ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006 - 2013« I. Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projekta 1. Naziv težišča v okviru CRP: Konloirenčnost Slovenije - Učinkovita država (težišče 3) I ^ -ni- I-UOii I CiL JiiiL 2. Šifra projekta: V6-0279 i.M zadeve: "M Vrednost: 3. Naslov projekta: Vrednotna in nazorska usmerjenost slovenskih tiskanih medijev 3. Naslov projekta 3.1. Naslov projekta v slovenskem jeziku: 3.2. Naslov projekta v angleškem jeziku: 4. Ključne besede projekta 4.1. Ključne besede projekta v slovenskem jeziku: interni pluralizem, eksterni pluralizem, medijska svoboda, vrednote, ideologija, profesionalizacij a 4.2. Ključne besede projekta v angleškem jeziku: internal and external pluralism, media freedom, values, ideology, professionalisation Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran I od 8 5. Nfaziv nosilne raziskovalne organizacije: Inštitut za razvojne in strateške analize (IRSA) 5.1. Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (R0): Znanstveno.raziskovalno središče (ZRS), UP 6. Sofmancer/sofmanceij i: Ministrstvo za kulturo 7. Šifra ter ime in priimek vodje projekta: 4991 Frane Adam Datum; . ^Q. ta^O^^ Podpis vodje projekta: L Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 2 od 8 II. Vsebinska struktura zaključnega poročila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP 1. Cilji projekta: 1.1. Ali so bili cilji projekta dosežem? 3 a) v celoti b) delno c) ne Če b) in c), je potrebna utemeljitev. 1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? 3 a) da b) ne Če so seje potrebna utemeljitev: Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 3 od 8 2. Vsebinsko poročilo o realizaciji predloženega programa dela':_ Množični mediji so pomembna sestavina demokratične družbe. Za oblikovanje demokratične politične kulture so še posebej pomembni politično-informativni mediji oz. ti. resni mediji, od katerih se pričakuje, da bodo o zadevah javnega pomena poročali profesionalno in korektno. V komentarjih pa naj bi izhajali iz različnih vrednostnih in nazorskih pogledov. To zahtevo je možno uresničiti v okviru eksternega in internega medijskega pluralizma, se pravi v situaciji, ko imamo opravka z obstojem nazorsko raznovrstnih medijev ali novinarjev in urednikov (ter zunanjih sodelavcev), ki zastopajo in povzemajo različna mnenja. V Sloveniji imamo opravka s specifično situacijo na področju dnevnikov s politično-informativno vsebino, saj v glavnem prevladuje interni pluralizem. Cilj naloge je z različnimi pristopi in metodami osvetliti mnenjsko in nazorsko raznolikost slovenskih tiskanih medijev ter vlogo novinarjev in urednikov v tem kontekstu. Zanimajo nas naslednja vprašanja: Kako posamezni časopisi prikazujejo notranjepolitično dogajanje? Kakšno je razmerje med kritičnimi, nevtralnimi in afirmativnimi prispevki? Je to povezano z nazorsko-vrednotno usmerjenostjo medija in novinarjev oz. urednikov? Kako novinarji in uredniki sami ocenjujejo pomen nazorskih in ideoloških elementov? Kakšna je stopnja notranjega pluralizma? Ah je možno govoriti tudi o zunanjem pluralizmu? Čeprav smo se naloge lotili sistematično, so rezultati, do katerih smo prišli, v mnogih ozirih preliminarni in fragmentarni. Raziskovanje medijskega pluralizma in vrednostnih pozicij akterjev medijskem prostoru predstavlja velik izziv, področje je večdimenzionalno, povrhu pa je ta tematika tudi zelo občutljiva in politično »zanimiva« in kontroverzna, kar pomeni, daje težko doseči distanco in brez predsodkov govoriti o tej problematiki. Na osnovi obsežnega gradiva, podatkov, analiz in interpretacij lahko izluščimo nekaj spoznanj, relevantnih za razumevanje medijske problematike v Sloveniji. 1. Kar zadeva nazorsko, vrednotno in politično usmerjenost novinarjev in urednikov je iz intervjujev (pa tudi iz analiz vsebine) razvidno, da verjetno (in pogojno rečeno) levo in liberalno usmerjeni novinarji nekoliko - ali po nekaterih ocenah bistveno - prevladujejo, da pa imamo celo vrsto novinarjev, ki pišejo nevtralno in relativno nepristransko. Kot rečeno, pa to lahko vrednotimo na različne načine. 2. Iz intervjujev tudi izhaja, daje nazorski profil (levo-desno ali konservativno-liberalno) še aktualen, vendar ni neposredno povezan s strankarskimi preferencami oz. ne omejuje kritike vladnih potez oz. aktualne oblasti. Po mnenju nekaterih pa temu ni čisto tako. Nazorska in ideološka pozicija narekuje določen pristop in tako vpliva na stil in vsebino pisanja. Po mnenju drugih pa to ni pomembno, saj profesionalna drža korigira oz. ne dopušča pristranskega pisanja. To so izsledki intervjujev in je normalno, da imamo opravka z različnimi mnenji (ki so odraz in izraz nazorsko-vrednotne pozicije). 3. Iz intervjujev izhaja, da respondenti - predstavniki posameznih časopisov poudariajo ^ Potrebno je napisati vsebinsko raziskovalno poročilo, kjer mora biti na kratko predstavljen program dela z raziskovalno hipotezo in metodološko-teoretičen opis raziskovanja pri njenem preverjanju ali zavračanju vključno s pridobljenimi rezultati projekta. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 4 od 8 notranjo raznolikost oz. interni pluralizem v svojem časopisu. Do neke mere bo to držalo. Vendar pa nam recimo analiza kolumen (pa tudi analiza vrednotenja gospodarskih reform bivše vlade) pri Dnevniku pokaže, daje ta pluralizem zelo omejen oz. se o njem lahko le pogojno govori. Mimogrede: majhno notranjo diferenciacijo imamo celo pri Mladini, sa eden od kolumnistov piše (precej) drugače od drugih avtorjev. Zanimivo je to, da večina respondentov razpoznava interni pluralizem kot edino realno možnost v slovenskem medijskem prostoru. Za eksterni pluralizem v smislu nazorske diferenciacije med časopisi ne vidijo pravega temelja, delno zaradi majhnosti trga, delno zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in novinarjev. 4. Na podlagi analize vsebine sklepamo, da nobeden od dnevnikov ni provladen, prispevkov, ki afirmativno obravnavajo vlado je zanemarljivo malo, povsod je več kritičnih prispevkov. 6. Kar zadeva poročanje o sporih, ki jih je sprožila novinarska peticija, so o tem poročali tuji mediji. FAZ kot konservativno usmerjen je prikazal tudi mnenja, ki se distancirajo od peticije oz. zanikajo, da bi pritiski imeli kakšen večji učinek na svobodo medijev, levo-liberalni dnevniki pa so bili bolj naklonjeni argumentom podpisnikov peticije. 7. Iz analize vsebine Dela, Večera, Financ, Dnevnika (pri tem smo analizirali tudi kolumne v dveh obdobjih) ter Gorenjskega glasa in Primorskih novice lahko sklepamo, na določeno nazorsko opredeljenost, vendar pa imamo v nekaterih časopisih (Večer, Delo, Gorenjski glas, delno tudi Primorske novice) precej nevtralnih poročil in komentarjev. 8. Analiza Sobotne priloge Dela in primerjava izbranih mesecev 2004 ter 2008, zlasti z vidika promoviranja strank oz. strankarskih kandidatov za državnozborske volitve (dodatno tudi z vidika reprezentacije žensk oz. avtoric). Tu se med drugim pokaže, daje bil leta 2008 dan nekoliko večji poudarek politikom iz levega tabora.Sama struktura SP pa je precej stabilna. 9. Vse te analize in rezuhate, do katerih smo prišli, je treba jemati cum grano salis, ker so kljub vloženem trudu, v veliki meri še vedno parcialne in fragmentarne. Kar zadeva Ministrstvo za kulturo, naj upošteva naslednje izsledke in vidike: - nadaljuje naj se s podobnimi analizami medijskega pluralizma (pri čemer je treba angažirati različne izvajalce oz. raziskovalce); - pri tem naj se naslanjajo na študijo Evropske unije (oz. pristojne komisije) o medijskem pluralizmu (ki bo kmalu zaključena oz. dostopna); - Sklad za medijski pluralizem naj še bolj kot sedaj upošteva učinke subvencij, predvsem pa priporočamo, da se posebej nagradi raziskovalno in analitično novinarstvo; - strokovne službe MK naj na podlagi do sedaj opravljenih študij izdelajo "belo knjigo" o stanju medijev pri nas in s tem seznanijo širšo javnost. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 5 od 8 3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov: 3.1. Kršenje potencialni pomen^ rezultatov vašega raziskovalnega projekta za: a) odkritje novih znanstvenih spoznanj; ^ b) izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija; ^ c) razvoj svojega temeljnega raziskovanja; m d) razvoj drugih temeljnih znanosti; 3 e) razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav. 3.2. Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta: a) razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RJR., ki je v osnovi namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti; b) pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj industrije, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom, prodajo na debelo in drobno, restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovalnicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi; c) proizvodnja in racionalna izraba energije - vldjučuje RR-dejavnosti, ki so v funkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije; d) razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini: • transport in telekomunikacije - Vključen je RR, ki je usmerjen v izboljšavo in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z varnostjo v prometu; • prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RJR., ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju; e) nadzor in skrb za okolje - Vključuje RR, kije usmerjen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupini: f) zdravstveno varstvo (z izjemo onesnaževanja) - Vključuje RR - programe, ki so usmerjeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdravja; 3 g) družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kulturne probleme; El h) splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem; i) obramba - Vključuje RR., ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civilne uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred naravnimi nesrečami. Označite lahko več odgovorov. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 6 od 8 3.3. Kateri so neposredni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_ Razvili smo nov pristop k proučevanju medijskega pluralizma. Menimo, da smo prispevali k bolj jasni predstavi o dinamiki in usmerjenosti tiskanih medijev. 3.4. Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_ Menimo, da je naša naloga pomembna tudi iz metodološkega vidika, nadaljne podobne raziskave ne bodo mogle mimo nje. Po drugi strani pa je naloga prispševek k razumevanju internega in ekstemega pluralizma in vloge novinarjev v tem okviru. 3.5. Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 3 a) v domačih znanstvenih krogih; _I b) v mednarodnih znanstvenih krogih; ^ c) pri domačih uporabnikih; 3 d) pri mednarodnih uporabnikih. 3.6. Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih? Novinarji, publicisti, raziskovalci tega področja. 3.7. Število diplomantov, magistrov in doktorjev, ki so zaključili študij z vključenostjo v raziskovalni projekt? 4. Sodelovanje z tujimi partnerji: 4.1. Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi inštitucijami. _ Sodelujemo z več tujimi partnerji, bili smo vključeni v dva evropska projekta (dva tuja raziskovalca sta vključena v programsko skupini, eden v aplikativni projekt), v okviru CRP nismo imeli posebnih stikov z drugimi raziskovalci. Obrazec AJlRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 7 od 8 4.2. Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja? 5. Bibliografski rezultati^: 2a vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta. 6. Druge reference** vodje projekta in ostalih raziskovalcev, ki izhajajo iz raziskovalnega projekta: 3 • • Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sami iz spletne strani: http :/vavw. izum. s i/ ^ Navedite tudi druge raziskovalne rezultate iz obdobja financiranja vašega projekta, ki niso zajeti v bibliografske izpise, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na prenos znanja in tehnologije. Navedite tudi podatke o vseh javnih in drugih predstavitvah projekta in njegovih rezultatov vključno s predstavitvami, ki so bile organizirane izključno za naročnika/naročnike projekta. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 8 od 8 VREDNOTNA IN NAZORSKA USMERJENOST SLOVENSKIH TISKANIH MEDIJEV ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006 - 2013« Pogodba št. 1000-06-280279 Izvajalec: Inštitut za razvojne in strateške analize,Ljubljana (IRSA) Soizvajalec: Znanstveno raziskovalno središče Koper (ZRS), UP Naročnika: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) Ministrstvo za kulturo Vodia projekta: Dr. Frane Adam Sodelavci: dr. Peter Sekloča (ZRS), Primož Kristan, mag. Darka Podmenik, dr. Matevž Tomšič (IRSA) Ljubljana, oktober, 2008 KAZALO stran: UVOD I. ANALIZA KOLUMEN V ČASOPISU DNEVNIK V PRVI POLOVICI LETA 2003 IN SEPTEMBRU 2008 8 1. Struktura kolumen in kolimmistov (2003) 8 2. Raziskovalna izhodišča (2003) 9 3. Rezultati analize (2003) 10 4. Struktura kolimien in kolumnistov (2008) 13 5. Raziskovalna izhodišča (2008) 16 6. Rezultati analize (2008) 17 7. Sklepne ugotovitve (2003 in 2008) 21 II. ANALIZA PRISPEVKOV O REFORMAH IN VLADNI RESOLUCIJI O RAZVOJNIH PROJEKTIH V ČASOPISIH: DELO, DNEVNIK, VEČER, FINANCE 2006 22 1. Rezultati za Delo 22 2. Rezultati za Dnevnik 23 3. Rezultati za Večer 24 4. Rezultati za Finance 25 5. Sklepne ugotovitve 25 m. STRUKTURA SOBOTNE PRILOGE V LETIH 2004-2008 27 1. Analiza vsebinske strukture Sobotnih prilog dnevnika Delo 27 2. Sobotna priloga Dela v letih 2004 in 2008 - Pogostost pojavljanja in promoviranj a politikov 3 3 3. Reprezentacija ženske v Sobotnih prilogah dnevnika Delo - Primerjava med letom 2004 in 2007 36 IV. ANALIZA KOMENTARJEV V ČASOPISU PRIMORSKE NOVICE ZA LETO 2002 TER 2005-2006 40 1. Predmet in metodologij a analize 40 3. Rezultati analize za Primorske novice 2002 42 4. Rezultati za Primorske novice 2005-2006 44 5. Primerj ava komentarj ev v Primorskih novicah med leti 2002 in 2005-2006 47 6. Sklepne ugotovitve 58 V. ANALIZA KOMENTARJEV V ČASOPISU GORENJSKI GLAS ZA LETO 2002 IN 2005-2006 63 1. Predmet in metodologija analize 63 2. Rezultati analize za leto 2002 64 3. Sklepne ugotovitve za Gorenjski glas 2002 66 4. Rezultati analize za Gorenjski glas 2005-2006 68 5. Primeijava komentarjev v Gorenjskem glasu med leti 2002 in 2005-06 71 6. Sklepne ugotovitve 77 VI. ANALIZA TUJIH ČASOPISNIH ČLANKOV O SLOVENIJI ZA ČAS NJENEGA PREDSEDOVANJA EVROPSKI UNIJI 80 1. Predmet in metodologija analize 80 2. Rezultati analize tujega tiska 84 3. Sklepne ugotovitve o poročanju tujega tiska glede Slovenije za čas njenega predsedovanja Evropski Uniji 94 VII. ANALIZA POLSTRUKTURIRANIH INTERVJUJEV Z NOVINARJI IN UREDNIKI 101 1. Percepcija nazorske usmeritve 102 2. Nazorska in vrednostna opredelitev novinaijev 102 3. Nazorska in politična gravitacij a medij ev 103 4. Ocena: notranja in zunanja pluralnost 104 vni. OCENA MEDIJSKE SVOBODE 106 1. Slovenija v kontekstu nekaterih drugih držav Evropske Unije 106 2. Medijski pluralizem v državah članicah EU 110 SKLEPNE UGOTOVITVE 114 PRILOGE: 116 1. Analiza prispevkov o reformah in vladni resoluciji o razvojnih projektih v časopisih Delo, Dnevnik, Večer, Finance 116 2. Transkripti pol strukturiranih intervjujev z novinaiji in uredniki slovenskih tiskanih medijev 155 3. Povzetki polstrukturiranih intervjujev z novinaiji in uredniki slovenskih tiskanih medijev 254 UVOD Množični mediji so pomembna sestavina demokratične družbe. Za oblikovanje demokratične politične kulture so še posebej pomembni politično-informativni mediji oz. ti. resni mediji, od katerih se pričakuje, da bodo o zadevah javnega pomena poročaH profesionalno in korektno. V komentarjih pa naj bi izhajali iz različnih vrednostnih in nazorskih pogledov. To zahtevo je možno uresničiti v okviru ekstemega in internega medijskega pluralizma, se pravi v situaciji, ko imamo opravka z obstojem nazorsko raznovrstnih medijev ali novinaijev in urednikov (ter zunanjih sodelavcev), ki zastopajo in povzemajo različna mnenja. V Sloveniji imamo opravka s specifično situacijo na področju dnevnikov s politično-informativno vsebino, saj v glavnem prevladuje interni pluralizem. Interes družbe, ko gre za delovanje medijev, je očiten in izpričan skozi vso zgodovino množičnih medijev. Danes je splošno sprejeto, da ni demokracije brez svobode tiska in govora. Mnoge družbe, zavedajoč se vpliva medijev na človekovo zavest, vrednote in identiteto, pa poleg svoboščin govora in tiska poskušajo spodbujati medijske oblike in vsebino, ki so skladne s splošno sprejetimi vrednotami in kulturo. Mediji sicer delujejo v polju civilne družbe (javnosti), vendar obenem pokrivajo političen prostor in so predmet političnih in poslovnih interesov. V interesu javnosti in demokracije pa je, da mediji niso predmet političnih računic in izključno komercialne logike. Slovenski model privatizacije nekdanjega družbenega premoženja je pripeljal do tega, da so pomembni deleži dnevnikov prišli v last kvazi-državnih skladov, na katere je imela operativna politika odločujoč vpliv. V zadnjih dveh letih se je njihov vpliv zmanjšal, povečal pa se ekonomski vpliv, formirali so se novi lastniki. Tipičen primer je Pivovarna Laško, kije lastnik Dela ter delno tudi Večera.' ' O ozadju dogajanj v zvezi z lastniškimi preobrazbami in vlogo medijskega trga pišeta S. B. Bašić ter B. Petković v knjigi In temu pravite medijski trg? (Mirovni inštitut, 2007). Javni interes na področju tiskanih medijev je naslednji: spodbujati in omogočati predvsem njihovo vsebinsko raznovrstnost (plurahiost), v določeni meri pa tudi izobraževalni in kulturno-razvedrilni potencial. Nujna, a ne vedno zadostna, pogoja za to sta (1) lastniški in upravljavski pluralizem ter odsotnost monopolov, in (2) kakovostno novinarstvo. Prvi pogoj je lahko doseči. Drugi pogoj vključuje izobraževanje novinarjev in bralcev ter podporo kakovostnemu in analitičnemu novinarstvu. Vse to je potrebno zagotoviti s strukturnimi mehanizmi, ki so kar se da nevtralni z ozirom na ideologijo in druge parcialne interese. Pri nas se s problematiko medijskega pluralizma v smislu konkurenčnih mnenj in razlag v poročanju ter komentiranju soočamo že dalj časa. Povedano z drugimi besedami: cela vrsta analiz in komentaijev kaže, daje nazorska, vrednotna in konceptualna raznovrstnost sicer prisotna, vendar mnogi (na „desni") pogrešajo dnevnik, ki bi odstopal od obstoječih, zlasti v smislu nazorske orientacije.^ Poudariti pa velja, da obstajajo tudi drugačna, celo nasprotna mnenja, zlasti novinarska skupnost in komunikološka stroka vztraja na tezi, da je pluralizem dovolj razvit, nekateri pa so mnenja, daje edino kar šteje profesionalnost. Po našem mnenju to kontraverznost lahko razrešimo v dialogu in na osnovi empiričnih raziskav. O avtonomiji in profesionalizaciji medijskega prostora obstajajo v zadnjem času različna mnenja, ki so se posebno zaostrila z znano peticijo več kot 500 novinaijev, ki je odmevala tudi v tujini. Strinjamo se s tem, da hitre in nepremišljene intervencije niso na mestu. Odpreti je treba nov krog diskusije in doseči vsaj to, da se osredotočimo na - Glej prispevek več avtorjev: Adam , F./Makarovič M./Tomšič M./Lah, P. Nazorski in politični pluralizem v okviru slovenskih tiskanih medijev. Nova revija, sep./okt. 2006, letn. 25, št. 293/294, str. 2-32, priloga Forum. ^ Razlogov za tako stanje je več, eden glavnih je povezan z visoko stopnjo reprodukcije elitnih in strateških položajev ter s kulturno hegemonijo, ki je delovala v modelu tranzicijskega gradualizma. Gre za splet finančnih, vrednotnih in spoznavnih interesov, ki so pripeljali do neke vrste "hegemonije" tudi na področju družbene semantike in interpretacije relevantnih političnih in zgodovinskih dogajanj. To je vplivalo tudi na vrednostni in nazorski profil precej velike skupine novinarjev in urednikov. Nastal je nek poseben medijski režim z vsemi pozitivnimi in negativnimi učinki. Prve diskusije so bile objavljene v reviji Ampak v letu 2000, nato v reviji Dignitas (2004) in nato letos spet v isti reviji. Kakšnega večjejega odmeva, pa te razprave niso sprožile. Opravljena je bila tudi raziskava za MKin sicer Adam et al, Stanje medijskega pluralizma v Sloveniji (2006), tekst je bil nato objavljen v Novi reviji. zastavljeno vprašanje. Ne veijamemo, daje soglasje potrebno ali možno, velik dosežek bi bil že, če bi se strinjali, da je raziskovanje nazorskega in političnega pluralizma relevantno in proučevanja vredno. Cilj naloge je z različnimi pristopi in metodami osvetliti mnenjsko in nazorsko raznolikost slovenskih tiskanih medijev ter vlogo novinarjev in urednikov v tem kontekstu. Zanimajo nas naslednja vprašanja: Kako posamezni časopisi prikazujejo notranjepolitično dogajanje? Kakšno je razmeije med kritičnimi, nevtralnimi in afirmativnimi prispevki? Je to povezano z nazorsko-vrednotno usmerjenostjo medija in novinarjev oz. urednikov? Kako novinarji in uredniki sami ocenjujejo pomen nazorskih in ideoloških elementov? Kakšna je stopnja notranjega pluralizma? Ali je možno govoriti tudi o zunanjem pluralizmu? Čeprav smo se naloge lotili sistematično, so rezultati, do katerih smo prišli, v mnogih ozirih preliminarni in fragmentarni. Raziskovanje medijskega pluralizma in vrednostnih pozicij akterjev medijskem prostoru predstavlja velik izziv, področje je večdimenzionalno, povrhu pa je ta tematika tudi zelo občutljiva in politično »zanimiva« in kontroverzna, kar pomeni, da je težko doseči distanco in brez predsodkov govoriti o tej problematiki. V času od oktobra 2006 do septembra 2008 (ozirima do oddaje poročila) je raziskovalna skupina v skladu z načrtom proučevala naslednje vidike: 1) Opravljena je bila analiza prispevkov Delu, Večeru, Financah in Dnevniku in sicer v mesecu oktobru 2006, ki obravnavajo tematiko socioekonomskih reform ter razvojnih projektov vlade. V bistvu gre za sondažo, s katero smo poskušali detektirati razmerje med afirmativnimi, kritičnimi oz. odklonilnimi ter nevtralnimi stahšči in sporočili novinarjev oz. piscev teh prispevkov. 