iMued dailj eaeapt Sundays and Holidajrs. PROSVETA "j • ' g g' * t . • GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uredniški in upravniški prostori: 2657 South Lawndale Ave. Ottlos ot Pubttcatlon: 1657 South Lawndale Ave. Telephons. RockwsU 4904 Cona lista Je $6.00 Katar«! m •t »ttar Januar/ i«. IS3S. at tha________ ih« Aet ot OaesrMS of Mareh C ISIS. CHICAGO 13. ILU PETEK. T. APRILA (APRIL 7). 1944 Subscrlptlon $6.00 Yearl]r STEV.—NUMBER 70 •_Acceptance for mailing at special rate of postage provided for tO section 1103, Act of Oct. S, 1017, authorised on June 4, 1918. ■ ' I ii I ■■ --- ,_________ ■ , . ------. ■ -- Sovjetsko čete udrle v predmestja Odese! Ruske pehotne in okloime kolone odrezale nemško silo okrog 200,000 vojakov na ozemlju pri Odesi od železnice. Sovjetske čete uničujejo ostanke petnajstih nemških divizij v sektorju poljske fronte.—Ameriški letalci metali bombe na rumunsko oljno polje in Nis, železniško križišče v Jugoslaviji.—Cez dve-r sto ton bomb padlo na Wewak, japonsko bazo na Novi Gvineji. Japonski pritisk na za veznisko silo v Indiji se povečal London. 6. apr.—Sovjetske čete so danes udrle v predmestja Odese, velike luke ob Črnem morju, s treh strani. Moskva poroča, da grmenje topov že odmeva v Odesi. Dvanajst nemških divizij je v nevarnosti uničenja. Samo ena železnica zdaj spaja Odeso z zunanjim svetom in ta vodi v Rumunijo. Proga se konča pri Dnjestru, reki, katero bodo morali Nemci prekoračiti, Če se odločijo za beg. Ruski armadi, katere čete so udrle v predmestja Odese, poveljuje general Rodion Y. Malinovski. London. 6. apr.—Ruske pehotne in oklopne kolone so z okupacijo Razdelnaje, železniškega križišča v Ukrajini, odrezale nemško oboroženo silo okrog 200,000 vojakov na ozemlju pri Odesi in ji s tem zaprle pot umika. Poleg Razdelnaje so Rusi zasedli čez 130 drugih naselbin. Jeklen obroč okrog nemške sile pri Odesi se zožuje. Prve ruske kolone so oddaljene samo 18 milj od tega velikega prista-niščnega mesta ob Čruaan morju. Razdelnaja leži 35 milj se-verozapadno od Odese ih je križišče železnice, ki vodi iz Tiras-pola v Rumunijo. V operacijah v Besarabiji so Rusi izvojevali nadaljnje uspehe. Okupirali so čez trideset vasi in naselbin. Ena izmed nov. naloženih z oljem. >n ia/ri,.jaie železniške proge, po katerih se vrši tranaportacija Olja »i., reke Donave. Tam pre-oljo na parnike, ki ga odpelo v Nemčijo. 1 " '' ima 70.000 prebivalcev, so velike čistilnice olja, ki f"l< tudi tarča ameriških Požari, katere so bombe so uničili tri čistilnice, ameriški bombni napad na " 'on.unskega oljnega po-. , ^ "vršen v avgustu pre-leta. Udeležilo se ga Je k" trdnjav in bombni pondeljek so ameriški ' ' bombardirali Bukarešto ^«sto Rumunije, 30 milj Y ' '"i Medišča oljnega polja. ^ »" l^du v Zraku so ameriški * ' . Mrelili 46 nemških boj 1 «mi pa ao izgubili 12 r*'* |]J0 M pol l***« ... __I ■ ,,...,„1« fltiML Naslov na tm, kar l»a itik i llafomi PROSVETA 2857-59 So. Lavvndale Aro., Chicago 23, Illlaois . > MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (April 30. 1944), poleg vašega imena na nsato vu pomeni, da vam je . tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam loat na uatavi.____ Triamf sovjetske diplomacije Pretekli teden je prilla U Mcltve značilna veat, Mi jaano kaže Jo namerava aovjouka Ruaija obračunati . ,jvojim P^nta .ovratnikom, to je z Japonako. na Daljnem vzh«xiu. Da M Int.«* PROSVETA___ _________* ■ Glasovi iz naselbin Brldgpportaka norica I moramo mučiti na vseh koncih Bridgefrart, Ohlo.—Ravno smo in krajih, čeprav ni vseskupaj prejeli obvestilo od dr. Kerna iz nič. Nazadnje moraš iti še pod Clevelanda, da bo on prišel k nož. Kot praviš, John, je tvoja nam v soboto zvečer, 15. aprila Jena že praatala šest operacf). in predvajal slike iz starega kra- M^a biti res trdna kot skala, ja-iz Slovenije in Hrvatske, To- da je mogla toliko prestati. Po- rej obvestite tudi Hrvate in Sr- tem pa tudi ti-hajdi na opera- be v okoliških naselbinah, da bo- «j0. Ja, to st<< pa res ljudje, k. do tudi oni imeli priliko videti prenesete *r,žc svoje kraje na platnu. Menl ^dostuje, da mi kdo nož J . Lt x i___ samo pokaže in že omedllm. Kot je bilo že porocano, bomo ^ ^ ^ ^^ imeli to priredbo v prid Sansu k £ lnoma okrevala in še in pomožni akciji za stari kraj in ^ bivala dobrQie tej s* vrti v društveni dvorani na leme ki M ki ima dogti Boydsvillu. Predvajanje slik se tora naše delovne živce. prične točno ob 7:30 zvečer, po- jn y se od samega strahu tem pa bo ples, za katerega igra malo trfgejo imajo nas vgeeno godba Polka Kings. Na Izredni ^ ^ oblutj0t Kdo bo seji obeh tukajšnjih postojank ^^ dg je ma§ina močna> toda dne 2. aprila je bilo vse urejeno y primeri g čiovekom je veliko za dobro postrežbo posetnikom. slabejSa ^ ln mašino je tu-Torej bodite navzoči v čim vee- di Užje popr|lviti| če & kaj pol0-jem številu. mi> kot pa človeka. Navadno Joseph Snoj, te p0prAVii0 tako, da si pohab- predsednik SANS in JPO-Sb. jjen za VSe gv0je življenje. Če < --imafi kaj ^ paicejn^ te najprej Pasja vreme ln življenje j^oštenO ozdravijo za copake, po- »ovrazn.*.«.., ™ ~ ---------------- , . . . u^unr l Hermlnie, Pa.—Ko to pišem, tem pa si prepuščen sam sebi na med tema dvema silama tamkaj krešejo, ni nobena. tojnoat,Ka*or glovo Kadnji dnevi y ^J mllogt in nemilost. Taka je pot ni nobena tajnost, da ima Rusija dolgo obstoječe vzroke, da ne-1 ^ ^ ne dg ugnaU y kozji preprostega delavca, ki je že kega dne trdo obračuna z joponizmom. rog ziomek prav tako bije z zgradil palače, sam pa je bil de- Vse to ie znano vsakomur, ki gleda na ta položaj z realističnega repom kot je z glavo. Ko to pi- ležen drobtjn, da se je prerini: Ktališcu medtem ko razni reakcionarjl in rusofobi neprenehoma šemf je 6e prava zima in nič ne lz dneva v dan. ' brankalo da sovjetska Rusija pomaga Japonistom, ki so v vojni izgieda, da je pred nami velika Torej upam, da nisem užali /Ameriko V svoji protisovjetski propagandi zahtevajo, da bi noč. . ' onih, katerim sem to napisal k morala Rušila takoj napovedati'vojno Japonski, četudi dobro ve- Ampak upamo, da bodo kma- velikonočnemu prazniku. Želim do da v tem momentu, ko ima Rusija dovolj opravka v boju hu nastopili gorki dnevi. Potem vam zdravje in ne dajte se več moti nalhuišemu sovražniku na svoji zapadni meji, si dveh front ^ bo pa zopet oralo in sejalo*, pod nož, tako ko vas zopet obi- na tako obširni razdalji ne more privoščiti, ker bi bilo to zanjo da bo kaj za pod zob, pa tudi Ščem, da boste imeli pripravlje- iJhk„ fatalno To dobro vedo vsi sovražniki Rusije, kljub