SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine
ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Št. 3 Letnik XXIII.
CENA 20 DIN
20. februar 1986
VSEBINA
OBČINA ČRNOMELJ
24. Odlok o razporeditvi delegatskih mest v zborih skupščine občine Črnomelj
25. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč v občini Črnomelj
26. Odlok o poslovnem času
27. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Črnomelj za leto 1985
28. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški in porastom osebnih dohodkov
OBČINA KRŠKO
29. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o razporeditvi in določitvi števila delegatskih mest v zborih skupščine občine Krško
30. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Krško
31. Odlok o pogojih, načinu in postopku oddajanja stav bnih zemljišč v občini Krško
32. Odlok o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, narodnoosvobodilne vojne in socialistične graditve za zgodovinske spomenike
33. Popravek odloka o davkih občanov (SDL št. 20-358/85)
OBČINA TREBNJE
34. Odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Trebnje
35. Odlok o javnih poteh v občini Trebnje
36. Odlok o zimski službi na območju občine Trebnje
37. Odlok o določitvi števila delegatov in razporeditvi delegatskih mest v skupščini občine Trebnje
38. Odlok o spremembi statuta občine Trebnje
Občina Črnomelj
24.
Na podlagi 72. člena Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Ur. I. SRS št. 24/77,22/81 in 36/85) terna podlagi 173. člena Statuta občine Črnomelj (SDL št. 19/80) je skupščina občine Črnomelj na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 11.2. 1986 sprejela
ODLOK
o razporeditvi delegatskih mest v zborih skupščine občine Črnomelj
1. člen
Ta odlok določa delegacije, ki pošiljajo delegate v zbore občinske skupščine ter delegacije in delovne skupnosti, ki tvorijo konference delegacij zaradi pošiljanja skupnih delegatov v zbore občinske skupščine.
1. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
2. člen
Delegacije in konference delegacij pošiljajo v zbor združenega dela naslednje
število delegatov:
I. Gospodarsko področje:
1. Konferenca delegacij ISKRA, industrija kondenzatorjev Semič, ki jo tvorijo:
— TOZD tovarna elektronskih kondenzatorjev,
— TOZD tovarna energetskih kondenzatorjev,
— TOZD tovarna mehanskih delov in naprav,
— TOZD tovarna elementov za odpravo radiofrekvenčnih motenj in
— delovna skupnost skupnih služb
delegira	3	delegate
2. Konferenca delegacij BELT, ki tvorijo:
— TOZD Livarna
— TOZD Mehanski obrati in
— delovna skupnost skupnih služb delegira
3. Delegacija Rudnik rjavega premoga Kanižarica delegira
2 delegata I delegata
1 delegata
5. Konferenca delegacij Delovna organizacija za gradbeništvo, obrt in komunalo, GOK Črnomelj, ki jo tvorijo
— TOZD Begrad,
— TOZD Obrt,
— TOZD Komunala,
— TOZD Industrija gradbenega materiala in
— delovna skupnost skupnih služb
delegira	2	delegata
6. Delegacija INTEGRAL, TOZD Promet in delavnice Črnomelj
delegira	1	delegata
7. Konferenca delegacij, ki jo tvorijo:
— GOLFTURIST, TOZD Gostinstvo Črnomelj,
— Planinsko društvo Črnomelj in
— ŽG, TTG Ljubljana, Kolodvorska restavracija Črnomelj delegira
8. Konferenca delegacij, ki jo tvorijo:
— GG TOZD Črnomelj
— GG TOK Črnomelj in
— GG TOZD Črmošnjice delegira
9. Konferenca delegacije, ki jo tvorijo:
— DOLENJKA TOZD Detajl Črnomelj,
Trgo-avto prodajalna Črnomelj,"
— TT TOZD TOBAK Trafike v Črnomlju.
— ČGP Delo Črnomelj,
— CICIBAN trgovina Črnomelj,
— Državna založba, KNJIGARNA Črnomelj,
— Tovarna obutve PLANIK A Črnomelj,
— Loterijski zavod LOTO, Črnomelj in
— Trgovsko podjetje JUGOTEHN1KA, Črnomelj delegira
10. Konferenca delegacij, ki jo tvorijo:
— Emona Market Črnomelj
1 delegata
t
Cr
I delegata
— Trgovsko podjetje VELETEKSTIL,prodajalna Črnomelj,
— ŽITO Pekarna, Črnomelj,
— SEME, prodajalna Črnomelj,
STIL, pr
— Tovarna obutve KRAŠ, prodajalna Črnomelj,
— Tovarna obutve BOROVO, prodajalna Črnomelj,
— Tovarna obutve PEKO, prodajalna Črnomelj in
— Trgovsko podjette MAVRICA, prodajalna Črnomelj delegira
1 delegata
4.	Delegacija 1MV TOZD oprema Črnomelj delegira
1 L Konferenca delegacij, ki jo tvorijo: 1 delegata — BETI. TOZD Črnomelj
— NOVOST Ljubljana, obrat Črnomelj in
— Tekstil Ljubljana, TOZD TONOSA. obrat Adlešiči delegira
12. Delegacija NOVOTEKS. TOZD Konfekcija Vinica delegira
13. Konferenca delegacij, ki jo tvorita:
— KOMET Metlika, obrat Stari trg in
— UNIOR Zreče, obrat Stari trg delegira
14. Delegacija GORENJE, TOZD Kompresorji Črnomelj delegira
15. Konferenca delegacij, ki jo tvorita:
— SCT KOVINAR Črnomelj in
— CESTNO PODJETJE, TOZD Vzdrževanje Črnomelj delegira
16. Konferenca delegacij, ki jo tvorijo:
— DES ELEKTRO Črnomelj,
— PTT, pošta Črnomelj,
— PETROL, bencinski servis Črnomelj.
— ŽTP Železniška postaja Črnomelj,
— ŽTP Železniška postaja Semič in
— ŽTP Nadzorništvo proge Črnomelj delegira
III. Socialno zdravstveno področje
1 delegata .28. Konferenca delegacij, ki jo tvorita:
— ZDRAVSTVENI DOM Črnomelj in
— LEKARNA Črnomelj
1 delegata	delegira	1	delegata
IV. Delovne skupnosti državnih organov in drugih organov in organizacij
29.	Konferenca delegacij, ki jo tvorijo:
1 delegata	—	delovne skupnosti UPRAVNIH IN DRUGIH ORGANOV,
— občinske skupščine Črnomelj.
—	delovna skupnost POSTAJE MILICE Črnomelj,
1 delegata	—	delovna skupnost ENOTE TEMELJNEGA SODIŠČA Črnomelj,
—	delovna skupnost VARNOSTI Črnomelj,
— delovna skupnost DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ Črnomelj,
—	delovna skupnost SKUPNIH SLUŽB SIS,
I delegata	—	delovna skupnost IREL, enota Črnomelj in
—	delovna skupnost AMD Črnomelj delegira
V.	Jugoslovanska ljudska armada
30.	delegacija GARNIZONA Črnomeij delegira
1 delegata VI. Obrtne in podobne dejavnosti
17. Konferenca delegacij, ki jo tvorijo:
— LJUBLJANSKA BANKA, TDB PF. Črnomelj,
— SDK. Ekspozitura Črnomelj.
— ZAVAROV Al.N A SKUPNOST TRIGL.AV.PE Črnomelj,
— KNJIGOVODSKI CENTER Črnomelj in
— TEHNOLOGIJA. PROJEKTIRANJE. ARHITEKTURA Vinica delegira	1	delegata
IX. Konferenca delegacij, ki jo tvorijo:
— delovna skupnost Obrtne zadruge Črnomelj.
— BRIVSKO FRIZERSKO PODJETJE Črnomelj,
— PLANIN A. čevljarsko podjetje Črnomelj.
— VALJČNI MLIN.Črnomelj
— DINOS, odkupna postaja Črnomelj in
— delovna skupnost SKUPNOSTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI Črnomelj
delegira
19. Konferenca delegacij, ki jo tvorijo:
— KZ, TOZD Žl viN A—MESO Črnomelj,
— Veterinarska postaja Črnomelj,
— KOTEKS-TOBUS, odkupna postaja Črnomelj in
— delovna skupnost skupnih služb delegira
20. Delegacija IIP KOLINSKA TOZD Belsad Črnomelj delegira
1 delegata
I delegata
1 delegata
5. Delegacija osnovne šole Mirana Jarca Črnomelj delegira
6. Delegacija CELODNEVNE OSNOVNE ŠOLE Semič delegira
27. Konferenca delegacij, ki jo tvorijo:
— OSNOVNA SOLA Vinica.
— OTROŠKI VRTEC Vinica.
— OSNOVNA ŠOLA Stari trg m
— OSNOVNA ŠOLA Dragatuš delegira
31. Delegacija združenja samostojnih obrtnikov Črnomelj delegira
VIL Kmetje nekooperanti
32. Delegacija KMETOV NEKOOPERANTOV delegira
1.	ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
1 delegata
1 delegata
1 delegata
1 delegata
3. člen
V Zbor krajevnih skupnosti delegirajo delovni ljudje in občani, organizirani v
21 Delegacija TEMELJNE ZADRUŽNE ORGANIZACIJE Črnomelj
delegira	2	delegata
11. Prosvetno-kulturno področje
22. Delegacija Center usmerjenega izobraževanja Edvard Kardelj Črnomelj delegira	I	delegata
23. Delegacija Vzgojno varstveni zavod Oton Župančič Črnomelj
delegira	I	delegata
!4. Konferenca delegacij, ki jo tvorijo:
— Osnovna šola Milke Šobar — Nataše Črnomelj.
— Dijaški dom Črnomelj,
— Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj in
— Nižja Glasbena šola delegira
krajevnih skupnostih, naslednje število delegatov:	
L Krajevna skupnost Adlešiči	2 delegata
2. Krajevna skupnost Butoraj	1 delegata
3. Krajevna skupnost Dobliče-Kanižarica	2 delegata
4. Krajevna skupnost Dragatuš	2 delegata
5. Krajevna skupnost Griblje	1 delegata
6. Krajevna skupnost Griček, Črnomelj	2 delegata
7. Krajevna skupnost Heroja Starihe, Črnomelj	2 delegata
8. Krajevna skupnost Loka, Črnomelj	2 delegata
9. Krajevna skupnost Petrova vas	1 delegata
10. Krajevna skupnost Semič	3 delegate
11. Krajevna skupnost Stari trg	1 delegata
12. Krajevna skupnost Talčji vrh	1 delegata
13. Krajevna skupnost Tribuče	1 delegata
14. Krajevna skupnost Vinica	3 delegate
I delegata 1 delegata I delegata
I delegata
4. člen
Organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki tvorijo konferenco delegacij, sklenejo v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka samoupravni sporazum o oblikovanju konference delegacij v skladu s 4. odstavkom 73. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
5. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se za četrto mandatno obdobje delegatskih skupščin.
Številka: 020-2/86 Datum: 11. 2. 1986
Predsednik Skupščine občine Črnomelj JURE PERKO. dipl. polit.
25.
Na podlagi 30. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. I. SRS. št. 18/84) in 174. člena Statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 19/80 in 14/82) je skupščina občine Črnomelj, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 11.2. 1986 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Črnomelj
I.	člen
V odloku o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč v občini Črnomelj (skupščinski Dolenjski list št. 20/85) se 14. člen spremeni tako. da se glasi
Administrativno tehnična in druga opravila za sklad opravlja Komite za družbeni razvoj občine Črnomelj kot njegova strokovna služba.
Notranjo organizacijo službe, ki opravlja tehnična in druga opravila, določi izvršni svet občinske skupščine v skladu s sporazumom, ki ga sklene z upravnim odborom sklada.
V sporazumu iz prejšnjega odstavka se določj tudi obseg in vrsta nalog, ki jih služba opravlja za sklad, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
2.	člen
Ta od|ok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka?,022-6/85 Datum: 11.2. 1986
Predsednik skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, dipl. polit.
26.
Na podlagi 72. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. I. SRS. št. 24/83) in 174. člena Statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 19/80 in 14/82) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 11.2. 1986 sprejela
ODLOK o poslovnem času
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa okvirna razporeditev, začetek in konec poslovnega časa za poslovne enote organizacij združenega dela, ki opravljajo promet blaga na drobno, obrtne in gostinske storitve ter druge storitve v turističnih poslovalnicah, bencinskih servisih ter obratovalnicah samostojnih obrtnikov, ki opravljajo obrtne in gostinske storitve ali prodajo na drobno.
Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki določijo v okviru določil tega odloka poslovni čas v poslovnih enotah. Pri tem moramo upoštevati potrebe potrošnikov, turizma in načela dobrega gospodarjenja.
Najkrajši poslovni čas, določen s tem odlokom, velja za vse poslovne enote organizacij združenega dela, zasebno trgovino in samostojnegostince t erobrtnike na področju občine.
Z odlokom se določa tudi najdaljši čas, do katerega so lahko odprte gostinske enote.
2. člen
Ta odlok ne velja za tiste enote organizacij združenega dela, ki opravljajo gostinske storitve članom svojih delovnih skupnosti.
3. člen
Razpored poslovnega časa med tednom in pregled dežurnega poslovnega časa mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu v vsako prodajalno oziroma poslovalnico.
4. člen
Za vse primere krajšega in daljšega poslovanja prodajaln oziroma poslovalnicsi morajo organizacije združenega dela oziroma samostojni obrtniki in gostinci pridobiti dovoljenje pristojnega upravnega organa občine.
5. člen
Ne glede na določilo tega odloka lahko pristojni občinski upravni organ dovoli, da se posamezne prodajalne oziroma poslovalnice začasno zaprejo zaradi adaptacije, dopusta ali drugega utemeljenega vzroka.
Zahtevek za začasno ustavitev obratovanja mora biti vročpn pristojnemu upravnemu organu občine 3 dni pred začasno prekinitvijo obratovanja.
Prodajalna oziroma poslovalnica mora vsaj en dan pred začetkom prenehanja obratovanja na vidnem mestu ob vhodu obvestiti občane, koliko časa ne bo poslovala.
Začasna prekinitev obratovanja zaradi dopustov ne sme biti daljša kot 30dni. V primeru, da gre za gostinski obrat, mora začasna prekinitev biti usklajena z ostalimi gostinskimi obrali v kraju. Gostinski obrati zaradi turističnih potreb v času od
I.	junija do 31. avgusta ne smejo biti zaprti zaradi adaptacije.
Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, kadar je enota zaprta zaradi popisa blaga. V takih primerih mora poslovna enota pismeno obvestiti pristojni občinski upravni organ, koliko časa bo zaradi popisa blaga zaprta.
