70K štev.
V Ljubljani, petek dne 5. decembra 1913.
Leto 11.
Posamezna številka 6 vinarjev.
,DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znafiat v Ljubljani v upravni 6tvu mesečno K 1*20, k dostavljanjem na dom K 1*60; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se »t	pošilja	npravništvn.	m
in	Telefon	številka 118.	:«
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
ar	Uredništvo in npravništvot	m
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6,
Dopisi se poifljajo uredništvu. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase •e plačat petit vrata 16 v, osmrtnice, poslana in isbvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju poni pust. — Za odgovor je priložiti znamko, m
v.	Telefon	številka 118	m
Samostojni kandidat] e kmečke kurije
ki voli 9. decembra I. I. so:
Za sodne okraje Radovljica, Kranjska gora:
JOŽE GOGALA.
posestnik v Novi vasi.
Za sodne okraje: Kranj Škofja Loka, Tržič:
JOŽE NOVAK,
posestnik v Jami.
MATEJ BARLE,
posestnik na Lužah.
la sodne okraje: Kamnik Brdo:
MATEVŽ SERŠEN,
posestnik v Skaručini.
Za sodne okraje: Litija Radeče, Mokronog, Trebnje, Višnja gora In Žuženiperk:
ALOJZIJ PAVLIN,
posestnik v Trebnjem.
IVAN BUKOVEC,
posestnik na Mrzli Luži.
FERDO TOMAZIN,
Posestnik v Šmartnem pri Litiji.
Za sodne okraje: Krško, Kostanjevica :
MATIJA KOŽAR,
posestnik, mlinar v Vel. Molencali.
Za sodni okraj: Novo mesto:
AMAT ŠKERLJ,
posestnik v Gotni vasi.
Za sodna okraja: Metlika Črnomelj:
DAKO MAKAR,
posestnik v Metliki.
Za sodne okraje: Ribnica, Kočevje, Vel. Lašče:
IVO PUCELJ,
posestnik in mesar v Vel. Laščah.
FRAN ANDOLŠČEK,
posestnik v Vel. Poljanah.
Za sodna okraja: Idrijo, Vipava:
FRAN ZAGODA,
posestnik v Zadlogu pri Črnem vrhu.
Za sodna okraja ljubljanska okolica in Vrhnika:
JOŽE SEIDL
župan in posestnik v Spodnji Šiški, in
ANDREJ KNEZ,
posestnik na Viču.
Za sodne okraje: Logatec, Cerknica in Lož:
FRAN MAJDIČ,
.višji živnozd ravnik in posestnik v Logatcu in
ANTON MEDEN p. d. Malnar,
posestnik v Begunjah.
LISTEK
M. ZEVAKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
Ta mož je bil Frane de Monmo-ransi, ki je izpolnil dano besedo in se boril do smrti!...
Ko je padla noč, so ga našli plenilci ležečega na kraju, kjer je bil padel. Eden izmed njih ga je spoznal, zapazil, da še živi in ga prenesel v sovražno taborišče, kjer ga je prodal za svoto denarja.
Tako je padel Ternan. Kakor znano, je bilo mesto popolnoma razrušeno, in francoski kralji so mislili na to, da bi ga postavili na novo. Neki zgodovinar pravi, da Je to docela osamljen primerljaj mesta, ki je poginilo popolnoma.
Znano je tudi, da je učakala francoska armada nato še več neuspehov, dokler se ni obrnila sreča in ni bil podpisan mir, ki ni trajal dolgo časa.
Edino dobro Je bilo v tem miru, da so zadobili jetniki prostost.
Franc de Monmoransi ni umrl od svoje rane. Toda dolgo se Je boril s smrtjo; nazadnje je ozdravel, in nekega dne so mu naznanili, da je svoboden.
Za sodne okraje: Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica:
FERDO GAŠPAR1,
živinozdravnik in posestnik v Postojni.
IVAN URBANČIČ,
posestnik v Trnovem hiš. št. 84.
Koroško.
(I)opis.)
Sijajna zmaga Slovencev nad nemškutarji v eni največjih občin v Rožnin dolini na Koroškem.
Tik pred vrati nemčurskih Borovelj, v lepem Spodnjem Rožu je velika občina rnedborovnica, ki sestoji iz vasi Loka, Zdovle, Kajže, Vesca, Glinjc, Trata, Otrovca, Med-borovnica in Resnica z kmečkim in industrijalnim oziroma delavskim prebivalstvom, ki je v političnem oziru tako obrnjeno in zavedno, da se z navdušenjem prišteva bodisi k slovenski, ali pa k nemškutarski stranki in se mu v tem oziru zaspanosti in brezbrižnosti ne more očitati. V tej občini vršile so se dne
1.	decembra 1913 občinske volitve, na katerih so.Slovenci na celi črti porazili gnilo nemškutarijo in ji dali tako zaušnico, da se občinskih volitev v tej važni postojanki sploh menda nikdar ne bo več udeležila. V Medborovnici je torej nemškutarjem za vedno odklenkalo.
Prve občinske volitve vršile so se že 1. septembra 1913. Pri teh volitvah spravili so nemčurji v tretjem volilnem razredu tri kandidate v občinski odbor. S tem pa še niso bili zadovoljni, marveč so vložili proti volitvam rekurz, kateri je imel seveda zaželjeni uspeh in je pristojna politična oblast volitve v 3. razrfedu razveljavila, v 1. in 2. razredu pa odredila tudi nove volitve namestnikov. Rekurz je bil pravo skrpucalo, v katerem so bile nakopičene vse nemčurske budalosti, s katerimi razpolaga zloglasni bradati Janih, njegov kompanjon Sodija e tutti quanti. Slovenski volile! pa so na ta rekurz edino pravilno odgovorili z popolnim porazom nemčurjev v vseh treh volilnih razredih. Pripomniti moramo, da so se na nemčurski strani v volilnem boju posebno odlikovali boroveljski župan Ogris, Franc Sodija in Anton Sodija, kranjska sinova od nog do glave, ki kaj rada prodajata puške tudi slovenskim odjemalcem in inserirata v slovenskem časopisju, Franc Rabič in Josip Hus, nemčurska kandidata za županski stolec, ki sta delala račune brez krčmarja. Naših agitatorjev in narodnih SIvoencev ne borno navajali, marveč jim samo priporočamo, da trdno vztrajajo v boju za pravično slovensko stvar. Konečno moramo še pripomniti, da leži v tej občini vas Trata s krasnim »Narodnim domom«, ki je v oskrbi vrlega narod-
njaka g. Janeza Frica. »Narodni dom ima krasno gledališko dvorano; le škoda, da izvenkoroški, osobito kranjski bratje tako poredkoma obiskujejo svoje brate v krasnem Rožu. Ali ni društva na Kranjskem, ki bi v božičnih praznikih napravflo izlet v to lepo, od narodnih sovragov tako ogroženo medborovniško občino?
Slovenska zemlja.
IZ POSTOJNE.
Zahvala in izjava.
Podpisani se najtopleje zahvaljujem častitim volilcein splošne skupine za izkazano zaupanje! To je bil Vaš mogočen protest proti nasilstvu, pristranosti in neprevidnemu gospodarstvu. Ta Vaš protest je bil tako mogočen, da bi bil skoro dosegel zmago, katere se sicer ni bilo nadejati. Dosegel je pa namen: Velikansko napredovanje števila nezavisnih volilcev in nazadovanje S. L. S.
Vslcd tega sem se uklonil prošnjam in sprejel kandidaturo tudi v II., -to je kmetski skupini.
V slučaju izvolitve bodem posvetil vse svoje moči in zmožnosti Vaši koristi, zlasti kmetskemu stanu, med katerim sem služboval in deloval nad 40 let.
Neodvisni volilci!
Ako svoje glasove združite na neodvisne kandidate, je Vaša zmaga zagotovljena v II. kmetski skupini. S to zmago pa rešite čast
zavedne Notranjske in izkažete čast nepristranosti, pravičnosti, prostosti in gospodarstve-nostL
Tej časti posvetim tudi svojo!
Ferdo Gašpari
v Postojni.
IZ ŽUŽEMBERKA.
Lastna hvala se pod mizo valja. S tem pregovorom je nadaljeval drugi del svojega čvekanja župan Vehovec dne 30. novembra t. 1. na volilnem shodu. Našteval je svoje dosedanje zmage in pridobitve, ter načrta! svoje bodoče delovanje. V ta zaslug poln venec pa je upletal od »gnide« okužene izraze, kojih bi se posluževala liki Jakliču, le njemu enaka oseba. Iz umazanih ust naj človek ne pričakuje prijetnega duha! Kako se je napadala vobče napredna stranka ni treba besedi navajati — saj so čitateljem znane Vehovčeve osebnosti. S kako navdušenostjo je dal na drezanje »ušive« glave oddu-šek svojemu žolču, ter ga izlil nad obče spoštovanega užitninskega uradnika.
Trdil je, da je dacar, kljub od presvitl. cesarja sankcijoniranemu
Odpravil se je nemudoma s petnajstimi svojih tovarišev, ostanki vojske, ki se je borila v Termanu. Takoj na prvem počitku je poslal enega svojih jezdecev naprej in mu naročil, na obvesti brata o njegovem prihodu.
Nato je nadaljeval svojo pot, ves srečen v mislih na ljubljeno ženo — Ivano.
Ko je zagledal naposled stolpe monmoransijskega gradu, mu je jelo srce utripati, kakor da poči zdaj pa zdaj, oči so se mu napolnile s solzami — izpodbodel je konia in se spustil v galop.
Monrnoransijski zvonovi so zvonili, artiljerija na gradu je grmela. Ljudstvo iz vasi in sosednjih sel je klicalo v glasni radosti, zbrano na prostoru pred gradom, odkoder je bil Franc pred skoraj letom dni nastopil svojo nevarno pot. Grajski pisar je stopil naprej, da prečita pozdravni govor.
»Kje je moj brat?« je prašal Franc.
»Svetlost«, je začel pisar, »prekrasen prepomemben dan je danes.«
»Mož,« je delal Franc, »vaše besede hočem poslušati pozneje. Kje Je moj brat, vas prašam...«
»V Maržansiju, svetlost.«
Franc je izpodbodel konja; temna skrb se mu je zagrizla v srce.
Zazdelo se mu je, da se riše na vseh teh prazničnih obrazili strah ali nemara tudi sočutje...
»Zakaj ni bilo Henrika tu, da bi me sprejel?... Hitreje, hitreje!...«
Deset minut nato je razjahal pred hišo gospoda de Pjen.
»Zaprta kakor nern obraz!« Vrata zaklenjena! Oknice zatvorjene? Kaj se godi? Ohe, starec, povejte mi...«
Stari kmet, ki ga je bil Franc nagovoril, je iztegnil roko proti bližnji hiši.
