BÖÖÖÖ32 Osrednja knjižnica H* C£L.)e Muzejski trg 1 a 3000 Celje iip^ BENCINSKI SERVIS BràlkmfflBB I želim"ieBoHM [praznovanje dneva fc^dnžavnosti! LETUŠ [Ùn^nismo] - " heb %1“1 NEZIVILSKE TRGOVINE - PC Ljubija, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje, Zadruga mozirje Zgomjesavrijska kmetijska zadruga Mozrje z.aa www.zkz-mozirje.com Kmetijska preskrba Sp. Rečica 14, Rečica 838-80-03 Usodne cene UMETNIH GNOJIL tel:03/838-80-03 W.$ì - Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8, - Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno, - Železnina Luče, Luče 34, -Železnina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, - Blagovnica Ljubno, Plac 14, Ljubno, - Tekstil Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad 837-07-80 837-07-81 837- 07-82 839-44-20 584-12-41 584-40-24 838- 80-43 584-10-20 584-30-36 AKCIJA Strešnikov TONDACH BOBROVEC POPUST 15 % FIDELIO POPUST 35% ZAREZNI BOBROVEC POPUST 25 % WIENER NORMA POPUST 30 % ŽIVILSKE TRGOVINE - Trgovina Šmarno,'Šmartno 74, Šmartno/Dreti, 584-51 -32 - Trgovina Bočna, Bočna 63, G. Grad, 584-50-05 - SP Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad, 839-43-20 - Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3, 584-75-09 - Market Rečica, Rečica 115, Rečica ob Savinji, 838-80-84 -Trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, 838-80-42 - SP Foršt, Foršt 6, Ljubno, 584-10-35 - SP Ljubno, Plac, Plac 14, Ljubno 584-11-74 - SP Luče, Luče 105, Luče, 839-43-10 - SP Solčava, Solčava 17, Solčava 839-43-30 AKCIJA do 29« junija 2010 Napitki sadni Ego, 250 g .več okusov - Jogurt Jogobela, sadni, 150 g 0.26 EUR š *<• cs^ % •S 0.59 EUR f © Detergent Persil gel, ' * Detersent Persil, color 3 1 + S°ld trivrste 1,3 1 Sratis v torbi samo *£■ \ 14,97 EUR 2,94 EUR Detergent Pril, f več vrst, 3x500 ml * + dozirna posoda Persil 13.77 EUR d^Špeh d.o.o. Gradbeništvo, trgovina in prevozi Attemsov trg 22, 3342 Gornji Grad Tol.iOS 838 IX 38 Fax:03 838 XX 34 GSM: 041 465 744 E-maSI: speh.toni@siol.net, www.spehtoni.com KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj REZERVNI DELI Informacije: - KT Šmartno ob P; 051 317 024 - TPC Šoštanj 031 359 069 KT Velenje 051 353 783 KOSILNICA BCS 404 - NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI - OPLESKI Z LAZURNIMI PREMAZI (sandolin, beltop, sikkens...) - BELJENJE FASAD - POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV - IZPOSOJA DELOVNIH ODROV - VGRADNJA IN OBDELAVA GIPS PLOŠČ - OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU - OBDELAVA NAPUŠČEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI I Izdelava originalnih predračunov NUDIMO VAM TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m. IZDELAVA KVALITETNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: (izvedba po sistemu RÖFIX, DEMIT, BAUMIT IN TERRANOVA s stiroporom in kameno volno, zaključni sloj po vseh sistemih. 1000 barvnih odtenkov paropropustnih CLIMA fasad, zaključni omet po NANO tehnologiji (samočistilni učinek fasad). Možnost plačila na obroke! GARANCIJA 5 LET! 11 Irmi Naš trud za lepoto vašega doma - že 18 let! FREZA BCS, 46 cm , TROSILEC UMETNEGA GNOJA 500 L 285,00 € Pl.oŠ(U PRANA 40 X 4oV&4 cm 1,80 €/koi CEV BETONSKA FI 50 cm ROBNIK BETONSKI V 100 X 5 X 20 ,m 2.60 (,'koni^ * i N- 7 i i » 9 ZALIVALKA j B PLOČ. 7,5 L V— JpjM j a;:i V ELIKA IZBIRA MOTORNIH OI.J!!! ŽICA ZA EL. PASTIRJA, 400 km 24,50 € 1 PŠENIČNA KRMILNA MOKA, 40 kg IZOLATOR, okrogli z zarezo SVETILKA ! HALOGEN \ k 28,50 F Kupiš dvaloMbiš tri-i Jabolka so pakirana;! dobite jih na SadiarsK^ ^nn^ sak od ponedeljka do petkajS|jp3jrao 16. ure in vseh trgovinah Kin^pke^qruge Šaleška dolina! Cena velja za gotovinsko plačilo nad eno paleto! Najceneje v krogu 20 km! Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas OSBSPKJ---------------------------------------------------------------------------------- KNJIŽNIC, Tretja stran Rdeči alarm Ko so po zemeljski obli še robantili dinozavri, so med njimi že letale prve prednice čebel. Poslanstvo čebel v ekosistemu je izjemno pomembno: oprašujejo cvetje in drevje ter s tem prispevajo k ohranjanju naravnega ravnovesja. Posledično s svojo aktivnostjo pomembno vplivajo na proizvodnjo hrane, karje vitalnega pomena tako za človeka kottudi za živali. Čebele pa niso pomembne le v kmetijstvu in sadjarstvu. Predvsem njihovi vlogi opraševalk se lahko zahvalimo za izjemno biotsko raznovrstnost. V Sloveniji živi več kot 22 tisoč različnih vrst živih organizmov, kar nas uvršča med naravno najbogatejša območja Evrope. Strokovnjaki poudarjajo, da lahko o Sloveniji, predvsem zaradi avtohtone kranjske čebele, govorimo kot o evropskem biotskem parku. Da bi lažje razumeli neprecenljiv pomen čebel v naravnem okolju, je potrebno poznati tudi biologijo razvoja in življenja čebelje družine. Vse pasme čebel so socialne žuželke, ki živijo v velikih in dobro organiziranih združbah ter se oskrbujejo s hrano za takojšnjo uporabo, delajo po tudi zaloge. Med je edino živilo živalskega izvora, ki za svoj trajen obstoj ne potrebuje konzervansov. V zadnjem času vse bolj množično propadanje čebeljih populacij jasno opozarja na uničujoče posledice, ki jih izvaja človek z onesnaževanjem in zastrupljanjem okolja, prepoznamo pa jih lahko kot zmanjševanje raznolikosti življenjskih prostorov in rastlinske raznovrstnosti ter spremenjene klimatske razmere. Za čebele je še posebej obremenjujoča sodobna kmetijska proizvodnja, ki temelji na uporabi mineralnih in kombiniranih gnojil; intenzivni uporabi pesticidov oziroma fitofarmacevtskih sredstev ter umetnem namakanju proizvodnih površin. Pogosti množični pomori čebel in drugih žuželk so največkrat posledica nepravilne oziroma nestrokovne uporabe fitofarmacevtskih sredstev, predvsem s strani nepoučenih pridelovalcev kmetijskih pridelkov in vrtičkarjev. Ob dejstvu, da je od opraševanja čebel odvisno več kot 80 odstotkov vseh kulturnih rastlin in da bi z odmrtjem čebel izginilo z Zemlje najmanj 20 tisoč rastlinskih vrst, je skrajni čas, da se streznimo in ukrenemo vse, karje mogoče, da zaščitimo čebelji rod pred nadaljnjim umiranjem. Upajmo,da bo ktemu pripomogla tudi Pahorjeva in Turkova vključitev v Svet za ohranitev čebel pri Čebelarski zvezi Slovenije. IZ VSEBINE: Tema tedna: Bo podpisovanje peticije pripomoglo k ohranitvi slovenske čebele?..........4 Cesta v Šmihel: Izvajalec sanacije zagotavlja kvaliteto.5 Vrte« Mozirje: Gradijo prostore za dva nova oddelka.5 Intervju: Vinko Jeraj, župan občine Rečica ob Savinji........8 Kamp Menina Varpolje: Zadnje desetletje rasti in razvoja 25 v___/ Galerija Mozirje: Predstavitev pesniške zbirke Hane Pirnat.......... NZ Smrekovec Bojan Rotovnik predai predsedstvo Ireni Berložnik tl Glasbena šola Nazarje: Večer lepe glasbe in ganljivega slovesa . ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 25,24. junij 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Densa, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. 