6. člen
Obratovalni čas posameznih prodajaln določijo v soglasju s pristojnim občinskim upravnim organom same organizacije združenega dela, ki opravljajo promet blaga na drobno, v skladu s tem odlokom in v sodelovanju s svetom potrošnikov.
7. člen
Izvršni svet skupščine občine Črnomelj lahko v izjemnih primerih (motnje na tržišču in drugih upravičeni razlogi) spremeni delovni oziroma poslovni čas.
II. POSLOVNI ČAS Trgovina
8. člen
Prodajalne zživili in mešanim blagom morajo bit i odprte vsak delavnik vsaj 7 ur, ob sobotah pa najmanj 5 ur in sicer:
— od ponedeljka do petka med 6. uro in 20. uro
— vsobodo najmanj od 7. do 12. ure, zunaj mestnega središča od 8. do 12. ure.
Prodajalne z reprodukcijskim materialom morajo biti odprte najmanj 7 ur
dnevno od ponedeljka do petka in sicer med 6. in 17. uro, v soboto pa najmanj 5 ur.
Ob torkih morajo biti prodajalne na drobno odprte vsaj 6 ur.
9. člen
Mesnice morajo biti odprte od ponedeljka do petka najmanj 7 ur dnevno med 6. in 20. uro, v soboto najmanj 5 ur.
Prodajalne sadja in zelenjave morajo biti odprte vsak delavnik najmanj 7 ur med
6.	in 20. uro, v soboto najmanj od 7. do 12. ure.
Slaščičarne ter trafike (kioski) morajo biti odprti prav tako vsaj 7 ur vsak delavnik med 6. in 20. uro ter najmanj 5 ur v soboto.
Državna založba Slovenije — Knjigarna Črnomelj, mora biti odprta NON — STOP.
Bencinske črpalke morajo biti odprte:
— Črnomelj od 6 — 20. ure — vsak dan tudi nedelje in prazniki
od 6 — 21. ure v poletnem času od 1. marca do 31. oktobra, tudi nedelje in prazniki
— Semič od 6 — 19. ure — vsak delovni dan, nedelje in prazniki zaprto
— Vinica od 6. — 19. ure — vsak delovni dan, nedelje in prazniki zaprto
od 6 — 20. ure vsak dan tudi nedelje in prazniki v času od 1.5. — 31.8. v tekočem letu.
10. člen
Ob sobotah morajo biti tudi vse ostale trgovine, ki niso navedene v 9. in 10. členu odloka, odprte od 7. do 12. ure.
Na dan pred državnim praznikom morajo biti trgovine z živili in mešanim blagom odprte kol v soboto s tem, da je dežurna trgovina z živili odprtado 18. ure. Med prazniki, ki trajajo več kot dva dni, mora biti tretji dan odprta trgovina zživili od 7. do 19. ure.
Režim dežurstva urejajo organizacije združenega dela, ki opravljajo promet blaga na drobno v soglasju s svetom potrošnikov in pristojnim občinskim upravnim organom. Nosilec preskrbe v občini ter istočasno organiziranega dežurstva iz drugega odstavka tega člena je Emona Dolenjka, TOZD DETAJL Črnomelj.
III. GOSTINSTVO
11. člen
Delovni čas gostinskih obratov in gostišč je med 7. in 24. uro, razen bifejev, ki obratujejo med 7. in 22. uro.
Gostinski obrati, ki nudijo gostom prenočišče, poslujejo v zvezi z oddajanjem sob časovno neomejeno.
Gostinski obrati v okviru samopostrežnih trgovin in drugih prodajaln se ravnajo po delovnem času prodajalne.
Specifični gostinski obrati (nočni lokali, gostinski obrati na železniških in avtobusnih postajališčih) smejo opravljati dejavnost podnevi in ponoči, če si pridobijo dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa.
12. člen
Sezonski gostinski obrati (kopališča, kampi) prilagajajo svoj delovni čas potrebam turizma.
13. člen
Gostinski obrat, ki nima prenočišč, je lahko zaprt en dan v tednu, v soglasju s pristojnim občinskim upravnim organom pa izjemoma dva dneva v tednu.
Koriščenje letnih dopustov in prostih dni, predvsem v mesecihglavne turistične sezone in ob drugih praznikih, uskladijo gostinski obrati v okviru sekcije za gostinstvo pri Obrtnem združenju Črnomelj in Komiteju za družbeni razvoj občine Črnomelj, z namenom zagotavljanja celovite gostinske ponudbe.
14. člen
Ob dnevih pred državni mi. republiškimi, občinski m praznikom, med temi prazniki, na pustno soboto in pustni torek smejo biti gostinski obrati odprti vso noč.
Gostinske enote, ki občasno nudijo storitveza razneobletmce, poroke, bankete, in podobno smejo v takih primerih in ob raznih prireditvah zaradi turističnih potreb poslovati vso noč.
15. člen
Turistične poslovalnice oziroma recepcije v hotelih in penzionih na območju občine poslujejo celodnevno s tem, da hoteli in penzioni v nočnem času uvedejo dežurstvo.
IV. OBRT
16. člen
Obrtne delavnice v družbenem in zasebnem sektorju, ki poslujejo s strankami, so odprte najmanj 7 ur dnevno s tem, da morajo biti v soboto odprte najmanj 5 ur.
Brivsko — frizerske delavnice so odprte med 7. in 19. uro, vsoboto od 7. do 12. ure.
V. KAZENSKE DOLOČBE
17. člen
Z denarno kaznijo od 20.000 do 100.000 din se kaznuje za prekršek temeljna ali druga organizacija združenega dela:
1. če nima obrata odprtega v določenem času,
2. če ima gostinski obrat odprt dalj časa kot to določa ta odlok,
3. če nima na vidnem mestu objavljen delovni čas,
4. če zapre obrat brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa,
5. če začasne prekinitve obratovanja ne objavi pravočasno na vidnem mestu,
6. če ne priglasi delovnega časa pristojnemu občinskemu upravnemu organu. Z denarno kaznijo od 5.000 do 10.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba
temeljneoz. druge organizacije združenega dela, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
18. člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 din se kaznuje za prekršek samostojni obrtnik oziroma gostinec, če stori kakšno dejanje iz 17. člena tega odloka.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o poslovnem času v trgovini, gostinstvu in obrti (SDL, št. 8/74).
20. člen
Poslovne enote iz prvega odstavka 1. člena morajo v roku 30 dni po veljavnosti tega odloka prilagoditi poslovni časdoločbam tega odloka ter o odločitvi obvestiti ristojni občinski upravni organ, tevilka: 14-1/85 Datum: 11.2. 1986
Predsednik skupščine občine Črnomelj dipl. politolog JURE PERKO
27-
Na podlagi 35. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, štev. 39-641/74) in na podlagi 176. člena Statuta občine Črnomelj sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na seji dne 11.2. 1986 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Črnomelj za leto 1985
1. člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Črnomelj za leto 1985.
2. člen
Zaključni račun proračuna občine izkazuje
— prihodke
— odhodke
— stalna proračunska rezerva
— presežek prihodkov nad odhodki
3. člen
Presežek prihodkov nad odhodki v višini 14.305.897 din se šteje kot prihodek proračuna občine za leto 1986.
4. člen
Pregled in razpored prihodkov občine za leto 1985 je sestavni del odloka.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-1/85 Datum: II. 2. 1986
Predsednik skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, dipl. polit.
din
300.496.122
283.419.018
2.771.207
14.305.897
28.
V skladu s prvim odstavkom 132. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 15/76) in priporočilom Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije sta zbora izvajalcev in uporabnikov skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Črnomelj na 16. seji dne 17. 1. 1986 sprejela naslednji
SKLEP
O USKLADITVI PREŽIVNIN S POVEČANIMI ŽIVLJENJSKIMI STROŠKI IN PORASTOM OSEBNIH DOHODKOV
Preživnine, določene ali dogovorjene dokonča leta 1984, ki so bile v letu 1985 že valorizirane, se s 1. 3. 1986 povišajo za 79,4%. Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1985, pa se povišajo sorazmerno za čas, ko so bile določene, in sicer:
— do konca januarja 1985 za 79,4%
— do konca februarja 1985 za 72,8%
— do konca marca 1985 za 66,2%
— do konca aprila 1985 za 59,6%
— do konca maja 1985 za 52,9%
— do konca junija 1985 za 46,3%
— do konca julija 1985 za 39,7%
— do konca avgusta 1985 za 33,1%
— do konca septembra 1985 za 26,5%
— do konca oktobra 1985 za 19,9%
— do konca novembra 1985 za 13,2%
— do konca decembra 1985 za 6,6%
Sklep postane veljaven z dnem objave v Dolenjskem listu.
Štev.: 56-1/86 Datum: 5. 2. 1986
Predsednik skupščine: LEOPOLD PUCELJ, l.r.
Občina Krško
29.
Na podlagi 71. člena Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77,22-1191/81 in 36/85) in 156. Člena Statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12-125/82) je skupščina občine Krško na sejah ZZD, ZKS in DPZdne 5. 2. 1986 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o razporeditvi in določitvi števila delegatskih mest v zborih skupščine občine Krško
I.	člen
V odloku o razporeditvi in določitvi števila delegatskih mest v zborih SO Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 3-24/82), se v 3. členu spremenijo in dopolnijo naslednje skupine, in sicer:
3.	SKUPINA:
Metalna Maribor — TOZD TGO Senovo Metalna Maribor — DE Preskrba sredstev dela Senovo Metalna Maribor — Oddelek Tehnične opreme Senovo Iz te skupine se delegira 2 delegata
7. SKUPINA:
Labod Novo mesto — TOZD Libna Krško Labod Novo mesto — DE Trgovina Krško Iz te skupine se delegira I delegat
8. SKUPINA:
SGP Pionir Novo mesto — TOZD gradbeni sektor Krško SGP Pionir Novo mesto — TOZD Togrel Drnovo SGP Pionir Novo mesto — DSSS — oddelek Krško
SGP Pionir Novo mesto — TOZD tehnično-komercialna služba — oddelek Krško
Iz te skupine se delegira 1 delegat.
9. SKUPINA:
Cestno podjetje Novo mesto — TOZD Vzdrževanje Krško Cestno podjetje Novo mesto — TOZD Gradnje DE Drnovo Kremen Novo mesto — Enota Ravno Iz te skupine se delegira I delegat.
13.	SKUPINA:
Ljubljanska banka — TDB Krško PTT Novo mesto — TOZD Krško
Zavarovalna skupnost Triglav — Območna skupnost Krško ŽTP — Postaji frsšlnrin Brestanica
Iriterevropa — Komercialno predstavništvo Krško Transjug Reka — PE Krško Poklicna gasilska enota Krško Kompas Ljubljana — Rent-a-car Krško Iz te skupine se delegira 1 delegat.
16.	SKUPINA:
— ISKRA ■— Industrija elektronika Kostanjevica
— Novoles Novo mesto — TOZD Lipa Kostanjevica
— GG Brežice — TOZD Kostanjevica
— ISKRA — servis Prekopa
— ISKRA — popr. in vzdrževanje Kostanjevica Iz te skupine se delegira 1 delegat.
18. SKUPINA:
— Zastava avto — DE Servis in trgovina Krško
— Beograjska banka Krško in ekspozitura Kostanjevica
— Tobačna tovarna Ljubljana — skladišče Krško
— Peko Tržič — prodajalna Krško
— Tovarna obutve Borovo — prodajalna Krško
— Elektrotehna Ljubljana — prodajalna Krško
— Merx Celje — skladišče Krško
— Agraria Brežice — prodajalni Krško in Senovo
— Semenarna Ljubljana — prodajalna Krško
— Petrol — črpalke Krško, Brestanica in Drnovo
— Obrtno nabavno prodajna zadruga RESA Krško
— Državna založba Slovenije ■— poslovalnica Krško
— Obrtna zadruga Metlika
— Tekstil, prodajalna Lipa Krško
— Taratex, prodajalna Krško
— Prodajalna Gavrilovič Krško
— Medex, prodajalna Krško
— Birostroj—servis Krško
— Agrokoka. prodajalna Perutnina Krško Iz te skupine se delegira 1 delegata.
19. SKUPINA:
Mercator — Agrokombinat Krško
— I OZD Sadjarstvo
— TOZD Vinogradništvo — kleti
— TOZD Poljedeljstvo — Meso Kostanjevica
— TOK kmetijstvo, trgovina, storitve
— Delovne skuposti skupnih služb
— Veterinarska postaja Brestanica Iz te skupine se delegira 2 delegata.
21.	SKUPINA:
— Mercator — Hotel Sremič Krško
— TP Emona Posavje — Prodajalna Krško — Novotehna Novo mesto — Prodajalni Krško in Kostanjevica
— Pivovarna Laško — Zaloga piva Krško
— Loterijski zavod SRS — Poslovalnica Krško
— Surovina Maribor — OP Brestanica Iz te skupine se delegira 1 delegat.
2.člen
5.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s socialno zdravstvenega področja sestavljajo eno skupino naslednje temeljne samoupravne organizacije:
— Zdravstveni dom Krško
— Lekarni Krško in Kostanjevica
— Lekarna Sevnica — enota Senovo	<
— Center za socialno delo Krško
— delovna skupnost DU Krško lz te skupine se delegira 1 delegat.
3. člen
8.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področja delovnih skupnosti državnih organov, DPO, društev in drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot OZD ter odvetnikov, sestavljajo skupno delegacijo:
— delovna skupnost upravnih organov in služb skupščine občine Krško,
— delovna skupnost temeljnega sodišča Novo mesto — enota Krško,
— delovna skupnost Postaje milice Krško,
— delovna skupnost UNZ Krško,
— delovna skupnost Občinske zdravstvene skupnosti Krško,
— delovna skupnost kmetijske zemljiške skupnosti Krško,
— delovna skupnost Občinske skupnosti za zaposlovanje Krško,
— delovna skupnost SIS, stanovanjske in cestne skupnosti Krško,
— delovna skupnost občinskih družbeno-pohtičnih organizacij Krško,
— delovna skupnost strokovnih služb SIS.
— delovna skupnost krajevnih skupnosti Krško in Brestanica,
— delovna skupnost službe družbenega knjigovodstva Krško,
— delovna skupnost Medobčinskega inšpektorata za Posavje Krško.
— delovna skupnost carinske izpostave Krško,
— delovna skupnost Avto moto društva Krško,
— delovna skupnost družbenega pravobranilca samoupravljanja Krško,
— delovna skupnost občinskega odbora RK Krško,
— odvetniki in pri njih zaposleni delavci.
Iz te skupine se delegira 1 delegat.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 1-020-1/86 Datum: 5. 2. 1986
Predsednik skupščine občine Krško BRANKO PIRC
30.
