POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI a [OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE I Muzejski trg 1 a I3OOO Celje (stran 12) 1 . K ! * * * ik2 Uj31ZÄ$1I/£ 1 IBk , ■* j. „ ,r. ■ * ’ Ti QQ0QQ1 m.- * * 1 , w ■ • .. ■ * w • « , V ♦ » jF? Ji 1 ■a» j - M' * M o- a a/ • - v. Goran Horvat -še vedno samosvoj, izviren in zanimiv STRAN 11 Mozirjani dobili bogato zakladnico preteklosti kraja STRAN 9 Zgornjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Attemsov trg 3, Gornji Grad Ministrstvo za zdravje opozarja, da prekomerno uživanje alkoholnih pijač škoduje zdravju. Slike so simbolne. Vse cene že vsebujejo DDV. USREDNjA____________________________________________________________________________ KNJIŽNICA Tretja stran CELIE------------------------------------------------------------------------------ Knjige zastonj? Predstojniki splošnih knjižnic po Sloveniji že podpisujejo peticijo proti ukinitvi članarin, ki je predvidena v koalicijski pogodbi nove vlade. Članarine namreč knjižnicam prinašajo od štiri do deset odstotkov vseh prihodkov, kar lahko ob dejstvu, da je na razpisih ministrstva za kulturo za nakup knjigvsako leto na razpolago manj sredstev, pomeni upad kakovosti ponudbe, predvsem v manjših knjižnicah. Vsi se načelno strinjajo, da bi bila ukinitev članarin dobrodošla za uporabnike, zlasti iz nižjega socialnega sloja, a se hkrati bojijo, da izpada prihodkov knjižnic ne bo mogoče nadomestiti. Na občinah tožijo, da nimajo dovolj denarja niti zadruge zakonsko določene naloge, kaj šele za kulturo, zato zahtevajo, naj država, če se bo dejansko odločila za napovedano ukinitev članarin, zagotovi nadomestna sredstva. Na ministrstvu za kulturo za zdaj odzivov v javnosti ne komentirajo, odgovarjajo le, da bodo ukrep podrobno preučili. Finančna kriza, ki v zadnjih dneh najbolj polni časopisne stolpce, bo zagotovo pustila posledice tudi na področju kulture oziroma na knjižnem področju v najširšem smislu. Pri tem lahko samo upamo, da posledice ne bodo preveč radikalne, kajti knjige so še vedno eden izmed glavnih načinov razširjanja znanja in idej med ljudmi. Brez znanja in novih idej tudi te krize ne bomo uspešno prebrodili. Kitajski pregovor pravi: »Ko prebereš neznano knjigo, je kot da si pridobil dobrega prijatelja; ko jo vnovič prebereš, je kot da si srečal starega prijatelja.« Slovenska knjiga ima za nas, Slovence, še toliko večji pomen, ker ohranja naš jezik in naš narod pri življenju. In ko luč sveta ugledajo knjige, kakršna je monografija Mozirje, predstavljena prejšnji teden v mozirski knjižnici (o predstavitvi poročamo v tej številki Savinjskih novic), potem smo lahko veseli, da so med nami posamezniki, ki so pripravljeni v ta namen zagotoviti finančna sredstva, in posamezniki, ki so pripravljeni svoje znanje in vedenje v tiskani besedi deliti z drugimi. Predstavitev zbornika ob 760-letnici gradu Vrbovec, ki bo neke vrste nadaljevanje monografije iz leta 1998, še pred koncem letošnjega leta najavlja tudi ObčinaNazarje, torej smo po tej plati lahko zadovoljni. Glede napovedane ukinitve članarin v splošnih knjižnicah pa le še retorično vprašanje: koliko stvari, ki jih dobimo povsem brezplačno, znamo zares ceniti? IZ VSEBINE: Tema tedna: Bo država ukinila članarine za splošne knjižnice?...............4 Obilni Mozirje, Ljubno: Višje cene v vrtcih .................5 Samozaposlitev: S krizo se ne končajo sanje, se pa težje uresničijo...........6 Osnovna šola Nazarje: Občina Gornji Grad: Napetosti glede razrešitve direktorja Komunale...... Intervju: Mag. Damjana Podkrajšek. Čebelarska zveza SAŠA: Čebelarji celjske regije v Mozirju.10 Hotel Plesnik: Srečanje poslovnih partnerjev ISSN 0351-8140, leto XL, št. 50,12. december 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, Lučka Kirn. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. BO DRŽAVA UKINILA ČLANARINE ZA SPLOŠNE KNJIŽNICE? Knjižnice že zdaj komaj zmorejo preživeti Za nizko članarino imajo bralci dostop do številnih gradiv (foto: Marija Lebar) Nova vlada je v koalicijski pogodbi zapisala med drugim tudi namero, da bi ukinili članarino v vseh splošnih knjižnicah po državi. S to namero so strinjajo tako občine kot knjižnice, vendarhkrati pozivajo, da naj izpad dohodka pokrije država. Kaj o tem menijo v Osrednji knjižnici Mozirje, smo povprašali direktorico Ano Lamut. SKORAJ DESET MILIJONOV OBISKOV Nekatere knjižnice so članarino ukinile že pred časom, a v marsikateri od teh razmišljajo o ponovni uvedbi, saj jim nenehno primanjkuje sredstev za obnovo knjižničnega gradiva oziroma nakup novih knjig. To je še posebej opazno v zadnjem času, saj je na primer ministrstvo za kulturo za leto 2008 razpisalo 3,19 milijona evrov za nakup novega gradiva, za leto 2009 pa so razpis- ali le še 2,8 milijona evrov in tako krepko zmanjšali sredstva za nove knjige. Če pogledamo nekaj statističnih podatkov na ravni države, vidimo, da je v 61 splošnih knjižnic vključenih malo več kot četrtina prebivalstva ali točneje 25,9 odstotka. Knjižnice so lani zabeležile 9.572.465 obiskovalcev. Ti so si izposodili 25 milijonov kosov različnega knjižničnega gradiva. Knjižnice so poleg ponudbe knjig in ostalih nosilcev podatkov pripravile še 17.507 prireditev. Teh se je udeležilo 687.000 obiskovalcev. KDO NAJ TOREJ PLAČA? Splošne knjižnice so javni zavodi in so pretežno odvisne od sredstev, ki jih v proračunu za njihovo dejavnost namenijo občine. V občinah pa sta posluh za to dejavnost in tudi vsota razpoložljivih sredstev zelo različna, zato v marsikateri knjižnici ne dosegajo niti minimalnih standardov za nakup novega gradiva. Pri tem velja omeniti še številne prireditve, kijih organizirajo knjižnice Naša anketa Bi bila lahko kultura brezplačna? Knjižnica je prostor, kjer si lahko izposodimo dobro knjigo, preberemo in prelistamo kakšno revijo, tudi »surfamo« po internetu... Naloge splošnih knjižnic so zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva. Poleg tega zagotavljajo dostop do knjig in organizirajo posebne oblike dejavnosti, ki spodbujajo bralno kulturo. Bralcem nudijo kakovost in raznolikost gradiva. To duhovno dobrino naj bi uporabnikom vlada v prihodnje omogočila brezplačno. Duhovna dobrina so tudi različni koncerti in številne kulturne prireditve ter gledališke predstave. Za njih organizatorji pobirajo visoke vstopnine, ki mnogim predstavljajo oviro. Za splošno razgledanost človeka verjetno ni nič manj pomemben obisk kakšnega muzeja, galerije ali dobre kulturne prireditve, kot je branje. Bi moralo biti oboje brezplačno? Anton Acman, Mozirje i Sam zelo redko posežem po knjigi iz preprostega razloga, ker nimam časa. Tako tudi o tem, ko-likšen strošek predstavljata članarina in zamudnina, nikoli nisem razmišljal. Danes si verjetno mar-k sikdo težje privošči obisk knjižnice kot jaz. Bolj I pogosti obiskovalci knjižnice bodo otroci. Sam ■ raje informacije poiščem na internetu, ker tako prihranim čas. Matevž Potočnik, Rečica ob Savinji Moj obisk knjižnice ni bil nikoli pogojen s stroški članarine in zamudnine. Tudi če bi bilo vse brezplačno, bi bilo pri meni enako. Raje posežem po internetu. Če bi bili ogledi koncertov in gledaliških predstav brezplačni, bi jih verjetno bolj pogosto obiskal. Jože Podbregar, Podvolovljek Tako malo obiskujem knjižnico, da mije vseeno, ali moram plačati članarino ali ne. No, kulturne prireditve, če so kvalitetne, obiščem ne glede na strošek vstopnice. Ana Kaker, Radmirje Zelo malo časa imam za prebiranje knjig. Sicer se mi članarina ne zdi tako visok strošek, da ga ne bi zmogla. O zamudninah pa se lahko marsikdaj dogovoriš, tako da, če imaš srečo, niso tolikšen strošek. O prireditvah lahko rečem leto, da imam srečo, da sem v službi v takšnem podjetju, ki mi preko dela omogoči ogled številnih prireditev. Če bi morala vstopnice plačati, bi bil to kar velik strošek za mojo družino. Marija Koren, Kokarje V preteklosti sem brala, kolikor mi je čas dopuščal, saj delo na kmetiji terja bistveno več časa kot v kakšni tovarni. Danes pa je zdravje tisto, ki mi to onemogoča. Verjamem, da je izdatek za članarine in zamudnine za marsikoga velik strošek. A kot nekdanja kulturnica, ki sem bila tudi sama neposredno udeležena pri različnih dejavnostih, se mi zdi, da cene vstopnic niso pretirane. Iz tega si marsikatera ljubiteljska dejavnost pokrije le stroške. Milka Golob, Nazarje Tudi če bi bil obisk knjižnice brez članarine in zamudnine, bi jo enako obiskovala. Prisegam na internet, kjer hitreje najdem vse informacije, ki jih potrebujem. Ko sem študirala, sem bila pogosto v knjižnici. Kar pa se tiče cen vstopnic različnih prireditev, bi jih obiskovala, če te ne bi bile tako visoke ali če bi bil vstop prost. Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem f--- 4 __-J tako za dvig bralne kot tudi splošne kulture. Pri organizaciji teh knjižničarji oziroma knjižničarke pokažejo vso svojo iznajdljivost, da so stroški čim manjši, dogodek pa vendarle na ustrezni ravni. Namero o ukinitvi članarine sicer načeloma podpirajo tako knjižnice kot občine, vendar pod pogojem, da bo izpad dohodka pokrila država. V povprečju v splošnih knjižnicah članarina pomeni od 4 do 8 odstotkov vseh prihodkov, knjižničarji pa že zdaj ne dohajajo nenehnih podražitev knjig. Iz omenjenih razlogov sekcija za splošne knjižnice že zbira podpise proti napovedani ukinitvi članarin. Ob tem, da ni jasno, kdo naj bi nadomestil izpad dohodka, bi ukrep pomenil finančno oslabitev knjižnic in povsem onemogočil njihov razvoj. Pri tem je treba upoštevati, da so nekatere kategorije prebivalstva že zdaj oproščene članarine ali pa imajo velike popuste. Mednje sodijo brezposelni, mladi do 18. leta, upokojenci ... OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE »Pri nas je sedem občin, od katerih je občina Mozirje ustanoviteljica knjižnice, ostale občine pa so naše pogodbene partnerice, saj so knjižnice urejene v vseh sedmih občinah,« pravi direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Ana Lamut. »Za nakup novega gradiva prispeva ministrstvo za kulturo okoli 20 odstotkov od celotnega letnega nakupa. Naše občine nam letno namenjajo približno 11 evrov na prebivalca, članarine pa predstavljajo (foto: Marija Lebar) Ana Lamut, direktorica Osrednje knjižnice Mozirje: »Novice o ukinitvi članarin v splošnih knjižnicah, ki jih v zadnjem času pogosto beremo in slišimo, nas skrbijo, saj je denarja za knjižničarstvo vsako leto manj, cene knjig pa se nenehno dvigajo. Verjetno pa ni namen, da se knjižnice pričnemo vesti kot komercialne ustanove s pridobivanjem sponzorjev in ob tem pozabimo na naš osnovni cilj, kot je skrb za bralce, dvig bralne kulture in ponudba dobrih in kvalitetnih knjig za vse kategorije bralcev. Strinjam se, daje knjiga resnično osnovna in pomembna dobrina v življenju ljudi, v njihovi duhovni rasti in izobraževanju. Nič manj pa verjetno ni pomemben za njihovo splošno razgledanost tudi obisk muzeja, galerije ali dobre kulturne prireditve - recimo v Cankarjevem domu. Sprašujemo se, zakaj te spre- membe načrtujejo ravno in samo v splošnih knjižnicah? Za otroke in mlade do 18. leta starosti ter za brezposelne že sedaj, kot narekuje zakon o knjižničarstvu, v naši knjižnici ni članarine. Za ostale pa letni prispevek znaša 8,80 evrov, za kar imajo uporabniki možnost neomejene izposoje gradiv, seveda, če spoštujejo sprejet knjižnični red in pravočasno vračajo gradiva. Ne smemo pozabiti niti tega, da že sedaj nudimo vsem članom in uporabnikom brezplačno uporabo računalnikov in pripadajoče opreme, prav tako brezplačen dostop do svetovnega spleta, do informacij, do znanja in učenja v knjižnici. Mnenj in stališč naših županov in županje o tej problematiki še ne poznam, v časopisu pa berem, da se s predlogom posamezni predstavniki nekaterih občin načeloma strinjajo, saj pričakujejo, da se bo obisk v knjižnicah povečal in bo tudi dostop do knjižničnih gradiv boljši. Hkrati trdijo, da bi izpad prihodkov morala zagotoviti država, saj občinam že sedaj praviloma primanjkuje sredstev, da bi uresničevale vse potrebne programe in z zakonom določene naloge. Tudi moje mnenje je, da bi bilo novo poslovanje prijaznejše našim občanom in uporabnikom knjižnice. Hkrati pa me malce skrbi, da bi se v tem primeru še pogosteje zapletalo pri vračilu gradiv, karse opazi v nekaterih knjižnicah, ki članarine že sedaj ne zaračunavajo.