0 PROJEKT OHRANIMO ČEBELE Bo podpisovanje peticije pripomoglo k ohranitvi slovenske čebele? Vse večja degradacija naravnega okolja vpliva na človeka in na živa bitja. Nekatere vrste izginjajo, ne da bi se tega zavedali. Drugače je s čebelo, saj je ta ob manjšem številu divjih čebel, čmrljev in ostalih žuželk pretežno »domača« žival. Njeno izginjanje čebelarji opazijo neposredno, posredno pa se odraža v slabše oprašenih kulturnih rastlinah. Podpisovanje peticije v Celju (foto: Marija Lebar) VISOKE ZIMSKE IZGUBE V letošnji zimi so bile izgube čebeljih družin zelo velike. Ponekod na Kočevskem in v okolici Ljubljane je pomrlo tudi do 50 odstotkov zazim-Ijenih čebel. V SAŠA regiji je stanje različno, povprečno gledano bi lahko izgube ocenili na okoli 25 odstotkov. Na nedavnem vseslovenskem srečanju čebelarjev v Velenju je predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč povedal, da je v zadnjih treh letih v naši državi pomrlo ali izginilo okoli 100.000 čebeljih družin. To je številka, kije zahtevala ukrepe na vseh ravneh. Slovenski čebelarji so se zato odločili, da je treba tako javnost kot tiste, ki odločajo in sprejemajo ustrezne ukrepe, predpise in zakone, čimbolj številčno pritegniti k reševanju problema, ki se tiče prav vseh. SVET ZA OHRANITEV ČEBEL Nedavno so na ČZS ustanovili Svet za ohranitev čebel. To bo neformalno združenje vidnih sloven- c—\ 4 v y skih osebnosti, ki se bodo na različne načine zavzemale za čebele. Znano je, da zgledi vlečejo in čebelarji menijo, da bodo tako pridobili tudi ostale državljane, saj šteje vsak osveščen prebivalec. Med prvimi se je svetu pridružil predsednik države Danilo Türk. Za članstvo so pridobili predsednika vlade Boruta Pahorja in nekatere poslance v državnem zboru, med njimi Jakoba Presečnika. AKCIJA PODPISOVANJA PETICIJE V torek, 15. junija, je ČZS v Hipermarketu Mercator Celje izvedla prvo od dvajsetih promocijskih akcij z naslovom Ohranimo čebele. Eden izmed ciljev te akcijejejavnost pozvati k podpisu peticije za ohranitev čebele. V Celju so na dogodku sodelovali podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Franc Šmerc in nekateri predstavniki čebelarskih društev z območja Celja. Žal se jim ni mogel pridružiti poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik, ki je bil tudi povabljen. »Zaključimo lahko, daje prva akcija uspela in upamo, da se bo podpisnikom iz celjskega območja pridružila številna javnost na ostalih območjih Slovenije. Akcija se prihodnji teden nadaljuje v Mariboru,« je dejala Lidija Senič s ČZS. Peticijo je v času dogodka podpisalo 112 obiskovalcev trgovskega centra. IN VENDAR SE PREMIKA Če so bile pred časom glavni vzrok izginjanja čebel zastrupitve s fitofarmacevtskimi sredstvi, se je osveščenost uporabnikov glede načina rabe teh sredstev, varne za okolje, izboljšala. To velja zlasti za velike kmetijske proizvajalce, ki se morajo prilagajati strožjim predpi- som. Čebelarji menijo, da so nekateri vrtičkarji tisti, ki jih je treba še vedno prepričevati, da pretirana raba ali preveliki odmerki različnih kemičnih sredstev na vrtovih ne škoduje le čebelam, temveč tudi njim samim. Mnogo bodo kozaveščanju pripomogli tudi učenci, ki obiskujejo čebelarske krožke ali skupaj z mentorji izvajajo različne čebelarske projekte. Zelo uspešni so pri tem čebelarji, mentorji in učenci na nekaterih šolah v naši dolini. Marija Lebar Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije ČZSje k sodelovanju pri akciji Ohranimo čebele pozvala županje in župane slovenskih občin, da pri urejanju in zasaditvah občinske okolice sadijo avtohtone medovite rastline. Z avtohtonostjo poudarjamo naše slovenske posebnosti, obenem pa poskrbimo tudi za čebele. Eden od pomembnih dejavnikov velikih izgub čebel je prav pomanjkanje hrane za čebele v naravi, saj intenzivno kmetijstvo, sajenje tujerodnih in nemedovitih rastlin ter seveda zmanjševanje kmetijskih zemljišč, zmanjšuje pašne vire za čebele. Naše okolje lahko obogatimo tako z drevesi, grmi kakor tudi z zelnatimi rastlinami, ki v svojih cvetovih ponujajo čebelam medičino in cvetni prah. Prav lokalne skupnosti lahko ne samo občanom, pač pa tudi čebelam pomagajo ustvariti prijazno okolje. Čebelarska zveza bo vsako leto na podlagi sodelovanja občin pri sajenju in setvi medovitih rastlin razglasila čebelam prijazno občino. Malo je potrebno, da s skupnimi močmi naredimo največ, kar se da za preživetje čebel in njihovo ohranitev.« (foto: Marija Lebar) V Če hočeš točiti med, ne mlati po panjih. Slovenski pregovor J SANACIJA PLAZU NA CESII V ŠMIHEL Izvajalec sanacije zagotavlja kvaliteto Kakšen mesec po decembrski svečani otvoritvi ko nad domačijo Polh pojavil še plaz. Odnesel je modernizirane ceste Vid-Planinska ravna seje dobro polovico cestišča, ki ga vteh dnevih sanira- poleg grbin zavoljo zmrzali pod asfaltno previe- jo delavci podjetja GP Pirc d.o.o. iz Kamnika. Za nemoten potek del skrbi lastnik podjetja Franc Brleč. Slednji je bil izbran kot najugodnejši ponudnik, znan po svoji temeljitosti pri izvedbi in dolgoletnih garancijah. Tokrat je ponudil kar desetletno garancijo na izvedbo del. To mu ni težko, pravi sam, saj zagotavlja kvaliteto opravljenega. Zavoljo tega se ne loteva prevelikih projektov, ki bi jih moral zaradi kratkih izvedbenih rokov izvajati polovičarsko. Za saniranje plazovitega terena na tej cesti so na spodnji del cestišča v globino okoli desetih metrov zabili železne pilote. Stem so prišli do trdne podlage. Na pilote so zgradili med pet in šest metri globoko betonsko oporo, z volumnom okoli 300 kubičnih metrov. Velika ovira med sanacijo predstavlja zahteva po prepustnosti ceste, tudi zaradi gradnje hotela na Golteh. Prepustnost v času gradnje izvajalec zagotavljajo s stalnim odpiranjem ceste, tako da nihče ne čaka več kot petnajst minut. Benjamin Kanjir Cestišče sanirajo delavci podjetja GP Pirc d.o.o. iz Kamnika (foto: Benjamin Kanjir) VRTEC MOZIRJE Gradijo prostore za dva nova oddelka V lanskem letu se je zavoljo velikega povpraševanja po vstopu otrok v mozirski vrtec pojavila potreba po novem oddelku. Občina Mozirje je C..Haj5?atko Komisija Entente Florale ocenila Mozirje Člani komisije iz dvanajstih držav so se preteklo nedeljo sprehodili skozi Mozirje. Obiskali so trško jedro, si ogledali farno cerkev, varstveno delovni center, gasilski dom, šolo in vrtec. Bili so izredno zadovoljni z urejenostjo pokopališča, se sprehodili skozi Mozirski gaj in si ogledali športni park. Ob koncu dneva so po zasedanju na turistični kmetiji Korošec podali prvo splošno oceno videnega. Bili so izredno zadovoljni in ocenili kvaliteto življenja Mozirjanov in obiskovalcev kot izredno visoko. Dokončna ocena sledi na zaključni prireditvi, ki bo 24. septembra v italijanskem Riminiju. Tekmovanje je namenjeno izboljšanju kvalitete življenja, seveda z roko v roki z urejenostjo kraja. V zadnjih mesecih seje zato na tem področju v Mozirju