Skupščina občine Krško je na podlagi 58. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84). 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 25/83, 42/85) in 157. člena Statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12-125/82) na seji zbora združenega dela dne 5. 2. 1986 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 5. 2. 1986 sprejela
ODLOK
o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Krško
1. člen
Za uporabo stavbnega zemljišča se v občini Krško plačuje nadomestilo.
2. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) se plačuje v mestu Krško in Kostanjevici, naseljih mestnega značaja Senovo in Brestanica ter v naseljih: Leskovec pri Krškem, Raka. Podbočje, Koprivnica, Veliki Podlog, Drnovo, Zdole. Veliki Trn, Dolenja vas, Senuše, Gora, Rožno, Gorenji Leskovec, Brezje in Črneča vas.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča seplačuje tudi na območjih, ki so določena s srednjeročnim družbenim planom občine za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev.
3. člen
Za poslovne površine se v skladu s 60. členom Zakona o stavbnih zemljiščih štejejo tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti, kot so: nepokrita skladišča, parkirni prostori, delavnice na prostem in podobno. Ta zemljišča se štejejo kot nezazidana zemljišča.
4. člen
Poleg primerov, ki jih določa Zakon o stavbnih zemljiščih o plačevanju nadomestila. so plačevanja oproščene tudi osebe, ki prejemajo stalno materialno in družbeno pomoč, upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek, osebe, ki prejemajo polni invalidski dodatek po Zakonu o vojaških invalidih ter udeleženci NOV, ki prejemajo stalno občinsko priznavalnino ali varstveni dodatek.
Nadomestila je lahko oproščena tudi oseba, ki živi v slabih premoženjskih razmerah in katere skupni letni dohodek ne presega 60% poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SRS v tekočem letu, in občan, ki živi v družinski skupnosti, v kateri letni dohodek vseh članov skupnosti ne presega višine poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu \ SRS v tekočem letu.
Komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine, lahko oprosti plačevanje nadomestila tudi druge zavezance, ki so v izjemno težkem položaju.
- Zavezanca se oprosti plačevanja nadomestila za njegovo zahtevo. Vlogo mora vložiti pri Občinski upravi za družbene prihodke do 31. januarja za tekoče leto.
5. člen
Nadomestilo je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe oziroma lastnik, najemnik oziroma imetnik stanovanjske pravice).
6. člen
Stavbno Zemljišče se glede na namen uporabe razdeli:
— na stavbno zemljišče na stanovanjskem območju,
— na stavbno zemljišče na industrijsko-ppslovnem območju.
Razvrstitev v eno od kategorij iz I. odstavka tega člena izključuje istočasno
razvrstitev v drugo kategorijo.	„
7. člen
Glede na ugodnosti, ki jih imajo uporabniki stavbnih zemljišč na stanovanjskem območju, se to območje deli na dve kategoriji, in sicer glede na:
a) lego zemljišča.
b) motnje pri uporabi stanovanjskega prostora zaradi nečistega zraka, smrada in ropota.
8. člen
V stanovanjsko območje I. kategorije se uvršča vse stavbno zemljišče na območju, kjer se plačuje nadomestilo, razen območja, navedenega v 9. členu tega odloka.
9. člen
V II. kategorijo se uvrščajo naslednja naselja v celoti: Koprivnica, Veliki Podlog, Denovo, Zdole, Veliki Trn, Dolenja vas, Senuše, Gora. Rožno, Gornji Leskovec, Brezje in Črneča vas.
10. člen
Glede na ugodnosti, ki jih imajo uporabniki stavbnega zemljišča na industrijsko-poslovnem območju, se to območje razdeli na industrijsko-poslovno območje in posebno pridobitno poslovno območje.
'Merilo za uvrstitev je lega zemljišča glede na pogoje za opravljanje poslovne dejavnosti.
11. člen
V industrijsko poslovno območje se uvrstijo vsa stavbna zemljišča na tem območju. ki se uporabljajo v industrijsko poslovne namene in ki niso uvrščena v posebno pridobitno poslovno območje.
12. člen
V posebno pridobitno poslovno območje se uvršča v Krškem in Leskovcu pri Krškem predel ob Cesti krških žrtev od Hočevarjevega trga do konca Ceste krških žrtev ter nadalje ob magistralni cesti Celje — Drnovo do križišča v Žadovinek, vse do reke Save na desnem bregu, vključujoč tudi Ulico mladinskih delovnih brigad v Leskovcu pri Krškem, na levem bregu Save se v to območje vključuje predel od Save do vključno Ceste 4. julija od Savske poti do Ilirske ulice, vključujoč celotne industrijske cone Celuloza. Vrbina in Nuklearna elektrarna Krško.
V območje iz prvega odstavka tega člena sodijo tudi območja ob regionalnih cestah skozi Brestanico. Senovo in Kostanjevico.
13. člen
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se določi od m-nezazidanega zemljišča, ki je po zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Prav tako se določi nadomestilo tudi za tisti del nezazidanega stavbnega zemljišča, ki znatno presega površino, kije potrebna za normalno rabo stavbe, če greza zemljišče, katerega obsegje določen z zazidalnim načrtom in ki ga zaradi terenskih razmer ni možno uporabiti za gradbene namene.
Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se določi od m’ tlorisne površine stanovanj in poslovnih prostorov.
Površine, ki so potrebne za normalno rabo stavbe (funkcionalno zemljišče) ugotovi za urejanje prostora pristojni občinski upravni organ.
14. člen
Zavezanec mora prijaviti Občinski upravi za družbene prihodke zazidano in nezazidano stavbno zemljišče in vse spremembe v 30 dneh po tem, ko postane neposredni uporabnik zemljišča, oziroma stavbe ali dela zemljišča oziroma po spremembi.
Če nastane sprememba med letom, se ta upošteva od 1. v naslednjem mesecu po preteku meseca, v katerem je sprememba nastala.
15. člen
Višina nadomestila se določi z metodo točkovanja. Za določitev števila točk pri uporabniku zemljišča za stanovanjske namene se uporablja naslednja merila:
a) lega zemljišča.
b) stopnja komunalne opremljenosti,
c) smotrnost izkoriščanja zemljišča.
č) motnje pri uporabi stanovanjskega prostora zaradi hrupa.
d) starost zgradbe.
Določbe prvega odstavka tega člena veljajo tudi za uporabnike zemljišča za poslovne namene v družbenih dejavnostih.
>	16.	člen
Za določitev števila točk pri uporabnikih zemljišč za proizvodne in poslovne namene se kot merili uporabljata lega zemljišča in stopnja komunalne opremljenosti.
17. člen
fočke za m zazidalnega stavbnega zemljišča se določijo takole:	Št. točk
lega zemljišča:	
— za stanovanjske namene:	
— stavbno zemljišče na stanovanjskem območju 1. kategorije	II
— stavbno zemljišče na stanovanjskem območju 11. kategorije	4
— za industrijsko - poslovne namene:	
— na industrijsko-poslovnem območju	50
— na posebno pridobitnem poslovnem območju	110
komunalna opremljenost zemljišča:	
— pristop po sodobno urejeni cesti (asfalt, beton, pločnik)	10
— pristop po makadamski cesti	2.5
— možen priključek na javno kanalizacijo	4
— možen priključek na električno omrežje	2
— možen priključek na vodovodno omrežje	3
— javna razsvetljava dostopne javne ceste	5
— zelene površine ob stavbi	2
— možen priključek na industrijsko tirno mrežo	45
— možen priključek za daljinsko toplovodno omrežje	15
c)	za smotrnost uporabe zemljišča se število točk pod a) in b) tega člena
zniža za:	%
—	pri stavbah z	enim stanovanjem	—
—	pri stavbah z	dvema do štirimi stanovanji	5
—	pri stavbah s	petimi do desetimi stanovanji	10
—	pri stavbah z	enajstimi do tridesetimi stanovanji	15
—	pri stavbah z	enaintridesetimi in več stanovanji	20
V stavbah, kjer so razen stanovanjskih tudi poslovni prostori, je šteti vsakih 70 m2 koristne poslovne površine za eno stanovanje, č) za motenje pri uporabi stanovanjskega prostora se zniža število točk pod a) in b) tega člena:
— zaradi hrupa ob magistralnih in regionalnih cestah ter
železnici za	10%
— zaradi trajnejše onesnaženosti zraka v predelu mestnih ulic naselij Krško in Leskovec na desnem bregu Save od Šoferske ulice do Zadovinka, vštevši Narpel, Spodnji in Zgornji Grič ter levi
breg mesta v celoti	za	20%
d)	za starost stanovanjske stavbe se število točko pod a) in b) tega člena
zniža za:	•	%
— stavbe zgrajene po letu 1920	,	.	—
—	stavbe zgrajene od	leta	1900—	1920	5
—	stavbe zgrajene od	leta	1860—	1900	10
—	stavbe zgrajene pred letom 1860	20
18. člen
Točke za m’ nezazidanega stavbnega zemljišča se določijo tako, da se ugotovi število točk po 17. členu tega odloka in od tega vzame 15%.
19. člen
Za določitev vrednosti točke je potrebno ugotoviti stroške, ki jih srednjeročni plan urejanja stavbnega zemljišča predvideva za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, ki so namenjene za skupno porabo in skupno število točk na območju, kjer se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
Vrednost točke se valorizira vsako leto glede na porast gradbenih stroškov, ocenjenih na podlagi indeksov Biroja za gradbeništvo SRS, ugotovi pa jo izvršni svet z odredbo.
20. člen
Vrednost točke znaša 0,070 dinarjev mesečno.	,-
21. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča odmeri zavezancu Občinska uprava za družbene prihodke.
Odločba o odmeri nadomestila je stalna in se spremeni le, če se spremeni vrednost točke oziroma če se spremenijo predpisi.
Podatke za odmero nadomestila sporočajo Občinski upravi za družbene prihodke Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Krško, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Krško, upravni organ, pristojen za geodetske zadeve in pristojna krajevna skupnost do 31. 12. za naslednje leto.
22. člen
Pri določanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po tem odloku, bo pristojni občinski upravni organ upošteval površinestavbnega zemljišča, ki so bile podlaga za določitev nadomestila po Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/79, 29/79 in 13/83), če zavezenac v roku 30 dni po uveljavitvi tega odloka ne bo sporočil drugačnih podatkov.
23. člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če v določenem roku ne prijavi stavbnega zemljišča, katerega neposredni uporabnik je ali če ne prijavi pravilnih površin (14. člen).
Z denarno kaznijo od I OOOdo 10.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 1.000do 10.000 dinarjev se kaznuje tlzična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
24. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Skupščinski Dolenjski list. št. 21/79.29/79 in 13/83) in sklep o višini vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (Skupščinski Dolenjski list, št. 1/85).
25. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 7/2-464-2/85 Datum: 5. 2. 1986
Predsednik skupščine občine Krško BRANKO PIRC
31.
Skupščina občine Krško je na osnovi 7., 43., 50. in 52. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in 157. člena statuta občine Krško na seji zbora združenega dela, dne 5. 2.1986 in naseji zbora krajevnih skupnosti, dne 5.2. 1986 sprejela
ODLOK
o pogojih, načinu in postopku oddajanja stavbnih zemljišč v občini Krško
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
S tem odlokom se določi višina in način zajemanja povečane vrednosti stavbnega zemljišča zaradi neposrednih in posrednih družbenih vlaganj, stopnja in način valorizacije stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča v območjih, kijih zajemajo prostorski izvedbeni načrti, način valorizacije povprečnih stroškov pridobitve zemljišča v območjih veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov ter način, pogoji in postopek oddaje stavbnega zemljišča v uporabo za graditev.
II. ODDAJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ
2. člen
Stavbno zemljišče v družbeni lastnini odda sklad stavbnih zemljišč občine Krško (v nadalje: sklad) v uporabo družbeno pravnim osebam za gradnjo objektov za njihove potrebe ter civilnim pravnim osebam in občanom za gradnjo stanovanjskih hiš in drugih objektov, na katerih imajo lahko lastninsko pravico.
3. člen
Vobmočjih veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov sklad odda v uporabo za gradnjo le stavbno zemljišče, ki je urejeno v skladu z investicijskim programom urejanja stavbnih zemljišč.
Stavbno zemljišče izven območij iz prejšnjega odstavka sklad lahko odda tudi neurejeno, če investitor sprejme obveznosti, da ga bo sam uredil.
4. člen
Stavbno zemljišče se odda proti plačilu cene tega zemljišča in prispevka k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča ter prispevka za povečano vrednost stavbnega zemljišča, kije posledica neposrednih ali posrednih družbenih vlaganj, lokacijskih in drugih ugodnosti, ki ga je dolžan plačati investitor gradnje v območju veljavnega prostorskega izvedbenega načrta. Ob prometu stavbnih zemljišč med družbenimi pravnimi osebami se zajame le višina vlaganj v ta zemljišča.
5. člen
Cena kvadratnega metra stavbnega zemljišča po prejšnjem členu zajema poprečne stroške pridobitve zemljišča na območju veljavnega prostorskega izvedbenega načrta in povečano vrednost zaradi družbenih vlaganj, valoriziranih v letu oddaje.
Povečana vrednost stavbnega zemljišča zaradi neposrednih družbenih vlaganj je valorizirana vrednost minulih vlaganj v ureditev stavbnih zemljišč, ki sedoloči v investicijskem programu urejanja stavbnih zemljišč, sprejetim za posamezen prostorski izvedbeni načrt in se zajema v celoti ob oddaji stavbnega zemljišča v uporabo.
Valorizacija minulih vlaganj iz prejšnjega odstavka se opravi po družbeno priznanih stopnjah za vrednost stavbnega zemljišča, poprečno vrednost m2 stanovanjske površine in po revalorizacijskih stopnjah komunalnihobjektov in naprav.