« okoli 10 odstotkov vseh lastnih prihodkov,« dodaja Lamutova. Vse lastne prihodke v Osrednji knjižnici Mozirje praviloma porabijo za dodaten nakup knjižničnega gradiva. Le redkokdaj, pravzaprav izjemoma gredo ta sredslva za dejavnost oziroma za nakup nujne nove opreme. Zadnji tak primerjebii nakup novega fotokopirnega stroja. V Osrednji knjižnici Mozirje razpolagajo s knjižnično zbirko 80.141 izvodov. V obdobju od letošnjega januarja do konca novembra so OBČINA MOZIRJE Višje cei Mozirski svetniki so na zadnji seji potrdili nove ekonomske cene oskrbnine v mozirskem vrtcu. Ravnateljica vrtca Ana Rebernik je s strokovno službo pripravila predlog povišanja, ki naj bi tej ustanovi omogočil likvidnostno poslovanje. Predlog povišanja je bil v višini osmih odstotkov za otroke v nižji starostni skupini in devet za tiste v višji. Ob tem je Rebernikova dodala, da bo sredi prihodnjega leta verjetno zabeležili 35.090 obiskov. Število članov knjižnice je 3.409, sposodili pa so si 98.000 izvodov gradiva. Ob ostalih dejavnostih naše knjižnice gre vsekakor omeniti galerijsko dejavnost in organizacijo številnih kulturnih prireditev. Bralno kulturo med prebivalstvom poskušajo dvigniti tudi z zanimivimi pristopi in projekti, kot je že več let trajajoča Bralna značka za odrasle. Veliko pozornosti in dogodkov namenjajo tudi mladim. Marija Lebar e v vrtcu potrebno še eno povišanje. Največji delež ekonomske cene, med 79 in 84 odstotki predstavljajo stroški dela, torej plače ter dodatki zaposlenih, ki so zakonsko določeni in zavoljo tega občinski svetniki na njihovo višino ne morejo vplivati. Stroški živil, materiala in storitev so se zmanjšali na minimum, kar pa gotovo ne bo v prid otrok. Svetniki so po temeljiti obrazložitvi predlog sprejeli. Benjamin Kanjir OBČINSKI SVET LJUBNO Podražitev vrtca je bila neizogibna Na nedavno minuli 16. seji so ljubenski občinski svetniki sprejeli proračun za naslednje leto. Obravnavali so tudi rebalans letošnjega proračuna in predlagano povišanje ekonomskih cen v vrtcu. K odloku o občinskem proračunu svetniki tokrat niso imeli bistvenih pripomb, saj so o njem razpravljali že na prejšnji seji, nakar je bil obravnavan še na posameznih odborih. Kot je dejala županja Anka Rakun, je proračun izjemno razvojno naravnan in oblikovan v dobrobit občine in občanov. S proračunom pa se ni strinjal svetnik Bernard Štiglic iz Tera, ker je menil, da za tamkajšnje zaselke v proračunu ni namenjenih dovolj sredstev in da se to dogaja že več let. Proračun so tako svetniki sprejeli z enim glasom proti. Svetniki so obravnavali tudi drugi letošnji rebalans občinskega pro- računa. Daje moral biti proračun popravljen kar dvakrat, seje na Ljubnem zgodilo prvič v štirinajstih letih, je dejala v obrazložitvi županja. Kot se je izkazalo, so bile presežene postavke odhodkov za vzdrževanje cest, socialo in varstvo okolja. Tokrat so bili svetniki soglasni in so rebalans potrdili. Ravnatelj Rajko Pintar je razložil, daje povišanje ekonomskih cen vrtca nujno. Zaradi sprejetja zakona o plačah vjavnem sektorju, na katere vodstvo vrtca nima vpliva, seje znatno povečal izdatek za plače skupaj s prispevki. Svetniki so menili, daje predlagan odstotek spremembe cene previsok. Sklenili so, da se ekonomska cena vrtca za prvo starostno obdobje otrok poviša za sedem odstotkov in za drugo starostno obdobje za deset. Marija Lebar ■ SAMOZAPOSLITEV S krizo se ne končajo sanje, se pa težje uresničijo Kazalniki gospodarske klime v Sloveniji so dosegli najnižje vrednosti v zgodovini. Poleg tega v tem času globalne finančne krize vedno pogosteje poslušamo o valu odpuščanja delavcev tudi pri nas. V primeru takšnega črnega scenarija se brezposelnim osebam ponuja rešitev v obliki samozaposlitve. Samozaposlovanje v času gospodarske krize se sicer sliši tvegano, a strokovnjaki zagotavljajo, da obstajajo tudi panoge, ki ne poznajo krize. BREZPOSELNIM MOŽNOST SAMOZAPOSLITVE Delavci, ki ostanejo brez zaposlitve, ponavadi pristanejo na Zavodu RS za zaposlovanje. Da pa to ni kraj, kjer se končajo sanje, poskrbijo na zavodu samem. Brezposelne osebe imajo možnost samozaposlitve, katerega postopek začne zavod. Kandidati so upravičeni do subvencije iz državnega proračuna in evropskega socialnega sklada v enkratnem znesku v višini 4.500 evrov. Vendarje za prejetje subvencije potrebno izpolniti določene pogoje. Prvi pogoj je udeležba na delavnici Priprava na samozaposlitev. Naslednji pogoj je podpisan samozaposlitveni načrt. Pogoj je samozaposlitev za polni delovni čas. Pomembno je tudi, da bo samozaposlitev na območju Slovenije. Kandidat pred tem ne sme imeti statusa samozaposlene osebe. Po izpolnitvi teh pogojev in v 30 dneh po samozaposlitvi je potrebno oddati vlogo za dodelitev subvencije. Prejemnik subvencije se zaveže, da bo samozaposlen vsaj dve leti. V primeru, da prejemniku podjetništvo spodleti oziroma ob pretrganju samozaposlitve, je potrebno vrniti znesek subvencije. Da pa do tega ne bi prišlo, je potrebno narediti dober poslovni načrt. Priporočljivo se je obrniti na svetovalce prt Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, kjer ponujajo sveženj podjetniške pomoči paket Začetnik. Zanimanje za samozaposlitev je veliko že zdaj. Tako je največ samozaposlitev v trgovini, poslovnih in osebnih storitvah, gradbeništvu ter gostinstvu. PANOGE, KI NE POZNAJO KRIZE Čeprav seje v zadnjih letih postopek pridobivanja statusa samozaposlenega zelo poenostavil, vse le ne gre jemati z levo roko. Vračanje subvencije je spodletelemu podjetniku lahko v hudo breme, zato velja dobro razmisliti, ali je panoga, v kateri se želi samozaposliti, res primerna in bo prinašala zaslužek. Strokovnjaki revije Forbes so na podlagi zbranih c— 6 ___/ poslovnih rezultatov sto tisoč srednje velikih in malih podjetij naredili seznam panog, ki cvetijo tudi v kriznih časih. To so panoge, ki ponujajo storitve, po katerih ljudje stalno povprašujejo oziroma so po njih primorani povpraševati. Na prvem mestu so tako pristale računovodske storitve, sledijo z zdravjem povezane dejavnosti in pravne storitve. Visoko so uvrščene dejavnosti, ki imajo vpliv na človekovo poslovno ali zasebno intimnost in jih zatorej ljudje neradi menjajo. Deficitarni poklici, torej poklici, ki jih v Sloveniji primanjkuje, se nahajajo predvsem na področju strojništva, elektronike, energetike in telekomunikacije. Med poklici, ki zahtevajo višjo stopnjo izobrazbe, se po podatkih zavoda za zaposlovanje pojavljajo še potrebe po računalniških inženirjih ter visoko izobraženih diplomantih tehniških in naravoslovnih znanosti. Velike potrebe so tudi po šolskih profesorjih. PRILAGODLJIVIM BO LAŽJE Obstaja pa tudi seznam panog, v katerih podjetniki dosegajo najslabše rezultate in v povprečju celo izgubo. Na vrhu slabšega dela lestvice se nahajajo prodajalci in trgovci s pijačo ter hrano, prodajalci in proizvajalci tekstila ter podjetja, ki ponujajo pomoč pri izvedbi sejemskih in drugih prireditev. Številna podjetja napovedujejo množična odpuščanja, marsikdo bo prisiljen v iskanje novega poklica. Nova vlada je ob predstavitvi ukrepov za reševanje krize napovedala, da bo aktivna politika zaposlovanja vključevala dodatno izobraževanje in prekvalifikacijo. Na zavodu za zaposlovanje bodo skupaj z brezposelnimi iskali možnosti izučitve za opravljanje novega poklica. Preživetje gospodarske krize bo od delavcev torej zahtevalo predvsem veliko prilagajanja. Tatiana Golob, Roman Mežnar Armin Karamehić, lastnik Frizerskega salona Armin v Mozirju: »Sam sem imel veliko željo, da odprem lasten frizerski salon, in mislim, da me je ta želja gnala, da nisem nekje sredi postopkov za pridobitev obrtnega in ostalih potrebnih dovoljenj odnehal. Kajti, čeprav so se postopki res poenostavili inje možno marsikaj urediti v elektronski obliki, je še vedno ogromno birokratskega dela, sprehajanja od enega uradnika do drugega. Pri tem pa je težava v tem, da, čeprav ti le-ti želijo pomagati, včasih dobiš občutek, da ti pravzaprav ne znajo svetovati, kako se vseh stvari lotiti. Veliko informacij sem moral poiskati sam in nato stopiti do uradnikov. Pravzaprav je najbolj moteče to, da pri nas ni institucije ali vsaj ne vem zanjo, kar spet ni prav, kjer bi na enem mestu izvedel vse, kar potrebujem vedeti za pridobitev statusa samostojnega podjetnika. Kajti, čeprav so se povsod trudili po svojih močeh, je bilo ogromno pošiljanja od ene ustanove do druge, to pa mi je vzelo ogromno časa, energije in seveda pozitivne volje. Sem pa danes zadovoljen, da sem sam svoj gospodar in čepravje veliko dela, ki sem ga zaradi samostojnosti primoran postoriti, mi ni žal. Da sem pravi samostojni podjetnik, pa si bom upal trditi šele, ko bom svoj salon uspešno vodil več let.« OBČINA LJUBNO Določili točko za nadomestilo stavbnega zemljišča Občinski svetniki na Ljubnem ob Savinji so sprejeli vrednost točke za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2009. Ta znaša 0,001447 evra. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča spada med lastne prihodke občin. Sedanjo ceno so povišali le za 2,8 odstotka. Tolikšno letno povprečno rast cen je za 2009 napovedal Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Marija Lebar OBČINA GORNJI GRAD Napetosti glede razrešitve direktorja Komunale Na zadnji seji Občinskega sveta občine Gornji Grad je bila izglasovana nezaupnica in razrešitev dosedanjega direktorja Komunale d.o.o. Gornji Grad Jožefa Pozniča. Poznič se z razrešitvijo ne strinja, za župana Stanka Ogradijo pa je razrešitev jasna in dokončna. Z razrešitvijo, kije bila določena z dnem 28. novembra, se Jožef Poznič ne strinja in trdi, da je trenutno na dopustu, vendar še vedno kot direktor Komunale. Županu Ogradiju pa je stvar jasna: »Z dnem razrešitve oseba, kije bila razrešena funkcije in ko je za to mesto imenovana nova oseba, ne ostaja več na mestu, kot je bila, in ne opravlja več tistih nalog, za katere je bila z njo sklenjena individualna pogodba. V zakonodaji in odlokih je jasno določeno, komu je kaj dovoljeno in koliko mu je dovoljeno. Če gre za velike investicije, je določeno, kdo in na kakšen način otem odloča in kakšne so pristojnosti občinskega sveta.« Župan še nadalje pojasni: »Zaradi dogodkov v preteklosti in glede na negativni zaključni račun Komunale d.o.o. za leto 2007 je občinski svet direktorja seznanil z načeli in nalogami, katere niso dovolj temeljito pripravljene in jih mora tudi popraviti ter pisno dopolniti: izdelati je bilo potrebno letni načrt Komunale d.o.o. Župan Stanko Ogradi: »Nikakor ne morem sprejeti dejstva, da je za nastalo situacijo kriv župan, občinska uprava, Nadzorni svet Komunale.« za leto 2008, pripraviti predlog dviga cen komunalnih storitev, najema mrliških vežic, grobnin in dopolnitev strategije, kaj se bo v bodoče dogajalo na odlagališču Podhom. Z dopisom sem Komunalo tudi pozval, da pripravljeno gradivo na temo nerealiziranih sklepov in neizvršenih nalog posredujejo do torka, 18. novembra 2008, ker jih bomo uvrstili na sejo občinskega sveta. Z dopisom je bil direktor Komunale d.o.o. seznanjen, da je bilo gradivo poslano tudi Nadzornemu svetu Komunale d.o.o. z namenom, da poda svoje mnenje.« OBČINSKI SVET OBČINE MOZIRJE Potrdili spremembo odloka o proračunu Na 19. redni seji so se mozirski svetniki lotili druge obravnave o spremembi odloka o proračunu za leto 2008. Pred sabo so imeli gradivo, kije obsegalo kar 136 strani. Ob dejstvu, da so gradivo svetniki pretehtali že na odborih, večje razprave pri sprejemanju v drugi obravnavi ni bilo. Rebalans je bil potrjen, zato se lahko občinska uprava loti priprave občinskega proračuna za naslednje leto. Slednjega bodo svetniki obravnavali že na naslednji seji 22. decembra. Ob tem je bil sprejet dodaten pred- log, da naj se v prihodnje gradivo pripravlja manj obsežno, a bolj pregledno. V ta namen je bila imenovana skupina svetnikov, v katero je župan Ivan Suhoveršnik imenoval Petra Širka, Darjo Planinšek in Petra Goltnika. Slednji naj bi Ivu Glušiču, ki proračun pripravlja, pomagali pri njegovi obliki. Ob tem je Jakob Presečnik dodal, daje predlagatelj proračuna župan, zato imenovani svetniki ob pripravi tega pomembnega odloka nikakor ne smejo imeti vpliva na njegovo vsebino. Benjamin Kanjir Očitke nadzornega sveta glede neresnega in neodgovornega opravljanja funkcije Jožef Poznič zavrača. Županje večkrat tudi zahteval, da se s strani Komunale pripravi pisne predloge o prihodnosti delovanja oziroma reorganizaciji podjetja s strani finančnih vidikov in vidika zaposlovanja ter možnosti opravljanja del na trgu. »Ampak tudi od tega ni bilo nič pismenega,« trdi župan. »Nikakor ne morem sprejeti dejstva, daje za nastalo situacijo kriv župan, občinska uprava, Nadzorni svet Komunale. Kakor tudi ne morem trditi, da je za moje napake kriv direktor komunal- nega podjetja. Že preko leta sem direktorju predlagal določene rešitve, ki bi bile lahko sprejemljive za njega in ugodne, a jih ni želel sprejeti. Ni se zavedal, da bo občinski svet pri svojih odločitvah strikten. To pomeni, da tudi kakšen očitek, da sem se obnašal nečloveško, ne bo sprejemljiv.« Županu Stanku Ogradiju je žal za nastalo situacijo: »Stojimo vsak na svojem bregu in brez potrebe trošimo nepotrebno energijo.« O samem sklepu občinskega sveta glede razrešitve direktorja Komunale pa ostaja trden: »Sklepi občinskega sveta so odločujoči.