marsikaj postorilo. Urejene so bile malenkosti, tu in tam položeni asfalti, vse z namenom, da bi bilo življenje domačinov in obiskovalcev še prijetnejše. Benjamin Kanjir Več o tej temi v prihodnji številki Savinjskih novic. zagato rešila s postavitvijo kontejnerja, katerega so otroci zavoljo prijetnega in urejenega prostora takoj vzeli za svojega. Na podoben problem so v Mozirju letos znova naleteli. Povpraševanje staršev, ki bi želeli svoje otroke vpisati v vrtec, je vse večje. Morda tudi zavoljo dejstva, da ima drugi otrok brezplačno oskrbnino. V občinski upravi so se zato odločili za novo investicijo, s pogledom naprej tudi v prihodnja leta. Med kuhinjo in delom za najmlajše je v teh dneh pričel rasti montažni prizidek. V njem bo prostora za dva oddelka otrok in skupen prostor za vzgojno varstveno osebje. Čeprav oddelka v novem šolskem letu ne bosta polna, se to lahko zgodi že prihodnje leto. Investicija bo zaključena do letošnjega septembra, ko bodo v vrtec vstopili novi nadebudneži, zavoljo posluha občine za probleme z varstvom otrok prav vsi, ki si bodo to želeli. Benjamin Kanjir Med kuhinjo in delom za najmlajše je v teh dnevih pričel rasti montažni prizidek (foto: Benjamin Kanjir) m SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE REČICA OB SAVINJI Bistvo ni v velikosti, je v veličini Zaslužnim občanom in najboljšim učencem so podelili občinska priznanja in naziv častnega občana (foto: Marija Lebar) Višek dogajanj ob praznovanju občine Rečica ob Savinji je bila slavnostna seja občinskega sveta v četrtek, 17. junija. Ob tej priložnosti so zaslužnim občanom in najboljšim učencem podelili občinska priznanja in naziv častnega občana. Rečiška občina je med najmlajšimi in po svoji velikosti ne med največjimi občinami v državi. A bislvo ni v velikosti, je v veličini, je bilo rečeno v uvodu k slovesnosti. Da se Rečičani zavedajo veličine, je razvidno tudi iz spoštovanja do svojih zgodovinskih korenin. Svoj občinski praznik so umestili v začetek poletja, koje bilo leta 1899 na Rečici ustanovljeno kmetijsko društvo, v poletnih dneh leta 1585 pa je škof Ivan Tavčar Rečici podelil trške pravice. »Dovolite mi, da vam izrečem dobrodošlico ob četrtem praznovanju občinskega praznika. Prav je, da ga v tako zaželeni samostojni občini ponosno proslavimo,« je dejal slavnostni govornik župan Vinko Jeraj. Leto od lanskega praznovanja je bilo delovno in je hitro minilo. »Naj se zahvalim občinski upravi in občinskemu svetu za sodelovanje pa tudi za pripombe, kar vse je pomagalo uresničevati skupni cilj, to poje korist in napredek občine in občanov,« je še povedal Jeraj. V tem času so uspeli uresničiti kar nekaj projektov, med drugim so razširili in prenovili gruš-oveljski most in uredili parkirišče pod pokopališčem. Računajo, da bi konec avgusta lahko začeli z izvajanjem sekundarnega voda kanalizacije Varpolje-Spodnja Rečica, v teku je pridobivanje dokumentacije za prijavo na razpis za prenovo Tavčarjevega dvora, v kratkem se bo začelo z izvedbo nove ceste v Varpoljah. Ob prijaznem kulturnem programu je sledila podelitev naziva in priznanj. V imenu prejemnikov seje zahvalil Jože Tlaker, na šaljiv in svojevrsten način pa se je za priznanje zahvalil tudi Jože Bid-er. Prof. dr. Anton Dolenc, ki je bil zaradi bolezni zadržan, se je še enkrat več izkazal kot donator inje občini podaril precej izvodov svoje knjige poezij. Marija Lebar TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI vabi na tradicionalno 31. turistično prireditev OD LIPE DO PRANGERJA ki bo potekala od 25. junija do 4. julija 2010. PROGRAM PRIREDITEV PETEK, 25. junij: SOBOTA, 3. julij: - ob 16. uri na igrišču na Rečici - ob 20.30 na trgu Rečica TURNIR V ŽENSKEM NOGOMETU VEČER POD TRŠKO LIPO NEDELJA, 27. junij: - gostje SAŠA ZAMERNIK in Lustige Dorf Muzikanten iz Belgije - ob 18. uri v OŠ Rečica ob Savinji - podelitev plaket najboljšim ODPRTJE RAZSTAV izdelovalcem zgornjesavinjskih želodcev - likovnih del Nade Zager - srečolov - likovnih del učencev OŠ Rečica - OGNJEMET - vezenin članic DU Rečica "Štirje letni časi" ZABAVA Z - narodopisne razstave "Zibeli in ANSAMBLOM GREGORJI! skrinje naših babic" V programu sodelujejo učenci Glasbene NEDELJA, 4. julij: šole Nazarje, likovna dela Nade Zager bo predstavila akademska slikarka Terezija - ob 15. uri na igrišču Rečica Bastelj, razstave bo odprl župan Občine ŠALJIVE IGRE MED NASELJI^ Rečica ob Savinji Vinko Jeraj. moderator FRANCI PODBREZNIK VABLJENI NA REČICO! (Tl Naziv častnega občana je bil podeljen prof. dr. Antonu Dolencu, ki je bil rojen na Rečici. Z delavnostjo in sposobnostjo je postal doktor medicinske znanosti, redni profesor in predstojnik Inštituta za patologijo in sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani. Poleg pisanja knjig in neštevilnih strokovnih člankov je ves prosti čas posvečal umetnosti, zlasti likovni pa tudi literarni. Številna dela krasijo šolske in občinske prostore na Rečici. Zlati grb občine Rečica ob Savinji je prejel Jože Tlaker. Dejaven je od študentskih let tako na političnem področju kot v številnih društvih, lani pa je izdal knjigo Trg Rečica in škof Tavčar v Evropi 16. stoletja. Srebrni grb je šel v roke Vere Poličnik, kije bila kar 21 letvzorna in ugledna voditeljica in članica ZB NOB in sedaj Združenja borcev za vrednote NOB, aktivno pa seje zavzemala za samostojno občino Rečica ob Savinji. S srebrnim grbom je bilo izrečeno priznanje delu Matevža Lenarčiča. Alpinist, fotograf in avanturist je pred časom v ultra lahkem letalu preletel svet. Zavzema se za varovanje okolja, tudi z izjemno fotografijo. Bronasti grbje prejel Milan Vidakovič, ki je s svojo pridnostjo, pozitivno energijo in dobro voljo prispeval k uspešnemu delu športnega kolektiva Gmajna Varpolje. Tudi Jože Bider je prejemnik bronastega grba. Priznani inovator ima za seboj preko 50 inovacij. Tisto, kar povezuje Bidra z Rečico, ni le inovatorstvo. Redno se udeležuje skoraj vseh prireditev v kraju in jim tako vdahne drugačne dimenzije. Učenci, ki so se izkazali z najboljšimi dosežki skozi devetletko in so prejeli občinska priznanja, pa so: Sara Ermenc, Sandra Melavc, Žan Turk in Nastja Selišnik. OSREDNJA SLOVESNOST OB PRAZNIKU OBČINE GORNJI GRAD Zastavljeni številni projekti za razvoj občine V dvorani kulturnega doma v Novi Štifti so minulo soboto pripravili osrednjo slovesnost ob prazniku občine Gornji Grad in ob dnevu državnosti. Slavnostni govornik je bil župan Stanko Ogradi, ob tej priložnosti so najzaslužnejšim občanom podelili občinska priznanja za leto 2010. Občina Gornji Grad sije za svoje praznovanje, ki letos z različnimi prireditvami poteka od 18. do 27. junija, izbrala dneve konec junija v spomin, koje nekdanji jugoslovanski kralj Aleksander konec junija leta 1928 Gornjemu Gradu podelil mestne pravice. V teh dneh se Gornjegrajci spominjajo tudi 870-letnice prve pisne omembe svojega kraja v povezavi z benediktinskim samostanom. Za uvod v praznični dogodek