Povečana vrednost stavbnega zemljišča zaradi posrednih družbenih vlaganj se , določi tako, da se cena. dobljena po seštevku povprečnih stroškov pridobitve zemljišča in valorizirane povečane vrednosti zaradi neposrednih družbenih vlaganj poveča za ustrezen odstotek po naslednjih kriterijih:
vsebina:	oddaljenost od st.z. se za% vrednost
poveča
do 2 km	3
do2-4 km	2
do 4-6 k m	I
do 2 km	5
2-4 km	3
od 4-6 km	2
do 2 km	3
od 2-4 km	2
od 4-6 km	I
do 2 k m	5
od 2-4 km	3
od 4-6 km	2
do 2 km	3
od 2-4 km	2
od 4-6 km	I
— drugi objekti družbenega standarda do 2 km	3
kultprne ustanove	od 2-4 km	2
od 4-6 km	1
telesnokultumi objekti	do 2 km	3
od 2-4 k m	2
od 4-6 k m	1
področje oblikovane narave	do 2 km	3
	od 2-4 km	2
— gostinski objekti družbenega	od 4-6 km	1
sektorja	do 2 km	3
	od 2-4 km	2
	od 4-6 km	1
— trgovina dnevne oskrbe	do 2 km	3
	od 2-4 km	2
	od 4-6 km	1
— trgovina celovite oskrbe	,do 2 km	3
	2-4 km	2
	4-6 km	1
— magistralne ceste in avtoceste	do 2 km	3
	od 2-4 km	2
	od 4-6 km	1
— regionalne ceste	do 2 km	3
	od 2-4 km	2
	od 4-6 km	1
— avtobusna postaja	do 0,3 km	5
mestnega prometa	do 0,6 km	3
	do 1 km	2
— avtobusna postaja	do 0,5 km	3
primestnega prometa	do 1 km	2
	do 1.5 km	1
6. člen
Predvideni stroški za izračun prispevka oziroma sorazmernega dela stroškov za pripravo in za opremljanje stavbnega zemljišča se vsako tekoče leto valorizirajo na podlagi dejansko povišanih stroškov za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč po podatkih biroja za gradbeništvo SR Slovenije.
Valorizacija stroškov iz prejšnjega odstavka se opravi z dopolnitvijo investicijskega programa urejanja stavbnih zemljišč, kijosprejmeupravniodborsklada.
7. člen
O oddaji stavbnega zemljišča za gradnjo odloča komisija za oddajo stavbnega zemljišča, ki jo imenuje upravni odbor sklada.
8. člen
Stavbno zemljišče se odda s pogodbo na podlagi javnega razpisa pogojev za oddajo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju javni razpis)ali brez javnega razpisa v primerih, ki jih določa zakon.
9. člen
Javni razpis se izvede z zbiranjem pismenih ponudb.
Javni razpis se objavi v časopisu vsaj 15 dni pred obravnavo in izbiro pismenih ponudb, ki jo opravi komisija.
10. člen
Javni razpis mora vsebovati:
— naziv in sedež sklada,
— katastrske podatke o stavbnem zemljišču,
— ceno stavbnega zemljišča,
— višino prispevka k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča,
— rok in način plačila cene stavbnega zemljišča ter prispevka k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča.
— rok za predložitev pismenih ponudb.
— rok za sklenitev pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča,
— rok za začetek in dokončanje gradnje na stavbnem zemljišču.
— podatke o namembnosti objektov, ki jih bo dovoljeno graditi na-stavbnem zemljišču v skladu v prostorskim izvedbenim aktom,
— podatke o stopnji urejenosti stavbnega zemljišča,
— posebne pogoje za graditev objektov na stavbnem zemljišču, ki jih določa zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi.
— čas in kraj obravnave in izbire pismenih ponudb v skladu z razpisanimi pogoji in
— druge pogoje, določene v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve v občini Krško.
1 L člen
Če se stavbno zemljišče odda občanom za graditev družinske stanovanjske hiše, se razen pogojev iz prejšnjega člena upoštevajo tudi stanovanjske in socialne
razmere ter zdravstveno stanje ponudnikov, ki so se udeležili javnega razpisa oziroma njihovih ožjih družinskih članov tako, da imajo ob zadostitvi razpisnim pogojem prednost:
— ponudniki, ki so imetniki stanovanjske pravice neprimernega stanovanja oziroma so podnajemniki posameznih stanovanjskih prostorov, ki neštejejo za stanovanje,
— ponudniki, ki imajo nižji mesečni osebni dohodek na družinske člane,
— ponudniki, ki imajo v skupnem gospodinjstvu večje število družinskih članov
— ponudniki oziroma njihovi družinski člani, ki živijo z njimi vskupnem gospodinjstvu, ki so invalidi ali bolniki s kronično boleznijo in
— mlajše družine pred družinami s preskrbljenimi otroki.
— zdravstvena postaja splošne medicine
— zdravstvena postaja splošne in specialne medicine
— izobraževalne org.—osnovne — srednje
— vzgojnovarstvenc ustanove
12.	člen
Prednost ponudnikom iz prejšnjega člena, ki so se udeležili javnega razpisa, zagotavljajo naslednje točkovno ovrednoteni kriieriji:
A: Stanovanjske razmere
I.	Imetnik stanovanjske pravice 1.1. Velikost stanovanja Za vsakega člana skupnega gospodinjstva v stanovanju, ki po velikosti ne ustreza družbeno priznanemu stanovanjskemu standardu določenega števila članov iz tabele, se upošteva 10 točk.
Število družinskih članov	Stanovanjska	površina do nT
1	32
2	45
3	58
4	70
2. Ni imetnik stanovanjske pravice	20	točk
3. Uporabnik oziroma laštnik-stanovanja v objektu, predvidenem za rušenje po prostorskem izvedbenem načrtu	20	točk
B.	Socialne razmere
1. Število družinskih članov	točk
— 1 oseba	2
— 2 osebi	4
— 3 osebe	b
— 4 osebe	8
— 5 oseb ali več	10
2. Mlade družine z nepreskrbljenimi otroki	8
Ta kriterij se vrednoti tisti družini	udeleženca, ki ima vsaj enega otroka,	in	v
kateri noben od zakoncev ne presega	starosti 30 let.
3.	Skupni dohodek na družinskega člana:
— do 30'/! poprečnega OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu
— od 31% do 40% poprečnega OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu
— od 41% do 50% poprečnega OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu
C. Zdravstveno stanje
— delovni invalidi 1. kateg. in vojni invalidi
— delovni invalidi II. ktg.
— kronična ali težja bolezen člana skupnega gospodinj.
D. Delovni pogoji
I.	Delo pod posebnimi pogoji
— delo z bonificiranim delovnim stažem
— delo s skrajšanim delovnim časom zaradi težavnosti dela
točk:
10
8
6
10
8
4
2.	Oddaljenost prebivališča od organizacije, kjer je ponudnik v delovnem razmerju
— od 5-10 km	2
— od 10-20 km	4
— nad 20 km	b
15. člen
Vsak ponudnik, ki ni bil izbran v postopku obravnave pismenih ponudb v skladu z razpisanimi in drugimi pogoji, določenimi s tem odlokom, ima možnost seznaniti se s ponudbo ponudnika, ki mu je bilo oddano stavbno zemljišče, ker najbolj izpolnjuje razpisne in druge pogoje.
16. člen
Vsak ponudnik, ki se je udeležil javnega razpisa, lahko vloži ugovor v osmih dneh od dneva, ko je prejel obvestilo o izboru, na upravni odbor sklada, če meni. da je z odločitvijo q izboru kršena njegova pravica.
Upravni odbor sklada odloči o ugovoru v petnajstih dneh od dneva, ko je bil vložen ugovor.
17. člen
Na podlagi odločitve komisije za oddajo stavbnih zemljišč skleneta investitor, ki mu je bilo oddano stavbno zemljišče, in sklad pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča.
18. člen
Občan lahko prenese pravico uporabe stavbnega zemljišča, ki je bilo oddano po določbah tega odloka, s pravnim poslom le na svojega zakonca.
Društva in druge civ ilno-pravne osebe ne morejo prenesti pravice uporabe oddanega stavbnega zemljišča na podlagi tega odloka, s pravnim poslom.
III.	KONČNA DOLOČBA
19.	člen
I Izpolnjeno namensko varčevanje udeležencev
1. Doba varčevanja
— že pretekli dve leti varčevanja	_	2
— že pretekla tri leta varčevanja	-3
— že pretekla štiri leta varčevanja	h
— nad pet let varčevanja	8
2. Višina privarčevanih sredstev
— od 31	dri 40%	2
— od 41	do 60%	3
— od 61	do 80%	h
— od 81	do 100%	8
F. Neuspela udeležba pri že izvedenem javnem razpisu	6
Udeleženec NOB 10
13. člen
Prijavnem razpisu za oddajo stavbnih zemljišč občanom za gradnjo poslovno stanovanjskih in poslovnih objektov lahko sodelujejo ponudniki, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti in v ta namen predložijo potrdilo pristojnega upravnega organa.
Prednost pred ponudniki iz prejšnjega odstavka imajo ponudniki, ki že opra-vljajo obrtno dejavnost, opredeljeno kot deficitarno z družbenim planom oziroma* letnimi resolucijami občine in je za njeno opravljanje podano pozitivno mnenje strokovnega združenja obrtnikov.
14. člen
D izboru ponudnikov, ki v največji meri izpolnjuje razpisane in druge pogoje, določene s tem odlokom, komisija obvesti pismeno vse ponudnike, ki so se udeležili javnega razpisa.
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 7/2-464-2/85 Krško, dne 5. 2. 1986
Predsednik skupščine občine Krško BRANKO PIRC
32.
Na podlagi 18. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS. štev. 1/81) in 156. člena Statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, štev. 12/82) je skupščina občine Krško, na seji zbora združenega dela, dne 5. 2. 1986 na seji Zbora krajevnih skupnosti, dne 5. 2. 1985 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 5. 2 1986 sprejela
ODLOK
o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, narodnoosvobodilne vojne in socialistične graditve za ZGODOVINSKE SPOMENIKE
I.	člen
Za zgodovinske spomenike se razglasijo naslednji spomeniki delavskega gibanja. narodnoosvobodilne vojne in socialistične graditve (v nadaljnjem besedilu: zgodovinski spomeniki):
V krajevni skupnosti Brestanica:
1. Grad — muzej političnih zapornikov, internirancev in izgnancev v Brestanici. kjer je bilo v letih 1941/42 presclitveno taborišče za slovenske izgnance.
— vložek štev. 379, pare. štev. št. pare. 75/1.2. 3, k.o. Brestanica.stavbišče.
— družbena last. SO Krško.
— varstveni režim 1. stopnje.
— usmeritev: nadaljevanje konservatorskih posegov na grajskih objektih, dopolnitev muzejskih zbirk, izboljšanje gostinsko-turistične dejavnosti.
2. Spomenik v Penku pri Dolenjem Leskovcu, kjer je bilo spomladi 1941 posvetovanje komunistov spodnjega Posavja.
— vložek št. 23. pare. štev. 581 in 582. travnik —njiva, last Rehar Dragice. Brestanica (prej 12). Cesta izgnancev 6
— vložek štev. 126. pare. št. st. p. 60. stavbišče, družbena last — Mercator — Agrokombinat Krško,
— vložek štev. 335. pare. št. 579. 580/1. 580/2, njiva — travnik, lastnik Sajovec Anton in Ana. Sremič št. 50 vse K.O. Dolenji Leskovec.
— varstveni režim I. stopnje,
— usmeritev: ohranitev avtentične lokacije in izvirnega stanja spomenika ter okolja, redno vzdrževanje.
V krajevni skupnosti Gora:
3. Bučarjev hram na Osredku pri Krškem, v katerem je bila od 2. do 5. avgusta konferenca predstavnikov SKOJ in srednješolske levičarske mladine:
— vložek, št. 687. pare. št. 2297/2. pašnik, lastnik Zagore Frančiška in Md-rija. Leskovec št. 39. K.O Krško.
— vložek št. 1248. pare. št. 2298/1 (del), stavbišče. lastnik Švigelj Karol, Osredek pri Krškem, K.O. Krško.
— varstveni režim 1. stopnje.
— usmeritev: rekonstrukcija in ohranitev hrama v avtentični obliki, redno vzdrževanje, ureditev spominske sobe.
4 Spomenik v gozdu Rore, na kraju taborišča prvih krških borcev, žrtev za svobodo.
— vložek št. 1073. pare. št. 480/2 (del), gozd, družbena last — GG Brežice, K.O. Krško,
— vložek št. 1200, pare. št. 477/2 (del), travnik, lastnik Levičar Jožeta. Cesta št. 6, in Levičar Martin. Krško CKŽ pt. 1, K.O. Krško,
— varstveni režim I. stopnje,
— usmeritev: ohranitev naravnega okolja in izvirnega stanja spomenika na avtentični lokaciji, redno vzdrževanje.
V krajevni skupnosti Kostanjevica:
5. Spomenik (kenotaf) na Malencah, posvečen 25 Kostanjcvičanom, ki so jih oktobra 1943 na tem mestu pobili Nemci,
— vložek št. 303, pare. št. 825/2 (del), travnik, K. O. Kostanjevica,
— družbena lastnina — Merkator — Agrokombinat Krško,
— varstveni režim I. stopnje,
— usmeritev: ohranitev avtentične lokacije in izvirnega stanja spomenika, redno vzdrževanje.
V krajevni skupnosti Krško:
6. Spomenik v parku ob Cesti krških žrtev v Krškem, posvečen izgnancem in žrtvam, padlim za svobodo,
— vložek št. 137, pare. št. 53/3 (del), park-pot. družbena last— SO Krško, K. O. Krško,
— varstveni režim L stopnje,
— usmeritev: ohranitev spomenika v izvirnem stanju, redno vzdrževanje.
7.	Spomenik v Šolski ulici v Krškem, posvečen prvim krškim borcem, padlim za svobodo,
— vložek št. 856. pare. št. 542/1 (del) dvorišče,
— družbena last —SO Krško, K.O. Stara vas.
— Varstveni režim I. stopnje,
— usmeritev: ohranitev spomenika v izvirnem stanju, redno vzdrževanje.
V krajevni skupnosti Podbočje:
8. Hram Janeza Božiča vGradinju, kjer je od novembra l942do oktobra 1943 delovala tehnika za sektor Kostanjevica — Sv. Križ (Podbočje),
— vložek št. 82	tavbna pare. št. 118. klet.	K	O.	Črneča	vas.
— lastnik Božič	Martin. Prušnja vas št. II,
— varstveni režim I. stopnje.
— usmeritev: rekonstrukcija in ohranitev objekta v avtentični obliki, redno vzdrževanje.
9. Hram Jožeta Božiča vGradinju. kjer je bil v letih 1942/1943 sedež terenske-ga odbora za Kostanjevico — Sv. Križ.
— vložek št. 99.	st. parcela št. 223, klet. K.O.	Črneča	vas.
— lastnik Božič	Stanislav. Vrbje 4,
— varstveni režim I. stopnje,
— usmeritev: ohranitev objekta v avtentični obliki, redno vzdrževanje.
10. Dom OF na Mladju, zidan na temeljih Draganove domačije, kije bila v času NOV pomembno središče aktivistov OF in organizatorjev oboroženega odpora.
— vložek št. 871, pare. št. 578/2 (del), travnik — stavbišče. K.O. Črneča vas.
— družbena last — krajevna skupnost Podbočje.
— varstveni režim I. stopnje,
— usmeritev: ohranitev obstoječe namembnosti objekta, redno vzdrževanje.
11. Kuharjeva domačija v Lebiči, ki je bila v času NOV pomembno središče aktivistov OF in partižanska javka.
— vložek št. 862, st. parcela št. 212, stavbišče, K.O. Črneča vas.