temu malo košate sence bo, da borrt ne mesene klobase kot ste jih n nmresuno ščuvajo proti sovjetom, kajti njihovi privatni inte- mogel v njej pod javorjem opH imeli pred štirimi leti, ko smo £si ^ostrem konfliktu s histemom, ki ga je uvedla sovjetska mi kak dopis. Zdaj-sedim zrn* bo prvič videli. Tako ae spozna-lesi so v oairem »onu.av i raj ^g p^j, (,d katere me mo drug z drugim. Kadar se B \ "stara" goni tako pogostoma, da bomo vsi Slovani tako spoznali, Značilno je, da se je po novi pogodbi.Japonalka ^^»l« n® I nimam časa tobaka v ustih I potem bomo res lahko rekli, da I ! ;n,,k0VJn4 ITJa ltMto Premakniti z ene na drugo stfan». Slovani in šli bomo drug otoka Sahalina na Pacifiku baš sedaj, ko ruske armade waltovito | f^ ^ včasih dfl ^ drugernu nfl roko kot bra- ne podamo na- tam naprej z drugo železnico in bi dobil boljši vlak in boljšo zvezo. V Chicagu na postaji vprašam, koliko časa bo vozil vlak do Denverja. Odgovor dobim, da 18 ur, če ne bo zamude. In naš vlak je imel zamude samo tri ure—namesto, da bi prišli v Denver ob devetih, smo prišli šele opoldne. Tam sem moral čakati osem ur, da dobim vlak do Walsenbur-ga. Tja gre vlak samo dvakrat na dan in ker sem prvega zamudil, sem moral čakati zadnjega. Imel sem dovolj časa, da bi v Denver ju lahko obiskal Slovence, in imel sem tudi naslov Johna Smrekarja in Antona Žagarja, toda kaj ml pomaga, ker se nisem vedel kam obrniti, ker mesto je veliko. Sele proti večeru naletim na nekega Srba, ki je šel z dela in g|f vprašam, kje žive Slovenci. Pravi, da tri do štiri milje daleč. Tedaj je bilo že itak prepozno, ker sem imel samo, še par ur časa do vlaka in če bi ga zamUdil, bi moral tam ostati čez noč. Tako 6em čakal na postaji, s katerfe gre vlak vsakih pet minut, toda ne tja, ka mor sem jaz namenjen. Končno pride čas in odrinem z vlakom proti Walsenburgu. Vozili smo se skozi Colorado Springs in Pueblo. V Walsen burgu se vlak ustavi ob 1:30 j>c noči. Ko izstopim na postaji, 'ni bilo nobenega »človeka nikjer Mislil sem, kam se naj obrnem, ker ne morem nikogar vprašati. V tistem času pride nekdo na postajo in hitra ga vprašam, če je domačin in če pozna Joeva Zupančiča. Odgovori, da ga ne pozna, pozna pa Majka Zupan* čiča. Mislil sem si, da bo tudi ta pravi, ker je Joevov sin. Pokažem mu Joevov naslov, nakar pravi, da me bo tja peljal, ker stanuje v bližini. Toda namesto, da bi bil čital Penn ave., ;e zapisal Pinje (Pine—?) ave. Tako sva šla levo namesto des- Skupina ameriških vojakov v džungli severna Burme. jemninski prsvici premogovnikov in oljnjakov v otoka Sahalina na Pacifiku baš sedaj, ko ruske ai A-IUJ BC Vi;ttBI„ _ _ UIUK potiskajo Hitlerjeve armado proti zapadu. to^a smsg ^ na obeh straneh , Jn zatQ ge n ae dobro zavedajo zlasti Japonci in zato so Naj omenim, da sem že dobil zadnjaški grupi, najemnino—pristali so na "koncesije", kajti tudi oni vidijo pisanje ^^^ karticQ ()d zukoncet živela Slovenija in njen ubo- na steni." . Jevnikar iz Bessemerja, zraven gi narod, ki je prestal že toliko Dalje je pri tej pogodbi med Rusijo in Japonsko značilno tudi pa malo pisemCe, v katerem gorja in trpljenja radi podivja- to, da bo Rusija dostavila Japonski 50 tisoč ton olja letno—šele po m|. prav ^ domače voščita veM ne zveri, ki je pridrvela na sk* čiji in njenim sL^llL na evropskem kontinentu. ' ' ' ^g^TT^Z Vse, kar Je Japoncem ostalo od ruske pogodbe iz leta 1941, je le rngj0 hitreje naprej. Ako človek te, du smejo še nadalje—loviti ribe v ruskih vodah Daljnjega ni pri dobrem zdravju, vem kn- vzheda, prav luhko pa se zgodi, du jim bo v bližnji bodočnosti od- ko je ker Mm v tem oziru ž«? vzeta tudi tu "koncesija." dosti* poskusil—leta in leta. VI- Ruskt tisk Je upravičeno pozdravil sklenitev nove pogodbe z Ja- sel sem že prav na zadnji niti. IK.nsko za nov triumf sovjetske diplomacije. pa me le vendar še toliko trdno , A A , š , ... , . . . i . j. • ,___ držala, da še danes delam pre- Istočuno pa so tatrlumf ^ravillv^adn krog tudtv Londonu ^ 8cbi na ^ in NVushingtonu. V Londonu so prepričani, da Je tokijska vlada ■ pristala na ruske, ^goje z namenom, da se izogne konfliktu z Rusijo Tega pa ni storila lz ljubezni do Rusije, temveč zato, ker Itusija danes stoji kot mogočen orjak na dveh kontinentih, v Evropi in Aziji. To je tisti ruski orjak, ki je premagal najmočnejšo vojno mašino v bitkah, kl Jih bo pomnila zgodovina kot največje v vseh dobah vojn. Triumfi luških bojnih stl ln sovjetske diplomacije gredo parali Ino naprej od uspeha do uspehu. Nobeno ljudstvo ni v tej vojni |M»ku/alo toliko žilave odpornosti duha, toliko odloope volje—niti m nobeno drugo ljudstvo prestalo toliko K^rja in obenem žrtvovalo toliko svojih sil ter doprin?Hl0 toliko k skupni zmagi zaveznikov- kakor je vae to In mnogo več storilo rusko ljudstvo. Vsega ti |{a uu ne bi moglo storiti, ako hi ne bilo zmožnega vodstva ln če ne bi verjelo v btaločnost, ki mu jo prinaša rezultat skupnega »d« I h 11 a proti kiutemu osvajevalcu. Sovjetska Rusija je s avojimi velikimi zmagami na vseh bojiščih presenetila ves svet. Vzporedno i temi z^nu^ami pa je že večkrat piesenctila svet tudi s svojimi diplomatlčniml zmagami. Sovjetska vlada vali realno uolittko, kl računa vselej z danimi dejstvi, ne1 pa s kukšnimi utopijami o—svetovni revoluciji. To je že večkrat' P< ku/alu v la/mh t »ogledih v «H|n<»sa)'l» z drugimi državami. Rusi mi namreč leulisii, to iva j*h us|>osablJa. da Irkoristljo dane mol-noatl, puU-aji»č razne druge vidike ob strani. Vsega V K s pa ao Jih naučile ttuke irku&nje realne«'« Življenja zlasti v pogledu diplomatlčnlh odnošajev. Rum so irborni učenci vseh )»anog življenja. To avoje znanje, ki so ga pudobili z ogromnimi žrtvami, ao pa znali imenitno aplici-lati šele oo i»adcu earizma, čim |im je bila dana prilika resničnega udejalvovonja na &irt*ktm noljU tealneaa življt*nia—«'im so bili spr<4čem ve^i^ aii/nosti in ao stopili na plan hovtfelo, ustvarjajoče ( in vsejja prirnanja vmino ljudstvo! maaakerakem avetu. Torej John in Frances, kot vidim je bolezen vaju dobro poti-pala. Obžalujem, ali kai hoče- Drugo jutro se s Frankom zopet odpraviva do Skubcovih, Tam smo so še nekoliko pogovorili, ampak ni bilo dosti časa, ker sem šel naprej z vlakom ob 12:30 popoldne. Prav lepa hvala Jesenlkovim za prijaznost in postrežbo, kakor tudi Skubcovim in Johnu Hribarju, ki mi je dal par naslovov od rojakov v Pue-blu, če jih hočem obiskati. Frank Skubic me le še spremil na kolodvor. Če bi še kdaj tako potoval kot som zdaj, bi več ne kupil voznega listka tako kot sem ga zad mo. ker je nam revnim trpinom I njlč. Ce