« Tomaž Poličnik ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OE NAZARJE Tomaž Lamprečnik najbolj skrben lastnik gozda Tomaž Lamprečnik iz Lenarta (levo) je na slavnostni prireditvi v Zgornjem Brniku prejel priznanje za najbolj skrbnega lastnika gozda na našem območju (foto: Toni Breznik) V Zgornjem Brniku pri Cerkljah na Gorenjskemjebila4. decembra 10. slavnostna podelitev priznanj najbolj skrbnim lastnikom gozdov Slovenije. Priznanje je prejel po en lastnik gozda iz vsake od 14 območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije. V območni enoti Nazarje je priznanje prejel Tomaž Lamprečnik, po domače Ajnik. Posestvo Tomaža Lamprečnika leži v Lenartu nad Gornjim Gradom. Je hribovska kmetija v obliki celka na nadmorski višini od 470 do 670 metrov. Posestvo obsega 39 ha, od tega je 29 ha gozda. Kmetija je usmerjena v živinorejo oziroma predelavo mleka. Tudi za hrano poskrbijo sami, saj doma pridelajo vse poljščine razen žita. Kar polovico letnega dohodka na kmetiji prinaša gozd. Delo opravljajo sami s pravim občutkom za gozd in naravo. Posebno pohvalo je Tomaž Lam-pečnik prejel na področju nege gozda, saj je za to pokazal pravi čut in delo opravil ustrezno in kakovostno. Sadov dobrega gospodarjenja z gozdom se ne vidi takoj, ko se določeno delo opravi, ampak šele po več letih, zato je vlaganje denarja in dela v gozd dolgoročno. Tomaž Poličnik MAG. DAMJANA PODKRAJŠEK, SPECIALISTKA ŠOLSKE MEDICINE »Imela sem to srečo, da me je učilo življenje« Mag. Damjana Podkrajšek (foto: Taiana Golob) Letošnjo pomlad se je zdravniška ekipa Zdravstvene postaje Nazarje okrepila z novo delovno silo. Magistra Damjana Podkrajšek, specialistka šolske medicine in sedaj zdravnica splošne prakse, v Nazarjah po strokovni plati pokriva področje zdravljenja in preventive šoloobveznih otrok, torej področje, ki je bilo do sedaj v Zgornji Savinjski dolini zaradi pomanjkanja ustreznega kadra delno osiromašeno. Podkrajškova je s seboj prinesla številne delovne izkušnje pri delu z otroci in najstnikih. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje je bila namreč strokovna skrbnica in hkrati spletna svetovalka pri projektu promocije zdravja za mladostnike www.tosemjaz.net, predavateljica in voditeljica delavnic v programih promocije zdravja za učitelje, učence, starše, šolske svetovalne delavce, zdravstvene delavce, predavateljica na Katedri za družinsko medicino in na Katedri za pediatrijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, moderatorka delavnic Da, opuščam kajenje, avtorica programov o telesni teži in motnjah hranjenja za mladostnike, pedagoške delavce ter starše, koordinatorica zdravstvene vzgoje za celjsko regijo in še bi lahko naštevali. - V uvodnem delu smo vas predstavili in spoznali kot zdravnico s številnimi izkušnjami s področja adolescence, gotovo pa bo naše bralce zanimalo kaj več tudi o vašem odraščanju. Imela sem srečo, da sem se rodila kot zelo zaželen otrok zrelima staršema v Latkovi vasi pri Preboldu v spodnji Savinjski dolini. Odraščala sem skupaj s svojima dve in pet let mlajšima sestrama. Mama, poklicu zelo predana učiteljica prvošolčkov, je bila odsotna samo po tri do štiri ure z'- "N 8 V ZDRAVSTVENI POSTAJI NAZARJE dnevno. Vzgojo svojih hčera je čutila skrajno resno in dosledno. Ves ostali čas je bila doma, na dosegu roke, kadarkoli smo jo potrebovale. Tako smo se počutile varno - kadarkoli smo se vrnile iz šole, vedno je bila doma mama, nikoli nismo prišle v prazno hišo. Čisto drugačen je bil moj oče: izhaja iz trdne kmečke družine blizu Braslovč, v partizanih je kot najstnik preživel leto dni, v severni Nemčiji pa pol leta kottaboriščnik. Povojni seje zaposlil najprej »Pomembno je, ali se otrok rodi zaželen ali ne, sta starša zrela ali ne, imata osnovne pogoje za družinico, se želita učiti, kako krepiti medsebojne odnose in zdrav način življenja. Nekateri ljudje bodo tole prebrali in gotovo bo komu izmed njih moje razmišljanje v pomoč.« kot traktorist, nato pa je s pridnim delom, voljo in željo po boljšem življenju dokončal celo ekonomsko fakulteto. Hčerke ga nismo imele na pretek, toda v spominu ga imam kot očeta, ki si je znal vsak večer vzeti deset minut časa, da se je poigral z nami. Zakaj pravta košček svojega življenja opisujem tako podrobno? V Zgornjo Savinjsko dolino sem prišla z namenom, da se v prvi vrsti posvetim zdravju otrok in mladostnikov. Po 27-letnem zdravniškem delu vem, da vsakega otroka njegova prva leta zaznamujejo za vse življenje. Pomembno je, ali se otrok rodi zaželen ali ne, sta starša zrela ali ne, imata osnovne pogoje za družinico, se želita učiti, kako krepiti medsebojne odnose in zdrav način življenja. Nekateri ljudje bodo tole prebrali in gotovo bo komu izmed njih moje razmišljanje v pomoč. - Dejali ste, da vsakega otroka njegova prva leta zaznamujejo za vse življenje. So vas zaznamovala tudi v poklicnem smislu? Tudi, vsekakor. »Zdravnica« sem bila, odkar pomnim. Ko smo se s sestrama in sosedovo Anko igrale z medvedki in punčkami, sem pikala bolne »otroke« in jih zdravila. Ko sem se kot najstnica odločala o svoji poklicni poti, sem nameravala biti novinarka, pa športna učiteljica, matematičarka, slavistka, profesorica francoščine ... Na koncu sem se vpisala na medicino in vem, da sem ravnala prav. - Se strinjate s trditvijo, da lahko s pravilnim načinom življenja ubežimo marsikateri bolezni? Med študijem medicine je moj oče prebolel dva srčna infarkta. Bila sem najstrožja kritičarka njegove prevelike telesne teže in premastne hrane, saj so nas tako učili na fakulteti. Ob tem sem spregledala, kaj vse je moj oče delal, daje zdravje ohranjal: nikoli ni kadil in zares dovolj se je gibal ter veliko fizično delal. Na to, kako oče nevtralizira negativne učinke povišane telesne teže, me je opozoril šele očetov krojač, moder mož, ki mi je enkrat rekel: »To, da gre vaš oče pri 60 letih na osemurni pohod čez hribe in se zadovoljen vrne domov, je enak dosežek, kot je udeležba na olimpijskih igrah za športnika.« Ne, takega razmišljanja nas naša fakulteta ni učila. Jaz sem imela to srečo, da meje učilo življenje, pa podiplomski študij iz promocije zdravja v Hamburgu in naslednja delovna mesta. Kot mlado zdravnico me je zanimalo, kako pomemben je način življenja za zdravje posameznika. Zato sem se lotila raziskave o tem in jo zaključila z magistrsko nalogo. Moja teza je bila, da smo zdravniki vzor svojim pacientom v odnosu do zdravja in bolezni, do uporabe zdravil in tudi glede gibanja, prehrane, telesne teže, uporabe tehnik sproščanja in v vseh drugih elementih zdravega načina življenja. - Ste tudi strokovna skrbnica pri projektu promocije zdravja za mladostnike www.fosem-jaz.net. Povejte našim bralcem kaj več o tem projektu. Ko sem bila v službi na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, sem imela priložnost delati v zelo motiviranem, mladem, inovativnem in ciljno usmerjenem timu. Na osnovi potreb slovenskih najstnikov smo leta 2000 zasnovali in razvili splet- »Imam idejo, da tudi v Zdravstveni postaji Nazarje uvedem možnost, da pacienti zastavljajo vprašanja o zdravju in bolezni preko spletne pošte. Prijazno vabim vse, da se oglasite na spletni naslov: dr.damjana.podkraj-sek@zd-mozirje.si.« no mesto www.tosemjaz.net. Ta živi že osmo leto in nudi mladim iz vse Slovenije oporo pri odraščanju, ki je v sodobnem času vse polno pasti. Istočasno ponuja možnost učiteljem in staršem, da se podučijo, kako razmišlja današnji najstnik. V omenjeni spletni svetovalnici je namreč objavljenih 15.000 spletnih pisem mladih iz vse Slovenije. Najstnik, ki ima vprašanje za zdravnika, medicinsko sestro, psihologa, socialnega delavca, učitelja, športnega pedagoga, enostavno samo sede za računalnik in napiše anonimno vprašanje, ga pošlje na uredništvo in čez dan, dva ali tri ga na njemu znanem spletnem mestu čaka odgovor. Prav zanj gaje napisal eden izmed 33 strokovnjakov, ki že osmo leto brezplačno nudijo tovrstno svetovanje. Zelo rada svetujem vtej spletni svetovalnici, ker verjamem, da z odgovori koristim mnogim najstnikom. Poleg najstnika, ki je vprašanje zastavil, odgovor preberejo še drugi in si širijo obzorje ter zapolnijo čas s koristnim internetom. Imam idejo, da tudi v Zdravstveni postaji Nazarje uvedem možnost, da pacienti zastavljajo vprašanja o zdravju in bolezni preko spletne pošte. Prijazno vabim vse, da se oglasite na spletni naslov: dr.damjana.podkrajsek@zd-mozirje.si. - Kakšno sliko o zdravju in počutju otrok ter najstnikov v naši dolini ste si ustvarili? Kaj je najbolj zaskrbljujoče, kje je potrebna večja pozornost? Moji prvi vtisi o zdravju in počutju otrok ter na-jstnikovvdolini so nepričakovano pozitivni. Glede na to, da jih lahko primerjam s celjskimi otroki, pa tudi s podatki iz literature z evropskimi, sem res pozitivno presenečena. Otroci in mladostniki so na prvi vtis bolj zdravi, pa tudi bolj zadovoljni s seboj. Seveda pa so tudi tu otroci, ki že nosijo v sebi tveganje, da bodo kot odrasli zboleli za sladkorno boleznijo, imeli zvišan krvni pritisk, povišane maščobe v krvi ali imeli ponavljajoče se bolečine v križu, obrabo kolkov ali kolen. Pri teh otrocih in mladostnikih navadno najdem premajhno potrebo po gibanju, premalo spodbud ter dobrih vzorov v to smer s strani staršev in šolsko športno vzgojo, ki jih ne uspe motivirati za več gibanja. Morda se starši premalo zavedamo, da gledanje televizije in »surfanje« po internetu škoduje otrokom tudi indirektno, tako, da jim vzame čas, ki bi ga sicer posvetili brcanju žoge ali kolesarjenju, ali kepanju. Večjo pozornost bi bilo vsekakor »Večjo pozornost bi bilo vsekakor potrebno posvetiti skupnemu gibanju cele družine, otrok skupaj s starši in starimi starši. Tu mislim na sprehode, hojo v hribe, kolesarjenje, rolanje, plavanje, metanje na koš..., kar naj se začne že kmalu, ko otrok shodi.« potrebno posvetiti skupnemu gibanju cele družine, otrok skupaj s starši in starimi starši. Tu mislim na sprehode, hojo v hribe, kolesarjenje, roianje, plavanje, metanje na koš..., kar naj se začne že kmalu, ko otrok shodi. Najstnika je zelo težko navdušiti za več gibanja, če mu nismo dober vzor. - Nekateri starši so ob prvih bolezenskih znakih svojih otrok veliko preveč prestrašeni in na vrat na nos odhitijo k zdravniku. Po drugi strani se nekateri starši bojijo preveč obremenjevati zdravnika in otroka skušajo zdraviti sami tudi takrat, ko to ni priporočljivo. Kakšen pristop bi svetovali staršem (predvsem majhnih) otrok, ki je najbolj v interesu otrokove dobrobiti? Težko je tako vsevprek nekaj svetovati, ker imajo starši različne izkušnje vzvezi z boleznimi in tudi različne razloge, da pridejo k zdravniku prezgodaj ali prepozno - gledano s strokovne strani. Rada bi rekla, da naj se starši naučijo svojega otroka čim boljše opazovati. To je pomembnejše, kot da ga sprašujejo, če ga boli ali ne. Še boljše je, da ga vprašajo, potem pa še opazujejo in tako preverijo njegove izjave. Če pripeljejo otroka z infektomje prav, da mu že doma izmerijo telesno temperaturo. Če so bili starši dopoldne v službi in otročka pripeljejo v ambulanto direktno iz vrtca, ker je tam, recimo, enkrat tekoče kakal, je prav, da od vzgojiteljice poizvejo vse o otroku - ali je jedel, ali je bruhal, ali je uriniral, ali je bolan še kdo v skupini... Tako bo lažje vsem. Pa še tole, malčki bi veliko manj zbolevali, če bi bili v varstvu starih staršev do tretjega leta starosti. Časa za socializacijo je potem še vedno dovolj. Vsi otroci in odrasli se moramo na zimo pripraviti tudi tako, da preživimo vso jesen zunaj vsaj eno uro dnevno, po možnosti v gibanju. Tako naučimo telo reagirati v mrazu in smo bolj odporni pred infekti, kot pa če smo ves čas na toplem. Tatiana Golob PREDSTAVITEV MONOGRAFIJE MOZIRJA Mozirjani dobili bogato zakladnico preteklosti kraja Lani decembra je mozirski župan ivan Suhoveršnik, kije zelo naklonjen pisni kulturni dediščini, dejal: »Občina Mozirje si zasluži monografijo!« Takoj v začetku letošnjega leta so pričeli z aktivnostmi. S strani občine je bil imenovan uredniški odbor, ki so ga sestavljali: glavni urednik Aleksander Videčnik, tehnični urednik Vojko Strahovnik in direktorica občin-skeupraveNada Brinovšek.Vsredo, 3. decembra, na dan rojstva največjega slovenskega pesnika, pa je monografija Mozirja ugledala luč sveta. Slavnostno predstavitev so pripravili v mozirski galeriji. Želja po monografiji je bila v Mozirju prisotna že dolgo časa, zaradi različnih vzrokov pa do realizacije ni prišlo. Letos mineva 862 let od prve omembe kraja, od listine, ki omenja trg, pa 690 let. Po besedah župana je ta častitljiva obletnica tudi eden od razlogov za izid monografije. Novonastala monografija zajema zgodovinski pregled trga Mozirje, ki je podprt s številnimi pisnimi viri iz različnih slovenskih arhivovter prispevke številnih avtorjev iz celotne Župan Ivan Suhoveršnik se je zahvalil snovalcem knjige, s katero Mozirjani izražajo ponos na prehojeno pot (foto: Ciril M. Sem) občine Mozirje. Vsebina nove monografije je bogata zakladnica preteklosti Mozirja, ki se prepleta s sedanjostjo. Podrobnejši pregled zbornika je predstavil glavni urednik in odličen poznavalec trške zgodovine Aleksander Videčnik. Ob iziduje povedal: »Monografija je bila potrebna. Čas je dozorel. Zelo je pomembno, daje pri pisanju in zbiranju podatkov sodelovalo veliko število avtorjev, kar daje delu posebno verodostojnost. Grafično je izredno lepo opremljena, zunanja podoba je dostojna, primerne so tudi vsebine. Pravo razkošje pajevzračnih posnetkih, ki jihje prispeval priznani fotograf, raziskovalec in pilot, Matevž Lenarčič z Rečice ob Savinji.