i i »»ir? t J ff|tJi _ krat Ljubljana, torek 27. oktobra I93I Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din._ Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123 3124. 3125 iD 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 8 Telef šl 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Washingtonski dogovor OHcijelni komunike o razgovorih Hoovra in Lavala — Hoover ne bo predlagal podaljšanja nemškega moratorija - Ohranitev zlatega standarda Francije in Amerike Washington, 26. oktobra, s. 0 razgovorih med predsednikom Hoovrom in francoskim ministrskim predsednikom Lavalom izdani oficijelni komunike so glasi: »Tradicijonalno prijateljstvo med Zedinje-nimi državami in Francijo, dejstvo, da med obema državajna ni nasprotij, tradicija dolgega sodelovanja za svetovni mir, tradicija, ki je Briand-Kelloggovemu paktu pravkar dala nov sijaj, omogočajo zastopnikom naših vlad, da prouče z vseh stališč mnogoštevilne probleme, na katerih sta obe zainteresirani. Dolžnost državnikov je, da ne pre-zro nobenega sredstva praktičnega sodelovanja za skupni blagor. To načelo je zlasti važno v trenutku, ko pričakuje svet navodila, ki mu bodo pomagala prestati sedanjo za mnoge proračune tako nesrečno depresijo. Odnošaji, polni zaupanja med obema državama, so bistven element za obnovo, po kateri moramo stremeti. Izvršujemo svoio nalogo v duhu popolne svobode. Napredek, ki smo ga dosegli, je stvaren. Proučili smo gospodarski položaj sveta, celokupnost mednarodnih odnošaiev in v zvezi s tem problem sedaj nameravanih konferenc za omejitev oboroževanja, vpliv depresije na plačila meddržavnih dolgov, stabilizacijo mednarodnih meničnih tečajev in druge gospodarske in finančne probleme. Zaupanje in prisrčni razgovori so nam dovolili. da smo proučili značaj teh problemov na kar najbolj določen način. Nismo nameravali, da bi naprtili našim vladam kakih obveznosti, temveč, da bi na podlagi dejstev poiskali za vsako od obeh držav sredstva, s katerimi bi se mogli najučinkoviteje udeistvcvati na svoiem ozem-lju. Naš skupen sklep ie, da konferenca z» omejitev in znižanje oboroževanja ne sme opustiti prilike in zamuditi tega, kar tvori pravilno nalogo organizacije čvsteca in trajnega miru. Glede meddržavnih obveznosti priznavamo. da je lahko pred potekom leta odgo-ditve reparacijskib plačil na podlagi Hoov-rovega moratorija ootreben sporazum, o če-gar vsebini in pogojih postavljata obe vladi vse pridržke. Pobudo za ta dogovor bodo morale podvzeti glavne prizadete države Evrope v okvirju dogovorov, ki so bili v veljavi pred 1. julijem 1931. Bavili smo se predvsem z javnimi sredstvi, s katerimi bi se mogli najini vladi zve-zatf za vpostavitev gospodarske stabilnosti in zaupanja. Posebno smo prepričani o važnosti valutne stabilnosti kot o bistvenem elementu za vzpostavitev normalnega gospodarskega položaja na svetu, v katerem je očuvanje zlatega standarda Francije in Zedinjenih držav glavni činitelj. Nadaljevali bomo proučitev vseh metod, s katerimi se bo dala doseči stabilnost meničnih tečajev. Čeprav nam ni bilo v tem kratkem času mogoče formulirati končno veljavne programe, smo mogli ugotoviti, da gledamo značaj teh gospodarskih in finančnih problemov z istega vidika. Ta skupnost nazi-rania bo torej olajšala obema vladama učinkovito akcijo. Francoski komentar Pariz, 26. oktobra AA. Havasov posebni dopisnik poroča: Dasi je francosko-ameri-ška deklaracija sestavljena na splošno v obzirnih izrazih, vendar jasno kaže resen napredek na potu mednarodnega sodelo- vanja. Deklaracija pomeni evolucijo ameriškega javnega mnenja k dosegi stopnje, ki bi dopustila ameriški vladi, da zapusti svojo tradicijonalno politiko. S tem postane tudi že jasno, zakaj ne more Hoover spre jeti takoj kateregakoli načrta, s katerim bi se Franciji dala dopolnilna jamstva, ki so neobhodno potrebna za zmanjšanje oboroževanja. Z zadovoljstvom je treba ugotoviti, da bo konferenca za razorožitev imela nalogo, da koristno in trajroo uredi vprašanje miru. Uradni komunike jasno potrjuje zvezo, ki obstoja med reparacijami in dolgovi. Novi sporazum o reparacijah se mora po izteku Hoovrovega moratorija gibati v okvirju Voungovega načrta. Ameriški komentarji Washington, 26. oktobra. AA. Časopisje je v splošnem stprejelo komunike o uspešnem zaključku razgovorov med Lavalom in Hoovrom z zadovoljstvom. Washington, 26. okt. n. Pristaši senatorja Boraha komentirajo službeno poročilo o sestanku Hoovra z Lavalom zelo nepo-voljno. Pravijo sicer, da Laval ni mogel pridobiti za svoje cilje Hoovra. na katerega so zlasti izjave senatorja Boraha napravile globok vtis, vendar pa pristavljajo, da je poročilo popolnoma nezadostno in nejasno. V glavnih vprašam jiih, kakor so reparacije in razorožitev, ni bil dosežen noben sporazum. Edini praktičen efekt ie ta, da se je naglasilo vprašanje zlate valute. Nemško mnenje Berlin, 26. okt. d. Kakor se more sklepati po poročilih o razgovorih Hoovra in Lavala, je zmagalo v NVashingtonu francosko stališče. Izpad senatorja Boraha, ki je zahteval revizijo veroailleske pogodbe, je ostal brez učinka. Prevladala je moč finančnega vpliva Francije in Hoover je tudi opustil svojo misel o podaljšanju nem* škega moratorija za ceno zaščite dolarja, ki bo obdržal svoj zlati standard, in ob-držanja francoskega kapitala v Ameriki. Amerika vsekakor želi, da bi Francija napravila Nemčijo z večjim posojilom zopet sposobtno za plačevanje, vendar pa ne more Franciji v tej smeri ničesar predpisovati. Francija ima 6edaj popolno svobodo za direktna pogajanja z Nemčijo in le z njimi se more doseči kaka olajšava zanjo. Francija je v vseh finančnih vprašanjih popustljiva, v kolikor pristaja Nemčija na dolgoročen politični moratorij, in praktičen u9peh Lavalovega potovanja v Ameriko je ta, dd je v ospredju tak političen moratorij. Povabilo Hoovra v Evropo Washington, 26. okt. n. Hearstov tisk dozmava, da se vršijo med Londonom. Parizom, Rimom in Berlinom pogajanja o povabilu predsednika Hoovra v Evropo-Ameriški predsednik naj bi otvoril svetovno gospodarsko konferenco v Haagu, ka-kor tudi razorožit veno konferenco. Prece-dens za pot ameriškega predsednika v Evropo bi bilo Wilsonovo sodelovanje na pariški mirovni konferenci Na drugi strani pričakuje Wash'imgton za november in december obisk italijanskega zunanjega ministra Grandi ja, za njim pa nemškega kancelarja dr. Briininga. Povratek Lavala Wgshington, 26. oktobra, s. Laval je davi ob 1.30 odpotoval v Newyork, kjer je preživel zadnji dan svojega bivanja v Ameriki. Parnik »lile de France« bo odpotoval opolnoči. Na kolodvoru v Washingtonu sta se poslovila od njega državni podtajnik Castle in francoski poslanik Claudel. ZUNANJI MINISTER MARINKO VIČ O POMENU IN NAMENU VOLITEV V nedeljo je volilni pokret dosegel svoj višek — V državi je bilo nad tisoč shodov in sestankov — Velik govor zunanjega ministra Sodelovanje med Berlinom in Rimom Mussolini obišče Briininga - Izjave italijanskega ministra nemškim novinarjem - Rezultati berlinskih razgovorov za vise od washingtonskih - Grandi pri Hinden- hurgu Mirim plačana v gotovini Leto XII., štev. 243 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulic« 5. - Teieton št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. inseratni oddelek; Ljubljana, Selen-burgova ul 1 — TeL 3492 in 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Teieton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. Z — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čislo 78 180 Wien št 105.241. Berlin, 26. oktobra, n. Italijanski zunanji minister Grandi je prispel v Berlin včeraj zjutraj ob 9.35: Takoj po prihodu je obiskal državnega kancelarja dr. Briininga, ki mu je uro kasneje obisk vrnil. Grandi je obiskal tudi zunanjega ministra dr. Curtiusa. Po tem Formalnem uvodu so se takoj pričeli politični razgovori, ki se danes nadaljujejo. Zvečer je državni kancelar dr. Briining priredil Grandiju ua čast banket in je pri zdravici dejal med drugim: 5 Z radostnim zadoščenjem smo sprejeli na znanje, da bo špf italijanske vlade ugodil mojemu vabilu in prišel v Berlin. Nikoli pa še ni bila izmenjava misli odgovornih mednarodnih političnih voditeljev tako potrebna kakor sedaj, ko smo se znašli pred najbolj resnimi in najtežjimi problemi, ki jih je mogoče rešiti le s skupnimi napori v9eb prizadetih vlad in narodov.« Grandi mu je odgovoril in je potrdiL da ima Mussolini res namen, odzvati se o prvi priliki povabilu državnega kancelarja, da pose+i Berlin ter sam osebno nadaljuje in po možnosti zaključi sedaj pričete razgovore. Berlin, 26. oktobra, n. Italijanski zunanji minister Grandi je včeraj sprejel zastopnike nemškega tiska in jim dejal, da dokazuje že Brini ingov poset v Rimu, da hoče Nemčija tudi v bodoče sodelovati z Italijo. To sodelovanje se mora pretvoriti v sodelovanje vseh narodov. Sedanja gospodarska situacija je najboljši opomin narodom, kako nujno jim je potrebno sodelovanje. MussoHnijeva teza je, da je obnova Nemčije predpogoj za reševanje svetovne krize. V razgovorih z Briiningom je imel Grandi ponovno priliko videti, da imajo Nemci iste težnje kot Italijani. Ves svet mora uvideti upravičenost nemških teženj. Zlasti se mora izkazati pravica pri vprašanjji razorožitve Naloga vseh držav je, da to veliko delo U9pe. Evropski narodi morajo spoznati, da je to edino sredstvo nnhove samoohranitve. Berlin, 26. oktobra. AA. Grandijev obisk v Berlinu v političnih in gospodarskih krogih ni povzročil tolikšne radovednosti kakor obisk Lavala in Brianda. kar je popolnoma razumljivo, če upoštevamo dejstvo, da pogajanja med Grandijem in Briiningom v glavnem zavise od razgovorov, ki jih vodita predsednik francoske vlade Laval in predsednik Zedinienih držav Hoover Včerai »e Grandi in Brjjning nista niti trenutek oddaljila od splošnih^ vprašanj ter sta določila podlago za današnje razgovore. Briining se je včeraj razgovarjail z Grandiiem o spfošnl politiki, o reparacijah, o razorožitvi in o italijansko - nemških gosnodnrci^h o^n^iih Berlin, 26 oktobra. AA. Danes opoldne je predsednik republike Hindenburg sprejel italijanskega zunanjega ministra" Grandi ja v posebni avdi renči in 9e je raz>go-varjal ž njim 30 minut. Pred palačo predsednika republike se je med tem zbrala velika množica. k: je Grandi ja pri izhodu pozdravila na fašistični način. Beograd. 26. oktobra, r. Včeraj, na predzadnjo nedeljo pred volitvami, se je vršilo po vsej državi mnogo nad tisoč volilnih shodov in sestankov; volilcem so se predstavili sreski kandidati in njihovi namestniki. Med drugim se je vršil velik shod tudi v Kučevu. na katerem je govoril zunanji minister dr. Voja Marinkovič. Shoda se je udeležilo nad 2000 ljudi, ki so pazljivo sledili govorniko-vim izvajanjem ter z navdušenim odobravanjem sprejeli njegov poziv k složnemu delu za naoredek in ojačanje domovine. Minister dr. Marinkovič je v svojem govoru med drugim izvajal: >Vi vsi veste, da je nastal v naši državi pred tremi leti tak položaj, da so bil; vsi iskreni rodoliubi in vsi oni, ki morajo skrbeti za dobrobit naroda in države, v resnih skrbeh. Režim sodelovanja narod« v drža-r-ni upravi. režim glasovanja lahko obstoja samo tam. kier se višji narodni in državni interesi stavijo iznad vsake borbe in iznad vsakega glasovanja. Tako je v drugih državah, v največjih in najmoderneje urejenih. Tam sklepa narod o vsem, a vendar vsakdo dobro ve, da so stvari, o katerih se ne da glasovati in ki ne smejo biti predmet strankarskih kupčij in političnih računov. Če bi prišlo n. pr. v Angliji ali Franciji na dnevni red vprašanje, ki bi ogrožalo obstoj države ali najvišje interese naroda in bi tega vprašanja ne bilo mogoče urediti po normalni poti, sem prepričan, da bi tudi v Angliji in Franciji segli po drugih sredstvih, ne po glasovanju. V naši državi pa se se najdejo ljudje, ki mislijo, da se lahko glasuje o tem. za kar je dal naš narod poldrugi milijon žrtev, za kar so dobrovoljci pohiteli preko treh morja ter posejali svoje kosti po vsem svetu — da se lahko o tem glasuje in da je to lahko predmet politične trgovine ter strankarskih razgovorov in sporazuma. To je ono. kar je v naši državi oviralo vsak pravilen razvoj vsakega volilnega režima in kar je dovedlo do tega. da so začeli naši državljani s skrbjo gledati v bodočnost in da so naši nepri-jatelji z radostjo pričakovali razpad te države. K sreči pa imamo v naši državi blago-tvorno ustanovo, ki je preprečila, da o teh vprašaniih nismo razpravljali z državljansko vojno. V onem trenutku ko se ie pojavila nevarnost za državno m narodno edinstvo, za vse pridobitve tolikih pokolenj in nas samih. se je pojavil nosilee krone, ki je v zgodovini določen, da čuva te velike državne in narodne pridobitve ter da bdi nad našo narodno državo. On je napravil temn konec. Z močno roko je naš kralj potegnil državo iz težkoč, v katere je zašla ob koncu leta 1928. in postavil je narodno in državno življenje na nove osnove. Poleg teh velikih življenjskih vprašanj, ki so iziniad vseh strank in vsakega glasovanja, so pa tudi druga važna vprašanja, glede katerih se mora slišati glas naroda. V prvi vrsti so to velika gospodarska vprašanja. Vi veste, da vlada velika gospodarska kriza po vsem svetu in da se težko živi. Pri drugih narodih je ta kriza še mnogo hujša kakor pri nas. So veliki in bogati naroda, pri katerih milijoni in milijoni ljudi nimajo dela in zaslužka, oni, ki delajo, morajo delati ne samo zase, marveč morajo nositi tudi težka bremena za vzdrževanje onih. ki so brezposelni. Pri nas tega ni v tako veliki meri, toda storiti moramo vse, da odvrnemo nevarnost od sebe in najdemo izhod iz teh težkih prilik. Zato je vsaki vladi potrebno, da j.i narod pove. kaj bi b-Mo dobro, in da ji pojasni, kako se njeni ukrepi izvršujejo, kajti za upravo države ni dovolj Samo dobra volja, marveč morajo oni, ki državo uoravljajo, vedeti, kaki &o uspehi in posledice ukrepov, ki so jih pod vzeli. Ker se morejo tako velika in važna nas rodina vprašanja koristno rešiti samo v sporazumu in s'ogi, so bile razpisane volitve. Volitve pa se bodo vršile po drugačnem sistemu kakor dosedaj, kajti za vsako ceno Se mora preprečiti, da bi zopet prišla na dnevni red vprašanja, ki bi ogrožala temelje naroda in države. Država mora ostati iznad vsega. Politično življenje v naši državi se mora usmeriti na tako pot, da bo ves svet, prijateljski in neprijateli-fek.i, vedel, da ie naša država vsak čas pripravljena braniti svojo svobodo iin neodvisnost. Vse to se mora upoštevati pri volitvah 8. novembra. Pokazati moramo, da smo složni. To je najvažnejša s+rrn teh volitev. Še le potem, ko ho vse urejeno, se bomo zopet lahko šli stranke in postavili no vsakem srezu no pet ali šest strankarskih kandidatov. Dotlei va moramo hiti složni kakor smo bili složni v vojni. Za*o nai S. novembra vsak volilec izvrši svojo narodno dolžnost. Drugi večji shodi Zagreb, 26. oktobra r. Minister g. Pavao Matica je imel včeraj dva ogromna volilna shoda v Krapini in Trškem vrhu. Minister Matica je v svojem tovoru pojasnil važnost volitev ter se nato bavil z gospodarskim položajem v državi in po svetu. Na koncu svojega govora je pozval volilce, naj 8 novembra do zadnjega moža izpolnilo svojo narod.no dolžnost. Shodov se ie udeležilo nad 5000 ljudi. Zagreb, 26. oktobra r. Minister Neudor-fer je imel včeraj dva volilna shoda v Zagorju, dopoldne v Loboru, popoldne pa v Zajezdu. Oba shoda sta bila izredno dobro obiskana. Gnilane, 26. oktobra r. Včeraj se je vr-šil tnkaij veHik volilni shod, ki se ga le udeležilo nad 3000 ljudi. Glavni grovornik je biil g. Stojanovič, upokojeni načeln;b predsednlštva vlade, razen njega pa je go- vorilo tudi več bivših poslancev. Ministrskemu predsedniku Živkoviču je bil s shoda poslan pozdravni brzojav. Beograd, 26. okt. p. Iz Golirbca poročajo, da je imel tam zunanji minister dr. Voja Marinkovič danes veliko volilno zborovanje. ki se ga je udeležilo nad štiri tisoč ljudi. Zunanji minister je imel velik pro-gramatičen govor. 