v polni kulturni dvorani je bil prihod in pozdrav praporov društev v občini. Župan Ogradi je povedal, da so si tako on sam kot občinska uprava prizadevali, da so vtreh in pol letih v dani situaciji naredili za razvoj občine največ, kar seje dalo. Dejal je, daje imela občina zaradi blokade računa obilo ovir pri zagotavljanju sredstev tudi za najnujnejše. Prav iz tega razloga se dolgo ni bilo mogoče prijavljati na različne razpise, kjer je pogoj, da občina zagotavlja svoj del sofinancer-skih sredstev. Nekoliko seje stanje izboljšalo po lanski poravnavi z banko upnico. Kljub naštetemu so uspeli v tem času črpati milijon evrov sredstev za sanacijo naravnih nes- Zlati grb občine Gornji Grad je šel v roke Frančišku Bezovšku. Prejel ga je za več kot petdesetletno delo v Čebelarskem društvu Gornji Grad, večletno aktivno delo v gornjegrajskem turističnem društvu, lovski družini, Pašni skupnosti in Gobarskem društvu Ajdovec Gornji Grad. Grb občine Gornji Grad so prejeli Ivan Rop za več kot 30-letno vestno deio v gasilstvu in večletno aktivno delovanje v drugih organizacijah, Ivan Majko ml. za dolgoletno delo na področju planinstva in ostalih športnih dejavnosti v občini, Feliks Ugovšek za več kot 70-letno požrtvovalno delo organista in zborovodje cerkvenega pevskega zbora. Priznanje občine Gornji Grad je prejel Anton Kreti za večletno in odgovorno delo v posameznih organizacijah. Kocbekova priznanja, kijih prejmejo učenci osnovne šole za doseganje najboljših učnih uspehov v vseh letih šolanja, so šla v roke Luciji Bičič, Ani Mariji Ločan, Anji Mavrič in Vanesi Stenšak. reč in 350.000 evrov evropskih sredstev za lokalne ceste. Vendar sanacija po julijskem neurju iz leta 2008 še ni končana. »S strani ministrstva za okolje in prostor pričakujemo pogodbo za sanacijo lokalnih in gozdnih cest po neurju leta 2008, po podpisu katere bomo začeli z deli,« je dejal župan. Opisalje izvajanje različnih pomembnih projektov, ki so vdržavni ali občinski pristojnosti. Omenil je še načrtovano dozidavo k osnovni šoli in vrtcu, kjer so s pridobivanjem projektne dokumentacije v zaključni fazi. Ni pozabil omeniti niti odličnega OBČINSKI SVET OBČINE MOZIRJE Mozirski svetniki so na majski seji pooblastili župana Ivana Suhoveršnika za podpis pogodbe o ustanovitvi Razvojne agencije Savinjske regije (RASR), Svet regije pa je v začetku junija potrdil ustanovitev agencije in na mesto direktorja postavil nekdanjega župana Slovenskih Konjic Janeza Jazbeca. Agencija naj bi za 31 občin regije izpeljala postopke pri načrtovanju in uresničevanju regijskih razvojnih projektov. Savinjska regija je ena od dvanajstih razvojnih regij v Sloveniji. 1996. leta so njene občine ustanovile Regionalno agencijo Celje (RRA), leta 2007 pa je regionalni svet ustanovil še Oddelek za delo z občinami, RRA Celje. Vodstvo agencije seje nato odločilo za reorgan- sodelovanja s številnimi društvi, ki so v zadnjem času še posebej aktivna. Ob prijetnem kulturnem programu tamkajšnjih učencev je sledila še podelitev občinskih priznanj. V imenu nagrajencev seje županu, predlagateljem in vsem prisotnim zahvalil Frančišek Bezovšek. Dejal je, da po njegovem mnenju, ki ga verjetno delijo tudi ostali dobitniki, niso naredili nič zelo izjemnega. Enostavno so se trudili biti dobri pri svojem delu in v pomoč sočloveku, kar bodo počeli tudi poslej. Marija Lebar izacijo - ukinilo je Oddelek za delo z občinami - in dokapitaliziralo RRA brez vednosti družbenikov, zato je Svet regije odvzel direktorju Borisu Klančniku pooblastila. Začel seje postopek za ustanovitev nove družbe - RASR, »da bi občine dobile, kar jim pripada. Pri 5. razpisu za sredstva iz evropskih skladov je prišlo do razhajanj, saj nekateri projekti RRA niso bili sprejemljivi za vse«, je pojasnil spremembe župan Suhoveršnik. Šest občinskih svetnikovje podprlo ustanovitev razvojne agencije, nobeden ni bil proti, a pomisleki so ostali. Ali kot seje izrazil svetnik Peter Golt-nik: »Problem je, da premalo vemo.« Andreja Gumzej Prejemniki občinskih priznanj za leto 2010 v družbi z županom Stankom Ogradijem (foto: Marija Lebar) Bo novo razvojna agencija spodbudila razvoj Zgornje Savinjske doline? Vinko Jeraj (foto: Marija Lebar) Občina Rečica je nastala šele pred štiri leti in je najmlajša občina v naši dolini, ki je nastala z izločitvijo od prejšnje skupne občine Mozirje. Njeno delovanje je zato v začetku zaznamovala delitvena bilanca in nekateri postopki določanja občinskih mej, vendar so te izzive dokončno uredili že pred časom. Prvi in doslej edini župan Vinko Jeraj si je na začetku mandata obljubil, da bo prva stvar, ki jo bodo v občini uredili, prostorski načrt, a danes priznava, da v tem iz različnih razlogov niso uspeli. Dokončna rešitev občinskega prostorskega načrta je ena izmed nalog, ki se prenaša v naslednji mandat in tudi zaradi tega se je Jeraj odločil ponovno kandidirati. - Ko ste nastopili svoj mandat, ste imeli visoke cilje. Ste uspeli uresničiti vse, karste si zadali? Povedati moram, da so bili cilji višji, kot smo jih uspeli realizirati. Res poje tudi, da smo že na začetku oblikovanja nove občine vedeli, da v enem ali dveh mandatih na nekaterih področjih ne bomo mogli premostiti zaostanka za ostalimi občinami v dolini. c VINKO JERAJ, ŽUPAN OBČINE REČICA OB SAVINJI Naslednji mandat bo za župana lažji - Kateri cilj je bil pred štirimi leti vaša prioriteta? Prioriteta je bil takrat in je tudi še zdaj sprejetje občinskega prostorskega načrta. Tega smo s pripravljavci že večkrat obravnavali tudi na občinskem svetu, vendar smo zaradi določenih zahtevobeh pristojnih ministrstev še vednovfazi usklajevanja. Prav zaradi nesprejetja občinskega prostorskega načrta pa so težave pri pridobivanju investitorjev in pri izvajanju nekaterih konkretnih projektov. - Bi katerega še posebej omenili? Takšen projekt je gotovo most v Spodnji Rečici ali tako imenovani Trnovčki most čez Savinjo, ki bi razrešil precejšnjo prometno zagato v tem delu občine. Sofinanciranje v višini 230.000 evrov iz »Povedati moram, da so bili cilji višji, kot smo jih uspeli realizirati. Res pa je tudi, da smo že na začetku oblikovanja nove občine vedeli, da v enem ali dveh mandatih na nekaterih področjih ne bomo mogli premostiti zaostanka za ostalimi občinami v dolini.