« Videčnik ocenjuje, daje monografija zelo lep prispevek k praznovanju visokih obletnic v Mozirju, obnovljenemu trgu, k nadaljnjemu razvoju in novim zamislim o oživitvi kraja. V spremljevalnem kulturnem progra- Podrobnejši pregled zbornika je predstavil glavni urednik in odličen poznavalec trške zgodovine Aleksander Videčnik (foto: Ciril M. Sem) mu so sodelovali: harmonikarZma-go Štih iz Glasbene šole Nazarje, pevci mozirskega kvinteta Koledniki in Petra Širko, ki je recitirala poezijo mozirskega pesnika in kronista Žige Laykaufa. Fanika Strašek 0 ČEBELARSKA ZVEZA SAŠA Čebelarji celjske regije na posvetu v Mozirju Udeleženci regijskega posveta so z zanimanjem pogledali novo čebelarsko zgibanko (foto: Marija Lebar) Na rednem letnem regijskem posvetu so se konec novembra v Mozirju srečali predstavniki območnih čebelarskih zvez celotne celjske regije. Prisluhnili so poročilu o realizaciji letošnjega delovnega načrta in o planu za prihodnje leto, ki ga je podal predsednik slovenskih čebelarjev Boštjan Noč, člani pa so dodali nekaj predlogov. Kot predstavnik in predsednik gostiteljice - Čebelarske zveze SAŠA je sodelujoče pozdravil Marko Purnat. Omenil je, daje bilo povezovanje in sodelovanje čebelarjev vedno pomembno, še posebej pa v časih, ko je ogroženo zdravje čebel in s tem posledično tudi kmetijska proizvodnja, ki je od opraševalk odvisna. Zato je potreb- MOZIRJE no nenehno izobraževanje čebelarjev in stalno osveščanje vseh prebivalcev o pomenu čebel. Predsednik Noč je v sliki in besedi podal podrobno poročilo o vseh nalogah, ki so sijih čebelarji zadali lani in v 90 odstotkih tudi uresničili. Nekatere nerealizirane naloge pa so v tem času še v teku. Še posebej je izpostavil sprejem strategije izobraževanja, promocijske aktivnosti Čebelarske zveze Slovenije (ČZS), zdravslveno varslvo čebel, občuten skok maloprodajnih cen medu in pridobitev geografske označbe za slovenski med. Prvenstvena naloga za prihodnje leto bo čim več čebelarjev vključiti v organizirano čebelarjenje in ČZS. Prijavili se bodo za prevzem organizacije 3. mednarodnega foruma o apiterapiji, pričeli s pisanjem novega čebelarskega zakona in si prizadevali za čim boljše sodelovanje z obema resornima ministrstvoma. Seveda pa ostajajo nekatere naloge, kot je delo z mladimi, stalnica v programu. S predsednikom ČZS Boštjanom Nočem so se posveta udeležili tudi nekateri predstavniki organov zveze in Alenka Jurič iz Nacionalnega veterinarskega inštituta. Ta je spregovorila o zdravstvenem stanju čebel. Po njenem je težko ugotoviti vzroke za umiranje, pri čemerje pozvala čebelarje k doslednemu upoštevanju predpisov na tem področju. Z nekaterimi kritičnimi pripombami, predvsem glede sedanje zakonodaje, so v razpravi sodelovali predstavniki čebelarskih zvez. Dodali pa so tudi nekatere konstruktivne predloge k načrtom za leto 2009 in za naprej. Marija Lebar Srečanje nasmejanih upokojencev Mozirski starostniki v prijetnem druženju (foto: Benjamin Kanjir) V večnamenskem prostoru mozirske osnovne šole seje 6. decembra na predprazničnem srečanju zbralo okoli 150 ostarelih občanov. Osnovnošolci sojim pripravili pester kulturni program, pozdravil pa jihje mozirski župan Ivan Suhover-šnik. Otroci so svojim babicam in dedkom zapeli in zaigrali. Z različnimi deklamacijami so osvetlili decembrski čas, kije poln lepih dni. Nadebudni harmonikarji so raztegnili svoje frajtonarice in priklicali udeležencem srečanja vesele nasmehe na obraze. Ivan Suhoveršnik se je v pozdravnih besedah zahvalil vsem, ki so si vzeli čas in prišli na praznovanje. Opozoril jih je, da je sreča povezana s srečanjem. Slednjega ni, če je človek sam. Vsem skupaj je zaželel veliko zdravja in dobre volje, ki jo bodo tudi v prihodnje potrebovali pri premagovanju vsakdanjih tegob. Benjamin Kanjir DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO OB SAVINJI Srečanje starejših občanov Pretekli petek so se v Osnovni šoli Ljubno ob Savinji zbrali upokojenci iz ljubenske občine, stari nad 70 let. Takšna srečanja jim vsako leto v mesecu decembru pripravijo člani društva upokojencev s pomočjo občine in osnovne šole. Prisotne je pozdravil predsednik društva Franc Trbovšek. Županja Anka Rakun se jim je zahvalila za njihovo delo in prispevek, ki so ga v svojem življenju dali za kraj ter skupnost. Poudarila je, da so nepogrešljivi tudi v teh letih, saj so skrbni dedki in babice, brez katerih bi njihove mlade družine v današnjih časih težko shajale. Županja jihje seznanila z možnostmi pomoči in nege na domuter oskrbe v domu starejših. Za področje zdravslvene oskrbe pa jim je zagotovila, da bo v letu 2009 na Ljubnem še boljša, saj načrtujejo v zdravslvenem domu dodatno zaposliti zdravnika. Nazadnje jim je še voščila veliko veselja za prihajajoče praznike in veliko zdravja v novem letu. Udeležence je pozdravil še ravnatelj osnovne šole Rajko Pintar, v kulturnem programu pa so sodelovali kar vsi navzoči. Za to priliko so namreč iz vrst upokojencev zbrali moški zbor, mu dodali harmonikarja in ubrana pesem je privabila k sodelovanju tudi ostale navzoče. Tako so ob pesmi in spominih doživeli prijeten popoldan. Mogoče je ideja o ustanovitvi upokojenskega pevskega zbora do konca druženja že dobila popolno soglasje. Fanika Strašek KNJIŽNICA MOZIRJE Goran Horvat - še vedno samosvoj, izviren in zanimiv Prvi torekvdecembru je mozirska galerija ki deluje v okviru Knjižnice Mozirja gostila priznanega slovenskega slikarja, Zgornjesavinjčanom dobro poznanega Gorana Horvata. Slikarsko razstavo, naslovljeno Plovila, so si že ob otvoritvi ogledali številni ljubitelji Horvatovega slikarstva in kot je takrat povedal tudi župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik, ob razstavljenih slikah nihče ni mogel ostati ravnodušen. Likovna delaje predstavila umetnostna zgodovinarka Anamarija Sti-bilj Šajn, ki je zbranim spregovorila o nenehnem ustvarjalnem iskanju Gorana Horvata in ob tem razložila, da je njegovo slikarstvo figurativno, zavezano človeškemu liku in mnogim nenavadnim bitjem, pol ljudem pol živalim. Z besedami: »Čeprav slik Gorana Horvata ne razumemo, kerje njihova ikonografija prezapletena, lahko ob njih spoznavamo, da smisel slikarstva ni v posnemanju, temveč v preseganju, v iskanju lastne interpretacije, obogatene z miselnim in duhovnim vložkom,«je Stibilj Šajnova zaključila predstavitev umetnin in njihovemu avtorju zaželela, da bi njegove misli našle še veliko karakternih in svojstvenih podob. O samem umetniku je spregovoril tudi dr. Matjaž Kmecl. Predstavil je Horvatovo umetniško rast, izpostavil njegovo drugačnost in poudaril njegov navdih, kije ustvarjalni spremljevalec misli resničnih in ne priučenih umetnikov. Kot je ob koncu svojega Umetniku Goranu Horvatu je med drugimi ob otvoritvi njegove razstave čestitala direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Ana Lamut nagovora poudaril dr. Kmecl, se nam Goran Horvat v pričujoči razstavi kaže v dozoreli in še zmeraj samosvoji, izvirni in zanimivi podobi. Razstavo je simbolično odprl župan Ivan Suhoveršnik, ki je z zadovoljstvom dejal, da si lahko le želimo še več takšnih večerov v mozirski galeriji in še več takšnih umetnin, v katere se ljubitelj likovne umetnosti z veseljem poglablja. V spremljajočem programu je nastopila flavtistka Patricija Fajdiga, učenka Glasbene šole Nazarje, na klavirju jo je spremljal Toni Acman. Tatiana Golob Pokličite: (03) 705 30 57 ali (041) 642 643 TELRMO SGDj~> IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TLAKE, GRADIMO POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE! Za prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh! Toplotno izolacijski fasadni sistemi! Pozimi topleje, poleti hladneje! Na podlagi 20 letnih izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roefix ali Baumit) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno in cenovno ugodno tudi izvedli. ZAGOTOVITE Sl USTREZEN TOPLOTNO IZOLACIJSKI FASADNI SISTEM !!! 5 LETNA GARANCIJI A! Šešče 48/a. Prebold, tel. 03/705 30 57. 041/642-643. E-mail: termo.sgd@email.si www.termosgd.com Tv' NOVA RESTAVRACIJA V HOTELU BENDA RESTAVracija gurMAN OD 15.12.2008 VELIKA-ZABAVA V SOBOTO. 20.12.. * BOŽIČNA VEČERJA SILVESTROVANJE* Z-ZIVOlGLASBO REZERVACIJE NA TEL. 03/839-37-00 ALI 041/921-857 Portal Savinjska dolina NARAVNO ’YODUNO* PREKRIVANJE STREH z različnimi kritinami .GERARD Isola Powertekk M KleparstvojVRES 03 58 86 188, 041 644 323 w w w. ki e p a r s tvo vresTcom MIKLAVŽEVANJE PO DOLINI Obisk dobrotnika obogaten z različnimi aktivnostmi Zaradi pridnosti nazarskih otrok je tokrat Miklavža spremljal samo en parkelj (foto: Marija Šukalo) Dež je Miklavža v Mozirju pregnal z župnijskega dvorišča v dvorano kulturnega doma (foto: Benjamin Kanjir) Miklavž je verjetno doma blizu Solčave, saj je tam poznal imena vseh obdarovancev (foto: Marija Šukalo) gramom. Tudi tu so zanj s plesom in petjem poskrbeli osnovnošolci, ki so na ogled in na prodaj postavili tudi različne izdelke, primerne za veseli december in predbožični čas. Nato so člani turističnega društva pomagali Miklavžu razdeliti darila. Lučki otroci so se Miklavževih daril veselili po maši v cerkvi svetega Lovrenca. V Radmirju so otroke v uvodu razveselili mladi gledališčniki. Miklavževo vrečo pa so pomagali napolniti člani prostovoljnega gasilskega društva ob pomoči različnih donatorjev in dobrotnikov. Pretekli vikend je Zgornjo Savinjsko dolino obiskal Miklavž z angelčki in parkeljni ter otrokom natresel različna darila. Ta so mu pomagali pripraviti številni dobrotniki. V pripravo paketov je bilo vloženo veliko dela mnogih prostovoljcev različnih organizacij. V Mozirju so člani Kulturnega društva Jurij tudi letos poskrbeli za darila, ki sojih pripravili s pomočjo donatorjev. Tako niso obremenjevali staršev. S kulturnim programom so pripravili pravcati vstop v prednovoletni čas. V Nazarjah so darovalcu pomagali člani turističnega društva. Za prijetno vzdušje so poskrbeli pevci in pevke otroškega pevskega zbora nazarske osnovne šole. Za veselo vzdušje ob prihodu prvega decembrskega dobrotnika Tudi : Miklavž vzel čas za pogovor z mladimi Marija Šukalo) Tudi v Gornjem Gradu so otroci Miklavžu zagotovili, da so bili pridni (foto: Irena Drobež) MIKLAVŽ OBISKAL VAROVANCE VDC SASA V Lučah so (foto: Marija Šukalo) Med darili tudi donacija BSH Hišnih aparatov lo. Pri tem ni pozabil niti zaposlenih v vseh treh enotah niti gostiteljev, zakoncev Jurjevec. Za veliko presenečenje pa so poskrbeli v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje. Ti so ob Miklavževi pomoči varovancem podarili avtomate za izdelavo napitkov. V imenu donatorja sta jih vodjem enot izročila Anton Ploštajner in Iztok Benetek. Za darilo seje zahvalila direktorica delovnega centra Darja Lešnjak, ki je ob tem ugotovila, da je donacija dobrotljivost, ki še danes živi pri mnogih ljudeh. Marija Šukalo Seveda praznih rok niso ostali niti v Solčavi, kjer so se na Miklavžev prihod pripravljali skoraj ves teden. Ob pomoči društva Panorama so pripravili adventne delavnice, Miklavžev sejem in se zabavali ob monokomediji Evangelij po Čušinu. Z basnijo o ogledalu so obiskovalce navdušili solčavski osnovnošolci. Darila pa so bila namenjena vsem pridnim otrokom. V gornjegrajski katedrali je otroke najprej razveselila igrica Miklavž prihaja, dobri mož pa jih je nato za pridnost nagradil z darilom. Miklavževanje v Gornjem Gradu je organiziralo tamkajšnje turistično društvo v sodelovanju z aktivom kmečkih žena, mladinsko skupino, osnovno šolo in Kulturnim društvom Gornji Grad. Marija Šukalo Miklavž je našel za vsakega lepo besedo (foto: Marija Šukalo) V Šport centru Prodnik v Juvanju so se srečali varovanci in delavci Varstveno delovnega centra Saša. Fanika in Edi Jurjevec sta namreč ponudila gostoljubje in prostor za Miklavževo zabavo vsem, ki obiskujejo velenjsko enoto Ježek, žalsko Maksi in enoto v Mozirju. Prijetno vzdušje ob glasbi in plesu seje stopnjevalo vse do prihoda Miklavža, kije vsakemu posebej namenil kakšno prijazno besedo in prisrčno dari- V imenu podjetja BSH Hišni aparati sta Miklavževa darila varovancem VDC Saša izročila Anton Ploštajner in Iztok Benetek (foto: Marija Šukalo) ■ilkonskš! ograjo (ravne, trebušasto) covano i kovan ponisene og Siia Via; krilna v OBČINA LJUBNO « M ANDRAGOŠKI ZAVOD LJUDSKA UNIVERZA k VELENJE Občina Ljubno $_ ' _I • aTa - vabi svoje občanke ifr občane W25 urni začetni tečaj angleškega jezika. V prazničneramesecu podarjamo svojim občanom posebno darilo v obliki sofinanciranja udeležbe na začetnem tečaju angleškega jezika, ki ga bo izvedla Ljudska univerza Velenje na Ljubnem. Informacije in prijave sprejema Center za samostojno učenje Nazarje, tel.: 03/ 839 02 60 do 24.12.2008 oziroma do zapolnitve mest. Prijazno vabljeni! Tutela1 Jaku Kreflu za 9. rojstni dan Želimo ti sreče in zdravja ter veliko uspeha v šoli. Vsi, ki te imamo radi Vse najboljše za vajin 18. rojstni dan Domači Janu za 5. rojstni dan Naš si sonček, naš zaklad, ostani vedno nasmejan naš dragi Jan. Mami, ati in vsi, ki te imamo radi ©vana dr<| ©vana dvo ©vani dod Izdelki so vroče cinkani in