2) V Dnevniku so bile analizirane kolumne v lem 2003 in sicer z vidika nazorske usmerjenosti piscev. Uporabljena je bila kvalitativna analiza vsebine z elementi kvantifikacije. Opravljena je tudi krajša primerjava z letom 2008, tako da je mogoče ugotavljati razlike oz. prevladujoč vzorec kolumen. 3) V Primorskih novicah in Gorenjskem glasu kot medijih regionalnega pomena so bile na podoben način kot pri Dnevniku analizirane kolumne v letih 2002/2003 ter 2006. 4) Analizirali smo tudi sobotno prilogo Dela in sicer v izbranih mesecih v letu 2004 ter 2008. Zlasti nas je zanimalo, kako so predstavljene stranke oz. kandidati za državnozborske volitve. 5) Izvedli smo 13 polstrukturiranih intervjujev z novinaiji in uredniki osrednjih dnevnikov (plus Primorske novice), s katerimi smo dobili bolj izostreno sliko kar zadeva percepcijo in refleksijo respondentov. 6) Dodatno smo analizirali pisanje nekaterih tujih časopisov v obdobju, ko je Slovenija predsedovala Evropski uniji. Pri tem so nas zanimali zlasti prispevki, ki so obravnavali konflikte v zvezi s položajem medijev v Sloveniji. 7) Položaj medijev smo osvetlili tudi s prikazom podatkov o medijski svobodi iz različnih mednarodnih lestvic oziroma poročil. Na koncu naj omenimo, da sta pri tej nalogi v okviru CRP sodelovali dve raziskovalni instituciji. To pomeni, da smo pristope in metodologijo sicer vsklajevali, vendar je kljub temu (kar pa ni negativno) prišlo do različnih pogledov v nekaterih (manjših) segmentih. Sodelovanje je bilo na zadovoljivi ravni, skupaj smo prišli do izsledkov, ki imajo določeno težo in relevanco. I, ANALIZA KOLUMEN V ČASOPISU DNEVNIK V PRVI POLOVICI LETA 2003 IN SEPTEMBRU 2008 1, Struktura kolumen in kolumnistov (2003) Časopis Dnevnik je v prvi polovici leta 2003 objavljal kolumne pet dni v tednu (na začetku so bili to ponedeljek, torek, četrtek, petek in sobota; kasneje pa so ponedeljkovo komuno premaknili na sredo).. Vseh kolumen je bilo v časopisu Dnevnik v tem času objavljenih 119. V tem letu je kolunme pisalo pet stalnih avtoijev. Od tega so bih trije zunanji, dva pa notranja (novinarja iz hiše). Med zunanjimi sta bila dva predstavnika akademske sfere (bibliotekar in teolog) in en publicist. Osnovni podatki o kolumnistih: Kolumnist 1 status: notranji prevladujoča tematika: kultura - nazorska usmeritev: leva' Kolumnist 2 status: notranji - prevladujoča tematika: notranja politika (predvsem parlamentarno dogajanje) - nazorska usmeritev: 'leva' Kolumnist 3 status: zunanji - prevladujoča tematika: zunanja in notranja politika nazorska usmeritev: 'leva' Kolumnist 4 - status: zunanji - prevladujoča tematika: religija in družba - nazorska usmeritev: 'desna' Kolumnist 5 status: zunanji - prevladuj oča tematika: notranj a politika - nazorska usmeritev: 'leva' 2. Raziskovalna izhodišča (2003) Pri analizi kolumen v Dnevniku nas je zanimalo predvsem troje: tematska strukturiranost kolumnističnega segmenta časopisa, odnos do domačih političnih akterjev in nazorske usmeritve tekstov. V tematskem smislu smo kolumne razdelili na tiste, ki so v prevladujoči meri namenjene političnim tematikam (bodisi da obravnavajo domače politične tematike bodisi da se ukvarjajo z mednarodnimi oz. globalnimi političnimi temami); ter tiste, ki se v prevladujoči meri ukvarjajo z nepolitičnimi temami (čeprav se lahko dotikajo tudi politike). V smislu vpliva na javno mnenje so posebej relevantne tiste kolumne, ki neposredno zadevajo dogajanje v slovenskem političnem prostoru. V tem smislu smo jih razdelili na tiste, ki so provladne, tj. podpirajo vladna stališča (bodisi na splošno, bodisi o določenem konkretnem vprašanju) ali jemljejo vlado v bran; tiste, ki so protivladne, tj. kritične do vlade, njenih stališč in ravnanj; tiste, ki so kritične do opozicije; ter tiste, ki so v odnosu do vlade in opozicije uravnotežene, se pravi da ne ene ne druge očitno ne izpostavljajo (bodisi v negativnem bodisi - kar je redkeje - pozitivnem smislu). v smislu nazorskih usmeritev smo v razdelili kolimrne na tiste, ki so 'levo' orientirane, 'desno' orientirane, ideološko nevtralne (tj takšne, Iger ni opaziti neke izrazite nazorsko-ideološke poante v smislu zagovarjanja določenih nazorsko-ideoloških pozicij in predpostavk) in pa neideološke (se ukvarjajo z neideološkimi temami). Pri tem 'leva' in 'desna' orientiranost nista mišljeni zgolj kot zastopanje idej, vrednot in stališč, ki so v politični teoriji uvrščene v okvir politične in nazorske 'levice' (npr. marksistične, socialdemokratske) ali 'desnice' (npr. konzervativne, prokatoliške), ampak zastopanje idej, vrednot in stališč, ki v slovenskem kontekstu veljajo za del repertoarja politične in intelektualne 'levice' in 'desnice' v Sloveniji. Tako so npr. med 'leve' uvrščene tudi tiste kolumne, ki vsebujejo kritiko desničarskih idej in delovanja politične 'desnice', oz. med desne tiste kolumne, ki vsebujejo kritiko levičarskih idej in delovanja politične 'levice'. Kot tipične primere tako opredeljenih 'levih' stališč bi lahko navedU: pozitiven (oz. vsaj razumevajoč) odnos do vloge 'stare' politične in ekonomske elite, zagovoraiški (oz. vsaj razumevajoč) odnos do stanja v medijskem prostoru, pozitiven odnos do NOB, kritiko delovanja in družbene vloge katoliške cerkve, nasprotovanje članstvu Slovenije v Nato paktu, kritičen odnos do vloge ZDA v svetovni politiki itd. Kot tipične primer 'desnih' stahšč pa bi lahko navedli: podpora članstvu Slovenije v Nato paktu, kritičen odnos do vloge 'stare' politične in ekonomske elite, kritično ocenjevanje stanja na medijskem področju, kritičen odnos do NOB (predvsem vloge komunistične partije v njej), benevolenten odnos do katoliške cerkve, pozitiven oz. vsaj razumevajoč odnos do politike ZDA itd. 3. Rezultati analize (2003) Tematski profil in politična usmerienost Velika večina kolumen (85, 71%) je takšnih, v katerih prevladujejo politične tematike. Med temi jih je slabi dve tretjini (53) namenjenih notranji politiki, (delovanju vlade in opozicije, njunem odnosu do posameznih vprašanj in njunim medsebojnim odnosom, pri čemer je zelo izpostavljeno vključevanje Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato), 10 dobra tretjina (32) pa mednarodni politiki (pri tem so najpogostejše teme: vojna v Iraku, politika ZDA, dogajanje v Evropski uniji). Malo manj kot 30% (34) jih je takšnih, ki pretežno obravnavajo nepolitične tematike. Med temi so najpogostejše: kultura, religija in šolstvo oz. izobraževanje. Med notranjepolitičnimi koiumnami jih je največ, tj. 43% (23) takšnih, ki so uravnotežene, 36% (19) jih je protiopozicijsko usmerjenih, 15% (8) jih je protivladno usmerjenih in le slabih 6% (3) jih je provladnih. Nazorske orientacije Velika večina kolumen, tj. nekaj manj kot 86% (102), ima neko nazorsko konotacijo. Med temi jih je največ, tj. nekaj več kot 50% (52) levo usmerjenih, dobrih 34% (35) jih je nazorsko relativno nevtralnih, nekaj manj kot 15% (15) pa jih je desno usmerjenih. Med 'političnimi' koiumnami jih je dobrih 54% (46) ideološko prepoznavno profiliranih; med notranjepolitičnimi je takšnih nekaj več kot 50% (27), pri mednarodnopolitičnih pa nekaj manj kot 60% (19). Med nepolitičnimi koiumnami je delež ideološko jasno profiliranih kolumen dobrih 64% (22). Če pogledamo razporeditev 'levih' in 'desnih' nazorskih usmeritev glede na tematike (politične, nepolitične), potem ugotovimo, da je med nepolitičnimi tematikami situacija dokaj uravnotežena, medtem ko med političnimi tematikami 'leve' usmeritve močno prevladujejo. 'Desno' orientiranih nepolitičnih kolumen je celo le rahlo več kot 'levo' orientiranih (11 vs. 10). Razlika pa je neprimerno večja med političnimi koiumnami, saj je med nazorsko prepoznavno profiliranimi koiumnami (tj. takšnimi, ki jih je mogoče označiti bodisi za 'leve' bodisi za 'desne') slabih 91% (42) 'levo' orientiranih, slabih 9% (4) pa je 'desno' 11 orientiranih. V kategoriji notranjepolitičnih je ca. 96% (26) nazorsko prepoznavno profiliranih kolumen 'levo' orientiranih, ca. 4% (1) pa je 'desno' orientiranih. Pri zunanjepolitičnih pa je ca. 84% (16) 'levo' orientiranih, medtem ko jih je 'desno' orientiranih samo ca. 16% (3). Matrika - vsi podatki Kolumnist Kolumnist Kolumnist Kolumnist Kolumnist 1 2 3 4 5 POL 6 22 25 10 22 85 NOT 3 22 9 1 18 53 PV 3 3 ÄV 2 1 5 8 AO 13 3 3 19 U 1 9 3 10 23 MED 3 16 9 4 32 NEP 18 13 34 OP 17 22 25 23 24 102 L 13 11 17 1 10 52 Đ 15 15 N 4 9 6 4 12 35 NO 7 2 2 3 3 17 Skupaj 24 22 25 23 25 119 12 Matrika - 'leve' in 'desne' orientacije glede na posamezne kategorije Kolumnist 1 Kolumnist 2 Kolumnist 3 Kolumnist 4 Kolumnist 5 L+POL 4 11 17 - 10 42 D+POL - - - 4 4 L+NOT 1 n 7 - 7 26 D+NOT - - - 1 - 1 L+MED 3 - 10 - 3 16 D+MED - - - 3 - 3 L+ NEP - - - 1 - 10 D+ NEP - - 11 11 Legenda: POL - prevladujoča politična tematika NOT - notranja politika PV - provladna usmerjenost AV ~ protivladna usmerjenost AO - protiopozicijska usmerjenost U — politična uravnoteženost MED - mednarodna politika NEP — prevladujoča nepolitična tematika OP - (vrednotna, ideološka) opredeljenost L - 'leva'usmerjenost D — 'desna' usmerjenost N — (vrednotna, ideološka) nevtralnost NO - (vrednotna, ideološka) neopredeljenost 4. Struktura kolumen in kolumnistov (2008) V obdobju med 1. in 30. septembrom 2008 je bilo v Dnevniku skupaj objavljenih 51 kolumn."^ Kolumne so izhajale redno od ponedeljka do sobote. Dnevno je izhajala po ena Celotna dokumentacija oz. integralno poročilo v obsegu ca. 100 strani je na voljo v arhivu IRSA oziroma bo v tiskani ali elektronski verziji dostavljeno, če bosta fmancerja/naročnika tako želela. 13 kolumna, z izjemo ponedeljkov (3 kolumne) in sobot (5 kolumn). V tem obdobju je kolumne pisalo dvanajst avtorjev, od tega so bili trije notranji (hišni novinarji). Ze na začetku smo iz nabora vseh kolumn izločili tiste, ki se ne dotikajo političnih tem. V analiziranem časovnem obdobju je bilo politično relevantnih kolumn vsega skupaj 23 ali slaba polovica. Kolumne s politično tematiko je v tem obdobju pisalo deset kolumnistov.^ Osnovni podatki o kolumnistih: Kolumnist 1 status: zunanji prevladujoča tematika: ekonomija - nazorska usmeritev: liberalna (mlada generacija ekonomistov) Kolumnist 2 status: zunanji - prevladujoča tematika: notranja politika - nazorska usmeijenost: 'leva' Kolumnist 3 - status: notranji prevladujoča tematika: zunanja politika nazorska usmeijenost: 'leva' Kolumnist 4 status: zunanji - prevladujoča tematika: kultura, religija nazorska usmeijenost: 'nevtralna' ^ Podatki o statusu kolumnistov so bili dobljeni na spletni strani Dnevnika, prevladujoča tematikaje razpoznavna iz kolumen, o nazorski usmerjenosti kolumnista smo sklepali na podlagi (omejenega števila) analiziranih prispevkov. Če avtor eksplicitno ni navajal svoje nazorske usmerjenosti, smo na njegovo vrednostno usmeritev sklepali iz odnosa, ki ga ima avtor do vlade. Tako so 'pogojno levo' usmeijeni vsi avtorji, ki apriorno (večkrat tudi enostransko, diskreditiraj oče, žaljivo, ...) izražajo kritičen do dela desno-sredinske vladne koalicije. 14 Kolumnist 5 - status: zunanji - prevladujoča tematika: notranja politika - nazorska usmeijenost:'nevtralna' Kolumnist 6 status: zunanji - prevladujoča tematika: notranja politika nazorska usmerjenost: 'pogojno leva' Kolumnist 7 status: ? - prevladujoča tematika: notranja politika - nazorska usmeijenost: 'pogojno leva' Kolumnist 8 - status: ? - prevladujoča tematika: notranja politika - nazorska usmeijenost: 'pogojno leva' Kolumnist 9 status: notranji prevladujoča tematika: sociala, notranja politika nazorska usmerjenost: 'pogojno leva' Kolumnist 10 status: notranji - prevladujoča tematika: notranja politika nazorska usmerjenost: 'pogojno leva' 15 5. Raziskovalna izhodišča (2008) Pri analizi kolumen v Dnevniku nas je najprej zanimalo ali gre za kolumno, ki obravnava politično tematiko. Med tovrstnimi kolumnami smo bili posebej pozorni na (1) odnos avtorja do vlade (domačih političnih akterjev) oziroma vladnih potez in (2) morebitnih nazorskih usmeritev v tekstih. V smislu vpliva na javno mnenje so posebej relevantne tiste kolumne, ki neposredno zadevajo dogajanje v slovenskem političnem prostoru. Zopet smo jih razdelili na tiste, ki so provladne, tj. podpirajo vladna stališča (bodisi na splošno, bodisi o določenem konkretnem vprašanju) ali jemljejo vlado v bran; tiste, ki so protivladne, tj. kritične do vlade, njenih stališč in ravnanj; tiste, ki so kritične do opozicije; ter tiste, ki so v odnosu do vlade in opozicije uravnotežene, se pravi da ne ene ne druge očitno ne izpostavljajo (bodisi v negativnem bodisi - kar je redkeje - pozitivnem smislu). Glede na odnos do vlade oziroma njenih potez (1), smo kolumne obravnavali po naslednjih kriterijih: - kolumne, ki izražajo kritični odnos do vlade oziroma njenih potez (KV) provladne kolumne (PV) - uravnotežene kolumne, kjer odnos do vlade ni posebej izpostavljen (U) proti-opozicijske kolumne (PO) V smislu nazorskih usmeritev (2) smo kolumne ponovno in po primerljivih kriterijih razdelili na tiste, ki so 'levo' orientirane, 'desno' orientirane, ideološko nevtralne (tj. takšne, kjer ni opaziti neke izrazite nazorsko-ideološke poante v smislu zagovarjanja določenih nazorsko-ideoloških pozicij in predpostavk) oziroma neideološke (se ukvarjajo z neideološkimi temami).^ Zaradi prevladujočega števila (levih) kolumn, ki izražajo ^ Pri tem 'leva' in 'desna' orientiranost nista mišljeni zgolj kot zastopanje idej, vrednot in stališč, ki so v politični teoriji uvrščene v okvir politične in nazorske 'levice' (npr. marksistične, socialdemokratske) ali 'desnice' (npr. konzervativne, prokatoliške), ampak zastopanje idej, vrednot in stališč, ki v slovenskem kontekstu veljajo za del repertoarja politične in intelektualne 'levice' in 'desnice' v Sloveniji. Tako so npr. med 'leve' uvrščene tudi tiste kolumne, ki vsebujejo kritiko desničarskih idej in delovanja politične 'desnice', oz. med desne tiste kolumne, ki vsebujejo kritiko levičarskih idej in delovanja politične 'levice'. 16 kritičen odnos do (desne) vlade, smo uvedli razdelitev na eksplicitno leve kolumne (tj. kjer se avtor vrednostno opredeli) ter implicitno (pogojno) leve kolumne, kjer gre za pogojno levo nazorsko orientacijo. 3. Rezultati analize (2008) Politična usmerjenost Večina kolumn, ki neposredno zadevajo dogajanje v slovenskem političnem prostoru, je kritičnih do vlade oziroma vladnih potez. Takšnih kolumn je 18 ali 78% od skupno 23. Pet kolunm je politično uravnoteženih, kar pomeni, da se eksplicitno ne nagibajo samo na eno (vladno ali protivladno) stran. Kolumen, ki bi izražale podporo vladi oziroma bi bile kritične do delovanja opozicije med obravnavanimi teksti v tem obdobju ni bilo mogoče zaslediti. Med desetimi kolumnisti je osem takšnih, ki do vlade in njenih potez izražajo kritičen odnos (v nekaj primerih gre tudi za posmehljiv oziroma ciničen ton pisanja), dva kolumnista pa imata glede notranjepolitičnih vprašanj bolj uravnoteženo stališče. Kot tipične primere tako opredeljenih 'levih' stališč bi lahko navedli: pozitiven (oz. vsaj razumevajoč) odnos do vloge 'stare' politične in ekonomske elite, zagovomiški (oz. vsaj razumevajoč) odnos do stanja v medijskem prostoru, pozitiven odnos do NOB, kritiko delovanja in družbene vloge katoliške cerkve, nasprotovanje članstvu Slovenije v Nato paktu, kritičen odnos do vloge ZDA v svetovni politiki itd. Kot tipične primer 'desnih' stališč pa bi lahko navedli: podpora članstvu Slovenije v Nato paktu, kritičen odnos do vloge 'stare' politične in ekonomske elite, kritično ocenjevanje stanja na medijskem področju, kritičen odnos do NOB (predvsem vloge komunistične partije v njej), benevolenten odnos do katoliške cerkve, pozitiven oz. vsaj razumevajoč odnos do politike ZDA itd. ' Kot 'pogojno levo' usmeijenost kolumn (kolumnistov) razumemo situacijo, ko avtor kritizira ali diskreditira desno-sredinsko vladno koalicijo v povezavi z določenimi dogodki (npr. Patria) in pri tem izhaja iz apriornega negativnega vrednotenja desno-sredinske vladne koalicije. 17 Matrika - politična usmerjenost Kol. 1 Kol. 2 Kol. 3 Kol. 4 Kol. 5 Kol. 6 Kol. 7 Kol. 8 Kol. 9 Kol. 10 KV 1 4 3 3 3 2 1 1 18 PV 0 U 2 3 5 PO 0 Skupaj: 1 4 3 2 3 3 3 2 1 1 23 Legenda: Kol. - kolumnist; KV - kritičnost do vlade ali njenih potez; PV - provladna usmerjenost; U - politična uravnoteženost; AO - proti-opozicij ska usmerjenost (kritičnost do opozicije). Nazorske orientacije Glede nazorskih orientacij na podlagi analize lahko ugotovimo, da je večina kolumn usmerjena (pogojno) levo. Takšnih kolumn je 18 (78%) od 23-ih. Kolumne, kijih lahko pa skladu s stališči avtorjev uvrstimo na desno stran ideološkega-nazorskega spektra so tri, medtem ko pri dveh kolumnah ideološki predznak levo-desno ni relevanten oziroma gre za avtorja, ki presega to delitev. Levo opredeljene kolumne se med seboj razlikujejo na takšne, v katerih avtoiji izražajo vrednostno usmeritev neposredno ali eksplicitno (npr. če se avtor - kolumnist 2 -ideološko opredeli »Zato se aktivno nikoli nisem opredeljeval in nikoli nisem vstopal v kakšne politične zbore podpornikov te ali one politične opcije. To se mije zdelo nevredno intelektualca..Tokrat sem naredil izjemo...Če bo ponovno dobil mandat Janez Janša, bo njegov avtoritarni, putinovski slog, poln grobosti, vulgarnega populizma, legitimiran.... Menda je leva trojica Ljubljani obljubila popravo krivic. Držali jo bomo za besedo«.) ali posredno (imphcitno), pri čemer je iz tekstov mogoče razbrati avtorjevo apriorno (ne)naklonjenost vladi oziroma pripisovanje dejanj, ki so problematična in na osnovi katerih se že vnaprej sklepa, daje vlada kriva (npr. Kolumnist 10: »Erjavec, ves zverižen na kanapejčku, zbegano pogleduje zdaj v kamero, zdaj v svojega šefa Dragana Bavčarja, 18 ki očitno vse ve, ki kot nekakšen strašen, kosmat Superhik bulji v računalnik in ministra podučuje, koliko komisij je bilo in kaj sme povedati! Skratka, z obrambo svoje nedolžnosti Janša v isti sapi brani tudi vse druge domnevno vpletene. Čudna taktika, ne?«) Prevladujejo kolumne, v katerih avtoiji svojih nazorskih stahšč ne izrekajo eksphcitno, izražajo pa apriorno negativen odnos do vlade, kar lahko razumemo kot implicitno levo (protivladno) usmeijenost (ali npr. Kolumnist 3: »Veliko bolj zabavno je gledati, kako razumejo svobodo in državne mehanizme, ki jo lahko omejijo ali ukinejo. Kaj je levo in kaj je desno, je v zadnjih dvajsetih letih postalo brezpredmetno. Statistični sistem uporabe državnih vzvodov za strankarski nadzor nad družbo, po katerem je vladal Janez Janša, ni nastal leta 2004. Ustvarila ga je Drnovškova Liberalna demokracija z asistenco socialnih demokratov. Bila je antipatičen, klientelističen sistem, ki ga je vlada Janeza Janše izrabila do njegovih skrajnih mej.«) ali Kolumnist 6: »Namesto boja proti korupciji je vlada uprizorila demagoško kampanjo proti tajkunom, ki niso njenih političnih barv, tako kot so podobnega kova oblastniki v času, ki se nam zdi daleč v preteklosti (v resnici pa ni), preganjali plutokrate, ki niso pripadali ne pravi partiji ne pravi rasi. Koalicijska korupcija in druge oblike vprašljivega bogatenja pa so se, kot je videti, mirno razraščale. Na kaj nam kaže škandal z nakupom finskih oklepnikov?