poudarjajo pomembnost pravega odmerka, če naj zdravilo uspešno zmanj ša možnost kardiovaskularnega obolenja. Preveč aspirina ne koristi, ker povzroči veliko stranskih učinkov, na primer čir na želodcu ali dvanajsterni ku ali krvavenje iz želodca. Vse potenciale, ki se skrivajo v lem zdravilu proti bolečinam, so odkrili šele v zadnjem desetletju. Raziskava je pokazala, da majhni odmerki, ki jih jemljemo v povprečju petih let. lahko popolnoma preprečijo zamašitev arterij, ki oskrbujejo ude s krvjo. Tako so operacije, s katerimi čistijo zamašene arterije, ali baypassov nepotrebni. Na srečo se je v velikih kreatorskih glavah končno rodilo spoznanje, da niso vse ženske tega sveta brezhibno grajene. Letošnja kopalna sezona je zato namenjena koščenim suhicam, prikupno zalitim gospodičnam, damam, ki jih krasi Že kar bogato oprsje, skratka vsem po vrsti. 1. Velike prsi optično zmanjšamo z dvodelno kopalno obleko, pri kateri je zgornji del temnejši enobarven. 2. Ce pa vaše oprsje ni več največji ponos, lahko to postane — z nedrčkom, podloženim z opornicami. 4. Ce je postava sicer skladna, prekratke pa so noge, jih boste optično podaljšale z visokim hlačnim izrezom. 3. Takšne kopalke si lahko privoščijo koščene fantovske postave. 5. Tudi če je pogled na tehtnico najbolj zoprno opravilo, se še ni potrebno odpovedati kopanju in sončenju. Kopalke naj bodo seveda enodelne s temno osnovo in diskretnimi cvetličnimi vzorci... Skratka, letos ne bo težko izbrati kopalk, preden pa stopite v trgovino, se le dobro oglejte pred zrcalom. Glasbene lestvice 11.;^ AKON, cekron PA z MARELOF — Slovenskogoriški kvintet 'uh 'J lA — Ans. Lojzeta Slaka D0M - Ans. Slovenija ' na Kksi Ans. Nagelj NA TRIGLAV — Ans. Marala k?1 Injiij Ji?; Metu Škerjancu I L^ti ‘^Ll ~ Ans. Ivana Puglja l pVh v.. • 1 SVET - Ans. Jožeta Šumaha J \ Ans. Draga Elikana % Sl pisati. Prav iz tega ist*' . ga in pravnopohtičN* . Nove države « J konstttumajo z b lentnosti v ocen। I(er-Njihov način sklepanja komprom' čni igri je PreseSa',(Lj un ' ' nosit, toda neza'■ (, - deluje kol institucion je v tej bivalentnosti- i Janez Janša je 1 ’ moral napisati. n -večino »recenzn,e«di,»< doslej priglasili k D« kel: to knjigo je P * a I U Ti e m li it ti 4 brati. ST^ fiacbbchavi dnevni Takrat so bile tam redne teme v plavanju in tudi vaterpolo so pogosto igrali, kar nam sicer ni bilo všeč, saj so nam takrat odvzeli dve tretjini ne preveč velikega bazena. Bilo je nekaj dobrih plavalcev in vaterpolistov, ki so bili znani tudi v Sloveniji. Ves prostor okrog bazenov je bil posut s kamenjem. Starejši so ležali na ležalnikih, mi pa smo poležavali na vročem kamenju. To drobno kamenje pa je imelo še neko posebno funkcijo. Marsikatero dekle je zadel kamenček. Kdo drugi bi ga vrgel, če ne tisti, kateremu je ugajale. Marsikatera ljubezen se je v kopališču začela s kamenčkom tako, da ga je nekdo vrgel in je nekoga zadel... Kopališki mojster Kološa je bil strog in nič ni pomagalo, da smo mu kdaj pa kdaj ob torkih pomagali čistiti bazen. Voda v bazenu ni krožila. Enkrat na teden so ga izpraznili in napolnili s čisto vodo. Ob sredah je imela voda šestnajst ali sedemnajst stopinj. Takrat so se kopali samo največji junaki in to le toliko, da so skočili čim dlje v bazen in na hitro preplavali širino. Od nedelje naprej je bila voda že tako umazana, da smo se pod njo lahko lovili, saj je bila od alg tako zelena, da te tisti, če si se mu izmaknil za pol metra, ni več mo gel videti. Ta igra je bila posebnost bazena in nekateri so bili pravi strokovnjaki. Da, kopališki mojster Kološa je bil strog in ni pustil, da bi metali drobno kamenje, ni pustil, da bi manjše otroke metali v vodo, takoj je bi! poleg, če smo koga »tunkali«, in že od daleč je vpil, če je videl, da smo pristavili stol pod podstavek z radijom, da bi poiskali postajo po našem okusu. To je bil privilegij starejših. Zato nam je večkrat, čeprav smo imeli sezonske karte, za kakšen dan ali celo teden prepovedal prihod v kopališče. Niti obljube, da česa takega ne bomo počenjali nikoli več, niso zalegle, zato smo se takrat, včasih pa tudi kar tako, hodili kopat drugam, s čimer si pa nismo belili glave, saj je bil izbor velik — ravno tako, kot je bila takrat velika Ledava. Nekje tam, kjer se danes Pu-conski potok izliva v I edavo, je bil Cipičnjek, kjer smo se sicer najmanj kopali in več lovili ribe s »seganjem«. Bredli smo ob bregu Ledave in pod grmovjem in travo, ki je rasla v Ledavo, narahlo segali za ribami, ki se zanimivo, niso plašile. Ko si ribo otipal, si šel z roko po njenem hrbtu, počasi seveda, do glave in jo nato močno prijel in vrgel na breg Veliko večji tolmun je oil Ko leno — nekoliko nižje od mesta, kjer narasla Ledava odteka v kanal. Tukaj ni bilo dneva, da se ne bi kdo kopal. Voda je bila tako globoka, da si lahko skakal z nižjih vej, ki so rasle ob bregu, lahko pa si poležaval na pesku otočka, ki ga je reka naplavila na sredini Kolena. Fantje iz razvpite Lendavske ulice so se kopali pri vrbi, ki je rasla precej niže od kasarne, in s svojimi vejami segala do sredine reke ter tako omogočala, da so lahko poskušali vse tisto, kar so videli v kinu, ko so predvajali katerega od »Tarzanov«. Največje naravno kopališče pa je bil Gad, kakšnih dvesto metrov nad Šiftarjevim mlinom. Tu so bile zapornice, ki so jih mlinarji dvigovali, ko je Ledava narasla, ali puščali odvečno vodo v staro strugo Puconskega potoka. Seveda je vsakega mikalo, da bi tudi sam kdaj dvignil zapornice, kar pa mlinarjem ni bilo všeč. Kakor hitro so ugotovili, da gladina vode upada, so bili že ob zapornicah, jih postavili na svoje mesto in zabavljali čez vse kopalce, če nimajo drugega dela. Normalno, da nihče od kopalcev ni vedel povedati, kdo je bil »mojster« pri zapornicah, Voda tukaj je bila globoka in včasih tudi deroča. Dva fanta iz naše generacija sta utonila in čudno, da ni bilo še več nesreč, saj so neakteri skakali z vrha zapornice kakšne tri metre globoko v Gad, kjer so bile na dnu skale. Nikar ne mislite, da namenoma brskam po slikah z roba mesta! Ne, ne, po naključju me je zaneslo sem in upam, da ne boste jezni, če si ogledamo še naslednjo sliko, k: se mi je ravnokar prikradla — verjetno zato, ker smo govorili o Ledavi — čeprav ni bogve kako pomembna. Ko so se zadeve nekoliko umirile, tudi vojske v mestu ni bilo potrebno toliko, zalo je zadostovala vojašnica ob Ledavi. Ko smo se vsakodnevno vračali s kopališča, smo se nekako spoznali s stražarji, ki so stražili kasarno, in tako sčasoma postali v okolici kasarne precej domači. V moskovskem centralnem arhivu so bili od konca vojne spravljeni dnevniški zapisniki propagandnega ministra Tretjega rajha Josepha Goebbelsa. Čeprav, kakor piše nemški tednik Spiegel, ki je v svoji 29. številki začel objavljati odlomke iz dokumentov, ki so po padcu komunističnega sistema prišli v roke zahodnim zgodovinarjem, zgodovine druge svetovne vojne ne bo potrebno ponovno pisati, se v Goeb-belsovem dnevniku razkrivajo »odlomki duševne pokrajine tega egomana in izobčenca«. Sočasno z zgoraj omenjenim Spieglom je začel dnevnik ministra laži objavljati še britanski Sunday Times. Jasno je, da tem velikim časopisom ne bodo mogli takoj slediti drugi, ki izhajajo v katerem od svetovnih jezikov. Lahko pa si to privoščijo, ker pač v teh svetovnih razsežnostih niso konkurenčni Spieglu in Sunday Timesu in jih torej nihče ne bo tožil, majhni časopisi, ki izhajajo v eksotičnih jezikih, kot je slovenščina. Minister laži Goebbels je kapada lagal, če s to besedo označimo dejavnost ministra za propagando. Ki drugačna niti biti ne more. Celo sam o sebi je v dnevniku zapisal, da je »demagog najslabše vrste«. Kljub temu pa imajo zapisi veliko dokumentarno vrednost. Ne odkrivajo sicer nekih novih zgodovinskih dejstev, pač pa opisujejo piščevo življenje in njegov čas. Njegov in »njegovih«. Največji slepar, ki ni bil preslepljen Vsega, kar je s tolikšno prepričlivostjo tulil sedem-desetmilijonskemu nemškemu narodu tistega časa, tudi sam ni verjel. Hotel pa je verjeti. To dvoje je, tako se zdi, razlikoval. Ločil je med resnico in med tistim, kar bi lahko bilo dejansko. Zmedeni in brezposelni izobraženec, telesno pokve-čen, šibke postave z velikansko glavo, s pokvarjeno nogo, katere okvaro je, čeprav vojske ni služil, pripisoval poškodbi v vojni. »Privlačen in odvraten, šarmanten in nezanimiv«, pravi o njem neki zgodovinopisec. V Hitlerjevi kliki je bil nekaj posebnega. Noben drug ni režimu zagotovil toliko pristašev in tolikšne vdanosti. Bil je največji agitator modernega veka. To je po trebno priznati. Nihče ni vedel govoriti tako kot on. Vsaka beseda in kretnja, vsak premolk v govoru, vsako do vreščanja segajoče stopnjevanje, vse je bilo dobro premišljeno. . Goebbels je zaslepljevat množice, sam pa ni bil zaslepljen. Tudi to so sedaj razkrili njegovi dnevniki. O dokončni zmagi, ki jo je vseskozi propagiral, je dvomil pred vsemi drugimi. Pa si je kljub temu kar naprej izmišljal gesla, ki so v nemškem narodu izzivala voljo, da vzdržijo. Hitlerju je zvesto služil, odnosa do realnosti pa ni izgubil. Precenil je, kolikšna je moč nasprotnika. iju glasno bo Chamberla^ svoje karte 1 nec . .m 1'mkIh Večji de dnevnikov« 1941 je bil ze oč> Pa 50 P9* zeli Tako na £ . 