— lastnik Kuhar Ivan. Ljubljana. Celovška c. 189.
— varstveni režim L stopnje.
— usmeritev: rekonstrukcija in ohranitev objekta v avtentični obliki, redno vzdrževanje, ureditev spominske sobe.
12. Spomenik na Planini v Podbočju, posvečen žrtvam ustaškega nasilja s Planine, pobitim septembra 1942.
— vložek št. 107, pare. št. 4 (del), spomenik z zelenico in vložek št. v.z. III. pare. št. 2179 (del) cestišče, K.O. Planina.
— last vasi Planina, oziroma javno dobro,
— varstveni režim I. stopnje.
— usmeritev: ohranitev spomenika v izvirnem stanju na sedanji lokaciji, redno vzdrževanje.
V krajevni skupnosti Senovo:
13. Spomenik 23 borcem Kozjanskega bataljona na Jevši. ki so padli na tem mestu 24. marca 1944,
— vložek št. 84. pare. št. 401 (del), gozd, K.O. Reštanj,
— lastnik Šušteršič Miran in Silva, Reštanj 91.
— varstveni režim I. stopnje.
— usmeritev: ohranitev avtentične lokacije in izvirnega stanja spomenika ter naravnega okolja, redno vzdrževanje.
14. Partizanska bolnica vTravnem Lazu na Bohorju, ki je bila zgrajena oktobra 1943 za potrebe Kozjanske čete in je v letu 1944 sprejela ranjence XIV. divizije ob njenem pohodu na Štajersko.
— vložek št. 118, pare. št. 1/1. gozd, K.O. Dobrova.
— lastnik — GG Brežice.
— varstveni režim L stopnje,
— usmeritev: ohranitev objekta v avtentičnem okolju, redno vzdrževanje.
15. Partizanska tehnika »-France Prešeren«' na Bohorju, ki je bila postavljena spomladi 1944 za pripravljanje in organizacijo ilegalnega tiska na Kozjanskem.
— vložek št. 93. pare. štev. 200/6, gozd K.O. Stranje,
— lastnik Doberšek Slavko in ŠteSka. Dobropolje 13. ter Doberšek Ivan in Marija. Dobropolje 39. p. Planina pri Sevnici.
— varstveni režim L stopnje,
— usmeritev: ohranitev in vzdrževanje objekta v avtentičnem okolju.
V krajevni skupnosti Zdole:
16.	Godlerjev hram v Čelah, kjer so bili v času pred okupacijo sestanki predvojnih revolucionarjev, med NOV pa sestanki organizatorjev vstaje,
— vložek št. 167. pare. št. 1146. st. pare. št. 129. stavbišče — vinograd. K.O. Pleterje,
— lastnik Godler Vlado in Marija, Ljubljana, Dečkova 5,
— varstveni režim L stopnje,
— usmeritev: ohranitev objekta v avtentični obliki, redno vzdrževanje stavbe s spominsko ploščo, morebitna ureditev spominske sobe.
2. člen
Za zgodovinske spomenike se določi varstveni režim I. stopnje, ki varuje ter ohranja neokrnjene in izvirne vse Spomeniške lastnosti, kulturne vrednosti, pa tudi vso snov. kije z njimi povezana. Vsi posegi se podrejajo spomeniški izvirnosti in funkciji.
Pri varstvenem režimu I. stopnje so prepovedani kakršnikoli posegi, ki bi motili kulturno, znanstveno, zgodovinsko in estetsko vrednost spomenikov, izjemni posegi so dovoljeni samo po predhodnem strokovnem mnenju in nadzorstvu pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
3. člen
Imetniki, oz. imetniki pravice uporabljanja zgodovinskih spomenikov le-teh ne smejo uporabljati za namene ali na način, ki nasprotuje njihov i naravi ali pomenu oziroma režimu varstva, določenem v 2. členu tega odloka.
4. člen
Vpliv no območje zgodov inskih spomenikov se opredeli in ureja s prostorskimi deli družbenih plartov občine in prostorskimi izvedbenimi akti na podlagi strokovnih osnov pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
5. člen
Namen varovanja zgodovinskih spomenikov je. da ostanejo neokrnjeni in izvirni. Zgodovinski spomeniki se enotno in sistemsko varujejo, vzdržujejo in obnavljajo v skladu z obveznostmi, dogovorjenimi z družbenim dogovorom o spomenikih revolucionarnega gibanja, narodnoosvobodilne borbe in socialistične izgradnje na območju občine Krško.
6. člen
Strokovne naloge v zvezi z varstvom zgodovinskih spomenikov opravlja pristojni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, v primeru premične dediščine pa muzej, pooblaščen za območje občine Krško.
7. člen
Občina Krško oziroma njen upravni organ, pristojen za kulturo, skrbi za izvajanje odloka in preprečevanje posegov, s katerimi bi se utegnile spremeniti v tem odloku opredeljene lastnosti ter kulturne in zgodovinske vrednosti spomenikov.
8. člen
Upravni organ, pristojen za premoženjsko pravne zadeveobčine poda predlog za vpis spomenikov v zemljiško knjigo.
9. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 3-63-2/85 Datum: 5. 2. 1986
Predsednik skupščine občine Krško BRANKO PIRC
33.
Pri objavi »»Odloka o davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list, št. 20-358/85) je bil v 27. členu napačno objavljen prvi odstavek, ki se pravilno glasi: »»Zavezancem, ki z izvozom blaga in storitev domače proizvodnje na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom blaga in storitev, odmerjeni davek zniža: za 5%, če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10 za 10%. če	znaša odstotni	delež izvoza	od	10	do	20%
za 15%. če	znaša odstotni	delež izvoza	od	20	do	30%
za 25%», če	znaša odstotni	delež izvoza	od	30	do	50%
za 35%, če	znaša odstotni	delež izvoza	nad 50%.
Občina Trebnje
34.
Na podlagi 10. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81), 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83), 9. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82) ter 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79) je občinska skupščina na 38. seji zbora zd- | ruženega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 5. 2. 1986. sprejela
ODLOK
o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Trebnje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa prometno ureditev in ukrepe za varnost cestnega prometa na cestah in javnih poteh v naseljih v občini Trebnje.
Za ceste v naseljih po tem odloku se štejejo vse javne ceste in sicer: regionalne ceste, lokalne ceste ter mestne ulice in trgi, s katerimi upravljajo organizacije za vzdrževanje cest in komunalne organizacije.
Za javne poti v naseljih se štejejo dovozne poti in vaške poti, s katerimi upravljajo krajevne skupnosti.
2. člen
Upravljalci cest in javnih poti v naseljih morajo za te objekte voditi podatke, ki so pomembni za varnost prometa.
Pristojni občinski upravni organ za promet (v nadaljnjem besedilu: občinski upravni organ) določi, katere podatke je treba voditi in komu pošiljati.
3. člen
Promet na cestah in javnih poteh v naseljih občine urejajo s svojimi akti občinska skupščina, izvršni svet skupščine občine in občinski upravni organ v mejah svojih pristojnosti ter ob upoštevanju določil o varnosti cestnega prometa in sprejemajo načrte prometne ureditve, s katerimi se predvidi tehnična ureditev prometa.
Za izvedbo načrta prometne ureditve skrbijo upravljalci cest in javnih poti.
O začasnih prometnih ureditvah odloča občinski upravni organ.
Prometna ureditev na cestah in javnih poteh v naseljih v občini Trebnje mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo.
4. člen
Krajevne skupnosti lahko spremljajo prometno ureditev in varnost prometa na svojem območju tudi kadar niso upravljalci cest in poti in v zvezi s tem predlagajo zlasti:
— ureditev prometa glede pešcev.
— ureditev dostavnega prometa,
— ureditev prometa pred šolami in vzgojnovarstvenimi ustanovami,
— določitev lokacij avtobusnih postajališč,
— ureditev prometa pred izhodi iz objektov organizacij združenega dela ter drugih organizacij in organov,
— ureditev parkirnih površin in parkiranja ter druge ukrepe, ki zadevajo ureditev prometa in prometno varnost občanov.
II.	PROMETNA UREDITEV IN UKREPI ZA VARNOST CESTNEGA PROMETA
1)	Parkirni prostori
5. člen
Na območju občine Trebnje so za parkiranje namenjene naslednje vrst e parkirnih prostorov:
1. splošni javni parkirni prostori.
2. posebni parkirni prostori.
3. rezervirani javni parkirni	prostori,
4. javni parkirni	prostori	za	avtobuse	v	linijskem	in	primestnem prometu.
5. javni parkirni	prostori	za	tovorna motorna	vozila,
6. javni parkirni	prostori	za	taksije.
6. člen
Javne parkirne prostore iz 5. člena tega odloka določi pristojni občinski upravni organ,
Prometno ureditev na javnih parkirnih prostorih določi občinski upravni organ.
7. člen
Splošni javni piirkirni prostori so javne prometne površine, na katerih je parkiranje posameznih vrst vozil urejeno s splošnimi prometnimi predpisi
8. člen
Na posebnem javnem parkirnem prostoru, na katerem je parkiranje časovno omejeno s prometnim znakom, mora voznik uporabljati parkirno uro tako, da kazalec naravna na začetno uro parkiranja. Parkirno uro mora voznik postaviti v vozilu na vidno mesto ob vetrobranskem steklu. Vozilo mora odpeljati najpozneje ob izteku dovoljenega časa za parkiranje.
Na takem parkirnem prostoru časovna omejitev parkiranja ne more biti krajša od 1 ure.
9. člen
Posebni parkirni prostori so parkirni prostori, ki jih urejajo organizacije združenega dela, druge organizacije, organi in skupnosti za svoje potrebe.
Prometna ureditev na takih parkirnih prostorih mora biti v skladu s prometnimi predpisi.
10. člen
Rezervirani javni parkirni prostori so parkirni prostori na javnih prometnih površinah, na katerih je omejena javna raba. Rezervirani javni parkirni prostori se lahko določijo le organizacijam združenega dela ter drugim samoupravnim organizacijam, organom in skupnostim v utemeljenih primerih, kadar je za opravljanje njihove redne dejavnosti to nujno potrebno. Rezerviran javni parkirni prostor določi na zahtevo uporabnika občinski upravni organ. Uporabnik rezerviranega javnega parkirnega prostora sme uporabljati tak parkirni prostor le za določen namen in na dovoljen način.
Rezervirani javni parkirni prostori morajo biti označeni z ustreznimi prometnimi znaki, oziroma talno in vertikalno signalizacijo.
11. člen
Za uporabo rezerviranega javnega parkirnega prostora mora uporabnik plačevati uporabnino za parkiranje, če se ta pobira, stroške za potrebno označitev takega parkirnega prostora in stroške za redno vzdrževanje.
12. člen
Javni parkirni prostori za tovorna vozila, za avtobuse v linijskem in primestnem prometu in za taksije so urejeni in označeni v skladu s Pravilnikom o prometnih znakih (Uradni list SFRJ, št. 48/81) in s tehničnimi predpisi za gradnjo navedenih objektov.
Za uporabo parkirnih prostorov iz prvega odstavka tega člena so uporabniki dolžni plačevati uporabnino za parkiranje.
13. člen
Z javnimi parkirnimi prostori upravlja in jih vzdržuje komunalna organizacija združenega dela.
2)	Ustavljanje in parkiranje
14. člen
V naseljih v občini Trebnje je dovoljeno ustavljati vozila tam. kjer ustavljanje ni s predpisi o varnosti cestnega prometa prepovedano, razen če ni na teh mestih ustavljanje drugače urejeno.
15. člen
V naseljih na območju občine Trebnje se sme parkirati vozila samo na parkirnih prostorih, ki so določeni za posamezno vrsto vozil in označeni s prometno signalizacijo.
V naseljih, ki imajo urejene parkirne prostoreza motorna vozila oziroma avtobuse, je treba postaviti obvestilne znake, ki o tem obveščajo voznike.
.16. člen
Prepovedano je voziti, ustavljati in parkirati vozila na zelenicah, parkih, pločnikih, peš poteh, kolesarskih stezah in na mestih, kjer bi vozila ovirala ali ogrožala ostale udeležence v prometu ter ovirala normalni potek prometa. Prepovedano je ustavljati in parkirati vozila na prostorih, namenjenih za dostop v trgovine, dovoz na dvorišče ali v stavbo.
Pločnik sc lahko uporabi za parkiranje posameznih vrst vozil le, če je to dovoljeno s prometnim znakom in s talno označbo vidno označeno.
17.- člen
Prepovedano je prislanjati kolesa na pločnike, zgradbe in druge objekte ob cestah in ulicah. Kolo in kolo z motorjem je dovoljeno puščati le na za to določenih mestih.
Organizacije združenega dela in druge pravne osebe so dolžne zagotoviti določeno število mest za parkiranje koles in koles z motorjem za svojedelavce in poslovne stranke.
18. člen
V zimskem času ni dovoljeno ustavljanje in parkiranje vozil na cestah in drugih površinah, namenjenih za promet, ko izvajajo ukrepe zimske službe. Kdor ima vozilo na tem območju, ga mora odstraniti, če tega ne stori, ima pooblaščena organizacija pravico odstraniti vozilo na stroške lastnika oziroma imetnika pravice uporabe vozila.
19. člen
Invalidnim osebam, ki se težko gibljejo, je dovoljeno ustavljati ali parkirati motorno vozilo na krajih, kjer to sicer ni dovoljeno, če tako ustavljanje ali parkiranje ne predstav lja nevarnosti za druge udeležence v prometu.
Motorno vozilo iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti na vidnem mestu poseben znak, ki ga predpisuje pravilnik o posebnem znaku za označevanje vozila, ki ga vozi oseba, katere okončine, bistvene za vožnjo vozila, so poškodovane.
20. člen
Voznik vozila lahko pusti teči motor ustavljenega vozila največ 3 minute, kar pa ne velja ob zastoju prometa ali ob zaprti smeri vožnje.
3)	Odstranjevanje nepravilno parkiranih vozil
21. člen
Za vozilo, ki ni parkirano v skladu z veljavnimi prometnimi predpisi in prometno ureditvijo in tako predstavlja neposredno nevarnost ali oviro za udeležence v prometu, lahko pooblaščena oseba, ki nadzoruje promet, odredi, da se odstrani z vozišča oziroma mesta parkiranja na stroške lastnika oziroma imetnika pravice uporabe vozila.
Pooblaščena.oseba izreče odločitev o odstranitvi na kraju samem. Način in rok odstranitve vozila odredi po presoji, kakšno nevarnost oziroma oviro predstavlja nepravilno parkirano vozilo za udeležence v prometu. Odstranjevanje vozil opravlja pooblaščena organizacija združenega dela.
