J °pt
NadoMCStilo za slovenske liste med stavko.
Štev. 7.
V Ljubljani, dne 8. novembra 1919.
Leto I.
Tiskarska stavka — politična stavka.
Mnogo stavcev in to bas razsodneiši ctarejši tovariši so bili že izpcčetka zoper stavko, ker so uvideli, da so stavljene zahteve pretirane in da se z glavo ne more skozi zid, a terorizem mlajših je prodrl, Da-*es sta pa dve tretjini stavcev zoper stavko ter bi radi šli zopet na delo pod prejšnjim,! pogoji, če bi smeli, a brani jim njihov odbor, ki grozi, da vsakogar izključi, kdor bi šel na delo. Boje se tudi, da bi jih stavkajoči dejansko napadli, če bi nekateri šli »a delo. Mlajši, ki imajo stanovanje in hra-»o doma pri starših ozir. sorodnikih, lahko stavkajo, težko pa je oženjenim, ki imajo skrbeti za rodbino. Lastniki tiskam bi radi dovolili povišanje plač, če bi bilo mogoče, * to žal ni, ker v Nem, Avstriji in na Češkem delajo mnogo ceneje, kakor pa je mogoče v Jugoslaviji. Samo ta teden je nabral »eki agent z Dunaja v Ljubjani za dva milijona kron tiskarskih naročil in neki inženir s Prage celo za tri milijone. Torej za pet milijonov kron jc šlo dela iz Jugoslavije. — Tiskarna Vernay na Dunaju je istotako preplavljala vse tukajšnje knjigarne s ponudbami, češ da ima 47 strojev, nad četrt milijona kg črk, a dela nič in se oriporoča za delo. Takih tiskarn, ki nimajo dela je v Nem. Avstriji vse polno in te so že do sedaj delale občutno konkurenco slovenskim tiskarnam, v bodoče bi jih pa naravnost obile. Slov. tiskarstvo je res na robu pogibelji, — Sedanja tiskarska stavka ni upravičena, če primerjamo plače staveev s plačami drugih stanov n. pr. uradništva itd., temveč sedanja stavka je predvsem politična.
Soc. demokratična stranka je hotela Potom stavke zatreti vse druge slovenske časopise, da bi se tembolj razširil »Naprej« 1® da bi bilo občinstvo navezano edino le »a »Naprej«, da bi tako soc, demokratična ®tranka lahko pisala zoper vse druge ter tako rpidobivala na terenu. Stavci so bili Pripravljeni staviti in tiskati »Naprej« aa Prejšnje plače, a drugih listov in niti »Urad-®efia lista« ter nujnih uradnih tiskovin no-®eio staviti za prejšnje plače. V takem podaju je pač samoobsebi umljivo, da so »Pstniki tiskarn, ki so povečini tudi lastnik* časopisov, sklenili, da tudi »Naprej« ne
izhajati, če drugi časopisi ne smejo, moteli so potem »Naprej« v Zagrebu tiskali. a je bilo — predrago ter v nadomestilo razširjajo »Hrvatskega tipografa«, hi ga pa l^di nihče ne mara, ker je — predrag. Ttr-®ai lahko uvidijo gg. stavci, kako bi bilo s ®Wenskimi časopisi, če bi jih morali podražili.
Ker je sedanja tiskarska stavka pred-
vsem politična, ker jo je hotela soc. dem. stranka izrabiti v svoje strankarske namene, eni prišlo niti do pogajanj. Nemogoče je pripustiti da bi izhaja! edino le »Naprej«, ter hujskal stan za stan na stavko, a drugi časopisi ne bi smeli izhajati, da bi resnico povedali. Nastala bi anarhija, ki bi vedla do boljševiških ruskih razmer. Primere imamo že te dni v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku.
Razsodni tiskarji naj uvidijo ter se naj ne dajo več zlorabljati v strankarske namene, ki vodijo v anarhijo in boljševizem.
Po doiSHivim.