bi bil vzel listek samo menda že tako prirojeno, da se do Chicaga, bi bil šel lahko od no. Na tisti cesti seveda nisva mogla najti tistega naslova, čeprav sva šla večkrat gor in dol. Končno mi pravi, naj grem v hotel prenočevat, kar sem storil in on me spremi tja. Človek v hotelu je bil Dalmatinec, ki je na vprašanje odgovoril, da pozna Joeva Zupančiča že 25 let, takoj zra ven pa stanuje njegov sin Mike in mi ga bo jutri pokazal. Drugi dan me pelje k Majku in ga vpraša, ča me pozna. Kako me bo poznal, kajti ko sem ga zadnjič videl, je bil star šele dve ali tri leta. Povem mu, kdo in odkod sem in da bi rad videl njegovega očeta in mater. Takoj te zapeljem tja, mi pravi. Tah6 je bilo. Ko prideva k Jdevu, ga dobiva v sprednji sobi. Sin vpraša očeta če me pozna. Gleda me gor in dol in končno me spozna. Pride njegova žena Lojzka, ki me je hitro spoznlla, kajti z njo svfe se videla pred tremi leti, ko je bila pri nas, z Joevom se pa ni sva videla že'33 let, v teh letih se pa človek dosti spremeni. Potem smo se imeli veliko pogovoriti. Lojzka pokliče mojo sestrično Antonijo Zudar in ji sporoči novico o mojem prihodu. Popoldne me že pride obiskat. Tudi njo sem videl pred tremi leti, ko je prišla v Pennsylvanijo na obisk k bratu Bernardu, prej pa ja ni sem videl 32 let. Tako amo se pogovarjali ves dan. Proti veče ru pa pravi Lojzka, če želim vi deti Edvvarda Tomšiča. Njega moram na vsak način videti. Prvič in zadnjič sem ga videl v Pittsbujrghu na konvenciji. On je zelo prijazen človek. Ko sva prišla z Lojzko do njega, je bila sama mrs. Tomšič doma. Pove nama, da je šel Ed-ward pred enim tednom zopet v bolnišnico, toda mogoče pride domov v nedeljo. Lojzka ji pove, kdo sem in da bi ga rad videl. Predno sva odšla, mi Lojzka pravi, da mislijo v nedeljo iti k sestri v Pueblo in potem bqmo šli Še k Edwardu v bolnišnico. s Od Tomšičevih greva k Franku Zudru, sinu moje sestrične Antonije. Dolgo smo se pogovarjali. Potem prideta še Fran-kova mati in Andrej Spendal, ki je tudi zelo prijazen dečko in poln humorja, da se mu moraš smejati. On ima tam gostilno, toda ne pije drugega kot vodo Rekel sem mu, da je slab gostilničar, a on je odvrnil, da je zanj voda dovolj močna. Potem so drugi odšli, jaz sem pa tam prenočeval. Drugi dan grem nazaj k Joevu. Ko se tako nekaj časa pogovarjamo, jo primaha Ed Tomšič, Hi se je vrnil iz bolnišnice in me je prišel obiskat. Ko se nekoliko pogovorimo, mi pra vi, naj grem z njim, da si malo mesto ogledam. Res se spraviva v njegovo karo in najprej greva v njegov dom, kjer sva se nekoliko okrepčala s slivovko,'da sva potem lažje govorila. Zopet v avto in Ed me pelje do majne, kjer ga je tako pobilo Pokazal je prostor, kjer ga je pobilo in dejal, da ni mislil, da bo še kdaj travo tlačil. Deset dni se ni nič zavedel in tudi spo znal nikogar. Zdaj zgleda prav dobro, toda je dejal, da ene noge ne čuti na strani, dela pa zopet v majni. Pri majni mi je vse razkazal in dejal: "Vidiš, vse to sem jaz naredil . . ." Ko sva si nekoliko ogledala sva se vrnila v mesto. Ustaviva se v neki slovenski gostilni, kjer me predstavi gostilničarju. Potem pravi, da greva tja, kjer njegova žena dela. Čudno se mi je videlo, ko sem videl same ženske za baro, nobenega moškega, kajti pri nas v Penni ni tega. Nekoliko časa sc tam pomudiva, potem pa me zapelje na dom. On se je tisti dan odpeljal v Pueblo na sejo in tudi mene je povabil s seboj. Ker pa smo se že prej dogovorili z ženo mojega bratranca, da borro šli na obisk k njeni sestri v Pueblo, nisem šel z Edwardom. Tudi drugI so rekli, da bodo šli z nami v Pueblo, toda ko je prišel čas, ni bilo nikogar od nikoder. Tako sva se peljala sama z Lojzko. (Se nadaljuje). Jakob Zupančič. da je "O. K.'-, če kaj več piše, mu pa izrežejo. Žalostno je, ko človek vidi po časopisih slike mladih fantov, ki so morali dati svoje življenje. Tukaj je Helena Črnologar do-bila državljanstvo in je rekla, da je vesela, ker ne bo imel vei te skrbi. Frances Lekse. Japonski vojaki katera ao njale ame-iške ln kita Jake četo v aevern! Burmi. , Spomini ln drugo Canonaburg. Pa.—Jzgleda kot bi tukaj ne bilo že nikogar več ,med živimi, ker sc nihče ne oglaai. Na Jožetov dan smo imeli tako burjo, da je bilo vreme bolj podobno zimi okrog sv. Antona. Tisti dan ao mi šle misli v stari kraj, kako je bilo včasih lušno v Zagorju na Jožefov dan. Takrat jc prišlo v Zagorje na "križev pot" več ljudi iz vaeh krajev, mladi zato, da smo ac videli, stari pa zato, da ao polili. Dela sc tukaj vsak dan, bodiai v fabriki ali v majni. Kjer ima kdo delo, tam dela, nekateri pa žalujemo. Jaz žalujem za možem in sinom. Mož mi je umrl meseca oktobra in vem, da ga ne bom več videla, glede sina pa imam še upanje, da bo prišel domov. NJega že nisem videla dve leti—odkar Je pri vojakih. Drugega ne ališlm od njega, kot Prispevki ss pomožno akcijo Cleveland.—V marcu smo pri podružnici 35 JPO-SS v Collin-woodu nabrali sledeče prispevke za pomožno akcijo. Na nabira no knjižico podpisanega so prispevali: Mary Wautar $2, Mike Podboy $5, A. Srebot in žena $5 (vsi namesto cvetja za pokojno mladenko Stefie Mermoljo), dru-štvo 312 SNPJ $3, George Nago-de $5 (namesto venca za pokojno Frances Torkar), društvo V boj 53 SNPJ $12.50, društvo 71 ABZ $6 (članarine po $2 na mesk za zadnje tri mesece), Mary Gasar $2, društvo 312 SNPJ $3 (članarina za marc). Skupaj $43.50. Krist Lokar je nabral, odnos-no so mu prispevali: Jos. Kobal dolar, Krist Lokar dolar, družina Geo. Bokal $5 (namesto vcp-ca za pokojno Frances Torkar Fr. Vidritjh je nabral: Mladinski pevski zbor SDD $5, Frank Vidrich dolar. Skupaj smo v marcu nabra $56.50. Želim ponovno apelirati na rojake, da prispevate v ti blagi namen v večjem števila kot je razvidno iz tega poročila za zadnji mesec, ko se nismo nič posebno postavili. Tudi od zastopnikov bi želel večjega sode lovanja pri nabiranju prispevkov. Saj zato imamo vsi nabiralne knjižice, da gremo na de in nagovorimo naše kot druge, da prispevajo v ta humanitarni namen. Dalje priporočam vsem, da zbirate prodajne znamke (sale tax), kajti pri naši podružnici jih še vedno zbiramo. Zadnji mesec smo jih poslali v Colum-bus za vsoto $84. Kliub temu, da je s tem precej dela. je to ii lepa vsota, ki pride prav pomožni akciji. Torej zbirajte in hranite jih in kadar jih imate vej skupaj, mi jih prinesite ali f* izročite kakemu zastopniku p* družnice. Clevelandski Slovene veliko nakupimo mesečno i" ^ bimo veliko teh znamk. Vam n« koristijo nič, tej akciji pa veliko pomagajo. Ce bi sc dovolj tega zavedali, bi lahko, samo iz tega vira dobili par sto dolarjev me sečno. Torej storite to za trpeči n* rod, kajti vsak dolar jc dobrodošel. V stari domovini od upravičeno pričakujejo r^™ kajti potrebe so velike in boj ie večje. Nekatere res loiri m bičnost, amnak takih nima* veliko med nami. PoakasiJ ovirati tu in tam in ubijajo* bro voljo zaatopmkom dru ^ • ki tvorijo Dodružnico. te^JJ mo te ljudi ln pojdimojm niih. Gotovo jc to. da si ji* p mo obdržali v apominu. T«« ae nam š? nc godi tako sla« vsaj pomanjkanja ne tnM imamo še vseqa dovolj m , dolarji se dobro alu/»J0 ^ Dalje želim opozoriti na «" ae bo pod pokroviteljstvo« m podružnice vršil koncert. . K tukajšnja p vsk* Slovan in Jadraš^* ^ iiM -irnU PETEK. 