Pokvarjeno ali poškodovano vozilo, ustavljeno na delu ceste izven vozišča ali neposredno ob cesti, mora voznik odstraniti najkasneje v 24 urah, oz. poskrbeti da se opravi odstranitev.
Če to vozilo ni odstranjeno v predpisanem roku, mora za to poskrbeti upra-vljalec cest in javnih poti na stroške lastnika oz. imetnika pravice uporabe vozila, najkasneje v 3 dneh.
22. člen
Če lastnik oziroma imetnik pravice uporabe sam odstrani vozilo potem, ko je pooblaščena oseba že pozvala pooblaščeno organizacijo, da odstrani vozilo, mora plačati že nastale stroške.
4) Omejitev prometa
23. člen
Na posamezni cesti se lahko prepove ali omeji promet v obe smeri ali v posamezni smeri ža vsa vozila ali za posamezne vrste vozil oziroma udeležence v prometu. V posebno upravičenih primerih (posebni prevozi, dovozi na gradbišča) lahko občinski upravni organ s posebnim dovoljenjem začasno dovoli vožnjo tudi vozilom oziroma udeležencem v prometu, za katere veija omejitev ali prepoved, s tem, da udeležencem prometa oziroma imetnikom pravice uporabe vozil naloži ukrepe, ki zagotavljajo varnost ostalim udeležencem v prometu.
Za izredne prevoze izda posebno dovoljenje upravljaleC cest in javnih poti.
24. člen
Pešec mora prečkati vozišče na označenem prehodu s posepešeno hojo.
Praviloma je pešec dolžan hoditi po desni strani prehoda.
Izven označenega prehoda za pešce smejo pešci prečkati cesto, če v razdalji 100 m ni označenega prehoda za pešce. Kjer na križišču ni označenega prehoda za pešce, lahko pešci prečkajo cesto pravokotno pred križiščem, če to ni s prometnimi znaki posebej prepovedano.
25. člen
Otroci, starejši od 7 let, ki se v šolah ali drugih vzgojnoizobraževalnih organizacijah usposobijo za vožnjo koles, lahko samostojno vozijo kolo v prometu na cesti, če imajo pri sebi kolesarsko izkaznico. Otroci mlajši od Tlet in otroci do 14. leta starosti, ki se še niso usposobili za samostojno vožnjo koles po prejšnjem odstavku, smejo voziti kolo po cesti samo v spremstvu osebe, starejše od 14 let. Otroci do 14. leta starosti ne smejo na kolesu voziti drugih oseb.
26. člen
Za izvedbo javnih prireditev lahko pristojni občinski upravni organ na predlog upravljalca ceste dovoli začasno preusmeritev prometa, da se ne moti potek prireditve.
Začasna preusmeritev prometa mora biti izvršena tako, da je zagotovljena varnost v prometu.
Stroški začasne preusmeritve prometa bremenijo organizatorja prireditve.
5) Avtobusna postajališča v naselju
27. člen
Ustavljanje avtobusov, v javnem, linijskem in primestnem prometu je dovoljeno le na avtobusni postaji in na avtobusnih postajališčih.
Gradnja avtobusnih postajališč mora biti izvedena v skladu s pravilnikom o minimalnih pogojih za projektiranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališč.
V naseljih mestnega in turističnega značaja, ki imajo javno razsvetljavo, morajo biti avtobusna postajališča ponoči osvetljena.
28. člen
Avtobusna postajališča lahko uporabljajo tudi organizacije združenega dela. ki opravljajo prevoz potnikov z lastno organizacijo prevoza, na primer prevoz delavcev na delo, učencev v šolo in podobno.
Organizacije iz prvega odstavka tega člena so dolžne priglasiti uporabo avtobusnih postajališč upravljalcu ceste.
6) Delo na cesti
29. člen
Izvršni svet občinske skupščine z odredbo predpiše pogoje in ukrepe, kijih je potrebno upoštevati pri prekopavanju cest in pri drugih delih na cesti v naseljih.
7) Omejitve hitrosti
30. člen
O omejitvi hitrosti za vožnjo skozi naselja odloča izvršni svet na predlog občinskega upravnega organa.
8) Posebni ukrepi
31. člen
Da se zagotovi večja varnost udeležencev v cestnem prometu, je prepovedano:
1 postavljati ob javnih prometnih površinah ograje, saditi žive meje ali drugo zelenje tako. da je s tem ovirana ali ogrožena prometna varnost oziroma preglednost ali zakriva cestno prometno signalizacijo,
2. z vozilom poškropiti ali umazati druge udeležence v prometu,
3. poškodovati ali odstranjevati prometne znake ali spreminjati njihov pomen, oziroma poškodovati druge označbe na vozišču,
4. dopustiti otroku do 5. leta starosti zadrževanje brez nadzorstva na javnih prometnih površinah,
5. voziti kolo ali druga vozila po stezah in poteh javnih parkov,
6. na cestah in javnih poteh prati, čistiti ali popravljati motorna in druga vozila.
32. člen
Napisi in opozorilni znaki, ki niso prometni znaki (reklamne table itd.) se smejo postavljati v naseljih le z dovoljenjem upravljalca ceste in javne poti v skladu s pravilnikom o prometnih znakih (Uradni list SRS, št. 17/82). Napisi in opozorilni znaki morajo biti postavljeni tako, da neovirajo ali ogrožajo prometa, ne zakrivajo prometne signalizacije, ne poškodujejo ceste in ne prizadenejo naravnega izgleda okolja.
Napise in opozorilne znake postavlja in odstranjuje pooblaščena organizacija. Naročnik napisa oziroma opozorilnega znaka mora povrniti pooblašpeni organizaciji vse nastale stroške s postavitvijo.
33. člen
Pristojna inšpekcija lahko odredi, da mora lastnik oziroma uporabnik zemljišča odstraniti ovire iz prve točke 31. člena, kakor tudi, daje treba odstraniti napis ali opozorilno tablo, postavljeno v nasprotju z določili 32. člena.
111.	CESTNO PROMETNA SIGNALIZACIJA
34. člen
O postavitvi ali spremembi prometne signalizacije na cestah in javnih poteh v naseljih odloča občinski upravni organ.
35. člen
Cestno prometno signalizacijo na cestah in javnih poteh v naseljih postavlja, vzdržuje in redno obnavlja upravljalec cest ali javnih poti.
Nad stanjem in vzdrževanjem cestno prometne signalizacije opravljajo splošni nadzor organi, ki so pooblaščeni za urejanje prometa, prometna inšpekcija in občinski upravni organ.
36. člen
Kdor poškoduje prometno signalizacijo in javno prometno površino, je dolžan plačati odškodnino v višini dejanskih stroškov za vzpostavitev v prejšnje stanje,—
37. člen
Pred šolami, kjer je organizirana pionirska prometna služba, so vozniki dolžni spoštovati odredbe članov te službe, ki vodijo otroke po zaznamovanem prehodu čez cesto enako, kot če bi to delo opravljal delavec milice.
Prehode za pešce v naseljih, podzemne ali nadzemne prehode za pešce mora opremiti z napravami za primerno osvetljevanje in vzdrževati organizacija za vzdrževanje cest.
IV.	POSEBNE PROMETNE UREDITVE
1. Dovoz in odvoz blaga
38.	člen
Dovoz in odvoz blaga se mora urediti tako, da je kar najmanj oviran redni promet.
Dostavljeno blago mora biti umaknjeno z javnih prometnih površin najkasneje v eni uri po dostavi.
Dostava kruha, mesa, mleka in mlečnih izdekov je dovoljena ob vsakem času.
2. Dostava goriva in žaganje drv
39. člen
Organizacija združenega dela oziroma posameznik, ki dostavlja, oziroma kateremu se dostavlja gorivo, mora poskrbeti, da se gorivo dostavi na način, ki najmanj ovira varnost in potek rednega prometa.
40. člen
Zjavnih-prometnih površin se morajo trda goriva (drva. premog, ipd.(odstraniti takoj po dostavi. Čas po dostavi, v katerem mora biti gorivo odstranjeno z javne prometne površine, znaša dve uri za eno tono premoga oziroma za Im3 drv.
Pravne in fizične osebe, katerim je bilo gorivo dostavljeno, so dolžne javno prometno površino očistiti in vzpostaviti v prejšnje stanje.
3.	Učenje in vožnja z. motornimi vozili
41. člen
Učenje vožnje morajo opravljati začetni pouk kandidatov za voznike motornih vozil, ki traja najmanj pet ur na nejavnih površinah.
42. člen
\
Nadzor nad izvajanjem določb 41. člena tega odloka izvajajo organi za javno varnost in občinski organ, pristojen za notranje zadeve.
V. KAZENSKE DOLOČBE
43. člen
Z denarno kaznijo od 1.000 — 60.000 din se kaznuje pravno osebo, s kaznijo od 500 — 15.000 din pa posameznika in odgovorna oseba:
1. če ne vodi evidence podatkov, ki so pomembni za občinske ceste in varnost prometa na njih.
2. ne postavi ali redno vzdržuje cestno-prometne signalizacije,
3. uporablja rezervirani parkirni prostor na nedovoljen način in za nedovoljene namene.
4. odkloni plačilo uporabnine za parkiranje, za parkiranje tovornega vozila ali avtobusa na posebnih javnih parkirnih prostorih.
5. na avtobusni postaji nedovoljeno parkira avtobus.
6. ustavlja avtobus izven avtobusnih postajališč.
7. izredni prevoz opravi brez posebnega dovoljenja,
X.	če krši določbe 8.. II., 15., 16., 17.. 18.. 31.. 32., 36.. 38., 39., 40. in 41. člena ’ tega odloka.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
44. člen
Izvajanje tega odloka nadzorujejo:
— delavci milice.
— pristojni inšpektorji,
— občinski upravni organ, pristojen za promet.
Pristojni inšpektorji izda jajo tudi ureditvene odločbe po določilih tega odloka
45: člen
Ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/81).
46. člen
La odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskm listu. Številka: 34-01/81-10 Datum: 5/2-1986
Predsednik skupščine občine AVGUST GREGORČIČ. I. r
35.
Na podlagi 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list. št. 9/79. 16/80 in 1/82). 12. člena Zakonu o cestah (Uradni list SRS. št. 38/81) in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 25/83), sta zbor združenega dela in zbor krajev ni h skupnosti skupščine občine Trebnje na seji dne 5. 2. 1986 sprejela
ODLOK o javnih poteh v občini Trebnje
I.	SPLOŠNI DOLOČBI
L člen
S tem odlokom se določi uporaba in vzdrževanje javnih poti, dolžnosti in pravice občanov kot uporabnikov javnih poti ter dolžnosti in pravice krajevnih skupnosti pri gospodarjenju z javnimi potmi.
2. člen
Za javne poti po tem odloku se štejejo: dovozne poti, vaške in poljske poti, gozdne poti ter druge krajevne poti, ki se javno uporabljajo za promet ter z njimi ne gospodarijo organizacije združenega dela in niso njihovo osnovno sredstvo (v nadaljnjem besedilu tudi: javne poti).
3. člen
O določitvi in o ukinitvi javnih poti odloča občinska skupščina. Predlog za določitev oz. ukinitev javne poti lahko poda občan v soglasju s krajevno skupnostjo, krajevna skupnost, temeljna organizacija združenega dela, samoupravna interesna skupnost ter druga samoupravna organizacija in skupnost.
4. člen
Z javnimi potmi v občini Trebnje gospodarijo krajevne skupnosti, vsaka na svojem območju.
Varstvo javnih poti in zaščito javnih interesov na njih zagotavljajo krajevne skupnosti v povezavi z upravnim organom, pristojnim za promet in komunalne zadeve.
5. člen
Glede na gospodarski pomen in prometno povezavo razvrstijo krajevne ‘skupnosti javne poti v kategorije, na osnovi katerih določijo tudi nivo gospodarjenja.
Natančnejša merila o razvrstitvi javnih poti v kategoriji dogovorijo krajevne skupnosti s sporazumom.
6. člen
Sredstva za gospodarjenje z javnimi potmi se zagotavljajo v krajevni skupnosti:
1. s samoupravnim združevanjem sredstev za financiranje programov krajevnih skupnosti,
2. s samoprispevki občanov v krajevni skupnosti
3. z delovnim, materialnim ali finančnim prispevkom občanov kot uporabnikov javnih poti,
4. s posebnim namenskim združevanjem sredstev in drugimi aktivnostmi krajevne skupnosti.
7. člen
S plani krajevnih skupnosti se določijo podrobne osnove za financiranje gospodarjenja z javnimi potmi.
Višina sredstev, namenjenih za posamezne javne poti, mora biti usklajena s kategorijo javne poti.
II.	UPORABA IN VARSTVO JAVNIH POTI
8. člen
•
Javno pot lahko uporablja vsak za promet, za katerega je namenjena.
Pri urejanju in odvijanju prometa na dovoznih in vaških poteh sesmiselno uporabljajo splošni predpisi, ki veljajo za področje cestnega prometa.
9. člen
Udeleženci v prometu na javnih poteh morajo uporabljati javno pot tako, daje zagotovljena njihova lastna v arnost in varnost drugih udeležencev v prometu ter da javno pot ne poškodujejo.
10. člen
?aradi zavarovanja skupnih in javnih koristi na vseh javnih poteh, predvsem M na dovoznih tn vaških poteh, je prepovedano:
1. začasno ali trajno zasesti javno pot, izvajati na njej dela, ki niso v zvezi z vzdrževanjem ali rekonstrukcijo, stresati, puščati ali metati na javno pot predmete ali material, izvajati ali opustiti dela, ki bi utegnila poškodovati jayno pot ali objekte na njej ali pa ovirati in ogrožati promet na njej,
2. odvajati na javno pot vodo, gnojnico, odplake in druge tekočine,
3. puščati na javni poti sneg in led, ki pade ali zdrsne z objektov,
4. ovirati odtekanje vode z javne poti,
5. voziti ali parkirati po neutrjenih bankinah moderniziranih javnih poti,
6 postavljati objaviti poti ograje, zasaditi živo mejo, drevje ali druge nasade, ■#meščati les, opeko ter druge materiale ali predmete, da se s tem poslabša Vfi onemogoči preglednost javne poti ali drugače ogroža in ovira promet,
7. orati na dovoznih in vaških poteh v razdalji 4 m od roba poti pravokotno na pot ali v širini 1 m vzporedno od roba poti,
8. obračati na dovoznih in vaških poteh živali pri oranju, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje,
9. vlačiti po dovoznih in vaških poteh hlode, veje in podobne predmete,
10. spuščati po pobočjih in usekih javnih poti kamenje, les in drugi material,
11. voziti pojavnih poteh z modernim voziščem vozila z. gosenicami ali vozila s kolesi, ki poškodujejo vozišče.
tli. PREKOPI JAVNIH POTI IN VAROVALNI PASOVI
11.	člen
Prekopi in podkopavanje vaških in dovoznih poti in druga dela na teh poteh se lahko opravljajo le z dovoljenjem za promet pristojnega-upravnega organa, ki ga
izda s soglasjem upravljalca poti. Dela mora praviloma opravljati strokovno usposobljena organizacija združenega dela, izjemoma pa jih lahko izvaja investitor sam, po pogojih iz dovoljenja pristojnega upravnega organa.