»Tam najdete česar iščete, svetli gospodar!...«
»Gospodar, gospodar! Zakaj gospodar?«
»Mari ni zdaj Maržansi vaša last?«
Franc ga ni poslušal več. Dre-vil je dalje. Planil je k bajti stare dojilje, tresoč se, sluteč na tihem že strašno katastrofo ... nemara celo Ivanino smrt! ... Dospel je, odrinil vrata šiloma... in prsi mu je napel vzdihljaj nepopisnega veselja ...
Ivana je bila tu!
Iztegnil je roke in zajecljal ime svoje ljubljenke.,.
Toda njegove roke so se povesile turobno nizdol.
Prej bled od sreče, je prebledel zdaj Franc od groze.
Kaj! Vrača se k soprogi, k dragi ljubljenki... ona pa stoji nepremično kakor kip strahu ... kesanja morebiti!
Franc je stopil naglo tri korake naprej.
»Ivana!« je ponovil.
Tožniki navijajo ušesa
odgovornemu uredniku »Slovenca44.
zakonu pobiral užitninski davek od klanja ponesrečene živali, ko je moral kmet v sili klati in meso razprodajati. Res je isti zakon s 1. januarjem t. I. stopil _v veljavo, da so posestniki v gori omenjenem slučaju prosti davka — a zakon jc bil razglašen šele koncem meseca avgusta 1.1. Sicer se pa dacarju ne more očitati nikako kršenje službenega reda. ker on se je pokoril natančno ukazom gospoda reprezenta, kar bi moral štimani Vehovec, kot drugi da-carjev šef, vedeti, ter je prizadetim omenil, da dobe s proglašenjern zakona, denar povrnjen. Vehovec psuje pred zbranimi volilci poštenjaka z liberalnim dacarčkotn. Takšna oseba kot je Vehovec pa ne zasluži nazi-vanj: župan-ček, poslan-ček — ampak vse kaj druzega — za izraz lepega priimka se lahko priporoči svojemu še »ztniraj naprednemu« pomočniku ali pa velikem kaplanu in najhujšemu liberaložreu Gnidovcu.— Kaj pa tiste v noči 29. na 30. novembra v blatu najdene krvavice. — Želimo Vam dober tek. Se vederemo! — Muhad pašev upornik.
Štajersko.
Trbovlje. (Grozna nesreča.) 27. novembra je položil delavec Fran Frankovič na progi za materijalije v stran dva prazna soda za bencin. Posodi sta bili težki, železni. Kmalu sta prišla za tem tjekaj osemletni Alojzij Kunšek in sedemletni Fran Ravnikar. Fanta, oba brez nadzorstva, sta si s sodoma hotela kratiti čas, vsled česar je vzel Kunšek vžigalico, odprl zaklopnico pri sodu in porinil roko, v kateri je imel gorečo vžigalico v odprtino. V sodu nabrani bencinovi plini so se vžgali in na mah se je železna posoda v strašni eksploziji razletela. Kunšek je pri tem zadobil grozne poškodbe in že
par minut na to izdihnil. Ravnikarju se razun strahu, ni prav nič zgodilo.
Sv. Katarina pri Rogatcu. (Dete se speklo.) Ko je bila dne 29. novembra 16 mesecev stara hčerka posestnika Sekirnika za par trenotkov sama, je zlezla na peč za kruh. Ker pa je lezla najbrže še naprej, ji je izpodrsnilo in padla je na razbeljeno železno ploščo ognjišča. Ko je na otrokovo strašno vpitje priletela na pomoč njegova mati je bila detetova-obleka že vsa v plamenu in deklece strašno ožgano. Dne 30. novembra je otrok kljub takojšnji zdravniški pomoči vsled strašnih bolečin umrl.
Zavodne pri Šoštanju. (Čeden pivski tovariš.) 30. novembra sta popivala posestnika sin Matija Medved in prevžitkarja sin Jože Steblovnik. Fanta sta hodila iz ene krčme v drugo ter sta menjavala pri poravnavanju pivskih računov. Steblovniku je končno zmanjkal potrebni drobiž in naprosil je Medveda, da mu posodi par kron. Medved pa tega ni hotel, marveč je rekel Steblovniku, da bo on v naprej poravnal račune za oba. Ko sta se ga konečno nalezla, sta jo mahnila iz Zavoden v To-polšče k posestniku Franu Medvedu ter se vlegla k počitku. Ko se je Medved naslednjega jutra zbudil, je pogrešal tovariša Steblovnika, ki jo je bil že pobrisal. Ker se je Medvedu to zelo čudno zdelo, je preštel svoj imetek in prišel do zaključka, da mu je od 240 K zmanjkalo čez noč ravno 40 kron. Medved je to takoj naznanil orožnikom, ki so tudi kmalu izsledili Steblovnika. Denarja pa pri njem niso več našli, ker je bil vse takoj zapil. Izročili so ga okr. sodišču v Šoštanju, koder bo imel čas razmišljati.
Gradec. (Velikanska goljufija preprečena.) Začetkom pretečenega tedna so prišli v neko prometno pisarno trije tujci, imenom Karl Mai-erhofer, Jakob Wimmer in Ludvik
Kakor vzdih smrtnega boja je zahroplo iz grudi nesrečne matere. Vsa njena duša in telo sta se zdrznila ... nagon srca jo jc hotel vreči v naročje obožavanega moža. Toda njen zbegani pogled se je obrnil k Henriku. In glej, njegova roka se je dvigala!
»Ne, ne!« je jeknila mati.
»Ivana!« je ponovil Franc s strašnim krikom, v katerem je zvenela že vsa grozota obtožbe.
»In ti, moj brat!« Njegov pogled se je obrnil k Henriku.
Toda obadva, brat in žena, sta vztrajala v tem zloveščem molčanju.
Franc je počasi prekrižal roke na svojih prsih. Z besnim naporom je zadržal ihtenje, ki ga je davilo v grlu. In resno, svečano kakor sodnik, žalostno kakor obsojenec, je izprego-voril:
»Leto dni ni bilo utripljenja mojega srca, ki ne bi veljal ženi, kateri se je darovalo to srce prostovoljno za večne čase, soprogi, ki nosi moje ime. V minutah obupa je stala pred menoj obožavana slika te žene. V sredi bitk je bila moja misel pri njej. Ko sem padel, so šepnile moje ustnice njeno ime, zakaj mislil sem, da je to ura smrti. In ko sem se zbudil v jet-ništvu in groznici, je bil sleherni izmed hipov, ki sem jih preživel, poln vere in ljubezni... In kadar me je navdajal nepokoj in me Je bilo groza, da sem jo pustil samo, vedno me je potolažila misel, da mi je moj brat, moj dobri, viteški brat, prisegel, ču-
vati jo... A zdaj sem tu... Prihitel sem, srce polno ljubezni, glavo razbeljeno od sreče... in moja žena obrača lice stran ... moj brat se mi ne upa pogledati v oči!...«
Nemogoče je popisati, kaj je pretrpela Ivana v tej minuti.
Nje strašna muka je presegala vse meje človeškega umevanja. Ljubila ga je in oboževala... in dočim jo je gnalo srce v ljubljenčevo naročje, se njene oči niso mogle odtrgati od roke njegovega brata, ki je pretila z znamenjem za umor njenega otroka!
Njena ušesa so slišala ljubljeni glas, ne da bi umela, kaj govori; v njeni glavi so brnele samo krute, besede:
»Le eno besedo... in tvoja hči pogine!...«
Njena hči! Njena Lujza! Ubogi nedolžni angelček! Ta čudež ljubkosti in lepote! Kaj, ona zaklana! Pošast, ki jo drži tam zunaj v naročju, naj bi zasadila jeklo v njeno belo grlce, ki so se ga dotikali doslej samo strastni materini poljubi?...
O mati, mati bridkosti!.. . Kako vzvišeno je bilo tvoje molčanje!...
Ivana je vila roke. Krvava pena se ji je pojavljala v kotih ustnic, da zaduši krik svoje ljubezni, se je grizla nesrečnica v ustnice, trgala jih in jih grizla na dvoje...
Jedva pa je Franc dogovoril, ze se ie obrnil Henrik k njemu.
(Dalje.)
tierz. Izdali so se za posestnike iz Landshuta, ki nameravajo kupiti v Stiibingu veliko kmečko posestvo za
127.000	kron! Prosili so v prometni posredovalnici za posredovalca, ki so ga tudi v resnici dobili. Vsi štirje so se peljali v GroB - Stiibing in kmalu je bil dosežen sporazum za kupno ceno, nakar so se podali v Stiibing k tamošnjemu notarju. Ko pa je posestnik zahteval, da se mu naj takoj izplača polovica, je dejal Maierhofer, da nima denarja seboj. Ker se kmet le ni hotel udati, je pregovoril Maierhofer zastopnika prometne posredovalnice, da je ta brzojavil v La n d sh ut k njegovemu, Maierhoferjevemu bratu, po svoto 63.500 kron, s prošnjo, naj mu jo »brat« pošlje brzojavno. Čez par ur je prišla brzojavka nazaj, češ, adre-sata v Landnshutu — sploh ni najti. To se je zastopniku prometne posredovalnice zdelo zelo čudno, vsled česar je brzojavil na orožništvo v Landshut, kdo in kaj da je Maierhofer in če sploh v Landshutu žive sorodniki Maierhoferja. Odgovor je bil kaj presenetljiv:	Maierhofer je
znan goljuf, sorodnikov pa nima nobenih ... Zastopnik prometne banke v Stiibingu je nato takoj obvestil tamošnjo orožniško postajo. Preduo pa so orožniki prišli, so Maierhofer in njegovi tovariši že — zdavno pobegnili, pustivši v kolodvorski restavraciji v Stiibingu 25 K neporavnanega računa. Popihali so jo proti Salcburgu, koder so jih pa izsledili in zaprli. Veliki paznosti zastopnika , graške prometne posredovalnice se ima kmet zahvaliti, da ga ni troje lopovov ociganiio za 127.000 K.