7. APRILA Jugoslavija in primorski Slovenci ,Čltnek dr. M. Čoka v SLrici''. ob P*1*** UJadinJenJa, 1. decembra 1948,) Jugoslavija je Se vedno za vsakega primorskega Slovenca najlepša in najslajša beseda. Z Jugoslavijo v srcu je skromni kmetic v goriških Brdih in v tuž-ni Istri s prezirom prenašal faši-.stovske krivice in nesramnosti, zavedajoč se, da je tam preko mej« ona lepa zemlja, kjer prebivajo njegovi bratje v svobodi in ki bodo prišli, ko udari prava ura, da ga osvobode. S to nado in s to vero v srcu je mali lokavi šolarcek skrival med svojimi knjigami — corpus delicti — slovenski abecednik. Z mirno in ponosno zavestjo, da so storili svojo narodno dolžnost, so naši fantje pohajali iz ječe v ječo, iz konfinacije " v konfinacijo, iz Ponce na Lipari itd., kamor so jih gonili fašistovski nasilniki samo zato, ker so jasno in glasno priznavali, da so zvesti sinovi svojega naroda, ki ga niso mogli zatajiti. Z besedo JUGOSLAVIJA na ustih so žrtvovali svoja mlada življenja naši Gortani, Bidovci, Marušiči, Valenciči, Mi losi in druge žrtve nasilja in kri vie, ki jih je bilo več kakor, pa javnost za nje ve Pa je prišla vojna. Nasilnik je postal še nasilnejši, žrtve so pa dale in še padajo kot snopi; toda našega naroda to ni prestrašilo, ni mu zlomilo odporne« sile, ker mu ni zlomilo vere. Nasprotno, vera in odpor sta se povečala, danes je narod odločen, da tvega tudi vse za dosego svojega cilja, ker "manj strašna noč je v črne zemlje tmini, kot so pod svetlim solncem sužni dnovi," kakor je pel že pred 150 leti naš veliki Prešeren. Odkar so v tej vojni nasilni tujci in tisočletni sčvražniki s severa in juga pridrveli nad j našo ubogo Slovenijo, jo zasedli in si jo razdelili, je usoda tudi onih naših slovenskih bratov, ki so živeli v svobodi, enaka usodi primorskih Slovencev, tako dq smo danes — na žalost — vsi Slovenci zedinjeni v trpljenju, mukah, nasilju in krivici, ki jih nad nami izvajajo. Oprti ramo ob ramo, drug ob drugega prenašamo gorje skupno in junaško. Slovenski rod je dal in daje v tej vojni polne dokaze svoje zrelosti, svoje odločnosti, svoje borbenosti in samospoštovanja, ki vzbujajo respekt pri sovražniku ravno tako kakor prijatelju in bratu. Vsi Slovenci, Primorci kakor Kranjci, Štajerci kakor Korošci, Prekmurci kakor po-rabski Slovenci pokazujejo v tej vojni junaštvo, nevstrašenost in požrtvovalnost, kakršnih pozna zgodovina le malo. Kako visoko ceni narod svojo čast, samostojnost in svobodo, dokazuje dejstvo, da je pri vsej borbi s sovražnikom obračunal tudi z onimi — hvala Bogu, njihouo števi-< lo ni veliko — ki jih smatra za1 izdajalce slovenske časti in slovenskih narodnih interesov. Sedanje slovensko pokolenje Je izbrisalo neresnico, ki so jo radi povdarjali tisti, ki nas ne P^uajo, da smo celo sami večkrat padli v zmoto in to ponav-'ja|i njimi: da smo namreč Slovenci majhen narod. N?, Slovenci nismo mali narod, mi smo veliki. Veličina naroda se ne me-ri P" številu pripadnikov in po «>sn:u ozemlja, na katerem živi. Vc ličink naroda se določa — ka-C^^iuna vsakega posamezni-njegovih delih, po nje-h"iitvah in predvsem po ki jih daje za dosego "l<*ala. Čim večji je fei večje žrtve so potreb-I venci so vsi v tej vojni bojne zastave zapisali ;'iie v smrt, kakor v su-VOJ narodni ideal ho-M'či za vsako ceno! Se-k,|ar . . . Take zgodo-M»ke ne bo nikdar več. podležema, smo pro-"neraj! Zato naprej do n age našega najvišje- ka - govih fe-tvul ■•Vojej ideal. r* 1 na K«s, ienj ttn daj Vifr c. Ipk. I poj. . ti n Si. v- tv . i • jc ta najvišji ideal? H'IJA mu je ime. V J<* zapopadena naša < iAimi brati na jugu v popolni zajemnosti in z njimi skupno tudi izgradnja bodočnosti južnega slovanstva, ki naj stopi v isto vrsto z ostalimi velikimi in največjimi narodi sve ta. Dobro vemo, da predvojna Ju goslavija ni bila kos tem zahtevam. Vemo za grehe in napake, ki so bile storjene pri ustanovitvi in so se ponavljale ves čas po osvobojen ju. Kljub temu globoko in neomajeno verujemo v opravičenost Jugoslavije in v njeno veliko bodočnost. Zato je tudi Jugoslavija za has "še ^vedno" najlepša in najslajša beseda Sedanja borba nam mora prinesti ne le okvir, pač pa tudi vsa jamstva, da bo Jugoslavija taka krkšna mora biti. Ne samo velika in prostrana z urejenimi cestami in hišami, pač pa čista moralna, poštena in vsakomer pravična. Taka, da v njej ne bo krivic in ne nasilja. Taka, da se bo v njej počutil vsakdo srečnega in počaščenega, da je njen član. Za te in za take ideale se bor danes slovenska mladina, za nje umirajo mladi in stari. Boj je težak in strašan, ker zahteva ogromnih žrtev; mnogo večjih kakor pa bi jih mogel po svojem številu naš narod prenašati. In tudi to je gotovo, da ta borba še ni končana in da bodo še padale žrtve. Na žalost veliki ideali se brez velikih žrtev ne morejo doseči. Zato naj bodo blagoslovlje ne vse te irtve, kajti one so seme, iz katerega bo vznikla nova, lepa — ne le prostorno in materialno — ampak predvsem tudi etično in moralno dovršena stavba nove Slovenije in nove Jugoslavije. Nikdar ne smemo pozabiti vezi med Slovenijo in Jugoslavijo. Za nas Slovence ni svobode, ni življenja in ni bodočnosti brez Jugoslavije. To čuti med nami podzavestno vsak, tudi najskro-mnejši Slovenec. Naj so med nami še tako velike razlike, v tej stvari smo vsi eno. VSI SLOVENCI HOČEMO JUGOSLAVIJO, KER JE ONA PREDPOGOJ NAŠEGA OBSTANKA. Naj si ne delajo utvar naši bratje Srbi in Hrvatje! Tudi za njih je obstoj Jugoslavije predpogoj ohranitve njihove samobitnosti, varnosti, napredka in razvoja v bodočnosti. Zato se bomo mi Slovenci borili za Jugoslavijo, ne le Hrvati, ki jo ravno tako hočejo, pač se bomo prav posebno borili tudi proti tlatim Hrvatom in Srbom, ki bi Jugoslsvlje ne hoteli. Na žalost, tudi taki so med nsmi„ Smelo trdimo, da smo Slovenci največji, najodločenejši in naj-upornejši zagovorniki jugoslovanske misli. Da, razširiti jo hočemo tudi še na brate, tam na vzhodu do Črnega morja, ki se doslej, razen nekaterih daleko-vidnih posameznikov te veličastne misli še niso oprijeli v v sem njenem objemu in v vsej njeni lepoti. Mi Primorci hočemo biti prvi tej borbi; hočemo prednjačiti v najplemenitejšem prizadeva-; nju za zedinjenje na podlagi pravičnosti, svobode in enakosti vseh južnih Slovanov od Trsta, Soče in Gospe Svete, tja do Var ne in Črnega morja. S temi občutki v srcu praznujemo in obhajamo primorski Slovenci petindvajsetletnico prvega decembra. Živela Jugoslavija! ZAPISNIK Puškin v milijonskih nakladah Državna knjižna zaloga v Moskvi je nedavno objavila podatke o nakladi del prvaka ruskih pesnikov A. S. Puškina. V teku prvih 50. let po smrti pesnikovi (do 1. 