« tretjega razpisa Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko imamo odobreno že dve leti, vendar zaradi različnih ovir ne moremo začeti z izvajanjem. - Menda imajo tukaj pomisleke naravovarstveniki? Na območju gradnje mostu živijo nekatere vrste ptic in drugega življa, ki naj bi ga gradnja in promet preko mostu motila in ogrožala. Pred časom smo imeli sestanek in prišli do nekaterih skupnih dogovorov v zvezi s tem. Tako upam, da bo problem rešen v zadovoljstvo tako občanov kot naravovarstvenikov. Želimo si, da bi vtem letu začeli z gradnjo mostu. Z ministrstvom pa smo sklenili dogovor, da mora biti most brezpogojno zaključen do konca junija 2011. - Precejšen del območja občine je poplavno ogrožen. Kako skrbi država za urejanje razmer na Savinji? Sanacija desnega brega Savinje na območju Trnovca je bila zaključena v letu 2008. Z ministrstva za okolje in prostorje bilo odobrenih 800.000 evrov. Polovica seje porabila za sanacijo desnega brega, druga polovica sred- stev naj bi bila porabljena za urejanje poplavne varnosti na levem bregu v letu 2009, vendar je na ministrstvu denarja zmanjkalo. Prodnate bregove Savinja ob vsakem večjem vodostaju odnaša na celotnem območju občine. Zlasti bi bilo treba urediti tudi območje proti Reneku in Spodnji Rečici. Ni pa samo Savinja tista, ki grozi s poplavami. Problematična je tudi Rečica s pritoki. Od leta 2007 je korito delno očistila občina, država pa postavila le nekaj metrov opornih zidov. - V zvezi s poplavami leta 2007 je tudi izgradnja novega doma za družino Deleja, kjer sta se občina in vi sami kot župan močno angažirali. Ko je narasla voda septembra 2007 odnesla del stanovanjske hiše, smo na občini takoj pristopili k organiziranju pomoči. Imenovali smo gradbeni odbor in lani poleti seje družina vselila v novo hišo. Seveda so pri tem veliko pripomogli res številni posamezniki, društva in gospodarske družbe. - Za vami je tudi izvedba primarnega voda kanalizacije Varpolje-Spodnja Rečica. Sedaj čaka še izgradnja sekundarnega voda oziroma priključkov. Kako daleč ste s tem projektom? Za ta projekt imamo pripravljeno projektno dokumentacijo in pridobljeno gradbeno dovoljenje. V teh dne izvajamo razpisna opravila. Računamo, da bi okoli 20. julija imeli odpiranje ponudb izvajalcev. V primeru, da na izbiro ne bo pritožb, bomo s samo izgradnjo začeli v avgustu. - V sklopu dogajanj ob občinskem prazniku predajate namenu nov grušoveljski most. To je sicer eden manjših projektov, a vendar pomemben. Vedeli smo, daje most dotrajan, na to so večkrat opozarjali tudi okoliški prebivalci in »Na območju gradnje mostu živijo nekatere vrste ptic in drugega življa, ki naj bi ga gradnja in promet preko mostu motila in ogrožala. Pred časom smo imeli sestanek in prišli do nekaterih skupnih dogovorov v zvezi s tem.« rečiški svetniki s tega območja, še zlasti, ker se po tej cesti odvija tudi težji tovorni promet do odlagališča v Podhomu in po nekaterih trditvah čez most pelje dnevno tudi do dvajset težkih Intervju, Ljudje in dogodki tovornjakov. Tolikšen promet pa poleg mostu krepko načenja tudi lokalno cesto. Za prenovo samega mostu smo imeli v proračunu rezerviranih 30.000 evrov. Poleg novega, širšega mostu smo obojestransko obnovili cestišče in uredili pločnik. To pa je bistveno preseglo načrtovana sredstva za to prenovo. - Ena svežih pridobitev je tudi parkirišče pod pokopališčem v sami Rečici? Tudi na Rečici smo se srečevali s težavami mirujočega prometa. Parkirnih mest je bilo premalo. Cerkev je bila pripravljena občini prodati zemljišče med šolo in pokopališčem. Na sodobno urejenem in uporabnikom prijaznem parkirišču smo pridobili okoli štirideset parkirnih mest. Projektje bil ocenjen na dobrih 61.000 evrov brez zasaditve zelenja in dreves, ki bodo zasenčeva-la parkirišče. - Kako daleč ste s projektom ureditve trškega jedra? Izdelana je idejna zasnova ureditve, sedaj iščemo projektanta, da se naredi tehnična do- »Lahko rečem, da je sodelovanje z občinskim svetom, odbori in komisijami zgledno. Delamo konstruktivno v dobro krajanov, pri čemer politične barve in igrice ne pridejo v poštev.« kumentacija. Računamo, da bi se nato še letos lahko prijavili na katerega od državnih ali evropskih razpisov. - Popestritev dogajanja na Rečici bo tudi revi-taliziran Tavčarjev dvorec, ki ga je občina odkupila od zasebnega lastnika. Zgodovinski vrednosti te stavbe želimo dodati sodobne vsebine, ki bodo zanimive tako za domačine kot za obiskovalce. Posnetek obstoječega stanja objekta so strokovnjaki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zaključili. Na osnovi tega se izdeluje konzervatorski načrt, ki bo osnova za izvedbo tehnične dokumentacije. Z vso potrebno dokumentacijo bomo počakali na ustrezne državne in evropske razpise za razvoj podeželja in se tam potegovali za sredstva za sofinanciranje z ugodnimi pogoji. V prenovljeni zgradbi bodo našla svoj prostor društva, ki delujejo v občini. Računamo na manjšo butično prodajalno zgornjesavinjskega želodca. V dvorcu pa bo prostor tudi za muzej. - V občini so izredno aktivna številna društva od kulturnih do športnih. Tudi sami ste član marsikaterega od njih. Kako občina podpira njihovo delovanje? Občina za delovanje društev vsako leto v proračunu nameni določen znesek sredstev. Seveda je pričakovanj in želja več, kot je mogoče za- gotoviti denarja. Trudimo se, da se razpoložljiv denar razdeli čim bolj pravično - tudi glede na potrebe in aktivnost društva. Delovanje društev oziroma civilnih združenj pa podpiramo tudi drugače. Skrbimo, da tistim najaktivnejši tudi javno priznamo njihove zasluge in jim ob slovesnih priložnostih podelimo za to delo tudi ustrezna priznanja. - Kako skrbite, da so občani seznanjeni z aktivnostmi občine? Imamo občinsko spletno stran, ki jo redno dopolnjujemo oziroma ažuriramo. Imamo tudi svoje glasilo Pod rečiškim zvonom, za delovanje katerega smo na občinskem svetu sprejeli pravilnik. Vez med krajani in občino so tudi občinski svetniki, ki zastopajo posamezna naselja. Sicer pa smo za pobude in vprašanja občanov vedno dostopni na občini. - Kakšno je sodelovanje župana in občinske uprave z občinskim svetom? Lahko rečem, da je sodelovanje z občinskim svetom, odbori in komisijami zgledno. Delamo konstruktivno v dobro krajanov, pri čemer politične barve in igrice ne pridejo v poštev. - Povedali ste že, da se boste jeseni potegovali za ponovno izvolitev za župana. Bo novi mandat po vašem lažji? Gotovo bo lažje. Številni projekti so v teku ali v fazi pridobitve dokumentacije, naredili smo pregled vseh zemljišč, ki so v lasti občine. Ne nazadnje smo z nadzidavo občinske stavbe uredili tudi ustrezne delovne pogoje za občinsko upravo in za arhiv. - V čem vidite perspektivo rečiške občine v prihodnje? Pomemben dokument, v katerem smo opredelili razvoj občine,je srednjeročni razvojni načrt. Smo ena redkih zgornjesavinjskih občin, ki ga ima. Vsebine tega načrta so dobre smernice za nadaljnje delo. »Naj omenim še to, da občina ni zadolžena. Potrošimo toliko, kot imamo na razpolago. Za dolgoročni razvoj občine pa je pomembno tudi število prebivalcev in nataliteta, ki se iz leta v letu viša. Iztega razloga smo lani morali odpreti še četrti oddelek vrtca.