Maribor. (Oproščen požigalec). 281etni posestnik Ivan Habjančie iz Lubstove pri Ptuju se je pred dobrim letom poročil z 211etno Nežo Šeruga. Zakon pa že kar skraja ni bil srečen. V hišo je prišel kreg in prepir. Sčasoma so nastali spori med obema zakonskima tako ostri, da je prišlo tudi do domačih pretepov. Dne 24. marca letos je Šeruga tepel svojo ženo, vsled česar je ona njega tožila na ločitev zakona. Tudi 19. oktobra letos sta se močno sprla. Šeruga je jeze kar znorel, letel pred hišo in užgal slamnato streho hiše, ter ovseno slamo v gospodarskem poslopju .Na mah je bilo vse v plamenu. Škode je bilo 2004 K. Zena, ki je požigu svojega moža pristost-vovala, je iz strahu za nekaj časa onemela. Pri obravnavi je deial Šeruga, da je ta svoj čin storil v jezi in žalosti nad skažentm zakonskim življenjem. Niti pri obravnavi, niti preje, ko so ga prijeli, ni najmanj tajil. Sodišče pa je bilo mnenja, da Šeruga ni čisto pri pameti in ga pustilo natanko preiskati. Zdravniki-zve-denci pa so izražali mnenje, da je Šeruga čisto normalen in. dasi je storil svoj zločin v silni duševni razburjenosti, tudi odgovoren za svoje dejanje. Vprašanje krivde pa so porotniki vseeno zanikali, vsled česar je bil Šeruga popolnoma oproščen.
Maribor. (Razno.) Umrl je upokojeni c. in kr. polkovnik v pokoju Alfonz pl. Cirheimb, v starosti 77 let. Pokopali so ga v torek, dne 2. t. m. popoldne. — V Dravo je sko-čTt i hotel 191etni pomožni delavec Fran Turnšek, dne 30. novembra popoldne. Prišel je na novi, državni most preko Drave in splezal na železno ograjo. Ljudje, ki so še pravočasno spoznali kaj da namerava, pa so ga prijeli in izročili stražniku. Ker se fant vseeno ni hotel pomiriti, so ga odvedli na glavno stražo. Turnšek se je iz žalosti, ker je izgubil precejšnjo vsoto denarja v nedeljo napil, potem pa hotel iti v Dravo..— Roko je zmečkalo na tukajšnjem kolodvoru pripeujaču Alojziju Kraincu. Ko je spenjal dvoje železniških voz, mu je ponesreči prišla leva roka med odbijača in bila popolnoma zmečkana. Kritinca so težko ranjenega prepeljali v tukajšnjo bolnico. — V L e i t e * s b e r g u se je splazil nek neznan tat v spalnico dekel krčmarja Lopiča. Dekli, bilo je med 6. in 7. uro zjutraj, ste bili v hlevu. Tat je ukradel iz nezaklenjenega kovčka dekli Luciji Bekovi-čevi 110 K. Na to je šel na odprto podstrešje v spalnico hlapca Mihata Kloičnika in vzel iz njegovega kov-čeka novo obleko in zelen plišast klobuk. Oboje je na to vrgel skozi okno, zadaj na dvorišče. Pri tem pa ga je najbrže splašil kakšen šum, kajti pobegnil je in pustil obleko in klobuk pri miru. Kdo je bil, se šg ne ve.
Goriško.
Slovensko - italijanske demonstracije v Gorici. Že več dni sem se opaža pri Italijanih živahno navdušenje za italijansko univerzo v Trstu. Dijaki - visokošolci so hoteli pokazati, da Gorica ne ostaja dosti za Trstom. Mi tega početja Italijanov ne obsojamo, saj vendar tudi sami hrepenimo po univerzi, in Če privoščimo sebi, privoščiti moramo tudi njim. In mi jim jo tudi privoščimo.
Kaj pa oni? Ali so morda zadovoljni, da se doseže poleg italijanske univerze tudi slovenska? Kaj šb? oni hočejo svojo univerzo, so pa proti slovenski. A kaj še! Oni nam odrekajo celo pravice do naših ljudskih šol! — V torek so se Italijani zopet zbrali, da manifestirajo za svoje šole. Od Travnika so odšli k ljudskemu vrtu in tam so zapeli nekaj izzivalnih pesmi. Pozneje so prišli zopet na »corso«, kjer so kričali: Evviva la universita italiana! Evviva la italia-nita di Gorizia! Abasso i ŠČavi! — Slovenci, ki jih je bilo tamkaj precej, so seveda reagirali. Pokazalo se je, da Italijanom ni toliko mar njihova visoka šola, temveč prvo jim gre zato, da zmerjajo in izzivajo mirne Slovence. In mi seveda ne bomo pustili, da se nas bo sramotilo.
In kar se je pričakovalo, je prišlo. V Slovencih je zavrela kri, zbrali so se ter mimo prikorakali do Italijanov. Pokazali so pač, da je tudi nas nekaj tukaj, nas, na katere morajo računati, če hočejo kaj doseči. Mirno je šla naša vrsta mimo njih, Italijani pa so začeli znova operirati s psovkami. Slovenci so se takoj obrnili in bili so pripravljeni pokazati tudi pesti, če bi bilo potrebno. Nastala hi kmalu velika rabuka, da niso prišli redarji, ki so veliko množico ljudi polagoma razgnali. Precej Italijanov je bilo aretiranih. — Italijani butajo torej z glavo ob zid. Mar mislijo, dav dobijo kar tako svojo univerzo. Če jo hočejo res dobiti, se morajo pobotati z nami. Dokler pa so proti našim ljudskim šolam, dokler nas blatijo in sramotijo, do tedaj pa naj napravijo kar križ na svojo univerzo; oni je ne dobijo. Vlada pa naj reže pravično svoj kruh, mi smo že popolnoma naveličani pobirati drobtinice! Mi zahtevamo pravičnosti! Se enkrat: Ostanke oholih Nemcev in Italijanov ne bomo pobirali! Kar se tiče univerze pravimo: Vi, gospodje,ki sedite pri visokih »nizali, se morate ozirati na večino. Nas Slovencev je dosti več od Italijanov, zato pa je tudi vaša dolžnost, da se pobrigate prej za slovensko univerzo. Nesramno je pač to, da Italijanom ponujate vsaj izven Trsta univerzo in nam pa še ljudskih šol ne privoščite! Slovenci, pa nikar ne spite in ne sanjajte o deveti deželi, marveč začnite boievati opravičen boj za naše pravice! (Da se ne oglasi zopet kak akademik v »Edinosti««! Op. dopisnika.) Seveda če bomo sanjali, je pač umevno, da ne dobimo ničesar. Na delo torej!
Demonstracije v sredo. Tudi v sredo se Je zbralo nekaj italijanskih
študentov, da manifestira za svojo univerzo. Po korzu so se valile gruče radovednega občinstva. Na drugi strani so se zbirali zopet -Slovenci in so manifestirali za slovensko univerzo. Da ni prišlo do močnih spopadov med Slovenci in Itali-lijuni, je preprečila policija, ki je pripravila svoj močan ai)arat. Zopet jih je bilo nekaj aretiranih.
Konec Rutarjevega pastirovanja In tako se je zgodilo, da je odšel. Poprej je še napisal svoj testament v »Novi čas«. Za ta testament mu bo treba poskrbeti še posebno plačilo. Litali smo že včeraj v »Dnevu* Rutar gre iz Tolmina — »Dan« pa ostane. Tako je, gospod Rutar. Adi-jo, adijo! Se bomo že še kje videli, /elimo vam srečno pot. Mi se bomo tudi brez vas dobro imeli.
Bodite drugje srečnejši! Kot Kristov namestnik imate lepo nalogo. Delajte v zmislu nauka: »Ljubite se med seboj* — a ne širite med ljudstvom sovraštva!« Ne skrunite Kristove nauke in ne bodite farizej. Ob tej priliki naj povemo še kaplanu Černigoju: Tudi vi pazite, kaj delate! Vaša stanovska dolžnost edina vam bodi na svetu, prepirov in zdražb ne potrebujemo! Drugače pa pojdite še vi za Rutarjem. »Novemu času« pa naše odkrito sožalje, da je izgubil svojega dopisnika v Tolminu.
Miklavžev večer goriškega »Sokola« se vrši v nedeljo 7. t. m. ob osmih zvečer v »Trgovskem domu«. To leto se potrudi goriški »Sokol« da z najraznovrstnejšim programom zadovolji tudi najrazvajenejšega obiskovalca narodnih prireditev. Poleg vojaške godbe, telovadnega nastopa, burke, albanskega muzeja in sijajnega Miklavževega nastopa se vrši tudi ples do ranega jutra. Zabave torej dovolj. Vstopnina znaša kljub bogatemu programu le 60 vin., Za ples pa plačajo člani »Sokola in dijaki 1 K, ostali 1.40 K. Gospodične so tega narodnega in zabavnega davka oproščene.
Za otroke priredi goriški Sokol poseben Miklavžev večer v soboto ob petih popoldan v Trgovskem domu. Vstop prost. Naj nihče ne zamudi te prireditve
V soboto priredi »Narodna prosveta predavanje, na katerem bo predaval g. M. Krešič. Krešič je vrlo dober poznavatelj gospodarskih razmer slovenskega juga, in upamo, da bo občinstvo to primerno uvaže-valo. Pričetek kakor navadno, ob 8. uri zvečer.
Dnevni pregled.
Na uvodnem mestu prinašamo poročilo o zmagi na Koroškem. Za
nas vse je to gotovo najprijetnejša vest, ki smo jo mogli slišati in jo moremo svetu poročati. Saj so iz Koroške prihajale vedno le slabe vesti po zmagovanju — nemštva. Tako se zdi da prihaja v vse slovenske dežele nov duh — Goriška se je osvobodila klerikalizma — Kranjska je pokazala, da se ga hoče osvoboditi, — Koroška hoče živeti narodno življenje — tudi Štajerska pride na vrsto.
Nemštvo in klerikalizem sta dva naša skupna sovražnika — oba morata pasti.
Za narodno jedinstvo. Hrvatska nacionalistična mladina je podala svojo izjavo, ki jo prinašajo tudi vsi hrvatski listi. Ta izjava je odgovor na postopanje frankovcev. V izjavi čitamo: Preteklost našega naroda je žalostna, sedanjost njegova je naše ponižanje, negotova bodočnost je naša skrb. Vsi hočemo in moramo hoteti ,da bo naš narod silen in velik. Hočemo, da zavzame v svetu svoje stalno in sigurno mesto, nečemo, da bi bil pena, ki jo valovi svetovne zgodovine mečejo sem ter tja. Velik, močan in zaveden narod je naš ideal. Samo ena pot je. ki vodi narode do sile, velikosti in svobode — to je pot jedinstva. »Ne bomo svobodni, dokler ne bodemo edini.« To je edino geslo, ki velja tudi za večje narode, nego smo mi. Tem bolj to velja za nas: Hrvate, Srbe in Slovence. To ni nova luč, ki je zasvetila šese sedaj. Bilo bi žalostno, ko bi bilo tako. To luč smo vzeli iz rok naših velikih mož: Karadžiča, Gaja in Strossma-jerja. Naši učenjaki, naši pesniki, naši politiki, vsi so šli za tem ciljem,
Novo mesto.