barvani po željah kupca, tudi '■a Tel.: 03/58-32-404 fpri cerkvi v MoziriuJ Zahvaljujemo se Uam za obisk v tem letu. obenem pa Uam želimo, da vam bližajoči se prazniki v krosu najdražjih minejo v sreči in miru. U novem letu 2009 pa Uam želimo veliko zdravja in osebnega zadovoljstva. KLJUČAVNIČARSTVO IN KOVAŠTVO ZADOVOLJSTVO ZA VRSTO LET Dušan Krajnc, s p Podter 1,3333 Ljubno ob Savinji GSA/1:041 364 292 RH Elektriks s.p elektro inštalacije in druga elektro dela - inštalacije novih gradnjah, - renovacija elektro inštalacij, - priklopi raznih naprav, - servisiranje raznih naprav Robi Hrastovec - Wenik Prapreče 19lc 00386 (0)70 832 609 robi@instalacije.biz http://instalacije.biz 3305 Vransko Rok Kristijan Dogajalo se je ... Piše: Aleksander Videčnik Gornji Grad je bil že v stari Avstriji upravno središče s sodiščem in davčno upravo. Tudi razvejana škofijska uprava je bila zelo pomembna. V kraju so delovali odvetniki in notar ter kar številni učitelji, tako je povsem jasno, da se je v kraju marsikaj dogajalo. Zaledje je bilo povsem kmetijsko, zato je razumljivo, daje sam trg in pozneje Gornji Grad zaznamovalo pestro družabno ter gospodarsko življenje. Izobraženci so pač dajali svoj pečat tudi kulturni dejavnosti, ki seje že od konca 1880. leta dogajala v okviru tamkajšnje Čitalnice. Seveda seje na ta način uveljavljal slovenski del prebivalstva, ( — ' Celjska legija na Ljubnem (3) »Prehod čez Dravo je potekal takole. Dne 6. junija opoldan smo že prišli v sestav drugih kolon in zvečer istega dne smo zagledali pred sabo mnogoštevilne luči koroškega glavnega mesta Celovec. Pogled na Celovec nas je docela prevzel. V Celovcu pa se nismo smeli nastaniti po odredbi višjega poveljstva. V neki veliki gostilniški dvorani v predmestju v Vetrinju smo legli silno izmučeni spat in 8. junija je legija sprejela povelje oditi na Vrbsko jezero in se ustaviti v Krivi vrbi. To smo zapustili 13. junija zgodaj zjutraj in se napotili domov v Celje, potem ko so enote koroške vlade položile orožje. Našo dolžnost, ki nam jo je narekovala domovina v kritičnem času, smo opravili. Poveljnik dravske divizijske oblasti nam je poslal poslovilno sporočilo z zahvalo in uspešno delovanje pri osvoboditvi naših koroških bratov s sporočilom, da sprejmejo štirje legionarji odlikovanje za pokazano hrabrost v bojih za Korotan. Politični dogodki takratnih zadnjih dni pa so nas mlade in navdušene ljudi docela razočarali. Zvedeli smo, da morajo naše čete po odredbi zavezniške komisije zapustiti Celovec, čuli so se že prvi glasovi o plebiscitu na Koroškem. Takratni nesposobni državniki, zlasti slovenski politični dejavniki in zvita diplomatska poteza je izbrisala ter uničila vse uspehe fizične in duševne borbe Jugoslovanovza zibel slovenskih pradedov! Živeli pa smo v upanju, da ne za vedno! Ofenziva je trajala deset dni, naš odred je prehodil 170 km. Pri ofenzivi je bilo 52 mrtvih in nad 200 ranjenih. Avstrijci so imeli po lastnih poročilih 180 mrtvih in nad 800 ranjenih,« je zaključil dr. Ervin Mejak. \_______________________________________ kajti ob tem ne gre pozabljati tudi nemško prebivalstvo, ki je bilo sicer v veliki manjšini, toda na svoji strani so imeli oblast. Naj spomnimo, kako je škofijski upravnik Hofbauer zatiral razvijajočo se slovensko planinsko društveno dejavnost, kako je mimo volje tedanjega knezoškofa A. B. Jegliča zaviral dodelitev zemljišča za slovensko kočo na Okrešlju. Te pritiske so občutili tudi v paš-niški zadrugi, ko je škofijska uprava marsikdaj delovala mimo ustaljenih navad in pridobljenih pravic slovenskih kmetov. Tudi v Gornjem Gradu je Mihael Vošnjak preko naprednih domačinov spodbudil ustanovitev slovenskega denarnega zavoda. Leta 1890 so že ustanovili hranilnico in posojilnico, ki naj bi slovenskim rokodelcem ter podjetnikom pomagaia do kapitala, ki je bil tiste čase v rokah nemških krogov inje deloval raznarodovalno. Prvo načelstvo hranilnice so predstavljali: Jožef Kolenc, Janez Maechtig, Franc Pintar, Franc Prislan in Franc Spendi. Hranilnica je poslovala odlično inje kmalu pozidala hranilnični dom, kije še danes ugledna stavba sredi kraja. Iz političnih razlogov ali bolje zaradi konca narodnega slogašlva so leta 1908 ustanovili kmečko hranilnico in posojilnico, kije poslovala v graščini. V prvo načelstvo so bili izvoljeni: Franc Dovnik, Jakob Strnad, Martin Miklavc, Aleks Rotter, Janez Presečnik, Franc Matek, Gothard Ferme in Anton Berk. Imena povedo, da so člani vodstva iz širše okolice in ne le iz Gornjega Grada. Kmetje so imeli nenehne težave z upravo škofijskega veleposestva. To je postavljalo vedno nove pogoje za koriščenje pašniških površin. Številne pritožbe niso bile uslišane, zato so se povezali v Pašniško zadrugo vGornjem Gradu in jo ustanovili leta 1908. Vodstvo je bilo sestavljeno iz širše okolice. V prvem načelstvu so bili: Franc Štorgl, Jakob Ugovšek, Ivan Leskovšek, Fran Hribernik, Janez Tratnik, Gothard Ferme, Janez Brglez, Franc Detmar, Jakob Plaznik in Franc Lekše, slednja dva člana sta bila iz Luč. Povezani v zadrugo so bili uspešnejši, toda čas je pokazal, da še danes ni konec zdrah okoli pašniških pravic. To nadrobno opisuje knjiga, kije pred letom izšla izpod peresa Franca Bezovška. Ob vsem tem ne kaže prezreti izrednih zaslug Frana Kocbeka za ustanavljanje hranilnice in pašniške zadruge, ki si jih je pridobil stem, koje bil v obeh primerih zelo prizadeven ter med glavnimi organizatorji. Leta 1927 je dobil tudi visoko jugoslovansko odličje - red sv. Save lil. stopnje. Seveda je bil tudi dejansko oče slovenske planinske organizacije - Savinjske podružnice SPD in vsestranski pobudnik slovenskega planinstva, ne le v Zgornji Savinjski dolini, tudi drugod na Štajerskem. Ker je bilo v Gornjemu Gradu dosti raznih uradov in uprav, je razumljivo, daje bilo v kraju veliko uradnikov in uslužbencev. Koje po prvi svetovni vojni nastopila huda draginja, so leta 1919 ustanovili konzumno zadrugo. Ta je imela svojo trgovino na drobno. V načelstvu so bili: Anton Kolenc, Jakob Strnad in Alojz Jurčič. Kmalu seje pokazala potreba po organizirani prodaji lesa, zato so leta 1924 ustanovili lesno-prodajno zadrugo. Zanimivo je, da so leta 1930 ustanovili splavarsko zadrugo vseh splavarjev, gospodarjev in plavnih upravičencev. Ni podatkov, kako seje ta zadruga obnesla, saj je že obstajala podobna zadruga v Radmirju. Nekako v tridesetih letih 20. stoletja, so se pojavljale pašniške in gozdne zadruge, tudi v Gornjem Gradu sojo ustanovili leta 1931. V istem obdobju so ustanovili še živinorejsko zadrugo, po drugi vojni pa leta 1948 splošno kmetijsko zadrugo. Kmetijska delovna zadruga je bila ustanovljena leta 1949, pa je bila že leta 1953 uradno ukinjena. Splošna kmetijska zadruga je, tako iz zapisnika leta 1960, tedaj štela kar 24 zaposlenih, v tem času je zadrugo vodil Ivan Žerovnik, predsednik zadružnega sveta je bil Drago Lukan, predsednik UO pa Franc Zalesnik. KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Catch the Cash, Forex, TIRN in vzajemni skladi V Sloveniji in tudi v naši dolini lahko v zadnjem času slišimo, da so se ponovno razširile piramidne igre, ki zelo spominjajo na Catch the Cash, v zadnji obliki pa se imenujejo TIRN (Trader International Return Network). Problem piramidnih iger je, da potrebujejo vedno nove člane in da novincev na koncu vedno zmanjka. Organizatorji tovrstnih iger poskušajo pravo naravo iger zabrisati in pogosto trdijo, da gre za realne naložbe, ki mesečno prinašajo celo od 10 % navzgor. V kolikor bi organizatorji imeli poštene namene, se ne bi skrivali v državah, kot so Panama, Belize, Malezija. Morebitni vlagatelji se morajo torej vprašati, kje je njihov denar, kdo naj bi ga upravljal, ali ponudniki izpolnjujejo zakonske pogoje... Vprašajo pa se lahko tudi, ali ni mogoče prelepo, da bi bilo res. Na pravih delniških trendih seje negativni trend iz oktobra nadaljeval tudi v novembru. Glede na rezultate pred mesecem so tako delniški kot mešanih skladi padli še malce nižje. Delniški skladi so v zadnjem letu izgubili 46 % vrednosti in tudi na ravni treh let je vrednost vzajemnih skladov upadla za 34 %. Zelo smo lahko razočarani, da je povprečje delniških skladov tudi na petletni ravni pod ničlo, in sicer 11 %. Mešani skladi imajo v vseh obdobjih manjše izgube od delniških, na ravni petih let pa so še vedno 6 % v plusu. Farmacija ostaja področje, ki je letos izgubilo še najmanj vrednosti, najgloblje pa so padli skladi, ki vlagajo na Balkan in Vzhodno Evropo, kjer ima pomembno utež Rusija ki občuti posledice padanja cen nafte. Med balkanskimi skladi sta v letošnjem letu še najmanj izgubila Triglav Balkan in Publikum Balkan (-61 %), sledijo jima MP-Balkan (-64 %) ter KD Balkan in Hypo SEE Opp (- 68 %). Na zadnjem mestu je tokrat NLBS Balkan (-69 %). Izgube balkanskih skladov v zadnjih 12 mesecih znašajo med 59 % (Triglav) in 67 % (KD Balkan). Glede na tečaje pred dvema letoma znašajo balkanski donosi med -40 % (Triglav) in-60 % (KD Balkan). Tokrat ne gre prezreti obvezniških skladov, ki so vsaj nominalno ohranjali vrednostv vseh obdobjih. Znotraj letošnjega leta lahko opazimo zelo ugoden vpliv rasti dolarja nasproti evru, ki se kaže v visoki rasti skladov, ki vlagajo v ameriške obveznice. PIA Dollar Bond je glede na začetek leta pridobil kar 30 %. Na drugi strani lahko opazimo padec skladov, ki vlagajo v evrske obveznice. Glede na porazne poslovne rezultate bank, zavarovalnic, pa tudi vza-jemnih skladov, ki izpolnjujejo množico zakonskih zahtev, menim, da bi morali biti še toliko bolj previdni pri ponudbah, kot so TIRN in Fi-nancas Forex, ki zakone odkrito kršijo. Mag. Borut Repše 1 DELNIŠKI SKLADI MEŠANI SKLADI OBVEZN1ŠKI SKLADI Povprečni donos vseh skladov na dan 3.decembra 2008 Letos -46% Letos -33% Letos 0% 1 leto -46% 1 leto -32% 1 leto 0% 3 leta -34% 3 leta -12% 3 leta 1% 5 let -11% 6 let 6% 5 let 13% Donosi v letu 2008, do 3.decembra Prvih 5 - delniški Prvih S - mešani Pivih 5 - obvezniški Infond Life -10% RCM Global Mix -14% PIA Dollar Bond 30% EEF Eq Pharma [RJ -19% Hypo Global Balanced -16% PF International Bond 22% Ilirika Modra farmacija -19% PPF Global Dynamic Plus -20% S GAM Bd World 19% ROM Healthcare -22% PPF Global Defensive Plus -22% SGAM Bd Us Opport. Core 14% NLBS farmacija in zdravstvo -23% Alfa - uravnoteženi -23% RCM Global Rent 13% Zadnjih 5 - delniški Zadnjih 5 - mešani Zadnjih 5 - obveznišk Hypo SEE Opp -68% Infond Hrast -38% KD Bond -9% KD Balkan -68% Ilirika Modra kombinacija -43% VB-GoEast-Bond -10% PIA East Europe Stock -69% Ilirika Modri sklad skladov -47% VB Corporate Bond -13% NLBS Balkan -69% KD Prosperità -57% PF Emerqinq Markets Bond -36% RCM Emer. Eu. SmallCap -69% KD Galileo -58% SGAM Bd Eu Hi Yield -37% yy;.y>0^.?|nan^-t^ka_si NOVOSTI NA MOTORISTIČNEM TRGU 2009 Številni novi modeli, kot da ni krize Moderno oblikovan suzuki gladius Kljub prvemu snegu so ceste v dolinah večinoma kopne, tako ni nobeno presenečenje, če srečate tudi kakšnega zagretega motorista. Predvsem se to zgodi ob prvem sončnem vremenu, ko zagnani vozniki pripeljejo svoje male zverinice na piano. Kdor je imel srečo inje jeseni prodal motocikel, že zvedavo gleda in išče kakšen nadomestek, ki mora biti seveda nov, novejši in boljši, kot je bil obstoječi model. Yamaha tako postavlja na cesto novo različico XJ6 diversion, popolnoma golo ali s poloklepom. To vsekakor predstavlja napad na razred vsestranskih motociklov 600. Suzuki vrača udarec s prenovljenim banditom 650, ampak samo optično, saj je motor in podvozje novo od prejšnjega leta. Je pa Suzukijev gladius, ki nadomešča njihov SV, pravi lepotec iz kakšne Vojne zvezd. Sveža in moderna oblika. Na obliki in detajlih je veliko naredil kawasaki na modelih ER 6-N/F. Model F sedaj zgleda kot kakšna »ninja« inje prav mišičast. Lepo, ni kaj. BMW prihaja s povsem novo paleto. Model BMW K 1300 GT bo namenjen udobnim potovanjem v dvoje, za šport bosta poskrbela modela K1300 S in R, F 800 R pa je verjetno želja vsakega malo večjega najstnika, ki bi rad ostro brusil zavite gorske prelaze. Ducati je povrtal motor in prihaja s 1198 S, pa tudi monster 1100 ne zgleda podhranjen. Honda ponuja ABS v svojem super športnem mod-elu CBR 600 RR. Cena za varno vožnjo je deset dodatnih kilogramov. Prav za teh deset kilogramov je zmanjšal težo kawasaki na svojem ZX 6R, ki prihaja tako še močnejši, še ostrejši. Yamaha se hvali z novo YZF R1, ki s svojim motorjem premika samo 1.3 kilograma po konju, kar je zagotovilo za pospešeno sproščanje adrenalina. S svojimi 162 kg se hvali triumph daytona 675, ki se še vedno uvršča na prvo mesto med super športniki v srednjem razredu. No, še ostrejši je novi Triumphov model street triple R, ki z nastavljivim vzmetenjem ponuja še več zabave in užitka. Paleta novosti se nadaljuje v globino in širino pri vseh proizvajalcih, kot da ni krize. In prav je tako, življenje gre dalje in razvoj tudi. Igor Pečnik ŠTUDIJSKO POTOVANJE NA VZHODNO TIROLSKO Villgrater Natur - primer dobre prakse Odbor za turizem solčavske občine je organiziral dvodnevno študijsko potovanje na avstrijsko Koroško in vzhodno Tirolsko. Namen