« Naj omenim še to, da občina ni zadolžena. Potrošimo toliko, kot imamo na razpolago. Za dolgoročni razvoj občine pa je pomembno tudi število prebivalcev in nataliteta, ki se iz leta v letu viša. Iz tega razloga smo lani morali odpreti še četrti oddelek vrtca. Pogovarjala se je Marija Lebar 20 leti ... RAZMERE V GOSPODARSTVU SE POSLABŠUJEJO Ob analiziranju poslovnih rezultatov gospodarstva občine Mozirje smo vedno ugotavljali, da smo nekakšna oaza, katero slovenske težave obidejo, ob zaključnem računu za lansko leto pa smo ugotovili, da naše gospodarstvo še nikoli ni doseglo tako slabih poslovnih rezultatov. Kar sedem podjetij v občini: Gorenje Glin, Elkroj, Kovinarstvo, Smreka, Komunala, RTC Golte in Turist je zaključilo z izgubo, torej vsa tista, ki so jo imela tudi po zaključnem računu za predlansko leto. 30 leti ... TURISTIČNA ZVEZA GORNJE SAVINJSKE DOLINE - DA ALI NE Na zadnji seji upravnega odbora te zveze so razpravljali o stanju, ki otežkoča delovanje turistične zveze v naši dolini. Predvsem so to vprašanja vezana na sredstva. Takšno stanje se vleče že nekaj let nazaj. Letos je bilo ob priliki razprave o Golteh povedano, da je takšna zveza potrebna, saj gre za povezovanje turističnih društev na tržišču turistične ponudbe. Dolina je kot celota le majhen del slovenske turistične ponudbe, njene sile pa slabijo. To ima za posledico slabe uspehe v tujskem prometu. tfO leti ... ZAČELA SO SE DELA PRI IZGRADNJI NOVE TOVARNE V začetku meseca maja so zabrneli stroji, ki so naznanili pričetek prvih del pri izgradnji nove tovarne ivernih plošč v Nazarjah. Nova tovarna bo dograjena v prvem polletju leta 1971 in bo v drugi polovici tega leta že pričela poskusno obratovati. Proizvodnja v tovarni bo popolnoma mehanizirana, v njej pa se bo na novo zaposlilo 82 ljudi, kar je za mozirsko občino pomembna pridobitev. Pripravila Tatiana Golob v__________________________________J FRANCE SEVER FRANTA, ZADNJI ŠE ŽIVEČI BOREC ŠLANDROVE IN ZIDANŠKOVE BRIGADE Imeli smo pogum, hotenje in moralo Ob 65-letnici legendarnega preboja Šlandrove in Zidanškove brigade iz nemškega obroča marca 1945 bo na Menini planini prvo julijsko soboto osrednja spominska proslava. Organizatorji, Občina Gornji Grad in Združenje borcev za vrednote NOB Mozirje ter bočka krajevna organizacija, bodo pripravili bogat kulturni program. PAST NA MENINI Na proslavi bo slavnostni govornik predsednik države dr. Danilo Türk, pozdravne besede udeležencem pa bo namenil tudi župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi. S slovesnostjo bodo obeležili tudi spomin na preboj II. grupe odredov preko Gorenjske na Štajersko leta 1942, ustanovitev 4. operativne cone leta 1943 in preboj XIV. divizije leta 1944 ter osvoboditev Zgornje Savinjske doline. Po besedah Franca Severja Frante želijo s proslavo preprečiti, da bi v pozabo utonili 4. operativna cona, narodnoosvobodilni boj in osvobodilna fronta na Štajerskem. Franta je edini še živeči borec tedanjega časa. Kot komandant je bii udeležen v bojih na Menini marca 1945.0 teh dogodkih je napisal tudi knjigo Past na Menini, kije doživela že tri ponatise. »IMELI SMO POGUM, HOTENJE IN MORALO« Po besedah avtorja, je s svojim zapisom želel vnuku predstaviti najtežje trenutke in odgovornosti svojega življenja. V knjigi lahko bralec bere, kako je na Menini planini z izvrstno taktiko prelisičil XIV. SS divizijo. »Imeli smo pogum, hotenje in moralo. In uspeli za domovino. Prebiti se z Menine, nič čakati! Takšno je bilo povelje 13. marca 1945,« je o svojih spominih, ki so zapisani v knjigi, razpredal komandant. Pri dvaindvajsetih letih je bil takrat najmlajši v operativnem štabu dveh brigad. V grosupeljsko četo je vs- Po besedah Franca Severja Frante želijo s proslavo na Menini preprečiti, da bi v pozabo utonila osvobodilna fronta na Štajerskem (foto: Marija Sukalo) topil že leta 1941, ko mu je bilo komaj osemnajst let. In če je bil na Menini mlad komandant, je bil v resnici že med najstarejšimi partizani. »Če imaš brezmejno vero v sebe in svoj prav, boš zanesljivo zmagal. Tako je čutilo moje partizansko srce. A narodnoosvobodilni borbi v zdajšnjih časih nekateri še kar naprej lepijo predvsem ali samo etikete, ki z njenim poslanstvom in zgodovino nimajo veliko skupnega,« je kritičen Franta. Po osvoboditvi je po študiju služboval kot načelnik lovske divizije na aerodromu Batajnica in postal komandant te zrakoplovne baze, nato je bil premeščen v Zagreb kot komandant zrakoplovne baze Plešo. Pred izstopom iz jugoslovanske armade je bil pomočnik komandanta zrakoplovnega korpusa v Zagrebu. Kot polkovnik letalstva seje vpisal na ekonomsko fakulteto v Zagrebu, jo končal, nato pa je bil trinajst let generalni direktor Aerodroma Ljubljana Pula. Upokojil seje kot direktor Inex Adrie Airways. Marija Sukalo KAMP MENINA VARPOLJE Zadnje desetletje rasti in razvoja turistične destinacije ob Juretu Kolencu Kamp Menina v Varpoljah poznajo turisti iz številnih držav, najraje pa v njem preživljajo dopust Nizozemci. S svojo infrastrukturo, prijetno pokrajino in prijaznim osebjem zadovolji obiskovalce, ki iščejo mir in sprostitev v naši dolini. PREROKOVAL SVOJ POKLIC Srce te turistične točke je neumorni Jure Kolenc iz Varpolj. Po končanem študiju seje skusil kot vodja kampa in pri tem delu vztraja že celo desetletje. Danes je kamp znan v številnih evropskih državah. Po raziskavi ene od svetovnih turističnih agencij se kamp Menina med 6.500 tovrstnimi turističnimi desti-nacijami uvršča med 50 najboljših kampov v Evropi. A uspeh ni prišel čez noč. Za Kolencem je desetletje trdega dela pri razvoju kampa ter v raziskavah trga in obiskih različnih turističnih sejmov. »Na svoj 24. rojstni dan sem za- Za Juretom Kolencem je deset let dela v turizmu, ki ga želi nadaljevati tudi v prihodnje (foto: Marija Šukalo) sadil prvo lopato in pričel z obnovitvenimi deli. Danes, po desetletju dela, je kamp v takem obsegu, da zadovolji tudi najzahtevnejšega turista,« pravi »kampovec« Jure, kot ga imenujejo prijatelji, in nadaljuje: »Ko sem kot študent organiziral srečanja v mozirski gozdni šoli, sem se srečal z ljubensko županjo Anko Rakun, ki meje ob priložnosti vprašala, kaj bom, ko bo zrasel. Sam pa sem ji hudomušno odgovoril, če bom velik, bom košarkar, če pa ne bom zrasel, pa direktor kampa. In ker nisem ne vem koliko zrasel, nisem košarkar. Približno takrat je nekdanji lastnik Jože Boršnak iskal kupca za Menino. Ob pomoči županje sem se z njim nekako dogovoril in ob pomoči staršev pričel z delom.