«. Desna opredeljenost kolumne prvega avtoija desna se izraža kot avtorjev odnos do ekonomskih reform (pri čemer je kritičen tako do stare, kot do nove vlade: »Obstaja velika verjetnost, da bo s podobno napako kot prejšnja svoj mandat začela tudi nova vlada«) in ni povezana z delitvijo na ti. leve in desne. V tem primeru gre za ekonomsko delitev po osi liberalno-konservativno (kjer levo pomeni liberalno, torej za reforme -kolumnist je predstavnik generacije mladih ekonomistov, ki zagovarja liberalen tip kapitalizma: npr. Tema: uzakonjenje dosledne rasti pokojnin s plačami, kar avtor sicer označuje kot veliko napako vlade takoj po volitvah 2004... Kolumnist 1: »Spomnimo, da je bilo to v zadnjih šestih letih edino ekonomsko-politično vprašanje, pri katerem razhajanj med ekonomisti ni bilo. Popolnoma vsi, starejši in mlajši, so jasno opozorili, da ta poteza predstavlja največjo grožnjo dolgoročni stabilnosti slovenskih javnih financ in s tem tudi razvoju. Vendar smo lahko dobro videli, kaj pomeni kratkovidnost politikov. Ker 19 se bodo negativne posledice očitno začele kazati po letu 2013, je nad razumom zmagal oportunizem.«) Matrika - nazorske orientacije Kol. 1 Kol. 2 Kol. 3 Kol. 4 Kol. 5 Kol. 6 Kol. 7 Kol. 8 Kol. 9 Kol. 10 L 1 1 2 PL 3 2 3 3 2 1 1 16 D 1* 1 N 2 3 5 Skupaj: 1 4 3 2 3 3 3 2 1 1 23 Legenda: L - 'leva' usmerjenost; PL - 'pogojno leva' usmerjenost; D - 'desna' usmerjenost; N 'neideološka/nevtralna' kolumna; * - desno v smislu liberalne ekonomske politike Pri štirih ideološko neopredeljenih kolumnah gre za avtorja, ki se ne nagibata na katero od strani (presegata delitev levo-desno) in sta tudi v implicitnih stališčih (pri dveh kolumnah od treh) ideološko relativno nevtralna (npr. Kolumnist 5: »Sicer ne verjamem, da bo država šla k hudiču, če bo Janša znova zmagal, vendar si kljub temu želim novo zamenjavo oblasti. Sicer je bilo dobro, da so bile pomladne stranke štiri leta na oblasti. Bilje namreč skrajni čas, da se nekaj spremeni«.... Kolumnist 5: »Jaz to težko požrem, ker zadev ne jemljem tako resno. Ne demokracije ne politike ne sebe. Ker moja favoritka iz leta 2004 Marjetica Uhan ni kandidirala na listi Nove Slovenije - in ker sem za razliko od njenega predsednika slutil, da je ta stranka odpisana - , sem v nedeljo s stisnjenimi zobmi obkrožil pevca v pokoju z Zaresove liste v naši volilni enoti....Nimam svojega poslanca - kar je žalostno -, so pa kljub temu zmagali tisti, ki sem jih tokrat izbral za svoje.« 20 7. Sklepne ugotovitve (2003 in 2008) Glede na leto 2003 se je število kolumen občutno povečalo, kar je verjetno posledica vsebinske prenove časopisa v letu 2006. V prvi polovici leta 2003 je vsega skupaj izšlo 119 kolumen, ki jih je pisalo pet kolumnistov. Politično tematiko je zajemalo 85 (71%) kolumn, skupni delež kolumn z notranje politično vsebino pa je bil 44.5%. Ce primeijamo ta podatek z letom 2008 (45%), lahko ugotovimo, da je delež notranje političnih kolumn ostal relativno primerljiv. Gledano tematsko, je bilo v letu 2003 največ kolumn vezanih na delovanje vlade in opozicije, njun odnosu do posameznih vprašanj in njunim medsebojnim odnosom, pri čemer je bilo precej izpostavljeno vključevanje Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato. V obravnavanem obdobju leta 2008 je prevladoval (kritičen) odnos do delovanja vlade, zelo pa je bilo izpostavljena 'afera' Patria ter bližajoče se državnozborske volitve. Leta 2003 je bilo med obravnavanimi notranjepolitičnimi kolumnami največ (43%) takšnih, ki so bile uravnotežene, kritičnih do vlade oziroma protivladnih pa je bilo le 6%. Primerjava z letom 2008 kaže, da se je razmerje v tem pogledu precej spremenilo. Tako je bilo leta 2008 bistveno več protivladnih oziroma do vlade kritičnih kolumn 18 (78%), medtem koje bilo nevtralnih le 5 (22%). Glede nazorskih konotacij je bila leta 2003 polovica kolumn levo usmeijena (50%), dobrih 34% je bilo nazorsko nevtralnih, nekaj manj kot 15% pa je bilo desno usmerjenih. Leta 2008 je bilo levo (eksplicitno in pogojno) usmerjenih 18 (78%) kolumn, desno usmeijena kolumna je bila ena (4.3%), nevtralnih pa pet (21.7%). Ugotovimo lahko, daje v primerjavi z letom 2003 je naraslo skupno število levo usmerjenih kolumn, kar kaže na to, da so bih novinarji do desno-sredinske vlade Janeza Janše bolj kritični kot do prejšnje vladne koalicije. ^ Razlog za nizek delež protivladnih kolumn v letu 2003 je verjetno v tem, daje bila v tem obdobju vlada sestavljena iz koalicije levih strank. Na podlagi empiričnega gradiva pričujoče raziskave je namreč mogoče ugotoviti, daje večji del slovenskih novinarjev in urednikov nazorski levo orientiran. 21 II. ANALIZA PRISPEVKOV O REFORMAH IN VLADNI RESOLUCIJI O RAZVOJNIH PROJEKTIH V ČASOPISIH: DELO. DNEVNIK, VEČER. FINANCE Enoto analize predstavljajo besedila o vladnih reformah - vključno o davčni zakonodaji -ter besedila o Vladni resoluciji o razvojnih projektih. V analizi so bile obravnavane naslednje kategorije: (1) Zvrst (poročilo, kolumna, komentar, intervju...); (2) Avtor (hišni novinar ali urednik, staki zunanji sodelavec, občasni zunanji avtor, tujec...); (3) Vir (vlada, opozicija, drugi mediji, tuji viri, stroka...); (4) Vidnost (prva stran, posebej napovedano, neopazno, v rubrikah za posebne publike npr. Znanost, Gospodarstvo, Kultura...); (5) Povzetek besedila; (6) Vrednotenje (stahšče avtorja do reform in projektov: pozitivno, nevtralno, kritično, odklonilno, ambivalentno, nerazpoznavno...); (7) Pripombe (v primeru, če je treba še kaj dodati) Tabele s podatki se nahajalo v prilogi 1. Sledi prikaz rezultatov analize omenjenih prispevkov s poudarkom na vrednostni usmerjenosti oziroma (vrednostno) opredelitvijo, ki jo izražajo avtorji prispevkov (novinarji, uredniki, zunanji sodelavci,...) do vladnih reform in projektov. 1. Rezultati za Delo Analiziranih je bilo 59 prispevkov in sicer v obdobju med 2. ter 30. oktobrom 2006. Glede na odnos do vlade oziroma stališče avtorjev do vladnih reform in projektov je bilo ugotovljeno naslednje (Tabela 1): 22 Tabela 1: Rezultati za Delo Vrednotenje: pozitivno nevtralno kritično odklonihio ambivalentno drugo Število prispevkov: 59 = 100% 7(11.8%) 36(61.0%) 14(23.7%) 1(1.7%) / 1(1.7%) Tabela prikazuje skupno število in število analiziranih prispevkov v časopisu Delo v obdobju med 2. in 30. oktobrom 2006 glede na vrednotenje vladnih reform in projektov. V oklepaju so navedeni deleži od skupne vrednosti. Največ prispevkov (61.0%) je nevtralnih. Glede na novinarsko zvrst so to v največji meri (31=86%) poročila. Na drugem mestu so kritični pridevki (23.7%), med katerimi nobena novinarska zvrst posebg ne izstopa. Kritična mnenja se tako dokaj razpršeno pojavljajo v kolumnah, esejih, mnenjih, pismih bralcev, citatih in poročilu. Prispevkov, ki izražajo pozitiven odnos vladnih reform in projektov je 11.8%. Glede na novinarsko zvrst so pozitivna mnenja porazdeljena med dva eseja, poročila, pismo bralca ter intervju. V petih primerih od sedmih, je avtor pozitivnega prispevka zunanji (gostujoči, bralec, agencija). Kot odklonilen je bil ovrednoten samo en prispevek in sicer poročilo hišne novinarke. V kategorijo 'drugo' sodi prispevek, iz katerega vrednotenje ni razvidno. 2, Rezultati za Dnevnik V obdobju med 2. in 24. oktobrom istega leta je bilo analiziranih 18 prispevkov, ki govorijo o odnosu do vlade oziroma stališču avtoijev do vladnih reform in projektov. Rezultati so prikazani v tabeli 2: Tabela 2: Rezultati za Dnevnik Vrednotenje: pozitivno nevtralno kritično odklonilno ambivalentno drugo Število prispevkov: 18 = 100% 2(11.1%) 1 (5.5%) 10(55.5%) 4 (22.2%) / 1(5.5%) Tabela prikazuje skupno število in število analiziranih prispevkov v časopisu Dnevnik v obdobju med 2. in 24. oktobrom 2006 glede na vrednotenje vladnih reform in projektov. V oklepaju so navedeni deleži od skupne vrednosti. Največ (55.5%) prispevkov je do vladnih reform in projektov kritičnih. Večino kritičnih prispevkov (7 od 10) so napisali notranji (hišni) avtoiji, v preostalih primerih gre za 23 zunanje aH gostujoče sodelavce. Glede na novinarsko zvrst gre večinoma za poročila (4), komentaije, inten^'u, reportažo in kolumno. Prispevki, ki vladne reforme in projekte obravnavajo na odklonilen način, so štige (22.2%). V vseh primerih gre za hišne novinaije, odklonilni prispevki pa se pojavijo v obliki poročil in komentaqev. Pozitivna prispevka sta dva in sicer gre za poročilo hiaiega novinaija ter kolumno zunanjega strokovnjaka. V kategorijo 'dmgo' sodi prispevek, Iger novinar povzema ocene dmgih avtoijev. 3. Rezultati za Večer V časopisu Večerje bilo v obdobju med 2. in 30. oktobrom objavljenih 25 prispevkov, ki vrednotijo delo vlade oziroma izražajo vrednotno stališče do vladnih reform in projektov. Rezultati so prikazani v tabeli 3: Tabela 3: Rezultati za Večer Vrednotenje: pozitivno nevtralno kritično odklonilno ambivalentno dmgo Število prispevkov: 25 = 100% 3(12.0%) 13(52.0%) 2(8.0%) 1(4.0%) 3(12.0%) 3(12.0%) Tabela prikazuje skupno število in število analiziranih prispevkov v časopisu Večer v obdobju med 2. in 30. oktobrom 2006 glede na vrednotenje vladnih reform in projektov. V oklepaju so navedeni deleži od skupne vrednosti. Največ prispevkov je do vladnih reform in projektov nevtralnih (52%). Glede na novinarsko zvrst je med njimi največ poročil (9), ostalo so komentaiji ali kolumne. V sedmih primerih gre za hišne novinaije, medtem ko so pri preostalih prispevkih avtoiji zunanji sodelavci oziroma dopisniki. Po trije prispevki (12%) sodijo v kategorije 'pozitivno', 'ambivalentno' in 'dmgo'. Pozitivni prispevki so izključno delo zunanjih strokovnjakov (avtoijev) in se žanrsko vežejo na kolumno, esej ter intervju. V kategorijo 'ambivalentno' se uvrščajo prispevki, ki odražajo tako afirmativno kot kritično mnenjsko vrednost. V enem primem gre za poročilo hišmh novinaijev, v drugem primem za reliefen prikaz različnih ocen (strokovnjaki, stranke). V tre^'em primem gre za nasprotujoči si mnenju dveh (zunanjih) avtoijev v enem prispevku. Kategorija 'drugo' zajema vrednostno nerazpoznavne prispevke. Eno stališče je odklonilno in sicer gre za pismo bralca. 24 4. Rezultati za Finance Analiza prispevkov v časopisu Finance je prav tako zajemala časovno obdobje med 2. in 30. oktobrom 2006. Vrednostno stališče do vladnih reform in projektov je izražalo 35 prispevkov. Rezultati so prikazani v tabeli 4: Tabela 4: Rezultati za Finance Vrednotenje: pozitivno nevtralno kritično odklonilno ambivalentno drugo Število prispevkov: 35 = 100% 4(11.4%) 13(37.1%) 12(34.3%) 1(2.8%) / 5(14.3%) Tabela prikazuje skupno število in število analiziranih prispevkov v časopisu Finance v obdobju med 2. in 30. oktobrom 2006 glede na vrednotenje vladnih reform in projektov. V oklepaju so navedeni deleži od skupne vrednosti. Rezultati analize kažejo, da je pri časopisu Finance število nevtralnih in kritičnih prispevkov skorajda enako. Nevtralnih je 13 (37.1%), do vladnih reform in projektov kritičnih pa 12 (34.3%). Med nevtralnimi je največ poročil (12 od 13), ki so največkrat delo hišnih novinarjev (v enem primeru gre za komentar zunanjega sodelavca). V kategoriji 'kritično' je glede na novinarsko zvrst največ komentarjev (5), ki so največkrat delo hišnih avtorjev (v enem primeru gre za gostujočega avtorja). Sledijo še kolumne (3) in poročila (3), ki se glede na izvor vira (z izjemo dveh prispevkov) tudi nagibajo v smer hišnih avtorjev. En kritičen prispevek je bil označen kot polemika/odziv. Pozitivno odnos do vladnih reform in projektov izražajo štirje (11.4%) prispevki. Zanrsko gre za dve poročih, kolumno in komentar, ki so glede na izvor avtorstva tako hišni kot zunanji. Odklonilen je bil en prispevek in sicer gre za kolumno zunanjega strokovnega sodelavca. V kategorijo 'drugo'je bilo uvrščenih pet prispevkov, katerih vrednotne kvalitete ni bilo mogoče jasno opredeliti. 5. Sklepne ugotovitve Če primerjamo število prispevkov, ki izražajo vrednostno stališče do vladnih reform in vladni resoluciji o razvojnih projektih v časopisih Delo, Dnevnik, Večer in Finance 25 ugotovimo, daje bilo v obdobju med 2. in 30. oktobrom 2006 največ tovrstnih objav v Delu (59), sledijo Finance (35), Večer (25) ter Dnevnik (18). Za razliko od Dnevnika, kjer med vrednostnimi kategorijami prevladuje do vlade kritičen odnos, je pri vseh drugih obravnavanih časopisih (Delo, Večer, Finance) največji delež objav vrednotno nevtralnih. Največji delež nevtralnih objav (glede na druge obravnavane vrednostne kategorije - pozitivno, kritično, odklonilno, ambivalentno ter drugo) je pri Delu (61.0%), sledijo Večer (52.0%), Finance (37.1%) ter Dnevnik s 5.5 odstotnim deležem.^ Največ prispevkov, ki imajo do vladnih reform ter razvojnih projektov kritičen odnos je bilo v obravnavanem obdobju objavljenih v časopisu Dnevnik (55.5%). Sledijo Finance (34.3%), Delo (23.7%) ter Večer (8.0%). Prispevki, ki izražajo do vladnih reform in razvojnih projektov pozitiven odnos, so bili v izbranem obdobju v največji meri zastopani v Večeru (12.0%), sledijo Delo (11.8%), Finance (11.4%) ter Dnevnik (11.1 %). Kot je razvidno iz podatkov, imajo relativni deleži zelo podobne vrednosti, kar je glede na dokaj velika razhajanja (med časopisi) v kritičnosti do vladnih reform in razvojnih projektov presenetljivo. Delež odklonilnih stališč (relativni deleži) v izbranem obdobju je bil največji - in tudi posebej izstopa - v časopisu Dnevnik (22.2%), sledijo Večer (4%), Finance (2.8%) ter Delo (1.7%). ^ To se ujema tudi z analizo Tomšiča in Makaroviča. Glej npr. Tomšič, M., Makarovič, M. (2008): Efektivni pritiski na slovenske medije? V: Andrej Aplenc in Janez Jerovšek (ur.), Medijska in človekova (ne)svoboda, Dignitas, Nova Revija, Ljubljana. 26 III. STRUKTURA SOBOTNE PRILOGE 2004-2008 1. Analiza vsebinske strukture Sobotnih prilog dnevnika Delo V slovenskem prostoru periodičnega tiska ima Sobotna priloga posebno mesto. Po eni strani zato, ker je tedenska priloga osrednjega slovenskega dnevnika Delo, po drugi strani pa zaradi intelektualno zahtevnejših vsebin, ki zahtevajo bralčevo poglobljeno branje in pomembno vplivajo na oblikovanje javnega mnenja v slovenskem prostoru. Analize Sobotne priloge dela smo se lotili na osnovi naslednjih ključnih vprašanj oziroma hipotez: 1. Ali sta se tematska struktura ter struktura avtorstva (vključno s predstavljenimi in intervjuvanimi osebami) spreminjala v obodobju od leta 2004 do 2008 in 2. ali sta se struktura vsebine in avtorstva spreminjali v okvirih let 2004 in 2008 in sicer glede na spomladansko obdobje in obdobje predvolilne kampanje v obeh letih. Predpostavili smo, daje za pričakovati določene spremembe tako glede vsebinske strukture Sobotne priloge, kot glede avtorstva, še posebej, pa da bodo na oboje vplivale volitva in čas volilne kampanje. Predstavljena izhodišča so nas usmerjala pri izboru vzorca Sobotnih prilog. Določili smo štiri časovna obdobja v dveh letih parlamentarnih volitev- tj. v letu 2004 in letu 2008: a) notranje politično »nevtralni« obdobji v mesecu februarju in marcu ter b) obdobji pred volitvami v mesecu avgustu in septembru. V vsakem od izbranih obdobij smo spremljali po osem izdaj Sobotnih prilog Dela. Tako smo v letu 2004 analizirah Sobotne priloge z dne: 7. 2., 14.2., 21.2., 28.2., 6.3., 13.3., 20.3., 27.3., ter 7.8., 14.8., 21.8., 28.8., 4.9., 11.9., 18.9., 25.9. 27 v letu 2008 pa priloge z dne: 2.2, 9.2., 16.2., 23.2., 1.3., 8.3., 15.3., 22.3. in 26.7., 2.8., 9.8., 16.8., 23.8., 30.8., 6.9., 13.9.. V prvem koraku analize smo pregledali vse navedene izdaje Sobotnih prilog glede na pogostost pojavljanja posameznih zvrsti s poudarkom na stalnih rubrikah, ki se pojavljajo tako v letu 2004 kot v letu 2008. Pogostost pojavljanja je predstavljena s številom strani, ki jih prispevki obsegajo v posameznih idaja prilog. Na osnovi seštevkov strani po zvrsteh oziroma rubrikah smo izračunali deleže, predstavljene v spodnji tabeli. Tabela 1 : Struktura Sobotnih prilog dela glede na zvrsti in konstantne rubrike, v proučevanih časovnih intervalih (deleži strani v %) Časovni intervali 7.2.04- 2.2.08- 9.8.04- 26.7.08- 27.3.04 22.3.08 25.9.04 13.9.08 Zvrst, rubrika: % % % % »Ta teden«; »Zgodilo se je čisto blizu vas«^" 3 3 3 3 »Portret tedna« 3 3 3 3 »Dnevnik« 6 6 6 6 »Komentar«; 2 2 2 3 »Bodice«'' »Dragiša Boškovič«;»Ekonomiia<^^ 1 1 1 2 »PP25« 9 8 8 6 »Pomisleki« 3 3 3 3 »Medialije«; »Aporizmi« 3 1 0 2 Avtorski članek 26 29 12 16 Intervju 20 27 24 23 Omizje 2 0 1 2 Komentar 9 7 17 6 Kozerija 2 0 1 1 Prevod 3 2 2 3 Reportaža 5 5 14 14 Predstavitev 2 2 3 5 Drugo 1 1 0 2 100 100 100 100 v letu 2004 je na drugi strani rubrika »Ta teden«; v letu 2008 pa »Zgodilo se je blizu vas« '' Gre za kolumno z različnim nadnaslovom: v letu 2004 »Komentar« in v letu 2008 »Bodice« Prav tako kolumna, ki ima v proučevanih obdobjih različni imeni, a avtorje isti in enak primer sta tudi »Medialije« in »Aporizmi« 28 Pregled vsebinske strukture Sobotne priloge glede na zvrsti in stalne rubrike ne kaže pomembnih razlik, še posebej ne v primerjavi predvolilnih - jesenskih obdobij s pomladanskima obdobjema. Večje so razlike, kijih kaže primerjava glede na spremljani obdobji v različnih letih. Čeprav ostaja seznam stalnih rubrik relativno stabilen, se nekatere rubrike, kjub enaki zvrsti in avtorju, razlikujejo po imenih; npr. »Komentar«, katerega prevladujoči avtor je B. Jež je preimenovan v »Bodice«; »Medialije« B. Baueija v »Aporizme«, idr. V letu 2004 so tudi številnejše občasne kolumne, npr. »Svitanja«. Pomembna razlika glede na posamezne zvrsti se pojavlja le na področju reportaž, ki jih je bilo v letu 2008 po obsegu strani za 18 odstotkov več kot v letu 2004. Pomemben je podatek, da skoraj tretjino vsebine Sobotnih prilog predstavljajo stalne rubrike (če prištejemo »Intervju tedna« v letu 2004, ki se v letu 2008 pojavlja brez tega nadnaslova in uvodni avtorski članek na prvi strani ter občasno ponavljajoče kolumne). V vseh spremljani časovnih itervalih izstopata glede na obseg in pogostost pojavljanja avtorski članki (21 odstotkov) in intervjuji (31 odstotkov celotnega obsega vseh spremljanih prilog). To strukturno stabilnost Sobotnih prilog dela glede na stalne rubrike in zvrsti je mogoče pripisati vzdrževanju zunanje podobe tednika, presenetljivo pa je, da se je ta stabilnost ohranila tudi ob spremembah uredništev priloge in uredništva matičnega časopisa Delo. V nadaljevanju smo analizirah vsebino Sobotnih prilog v omenjenih časovnih intervalih glede na obseg objav po posameznih področjih. Rezultati so prikazani v Tabeli 2. 29 Tabela 2: Vsebinska stuktura Sobotne priloge Dela: deleži (%) objavljenih strani glede na vsebinska področja in na časovna obdobja Obdobje: 7.2.-27.3.04 2.2.-22.3.08 7.8 -25.9.04 26.7.-6.9.08 Področje: % % % % Zunanja politika in mednarodni odnosi 13 29 20 14 Notranja politika 13 12 19 22 Kultura 12 13 13 15 Gospodarstvo, ekonomija 16 9 8 6 Manjšine 1 1 3 4 Vojska,vojne, terorizem 0 0 7 5 Sport 4 3 2 7 Izobraževanje 3 2 3 0 Sociala in zdravstvo 3 4 2 2 Znanost, raziskave 3 3 1 7 Zgodovina 4 2 1 2 Mediji 3 3 3 2 Promet, turizem 1 0 2 4 Verstva, cerkev 4 1 1 0 Kriminal, korupcija 0 3 0 0 Pisma bralcev 8 7 9 6 Drugo 12 8 6 4 100 100 100 100 Upoštevaje zastopanost zgoraj prikazanih področij po obsegu prispevkov je mogoče trditi, da je Sobotna priloga pretežno političen tednik, saj zunanja politika, mednarodni odnosi in notranja politika v povprečju presegata tretjino celotnega obsega prispevkov v spremljanih obdobjih. »Kulture«, ki po obsegu sledi, je le nekaj več; »Gospodarstva in ekonomije« pa le nekaj manj kot desetina obsega povprečne izdaje. Delež rubrike »Pisma bralcev« le malo presega sedem odstotkov celotnega obsega . Za ostala področja je mogoče trditi, da so slabo zastopana, še posebej velja to za »Izobraževanje«, »Znanost in raziskave«, »Medije«, »Promet in turizem«, »Kriminal in korupcijo«, in naj omenimo še sodstvo in pravosodje, ki smo ga zaradi pomanjkanja prispevkov morali uvrstiti v razred »Drugo«. 30 Kot kaže zgornja tabela prihaja v posameznih obdobjih na posameznih področjih do pozitivnih odstopanj. Ta odstopanja v smeri povečanega obsega prispevkov so pretežno povezana z aktualnimi dogodki, ki jim uredniki in avtoiji, upoštevajoč ažurnost, posvečajo večjo pozornost. Tako je pozitivna odstopanja na področju »zunanje politike in mednarodnih odnosov« v spomladanskem obdobju leta 2008 mogoče povezati z dogodki na Kosovu. (Npr.: Nič nas ne more ustaviti, Kosovo (tik) pred razglasitvijo neodvisnoti, intervju z A.Arifi; Brez konca jugoslovanske, a na začetku nove krize, Dušan Janjič strokovnjak za Kosovo; Za Albance čas revolucije, za Srbe čas kontrarevolucije, SP, 16.2.08, str.4-9) Na istem področju je relativno povečan obseg prispevkov v obdobju 7.8 -25.9.04 mogoče delno pripisati »Dnevniku«, ki ga je v tem obdobju pisal Danilo Turk in to s področja mednarodnih odnosov. V času obletnice terorističnega napada na newyorška dvojčka je na področju »Vojska,vojne, terorizem« opazno povečano število in s tem obseg prispevkov na temo vojske, orožja in terorizma, tako leta 2004 kot 2008. Večji obseg prispevkov na temo športa v obdobju 26.7.