129 kandidatov v savski banovini Zagreb, 26. okt. n. V savski banovini je v 5S volilnih srezih brez Zagreba 125 kandidatov, z Zagrebom skupaj pa 129. V nekaterih srezih kakor v Križevcih, Dugem Selu, Prelogu. Virovitici i.n Sv. Ivanu v Zeleni so po štirje kandidati. Novi kandidati v dravski banovini Ljubljana, 26. oktobra. AA. Danes so bile potrjene še te-le kandidature v dravski banovini: srez Ljubljana - okolica: Zebal Franjo, trgovec na Rudniku; namestnik Toni Alojzij, orožnik v pokoju iz Loga pri Vrhniki; srez Murska Sobota: Benko Josip, industrijalec in župan v Murski Soboti; namestnik Btiček Mihael, posestnik v Ferdici; srez Maribor-desni breg: Krejči Anton, tovarniški ravnatelj v Rušah; namestnik Gornjak Vinko, ekonom v Slovenski Bistrici; srez Slovenjgradec: Mermolja Ivan, posestnik v Št. Ilju v Slovenskih goricah; namestnik Kac Ivan, posestnik v Šmartnem pri Slovenjgradcu. srez Slovenjgradec: Rupnik Franjo, upokojenec in uradnik Pokojninskega zavoda v Ljubljani; namestnik Volk Jakob, krojaški mojster v Šoštanju; srez Laško: Juvan Rudolf, predsednik Narodne strokovne zveze v Ljubljani; namestnik dr. Roš Franjo, odvetnik in župan v Laškem. Minister dr. Krame? v Prekmurju Murska Sobota, 25. oktobra. Davi je prispel v Murško Soboto minister za zgradbe dr. Albert Kramer. Dopoldan so se vršile razne konference, ob 11. uri pa je bdi sklican v obširnih prostorih restavracije »Pri Kroni« sestanek, ki so se ga udeležili zastopniki iz vsega mursko-sobo-škega 6reza. Dvorana je bila nabito polna in so morali številni poslušalci o6tati celo na hodnikih. Uvodoma je pozdravil ministra dr. Kramerja g. župan Benko, nakar je minister dr. Kramer imel obširen političen govor, v katerem je zlasti poudarjal veliki interes, ki ga je pokazalo Prekmurje že do sedaj za volitve 8. novembra. Ministrova izvajanja so poslušalci ponovno prekinjali z glasnim pritrjevanjem ter jih sprejemali z vidnim zadoščenjem. Ministru se je zahvalil za njegova izvajanja v imes nu poslušalcev g. Cvetko, ki je nato v imenu vseh navzočih političnih delavcev obljubil. da bo sodelovanje prekmurskega ljudstva pri volitvah kar najveličastnejše. Nato je g. župan Benko sporočil, da je po želji širokih krogov prebivalstva sprejel kandidaturo na listi predsednika vlade g. Petra Živkoviča za srez Murska Sobota, ter je slovesno obljubil, da bo skupaj s svojim namestnikom Biitkom storil vse za gospodarski, kulturni in socialni napredek domačega sreza in Prekmurja sploh. Zupan Benko je nato obširno razpravljal o posamezmih prekmurskih vprašanjih in se pokazal pri tem natančnega poznavalca ne le prilik v ožji svoji domačij!, temveč tudi v državi sploh. Z burnim odobravanjem so bile sprejete njegove besede, da je treba pri volitvah 8. novembra pokazati, da je prekmursko ljudstvo kakor en mož v taboru domovine Jugoslavije in da se zaveda svoje patriotične in državljanske dolžnosti. Končno sta govorila še g. Kuhar in g. upravitelj Titan, nas kar ie b;:' krasni sestanek zaključen. Popoldne je g. minister dr. Kramer obiskal v Kainčevcih g. žurmika Fafbka, sre-skega kanddata za dolnjelendavski srez. G. župnik je zadnje dni obolel na težkem prehkjenjtu. tako da ne sme zapustiti sobe in da ne more opravljati niti službe božje. Zaradi tega so morali odpovedati že T>rioravljene njegove shode in sestanke. Zdravstveno stanje g. župnika se ie medtem obrnilo na bolje in je uipati, da se bo mo<»el že v najkrajšem času tudi svojim volilcem osebno predstaviti. G. župn'k ja obžaloval, da mu ni mogoče z živo besedo govoriti ljudstvu, kolike važnosti fe njegova udeležba na nredstoječih volitvah. Izrazil pa je svojo živo vem. da bo ogromna večina naroda tudi v dolnjelendavskem srezu X. novembra izvršila svoio pntrtottč-no dolžnost za srečo in napredek Jugoslavije tn svojega kraja. G. minister s>e fe g. župniku zahvalil za njegove patriotične izjave ter mu zaželel čimprejšnjega okrevanja. Po pri«rčnem slovesu se le mimti-ster vrnil v Mursko Soboto, od koder se 5e 7. večernim vlakom odpeljali nazaj v Ljubljano. V dolnjelendavskem srezu se le vest o bolezni kandidata g. Faflika sprejela z obžalovanjem, ali tamošnji narodni krogi »o razvili tem živahnejšo agitacijo, da bo zmaga narodne misli tudi v dolnjelendavskem srezu čim lepša in sijajnejša. Velik shod ministra Puclja v Trbovljah Trbovlje, 25. oktobra V nedeljo popoldne se je vršil v veliki dvorani Sokolskega doma velik shod, ki se je izpremenil v krasno manifestacijo narodne in državne misli. Velika dvorana in galerija sta bili nabito polni in mnogo zborovalcev je moralo stati na hodniku in v mali dvorani. Shod je otvoril župan g. Vodušek s pozdravom na ministra g. Puclja. Zborovalci so prirejali ministru Puclju in tudi zadržanemu ministru dr. Krame r-ju burne ovacije. Viharno pozdravljen je nastopil minister g. P u c e 1 j, ki je obrazložil pomen 8. novembra, ko bo imel naš narod priliko, da pokaže svojo zrelost ali nezrelost. Ni prišel, da uganja demagogijo, govoril bo odkrito, kakor mu veleva srce, poslušalci pa naj potem razmišljajo in se odločijo, kakor jim bo veleval razum. Sedanje volitve niso take, kakršnih smo bili vajeni, zato so nekateri proti njim in agitirajo za abstinenco. To delajo oni, ki se še ne morejo otresti strankarskih navad in katerim je stranka več, kot dobrobit naroda in države. Vsi vemo, do česa so dovedli strankarski boji. Država je bila pred polomom, v državnem zboru so padle žrtve in prišlo bi bilo do katastrofe, da ni naš kralj v zadnjem trenutku rešil države z zgodovinskim aktom od 6. januarja. Nihče si ne želi. da bi se časi pred 6. januarjem zopet povrnili, razen onih. ki jim ie strankarski interes vse. Vseobča svetovna kriza ograža gospodarstvo vseh držav. Državna potreba je pokazala, da se uvede tudi v naši državi parlamentarizem. Krali je pozval na sodelovanje vse, ki ljubijo državo. Pozval jih je ne kot strankarje, temveč kot sodelavce pri notranji ureditvi države. Kraljevemu pozivu so odzvali vsi, ki jim je mar srečna bodočnost naroda in države, odzvali pa se niso onL ki si žele nazaj strankarstva. Slovenci bomo poslali v Beograd 25 zastopnikov, ali ti bo-do upoštevani šele takrat, ako se bn izka zalo, da imajo za seboj večino slovenskeca ljudstva. Šele v tem slučaju bodo ti zaston-niki lahko uveljavili svoje zahteve v gospodarskem, socijalnem in kulturnem pogledu Abstinenca bi bila pa tudi naravnost zločin nad državo, kajti ona bi bila dobrodošla vsem sovražnikom naše države. Kdor liubl to državo, ki je nastala po tolikih žrtvah is v kateri smo dobili Slovenci tudi svoio sva. bodo, in kdor ljubi to svobodo, ta se bo 8. novembra udeležil volitev. Izvajanja g. ministra Puclia so bila prekinjena dostikrat z viharnim odobravanjem, ob koncu njegovega govora, pa se to odobravanj e kar ni moglo poleči. Nastopil je kot govornik tudi kandidat z. Juvan, ki je v svojem govoru poudarjal, da te manifestacije ne more smatrati kot ag'-tacijski shod za sebe in poziva vse zboro-valce. posebno še delavstvo, naj na dan 8. novembra pokaže, da ie državotvorno in da mu je pri srcu obstoj in napredek lastn® države. Le v dobro urejeni državi zamon* delavstvo upati na zboljšanje svojega položaja. Govorili so še tudi razni govorniki iz vrst delavstva in obrtništva. Izid volitev naj pokaže, da smo za državo. Delavski zastopniki so pozvali delavstvo, naj se volitev udeleži, ker le takrat bo imel poslanec tudi možnost za delavstvo nekaj storiti. Shod je zapustil najgloblji utis in smo prepričani, da oni, ki zavajajo naše ljudstvo in ga odvračajo od sodelovanja pri volitvah, v Trbovljah in vsem laškem srezu ne bodo uspeli. Drugod po Sloveniji Razen shodov g. ministrov Kramerja in Puclja je bilo več sto shodov in sestankov tudi po vseh drugih krajih Slovenije. O nekaterih večjih ie poročalo že ponedelisko »Jutro«, o drugih važnejših pa bomo. kolikor nam bo prostor dopuščal, poročila še objavili. Vsi shodi so potekli v najlepšem redu. čeprav tu in tam zelo živahno. Vsi pa so iznova pokazali, da zanimanie za volitve trajno narašča tudi v naših krajih. Novi bolgarski poslanik Sofija, 26. okt. AA. List »Duma« poroča, da je bolgarska vlada zaprosila jugoslovansko vlado za agrement za novega bolgarskega poslanika v Beogradu Petrov-Oomakova. sedanjega odpravnika poslov v Budimpešti. Sofija, 26. okt. AA. Večernn listi poročajo. da so pri izhodu na postaji Žirrmica streljali na železniški voz, v katerem ie bil bolgarski finančni minister Štefanov. V vagonu je bilo vse ministrovo spremstvo. Krogla je razbila okno voza ter se med glavama finančnega ministra in narodnega poslanca Gijeva z veFkirn treskom zarMa v v^g^msko steno. Sofijska policija je uvedla takoj preiskavo. Gospodarsko delo v bodoči Narodni skupščini Kandidat za radovljiški srez g. Ivan M o b o r i č je imel v nedeljo v Bohinjslri Bistrie' in na Bledu dva zelo številno obiskana shoda, na katerih je razvil program bodočega gospodarskega dela v Narodni skupščini in predočil volilcem pomen sedanjih volitev. Shoda v Bohinjski Bistrici, ki ga je vodil župan g. Fr. Maurič, se je udeležilo nad lpO vor lilcev iz vseh slojev prebivalstvi- Na Bledu je otvoril in vodil zborovaSje župan dr. de Gleria, ki je polni dvorani poslušalcev raztolmaeil političen pomen voiitev in pozval vse volilce na složno delo in udeležbo pri volitvah. Iz izvajanj g. Mohoripa navajamo v naslednjem kratkem izvlečku nekoliko gl^vpih misli: Strankarski parlamentarni režim je životaril do 6. januarja iz krize v krizo, obsojen na brezdelje. Ni mogel izvršiti niti izenačenja zakonov, še manj pa posvetiti svojo delavnost perečim gospodarskim vprašan iem. Komaj je prišla kaka vlada na krmilo z nekaj glasovi večjne, že je bila v krizi, ki se je viekla zopet mesece, preden se je sestavila nova vlada. Stranke so licitirale svoje pogoje za vstop v vlado, izigravale ena drugo, a račun teh borb je nosil davkoplačevalec. Vsi, ki gospodarsko mislimo in delamo, smo se zato oddahnili, ko je prišel 6. januar, in rekli, da nikdar več ne želimo povratka v take mučne m nezdrave prilike. Po 6. januarju se .ie izvršilo ogromno delo na izenacen.iu zakonodaje ter na gospodarskem in kulturnem polju. . „ Režim od 6. januarja .ie nas vladar že v svojem manifestu na narod ozna? čil kot prehodno dobo, ki naj bi pomirila duhove in razburkane strasti ter omogočila složno delo. Že v tem manifestu je bilo najavljeno, da se povrnemo v 'parlamentarni režim, kakor hitro bodo za to dani predpogoji. Danes je nastopil ta trenutek. Volitve 8. novembra imajo podati dokaz, da nočemo vec povratka v nekdanje razmere brezplodnih borb, marveč da se pretežna večina volilcev izjavlja /a složno pozitivno dejo na izgraditvi in okrepitvi gospodarsko močne in politično neodvisne ter enpt.e Jugoslavije. „ Bodočo Narodno skupscmo čaka mno: go težkega dela. Nahajamo se v skrbi polnih dneh svetovne gospodarske krize, v dobi, ko se gospodarsko bogatejše in'razvitejše države stresajo v temeljih, ko so milijoni ljudi brezposelni in valute najbogatejših držav v opaznosti. Ce pa pogledamo našo državo, vidimo, da so kljub temu. da smo tudi mi prizadeti" od posledic krize svetovnega go-spodarstva, razmere pri nas neprimerno boljše. Prvo delo, ki čaka novo skupščino, je revizija davčne zakonodaje. To je že naznačeno v samem volilnem raz^ glasu članov kraljevske vlade. To je važna in dalekosežna naloga, pri kateri bo treba spraviti interese posameznih stanov, interese države in javnosti v sklad z zmanjšano možnostjo zaslužka in z velikim padcem cen blagu, ki smo ga doživeli v toku zadnjega leta. Treba je sistematično izvesti štednjo, ker je sedanji proračun za naše gospodarstvo v današnjih prilikah pretežko breme. Slednja mora temeljiti na razumnih načelih in treba je s previdnim gospodarjenjem in z zmanjšanimi dohodki skušati doseči najboljši uspeh. Napredek konsolidacije naše države mnogim sovražnikom ni po volji. Na vse načine skušajo, da bi vzbudili v inozemstvu, pa tudi doma nezaupanje v našo državo, v naša prizadevanja in napore. Tako so najprej hoteli nas ^kreditirati v inozemstvu in upropastjti naš tujski promet z bombami v železniških vagonih, ki so eksplodirale šele na našem ozemlju. Toda kaj kmalu je bilo razkrinkano njih zločinsko početje in demantirane vesti, ki so .jih širili v ino- zemskem časopisjn. Potenj so pričeli begati ljudi zaradi dinarja, širiti vse mogoče gorostasne bajke jn napovedoval bankrot našega gospodarstva. Nesena bajka jim ni bila dovolj fantastična, da se je ne bi poslužili. Pa tudi tu so se izjalovi Ji njihovi načrti in iwwerostv« i«* dalo najboljši dokaz zaupanja v naša gospodarska prizadevanja s tem, da P:lp? je odobrilo ponovne znatno posojilo, da prebrodimo trenutne težave aašega gospodarstva. Sedanja kriza je agitatorjem dobrodošla, da skušajo ssase.iati nerazpploše-nje in nezadovoljstvo med narodom in tako speljati vodo na svoj mlin. Toda naš narod je preveč treizen ip preudaren, da bi nasedal takim govoricam, on dobro ve, da je kriza svetovna in da sp prilike v bogatih deželah še mnogo težnje kakor pri nas. V okviru splošnih problemov interesi-rajo radovljiški srez predvsem gospodarska vprašan ia. Gorenjski kmet je po pretežni večini živinorejec Njegov položaj je bistveno različen od sel.jaka v ži-torodni Vojvodini, v kršni Črni gori in v subtropicni južni Srbiji. Njega zanimajo predvsem živinoreja, mlekarstvo, sirarstvo, planšarstvo, regulacija hudournikov itd. Te njegove interesp bo treba v skupščini pravilno raztolmačiti, da se dovede,jo v sklad je interesi seljakov v ostalih banovinah in da se njegove potrebe pravilno upoštevajo. Vsi kraji radovljiškega sreza so v večji ali manjši meri navezani na tujski promet. Izgradba organizacije tujskega prometa je kljub vsemu delu pri nas še vedno v povojih. Daleč smo še od tega, kar so na tem polju dosegle napredne države in dežele Solnograška, Tirolska, Švica, in mnogo podrobnega dela nas tu še čaka. Pred bodoča skupščino bo prišel zakon o pospeševanju tujskega prometa in turizma, ki bo za vse naše gorenjske kraje odločilnega pomena in važno bo, da bodo posebni interesi naših alpskih letovišč v njem nvaževani. Industrija je v radovljiškem srezu od starih časov močno razvjta. Poleg železarske industrije na Jesenicah, v Javor-niku, Lescah, Kropi in Kamni gorici se je v zadnjem času zelo razmahnila in obnovila tudi tekstilna industrija. Lesna industrija, ki se razteza po celem srezu in daje tisočem pridnih rok zaslužka, je danes v slabih prilikah. Zaslužek je padel in treba bo misliti na to, da se tej važni panogi s primernimi ukrepi pomaga. Treba bo revidirati tarife, treba bo paziti, da bodo interesi našega lesnega eksporta v pogodbah, ki se pripravljajo, pravilno zastopani in upoštevani. Pri vsej krizi, ki jo preživljamo, pa moramo odkritosrčno priznati, da se naša železarska industrija kljub neugodnemu splošnemu položaju vendarle dobro ra?^ vi ja in je znala vzdržati obrat v svojih podjetjih. Z velikimi investicijami se usposablja za nadaljnje delo. Usoda de-settisočev pridnih rok je odvisna od njene usode. Za njen prospeh je treba stalne čujeonosti, da more dati kruha in zaslužka našemu delavstvu. Radovljiški srez je tudi kot obmejni srez ter z ozirom na svoj veliki tujski promet navezan na dobro ureditev odno-šajev z inozemstvom. In tu se baš nahajamo pred važnimi novimi pogodbami s sosednimi državami, kjer je treba, da bodo potrebe naših obmejnih srezov do-voljno pojasnjene in uvaževane. Po svoji gospodarski sestavj je radovljiški srez bolj kot vsak drugi navezan na gospodarsko napredno in mopno Jugoslavijo, iz katere prihajajo v njegovo področje tisoči letoviških gostov, ki jim prodaja svoje industrijske in obrtniške izdelke. Pne 8. novembra bodo zato vsi zavedpi volilci radovljiškega sreza šli na volišče, da manifestirale /a složno gospodarsko delo bedoče Narodne skupščine ter za gospodarsko mor-? no in napredno Jugoslavijo. Polom Paveliceve izdajniške akcije Razočarani nad svojim neuspehom so se med seboj sprli - Glavni Paveličev sotrudnik pribsža! v Jugoslavijo Beograd, 26. otobra r. Kakor smo že poročali, je bil pred par dnevi aretiran na meji neki Peter Gruber, eden izmed glavnih sotrudnikov Paveliea in Perčeča ter eden glavnih organizatorjev protidržavne akcije, ki jo vodijo t alt q.Z va ni »emigranti« proti Jugoslaviji. Izjave, ki jih je podal Gruber pri zaslišanju, osvetljujejo v žarki luči izdajalsko delo teh plačancev naših nenrljateljev, dokazujejo pa obenem, da je njihova zločinska akcija popolnoma skra-hirala. Peter Gruber je 12. marca 1930 zapustil našo državo z namenom, da v inozemstvu sodeluje pri konspiratorskem poslu proti integriteti m edlnstvu naše države. V družbi ostalih veleizdajalcev je neprestano potoval z Dunaja v Budimpešto, Monakovo, Trst in Sofiijo ter skušal vzpostaviti zveze in sklepati dogovore z vsemi mogočimi sovražniki naše države in našega naroda. Nekaj časa je v Berlinu izdajal poseben list »Budučnost«, v katerem je objavljal največje laži in klevete proti naši državi. Nekega d.ne se je pojavil v Sofiji kot predstavnik nekakih nezadovoljnih Srbov lz Hrvatske ter je bil navdušeno sprejet od bolgarskih zarotnikov iz vrst makedonstvu-juščih. V Sofiji je sklenil neke vrste pogodbo z bolgarsko revolucijonarno organizacijo za skupno teroristično akcijo v Jugoslaviji. Izgnan iz Sofije je v raznih mestih v inozemstvu nadaljeval svoje zločinsko rovarjenje proti^ Jugoslaviji. Pred nekaj tedni pa se je spri s Paveličem in na zadnjem sestanku v Monakovem sta se popolnoma ločila, ker se nista mogla sporazumeti glede nadaljnje teroristične akcije odnosno njenega financiranja. V teku dosedanjega zasliševanja je navedel Gruber mnogo zanimivih podatkov o podzemeljskem rovarjenju tako zvane emi gracije v inozemstvu. O vzrokih svoje ločitve pa je med drugim izpovedal; >Ko sem se ločil od Paveliea. sem se mora.l odločiti, po kateri poti bom šel dalje. Moral sem Izbirati: ali v celoti sprejmem njihov program ali pa moram zapu- stiti to družbo in z lastnimi sredstvi nadaljevati svojo akcijo. V dobi dveh let sem videl, koliko se lahko stori na tem polju in na čigavo podporo se lahko računa pri teh akcijah. Ker sem prekinil od-noša.je z Paveličem, Perčecem in njihovimi pajdaši, sem izgubil tudi vse zveze. Vedel sem, da se izpostavljam preganjanju svojih bivših zaveznikov, ako se jim izneverim. Vedel sem, da se ljudje Paveličevega, Perčecevega i.n Perčevičevega kova ne plašijo nobenega sredstva, ako jim gre za to, da se iznebe človeka, ki bi jim lahko postal nevaren. V inozemstvu nisem bil več varen. V državah, ki so do Jugoslavije prijateljsko razpoložene, bi me aretirali in izročili ju gosi »venskim oblastem, v Jugoslaviji sovražnih državah pa bi me prepustili sodbi Paveliča in Perčeca, ki uživata tam vso podporo. Preostal mi je edini izhod, da se vrnem v domovino. Ta m'sel me je pripeljala do meje In preko nje, kjer sem se nato sam prijavil. Pa ni samo to, kar me je prignalo domov. V Osijeku imam ženo in dvoje otrok, ki že dve leti nimajo o meni nobenih vesti. Moja rodbina je morala zaradi mene mnogo pretrpeti. Sorodniki so se me popolnoma odrekli. Ko so izvedeli za moje delo v inozemstvu. Tudi zdravje mi je opešalo in nisem mogel več prenašati velikih naporov v izvajanju akcije, ki danes nima več onega cilja, kakor ga ;e imela takrat, ko sem zapustil domovi.no in šel v inozemstvo. Vse to me je prisililo, da čimprej zapustim inozemstvo ter po:-ščem zatočišča, doma. Upam, da bodo oblasti upoštevale mojo prostovoljno prijavo.