« TURISTI POSTALI TUDI OSEBNI PRIJATELJI Sprva je bilo to po Juretovih besedah »vrtičkanje« in iskanje smernic dela. Po treh letih sta mu na pomoč priskočila na pomoč prijatelja in ustanovili so svoje podjetje. Ob njihovi pomoči seje kamp začel razvijati in pridobivati na prepoznavnosti. Danes kamp nudi izhodišče za eno- ali večdnevne vodene izlete v gore, kolesarjenje po dolini in številne druge športne aktivnosti. Animatorji poskrbijo, da se gostje preizkusijo v raftingu, kajakaštvu, soteskanju,jamarstvu,jahanju, plezanju, kolesarjenju, da lovijo ribe, kegljajo, igrajo tenis, namizni tenis, odbojko na mivki, nogomet, da zjutraj tečejo, obiščejo fitnes, savno ali masažni salon. Za Juretom Kolencem je deset let dela v turizmu, ki ga želi nadaljevati tudi v prihodnje. Zgornjo Savinjsko dolino bo še naprej promoviral po najboljših močeh in poskrbel, da se turisti vračajo k njemu. Mnogi med njimi so postali Juretovi prijatelji. Marija Šukalo Kultura, Čestitke, Oglasi GLASBENA ŠOLA NAZARJE Večer lepe glasbe in ganljivega slovesa V okviru praznovanja praznika nazorske krajevne skupnosti tamkajšnja glasbena šola vsako leto pripravi prireditev. Dve leti zapovrstjo sta bila to koncerta učiteljev, letos so glasbenih užitkov željnim poslušalcem zaigrali in zapeli tisti učenci, ki se od šole poslavljajo. Ob tej priložnosti so se poslovili tudi od ravnateljice Olge Klemše, Andražu Stropniku pa so učitelji in sošolci podarili novo violino. Koncert je potekal pod vodstvom Tadeje Cigale. Povedala je, kako ponosni so učitelji na svoje učence zaradi njihovega glasbenega znan- Predsednik KS Nazarje Matej Pečovnik se je ravnateljici Olgi Klemše zahvalil za njeno delo in prizadevanje v glasbeni šoli (foto: Marija Lebar) Četrto mednarodno srečanje ljubiteljev starodobnih vozil ZGORNJA SAVINJSKA 2010 LJUBNO OB SAVINJI, SOBOTA 26. 6.2010 PrireiRtelj: Zgornjesuviojski Starod obniVi Zbirno mtsto srečanju: prijava od 8.30 do 10.00, Ljubno ob Savinji prireditveni prostor Vrbje Razstava vozil: od 8.30 do 11.00 in od 16.00 do 19.00 Start turistične vožnja pa Zgornp savinjski dotini ba organiziran pa skopinab od W“-l L00 ja. Še posebej pa so ponosni nanje same, ki so tudi ob glasbi zoreli v poštene, odgovorne in dobre ljudi. V programu je nastopilo dvanajst učencev; nekateri v solo točkah, drugi s klavirsko spremljavo Milanke Črešnik. Vse točke razen ene so bile instrumentalne, le Mojca Bitenc je pripravila vokalno točko. Po koncertu je spregovoril predsednik KS Nazarje Matej Pečovnik. Izrazil je ponos na dosedanje delo in uspehe glasbene šole in njene ravnateljice Olge Klemše. »Kljub prepričevanju, da naj delo še nadaljuje, seje tudi ravnateljica odločila stopiti na novo pot, in sicer pot v tretje življenjsko obdobje. Zato seji za vse njeno deio in prizadevanje v imenu krajanov in v svojem imenu zahvaljujem,« je dejal Pečovnik. Vidno ganjena Klemšetova se je zahvalila za lepe besede in cvetje, ki ga je prejela. Čakala pa jo je še ena dolžnost. Na koncertu je bila namreč prisotna tudi družina tragično preminulega učenca Aleksa Stropnika. Skupaj z mamo in očetom je bil brat Andraž, ki tudi sam obiskuje glasbeni pouk. Ravnateljica je povedal, daje v prometni nesreči Andraž izgubil brata Aleksa, poškodoval pa sije tudi violino. Zato so se učitelji in učenci odločili in mu kupili novo. »Izguba Aleksa je za vse nas, posebej pa za družino nenadomestljiva. Zato naj bo Andražu nova violina vsaj malo v uteho,« je dejala. Marija Lebar Nik in Janez 6 in 60 let V juniju praznujeta, z nami se radujeta, še mnogo zdravih, srečnih let želimo vama spet in spet. Vajini dragi Atu Jaku za 80. rojstni dan Prijazne besede so kratke in enostavne, preproste, njihov odmev pa je neskončen ... Vse najboljše, iz srca voščimo žena Ana ter sinova Danilo in Tomaž z družinama Hotel Plesnik Vsako soboto in nedeljo Vam nudimo družinska kosila po ceni 10,00 EUR. Otroci do io. leta imajo kosilo brezplačno (en otrok na eno odraslo osebo). Vljudno vabljeni! Vaš Hotel Plesnik **** Tel.: 03-839 2300 OBČINA GORNJI GRAD Attemsov trg 3 3342 Gornji Grad OBČINA NAZARJE OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIMO ,,, ^ .±d Rebrajtarji d gozdouih Piše: Aleksander Videčnik (nadaljevanje in konec) V sestavku Franca Hribernika se navaja kot tretji primer nasilnega ravnanja "rebrajtarjev" v mozirski okolici. Med tem koje bila vsa družina na neki kmetiji pri zajtrku, ko zunaj še ni bilo svetlo, je malo za tem eden hlapcev zadremal za mizo. Poleg hlapca je za mizo sedel še čevljar, ki je prišel v "štero". Nenadoma se je pojavil med vrati rebrajtar z dolgo palico v roki. Z njo je tako hudo udaril dremajočega hlapca, da je padel v nezavest. Nato seje nasilnež spravil še na čevljarja, ki seje branil v čevljarsko desko. V tem seje hlapec predramil, segel je po kuhinjskem valjarju in napadel rebrajtarja. Tako gaje mikastil, da bi ga verjetno ubil, če ne bi v hišo stopil gospodar, ki je rešil uniformiranca in ga nagnal. Med skrivači je bil v tistem času najbolj znan Jaka Požežnik, kije bil znan pod vzdevkom Šnajc. Baje se ga je to ime prijelo, ker je v mladosti ob srečanju stanti rad dejal: »Fantje 'mafešnajt?«To naj bi pomenilo, če imajo korajžo za kakšno merjenje moči. No, Šnajca so rebrajtarji trikrat ulovili, toda vsakič je uspel zbežati. Seveda so ga zaradi bega kaznovali, moral je "skozi šibe". To je potekalo tako, da so v dve vrsti postavili dvanajst vojakov s šibami v rokah in skozi to vrsto je moral kaznjenec brez srajce. Koje trpin prišel do vojaka, ga je moral ta krepko udariti po golem hrbtu. Po takšni torturi so pretepenega povili v prt namočen v kisu, baje tako ni prišlo do kakšne zastrupitve. Ljudje so pripovedovali, da je skozi takšen kordon vojakov bilo bolje hoditi počasi, ker, če je bičani hodil hitreje, so vojaki bolj udrihali, da ne bi zamudili udarca. Seveda je vsakdo, kije kdaj okusil šibe, še bolj skrbel za to, da seje uspešno skrival. Nekega zimskega večera je Šnajc sedel pri Planinšku in zvijal štrene v klobčiče. Ker je bilo v hiši toplo, je sedel v samih hlačah in srajci, da je lažje delal. Nenadoma je vstopil v hišo rebrajtar, Šnajc pa je hitro zbežal skozi kamro na piano, tekel je po poti proti planini. Toda kakih 50 metrov višje, ga je zagrabil drugi rebrajtar in ga zgrabil za srajco. Šnajc seje nekako izmuznil iz srajce in bežal dalje. Toda rebrajtar ni odnehal, skočil je za njim in ga zgrabila za robec, ki so ga tiste čase nosili zavezanega okoli vratu. V tem je prihajal tudi rebrajtar iz hiše v pomoč svojemu tovarišu. Šnajc je bil v veliki nevarnosti, k sreči je tudi robec popustil. Tako seje ubežnik spustil po strmini proti radegundski cerkvi, kjerjevmežnariji bival neki mož, po imenu Majer. Taje Šnajca skril in oblekel. Ljudje so vedeli povedati, da se Šnajc ni boril le z rebrajtarji, temveč tudi s strahovi in bil celo kos risu, ki gaje nekoč napadel. Neko kvatrno soboto zvečer je Šnajc cepil ličje v Naroločkem stanu. Ličje so uporabljali izdelovalci coki za zapetnike. Med cepljenjem je opazii, da so se hudo stresla vrata na stanu. Za vsak slučaj je vzel puško in stopil ven, da vidi, kaj se dogaja, pa ni opazil ničesar. Vrnil seje v stan in cepil dalje, pa spet hud ropot na vratih, celo zapah je popustil, Šnajc je tekel okoli stanu, vendar je bilo vse mirno. Koje stopil nazaj v stanje rekel: »Če si človek, se mi prikaži, če si pa hudič, stori kaj hočeš.