-6.9.08 gre na račun Olimpijskih iger. Slovenski olimpijci so bili predstavljeni v »Portretu tedna«, v intervjujih, v rubriki »Zgodilo seje čisto blizu vas«. Težave s tunelom na priključku gorenjske avtoceste na obvoznico okoli Ljubljane pa so povzdignile obseg prispevkov s področja »Prometa in turizma« v obdobju 26.7.-6.9.08. Opaznega relativnega dviga obsega prispevkov s področja »Znanost, raziskave« v obdobju 26.7.-6.9.08 ni mogoče pripisati posebnemu dogodku ali specifični problematiki. Razlike med »pomladanskima« in »jesenskima« obdobjema pa so najbolj izstopajoče na področju »notranje politike«, kjer se je jeseni, pred volitvami obseg notranjepolitičnih prispevkov pomembno povečal, tako leta 2004 kot leta 2008. Avgusta 2004 sta bila na področju »notranje politike« objavljena dva intervjuja in sicer z G. Golobičem {Oblast je luč, ki sveti, a privlači tudi vsakršen mrčes, 7.8.04, str. 4-7) ter L. Peterletom {Ta morska avgustovska folklora nima smisla, 14.8.04, str. 4-7). 4.septembra 04 je bila na področju »notranje politike« objavljena »korespondenčna seja« 31 z naslovom Jaz ne bi podcenjeval Dela, sodelovali so: J.Stanovnik, S.Hribar, LOman, L.Peterle, D.Rupel, J.Janša, I.Bavčar, T. Rop, G.Golobič in B.Pahor (str.4-6); M. Pečauer pa je objavil Slovar slovenskega političnega jezika (str. 8-10). V času volilne kampanje, septembra 2004 je bil volitvam posvečen blok z nadnaslovom Volitve 2004. Kaj izbiramo? (str.8-11) V okvirih tega bloka so bili 18.9. objavljeni naslednji prispevki: M.Pečauer, Veliki ples po štirih letih volilnega treninga\ M. Makarovič, Med desnimi levičarji in levimi desničarji, D. Strajn, V globalni vladavini demokracije, in I.Vidmar, Dost'nas majo. V naslednjem tednu, 25.9. so bile v bloku predstavljeni predsedniki strank: A. Rous, A.Rop, A. Bajuk, J. Janša, J. Podobnik, Z. Jelinčič, B. Pahor in njihova stališča o aktualnih družbeno političnih problemih, pod naslovom Ali, kdaj, zakaj, koliko, kje, kako in kaj ponujajo parlamentarne stranke (str.7-11, avtoija M.Jenko in M. Pečauer). V predvolilnem bloku je bil predstavljen tudi prispevek B. Videmška z naslovom Grdi in polni, lepi in prazni in z nadnaslovom Volitve 2004: Kdo izbira. V jesenskem, predvolilnem obdobju leta 2008 so bili na področju »notranje politike« objavljeni intervjuji z Zmagom Jelinčičem Plemenitim {Če je človek blizu ljudem, ga imajo za sebi enakega, SP, 2.8.08, str.4- 6); Bojanom Srotom {Urbano in ruralno obstaja v naših glavah, SP, 26.7.08, str.4-6); Gregorjem Golobičem {Oblast kot taka in sklepanje kravjih kupčij nas ne zanima, SP, 9.8.08, str.4-6); Andrejem Bajukom {Pripravljen sem prevzeti večje odgovornosti, SP,16.8.08, str.4-6); Borisom Pahoijem {Slovenija potrebuje politiko, ki bo razumela, da ima svoje omejitve, SP, 23.8.08, str.4-6); Spomenko Hribar {O strahu in tudi o pogumu, SP, 30.8.08, str. 4-6); Slavkom Splichalom {Opozicija in mediji so naravni zavezniki, SP, 13.9.08, str.4-6). 6. septembra je bil objavljen Pogovor z možno novo koalicijo z naslovom Želimo spremembe oblasti, tudi ljudje pričakujejo alternativo, v katerem so sodelovali: B. Pahor, G. Golobic in K. Kresal. (Avtorja M.Jenko in M.Pečauer, str. 4-7) V isti Sobotni prilogi sta pod nadnaslovom P atrije pasji dnevi objavljena dva prispevka; D. Verčiča P atrij a, volitve in medijska pismenost in R. Rizmana Paradoks moči in morale (str.8-9). J. 32 Markes je pod nadnaslovom Patrioti in patriotizem objavil prispevek Tisti, ki je sejal veter (str. 10). V istem obdobju so bile v rubriki »Portret tedna« s področja notranje politike predstavljene naslednje osebe: Jože Duhovnik {Profesor in podjetnik na krmilu Krščanske demokratske stranke, SP, 2.8.08); Zoran Janković {Župan, ki uresničuje neizživete ambicije, nastale v Mercatorju?, SP, 9.8.08) in Drago Kos {Tisti, ki ve, zakaj v eni od strank vlada takšna nervoza, SP, 13.9.08). Od uvodnih prispevkov so bili v tem obdobju na področju notranje politike objavljeni naslednji prispevki: B. Šuligoj, Šentvid kot vrh ledene gore (SP, 9.8.08); B. Pečauer, Nakar udari Patrija (SP, 6.9.08); M. Pečauer, Slog kot sporočilo (SP,13.9.08). V zadnji prilogi pred volilnim molkom so bili objavljeni še naslednji prispevki na področju notranje politike: J. Markes, Črna luknja neke galaksije, pod nadnaslovom Patriotična epidemija v Sloveniji; B. Vezjak Znaki akutnega vnetja slovenske demokracije, z nadnaslovom Argumentacija ad hominem\ J. Demšar Nadangel Mihael razsvetli jih, z nadnaslovom Politika in policija. 2. Sobotna priloga Dela v letih 2004 in 2008 - Pogostost pojavljanja in promoviranja politikov Izbor političnih ikon Kako pogosto in v kakšnih medsebojnih razmerjih so v Sobotni prilogi Dela predstavljeni najvidnejši slovenski politiki - predsedniki države, vlade, aktualni ministri, predsedniki ali drugi voditelji strank oz. list ? Celovit odgovor na to vprašanje bi teijal poglobljeno branje in interpretacijo številnih novinarskih in uredniških prispevkov, različnih zvrsti, poročil in komentarjev, kozerij, pisem bralcev itd. A tudi omejitev samo na najbolj opazne rubrike in zvrsti (»Portret tedna«, »Intervju«, »Okrogla miza«, avtorski prispevek samega politika) pokaže zanimivo sliko. 33 Pregledali smo podatke o najvidnejših in pomembnejših predstavitvah teh osebnosti v štirih različnih obdobjih let 2004 in 2008 (v zimskih mesecih in pred volitvami) in jih primeijali. Štiri obravnavana obdobia Prvo obravnavano obdobje sta bila meseca februar in marec leta 2004, drugo - ista meseca v letu 2008, tretje dva meseca pred državnozborskimi volitvami 2004 in četrto -dva meseca pred državnozborskimi volitvami 2008. Pogostnost poiavliania 23. pomembnih politikov Upoštevajoč prej navedena merila smo v takem pregledu našli 23 pomembnih slovenskih politikov. V celotnem obravnavanem času - torej v štirih izbranih in obravnavanih dvomesečnih obdobjih - je bil v SP največkrat - v šestih posebnih prispevkih - predstavljen Janez Drnovšek. (Vendar je bilo od tega kar 5 posebnih prispevkov o njem objavljenih samo v tednu po po njegovi smrti). Sicer pa so v SP najpogosteje - po petkrat - predstavili dva politika: Gregoija Golobiča in Boruta Pahoija. Prav presenetljivo enakopravno in enakomerno: po dvakrat v predvolilni kampanji leta 2004, po dvakrat pred volitvami 2008 in po enkrat v marcu 2008. Tudi Andrej Bajuk, ki je bil predstavljen trikrat, je bil v Sobotni prilogi na vrsti v enakih terminih kot prejšna dva, le da ustrezno manjkrat: po enkrat pred volitvami 2004 in 2008 in pa marca 2008. Precej za temi, čeprav sta jim bili namenjeni po dve vidni predstavitvi, je prišlo na vrsto naslednjih sedem politikov: Tone Rop, Dušan Mramor, Lojze Peterle, Bojan Šrot, Dimitrij Rupel, Janez Janša in Zmago Jelinčič . Po eno posebej opazno predstavitev pa so namenili Milanu Kučanu, Zoranu Jankoviću, Radu Bohincu, Mitji Gaspariju, Slavku Gabru, Dušanu Kebru, Radu Bohincu, Vladu Dimovskem, Janezu Podobniku, Andreju Vizjaku, Katarini Kresal in Jožetu Duhovniku. Skupno, v vse štirih obravnavanih obdobjih, je torej bilo takih predstavitev 44 - največ, 23, v letu 2004 in nekoliko manj, 21, v letu 2008. Februarja in marca 2004 je bilo takih 34 predstavitev 7, v istih mesecih 2008 pa kar 13 (vendar je bilo od teh, kot rečeno, kar 5 posvečenih pokojnemu predsedniku Drnovšku). Precej intenzivnejše so bile predstavitve v predvoHlnih mesecih 2004 (14 predstavitev) in 2008 (10 predstavitev). Razmerja levi: desni Kakšna so bila razmeija med predstavitvami levih in desnih politikov v obravnavanih obdobjih? Če štejemo med leve politike voditelje strank »levega trojčka« oziroma stranke, ki se v evropskem parlamentu povezujejo v skupine levih strank, skupaj z ministri in drugimi politiki te usmeritve, bi med predstavljenimi v to skupino sodili Pahor, Rop, Dimovski, Bohinc, Kresalova, Drnovšek, Golobic, Gaspari, Keber, Gaber, Mramor, Kučan in Janković. Na drugo stran, v skladu z evropskimi povezavami v desne skupine strank pa Janša, Peterle, Bajuk, Podobnik, Šrot, Vizjak in Rupel. (Rupel bi uvrstili v to skupino še zlasti po izključitvi iz Ropove LDS in vlade). Eijavca, Jelinčiča in Jožeta Duhovnika je v tem oziru pač primerneje obravnavati posebej - zaradi spremenljivih ah celo še neobstoječih političnih povezav, ki sledijo svojskim usmeritvam njihovih strank. Februarja in marca 2004 je tako bilo predstavljenih 7 levih politikov in nobeden od desnih (pa tudi nobeden od prej naštetih preostalih treh). Bolj sorazmerne so bile predstavitve v predvolilnem obdobju 2004: 6 levih in 7 desnih politikov. Februaija in marca 2008: 8 levih in 4 desni. Predvolilna meseca 2008: 6 levih in 2 desna (Srot in Bajuk). 35 3. Prezentacija ženske v sobotnih prilogah dnevnika Delo - primerjava med letom 2004 in 2007 Osrednji cilji analize Pri analizi smo bili pozorni predvsem na razmerje med ženskimi in moškimi avtoricami in avtoiji, poleg tega pa nas je zanimalo kako pogosto se v časopisu pojavljajo vsebine, ki se dotikajo ženske problematike, kakšna je njihova kvalitativna razsežnost in na kakšen način so posredovane. Pozornost smo osredotočili tudi na rubrike, ki v obliki intervjujev, portretov in dnevnikov predstavljajo osebnosti, ki delujejo na področju kulture, politike in drugod ter na aktualne teme, ki se pojavljajo v pismih bralcev. Zanimalo nas je, če se razmerje med avtorji in avtoricami prispevkov spreminja glede na letnico izdaje časopisa - 2007 in 2004. Primerjali smo februarske, marčevske, aprilske, majske in junijske prispevke iz leta 2007, ki obravnavajo aktualne vsebine, z prispevki, ki so bili objavljeni januarja, februarja, marca in aprila 2004. Pomembni izsledki po mesecih V januarju 2004 a) se število prispevkov, ki so jih napisale ženske avtorice giblje od 12% do 25%. b) število vseh prispevkov v januarskih številkah obsega številko 32, od teh je število prispevkov, ki obravnavajo vsebine, ki se navezujejo na žensko problematiko od O do 2. c) pojavita se dva članka, ki skozi seksistično optiko obravnavata pozicijo ženske in stereotipizirata žensko seksualnost. »Velesila v kraljestvu čutov« - iz tujega tiska: »O zgodovini ženske zadnjice«. d) Ženske avtorice se pogosteje kot moški avtorji (skozi intervjuje in ostale prispevke) osredotočajo na delo in dosežke ženskih avtoric (umetnic, političark in znanstvenic). d) V rubriki »Pisma bralcev« se bralka pozitivno odziva na članek Sonje Merljak (o nasilju nad ženskami). 36 v času od februarja do marca 2004 a) se število prispevkov, ki so jih napisale ženske avtorice, giblje od 6,6% do 21%. b) V rubriki »Portret tedna« najdemo zgolj portrete oziroma predstavitve moških. c) Prispevki, ki so jih napisale ženske avtorice se pogosteje dotikajo tematike, ki prevprašujejo vlogo ženske v družbi, npr.: Katarina Fidermuc: »Razlike med moškim in žensko je v spolu«: predpisi o ženski kvoti v politiki in Žejna Leiler: o igralki Mitjani Karanovič. d) V omenjenem časovnem obdobju se ne pojavi veliko vsebin, ki bi se dotikale ženske problematike oziroma problematike spolov. e) Število vseh prispevkov se giblje nekje od 30 do 40, število vsebin, ki se dotikajo ženske problematike oziroma prikazujejo dosežke ženskih ustvarjalk, pa se giblje od O do 2. V času od februarja do marec 2007 a) se število prispevkov, ki so jih napisale ženske avtorice, giblje nekje od 13% do 28% in se najpogosteje ustavlja na 20%. To pomeni, da približno 80% objavljenih del pripada moškim piscem oziroma avtorjem. b) Z vsebinami, ki se dotikajo ženske problematike (npr. socialna varnost žensk, vprašanje zaposlovanja, nasilja nad ženskami itd.), se ponavadi (in ne izključno) iikvaijajo ženske. Izpostavljene vsebine se v posameznem časopisu pojavljajo največ v treh člankih, kar pomeni, da se število vsebin giblje od 8% do 0% (glede na celoto objavljenih del). d) Ugotovili smo, da se v rubriki »Portret tedna« ni bila (v zgoraj navedenih mesecih) predstavljena niti ena ženska figura. V rubriki se pojavljajo izključno intervjuji z moškimi politiki, poslovneži itd. e) Analiza rubrike »Pismo bralcev« je pokazala, da vsebine, ki se dotikajo ženske problematike ne ostajajo prezrte, temveč vzpostavljajo prostor za polemike med avtorji/avtoricami člankov in bralci/bralkami. Evidenten primer je članek Mateje Sedmak: »Nasilje v družini - Nujne spremembe v družbenih percepcijah spola«, na katerega sta se odzvala kar dva bralca, eden o njiju pa je svoje mnenje objavil večkrat. f) Teme o katerih ženske najpogosteje pišejo se dotikajo kulture, naravnega okolja (ekologije itd.), zoologije in tudi politike. Čeprav tudi moški pišejo o kulturi (literaturi itd.) in o okoljskih zadevah, pa te teme v večji meri pripadajo ženskim avtoricam. Kljub temu, da so večino 37 člankov s področja politike in gospodarstva spisali moški avtoiji, analiza pokaže, da tudi ženske avtorice redno objavljajo prispevke s teh področji. V času od maja do junija 2007 a) se število prispevkov, ki so jih napisale ženske avtorice, giblje od 20% do 27%. b) v zgoraj navedenem časovnem obdobju, se pravi v osmih izdajah Sobotne priloge, se v rubriki »Portret tedna« enkrat pojavi portret ženske (26. maj). c) prispevki, ki so jih napisale ženske avtorice se pogosteje dotikajo tematike, ki prevprašujejo vlogo ženske v družbi in problematiziraj o položaj marginalnih oziroma zapostavljenih družbenih skupin. d) Ženske avtorice se pogosteje kot moški avtoiji (skozi intervjuje in ostale prispevke) osredotočajo na delo in dosežke ženskih avtoric (umetnic, političark in znanstvenic). e) Število vseh prispevkov se v posameznem časopisu (od maja do junija 2007) giblje nekje od 30 do 40, število vsebin, ki se dotikajo ženske problematike oziroma problematike spolov ali pa prikazujejo dosežke ženskih ustvaijalk, pa se giblje od O do 3. III. Primerjava med letom 2004 in 2007 a) v maju in juniju 2007 je število prispevkov, ki so jih spisale ženske avtorice večje kot število prispevkov, ki so jih ženske avtorice objavljale v Sobotni prilogi januaija 2004. V času od maja do junija število prispevkov ženskih avtoric ni nižje od 20%, medtem ko se januarja 2004 spusti tudi na 12%. b) število aktualnih vsebin je v obeh časovnih obdobjih približno enako. c) tako v letu 2004, kot tudi v letu 2007 se z vsebinami, ki se dotikajo problematike socialne varnosti žensk, vprašanja zaposlovanja, nasilja nad ženskami, vprašanja marginalnih in zapostavljenih skupin v družbi itn., v večji meri ukvarjajo ženske. d) v obeh je število moških piscev, ki se ukvarja s vsebinami, ki se dotikajo področja politike večje kot število žensk (čeprav tudi te pišejo o izpostavljeni tematiki). e) v rubriki »Portret tedna« se v glavnem pojavljajo zgolj moški, izsledili smo zgolj en primer v letu 2007, ko se v omenjeni rubriki pojavlja portret ženske. Torej iz leta 2004 nimamo nobenega primera ženskega portreta, iz leta 2007 pa zgolj enega. 38 f) če pogledamo več mesecev ugotovimo, da je v letu 2007 za nekaj odstotkov več avtoric (dvigne se na 27%), kot v letu 2004, Iger najdemo od 12% do 25% ženskih prispevkov. Sprememb na področju vsebin, ki se dotikajo ženske problematike ne najdemo. Prav tako ni zaznati sprememb v obliki intervjujev, portretov in dnevnikov oziroma predstavljanju osebnosti, ki delujejo na področju kulture, politike in drugod. g) v obeh primerih analiza rubrike »Pismo bralcev« pokaže, da vsebine, ki se dotikajo ženske problematike ne ostajajo prezrte, temveč vzpostavljajo prostor za polemike med avtoiji oziroma avtoricami člankov in bralci oziroma bralkami. h) v obeh primerih se ženske avtorice pogosteje kot moški avtoiji osredotočajo na delo in dosežke ženskih avtoric (umetnic, političark in znanstvenic). 39 IV. ANALIZA KOMENTARJEV V ČASOPISU PRIMORSKE NOVICE ZA LETO 2002 IN 2005-2006 L Predmet in metodologija analize Predmet prve analize so bili komentaiji časopisa Primorske novice v letu 2002. V letu 2002 je časopis izhajal dvakrat tedensko, tako so bili analizirani 103 komentaiji. Predmet druge analize so bili komentaiji časopisa Primorske novice od 1. julija 2005 do 30. junija 2006. Do leta 2005 se je časopis preoblikoval v dnevnik, tako da je v proučevanem obdobju v letih 2005 in 2006 izšlo 294 komentaijev, od katerih jih je bilo sto izbranih za analizo. V letu 2002 je komentarje pisalo 26 avtoijev, s preoblikovanjem časopisa v dnevnik je bilo komentatorjev 46, torej skoraj dvakrat več. Metodologijo je razvila IRSA ob preliminarni analizi komentaijev tiskanih medijev v letu 2006. Cilj analize je ugotoviti tematsko strukturiranost komentarjev, odnos do domačih političnih akterjev, točneje do institucionalne politike, ter nazorsko usmeritev vsebin. Ker so Primorske novice predvsem regionalni časopis, ki pokriva Primorsko, a vendar sežejo teme tudi na nacionalni nivo, je bila analiza opravljena posebej za komentaije, ki obravnavajo predvsem tematiko nacionalnega pomena, in posebej za komentarje, ki se dotikajo predvsem regionalne problematike. V obeh primerih - torej analizi komentarjev nacionalnega in regionalnega dogajanja - so bih komentarji razdeljeni na tiste, ki so kot glavno temo obravnavale politiko, ter na tiste, ki so obravnavale nepolitične teme, kot so denimo zdravstvo, šport, kulturo. Ključ za določitev teme kot politične je bila obravnava aktualnega političnega dogajanja oziroma teme, ki so že dalj časa na političnem prizorišču. Aktualno politično dogajanje je 40 uporabljeno kot referent primeijave z namenom razvrstitve komentaijev v kategorije pro-vladnih, proti vladnih, proti-opozicijskih ali uravnoteženih izraženih mnenj. Nadalje so bili komentraji razdeljeni na tiste, ki večinoma zadevajo domačo politiko in na tiste, ki so v glavne posvečene mednarodni politiki. Analiza komentaijev nacionalnega nivoja je kot mednarodno problematiko obravnavala tako globalne procese in odnose, v katerih Slovenija ni neposredno udeležena, denimo v volitvah po svetu, v analizi mednarodnih gospodarskih gibanj, kot tudi tematiko mednarodnih odnosov med Slovenijo in drugimi akterji v mednarodni politični areni, na primer odnos do sosednjih držav, približevanje Slovenije Evropski Uniji... Komentarji, ki so zadevali regionalno politično, ekonomsko, kulturno ali družbeno dogajanje Primorske, a so v obravnavi segh tudi v sosednje regije, ki mejijo na Primorsko, so bili uvrščeni najprej med komentarje z regionalno tematiko in v tem okviru še v mednarodno skupino. Kot primer takšnega dogajanja so lahko gospodarske povezave Primorskih podjetij s tujimi partnerji v Italiji in na Hrvaškem, potem problematika meja s Hrvaško, ki je zadevala predvsem lokalne probleme prebivalcev,... V smislu nazorske orientacije so bili komentarji razdeljeni na "leve", "desne", uravnotežene ali nevtralno usmerjene. Pri tej razdelitvi je bila upoštevana nazorska orientiranost, kot jo definirajo politični akterji v Sloveniji. Leva ah desna orientiranost tako ni pomenila samo nazorske orientacije, temveč odnos do idej političnih taborov. Nadalje so bile kot desne teme označene tiste, ki so bile naklonjene konzervativnim ideologijam, neoliberalizmu, vstopanju cerkve v politično življenje,... leve pa ideje, ki so zastopale socialdemokratske definicije države blaginje, zagovor pravic marginaliziranih skupin, kritiko monopolnega kapitala, krčenju že pridobljenih pravic delavcev, žensk,... Nadalje so bile kot desne označene tiste vsebine, ki so zagovarjale vključitev Slovenije v zvezo Nato na podlagi idej liberalizma in imperializma ter kot leve tisti komentarji, ki so z vidika mirovništva kazali na skepso do omenjene vključitve. Pri problematiki manjšin so bili kot levi označene tisti komentarji, ki so kritizirali poteze desne italijanske vlade v letu 2002 ali politične desnice v proučevanih letih in so izrecno kritično omenjali desno 41 nastrojenost in fašistične korenine akteijev ali vsaj njihov razumevajoč odnos do fašistične zgodovine Italije. 