« ----- Dom ruskih vojnih invalidov Beograd, 26. okt. p. V Beli C it vi so na zelo svečan način otvorili novi dom ru« skih vojnih invalidov. Posvetitve so se udeležili tudi zastopnik princa Pavla, vojnega ministra ter ministra za .socialno politiko. Zastopnik ministra za socialno politiko načelnik splošnega oddelka dr. Lu-domir Hofmanovič je imel lep nagovor. Senator Borah Po prvi prisrčni izmenjavi pozdravov fci si jlfc me4r sefKjjao aasfovila- k4yf»! Sti^soa, je pFišlo v jBeU hiši 4e neljubega incidenta, ki ga je izzval zijani apaerlški senator William Edgar BoFab. Vphemenca tega politika, ki ga njegova ambicija vodi ved-ao po potih, nasprotnih ameriškemu jav-neipu mnenju je ge znana* ij* preseneča to pot le v toliko, ker si je dovolil le prehud izpad proti Lavalu in Franciji. Bora}} je že neK9!iHokrat dvigni] gjag proti Franciji in njenim zaveznicam, bodisi o priliki vprašanja vojne krivde leta 192jj»., bodisi da je napadal pawesov načrt in se iz ^seft sil zavzepial za Nemčijo. Pa tudi sicer ae zamudi nobene priložnosti, kadar je treba udariti po Franciji u Angliji. Ve|ik3 gorečnost za Nemčijo ga je privedla celo tako daječ, da je postal glasnik nemških in Madžarskih zahtev po revizij} mirovnih pogodb. ]S*e poznavajoč; zemljepisnih, narodnostnih iu političnih prilik v Evropi, zahteva senator Borah vrnitev šlezije ia Pomorja Nemčiji, MadžaFr ska pa bi se po njegovem mnenju morala obnoviti v predvojnem obsegu ter bi ji morale biti vrnjene vse pokrajine, ki so po tFianonskem miru prišle k Jugoslaviji, češkoslovaški in Rumu« i ji. L. 1926. je Borah tudi dvignil svoj glas proti zatiranju Nemcev v Trentinu;' Slovanov v Italiji, ki so deležni še vse brezobzimejšega tlače-nja, pa se aiti ai spomnil. Borah je od 1. 1925. predsednik senatnega komiteja za zunanjo politiko in bi imel kot tak velik vpliv na vodstvo zunanjih poslov Zedinjenih držav. Zavoljo svoje napadalnosti in pomanjkanja takta pa je njegov vpliv zelo majhen in njegove izjave imajo samo pomen dnevne senzacije, globljega učinka pa njegovi nastopi nikdar nimajo. Senator Borah je po poreklu turinški Nemec in je baje v živahnih zvezah z nemškimi nacijonallsti. Od njih sprejema nestvarne informacije za zunanjepolitične izjave. Vsi njegov-I nastopi imaijo znak pretirane germanofilske propagan.de in Nemci sami niso nič kaj veseli tega zaščitnika, žele si, da bi njihove interese zastopal resnejši in mirnejši mož, ne pa ravno en-fant terrible ameriškega senata. Borah je v svojem zadnjem nastopu ponovil Lavalu v lice vse svoje, že tolikokrat premlete oči,tke nasproti Francij-I in njenim zaveznicam, obenem pa je prekoračil vse meje dopustne ostrosti ter obdolžil Francijo hinavstva, češ da se r svoji politiki do Nemčije in do razorožitvenega vprašanja poslužuje spretno prikrite sov? ražnosti in neodkritosrčnosti. Vodja francoske vlade je na te nekvalificirane ij} ža-Ij i ve napade odgovor il zelo zmerno ia zdrži).«, češ da je prišel, da se pogovor: o važnih mednarodnih zadevah s predsednikom Hoovrom, vendar pa ija bodo ti razgovori ipaeli samo značaj dopiepka o skupnem nastopu pri reševanju važnih problemov, ne pa značaja odločilnih zaključkov. Ako bi Borah užival sloves resnega dFžav-nika, bi bil njegov nastop lahko marsikaj pokvaril, tako pa je izzval samo neprijeten dojem, ki je bjl za predsednika francoske vlade tem mifčnejšl, ker je bil napaden kot gost ameriškega naroda in ni mogel .napadalcu odgovoriti z isto odločnostjo in strogostjo. Angleške volitve London, 26. okt. AA. Nt>coj so zaključili volilno kampanjo. Skoraj v vseh volilnih okrajih so bili zadnji volikri shodi. Z malimi izjemami je volilna propaganda potekla mirno. Kandidati so lahko nemoteno govorili svojim volilcem. Govori po radiju so veliko pripomogla k objasn.vtvi aktualnih vprašanj. Pričakujejo, da bo volilna udeležba zelo velika. Voditelji obeh tabo. rov trdno upajo na zmago. Nevtralni opazovalci pa prerokujejo veliko vladno večino. Na borzi so danes stavili, da dob' vlada 195 do 300 glasov večine. Lcndon. 26. okt. f. Prepričanje v zmago vladnih strank je tako obče razširjeno, da rnkdo več ne dvomi o njej: ugiba se samo še, koliko bo znašala večina. Stave v londonski Citv glase na 200 glasov vladne večine, generalno tajništvo konzervativne stFa-nke pa računa zmerno na večino sto mandatov. V Londonu in južni Angliji pričakujejo ponoln polom delavska stranke. Samo v londonskem volilnem okrožju mislijo, da bodo laburisti od dosedanjih 35 poslancev izgubili najmanj 17. Parlamentarne volitve Temelji balkanske vzajemnosti Priprt?« za sploien pukt o razorožitvi in vzajemni pomoči balkanskih držav - Ustanovitev balkanske trgovske zbornice Švici Basel, 36. okt. n. Včerajšnje parlamentarne volitve po novem sistemu ne bodo v ničemer spremenile dosedanje politične situacije. Danes manjkajo samo še rezultati volitev iz nekaterih gorskih krajev in iz vojske, ki pa ne bodo bistveno vplivali na novo opredelitev strank. Socialni demokrati so dobili 49 ali 50 matndatov (doslej 50), katoliški konzervativci 45 (46), liberalci 6 (5), svobodomiselci 52 ali 53 (58) kmetska stranka 29 ali 30 (31). socialisti evangeljčani 2 (3). konuMiisti 3 (2). Najbolj so se pomnožili glasovi socialnih demokratov, dočim so jih največ izgubili svc-bodomiselci. Pariz, 26. oktobra AA. Po poročilu iz Berna včerajšnje volitve v Švici niso mnogo izpremenile medstrankarskega razmerja, kakršnega so izkazale volitve 1. 1925., vendar pa so ekstremne stranke izgubile na svoji moči v korist koncentracije. Papež olaka... Rim, 26. okt. n. Včeraj se je vršila v baziliki prvih apostolov svečana služba božja za olajšanje socialne bede po vsem svetu. Maši je prisostvoval tudi papež. Med mašo so opazili yprniki v njegovi neposredni bližini, da so se papežu orosile oči. V nekaj trenutkih se je to razvedelo po vsej cerkvi in vsa pozornost ogromne množice vpmikov se je osredotočila na plaka jočega papeža. Ljudje so bili silno razbijr jeni. Ko so po službi božji nesli papeža v Vatikan, so mu priredili verniki burne ov»-cije. Skupina Špancev je burno vzklikala: »7ČiveJ papež-kralj. živel napež, naš kralj!« Tej slovespi službi božji je prisostvoval kakor običajno ves vatikanski diplomatski zbor, ed;no le Španija ni bila zastopana, Ustavitev dveh rumunskib listov Bukarešta, 26. cktobra. A A. Notranie ministrstvo ie ustavilo izhajanje listov »Lupta« in »Ordinoa« in sicer iz državnih interesov. Oba lista sta namreč že več mesecev vodila energičen boj proti sedanjemu režimu in skušala diflkreditirati držav« ne oblasti. Carigrad, 26 oktobra. AA. Na včerajšnji popoldanski plenarni seji balkanske konference je bilo sprejeto poročilo odbora za politična in eocialnji vprašanja- Poročilo se tiče svobodnega kretanja državljanov posameznih balkanskih drž^v po drugih državi Sprgjeta je bi- la tudi Vesolac«ia o omgžpBih ?pnah. Zgine obdrže po omožitvi svpjo narodnost, a jo tudi lahko izpreinepe. Poročilo gospodarskega odbora priporoča ustanovitev med-ba-ikanske trgovinske zbor:iiee: V nadalj? nji resolupiji je pmfog o zaščiti tobaka iz balkanskih držav Uredilo nai bi se tudi vprašanje zaščite in izvoza živil iz baU kanskih držav. Plenarna seja je po sprejetju teh predlogov in resolucij vzela na znanje poročilo in predloge odbora za duhovno zbližan ie. Izvršilnemu odboFu balkanske konfcrence bodo predloženi- tudi ostali predlogi in želje posameznih odborov. Snoči ob 19. so delegati odpotova'i v Angoro. kjer bo zadnja plenarna seja balkanske fconfercnce v dvorani turškega parlamenta. Na dnevnem redu te seje je bila predvsem razprava v poročilu odbora za politično zbližanje med balkanskim.: državami. Po poročilu anatolske agencije je zavzel odbor za politično zbližanje stališče, nai bi balkanske države sklenile splošen pakt o skupni razorožitvi nenaoadanju, arbitraži in o vzajemni pomoči. Pakt bo »nora! sloneti na načelih pravice m ravno* pravnosti. Sodijo, da bo konferenca pooblastila izvršilni odbor, naj prouči načrt balkanskega pafcta. ki ga je predložila grška delegacija. Ta odbor naj nadalje prouči predlog o lojalnem izvajanju mirovnih pogodb, zlasti giede pa manjšine in vprašanja. ki onemogočajo moralno razorožitev balkanskih narodov Odbor bo moral ta vprašanja proučiti do prihodnje ba'fBrez tretjega« z g. Levarjem in go. Miro Danilovo v glavnih viogah ter v režiji prof. O. Šesta. »Vest« v naši drami. Gotovo eno najbolj primernih del za ljudske predstave je francoska drama >Vest<, po svoji globoki vsebini. Delo je v režiji g. Cirila Debevca izvrstno naštudirano. Nastopijo gg. Marija Vera, Boltarjeva in Rakarjeva ter gg. Debevc, Skrbinšek, Zeleznik, Bratina im Kralj. Frančiška Ellmenreich, nekoč sloveča nemška igralka, je umrla blizu M omako v e-ga v starosti 84 let. Stoletnica Lonisa Veuillota. Pariški novinarji in književniki bodo priredili 29. t. m. velkopotezno zasnovano proslavo slavnega časnikarja Louisa Veuillota v spomin na stoletnico, kar je izšel njegov prvi članek (11. oktobra 1031) in 118-letnico njegovega rojstva. Veuillot je bil nekoč najslavnejši francoski novinar. Založništvo P. Lethiel-leux v Parizu pripravlja izdajo njegovih zbranih spisov (Oevres completes), ki izide v 47 zvezkih, izmed katerih so že izšla »Oevres diverses« v 14 zvezkih in »Corre-spondance« v 13 zvezkih. Tako vpoštevajo Francozi delo novinarjev! »Nova Evropa« je priobčila v oktoberskem zvezku članek Vase Srdiča »Današnji vidici Evrope«. Je to replika na članek Julesa Sanerwema o temnih, pesimističnih vidikih, ki ee odpirajo današnji Evropi, drveč s sle- po brezobzirnostjo v prepad. Srdič skuša sicer omiiliti nekatere Sauerweinove trditve o vzrokih zla, a navaja nove vzroke ter priznava ob koncu, da »se zdi, kakor da se Evropa čedalje bolj oddaljuje zdravemu razumu...« Zanimiv je članek Jevgena Jela-čiča^ »Spomenik naše kulture koji bj nas nadživeo hiljadama godinama.« Pisec izhaja z vidika minljivosti sodobnih kulturnih tvorb, če jih postavimo v nasprotje s stoti-90Čletji, ki so še pred človeštvom. Vsi današnji kulturni dokumenti bodo v tem času neizprosno propadli, tem bolj, ker je naša doba v bistvu papirnata, a papir bo v teku tisočletij uničen. Pisec navaja po ameriškem astronomu ^hapleju 24 točk, ki naj bi se vrezale v kamenito ploščo kje na vrhu Kor-diljer in ki naj bi povedale bodočim deset-tisoeletjem, kako daleč je današnja doba dospela v poznanju prirode. T0 naj bi bil spomenik sodobne kulture. — Nič manj zanimiva ni razprava Bože Težaka >0 istini u prirodnim naukama«. Bogdan Radica nadaljuje svoja »Svedočanstva vremena«, referate o novih knjigah,*ki se bavijo s stanjem današnjega sveta in z bodočnostjo Evrope. To pot poroča o Valerijevih »Regards sur le Monde actuel«, o Bernansovem spisu »La gramde peur des bien — pensants«, GLne Fererro - Lombrozove »La Rangon du Machinisme« in še o nekaterih drugih spisih, ki so značilni za problematiko današnjih dni. — Dalje piše Stj. Ilijič o našem rojaku Davorinu Trstenjaku, A. Haler poroča o doktorski disertaciji. J. Torbarine »Italian imfluence on the poets of the Ragusan Re-public«. (0 italijanskih vplivih na pesnike dubrovniške republike.) Ves ostali del zvezka je posvečen jugoslovenski umetnostni razstavi v Londonu in drugod v Veliki Britaniji. Tu je ponatisnjen v prevodu uvod h katalogu, zabeležen je obisk, citirani so izvlečki iz kritik angleških listov v Londonu in v vseh ostalih britskih mestih, kjer so bila razstavljena dela naših umetnikov. Taka moralna in gmotna bilanca razstave je bila že dolgo potrebna. Zagrebška »Riječ« .je objavila v številki z dne 24. oktobra poleg politično - aktualnega uvodnika članek VI. Angela »Uzdr-man finansijski položaj USA j, inicijativne vrstice R. Markoviča »Za jednu naučnu di-sciplinu o selu« in zanimiv potopis dr. Fr. Ilešiča »U zavičaju Jama Kasprowicza i Sia-nislavva Przybyszewskiego«. Tin Ujevič je prispeval esej o sodobnem banditu Al Ca-poneju, Milivoj Magdič pa idejno analizo Jelušičevega romana o Cezarju, ki se nam obeta tudi v slovenskem prevodu. Zanimiv je tudi drobiž. Zlasti opozarjamo na poročilo o značilnem sporu med jugoslovenskimi zdravniki, kakor se je razvil v stolpcih zagrebškega »Liječniiškega vjesnika«. Gosipo-darski odsek zdravniškega zbora je namreč izdelal značilno spomenico, v kateri z vidika zdravniških stanovskih interesov premotriva vprašanja, socijalne politike, socijal-nega zavarovanja, stališče oblasti napram zdravniški praksi in stališče fakultet 0 tej spomenici se razvija v »Lječniškem vjesnl- ku« zanimiva anketa, ki je tem bolj pereča, čini večji molk vlada v naši javnosti baš na onem področju, kjer medicina preneha biti zgolj stanovska zadeva in dobiva daljnosežen javni pomen in značaj. Področje, ki bi ga bilo treba česče osvetliti... Francoska knjiga o makedonstvujušeih. V založbi knjigarne Valois v Parizu je pravkar izšla izredno zanimiva knjiga Jeana Perrigaulta »Bandits d'Orient ou les Comi-tadjis Bulgares«. Pisec je na licu mesta proučeval organizacijo in zločine bolgarskih komitašev ter je kot tujec lahko izvedel za mnoge njihove skrivnosti. Njegova knjiga ie dokumentarično zelo zanimiva in važna. Perigault je obiskal tudi Južno Srbijo in se na lastne oči preveril o velikih civilizac;j-skih uspehih jugoslovenske uprave. O tej knjigi bomo priobčili še izčrpnejše poročilo. jo/a Uprka sedemdesetletnik. Slavni češki slikar Joža Uprka, avtor krasnih, tudi mnogim našim ljudem znanih motivov iz moravske Slovaške, je te dni doživel sedem d^^^t let Novinarji in pisatelji. V najnovejši številki »Rozprav Aventina« je izšel razgovor z znanim češkim pisateljem in dramatikom Karlom Čapkom, ki je po poklicu novinar in se zelo mnogo udejstvuje v dnevnikih, kjer se oglaša k najrazličnejšim dnevnim vprašanjem. Čapek je o svojem novinarstvu izjavil to-le: »Menim, da sem novinar. Ne uganjam tega ob strani, marveč pišem enako re6no kot izrazilo literarne reči. Vsem pisateljem bi želel, da bi šli skozi šolo novinarstva; tako bi se bili naučiM, zanimati se za vse na svetu. Pri literaturi mi je na}- bolj mučno to, da avtor po večini tiči v svojem zaprtem svetu. Pisatelj naj bi živel v svetu, ki pripada vsem ljudem. Tudi novinarstvo je poizkus univerzalnosti. Za vse se moraš zanimati, ves svet imeti pred seboj, ne samo majhen njegov prašek. Chesterton, Wells, Shaw so tudi novinarji.« Proslava 751etnice rojstva Jana Hudca. Iz Prage nam pišejo: Praški odbor Češkoslovaško - jusroslovenske lige je priredil 2L t. m. počastitev 751etniee rojstva odličnega literarnega delavca na polju češkoslovaško-jugoslovenske vzajemnosti Jana Hudca, jubilejni večer v »Domu češkoslovaških inže-njerjev«. Zbralo se je izredno lepo število slavljenčevih osebnih prijateljev in tovarišev ter članov lige. Navzoči so bili mnogi odlični predstavniki kulturnih društev in zavodov ter številni književniki, med njimi prof. dr. Murko, Ludvik Kuba, Božo Lovrič, Viaskalič, prof. Skrbinšek, Rok Bradanovič, zastopniki jugoslovenskega poslaništva in drugi. Docent dr. Paul je v kratkih bes-^dah pozdravil navzoče in želel jubilantu, ki zaradi bolezni ni bil navzoč, še mnoga leta. Pežiser Narodnega gledališča g. Rog oz je nato recitiral Lovričevo pesem »Pjesniku«, posvečeno Jinu Hudcu ob 751etnici rojstva. Nato je govoril Božo Lovrič o svojem orija-teljstvu z Janom Hudcem. Dr. Jos. Pata je govoril o življenju in delu Jana Hudca. Gdč. J. Zahelova je zapela več jugoslovenskih pesmi iz Kubove zbirke, ki jih je prevedel v češčino Jan Hudec. Pri klavirju jo je spremljala ga. A. Zahleova. Zaključil je Zvonimir Rogoz z recitacijo dveh pesmi iz Hudčevih poslednjih pesniških prevodov. Domače vesti * čsl. državni praznik v radiju. Jutri na dan češkoslovaškega javnega praznika bo Češkoslovaška republika otvonla novo radio-postajo za celo državo pri Češkem Brodu. Ta postaja bo močna r začetku 120 Kv, pozneje pa še močnejša in lx> druga v Evropi. Za nas je to zelo razveseljiv pojav, ker bo s tem po ^ej Jugoslaviji vse češke postaje mnogo bolje s.i-šati, kot dunajske, budimpeštanske in d_ru-sre ki so doslej običajno gostovale po nas: h domačijah. Upamo, da bomo s tem končno rešeni večnih nemških šlagerjev, s katedra' nas zlasti javni lokali tako obsipavajo 7. dunajske radio postaje. Na predvečer državnega praznika, danes, bodo dajan v radiju i« Prage opero »Prodano nevesto«, jutri zvečer pa simfonični koncert Smetanove »Moja domovina«. . * Jugoslovansko kolo v Pragi. Postal je že čvrst običaj Jugoslovanskega kola v Pragi, da se sestajajo naši rojaki v cim ve-5'em številu drugo sredo vsakega meseca v Meštanski besedi. To so družabn, dn zabavni večeri s pevskimi in glasbenimi točkami, in če je godba, sledi običajno tudi pl-es. Ta,k večer je bil tudi 14. t. m. Zbralo se je lepo število jugoslovanske inteligence. Vseuč. prof. dr. Murko je hodil od mize do mize, pozdravljal, mladosten m svež. z zadovoljnem smehljajem. Nastop:.li «o mladi konservatoristi g. šijanec (violi-na) g. šivic (klavir) in g. Blažek (čelo). Odlično so odigrali J/endelsohnov trio v p bik a g. Fr. P. Zajca s Starega trga. Omenjamo, da je med 26 obiskovalci te najvišje strokovne šole za optiko napravilo diplomatski izpit le 16 kandidatov. Mlademu d<«načemu strokovnjaku .iskrene čestitke! Zimske suknje, obleke in •ysa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12. * Izpit za zemljeknjižne uradnike so položili pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani s prav dobrim uspehom Jože Božič-ko, p Is. pomočnik pri okrajnem sodišču v Ptuju, z dobrim uspehom Anton Majcen, praiktikant pri okrožnem sodišču v Celju in Franc šlaus, praktikant pri okrožnem so-.i,;šču v Novem mestu. * Izpiti za koncesijo stavbnega mojstra. Banska uprava dravske banovine je razpisala rok za izpite prosilcev za koncesijo stavbnega mojstra na dan 16. novembra, Duroma za izpite prosilcev za koncesijo zidarskega, tesarskega, kamnoseškega in vodnjakarskega mojstra na dan 9. decembra. Na ta dan se pricno pismeni .Izpiti, za. prosilce za koncesijo stavbnega mojstra Ustni izpiti za prosilce za koncesijo stavbnega mojstra se bodo vršili 2. dec., po potrebi tudi še 3 dec., za prosilce za koncesijo zidarskega, tesarskega, kamnoseškega in v>injakarskega mojstra pa 18. oziroma še 19. decembra. Prošnje naj se vlože najkasneje do 7. novembra v Ljubljani, Novi trg 1, pri V. oddelku banske uprave. Pri izpraševalnl komisiji bo treba plačati izpitno takso. * 66. krajevni odbor Rdečega križa v Sloveniji. V področju ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa se je ustanovil v nedeljo 25. t m. 66. krajevni od* bor v Dobovi pod predsedstvom g. Cirila Prostorja, šefa železniške stanice. Predaval je g. Malnarič iz Ljubljane. * Slavje naše vojne mornarice. Naša vojna mornarica bo prihodnjo soboto proslavila svojo slavo v spomin dneva, ko je pred trinajstimi leti prvič zapJapolala za-ftava osvobojene Jugoslavije na bivšem avstrijskem brodovju. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke /a označbo kraja pomenijo: 1. ča£ opazovanja, 2. stanje barometra, 3-temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer tn brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. — Temperatura: prve Številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo. 26. oktobra Ljubljana 7, 748.6, 13.6, 94, tiho, 9, dež, 5.6; Maribor 7, 752.4. 7.3. 96, NW4, 10, dež, 3.1; Zagreb 7, 751.2, 11.4, 98, E6, 10, d-s, 1.5; Beograd 7, 752.3, 17.6, 69, ESE6, 9, dež, 0.4; Sarajevo 7, 753.4, 18.8, SSE4, 8. —, —; Skoplje 7, 758.6, 10.0, 94, El, 9, —, —; Kumbor 755.4, 19.8, 86, E2, 10, dež, 3.5; Split 7, 751.2, 19.4, 92, SE14. 8, de«ž, 0.6 Rab 7, 749.5, 18.9, 69. S12, 4, dež, 7.2. Temperatura: Ljubljana 15.2, 13.4; Maribor 15.6, 6.7; Zagreb 20.4, 10.6; Beograd 24.6, 16.2; Sarajevo 20.8, 16.7; Skoplje 21.3, 8.6; Split 17.6, 15.5; Rab 18.0, 15.2. Solnce vzhaja ob 6.29, zahaja ob 16.58. Luna vzhaja ob 16.35, zahaja ob 6.25. ♦ Poroke. V Ptuju sta se v soboto zjutraj poročla v mestni cerkvi domačina uglednih rodbin g. Herbert Artenjak, tehnik v Rogatcu, in Kdč. Frančiška U r -b a n o v a, hči tovarnarja salam. V nedeljo se je poročil pri Sv. Petru v Ljubljani a. Slavko P 1 e v n i k, monter pri mestni elektrarni, z gdč. Anico Pintarjevo. — V nedeljo popoldne se je poročil v frančiškanski cerkvi v Ljubljani br. Janko Pri 3 to v, večkratn.' tekmovalni prvak gorenjske sokolske župe z vrlo Sokolico s. Zoro ž m i t k o v o z Jesenic. Kot priči 3ta fungirala br. Franc Dolenc, 'lesni indu-strijec in župni poustarosta .Iz škofje Loke in br. Franc Holchaker iz Kranja. No-voporočencem želimo obilo sreče! ♦ Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu naznanja, da bo predaval v sredo ob pol 21. v društvenih prostorih (Gunduliče-va 29) akad. kipar g. Radoje Hudoklin o Michelamgelovem življenju in delih s projekcijami. Po predavanju bo razgovor o društvenem plesnem tečaju za sezono. Prosimo, . da se udeleže sestanka vsi, ki žele obiskovati letošnji plesni tečaj. ♦ Zvočnofilmskl študij v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo, da pripravlja tamkajšnja prva jugo&lovenska zvočnofilmska industrija »Svetlotonfilm« otvoritev posebnega zvočnofilmskega študija, ki ima namen, da omogoči nadarjenim mladim ljudem po uspešni dovršltvi kurza sodelovanje pri 'Izdelovanju zvočnih filmov v jugoslovanskem jeziku. Med ustanovitelji tega kurza je tudi znani operni pevec Mirko Jelačin, ki se bo poleg drugih odličnih domačih in inozemskih umetnikov udejstvoval pri omenjenem podjetju kot pevec ln .pedagog. ♦ Nova bolnica na Sušaku. Na Sušaku je bil preteklo nedeljo položen temeljni kamen za novo poslopje banovinske bolnice. Svečanosti se je udeležil tudd ban dr. Ivo Perovič. Gradbeni stroški so preračunani na okroglo dvanajst milijonov dinarjev. V novi bolnici bo prostora za 200 bolnikov. ♦ Novi grobovi. V Slovenski ulici v Mariboru je umrla 84 letna zasebn-lca ga. Marija Frankov a. Pogreb bo jutri ob 15. na mestno pokopališče. — V Celju na Bregu št. 12. je včeraj zjutraj nenadoma preminil g. Josip Borovšek, strojnik. Pogreb bo jutri popoldna — Blag jima spomin, žalujočim naše sožalje! + Razid društva. Ljubljanska podružnica Maturantskega društva poštnih .ln telegrafskih uradnikov kraljevine Jugoslavije je na svojem izrednem občnem zboru likvidirala. ♦ Zorko Prelovec: »Le enkrat še!« Moški zbor. Založba pevskega društva »Ljubljanskega Zvona«. Prav lahka in prijetna pesmica, kakršnih si želijo naši moški zbori. Cena prvi kupljeni partituri 5 Din, nadaljnjim pa 1.50 Din. ♦ Fotoamater g. Cveto švigelj ponovi svoje predavanje »S fotografsko kamero v Julijske ailpe« pri podružnicah SPD v Celju, Mariboru, Kranju in Zagorju. Natančen datum bo pravočasno objavljen. Osrednji odbor SPD. Premovanje montafonske živine v Velikih Laščah. Poročajo nam: Pretekli petek se je vršilo v Velikih Laščah premovanje montafonske rodovniške živine. Prignanih je bilo nad 30 glav: bikov, krav, telic. živaLl same so pokazale, da goji naš dolenjski kmet svojo živino res z ljubeznijo, predvsem pa smotreno. Bilo je mnogo prvovrstnega plemenskega materijala. Med razstavljalci smo opazili tud u mini-stra Ivana Puclja. Njegovi dve premo-vani telici, ki sta iz turjaškega .plemena sta potomki matere, kii daje letno 9000 1 mleka. Minister — živinorejec! Je sicer redek pojav, da bi se bavil minister z živinorejo, zato je tembolj hvalevredno, da je to naš človek. Takšni ljudje naj zastopajo kmečke interese! + Sprememba krajevnih imen v Sloveniji. Vasi: Hrib, Dunaj, Kras in Laško v kraaj- ' skem srezu se združijo v občino Bukovica, dobe skupno ime Bukovica. Selo Dobro-slovei se spoji z občino Podlonk v kranjskem srezu. Selo Griva v občini Selca v kranjskem srezu se združi z občino š kovine. Vasi Ravne, črna, Dragobaček v občini Selce v kranjskem srezu se združijo ter dobe ime Sv. Lenart Vas Smo-ijeva v občini Selca v kranjskem srezu Spremeni ime v Martinji vrh. Vasi Sv. Mohor in Bezovnica v občini Selce v kranjskem srezu se spoje z vasjo Zabrek-ve. Vasi Dražgoše pri cerkvi in Dražgoše na Pečeh se spojita pod imenom Dražgoše. + Sprememba obainske meje. Po odloku notr. min. se vasi Dubrava in Dubrava-Breg, doslej v območju občine Zavrh v ptujskem srezu, priključita občini Križov-ljan-Cestica v varaždin^kem srezu, nadalje ae priklopijo vasi Presiika, Badličan in Vrhovci, ki so bile doslej v sestavu občine Središče v ptujskem srezu, k občini Gornji Mihaljevac v čakovskem srezu. ♦ šmartinski. Prejeli smo: Taka oblika pridevnika od krajevnega imena šmarten ali Šmartno se je udomačila v pismenosti !n v napisih. Podlaga je pridevniku ime šmarten, Šmartno. Ker ime nima samoglasnika »i«, ga tudi nima pridevnik v narodni govorici, in le to je odločilno tudi v pismenosti. Kdor sloveničari, mora narodno govorico upoštevati, sicer zaide v napačne tvorbe. Uveljaviti je torej pridevnik šmartenski in opustiti pisavo šmartinski. Enako usodo je govorica povzročila pri imenu Skaručna, pri katerem je tudi samoglasnik »1« docela izginil. Pridevnik se zato glasi skaručenskl, a ne skaručlnski. kakor nekateri napačno pišejo. Jako poučno ime v glasoslovnem oziru je tudi šmarna gora. Osnova pridevniku šmarna, Marijina od Marija. Nekdo je hotel uvesti prvotno obliko, pa mu nI uspelo. Ne delajmo sile živi govorici in njenim tvorbam! — A. M. ♦ Ne zajemajmo iz nemščine! Prejeli smo: čemu so nam nekateri skovali besedi odjemalec, odjem? Saj imamo vendar svoje Izraze: kupovalec ali kupec, nakup. Pri trgovcih kupujemo, ne odjemljemo, pri obrtnikih naročamo, smo torej njih naročniki, pri vodovodilh, elektrarnah, plinarnah smo .porabniki i,n plačujemo za porabo vode, toka, plina, ne pa za odjem. Da Izgineta lz pismenosti preveden ki odjemalec, odjem, na to naj parijo novlne, zlasti pa uredniki oglasov. Novine naj se zavedaijo, da Imajo velik vpliv na jezik, saj jih čita nebroj ljudi. Pozor torej! A. M. ♦ Pogrešane; iz svetovne vojne. Okrožno sodišče v Mariboru je uiiedlo postopanje, da se proglase za mrtve naslednji posre- šanci iz svetovne vojne: Janes Spoljar iz Spodnje Hajdine, Ivan šaivperl iz Gačnlka, Franc Slmončlč s Trnovskega vrha, Franc Fartelj -lz Doline, Peter Supi iz Prosečke vasi, Anton šegula, Franc šegula in Janez Šegula, vsi trije iz Grlincev, Miha Marčič iz Vidoncev, Koloman Janže iz Sebebor-cev, Franc Contala iz Sotine, Miha Lazar s Turškega vrha, Štefan Skaper lz Doliča, Pavel Farkaš iz Doliča, Anton Predikaka iz župeče vasi, Franc Pušnik iz Pristave in Josip Gorčan iz Panovcev. ♦ če človek ne pozna sorodnikov. V selu Gostovici pri Križevcih se je pripetila zanimiva tatvina. Seljaka Stjepana Pasariča je v petek zvečer obiskalo kmečko dekle ter se mu predstavilo kot hčerka njegove sestre iz varaždinske okolice. Seljak se je čudil, da se je dekle, ki ga dve leti nI videl, tako zelo spremenilo. Končno je seljak vesel nad obiskom mlade sorodnice, priredil dobro večerjo in poskrbel tudi za pijačo. šele o polnoči so šil k pokoju. Seljak je zjutraj nakrmil živino, potem pa stopil v sobo, da pozdravi nečakinjo. A te ni bi'o nikjer. Klical jo je, a brez uspeha. Bridko razočaran je ugotovil, da mu je mlada »nečakinja« odnesla 1985 Din gotovine. ♦ Namesto pred oltar pod vlak. Iz Murske Sobote nam pišejo: Cvetko Janez, 40 letni čevljarski pomočnik iz Fokovcev, se je nedavno zaročil z nekim dekletom. Ženin in nevesta sta bila že oklicana in imela bi se izvršiti samo še poroka. Toda med Janezom in njegovo nevesto je prišlo do spora u n zaroka se je razdrla. Janez je od tistega časa kazal znake velike potrto«:'.. Nemirno je begal sem in tja in nikjer * i mogel najti prave tolažbe. Te dni se je podal v Mursko Soboto k svojemu bratu, ki je tam krojač. Obupno mu je govoril, da tako ne more naprej živeti. Brat ga je tolažil na vse mogoče načine, ali vse ni nič pomagalo. Janez je odšel od brata sredi noči in se je podal proti Bakovcem. Na prvem križišču je zavil proti železniškemu tiru in počakal prvi jutranji vlak, ki vozi iz Murske Sobote. Ko je vlak pridrvel, se je vrgel pred lokomotivo. Toda kolesa niso šla čea njega, ker so ga varovalke pred lokomotivo vrgle v stran. Vendar je nesrečnik dobil pri tem nevarne poškodbe na glavi. Zjutraj, ko so ga našli, so ga takoj prepeljali v bolnico ,ali pomoči ni bilo. Nezavesten je proti večeru izdihnil. Obupni čin je gotovo storil v popolni duševni Zmedenosti. * Splašeni konji zavozili v globoko vodo. Na cesti med Brodom in Dervento se ;'e v soboto s konjsko vprego vozil sejmar Albert Klein s kočljažem in sejmskiim blagom. Nenadoma so se konji »plašili in vkljub vsem naporom kočijaža zavozili v reko Ukrino. Konja sta utonila, Kleinu n kočijažu pa se je z velikim naporom posrečilo, da sta se rešila iz valov narasle reke. f * Darovi za Belo Krajino. Pisarni Rdečega križa v Ljubljani so darovali: dr. Emil Gaj 200 Din, šola v Špitaliču 42.25 Din. Iskrena hvala! + Dar gladujočim v zetski banovini. Svatovska družba je ob poroki g. inž. Pere žuljeviča iz Splita tn gdč. Ivlce Orehkove iz Ljubljane zbrala 450 Din za gladujoče v zetski banovini. Ta znesek je Rdečemu križu na Cetinju na razpolago pri blagajni »Jutra«. ♦ Na številna naročila iz Slovenije in Hrvatske za dr. černetov Poslovni koledar 1932. in Poslovni adresar Jugoslavije se poroča, da je koledar pri knjigovezu in izide v prvih dneh novembra. Dobil se bo v Ljubljani tudi v trgovini ročnih del in volne, Toni Jager, Dvorni trg 1, poleg kina Matice. + Gostilničarje ponovno opozarjamo, da prijavijo nemudoma svoje hčerke v šest-tedenski gostiilničarsko-gospodinjski tečaj, ki se bo začel 3. novembra v Rogaški Slatini. Nadaljnja pojasnila dajejo vse zadruge gostilničarjev v dravski banovini, takojšnje prijsve pa sprejema Zveza gostil-ničarskih zadrug v Mariboru. * Obleke fn klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. »ITO« zobna pasta najboljša. tt Danes ob 4., pol 6., pol 8: in 9. nri na splošno zahtevo! Lažni feldmaršat" razvija in napravi slike Drogerija Eanc, Ljubljana.— Maribor 3 Iz Ljubljane Z banske uprave. Ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič danes ne bo sprejemal strank, ker je službeno zadržan. u*— Proslava 80 letnice skladatelja P. Hugolina Sattnerja. V nedeljo popoldne je frančiškanski cerkveni zbor, ki nosi ime »Sattnerjev pevski zbor« v intimnem krogu proslavil 80 letnico svojega dolgoletnega voditelja. Proslava se je vršila v srebrni dvorani hotela Union, kjer so se zbrali vsi člani »Sattnerjevega pevskega zbora« k intimni večerji. Jubilar, svež ln veder je prišel ob 6. uri popoldne v krog svoje pevske družine. V njegovem spremstvu so bili provincljal P. dr. Rant, župnik dr. Tominec in drugi redovniški dostojanstveniki. Pred in med večerjo je ponovno nastopil ženski zbor pod vodstvom kapelnika Neffata in prvič izvajal najnovejše skladbe jubilarja, štiri mladinske " PRIMARIJ dr. med. Valentin Mersol je začel ordinirati V LJUBLJANI, BEETHOVNOVA 15 od 11. — 12. dopoldne in od 3. — 4. popoldne. TELEFON 28—96. 12862 NAJNOVEJŠI SENČNIKI M. TICAR LJUBLJANA Damske plašče za zimo v veliki in krasni izbiri že od Din 220.— otroške od 2 let dalje v vseh velikostih od 90 Din dalje nudi F. I GORIČAR, LJubljana, Sv. Petra cesta 29. Ker je blago izdelano v lastnem modnem ateljeju, se jamči za dober kroj kot tudi fino izdelavo. Predno kupite drugod, oglejte si pri naa brezobvezno. 12912 VLASTA BURIAN — RODA-RODA Film, pri katerem se je smejala in zabavala svojčas vsa Ljubljana! Zvočni kino Ideal pesmi za troglasni ženski zbor na Utvine besede, ki so nedavno izšle v »Zbor.iiu. Izrečenih je bilo tudi več prisrčnih napit-nic, ki so dokazale, kako veliko spoštovanje in ljubezen uživa jubilar v krogu svojih pevcev, pevk in redovniških bratov. u— Povratek v Egipt. Znani slikar g. Jaro Hilbert, ki stalno živi v Egiptu, kjer sam vodi umetniško šolo, se je te dni po večmesečnem bivanju v Ljubljani s svojo gospo soprogo rojeno Egipčanko, vrnil v Egipt. Popularni umetnik je na svojem oddihu v Sloveniji marljivo slikal in tudi portretiral več oseb. u— Otvoritveno predavanje XII. sezone društva »Soče« v Ljubljani. 31. t. m. ob pol 21. se bo vršilo v društvu »Soči« otvoritveno predavanje v salonu restavracije pri »Levu*. Predaval bo predsednik društva dr. Dinko Puc o gospodarskih in političnih krizah drugod in pri nas. Ker je to vprašanje za današnjo dobo zelo važno zanimivo, se pričakuje velika udeležba in vabi društveni odbor vse člane in prijatelje društva na ta večer. u— Redna predavanja podružnice Sadjarskega ln vrtnarskega društva v Ljubljani se prično v sredo 28. t m. ob 19. s predavanjem nadzornika g. Josipa štreklja o delu na vrtu v jeseni in o pripravi vrta za pomlad. Kakor vsa ta predavanja, ki bodo vsako sredo ob 19., tako bo tudi to predavanje v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Vstop za člane in nečlane brezplačen. u— Ljubljanskim moškim zborom! Na dan Vseh svetih dopoldne ob pol 11. vaja v .pevski dvorani Glasbene Matice za petje na grobovih popoldne ob 3. Pozivajo se vsi pevci, da se vaije in popoldanskega petja polnoštevilno udeleže. u— Vsi udeleženci, ki so sodelovali pri povorki narodnih noš v Beogradu, se vabijo k sestanku, ki bo jutri ob 20. v dvorani hotela Uniona. u— Belokrajinrem. Odbor za pomoč po suši prizadetim kmetijam v Beli Krajini sklicuje v sredo 28. t. m. ob 20. svoj redni sestanek v hotelu Bellevue. Rojaki, zavedajte se svoje dolžnosti! Na svidenje! u— Klub jugoslovenskih primorskih akademikov vabi vse svoje člane, da se udeležijo članskega sestanka t;i vlja torej zlata in devizna podlaga skoro 46 */« vsega obtoka bankovcev. Obveznosti r:a pokaz (žirovne obveznosti) so se povečalo kar za 715.1 na 1023.1 milijona Din. To znotno povečanje je nastalo zaradi tega, ker je banka "pissla državi na žirovnem računu v dobro protivrednost vnesenega francoskega posojila in se je dobro-imetje države povečalo od 24.9 na 677.7 milijona Din. Krko bo država porabila to d<»-broimetje, še' ni znano, verjetno pa je. da bo del teh sredstev porabila za kritje nekaterih svojih obveznosti, drugi del pa za odplačilo avansa g:avne državne blagajne, ki znaša 500 milijonov Din. Zaradi znatnega povečanja obveznosti na pokaz (za 715 milijonov Din) se je zlato in devizno kritje obtoka bankovcev in vseh obveznosti na pokaz povečalo v primeri z zadnjim izkazom le od 37.2 % na 38.1%. zato pa se v bodoče ta odstotek ne bo prav nič zmanjšal, če se bo zaradi izkoriščenja sedanjega državnega dobroirnetja obtok bankovcev povečal za kakih 600 milijonov Din, ker se bodo istočasno za enak znesek zmanjšale obveznosti na pr»-kaz. Vsekakor lahko zaenkrat računamo, da bo v gospodarstvo priteklo najmanj za 600 milijonov Din bankovcev, kar bo brez dvoma bistveno olajšalo sedanje napeto stanje denarnega trga. Najnovejši tekaz Narodne banke pa odkriva še dva druga razveseljiva momenta. Od druge polovce avgusta so privatne žirovne vloge pri Narodni bankj (predvsem dobroimetia bank) skoro stalno nazadovale. Dne 22 avgusta so znašaile te žirovne vloge še 50S milijonov Din, 15. t. m. pa le še 214 milijonov Najnovejši izkaz pa zaznamuje prvič zopet znatnejše povečanje vlog na žirovnih računih, in sicer od 214 na 244 milijonov, kar je brez dvoma znak olajšanja situacije na denarnem trgu. Na drugi strani pa se v izkazu vidijo tudi že ugodne posodice zopetne uvedbe deviznih omejita. V tretji četrtini oktobra Narodni banki ni bilo treba oddati za legalne potrebe deviznega gospodarstva iz svojega portfelja nikakih deviz in je zelo verjetno, da bodo v bodoče spričo deviznih omejitev pričele pritekati Narodni banki iz gospodarstva nove devizs, kar bo podlago še bolj okrepilo. Končno je še omeniti, da je Narodna banka tudi v tretji četrtini oktobra nadalje razširila kreditiranje. Menična in lombardna posojila so se ponovno povečala za 36.7 milijona Din in so prekoračila drugo milijardo (sedaj znašajo 2014.2 milijona Din). Od 15. septembra so se menična in lombardna posojila povečala za 323 milijonov Din, od stabilizacije dinarja naprej pa za preko 550 milijonov. Stanje od 22. t. m. je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 15. t. m.): Aktiva: podlaga 2362.2 (+ 304.7), od tega v zlatu 1656.8'(+ 0.1), v valutah 3.9 (+ 0.5), v devizah 701.5 -f 304.1); posoj. na menice 1725.6 (+ 35.2); lombard 288.6 (+ 1.5); začasni