P
A
Novo Mesto stoji na prijaznem griču, ki ga obliva lepa zelena Krka. Mesto je bilo ustanovljeno ob času, ko se se začeli prvi turški navali na naše kraje. Od tedaj je Novo Mesto doživelo in preživelo mnogo viharjev. Postalo je središče Dolenjske, zato se imenuje tudi dolenjska metropola. Bilo je dolgo znano kot napredno narodno mesto, ki je vzdržalo vse nemške in klerikalne napade. Zadnje čase so se klerikalci združili v »Meščanski zvezi« in naročili že primeren grb, ki ga bodo proglasih tisti dan, ko dobe mesto v svoje roke.
dasi je ta ali oni bolj ali manj srečno povedal to misel. Kadar se razpravlja o nafodnem jedinstvu, misli se na edinstvo, Hrvatov in Srbov, ker narodno edinstvo s Slovenci prepoznavajo tudi oni, ki se sicer upirajo edln-stvu s Srbi. Nam ideja edinstva s Srbi ni kaka kaprica, ampak krvava narodna potreba. (Na to se izjava obrača proti onim, ki trdijo, namreč klerikalci, furtimaši in frankovci. da nacionalisti izdajajo hrvatski značaj Zagreba in hrvatske univerze!!! Ta značaj pač kvarijo Nemci, Mažarji in komisarji, ne pa narodna mladina!!) Velika nesreča je, (tako pravi izjava dalje,) da se je naš narod po imenu razdelil v dva dela: srbski in hrvatski. Toda, kar je, je. Obe imeni je ustvarila zgodovina — in ne da se niti prvo niti drugo uničiti. To se tudi ne sme zgoditi, ker je prvo in drugo ime živa sila. Zločin pa je, ako se eno naro.duo ime proti drugemu izrablja in se s tem slabi skupna narodna energija. Mi se nismo združili zato, da bi uničevali svoj narod. Združili smo se zato, da se upremo onim ljudem, ki izrabljajo imena za svojo politiko, srbo-hrvatski narod pa jirn je deveta briga. To je glavna misel voditeljica nacionalistične mladine. Ideja pa ni samo na papirju, mladina hoče iz nje izvajati praktične posledice. S to idejo hoče služiti skupnim narodnim ciljem srbo-hr-vatskega naroda. Zato nastopa mladina proti sedanjim razmeram v domovini. Obenem z bojem proti reakciji in absolutizmu se mora bojevati tudi proti klerikalizmu. Klerikalizem je načelni nasprotnik svobode, tem bolj v naši klerikalni državi. Še nekaj! (Tako nadaljuje izjava.) Poglejmo malo na svoj narod, na preteklost in sedanjost — za vse se
huatno zahvaliti klerikalizmu. Zato pojde mladina na delo, da premaga klerikalizem, ker ovira ljudsko prosveto in — narodno edinstvo. Zato je nastopila mladina tudi proti poejp. društvu. — Tako piše hrv. nac. mladina. Lepe besede, ki veljajo tudi za nas. Le taka mladina ima bodočnost na jugu, ta mladina mora zmagati — in z zmago teh idej je mogoče boljše in lepše življenje pri nas, na jugu.
»Car Ferdinand se vrača«. Čitamo, da pride v soboto v Maribor predavat dr. Rostohar. Dolgo se je mudil v družbi fevdalnih grofov in diplomatov dunajskih; blagoslavljal je Albanijo in mrzil Srbohrvate, propagiral slovensko izolacijo, obsojal »panslavizem«, iz previdnosti pa dodajal, da je on tudi — Slovan. Čudimo se, da se mariborski Slovenci, katerih predniki so živeli s Hrvati (Varaždin in Zagreb) kot ena kulturna enota, zanimajo slišati ljudi, ki jih spremlja duh naših dunajskih »merodajnih krogov«. Ena korist bo vzrastla iz tega: spoznali bodo nespretnost Rostoharjevo.
Sabernskl dogodki v rajhstagu. Poročali smo že o »junaštvu« nemškega oficirčka, ki mu je ideal sr... na francosko zastavo. Povedali smo tudi, da se z njegovim pobalinskim obnašanjem in z dogodki, ki so s tem v zvezi strinja tudi nemški cesar. Zadeva se je obravnavali tudi v rajhstagu in tam se je pokazalo, da nemška država nima nobene moči in da je le orodje v rokah prevzetnega militarizma. Državni kancler je zagovarjal oficirja z mladostjo in sploh ni imel nobene grajalne besede za ono ravnanje. Da: pobalinsko. Alzačanom je očital, da so preobčutljivi. No: za bojazljivost je kanclerju zbornica izrekla: nezaupnico.
Kdo povzročuje, da na Balkanu ne pride do miru? Že pred davnim časom bi bilo zavladalo mirovno stanje na Balkanu, če bi ne bilo gotovih agentov, ki plačani ščujejo prebivalstvo Albanije k uporu. Vsled teh uporov je Srbija morala že drugič mobilizirati svojo vojsko in sedaj, ko je začela z demobilizacijo, so se Albanci takoj zopet začeli gibati, tako, da je Srbija demobilizacijo odložila tia nedoločen čas, ker noče dati Albancem prilike za moritev. Mir na Balkanu preprečuje tisti, ki plačuje šuntarje.
Tako daleč je prišlo, da vlačijo zdaj Krekovo afero že po nemških protestantovskih listih. »VVartburg« prav primerno piše o katoliškem doktorju bogoslovja itd. Je pač hudo, da se gode pri nas take stvari.
30.000 glasov so dobili pri zadnjih volitvah neodvisni kandidati iti samo 50.000 so dobili klerikalci. Sedaj se ti pa upajo klerikalci vpiti o velikanski večini. Hozana! Iz vseh besed, ki jih jecljajo klerikalni listi je razvidno, da jih radi zadnje zmage stvah in da so zadnje volitve pokazale, da klerikalizmu že klenka. S temi 30.000 neodvisnimi glasovi je bil odobren tudi naš boj proti kranjskemu klerikalizmu, boj proti umazanosti, političnemu hajduštvu, laži in obrekovanju.
»Slovenec« je zmagonosno prinesel vest, da ima Jaklič pri letošnji vol it vi celili 1093 glasov več, kot pa pri državnozborski volitvi 1. 1911. To je res. Zamolči pa pri tem, da je deželnozborski volilni okraj od državnozborskega večji za 21 občin kočevskega in 1 občino (Smuka) žu-žemberškega okraja. Dočim je dobil v teh kočevskih občinah Jaklič 4503 glasove, dobil je v občinah, ki tvorijo državnozborski volilni okraj le 3984 glasov, teda 410 glasov manj kot pa pri državnozborski volitvi leta 1911. Tudi v deželnozborskem volilnem okraju Novo mesto-Črno-melj-Metlika volijo kočevske občine Črnomošnjice, Poljane in Planina, ki pri državnozborski volitvi volijo s kočevskim volilnim okrajem. V teh občinah je dobil Mihelčič 33( glasov. Vsled tega je v tem volilnem okraju v primeri z državnozborsko volitvijo leta 1911. padec klerikalnih glasov v resnici za 1138 in ne samo za 808. Padlo je tedaj število klerikalnih glasov v primeri z volitvijo leta 1911., ki je bila prva splošna volitev z volilno dolžnostjo in pri ka teri v volilnih okrajih ni nobene druge izpremembe kot ravno navedena od 54.032 leta 1911. na 49.061 toraj za 4971 okroglo 5000 glasov.
50 = 80, tako pravi »Slovenec«, ker od 80.000 volilcev v splošni kuriji je glasovalo samo 50.000 za klerikalne kandidate in vendar vpije »Slovenec«, da je vse ljudstvo v klerikalnem taboru! Onih več kot
30.000	volilcev, ki so glasovali proti klerikalni strahovladi, ne pomeni pri »Slovencu« nič, to ni ljudstvo, ker ljudstvo je v klerikalni stranki. No, bodo že prišli časi, ko bo tudi »Slo-venec« drugače pisal, ker v klerikalni stranki je vedno manj ljudstva in kmalu bo klerikalna samo še manjšina. Kdor primerja volitve 1. 1907., 1911. in 1913. bo priznal, da imajo klerikalci več vzroka jokati kot kričati o »zmagi«.
Vse srednjo šole so imele dne
2. decembra 1913 ob 65lctnici nastopa vlade našega presvitlega cesarja
ranča Jožefa pouka prost dan. samo v Novem inestu je izjema. Dne
3. decembra je pa praznovala gimnazija god ravnatelja. Čudno, da dajo na kakega klerikalnega ravnatelja več, kakor na kako večjo in pomembnejšo osebo.
Službe v Srbiji. V Srbiji dobi službo 5 telovadnih učiteljev (zahteva se 4 nižje razrede srednjih šol in strokovna priprava), več železniških uradnikov, ki imajo že prakso, ena-co tudi strojnikov — 400—500 veterinarjev — in nekaj profesorjev.
Tuji uradniki med nami. Pod em naslovom piše »Soča«: Vse polno je v naših primorskih deželah uradnikov, zlasti na boljših mestih, ci ne znajo jezika slovanskega pre-rivalstva. Tak-le tuj uradnik, nemškega največ ali pa tudi nenemške-ga rodu, imenovan v poslovanje v delokrogu tržaškega namestništva, se najrajše ne nauči jezika našega judstva. Dobi pa nalog, kolikor mogoče dobro se priučiti laško; glede slovencev naj se uči, kar ravno treba ali pa niti tega; mu ne zamerijo dosti. Tu so tuji zdravniki, tehniki, obrtnostrokovni uradniki, politični, ci službujejo v naših deželah, ki imajo opraviti v slučajih samo s slovenskim ljudstvom, ali pa je kateri, o caterem bi se moglo reči, da zna prav dobro slovensko? In vendar, če gre po pravici, se moramo držati načela:	kdor	hoče	službovati med
slovenskim ljudstvom, mora znati slovensko. Uradnik v Primorju mora znati slovensko, drugače ni sposojen za službovanje na naših tleh. Domačini italijanskega rodu se tuin-tam privadijo našemu jeziku, ali najrajše gredo tudi oni med tuje uradnike, ki mrcvarijo naš jezik ali rabijo tolmača v občevanju z našim ljudstvom. Edino v sodni službi se gleda strožje na jezikovno usposobljenost, pa še tukaj mnogo premalo; drugodi pa, če se privadi uradnik našega jezika, je prav, če ne, je pa tudi prav; radi tega ne bo preteriran, marveč bo avanziral vsejedno ali pa celo preskoči koga, kakega slovenskega uradnika, ki je podabljiv, ker zna jezik ljudstva, na mestu kjer je, oni drugi pa je porabljiv le za kako višjo mesto, kjer je bolj odtegnjen ljudstvu. Tako dalje vendar ne gre. Tega ne moremo več prenašati, da bodo tuji uradniki službovali med nami brez znanja našega jezika. Ne pomaga nič, pritoževati se na papirju radi takih razmer, za imenovanja raznih uradnikov bi se morali brigati vsi slovenski poslanci in naši ljudje so preponižni ter preveč potrpežljivi pa se hitro poslužijo s tujini uradnikom njegovega jezika, če ga le količkaj znajo. Mi moramo govoriti povsodi slovensko in zahtevati od uradnikov povsodi znanje slovenščine; če ne zna, se mu pa reče, da naj gre, odkoder je prišel. Slovensko politično društvo je poklicano, baviti se s temi razmerami in odslej čuvati, da nehajo take razmere, da bodo med nami tuji uradniki jedli dober kruh in nas vlekli z nemščino in laščino!