2. Rezultati analize za Primorske novice 2002 Odnos do političnih akterjev na nacionalnem nivoju Analiziranih je bilo 67 komentarjev. Vseh komentarjev, ki so obravnavale politične teme na nacionalnem nivoju, je bilo 43. To je 64 odstotkov glede na vse komentarje, ki se ukvarjajo s problematiko na nacionalnem nivoju, nepolitičnih komentarjev je bilo 36 odstotkov. Notranji politiki je namenjenih večina komentaijev (78%), ki obravnavajo politiko. Med temami prevladuje politično dogajanje na nacionalni ravni, predvsem delo parlamenta, sprejemanje zakonov, vloga države v gospodarstvu, prilagajanje zakonodaje direktivam Evropske Unije, razmere v posameznih sektoijih gospodarstva ... Nepolitične tematike obravnavajo probleme v zdravstvu, kulturi, športu, naravovarstvene teme... Med notranjepolitičnimi temami jih je 15% naklonjenih vladi, 39 % je kritičnih do vlade, uravnoteženih je bilo 45 % komentaijev. Komentaijev o mednarodni politiki je 36 % glede na celotno število političnih komentarjev. Obravnavajo odnose z Italijo in Hrvaško, kjer so akterji člani nacionalnih administrativnih in političnih kompleksov, vpetost Slovenije v globalne povezave, vlogo Slovenije v Evropski Uniji, politično dogajanje v svetu, volitve v nacionalnih državah... Nepolitičnih komentarjev je bilo 36%. Odnos do političnih akterjev na regionalnem nivoju Regionalno dogajanje je komentiralo 36 prispevkov, od tega se jih je politiki posvečalo 61%, nepolitičnih komentaijev pa je bilo 38%. Od regionalno politično naravnanih komentaijev jih je bilo 25 % naklonjenih vladi, 50 % jih je bilo kritičnih do vlade, 25 % 42 pa uravnoteženih. Tematika se je dotikala odnosa vlade do problemov Primorske na gospodarskem nivoju, na primer nejasne strategije razvoja cestnega omrežja, potem odnosom med lokalnimi oblastmi in problemi v lokalnih okoljih,... V segment, kjer se je regionalna politika dotikala mednarodnih odnosov, predvsem manjšinske problematike in nerešenih vprašanj s Hrvaško, je bilo uvrščenih 63 % vseh komentarjev, ki so obravnavali regionalno politično dogajanje. Nepolitične tematike seje lotevalo 38 % komentarjev. Nazorske orientacije na nacionalnem nivoju Kot nazorsko orientirane lahko označimo 34 % vseh komentarjev, od katerih jih je 47% prepoznavno levo orientiranih, 26% desno orientiranih, 26% avtorjev pa se opredeljuje enakomerno levo in desno. Predvsem pri notranji politiki je opaziti dokaj izenačen delež levih in desnih ideoloških orientacij, pri mednarodni politiki pa ni zaslediti desno orientiranih vsebin. Med nepolitičnimi temami izstopa leva usmerjenost s 60%, desno orientiranih opredelitev je 40% od vseh opredeljenih nepolitičnih komentarjev. Komentarji, ki niso opredeljeni, večinoma obravnavajo tematike, za katere ideološke konfrontacije niso pogoste, denimo znanost, ekologija, šport... Nazorske orientacije na regionalnem nivoju Prepoznavno nazorsko orientiranih komentarjev je bilo 36 %. Od tega jih je bilo 61 % levo orientiranih, desnih vrednotnih orientacij ni bilo zaslediti, uravnoteženih pa 38%. V notranji politiki je bilo 100% levo orientiranih komentarjev in nobenega desno orientiranega komentarja, enak odstotek velja za mednarodno politiko. Enako ideološko profilirana je bila nepolitična tematika, kjer je bilo levo orientiranih zopet 100% komentarjev. Velja pa omeniti, da je absolutno število komentarjev, za katere so bili 43 izračunani odstotki pri levi notranjepolitični nazorski orientaciji 1 komentar, enako je absolutno število levo-nazorskih nepolitičnih komentarjev. 4. Rezultati analize za Primorske novice 2005-2006 Analiza je zajela vzorec stotih komentarjev za obdobje od 1. julija 2005 do 30. junija 2006. Do leta 2005 se je časopis preoblikoval v dnevnik, tako da je v proučevanem obdobju v letih 2005 in 2006 izšlo 294 komentarjev, od katerih jih je bilo sto izbranih za analizo. Nadalje so bili komentarji razdeljeni na tiste, ki obravnavajo predvsem dogajanje na nacionalnem nivoju, ter na tiste, ki obravnavajo dogodke, ki imajo bolj regionalni značaj oziroma v njih nastopajo akterji iz regionalnega političnega sistema, ekonomije, kulture, itd., posledice in cilje njihovega delovanja pa je čutiti predvsem na regionalnem nivoju. Odnos do političnih akterjev na nacionalnem nivoju Število vseh komentarjev, tako političnih kot nepolitičnih na nacionalnem nivoju je 49. Vseh komentarjev, ki so obravnavale politične teme na nacionalnem nivoju, je bilo 26. To je 53 odstotkov glede na vse komentarje, ki obravnavajo dogajanje na nacionalnem nivoju, nepolitičnih komentarjev je bilo 47 odstotkov. Notranji politiki je namenjenih večina komentarjev (18 po številu ali 69%), ki obravnavajo politiko. Med temami prevladuje politično dogajanje na nacionalni ravni, predvsem delo parlamenta, sprejemanje zakonov, vloga države v gospodarstvu, prilagajanje gospodarstva direktivam Evropske Unije, razmere v posameznih sektorjih gospodarstva ... Nepolitične tematike obravnavajo probleme v zdravstvu, kulturi, športu, naravovarstvene teme... Med notranjepolitičnimi temami jih je 5% naklonjenih vladi, 50 % je kritičnih do vlade, uravnoteženih je 45 % komentarjev. 44 Komentarjev o mednarodni politiki je 30 % (po številu 8) glede na celotno število političnih komentaijev. Obravnavajo odnose z Italijo in Hrvaško, Iger so akteiji člani nacionalnih administrativnih in političnih kompleksov, vpetost Slovenije v globalne povezave, vlogo Slovenije v Evropski Uniji, politično dogajanje v svetu, volitve v nacionalnih državah... Nepolitičnih komentarjev je bilo 47%. Odnos do političnih akterjev na regionalnem nivoju Regionalno dogajanje je komentiralo 51 prispevkov, od tega se jih je politiki posvečalo 43%, nepolitičnih komentaijev pa je bilo 57%. Od regionalno politično naravnanih komentarjev jih je bilo 14 % naklonjenih vladi, 64 % jih je bilo kritičnih do vlade, 21 % pa uravnoteženih. Tematika se je dotikala odnosa vlade do problemov Primorske na gospodarskem nivoju, na primer nejasne strategije razvoja cestnega omrežja, potem odnosom med lokalnimi oblastmi in problemov v lokalnih okoljih,... V segment, kjer se je regionalna politika dotikala mednarodnih odnosov, predvsem manjšinske problematike in nerešenih vprašanj s Hrvaško, je bilo uvrščenih 36 % vseh komentarjev, ki so obravnavah regionalno politično dogajanje. Nepolitične tematike seje lotevalo 57 % komentaijev. Nazorske orientacije na nacionalnem nivoju Kot nazorsko orientirane lahko označimo 26 % vseh komentarjev, od katerih jih je 53% prepoznavno levo orientiranih, 7% desno orientiranih, 38% avtorjev pa se opredeljuje enakomerno levo in desno. Pri notranji politiki je na podlagi vzorca opaziti izenačen delež levüi in desnih ideoloških orientacij, pri mednarodni politiki pa ni zaslediti desno orientiranih vsebin. Od opredeljenih komentarjev z mednarodno tematiko na nacionalnem analitičnem nivoju, so vsi levo orientirani, in sicer so nekajkrat zelo kritično opredeljeni 45 do imperalistične vloge ZDA v Iraku in v svetu ter do vloge združenja najbogatejših držav (G8) v svetu.. Komentarji, ki obravnavajo notranjo politiko in se opredeljujejo, pa zadevajo predvsem aktualne poteze vlade. Od skupno štirih takih prispevkov so trije levo naravnani in so dvakrat kritični do poseganja vlade na področje medije oziroma do zakona o javni RTV, enkrat pa so kritični do delegiranja kadrov, ki ga izvaja takrat aktualna desna vlada. Nepolitično nazorsko opredeljenih komentarjev na nacionalnem nivoju ni bilo. Komentarji, ki niso opredeljeni, večinoma obravnavajo tematike, za katere ideološke konfrontacije niso pogoste, denimo znanost, ekologija, šport... Nazorske orientacije na regionalnem nivoju Prepoznavno nazorsko orientiranih komentarjev je bilo 15 %. Od tega jih je bilo 62 % levo orientiranih, desnih vrednotnih orientacij je bilo 25%, uravnoteženih pa 12%. V notranji politiki je bil en komentar orientiran levo in en desno, to razmerje pa se popolnoma poruši na področju, ki je označeno kot mednarodno-regionalno. To področje zaznamuje problematiko, s katero se regija (Primorska) srečuje pri sodelovanju z italijansko ali hrvaško politiko pri reševanju vprašanj etničnih manjšin (predvsem slovenske manjšine v Italiji), vprašanj o medvojnem in povojnem nasilju, itd. Komentarji so, na primer, kritični do vprašanj o relativizaciji vloge kolaboracionistov iz 2. svetovne vojne v evropskih državah, predvsem v Italiji, ter o spornem podeljevanju italijanskega državljanstva prebivalcem nekdaj s strmii fašističnih sil zasedenih ozemelj. Skozi zgodovinsko vlogo Primorske je zato mogoče razložiti levo orientacijo vseh mednarodno-regionalnih komentarjev, ki so tako odziv na pred- in medvojno fašistično okupacijo in nasilje kot na relativizacijo NOB s strani določenih akterjev iz nacionalnega in italijanskega političnega sistema. 46 Samo en nepolitični komentarje bil ideološko usmeijen, in sicer desno, obravnaval pa je razvoj visokega šolstva v Novi Gorici in podpiral liberalizacijo šolskega sektorja. O tej temi je zaslediti še en "desni" komentar, ta pa je uvrščen med notranjo politiko, obravnava pa odnos viade do univerze v Novi Gorici in prav tako zagovarja deregulacijo šolskega sistema ter zasebno šolstvo. 5, Primerjava komentarjev za Primorske novice 2002 in 2005-2006 Primerjava komentarjev po nacionalni in regionalni tematiki za Primorske novice 2002: Odnos do političnih akterjev: Delež političnih komentarjev na nacionalnem in regionalnem nivoju je približno enak, 64% oziroma 61%. Izrazito pa se razlikujeta deleža obravnave notranje politike, ki dosežeta 78 % vseh političnih komentarjev na nacionalnem nivoju in le 36 % na regionalnem nivoju. Takšen upad gre pripisati visokemu deležu komentarjev, ki se ukvarja s »preko-mejno« regionalno problematiko manjšin in političnih problemov s sosednjo Italijo in Hrvaško, takšnih komentarjev je kar 63 %. Delež pro-vladno usmerjenih tekstov je na regionalnem nivoju nekaj večji kot na nacionalnem nivoju (25% proti 15 %), prav tako pa se je povečala kritičnost do vlade (39% proti 50 %), oboje predvsem na račun zmanjšanja uravnotežerrih prispevkov (od 45 % na nacionalnem nivoju na 25% na regionalnem nivoju). Delež nepolitičnih tematik je približno enak, in sicer 36% oziroma 38 % vseh prispevkov. Nazorske orientacije Tako na nacionalnem kot na regionalnem nivoju je delež opredeljenih komentarjev približno enak, 34 oziroma 36 %, vendar pa je na regionalnem nivoju večji delež levo 47 orientiranih prispevkov, in sicer je razmeije 47% proti 61 %. Na regionalnem nivoju ni zaslediti desnih komentarjev, za 14 odstotnih točk pa je večji delež uravnoteženih komentarjev (26 % proti 38 %). Na nacionalnem nivoju so bili nazorsko orientirani nepolitični komentarji še prisotni, na regionalnem nivoju so skoraj popolnoma odstotni. Delež levo in desno orientiranih prispevkov je bil tako 60 proti 40, na regionalnem nivoju je samo še en komentar od sedmih nazorsko opredeljenih nepolitičen. Podobna slika se kaže pri notranji nacionalni politiki, kjer je bil delež levih in desnih usmeritev prispevkov enak (50 proti 50 %), le pri mednarodnih prispevkih ni bilo desno orientiranih vsebin. Na regionalnem nivoju je slika popolnoma drugačna, saj samo en komentar obravnava notranjo politiko inje ob tem levo vrednotno usmerjen, visok delež (86 %) vseh opredeljenih političnih komentarjev pa se usmeri na preko-mejno problematiko z regionalne perspektive - opredelitev vseh je levo nazorska. Predvsem na račun obravnave manjšinske problematike je na regionalnem nivoju visok delež levo orientiranih prispevkov, saj desno orientiranih v tej tematski niši ni zaslediti. Nacionalna in regionalna raven agregirano- odnos do političnih akterjev Delež politične in nepolitične tematike je po agregiranju komentarjev 63 proti 37 odstotkov, prav takšen delež velja za razmerje med notranjo politiko in mednarodno politiko. 17 % komentarjev je naklonjenih vladi, 41 % je kritičnih do vlade, prav takšen odstotek komentarjev je uravnoteženih, na nobenem nivoju ni nobenega prispevka, ki bi bil kritičen do opozicije. Delež nepohtičnih komentarjev se glede na regionalni ali nacionalni nivo ne spreminja, zato tudi agregirano ostaja malo pod 40 % vseh prispevkov. Nazorska orientacija agregirano Približno enak delež kot na nacionalnem ali regionalnem nivoju je nazorsko opredeljenih komentarjev, seštevek obeh nivojev pa izpostavi levo vrednotno usmerjenost in 48 povečanje nevtralnih prispevkov - kot je bilo že omenjeno, na račun obravnave manjšinske problematike. Ko agregirano gledamo ideološko opredelitev pri prispevkih, ki obravnavajo notranjo politiko, je delež levo in desno orientiranih prispevkov 55 proti 45 %, pri mednarodni politiki pa ni nobenega prispevka, ki bi bil desno orientiran. Delež levih in desnih orientacij v notranjepolitičnih temah se je po agregiranju prevesil k levi orientaciji. Delež levih in desnih nazorskih opredelitev je bil na nacionalnem nivoju približno enak 50% proti 50%, na regionalnem nivoju pa ni prispevkov, ki bi bili desno orientirani, in sicer na račun povečanja obravnave mednarodne tematike in njihove usmeritve k levi ideološki orientaciji tekstov z mednarodno politično vsebino. Tako predstavlja absolutno število desetih prispevkov z mednarodno tematiko 66 % vseh politično opredeljenih prispevkov. Zaključimo lahko, da pri obravnavi notranjepolitičnih problematik obstaja dokaj uravnotežen notranji pluralizem, situacija pa spremeni takoj, ko vključimo mednarodno politiko, kjer so prispevki izrazito »levo« orientirani. Sklepne ugotovitve za Primorske novice 2002 Novinaiji, vsi notranji sodelavci Primorskih novic, so v 63 % komentarjev obravnavali aktualno politično tematiko, ostali komentarji so sledili predvsem gospodarskim temam, kulturi, zdravstvu in naravo varstvu. Nabor tem je bil raznovrsten, prav tako usmerjenost do institucionalne politike, kjer je - gledano agregirano - 41 % avtorjev kritično ocenjevalo in motrilo delo političnega sistema, kar je navsezadnje tudi naloga novinarjev in tiska kot četrtega stanu oblasti. Potrebno je dodati, da je bilo 17 % komentarjev naklonjenih do potez političnih akterjev. Odnos do družbenih problemov je kritičen, kar je naloga komentarja, predvsem pa je razvidna kritičnost do problemov slovenske manjšine v Italiji, ki jo časopis močno jemlje v bran. Če je nazorska orientiranost do notranje politike dokaj izenačena glede na levo in desno ideološko usmerjenost, je ob 49 obravnavi manjšinske problematike zaslediti močno kritiko italijanske desne vlade, ki jo komentatorji neposredno izpostavljajo kot spodbujevalca kršenja manjšinskih pravic. Komentaiji odražajo uredniško politiko časopisa in nemalokrat tudi okolja, v katerem časopis deluje, in na konkretnem primeru je mogoče sklepati močno navezanost na probleme ob meji. V letu 2002 je biia v Italiji na vladi desna politična opcija, ki je oteževala izvajanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino, zato je mnogo prispevkov neposredno kritiziralo nacionalistične desne politične sile v Italiji, s tem pa so bili prispevki označeni kot levo nazorsko orientirani. Časopisni prispevki so pri nekaterih temah, predvsem nepolitičnih, dokaj pluralni, pri drastičnem poseganju v že pridobljene socialne pravice, vstopu tujega kapitala na lokalno raven pa kažejo previdnost, izvirajočo iz leve nazorske usmerjenosti. Po rezuhatih analize 66 % vseh komentarjev ni opredeljenih, kar lahko kaže na nezainteresiranost novinarjev slediti določeni tematiki, lahko pa tudi odpor do vključevanja v javno razpravo in s tem do izpostavljanja svojega nmenja, ki pa naj ne bi bilo nevtralno, če naj komentira. Proti-vladna mnenja so bila sicer v komentarjih močno prisotna v razmerju do drugih izraženih mnenj, vendar pa je število uravnoteženih komentarjev o poziciji in opoziciji enako kot število proti-vladno naravnanih komentarjev, kar kaže na zadržanost in mnenjsko nevtralnost novinarjev. Še izrazitejša je nazorska neopredeljenost (66%), ki izpostavlja problem novinarskega kontekstualiziranja dogodkov v družbeno okolje in odsotnosti opredeljevanja do sistemskih mehanizmov upravljanja družbe, do centrov moči in neenake distribucije ekonomskih virov. 50 Matrika tematske strukturiranosti in nazorske orientacije komentarjev glede na posamezne kategorije \i: \( M NAC REG Skupaj POL, 43 22 65 NOT 33 8 41 pv 5 2 7 av 13 4 17 ao 0 0 0 u 15 2 17 MED 10 14 24 NEP 24 14 38 OP 23 13 36 1 H 8 19 d 6 0 6 n 6 5 11 NO 44 23 67 L+POL 8 7 15 D+POL 4 0 4 L+NOT 4 1 5 D+NOT 4 0 4 L+MED 4 6 10 D+MED L+NEP 3 1 4 D+NEP 2 0 2 Legenda NAC - nacionalni nivo REG - regionalni nivo POL - prevladujoča politična tematika NOT - notranja politika PV - provladna usmerjenost AV - protivladna usmerjenost 51 AO - protiopozicijska usmerjenost U - politična uravnoteženost MED - mednarodna politika MED - pri regionalnem nivoju obravnava obmejnih, manjšinskih problematik s sosedami Italijo in Hrvaško z regionalnimi implikacijami NEP - prevladujoča nepolitična tematika OP - (vrednotna, ideološka) opredeljenost L — 'leva' usmerjenost D - 'desna' usmerjenost N - (vrednotna, ideološka) nevtralnost NO - (vrednotna, ideološka) neopredeljenost) Primerjava komentarjev po nacionalni in regionalni tematiki za Primorske novice 2005-06 Odnos do političnih akterjev: V primerjavi komentarjev, ki so obravnavali politiko na nacionalnem ali regionahiem nivoju, so večji delež predstavljali prvi (53%), manjšega pa drugi (43%). Notranjo politiko od teh dveh deležev obravnava 69% komentaijev na nacionalni ravni in 63% na regionalni. Pro-vladnih mnenj je bilo v komentarjih na nacionalnem nivoju 5% in na regionalnem 14%, vladi oz. njenim potezam je nasprotovalo 50% komentaijev na nacionalnem nivoju in 64% na regionalnem. Povečana kritičnost in tudi odobravanje potez vlade na regionalnem nivoju ima za posledico upad nevtralnih (uravnoteženih) komentarjev, ki jih je v primerjavi z nacionalnim nivojem samo še 21% (na nacionalnem 44%). Delež nepolitičnih tematik je 47 proti 57% glede na nacionalno oz. regionalno raven. Nazorske orientacije Več opredeljenih komentarjev je na nacionalni ravni in sicer je delež 26% proti 15% (za regionalno raven). Na regionalnem nivoju je v primerjavi z nacionalno ravnijo več levo 52 orientiranih prispevkov, in sicer za 9 odstotnih točk (53% levih na nacionalni ravni proti 62 % levih na regionalni ravni). Desno usmeijenih komentaijev je malo, en na nacionalnem in dva na regionalnem nivoju. Tako na nacionalnem kot na regionalnem nivoju skoraj ni bilo levo ali desno opredeljenih nepolitičnih komentaijev, razen enega desnega na lokalnem nivoju. Pri notranji politiki je na nacionalnem nivoju več levih komentaijev (3 proti 1), pri mednarodni politiki so vsi komentarji levi (4), desnih ni. Prav takšna slika se pokaže pri mednarodno-regionalnih komentaijih (obravnavajo čezmejno regionalno dogajanje), kjer so štiije levi komentaiji, ni pa desnih. Predvsem na račun obravnave manjšinske problematike je na regionalnem nivoju visok delež levo orientiranih prispevkov, saj desno orientiranih v tej tematski niši ni zaslediti. Tudi pri mednarodnih prispevkih ni bilo desno orientiranih vsebin. Na regionalnem nivoju notranje politike pa je slika popolnoma drugačna, saj je bil delež levih in desnih usmeritev prispevkov enak (50 proti 50 %), saj samo en komentar obravnava notranjo politiko in je ob tem levo vrednotno usmeijen, visok delež (86 %) vseh opredeljenih političnih komentaijev pa se usmeri na preko-mejno problematiko z regionalne perspektive - opredelitev vseh je levo nazorska. Nacionalna in regionalna raven agregirano - odnos do političnih akterjev Delež politične in nepolitične tematike je po agregiranju komentaijev 48 proti 52 odstotkov, med notranjo politiko in mednarodno politiko je 2 proti 1. 9% komentarjev je naklonjenih vladi, 56% je kritičnih do vlade, uravnoteženih komentaijev je 34, na nobenem nivoju ni nobenega prispevka, ki bi bil kritičen do opozicije. Delež nepolitičnih komentarjev je večji na regionalnem nivoju in sicer za 10 odstotnih točk (47 proti 57 %). 