potovanja je bil ogled primerov dobre prakse in novih razvojnih izzivov na področju turizma, gozdarstva, živinoreje in naravovarstva. Kot voditelj z mnogimi izkušnjami in širokim znanjem nas je spremljal nekdanji direktor zavoda Triglavski narodni park Janez Bizjak. ROMARSKA VAS MARIA LUGGAU Iz Solčave je pot vodila proti Ziljski dolini v Lesko dolino (Lesachstal). V romarski vasi Maria Lug-gau smo si ogledali prodajalno domačih izdelkov iz Leške doline, kije privabljala s svojo prepro- primer dobre prakse novih razvojnih izzivov. Njegovo idejo, kije kljub nasprotovanjem prerasla v realnost, prihajajo gledat iz vse Evrope. Slogan podjetja se glasi: »Od ovce do odeje« in »Od hloda do postelje«. Imeli smo strokovno vodeni ogled tovarne, kjer volno, ki je bila pred tem izredno nizko cenjena, predelujejo v posteljnino in izolacijski material. Iz lesa, kije posekan v dolini, pa v okoliških mizarskih delavnicah izdelujejo pohištvo, predvsem postelje in omare. V zadnjih letih so razširili prodajalno, kjer je na zelo prijeten način prikazano, kako je možno kljub višji ceni, vendar z dobro kakovostjo, izredno dobro tržiti izdelke iz doline. V sklopu prodajalne smo imeli tudi degustacijo Ogledali smo si otroški hotel Felben z aktivno ekološko kmetijo in vsemi živalmi, ki jih je na kmetiji možno videti: od krav, konjev, svinj, kokoši do rac, koz in ovac. Posebnost ponudbe hotela je tudi v tem,da so otroci lahkovstikuzživalmi in da lahko sodelujejo v kmečkih opravilih. Seveda otroških igral ne manjka. V kraju Mittersill je zgrajen tudi nov center narodnega parka Visoke Ture (Hohe Tauern). V njem je doslej najboljša, 3D predstavitev nastajanja Alp, prikaz alpskih dolin z virtualnim poletom na orlovem hrbtu, prikaz plazov, prikaz planinskega pašništva in film o živalstvu v Alpah, razstava kristalov in še mnogo izredno domiselno ter nadzorno prikazanih simulacij. Kogar pa pot po sam- Udeleženci študijskega potovanja na Vzhodno Tirolsko (foto: Tomaž Poličnik) stostjo in privlačnim videzom. Nedaleč stran od prodajalne smo si ogledali še verigo starih mlinov, ki sojih uredili kot turistično atrakcijo, lastniki pa jih še vedno uporabljajo z namenom pridobivanja moke za lastne potrebe. DOLINA VILLGRATEN Zatem smo krenili na vzhodno Tirolsko v dolino Villgraten. V vasi Innervillgraten stoji proizvodni kompleks Villgrater Natur, ki ga vodi Josef Schett. Dolino, kije bila revna in neznana,je spremenil v žganja, sirov in suhih mesnin. Prespali smo v bližnjem hotelu, kjer so sobe opremljene z lokalnim lesom in posteljnino ter pohištvom, izdelanim »preko ceste«. Naslednji dan smo si dopoldan na višini 1.673 m ogledali planino Unterstalleralm, kjer kmetje preko leta pasejo svojo živino. NARODNI PARK VISOKE TURE Sledila je nekoliko daljša, a zelo slikovita vožnja skozi salzburško dolino Pinzgau, kjer je doma pinzgauško cikasto govedo, do mesta Mittersill. em centru utrudi, se lahko sprosti na zelenih ležalnikih, katere obdajajo zvoki iz narave in seveda družba cikaste govedi. Zaradi vse večjega pomena turizma in z njim neposredno povezanih gospodarskih panog, so na Občini Solčava s to ekskurzijo želeli spodbuditi ideje v smeri razvoja ter trženja turistične ponudbe, seveda v povezavi z ostalimi panogami na Solčavskem, in pokazati, kaj lahko iz malega z leti naredijo volja, vztrajnostter inovativnost. Tomaž Poličnik OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Z brezplačnim enotedenskim letovanjem osrečili tudi starejše Zgornjesavinjčane Akcija Rdečega križa Slovenije Peljimo jih na morje je letos obrodila številne sadove, saj seje v akciji zbralo kar 264.917,20 evrov. Del nabora so v letošnjem letu lahko izkoristili tudi Zgornjesav-injčani. S pomočjo Območnega združenja Rdečega križa Zgornje Savinjske doline je letos na letovanje že odšlo dvajset otrok iz osnovnih šol v dolini, za čas novoletnih počitnic pa načrtujejo morske počitnice devetim osnovnošolcem. Letos so letovanje organizirali tudi petim starejšim posameznikom V tednu brezplačnega letovanja na Debelem rtiču udeležencem pripravijo pester animacijski program. Starejše je ob sprejemu čakal pogovor s kozmetičarko in maserko, zdravniški pregled, tekom tedna pa jih je poleg vsakodnevne vodne in suhe telovadbe čakal še pohod v Resljev gaj ter ogled parka in vrta dišavnic. Večere so jim popestrili z istrsko večerjo, zabavo, nočnim kopanjem, predvsem pa druženjem. Udeleženci so se vrnili nazaj domov z navdušenjem, kar je dobra vzpodbuda za nadaljnja letovanja starostnikov. ArtPuk CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Miklavž s šibo obdaril tudi starejše Stanovalce in zaposlene v Centru starejših Gornji Grad so v nedeljo, 7. decembra, obiskali mozirski skavti. S seboj so pripeljal tudi Miklavža, ki je vsakemu prisotnemu osebno voščil. Dom je ob obisku mozirskih skavtov, kar 65 jih je prišlo na obisk, zaživel v barvah mladosti. Skavti so s petjem, ki so ga spremljali tudi z instrumenti in s prisrčnim nastopom v marsikatero oko privabili solze veselja pa tudi nostalgije. S sabo so v goste pripeljali Miklavža, angelčke in seveda tudi parkeljne. Ti so za svoje vragolije poželi obilen aplavz in veliko smeha. Miklavžjih je komaj ukrotil, daje lahko tudi sam povedal nekaj lepih besed in dobrih želja. Vsakemu stanovalcu, a tudi ostalim obiskovalcem in zaposlenim je podaril šibo v opomin, naj bodo pridni. Na šibi je bila pripeta ročno izdelana voščilnica, na katero so skavti zapisali svoje dobre želje za prihodnje leto. Še posebej je bilo ganljivo, ko seje Miklavž podal na obisk po sobah k stanovalcem, ki ne morejo v NOVOLETNA VOŠČILA V KNJIŽICI Ob odhodu v pokoj izdala zbirko voščil jedilnico. Solzam in veselju ni bilo videti konca. In veselje je bilo obojestransko, saj je, kot je dejal mozirski župnik Sandi Koren, kije prišel s skavti, obdarovanje lepo tako za ob-darovanca kot za darovalca. Vse skupaj je nagovorila še direktorica centra Francka Voler, kije poveda- la, da je ta prireditev le ena od treh, ki jih pripravljajo v mesecu decembru, in Miklavž le prvi od treh dobrotnikov, ki bodo obiskali stanovalce. Zahvalila se je mladim za lepo predstavo, vsem skupaj pa zaželela, da bi se srečali na enakem dogodku prihodnje leto. Marija Lebar Lepe misli in voščila, izdana v knjižici, je Rozensteinova zbirala deset let (foto: Marija Lebar) Stanka Rozenstein Žnidarje bila vodja oddelka za okolje in prostor, kmetijstvo, gospodarstvo in negospodarstvo na Upravni enoti Mozirje, zato jo pozna večina Zgornjesavin-jčanov. Bolj malo pa jih pozna njenega zanimivega konjička - zbiranje voščil. Ob odhodu v pokoj jih je izdala v knjižici. »Voščila in dobre želje, kijih izrekamo ob pričakovanju novega leta, so me vedno prevzela. Zato sem ta besedila nekako pred desetimi leti začela zbirati. Najprej sem zbirala tista, ki sem jih prejela sama na čestitkah mojih znancev, sorodnikov, prijateljev, nato pa sem začela povpraševati tudi v širšem krogu ljudi,« je dejala Stanka Rozenstein Žnidar ob našem obisku. »Zbrala sem okoli 300 različnih novoletnih voščil. In začela sem razmišljati, da bi bilo škoda, če bi šle vse te -prepričana sem - iskrene želje in misli, polne pozitivne energije, v pozabo. Prepisane in spravljene v računalnik sem nekoliko uredila, izbrala 200 najlepših in jih izdala v knjigi. Ljudje smo velikokratvzadregi, kaj napisati, kako voščiti, knjižica je namenjena prav rešitvi take zadrege,« je še dodala. Lična knjižica je tudi lepo darilo, ki gaje avtorica ob odhodu iz upravne enote podarila vsem upokojenim in sedanjih sodelavcem. Zanimanje je bilo veliko tudi drugod, saj so se kupci zanjo zanimali celo iz Primorske, Ljubljane, Prekmurja in od drugod. »Lepo bi bilo, da bi našla pot tudi med Zgornjesavinjčane, katerim sem jo prvenstveno namenila,« je dejala zbiralka, ki načrtuje s svojim konjičkom nadaljevati. Marija Lebar BOJAN BIDER s.p. DOL - SUHA 3a 3332 REČICA OB SAVINJI 03-839-18-00, 041-647-793 bider@siol.net Zaradi povečanega obsega del zaposlimo: 1. Inženir ali dipl. inženir strojništva, zaželjene delovne izkušnje, poznavanje grafičnih programov za 3D načrtovanje, konstruiranje. Zaposlitev za nedoločen čas. 2. Delavec v proizvodnji, priprava materjala, varjenje. Potrebne delovne izkušnje iz kovinarske stroke. Zaposlitev za nedoločen čas. Kandidati naj se javijo na telefon ali e-mail, da se dogovorimo za razgovor. 03/780 OO 48 03/780 OO 50 www.cepm.si 031/612 001 Pot v Lešje 1 3312 VOJNIK BOŽIČNO DARILO Občan(ka) leta 2008 v občini je po mojem mnenju ime in priimek, naslov stalnega bivališča navedite razlog, zakaj glasujete zanj(o) Moje ime in priimek: TERME SNOVIK Moj naslov: Hotel Plesnik Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje _________________ ckosvet termalnih užitkov S? Svojim cenjenim obiskovalcem ^ želimo vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno v letu 2009! * * IZKORISTITE w predpraznične številke Savinjskih novic za voščilo svojim prijateljem, poslovnim partnerjem ... Naročnina na Savinjske novice je lahko tudi lepo darilo. POKLIČITE na 839-47-68 ali 041-793-063 Izberite vašega občana leta 2008! f^\ Spoštovane bralke in bralci, občanke in občani občin Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava! Tudi letos boste lahko vsak v svoji občini izbirali osebo, ki je v tekočem koledarskem letu s svojim delom na kateremkoli področju še posebej doprinesla k boljšemu življenju in skupni blaginji v lokalni skupnosti. Do tretjega kroga glasovanja, za naj občan(ka), smo prejeli glasove: 2I (9); Marija Stankovič, Novo naselje 28 (3);Jože Pustoslemšek, Trosek 66 (3); Mija Repenšek, Gornji Grad (2); Jože Ugovšek.Tčjek 12 (2); Marica Štorgelj, Dol 46 ( I ); Jani Mavrič, Attemsov trg 27 ( I ). Izžrebanec 3. kroga je: SabinaVenek, Sp. Rečica I I, 3332 Rečica ob Savinji. Občina Mozirje: Anton Puncer, Loke pri Mozirju 19 (24); Lojze Plaznik, Ljubija I27 (18); Andrej Rak, Brezje 28 (5); Andrej Klemenak, Hofbauerjeva ul. I6 (2); Jakob Presečnik, Podvrh ( I );Jure Repenšek, Na tratah l/a (I). Občina Nazarje: Sandi Grudnik, Zadrečka c. 17 (24); Franc Burger, Lačja vas 22 (13); Franci Kovše, Samostanska pot 51 (4); Aleš Burger, Lačja vas 22 (I). Občina Rečica ob Savinji: Stanko Gasparič, Sp. Rečica 73 (48); Dr. Ida Kramer Pustoslemšek,Varpolje (3);Jože Grudnik, Sp. Rečica 34 (2); Jože Skončnik, Rečica 51 ( I ); Anica Krefelj, Rečica ( I ). Občina Ljubno: Primož Piki, Janezovo polje I (5); Hermina Vozelj, Foršt 44 (I); Marija Prusnik, Savina 75 a (I); Martin Pušenjak, Ljubno (I). Občina Luče: Verica Rakun, zdravstveni dom, Luče (I). Občina Solčava: Alojz Lipnik, Solčava I7 (I). Občina Gornji Grad: LojzeTernar,Trosek 51 (I4); IrenaTršek, Atemsov trg Zdaj pa na delo! Izpolnite glasovnico, jo nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 16. decembra 2008 (takrat se zaključi četrti krog glasovanja), pošljite na naslov: Savinjske novice. Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. o Vsak teden bomo izžrebali enega pošiljatelja glasovnice, ki bo prejel dve vstopnici za celodnevno kopanje v termah Snovik vTuhinjski dolini. Ob zaključku akcije bomo izmed vseh prispelih glasovnic izžrebali še dobitnika glavne nagrade, ki bo prejel nagradni bon za svečano večerjo za dve osebi s kopanjem in uporabo savne v hotelu Plesnik v Logarski dolini. ■»•imi i»i«i mu stisi iiPMMi: ifiVVii roiViì * Sodobna prireja mleka je izpostavljena različnim tveganjem oziroma neljubim dogodkom. Zato smo pripravili nekaj novosti, s katerimi želimo v največji možni meri ublažiti nepredvideni izpad mlečne proizvodnje. O novi ponudbi smo se pogovarjali z direktorjem kmetijskih zavarovanj g. Alešem Zupanom. Ali lahko na kratko opišete novo ponudbo kmetijskih zavarovanj? Novost je zavarovanje delnega izpada proizvodnje mleka in je namenjeno izključno rejcem govedi, ki so usmerjeni v proizvodnjo mleka. Katera je glavna prednost novega zavarovanja? Gre za pavšalno ovrednotenje izpada prihodka v primeru, ko rejec zaradi zavarovane nevarnosti izgubi zavarovano žival. Izhajali smo iz predpostavke, da rejec izgubljeno žival nadomesti z drugo v roku enega meseca. Stem dodatnim zavarovanjem rejcu pripada zavarovalnina, kije odvisna od tega, v katerem obdobju laktacije je prišlo do škodnega primera. Zavarovanje krije delni izpad mlečne proizvodnje za obdobje enega meseca v času laktacije (305 dni) in v obdobju po 275. dnevu brejosti. Novo zavarovanje ste vključili v Živinorejski paket. Zakaj? Res je. Paket namreč vključuje rejcem že poznano temeljno zavarovanje plemenskih krav in plemenskih telic v srednje ali visoko intenzivni reji ter dodatno zavarovanje delnega izpada proizvodnje mleka, ki nudi jamčenje v višini povprečne vrednosti proizvedenega mleka v obdobju enega meseca. Poleg tega je v paket vključena tudi posebna ugodnost pri zavarovanju krmnih rastlin, namenjenih za krmljenje zavarovanih molznic. In kakšna je ta ugodnost? Del rizika pri proizvodnji mleka se nanaša tudi na proizvodnjo zadostne količine krmnih rastlin, zato smo v paket vključili tudi možnost koriščenja 10-odstotnega popusta za temeljno zavarovanje krmne baze. Popust lahko rejec