avans gl. drž. blagajne 500.0 (—); pasiva: obtok bankovcev 5171.9 (— 45.5); obveznosti na ipokaz 1023.1 (+ 715.1), od tega nasproti državi 677.7 (+ 652.7), po žirovnih računih 244.4 (+ 29.9), po raznih računih 101.0 (+ 32.5); obveznosti z rokom 592.9 (— 337.4). Kritje obtoka in obveznosti na nokaz v zlatu 26.7 °/o (29.9), v zlatu in devizah 38.1°/o (37.2). tudi mestna užitnina. k: znaša 25 par od kg. Razen 6adja je razstavljena tudi pri« prava za stiskanje zabojev, dočim je Che-motechna v Ljubljani razstavila ročne drevesne škropilnice ter razne preparate za uničevanje drevesnih škodljivcev. Razstava je otvorjena še danes do večera, jutri v sredo od 9. naprej pa se bodo oddajali kupljeni zaboji, ki jih dobi kupec proti izdanemu izkazilu. Sadna razstava na ljubljanskem velesejmu Kakor smo že v ponedeljkovem »Jutru« kratko poročali, je Sadjar&vo in vrtnarsko društvo za dravsko banovino priredilo in otvorilo v nedeljo dopoldne svojo 3. sadne razstavo odinosno sadni vejem na liuh' janskem velesejmu. Letošnja prireditev je vzbudila splošno zanimanje in veliko privlačnost, ne samo pri ljubljanskih, marveč tudi pri tujih interesentih — zlasti iz Bana ta, ki se vedno jako zanimajo za naše lepo sadje, čeprav ■razpolagajo tudi tam z obilico raznega sadja, toda ne tako okusnega kakor pri nas. Že pogled na dolgo vrsto enoličnih ameriških zabojfkov razveseli vsakega obiskovalca, kaj šele vsebina, ko prideš in motriš vzorno pakovanje, krasoto posameznih sadnih vrst, ki jih morda še ne poznaš, pa najdeš pravo pomološko' ime na zabojih, poleg cene (Din 2—5), teže napolnjenega zaboja ter imena in bivališča razstavljavca. Prodaja se vrši hitro in nemoteno, ker si vsak kupec lahko izbere zaboje sadja in potem zadošča, da navede pri blagajni le številke izbranih zabojev in blago plača. Sicer _ pa dajejo navzoči odborniki « strokovnjaki še vsa potrebna pojasnila. Razstavljenih je nad 30 raznih vrst in sicer: kanadka. voščenka, mošanegar, bo-bovec, kardinal, Baumanova reneta, par-mena, blemhajmova, herbertova, landsber-ška, šampanjska in druge renete, razni stetmci in kosmači (ledrerce), tafelček, ananas jonatan, ohio (ohaio), pessgoot, car Aleksander, Jakob Lebel i. dr. odkrušek pa pastorovka, harAenpontovka in par domačih vrst. Največje zanimanje je za mošanegarje, ananas parmene, tafelček, jonatan, kanad-ke m lepe kosmače ter bobovce. Te vrste poznajo že vsi kot prav dobre in trajne, zato segajo tako radi po njih. Izvrstne sorte so pa tudi voščenka in blemhajmovka, toda poznajo jih še premalo i.n zato jih tudi previsoka cena odbija (4 do 5 Din k«), Voscenka je specifično dolenjska odn. sevnislca sadna vrsta, lepe oblike, rumene barve, prav prijetnega aromatičnega okusa lin se drži, dobro shranjena, do konca decembra, pa tudi še januarja. Voščenke in kanadke je n« sedanjem sejmu še dovolj, osobito od boštanjske in b lanske podružnice, zato naj se interesenti se v teku današnjega dne potrudijo na Tazstavo (pri odjemu vec zabojev se dovoli primeren popust). Vsi razstavljale!, ki jih fe 35. imajo seveda se mnogo enakega sadja doma. ki ea oddajo sorazmerno cenejše, kajti v cenah na razstavi je vpostevana poleo stroškov za pakovanje, za prevoz in za pripravo, Uprava banovinskih podjetij Ban dr. Marušič je izdal odredbo o upravi banovinskih podjetij, ki so objavljene v "Službenem listu kr. banske uprave* od 24. t. m. Po teh odredbah se smatrajo za banovinska pridobitna podjetja vse banovinske ustanove gospodarskega značaja, ki služijo pridobivanju, a ne izključno potrebam jpvne uprave. Banovinska pridobitna podjetja se vodijo po trgovskih načelih. Uprava podjetja se mora držati načela, da z dohodki krije izdatke in da doseže vsaj zmerne obresti in ustrezno kvoto za amortizacijo vložene glavnice. Presežek dohodkov se mora uporabljati prvenstveno za razširjanje in za napredek teh podjetij.. Nabavke, prodaje in dela, ki se ne vršijo v lastni režiji, a presegajo vsoto 100.000 dinarjev, se morajo vršiti po predpisih zakona o državnem računovodstvu. Banovinska pridobitna podjetja redoma niso samostojne prav. osebe in je njihova imovina sestavni del banovinske imovine. Poslovne knjige vodijo ta podjetja po trgovskih načelih, in sicer po dvostavnem odnosno ameriškem sistemu. Poslovno leto je koledarsko leto Najkasneje oo 1. aprila vsakega leta predlagajo podjetja poslovno bilanco. Razpoložljivi denar se nalaga na tekoči racm pri banovinskih lianilnicah ali pri Poštni hranilnici. Banovinska podjetja upravljajo stali) ■> naslednji organi: i. ban, ki mu je rwii»žano vrhovno vodstva, 2. upravnio dbor, 3. ravnatelj podjetja Ban vrši vrhovno voJs vo po strokovnem oddelku, pod čigar pristojnost epada dotično podjetje. f pravni oiHtur jx)sluje kot širš. upravni odbor in kot izvršilni odbor, širši upravni odbor tvorijo: pomočnik bana kot predsednik, načelnik pristojnega strokovnega oddelka, šef odseka za visoke stavbe pri oddelku V. kraljevske banske uprave, zastopnik finančnega oddelka, ravnatelj podjetja in dva gospodarska strokovnjaka zunaj sta-leža banskih odnosno banovinskih uradnikov, ki ju imenuje ban. Izvršilni odbor pa tvorijo pomočnik bana kot predsednik, načelnik pristojnega strokovnega oddelka in ravnatelj (podjetja, širši upravni odbor se sestane najmanj dvakrat na loto, izvršilni odbor pa vsak mescc, po potrebi tudi večkrat. V delokrog upravnega odbora sipadajo naslednji posli: izdajanje navodil za upravljanje podjetja; določitev cen in pristojbin* določitev mezd; preskrbnin in miloščin; nameščanje in odpuščanje n ©pragmatičnega osebja, izvzemši delavce in posle; predlogi glede nastavitve pragmatičnega osobja; pro račun; predlogi glede investicij; oddajanje del do 300.000 Din (dela preko tega zneska oddaja ban po zaslišanju odbora); odločanje o vseh nabavah preko 20.000 Din; zaključni račun; predlogi glede nakupa in odsvo jitve nepremičnin in oddaje v zakup itd. Ravnatelj podjetja izvršuje proračun i okviru izdanih pooblastil in odloča o nabavah do vsote 20.000 Din. Članom upravnega odbora in poslovodji pripadajo za odborove seje dnevnice kot sejnine in eventualni potni stroški. Višino sejnin in potnih stroškov onih članov odbora, ki niso državni uradniki, določi ban. — Zanimiva finančna transakcija. Kakor poročajo iz Dunaja, jo jx> večmesečnih pogajanjih kupila močna angleško - rumunska finančna skupina 211.000 delnic avstrijske družbe Steg (Privilegierte osterreichisch-ungarisehe Staatseisenbahn - Gesellschaft), in sicer od Kreditanstalta odnosno njene fi nančne družbe v Baslu 104.000 komadov, od avstrijske Poštne hranilnice 41.000 in od londonske banke Helbert, Waag & Co. 66 tisoč komadov. Kupna cena znaša 30 šilingov za delnico, odnosno ža ves paket 6.3 milijona šilingov ali preko 50 milijonov Din Ta transakcija je tudi za nas važna, ker je družba Steg, ki prehaja sedaj v druge roke, močno interesirana tudi v jugoslošlovenski industriji. Leta 1927. je prevzela od budim-ptštanske tvrdke »Nova« večinski paket delnic Brodske tvornice vagonov in mostov tn si je s tem zaeigurala popolno vodstvo tega podjetja, čigar delniška glavnica je bila že naslednje leto povečana od 27.5 na 110 ml lijonov Din. Poleg tega je družba Steg v znatni meri udeležena tudj pri družbi »Šar-tid< Beograd (Srpsko akcijsko rudarsko to-pioničko industrijsko društvo), ki ima 50 milijonov Din delniške glavnice in več tvornic za stroje, železne konstrukcije, vagone, železniški materijal itd. V zvezi z opisano finančno transakcijo dobi sedaj Brodska tvor-nica posredno nove gospodarje. Angleško-rumunska finančna skupina, ki je prevzela majoriteto delnic družbe Steg, je tudi močno interesirana na veliki rumunski industriji >Resita«, k| je po prevratu nastala iz obratov družbe Steg. Iz objavljenega kratkega komunikeja ie razvidno, da hoče nova majo-ritetna skupina zgraditi podjetja Rešite in ostala podjetja v nasledstvenih državah. — Uvoz perutnine v Avstrijo. Na svojo vlogo za odpravo ovir pri uvozu perutnine v Avstrijo je prejela Zbornica za TOI od kr. poslaništva na Dunaju sporočilo, da »e točka 4. zaključnega protokola k obstoječemu sporazumu o živalskih kugah med našo državo in republiko Avstrijo v avstrijskem zveznem ministrstvu za kmetijstvo in šumarstvo tolmači tako, da se »me brez posebnega dovoljenja uvažati samo živa perutnina, ki je namenjena za takojšnji zakol, ona perutnina, ki se namerava v avstrijskih pitališčili še pitati, pa je smatrati za živali, ki so namenjene za posebna gospodarske svrhe in za katere velja določba toč. 3. odst. 2., t. j. posebno dovo-Ijenje (Einfuhrerlaubnis). = Ustanovitev mlekarske zadruge v Le-sičnem. V nedeljo 25. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor mlekarske zadruge v Le-sičnem, z delokrogom v občinah Pilštajn, Drensko Tebro, Zagorje, Zdole in Provor-je. Zanimanje za ustanovitev te zadruge je bilo zelo veliko in se je takoj prijavilo 50 posestnikov, ki so priglasili preko 80 krav. Občnemu zboru ie mrisostvoval sreski kmet. ref. ini. Oblak, ki je z računi pokazal, da je zasiguran prospeh zadruge, ako se bodo zadružniki zavedali svojih dotžnos-ti nasproti zadrugi in ako bo vod- stvo v dobrih rokah. V odbor so bili iz-vijuii g^.; 1. Maček, dr. Mosvr, 1. Prislan, Fr. Staufer, A. Zakošek, M. Ceatrik A. 2Jeoder in I. Oprašnik. — Izvrstna kakovost letošnjega mošta. Iz Strmca pri Ljutomeru nam poročajo, da je trgatev pokazala odlične rezultate, zlasti glede kakovosti mošta. Na vinogradskem posestvu >Otinhrib« je bila ugotovljena naslednja sladkornost mošta: muškatelec 28 odstotkov, traminec 28 odst., burgundec beli 27 odst,, rdeči 26 odst., rizling 25 odst. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ivana 2ivica, stavbenika v Mariboru, Vrbanova ulica štev. 28 (poravnalni upravitelj dr. Anton Mulej, odv. v Mariboru; narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Mariboru 30. nov. ob 9., rok za_oglasitev do 25. nov.) — Potrjena ie prisilna poravnava, ki io je sklenil dolžnik Miiller Rihard, trgovec v Slov. Bistrici s svojimi upniki za 40% kvoto (v 4 trimesečnih obrokih), nadalje prisilna poravnava, ki jo je sklenil Kramžar Janko, trgovec v Prevaljah za 50% kvoto (v polletnih obrokih po 20, 20 in 10%) in končno prisilna poravnava, ki jo je skleni! Koražija Ivan, trgovec z železnino v Mariboru (Aleksandrova 42). Za 40% kvoto (v 12 mesečnih obrokih). — v konkurzni zadevi Maksa Laiovica, trgovca v Litiji je določen narok za sklepanje o poravnalnem predlogu, ki bo 14. nov. ob 10. pri okr. sod. v Litiji. — Eksekutivna prodaja sena. Na ljubljanski borzi so bili včeraj prodani trije vagoni prešanega sladkega in polsladkega sena (dobava v 30 do 40 dneh) po 65 Din za 100 kg franko vagon Rakek. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 225 komadov žarnic. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 2. novembra ponudbe glede dobave 100 kub. metrov plohov, do 9. novembra t. 1. pa glede dobave 1500 kg tračnikov. Direkcija državnega rudnika Senjsk; rudnik sprejema do 3. novembra ponudbe glede dobave 3000 kg J olja za vagone. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 28. t. m. prid dravski delavnici v Ljubljani glede dobave okovov, držajev in kleja, dne 29. t. m. pa glede dobave železa, vijakov z maticami, žcbljev m verig; 10. novembra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave silicijeve žice; 13. novembra pa prj upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave papirja. — Dne 14. novembra t. 1. se bo vršila pri intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 21.350 kg svinjske masti. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjeni komandi), = Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakan j sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 3000 kg masti za jamske vozičke. 2500 kg bencina, 2500 kg strojnega olja, 100 komadov jeklenih lopat, 30 komadov rudarskih strgulj in 5000 kg tračnikov. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 2. novembra ponudbe glede dobave 80.000 kg portlandskega cementa, do 9. novembra pa glede dobave 400 kg avtomobilskega olja. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 4. novembra ponudbe glede dobave 6 komadov nepremočljivih dežnih plaščev, do 11. novembra pa glede dobave 345 m* ksilolitnega poda. Direkcija državnega rudnika Banja Luka spreje-ma do 5. novembra ponudbe glede dobave 100 komadov svedrov za les in 50 komadov rudarskih želez. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 5. novembra ponudbe glede dobave 4 steklenic za kislino, 500 kg belih krp. 500 kg pisanega bombaža za čiščenje strojev, 350 komadov lopat, 430 kg žebljev, 100 komadov rudarskih kladi*, 200 kg vijakov z maticami, 10.000 kg karbida ter glede dobave krogličnih ležajev. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 9. novembra ponudbe glede dobave naprave za električno žago. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Borze 26. oktobra. Na ljubljanski borz; so danes ostali devizni tečaji skoro brez sprememb, le deviza Bruselj se je nekoliko okrepila, dočim je Trst popustil. Med efekti je bil promet v Ljubljanski kreditni po 115 in v Vevčah po 115. Na zagrebškem efektnem tržišču so bili vsi državni papirji čvrsti. Vojna škoda se je v teku prometa okrepila od 287 na 298. V 8°/o Blairovem posojilu ni bilo blaga izpod 68, dočim je bilo 7"/o Blairovo posojilo zaključeno po 58. Zaključki so bil; še v 6n/'o begluških obveznicah po 42 — 46. Zasebne vrednote niso notirale. De me. Ljubljana. Amsterdam 2271.08 — 2277.87, Bruselj 784.29 — 786.65, Curih 1098.45 — 1101.75, London 216.27 — 223.77, Newyork 5592.33 — 5609.33, Pariz 220.65 — 221.31, Praga 165.86 — 166.36, Trst 289.07—295.07. Zagreb. Amsterdam 2271.03 — 2277.87, Bruselj 784.29 — 786.65, London 216.27 do 217.09, Milan 289.07 — 289.97, Ne\vy0rk kabel 5603.33 — 5620.33, Newyork ček 5502.33 do 5609.33, Pariz 220.65 — 221.31, Praga 165.86 — 166.36. Curih 1098.45 — 1101.75. Curih. Beograd 9.05, Pariz 20.08875, London 20.025, Ne\vyork 510.12, Bruselj 71.30, Milan 26.55, Madrid 45.60, Amsterdam 206.75, Berlin 118.30, Stockholm 117, Oslo 112, Ko-benhavn 112, Sofija 3.70, Praga 15.10, Varšava 57.175, Budimpešta 90.023, Bukarešta 3.04. 2!ekti. Ljubljana. 8% Blair 61 bi., 7% Blair 54 bi.. Celjska 150 den., Ljublj. kreditna 115 zaklj., Kreditni zavod 195 den., Vevče 115 zaklj.. Ruše 125 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 290 — 293, za december 295 — 298, investicijsko 64 — 65, agrarne 33 — 36, 6°/o begluške 43 — 44, 8«/o Blair 65 - 68, 7°/« Blair 57.5 — 59. Beograd. Vojna škoda 290, 296, 295 zaklj., 7% investicijsko 58 — 60. 4«/'o agrarne 38 bi., 6% begluške 44.50, 44, 43.75, 44.50 zaklj., 8% Blair 63 den., 7°/o Drž. hipotek, banka 64 den., Narodna banka 4900 — 5200. Blagovna tržišča LES X Ljubljanska borza (26. t m.) Tendenca za les nespremenjeno slaba. Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 1 vag. ielovih desk, 1 vagon naravnih bukovih plohov in 1 vag. oglja. Povpraševanje je za testone (čiste, 20 mm, dolžina 2.25 m, širina 25—44 cm in 12—25 cm). Milijoni in milijoni ljudi uporabljajo , že vec kot 30 let po spodaj navedenem navodilo za uporabo levje francosko žganje IN BLAGOSLAVLJAJO NJEGOV NEPREKOSLJIV ČUDOVIT UČINEK Pri revml, protinn, ishte* sn natrite boleče mesto. Pri zobnih bolečinah vdrg. ni te dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri glavobola, nervoznosti in nespanja vdrgnite Celo in vse telo in vzemite, predno ležete spat, mlačno kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri telodčniii bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega žganja. Pri Izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenja pod pazduho, potenju nog, rob ali telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer. Levje francosko žganje je pristno le v tu naslikani in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI. Zahtevajte Izrecno Levje francosko žganje in zavrnite odločno vsak nadomestek! Levje francosko žganje dobite v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po Din 10.—, 26.—, 52.—. " -ujte se pred po tvorbami! Centralni biro: LAVJA MENTOL - DROŽDJENKA, Zagreb, Maroličev trg 5. Telefon 73—52. ŽITO + Novosadska blagovna borza (26. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 27 vagonov. Pšenica: sremska, 78 kg, 2°/« 225 zaključek; sremska, 79 kg 23o zaključek. Oves: sremski, slavonski 130 — 132.5! Ječmen: baški, sremski, 63/64 kg 120 — 125. Koruza: baška stara 99 — 101; gornjeba-ška 95 — 97.5; južnobanaška, slavonska 90 do 92.5; sremska, Indjija 99 — 101; sremska Šid 101 — 103; baška nova umetno sušena 78 — 80; sremska nova sušena 79 do 81; banaška nova sušena 71 — 73. Moka: baška, banatska »0~ in >00« 355 — 375; >2* 335 — 355; >5< 300 — 310; >6« 250 — 260; >7« 190 — 200; >8« 122.5 — 127.5 Šport Tek uedinjen]a ASK Primorje razpisuje internacionalno lahkoatletsko tekmovanje po Ljubljani in preko Ljubljanskega gradu dne decembra ob 11. dopoldne. Tek se imenuje »Tek uedinjenja«. Tekmovanje se vrši vsako leto na dan 1. decembra kot športna spominska proslava uedinjenja. Teče se po dveh različnih progah s skupnim startom pred Ljubljansko kreditno banko in ciljem pred Narodnim domom. Proge so: 1. Dunajska c., Tavčarjeva, Komenskega, Resljeva, Kopitarjevia, Krekov trg, &tu-dentovska, Na okopih, Grad, Pot na grad, Karlovska c., Privoz, Prule, Trnovski pristan, Trnovski nasip, Cojzova, Emonska, Vegova, Kongresni trg, Šelenburgova. Aleksandrova c., cilj Narodni dom. — na proge je cca 5000 m. 2. Dunajska c., Tavčarjeva. Miklošičeva, Marijin trg, Stritarjeva, Mestni trg, Stari trg, Trubarjeva, Cojzova, Emonska, Vegova, Kongresni trg, Šelenburgova, Aleksandrova, cilj Narodni dom. DolBna proge cca 2700 m. Tekmovalci se dele na naslednje kategorije: a) vojaki, b) neverificirani atleti do leta 1913, c) neverificirani atleti letnikov 1913, 1914, 1915, d) neverificirani atleti letniki 1916, 1917, 1918, e) juniorji letnikov 1913, 1914, 1915, f) juniorji letniki 1916, 1917, 1918, g) seniorji, že plasirani na progah preko 800 m, h) seniorji, dosedaj še neplasirani na progah preko 800 m. Atleti rojeni 1. 