53 Nazorska orientacija aeregirano Ideološko opredeljenih komentarjev je za 7 odstotnih točk več na nacionalnem nivoju (26% proti 15%), seštevek obeh nivojev pa izpostavi levo vrednotno usmerjenost in večje število nevtralnih prispevkov na nacionalnem nivoju. Seštevek vseh nivojev skupaj pokaže, daje 57% komentrajev levih, 14 desnih in 28 nevtralnih. Ko agregirano gledamo ideološko opredelitev pri prispevkih, ki obravnavajo notranjo politiko, je delež levo in desno orientiranih prispevkov 66 proti 33 %, pri mednarodni politiki pa ni nobenega prispevka, ki bi bil desno orientiran. Delež levih in desnih orientacij v notranjepolitičnih temah se prevesi k levi orientaciji zaradi levih prispevkov na nacionalnem nivoju, na regionalnem nivoju je enako število levih in desnih prispevkov. Na mednarodnem nivoju ni v obeh kategorijah (nacionalna in regionalna raven) nobenih desnih komentaijev. Število osmih komentarjev z mednarodno tematiko in levo usmeritvijo predstavlja 38 % vseh politično opredeljenih prispevkov. Zaključimo lahko, da pri obravnavi notranjepolitičnih problematik obstaja nek notranji pluralizem v odnosu 1: 2 za levo orientiranost, situacija pa se spremeni takoj, ko vključimo mednarodno politiko, kjer so prispevki izrazito »levo« orientirani. Sklepne ugotovitve za Primorske novice 2005-06 Novinarji, vsi notranji sodelavci Primorskih novic, so v 48 % komentaijev obravnavali aktualno politično tematiko, ostaU komentarji so sledih predvsem gospodarskim temam, kulturi, zdravstvu in naravo varstvu. Nabor tem je bil raznovrsten, prav tako usmerjenost do institucionahie politike, kjer je - gledano agregirano - 56 % prispevkov kritično ocenjevalo in motrilo delo političnega sistema, kar je navsezadnje tudi naloga novinaijev in tiska kot četrtega stanu oblasti. Potrebno je dodati, da je bilo 9 % komentaijev naklonjenih do potez vladajočih političnih akterjev. Odnos do družbenih problemov je 54 kritičen, kar je naloga komentarja, predvsem pa je razvidna kritičnost do problemov slovenske manjšine v Italiji, ki jo časopis močno jemlje v bran. Ce je nazorska orientiranost do notranje politike dokaj izenačena glede na levo in desno ideološko usmeijenost, je ob obravnavi manjšinske problematike zaslediti močno kritiko italijanske desnice na državnem in regionalnem nivoju. Desnico komentatorji neposredno izpostavljajo kot spodbujevalca kršenja manjšinskih pravic. Komentaiji odražajo uredniško politiko časopisa in nemalokrat tudi okolja, v katerem časopis deluje, in na konkretnem primeru je mogoče sklepati močno navezanost na probleme ob meji. V letu 2005-06 je bila v Italiji na vladi leva politična opcija, ki je na nacionalnem nivoju političnega sistema bolj kooperativna, še vedno pa je mnogo prispevkov kritiziralo odnos politike do manjšine, predvsem politiko desnice. Proti-vladna mnenja (56% od vseh notranje-političnih komentarjev) so bila sicer v komentarjih močno prisotna v razmerju do drugih izraženih mnenj, vendar pa je število uravnoteženih komentarjev o poziciji in opoziciji kar visoko (34%), kar kaže na zadržanost in mnenjsko nevtralnost novinarjev. Se izrazitejša je vrednotna neopredeljenost (80%), ki izpostavlja problem novinarskega kontekstualiziranja dogodkov v družbeno okolje in odsotnosti opredeljevanja do sistemskih mehanizmov upravljanja družbe, do centrov moči in distribucije ekonomskih virov. Matrika tematske strukturiranosti in nazorske orientacije komentarjev glede na posamezne kategorije 2005-6 AC AC NAC REG Skupaj POL 26 22 48 NOT 18 14 32 pv 1 2 3 av 9 9 18 ao u 8 3 11 MED 8 8 16 NE P 23 29 52 M 55 OP 13 8 21 1 7 5 12 d 1 2 3 n 5 1 6 NO 36 44 80 L+POL 7 5 12 D+POL 1 1 2 L+NOT 3 1 4 D+NOT 1 1 2 L+MED 4 4 8 D+MED L+NEP D+NEP 1 1 Legenda NAC - nacionalni nivo REG - regionalni nivo POL - prevladujoča politična tematika NOT - notranja politika PV - provladna usmerjenost AV - protivladna usmerjenost AO - protiopozicijska usmerjenost U ~ politična uravnoteženost MED - mednarodna politika MED - pri regionalnem nivoju obravnava obmejnih, manjšinskih problematik s sosedami Italijo in Hrvaško z regionalnimi implikacijami NEP - prevladujoča nepolitična tematika OP - (vrednotna, ideološka) opredeljenost L - 'leva' usmerjenost D — 'desna' usmerjenost N - (vrednotna, ideološka) nevtralnost NO - (vrednotna, ideološka) neopredeljenost) 56 Primerjava komentarjev v Primorskih novicah med leti 2002 in 2005-2006 Interpretacija rezultatov se bo osredotočila predvsem na razlike med obravnavanimi leti in ne na posamezne značilnosti po letih. Te so bile zgoraj obravnavane za posamezna leta po definiranih področjih, in sicer po odnosu do političnih akteijev in glede na nazorsko orientacijo, oba vidika pa sta bila razdeljena na nacionalno in regionalno tematiko. Odnos do političnih akterjev Analiza je pokazala, da seje delež komentaijev v zadnjem obravnavanem obdobju (2005-06) zmanjšal glede na delež komentaijev v letu 2002. Padel je za 15 odstotnih točk iz 63% v letu 2002 na 48% v letih 2005-06. Padec je očiten tako pri komentaijih, ki obravnavajo nacionalne teme kot pri regionalnih temah. Delež notranjepolitičnih komentaijev je po letih približno enak, padel pa je delež pro-vladnih komentaijev (iz 17% na 9%), narasel pa je delež komentarjev, v katerih prevladujejo kritična mnenja o ravnanju vlade. V letu 2002 je bilo do vlade kritičnih 41% komentarjev, v letu 2005-06 pa 56%. Opazen je tudi delež uravnoteženih komentaijev, in sicer za 7 odstotnih točk (41 proti 34) deleži glede na nacionalno ali lokalno raven pa so ostali približno enaki, zmanjšalo seje le absolutno število uravnoteženih komentaijev. Z letom 2002 pa je v letu 2005-06 viden predvsem porast nepolitičnih komentarjev, in sicer za 15 odstotnih točk, torej je iz 37% v letu 2002 zrasel na 52% v letu 2005-06. Nazorske orientacije V letu 2005-06 je upadlo število nazorsko opredeljenih komentarjev, in sicer v deležih to pomeni upad iz 35%) na 21%. V primerjavi z letom 2002 seje malenkostno povečal delež levih komentaijev in malenkostno zvečal delež desnih, predvsem pa je opazna razlika pri 57 neopredeljenih komentaijüi, pri katerih je delež zrasel za 15 odstotnih točk - od 65% v letu 2002 na 80% v letu 2005-06. Ko komentarje razdelimo na notranjo politiko, mednarodno politiko in na nepolitične komentarje, se nazorska orientiranost pokaže v zanimivi luči z vidika nacionalnih ali regionalnih tematik. V letu 2002 je bilo na nacionalnem nivoju enako število levih in desnih komentarjev (absolutno število je 4 proti 4), v letu 2005-06 pa je viden porast deleža levih komentarjev glede na desne (absolutno število je 3 proti 1), ob tem da seje delež levih komentarjev (skupaj nacionalno in regionalno) v letu 2005-06 povečal za 16 odstotnih točk (iz 41% na 57% glede na število vseh opredeljenih komentarjev v proučevanih letih). V letu 2005-06 je opazno padlo število notranjepolitičnih desnih komentarjev, število levih mednarodnih komentarjev pa je ostalo približno enako, vendar pa se je delež zaradi upada celotnega števila opredeljenih prispevkov povečal za 11 odstotnih točk. Porast skupnega deleža levih komentarjev gre predvsem na račun manjšega števila desnih notranjepolitičnih komentarjev na nacionalnem nivoju. 6. Sklepne ugotovitve Če je nazorska orientiranost do notranje politike v letu 2002 dokaj izenačena glede na levo in desno ideološko usmerjenost, je v letu 2005-06 porasel delež, ne pa število, levih komentarjev. V tem času je zaslediti tudi mnogo refonrmih potez vlade, ki v javnosti niso bile pozitivno sprejete. Za obe obravnavani obdobji pa je značilno, da je ob obravnavi manjšinske problematike zaslediti močno kritiko italijanske desnice na državnem in regionalnem nivoju. Desnico komentatorji neposredno izpostavljajo kot spodbujevalca kršenja manjšinskih pravic. Komentarji odražajo uredniško politiko časopisa in nemalokrat tudi okolja, v katerem časopis deluje, in na konkretnem primeru je mogoče sklepati močno navezanost na probleme ob meji. Čeprav je v letih 2005-06 v Italiji vladala leva politična opcija, je iz komentarjev razbrati skrb za manjšino, probleme pri izvajanju manjšinskih pravic, ki jih 58 po komentaijih sodeč italijanska desnica redno krši in omejuje, prav tako pa relativizira vlogo fašistične strani v vojni. Skupaj s takim odnosom do manjšine, prav tako pa z negativnim odnosom do partizanstva, ki je bilo na Primorskem narodno-osvobodilno gibanje izpod fašizma, si poteze desnih italijanskih političnih akteijev hitro izborijo prostor v časopisu, komentaiji tega dogajanja pa so večidel nazorsko levo orientirani. Kritičnost časopisa do institucionahie nacionahie politike je razumljiva zaradi vpetosti v regionalno okolje, ki ga neposredno prizadenejo nerešeni problemi s sosednjimi državami, prav tako je zaslediti kritiko izvršne veje oblasti na račun njene centraliziranosti. Časopis v obravnavi notranje politike sledi zavezanosti po predstavitvi argumentov nazorsko nasprotujočih si blokov, vendar pa se ta pluralnost po posameznih temah dokaj poruši. Omenjene so bile že mednarodne teme, dokaj izrazit pa je zagovor države blaginje, naklonjenost egalitarizmu, v primeru medijev naklonjenost javnim medijem in avtonomnosti medijev pred posegi kapitala in politike, kar kaže pri omenjenih temah na dokajšnjo prevlado leve nazorske orientiranosti oziroma na kritičnost do aktualne desne vlade. Komentarji so ključnega pomena za oblikovanje dnevnega reda javne razprave, saj z izpostavljanjem pomembnosti določenih tem, o katerih bralec sicer bere v celotnem časopisu ali so mu predstavljene skozi druge komunikacijske kanale, te teme določi za javno pomembno zadevo. Kolikor jasen zagovor določenih pozicij kaže na prisotnost vrednostnih sodb o določenem problemu - kar ni enako kot vrednotna ali ideološka naravnanost - toliko lahko nevtralnost pri opredeljevanju do teme kaže na nezainteresiranost novinarjev slediti določeni tematiki. Vrednotna usmerjenost kaže na razumevanje sveta in družbe, vrednostne sodbe so kazalec do manj abstraktne tematike, s katerimi se bralec izkustveno srečuje, zato odsotnost vrednotnega in vrednostnega opredeljevanja kaže na objektivnost, v komercialnem tisku izhajajočo iz profesionalizma novinarskega poklica in tržnega avtomatizma, v katerega so vpeti komercialni mediji. Visok odstotek neopredeljenih in tudi nevtralnih komentarjev kaže na distanco do dogajanja, prispevki pa tako sledijo uravnoteženi kritiki, ki sestoji iz kritike in takoj nato iz dvoumne razumevajoče sodbe o zadevi. Takšno podajanje slike dejanskosti odraža 59 pragmatičen odnos do razumevanja medijev kot vstopnih točk v javno razpravo, saj se prost dostop načelno ohranja in zagovarja, vendar pa se javna razprava zaradi nepristranskosti niti ne razvije. Časopisi so lahko svobodni le takrat, ko nanje ne vplivajo sistemski imperativi političnega sistema in ekonomije, novinarska objektivnost pa je ravno zavesa, za katero se skrivajo posegi oblasti in trga v svobodo tiska. Analiza je pokazala na porast nepolitičnih in neopredeljenih komentarjev v letu 2005-06. Po rezultatih analize se je delež nepolitičnih tematik povečal za 15 odstotnih točk (iz 37% v letu 2002 na 52% v letu 2005-06), prav za toliko odstotnih točk se je povečal delež neopredeljenih komentarjev (iz 65% v letu 2002 na 80% v letu 2005-06). Porast nepolitičnih tem pokaže na distanco do politične opredelitve, ki naj bi v letu 2005-06 narasla. S povečevanjem te distance pa vsebine pridobivajo lahkotnost in nezainteresiranost za reševanje problemov na političnem prizorišču, dokaj veliko pozornosti se posveča zasebni sferi podjetništva. Vrednotna usmerjenost kaže na razumevanje sveta in družbe, vrednostne sodbe so kazalec do manj abstraktne tematike, s katerimi se bralec izkustveno srečuje, zato odsotnost vrednotnega in vrednostnega opredeljevanja kaže na objektivnost, v komercialnem tisku izhajajočo iz profesionalizma novinarskega poklica in tržnega avtomatizma, v katerega so vpeti komercialni mediji. Večanje odstotka neopredeljenih komentarjev v letu 2005-06 pokaže tudi na distanco do dogajanja, prispevki pa tako sledijo uravnoteženi kritiki, ki sestoji iz kritike in takoj nato iz dvourtme razumevajoče sodbe o zadevi. Takšno podajanje slike dejanskosti odraža pragmatičen odnos do razumevanja medijev kot vstopnih točk v javno razpravo, saj se prost dostop načelno ohranja in zagovarja, vendar pa se javna razprava zaradi nepristranskosti niti ne razvije. Nadalje je opaziti, da so prav tako kot v letu 2002 tudi v letu 2005-06 obravnavane teme v Primorskih Novicah skladne z dnevnimi redi akterjev, ki se večinoma predstavljajo »pred« javnostjo in glede na člane javnosti posedujejo večjo količino so cio-ekonomskih virov. Teme institucionalne politike, gospodarstva in kapitalskih povezav prevladujejo nad kritičnim izpostavljanjem družbeno perečih tem deprivilegiranih razredov in družbenih manjšin (razen slovenske manjšine v Italiji), ki jih omenjeni akterji iz politike 60 in gospodarstva zaradi svojih interesnih sfer niti ne omenjajo. Povedano drugače, če so te teme izpostavljene, jih najprej izpostavijo sami centri moči, skoraj nikoh pa neposredno prizadeti člani družbe. Matrika tematske strukturiranosti in nazorske orientacije komentarjev glede na posamezne kategorije za leta 2002 in 2005-06 2002 AC AC NAC REG Skupaj POL 43 22 65 NOT 33 8 41 pv 5 2 7 av 13 4 17 ao 0 0 0 u 15 2 17 MED 10 14 24 NEP 24 14 38 OP 23 13 36 1 11 8 19 d 6 0 6 n 6 5 11 NO 44 23 67 L+POL 8 7 15 D+POL 4 0 4 UNOT 4 1 5 D+NOT 4 0 4 L+MED 4 6 10 D+MED L+NEP 3 1 4 D+NEP 2 0 2 Legenda 2005-6 AC AC NAC REG Skupaj POL 26 22 48 NOT 18 14 32 pv 1 2 3 av 9 9 18 ao u 8 3 11 MED 8 8 16 23 29 52 OP 13 8 21 1 7 5 12 d 1 2 3 n 5 1 6 NO 36 44 80 L+POL 7 5 12 D+POL 1 1 2 L+NOT 3 1 4 D+NOT 1 1 2 L+MED 4 4 8 D+MED L+NEP D+NEP 1 1 NAC - nacionalni nivo REG - regionalni nivo POL - prevladujoča politična tematika 61 NOT - notranja politika P V - pro vladna usmerjenost A V - protivladna usmerj enost AO — protiopozicijska usmerjenost U - politična uravnoteženost MED - mednarodna politika MED - pri regionalnem nivoju obravnava obmejnih, manjšinskih problematik s sosedami Italijo in Hrvaško z regionalnimi implikacijami NEP - prevladujoča nepolitična tematika OP - (vrednotna, ideološka) opredeljenost L — 'leva' usmerjenost D - 'desna' usmerjenost N - (vrednotna, ideološka) nevtralnost NO - (vrednotna, ideološka) neopredeljenost) 62 V. ANALIZA KOMENTARJEV V ČASOPISU GORENJSKI GLAS ZA LETO 2002 IN 2005-2006 1. Predmet in metodologija analize Predmet prve analize so bili uvodniki časopisa Gorenjski Glas v letu 2002. V letu 2002 je časopis izhajal dvakrat tedensko, analizirano je bilo 79 komentarjev, ki so imeli tudi funkcijo uvodnikov. Predmet druge analize so bili komentarji časopisa Gorenjski Glas od 1. julija 2005 do 30. junija 2006. V letu 2005 je časopis začel izhajati tudi ob sobotah in dobil prilogo imenovano Razgledi, v kateri je na prvi strani komentar, ki je daljši od uvodnikov, ki so bili analizirani za leto 2002. V proučevanem obdobju je izšlo 41 komentarjev, vsi pa so bili predmet analize. Metodologijo je razvila IRSA ob preliminarni analizi komentarjev tiskanih medijev v letu 2006. Cilj analize je ugotoviti tematsko strukturiranost uvodnikov oziroma komentarjev, odnos do domačih političnih akterjev, točneje do institucionalne politike, ter nazorsko usmeritev vsebin. Ker je Gorenjski glas predvsem regionalni časopis, ki pokriva Gorenjsko, a vendar sežejo teme tudi na nacionalni nivo, je bila analiza opravljena posebej za komentarje, ki obravnavajo predvsem tematiko nacionalnega pomena, in posebej za komentarje, ki se dotikajo predvsem regionalne problematike. V obeh primerih - torej analizi komentarjev nacionalnega in regionalnega dogajanja - so bili komentarji razdeljeni na tiste, ki so kot glavno temo obravnavale politiko, ter na tiste, ki so obravnavale nepolitične teme, kot so denimo zdravstvo, šport, kulturo. Ključ za določitev teme kot politične je bila obravnava aktualnega političnega dogajanja oziroma teme, ki so že dalj časa na političnem prizorišču. Aktualno politično dogajanje je uporabljeno kot referent primerjave z namenom razvrstitve komentarjev v kategorije pro- 63 vladnih, proti vladnih, proti-opozicijsldh ali uravnoteženih izraženih mnenj. Nadalje so bili prispevki razdeljeni na tiste, ki večinoma zadevajo domačo politiko in na tiste, ki so v glavne posvečene mednarodni politiki. Analiza komentarjev nacionalnega nivoja je kot mednarodno problematiko obravnavala tako globalne procese in odnose, v katerih Slovenija ni neposredno udeležena, denimo v volitvah po svetu, v analizi mednarodnih gospodarskih gibanj, kot tudi tematiko mednarodnih odnosov med Slovenijo in drugimi akteiji v mednarodni politični areni, na primer odnos do sosednjih držav, približevanje Slovenije Evropski Uniji... Komentarjev, ki bi zadevali regionalno politično, ekonomsko, kulturno ali družbeno dogajanje Gorenjske in obenem segh tudi v sosednje regije Avstrije ali Italije ni bilo. Takšnih primerov je bilo mnogo pri analizi Primorskih Novic, za Gorenjski Glas pa niso značilni. V smislu nazorske orientacije so bile komentaiji razdeljeni na "leve", "desne", uravnotežene ali nevtralno usmeijene. Pri tej razdelitvi je bila upoštevana nazorska orientiranost, kot jo definirajo politični akterji v Sloveniji. Leva ali desna orientiranost tako ni pomenila samo nazorske orientacije, temveč odnos do idej političnih taborov. Nadalje so bile kot desne teme označene tiste, ki so bile naklonjene konzervativnim ideologijam, neoliberalizmu, vstopanju cerkve v politično življenje,... leve pa ideje, ki so zastopale socialdemokratske definicije države blaginje, zagovor pravic marginaliziranih skupin, kritiko monopolnega kapitala, krčenju že pridobljenih pravic delavcev, žensk,... Nadalje so bile kot desne označene tiste vsebine, ki so zagovarjale vključitev Slovenije v zvezo Nato na podlagi idej liberalizma in imperializma ter kot leve tiste komentarje, ki so z vidika mirovništva kazali na skepso do omenjene vključitve. 2. Rezultati analize za leto 2002 Odnos do političnih akterjev na nacionalnem nivoju Analizirano je bilo 46 komentarjev. Vseh komentarjev, ki so obravnavale politične teme na nacionahiem nivoju, je bilo 20. To je 43 odstotkov glede na vse komentarje, ki se 64 ukvaijajo s problematiko na nacionalnem nivoju, nepolitičnih komentarjev je bilo 57 odstotkov. Notranji politiki je namenjenih večina komentaijev (90%), ki obravnavajo politiko. Med temami prevladuje politično dogajanje na nacionalni ravni, predvsem delo parlamenta, sprejemanje zakonov, vloga države v gospodarstvu, prilagajanje zakonodaje direktivam Evropske Unije, razmere v posameznih sektoijih gospodarstva ... Nepolitične tematike obravnavajo probleme v zdravstvu, kulturi, športu, naravovarstvene teme... Med notranjepolitičnimi temami jih je 16% naklonjenih vladi, enak odstotek je kritičnih do vlade, uravnoteženih je bilo 66 % komentaijev. Komentaijev o mednarodni politiki je 2 % glede na celotno število političnih komentarjev, v absolutnih številkah govorimo o dveh komentaijih. Obravnavata 9. srečanje Srednjeevropskih držav na Brdu oziroma turizem na Hrvaškem. Odnos do političnih akteriev na regionalnem nivoju Regionalno dogajanje je komentiralo 33 prispevkov, od tega se jih je politiki posvečalo 21%, nepolitičnih komentaijev pa je bilo 71%. Od regionalno politično naravnanih komentarjev jih je bilo 14 % naklonjenih vladi, 86 % jih je bilo kritičnih do vlade, uravnoteženih komentarjev ni bilo. Tematika se je dotikala odnosa vlade do problemov Gorenjske na gospodarskem nivoju, na primer nejasne strategije gospodarskega razvoja, problem varstva zdravja ob zapiranju rudnika Žirovski vrh, problem gradnje šol v manj razvitih predelih Gorenjske... Nazorske orientacije na nacionalnem nivoju Kot nazorsko orientirane lahko označimo 17 % vseh komentaijev, od katerih jih je 25% prepoznavno levo orientiranih, 50% desno orientiranih, 25% avtorjev pa se opredeljuje enakomerno levo in desno. Ob tem velja poudariti, da so absolutne številke dokaj nizke, in sicer je bilo v celem letu 2002 samo 8 opredeljenih komentarjev, od katerih sta bila 65 dva levo usmeijena, štiije desno, dva pa sta bila nevtralna. Pri notranji politiki je razmeije med levimi in desnimi komentaiji 3 proti 1 v korist desnih, pri nepolitičnih opredeljenih komentaijih pa najdemo enega levega in enega desnega. Tema levega komentarja je bil NOB in vloga OF, komentar pa je kritično obravnaval današnje relativiziranje vloge omenjenih organizacij v času 2. svetovne vojne. Desni komentaiji so obravnavali vlogo cerkve in njeno sodelovanje z vlado pri iskanju resnice v polpretekli zgodovini, podcenjujoče so obravnavali migrante iz Vzhoda... Kolumne, ki niso opredeljene, večinoma obravnavajo tematike, za katere ideološke konfrontacije niso pogoste, denimo znanost, ekologija, šport... Nazorske orientacije na regionalnem nivoju Prepoznavno nazorsko orientiranih komentaijev je bilo samo 3 %, kar pomeni en levo orientirani komentar. Obravnaval je nastop skupine Sestre na Evrovizijski popevki in se zavzemal za pravice manjšin vseh vrst v evropskem, predvsem pa Slovenskem prostoru. 3. Sklepne ugotovitve za Gorenjski glas 2002 Novinarji, vsi notranji sodelavci Gorenjskega glasu, so v 34 % komentaijev (agregirano) obravnavali aktuakio politično tematiko, ostali komentaiji so sledili predvsem gospodarskim temam, kulturi, zdravstvu in naravo varstvu. Nabor tem je bil raznovrsten, prav tako usmerjenost do institucionalne politike, kjer je - gledano agregirano - 36 % avtorjev kritično ocenjevalo in motrilo delo političnega sistema, kar je navsezadnje tudi naloga novinarjev in tiska kot četrtega stanu oblasti. Potrebno pa je dodati, daje bilo do vlade kritičnih prispevkov veliko več na regionalnem nivoju, in sicer 86% vseh političnih komentarjev, na nacionalnem nivoju pa je bila kritičnost le 16%, prav toliko pa je bilo vladi naklonjenih komentarjev (16%). 