Umrla !e dne 28. nov. 1913. pri Sv. Juriju na Ščavnici mati prof. dr, Ilešiča.
Vsi prijatelji vrtnarstva in prijatelji siuislene vzgoje, se vabijo, da pristopijo v društvo »Vrtnarska šola«. Društvena naloga je — dajati članom direktne koristi, istočasno pa bode našo društvo, splošno budilo veselje do obdelovanja zemlje. Naša »Vrtnarska šola« bode po svojih močeh skrbela, da se že v otrocih začne buditi veselje do smistenega obdelovanja zemlje, — ker se le na ta način vzgoji iz mladine najbolj koristne člane človeške družbe. Vsakdo. kateri bi bil voljan pristopiti v naše društvo iti sodelovati pri izpeljavi teh lepih načrtov, naj se blagovoli zglasiti na naslov: »Vrtnarska Šola«, Kranj.
Sokol v Idriji priredi v soboto, 6. t. m., prvo predavanje v tej zimski dobi, in sicer govori načelnik brat Julij Novak o letošnji tekmi v Parizu, ki se je je sam udeležil. Zanimivost predmeta kliče vse člane in članice Sokola na najobilnejšo udeležbo. Začetek ob 9. zvečer. Lokal? društveni prostori. — Na zdar! — Odbor.
Vsa gledališka društva opozarjamo na konec današnjega uvodnika. Upamo, da se bo marsikatero odzvalo. Ali bi se ne dal sestaviti I o-seben program za tak večer? Na delo za naše Korošce. 500 letnica
Se balonski orkester v Radovljici priredi dne 6. t. m. koncert pri pogrnjenih mizah v dvorani pri Kunstlju v Radovljici. Vstopnina 1 K. Začetek ob 8. zvečer.
Sokol na Vrhniki priredi danes v petek dne 5. t. m. v kavarni pri »črnem orlu« Miklavžev večer. Stariši naj blagovolijo poslati darila za svoje male gostilničarju Hirschu. Začetek ob 7. uri zvečer. K obilnem obisku vabi odbor.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca novembra t. 1. sledeči promet, in sicer: I. Prejemki. a) Redni prispevki. 1. prispevki iz nabiralnikov 932 K 93 v. 2. Prispevki podružnic: Kranjska 1625 K 18 v, Štajerska 465 K 70 v, Primorska 554 K, N. Avstrijska 50 K. Skupaj 2.694 K 88 v. 3. Razni prispevki 5734 K 64 v. Skupaj 9362 K 45 v. b) Izredni prispevki. 4. Prispevki za obrambni sklad 334 K. Skupaj 9696 kron 45 vin. II. Izdatki, a) Redni. 1. Plače, remiin. učit. osobju, razni računi itd. 19.646 K 96 vin. b) Izredni izdatki. 2. Naložitev na Klavnico, oziroma obrambni sklad 334 K. Skupaj 19.980 K 96 vin, torej primanjkljaja 10.284 K 51 vin. — Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K.
Divji lovec. V zadnjih dneh je dal neki 161etni fant iz Šent Vida nad Ljubljano puško na ramo, pa je šel na »jago« v gozdove tam okrog Trate in Toškega čela. Pri tem prepovedanem lovu pa ga je zalotil neki gozdni čuvaj. Ko ga je fant zapazil, jo je ubral, da se je kar prašilo za njim in da ga čuvaj ni mogel dobiti. Pozneje gaje prijelo orožnišvo in mu je vzelo puško. Fant se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
Kaj se lahko primeri, če žene človek bika doinov. Ko je gnal te dni 201etni posestnikov sin Bregar 'Alojzij iz Privinj pri Blagovici bika domov, ga je zverjad prevrnila s tako silo, da si je Bregar zlomil desno roko. Dobil je tudi notranje poškodbe. Nahaja se v dežefbi bolnici v Ljubljani.
Poskus samomora. V Zidanem mostu si je prerezal z britvijo žile inženir Ambert Fischer. Bil je že dalje časa bolan. Zdravniki upajo, da ga rešijo.
Mrtvega so našli. Dne 1. t. m. so našli ljudje na nekem travniku pri Leskovcu 761etnega kajžarja Andreja Povheta iz Ardra pri Krškem, mrtvega. Povheta so videli prejšnji večer pijanega. Najbrže ga je zadela srčna kap.
Vlomilec. Neznan storilec se je splazit te dni v odsotnosti domačih ljudi skozi okno v hišo posestnika Jožeta Celarca iz Drenovega griča pri Vrhniki in je ukradel nekaj usnja za dva para čevljev, dalje nekaj podplatov in rujavo suknjo.
Tatinska cigana. Pred nekaj dnevi je prišel neki cigan v spremstvu ciganke k posestniku Francetu Korenčiču iz Bevk pri Vrhniki. Cigana sta prosila prenočišča, kar pa jima ni bilo dovoljeno. Cigana sta bila jezna in sta se za odklonjeno prenočišče odškodovala s tem, da sta Korenčiču, ko je šel iz sobe, skrivaj pofulila par čižmov. Cigan je najbrže identičen z onim ciganom, ki je pred štirinajstimi dnevi streljal s samokresom na posestnika Franca Novaka, ker mu je ta odbil prošnjo za prenočišče. Orožništvo cigana pridno zasleduje.
Tatvina. Delavcu Antonu Biščaku iz Jesenic je neznan tat ukradel dne 26. p. m. iz nezaklenjene omare svoto 65 kron in par čevljev.
' Z nožem v trebuh. Te dni sta se sprla llletni šolski učenec Ezar Anton in njegov tovariš llletni Mali Franc iz Zgornjih Tenetiš, ko sta se vračala iz šole. Erzar Anton je med prepirom sunil Malija Franceta v trebuh in ga težko poškodoval. Malija so morali prpeljati v deželno bolnico v Ljubljano.
Kar 24 ur sta ukradla. V vasi Warnsdorfu so prišli na sled tatvini, ki sta jo izvršila dečka Htibner v starosti dvanajst in šestnajst let. Pri nekem tamošnjetn urarju sta paglavca ukradla 24 moških in ženskih žepnih ur v skupni vrednosti 350 mark. Nepridiprava sta se splazila v prodajalno urarja, izvršila sta tatvino, na kar sta zbežala in zakopala ure na polju. Mlajši fant je bil tako predrzen, da je nesel eno izmed ukradenih ur okradenemu urarju na prodaj. Mlada sta začela.
Električni tok ga usmrtil. Pretekli petek okrog ene popoldne je zadela kruta nesreča ključavničarja Josipa Zabla, ki je že trideset let uslužben v tovarni Richter v Dolenjem Grundu. Zabl je stal na železni plošči, kjer so se vodili električni toki. 3000 voltov močan tok je zadel Zabla v telo in ga na mestu usmrtil.
Otroci našli tisoč kron. Te dni je šla posestnikova hči Gamperl iz Stanjkovič na Češkem v hranilnico, da dvigne denar v znesku 1000 K. Ko je prišlo dekle domov, je zapazilo, da je ves denar, ki ga je v hranilnici dvignila, med potjo izgubila. Vrnila se je takoj v nadi, da še najde izgubljeni denar. Na vasi v Stanjkovicah so se igrali otroci z vsoto, ki so jo našli. Dekle je rešilo ves denar, drugo pot bo pa gotovo previdnejša, če bo šla dvigat denar.
Napad v gozdu. Preteklo nedeljo popoldne je neznan mož napadel v gozdu v bližini Plzna 301etnega čevljarskega mojstra Franca Faita iz
Nadrib. Razbojnik je Faita sunil z nožem v prsa in ga težko poškodoval. Napadalec je zbežal in ga orožništvo pridno zasleduje.
V navalu blaznosti umoril hčerko. V Hostičah pri Kourinu na Češkem je umoril te dni 331etni voznik Josip Hakl v navalu blaznosti svojo poldrugo leto staro hčerko Rozo. Zasadil ji je nož v prsa in v glavo. Haklo so prepeljali v zavod za slaboumne.
Kranjec se ponesrečil na Tirolskem. Kakor se iz Inomosta poroča, so našli dne 2. t. m. na Jauchen-skem prelazu na Tirolskem 531etne-ga mizarja Mihaela Mandelja iz Smartna na Kranjskem zmrznjenega.
Samomor delavca. Kakor se iz Dolenjega Maksdorfa poroča, se je preteklo soboto obesil v drvarnici nekega tamošnjega doslej še praznega novega poslopja 601etni delavec Josip Zelem iz hotjeborskega okraja. Bil je že dalj časa brez službe in strah pred zimo ga je gnal v smrt. Samomorilec se je že enkrat prej hotel obesiti, pa se mu ni posrečilo.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
+ Iz amerikanskega življenja.
Ako pride Amerikanec v Evropo in ne razume vsega, kar se pri nas godi, se ne smemo čuditi, zakaj mi bi še toliko manj razumeli šege hi navade ako pridemo v Ameriko, ako tam študiramo vsakdanje. Amerikancem prirojene, nam nerazumljive navade. Tole se je zgodilo na primer v Ameriki: Mehanik v tovarni za avtomobile Lawrence Rugg je moral iti te dni v svojih trgovskih zadevah v gotovo trgovino. Medpotoma je naletel na oglu ulice na gručo ljudi. Sel je' tja, da se prepriča, kaj je. Tam pa je zagledal svojo ženo, s katero se je oženil takole pred kakimi osemnajstimi leti. Ona lepo stoji na mizi in govori občinstvu, ki ga lahko imenujemo same ženske, navdušen, kaj bi rekli, plameneč govor za žensko volilno pravico. Mr. Rugg ie že zdavnaj vedel, da je njegova žena sufražetka, ampak da bi bila taka iuriija tega pa ni vedel. Posluša nekaj časa. posluša — žena njegova pa le po moškem spolu. No, je pa moža slednjič zjezilo, pa pravi; »Večerjo kuhat, večerjo!« Govornica pa se je obrnila k prisotnemu stražniku in je z ledenim glasom ukazala: »Aretirajte tega nroža!« To pa se je baje takoj zgodilo. Ubogega soproga je takoj poklicalo predse policijsko sodišče, ki ga je spoznalo krivim, da se je nespodobno vedel. — Ta modra nared-ba pomeni, da je obtoženec, ako se nekai časa spodobno obnaša, oproščen kazni. Njegova žena dela sedaj z njim, kar hoče; zadostuje samo, da reče žena. da se ni dobro obnašal in ubogi mož odmaršira v kriminal. Poleg tega mu sodnik tudi polaga na srce, naj se nikdar več ne predrzne motiti svoje soproge v govoru. Soprogov ugovor, da žena zanemarja s tem gospodinjstvo, ni našel milosti pri Njega Svetosti gospodu sodniku, ki je menil, da ima žena pravico biti delavna v politiki kakor tudi v agitaciji. Zena je rekla pri sodišču kratko in dobro, da skrbi za gospodinjstvo »kolikor more«, sodnik je priznal, da hua prav in sufražetko so med glasnim veseljem njenih sobojevnic v triumfu odpeljali iz sodne dvorane.