Konec tiskarske stavke? Ker so stav-kujoči naprosili dež. vlado za posredovanje in so lastniki tiskarn izjavili, da se prej ne začno pogajati s stavkajočimi, dokler se ne začne v vseh tiskarnah Slovenije z rednim delom in so stavkujoči odgovorili, da ne začno prej z delom, dokler se pogajanja ne začno je predsednik dež. vlade g. dr. Brejc sporoči! obema organizacijama da se naj v pondeljek 10, t. m. povrnejo stavkujoči na delo, a lastniki tiskarn naj začno s pogajanji, Slednji so izjavili, da sprejmejo predlog g, dr. Brejca, vprašanje na je, ali ga bodo tudi stavkujoči.
Regentova zahvala. Župan dr. Iv. Tavčar je prejel iz Beograda sledečo brzojavko: »Naiiskrenejša hvala na izrazih, poslanih mi o priliki praznovanja obletnice osvo-bojenja v Ljubljani in najlepše pozdrave z željo za napredek, Aleksander.«
Rekonstrukcija kabineta. Pogajanja med Davidovičem in Črnogorskimi poslane,! so zaključena; gre samo še za osebo, ki naj v imenu črnogorskih poslancev vstopi v vlado. Kot kandidati se imenujejo Marko Dakovič, Jojič in Spasoje Piipič. Dakovič ne želi prevzeti portfelja, Jojič je bolan, vsled česar se računa danes z vstopom Spasoje Pilepiča v vlado. Govori se, da se sočasno tudi popolni in rekonstruira ministrski svet.
Konferenca frančiškanskih provincija-lov. V Sarajevu se vrši konferenca jugoslovanskih frančiškanskih provincijalov, katere se udeležujejo provincijali iz Zagreba, Sarajeva, Mostara ter namestnika dubrov-: niškega in splitskega provincijala, Ljubljan-! slei povincijal O. Čampa zaradi ustavljene-j ga prometa ni mogel priti. Na konferenci : bodo razpravljali o potrebah frančiškanskih i provincij in o listu »Naša misel«, ki ima j biti skupno glasilo vseh jugoslovanskih j frančiškanov.
Marušič finančni svetnik je umrl. Pogreb | iz deželne bolnice v soboto ob 15. uri.
Italijanski tržaški škof. Iz Rima se po-
roča: Prejšnji vojaški almosenier Bartolo-masi je im ato ovan za tržaškega škofa.
Šei ljubljanskega odseka min. trgovine in isasistrijc. Za šefa ljubljanskega odseka ministrstva trgovine in industrije y činu ministrskega svetnika je imenovan dosedanji načelnik tega odseka dr, Marn.
Imenovanja v jusiični službi. Imenovani so pri višjem oziroma deželnem sodišču v Ljubljani: višji oficijal g. Anton Spendre v Litiji, za ravnatelja zemljiške knjige; za pisarniške ravnatelje pa začasni pisarniški ravnatelj g, Henrik Abram in višji pisarniški predstojnik g, Ivan Bizjak.
Kolkovanje bankovcev. Dne 3. t. m. se je pri ministrstvu za finance vršila konferenca denarnih zavodov radi sporazuma, kako izvršiti kolkovanje bankovcev. Vsi denarni zavodi, ki bi se ne udeležili kolko-vanja, bi bili ta čas zaprti, tako da bi se izognilo tihotapstvu s kronami. Kolkovanje se bo vršilo pri 302 denarnih zavodih v Srbiji in pri sličnih upravnih skupinah novo-osvobojenih krajev. Pri vsakem zavodu bo v to svrho imenovana posebna komisija, Kolkovanje se mora izvršiti v deeetih dneh Sodijo, da kroži v prometu okrog 10 miljard kron. Od denarja se odtegne 20% in se izroči za ta znesek posebno potrdilo, ki bo imelo isto veljavo kakor gotovina. To potrdilo se bo izplačalo pri zamenjavi krm v nov državni denar. Ta odredba ima namen, da se omeji kbličina papirnatih kron v prometu. Kilki za kolkovanje bankovcev se že nahajajo v Beogradu. Kolki so bili izdani pod nadzorstvom uradnikov finančnega ministrstva Pajičiča in Radosavljeviča na Dunaju. Za vsako vrsto bankovcev so izdelani posebni kolki v raznih barvah, ki se lahko razlikujejo druga od druge. Najpreje se bodo kolkovali tisočkronski in stokronski bankovci, potem pa bankovci po 50, 20 in 10 kron. Kolkovanje se bo pričelo v vseh središčih naše kraljevine en in isti dan.