66 Takšen rezultat kritike takratne leve vlade pa ni sorazmeren z vrednotno opredeljenostjo komentaijev na nacionalnem nivoju. Čeprav je bilo kritičnih komentaijev do vlade na nacionalnem nivoju enako kot vladi naklonjenih komentaijev, je na nacionalnem nivoju vidna prevlada desnih komentaijev. Na regionalnem nivoju pa podpora ali kritičnost do vlade sploh ni povezana z nazorsko opredeljenostjo. Kritiko vlade je bilo zaslediti v 86% vseh političnih komentarjev, a se je na tem nivoju samo en komentator opredeljeval, in sicer levo. Lahko torej rečemo, da za leto 2002 nazorska orientiranost ne sovpada s kritiko ali pozitivnimi komentaiji ravnanja vlade. Veliko komentaijev je nepolitičnih, 66% (agregirano), še več pa je nazorsko neopredeljenih (88% agregirano), kar kaže na nazorsko nevtralnost komentatorjev. V komentarjih prevladuje problematike, za katere komentatorji menijo, da jih ne more reševati politični sistem ali pa komentatoiji ne vidijo te možnosti, kar zmanjšuje usmeijenost časopisa k spodbujanju politične javne razprave o takšnih problemih. Matrika tematske strukturiranosti in nazorske orientacije komentarjev glede na posamezne kategorije 2002 AC AC NAC REG Skupaj POL 20 7 27 NOT 18 7 25 pv 3 1 4 av 3 6 9 ao u 12 12 MED 2 2 JHBHIIt 26 26 52 79 OP 8 1 9 1 2 1 3 d 4 4 n 2 2 NO 38 32 70 67 UPOL 1 1 D+POL 3 3 UNOT 1 1 D+NOT 3 3 L+MED D+MED L+NEP 1 1 2 D+NEP 1 1 Legenda NAC - nacionalni nivo REG — regionalni nivo POL - prevladujoča politična tematika NOT - notranja politika P V - pro vladna usmeijenost AV - protivladna usmeijenost AO - protiopozicijska usmeijenost U - politična uravnoteženost MED - mednarodna politika MED - na regionalnem nivoju ni obravnavana NEP - prevladujoča nepolitična tematika OP - (vrednotna, ideološka) opredeljenost L - leva' usmeijenost D - 'desna' usmeijenost N - (vrednotna, ideološka) nevtralnost NO - (vrednotna, ideološka) neopredeljenost) 4. Rezultati analize za Gorenjski glas 2005-2006 Analiza je vse komentarje za obdobje od 1. julija 2005 do 30. junija 2006 v sobotni prilogi Razgledi, ki jih je bilo po številu 4L Nadalje so bili komentaiji razdeljeni na tiste, ki obravnavajo predvsem dogajanje na nacionalnem nivoju, ter na tiste, ki obravnavajo dogodke, ki imajo bolj regionalni značaj oziroma v njih nastopajo akterji iz regionalnega 68 političnega sistema, ekonomije, kulture, itd., posledice in cilje njihovega delovanja pa je čutiti predvsem na regionalnem nivoju. Odnos do političnih akterjev na nacionalnem nivoju Število vseh komentaijev, tako političnih kot nepolitičnih na nacionalnem nivoju je 22, od tega jih 17 obravnava notranjo politiko in 5 mednarodno, nepolitičnih komentaijev je bilo 10. v odstotkih to pomeni, daje 68% komentaijev obravnavalo politiko, od tega pa 77% notranjo in 5% mednarodno glede na vse politične komentaije. Med temami prevladuje politično dogajanje na nacionalni ravni, predvsem delo parlamenta, sprejemanje zakonov, vloga države v gospodarstvu, prilagajanje gospodarstva direktivam Evropske Unije na področju kmetijstva, razmere v posameznih sektoijih gospodarstva... Nepolitične tematike obravnavajo probleme v zdravstvu, kulturi, športu, naravovarstvene teme... Med notranjepolitičnimi temami jih je 18% naklonjenih vladi, 35 % je kritičnih do vlade, uravnoteženih je 41 % komentaijev, kritično pa opozicijo obravnava 5% komentaijev (po številu 1 prispevek). Komentaiji o mednarodni politiki obravnava odnose Evrope in Slovenije do muslimanskega sveta, probleme v Južni Ameriki, problem terorizma (Al Kaida), vlogo ZDA v svetu... Odnos do političnih akterjev na regionalnem nivoju Regionalno dogajanje je komentiralo 9 prispevkov, od tega se jih je politiki posvečalo 33%, nepolitičnih komentaijev pa je bilo 66%. Od regionalno politično naravnanih komentarjev jih je bilo 5% naklonjenih vladi, 50 % jih je bilo kritičnih do vlade,44 % pa uravnoteženih. Tematika se je dotikala odnosa vlade do problemov Gorenjske na gospodarskem nivoju, posebej nejasne strategije uvrščanja Gorenjske kot regije v novo nastajajočo regijsko delitev Slovenije, problemom s pitno vodo... 69 Nazorske orientacije na nacionalnem nivoju Kot nazorsko orientirane lahko označimo 53 % vseh komentaijev, od katerih jih je 29% prepoznavno levo orientiranih, 24% desno orientiranih, 47% avtorjev pa se opredeljuje enakomerno levo in desno (nevtrahio). Pri politiki je na podlagi vzorca opaziti skoraj izenačen delež levüi in desnih ideoloških orientacij, a prevladuje leva usmerjenost (55% proti 45%). Delež je enak pri obravnavi notranje politike, pri mednarodni politiki pa je več levih komentarjev, razmerje med levimi in desnimi je 66% proti 33%. Od opredeljenih komentarjev z mednarodno tematiko, sta dva komentarja levo orientirana (obravnava Južne Amerike ter odnos do muslimanskega sveta), eden pa je desno orientiran (vloga ZDA v svem). Komentarji, ki obravnavajo notranjo politiko in se opredeljujejo, pa zadevajo predvsem aktualne poteze vlade. Od skupno šestih takšnih prispevkov so trije "levo" naravnani, trikrat pa desno. Teme levih komentarjev se lotevajo avtonomije medijev in sprejemanja takrat aktualnega novega zakona o javni RTV, ter naraščajočim socialnim razlikam. Teme desnih komentarjev pa so odnos Slovenije do Hrvaške, do muslimanov in do ministra Janeza Drobniča (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve). Prispevki, ki niso opredeljeni, večinoma obravnavajo tematike, za katere ideološke konfrontacije niso pogoste, denimo znanost, ekologija, šport... Nazorske orientacije na regionalnem nivoju Prepoznavno nazorsko orientiranih komentarjev na regionalnem nivoju ni bilo. 70 5. Primerjava komentarjev v Gorenjskem glasu med leti 2002 in 2005-2006 Odnos do političnih akterjev: Delež političnih komentarjev na nacionalnem nivoju je 43% glede na vse komentaije, ki obravnavajo nacionahie teme, proti 21% regionalnih političnih komentarjev. Deleža pa nista tako različna, ko obravnavamo notranjepolitične prispevke, in sicer sta 90% oziroma 100%, saj je komentarjev, ki obravnavajo mednarodno tematiko izrazito malo. V letu 2002 sta namreč samo dva komentaija namenjena tej tematiki. Delež političnih komentarjev je na regionalnem nivoju mnogo nižji zaradi večjega števila nepolitičnih tematik. Na nacionalnem nivoju je nepolitičnih tematik tako 57%, na regionalnem pa kar 79%. Delež pro-vladno usmerjenih tekstov je na skoraj enak na nacionalnem in regionalnem nivoju (16% oziroma 14%), veliko večja je razlika pri komentarjih, ki vladi niso naklonjeni, in sicer je na nacionalnem nivoju takšnih prispevkov 16%, na regionalnem pa kar 86%. Nazorske orientacije Na regionalnem nivoju je samo en komentar nazorsko orientiran. Na nacionalnem nivoju je opredeljenih komentarjev več, in sicer skupno 8. Od tega sta dva prispevka levo orientirana, štirje so desno orientirani in dva sta nevtralna. Takšna razlika med nacionalrrim in regionalnim nivojem zelo otežuje oziroma onemogoča smiselno primerjavo. Posledično je opaziti velik delež neopredeljenih komentarjev, in sicer 83% na nacionalnem nivoju in kar 97% na regionalnem. 71 Nacionalna in regionalna raven agregirano- odnos do političnih akterjev Delež politične in nepolitične tematike je po agregiranju komentaijev 34 proti 66 odstotkov, razmeije med notranjepolitičnimi in mednarodnimi prispevki pa je 93% proti 7%. Od notranjepolitičnih komentaijev jih je 16% naklonjenih vladi, 36% je kritičnih do delovanja vlade, 48% pa je uravnoteženih. Zadnji odstotek je posledica nevtralnih komentarjev na nacionalni ravni, na regionalni ravni nevtralnih prispevkov ni bilo. Nazorska orientacija agregirano Seštevek obeh nivojev izpostavi desno vrednotno usmerjenost, saj je kar 44% opredeljenih komentarjev desnih, večina prispevkov pa obravnava notranjepolitične teme. Razmege med levo in desno orientiranimi prispevki pa se obrne pri obravnavi nepolitičnih tem, in sicer 2 proti 1 v korist levim prispevkom (66% proti 33%). Primerjava komentarjev po nacionalni in regionahii tematiki za Gorenjski glas 2005-06 Odnos do političnih akterjev: V primerjavi komentaijev, ki so obravnavali politiko na nacionalnem ali regionalnem nivoju, so večji delež zasedh prvi (68%, manjšega pa drugi (33%). Notranjo politiko od teh dveh deležev obravnava 77% komentaijev na nacionalni ravni in 33% na regionalni. Pro-vladnih mnenj je bilo v komentarjih na nacionalnem nivoju 18% in na regionalnem 33%, vladi oz. njenim potezam je nasprotovalo 35% komentarjev na nacionalnem nivoju in 33% na regionalnem. Na regionalnem nivoju je opaziti večjo naklonjenost vladi, in sicer za 15 odstotnih točk. Delež nepolitičnih tematik je 32% proti 66% na nacionalni oz. regionalni ravni glede na vse komentarje, kar tudi pojasnjuje manjši delež političnih tematik na regionalnem nivoju. 72 Nazorske orientacije Na regionalni ravni ni zaslediti opredeljenosti novinaijev, zato pa je na nacionalni ravni le-ta 53%. Nacionalna in regionalna raven aeregirano - odnos do političnih akteriev Delež politične in nepolitične tematike je po agregiranju komentarjev 41 proti 59 odstotkov, med notranjo politiko in mednarodno politiko je delež 2 proti 1. 9% komentarjev je naklonjenih vladi, 56% je kritičnih do vlade, uravnoteženih komentarjev je 34, na nobenem nivoju ni nobenega prispevka, ki bi bil kritičen do opozicije. Delež nepolitičnih komentarjev je večji na regionalnem nivoju in sicer za 10 odstotnih točk (47 proti 57 %). Nazorska orientacija aeregirano Ideološko opredeljenih komentarjev je za 18 odstotnih točk manj kot neopredeljenih (41%) proti 59%), pri tem pa je več levo usmerjenih komentarjev (29% proti 24%.). Nevtralnih komentarjev je 47%). Če ne upoštevamo nevtralnih prispevkov, pa je delež za notranjo politiko 55% proti 45% v korist levih komentarjev. Pri mednarodni tematiki sta 2 levo orientirana prispevka in 1 desno orientiran (66%) proti 33%). Sklepne ugotovitve za Gorenjski glas 2005-06 Novinarji, vsi notranji sodelavci Gorenjskega glasu, so v 61 % komentarjev obravnavali aktualno politično tematiko, ostali komentarji so sledih predvsem gospodarskim temam, kulturi, zdravstvu in naravovarstvu. Nabor tem je bil raznovrsten, prav tako usmeijenost do institucionalne politike, kjer je - gledano agregirano - 35 % prispevkov kritično ocenjevalo in motrilo delo političnega sistema, kar je navsezadnje tudi naloga novinarjev in tiska kot četrtega stanu oblasti. Potrebno je dodati, da je bilo 20 % komentarjev naklonjenih do potez vladajočih političnih akterjev. Odnos do družbenih problemov je 73 kritičen, kar je naloga komentaija, predvsem pa je razvidna kritičnost do širših družbenih problemov, ki naj bi jih reševal politični sistem. Tako se kritika dotika delovanja ekonomije, regionalnega razvoja, uvajanja Evra, socialnih razlik, odnosa do muslimanskega sveta... Nazorska orientiranost do notranje politike je dokaj izenačena glede na levo in desno ideološko usmerjenost, vseeno pa je razmerje med levimi in desnimi komentarji za 10 odstotnih točk v korist levo usmeijenih komentarjev, je zaslediti dokaj močno kritiko aktualne "desne" vlade - če jo primerjamo z vladi naklonjenimi prispevki. Kritika vlade torej ne pomeni nujno tudi nazorske opredeljenosti, kije dokaj uravnotežena, še posebej se to vidi v velikem odstotku nevtralnih komentarjev, in sicer v 47% vseh opredeljenih komentarjev. Matrika tematske strukturiranosti in nazorske orientacije komentarjev glede na posamezne kategorije 2003-06 AC AC NAC REG Skupaj POL 22 3 25 NOT 17 3 20 pv 3 1 4 av 6 1 7 ao 1 1 u 7 1 8 MED 5 / 5 10 6 16 41 OP 17 17 1 5 5 d 4 4 n 8 8 NO 15 9 24 L4-P0L 5 5 74 D+POL 4 A UNOT 3 D+NOT 3 ^ 3: L+MED 2 2 D+MED 1 1 L+NEP D+NEP Legenda NAC - nacionalni nivo REG - regionalni nivo POL - prevladujoča politična tematika NOT - notranja politika PV - provladna usmeijenost A V — protivladna usmeijenost AO — protiopozicijska usmeijenost U - politična uravnoteženost MED - mednarodna politika MED - na regionalnem nivoju ni obravnavano NEP - prevladujoča nepolitična tematika OP - (vrednotna, ideološka) opredeljenost L — 'leva' usmeijenost D — 'desna' usmeijenost N - (vrednotna, ideološka) nevtralnost NO - (vrednotna, ideološka) neopredeljenost) Primerjava komentarjev v Gorenjskem glasu med leti 2002 in 2005-2006 Interpretacija rezultatov se bo osredotočila predvsem na razlike med obravnavanimi leti in ne na posamezne značilnosti po letih. Te so bile zgoraj obravnavane za posamezna leta po definiranih področjih, in sicer po odnosu do političnih akteijev in glede na nazorsko orientacijo, oba vidika pa sta bila razdeljena na nacionalno in regionalno tematiko. 75 Odnos do političnih akterjev Analiza je pokazala, da se je delež političnih komentarjev v zadnjem obravnavanem obdobju (2005-06) zrasel glede na delež komentarjev v letu 2002. Zrasel je za 27 odstotnih točk iz 34% v letu 2002 na 61% v letih 2005-06. Porast je očiten tako pri komentarjih, ki obravnavajo nacionalne teme kot pri regionalnih temah, prav tako pa pri mednarodnih temah. Delež notranjepolitičnih komentarjev je bil v letu 2002 za 13 odstotnih točk večji kot v letu 2005-06. Delež vladi nenaklonjenih komentarjev je v obeh letih skoraj enak, razlika je eno odstotno točko. Za 8 odstotnih točk je v letu 2005-06 upadel delež uravnoteženih prispevkov. Do opozicije kritičnih prispevkov v letu 2002 ni bilo, v letu 2005-06 pa je bil tak prispevek po številu eden. Nazorske orientacije Med nazorsko opredeljenimi komentarji je zaslediti porast nevtralnih komentarjev, in sicer iz 22% v letu 2002 na 47% vseh opredeljenih prispevkov v letu 2005-06. Ponovim naj, da nevtralnost ne pomeni nazorske in ideološke neopredeljenosti, temveč enakomeren zagovor idej levega in desnega političnega tabora oziroma uravnoteženo tehtanje nazorov. Ko komentaije razdelimo na notranjo politiko, mednarodno politiko in na nepolitične komentarje, se nazorska orientiranost pokaže v zanimivi luči, ki pa ima svoj izvor tudi v številu komentarjev po letih. V letu 2002 je bilo prispevkov o mednarodni politiki samo 7% (po številu 2), v letu 2005-06 je takšnih prispevkov 20%. Med nazorsko levo ali desno predeljenih komentarjev je bilo za tretjino več levih komentarjev. 76 6. Sklepne ugotovitve Če je nazorska orientiranost do notranje politike v letu 2002 dokaj neuravnotežena v korist desne nazorske orientiranosti, se je to v letu 2005-06 spremenilo. V zadnjem proučevanem obdobju je za 10 odstotnih točk več levih komentaijev, ki so tudi posledica napovedanih reform, ki naj bi jih izvedla aktualna vlada. Prav tako so komentatorji kritični do takrat aktualnega novega zakona o javni RTV. Z novo podobo časopisa, ki je ob sobotah dobil prilogo Razgledi, seje povečalo tudi število političnih tematik, kar se vidi na tako področju notranje kot tudi mednarodne politike. Poleg kvantitativnega preskoka je opaziti tudi kvalitativno izboljšanje vsebine prispevkov, ki so daljši, bolj poglobljeni, predvsem pa več problemov predstavljajo v političnem kontekstu, s tem pa odpirajo javno razpravo. V letu 2002 je bilo nasprotno več nepolitičnih prispevkov, kar je kazalo na stališče novinarjev, da se problemi ne morejo reševati v javni sferi oziroma, izbrane so bile teme, ki ne kažejo na politično in s tem javno relevantnost. Do vlade je kritično približno enako prispevkov po letih (35 oziroma 36% vseh notranje političnih prispevkov), zanimivo pa je, da ob obravnavi regionalne tematike skoraj ni zaslediti nazorske orientiranosti komentarjev. Ta je očitna na nacionalni ravni za obe obravnavani obdobji, prispevki na regionalni ravni pa ne postavljajo pod vprašaj niti idej takratne leve vlade kot aktualne desne vlade. To kaže, da kritika vlade ni nujno v korelaciji z nazorsko opredelitvijo komentatorjev oziroma njihovih prispevkov, vsaj na regionalni ravni. Mogoče pojasnilo bi bilo, da novinarji pri obravnavi problemov, ki jih kot prebivalce regije neposredno zadevajo, ne iščejo nazorske konfrontacije z aktualno vlado, temveč probleme poskušajo predstaviti v kontekstu, ki gaje vlada že ustvarila. S tem se reševanje problematik podredi močni vladi, če predvidevamo, da novinarji rrimajo politične moči temveč lahko le vplivajo na vlado. Nadalje kažejo tudi sami prispevki na močno centralno vlado, ki pa jo prispevki kritizirajo samo v določerrih - tudi v drugih medijih večkrat očitanih segmentih izvršilne oblasti, samega sistemskega ustroja vladavine pa ne postavljajo pod vprašaj. Sam politični sistem prispevki omenjajo, denimo pri razporeditvi socialno ekonomskih virov, pri vladnih odločitvah strateškega pomena na 77 političnem in gospodarskem nivoju države, vendar pa so omembe cinične in odražajo prilagajanje življenja ljudi že nastalim razmeram. Primer, ki kritičnost do vlad ne postavlja v korelacijo z nazorsko orientiranostjo novinaija, predstavlja komentar o napotitvi Slovenskih vojakov v Irak. Novinarka najprej jasno pokaže svojo levo nazorsko orientiranost, nasprotovanje vstopu v Nato in kritičnost do imperializma ZDA, nakar pa zagovarja načelnost politike, na katero je Slovenija pristala z vstopom v Nato. Zagovaija sedanjo aktualno "desno" vlado in je kritična do "leve" opozicije, ki nasprotuje napotitvi vojakov v Irak, saj naj bi že vstop v sevemo-atlantsko zavezništvo prinašal dolžnost intervencije Slovenske vojske na kriznih žariščih po svetu. Ko se je zgodil vstop v zvezo Nato, je takšno potezo zdajšnja opozicija namreč zagovaijala. Prav tako kot pri obravnavi komentarjev v Primorskih novicah je tudi pri Gorenjskem glasu opaziti, da so javno izpostavljene problematike skladne z dnevnimi redi institucionakie politike in ne, na primer, civihie družbe. Slednja nima večje pobude pri razvoju javne razprave, razen pri nepolitičnih temah. S tem se kaže moč aktualne oblasti definirati pomembnost tem in sposobnost javno razpravo postaviti v tematski okvir, ki ga lahko sama oblikuje. Matrika tematske strukturiranosti in nazorske orientacije komentarjev glede na posamezne kategorije za leti 2002 in 2005-06 2002 AC • AC NAG REG Skupaj POL 20 7 27 NOT 18 7 25 pv 3 1 4 av 3 6 9 ao u 12 12 iViED : 2 26 26 52 2005-06 AC AC NAC REG Skupaj POL 22 3 25 NOT 17 3 20 pv 3 1 4 av 6 1 7 ao 1 1 u 7 1 8 MED 5 5 NEP 10 6 16 41 78 OP 8 1 9 1 2 1 3 d 4 4 n 2 2 NO 38 32 70 L+POL 1 1 D+POL 3 3 L+NOT 1 1 D+NOT 3 3 L+MED D+MED L+NEP 1 1 2 D+NEP 1 1 OP 17 17 1 5 5 d 4 4 n 8 8 NO 15 9 24 L+FOL 5 5 D+POL 4 4 L+NOT 3 3 D+NOT 3 3 L+MED 2 2 D+MED 1 1 L+NEP D+NEP Legenda NAC - nacionalni nivo REG — regionalni nivo POL - prevladujoča politična tematika NOT - notranja politika P V - pro vladna usmerjenost AV - protivladna usmerjenost AO - protiopozicijska usmerjenost U — politična uravnoteženost MED - mednarodna politika MED - na regionalnem nivoju ni obravnavano NEP - prevladujoča nepolitična tematika OP - (vrednotna, ideološka) opredeljenost L - 'leva' usmerjenost D - 'desna' usmerjenost N - (vrednotna, ideološka) nevtralnost NO - (vrednotna, ideološka) neopredeljenost 79 VI. ANALIZA TUJIH ČASOPISNIH ČLANKOV Q SLOVENIJI ZA ČAS NJENEGA PREDSEDOVANJA EVROPSKI UNIJI 1, Predmet in metodologija analize Predmet analize je vsebina izbranih tujih časopisov (Sueddeutche Zeitung, FAZ, Der Standard, Guardian, International Herald Tribune v zvezi s Slovenijo v času od januaija do junija 2008, to je v času njenega predsedovanja Evropski Uniji. Analizirani so bih prispevki, ki so bili v večjem delu posvečeni Sloveniji oz. akterjem iz Slovenije in so vsebovali konflikte med akteiji, od katerih je bil vsaj eden iz Slovenije. Prispevki so obravnavali politične in ekonomske teme, področja turizma, športa, zabave, v katerih ni bilo zaslediti konfliktov med akteiji, analiza ni zajela. Tematike in konflikti so razdeljeni glede na časnik, v katerem se prispevki pojavijo, nato se določijo akteiji in analizirajo viri, ki predstavljajo in pojasnjujejo pozicijo posameznega akterja v konfliktu. Nato je konflikt analiziran glede na intenzivnost in osvetljenost glede na uporabljene vire. Sledi analiza interpretacije, ki jo podajo novinaiji o konfliktu oziroma analiza njihovih sklepov. Cilj analize je ugotoviti, katere konfliktne teme si izborijo prostor na mednarodni agendi tiskanih medijev ter katere vire uporabljajo novinarji za informiranje bralcev o pozicijah akteijev v konfliktu. Poleg tega se predvideva, da so sklepi v prispevkih odvisni od uredniške politike samih medijev, torej od njihove nazorske usmeritve. Hipoteza 1: več zunanjih virov informacij osvetljuje dejanja posameznega akterja, večja je možnost za pozitivnejši odmev njegove pozicije v sklepu prispevka. In obratno, če zunanji vir ni naklonjen določenemu akterju, bo sklep izpeljan upoštevajoč nenaklonjene zunanje vire. Krajše povedano, sklepi v prispevkih se ravnajo po zunanjih virih. 