izkoristi v obdobju enega leta po sklenitvi paketa, in sicer za toliko hektarjev, kolikor plemenskih krav ima zavarovanih s tem paketom. In koliko znaša premija za novo zavarovanje delnega izpada proizvodnje mleka? Če odgovorim v prispodobi, znaša letna premija za dodatno zavarovanje ene molznice približno toliko, kot znaša strošek nakupa 15 do 20 litrov mleka s trgovske police. Kako pa najhitreje pridemo do novega zavarovanja in ugodnosti? Rejcem priporočamo, da pokličejo zavarovalnega zastopnika Zavarovalnice Triglav ali se oglasijo na najbližjem poslovnem mestu zavarovalnice. ŽIVINOREJSKI PAKET ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. www.triglav.si V znamenju obujanja spominov in življenja na Solčavskem Danilo Steyer, tudi v Zgc Martini Plesnik, poslovni p! tem poki ierici,i zahvalil za sodelovanje in il rumene orftideje Bernarda Ikovic in Nejc Slapnik ob kulturnem vložku o zgodovini in peripetijah na Solčavskem Natalija Verboten s svojim ansamblom je dajala ton družabnemu delu dogajanja v Hotelu Plesnik lečeni v tradicionalne solčavske noše predstavili življenje, običaje, deio in kulturo tukajšnjih prebivalcev. Bernarda Ikovic, Nejc Slapnik, Miha Mlačnik in Karli Gradišnik so zgodbe iz davnine predstavili v prijetno pripoved, pretkano z zvoki citer, ki so kot ljudski instrument zaznamovale Solčavsko že pred mnogimi desetletji. Gosteje obiskal tudi Miklavž, kije razdelil simbolična darilca. Nekaterim oreščke in bonbone, drugim šibe. Tekst in fotografije: Jože Miklavc Direktorica Hotela Plesnik Marjana Cvetko (levo), direktor SŠGZ in Savinjskih novic Franci Kotnik ter soproga Helena so bili ob srečanju prešerno razpoloženi Tradicionalno srečanje poslovnih partnerjev in prijateljev Hotela Plesnik v Logarski dolini na miklavževo zvečer je bil še eden vvrsti pomembnih || poslovnih in družabnih dogodkov v pravljični turis- ‘‘ tični deželi »Logarlandiji«. Do konca tega leta se bosta v pobeljeni dolini zvrstila še dva dogodka, pomembna za kulturo in turizem; tradicionalni, 13. božično-novoletni koncertna prostem ter slovesno silvestrovanje v Hoteiu Plesnik. Na sobotno srečanje so prišli znani poslovneži, glasbeniki, kulturniki, direktorji, predstavniki gospodarstva, turizma, lokalne in državne uprave, avtomobilske industrije, manjkali pa nismo niti mi, od Savinjskih novic. Večerni sprejem je okviril že kar legendarni citrar Karli Gradišnik, ob dobrodošlici in zdravici direktorice hotela Marjane Cvetko pa je čaroben večer najavila tudi pevka Natalija Verboten s pesmijo Amazing grace, ki je kasneje s svojim ansamblom zabavala goste pozno v noč. Novost na tem srečanju je bil nastop članov Kulturnega društva Franc Herle iz Solčave, ki so ob- iti Trnovšek-in Vinko Predstavniki državnih institucij iz SAŠE (od leve): Vili Bezjak, Bi Poličnik s soprogami so nazdravili miru, varnosti in blagostanju obéàfiqS. Plesnikovim, ki so jim s povabilom izrazili spoštovanje Rebeka Dremelj je za svojo novo uspešnico Nepremagljiva posnela videospot. Tokrat se je podala celo na višino 3.000 m in v tandemu skočila iz letala. Letališče Lučka vZagrebu je bilo prizorišče omenjenega sneman- ja. Rebeka je seveda želela dokazati, kako nepremagljiva je. V tandemu s profesionalcem je skočila kar štirikrat, hitrost, ki jo pri skoku v prostem padu lahko dosežeš, je tudi do 250 km/h..Za dodaten adrenalin je poskrbela prava zimska temperatura, kije vtakihpogojihdosegla-10°C. Vse za dober videospot, ki ga bomo lahko videli že v kratkem. Roberto Pešut- Magnificoje 1 decembra praznoval 47. rojstni dan. Praznovanjeje bilo kar dvojno, sajje izšel tudi nov Magnificov album Srečno, ki gaje znani slovenski pevec in kitarist posnel z Balcountry Quartetom. Albumje sestavljanka Magnifi-covih pesmi s prejšnjih albumov v novi, balkan-country-blues preobleki. Albumje zapakiran v svojevrstni leseni ovitek. Alenka De bOŽiČnO Logarska dolina ** JO. december 2008 lovoletni ob 17*00 url ncert Na koncertu prijateljstva sodelovali: M Ml OLIVER DRAGOJEVIĆ SLOVENSKI OKTET HAPPY BAND OTROCI IZ OSNOVNE ŠOLE SOLČAVA VSTOPNINE NI! VLJUDNO VABLJENI SLOVIHU Tu««» Pokrovitelji: Avto Aktiv Intermercatus d.o.o, Crem Caffe, BANKA SPARKASSE d.d., Banka Celje d.d., NLB d.d.. Slovenska turistična organizacija. Logarska dolina d.o.o., PIRO PLANET, d.o.o. Občine: Solčava, Luče, Ljubno, Gornji grad, Nazarje, Mozirje, Rečica ob Savinji Hotel Plesnik it -k ir -k Organizacija in informacije: Hotel Plesnik (03) 839 23 00 Avto Aktiv Intermercatus Čebula velikanka Ste kdaj pomislili, da je ob ostalih sestavinah z eno samo čebulo mogoče pripraviti slasten golaž? Seveda, če je ta takšna, kotjo je pridelala v Krnici pri Lučah Jožica Strmčnik. Čebula velikanka, katere obseg je skoraj 40 centimetrov, je na tehtnici pokazala 958 gramov. Marija Sukalo MIKLAVŽEVANJE V LOKAH PRI MOZIRJU Dobri mož obdaril preko 80 otrok V Lokah pri Mozirju ima miklavževanje že več kot polstoletno tradicijo. Da se lep običaj ohranja, imajo danes zasluge nadebudni mladinci, ki si nadenejo oblačila prazničnih oseb. Z miklavževanjem so v Lokah pričeli v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Takratje bil sicerta običaj prepovedan s strani aktualnih oblastnikov. Fantje so v tistih časih delovali domala v ilegali, mnogokrat pa so morali bežati pred roko »pravice«. Tega običaja so se zato lotevali le verni in dovolj pogumni fantje. Darila takrat niso bila tako bogata kakor danes. Otrokom je decembrski dobrotnik namenil suhe hruške, jabolčne krhlje, orehe in kakšen piškot. Obvezna je bila tudi šiba, ki jo je moral otrok poljubiti. Razmere z oblastmi so se izboljšale okoli leta 1980, ko Miklavža in njegove druščine ni nihče več preganjal. V Lokah in Novih Lokah Miklavž v spremstvu angelov, »hohkaplana« in parkeljnov vsako leto obišče vse hiše, v katerih imajo otroke. Z njimi se nato ozrejo v ieto, ki se izteka, in v naredijo kakšen dober sklep za prihodnost. Miklavževanje v Lokah pripravljajo domači mladinci, ki s pomoč- Miklavž v Lokah in Novih Lokah v spremstvu angelov, »hohkaplana« in parkeljnov obišče vse hiše, v katerih imajo otroke (foto: Benjamin Kanjir) jo dobrotnikov sami zberejo finančna sredstva dolgo ne bo odšel v pozabo, kakor se je temu za nakup daril za vse otroke. Lep običaj zaradi zgodilo že marsikje. njihove dobre volje in zagnanosti gotovo še Benjamin Kanjir OSNOVNA ŠOLA NAZARJE PODROČNO TEKMOVANJE OSNOVNIH ŠOL V MALEM NOGOMETU ZA STAREJŠE DEČKE Ples devetošolcev Do naslednjega plesa ostajata najboljša plesalca Katja Krajner in Klemen Torkar Konec preteklega meseca je bil v jedilnici naše šole prvi ples devetošolcev. Zbralo se nas je dovolj, da smo se imeli odlično. Razsvetljava je bila mavrična, glasba primerno glasna, izbrana pijača pa nam je tešila žejo. Za presenečenje so poskrbele pevke, ki so tokrat nastopale v vlogi Foxy teens. Izbrali smo tudi najlepši plesni par; to sta Maša Škotnik in Edon Byty-qi. Najboljša plesalca posameznika pa ostajata do naslednjega plesa Katja Krajner in Klemen Torkar. Plesno razpoloženi ostanite ves december! Sergeja Fale, ŠNO OŠ Nazarje Nazarfani ugnali vse nasprotnike Nazorska osnovna šola je pred dnevi gostila področno tekmovanje v malem nogometu za starejše dečke. V športni dvorani so se pomerili najboljši ekipi iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline - osnovni šoli Šalek in Livada ter osnovni šoli Mozirje in Nazarje. Največ znanja in izkušenj so tokrat pokazali Nazarčani, ki so v vseh tekmah nasprotnikom kar petnajstkrat zatresli mrežo, sami pa prejeli le en gol. Tega so jim, ko so izkoristili kanček ne- pazljivosti, zabili Mozirjani. Vse drugače poje bilo z Velenjčani. Tako ekipa OŠ Livada kot ekipa OŠ Šalek nista niti enkrat uspeli premagati nazorskega vratarja. Kljub temu je ekipa Šalečanov v treh tekmah osvojila dve zmagi in si tako priborilo drugo mesto. Obe ekipi bosta sedaj svoje nogometno znanje pokazali v četrtfinalu državnega prvenstva, ki bo predvidoma februarja. Marija Šukalo Ekipa nazarske osnovne šole je v vseh tekmah nasprotnikom kar petnajstkrat zatresla mrežo (foto: Primož Jelšnik) ŽENSKI NOGOMETNI KLUB RUDAR SKALE Zadovoljni klub porazu proti Krki Najbrž se sliši malo čudno, če je kdo zadovoljen kljub porazu s tremi goli razlike. Mlada velenjska ekipa je porazu navkljub proti državnim prvakinjam pokazala dobro in požrtvovalno igro. Še več, večji del tekme so bile povsem enakovreden tekmec. Ob tem je treba spomniti, da novomeška ekipa v povprečju dosega osem golov in da so v kvalifikacijah za ligo prvakov letos izgubile le eno srečanje. Gostje so prišle v vodstvo v 30. minuti, koje po strelu iz kota najvišje skočila reprezentantka Andreja Niki in premagala sicer zelo razpoloženo domačo vratarko. V drugem polčasu je na sceno stopila bivša igralka Skal Polona Govek iz Šmartnega ob Dreti in z dvema zadetkoma zapečatila usodo domačink. V ekipi Rudarja Škai so pomembno vlogo zopet odigrale zgornje-savinske nogometašice. V začetni enajsterici so nastopile kar štiri. Poleg kapetanke Zorice Garič še Mateja Mlinar, Brigita Žagar in po več kot leto dni dolgi pavzi Monika Robnik. Monika je že na prvi tekmi kljub pomanjkanju treningov pokazala, daje odlična igralka in da lahko kmalu spet pričakuje poziv v državno reprezentanco. Seveda ob tem ne smemo pozabiti ostalih treh, ki so tudi igrale odlično in si brez njih ekipe ni mogoče predstavljati. Upa-tije, da sejim bo kmalu pridružila Tamara Sotošek in še bolj okrepila mlado savinjsko-šaleško nogometno ekipo na poti k vrhu slovenskega nogometa. V državnem prvenstvu po desetih kolih vodi Krka. ŽNK Rudar Škale je z 11 točkami na šestem mestu. STRELSKA LIGA ZVEZE PARAPLEGIKOV SLOVENIJE Tiršek najboljši strele« sezone 2007/08 Zadnjo novembrsko soboto je na Vidmu v občini Dobrepolje potekala razglasitev najboljših strelcev lige Zveze paraplegikov Slovenije (ZPS) za sezono 2007/08. Prvo mesto in s tem zlato medaljo si je prislužil Gornjegrajec Nani Tiršek. Pred tem so strelci paraplegiki, tetraplegiki in tetrapleginje v streljan- ju s serijsko zračno puško v posamični konkurenci odstreljali že II. kolo lige ZPS nove sezone 2008/09. V tej sezoni se Tiršek ni odločil tekmovati, prav tako je zaradi nesporazumov znotraj strelske reprezentance invalidov še vedno v resnem razmisleku o nadaljevanju športne kariere. 10 Nani Tiršek je prejel zlato medaljo kot najboljši strelec lige Zveze paraplegikov Slovenije za sezono 2007/08 (foto: ID) Prvenstvo se nadaljuje marca. V zimskem premoru bodo »knapinje« nastopale v zimski futsal ligi, in to s kar šestimi ekipami v konkurenci članic, U17 in U14. Rudar Trbovlje in ZNK Rudar Skale. Gostje so kljub temu, da so nekaj ur pred tem igrale prvenstveno tekmo s Krko, premagale domačinke s sedem proti nič. To je vsekakor dobra Tri Zgornjesavinjčanke v boju za žogo - Monika Robnik in Mateja Mlinar (Rudar) in Polona Govek (Krka) (foto: Matjaž Kovač) V nedeljo zvečer so se pred 500 napoved pred zimsko dvoransko gledalci v trboveljskem šolskem sezono, centru srečali ekipi domačega ŽNK Matjaž Kovač ŽNK Rudar Škale : ŽNK Krka 0:3 (0:1) Velenje, igrišče z umetno travo. Gledalcev: 50. Sodniki: Matkovič, Šart, Ditinger. ŽNK Rudar Škale: Koca, Bric, Grbič, Žagar, Blazinšek, Tomič, Djujič, Garič, Mlinar, Robnik, Janjič. SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Piki slabo na Norveškem Nadaljevanje skandinavskega dela svetovnega pokala v smučarskih skokih je prineslo reprezentanci Slovenije še eno veliko razočaranje. Na dveh tekmah v Trondheimu sta se do točk dokopala le mladi Mitja Mežnar in vse boljši Robert Kranjec, medtem ko je Primož Piki ostal celo praznih rok, saj je na sobotni preizkušnji obstal že v kvalifikacijah, nedeljsko tekmo pa je končal povsem na repu. In kako dogajanja na Norveškem komentira glavni trener reprezentance Matjaž Zupan: »Lahko smo zadovoljni s solidno uvrstitvijo Kranjca, kije končno pokazal svoje znanje, ki ga trenutno premore, ta rezultat pa je izjemno pomemben tudi za njegovo samozavest. Od ostalih ne morem biti povsem nezadovoljen s skakanjem Šinkovca in Mežnarja, saj se jima je le za las izmuznil finale, medtem ko se Piki nikakor ne znajde in ne zna pokazati skokov iz poletnega ciklusa ali tistih, ki jih je delal na treningu. Vsekakor se bo moral bolj sprostiti, če bo hotel pokazati več.