1887.) so bila njegova dela izdana le v 60.000 primerkih. Za desetletje 1887—1897 ni podatkov. V naslednjih dvajsetih letih od 1897. do 1016. pa je število čitateljev in ljubitejev Puškina močno naraslo in v tem razdobju so bile njegove pesnitve izdane v 9,200.000 primerkih. Povprečna vsakoletna naklada je znašala v tem času 460.000 izvodov. Značilno pa se je pokazal v naslednjih letih priliv čitateljev kot posledica revolucije in gigantske borbe z nepismenostjo. V letih 1917. do 1937. so bila dela Puškina izdana v 19,000.000 primerkov. Povprečna naklada vsako leto znaša v tem razdobju 950.000 primerkov. Ko je I. 1937. vsa Rusija izredno slovesno praznovala stoletnico smrti Puškina, se je to zopet v veliki meri izkazalo pri nakladi. Samo v tem letu je bilo izdano okoli 7,500.000 primerkov njegovih del. Naslednji dve leti je zopet izšlo 2,000,-000 izvodov del velikega pesnika. Vkljub tem milijonskim številkam pa je značilno to, da knjige ne leže v skladiščih,, marveč so razprodane in niti te milijonske naklade niso mogle zadovoljiti vsega povpraševanja. Doslej so bile Puškinove pesmi prevedne in izdane v 68 jezikih Sovjetske zveze. Hitrost človeške govorice Po statistiki nekega psihologa govore Francozi najhitreje. Nemec izgovori v minuti okrog 250 zlogov, Francoz pa y istem času približno 100 zlogov več. Anglež spravi na minuto samo 230 zlogov iz sebe. Rusi so še počasnejši, ker izgovore povprečno cvečjemu 200 zlogov. Takoj za Francozi so na vrsti Japonci, kl se popašajo s 310 zlogi v šestdesetih sekundah. Kar se tiče jezikov primitivnih ljudstev, pravi Norvežan, da jih belokožci deloma, bolie in hitreje govore kakor ta ljudstva sama, ki so v govorjenju večinoma malo počasna, čeprav bi se našemu človeku to govorjenje zdelo pravo hitro klepetanje. a*Je Širšega odbora SANSa I. lanuarla 1944 Hotel Sherman. Chlcago. IU. (Nadaljevanje) 92 Michael, Pa. (št. 190 SNPJ)..................................... 93 Brooklyn, N. Y. (št. 50 ABZ)........„............................. 94 Hostetter, Pa. (Vsa slov. dr.)...„................... 95 Pueblo, Colo. (št. 16 SŽZ).............................. 96 Aubum, IU. (št. 335 SNPJ).............................. ; Sansove podružnice v Pueblu skupno........ 12.00 7.00 100.00 $17,918.67 Narodne centralizirane organizacije; Slovenska dobrodelna zveza, Cleveland, O. 300.00 Ameriška bratska zveza, Ely, Minn..........................1,000.00 Slovenska narodna podporna jednota..............1,000.00 . Slovenska ženska zveza, Joliet, III..........................601.25 Uprava JRZ, Chicago, Illinois............................................1,000.00 Prispevki Sapsovih podružnic JPO-SS .... 238,87 Prispevki postojank JPO-SS za SANS...... 1,057.00 Posamezna društva in posamezniki........................4,469.08 Čokova brošura .....................................................................35.25 3,901.25 238.87 1,057.00 4,469.08 35.25 Skupni dohodki ................................................$29,000.62 $28,000.62 IZDATKI: Stanarina za urad ............................................$ 600.00 Vzdrževanje urada .........................................................67.68 Tiskovine ............................................................................................................243.86 Pisarniške potrebščine ........................................................................' 70.88 Telefon in brzojavke................................................157.91 Uradova oprema...............................................................................140.87 Pisalni stroj in mimeograf......................................................163.76 Washingtonski stroški ......................................200.00 Davek zmage.....................................................................................................26.45 Plača nameščenca v uradu............................................................1,583.19 Starostno zavarovanje ........................................................................25.53 Luč v uradu (z bondom vred)............................................25.28 Poštnina .........................................................................155.84 Propaganda ....................................................................................510.41 Seje .........................................................................................................8.00 Revije in listi...........................................,....................51.66 • Voznina za odbornike eksekutive................' 1,214.12 Dnevnice za »bornike eksekutive................................515.00 Predsedniku za potovanje po uradnih poslih in za tekoče stroške...................r.............j 707.04 Vojni davek ...........................................................................40.80 Združeni odbor.......................................................................4,000.00 Razno (Novak, Trivanovic, JPO-SS, etc.).... 389,17 ' / - Skupni izdatki ..................................................$10,897,45 $10,897.45 Bančna bilanca 30. decembra 1943................19,055,31 Ročna blagajna ........................................- 47.86 7 * _ Bilanca ...........................................................