Zbor delegatov Sovenskega planinskega društva se bo vršil 16. novembra 1919 ob 9. uri dopoldne v društveni sobi Kralja Petra irg 2, pritličje (pisarna odvetnika dr. Frana Tominška}.
Štrajk v premogokopih končan. Med rudarskimi delavci in lastniki rudnikov v Zagorju in Hrastniku je prišlo do sporazuma. Delavci so se po večini vrnili na delo. Istotako se je dosegel sporazum tudi v trboveljskem premogokopu in so se tudi tam delavci vrnili včeraj na delo.
Neuspešna stavka. Dne 5. t. m. je bila končana stavka bančnih uradnikov v Zagrebu, ki je trajala 7 tednov. Stavkujoči niso popustili v svojih zahtevah, vendar pa so sklenili, da se vrnejo na delo. Banke bodo odločevale, katerega uradnika bode zopet sprejele v službo. Popoldne je bilo dbo-
rovanje bančnih uradniltov, na katerem se je stavkujočim naznanil rezultat dogovorov, ki je za stavkujoče uradnike nepovo-Ijen. Na zborovanju je došlo do demonstracije proti ministru Koraču, o katerem pravijo, da ni posredoval v onem pravcu in z j ono energijo, kakor je v Beogradu obetal I delegatom bančnih uradnikov. Po zborova- i nju so odšli stavkujoči uradniki v dolgi j vrsti po mestu do svojega društvenega lokala, kjer je tajnik društva bančnih uradnikov dr. Politeo imel govor, ki ga je zaključil z besedami: »Stavka je propala’ toda organizacija živi!«
Aretirani vohuni. Vojaška oblast je v Kranjski gori aretirala tri osebe, o katerih je debila v roke dokaze, da so vohunili za Italijo. Dotičniki so iz Goriške in so bili j vselej na glasu kot dobri Slovenci. Zato se vse čudi. da so se dali premotiti od italijanskega zlata.
Rešiio vprašaiife.
Trumblč nepopustljiv. Italijanske skrbi. Iz Pariza se poroča: Italijansko javno mnenje je v velikih skrbeh radi Wilsonove odklonitve Tittonijevega predloga. »Cor-riere della Sera« in neke druge novine poživljajo zaveznike, naj uplivajo na Wilso-na, da popusti. Drugi listi govorijo že o odhodu Tittonija z mirovne konference, kar bi značilo prelom Italije s konferenco. Govori se pa v Parizu, da ostane Tittoni v francoski prestolici vsaj še do konca t, m. Polagale so se tudi nade v direktna pogajanja z jugoslovansko delegacijo, toda po zanesljivih informacijah je Trumbič sedaj nepopustljiv in hoče počakati rezultat italijanskih volitev. Zelo značilno pa jo, da pozivlje »Gazzetta del Popolo«, ki je odobravala D' Annunyijev puč, naj prostovoljno zapusti Reko, da olajša na ta način Tit-tonijevo akcijo,
Reško vprašanje. Londonske »Times« ponovno naglašujejo potrebo neposrednega sporazuma med Italijani in Jugoslovani v reškem in dalmatinskem vprašanju. List piše med drugim: »Zdi se, da je neposredni sporazum med Italijo in Jugoslavijo najpri-pravnejša pot za izhod iz sedanjega zapletenega položaja, Pogajanja na podlagi vzajemnega priznavanja narodnostnih pravic bi mogla dovesti do sporazumljenja med obema narodoma, ki bi zadovoljilo obe stranki. Ozirajoč se *a D' Anunzievo reško pustolovščino, sklepajo »Times«, da je jasno da se ta pogajanja ne smejo začeti na temelju izvršenega čina. — Dobro informiran Amerikaneč, ki ima tesne stike z ameriško mirovno delegacijo, je izjavil pariškemu poročevalcu »Tribune«, da je bil Titto-nrev kompromisni predlog za rešitev re-škega vprašanja zato odklonjen, ker se v Washingtonu ni verjelo v njegovo odkritosrčnost. Namen Tittonijevega uredioga je bil, da zajamči Reko Italiji, ako ne sedaj, pa vsaj pozneje. Predsednik 'Wilson tega ni mogel dopustiti. (LDU)
Mirovni posvet.