4^ nu prioneJ« m "Oc“' pogrom a* 9 m 10. n°veSTO priključitvi A blt d detski kriz. škoslovaske ..rje1”. Stalinom m H dokumente. Goebbelsove d so prišli v so- j« Konec Goebbels v I ve banke pn? oji / 1 I' J .rfl 'i I Odnos do Hitlerja Razumnik, kar je vsekakor bil, je Hitlerja imenoval »na pol plebejec, na pol polbog«. Vsaj v prvem delu opredelitve je očitna distanca do Hitlerja samouka, ki ni imel formalne izobrazbe. Po drugi strani pa ga je povzdigoval v nebo kakor noben drug iz njegovega spremstva. Omenja ga malone v vsakem dnevniškem zapisu. »Fiihrer je popolnoma srečen. V zmagoslavju in vese popisane i*"«-mknv ^5” J sal. Jih J« svežnjev. D,, konca « jv*L tako 50.000 P^ bab^gZi Kersele %e vo POP^^ prišlo v roke se je z Berlinu, ipi- .. 1944. vele) j je bila ta 0 „ j tehnika, k' gO razvili, to je bila S‘4'^ Z irakOV1' STRAN 12 ' Z Vestnikom na Triglav H« j? M' ^MskTen b najboije Pr'» ‘am nekJe b11’ Itotirl, najlaž P'- Pa . naJkraJ5« pot na Tri-'"nsiične^’ ye-V tamkajšniem P°u*'h da *’«dtam Je Vrn'1' do Mojstra- 'fevem °aPd Se naPol'm proti en domu. Sobota do. Oh, kako vroči so bili dnevi sredi julija! Kaj če bi poskušal za nekaj časa pobegniti pred soparo na triglavsko pogorje? me je prešinilo. Pa naj >gre< zraven Še moj prijatelj Vestnik, da bo tudi on na najvišji zemeljski točki v novi državi Sloveniji, je bila naslednja misel. Rečeno — storjeno, in to brez kakšnih posebnih priprav ter planinskih izkušenj. Ampak to seveda ni za zgled, kajti moja pustolovščina« je bila dokaj tvegana. »Brez njega bi mi bil tukaj dolgčas, ker bi pogrešala novice iz domačih krajev.« Se enkrat hvala za kavico in zdaj pa res pot pod noge! Vse je Sobota do- •v- rt1 h \^ar'.ce; 8a je ovekovečil znani mojster fotografije Joto **'U. Doka* v Slovenije (2864 m) je romat rudi naš d„ma-' hranimo v uredništvu. I' 1' ueod rCrr,er,s^a napoved * ^5p v ka- ; 'M 1“V11 rezervna obla-h£ne 'n Pijače (za 2 ' ob,iea! k'e v lnS'nas ■ tako dobe^'P° 7 0 dober sege-h? °bar0 i/d6”' 80taž' Piš’ E^kJ^ruga jedila In “platnen ^eravam od Slavi0 ’ na rr|glav. I avko prinese naš J f H I lepo označeno, tako da je treba le malo bolje gledati na rdeče krogce in pešačiti, pešačiti .. . Sprva se mi zdi, da ne bo nobenih posebnih težav. Cez kakšno uro hoje pa se znajdem pred prvo nepričakovano oviro — visoko skalo, ki jo je treba preplezati po klinih. In takšnih ovir me počaka še več. Kmalu mi postane žal, da sem se podal v to avanturo. Trma pa me vseeno vleče naprej. Oh, kako počasi gre in žeja me daje pa zavrti se mi kdaj pa kdaj in noge se mi občasno tresejo pa rame me bolijo zaradi težkega nahrbtnika. Ves čas pogledujem na uro in komaj čakam, kdaj bom že zagledal kočo na Kredarici. Do tja moram na vsak način priti še ta dan. Na kažipotu pri Aljaževi koči je pisalo, da traja pot 5 ur in pol Prav gotovo so la čas izmerili s nova prodajalna JfJALKE trgovine in 'ORNARd.o.0. VČRENŠOVCIH ’ tendavo in Mursko Soboto i i LENDAVA ® metalKn VRSTNE HIŠE SPLOSNO GRADBENO PODJETJE gradbenik p-o. LENDAVA '^a mehanizacija, orodje, krmila, šir°ke potrošnje, shvb n' ,n izolacijski material, P°hištvo, elektromaterial, vija^j ^n° orodje, stroji in oprema, ■ etektrode, sanitarna keramika, Ploščice, barve, laki in 2delki črne metalurgije ... Osebne ugodnosti °B OTVORITVI! k TORNAR d.0.0. n®ovci, Juša Kramarja 33 tel.: 069/70 762 ^ALKA TRGOVINA TUDI VPREKMURJU! pomočjo prvih planincev, kajti jaz sem potreboval kakšni dve uri več, preden sem prišel na prvi cilj — do Kredarice, kiji pravijo tudi Mali Triglav. Spet presenečenje — vsenaokrog je veliko ljudi Le kako jim je uspelo priti gor? Ko zvem, da so to udeleženci 7. tradicionalnega pohoda partizanov in mladih na Triglav, se še bolj čudim. Precej jih je bilo medtem že tudi res na Triglavu. Prav tedaj pa so se pripravljali na priložnostno slovesnost pred kočo. Okrog 300 udeležencem je v imenu Socialistične stranke Slovenije, ki je bila eden od glavnih pokroviteljev pohoda, spregovorila DARJA LAVTIŽAR-BEBLER. Poudarila je, da je bil narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda, to je boj proti okupatorjem, svetla tradicija, ki ne sme iti v pozabo. »Partizani smo prvi ponesli slovensko zastavo na Triglav. Ne morem pomagati, če so bili tedaj drugi v Ljubljani,« je kasneje, ko je prejemal posebno priznanje, dejal čez 70-letni GREGOR KLANČNIK iz Mojstrane, ki je tudi poskrbel, da so na Triglavu spet namestili spominsko ploščo partizanom. Ta dan seje povzpel na naš najvišji vrh že 270-tič! »Ko smo pripravljali prvi pohod, so nas nekateri spraševali, če bomo imeli s sabo tudi krste za mrtve. Zdaj smo že sedmič tu, pa nismo še nobene potrebovali,« je med drugim dodal vodja pripravljalnega odbora ŠMID. Med udeleženci pohoda je bil tudi predsednik predsedstva Republike Slovenije MILAN KUČAN, ki je bil slavnostni govornik na osrednji proslavi naslednji dan na Pokljuki. Zvedel sem, da je prišel do Kredarice peš (iz Rudnega polja) v času 3 ure in 13 minut, v nedeljo zjutraj pa se je podal tudi do Aljaževega stolpa na vrhu Triglava. Vse to mi da nove moči, da krenem do najvišje točke še jaz. Pot je zelo strma, vendar dokaj dobro zavarovana z verigo, kjer so najbolj kritične točke. Vse polno je tudi klinov, tako da hodiš z nogami in rokami. Okrog poldrugo uro potrebujem, da lahko končno stojim pri Aljaževem stolpu. Čudovit občutek - biti najvišje! In kako lepo bi šele bilo, če bi lahko od tamkaj poletel nizdol! Ker sem odkril, da sem prvič na Triglavu, sem moral po stari navadi poriniti glavo v Aljažev stolp, da so me po ta zadnji »krstili« z vajetjo. To sta storila Zofka Cvetko in Slavko Blas iz okolice Ljubljane. In celo zabolelo je, ampak kaj si moreš, ko pa je takšna navada. Glavno je, da se je vse skupaj srečno končalo. Ob vračanju postanem pozoren na table, pritrjene ob skale. Prvo presenečenje — srečanje s Heleno Bence iz Murske Sobote, ki je vodja kuhinje v Aljaževem domu pod Triglavom. Pravi, da vsak teden komaj čaka trenutek, ko ji prinesejo Vestnik. na katerih šiše; »Tukaj je omahnil.. Tukaj je ognjena kača umorila ....« Sele sedaj se zavem, kako nevarno je plezati po skalovju in premišljujem o pregovoru, ki pravi: Gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor. Vseeno pa je to enkratno doživetje. Nanj bo ostal kot spomin tudi pečat na Vestniku, ki smo ga prvič ponesli na najvišjo točko samostojne Slovenije. JOŽE GRAJ Gostilna HORVAT-LOVENJAK Polana pri Murski Soboti, telefon: 23-282, vas vabi po I. avgustu na MESEC RIBJIH DOBROT in drugih domačih jedi. * Preživite večere v našem gostišču ob poslušanju romske glasbe. • Ob torkih in sredah zaprto. v naselju • Prekmurske brigade KORISTNA POVRŠINA: 165,80 m' Informacije o prodaji po telefonu At. OA9/75-618 POSTREŠČEK — Danes, ko se nam tako mudi, že redko najdemo koga, ki bi imel čas za tak način prevoza, kot ga ima Janez Mulec iz Gornje Radgone. Je sicer upokojenec, ki pa je vedno na voljo. Pokličejo ga trgovine, da jim pripelje pakete s pošte, pa tudi drugi naročijo kak prevoz z »japanarjem«. Foto: L. Kr. Prejeli smo Spoštovani g. Ivan Križan Prebral sem Vaše pismo v Vestniku z dne 16. julija 1992 pod rubriko pisma, mnenja, stališča. Pa pojdiva kar po vrsti. Kandidiral in izvoljen sem bil na listi SKZ-Demos Zdaj sem poslanec SLS Tudi za mene stranka ni toliko pomembna. Sem poslanec soboške občine. Pisma niste naslovili na pravi naslov! To dvorišče-krajevni urad Puconci je /oliko vaše, kolikor moje. Res pa je, da je nekdo, ki ima pravico gospodarili s tem dvoriščem m je odgovoren kaj se na njem, kakor tudi v hiši dogaja. Je zelo strog, samosvoj in neizprosen do vsakega, ki se vmešava v njegove posle. To. kar sle vi ugotovili v navedenem pismu ugotavljajo tudi dru-I gi krajani Vendar izgleda da nima nihče korajže na to javno opoiO’ I rili V parlamentu do Titovih obeležij nismo sprejeli kakšnih posebnih stališč. Do termina — socialistična pa imamo že večkrat zapisa-I na jasna stališča da ga m. Vendar se konzervalivci realsocialtzma že če hočete komunizma tako prvemu kot drugemu nočejo odpovedati. Ko sem pred nekaj leti naglas povedal kar sem mislil m s tem zoperstavi! njegovim oblastniškim hotenjem sem zapadel v nemilost. Pred dnevi sem ime! opravke v »njegovi« hiši in na moj pozdrav ni odzdravil Zato od mene kot poslanca ali krajana ne pričakujte da bi da! pobudo za odpravo vaših ugotovitev. Spoštovani g Križan! Vabim Vas pridite na dvorišče moje družine! Kadarkoli boste dobrodošli. Nebodete opazili nobenih obeležij. Le usti kar h kmečki hiši in na kmečko dvorišče spada. Pridite, da se o marsičem pogovoriva časa imam dovolj. Le po »gospodarju« krajevnega urada in njegovem imenu me ne sprašujte. Lep pozdrav in nasvidenje. Franka Karel Puconci J J KEMA p. o., KREMEN IN SPECIALNI GRADBENI MATERIALI KEMA 69201 Puconci PRODAJA TEHNIČNIH