1913. do 1918. ne morejo tekmovati na progi označeni pod štev. 1. Tekmuje se po pravilih JLAS v Zagrebu. Pravico tekmovanja imajo vsi atleti: verificirani, neverificirani atleti, ki so kaznovani ter atleti, ki imajo zabrano starta pa niso člani ljubljanskih klubov. Prijave s priloženo prijavnino 5 Din za neverificirane atlete, ki niso člani klubov iz Ljubljane: 20 Din za verificirane atlete iz Ljubljane (zunanji tekmovalci so p/i-javnine oproščeni) je poslati na klubov naslov Dunajska c. 82 do 25. novembra ob 12. Naknadne prijave proti dvojni prijavnimi. izven ljubljanski atleti 10 Din. Nagrade se bodo objavile do 15. novembra 1931. Prvo plasirani na dolgi progi si pribori srebrni pokal, ki je trikrat zaporedoma ali petifcrat v presledkih prehoden. Smrt mladega športnika. V graSkem sanatoriju je v nedeljo zvečer umrl 25Iet-ni trgovec Oton Kuhar, sin mariborskega trgovca Vincenca Kuharja. Truplo pokojnika prepeljejo v Maribor in bo pogreb v sredo ob 16. na mestno pokopališče. Pokojni Kuhar je bil v športnih krogih dobro znan. Bil je i zboren dirkač in se je večkrat z uspehom udeležil dirkalnih moto-ciklističnih dirk v Zagrebu. Jugoslovenski šport je z njegovo smrtjo zadela težka izguba. Bodi pokojnemu ohranjen časten spomin, preostalim naše globoko sožtlie. (z življenja na dežel? PILŠTANJ. G. prof. dr. Ferdinand Attems je daroval naiemu gasilnemu društvu is svojih goedov v bližini PilStanja 10 kubičnih metrov stavbnega lesa za postavi-t«v stolpa za suSenJe cevi. Prisrčna hvala! >JUTRO« št 248 ======================== 6 =============== Torek' 27- X-1931 Iz življenja in sveta Min« predsednik Laval v Ameriki Naočniki v starem veku Že Rimljari so rabili neko vrsto naočnikov iz berilija (otod nemška beseda »Bril-le« za naočnike). A kakor so pokazala nova izkopavanja, nikakor niso bili oni izumitelji tega gledalnega orodja. V kraljevi palači v Knososu na Kreti in ob gori Idi so našli okrogle leče iz gorskih kristalov, ki so gotovo rabile za gledanje. V Kartagu so našli tudi brušene steklene leče. Feničani so, kakor znano, že poznali steklo in brušenje stekla, pa ni čuda, da so ga uporabljali tudi za izdelovanje naoč-nih leč. Zdi se tudi, da so te leče izvažali v daljne tuje dežele, tako do Troje, do Tir, Niniv in celo do Britanske. K protiangleškim nemirom na Cipru Novi predsednik mehiške vlade Lady Astor, znana angleška konservativna poslanka, agitira med mornarji v Ply- mouthu Matuška v preiskovalnem zaporu Edina radio slika o Lavalovem prihodu v New York. Od leve proti desni: ameriški državni tajnik Stimson, newyorški župan Jimmy Walker in predsednik Laval Prirojena in privzgojena Zgoraj pristanišče v Laraald z vladnim poslopjem (puščica), ki so ga uporniki žgalL Spodaj glavna cesta v mesta Limasol Manuel Tellez, bivši mehiški poslanik v VVashingtonu, je prevzel kot notranji minister predsedstvo nove vlade. Do sedaj je predsedoval ministrskemu svetu državni predsednik Or-tiz Rubio Pravi, da je hotel z atentati poboljšati človeštvo hčere Silvestra Matuško so prepeljali v preiskovalni zapor dunajskega deželnega sodišča, oziroma v majhno oddeljeno celico inkvizitne bolnišnice, ker je ta čas nekaj bolan. Ker je dunajsko sodišče odgovorno zanj tudi napram Madžarski in Nemčiji, ki zahtevata njegovo izročitev, ga najstrožje čuvajo, da ne bi ubežal ali izvršil samomora. Opazujejo ga v kratkih premorih, stražno osobje so pomnožili in vselej stopata po dva čuvaja v njegovo celico. Sicer se pa jetnik ta čas vede zelo mirno. Kmalu po svoji preselitvi v celico je zahteval spovednika in po cele ure prečepi Usoda njegove Zadnja pot ponesrečenih rudarjev v molitvi pred svetniško podobo, ki nra ju je poslala njegova žena. Prva zaslišanja je že izvršil višji deželni sodni svetnik dr. Moyzich. Zločinec priznava odkrito vse svoje grehe, le kadar jih skuša zagovarjati, se spušča v fantastične teorije Pravi, da je hotel s svojimi atentati človeštvo poboljšati in osvoboditi. Psihiatri so začeli proučevati njegovo duševno stanje in bodo svojo nalogo izvršili šele čez nekoliko tednov. Pred nekoliko dnevi ga je obiskala njegova žena, ki ji dotlej ni hotel dovoliti, da ga obišče. Obisk je trajal samo nekoliko minut in je med njima padlo le mak) besed. Ga. Matuškova, ki jo opisujejo kot ljubeznivo in preprosto meščansko ženo, je zapustila celico skoraj v omedlevici. Da nima 11-letne hčerke, katera jo tolaži na vse načine, bi jo nepojmljiva odkritja o pravem značaju njenega moža ubila. Hčerka ne ve natančno, kaj je z njenim očetom in ji bodo skušali vse te grozo-ntosti prikriti. Ta čas študira na realni gimnaziji in ji bodo omogočili, da pride v drugem kraju na drugo šolo, kjer njene sošolke ne bodo vedele, čigava hči je. Pravijo, da je Matuška imel svojo hčer zelo rad in da je zelo pazil na njeno vzgojo. Vselej, kadar se je vrnil s kakšnega potovanja, je ženo vpraševal, ali je mala točno in redno izvršila svoje molitve. Nagajiv plin Belgijska prestolnica je doživela neprijeten večer. Zaradi neke slučajne motnje se je nenadoma znižal pritisk v plinovodu in v predmestju Molinbecku je zavladala popolna tema. To je bilo pozno ponoči. Ljudje so spali. Niso opazili, ko je bila nekoliko minut pozneje napaka odstranjena, da širijo desettisoči poprej ugašemh sve-tiljk sikajoče plinske oblake. Stražniki so morali zbuditi hišnike, da bi opozorili stanovalce na nevarnost. Ognjegasci in Rdeči križ so ineli mnogo posla vso noč. Na srečo ni nihče umrl, toda več sto po plinu zastrupljenih oseb je omedlelo in moralo takoj v bolnišnico. usoda človeška usoda je proizvod podedovanih nagnenj in okolice „ . CTTiri se ie zgodila v rudniku na Mont Ceniš na Westfalskem huda ne- frS r°eSe4rživyenTe 17 rudarjev, žrtve trdega dela so pokopali ob veliki sre^, jvi j udeležbi prebivalstva Čitajte ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Calmettova metoda na Bolgarskem Na liibeškem procesu je padla trditev, da se je slično katastrofalno umiranje otrok po uporabi Calmettovega cepiva kakor v Lubecku zgodilo tudi na Bolgarskem K temu objavlja bolgarska glavna direkcija za narodno zdravje uradno izjavo, v kateri pravi, da je omenjena trditev povsem iz trte izvita. Calmettova metoda je v tej državi dovoljena že od 1927, vendar jo praktioirajo le nekateri zdravniki pod nadzorstvom državnih zdravstvenih oblasti. , V Perniku jo je prakticiral n. pr. od 1927 do 1929 dr. Dičev, in sicer v 266 primerih. Po preteku enega leta je umrlo 8 otrok, a vsi zaradi bolezni, ki nimajo s tuberkulozo nič opravka. Samo en otrok je umrl zaradi tuberkuloze, za nadaljnjih 18 ki so umrli po trditvi nekega zdravnika od iste bolezni, pa marajo šele ugotoviti, ali so res umrli, Dr. Dičev trdi, da živijo. Z ladje naravnost pred preki sod Divjaški pastir Porotniki v Niči so sklepali o odgovornosti 73-letnega pastirja Piera Fabresa. Starec kot varuh svojega nečaka ga je hotel oženiti na bližnji kmetiji. Toda nevesta, ki je imela drugega zaročenca, je odbila svata. Fabres je podivjal cd jeze in ponoči podtaknil ogenj. Kmetija je pogorela. Dekle je dobilo težke opekline in le čudežno ušlo smrti. Psihiater, ki je preiskal obtoženca, je ugotovil, da je sicer popolnoma razumen, a vendar ni odgovoren za svoj prestopek. Fabres je namreč pravcati divjak, ki je sedaj šele tretjič v teku dolgega življenja priSel s planin v nižavo. Nima nobenega pojma o koledarju, času ali vsaj praznikih in ostane skoraj vse leto na samem, živi od krompirja in zelenjave, ki jo sam pridela, in je tudi sirovo meso ponesrečenih aH obolelih ovac. V zadnjem primeru ogleda vedno jetra bolne ovce, da bi se prepričal, ali ne bo njeno meso škodljivo, še nikoli se ni zmotil. Pri razpravi je stari pastir trdovratno molčal ali trdil, da ne razume vprašanj. Izpregovoril je samo nekoliko besed, ki so dokazale, da slej ko prej besno sovraži dekle, ki je zavrglo njegovega nečaka in mu kot svatu »naredilo sramoto«. Po petmi-nutnem posvetovanju so oprostili oorotni-ki divjega pastirja, ker so smatrali, da je storil svoje dejanje v nepremišljeni jezi. Fabres je odšel v hribe, ne da bi se zahvalil. Pristaši radikalne teorije podedovanja trdijo, da je človek od rojstva do smrti določen po svojih dednih nagnjenjih in da je okolica, vzgoja, hrana itd. brez vpliva na njegovo usodo. Pristaši »miljejske« teorije pravijo spet narobe. Najnovejša raziskovanja kažejo, da se motijo prvi kakor drugi. Resnica bo v sredini: prirojena nagnjenja in okolica vplivajo na človeka. Pred časom je monakovski učenjak prof. Lange proučeval vpliv dednosti na trinajstih dvojicah tako zvanih istojajčnih dvojčkov iz raznih družabnih krogov. Takšni dvojčki so si na las enaki in bi jih zamenjala včasi lastna mati. V desetih izmed 13 primerov je kazal razvoj bratskih dvojčkov izredno podobnost, dasi so bile zunanje okoliščine tega razvoja dokaj različne Podobnost se je kazala celo v tem, da sta dvojčka istočasno obolela na isti bolezni, n. pr. na vnetju slepiča, tudi če sta si bila daleč narazen. V treh primerih je bil življenjski potek dvojčkov različen, a v teh primerih je eden izmed dvojčkov doživel poškodbo in tako ti primeri ne štejejo. Drug primer. V treh mestih so proučili vplive nagnjenj in okolice pri adoptiranih nezakonskih otrocih in se je pokazalo, da je adopcija učinkovala v splošnem izrecno dobro, v kolikor so otroci prišli v boljšo okolico ,nego bi ustrezala stanu njihovih naravnih staršev. V primerih, da so adaptirani otroci prinesli zločinska nagnjenja na svet, je vpliv boljše okolice delno odrekel, drugje je ta nagnjenja vsaj začasno premagal Vzemimo normalen primer. Nekdo se je rodil z močno nadarjenostjo za glasbo, a vnanji vplivi so mu branili, da bi mogel to nadarjenost izkoristiti. Namesto v velikega umetnika se takšen človek v najboljšem primeru izpremeni v dobrega dile-tanta. če so pa bile vnanje okoliščine njegovemu daru ugodne, bo brez dvoma postal kapaciteta v glasbeenm področju. To se pravi z drugimi besedami: naravno nagnjenje se ne da v nobenem primeru do konca ubiti z vnanjimi okoliščinami, šele vnanje okoliščine pa ga lahko razvijejo do popolnosti. To v normalnih primerih. V primerih pa, ki se premočno razločujejo od normalnih, tudi najboljša vzgoja in druge vnanje okoliščine čestokrat ne bodo mogle dobro vplivati na prirojena slaba nagnjenja. A ti primeri so končno le izjeme — in še tu si lahko mislimo, da bo vzgoja pri enakem nagnjenju v enem pri- njih^povratku"^ Kiel" obkolila policija in ga odpeljala pred preki sod v Kiel-Holtenau Navidezna smrt in loterija V vasi Monte Miletto v Italiji je umrla po dolgi bolezni neka Coscia. Na dan pogreba je prišla v njeno hišo velika množica ljudi. Ko so hoteli rakev zapreti, se je »pokojna« hipoma zganila, vstala je in vprašala začudeno: »Kam me hočete spraviti?« Seveda se je praznoverno ljudstvo razbežalo na vse strani. Toda kmalu nato je navalilo na prodajalnice srečk državne loterije in — stavilo na »čudež«, ki se je bil malo prej izvršil. Iz uredniškega koša Brezova. Pomanjkanje delovnih moči je napotilo nekega poljedelca, da je dal v liste naslednji oglas: »Iščem pošteno deklo. Mesečna plača 300 Din prosta vožnja, zavarovalne prispevke plačam sam; dobi tudi proste vstopnice za gledališče, jeseni teden dni dopusta in plačano vožnjo. Eventualno stopi lahko kakšna njena prijateljica pri sosedu v službo.« Vsak (lan ena »Razmišljal sem o najinem spopada... morta rt JbmI pa kt meru razvila »genija«, v drugem »genialnega zločinca«. Genij sam se iz povprečne nadarjenosti seveda ne da razviti niti z najboljšo vzgojo in v najboljših okoliščinah. Vsaki nadarjenosti, vsakemu nagnjenju so postavljene že od rojstva določene meje. Pač pa je v teh mejah v normalnih primerih povsem stvar okoliščin, kako se nagnjenja razvijejo v dobrem in v slabem pomenu. Novi načelnik papeževega sodišča Vitez Marije Terezije po smrti Te dni so priznali red Marije Terezije pokojnemu avstrijskemu feldmaršalu Bo-rojeviču. Ko je nastopil cesar Karel vlado, mu je sicer podelil komanderjev križec reda Marije Terezije za uspehe na soški fronti, a Borojevič je že 1. 1914. zaprosil za podelitev reda, in sicer za boje pri Ko-marovu, ki se jih je udeležil kot komandant šestega avstrijskega kora. Takrat pa ni bilo kapitla, ki bi mu bil red lahko podelil in tako se je ta prošnja izgubila, šele danes so jo našli in jo rešili naknadno. Nič ne de, če Avstrije ni več, samo da je ta kapitel, ki zna živeti celih 17 let za časom... Kardinal Bonaventura Cerretti, je imenovan kot naslednik nedavno umrlega kardinala Ragonesija za prefekta najvišjega papeževega sodnega dvora »Signa-tura Apostolica« O, Hanstein: Ali je kriva? Romao »2 zločinskimi sredstvi?« ■ Vzravnal se je in z grmečim glasom zaklical: »Ven!« Nato je omahnil k naslanjaču in se zrušil. »O, Bog nebeški!« Schluter je stopil k njemu. »Gospod šolski svetnik, dovolite mi, da vam izreggm svoje najgloblje sočutje. To, kar sem pravkar videl, vam bo prihranilo vsako ■adaljno zaslišanje, kgr dokazuje, da niste sokrivi zločinskega dejanja svoje žene.« Šolski svetnik je bil postal starec. Solze so'mu zalivale oči. »Gospod komisar — oprostite--« Nato si je zakril obraz z rokami. »Moji ubogi otroci.« Schluter se je odmaknil. »Ali hočete, da vam prineso plašč ali klobuk ali kaj drugega, kar potrebujete?« Gospa Agata je bila popolnoma zbrana, celo njen obraz je bil spet ošaben. »Sama bom--« »Obžalujem, tega ne morem dovoliti.« Zaklicala je venkaj. »Prida, moj plašč in klobuk.« Z zadrege na obrazu, s strani škileč na komisarja, je dekle prineslo oboje, »A zfoj me izpustite, da se oblečem.« Schluter je zdaj prvič izpustil nieno roko. A tisti mah je planila k oknu in pot^gnjla. iz, neder steklenico. Toda Schluter je bil že pri njej. »Tegs pa nikar.« Zaškripala je je z zobmi. »Nu, pripravljeni ste bili dobro. Prav čedna doza strihnina!« To rekši je spravil steklgničico v žep. Ali s§ hočete posloviti od moža in otrok?« Šolski svetnik je mahnil z roko, »Ni treba,« je rekla. »Po tem takem--« Pustil io je, da je šla pred njim, in pazil na vsak njen gib. Na cesti je obstaja in rekla z zapovedujočim glasom: »Podajte mi rgko, saj ni trelsa, da bi vsak videl.« »Z veseljem.« Mojce, visoko vzravnana, kakor kraljica, je stopala s komisarjem proti postaji in stopila, potem ko je pri nečaku še enkrat izbruhnila hesnost, v vlak, ki je odpeljal oba zločinca zasluženi kazni naproti, Zadnje poglavje, Državni tožilec Heidenreich ie stisrji} komisarju Schjuierju roko. »To pot ste nam storili prav posebno uslugo, gospod komisar. Ne le, da ste nedolžni osumljenki vrnili prostost in dobro ime ter razpletli zamotane niti posebno težkega primera, ste tudi izbrisali madež s spomina nesrečnega komisarja Zessina. Točno je, da ga je lijegova mlada žena zappstila in da je izvršil svoje dajanje v trenut-. ni zmedenosti. Hvala vam.« Schluter se je nasmehnil. »Pojasnitev Zessinove zadeve je prav za pFav zasluga mojega zves-tega Schreiberja. On je specijalist v zakonskih rsčeh.« »Tako?« »Stalna ,Borba z zmajem'. A Schreiber toga ne bo napravil. .Močnega boj okrepi'. Smeje se je krenil Schluter proti vratom. A državni tožilec je dejal: »Slučaj Ferdinanda Mamerta oride na vrsto še v tem 3&9§da«ju, in tudi proti Agati VVellhornovi in doktorju liilberju se bo glavna postopanje kmalu pričelo, Oba sta zdaj vse priznala. Sk«F j3 pa šolski svetnik WellhoFn že vložil tožbo na ločitev zakona.« »Nu, zdaj moram vendarle poizkusiti, da odrinem na dopust.« »Samo da ne bi ostalo ob poizkusu! Vsekako pa: dobro bavo!« »Komisar je stopil v prečudno lepi, topli poletni dan iH krenil proti svojemu stanovanju, ---- V najprijaznejši sobipi sanatorija se je Gudula pravkar zbudila. Začudena je pogledala okoli sebe, Oči so ji obstale na krasnem šopku rdečih rož; nato jih je uprla v smehljajoči se obraz sestre bolničarke, ki se je sklanjala k njej. »Ali ste dobro spali, gospodična?« Gudula se je vzravnala. »Kje ssm — — ali ne sanjam tudi zdaj?« !)*Ne, gospodična.« Sestra je pokleknila ob postelji, objela Gudulo in skoraj z H terinskim glasom dejala: nati polletnih obrokov za omenjeno poso* jilo. Ker pa niso plačali, je oblast uvedla eksekutivno postopanje proti mnogim trgovcem in indijstrijcem. Na dražbo so šli industrijski stroji in druge naprave po smešni ceni in tako je dobila rimska vlada nazaj komaj neznaten del svojega kredita. Sledile sa intervencije. Vlada se ni dosti zmenila za nje. Davščine strašno tlačijo in upropaščajo Reko in vso pokrajino. Pri sestavi pokrajinskega proračuna vzdihne upravni predsednik dr. Bačič (prekrščen v Bacci): »Prp-račuh je tak, da zahteva največjih žrtev davkoplačevalcev in skrajno krčenje izdatkov.