* Kaj je vse mogoče na amerl-kanskih železnicah. V praktičnih vozovih ameriških železnic se prirejajo predavanja in koncerti, in ako je družba potnikov posebno vesela, tudi plesne zabave. Knjižnice in čitalnice nudijo kulturnemu človeku veliko izbranega čtiva, igralnice (preskrbljene tudi z biljardom) nudijo priložnost za zabavo. Gledališki večeri tudi niso nobena poseb-uost, kakor tudi v sedanjem času tudi biografične produkcije. O kapelicah v nekaterih vozovih se je že pogosto pisalo, ravno tako tudi o porokah, ki so se vršile v železniških vozovih. V vozovih se nahajajo tudi kopališča. Fotografi imajo v vlakih velikih železnic tudi svojo temno čumnato, prijateljem optičnih zabav se nudijo stereoskoptične panorame. Pred kratkim so poskusili spremeniti notranjost nekega jedilnega voza pacifiške železnice tudi v sodno dvorano. Med vožnjo so v vozu zalotili pri tatvini nevarnega tatu. Ko je zvedel- o tem sodnik, ki se je peljal v istem vlaku, je naročil dvema sprevodnikoma, naj mu pripeljeta zločinca. Ko je sodnik dobil še priče, je lopova obsodil. Ameri-kanski sarkastični časopisi menijo, da bo prišto v železniških vozovih tudi do obešanja, če je že prišlo do sodb.
Grad v morju. V mestu Nome (Aljaška) je razrušil orkan velik grad in ga odnesel v morje z vsemi dragocenostmi, ki so se nahajale v njem. Poleg tega je razdrl neštevilno hiš. Prebivalci so bili v veliki nevarnosti. Mnoge je orkan treščil ob tla in jih tako ubil. Položaj preostalih ljudi, ki so se ubranili divjosti orkana.
je obupen. Nimajo ne kruha, ne druge hrane; luke so razdrte, tako. da se ne more zasidrati nobeden parnik. Prizadeto mesto je poslej pokrila voda. Škodo cenijo na milijon kron. Angleška vlada je odredila, da se stradajočim odpomore prejkoslej.
Ljubljana.
— Glasovnice za ožjo volitev. Glasovnice za ožjo volitev izdaja deželna vlada danes, dne 5. t. in., od 9. dopoldne do 1. popoldne in od
3.	do 6. popoldne v pisarni št. 41. Vsak volilec si naj pravočasno preskrbi glasovnico. Glasovnice se tudi dobe v tajništvu narodno-napredne stranke in na dan volitve v naprednih agitacijskih lokalih, ki ostanejo isti, kakor pri prvotnih volitvah.
— Volilcl, somišljeniki! Na c. kr. deželni vladi leži še precej volilnih legitimacij. Vsak ima pravico ondi svojo dvigniti, če tudi dne 1. decembra ni volil. Kdor je legitimacijo izgubil, naj zahteva na vladi duplikat. Slednjega preskrbi tudi tajništvo narodno-napredne stranke, Wo!fova ulica, št. 10., I. nadstropje. Odprto ves dan!
— Volile! krakovsko-trnovskega okraja, pozor! Glasovnice za sobotno ožjo volitev preskrbi vam ta-mošnje napredno gospodarsko društvo. Dobite jih pa tudi na dan volitve v agitacijskem lokalu, Cerkvena ulica št. 19.
— Česa se je spomnil gospod cenzor? Gospod cenzor se je spomnil, da »Dan« že par tednov ni bil konfisciran. To pa je gospoda cenzorja zelo bolelo, ker je vedel, da »Dan« mora biti konfisciran. Da bi se rešil iz vseh zadreg, je zavil smisel nekega stavka in je našel v njem § 63. Govorilo se je tam o štajerskih klerikalcih, kako so prišli do tega, da Korošec v delegacijah zastopa Bosance in ker je stalo v stavku »s pomočjo« namesto »v imenu« je bil »Dan« konfisciran. Zaradi treh vrst, ki so pojasnile klerikalne intrige in je bila ena beseda očividno le napačno rabljena — je bil »Dan« konfisciran. En cel voz — 6000 izvodov — so vlekli včeraj zjutraj na vlado. Tako nas preganjajo. Od ene strani klerikalci s »popravki«, od druge cenzura s konfiskacijami za prazen nič. Mi pa pravimo: le naprej, gospoda. Naši prijatelji so z nami — in to je dovolj. Od vseh strani dobivamo dan na dan toliko navduševalnih pisem in izjav priznanja — da pojdemo krepko naprej preko vseh šikan in ovir. Prijateljem »Dneva« kličemo: Z nami krepko naprej.
— Dr. Lampe Iz deželnega odbora hoče na vsak način postati so-trudnik »Dneva«. Tako vsiljivega dopisnika še nismo imeli. Drugim, če vržemo dopis enkrat v koš, se takoj zamerimo; Lampe si pa iz tega nič ne dela, kar naprej »dopisuje« — popravke seveda. Vsak dan eno kuverto s 4 popravki to je zanj slast. T oda s temi popravki ima smolo: bodisi so predolgi in z nepotrebnim besedilom napolnjeni, ali pa hoče popravljati očita resnična dejstva ali pa popravlja stvari, ki mu nič mar niso. Tak, gospod Lampe, dajte si dopovedati in prenehajte s popravki, ko vendar vidite, da ne moremo nobenega natisniti.
— Zoprna In smešna samohvala. Naši klerikalci so kakor častilako-men človek, ki bi rad s tem reklamo za-se delal, da si pusti v kakem listu o sebi živem pisati in. hvaliti, koliko je že kje služil, sodeloval ali kake kronce plačal, dasiravno je bila to njegova služba, zabava ali pa narodna dolžnost — pa vpijejo, koliko in kaj so za deželo in kmeta v teh šestih letih storili, čeprav je bila to njih prokleta dolžnost in so bili zato mastno plačani. Zraven so si pa za vsak nepotreben pot zaračunali po 30 in več kron na dan na dijetah. Še nikdar niso kranjski klerikalci požrli na dijetah toliko deželnega dena'rja kot teh šest let! Na Dunaju žro, doma žro, potem pa upijejo, da delajo kmetu dobrote! Ta samohvala in či-futska reklama je ravnotako gnusna in drzna, kakor — nesramna! R.
— Vodiška Johanca na poti v Ameriko. Včeraj je nastopila vodi-ška Johanca dolgo pot v Ameriko. Namenjena je v Cleveland, kjer je največja slovenska naselbina, ki šteje 30.000 naših rojakov. Poslali smo tja 1000 izvodov »Vodiških čudežev«, na izrecno željo naših rojakov, da se bodo ob praznikih zabavali. — Včeraj smo prejeli iz Amerike pismo, v katerem se nam poroča, da so tudi ameriški angleški listi poročali o vodiŠkih Čudežih, seveda ne posebno pohvalno za Slovence. Naši rojaki bijejo v Ameriki težak boj proti klerikalcem in mi jih hočemo s tem podpirati.
— Klerikalci so povzročili polom »Glavne«. Izmetali so za podkupovanje velike vsote in hoteli s tern doseči polom »Glavne«. Sedal pa farizeji vpijejo. No, le počakajte, ko pri-
de stvar na dan, bo pa konec vaše slave in paševanja.
— Neka posoda duhovna je včeraj kolovratila po peronu juž. kolodvora. Najprej se je vrtila okoli trafike, potem pa je zbrala svoje duševne sile in je začela delati volilni shod. Mož je kar naenkrat začel praviti železničarjem, da ne smejo voliti Kristana, ker je turške vere. Seveda so se mu vsi smejali. Nazadnje se je jezil nad nekim gospodom, ki je v slovo poljubil neko gospodično, ki se je odpeljala češ: pusti ti punce pri miru. Ta mož pa je bil sam najbolj pridige potreben, posebno o abstinenci in vzdržljivosti bi mu bilo dobro malo dopovedati. Pravijo, da je bil neki kaplan z Dolenjskega.
— Iz Stepanje vasi. V pondeljek je bil Janez pri Korbarju pri volitvi. Kakor je vsakemu znano, je Jiodii Janez od mize do mize, in je poslušal, kakor da bi klerikalne muhe podil, ali pa Johančino kri iskal. Bil je grozno jezen, ker niso hoteli vsi Dimnika voliti. Janez ni dal prej miru, da se je pretep začel. Enega moža je udaril, drugi pa so pograbili njega in so ga vrgli ven. Janez je lahko ponosen, da je klerikalec in tak »fejst fant«. Vse marijine device se morajo v njega zaljubiti, ker je tako veren in pobožen. Pravijo, da se Janez že ponuja za »fanentrogarja« pri čukih. Vse kar je prav.