PLINOV Od 20. julija lahko kupujete tehnične pline MG Ruše tudi v prodajalni v Puconcih (na dvorišču KEME). Prodajamo po cenah MG Ruše! Možnost neposredne dobave. Prodajalna je odprta vsak dan razen sobote od 7 00 do 15.00 telefon; 069/45-021, 45-022 telefaks: 45-023 PRIPOROČAMO SE! DARUJMO ZA ORGLE SOBOŠKE ŽUPNIJSKE CERKVE 51900-620-203-05 1340115-646776 pri LB — Pomurski banki Vsak četrtek Vestnik STRAN 13 šport Športni obrazi Nogomet Boris Škedelj — perspektivni strelec Predstavljamo vam Strelska družina Pomurka — Mesna industrija Murska Sobota ima v svojih vrstah nekaj mladih in obetavnih strelcev, ki so se uveljavili na raznih tekmovanjih. Med te sodi tudi 18-letni učenec tretjega letnika Srednje družboslovne in ekonomske šole Murska Sobota Boris Škedelj. S strelskim športom, zanj gaje navdušil oče, se je začel ukvarjati v petem razredu soboške prve osnovne šole in se vključil v strelsko družino SCT Murska Sobota. Po dveh letih je postal član strelske družine Pomurka — Mesna industrija Murska Sobota, kjer je tudi dosegel največje uspehe pod vodstvom trenerja Franca Ščančarja. Prvi pomembnejši rezultat je dosegel na državnem pionirskem prvenstvu v streljanju z zračno puško v Sarajevu leta 1989, ko je na treningu dosegel najboljši rezultat 185 krogov. Na tekmovanju, ki je štelo za državno prvenstvo, pa je dosege) le 168 krogov in se uvrstil okrog tridesetega mesta. Pionirska ekipa Pomurke — Mesne industrije, v kateri sta poleg njega sodelovala še Trplan in Makari. ie leta 1990 na državnem prvenstvu v Paračinu zasedla drugo mesto. Istega leta pa je tudi postala republiški prvak z malokalibrsko puško. Mladinska ekipa Pomurke — Mesne industrije, za katero so tekmovali Markoja, Škedelj in Ščančar, se je odlično odrezala tudi letos, saj je v Ljublja- ni osvojila naslov državnega prvaka. Boris Skedelj pa je med posamezniki s 370 krogi zasedel četrto mesto. Na sklepnem tekmovanju dopisne strelske lige za mladince, ki je bilo v Turnišču, je Škedelj s 370 krogi zasedel drugo mesto. Ekipa Pomurke — Mesne industrije pa je v sestavi Škedelj. Sodniki na Madžarskem V Koszegu na Madžarskem je bilo prijateljsko mednarodno srečanje nogometnih sodnikov Murske Sobote in Železne županije. Prepričljivo z 8:0 so zmagali Sobočani. Strelci golov pa so bili: Kerčmar, Botjak in Fridrajh po 2 ter Jandrašič in Žekš po enega. Nogometni turnir-- Rokometaši Poleta v drugi SRL soboške Mure. začeli igrati prijfev^^ft. Upajo, da se bodo do. ,.. venstva. kise bo :acdo to v oktobru, dobro prip” Bi Poteg rokometašev Pomurke iz Bakovec, ki bodo tekmovali v prvi državni ligi, bodo Pomurje zastopala tri moštva v na novo ustanovljeni drugi državni ligi vzhod: Krog, ki je že prejšnje leto nastopal v tej konkurenci, ter Radenska iz Gornje Radgone in Polet iz Murske Sobote, ki sta se uvrstila v višji tekmovalni razred. F ženski konkurenci pa bosta tekmovali moštvi Pomurke iz Bakovec in Polane. Tokrat našim bralcem predstavljamo moštvo Poleta iz Murske Sobote. Hokej na travi Lipovci - Renkovci zmagovalec Nogometni klub Gančani je pripravil tradicionalni spominski nogometni turnir, na katerem so sodelovala štiri moštva. Izidi — Ižakovci :Lipa 1:1, po enajstmetrovkah so zmagali Ižakovci, Renkovci: Gančani 2:1, Lipa: Gančani3:l in RenkovciIžakovci 1:1, po enajstmetrovkah so zmagali Renkovci. Vrstni red: 1. Renkovci, 2. Ižakovci, 3. Lipa in 4. Gančani. Markoja, Ščančar osvojila naslov prvaka. Boris Škedelj ima status perspektivnega športnika in lahko z vestnim delom in zavzetostjo še veliko doseže. Želi si, da bi ekipa Pomurke — Mesne industrije v drugi slovenski strelski ligi zasedla prvo mesto in se uvrstila v prvo slovensko strelsko ligo. Prav tako si želi dobrih rezultatov tudi na državnem ekipnem in posamičnem tekmovanju ter uvrstitev v slovensko mladinsko reprezentan- Konjske dirke co. F. Maučec Pomurje Hokejska kluba Lipovci in Pomurje iz Murske Sobote sta se združila in bodo odslej tekmovalci nastopali pod imenom Lipovci — Pomurje. Namen združitve je doseči boljšo kakovost hokeja, pridobivanje sredstev in narediti hokejsko igrišče z umetno travo v Lipovcih. Na osrednji dirki zmagala Letja (Kukolj) Na hipodromu v Komendi je bila kasaška dirka, ki si jo je ogledalo blizu 3.000 gledalcev. V osrednji spominski dirki Janka Juhanta je zmagala Letja (Kukolj, Ljutomer) s kilometrskim časom 1:22,0. Drugi ljutomerski kasači pa so se uvrstili takole: v drugi dirki je Lavishy (Špindler) zasedel tretje mesto; v peti dirki je bil prvi Lavitas Blaser (Puhar), Princes II (T. Slavič) pa tretji; v šesti dirki je Fik As (S. Slavič) zasedel četrto mesto. Potem ko so v Murski Soboti pred štirimi leti zopet ustanovili rokometni klub Polet, ki nekaj let ni deloval, so se lotili načrtnega dela z mladimi rokometaši. Najprej je ekipo vodil trener Franc Klemenčič in z njo osvojil naslov pomurskega prvaka. Po uvrstitvi Poleta v drugo slovensko ligo vzhod pa je trenerske posle prevzel Jože Benko, Klemenčič dela z novo generacijo pionirjev, Vito Sapač pa z mladinskim moštvom. Po dveh letih tekmovanja v drugi slovenski ligi vzhod se je ekipa Poleta uvrstila v višji tekmovalni razred, v na novo ustanovljeno drugo slovensko ligo vzhod. Gre za zelo mlado in obetavno moštvo, ki v prihodnje lahko doseže dobre rezultate. V prestopnem roku pa so bile v moštvu nekatere spremembe. Iz kluba so odšli: Tomaž Seč-ko (Pomurka, Bakovci). Bo-ul Sečko (Krog). Čemela f vojska). Prišli pa so: Kovačič (Bakovci). Kuhar (Krogi in po nekaj letih je ponovno začel igrati Matjaž Grile c. V prvo moštvo pa so tudi uvrstili mladinca Sapača in Merico. S pripravami za tekmovanje v novem okolju bodo rokometaši Pole- Triatlon r Mauko deveti V Gradcu v Avstriji je bilo mednarodno tekmovanje v triatlonu (500 m plavanje, 25 km kolesarjenje in 5 km teka). Sodeloval je tudi Zdravko Mauko iz Radenec in zasedel deveto mesto. Mauko se je tudi udeležil tekmovanja v triatlonu v Kamniku za pokal Slovenije ter zasedel trinajsto mesto. 2. AVGUSTA VELIKO KONJENIŠKO SREČANJE V VELIKI POLANI »i ir /im h" ureHtuKa b -A . /tg/ l jjr»W Rokometaši Poleta iz Murske Sobote — (lati vzhod. Stojijo od leve: Benko (trener). T. Sečko, is Merica, Kreft; čepijo: Černeta, Casar, Kristi, Kuhar. ' geli- ra začeli 3. avgusta pod vodstvom trenerja Jožeta Benka in tehničnega vodje Jožeta Šebjana. Najprej bodo vadili zunaj, nadaljevali v Moravskih Toplicah in v dvorani Mali nogomet-------------- Polet v Krškem ^^ft^ se igra v Murski $ derbi med Poletom f Nočni turnir pri Vidmu Nogometni klub Lomanošeje pripravil tradicional^ v malem nogometu. Med 20 ekipami je zmagala Pl« pred ekipo Krosa in Melja. ’ tnmercil’^%’' Na nočnem turnirju v malem nogometu v Las in ekipami zmagala ekipa Buteljka iz Maribora pred 1 JA rogom. . .juta V soboto, I. avgusta 1992, pa bo nočni turnir v' pri Vidmu ob Ščavnici, teden dni kasneje pa v Last £ S > '■u s. <1 t S Pričetek ob 1430. Za prve tri denarne nagrade Vestnik ob četrtkih Vabljeni! »K • optični test vseh štirih koles in rasli- Odprio vsak dan (tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih) od 7. do 20, ure. Pokličete nas lahko po telefonu: 987. tel.: 42-151 C renšorci, 20 * tekstil šport • centriranje koles in test motorja Program: — ob 1430 predstavitev nastopajočih konj — 15.00 ravna galopska dirka na 1400 m — 1530 revija dvovpreg s kočijami — 16.00 2. tek ravne galopske dirke — 1630 Polanski venec Nogomet-------------- Zmagali Odranci Občinsko društvo nogometnih sodnikov Lendava je v Odrancih pripravilo tradicionalni nogometni turnir, na katerem so sodelovala štiri moštva iz lendavske občine. Rezultati: Odranci:Čren-šovci 3:1. Bistrica:Holiza 2:0, Hotiza:Črenšovci 6:1 in Odranci :Bistrica 3:2. Vrstni red: I Odranci, 2. Bistrica, 3. Hotiza, 4 črenšovci. Za najboljšega igralca so na turnirju izbrali Franca Vučka (Bistrica). kt**”*^ Strelska družina Gančani je pripravila tradicionalno ČAN STRELJA. Med 76 strelci je zmagal Branko ^^irje111 Vladom Maučecem, 89, Andrejem Erjavcem, 84. njem, 79, in Ivanom Vinkovičem, 76 krogov. Vsi, ki si želite preživeti prijetno nedeljsko popoldne VABLJENI! AMZS Tehnična baza MURSKA SOBOTA, Noršinska 2 telefon: 987 PONUJAMO VAM NASLEDNJE STORITVE: hkrati z najsodobnejšo čunalniško napravo (na ki desno) • vleko vseh vrst vozi! • vsa manjša popravila • takojšnja menjava olja vetrobranskih stekel BANKA Abanka d.d. Ljubljana Gostilna ŽELEZEN Beznovci Vabi 8. in 9. avgusta na domače koline z bujto repo. V soboto, 8. avgusta, velika vrtna veselica. Beltinci, Ravenska 27, Prekmurske d • drogerija • S TROJEZIČNO DEVIZNO KNJIŽICO ABANKE LAHKO OD 1. AVGUSTA 1992 DALJI POSLUJETE TUDI V 481 ENOTAH RAIFFEISENLANDESBANK NA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM- Raiffeisenlandesbank Steiermark Up :■ STRAN 14 šport e jr fr fr ^jakaško tekmovanje Mura 92 Mura peta, Bistrica šesta brodarsko društvo Mura iz 'Mjem reki Muri pripravilo tonalno tekmovanje v sla- in spustu. Sodelovalo je ■u*UOO kajakašev in kanuistov ^tavtaije in Hrvaške. Tekmo- Pionirjev in