« Naslednja tekma svetovnega pokala bo že ta konec tedna v italijanskem Pragelatu, kjer naši fantje veliko trenirajo. Ker skakalnico zelo dobro poznajo, tudi uspehi ne bi smeli izostati. Želimo jim seveda dosti uspeha, našemu zgornjesav-injskemu šampionu pa predvsem obilo sprostitve. Franjo Pukart KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Pred zaključkom leta prve ekipe zelo izenačene Članska ekipa nazorskega košarkarskega kluba je bila minuli vikend zaradi neparnega števila ekip v ligi prosta, prvikrat pa je bila v prvenstvu poražena ekipa iz Vranskega. Tako sta se v resnici pravzaprav ti dve ekipi izenačili v vodstvu, saj sta edini doslej doživeli le po en poraz. Do zaključka prvega dela sta še dva kroga, v katerih bodo Nazarča-ni to soboto igrali doma z Gorenjo vasjo, nato pa bodo pred božičem gostovali še v Žireh. Rezultati v teh dveh krogih bodo že nakazali možni razplet prvenstva, morda pa tudi zaplet? Trenutna situacija na lestvici namreč kaže na dokajšnjo izenačenost vsaj petih ekip. Drugi V devetem kolu 3. državne odbojkarske lige za ženske so igralke ekipe KLS Ljubno zopet doživele poraz na domačem igrišču. Na ljubenskem parketu so se namreč srečale s prvouvrščenimi na prvenstveni lestvici, ekipo Aliansa II iz Šempetra. Podobno kot pred 14 dnevi proti ekipi iz Vuzenice so točke odnesle razpoložene gostujoče igralke. V nasprotju z zadnjo domačo tekmo so ljubenske igralke tokrat prikazale dobro igro, predvsem na začetku posameznih setov, kar pa ni del prvenstva z začetkom takoj po novem letu bo vsekakor še zelo nepredvidljiv. Odmevno zmago v prvenstvu je v zadnjem krogu prvega dela prvenstva dosegla ekipa nazorskih kadetov, ki je v domači dvorani premagala Hopse iz Polzele v izenačeni in borbeni tekmi s 63:55. Tako sta ti dve ekipi zabeležili po devetzmag zadostovalo za kaj več kot za dober vtis proti vodilni ekipi prvenstva pred domačimi navijači. Izkušenim igralkam ekipe iz Šempetra so se odbojkarice KLS Ljubno enakovredno upirale samo v prvem setu, v ostalih dveh pa je prišla do izraza večja izkušenost gostij, ki so z Ljubnega z zmago 0:3 (21:25; 15:25; 13:25) odnesle poln izkupiček in še utrdile vodilni položaj. Igralke OK KLS so s porazom padle za eno stopničko, na sedmo mesto prvenstvene lestvice. Franjo Atelšek in en poraztersi delita prvo mesto v svoji skupini. V nadaljevanje prvenstva po novem letu bosta tako odnesli enak izkupiček iz prvega dela in v bojih z najboljšimi iz sosednjih skupin odločili, kdo bo uspešnejši v sezoni 2008/09. To je lep uspeh ekipe, v kateri sta Žiga Plesnik in Sergij Potočnik vodilna na igrišču, ob njima pa kvalitetno izenačena skupina leto dni mlajših soigralcev. Zaradi istega razloga kot člani je počivala tudi mladinska ekipa. In tudi v njihovi ligi so ekipe tako izenačene kakor pri članih. Do konca lige bodo igrali še štiri tekme, čisto možne pa so še vse opcije, saj trenutno na lestvici lige s sedmimi ekipami vodijo kar štiri, ki so vse doživele že po tri poraze - med nji- mi tudi Nazarčani. Če povzamemo opisane situacije, vidimo, daje nazorski klub vjesen-skem delu dosegel imenitne rezultate. Pretekli mesec sta državni prvenstvi za leto 2008 zaključili tudi GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje obe pionirski ekipi (U-12 in U-14). Rezultatsko sicer ne tako zelo uspešno, vendar je bila spodbudna prizadevnost mladih košarkarjev, ki bodo ob takem delu s trenerjema Jelšnikom in Zadravcem gotovo dosegli še kaj več kot vtej sezoni. In ne pozabimo, daje ekipa U-14 igrala v 1. SKL. Kertudi selekciji najmlajših pod vodstvom trenerjev Pečovnika in Remšaka vidno napredujeta, je pred košarko v Zgornje Savinjski dolini še svetla prihodnost. Tomaž Križnik Rezultati 7. kroga 3. SKL - center: Žiri : Ivančna Gorica 63:82, Šenčur CPK mladi : Kranjska Gora 86:56, Utrip Trzin : Vrani Vransko 94:70, Krvavec Meteor : Gorenja vas 85:78, Nazarje prosto. Lestvica po 7. krogu: 1. Šenčur CPK mladi (+1) 12,2. Vrani Vransko 11,3. Nazarje 11,4. Ivančna Gorica 10,5. Utrip Trzin 10, 6. Gorenja vas 8,7. Krvavec Meteor 8,8. Žiri (+1)8,9. Kranjska Gora 6. /------------: n Košarkarska liga Brglez.com na Polzeli Rezultati 3. kroga: Brglez.com : Pivovarna Laško 58:76, Pekarna Rednak : ŠKŽalec 60:55, Kamnoseštvo Vogrinec : Celje Avtokontrol Žalec 97:78, Vrani Vransko : ŠD Gomilsko 77:74, Pungi Tip-top : Rešpard 81:63. Vrstni red po 3. krogu: 1. Kamnoseštvo Vogrinec 6,2. Vrani Vransko 6,3. Celje Avtokontrol Žalec 5,4. Veterani Pivovarna Laško 5,5. Brglez.com Polzela 5,6. Pekarna Rednak Nazarje 5,7. Pungi barTip-top Polzela 4,8. Študentski klub Žalec 3, 9. Športno društvo Gomilsko 3,10. Rešpard Parižlje 3. UM Kadetska ekipa Košarkarskega kluba Nazarje na treningu, dan pred derbijem z vrstniki iz Polzele (foto: Sebastjan Žvipelj) ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Poraz doma proti vodilni ekipi ČRNA KRONIKA • IZPRAZNJENO BLAGAJNO NAŠLI V BLIŽINI Mozirje: V noči na 4. december je neznani storilec v Mozirju na avtobusnem postajališču vlomil v bar Fany, od koder je odnesel registrsko blagajno. Slednja je bila najdena v bližini, v njej pa je manjkal denar. Policisti za storilcem zbirajo obvestila. • UKRADLI MOTORNI ŽAGI Ljubno ob Savinji: 4. decembra je neznani storilec na Ljubnem ob Savinji iz garaže stanovanjske hiše ukradel dve motorni žagi. Pri tem je potrebno poudariti, da lastniki še vedno, ko zapuščajo domove, ne zaklenejo vseh prostorov. S tem seveda olajšajo delo nepridipravom. • VODA ZALILA KLETNE PROSTORE Šmartno ob Dreti: 6. decembra je podtalna voda zalila kletne prostore stanovanjske hiše v Šmartnem ob Dreti. Na pomoč so priskočili domači prostovoljni gasilci, ki so vodo izčrpali. • NAŠLI USTREUENO SRNO Bočna: 8. decembra popoldan so lovci LD Gornji Grad v Bočni našli ustreljeno srno. V zvezi kaznivega dejanja krivolova policisti še zbirajo obvestila za neznanim storilcem. • UMRL ZA POŠKODBAMI PADCA Okonina: 8. decembra okoli 23.30 ure seje na lokalni cesti v Okonini zgodila prometna nesreča. Voznik kolesa s pomožnim motorjem, 42-letni domačin, je v naselju Okonina pripeljal v bližino potoka Toplica in v blagem klancu zapeljal z vozišča ter padel. Pri tem seje tako hudo telesno poškodoval, daje za posledicami poškodb na kraju umrl. Ponesrečeni je vozil brez zaščitne varnostne čelade. Sporočilo bralcem Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali. Javna razsvetljava v vsako spalnico Po nekaj dnevih kopanja jarkov ob asfaltnem cestnem odseku za Trnavče smo se še zadnji Trnovčani informirali, da potekajo dela za iz-gradnjojavne razsvetljave. V pogovorih smo lahko ugotovili, da večina nas pravzaprav ni navdušena nad to gradnjo niti ne vidimo potrebe po njej. Verjetno naša občina nima na voljo toliko sredstev, da bi kar brez vsake pobude, takole iz dobre volje, gradila javno razsvetljavo po okoliških vaseh, ki zdaj še uživajo v naravni intimi noči?! Smo res tako nepošteni drug do drugega, da si ne upamo priznati, da se nam javna razsvetljava (ne) zdi potrebna? Javna razsvetljava po zaselkih in vaseh se mi zdi nedopustna. Na —N •< 26 primeru cerkva seje izkazalo, da to ni uspešen način preprečevanja kraj. Sem proti napredku, ki povzroča nepotrebno svetlobno onesnaženje. Razumem, da nekatera javna mesta zaradi večje obremenjenosti potrebujejo javno razsvetljavo (krožišča, avtobusna postaja, dežurna zdravslvena ambulanta, lokali,...). Ne zdi se mi potrebno, da je osvetljen npr. neki del regionalne ceste sredi polj v Ljubiji ali pa kje drugje. Če bi vsi ravnali tako, bi bilo vse razsvetljeno. Kaj pa stroški izgradnje javne razsvetljave, vzdrževanja in elektrike? Ali tisti, ki nimajo javne razsvetljave naj plačujejo enako kot ti, ki jo imajo, čeprav je ne potrebujejo? Ali imamo pravico tako onesnaževati vesolje? S tem mislim svetlobno onesnaženje (oddajanje svetlobe ponoči) in proizvodnjo elektrike, ki neposredno ali posredno onesnažuje okolje z emisijami ogljikovega dioksida oz. povzroča podnebne spremembe. Menimo, da je to zanemarljivo v primerjavi z drugim onesnaževanjem? Analize kažejo, da ni tako. Negativno vpliva tudi na naše zdravje. Onesnaženje moramo zmanjševati in preprečevati vsepovsod, na vsakem koraku, ob vsakem času. Začnimo razmišljati, da bodo še naši otroci, vnuki in pravnuki potrebovali to Zemljo. Dana nam je, dajo varujemo in z njo gospodarno ravnamo terjo ohranimo za nasled- V vinu je Spoštovani! V te vrstice so me spodbudili nekateri moji stari prijatelji, prijateljice... in mi naročili, ko smo pred dnevi ob zmernem poku-šanju letošnje rujne kapljice... glasno razmišljali... Vsak po svoje modrovali. A se miselno, vsebinsko dobro uskladili... Na karje eden od prijateljev predlagal, drugi pa so ga podprli, ko mije dejal: "Ti pa to zapiši ... In o tem napiši v tukajšnji domači lokalni časopis. Tudi to, da smo v en glas, ko smo glave skupaj staknili, dejali: - O ti, ti pozabljivi Mozirjani, Zadrečani - Zgornje Savinjčani" ... Namreč kramljali smo tudi o tem kako včasih kottokrat tukajšnji ljudje (sokrajani, soobčani in širše po obeh tukajšnjih dolinah) kaj hitro, prehitro pozabijo o nekaterih ljudeh vse lepe, dobre, plemenite, spoštovanja vredne stvari... Ki sojih in jih gojijo. So jih postorili... Preprosto pozabijo. Spregledajo. Žal, tudi namerno ignorirajo... In tako naredijo škodo osebi, svoji sredini ter širši okolici. Tudi družbi kot celoti. Na željo prijateljev (te družbe), povem primer iz svoje pred leti doživete izkušnje. Bila je vseprej kot okusna. Šlo pa je za plemenitega tukajšnjega ustvarjalca, sokrajana ... Ko sem se zanj potegnil, ko je preminil, a so ga vsi tukajšnji ljudje popolnoma pozabili. (Sloje za moje kritično pismo, objavljeno v Pismih bralcev v Savinjskih novicah Nazarje, 21.7.2000. z naslovom "Pozabljivost po Mozirsko"). V tem pismu sem povedal kako so vsi tukajšnji prebivalci popolnoma poza- nje rodove. Zgradili smo že preveč cest in infrastrukture, ki preprečuje ohranjanje življenja živali, z razvojem kmetijstva uničujemo naravno raznolikost rastlin, a smo nenasitni v naših apetitih. Gluhi smo za ugotovitve, da le s trajnostnim razvojem lahko zagotovimo ohranitev narave. Pri tem do zadnjega pozabljamo na prepotrebno izgradnjo kanalizacije. Ne pozabimo, da ob koncu vsi potrebujemo zelo malo prostora -bogati in revni, potuhnjeni in srčni, razsvetljeni in nerazsvetljeni. In mogoče je tisti neosvetljeni kotiček v človeških srcih najpomembnejši! Marija Jurak Trogar Radegunda 57 3330 Mozirje resnico ... bili na tukajšnjega čudovitega ustvarjalca (invalida!), tj. g. Vinka Vipavca, ko je preminil. Niti parte v tisku mu niso namenili. Kaj šele kakšne zaslužne pisane besede. Popolnoma nič. Pa je živel po krščanski tradiciji zelo pobožno. Še mnogo več. Ustvarjalje lepa, vredna likovno rezbarska dela z nabožno - krščansko vsebino (razpela, kipce, razne reliefe itd.) in vse to le z eno zdravo roko. Povrhu tega pa je tukajšnjim prebivalcem in daleč naokoli te -svoje, s takim trudom ustvarjene podobe, domala skorajda podarjal,, poklanjal... Seveda, da sem se zanj, pokojnega, tako zaslužnega, poteg-nil. In sam sem, (če prav drugačnega svetovnega nazora...), dal tedaj zanj v Slovenski časopis osmrtnico, oz. parto... V naš lokalni časopis pa kot povedano pismo... A, glej ga zlomka!, da sem za vse tisto lepo postorjeno, dobil v obraz in posredno - očitke... (Da spravljam s takimi ravnanji prebivalce v nerodnost, blamažo. Da jih s takim udrihanjem le sramotim. Z izgovori, da enkrat pač naj bi bilo nobenkrat. In se ljudem naj ne dela tako slabe luči). A sedaj, tu v družbi zbrani... So mi na tisto vsebino kottedaj, tudi sedaj dali prav kot sem postoril. Še več. Nekateri so dejali, da sem bil tedaj v pisanju pisemc celo pre blag... Ja. In glej ga zlomka!, da seje tukajšnja pozaba letos znova ponovila. Tokrat z živim človekom, da seje nanj pozabilo. V mislih imam tukajšnjega domačina, delovno gorečega ... Vsestransko vneto priza- devnega, sposobnega (družbeno, kulturno, umetniško, duhovno in še kakšnodelujočega sokrajana, vzornega Mozirjana, pedagoga, g. Jurija Repenška. Ko o vsem povedanem in še čem lepem, lepšim ... živi on in njegova družina... Kakor so živeli njegovi starši in predniki... (vz-gledno, trdno, krepko - dostojno po krščanski tradiciji verujočih)... z dušo in telesom. Še več. Tudi osebno izpoveduje umetniška dela (likovno na platna z nabožno vsebino). In jih reprezentira na tukajšnjih javnih razstavah... A kljub vsemu, o njem lepo povedanega, ga ti tukajšnji (čudno pozabljivi) Mozirjani itd. po dolinah, ki so (po statistiki močno krščanske tradicije, versko pobožni...), a ga niso izvolili za poslanca v republiški parlament kot svojega predstavnika ... Čeprav se je ob tokratnih, zadnjih, to jesenskih volitvah predstavil solidno v domačem Mozirju kot ustrezen kandidat iz stranke Nove Slovenije. A so nanj, žal! pozabili. Moj starejši prijatelj je otem rekel: "g. Jurij, je vzor lepega"... Pobožna prijateljica: "g. Juriju gre mesto na oltarju"... Sam sem dejal: "Namesto, da bi bil g. Jurij za tukajšnje ljudi in širše - svetilniki, se gaje, nasprotno, odrinilo... Je napaka!". Gost sosednje mize (z ugledno titulo pred imenom), je na vse slišano, rekel: "V vinu je resnica". Z najlepšimi pozdravi vsem - vaš naročnik in zvesti bralec: Vlado Parežnik Levstikova 9 Mozirje Prerano si odšelpred nami, prej gost, bolj redek naš je broj -v deželo sončno nad zvezdami nas vabiš, kličeš za seboj. Gregorčič ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta Jožeta MELAVCA (12.11.1936-30.11.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam pisno in ustno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče ter za svete maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku in gospodu diakonu za lepo opravljen cerkveni obred. Prav tako gospodu Grudniku in gospodu Žuntarju za poslovilni govor ter gasilcem, pevcem in Pogrebni službi Morana. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala. Vsi njegovi