— Iz kranjskega deželnega šolskega sveta. Imenovani so: M. Sal-berger, nadučitelj. Jesenice; J. Vončina, Stari trg pri Ložu: A. Suhadolnik, Kranj; E. Tomšič, nadučitelj, Ribnica; Marija Stare, Želimlje; El. Honigmann. Stalcarji; o. Arhangel Ape, veroučitelj na Viču. — Upokoji se začasno Leopoldina Garbeis; stalno Al. Legat-Kranjc. — Razširi se ljudska šola v Ajdovcu na dva razreda, v Sivini na tri razrede. — Število učnih mest se je pomnožilo v tem letu za 32, tako, da je sedaj vseh skupaj 1034 učnih mest na Kranjskem. V I. razred pridejo: Jaklič Ivan, Pokljukar Mihael, Reich Josip, Raunacher E., Jankovič Frančiška, Demšar Kristina, Lunaček Aleksander, Zavrl Valentin. V 11. razred: Schiller Rudolf. Bergant Jožef, Zupančič Ivan, Eisenhart Gizela, Pirkovič Roza, Jug Matej, Kovačič Terezija, Bukovič Ljudmila, Račič Marija, Dovgan Marija, Petsche Ema, Barle K., Mrkavšek Edvard, Hlad-nik-Pehani Evgenija, Rus Vilibald. Klemenčč Karolina. V III. razred: Polanc Jožef, Zalokar Julija. Robi jek Vinko, Bitenc Marija, Lavrič Pavel, Pezdir Ivana, Potočnik Uršula. Pogorelec Ada, Nagode Angela. Jurca Marija Rohehr Terezija, Grudnik. Franc, Juvanec Terezija. Mihelčič Jožef, Lobe Henrik. Babnik-Rajer Marija, Merhar Ivana, Tomšič Emil. Zaletel Vinko, Sclnvinger Justina, Modic Marija, Lampe Josip. Erker Jožef, Lamut Anton, Reil Severa, Kavčič Milena, Reven Adela, Marok-Sedej Marija, Fink-Suflaj r Ana, Fajdiga Ana, Rožič Viljem, Ceučič Angela, Dermelj Friderik, Rupnik Albina, Vizjak Ana, Grilc-Dostal Karolina, Gerčar Angela. N ljudski šoli v Dovjem bodo velike počitnice od 1. avgusta do 30. septembra.
— »Slovenčev« vremenski prerok se je oglasil preteklo sredo, in čveka nekaj o vplivu lune na vreme, pa trdi, da bo do Božiča lepo vreme in — brez snega! še ni pa minulo 24 ur odkar je »Slovenec« to objavil, pa smo že dobili »široko« in tudi nekaj dežja med vetrom. Ane-roid leze nazaj da je veselje, vremenski ključ v Mohorjevem koledarju pa napoveduje za december mokro, burno, oblačno vreme, mrzlo in sneg, pa se naj zdaj kdo zanaša tva puhlo fantazijo Slovenčevega nič manj puhloglavega preroka, ki ima polno glavo — megle! Pojte pojte z vašo farbarijo na prižnico ali pa — na meseci
— Miklavžev večer priredi danes zvečer Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj pri Češnovarju na Dolenjski cesti. Miklavž nastopi s sijajnim spremstvom in obdari vse otroke. Kdor hoče, da bo njegov otrok še posebej obdarovan, naj ^pošlje dotično darilo gostilničarju Češnovarju. Začetek prireditve ob pol 7. zvečer. Po odhodu Miklavža in otrok je za odrasle prosta zabava. Otroci imajo vstop ie v spremstvu odrasilh, za katere je določena vstopnina 20 vin.
— Politično društvo za vodmat-ski okraj opozarja naprednjake tega okraja, da se blagovolijo zglasiti danes petek popoludne od 3. popoldne do 7. ure zvečer v društvenem lokalu Jenkova ulica št. 7. (Praprotniko-va hiša), da Jim je mogoče še pravočasno preskrbeti glasovnice za de-želnozborsko ožjo volitev; v soboto na dan volitev pa v agitacijskem lokalu. gostilni g. A. Bizjaka, Bohoričeva ulica št. 16.
— Merkurjev večer. Slov. trg. društvo »Merkur« priredi 11. t. m. v gostilni člana gosp. Frana Kavčiča Privoz 4, Merkurjev večer. Gg. čla-
ne in prijatelje društva vabimo k mnogoštevilni udeležbi.
— Rop na ljubljanski ulici pri belem dnevu. Zgodilo se je to anno domini, ko je imela nad redom in varnostjo na ljubljanskih ulicah dolžnost paziti — državna policija. Pred-včerajšnem se je zgodilo na Rimski cesti nekaj, kar je nezaslišano. Z dežele je prišel kmetič in prodal svojo živinico, za katero je iztržil 180 goldinarjev ter jih utaknil v žep. Po svojih opravkih je prišel tudi na Rimsko cesto. Tu pa naenkrat — ob 12. uri po dnevu — skoči preden neznanec ter začne kričati nad njim, da je našel denar in da naj da denar nazaj. Kmetič se je seveda pred osornim tonom prestraši! in ni mogel druzega kot le ugovarjati, da on ni ničesar našel in da ne more ničesar dati. Tu mu pa ropar seže v žep in izvleče denarnico, pogleda v njo ter reče: Ne ta denar ni rnoj! - ter jo' vtakne nazaj v žep ter zgine. Ko je kmetič pogledal v denarnico ni bilo tani nič več denarja. Vrag je vzet vseh 180 goldinarjev. O roparju ni bilo ne sluha, ne duha. — V uvaže-vanje tistim, ki so prizadeti!
— V Ameriko se jim je zahotelo. Na tukajšnjem glavnem kolodvoru je policija pretekli torek aretirala tri hrvaške delavce, ki so se hoteli izseliti v Ameriko. V ta namen so se možakarji preskrbeli z napačnimi li-j stinarni. Mesto v Ameriko, so morali iti v zapor .
-- Aretacija radi vlačugama! V Gosposki ulici je stražnik aretiral ne-j kega brezposelnega delavca radi vlačugama, v VVolfovi ulici pa še enega. Sodišče bo imelo z njima opravka.
— V mestni klavnici se je od 16. do 23. novembra 1913 zaklalo 72 voj lov. 2 bika, 9 krav, 309 prašičev 139 telet, 29 koš trimo v. 2 kozliča. Vpe-< Ijanega mesa je bilo 322 kg. Zaklane živine se je vpeljalo: 4 prašiči, 15 telet. Opomnja: 1 govedo z mal. zobom.
— »Nelina zaroka«, sijajna veseloigra z znamenitim Valdemarjem Psylandrom se predvaja samo da-* nes. Zanimanje je veliko. Jutri učinkovita francoska veseloigra »Vojvo« dinja Crevetska«, 1 uro nepretrganega smeha. — V torek Asta Niel-seu. »Deklica brez domovine«, izza balkanske vojne. — Drugi teden »Kriv«, veliki kriminalni roman.
Loterijske številke. Trst: 81, 41 19. 74. 86.
Trst.
Spor dveh lastnikov kavarne Pred kakimi tremi leti sta kupila botra Ivan Comici in Jožef Colantti od neke vdove kavarno »Moncenisio«, ki se nahaja v ulici Giosue Carducci. Colautti je poprej bil kočljaž in jd plačal deleža za 10.000 K, Colautti pa je plačal 20.000 K, ki jili je bi! ravno prejel za svojo prodano mesnico. Ta denar, ki sta ga bila izpla-čala vdovi, še ni zadostoval, zakaj kavarna je bila kupljena za 62.000 kron. Primanjkljaj sta dobila od neka banke. Pozneje pa je bilo treba marsikaj preurediti v kavarni in potrebovala sta novega denarja, katerega sta tudi dobila od tiste banke. V začetku je šlo vse dobro; med obema lastnikoma kavarne, ki sta si bila' obenem botra, je vladala najboljša) sloga. Colautti je bil v kavarni čez dan kot ravnatelj, Comici pa čez noč, V zadnjem času pa so nastali spor'} med obema lastnikoma. Colautti ja bil namreč dolžan botru Comiciju že poprej precejšnjo vsoto denarja in Comici je zahteval neprestano od svojega solastnika, da mu povrne ta dolg. Ker pa Colautti ni imel denarja, ker ga je založil v kavarno, mu ni mogel izplačati dolga. Kar pa je imel dobička od kavarne kot njen solastnik, tega je porabil za številno svojo, družino. Colautti ima namreč 8 otrok. Ko je spoznal Comici, da mu boter ne more izplačati dolga; mu je začel odtegovati delež čistega dobička kavarne. Colautti je mora< delati dolgove, da je mogel preživet} sebe in družino. Upniki pa, katere) ni mogel izplačati Colautti, so se na-j posled intabuUraii na kavarniškoi opravo, katera je pripadala ColauttiJ ju, ki je ni mogel rešiti, zato je bila) sekvestirana. — Colautti pa je pri-( hajal še vedno v kavarno, kjer je šej vedno izvrševal svoj posel — posel dnevnega ravnatelja kavarne. Toda1 Comici mu je dejal pred par dnevi} da naj sl poišče kako drugo služboi zakaj na tem mestu ne more ostati več, ker v resnici ni več nikak so-j lastnik kavarne. Rekel mu je, da mu izplača tromesečno plačo ter naj potem izgine z zadnjim dnem meseca novembra. Včeraj (pondeljek) pa je prišel Colautti zopet v kavarno ob navadnem času ter je šel k »banku«* kakor je storil vedno doslej. O od4 povedi ni hotel ničesar slišati. Toda pri »banku« je stal tačas že drug ravnatelj, in ta je povedal Colauttiju da nima iskati ničesar več v kavarni Zahteval je celo, da naj se Cola-
3^1	3	3^	3^	priporoča
darila g GOTZL
Skladišče oblek domačega izdelka za gospoae in dečke. Ljubljana. Mestni trg št. l
utti takoj odstrani. Ker ni ubogal, je rdal poklicati ravnatelj stražnika, ^ a Colautti se je šel pritožit na policijo.
Ko se je povrnil v kavarno, je hotel zopet zasesti svoje prejšnje mesto, v tem pa je prišel v lokal Cormci, katerega jc poklical Colautti na razgovor. Comici pa mi je namesto tega zapovedal, da naj zapusti takoj lokal. Tedaj pa je potegnil Colautti iz žepa nabit samokres ter je zavpil: »Kaj. na cesto me hočeš vreči sedaj, ko sem izgubil vse svoje premoženje. Ne pomisliš, da imam 8 otrok, surovina!« S temi besedami je nameril na Coinicija ter jc izprožil. Co-mici ni bil zadet. Pa bi ga ne zadela k roglja, se je vrgel na tla. Odslovljeni solastnik je izprožil nato še pet strelov na Coinicija, a nobena krog-Ija ga ni zadela. Streljal bi dalje, ko bi ne prihitel eden izmed natakarjev Delpiero. ki jc pograbil razkačenega Colauttiia za roko. V. tem pa je lul Colautti zopet izprožil in kroglja je zadela natakarja v ramo. — Ranjeni natakar je bil odpeljan takoj na zdravniško postajo. Comici pa, ki je srečno zbežal iz kavarne, je kričal na ulici na pomoč. Prihiteli stražnik je stopil nato v lokal in je aretiral Colauttija, ki je bil ves razburjen, tako, da se ni niti zavedal popolnoma. •— Razume se, da je nastala v kavarni precejšnja panika, in čeprav je bilo še jutro, se jc nabrala pred kavarno velika množica ljudi, ki dolgo časa ni bila na jasnem, kaj se jc bilo pravzaprav dogodilo. -— Položaj številne družine Colauttijeve je res obupen. Ko je izvedela Colaut-tijeva žena za dramo, ki se je bila dogodila, je padla v nezavest. Do zadnjega časa jc upala, da se bo še vse uredilo, a namesto tega, je prišla najhujša nesreča. Ubogi ubogi!