kadetov je ve- Ijalo za prvo državno prvenstvo. Izkazali so se pomurski tekmovalci, saj so osvojili več naslovov državnih prvakov. V slalomu je osvojil naslov državnega prvaka pri st. dečkih K-l Borut Horvat. Borovičje bil jurski rekord Berdenove bito prvo državno prvenstvo v atletiki za mlajše Xlr 111 ad|nke. Med njimi je sodelovalo tudi 9 predstavnikov N,(1 rts» Murske Sobote - 4 mladinci in 5 mladink. Čeprav m-osfš?edalie> so se dobro odrezali, saj so večinoma še pionirji. so postavili: J. Kolar v teku na 300 m s časom mesto, na 1000 m pa 2:40,32 s sedmim mestom i? Je sečila v višino 163 cm, kar je nov pomurski rekord S je zasedla četrto mesto, na 100 m pa je tekla 14,05 Letno eu jd Hajdinjak v teku na 100 m s Časom 13,05. R Uk v daljavo 623 cm in zasedel peto mesto. Solidna z rekordoma je bila S. Roman v teku na 600 m s ča-. Osmim mestom in na 1000 ms časom 3:16,57 m dese-^il,lall«ini 'do^ijive rezultate so dosegli tudi drugi pomurski at-p Je- Kerčmar v teku na 1000 m 3000 m. Horvat na 100 m j Clra Klemenčič. M. Šeruga kočani prvi v Izoli tradicionalni turnir v karateju Sodeloval je 101 .»''''tbov, med njimi so bili tudi tekmovalci Mursk Radgone in Lendave. Najuspešnejši so bili Vhoči. UVrstdvi zasedli prvo mesto s 145 točkami Radgona je teki"” Peta> Lendava pa s 5 točkami osma. Najuspesnej ■ \alc' s0 bih: do 9 let: Dugar drugi. Škandali tretji <^); IGR> Pen: ml. pionirji: Škandali prvi,Znm drugi ' • Rokova (MS) prva, Tuševa (GR) druga Ka- X četrta in Ruesova (GR) peta; st. pionirji: Slefanec k'Gkt drugi, Rues (GR) tretji; st. pionirke: Gaberjeva i>i- idruga, Crnkovičeva (vse MS) četrta. Maruskova Jakov,jevi^va prva. Bočkajeva (obe MS) druga, Č,.So tudi za višje pasove. Plavi pas so dobili . Reckova, * a'nek in zrjm (vsl MS), Vijoličasti pas pa je dobil 1 us D. Škandali avgusta 1992, ob 15. uri moški rokome-rJITlll^ka j‘ ^tl^, mOštva: Zrinski iz Čakovca, Varltlen iz Va-* Jakovec m Krog. Hokej na travi Večjo skrb Rokovnemu delu nima denarnih možnosti za profesm-r,,keo-j i h' d<*»o|j niti za nakup potrebne opreme, kaj s ■ kS?* T? So ugotovili delegati na skupščini Zveze za bo-teh ki K bila v Predanovcih. Zelo kritično so oec->. "^i i.1' *• l‘r'< nastop mladinske in članske reprezen- Nvii' v Zagrebu. Ugotavljali so namreč, da se 0)1^4 a,reprezentanca, brez vsakršnih skupnih pripr , '"ii J ^rstavm boljši reprezentanci Hrvaške- Poleg r ■>’ t^^Li na nekatere organizacijske in strokovne po-■ ". ' 'Aru; ’dL‘H|rv reprezentance. Delegati tudi niso bili zado-। 1 Dol "V 'kovnini delom v klubih, pa tudi z delom mž- l?’. ‘^1’^'1' *° “• da je v prihodnje potrebno pripraviti V' i^e '*r iih dosledno izvajati, klubi pa bodo v prihod- ladinske ekipe. Za vse to pa je potrebno za; > C? bienalne razmere. V prihodnje bodo trenerji iVl : M; *Ce za bokej na travi Slovenije, ki ima sedež v C?»reL dogovorili, da bo povratno srečanje "''‘•'•tnsMh Slovenije in Hrvaške 13. septembra 1992 » »•.‘^11». “‘d01*’- so ,udi novc °rcan' 22 ".n?ovno izbrali Stefana Petkoviča, za podpredsedm-sekretarja Ludvika Zelka. Strokovni svet bo 11 v ‘renerja reprezentance pa bosta Ludvik Zelk *Mek^*- (mladinci). Mednarodno komisijo bo vodil P8 ' Ud'ik Zdk°- Feri Maučec enajsti (oba Mura}, Ozbetič (Bistrica) pa sedemnajsti. Med ml. mladinci je Bohnec zasedel peto, Horvat (oba Bistrica) pa sedmo mesto. Pri ml. mladinkah je bila Zaligova (Bistrica) četrta, pri članih pa Simon Kovačič (Mura) peti in Alojz Ozbetič (Bistrica) šesti. Pri ml. mladincih C-i je bil Škraban četrti, pri mladincih pa Iztok Horvat prvi. V spustu je naslov državnega prvaka pri st. dečkih osvojil Borut Horvat, Darjan Borovič (oba Krog) pa je bil tretji. Pri ml. mladincih C-l je naslov prvaka osvojil Anton škraban (Mura). Ekipno 3 x K-l pri ml. mladincih je zmagala Mura. Pri članih K-l je bil Simon Kuzmič prvi, Simon Kovačič pa tretji. Pri turistih je zmagal Anton Škraban. Pri C-2 člani sta zmagala J. Horvat —D. Kuzmič dvojico Kovačič—Gujtman (vsi Mura). Med turisti C-2 sta bila Novak—Peterka tretja. V skupni uvrstitvi je zmagala ekipa SE, Mura je bila peta, Bistrica pa šesta. F. M. Nogomel------------------ Prijateljske tekme Nogometaši zagrebškega Haška Gradjanskega, ki so bili na krajših pripravah v Murski Soboti, vadili pa so na igrišču v Bakovcih, so odigrali prijateljsko tekmo s soboško Muro in zmagali s 3:2. Strelci golov: Cvijanovič 2 in Vlaovič za Gradjanskega ter Belec 2 za Muro. — Lendavska Nafta, ki je bila na pripravah v Čakovcu, je odigrala prijateljsko tekmo s Patrickom (MTC) in izgubila z 1:2. Edini goi za Nafto je dosegel Utroša — Beltinski Potrošnik je v prijateljski tekmi premagal Bukovce s 4:1 Strelci: škaper 3 in Prekazi za Potrošnik ter Buzeti za Bukovce. — Nogometaši Gidosa iz Turnišča, ki so bili od 20. do 25. julija na skupnih pripravah v Grm na Koroškem, so odigrali prijateljski tekmi z Mariborom Branikom 0:1 m s Pekrami 3:2. Gole za Gidos so dosegli Dominko, Markoja in N. Koveš. - Varteks iz Varaždina je v prijateljski tekmi premagal Bukovce s 4:1. Edini gol za Bukovce je dal Titan. V prijateljski nogometni tekmi je reprezentanca Medži-murja premagala lendavsko Nafto s 3:0. — Prijateljsko srečanje pomurskih Članov prve SNL med Potrošnikom in Nalto v Beltincih so dobili Beltinčani s 4:0. Strelci golov. Hartman 2 ter J. Zver in Gruškovnjak ___ Nogometaši Gidosa iz Turnišča, člani druge SNL, so v Bakovcih ■ premagali domače moštvo z 2:1. Strelci golov: Dominko in Ternar za Gidos ter Buzeti za Bukovce. - V prijateljski tekmi je Inker v ZapreŠiču premagal soboško Muro z 2:0. Hokej-------------------- Zmagovalec Triglav iz Predanovec V Predanovcih je bil tradicionalni turnir v hokeju na travi, kt ga ie pripravil domači H K Triglav. Sodelovale so štiri ekipe, medtem ko se Zelina tekmovanja ni udeležila. Rezultati Cepmci ; Maribor 2.1, Triglav : Lipovci 3:2, Triglav : Maribor 2:0, Cepmci : Lipovci 1:1, Triglav : Ce-pino 2:1 in Lipovci : Maribor 3:0. Vrstni red: I. Triglav Predanovci, 2. Lipovci, 3. Cepinci. 4. Maribor. Pionirji Lipovec so pred turnirjem premagali Preda-novce z 11:0 Darko Pahor — predsednik ON Z Lendava L novo organiziranostjo do novih uspehov Na nedavni konferenci Občinske nogometne zveze Lendava je bil za novega predsednika izvoljen dolgoletni nogometni delavec Darko Pahor iz Lendave. Z njim smo se pogovarjali o nogometu v lendavski občini. — Kako ocenjujete minulo tekmovalno sezono? »Tekmovanje v minuli sezoni je bilo dokaj izenačeno. Prvo mesto Ižakovec v PNL ni presenečenje. Izkazalo seje, da se strokovno delo z mlajšimi selekcijami splača, obrestuje in nagrajuje. Z malo več športne sreče bi lahko imelo Pomurje dve moštvi v H. SNL. Mislim pa, da seje zgodila krivica Do-kležovju in Hotizi, saj bi medsebojni zmagovalec moral igra ti kvalifikacije za izpopolnitev IH. SNL. Odločitev izvršnih odborov NZ v Murski Soboti in Lendavi o tem, kdo bo igral kvalifikacije, ni bila na mestu.« — Na konferenci je bila pobuda za ustanovitev 9. tekmovalnega območja v Sloveniji. S kakšnim namenom? »Že na sestanku v Mariboru aprila letos je bil dan predlog za ustanovitev 9. tekmovalnega območja, to je za ONZ Lendava. Sprejeto je bilo stališče, da 10 NZS opredeli organiziranost nogometa v Pomurju in sprejme sklep o ustanovitvi 9. tekmovalnega območja z namenom, da se v sklepni del tekmovanja tako v kvalifikacijah kot tudi v pokalnem tekmovanju neposredno uvrsti prvak ONL Lendava. V zvezi s tem je IO ONZ Lendava oblikoval nov tekmovalni sistem v sezoni 1992/93 na območju ONZ Lendava. Tekmovanje bo potekalo v prvi občinski ligi z 12 in v drugi z 8 moštvi. Klubi, katerih moštva bodo tekmovala v prvi ONL Lendava, morajo izpolnjevati minimalne pogoje, ki so enaki pogojem, ki se zahtevajo za tekmovanje v 111. SNL. Klubi, katerih moštva pa bodo tekmovala v drugi ONL Lendava, pa morajo imeli kadetske selekcije. Prvak prve ONL Lendava igra skupaj s prvaki soboške, ptujske, celjske in mariborske zveze kvalifika- Ob 20-let niči NK Čarda Martjanci Proslava z reprezentančno tekmo Nogometni klub Garda iz Martjanec letos praznuje 20-letnico delovanja. Ta jubilej bodo proslavili v soboto. 1. avgusta, popoldne na nogometnem igrišču v Martjanci h. Najprej bo slovesnost, na kateri bodo pregledali delo in uspehe kluba v dveh desetletjih ter zaslužnim članom podelili priznanja. Zatem bo nogometne tekma veteranov dveh generacij, praznovanje pa bodo sklenili s prijateljsko nogometno tekmo med Gardo in reprezenlanco prve medobčinske nogometne lige Murska Sobota. Na pobudo mladinske organizacije so Nogometni klub Garda Martjanci ustanovili 13. maja 1972. Prvi predsednik je bil Vlado Ulen, tajnik Koloman Pintarič in trener Janez Cifer. Predsedniške funkcije pa so potem še opravljali Jože Vaš, Koloman Pintarič, Jože Štefanec in Martin Horvat. Takoj po ustanovitvi kluba se je članska moštvo uvrstilo v pomursko nogometno ligo zahod in zasedlo sedmo mestd. Tudi v naslednji tekmovali sezoni 1973/74 je Carda tekmovala v zahodni skupini pomurske nogometne lige m zasedla osmo mesto. Ker pa je bila v naslednji tekmovalni ustanovljena enotna pomurska liga, so nogometaši Garde tekmovali v zahodni skupim prvega razreda MNL Murska Sobota in zasedli prvo mesto, se ponovo uvrstili v pomursko ligo ter v sezoni 1975/76 zasedli drugo mesto za Turniščem, kar je bi! največji uspeh kluba. Po ustanovitvi Garde so v Mart-jancih s prostovoljnim delom naredili nogometno igrišče za katero je zemljišče odkupila krajevna skupnost, Za slačilnice pa so uporabljali prostore nekdanje osnovne šole. Uspešno so tudi tekmovali v minuli tekmovalni sezoni, ko so v prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota zasedli drugo mesto. K temu uspehu so predvsem pripomogli cije za-vstop v HI. SNL. To stališče pa mora potrditi še JO NZS.