« Svobodni pas ima tudi namen, ustvariti možnost za redno odštevanje davščin. Razmere so trpke in take ostanejo. Svobodna cona ne poteče brez vsake" koristi za Reko in njen breg. ali iz njenih sedanjih težav je ne bo izvila. Reka je brez bodočnosti, ker je pod italijansko zvezda izgubila svoje pomorsko življenje. Na drugi strani pa tudi ni dosegla svojega zunanje-trgovinskega namena. S svobodno cono je hotela fašistična vlada pa-ralizirati konkurenco Sušaka, tega svojega namena pa doslej Hi niti od daleč dor segla. Kaltor velja za Trst, tako je le še v večji meri Reki usojena propast na račun Benetk Genove in drugih italijanskih pristanišč, ki so se včasi zaman borila proti konkurenci teh dveh svojih »bratskih«, nekoč še »neocjrešenih« luk. Opozorilo. novini, pa nimajo za to potrebnega obrt« nega lista, se opozarjajo, da jih bo Zadruga ovadila pristojni obrtni oblasti, da kazensko postopa proti njim v smislu določil obrtnega zakona, 1371 hiša z delavnico ključavničarja Rudolfa Žnifivea. Ključavničar Toter pa bo bFŽčas pomladi zaegl z graditvijo svoje nove hiš$ na Prešernovem trgu. Videti pa je, da se bodo nove h'še zidale vedno btilj po solnčniji- obronkih Goric. Jože Klančnik iz Šmartnega, lastnik nekdanjega farovškega tFavnikg nad Haukejevo žago je že letos prodal tam štiri parceli in sicer je kupil dve mesar Viktor >ežov-nik po 22 {Din," po eno pa tov, uradnik Hinko Gobec in tesarski mojster Aloja Oiir iz Ravn po 15 Din za kvadratni meter. Tu obeta postati cela nova stanovanjska četrt Šoštanja. Bežen pogled na vso Stavbeno delavnost v Šoštanju nam pova, da večjih zgradb ni na vrsti, temveč le, da stremi naš mali človek priti, četudi težko, do lastnega doma. V Topolšici pred vhodom v zdravilišče si je postavil ob cesti zidar Vrčkovnik Alojz lično hišico. V zdravilišču samem je bilo med letom več preureditev, kolosalna stavba »Hladika« je pa do polovice končana. Mpogo več se pa zida v Pesjem. Tu je v zgdnjilh dveh, treh letih nastalo poleg desetstanovanjske rudniške hiše kakih 13 hišic, med njimi 5 letos. So to sami delavci s premogovnika in železnice, le ob cesti na premogovnik si zida mesaF Lukmer hišo i mesnico. Stara vas se je po približno 18 tebih povečala prvič za dve b'ši, in sicer za oni železničarja Koširja in mizarja Kortnika. ki sta jih postavila ob cesti nad kolodvo-Fom. Še večje mrtvile pa vlada glede zidanja v trgu Velenje samem. Letos je edina novfl stavba ona kovača Prevorčnika v bližini mostu čez Pako. Ta hiša in lani do-dve tfTftgi SO po 20 letih prve nove - HiSe v tnjtr samesm: fodi v Velenta" stremijo zidajoči za solncem, saj- -'je ptav pod Šmartnirp nastala poleg rudniških vil, cela vrsta stanovanjskih hiš, ki se kaF kopljejo v soltncu. Naše naročilo bi pa ne bilo popolno, če np bi omenili tudi prezidave in povečanjia elektrarne v Skalah, ki je baš v polnem razvoju. Nepreseglj i v... Zahtevajte od Fordovega zastopnika pojasnila o kreditu, ki vam ga nudi Ford. Nihče na svetu ne more duplicirati novega Forda ter ga prodati vsaj za približno isto nizko ceno. Zgrajen je iz boljšega materijala nego so mnogo dražji vozovi. 40 različnih vrst jekla služi vsak svoji svrhi. Predpisi Fordove izdelave zahtevajo točnost do tisočinke milimetra. Za bleščeče dele se uporablja jeklo, ki ne rjavi. Samo sprednji del okvirja je varjen električnim potom na več kot 90 mestih. Žičnata kolesa so varjena v eno celoto, V obliki, materijalu in izdelavi nudi novi Ford nedosegljivo vrednost. FORD MOTOR COMPANY LINCOLN FordsoA AEROPLANJ GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Torek, 27.: Zaprto. Sreda. 28.: Brez tretjega. Premijera. B. četrtek. 29.; Kralj na"Betajnovi. A. Petek. 80.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20. Torek, 27.: Laterna. Proslava češkoslovaškega narodnega praznika. Izven. Globoko znižane cene. Sreda, 28.: Vijolica z Montmartra. Opereta. E. Četrtek. 29.: Zaprto. 3'etek, 30.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek, 27.: Konec poti. Premijera. Sreda. 28.: Zaprto. Četrtek, 29.: Mayerling. Ab. A. Petek, 30.: Zapito. Sobota, 31.: Zemlja smehljaja. B. s c.-.ta dramska premijera letošnje sezone bo jutri, 28. t. 111. Uprizori se izvirna hrvatska drama v treh dejanjih »Brez tretj-szac, ki. io je spisal znani dramatik Milan Begovič. — Krstna predstava te drame, ki obravnava siže iz povojne dobe, ko se vrne profesor Marko Burič po osemletnem vojnem ujetništvu iz Rusije, je bila začetkom meseca oktobra v zagrebškem gledališču ter dosegla velik uspeli. — Na našem odru igra profesorja Barič-a g. Levar, njegovo žeao Gigo ga. Mira Danilova. Dejanje se vrši v olikem mestu od 9. zvečer do 3. zjutraj. ' ežijn.' jo prof. šestova. Premijera bo za red D. Opozarjani« 11» češkoslovaško proslavo. ]-ezu Sokola KJ o stanju članstva, o telovadečih in pripadnikih vobče še niso zaključeni. Manjkajo še podatki župe Banja Luka in v drugih župah še marsikje manjkajo podatki kakega društva ali čete. Najnovejše podatke bo imel sokolski koledar za članstvo, ki ga bo izdala v nekaj tednib JSM v Ljubljani. Prosvetni odbor ČOS skupno z zborom prosvetarjev bo imel jesensko sejo 7. in 8. novembra v Pragi pod predsedstvom staroste ČOS br. dr. šajnerja. Poleg obligat-nih poročil in razprav o tekočih zadevah se bo tudi razmotrivalo o zletu in vlogi prosvetarjev, da pripravijo članstvo tudi duhovno na zlet. »Sokolska prosveta«, mesečna priloga »Solcolskemu Glasniku«, obsega navodila za župe glede vodstva prosvetne statistike, pravilnik za gledališke odseke, poročila o delovanju saveznega prosvetnega odseka in navodila za prosvetno delo v novembru. Sledi načrt, kako naj društva sestavijo letna prosvetna poročila, članki, kratka poročila, vesti in beležke. V »Pregledu iz sokolskih časopisov« je navedeno polno raz-nih pojavov, ki bi utegnili zanimati prosvetne delavce tudi med našimi Sokoli. Sokolska župa Belovar, ki obsega terir torij vzhodno od žup Varaždin in Zagreb, meji na severu na državnp mejo, na jugu deloma na župo Zagreb, deloma pa na Osijek. Konec septembra je štela župa 42 društev in 27 čet, ki so imele 3161 članov, 430 članic, 466 moškega in 160 ženskega naraščaja ter 507 moške in 286 ženske dece, skupno 5010 pripadnikov. Najmočnejša društva poleg Belovara so: Virovitjca, Koprivnica in Križevci, ki so ustanovila zadnji čas celo vrsto sokolskih čet. Tudi sokolsko društvo Tuzla postavlja »Sokolski dom kralja Aleksandra I.«, kar bo mnogo pripomoglo k poglobitvi sokolskega dela v tuzlanski župi. Gradbeno giban je v Šaleški dolini Šoštanj, 24. oktobra. Kakor« se to za kako metropolo spodobi, prednjači mesto Šoštanj v naši dolini tudi v stavbni podjetnosti. Kljub vladajočemu pomanjkanj u gotovine in dejstvu, da prevladuje v mestu samem mali človek, se je letos še precej zidalo. Vseh novih hiš je 10. od teh je bilo 5 lani. 5 pa letos začetih. Pod Goricami si je poleg Lesjakove hiše postavil privatni uradnik Nace Zftvadlflv prav lično vilo. Razven njega so pa leto* začeli zidati in so deloma tudi že dozidal! nove hiše še mizarski mojster Vinko Pp-rovec poleg svoie dosedanje, pod gradom tov. uslužbenec Te^ak Jožef in v Metlečah Čevljar Turk Frane. Popolnoma preuredil in za eno nadstrooie dvignil ie svojo hišo trgovec z vinom Filir> Pukl. Obnovljenih in olepša,nih je bilo tudi nekaj starih hiš, med katerimi velja omeniti Žmavčevo gostilno. Poleg te gostilne stoji xe pod streho noVa Radio Izvlefcfc U programov Torek 27. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12,45; Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza- — 17.30: Otroški kotiček. — 18: Koncert salenskega kvinteta. — 19: Nemščina. — 19.30: Etika in sociologija evangelijev. — 20: Uvod v radio-tehndko. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Napoved časa in poročila. greda, 28. oktobra. LJUBLJANA: Opolcjanskj prosram odpade. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Kmečki upoFi. — 19: Ruščina. — 19-30: Literarna ura. — 20: Glasbeno predavanje. — 20.30: Večer ruske glasbe. — 21.15: Salonski kvintet. —r 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.05: Plošče. — 12X6: Radio-orkester. — IG: Popoldanski koncert. — 20: Prenos iz Prage_ —r 22: Poročila in lahku glasba. _ ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Prenos iz Prage. — 22.10: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 19: Otvoritev nove oddajne postaje. — 20: Koncert Češke filharmonije. — BRNO 19: Prenos vsega -programa iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Koncert lahke glasbe. — 20: Večerni koncert. — 21.15: Koncert iz Lvova. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 12.40: Plošče. — 16.50: Glasba iz baroka. — 18.55: Prenos cerkvenega koncerta. — 19.35: Jazz. — 20.30: Mešan program. — 22: Koncert orkestra. — BEBLIN 20.20: Orkestralen koncert. — 21.40: Prenos športne veselice. — 22.30: Godba za ples. — KONIGSBERG 16.30: Lahka glasba. — 19.30: Klavir. — 20.05: Bachova glasba. — 20.35: Veseloigra. — 21.35: Godalni kvartet. — 22.30: Plesna srlasba. _ MUHL-ACKER 17: Popoldanski koncert. — 19.45: Večerni koncert. — 21.10: Spevoigra. — Godba za ples, — BUDIMPEŠTA * 17.20: Pevski koncert — 19.10: Arije in pesmi. — 20.40: Komorna glasba. — 22.20: Lahka glasba. — RIM 17-30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.10: Plošče. — 21: Simfoničen in zborovski koncert. mmmmmmmmmm čuvajte svoje največje blago — ZDRAVJE Dokazano nenad-kriljiva. 249/IV ADVOKAT dr. Josip Klepet je preselil svojo pisarno n & v novo palačo »GRAFIKE" vogal Miklošičeve — Masarykove ceste štev. 14. mmmmmmmmmmmmmmmm Dolarjev lo.ooo na razpolago Novi varčevalec avto-bencina. Walter Chritehlow 1639 D - Street \Vhea, ton, Illinois USA. je dobil patent na varčevalno pripravo goriva za avtomobile, ki prihranjuje bencin in olie in dosega bitFej-ša pogon in večjo hitrost. Najcenejše kurivo lahko uporabite, ogljik se avtomatično odstranjuje- Fordi delajo U de 27 km z enim litrom goriva, druge znamke ep četrt do pol več kot poprej, Dol. 10.000 za najboljše uspehe. Krajevne in glavne zastopnike iščemo, ki lahko zaslužijo mesečno 250 do 1000 dolarjev, — Poskusni vzorec zastonj. Pisati v angleškem je?4ku! 12554 Sud Opštine Grada Beograda održače na dan 21, novembra 1931. god. u 11, časova pre podne, u kaneelariji ekonoma-ta, Uzun Mirkova ulica br. 1, prvu oferr talnu licitaciju za nabavku i to: 150.000 kilograma aluminijura sulfata, 90.000 kilograma natrijum karbonata (amonijačne sode), 3.000 kilograma tečnog hlora, za potrebe Uprave vodovoda za prečišča-nje vode. Uslovi so propisani i mogu se videti svakoga dana za vreme kaneelarijskog rada u ekonomatu. Kaucija se poleže na kasi depozitne blagajne Opštine Beogradske. — 5% Državljani Kraljevine Jugoslavije, 10% strani podanici, i to: u gotovom novcu, državnim i državom garantovanim harti-jama od vrednosti po berzanskom kurzu ili gar&ntnom pismu, koje mora biti re-gistrovano u Ministarstvu Finansija. IZ RANCELAKHE EKONOMATA BEOGRADSKE OPŠTINE O. F. Br, 49030. od 21, oktobra 1931, god. 12^19 Ali «1 ie obnovil članarino Vodnikove draSbe za leto 19J1? PUH - PERJE R MIKLAUC LJUBLJANA 7 Jmj \ Poskusite za nego la* »INES« in za vselej ae boste iznebili nadležnega prhljaja. — 1 lonček »Inesa stane Din 3S.—. Zastopstvo »INES«, Ljubljana, Meroeodna ulica 1/12. 12639 Cene mo/tm ogtasem t Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega aH posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za iifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para Pristojbina za iifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati ia pristojbino 2.— Din. Pri* stojbine je vposlati obenem s naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici ¥ Ljubljani 11J842. — Telefon itevilka 2492. 3492 edgovor 2 DIW * mnmntcah SSCaslove tnalih oglasov dobite takoj po izidu lista, o podružnicah mJutra* 9 Aiariboru, 9 Celju, 9 iVorctit mcvtss, v TŽrbcvtjah in «m» ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. Kroj. pomočnika ta velik« komade sprejme takoj Joško Kobir, krojač Dragomer št. U3. 46i>89-l Izurjeno pletiljo sprejmem takoj. Nasipov v »glasnem oddelku »Jutra«. 46&98-1 Učenec priden in pošten doba takoj mesto v manufakturni trgovini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Kranj«. 46074-1 2 čevljar, pomočnika za eksportna dela sprejme takoj Jos.jp Prijatelj, čevljarstvo, Višnja gora. 46990--1 Mlinar, pomočnika sposobnega za plosko (flach) mletje, veščega ravnanja pri motorju na sesalni plin, sprejme takoj F. Marovič, motorni plin in žaga, Brinje, Lika. 46978-1 2 ključ, pomočnika intelig., zdrava, neoženje-oa in vojaščine prosta, z dobro kvalifikacijo, kot pomočnika k papirnim strojem v moji papirnici na Kolioe-T-em sprejmem. Interesent-je, ki imajo veselje do papirne stroke, naj stavijo ponudbe s pTepisi spriče-Tal in navedbo šolske izobrazbe na firmo J. Bonač sin. Ljubljana, Čopova 16. 46723-1 Kroj. pomočnika samo za veliko boljše delo sprejme takoj Anton Medvešek, krojač, Trbovlje. 46676-1 Trgov, učenko sprejmem v trgovino z mešanim blagom na deželi. Prvi pogoj poštenost, pridnost, zmožno«-; računstva ter prikupljiiva zunanjost. Ponndbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštenost«. 46668-1 Kuharica sa več ljudi dobi službo takoj v mestu na deželi. Ponudbe pod »Vodovod v kuhinji« na oglasni oddelek »Jutra«. 46665-1 Natakarica pridna, poštena, zanesljiva in zmožna vseb gostilničarjih del. ki govori slov. Jn nemško, ter ima dobra spričevala, dobi takoj službo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 46438-1 Prodajalka začetnica, steklo-porce-lanske, galanterijske ali nešane str^Le s popolnim znanjem nemščine, se takoi spreim?. Pismene ponudbe s prepl si spričeval sprejme ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Porcelan«. 469G5-1 Čevljar, pomočnika gn »Ausputzmasehino« išče za takoj J a g e r Anton, čevljar. Ostrožno štev. 79 pri Celju. 47050-1 Sopotnika dobro izurjenega šoferja iščem. Ponndbe na oglasni oddelek -»Jutra«: uod šifro »Sopotnik«. ' 47022-1 Izurjeno pletiljo in učenko sprejmem takoj v stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47026-1 Penzijonista z ženo iščem za oskrbovanje malega posestva na Dovjem. Klempnčič, Ljubljana, Meseni trg 8. dvorišče. 47034-1 Mesar, vajenca iz poštene hiše sprejme v učemje Franc Bogataj, mesar, Železniki. 46858-1 Navijalko sprejme takoj Gliha, Šiška, Kavškova cesta štev. 26. 47058-1 potniki Trgovski potnik dobro vpeljan po vsej dravski banovini, prevzame takoj samo prvovrstna zastopstva. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Upeljan 560« 46953-5 Fiksum In provizijo nudimo potnikom ta obisi privatnih strank za Ljubljano in okolioo te' vso dravsko banovino za ma-nufakturno blago. — Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum ln provizija«. 45053-5 Kateri agilen potnik prevzame kot sopredmet povsod potrebne množinske predmete, v prodajo trgovcem. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifso »Petprocentna provizija«. 46778^5 Potnike za prodajo šivalnih strojev, gramofonov etc. sprejmem Naslov v oglasnem oddelku *Jutra«. 47040-5 •31 lfl< Zastopnike agilne, z dobrim nastopom za prodajo suknja, platna in preprog na obroke — proti dobri proviziji sprejme »Bradford«, šelenburgova 7. 47019-3 Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo - Auto) telefon 2236. Prva oblast, koncesijondrana Prospekt 15 zastonj — pišite ponj! 251 Koncesionirana ŠOFERSKA ŠOLA Oojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije. 43647-4 Absolventinja drž. dvorazredne trgovske šole, išče nameščenje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 46896-2 Zakonca brez otrok iščeta službo hišnika ali kaj sličnega. Ponudbe po-d značko »1. december 1931« na oglasni oddelek Jutra. 47004-2 Mlada gospa ki je že bila v pisarni, iščs službo v uradu aii kaj sličnega. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Uradnica«, 46095-2 Gospodična intelektualka, išče kakršnokoli primemo zaposlitev — če mogoče za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Primorka«. 46971-2 Kuharica solidna, poštena ln v svoji stroki kar najboljše izvežbana, želi službe pri kakem gospodu ali boljši družini. Ponudbe pod šifro »Poštena 333« na ogl. oddelek »Jutra«. 46866-2 Edgar Rice Burroughs: Tarzan, kralj džungle Strojnik s prakso na parnih žagah, zmožen vseh popravil pri poln o jarmeniiih, tudi ve-necijank, vešč brušenja žag in napeljave elektrike, želi službe. Ponudbe pod »Imam dobra spričevala« na oglasni oddelek »Jutra«. 46749-2 Perfekten knjigo-vodja-bilancist z dolgoletno prakso v denarnih zavodih, industr. in trgovskih podjetjih išče službo kjerkoli. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bilancist«. 46738-2 Natakarica mlada, dobro izvežbana. išče službo za 1. november v boljši dobro idoči go stilni. Cenj. ponudbe na F.ma Koren, Predtrg-Ra-dovljica. 46673-2 Asparagus 2.80 m visok, ca i m širok zelo košat, prav posebna dekoracija za salo.n, verando ali veliko sobo, naprodaj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Asparagus«. 46677-6 Mlad trg. pomoč: k špeeerist, gre brezplačno — samo za hrano in stanova nje — v trgovino mešane ga blaga na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Predsta vi se osebno«. 46938-2 Brivski pomočnik vešč moške in ženske stroke, išče službo v Sloveniji za takoj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 46988-2 Obratovodja opekarske stroke z dolgoletno prakso, želi premenitj službo. Event. prevzame tudi celo obratovanje v akord. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Opekarski«. 46980-2 Mlada gospa izvežbana v trgovskih strokah, absolutno zanesljiva moč, išče mesta kot blagajničarka, prodajalka ali pa kontoristinja. Na zahtevo položi primerno kavcijo. Cenj. ponudbe prosi pod šifro »Hvaležna moč« na ogl. odd. »Jutra«. 46929-2 Kuharica perfektna. hotelska, išče enake službe ali v boljši restavraciji. Nastopi takoj. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 46905-2 Mlad fant revnih staršev, bi se rad izučil dimnikarske obrti. Nasl-ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47027-2 Šofer z večletno prakso — išče službo, event. kot spremljevalec potnika, ali prevzame tudi sam potništvo z manufakturnimi ali usnjarskimi izdelki, v čemer •ima večletno prakso. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47060-2 Prodajalka z lepim nastopom, za pre-kajevalnico. išče dobro mesto. Gre tudi kot blagajničarka. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celiu. 47049-2 Službo skladiščnika ali inkasanta išče 40 let star upokojenec. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sposoben«. 47054-2 P>zor! Peugeot motocikl za 3600 Din, Indian Scout motocikl za 6000 Din, BSA 500 ccm motocikl za 7500 Din, AJS 500 ccm motocikl OHV šolo in AJS 500 ccm OHV motocikl s prikolico, skoro nov, radi nabave avtomobila kot priložnosti nakup nudi 0. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 1'1 46610-10 »Peugeot« 5/12, v brezhibnem stanju prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 46310-10 Renault zastopstvo vam nudi tovorne in osebne avtomobile vseh vrst, najnujnejše in najkulant-nejše. Ogled brezobve-zen. Renault - Service, Cesta na Rožnik 19. 46935-10 Belo omaro posteljo z žimnico iu oto-mano takoj pTodam radi selitve. Vse v zelo dobrem stanjn. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46999-6 Pasja uta naprodaj na Mirju, Groharjeva cesta 29. 46982-6 Sluteč, kaj se bliža, sta lord in lady Greystoke hitela v svojo kajuto. In res: vse je bilo razmetano, še posteljnina raztrgana na kose! Ko sta pa natančneje pogledala, sta videla, da so bili izginili samo lordovi samokresi in streljivo za nje. To so bila znamenja krvave nesreče! Moške čevlje štev. 42, galoše in moško obleko prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47056-6 Zaboje dobro ohranjene, prodam. Poizve se v trgovini Bata. 46759-6 Aparat za trajno kodranje in izložbena omara ugodno naprodaj na Bregu 14/HI. 47001-6 Puhasto perje čisto, čohano, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din. čisto belo gosje kg po 130 Din ln čisti pub kg po 250 Din raz pošilja po pošt. povzetju L. BROZOVIČ. ZAGREB. niča 82. 22 6 8 vinskih sodov hrastovih, dobro ohranjenih od 5—18 hI, po 50 para liter proda Andrej Podboj, Ribnica, Dolenjsko. 46570-6 Sedlo (Bridge), vozove, kočijo, zapravljivček in razno konjsko opremo proda Ma-gušar, Vrhnika. 47015-6 Razen star inventar kakor pulte, mize, pisalne mize, stole, železne blagajne, omare in stelaže za arhiv itd. prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 47036-6 Oglejte si najnovejšo modno trgovino »Eko« v palači »Viktoria« pasaža. Najboljše blago in najnižje cene. 46705-6 Roletno Izložbo tridelno kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47000-7 Otroško gajbico kupim Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46992-7 4C00 m starih cevi rabljenih, premer 45/50 mm kupi A. Božič, Kranj. 46975-7 Lutzovo peč ali podobno, dobro ohranjeno, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46758-7 RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6. Družabnika kot solastnika sprejme večja industrija. Sodelovanje pri vodstvu tovarne zaželjeno. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod šifro »Din 500.000«. 46654-16 Družabnika odn. solastnika s primernim kapitalom sprejme mlinsko podjetje. Visoka rentabilnost in popolna sigurnost. Osebno sodelovanje željeno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mlinsko podjetje«. 46666-16 37! Stavbno parcelo v izmeri 800 m2, ob cesti za Bežigradom takoj prodam po Din 105 m2. Naslov po-ve oglasni oddelek »Jutra«. 47007-20 Za restavracijo, gostilno, hotel, kavarno kakor za kino pripravno prodam veliko, petnajst let davka prosto, enonadstropno poslopje, ki leži na naj-prometnejši točki Zagreba, tik tramvajskega postajališča. — To ogromno in zelo solidno zidano poslopje ima danes 4 velike industrijske dvorane, z vsemi potrebnimi upravnimi pritiklinami, kateri objekt se da z malimi ada.pcijski-mi stroški preurediti v moderno Testavraeijsko-kavar-niško in hotelsko podjetje, ■kakršnega sploh še ni v tem mestnem okolišu, radi česar bi bilo absolnt.no prvovrstno in rentabilno. — Sedanje dvorane in priti-kline obsegajo 1.300 m prostora, poleg tega je pa še 400 m prostega dvorišča in vrta. Pred hišo je ogromna pasaža in promet, a pri hiši velik prazen prostor za poletno teraso. Vse informacije daje poslovnica M. S. Pav-lekovnč, Zagreb. Hica 144, pritličje. 46085-20 Načrte za stavbe izvršujem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Inženjer« na oglasni oddelek »Jutra«. 316-20 Lepe stavb, parcele pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 45638-20 Moderno vilo lepo, s 5—7 sobami za 1 družino iščem za takoj v najem. Ponudbe naj se pošlje na oglasni oddelek »Jutra« pod »Moderna vila«. 46739-20 Stavbna parcela naprodaj v Linhartovi ulici pri Dunajski cesti. Poizve v ojrlas. oddelku Jutra. 46855-20 Hišo z lokalom ali posestvom, na prometnem kraju med Bledom in Kranjem kupim. Natančne opise poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Primeren kraj«. 46936-20 V Ljubljani ali okolici kupim do ali tristano-vanjsko hišo, mogoče z lokalom ali posestvom, na prometni cesti. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »V Ljubljani«. 46937-20 Manjšo hišo v Sv. Lovrencu kupim. Ponudbe je vposlati z navedbo lege ln cene na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Mariborčan«. 46860-20 Dvostanovanj. hišo s par sto kvadrat, metr. vrta ali stavbeno parcelo na periferiji Ljubljane najraje v območju Most. kupim na obroke. Plačam 2000 Din mesečno. Ponudbe pod šifro »Zanesljiv plačnik« na ogl. odd. »Jutra«. 46832-20 Majhno posestvo krasno, po usrod.ni ceni naprodaj pri Mariboru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47053-20 Trgovsko hišo dvonadstropno, v industrij, kraju na Gorenjskem prodam za 80.000 Din. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rentabilno«. 47017-20 Manjšo hišo z nekaj zemlje, oddaljeno največ 6—7 km od Ljubljane, kupim. Ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod »Primorec«. 47008-20 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe — juvellr Ljubljana, Wolfova ulica 8 77 Predeljena omara za obleko in perilo za 300 Din naprodaj v Dalmatinovi ulici štev. 10/11 desno 46984-12 Nekaj sobne oprave dobro ohranjene ugodno naprodaj v Gorupovi ulici št. 4/II, levo. — Na ogled vsaki dan med % 3. in 5. popoldne. 46983-12 Sobno opravo iz mehkega lesa, dobro ohranjeno, radi premešče-nja po zelo ugodni ceni prodam. Ogledati med 2. in 7. uro. Naslov v oglas, oddelkn »Jutra«. 47046-12 JJjiZEiiL Črn plišast plašč kostum in obleko za visoko, vitko postavo, zelo dobro ohranjeno, poceni prodam. Tavčarjeva ulica 3, IV. nadstr. 46864-13 Moško obleko temnorjavo, popolnoma novo poceni prodam. Vprašati od 12. do pol 14. pri Gašperič, Stari trg 15-n. 46821-13 Dva damska plašča ms.lo nošena, naprodaj v Hrenovi ulici 5. 47025-13 Vrehratui Ženska ali moški ki ima prihranjen denar — dobi kompletno dobro oskT-bo do smrti. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Počitek zadnjih dni v miru«. 46081-14 /(j ' f 2 pritlična prostora pripravna za pisarno, delavnico ali samsko stanovanje, v sredini Ljubljane odda Društvo hišnih posestnikov, Salendrova ul. št. 6. 47043-19 Gostilno lil lepih lokalov, dve njivi, v prometnem kraju, tik glavne ceste, ob železniškem postajališču, v bližini tovarne in rudnika, takoj proda po ceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji P. Fischer, Zbelovo 16, p. Poljčane. 46675-19 Trgov, z železnino in špecerijo radi bolezni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 46672-19 Pisarne tri, dvosobne pisarne v palači Ljubljanske kreditne banke na razpolago s 1. novembrom tega leta. Reflektanti dobe pojasnila v upravi Ljubljanske kreditne banke. 46865-19 Prometen lokal v centru mesta iščem s 1. februarjem. Ponudbe pod ^Elektrika« na oglasni oddelek »Jutra«. 47044-lfl V^idOki Krompir več vagonov belega iz Hribovitih krajev, prvovrstno blago proda najboljšemu kupcu Miha Temelj, Fala št. 95. 47052-33 Vttu^env Veliko prodajno lopo na zelo prometni točki v Ljubljani takoj oddam v najem. Naslov za informacije pove oglasni oddelek »Jutra«. 47006-17 Trgovino dobro idočo, z vso hišo, na zelo prometni točki in kraju, z vsem inventarjem in nekaj malega zaloge za cirka 50.000 Din oddam v najem blizu postaje in cerkve. Samo resne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »»Prav dobro idoča«. 46977J7 Skladišča lepa m prostorna — ter vinske kleti z vležno posodo oddam v najem. Poizve se na Celovški cesti 50. 46481-17 Hišo vzamem v najem za več let, v slučaju tudi kupim. Hiša mora biti ob železnici. Ponudbe poslati pod »Triglav« na ogl. odd. »Jutra«. 46863-17 Zimskih jabolk en vagon proda najceneje Amalija Lot-tspeich, Rimske Toplice. 46987-34 Namizna jabolka sortirana oddaja na dvorišču Grafike, Miklošičeva cesta. Odprto od 2. do 5. ure — zjutraj na trgu. — Karlovšek 47021-34 Namizna jabolka prvovrstna po najnižji ceni razpošilja tvrdka Peter Šetina, Radeče pri Zidanem mostu. 231-33 £es Bukovih drv ve« vagonov letošnje sečnje prodam. Ponudbe prosim. pod šifro »Drva Gorenjsko« na oglasni oddelek »Ju-tra«. 47016-15 ltanwan}a oddajo Lično stanovanje enosobno, oddam gospodičnam v Coetovi ulici št. 16 46970-21 Družin, stanovanje 2 sob, kabineta in vseh pritiklin, v novi vili oddam pod zelo ugodnimi pogoji s 1. novembrom v Mostah, Prešernova St. 30 — za Kolinsko tovarno. 47005-21 Sobo in kuhinjo takoj oddam 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 46997-21 Stanovanje solnčno, obstoječe iz 3 sob jn vsoli pritiklin, z najmodernejšim komfortom oddam z novembrom. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 46878-21 Stanovanie sobe in kuhinje oddam. — Prednost ima upokojena uradnica, ali zakonski par brez otrok. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 47014-21 Trisob. stanovanje oddamo takoj v zadružni hiši »Stan in dom« na Tržaški cesti 28, ob postajališču cestne železnice. Pojasnila v mlekarni na Tržaški cesti 26. 46799-21 Stanovanje 2 sobno, kompletno oddam Podrozaik, cesta XH št. 11 46699-2! Stanovanje 2 velikih ln 2 manjših šoti, kuhinje in pritiklin, sredi mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 46823-21 Stanovanje sobe. kuhinje in balkona oddam manjši stranki v Ciclarjevi ulici 37, Moste. 47023-21 3 parket, stanovanja dvo- in enosotona, i vsemi pritiklinami in vodovodom v hiši oddam v novi hiši. Poizve se v Stožicah štev. 141, pred Urbane kom — desno. 46051-21 Več stanovanj z novembrom odda Društvo hišnih posestnikov, Salendrova ulica 6. 47042-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam na Kosovem polju št. 193. 47061-21 fUmrnanju iščejo Stanovanje čisto in solnčno, 2 sob. kabineta, išče mirna rodbina 4 odraslih članov — ne predaleč od centra im ne v vili. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Točen plačnik«. 46973-21/a Stanovanje '1—3 »ob in kuhinje, blizu središča iščem za november. (Ponudbe prosim pod »Zmerna cena« na oglasni oddelek »Jutra«. 47029-21/a Stanovanje sobe, kuhinje in vseh pritiklin išče s >1. decembrom ves dan odsotna dvočlanska družina. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mir«. 47045-21/a Sebe oddajo Sostanovalca z vso osknbo za 750 Din mesečno sprejmem v sobo s posebnim vhodom, k akademiku, v sredini mesta. Naslov v oglasnem, oddelku »Jutra«. 46993-23 Opremljeno sobo s parketom in elektriko, v eentru mesta takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46994-23 Sobo s posebnim vhodom, na Mirju blizu tehnike oddam Naiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46991-23 Sobo za obrtno šolo oddam. Naslov pove oglasni oddelek .»Jutra«. 47002-23 Sobo s posebnim vhodom, s 4. novembrom poceni oddam ves dan odsotni osebi — Mestni trg štev. 13/11. 46972-23 Lepe ~.>bo z opremo in električno razsvetljavo oddam gospodu ali gospodični z vso oskrbo. Cena po dogovoru. — Naslov v oglasnemu oddelku »Jutra«. 46810-23 Prazno sobo v novi viH poleg tivolskega gozda, parketirano in s posebnim vhodom oddam solidni stranki. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46582-23 Solidno gospodično sprejmem v sredini mesta na stanovanj« in hrano. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46847-23 Solnčno sobico parketirano z lutzovo vo pečjo, elektriko in poseb. vhodom v bližini Trnovske cerkve se odda s 15. nov. stalnemu gospodu. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 46819-23 Prazno sobo za pisarno ali slično, v neposredni bližini pošte takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46817-23 Opremljeno sobo v sredini mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47012-23 Opremljeno sobo za čas od 1. do 15. nov. iščem. Ponudb^ na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »15 dni«. 47010-23/a Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v še-lenburgovi ulici oddam s 1. novembrom boljšemu gospodu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 47000-23 Dvosob. stanovanje Opremljeno sobo s kuhinjo, solnčno, takoj s poseb. vhodom in upo- poceni oddam v vili. Na- rabo kopalnic« oddam. — slov po>ve oglasni oddelek Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47035-21 »Jutra«. 47028-23 Sobo lepo opremljeno, parketirano, separirano, i elektr. razsvetljavo in s postrežbo oddam na Rimski cesti boljšemu, solidnemu gospodu. Naslov pov« oglasni ■oddelek »Jutra«. 47013-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddam v Hrenovi ulici 5. 47024-23 2 lepi prazni sobi s parketom in električno razsvetljavo, vsaka s posebnim vhodom oddam s 15. novembrom v Spodnji Šiški. — Istotam oddam lepo opremljeno sobico najraje solidni gospodični, event. gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 47033-23 Opremljeno sobo z vbodom iz stopnjic oddam v Ciril-Metodovi ulici št. 19/1-4. 47037-23 Sobo prazno aH opremljeno, separirano. s kopalnico, v centru mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47031-23 Opremljeno sobo 7. elektriko oddam 2 gospodoma. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 47030-23 Opremljeno sobo s poseb. vhodom in elektriko oddam s 1. novembrom v Janševi ulici 12 — Ljubljana VII. 47038-23 Opremljeno sobo s klavirjem oddam takoj ali s 1. novembrom. — Istotam sprejmem sostanovalca. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47039-23 Kabinet zračen in suh, s posebnim vhodom ter elektriko oddam s 1. novembrom solidnemu in stalnemu gospodu — Cesta v Rožno dolino štev. 5, pritličje. 47041-23 Veliko sobo zračno, lepo opremljeno, s ■posebnim vhodom oddam na Napoleonovem trgu 6/n 47055-23 Sobo s posebnim vhodom oddam na Kosovem polju št. 193. 47062-23 Opremljeno sobo mirno, separirano, takoj oddam solidni gospodični v Kolodvorski ul. M/I, desno 47018-23 Dvptfi »Avto« Dvigni pismo! — Poljub. 46986-24 Ženitve in poroke posreduj« najbolj vestno ln diskretno koncesijoni-rani Zavod ta sklepanje lakonov »R e z o r« Zagreb, oošta 3. — Informacije in prospekte pošilja proti vposlani poštni znamki za 10 Din. 213-24 Ako Vam je uspomena na datum, koji se približava još uvek draga, javite se ovim putem, sasvim diskretno, razumeče Vas Vaše žal osno Siroče. Srdačne pozdrave. 46774-24 Daj da Te objamem i poljubim ž^lo-sno Siroče. — Srdačne pozdrave. 47032-24 Gospod 27 let star, želi znanja z 18—-26 let staro gospodično. Ženitev ni izključena. Slika zaželjena. — Neano-■nimne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zvesta«. 47057-24 Osrečena srce s priznanjem. Senbol. 47047-24 ITLLlullL Klavirje in pianine svetovnih znamk kupite po globoko znižanih cenah pri »Musika«. Sv. Petra c. 40. Najceneje iizposoj-uje. popravlja in uglašuje. 45522-26 2 čevljarska stroja levoročm, malo rabljen in cilinder, malo rabljen naprodaj. Namesto plačila v. denarju se vzame letošnje dobro novo vino. Pojasnila daje Avgust Dolinšek v Hrastniku. 470.11-29 Šivalni stroj čevljarski, levičarski, po primerni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47059-29 Dama ki je dne 23. t. m. ob 9. uri pozabila dežnik v loži ki.no Matice, naj se zglasi istotam. 46979-28 Ročno torbico sem Izgubila oziroma pozabila v čakalnici kolodvora v Murski Soboti. Poštenega najditelja naprošam, da odda vsaj očala in legitimacijo podr. »Jutra« v Marl-boru. 46901-28 Na}noreia dolinska pa-tetna Železna zelo praktična zložljiva postelja a tapeciranim madracom — KaStiiaa z* rtaka bita, •tele, za putpjuče oni; be in nolne zluibe. Stane Dia 3M.—. Razpoii* ljua poitom in ielezni-com po povzet^ Leten* (latinska patent. M ' zelo * praktična ilof-Ijira > postela s tapecira-»im mtdracom.. — Stan« »ia 2M_ tpatjnL patent fotelj stane o in 1300 Liegestuhl praktitan za Ie2anie»in sedenie. Stane Din Po Iero imam {isto £»« hano: perje k« po Din 48—— iisto belo gosje kg po Din t J«— in čisti puh kg po Din 2St___ Li^FOZOVlC. ZAGREB Ilica ti. III. Telefon 2059 Premog suha drva eogažnik, Bohoričeva H. 5 Klavirje in pianine svetovnih znamk kupite po globoko znižanih cenah pri »Musika«, Sv. Petra c. 41. Najceneje izposojuje, popravlja in uglašuje. 43522-26 Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din. Zahvala Povodom izgube predrage hčerke in sestre Marije kateri je bilo usojeno, da jo je Vsemogočni poklical k sebi v najlepši dobi življenja, izrekamo tem potom vsem tistim, ki so ob tej priliki izkazali svoja sočuv-stva, posebno pa blagi gospe baronici v Sv. Katarini za njeno požrtvovalnost, najlepšo hvalo. Sv. Ana, dne 24. oktobra 1931. 12918 Rodbina Ogrisova Zahvala. Ob nenadni smrti našega nepozabnega MARTINA ZELIČA posestnika in železniškega sprevodnika ki se je v službi dne 23. oktobra 1931 na postaji Raj-henburg smrtno ponesrečil, smo našli ob teh težkih časih toliko sočutja, da se vsakemu posebej ni mogoče zahvaliti, naj bo izrečena na tem mestu javna zahvala pred vsem prečastiti duhovščini iz Rajhenburga za spremstvo do vlaka, nadalje za človekoljubno postopanje gospoda postajenačelnika v Rajhenburgu, ki je ob tej priliki mnogo več storil kot zahteva dolžnost, nadalje prečastiti duhovščini iz Laškega, pred vsem msgr. g. dr. Francu Kruljcu za njegov vsem v srce segajoči nagrobni govor, nadalje železničarski godbi z Zidanega mostu, g. prometnemu šefu z Zidanega mostu ter gg. postajenačelnikom in uradnikom z Zidanega mostu in postaje Laško, nadalje vsem njegovim stanovskim tovarišem železničarjem, ža častno udeležbo prebivalstva nadžupnije Laško in sploh vsem, ki ste se nas ob teh bridkih časih spomnili na ta ali na drug način. Rajnega Martina priporočamo v molitev. Laško, dne 25. oktobra 1931. 12921 ŽALUJOČA ŽENA Z OTROCI — DRUŽINE ZELIC, URANKAR IN SORODNIKI Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani. 156 Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno, Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.