« Natoje molil nekaj delov rožnega venca in mir seje vrnil v stan. Nekoč je Šnajc ležal v bližnji zijavki Gami). Koje dremal, gaje napadel ris, ki pa je hitro zbežal, ko seje napadeni predramil. Po tako nemirnem življenju, polnim preganjanja in skrbi, še posebej ko so mu povedali, da imajo vojaške oblasti o njem kar celo skladovnico prijav in papirjev, je Šnajc sklenil končati svoje bedno življenje. Legel je na hrbet in si podstavil puško pod brado, navezal na nogo vrv, s katero bi jo sprožil, pa je ob zadnjem trenutku pomislil na Kokarsko Marijo, tako seje pripetilo, da noga ni ubogala, koje bilo treba puško sprožiti. Na Šnajca spominja peč (votla skala) med Borsečnikovo in Goličnikovo domačijo, ki so ji pravili domačini kar Šnajceva peč. Čas je naredil svoje in oblast je nehala loviti mlade fante za vojake. Stari ljudje so pravili, da so potem fantje hodili k vojakom »na poziv« ali po domače »na papir«. Zato so modrovali: »Resnica je postalo prerokovanje, da bo prišel čas, ko bo oče sina sam peljal v "žovt" (sold, soldate).« IN NA KONCU Ustna izročila so za vsak narod, za vsako obdo- mozirskih planin bje in za vsako kulturo zelo pomembna. Marsikaj povedo, kar morda ni zapisano. V preteklosti je bilo pač malo takih, ki bi sproti pisali zgodovino ali druga dogajanja. Seveda so ustna izročila običajno pisana na kožo trpečih ljudi in poudarjajo le tisto, kar so pogumnega storili domačini, ne pa tudi, kako so se oblastniki za podobne nepokorščine maščevali. V našem primeru je omenjeno početje vojakov, ko so kaznovali Šnajca s šibanjem. Verjetno so bila še druge vrste kaznovanja, kot so zapiranje in druge oblike oblastne prisile. Vsekakor se v zapisu omenjajo tudi voja ki, kar pove, da so bili rebrajtarji del vojaških enot. Sicer moramo spomniti, da je imela tudi stara Jugoslavija pred letom 1941 finančno stražo, to so bili uniformiranci in lažje oboroženi možje. Bili so tudi na mejah poleg graničarjev in skrbeli za preglede potnikov. Sicer pa so delovali finančni uradi, kjer so delali uradniki, nadzor nad finančnimi predpisi na terenu pa so izvajali "financarji", kot se je takrat reklo pripadnikom finančne straže. Naj omenimo primer delovanja teh ljudi. Če so ljudje nameravali kuhati žganje, so morali to prijaviti finančni oblasti. Potem je financar prišel k prijavitelju in odpečatil kotel za žganjekuho. Po zaključku opravila ga je spet zapečatil. Še to, v letih pred 1941 so veliko tihotapili vžigalne kamne za vžigalnike, ti so veljali kot državni monopol. To je bilo kaznivo dejanje in preganjali so ga prav financarji. Še dobro se spominjam, da so nosili temno zeleno uniformo in običajno tudi lažje orožje. Po letu 1945 nismo več poznali finančnih stražnikov, deloma sojih nadomestili cariniki in civilni uradniki. Časi se pač spreminjajo, država pa naprej skrbi za svoj proračun z davčnimi upravami in drugimi finančnimi službami. 3ščemo stare fotografije Udeleženke kmetijsko-gospodinjskega tečaja v Bočni leta 1936. Fotografijo hrani Marija Kolenc iz Spodnje Rečice. Finančne spodbude eko sklada 2010 ANTON JURŠNIK energetski svetovalec Ekološki sklad, javni sklad, je letos sicer nekoliko pozneje, zato pa v večjem obsegu objavil Javne pozive za nepovratne finančne spodbude občanom. Spodbude so namenjene investicijam v učinkovito rabo energije, v obnovljive vire in v ogrevalne sisteme na lesno biomaso. Zaradi obsežnega gradiva bom podal samo pregled razpisov z osnovnimi podatki. Razpis 3SUB-OB10 je namenjen tistim, ki so v času od 9. 10. 2009 do 21. 5. 2010, ko razpisov ni bilo, izvedli katerega od naslednjih ukrepov: A - vgradili solarni ogrevalni sistem. B - vgradili kurilno napravo za centralno ogrevanje na lesno biomaso. Pogoji: izkoristek pri nazivni toplotni moči mora biti vsaj 90 %, emisija prašnih delcev manjša od 50 mg/m3, hranilnik toplote pri kotlu na drva velikosti vsaj 50 l/kW toplotne moči. C - toplotno izolirali in obnovili celotno fasado. Pogoji: debelina toplotne izolacije najmanj 12 cm, toplotna prevodnost izolacije A < 0,045 W/m K. D - zamenjali zunanje stavbno pohištvo. Pogoji: toplotna prehodnost zasteklitve U < 1,0 W/m2K, toplotna prehodnost celotnega okna U ro 2? £ S1 ■F ° ° -j= 5 S2I TJ C a O 0) > > o u CD CD n ii _a -o CD CD SPREJEM ODLIČNJAKOV NA REČICI OB SAVINJI OBČINA NAZARJE Vrhunska tehnika in odličnost v vožnji Beemvejeva serija 5je na avtomobilskem trgu že skoraj štiri desetletja. V tem času seje zvrstilo pet generacij tega modela, za bavarsko petico v taki ali drugačni izvedbi pa seje doslej odločilo 5,5 milijona kupcev. Nova serija 5, šesta po vrsti, skuša prepričati predvsem z vrhunsko tehniko in odličnostjo v vožnji, sodeč po obliki pa se zdi, da se brez sramu ozira po večji »sestri« sedmici. V primerjavi s prehodnim modelom je novi bmw 5 daljši za dobre štiri centimetre, medosna razdalja pa seje povečala še za štiri centimetre več. To seveda pripomore k večjemu udobju, a ie tako dolgo, dokler so nastavitve podvozja v načinu comfort. Če preklopite na integralno aktivno krmiljenje, ki mi močmi in 8-stopenjski avtomat-obrača tudi zadnji kolesni par. Za ski menjalnik, kar seje izkazalo za prilagodljiv multifunkcijski volanski obroč omogočata zares optimalen položaj za vožnjo, zaradi česar so poti krajše in neutruja-joče. K temu prispeva tudi glavni vmesnik na sredinski konzoli, ki se imenuje iDrive. Vsekakor je pri novi petici potrebno izpostaviti še vrhunsko varnost. Zaradi uporabe jekla z izjemno veliko trdnostjo seje togost karoserije povečala za 55 odstotkov, za zaščito potnikov v nepredvidljivih okoliščinah pa skrbijo tudi štiri varnostne blazine in varnostni zavesi, aktivni vzglavniki ter rahločuten sistem za elektronski nadzor stabilnosti vozila DSC. In če na koncu dodamo še varčnost v obliki paketa Efficient-Dynamics, kar pomeni boljšo aero- sport ali sport+, podvozje športno doplačiloje mogoče dobiti samode- odličen tandem. Menjalnik je nam- dinamiko, manjšo maso, varčen ^3anes, za jutri Za Slovenijo. WWW. otrdi in takrat udobje potnikov ni več na prvem mestu. No, da ne bo pomote, podvozje nove petice je vrhunsko in temu primerne so tudi vozne lastnosti. Avto se obnaša, kot da je prisesan na cesto, k čemur pripomore tudi jni parkirni sistem, aktivni fempomat in še kopico druge opreme. Pri nas je zaenkrat nova petica na voljo s štirimi bencinskimi in dvema dizelskima motorjema. Testni avto iz salona Selmar iz Celja je imel tri-litrski dizelski agregatz 245 konjski- reč pravi bisertehnike, ki omogoča, da pretikanja med prestavami sploh ne občutite, ne glede na »težo« noge na pedalu za plin. Počutje na voznikovem in vseh ostalih sedežih je odlično. V vse smeri nastavljiv voznikov sedež in motor, učinkovit menjalnik, električni servovolan in regeneracijo energije pri odvzetem plinu oziroma zaviranju, potem si BMW za novo serijo 5 res zasluži čestitke. ■Cena? Od 43.700 evrov dalje ... Franci Kotnik Slovenska demokratska stranka Človek potuje po svetu, da bi našel kar potrebuje in se vrača domov, da to najde. (Moore) SDS Ob prazniku države Slovenije, dnevu državnosti, vam iskreno čestitamo! Slovenska demokratska stranka Občinski odbori Solčava, Luče, Ljubno, Gornji Grad, Nazarje, Rečica in Mozirje !».'*’ a X '' * vi in občanom $ i,” W •'$ k' I eesülamo ob ; , s dnevUvdrzavnosti. * h ■■■ ** ' i M F v -,. i ij . Tàjt; ■ % ft# -Mfe > '