« — Ali se po ukinitri tekmovanja v PNL ne bo zmanjšala kakovost nogometa v Pomurju? »Vsaka novost ima dobre in slabe strani. V začetku kakovost ne bo na visoki ravni, pridobili pa bomo pri strokovnem delu z mlajšimi kategorijami ter boljšimi obiski na tekmah. Za ustanovitvijo 9. tekmovalnega območja se po mojem mnenju kakovost nogometa ne bo zmanjšala, saj so se nekateri klubi v prestopnem roku zelo okrepili. Sicer pa bo čas pokazal svoje. Mislim pa, da je več argumentov za našo odločitev pozitivnih kot negativnih. Poleg tega, da se bo prvak lendavske občine neposredno uvrstil v kvalifikacije za HI. SNL, se bodo lahko enakopravno vključevale v tekmovanje NZS tudi ekipe pionirjev in kadetov.« — Kako pa je s strokovnimi kadri v lendavski občini? »V lendavski občini v preteklosti nismo zanemarjali dela s strokovnimi kadri. V občini imamo tri višje nogometne trenerje, devet trenerjev L razreda, sedem trenerjev nogometa in štiriinšestdeset inštruktorjev. V občinskem društvu nogometnih sodnikov Lendava deluje 25 sodnikov, od tega je eden na republiški A-listi. Zastopani pa smo tudi v organih NZS. Imamo tudi delegata — kontrolorja v I. in II. SNL ter dva kontrolorja v IH SNL.« — Kaj si obetate od Nafte in Gidosa iz Turnišča v novi tekmovalni sezoni? »Pričakujem, da bosta Nafta v prvi in Gidos v drugi SNL Nogometno moštvo Garde iz Martjanec iz leta 1972 po ustanovitvi kluba. Stojijo od leve: J. Cifer (trener), Turner, K. Pintarič, MOrec, Kozar, Š. Kuhar, Horvat in Durič, čepijo: Š. Pintarič, A. Kuhar, F. Cifer, Ke-rec, Cipot, Donko in Sovjak. nekateri igralci, ki so se vrnili ali pa prišli iz drugih klubov. Pomemben delež pri tem uspehu pa ima tudi upravni odbor kiuba na čelu s predsednikom Martinom Horvatom Leta 1983 so se v Martjancih lotili gradnje novih klubskih prostorov, objekt pa so predali namenu leta 1985. Tudi pri gradnji klubskih prostorov so večji del opravili s prostovoljnim delom, nekaj sredstev jim je pri- uspešno zastopala našo občino. Od Nafte pričakujem, da bo z okrepitvami in dobrim strokovnim delom rešila svoj status ligaša že nekaj kol pred koncem prvenstva in da ne bo trepetala pred izpadom, kot v minuli sezoni. Gidosu iz Turnišča pa želim, da bi v zelo močni II. SNL uspešno tekmoval in ostal v ligi.« — V teh dneh pred novim prvenstvom želite pregledati vsa nogometna igrišča v lendavski občini. Kaj želite doseči? »S pregledom nogometnih igrišč želimo ugotoviti dejansko stanje. Posebna komisija, ki smo jo imenovali, bo pri pregledu ocenjevala štirinajst zahtev, o ugotovitvah pa bomo razpravljali na konferenci klubov. Dejstvo je, da nekateri klubi ne izpolnjujejo zahtevanih kriterijev tekmovanj v NZS in ONZ. Mislim pa, da bodo v določenem obdobju vse manjkajoče izpolnili za tekmovanje v prvi in drugi ONL Lendava. Preglede bomo izkoristili za registracijo igrišč, tako da v prihodnje ne bo pritožb.« — Kakšne so vaše želje in pričakovanja ob prevzemu funkcije predsednika ONZ Lendava? »Prizadeval si bom za izboljšanje odnosov med ONZ Lendava in nogometnimi klubi ' občini. Občutek imam, da s posamezniki obnašajo preveč monopolistično in »klubaško«, kar bomo morali odpraviti. Zato so pravila in normativi. Obdržali bodo dobro sodelovanje z MNZ Murska Sobota na strokovni, organizacijski in tekmovalni ravni. Prav tako si bom prizadeval za dobro sodelovanje s sosednjo Madžarsko in Hrvaško ter z zamejskimi Slovenci. Želimo tudi ustanoviti občinsko ligo malega nogometa, ki bi nadomestila mrtvilo v poletnih in zimskih mesecih. Pred nami je veliko nalog, vendar upam, da jih bomo ob dobrem sodelovanju z vsemi zainteresiranimi dejavniki ter v zadovoljstvo ljutibeljev nogometa uspešno opravili.« Feri Maučec spevala le marijanska krajevna skupnost. Lani so ob igrišču začeli graditi večnamensko dvorano, ki je končana do prve faze. Te dni pa bodo začeli okrog igrišča delati ograjo. Zanimivo je, da je od vsega začetka delovanja nogometnega kluba Garda pa vse do danes aktiven vratar Stefan Kerec, ki je tudi eden najboljših igralcev Nogometaši Garde bodo v novi tekmovalni sezoni tekmovali v prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota. Z angažiranjem novega trenerja Branka Sebjana si želijo, da bi se obdržali med to konkurenco, za kar imajo tudi vse možnosti. Feri Maučec STRAN 15 kronika V Murski Soboti motoklub Veterani Ljubezen do motorjev Pne dni julija so ustanovili v Murski Soboti motoklub Veterani, v katerega se je na samem začetku včlanilo 27 ljubiteljev. Pristopnina znaša 1.500 tolarjev, vanj pa še vedno sprejemajo. Cilj kluba je razvijati pozitiven odnos do predmetov s področja molorizma in avtomobilizma, čut do tehnične kulture, bogatiti zbirke motorjev in avtomobilov, izmenjava izkušenj, skupno iskanje možnosti za nadomestne dele, organizacija srečanj, ki imajo tehnični ali družabni značaj, vključevanje strokovnih oseb zaradi svetovanja, skrb za varnost v cestnem prometu, itd. Eden od zagnancev je bil ključavničarski mojster Jože Comboši iz Murske Sobote. To pa ne preseneča, saj je imel njegov oče motorno kolo med prvimi v tem mestu. Leta 1956 pa je Jože bi! na tekmi v Gornji Radgoni očetov sovoznik na motorju s prikolico. Takrat sta mestu. Tam je sodelovalo še 11 drugih članov soboškega moto-kluba Veterani. Spodbudno je, da je vedno več ljubiteljev starih motornih koles in avtomobilov, pa tudi to, da so vztrajni, zato marsikatera »starina«, ki bi sicer propadla, ostane ohranjena. V Murski Soboti naj bi Lepa gesta Agroservisa Soboški Agroservis je od Renaulta pooblaščeni prodajalec vozi), nadomestnih delov in serviser. V juniju, ko je poteklo prvo leto uspešnega sodelovanja, so pripravili za kupce posebne ugodnosti, da bi tako spodbudili še večjo prodajo. V enem letu so sicer prodali 250 Renaultovih vozil, zlasti »petk«. V juliju so pripravili srečanje, manj se je odzvalo 40 kupcev oziroma koristnikov servisnih storitev Tedaj so izžrebali obljubljene nagrade. Od nedavna prodajajo pri Agroservisu — poleg že utečenih vrši osebnih avtov in traktorjev — tudi traktorje in nadomestne dele za -Deutz—Torpedo. Za to tovarno so tudi edini pooblaščeni servis v severovzhodni Sloveniji. Ob obisku v Agroservisu smo opazili moderno oblikovane kabine za traktorje Tomo Vinkovič, Zetor in Univerzale. Zasnovali sojih sami in tudi izdelujejo jih sami. S. S. Madžarski novinar z dvignjenim cem na bojišče v Bosno Turist z glavo v torbi Z dvignjenim palcem, nahrbtnikom na ramenin, S okrog vratu in zemljevidom v drugi roki je Lajos Arato jen avtostopar. Rekli bi lahko tipičen mlad, vesel človek, pzito**’ ščin. Ko smo ga malce bolje spoznali in zvedeti razlog "ll‘4r' 7 ^lih nja skozi Slovenijo, je vse dobilo resnejši prizvok. Tako res 1 J ko njegovo potovanje razumemo dobesedno kol nošenje gH Zadostuje osebna izkaznica Podsekretar v slovenskem notranjem ministrstvu Pavle Čelik in pomočnik hrvaškega notranjega ministra Joško Morič sta podpisala prejšnji teden na Otočcu zapisnik o urejanju medsebojnih razmerij na meji med državama. — Mama misli, da sem odpotoval na običajen dopust. Na morje. Vendar bom morje videl samo na potovanju skozi Split Cilj mojega potovanja je Saraje- Franc Gomboši, ključavničarski mojster iz Murske Sobote, je leta 1956 zasedel prvo mesto na dirki z motornimi kolesi s prikolicami. Tekmoval je z dekanejem 500. Sovoznik je bit mladoletni sin Jože. zasedla prvo mesto. Motor so imeli pri hiši do 1961. leta, ko je oče kupil osebni avto Opel Olimpijo. Jože se je 1987, leta znova navdušil za motorje in začel povpraševati po njih. Čeprav jih ljudje neradi dajo od hiše, četudi jim rjavijo kje pod drevesom, mu je vendarle uspelo dobiti šest motornih koles. Seveda jih je zob časa hudo bilo nekaj deset starih motornih koles in tudi avtov. Jože Gomboši, ki je vešč ne le izdelave ključev — ta rodbina se ukvarja s ključavničarstvom od 1880. leta —, ampak se dobro razume tudi na motorje, je še povedal, da gredo 20. avgusta soboški veterani na reli v Maribor, prve dni septembra pa bodo v Murski So- Za prestop državne meje bo tudi v prihodnje zadostovala osebna izkaznica. Obe strani bosta pooblastili svoji policiji, da bosta na meji izvajali le selektivno mejno kontrolo, na bolj obremenjenih mejnih prehodih pa bosta pospešili tudi postopek za uvedbo posebnega prometnega pasu