. 12. člen
Da se preprečijo škodljivi vplivi okolja na vaške in dovozne poti, se ob teh poteh določi varovalni pas.
Širina varovalnega pasu, ki se meri od zunanjega roba poti, znaša 5 m.
13. člen
V varovalnem pasu vaških in dovoznih poti ni dovoljeno graditi objektov, podpornih in opornih zidov, postavljati spomenikov in spominskih obeležij ter reklamnih tabel in panojev.
Izjemoma se lahko dovoli gradnja teh objektov tudi v varovalnem pasu, če to ni v nasprotju z javno koristjo in možnostmi uporabe javnih poti. Pri taki izjemi je treba upoštevati potreben odmik od zunanjega roba cestnega telesa, zaradi morebitne razširitve in modernizacije javne poti.
14. člen
Soglasje za graditev v varovalnem pasu javne poti izda pristojna krajevna skupnost.
IV. DOVOZNI PRIKLJUČKI
15. člen
Dovozni priključki in pristopi na vaške in dovozne poti morajo biti urejeni tako, da se na pot ne nanaša blato in drugi materiali in da se z njimi ne ovira ali ogroža promet.
Pri graditvi in rekonstrukciji poti se dovozni priključki in pristopi predvidijo v projektih za graditev oziroma rekonstrukcijo poti.
16. člen
Občinski upravni organ, pristojen za promet lahko prepove uporabo obstoječega dovoznega priključka ali pristopa, če jje drugje zagotovljen priključek na pot ali odredi, da se več dovoznih priključkov ali pristopov usmeri na skupen priključek, če je to potrebno zaradi varstva poti ali zaradi varnosti prometa.
17. člen
Pri večjih delih na zemljiščih ali objektih izven varovalnega pasu, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja površinskih voda oziroma višine podzemnih voda, ali pa bi lahko vplivala na stabilnost javne poti, na stroške za vzdrževanje poti ali na promet na javni poti, je investitor dolžan nastale nepravilnosti popraviti oziroma odpraviti.
V. VZDRŽEVANJE JAVNIH POTI
18. člen
Krajevne skupnosti organizirajo vzdrževanje javnih poti na svojem območju v skladu s svojimi letnimi plani.
Krajevna skupnost lahko pozove občane k plačilu samoprispevka in določi način izvedbe vzdrževanja ter obliko udeležbe in prispevka občanov in krajanov k vzdrževanju javne poti.
1,9. člen
Kadar krajevna skupnost organizira vzdrževanje javnih poti na svojem območju z neposredno udeležbo krajanov in lastnikov nepremičnin pri delu na vzdrževanju javnih poti ter krajane pozove k udeležbi na krajevno običajen način, so pozvani dolžni sodelovati pri delu ali pa svoj sorazmerni delež prispevati v denarju ali drugačni materialni obliki.
20. člen
Krajevne skupnosti vodijo evidenco o javnih poteh, kijih vzdržujejo na svojem območju (dolžina, širina, kvaliteta površine in izvedba kategorije).
21. člen
Strokovne presoje o stanju in rabi javnih poti in o gradnjah na zemljiščih ob javnih poteh lahko dajejo organizacije združenega dela, ki gospodarijo s cestami.
VI. PREHODNE DOLOČBE
22. člen
Krajevne skupnosti morajo sprejeti kategorizacijo javnih poti najpozneje do
31.	12. 1987.
VII.	KAZENSKE DOLOČBE
23.	člen
Z denarno kaznijo od 500 — 15.000 din se kaznuje posameznika in odgovorno osebo pravne osebe, od 1.000 — 60.000 din pa pravno osebo, če krši določbe:
— 10. člena, točke 1 — 11
— 11. člena
— 13. člena, 1. odstavek
24.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 34-02/86-10 Datum: 5/2-1986
Predsednik skupščine občine AVGUST GREGORČIČ, 1. r.
36.
Na podlagi 209. člena statuta občine Trebnje (skupščinski Dolenjski list, št. 9/79, 1/82), 2., 7., 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 10. člena Zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81), 190. in 231. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) in 3., 25. in 241. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/85) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. 2. 1986 sprejela
ODLOK
o zimski službi na območju občine Trebnje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se v občini Trebnje določa zimska služba:
— na ulicah, trgih in cestah v naseljih mestnega značaja, katerih vzdrževanje je z odlokom občinske skupščine opredeljeno kot komunalna dejavnost
— na nerazvrščenih cestah in javnih poteh v naseljih in izven naselij, kadar z njimi gospodarijo krajevne skupnosti.
2. člen
Zimska služba se izvaja:
— na ulicah, trgih in cestah v naseljih mestnega značaja, ki niso razvrščene med regionalne in lokalne ceste, s pripadajočimi napravami, opremo in objekti (v nadaljnjem besedilu: ulice in trgi),
— na javnih poteh (dovozne, vaške, poljske in druge krajevne poti), s katerimi gospodarijo krajevne skupnosti,
— na drugih cestno-prometnih površinah v naseljih, kot so: pločniki, funkcionalne površine, parkirni prostori, dostopne in dovozne poti organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, kadar te opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena ali javno službo,
— na funkcionalnih površinah stanovanjskih hiš v zasebni in družbeni lasti, kadar se te površine uporabljajo kot pločniki ali za dostop do poslovnih prostorov v teh objektih,
— na pločnikih regionalnih in lokalnih cest v naseljih.
II. ORGANIZACIJA IN IZVAJANJE ZIMSKE SLUŽBE
3. člen
Zimska služba obsega naslednja opravila:
1. posipavanje z ustreznimi snovmi za preprečevanje poledic in pluženja snega z ulic in trgov,
2. odstranjevanje ter po potrebi odvoz snega z avtobusnih postajališč medkrajevnega avtobusnega prometa ter pločnikov ob postajališčih in označenih prehodov za pešce,
3. odstranjevanje ter po potrebi odvoz snega z ulic in trgov,
4. odstranjevanje snega in ledenih sveč s streh, strešnih žlebov in odtočnih cevi, s katerih lahko pade sneg na javno prometno površino in je zaradi tega ogrožena varnost ljudi in stvari,
5. čiščenje mrež in odtočnih uličnih požiralnikov,
6. čiščenje objektov in naprav zgrajenih za intervencije in požarno varnost,
7. čiščenje zasneženih prometnih znakov,
8. pluženje snega in posipavanje proti poledici na vseh drugih javnih prometnih površinah, ki so namenjene pešcem oziroma lokalnemu prometu v stanovanjskih naseljih in javnih poteh ter pločnikih regionalnih in lokalnih cest,
9. otresanje snega z drevja in okrasnega grmovja, ki raste ob površinah, kjer poteka javni promet,
10.	druge naloge, za katere se dogovorijo izvajalci in samoupravna komunalna interesna skupnost Trebnje.
4.	člen
Izvajalci zimske službe so:
— na ulicah in trgih v naseljih mestnega značaja po seznamu, ki ga pripravi
SKIS ali KS — Gradbeno in komunalno podjetje Trebnje, TOZD
Komunala,
— na nerazvrščenih cestah in javnih poteh v ostalih naseljih in izven naselij —
krajevne skupnosti, vsaka na svojem območju,
— na drugih cestno-prometnih površinah in stavbah — OZD, SIS, druge sam-
oupravne organizacije in skupnosti — lastniki in imetniki pravice uporabe stanovanjskih hiš, kadar ti opravljajo javno službo, dejavnost posebnega družbenega pomena ali se funkcionalne površine objektov uporabljajo kot pločniki ali za dostop k poslovnim prostorom,.
— na pločnikih regionalnih in lokalnih cest — KS, vsaka na svojem območju.
Izvajalec zimske službe na regionalnih in lokalnih cestah v naseljih Cestno podjetje Novo mesto mora zimsko službo na teh cestah izvajati tako, da sneg ne odriva na pločnike in ostale javne površine. V kolikor tak način čiščenja ni mogoč, se mora z izvajalcem zimske službe v naselju dogovoriti o načinu in sofinanciranju čiščenja pločnikov in drugih javnih površin.
5. člen
Izvajalci GKP TOZD Komunala in krajevne skupnosti opravljajo zimsko službo po načrtu, ki ga na podlagi 35. člena pravilnika o vzdrževanju in varstvu cest (Uradni list SRS, št. 17/82) in v skladu z določili 2. člena tega odloka izdelajo vsako leto do 15. oktobra.
Načrt izvajalca GKP TOZD Komunala za izvajanje zimske službe kot komunalno dejavnost potrdi SKIS Trebnje in v skladu s potrjenim načrtom zagotovi finančna sredstva.
6. člen
GKP TOZD Komunala in krajevne skupnosti so kot izvajalci odgovorni za ustrezno pripravljenost zimske službe, pri čemer morajo:
1. skrbeti za pravočasno izdelavo načrta zimske službe in ga predlagati v sprejem,
2. redno vzdrževati vozni in strojni park, kakovostno uskladiščiti posipni material in sol ter skrbeti za pravočasno nabavo drugih potrebnih materialov,
3. izvajati stanje pripravljenosti zimske službe po sprejetem načrtu in glede na meteorološke napovedi,
4. odstraniti novo zapadli sneg vsakokrat, ko zapade na območju občine Trebnje 10 cm snega. S pločnika se mora sneg odstraniti tako, daje prehod širok najmanj 1 m, s cestišča pa tako, daje prometni pas širok najmanj 3 metre. Sneg mora biti odstranjen do 5,30 ure, oziroma 6 ali 12 ur po sneženju. Če sneži več dni zaporedoma, je izvajalec dolžan plužiti vsakih 24 ur,
5. posipati ulice in trge (asfalt, tlak. beton) med samim sneženjem, makadamske ceste pa po končanem pluženju,
6. ob poledici posipati ulice in trge, javne poti in pločnike s peskom ali soljo.
V primeru, da izvajalec v naseljih mestnega značaja kljub opozorilu SKIS iz subjektivnih razlogov ne očisti vseh površin in na način, kot je navedeno v načrtu, lahko SKIS naroči pluženje na osnovi ugotovitve pristojne inšpekcije drugemu izvajalcu, na račun izvajalca, določenega s tem odlokom.
7. člen
Krajevne skupnosti lahko izvajanje zimske službe iz svoje pristojnosti poverijo drugemu izvajalcu, s posebno pogodbo.
8. člen
Kadar so izvajalci zimske službe po določilih tega odloka skupnosti stanovalcev, lastniki stanovanjskih hiš, imetniki pravice uporabe poslovnih objektov in prostorov v stanovanjski hiši, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, so dolžni pred svojo zgradbo in na zgradbi:
1. odstranjevati sneg in led s pločnikov, dostopnih in javnih poti ter površin, kjer je podtalni ali nadtalni hidrant ne glede na to ali je na pločniku, dostopni ali dovozni poti, cesti ali ulici,
2. sproti odstranjevati ledene sveče s streh, strešnih žlebov in odtočnih cevi,
3. posipati pločnike in dostopne poti ob poledici,
4. očistiti ulične požiralnike in ob vozišču zagotoviti odvodnjavanje,
5. očistiti svoja parkirna mesta,
6. odstranjevati sneg in led s površin, ki so potrebne za intervencije in požarno varnost.
9. člen
Zgradbe ob javnih prometnih površinah morajo imeti ustrezne in redno vzdrževane snegolove, strešne žlebove in odtočne cevi.
Pred odstranjevanjem sveč iz strešnih žlebov in odtočnih cevi, morajo zavezanci iz 7. člena tega odloka zavarovati pločnik tako, kot to določa pravilnik o prometnih znaki.! na cestaTt (Uradni list SFRJ, št. 48/81 in 59/81).
10. člen
Sneg s pločnikov, streh, drevja, grmičevja, funkcionalnih in parkirnih površiu ter drugih površin je dovoljeno odstranjevati tako, daje zagotovljeno odvodnjavanje in da odstranjeni sneg ne ovira prometa pešcev in vozil.
11. člen
V času odstranjevanja snega s površin, določenih s tem odlokom, so uporabniki dolžni z njih odstraniti svoja vozila.
III.	UKRKPI V PR1MHRU IZREDNIH SNEŽNIH PADAVIN
12. člen
V primeru izrednih snežnih padavin se vključi v izvajanje zimske službe Občinski štab za civilno zaščito. Štab lahko odredi mobilizacijo enot civilne zaščite, občanov in materialnih sredstev.
13. člen
Operativno tehnična dela pri odstranjevanju snega, ko gre za izredne ukrepe, vodi izvajalec v sodelovanju z Občinskim štabom za civilno zaščito.
IV. KAZENSKE DOLOČBE
14. člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 60.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba in z denarno kaznijo od 500 — 15.000 din odgovorna oseba pravne osebe, če:
1. ne izdela načrta zimske službe na način in v roku, kot je določeno v 5. členu odloka,
2. ne opravlja zimske službe v skladu s 6. in 8. členom tega odloka,
3. ne poskrbi za namestitev in redno ne vzdržuje snegolovov, strešnih žlebov in odtočnih cevi, kot tp določa 9. člen odloka.
15. člen
Z denarno kaznijo od 500 do 15.000 din se kaznuje lastnik stanovanjske hiše in drugih objektov, če ne namesti potrebnih snegolovov, strešnih žlebov in odtočnih cevi.
16. člen
Z mandatno kaznijo od 500 do 1.000 din se kaznuje civilno pravno osebo, če stori prekršek iz 8. člena tega odloka.
Mandatno kazen izterja takoj, na kraju samem, komunalni inšpektor oziroma inšpektor za javne ceste Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto, ki opravlja nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka.
V. KONČNE DOLOČBE
17. člen
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva sta komunalni inšpektor oziroma inšpektor za javne ceste upravičena do odreditve ukrepov, ki jih določa ta odlok.
18. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati 12. točka 2. člena odloka o zunanjem videzu in komunalni ureditvi naselij občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 15/67).
19. člen '
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 34-01/86-10 Datum: 5/2-1986
Predsednik skupščine občine AVGUST GREGORČIČ 1. r.
37.