Maiidolfnistična skupina »Viktor Parma« priredi v soboto, dne (>. decembra t. 1. v prostorih kon-sumnega društva »Jadran« pri sv. Jakobu Miklavžev večer z zeh zanimivim sporedom. Čisti dobiček tega večera, ki je namenjen v prvi vrsti gosp. članom »Jadrana« kakor tudi »Parme«, gre v C. M. nabiralnik. Darove, kolekovane z narodnim kolkom, sprejema vsak večer do inkluzivc sobote gospa gostilničarka v gostilni »Jadran« pri sv. Jakobu.
V Narodnem domu pri Sv. Ivanu se je vprizorila v nedeljo Meško-va drama »Mati«, ki je uspela sijiu-no. Dvorana je bila natlačeno polna, kar je posebno razveseljivo. Upamo, da pride »Mati« ponovno na oder.
Kdo bi sl bU mislil. Neka Oilda Morpurgo, stanujoča na korzu, št. 1. je kupila od kmeta 5 litrov vina. Ker pa ni imela drobiža, je izročila bankovec za 100 K možu. Mož pa jej ni mogel zmenjati denarja, zato se je ponudil, da ga gre sam menjat v kako prodajalno. Nič hudega sluteč, je pristala. Mož je odšel, a se ni več vrnil. Na stopnicah je pustil vino in kakih deset let starega dečka, ki je bil najbrže njegov sin. Ko je videla ženska, da moža ni več nazaj, je šla poklicat stražnika, med tem pa je izginil tudi dečko. — Policija se je nato informirala naokrog, kdo je pripeljal vino v mesto v petliterskih pletenih steklenicah (»flaškonih«) in izkazalo se je, da je daciral vino v takih posodah neki Parovel iz Kopra. — Eden izmed funkcionarjev se je odpeljal nato v Koper, kjer je izvedel, da stanuje v koprški okolici neki kmet z imenom Parovel, kateri ima tudi sina starega deset let. —■ Ali je mož že aretiran, ni znano.
tu, je bil od srbske vlade pozvan, da organizira v Nišu vojaško avia-tično akademijo.
OGERSKI RUMUNI DOBE SVOBOŠČINE.
Dunaj, 4. decembra. Kljub vsem zanikavanjem se potrjujejo vesti, da je grof Tisza se pogajal z Rumuni in pogajanja so imela tudi uspeh za Rumune. Priznane so jim velike koncesije: ustanovitev ljudskih in srednjih šol; v naučno ministrstvo bodo sprejeti uradniki rumunske narodnosti. Romunski kraji dobe svoje rumunske uradnike. Rumunski zavodi bodo dobili državno podporo. Vsi politinči protirumunski procesi se bodo potlačili. (To so naravnost velikanski uspehi rumunskega boja. In kolikor vemo: Rumuni niso bili ravno hiperlojalnil!)
PROTI NEMŠKIM ČASTNIKOM.
Carigrad, 4. decembra. Častniki prvega armadnega zbora so povabili včeraj vojnega ministra, da jim da pojasnila glede imenovanja nemškega generala Liemanna za kornega poveljnika v Carigradu. Častniki baje zahtevajo, da naj se Lieuiauno-vo imenovanje prekliče, ali pa naj vlada odstopi.
NOVA BALKANSKA ZVEZA.
Pariz, 4. decembra. »Matin« poroča iz Sofije: Talaat beg je izjavil ob priliki, ko se je sestal z bolgarskim zunanjim ministrom Genadije-vom, da je izrazit rumunski notranji minister Take Jonescu v Carigradu željo, da naj se Turčija in Bolgarska pridružita novi Balkanski zvezi. Talaat beg je baje odgovoril, da naj se Take .Ionescu najprej obrne s svojim predlogom do Bolgarske.
MEDNARODNA KOMISIJA ZA DOLOČITEV ALBANSKE MEJE.
Belgrad, 4. decembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«). Med člani mednarodne komisije, ki ima določiti mejo med Albanijo z ene in Srbijo in Črno Goro z druge strani, ni nobene sloge. Ruski in francoski člani komisije se očitno postavljajo na stran Srbije in ravuo-tako očitno s postavljajo »a stran Albanije avstro-ogrski in italijanski člani komisije.
Komisijo, ki se sedaj nahaja v Debru, spremlja 130 avstro-ogrskih in 120 italijanskih vojakov. Avstro-ogrski vojaki; ki so po narodnosti Slovenci in Hrvati, se prav dobro razumejo s srbskimi vojaki, živijo z
njimi v najboljšem prijateljstvu in jih občudujejo, kako so se mogli vojskovati po onih neprehodnih hribih.
Iz Debra odide komisija proti Prizrenu.
RAZMERE NA BOLGARSKEM.
Belgrad, 4. decembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«). Odkar se je kralj Ferdinand vrnil v v Sofijo, se skriva v svojem dvoru, iz katerega niti enkrat še ni izšel in tudi prišel je čisto tiho, skrivaj ne-zapaženo. Straže v kraljevem dvoru so močno pomnožene in strogo se gleda na to, komu se dovoli pristop v dvor.
Kralj se boji, ker glasovi o pro-tidiuastičuem gibanju v vojaških krogih baje niso brez podlage.
Volilni boj se je razvil že do popolnosti vodi se pa pod geslom: za Rusijo, ali proti njej. Vladna stranka je, seveda, proti Rusiji, kakor tudi kralj Ferdinand in se poslužuje nasproti opoziciji najhujših nasilstev. Reda in miru še dolgo ne bo na Bolgarskem.
DEMOBILIZACIJA V SRBIJI.
Belgrad, 4. decembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Demobilizacija čet, ki so sestavljale kazensko ekspedicijo proti Albancem, se ne izvrši še tako kmalu in sicer iz več vzrokov: prvič radi Albanije, odkoder je še vedno pričakovati iznenadenj, dokler se razmere ne uredijo in, drugič, radi Bolgarske, v kateri razmere tudi nikakor še niso urejene. Ko se novinci dovolj izurijo, se šele izvrši demobilizacija, pa tudi potem bo pri polkih še dosti časa nekaj rezervistov, da povečajo število vojakov pod orožjem.
SRBIJA HOČE BITI PRIPRAVLJENA.
Belgrad, 4. decembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Da se poveča število oficirjev, potrebnih za močno povečano armado, je bilo sprejetih letos 200 gojencev v vojno akademijo in tudi študij se zniža za sedaj na dve leti, tako, da bo v par letih več sto novih oficirjev, obenem so pa bili sprejeti v aktivno službo oni rezervni oficirji, ki so se v vojni najbolj ottllkovall.
V proračurmn za prihodnje leto se nahaja postavka 12 milijonov dinarjev za nova vojaška skladišča in smodnišnice.
   .........
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
NEMČIJA ZA EN ŠKANDAL BOGATEJŠA.
Berlin, 4. decembra. Danes je zbornica z 293 :54 glasovi sprejela predlog, v katerem se je izjavilo, da je državni kancelar popolnoma nezadostno odgovoril glede dogodkov v Sabernu. Po glasovanju Je državni kancelar takoj tekel k Viljemu, kamor sta poklicana tudi alzaški namestnik in poveljnik Savernske posadke. Državni kancelar bo najbrže odstopil.
ŽE ZOPET V GIRSTNI.
London, 4. decembra. Sufražet-ko Panhourst so zopet aretirali.
VOJAŠKA AVIATIČNA AKADE MIJA V NIŠU.
Belgrad, 4. decembra. Znani francoski aviatik Vedrin, ki se mudi
Napeefa prodafa
m JiikEiJži in Mil!
Konfekcija za dame in gospode, deklice in dečke po jako zniža-
• . • . nih cenah! . * .
Zimska obleka v najnovejši okusni izdeljavi za 20—30"|i> ceneje
• . * . kot drugje! . * . ’
Pred nakupom naj si vsak ogleda
Angleško skladišče oblek
Bernatovič, Ljubljana, Mesini trg 5.-f
JSadl pozne sezlje predajam v Me v meji zalogi se nahajajoče Moge, kakor
klobuke, čepice, potrebščine za modistinje ■= -.................
3po !zxxi:ž;axil ceni
MINKA HORVAT, modistinja,
Ljubljana, Stari trg štev. 21.
Najveeja slovenska hranilnica!
v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 3
je imela koncem leta 1912 denarnega prometa 660 miljonov kron, 42 miljeno v kron vlog in 1 miljon 330 tisoč kron rezervnega zaklada.
Sprejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. — Vložen denar obrestuje po
4'kli ~Wm
brez odbitka. — Pripisuje hevzdigujene obresti vsakega po! leta h kapitalu, da se tudi obrestujejo. — Hranilnica je pupilarno varna. — V njo vlagajo c. kr. sodišča in jerobi denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven, občine pa občinski denar. — Hranilnica stoji pod javno kontrolo in nadzorstvom c. kr. deželne vlade. — Izključena je torej vsaka izguba vloženega denarja in to tudi za časa vojske, ker ima hranilnica denar razposojen na zemljišča.
Hranilnica posoja na zemljišča in posiopja proti 5'l^io obrestim in najmanj /«> amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične
cLoxxxače lanllnlke.
Posoja tudi na menice in vrednostne papirje.
i "" i sd i i JU i i	gl »STRDKE! V^jHVaSTVEN« ZNAMKA
T0MRM vTRElCd *«orawswn	
Pl ensbžufl* uttre Cene za gos Cene za dam Cene za otrc Gart f 	 Cei	1ER n6£IIwm). 'SST M BREGU 20. -“jfiB"* ■pode K 14—, 17—, 20'—. ie K 12-—, 15 —, 18 —, ,k«št. 22—25 26—28 29—31 32—35
	K 5-— 6— y_ intirana kakovost. lejše vrste od K 1*50 naprej. 	
Mali oglasi.
Išče se stanovanje z eno ali z 2
sobama za 16. december ali za takoj. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«.	1191-x
Mizarskega vajenca sprejme takoj tvrdka Zorman češkafar, mizarstvo z motornim obratom, Rimska cesta 16., Ljubljana, Prečna ulica štev. 4.	1183-x
Stanovanje
4 sobe s pritiklinami, v I. nadstr., jako prijetno, je za februvav poceni oddati v prijazni Novi utici 3. tu.
*
Moderei v vseh modernih oblikah,
moderčki, potrebščine za moderce,
= rokavice, parfumerija, nogavice, =
moderne ulasnice, brožke, igle za klobuke, pajčolani, torbice itd. vse v največji izbiri v modni trgovini za dame
hm nasproti fllavne pošte.
!\%k% 15	"	'	-l==
P