za državljane obeh držav. V zvezi z vračanjem oseb na mejo naj bi podpisali meddržavni sporazum do 15. avgusta. Tujcem, ki jih mejni organi sosednje države zavrnejo pri vstopu, mejni organi države, iz katere so prišli, ne smejo preprečiti vrnitve. Ce se v 48 urah ugotovi, da je državljan tretje države ilegalno prestopil mejo med Slovenijo in Hrvaško, ga mora sprejeti brez formalnosti država, iz katere je ilegalno prišel. Izgnanim tujcem je dovoljen prevoz preko države, če gre za osebo z znano identiteto, če ima ustrezne dokumente in plačane vozovnice oziroma zagotovljen prevoz prek države. K temu naj dodamo, da prihaja v Pomurje veliko ilegalnih potnikov. Samo v juniju so naši policisti ujeli pri ilegalnem prestopu madžarsko-slovenske meje 30 Romunov, 6. Bolgarov in 9 državljanov Srbije. Sploh poskuša priti čez mejni prehod v Dolgi vasi iz dneva v dan več ljudi iz Srbije Prevladujejo Albanci, ki so jih v juniju zavrnili čez 300. Potem ko ne morejo čez legalni prehod, poskušajo priti ilegalno. Večino ujamejo in vrnejo v državo, iz katere so prišli. Za nekatere tujce je Slovenija zanimiva, ker se hočejo tod zaposliti (Albanci). za druge, ki prihajajo iz drugih držav, pa naj bi bila prehodna, kajti njihov cilj so zahodne države. Š. S. Lajos Arato: Pomagati z resnico vo. Dopust nameravam preživeti na bojiščih v Bosni in Hercegovini m poročati za časopis o tragediji, ki se dogaja pred očmi ne dovolj zainteresiranega sveta, je povedal Lajos Arato^^...-., je novinar časopisa -iz Zalaegerszega na skem. . Na vprašanje. kJ«* L njegov motiv potova p j, mali seje za so ga poslali iz slu b J p Araio povedal- °a "■ j4 njegova, človeška p® - Madžarska vojne v Bosni zveza_ o1' more neposredno P°, ,h^ padenemu p- vmešavanje škodo* Madžarov v Vojvo^^u* biji. Vendar se v p čino evropskih dr^ dje živijo v blaginj' ■’ vrata vojnim beg “J J;iriks in Hercegovine, p(W di, da sprejme te pr^ ga, da smo jim ,, J'; čišče, hrano, oblac ., se trudimo pokazat |>L ,n naše dobro pj/ Tudi namen poslan resnico o tam godk.hvsvetm^^ Bosni, je povedal i- rvNjX' Fotografija V prvem polletju 11 •^1 To pa je motorno kolo DKW. letnik 1939, ki ga je usposobil Jože Gomboši. Z njim je tekmoval že večkrat in nikoli ni odpovedalo. Vožnja je menda prijetna, čeprav kolesa nimajo blažilnikov. ' Foto: Š. S. načel, nekatera so bila razstavljena. Dve od njih sta že usposobljeni: DKW, letnik 1939, in NSU, letnik 1950. Z dekavejem je Jože tekmoval na več-relijih Na tekmovanju v Rockseeu v Avstriji je pristal na drugem boti skušali pripraviti srečanje ljubiteljev starih motorjev in avtomobilov. Pripeljali bodo seveda svoje ljubimce. To bo paša za oči in najbrž se bo še kdo navdušil za ra konjiček. Š. SOBOČAN Prilepite SLO Skupščina Republike Slovenije, je I. julija 1992 med drugim sprejela akt o nostrifikaciji konvencije o cestnem prometu. V njem je določeno, da mora imeti vsako vozilo v mednarodnem cestnem prometu na zadnjem delu poleg reigstrske tablice oznako države, v kateri je registrirano. Skupščina je tudi odločila, da uporablja Republika Slovenija kot znak za razločevanje na vozilih v mednarodnem prometu kodo SLO. Slovenija ima tako v skladu s svojo neodvisnostjo in samostojnostjo svoj znak za prepoznavo vozi) v tujini. Njegova uporaba je pomembna tudi za našo mednarodno uveljavitev. Služba za stike i javnostjo pri ministrstvu z anotranje zadeve Republike Slovenije ugotavlja, da je na mnogih vozilih, registriranih v Republiki Sloveniji, še vedno koda (nalepka) YL (bodisi samostojno ali pa ob kodi SLO), ki jo je kot znak za razločevanje na vozilih določila SFRJ, ker tudi znak o temeljih varnosti cestnega prometa določa, da vozilo, registrirano v Republiki Sloveniji, ne sme zapustiti Slovenije, če nima mednarodne oznake SLO, svetujejo vsem, ki še niso odstranili s svojih vozil oznake YU, da to storijo čim prej in vozilo označijo s SLO. K temu naj še dodamo, da tudi obmejniSrgani zahtevajo, da mora biti na vozili nalepka. Brez nje ne moreš na primer v Avstrijo. Nalepke prodajajo v knjigarnah, na bencinskih servisih, trgovinah z avtomobilskimi deli, celo na tržnicah, stanejo pa okrog 100 tolarjev. - S. S. Čeprav pomurske ceste v juniju niso terja le srnrjr|0 [IIJ** lanca prvega polletja tragična: v šesfihmcsecih j* “ oseb ie dobilo hude, 107 pa lahke poškodbe. umala Se nekaj drugih podatkov, ki nam jih jj š(l notranje zadeve! V šestih mesecih so policisti o.io">0 od tega 38 v juniju. V omenjenem obdobju je bno spodarskih kaznivih dejanj, vseh drugih kaznivih dej" li 1-143. žarov. M Letos je bilo v Pomurju do konca junija 30 Poz Dr. Tibor Škerlak Žrtev ostrostrelk t ..pn i*'1 Starejši Sobočani se verjetno še spominjaj0 ..7,4 d’ someščana dr. Tiborja Skerhka V Murski Soboti F jv-druge svetovne vojne. Kol mlad študent je bil nju in se je udejstvoval zlasti v klubu prekmurs ven jv bil tudi v numi/nolcniskern moštvu Murv. ♦ vel v Ljubljani in^njcni okolici. Po osvobodi^'1 P''•je ic^ kemije na ljubljanski univerzi V obdobju inlorm ' čnost m se je zato preselil v Sarajevo, kamor so , ško univerzo kol rednega profesorja. Kot profesor bil mednarodno priznan znanstvenik jdjuh * 7, Dr. Tibor Skerlak je bil že nekaj let v osial znanstveno zelo aktiven 8. julija je Sel v le zahrbtni ostrostrelec ga je zadel naravnost v srce\^ Z 80’tim letom navkljub žrtev srbske agresije v / ----: <..... " i znanstvenika m „7 gubili Prekmurci svojega velikega Prekmurju. pr t । Dobili novo orodno vozilo Gasilsko društvo Brezovci je preteklo nedeljo pripravilo gasilsko slovesnost ob prevzemu novega orodnega vozila. Najprej je udeležence slovesnosti pozdravil predsednik društva Stefan Horvat. Slavnostni govornik Rudi Cipot, direktor Zavarovalnice Triglav, je v svojem govoru posebej poudaril pomen gasilske organizacije v naši družbi. Spregovorila pa sta tudi predsednik skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer in poveljnik OGZ Murska Sobota Jože Pintarič. V kulturnem programu so sodelovali domači pionirji gasilci. Novo orodno gasilsko vozilo Ford, ki ga je predal namenu slavnostni govornik. je stalo okrog 2 milijona SIT. Sredstva so zagotovili: s prostovoljnimi prispevki krajanov Brezovec in okoliških vasi, prodajo starega vozila, prispevki pokroviteljev in občinske gasilske zveze. Poleg novega orodnega vozila, ki pomeni za kraj pomembno pridobitev, so v Brezovcih tudi uredili fasado na vaško-gasilskem domu in kupili nove uniforme za člane društva. F. M. Nesreča pri banki Drago H. iz Cernelavec se je 20. julija okrog 21. ure peljal s kolesom po parkirišču izza Pomurske banke. Vozil naj bi preveč razigrano, zato je zapeljal z ravnega dela na nižji dovoz, padel in se hudo poškodoval. Požar v Stari-Novi vasi 21. julija ob 13.45 uri seje nenadoma vnelo gospodarsko poslopje Ane P iz Stare-Nove vasi. Kljub hitrim gasilskim posegom je nastala škoda za 800.000 tolarjev. Kaže, da je ogenj nastal na električnem motorju, ki je poganjal puhalnik. Ogenj na njivi V jarku med Gančani in Bogojino je 23. julija kuril Franc J. travo. Pri tem pa ni bil dovolj previden, suj se je ogenj razširil na bližnjo njivo in vnela se je pšenična slama. Ogenj so pogasili gasilci iz Sobote, Bellinec in Bogojine, škoda pa znaša 10.060 tolarjev. Odkrili vlomilca Poročali smo že o vlomu v urarsko delavnico Kornelija P. v Murski Soboti. Policisti so odkri- li pri dveh mladoletnikih iz Beltince in Pušče nekaj ukradenih ur. zalo domnevajo, da sta vlomila ona. Sprožili so ustrezen postopek. Poškodba z žago Franc P. iz Drakovec je žagal z motorno žago za ograjo pri ribniku. Med delom se je, potem ko se je nenadoma obrnil, poškodoval 10-letnega sina. V nesreči je bila sreča, saj poškodbe po glavi m telesu niso hude. Ukraden aparat V noči s 23. na 24. julij je nekdo odprl s silo osebni avto zdravstvenega doma Lendava, parkiran pred zdravstveno postajo v Dobrovniku, in ukradel, poleg drugih predmetov še aparat za merjenje krvenega pritiska. Vlom v M. Toplicah Neprijetno je bil presenečen nemški državljan. ki je imel parkiran avto v Moravskih Toplicah, ko je pogledal vanj in ugotovil, da nima več avtoradia. Zmanjkali so tudi nekateri osebni predmeti, skupna škoda pa znaša 35.000 tolarjev. V avto je bilo vlomljeno. Huda poškodba v Šalovcih V petek, 24. julija, ob 9. uri se je peljala s kolesom Marta K. iz Salovec po vaški cesti in nenadoma zavila na levo. Tako je zaprla pol osebnemu avtu, ki ga je vozil Jasmin M. Vozilo jo je zbilo po vozišču in jo hudo poškodovalo.. 74-letno kolesarko so prepeljali v bolnico. Gmotna škoda znaša 40.000 tolarjev. Vloma v Panonski ulici V noči s 23. na 24. julij sta bila v Beltincih v Panonski ulici dva vloma, in sicer v mesnico Simentalke in okrepčevalnico Baligač. Nepridiprav je razmelal inventar in drugo, zazdaj pa pogrešajo 7.500 tolarjev, ki naj bi jih vzel Nesreča motorista Voznik kolesa z motorjem Stanislav Z. se je peljal 25. julija z Janževega Vrha proti Kapeli. Bil je nepreviden, saj je »sekal« oster in nepregleden ovinek, kar pa je bilo usodno, saj se je brž nato znašel pred osebnim avtom, s katerim se je pripeljal nasproti Boris K. iz Murske Sobote. Vozili sta trčili in Stanislav Z. se je hudo poškodoval. Materialna škoda pa znaša 100.000 tolarjev. Traktorji1 vasi ^nCr ho^ap^.utr^ " 10 n' ‘elt mč' v Pros‘.