$29,000,62 teti med nedelujoče, ker je 7. Najzanesljivejše dnevne delavske vesti ae v dnevniku "Pro-sveti." Alt Jih čitate vsak danf *) Ta podružnica se ne sme v januarja 1944 poslala $129.50. Opaskas—Nekaj naših podrutnic je poslalo prispevka zadnja dva dneva pred novim letom. Ti niao uključeni v to poročilo, kar nam je bilo treba hiteti z zsključenjem rsfiunsklh knjig za lato 1943, Med njimi je tudi podružnica štev. 39 SANS, Clevelsnd, Ohio, ki je poslala $1,000.00 za svoj decembrski prispevek. Poročilo je sprejeto na znanje z odobravanjem. Na željo sester Zakrajšek in Krainz Izreče predsednik v imenu celokupne seje najiskrenejše priznanje bratu Kuhlu za njegovo požrtvovalno delo. Blagajnik Joaeph Zalar nima obširnega poročila, ker j« br. Kuhel predložil izčrpno poročilo in bi bila potrata časa in prostora v zapisniku ponavljati iste stvari. Pojasni finančno poslovanje; vsa izplačila se nskazujejo potom čekov; ima tu bančna poročila in unovčene čeke, tako da bodo lahko nadzorniki vse pregledali. Udeleževal se je po možnosti sej izvršnega odbora in bil je v Wash-ingtonu. Prepričan je, da so veliko storiU za naš narod. Osebno se zahvali bratu Kuhlu za sodelovanje. Izrazi globoko upanje, da se bodo tu izravnali vsi nesporazumi in da bomo odšli s te saje kot prijatelji. SANS FINANČNO POROČILO BLAGAJNIKA Prejemki od 14. decembra 1942 do 31, decembra 1943........................$29,000.62 IsptaftUa Stanarina glavnega urada.....................................$ 600.00 Tiskovine ........i............................................................. 243.86 Brzojavl in telefoni.................................................... 157.91 Oprema pisarne .......................................................... 140.87 Stroški urada v VVaahlngtonu...............„............... 150.00 Plača nameščenca v uradu.................................- 1,583.19 Pisalni stroj .................................................................. 50.00 Jamščina za elektriko.................................................. 15,00 Napisi urada ................................................................ 50.00 Čiščenje urada ............................................................ 6.70 Poštnina .................„...................................................... 155.84 Pisarniške potrebščine ............................................. 81.86 Nagrada Zvonko Novaku za delo kongresa....... 100.00 Vožnja in dnevnice.................................................... 2,436.10 Vojni davek 20'/.......................................................... 52.30 Davek soc. zaiti te ...................................................... 25.53 Luč v uradu..... ............................................................. 10.28 H*vije in časopisi.........................,v............................. MM Knjižica "Problem of Trie»t*M Mimeograph in popravila ...........................:.». Stroški sej—soba v hotelu......^..................... Kllšej za dr. Čohovo brošuro,... Za lnforma«tye iz Washlngtona........................ JPO-SS ......................, ............................... Davek za zmago —od urednikove plače Združenemu odboru Južnih Slovanov............ Prevozni strolki ......... ............................ 2500 Izvodov revije MYugoslavia" . . Ameriški volsk Frsnels W. Meguire H .»Iva v osadlu Ualllaaake fronte. -« V 375.00 119.7« J,00 16.00 50.00 238.J7 1496 4,000,00 j. 00 170.41 10,897 45 Bilanca na banki 31. decembra 1943 , Ročna blagajna nahajajoč« ae v glavnem uradu 1943 $18,005.31 47.80 $118 103,17 Skupni preostanek 31. decembra Joliet. Illinois, 31, decembra 1943 Joeeph Zalar. blagajnik SANfta Poročilo brat* blagajnika Je vzeto na znanje s odobravanjem. Rr predsednik ugotovi, da je br. Zalar vestno ln neumorno deloval ra SANS In zasluži pri/nanje in zalivalo *•, (Dalje prihodnjič.) Slovenska Narodna Podporna Jednota 2IS7-59 So. Lawndsle Avs. Chlcago 23. Illinois OLAVNI ODBOR bvrtal VlNCENT CAINKAR. (I. predaednik ...... r. A. V1DRK. gl, ta)nik ........................... Anton trojar. «i pomotni tajnik ....... MIRKO O. KUHEL gl blas«)nlk !,............... LAWRBNCE GRADISIIEK, tajnik bol „dd MICHAEL vrhovnik. dlrekt. mlad oildel FIII LIH OODINA. upravitelj glaalla ..... Si5t So. Lavrndala S057 Ho Lawndale MIS7 ao Lawnd«l« Sili So. L«wnd«l« mi So Lawnd«l« Mfl7 So Lawndate MAT So. lawndi« PadpradMdnlha MlCHATL R. KUMER, prvi podpradtoilnlk —______ CAM1LUS EARN1CK. diu«t poctpirdM-iliuk_________SI Ava., Chlease U, fti. Ava., Chlcago n, lil Ave., Chleago sa, III. Ava., Chlcago SS, III. Ava., Chlcage SS. III. Ave . Chlcago SS. III. Ava., Chleago ss. III, ----------- Ho* m. Unlvaraal. Pi W. Mth St., elevaland S. Ohlo Dtatrtktal padpHMUaeatM JOS. CULKAR, prvo okrolj« ............ JAMES MAGLICH. drugo okrolja RAVMOND TRAVNIK, tralje okrotjt JOHN SPILLER. ftatt te okroAja........... URŠULA AMBROZICH. pato oktolja BDWARD TOMSIC, taato okrolj«________________ Qotpo4ar»ki MATM PETROVIČU predaednik..................... VINCPNT CAINKAR .......................... F. A. VIDER -.............................. MIRKO O. KUHEL -------------------- JACOB ZUPAN ........................3,1 LOMA I J) J. LOTRICH_____ RUDOLPH LISCH_______ 411 VVoodlanrt Ava„ Johnatown, Pa. ..................- R. D. No. 1, Oakdala, Pa. 7SM Mlddlapointe, Dnarborn, Ml«jh. .. SUTS Randall at, St Louia T. Mo. -SIS Plaroa St., Evalath. Minn. I W. Tth St., Walarnburg, Colo SH I. ISlat St, Cleveland 1«, Ohlo SM7 S«. Lawndale Ava., Chleago SS, IU. StlST Bo. Lawndale Ava., Chlrafo U, tU. mi So. Lawndale Ava., Chlease SS, III. 1400 Bo Lombard Ava., Barwyn, III, lili je. Trumbull AVe., Chicagu SS, IU. .. 700 I. MOUt St., Euclid IT, O. ANTON BHULAR, predaednik PRAN K VRATA HU II rRANK UAR»l£ ANDWW VBMUCH JOSEPHINE MOČNIK............. FRANK EAITE. predaednik MILAN MEDVEftEK...............* ANDREVV ORUM................... JOHN rujm^ _____ rREO MALGAI Pata Ud odeek | -------------—IT, Arma, Kanaaa ......—............ SU Tener St , Luaerna, p« IMill Muakoka Ava,, Cleveland IS. Ohlo •.....rveet Ava., Johnatown, Pa. „.TTI B. IMth Street, Cleveland II, Ohlo IS01 Be. Lawndale Ave., Chioago M, III Up ton Ave., Cleveland 10, Ohio ITIH Snowden, Detruil II. Mleh. Ml Bo. Proapevt Ava., ciaraodoe HUla. tli. —.............-......