Na podlagi 72. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list' SRS, št. 36/85) in 208. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski DOlenjski list št. 9/79, 16/81 in 1/82) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 5. 2. 1986 sprejela
ODLOK
o določitvi števila delegatov in razporeditvi delegatskih mest v skupščini občine
Trebnje
1. člen
Skupščino občine sestavljajo:
— zbor združenega dela
— zbor krajevnih skupnosti
— družbenopolitični zbor
2. člen
Zbor združenega dela sestavlja 29 delegatov, ki jih glede na število delovnih ljudi in glede na njihovo udeležbo pri ustvarjanju družbenega proizvoda delegirajo:
— 18 delegatov delegacije temeljnih organizacij združenega dela in delegacije dela temeljnih organizacij združenega dela s področja gospodarstva
— 4 delegate delegacije delovnih ljudi — kmetov, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v organizacijah združenega dela na področju kmetijstva in gozdarstva skupaj z delavci zaposlenimi v njih
— 1 delegata delegacija delovnih ljudi, ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi v lastnini občanov
— 3 delegate delegacije temeljnih organizacij združenega dela s področja * vzgoje, izobraževanja in kulture
— 1 delegata delegacija temeljne organizacije združenega dela s področja zdravstva
— 2 delegata delegacije delovnih ljudi v delovnih skupnostih, državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih
skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela ter aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ.
3. člen
Število delegatskih mest v zboru združenega dela se določi sorazmerno s številom delovnih ljudi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Kjer zaradi zagotovitve ustrezne zastopanosti delovnih ljudi določenih družbenih področij in družbenega dela ni mogoče uveljaviti načelo iz prvega odstavka tega člena, se število delegatskih mest določa neodvisno od števila delovnih ljudi.
4. člen
Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jim glede na merila iz 2. in 3. člena tega odloka ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela občinske skupščine se združujejo v konference delegacij zaradi delegiranja skupnih delegatov v zbor združenega dela.
5. člen
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, določene s tem odlokom, oblikujejo konference delegacij s sporazumi, s katerimi uredijo predvsem naslednja vprašanja: način in postopek oblikovanja konference, število članov, ki jih pošiljajo delegacije na konference in katere delegacije pošiljajo skupnega člana, pravice in dolžnosti konference, način pošiljanja delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerja med konferenco delegacij in delegacijami oziroma temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, materialni pogoji za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativno tehničnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference.
Sporazum o oblikovanju konference delegacij morajo temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, določene s tem odlokom, skleniti v 10 dneh po objavi tega odloka.
6. člen
Če do roka iz prejšnjega člena, najkasneje pa do roka, ki je določen za sklic prvih sej delegacij oziroma konferenc delegacij, ni sklenjen sporazum o oblikovanju konference se konferenca delegacij oblikuje tako, da vsaka delegacija delegira v konferenco delegacij na vsakih dvajset delovnih ljudi temeljne organizacije združenega dela oziroma njenega dela po enega delegata.
Če bi po merilih iz prvega odstavka tega člena štela delegacija TOZD v konferenci delegacije večje število članov kot je bilo po statutarnem sklepu izvoljenih članov delegacije v TOZD, sodeluje v konferenci delegacij izvoljena delegacija temeljne organizacije združenega dela oziroma njenega dela.
7. člen
Glede na določbe iz 2., 3. in 4. člena tega odloka in upoštevanje povezanost z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, delegirajo v zbor združenega dela občinske skupščine določeno število delegatov naslednje delegacije oziroma konference delegacij:
1.	DO TRIMO TOZD Jeklenih konstrukcij in plošč: delegacija delegira 1 delegata
U. DO TRIMO, TOZD Montaža: delegacija delegira 1 delegata
III. DO TRIMO, Delovna skupnost skupnih služb: delegacija delegira 1 delegata
IV. Dana — tovarna in destilacija rastlinskih specialitet Mirna: delegacija dele-
gira 1 delegata
V.	IMV Industrija motornih vozil Novo mesto, TOZD Tovarna opreme Mirna: delegacija delegira 1 delegata
VI.	ISKRA — Industrija elementov in zabavne elektronike Ljubljana — TOZD Tovarna elektrolitov Mokronog: delegacija delegira 1 delegata
VII.	LABOD Novo mesto, TOZD Temenica Trebnje: delegacija delegira 1 delegata
Vlil. KOLINSKA Ljubljana, TOZD Tovarna za predelavo krompirja Mirna: delegacija delegira 1 delegata IX. ELMA Črnuče, TOZD Elektromaterial Čatež: delegacija delegira 1 delegata
X. NOVOLES Straža, TOZD Tovarna akrilnih proizvodov Trebnje: delegacija delegira 1 delegata
XI.	TESNILA Velika Loka: delegacija delegira 1 delegata XII. NOVOLES Straža, TOZD Industrija gradbene keramike Račje selo: delegacija delegira 1 delegata
XIII. Gradbeno komnalno podjetje Trebnje TOZD Gradbeništvo, Gradbeno komunalno podjetje Trebnje TOZD Komunala, Gradbeno komunalno podjetje Trebnje DSSŠ, Obrtna zadruga Trebnje, Elektro Novo mesto— Nadzomi-štvo Trebnje, PTT Novo mesto — Enota Trebnje, LB TDB Novo mesto— Poslovna enota Trebnje, Zavarovalna skupnost Triglav — Enota Trebnje, Cestno podjetje Novo mesto — Delovišče Trebnje, Surovina Maribor — PE Trebnje, Kremen Novo mesto — Obrat Mirna, Projektivni atelje Ljubljana — Enota Trebnje, Beograjska banka — TBL Poslovna enota Novo mesto — Agencija Trebnje in Služba družbenega knjigovostva: konferenca delegacij delegira 1 delegata
XIV. Mercator Rožnik Ljubljana — TOZD Gradišče Trebnje, Žito Ljubljana — TOZD Pekarna in slaščičarna Novo mesto, Pekarija Trebnje in Pu-tnik — TOZD Putnik Trebnje: konferenca delegacij delegira 1 delegata XV. Induplati Jarše — TOZD Konfekcija Slamnik Mengeš — Obrat Mokronog, Proizvodno in trgovsko podjetje Zmaga Ljubljana, Proizvodnja Mokronog in Elektro Krško — Nadzorništvo Mokronog: konferenca delegacij delegira 1 delegata
XVI.	Agrostroj Ljubljana — Obrat Šentrupert in Stanovanjska zadruga Šentrupert: konferenca delegacij delegira 1 delegata
XVII. Emona Dolenjka Novo mesto — prodajalne, Novotehna Novo mesto — Prodajalna in Servis Trebnje, Borovo Zagreb — Prodajalna Trebnje, Državna založba Slovenije Ljubljana — Prodajalna Trebnje, TTL — TOZD Tobak Ljubljana — Prodajalna Trebijje, Agraria Brežice — Prodajalni Trebnje in Mokronog, Petrol Ljubljana — enote, Mercator — KK Sevnica TOZD Klavnica — Mesnica Mirna, ČGP Delo — Kiosk Trebnje in Mirna in Mercator — Agrokombinat Krško — Vinotoč Trebnje: konferenca delegacij delegira 1 delegata
XVIII. Treles Trebnje, Krojaško podjetje Trebnje, Hrast Šentlovrenc, Polikem Trgovina — TOZD Kemija—impex Ljubljana — Obrat Veliki Gaber, ŽTP Ljubljana — TOZD SVP Novo mesto — Enota Trebnje in ŽTP Ljubljana — TOZD Prometna sekcija Novo mesto — Enota Trebnje: konferenca delegacij delegira 1 delegata
PODROČJE KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN OBRTI XIX. Delovni ljudje in kmetje, ki združujejo svoje delo in sredstva v organizaciji združenega dela s področja kmetijstva: Mercator KIT — Kmetijska zadruga Trebnje, Veterinarska postaja Trebnje, Perutnina Zalog — Obrat Martinja vas, Emona Ljubljana — prodajalne in Ljubljanske mlekarne, TOZD Mlekarne — Zbiralnica Trebnje: konferenca delegacij delegira 3 delegate
XX. Gozdno gospodarstvo Novo mesto — TOK Trebnje, GG Brežice — TOK Sevnica — Enota Mokronog in Gozdno gospodarstvo Brežice TOZD Puščava: konferenca delegacij delegira 1 delegata XXI. Delovni ljudje, ki delajo v obrtni ali podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, ki so v lastnini občanov in so povezani v skupnosti za volitve: delegacija delegira 1 delegata
PODROČJE VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA IN KULTURE XXII. Osnovna šola Jože Slak — Silvo Trebnje in Osnovna šola dr. Petra Deržaja Veliki Gaber: konferenca delegacij delegira 1 delegata
XXIII. Osnovna šola Zapadno-dolenjskega odreda Mirna, Osnovna šola dr. Pavel Lunaček Šentrupert in Osnovna šola Jančka Mevžlja Mokronog: konferenca delegacij delegira 1 delegata
XXIV. Vzgojno varstvena organizacija Trebnje, Center za izobraževanje in kulturo Trebnje in Delovna skupnost skupnih služb VIO Trebnje: konferenca delegacij delegira 1 delegata
PODROČJE ZDRAVSTVA XXV. Zdravstveni center Novo mesto — TOZD Zdravstveni dom Trebnje in Lekarna Trebnje: konferenca delegacij delegira 1 delegata DELOVNE SKUPNOSTI DRŽAVNE UPRAVE, DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUGIH DELOVNIH SKUPNOSTI XXVI. Delovne skupnosti: upravnih organov občine, Temeljnega sodišča v Novem mestu. Enota Trebnje, Postaja milice Trebnje, OK SZDL, OK ZKS, OS ZSS, OO ZŽB NO V, OK ZSMS, Strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, Občinski štab TO, OO RK, Odvetniška pisarna ŽURA in Odvetniška pisarna BANDELJ, Strokovna služba Krajevne skupnosti Mirna in Trebnje Center za socialno delo Trebnje, Občinska skupnost za zaposlovanje Trebnje: delegacija delegira 1 delegata XXVII. Kazensko poboljševalni dom DOB pri Mirni (uprava doma, IO Pohorje in Kmetijsko gospodarstvo Slovenska vas) in Vojna pošta št. 8907/3 Mokronog: delegacija delegira 1 delegata
8. člen
Nosilec nalog za delovanje konference delegacij iz prejšnjega člena tega odloka je prva navedena temeljna samoupravna organizacija oziroma skupnost, če se s sporazumom iz 5. člena tega odloka samoupravne organizacije oziroma skupnosti niso drugače sporazumele.
9. člen
Sredina za volitve delovnih ljudi, ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih obstoji lastninska pravica, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in sredstva, se oblikuje na skupnem sestanku teh delovnih ljudi, na katerih se opravijo tudi naloge kandidacijske konference.
10. člen
Nosilec nalog za delovanje delegacije iz 9. člena tega odloka je Občinski svet zveze sindikatov.
11. člen
V zbor krajevnih skupnosti, ki ima 16 delegatskih mest, delegirapo delovni ljudje in občani delegate tako, da pripada vsaki krajevni skupnosti eno delegatsko mesto:
1. Delegacija KS Čatež 1 delegatsko mesto
2. Delegacija KS Dobrnič 1 delegatsko mesto
3. Delegacija KS Dolenja Nemška vas 1 delegatsko mesto
4. Delegacija KS Knežja vas i delegatsko mesto
5. Delegacija KS Mirna 1 delegatsko mesto
6. Delegacija KS Mokronog 1 delegatsko mesto
7. Delegacija KS Račje selo 1 delegatsko mesto
8. Delegacija KS Sela Šumberk 1 delegatsko mesto
9. Delegacija KS Svetinje 1 delegatsko mesto
10. Delegacija KS Šentlovrenc 1 delegatsko mesto
11. Delegacija KS Šentrupert 1 delegatsko mesto
12. Delegacija KS Štefan 1 delegatsko mesto
13. Delegacija KS Trebelno 1 delegatsko mesto
14. Delegacija KS Trebnje 1 delegatsko mesto
15. Delegacija KS Veliki Gaber 1 delegatsko mesto
16. Delegacija KS Velika Loka 1 delegatsko mesto
12. člen
V družbenopolitičnem zboru občinske skupščine, ki ima 19 delegatov, delegirajo svoje delegate delovni ljudje in občani, organizirani v občinske družbenopolitične organizacije z dogovorom v okviru občinske organizacije Socialistične zveze. Lista kandidatov za delegate v DPZ obsega toliko kandidatov kot je delegatov v zboru.
13. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi števila delegatov in razporeditvi števila delegatskih mest v skupščini občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/82).
14. člen
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 020-01/86-10 Datum: 5/2-1986
Predsednik skupščine občine AVGUST GREGORČIČ, 1. r.
38.
Na podlagi 72. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 36/85) in 309. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79, 16/81, 1/82) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 5. 2. 1986 sprejela statutarni
ODLOK
o spremembi statuta občine Trebnje
1. člen
Spremeni se 14. člen sprememb in dopolnitev statuta občine Trebnje, tako da se glasi:
Zbor združenega dela ima 29 delegatskih mest in sicer:
— 18 delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva
— 3 delegate temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja prosvetno-kulturnega področja
—	1	delegata	temeljnih	samoupravnih organizacij z zdravstvenega področja
—	3	delegate	delovnih	ljudi — kmetov, ki združujejo svoje delo in delovna
sredstva v organizacijah združenega dela na področju kmetijstva skupaj z delavci, zaposlenimi v njih
—	1	delegata	temeljnih	organizacij združenega dela s področja gozdarstva
—	1	delegata	delovnih	ljudi, ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti z
delovnimi sredstvi v lasti občanov
— 2 delegata delegacije delovnih ljudi v delovnih skupnostih državnih organov družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela ter aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ.
Zbor krajevnih skupnosti ima 16 delegatskih mest.
Družbenopolitični zbor ima 19 delegatskih mest.
2. člen
Ta odlok velja naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 011-01/79-10 Datum: 5/2-1986
Predsednik skupščine občine AVGUST GREGORČIČ, 1. r.
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
* a občine ČRNOMELJ, KRŠKO. METLIKA. NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnice m Trebnje izdaja Dl C. tozd Dolenjski list. Novo mesto
Glavni urednik Drago Rustja. odgovorni urednik Marjan Legan.
Izhaja po potrebi Za družbenopolitične skupnosti in organizacije. delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 500 din, izvod v prosti prodaji stane 20 din.
Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov Dolenjski list, 68001 Novo mesto. Germova 3. p. p 33, telefon (068) 23-606 in 24-200 Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje IS SRS (št 421 -1/72 od 15.11 1984) se za Skupščinski Dolenjski list ne jslačuje temeljni davek od'prometa proizvodov.
Časopisni stavek, prelom in filmi:	DIC,	tozd Grafika, Novo
mesto Tisk Tiskarna Novo mesto.