^trih^-^.r' Pokak.hsto" dovnjak, kJer na? je drevo voznl^. at učinkom a|*‘ poškodoval« Tesno prebij** V nedelj0’ ^ijjl^jf^h Jevi M^-bi nim avtom > b kolesarko p ,o zadel, pa“^ivala- ,e hudo RO'*' Izsiljevanj«' • V Sov|a“' metna prednosti, -....... K S c s STRAN 16 PETEK fr L II < * radijski in televizijski spored od 31. julija do 6. avgusta SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK Radio MV Murski val UKW MHz (Dopoldne tudi SV 648 kHz) * z na"” s poda'ki ° ‘""J0 tedni čas°I’IMh- Pe-RadS cirugo ” Slovenija. 7.15 ^iievrda?- "30ln 111 >n m,djJ nemšči 11 • |0 Doooldn' S t)0 poroč‘ Mali miL P0Jdne «15 VC B™71’' utrip ;; nstsnmvzvT° p,smo-1’Hslhris j?1.* — lestvica tu Konec ?Ed ? 00bočila. 10.30 ,n«. I. "5ke-P-ed-e (kul-lD f'moral " ',0 ?r«ila (Bur ' ^bare' 1200 13 ou N°vica ^'8 Sinu*., • 0 ln vkljuC]tev "c MV Popold- !-50 Poročita Obve5Ii|a-” koncu tedn. 7j?U, Prirfdilve 2* ‘U 2? »V 30 A1,emil J830 ^'o Slovel00 VklJučuKmo 5.40 Prebujajte se z nami -tudi v sobolo je lahko tu prijet no, če imate dobro družbo in ste na tekočem z vsemi dogodki. 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan . 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 7r40 Sobota je pravi dan za nakupe, tudi na tržni ci. 8-00 Poročila. 8JO Dopoldne na MV 8.30 Ponudba v trgovinah. 9.00 Predstavljamo vam 10.00 Poročila. 10.30 Potepajte se z nami. 11.00 Sobotni gost. 12.00 Poročila (BBC). 12 30 Novica dneva 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija, 16.00 Popoldne na M V 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila 17.00 Prireditve danes in jutri 17.30 Mali oglasi. 18.00 Najlepše že-Ije s čestitkami in pozdravi 18.30 Poročila (BBC). 19.00 Vkliučuiemo Radio Slovenija. 8.00 Začenjamo nov dan .. . 8.30 Horoskop. 8.45 To bi mo ral biti kabaret. 9JO Misel in čas. 9 30 Srečanje na Murskem valu z lestvicami najpopularnejših domačih zabavnih, tujih in narodnozabavnih skladb. 10.30 Nedeljska kuhinja. 12.OD Poročila. 12.15 Nedeljsko postno premišljevanje- 12-30 Minule za kmetovalce 13 00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi 18.00 Panonski odmevi — od d n ja za porabske Slovence in vse druge, 1830 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Radio Slovenija. SLOVENIJA I Dru^i program TV SLOVENIJA I amer nanizanka; Kokain, človekova poguba, a ni c c 111 ni. 4 Smrtmi »Ji?*}« 9(8) r 2. id 13.00 Poročila program hodnusl. I2.00 Poinčiki. Izbrali ^mu med letinam Izbor programa za tujino. 1.1.3tJ Opera 14.00 Poročila 14.10 ’i. |i,r ‘'lune n, h 5 ® Pni.. ; "“■ iiiner. nu « e , >ulr<' 1 m, ml in 1,11 Poročilu. Tabor1 igrani 10.55 11.50 p??1'’ P'vs,-il> n-V^fila ??ncnd horziJ Ik 16-J2^ Unevnik . nik । U1A S0V“ S? i9 |CU ? O'roški pro In nik:20nnS^l‘11- 19 TO »Stcn rno^fG Fo^urn 20.30 ki1, 21.20 nadalje i '' n‘rnizun|°Va7 Knseanne, ik an|ei „ ' ^'kon v 1 ""črnil j uzankn. 2’ is 9.25 Radovedni Jaček 9.40 Lonček, kuhaj. 9.50 Modro po-lelje, španska nanizanka 10 55 Zgodba iz školjke. 12.00 Poroči la. 12 05 Dnevnik TV BiH 14 05 Sova. 15.20 Ljubezen prvakov, amer. film. 17,00 Ted ni k 18.00 Dnevnik J 18.10 Le-lalska družba, angl, nadaljevan k a 19 00 Risanka 19 15 Žreba me 3 X 3. I9.30 Dnevnik 2. 20.00 Utrip 20.30 Melodije morji! in sonca, 2I 35 Sova: Murphy Brmvn, 22.00 Dnevnik 9.45 Živ žav. 10.40 Plamenica 1105 Republiška revija M PZ Zagorje. 12.00 Poročila. 14.50 Sova. 16,10 Riba, kije rešila Piltsburgh, amer film. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 Splošna praksa, avsiral. nanizanka 19.00 Risanka. 19.20 Slovenski lolo 19.30 Dnevnik 2. 20,00 Zr calo ledna. 20.30 Zdravo. 21.35 Dokumentarna oddaja 22.25 Dnevnik 3, 23.15 Sova: Ameriške video s mesnice; Zakon v L A., ameriška nanizanka. Drugi preigram 8J5 Poletne Ol Barcelona 92 18.00 Poletne Ol Barcelona 92. HTV S Ilirce Ionu HTV 8.00 Poročila X.15 Slika na ko. 9.00 Smoguvti, n!rošk;i rip m R .im film in^tikn. |(HK) Pornčihi. 10.1(1 Wtiil;ipu 12.1(1 Kmctijsku ndihijj. H.0(J Mir in dabruD H 30 Hišni ljubljenci. 14.00 |Joročihi, 14.1(1 Mikscr M. 15.1^ Djktnn 16 00 Pnrtičihi 16.10 Operni- Jirijv. 16.4(1 Dnkuniciikirjui ndd;ii;i. J“h«\W n'' ' "»fon s-^' 2 ° 1)1 ;'gl N.JTeHil, ,, na sliko. •L’ '-"'Ut- |. ' "l "n m lk jj" Non„l ,^dr' ‘nia o «10 V •fr l' '«n, Ba,Nira ^'i' ll4i|0 V J D ’Rme' nadalje 19 ,0 J,^dscd “ 1 v- « Pred-^lii Kronik kand' C 22 50 a ^Inskega "■ U' kliko o**"'1 23 35 ......... 17.10 Ljubezen nsi pohodiu a mr. film. 18,50 Riszinka. 19.30 Dnevnik. 211,30 Ljubivun /a Lidijo, serijski film. 21.20 Hluc moon, 22 40 Dnevnik. 23.25 Sli 16.00 Poročila 16 10 Doktimcn Lima odduiu 16.55 Malaviziju, 18.00 Poročila 18.20 Sani a Bat bara. 19 15 Risanka 19 30 Dnevnik 20.25 Dlan polna prahu, britanski film. 23.00 Dnevnik 23 45 Slika na sliko. 0 45 Poročila. 0 45 Amylivillc. amer h Im. 2 55 Poročila TV AV » ' vlil, S'L,-13 ,10 Zahod S r 3 Neva? «-l Slu?' v «olini zgodba 'n o 1 t I7.1o i 00 M|n> "'30 > Tri Jureti Po Je-tl n""0 ob Žaru . Smr, '■F-fr-- ”k| ' hlrtgu | )Q 15.3(1 Otroški prometni klub 15 35 Risanka 16 00 Spored po željah. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Moja knjiga o džungli. 17.30 Cirkus. 17.55 Ribiške zgodbe 18.00 Čas v sliki. 18.05 Tri dame ob žaru 18.30 Vedno, ko piše kriminalko: Roman ima svojo ceno, nanizanka 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kullurni dnevnik 2(1 15 Najboljše iz od daj Senik godcev. 21.55 Novo v kinu. 22 (H) Zlata dekleta 22.25 Čas v sliki. 22.35 Sledi črne zveri. kriminalka 0 10 Čas v sliki 0 15 Moj prijatelj, ženski junak, film. 1 45 Poročila 1.55 Tisoč mojstrovin. 9 30 Vesoljska ladju knlcrprise 10.15 Piinaplikum. 10.30 Risan ku 11 50 Zaščilu otrok 12 00 Tednik. 12.3(1 Pogledi s stmni. 13,00 Cus v sliki 13 10 Tri dume ob žaru. 13.35 Komedija. 15.30 Risanka. 15,50 Potovanje v pozabo. 16.15 Sedem želja 17.00 Čas v sliki. 17.10 Klub za starejše. 18.00 Ca s v sliki. 18 05 Tri dame ob žaru. 18 30 Avsiri- ja v sliki. 19.48 Zakladnica 19.30 Čas v sliki. Avst rije. 20 15 Strah v noči, film 21.55 Oppcn in Erlich. 22.45 Brez platmi, komedija 0 05 Gospod Moto in džungelski princ, kriminalka I 05 Poročila. I JO Tisoč mojstrovin TV MAD S4t Ju, li laK amrain za otro--/"oLj.^rceloJ^banje lo-i? 7./'hi d-a' Pjenos z "3’kirl "točeni' preno ^rr, 'Ufo 'MOV, 1 Jt VrT^ka e k,ov dneva d5 ’■ del 5?k>na „ jT'sljanov. iv/Oik ,'rene'p^' r'lm- v n * Anten- 6 15 Dobro jutro. Madžarska, magazin. X 10 Za otroke reformatorjev 8.05 Za otroke in ne le za njih 9.05 Barcelona, pre nos z olimpijskih iger. 11.40 Krotilci, kratki film 12.00 Barc-leona, nadaljevanje prenosa 14.30 Za otroke. 15.35 Fran« Hals, angleški film. 16.30 Im prnvizacija. 17.10 Gyula Renk6» filmske in tv vloge 18 J5 Za otroke. 19.00 Jolly Joker, nemška serija. 20110 Dnevnik, tele-špnrt. 20.40 Rodovnik, kanad ski film. 12.10 Medigra; S We-il Kar je osebno in sveto. 22.20 Top show 23.20 Prcpovedani otok, ameriška-ilalijanski eroli čni film. 0.45 Dnevnik 6.45 Vaška TV. 7.30 Za otroke. T55 Biblijsko sporočilo. 8.00 Kava s smetano. 8.30 Financial Times. 9.05 Barcelona, prenos z olimpijskih iger. 11.35 Glasbeni butik 12.35 Bakonyje moj Pariz, serija 12.55 Barcelona nadaljevanje prenosa. 15 30 Videospoti. 15.40 Program re-formalskc cerkve. 16.00 Disney-jevi Filmi in risanke. 17.45 O holesterolu 18.25 Barcelona, nadaljevanje prcAiosa. 20.05 Dnevnik. 20.30 Barcelona, nadaljevanje prenosa. 22.50 Medigra S. Weil, pon. 22 55 Škorpijonov ples, Francoski film. 'v',1' "-^ro lu KZ v frJM; J,-1"" । ”• ' j' 'n ' Ol) ljube Mha 2.10 6.CH1 Georgie 9 20 Najstniki iz Beverly Hillsa. 10.1» Peter Pan 1100 Marvel Univerzum 12.35 Michael Vailfant. 13.00 Tccnage Mutant Hero lunles n <0 Ameriški gladiatorji 14.30 Adam 12 15.15 Kmght Rider Med dvema ženskama 16.05 fikipa A. 16.55 21. Jump Street. 17.45 < ena je vroča 18 15 Družinski dvoboj 18 45 Poročila. 19.15 Hcverly HilIs. 20.1S Skrivnost, pustolovski film. 22.00 Tvoj otrok, nepozna no bilje, film 23 00 Tuni I ruili 23 55 Hote! ljubezni na Tirolskem, erotični Tilm 5 40 Prebujajte se z nami — da bo začetek delovnega Tedna veder, vam M V da vse informacije za dober začetek. 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan . . 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 800 Poročila. 8 JO Do poldne na MV. 8 15 Mali ogla si, 9.00 Zgodilo se je- 10 00 Poročila. 10.30 Šport. 12.00 Poročila (BRC). 12 30 Novica dneva 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na MV. 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila 17.00 Evropa v minulem tednu. 17.30 Šport 18.00 S kranščakom, cekron pa z mare-lof - lestvica narodnozabavne glasbe. 18.30 Poročila (BBC) 18.35 Bilo je nekoč. 1900 Vključujemo Radio Slovenija. TV SLOVENIJA 1 9.30 Otroški program. 10.20 Pomaranče niso edini sadeža angl, nadaljevanka 11.15 Mernik, Forum, Ulrip, Zrcalc ledna. 