-JI Weatelo* Ava., Paru, IU. OR. JOHN J, EAVERTN1K__________ Olaval aSravalk ssm Bo. Rld|earay, Chleago U, III. Glasovi iz | naselbin (Nadaljevanje s 2, strani) Prosil bi v imenu trpeče Slovenije, da si jih nabavite in pridete na ta koncert, Omenjena pevska zbora se vežbata za koncert že mesece, torej dajmo pevcem priznanje za njih požrtvovalnost ln se po-služimo te prilike, da dobimo par ur duševnega užitka. Poleg petja bo na programu tudi nekaj godbenih točk od godbenegu odseka mladinskega zbora SDD. Dalje so tudi naprošene pevke Zarje, da nastopijo v duetu, Kratek govor bo imel Matt Petrovich, kl se vedno rad odzove za pomoč trpečim v stari domovini. Vinko Coff, mojster v podajanju živih slik, nam je obljubil, da bo tudi za ta koncert pripravil nekaj impozantnega. Tri leta so mlnllu, odkar so je pričela Golgota našega naroda v Jugoslaviji. Tri Ms že bi-jejo boj skorsj z golimi rokalni za svojo osvoboditev izpod ti-ranstva. Narod umira za bodoč-noMt in napaja grudo a svojo krvjo. Koliko jih bo še ostalo pri življenju, je vprašanje. Ml tukaj sploh ne vemo, kaj je pomanjkanje in trpljenje v primeri z njihovim, Torej smo jim dolžni pomagati, vsakdo po svojih močoh, Zato tudi zbiramo sklad za pomožno akcijo. Kot izgleda ni več daleč čas, ko bo vsaj v Evropi konec tega barbarizma. Nacifašizmu bije zadnja ura. Imejmo vsi zavest ln upanje, da bo zasijala zarja svobodo tudi našemu krvavečemu narodu, da bo po tej Golgotl dobil avoja narodne ln socialne pravice, katere mu pripadajo po vseh človeških zakonih. Torej zadnja nedelja v aprilu naj bo posvečena trpljenju našega naroda in vsi pohitimo na ta koncert, katerega nam bodo podali naši pevski zbori. J. P. Durn, tajnik. Zbudite Jih! ZAMENAJTE jih za Vojne znamk« pri vatam trgovcu s električnimi pripravami Ca« Je, do poberete vae nerabljen«* elektrone priprave is raznih akrltih kotov Ir omare, tklednika in ihkI »IreAJa, Hedaj Je pravi las, de jih ZAMKNMTK /A VOJN K ZNAMK K pri valem trgovcu elektronih priprav. MaiilkeUtii v vojni mduetriji rapmlen««' tlvo potrebuje te vaA*' n*|abljen* piipiave, kl »e poaehno "»de) u tki, dobr. ker ao tovarnar ji prerapoaleni t vojnim delmn • Hn«/ igjrme nkela, M p« bo a voaeljMi %» a****«« $ »itkiiiaim.i p» i|»ravam> v fhleeeu prt im p«aMM)>V t»m»n * v*J**w Aea« VVORKER TO FIGHTING SOLDIER PROSVETA MIHAIL AKCIBASEV Poslovenil 8Um Krašovoc VVACiNER neposredno risati z rjavo barvo, potem pa zopet počasi slikati, površno, s težkim, žalostnim čustvom. Slika, ki jo je delal sedaj, ni izgubljala, ampak je celo dobivpla od njegove površnosti in motnega, težka tona barv. Toda prvotna ideja smrti je bogve zakaj sama od sebe izginila in Jurij je slikal že "Starost". Slikal jo je kot izmozgano, koščeno starko, ki blodi v tihem in otožnem mraku po razvoženi cesti. Na obzorju je zatajala zarja ln na njenem zelenkastem robu je oilo lahko razločiti črne križe in nerazločne temne sence. Na hrbtu starke je ležala strašno težka, črna krsta in jo tlačila k tlom ter jo tiščala na koščenih ramah. Starkin pogled je bil mračen, brez upa in ena noga ji je že stala na robu črne jame. Cela slika je bila mračna, žalostna ln mrka. Jurija so klicali k obedu, pa ni šel in je slikal brez prestanka. Potem je prišel Novikov in je nekaj pripovedoval, toda Jurij ni ne poslušal ne odgovarjal. Novikov je vzdihnil in se usedel na zofo. Rad je molčal in mislil ter je prišel k Svarožiču samo zato, ker ni maral sam sedeti doma. Bil je slabe in bolestne volje. Lidina odpoved ga je še vedno trpinčila in ni bilo mogoče presoditi, ali ga je sram ali je žalosten. Bil je pravicolju-ben in len ter ni razumel vseh tistih spletk o Lidi in Zarudinu, ki so že začele krožiti po mestecu. Za Lido ni bil na nikogar ljubosumen, samo trpel je, ker so se podrle njegove sanje, ki so se mu nekaj časa zdele tako blizu resnici in jasne, da se je že čutil srečnega. . Novikov je jel premišljevati, da je vse v življenju zanj pokvarjeno, vendar mu ni prišlo v glavo, da se ne izplača živeti in da je treba u-mreti, če je tako. Nasprotno; mislil je, da je zdaj, ko je postalo njegovo lastno življenje golo trpljenje, njegova dolžnost, da neha skrbeti za lastno srečo in da posveti vse svoje življenje drugim ljudem. Ni si še mogel razjasniti, od česa je to prišlo, a se je že nejasno odločil, da pusti vse pri miru in se vrne v Petrograd, obnovi stike s stranko in se lahkomiselno vrže v smrt. Ta misel se mu je zazdela visoka in lepa in to, da se je zavedal, da je ta lepa in visoka misel njegova misel, ga je potolažilo in razveselilo. Pred očmi mu je vstala njegova lastna podoba, obdana z milim, svetlim in otožnim svetniškim sijajem, in neprostovoljno, žalostno očitanje Lidi ga je malone sililo v jok. Nato mu je postalo dolgčas. Svarožič je neprestano slikal in se ni prav nič zmenil zanj. Novikov je počasi vstal in pristopil k njemu. Slika ni bila končana, a prav zato je napravila vtis nekakšnega močnega migljaja. Takrat je bilo to tisto, česar Jurij ne bi mogel dovršiti. r Novikovu se je zdela slika čudovito lepa. Ce- (Se nadaljuje.) Ker ni imel ne določenega cilja ne šole, ga slikanje ni prijetno zadovoljevalo, ampak je vzbujalo v njem nevoljo in razočaranje. Kadarkoli se mu delo ni posrečilo, se je Jurij raz-kačil in je trpel; kadar se mu je pa posrečilo, se ga je polastila tiha in sanjava zamišljenost, ki je izhajala iz medle zavesti, da le vse to brez koristi in mu ne bo dalo ne uspeha, ne sreče. Karsavina se je Juriju zelo prikupila. Rad je imel tako visoke, lepo debele in krepke ženske lepih las in nežnih, nekoliko sentimentalnih oči. Vse, kar je mislil o njeni prikupljivo-sti, čistosti in o njeni globoko čuteči duši, je prišlo vanj po njeni lepoti in nežnosti, toda Jurij bogve zakaj ni hotel tega priznati in je skušal samega sebe prepričati, da mu ugaja dekle ne zaradi svojih ram, prsi, oči in glasu, ampak prav zato, ker je nedolžno, deviško in čisto. Tudi tako misliti se mu je zdelo laglje, pletmeniteje in lepše, dasi sta bili čistost in nedolžnost prav tisto, kar ga je dražilo, kar mu je vzplamtevalo kri in vzbujalo želje,- ki se jih pa do takrat ni zavedal, da bi ji vzel čistost in nedolžnost, kakor so se mu pač porajale te želje vedno, kadar je zagledal kakšno lepo žensko. Zato, ker se je polastilo njegovih misli lepo in zdravo dekle, polno veselega, solčnega življenja, je prišlo Juriju v glavo, da bi naslikal življenje. On, ki ga je vse lahko navdušilo, je postal pri tej misli silno ognjevit in zazdelo se mu je, da bo to pot nalogo na vsak način dovršil do konca. Jurij je pripravil veliko platno in se je z mrzlično naglico lotil slikanja, kakor da bi se bal, da bi zamudil. Ko je napravil prve poteze in so bile na platnu samo lepe, sveže lise, je v njem vse trepetalo od navdušenja in moči in njegova bodoča slika je stala pred njim lahka in zanimiva v vseh podrobnostih. Toda čim dalje je delal, tem več in več je vzklilo tehničnih težav, ki jim Jurij ni bil kos. To, kar mu je slikala domišljija svetlo, modno in krasno, je postalo ploščato ln slabotno. Podrobnosti ga že niso več mikale, ampak so ga odbijale in dražile. Jurij je šel preko njih in je začel slikati na široko in površno, tedaj se je namesto svetlega in mogočnega življenja pojavljala pisano ln malomarno nametana, okorna ženska. V njej ni bilo ničesar, kar bi se Juriju zdelo originalnega in lepega, ampak vse je bilo bledo in šabionsko. Tedaj je