Dementi o ultimatu Jugoslaviji. Nekateri listi so bili prinesli vest, da je vrhovni svet stavil jugoslovanski vladi ultimatum glede podpisa mirovne pogodbe z Nemško
Avstrijo. Te vesti se dementujejo, ker so brez vsake podlage.
Novi mirovni delegat kraljestva SHS. Andrija Radovič, nekdanji črnogorski ministrski predsednik, je imenovan pooblaščenim delegatom jugoslovanske delegacije v Parizu.
Vrhovni svet je sklenil, okrožja, kjer se ima vršiti ljudsko glasovanje, odkazati posameznim aliirancem v nadzorstvo takole: Okrožje Allenstein (na vzhodnem Pruskem] Angliji, okrožje Mariemvender Italiji, Gorenjo Šlezijo Franciji in Tešin Ameriki. Do ratifikacije pogodbe z Ameriko bo Francija provizorično prevzela tešinsko okrožje. Nadalje je vrhovni svet sklenil, da bo donavska komisija zastooana v komisiji, določeni po členu 349 versailleske mirovne pogodbe. Vrhovni svet se je bavil tudi s poročilom S. Georgea C!arka o položaj,, na Ogrskem.
Proti Romuniji, Vrhovni svet je skleni! naročiti poslanikom aliirancev, da nemudoma obvestijo romunsko vlado o izrečni želji vrhovnega sveta, da odgovori jasno in brez ovinkov na vsa stavljena vprašanja. Položaj na Ogrskem zahteva hitro odločitev, ker je za varnost centralne Evrope nujno potreba, da se vrnejo normalne razmere. Aliirane in asociirane države zatorej ne morejo dopustiti nobenih pogajanj več, ki bi mogla zavleči odgovor na ona tri vprašanja, ki so bila stavljena dne 42. ok-| tobra.
Razpust mirovne konference? »Seco-S lo« javlja, da se po informacijah iz pariških službenih krogov razpusti mirovna konfe-| renca dne 13. t. m. Vprašanje nastane, kaj i se v tem slučaju zgodi z reškim vprašanjem.
Rusija.
Boji sa Ruskem, »Vossische Zeitung« priobčuje tole poročilo ruskega časopisa »Priziva«; Fronta generala Judeniča: Na vsej fronti se nadaljujejo ljuti boji. Daleko-nosni angleški topovi bombardirajo trdnjavo Kronstadt In Krasno Gorko’. Južno od Krasne Gorke se bijejo boji z menjajočim se uspehom. Po srditem boju s premočnim sovražnikom smo se morali umakniti iz Ga-čine. Tudi južnp-vzhodno od Gdova ob Peipuškem jezeru se nadaljujejo boji, Pii Pskovem močan artiljerijski boj. Južno-vzhodno od Baltinova so napadli estonski oddelki in zasedli Bondjerje. — Fronta Denjikinova: Na levem krilu v smeri proti Mogilevu napada sovražnik. Pri Černigovu so b li doslej vsi sovražni napadi odbiti. V središču so napadle naše čete na črti Dmi-triiev—Kromy—Orel—Mzensk. Sovražnik se umika s trdovratnim odporom na vsej fronti prot- severuzapadu. Dmitrijev, ki smo ga morali prejšnji dan zapustili, -smo iznova osvojii. Na fronti Novosil — Elek smo pregnali sovražnika nazaj. Zapadno od Ele-ka smo zasedli Ismilko in Dolgorukovo, Ob Donu se je ustavil naš strategičm umik, ki je trajal nekaj dni na odseku Voronjež— Lisko. Uspešno ustavljamo sovražnika. Vzhodno od Caričina so naše čete po ljutih bojih na levem bregu Volge prekoračile reko in se iana utrdile. — Fronta, admirala Kolčaka: V središču je sovražnik započel
odločilen napad in je naše čete potisnil nazaj.