12.00 Poročila. 16.30 Sova. 18.00 Dnevnik ved ni Taček: 18.45 Ali bodo serija. 19.10 I 18 10 Rado Lonček, kuhaj, preživeli'.’, angl Risanka 19 30 I7nevnik 2. 20.05 Stara vohunska mačka, angl nanizanka. 20,35 Dokumentarec meseca 21.15 Sobota dopoldan. TV igm. 22 05 Dnevnik 1. 23 JO Sova; Selling Miller, angl, nadaljc-viinka: Hcmingway. ev- rup - a mer. n adal je va n k a. Dru^i program 92 HTV 1 K. I 5 SsiitUi Kuham 9JHJ Da roči hi. 10.1 (J Dobro jutra, ihva- nizankn. 12 35 Julmlon. 13 011 Slika na sliko. 13 45 Poročila. 15.10 Po/jbljcTK! zgodba, otroška serija. 15.35 Skrivnosti mesteca U. I6.00 Poročilih 16.1(1 Poletni šolski program 17.10 Poimt, serijski film. 18.00 Poročila. i 8.10 Dokumentarna daja. 18.40 Suma Barbara, arner. nadaljevanka. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.30 Hr vaška v svelu. 21.20 [.očene mize, amer, film. 23.05 Dnevnik 23.50 Slik a na slikn. 0 50 Poročila. 5.40 Prebujajte se z nami, slišali boste vremenske podatke, vse c cestah, zanimivosti, horoskop, izbirali pesem tedna... 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan. 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 7.45 Ljubljansko zvočno pismo. 8.00 Poročila 8.10 Dopoldne na M v — kost oziroma gost dneva, ali oglasi, glasba tako in drugače (ob 1000 poročila).. 12.00 Poročila (BRC). 12.30 Novica dneva, 13 00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16 00 Popoldne na M V 16.25 Obvestila, 16 30 Poročila. 17.00 Kosi Dopoldneva. 17.30 Srebrne niti. 18 00 Naj-repše zelje s čestitkami in pozdravi. 18 30 Poročila (BBC), 19.00 Vključujemo Radio Slo venija. 5.40 Prebujajte se z nami — poslušajte, kaj je novega v časopisih, na cestah, pri vremena-slovcih, kaj pravi brat Džouži, kakšno je današnje nagradno vprašanje -. 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7,15 Začenjamo nov dan 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 7.45 Za- grebško zvočno pismo ročila 8 10 Dopoldne 8 15 Mali oglasi. 9.00 banko 10.00 Poročila, čemo za vas — in tudi i. 8.00 Po: na MV. Kličemo 10 30 lš-najdemo odgovor. 12,00 Poročila (BBC). 12.30 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na M V. 16.25 Obvestila. 16 30 Poročila, 17.00 Poslušamo vas 17.30 Mali oglasi 18,00 Na narodni farmi. 1830 Poročila ( BBC). 19,00 Vključujemo Radio Slovenija, TV SLOVENIJA 1 10,20 Zgodbe iz školjke. 11.10 Nekoč je bilo .. . življenje. 11.35 Ljudje in psi. 12.00 Poročila. 16,00 Sova. 18,00 Dnevniki 18 10 Biskvitki, risa na serija. 18,35 Svet poroča. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20,05 Osmi dan 20.55 Umetnostni vodnik 21.10 Ambasa dorkiri soprog, francoska nada Ijevanka 22.00 Dnevnik 3. 22,55 Kronika, k a nad doku meni, serija, 23.30 Sova: J’ro-hlemčki, angl, nanizanka; Sel ling Hitler, angl nadaljevanka; .».w Preklicujem veljavno^ žice, izdane pr< H K št. 607 na ime Franc G zanjevci 28. M -3789 storitve EMAJLIRAMO ni- KOPALNE KAD! Vv r a Garancija! •* k STA*®^^ OPRAVI JAM VSA = ■ PARSK A DELA JCh f »i tažo žlebov in odteč" $l »O vanje streh, barvanj KLEPARSTVO, Jož'1 Marof 45 M LE gospodi^ IZOLACIJSKI^ F HAJDINJAK. Gomil Slaveči 6- K«" 1&I 55 071 Popravilo t 94^»° domu Kupujte in prodajajte z Vestnikom delo zaposlimo r .„00 I Gradcu z znanje"^^ ’ Dajemo tudi ,,,^18' g. potrebujem. » J * 21 JfpA Mota 78 a od ,.1^' zaposlim.^*1* AVTOLIČARJA A «65-137. M-I451 Nepričakovano nas K % p^0 pustil dragi oče, dek Ko!oman Pa^ iz Puconec Oh boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo ' dobrim sosedom, prijateljem, ki so nam v tez ob strani, sočustvovali z nami, nam izfeK 'meti^ u\jr vence in šopke ter v dobrodelne n lJo-»eP>r>.i h‘.ala g. župniku za pogrebniga",j,V . te žalostinke ter govornici KS g. Tenilin<>vl „ ob odprtem grobu- ter Hvaia domačim gasilcem in govorniku Seve j cem s sektorja. , • Vsem še enkrat — iskrena hv Žalujoči družini se opravičujemo za dvo4 Cene sadja in zelenjave VRSTA TRŽNICA ZELENJAVA POMURKA Jabolka 120.00 80 00 Banane 90 00 95 00 Limone 125.00 140.00 Breskve 120.00 05 00 Marelice 180.00 130 00 Nektarine 190 00 130 00 Lubenice 70,00 50.00 Paprika 188.00 150.00 Paradižnik 100.00 80.00 Kumarice 60 00 50.00 Čebula 60.00 45.00 Česen 250.00 300 00 Krompir 50.00 30 00 Orehi 1000.00 1200 00 Jajca 10.00 10.00 Radgonski mehurčki Cene rabljenih avtomob ; Minulo nedeljo je na sejem rabljenih gn škem Agroservisu svoja vozila pripeljalo 30 Prw ^O.OOO^ ijlo; so zamenjali: jugo 45 A, letnik 1986, s prevoženi " _ jjj.Otr tri za 3.000 DEM; jugo 45, letnik 1988, s prevoze" • „ metri za 195.000 SIT, zastava 750, letnik 11'-. i^^Lirti 85.000 kilometri za 1. 100 DEM, zastava 850, letnic ženi mi 68.000 kilometri za 1.500 DEM in 8° 49.000 kilometri za 5.000 DEM. Znamka avtomobila Mitsubishi R 9 R 4 Tl BMW 316 Lada Biva 1500 Zastava 101 Zastava 750 Zastava 101 Zastava 126 P Opel Kadett 1.6 D Passat CL letnik 1991 1983 1983 1988 1989 1989 1982 1987 1986 1986 1989 prevoz, km 10.600 74,000 84.000 40 000 20 000 60.000 63.00° 44.000 30.000 92.000 20-000 S3I L ________ _ ___c—“ k- Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 28- 1 dalje , . 1992 " Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 28. __-p' Napovedovalka Murskega vala in televizijska debitantka Simona Spindter-Spanka se pripravlja na poročanje z olimpijskih iger v Barceloni. V murskovalski redakciji vsak dan pleše flatnenco — na mizi. V V V Marjan Vidovič iz Velike Polane za svojo veliko konjeniško prireditev zaman išče konja. ki so ga nameravali poslanci v republiški skupščini v času metanja Peterletove vlade izvolili namesto Peterleta. » * 4 Prekmurskega domoljuba, ki je, nezadovoljen s količino zlata v Muri, svojo ženo, ki jo muči zlata žila, zakopa!. na murskem produ, v imenu krvi in zemlje prosimo, naj jo odkoplje. KESmM KONJ Komaj čakam, da bomo spet dobili nove oziroma stare občine. Pravzaprav se tega trenutka bojim, kajti to bo pomenilo katastrofo za naše mesto. Zakaj? Ker ne bo več glavno mesto občine! In če nekdo več ni »glavni«, lahko postane prav zoprn ali pa prizadeven. Kakšno pot bo ubralo naše mesto, je odvisno od vlade. Bo ta sposobnejša od tiste v Radencih? Naj vam nekoliko podrobneje pojasnim moj strah. Ko bomo dobili nove občine, bodo tudi Radenci postali občina. Že do sedaj je bilo čutiti neprestano tekmovanje med turističnim krajem Radenci in občinskim središčem Gornjo Radgono. Radenčarji so po navadi nasprotovali vsem pobudam, sklepom ali odločitvam, ki so prišle iz Gornje Radgone, in nasprotno — Radgončani so si nadvse prizadevali, da Radenci ne bi dobili česa preveč. Upravno-administrativno jim je uspelo: občinska stavba in vse pomembnejše funkcije so v Gornji Radgoni. Kaj pa v resnici? Zamišljajte si, da ste naključni popotnik in se peljete skozi oba kraja. Ali imate v Gornji Radgoni občutek, da ste v velikem mestu? Ne bi rekel. Edina dolga cesta skozi središče mesta ne meri niti kilometer, ob njej pa ni nič tako presenetljivega ali mestnega, da bi prepričalo popotnika o pomembnosti kraja (mogoče mu bo pogled za hip ušel s prometne ceste, ko se bo peljal mimo strupeno rumene fasade z modrimi polkni ...) Hotel ni prav nič ugleden, ampak bolj podoben značilnemu socialističnemu stanovanjskemu bloku: nasproti edinemu hotelu je parkirišče. V srcu mesta, kjer bi morali na nekakšen način poudariti njegovo središče z znamenitim kužnim znamenjem in pošto, so nagrmadeni avtomobili. Mesto nima niti semaforjev’ Je to sploh mesto? Radenci vse to imajo in še več. Predvsem imajo lep park, tako hladni park z mogočnimi iglavci kot tudi park z lepimi cvetličnimi nasadi. Radenci imajo kar nekaj dobrih restavracij in bifejev, dve odlični slaščičarni in tri hotele. Vse je na svojem mestu. Tudi avtobusna postaja je lepša od radgonske, pa ploščad pred pošto in banko ... imajo celo srednjo šolo. Priznajte, da je moj strah upravičen. Ko bodo postali samostojna občina, bodo v zdravilišču neprestano gostili kakšne ministre ali politike in denar jim bo kar letel na kup. Potem bodo še prižgali semaforje v križišču, ki so že dolgo pripravljeni, v praznih prostorih nekdanjega dijaškega doma v parku, kjer so zaradi manjšega števila delavcev ostale prazne pisarne, pa uredili občinske upravne prostore... in mi v Gornji Radgoni se bomo lepo obrisali pod nosom. Vsaj v nečem nas ne morejo prehiteti: mi imamo grad z graščakom in mejni prehod! Pa tudi to ni tako trdno — kaj če si Radenčani odprejo svoj mejni prehod in zgradijo nov grad . . »Radgončan« Država Enota Banka Slovenije Avstrija 100 731,3276 Francija 100 1.524,7791 Nemčija 100 5.146,9337 Italija 100 6.8094 Švica 100 5.807,8000 ZDA 1 76,5040 Nakup ’ 755.0°^, ■ ,586-10 5.52«,^ 7,0«^, Sklepanje pogodb J posojila iz sred^L stanovanjskega republike Prosilce posojil Stanovanjskega s^jjl ke Slovenije za poplačilo bančni Fj P ,t mo, da bo sklepanje posojilnih P™ predvidoma do 10. avgusta 1992. । Posojilne pogodbe sklepajo 'java .Murska Sobota, Gornja Radgona, L mer. ... Nosilci bodo sklepali po soji m enoti banke, ki bo določena v sklep dopisu.