Jurij spoznal, da njegova slika ni originalna, ampak da je enostavno posnemal Muhove kartone; celo ideja slike se mu je zdela banalna. Juriju je postalo pri srcu težko in žalostno kot vedno. Ce bi bogve zakaj ne mislil,' da je jokkti sramotno, bi se zajokal; zaril bi se v zglavje ln bi jel ihteti ter tožiti komu o nečem, toda ne o svoji onemoglosti. Toda namesto tega je mrko sedel pred sliko in premišljeval, da je življenje sploh dolgočaano, motno in onemoglo in da ni v njem nič, kar bi utegnilo zanimati njega, Jurija. Tedaj mu Je v grozi prišlo na misel, da bo moral morda še mnogo let preživeti tu, v tem majhnem mestecu. + "Potem — rajši v smrt!" mu jc šinilo v glavo in ga mrzlo pretreslo. In zahotelo se mu je naslikati smrt. Vzel je nož in je v nekaki samemu sebi težki zlobi začel strgati svoje "Življenje" raz platno. Dražilo ga je. da gine to. kar je Uko navdušeno delal, z njegovim lastnim trudom. Barva se nI dala rada odstraniti, nož Je mazal, drsal ln dvakrat zarezal v platno. Potem se pa nI hotelo oglje prijeti mastne površine in to je prisede-jalo Juriju bridko tugo. Vzel je čopič in začel ftHJUfft Goobbols: NU boj Je boj za ohrano kulture. tropičnega jutra, majhne koče s poševnimi strehami so počivale med zelenjem na vznožju gore. Ko je nastala opoldanska tropska vročina, sem se vrnil na par-nik. Na lepem so se vrata moje kabine odprla. Kdo je stal pred menoj? Phil Chaplain. Izvedel je, da sem na parniku. Kajpak je bil kar nor od veselja. Koliko sva si imela povedati! Kar sva odšla iz Oxforda, se skoraj nisva več videla, Kakor bi pihnil so pretekle opoldanske ure v hladni kabini. Na lepem se je pa Phil vznemiril in pogledal na uro. "Žal moram oditi," je dejal. "Ob šestih me pričakujejo na golfišču. Pojdi z menoj, videl boš, kako sijajno družbo imam." ! Na golfišču sta naju pričakovala dva mlada človeka. Kakšne pol ure nam je minilo v dolgočasnem pogovoru. Naenkrat se je pa na cesti pojavila postava vitkega, belooblečenega dekleta. Niti oči niaem mogel obrniti od očarlive pojave. 'To je nekronana otoška kraljica," mi je zašepetal Phil v uho. "Piše se Bessie Howardova in je hči lastnika največje plantaže. Vsi smo zaljubljeni vanjo." .Ko me je Bessie pogledala s svojimi velikimi, sinjerjavimi očmi, mi je arce kakor na povelje začelo močno utripati. Z največjim naporom sem spravil nekaj vljudnostnih fraz iz sebe. Potlej smo začeli igrati. Kajpak je Bessie zmagala. Vsi smo gledali le njo — koga je še zanimala žoga? Zvečer smo bili vsi povabljeni k Hovvardovim in od takrat sem bil stalen gost v njihovi fciši kakor drugi. Najel sem si stanovanje in ostal na otoku, da bi bil v Bessiejini bližini. Toda po tedne in tedne nisem mogel spregovoriti na samem z njo več ko nekaj besed, čeprav sva se sleherni dan videla. Bil sem do ušes zaljubljen v to očarljivo bitje in sem bil kar divji od ljubosumnosti, če je koga drugega svojih oboževalcev samo pogledala. • Minili so meseci, moja strast se je pa od dne do dne stopnjevala. Neki večer, ko sem bil z Bessie slučajno sam, se mi je naposled le posrečilo obvladati TISKARNA S.N.P.J sprejema vsa . v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih....... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne ..... Cene smerne, unij sko delo prva vrst« Pišite po informacije na naalov: SNPJ J>RINTERY 2657-59 S. Lavvndale Avenue - - Chicago 23. Illlnok TEL. ROCKWELL 4904 lo usta je malo odprl in pogledal Jurija v naivnem otroškem navdušenju. "No, kaj?" je rekel Jurij in odstopil. Njemu samemu se je zdelo, četudi sicer še niso bili odpravljeni vsi nedostatkl in so bili ti nedostatkl še celo očitni in veliki, da je slika kljub temu zanimivejša od vseh, kar Jih je kdaj videl. Zakaj je to tako, si Jurij ni mogel razločiti, toda fee bi Novikov rekel, da je slika lepa, bi se čutil do dna duše užaljenega in ogorčenega. Toda Novikov je tiho in v navdušenju dejal: "Kra-assno!" In Jurij se je čutil genija, ki zaničuje celo ono, kar je bil ustvaril sam. Lepo je vzdihnil, zalučal čopiče, ki so padli na ogal pri zofl ln ga zamazall, ter stopil na stran, da bi se ozrl na sliko. "Eh, prijatelji" je rekel. (Se nadaljuje.) Po sklop« 12. todae konvencijo se lakfce naroči aa Ust Prosvete ia prišteje eden. dva. tri. štiri ali psi Uaaov ia eaa družine k eni naroi-aiaL. List Prosveta stane aa vse oaeke. aa člaae ali nečlane $1.00 ss eno letno naročnino. Ker pa člani ia plačajo pri —»m in h. >1J0 ss tednik, ae Jim io prišteje k aaročainL Torej sodaj ai vsroka. ntL da Jo lkt ptodrag aa člaaa SHPJ. Lkt Prosveta Jo vaša lastnim ls fotovo Je v vsaki druilal aekdo. ki M rad čital list vsak dan. Pojaanilou—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti «Un SNPJ, ali če se preseli proč od druiine ln bo aahteval sam svol lkt tednik, bode moral tisti član iz dotično druiine, ki Je Uko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, tn obenem doplačati dotično vsoto listu ProsveU Ako te(« nc stori, tedaj mora upravništvo mižati datum aa to vsoto naročniku. Nekega dne se jc naš parnik da bi si ga nekoliko ogledal. Ve-ustuvil na nekem majhnem av- likanske kokosove in datljevc stralskem otoku Izstopil sem, palme so se lesketale v soncu H. U Kram "Prav imate. Zdaj sem jaz na vrsti, da povem zgodbo svojegu zakona. Zdi se mi posebno nenavadna Za svojo srečo ae imam namreč zahvaliti—e k so t i č n i mali ribici, ki je pri nas v Ev-lopi ne poznamo." Wtlliam Everctt 'si je prižgal cigareto in začel. Spominjate se najbrže še. da so nu pred več leti zdravniki svetovali oditi na daljše pomorsko potovanje. Da si bom okrepil svoja pljuča, so dejali. Ubo gttl sem jih. Brez cilja sem se torej mesece m mesece vozil po oceanih. Bil sem v tropskih ln drugih ekao-tlčnih pokrajinah, videl sem nenavadne narode, nenavadne ljudi Kjer mi je posebno ugajalo, sem ae ustavil in sem ae šele z naslednjim parnikom odpeljal dalje. I .rta so tako potekaU. jaz sem pa še zmerom samo potoval. Knjige, ki »em jih napiaal na svojih potovanjih, so ljudje kar fiožliail Meni so sr pa »dr le brez Vsebine Zavidal wm va* za vašo diu>i/uko srečo. Žr davno »»-m bil zdiav, nič drugega nu ni manjkalo kakoi . . 9 Filmaka Igralka Tyra Vaughn. KUHARSKA KNJIGA RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA &O.50 STANE SEDAJ */== RECCPTION CENTEP 3 to 7 Dav 9 Knjigi je trdo vezana in ima 821 strani Recepti oo napisani v angleškem Jeeiku; ponekod pa ao tudi v Jeeiku naroda, ki mu Je kaka Jed pooebno v aavadL e Ta knjiga je nekaj posebnega za one. ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj Uvežbati in izpopolniti. Naročite pri