Raza« poročila.
Neosnovane vesti o preloženju orient-expressa. Nekatere novine so prinesle vest, da so zahtevale francoske vojne misije, da se preloži orijentski ekspresni vlak s sedanje proge preko Curiha in Jugoslavije na progo Solnograd—Dunaj in Budimpešto in to radi nerednosti, ki se dogajajo na jugoslovanskih progah. Na podlagi informacij o preložitvi ni govora, ker bi preložitev z ozirom na težkoče in nerednosti, ki vladajo tudi v drugih državah, ne imela nobenega smisla. Znano je namreč, da se pritožujejo glede prometnih neprilik ravnotako kot pri nas tudi v Franciji, Nemčiji, Avstriji, Mad-; žarski in Italiji, da vozi ta vlak s franco-! skim premogom in da prihaja vlak z velikimi zamudami že iz Italije,
Pogoji Nemčije in Avstrije za mir leta 1916, Na razpravi preiskovalnega odseka nemške narodne skupščine proti bivšemu državnemu kancelarju von Bethmann HoIIweg, je le-ta, zagovarjajoč se zaradi krivde na vojni, izjavil, da je bila Nemčija dne 12. decembra 1916, ko je sovražnim državam ponudila mir, pripravljena skleniti mir na nastopni podlagi: 1. Priznanje kraljestva Poljskega; 2. aneksija kurlandij-skega in. litvinskega ozemlja, ki bi v sporazumu s kraljevino Poljsko tvorilo od severa proti jugu se razprostirajočo strate-gično mejo proti Rusiji; 3. trgovinska pogodba z Rusijo, ozir. gospodarske prednosti; 4. jamstva v Belgiji, ki naj se po pogajanjih s kraljem Albertom kolikor mogoče določijo, event. aneksija Liegea in gotovega pasa ozemlja; 5. izpraznitev zasedenih pokrajin na Francoskem izvzemši Longwy in Briey ter izpraznitev Alzacije-Lorene po ; Francozih, nadalje vojna odškodnina in kompenzacije; 6. vrnitev kolonij, izvzemši Kiaučau, Karoline in Mariane, event. pridobitev države Kongo ali del te države; 7. odškodnina za Nemce v inozemstvu; 8. združitev Luksenburške z Nemčijo, ker je potrebna za primer pridobitve Brieyja in Longwyja. — Avstrija je stavila te-le pogoje: 1. nedotakljivost monarhije; 2. malenkostna poprava meje z Rusijo; 3. strate-gična poprava meje proti Romuniji, nadalje Železna vrata itd.; 4. vzpodstavitev kraljevine Srbije, pri čemer odstopi -ta država gotova ozemlja Avstriji, Bulgariji in Albaniji, kar ostane, se gospodarsko združi e Avstrijo; 5. vzpodstavitev Čmegore in poprava meje; 6. samostojnost Albanije pod avstrijskim protektoratom; 7. strategična poprava, meje z Italijo brez aneksij. — Bethmann Holhveg je dostavil, da te zahteve niso bile conditio sine qua non ter da je on smatral avstrijske pogoje za pretirane, zlasti ker so Rusi bili zasedli velik del Galicije.
Velika vojvodinja Luksenburška se poroči. Velika vojvodinja Luksenburška Charlotta se poroči s princem Feliksom Bourbon-Parmskim, z bratom bivše avstrijske cesarice Zite.
Izdajatelj: Konzorcij slovenskih dnevnikov.
Tiska tiskarna M. Hrovatin.
Odgovorni urednik Ivan Kovačič.