80 Tukaj je potrebno povedati, da vire upoštevamo kot izvor informacij iz okolja, katere uporablja novinar. S tem viri informirajo o dejanskih dogodkih in ne podajajo vrednostnih sodb, vendar pa argumentirajo pozicijo akterjev, kar naj bi vplivalo na sklep, ki ga poda novinar. Hipoteza 2: Sklepi v prispevkih so odvisni od uredniške politike medijev. Potrditev takšne hipoteze pomeni, daje bolj smiselno govoriti o zunanji nazorski pluralnosti (tujih) tiskanih medijev kot notranji plurahiosti. Metodologija analize Enota analize je konflikt. Za posamezen konflikt se zabeleži v katerem časopisu in prispevku se pojavi, kratek opis teme in konflikta. V člankih iščemo konflikte, ki so nastali med akteiji iz Slovenije - ali pa je bil vsaj en akter iz Slovenije - v času njenega predsedovanja EU. Konflikt je nato razvrščen glede na stopnjo konfliktnosti, ki nastopa med akteiji. Kot konflikt definiramo izrecno nasprotovanje med stališči akteijev, pri čemer ni nujno, da so akteiji tudi dejansko v stiku oz. konfliktu. V tak položaj jih lahko postavi tudi novinar ali komentator. Za vsak konflikt so bili poiskani akterji, katerih nabor seže od vlade, opozicije, nevladnih organizacij, novinarjev, tujih medijev... o katerih prispevek govori. Obravnava se dve strani, ki sta v konfliktu najbolj izpostavljeni (akter 1 in akter 2). Identificiral seje vir informacij, kijih novinar uporabi za osvetlitev spora, in sicer vire za akterja 1 in akterja 2. Viri se razvrstijo glede na odvisnost od akterja. Vir je lahko je akter v sporu ali pa je vir informacij zunanji, kar pomeni, da akter ne osvetljuje sam svoje 81 pozicije. Za osvetlitev njegovega položaja je uporabljena tre^a oseba, institucija, opazovanje dogajanja, skupina,... Za vsak konflikt se upošteva največ dva vira informacij za osvetlitev položaja vsakega od akteijev, torej največ štiri vire za osvetlitev posameznega konflikta. Če virov pri določeni spremenljivki ni, se pri izračunu deleža posameznih virov za konflikt oziroma celoten članek upošteva dejansko število virov. Delež virov se računa za posamezen konflikt inza celoten članek. Interpretira se sklep, ki ga podaja članek ali komentar glede konflikta: za sklep novinar uporabi vse vire, uporabljeni viri argumentirajo in pojasnjujejo večinoma pozicijo akteija 1 ali 2, sklep upošteva le stališča enega akteija, sklepa ni. Spremenljivke in njihova operacionalizacija: 1. spremenljivka: konflikt št. Spremenljivka določa zaporedno številko enote in s tem število enot v vzorcu. 2. spremenljivka: medij 1 Sueddeutsche Zeitung L 2 FAZ D 3 Der Standard L 4 Guardian L 5 International Herald Tribune L 3. spremenljivka: prisp. Spremenljivka označuje zaporedno številko prispevka (članka ali komentarja) v vzorcu. 4. spremenljivka: konflikt 1 oster konflikt (akteiji so v stiku, obstaja spor, akterji se ostro odzivajo...) 2 izrazit konflikt (akteiji so v stiku, gre za izključenost stališč) 3 blag (akteiji so v stiku, konflikt je neizrazit) 4 akteiji niso neposredno v stiku (ali ne moremo vedeti, če so) (njihova stališča si nasprotujejo, vendar niso v komunikaciji ali skupni situaciji) 5. spremenljivka: akter 1 (vedno slovenski) 1 vlada, pozicija 82 2 opozicija 3 ekonomija 4c.d. 5 kultura, šolstvo 6 novinaiji 7 stroka 8 drugo 6 . spremenljivka: akter 2 (ne nujno slovenski) 1 vlada, pozicija 2 opozicija 3 ekonomija 4c.d. 5 kultura, šolstvo 6 novinaiji 7 stroka 8 drugo 7. spremenljivka: vir 1 (za osvetlitev konflikta in vloge akt.l) 1 od akteija 1 oz zagovornika 2 od akteija 2 oz zagovornika 3 tiskovna agencija, mediji (SLO) 4 tiskovna agencija, mediji (tujina) 5 stroka SLO 6 stroka tuj a 7 opazovanje dogajanja 8 ni vira 8. spremenljivka: vir 2 (za osvetlitev konflikta in vloge akt. 2) 1 od akterja 1 oz zagovornika 2 od akteija 2 oz zagovornika 3 tiskovna agencija, mediji (SLO) 4 tiskovna agencija, mediji (tujina) 5 stroka SLO 6 stroka tuja 7 opazovanje dogajanja 8 ni vira 9. spremenljivka: vir 1 (za osvetlitev konflikta in vloge akt.l) 1 od akteija 1 oz zagovornika 2 od akterja 2 oz zagovornika 3 tiskovna agencija, mediji (SLO) 83 4 tiskovna agencija, mediji (tujina) 5 stroka SLO 6 stroka tuja 7 opazovanje dogajanja 8 ni vira 10. spremenljivka: vir 2 (za osvetlitev konflikta in vloge akt. 2) 1 od akteija 1 oz zagovornika 2 od akteija 2 oz zagovornika 3 tiskovna agencija, mediji (SLO) 4 tiskovna agencija, mediji (tujina) 5 stroka SLO 6 stroka tuja 7 opazovanje dogajanja 8 ni vira 11. spremenljivka: sklep (Kob vrednosti spremenljivke označuje, daje prispevek po obliki komentar) 1 novinar uporabi vse vire za sklep, komentar 2 uporabi vire akt. 1 (večinoma) 3 uporabi vire akt. 2 (večinoma) 4 sklepa ni 5 sklep ni izpeljan iz virov 3. Rezultati analize tujega tiska ANALIZA KONFLIKTOV V ČASNIKU SÜDDEUTSCHE ZEITUNG 1. prispevek datum: 5. 6. 2008 Avtor: / Naslov: Kein Anlass, Sloweniens Regierung zu misstrauen Konflikt: 0 nevarnosti jedrske elektrarne Krško Akteiji: Slovenija generično (1) - avstrijska politika (2) 84 Naslov: Kein Anlass, Slov^eniens Regierung zu misstrauen Konflikt: 0 nevarnosti jedrske elektrarne Krško Akterji: Slovenija generično (1) - hrvaška stroka (2) kon. št. prisp. medij konflikt akt 1 akt 2 vir 1 viri 2 vir 1-2 vir 2-2 sklep 1 1i 1 2 1 1 7 6 8 6 4 j 1 2 1 , / 8 ; 4 4 Analiza posameznih konfliktov pokaže, da kritiko akterja 2 v prvem konfliktu izpodbijajo zunanji viri (tuja stroka), kar predstavlja 50% zunanjih virov v konfliktu. Slovensko stran predstavi novinar. V drugem konfliktu pa akterja 2 podpirajo zunanji vhi, kar predstavlja 50% virov v konfliktu. Slovenska stran v tem konfliktu ni predstavljena oziroma nima zagovornika. Vir za osvetlitev položaja Slovenije je novinar (opazovanje) (20 % vseh virov v članku), vendar samo pri prvem konfliktu, pri drugem konfliktu novinar ne navaja virov za Slovenijo. Položaj avstrijske politike je osvetljen z navajanjem avstrijske stroke (40 % vseh virov v članku). Položaj hrvaške stroke je osvetljen v z navajanjem taiste stroke (20 % vseh virov) in z navajanjem poročanja hrvaških medijev (20 % vseh virov v članku). V časniku je bil v polletnem obdobju en članek, ki je obravnaval Slovenijo in njene konflikte. V članku sta prisotna dva konflikta, ki sta nastala ob okvari jedrske elektrarne Krško: med Slovenijo in avstrijsko politiko ter med Slovenijo in hrvaško stroko za nuklearno energijo. Oba konflikta v članku sta bila izrazita. Za osvetlitev položaja novinar v nobenem od obeh konfliktov ne navaja argumentov slovenske strani, ravnanje akterjev avstrijske strani pa osvetli z dvema mnenjema avstrijskih ekspertov za atomsko energijo. Oba eksperta potrdita varnost in zanesljivost alarmnega sistema Krške nuklearke, medtem ko avstrijski politik dvomi v varnost elektrarne. Mnenja ekspertov so nasprotna akterju št. 2, torej avstrijskemu politiku, sklepa, ki bi ga izpeljal novinar pa ni zaslediti. V tem 85 konfliktu viri informacij niso akterji v konfliktu, kar napeljuje na sklep, da je novinar uporabil relativno neodvisne zunanje vire. Drugi konflikt v članku je zabeležen med Slovenijo in hrvaško politiko. Novinar ne navaja virov za osvetlitev položaja slovenske strani, vendar pa bralca informira najprej z navajanjem hrvaške stroke, nato pa s citatom iz hrvaškega časnika, ki ga štejemo za zunanji vir. Konflikt se ne konča s sklepom, kakor tudi ne celoten članek. ANALIZA KONFLIKTOV V ČASNIKU FRANKFURTER ALLGEMEINE ZEITUNG 1. prispevek datum: 15. 1.2008 Avtor: / Naslov: Die vielen Ursachen der slowenischen Inflation Konflikt: 0 krivcu in vzrokih za inflacijo v Sloveniji Akterji: Predsednik slovenske vlade Janez Janša (1) - Lorenzo Bini Smaghi član direktorata Evropske centralne banke (2) kon. št. prisp. medij konflikt akti akt 2 vir 1 viri 2 vir 1-2 vir 2-2 sklep 3 2 2 2 1 7 1 2 1 6 4 Legenda: Glej operacionalizacijo spremenljivk. Prispevek je po obliki članek, konflikt pa nastopa med vlado, konkretno med predsednikom vlade Janezom Janšo, in članom direktorata Evropske centralne banke (ECB). Pozicija slovenske vlade je utemeljena z interpretacijo vzrokov za inflacijo kot jih podaja vlada. Ta stran nima v konfliktu tako nobenega zunanja vira, tako da notranji viri akterja 1 predstavljajo 50% vseh virov v konfliktu. Tem 50% se pridružuje še notranji vir ECB. Pozicija ECB-ja je utemeljena z navedbo mnenj člana njenega direktorata, tako da notranji viri predtsvaljajo v končnem seštevku 75% notranjih virov glede na vse vire v članku. Stran Evropske centralne banke pa novinar dodatno predstavi z navedbo argumentov tuje ekonomske stroke (25% vseh virov v članku). 86 opisani konflikt je izrazit, saj gre za izključnost stališč. Slovenski premier vali krivdo za inflacijo na Evropo, medtem ko član direktorata ECB opisuje svoje videnje situacije. Tej interpretaciji novinar doda še informacijo o inflaciji, ki jo poda tuja ekonomska stroka. Novinar ne izpelje sklepa. 2. prispevek datum: 18. 1.2008 Avtor: Karl-Peter Schwarz Naslov: 1st es Zensur, so ist sie nicht sehr erfolgreich Konflikt: 0 kratenju novinarske svobode in cenzuri Akterji: Slovenska vlada (1) - novinarji, ki so podpisali peticijo (2) kon. št. prisp. medij konflikt akt 1 akt 2 vir 1 viri 2 vir 1 -2 vir 2-2 sklep 4 3 2 1 .V. 1 6 5 2 : 7 5 2 Legenda: Glej operacionalizacijo spremenljivk. Prispevek je po obliki komentar, konflikt nastopa med vlado in delom novinarske stroke, ki je podpisalo peticijo proti omejevanju novinarske svobode in cenzuri v slovenskih medijih. Za utemeljitev položaja slovenske vlade, konkretno se omenja tudi predsednik vlade Janez Janša, novinar uporabi navedbe dela slovenske novinarske stroke, kar predstavlja zunanji vir, ki ni povezan z akterjem (vlado). Nato nadaljuje z interpretacijo dogajanja v slovenskem prostoru na področju medijske problematike, ki jo podkrepi z dejstvi o lastništvu medijev. Tudi ta vir smatramo kot zunanji, vsi viri za osvetlitev dejanj in mnenj akteija 1 so tako zunanji. Trditve novinaijev, ki so navedene v peticiji, so utemeljene z navedbami podpisnikov peticije. Nato oceno obstoja pritiskov vlade na medije kot drugi vir za akterja 2 ne zavrne slovenska akademska stroka iz Fakultete za uporabne družboslovne študije v Novi Gorici, a dodaja, da so bili pritiski neuspešni. Zunanjih virov je 75%, virov informacij, ki izhajajo neposredno od akteija v konfliktu je 25%. Konflikt opisan v prispevku je oster, akterji se ostro odzivajo in poudarjajo izključnost staHšč. Novinar se nazorsko in vrednostno opredeljuje podobno kot akter 1 (slovenska 87 viada), za utemeljitev vladne pozicije pa uporabi navedbe "tihe večine" (besede iz članka) slovenske novinarske stroke. Nadalje položaj in ravnanje vlade opravičuje z opisom zgodovinskega dogajanja na slovenskem trgu tiskanih medijev in z dejstvi o strankarski pripadnosti lastnikov medijev. Akter 2 (novinarji, ki so podpisali peticijo) je v konfliktu najprej predstavljen preko navedb slovenskih novinarjev, kar smatramo kot vir akteija 2 (vir ni zunanji), nato trditve o obstoju cenzure in poseganju na področje novinarske avtonomije potrdi akademska stroka, ki pa takoj zatem te posege opraviči z neuspešnostjo intervencij vlade. Sklep, ki ga izoblikuje novinar, se opira na zagovornike akteija 1, ki v članku predstavljajo 75% vseh virov, in ti viri so zunanji. 3. prispevek datum: 6. 6. 2008 Avtor: / Naslov: Untersuchung in Krško: Slowenien aktiviert EU-Wamsystem nach Zwischenfall Konflikt: 0 pomoti pri obveščanju o okvari v jedrski elektrarni Krško Akterji: SNS A (Slovenska agencija za jedrsko varnost) (1) - avstrijska politika (2) kon. št. prisp. medij konflikt akt 1 akt 2 vir 1 viri 2 vir 1-2 vir 2-2 sklep 5 : 4 2 3 7 1 1 2 1 : 8 4 Legenda: Glej operacionalizacijo spremenljivk. Prispevek je po obliki članek, konflikt nastopa med Slovensko agencijo za jedrsko varnost in avstrijsko politiko, točneje med avstrijskim ministrom za okolje Josefom Pröllom, ob nespretnem slovenskem obveščanju Mednarodnega urada za atomsko energijo o napaki v jedrski elektrarni Krško. Slovensko stran novinar predstavi z uporabo argumentov slovenske strani, in sicer dvakrat, avstrijsko stran predstavi z navedbo njihovih argumentov enkrat. V celotnem konfliktu ni zunanjih virov informacij, ki jih je uporabil novinar. Viri so od akteqa 1 ali 2, tako da viri od akterjev predstavljajo 100% vseh virov v članku. Ob konfliktu so akterji v stiku in si odgovarjajo, vendar je konflikt blag, saj gre za opozorilo avstrijske strani na katero slovenska stran odgovarja strpno in z uporabo argumentov, ki neposredno odgovarjajo avstrijski strani. Slovenska stran priznava pomoto glede obveščanja (Mednarodnemu uradu je poslala obvestilo o vaji in ne o dejanski napaki) in utemeljuje svojo pozicijo z nezavezanostjo pošiljanja obvestil ob tako minornih napakah. Novinar ne izpelje sklepa ob koncu članka. ANALIZA KONFLIKTOV V ČASNIKU DER STANDARD 1. prispevek datum: 19.3.2008 Avtor: / Naslov: Schwierige Mission in Slowenien: Delegation diskutiert "verfahrene" Situation Konflikt: 0 posegih vlade v medije Akterji: Slovenska vlada (1) - slovenski novinarji (2) kon. št. prisp. medij konflikt akt1 akt 2 vir 1 viri 2 vir 1-2 vir 2-2 sklep •• 1 6 8 2 8 l^Bi - Legenda: Glej operacionalizacijo spremenljivk. Vir za osvetlitev položaja slovenske vlade ni naveden, novinar poda informacijo o situaciji na podlagi novinarske peticije, torej na podlagi informacij, ki so jih podali novinarji. Vsi viri (100 %) v članku, ki opisuje en konflikt, prihajajo s strani akterja 2 (novinarjev). Konflikt, ki je izrazit, saj gre za izključnost stahšč, se pojavi med slovensko vlado in novinarji, ki so podpisali peticijo o vplivu vlade na medije. Novinar navaja, da so bili pogovori med konfliktnima stranema do zdaj neuspešni, nato nadaljuje z navajanjem argumentov iz peticije, vendar sklepa ne izpelje. Zunanjih virov novinar ne uporabi. 89 2. prispevek datum: 24. 3. 2008 Avtor: / Naslov: Druck auf Sloweniens Medien:"Bestürzung" bei IPI-Delegation in Ljubljana Konflikt: Poseganje vlade v medije in kratenje novinarske svobode Akterji: Slovenska vlada (1) - Mednarodni inštitut za tisk (2) kon. št. prisp. medij konflikt akt1 akt 2 vir 1 viri 2 vir 1-2 vir 2-2 sklep 7 3 4 7 ' - 8 2 8 ■ ■ t Legenda: Glej operacionalizacijo spremenljivk. Vir za osvetlitev položaja slovenske vlade ni naveden, novinar poda informacijo o situaciji na podlagi mnenja Mednarodnega inštituta za tisk, ki je tudi drugi akter v konfliktu. Nadalje novinar za osvetlitev situacije uporabi svojo interpretacijo dogajanja v slovenskih medijih. Viri v članku tako prihajajo iz strani akterja 2 (50 % virov) in s strani novinarske stroke (50 %), oboje za osvetlitev mnenja akterja 2. Konflikt, pri katerem akteiji niso neposredno v stiku (ali pa ne moremo vedeti, če so), se pojavi med slovensko vlado in Mednarodnim inštitutom za tisk, ki vlado obtožuje vpliva na medije, poleg tega ji očita cenzuro tiska. Konflikt je osvetljen skozi mnenja hištituta in na podlagi novinarjeve interpretacije stanja v slovenskih medijih. Slednji vir štejemo kot zunanji, saj novinar ni neposredno vključen v konflikt na strani akterja 2. Novinar članek zaključi s sklepom, izpeljanim iz virov za podkrepitev pozicije akterja 2 (Inštituta). ANALIZA KONFLIKTOV V ČASNIKU GUARDIAN 1. prispevek: datum: 11.6. 2008 Avtor: David Cronin Naslov: A poultry excuse for a summit Konflikt: 0 servilnosti slovenske vlade do ZDA Akterji: Slovenska politika (1) - novinar Guardiana (2) kon. št. prisp. medij konflikt akt1 akt 2 vir 1 viri 2 vir 1-2 vir 2-2 sklep 8 7 4 4 1 6 1 7 1 7 3 90 Legenda: Glej operacionalizacijo spremenljivk. Vir za osvetlitev položaja Slovenije je novinar (opazovanje) (25 % vseh virov v članku) in uradna dejanja Slovenije (Vilniuška izjava) (25% vseh virov v članku). Novinar osvetljuje svojo pozicijo z interpretacijo dejanj akteija 1 (slovenske politike) (50 % vseh virov v članku). V časniku je bil v polletnem obdobju en prispevek, ki je obravnaval konflikte, v katerem je bil vsaj en akter iz Slovenije. Oblika prispevka je komentar, v katerem novinar komentira odnos Slovenije do ameriške politike oziroma predsednika Georga Busha. Konflikt se tako pojavi med slovensko politiko in novinaijem, ki zastopa drugačna stahšča oziroma izraža drugačna mnenja kot slovenska uradna politika. V članku je prisoten en konflikt, kateremu je vzrok slovenska servilnost do ZDA, ki ji novinar ne priznava kredibilnosti in poštenega ravnanja v notranji in zunanji politiki. Akterji v konfliktu niso v stiku. Za osvetlitev položaja slovenske politike novinar navaja dejanja, ki jih je slovenska stran storila v preteklosti (Vihiiuška izjava) in pa svojo interpretacijo o naravi njenega ravnanja. Za osvetlitev svojega položaja novinar navaja interpretacijo pomena Vilniuške izjave in pa prezrtje laži ameriške politike pri podajanju razlogov za napad na Irak v Varnostnem svetu Združenih narodov. Sklep, ki ga izpelje novinar na koncu se napaja iz njegove interpretacije preteklih dejanj Slovenije. Zunanje vire novinar uporabi, vendar jih potem interpretira iz svoje pozicije. ANALIZA KONFLIKTOV V ČASNIKU INTERNATIONAL HERALD TRIBUNE Analiza je zajela dva članka, v prvem smo odkrili tri izrazite konflikte, v drugem enega. 1. prispevek: datum: 18. 1.2008 Avtor: Dan Bilefsky - hišni novinar 91 Naslov: IHT / Slovene leader accused of media censorship Konflikt: Pritisk vlade na Delove novinaije konkretno Akterji: Vlada - novinarii Naslov: IHT / Slovene leader accused of media censorship Konflikt: Vpliv vlade na medije (Delo, RTV) Akteiji: Vlada-stroka SLO kon. št. članek medij konflikt akt 1 akt 2 vir 1 viri 2 vir 1-2 vir 2-2 sklep 8 6 1 6 1 5 4 6 1 2 2 4 7 2i 1 Naslov: IHT / Slovene leader accused of media censorship Konflikt: Novinarska peticija, svoboda tiska Akterji: Vlada - novinaiji Legenda: Glej operacionalizacijo spremenljivk. Če analiziramo posamezne konflikte, potem samo v prvem konfliktu pozicijo akteija 2 (slovenske novinaije) osvetlijo zunanji viri (50% zunanjih virov v konfliktu), pozicijo vlade pa izjave vlade (50% virov v konfliktu). V vseh ostalih konfliktih za oba akterja novinar časnika uporabi notranje vire - od akteija 1 oziroma akteija 2. Vlada je vir informacij 6 krat (50% vseh virov) v članku. Novinaiji kot vir nastopajo 4 krat (33% vseh virov) v članku. V podporo novinarjev je omenjena enkrat tuja in enkrat slovenska stroka (združenja novinaijev). Vladni viri se omenjajo v 50 % vseh virov, novinarski kot vir od akterja 2 v 33%, stroka v podporo novinarjev pa v 16%, kar predstavlja odstotek zunanjih virov za celoten članek. V članku iz International Herald Tribune z naslovom "Slovene leader accused of media censorship" najdemo tri konflikte. V vseh na eni strani nastopa vlada, na drugih straneh pa dvakrat novinaiji in enkrat komunikološka stroka. Kot viri za osvetlitev položaja vlade 92 je vedno vlada sama. Za osvetlitev pozicije novinaijev kot udeležencev v konfliktu sta navedeni tuja in domača stroka (v 33% utemeljitev pozicij na strani novinaijev), nato pa v dveh naslednjih konfliktih tudi na strani novinaijev in stroke spor osvetljujeo akteiji sami, ki so tako vir dogajanja. Članek se zaključi brez komentaija. Mogoče je reči, daje stran novinaijev podprlo več institucij in skupin, ki ne izhajajo neposredno iz vpletene strani, torej novinarstva, vendar to ni vplivalo, da bi novinar na koncu članka oblikoval sklep oz. komentiral dogajanje. 2. prispevek: datum: 27. 1. 2008 Avtor: Michael Benson - dopisnik Naslov: The Slovenia media Konflikt: Med vlado (J.J.) in mediji o medijski svobodi Akterji: Vlada (1) - novinaiji (mediji) (2) kon. št. članek medij konflikt akt 1 akt 2 ' vir 1 viri 2 vir 1-2 K\t2-2 sklep 9 2 6l 7 7 al 6 3 Legenda: Glej operacionalizacijo spremenljivk. Vir za osvetlitev položaja vlade je novinaijeva interpretacija situacije (opazovanje) (33% vseh virov v članku). Položaj novinarjev je osvetljen z opazovanjem (33% vseh virov) in z navajanjem tuje stroke (33% - tuja nevladna organizacija). Skupaj je v članku 100% zunanjih virov. V komentaiju iz IHT z naslovom "Slovene leader accused of media censorship" novinar izpostavi konflikt med vlado in mediji v Sloveniji. Konflikt, ki je izrazit, osvetli z opazovanjem dogajanja oziroma s svojo interpretacijo stanja, enkrat pa za osvetlitev položaja novinarjev in medijev navede mnenje tuje stroke. Zunanji viri so tako osvetlili položaj akteija (novinaijev in medijev) v 33 %. V sklepu je pozicija v spor vpletenih strani zopet osvetljena z obeh strani, navajajoč tujo stroko in vlado, nakar se konča s 93 sklicevanjem na zahtevano kritično vlogo tiska v sodobnih demokracijah, ki pa jo prva stran v sporu (vlada) vedno znova spregleda. 4. Sklepne ugotovitve o poročanju tujega tiska glede Slovenije za čas njenega predsedovanja Evropski Uniji V analizo je bilo vključenih pet tujih časnikov, obdobje analize pa zavzema čas slovenskega predsedovanja Evropski Uniji, torej od 1. 1. 2008 do 30. 6. 2008. Tuji časniki po vrstnem redu - kot si sledijo v analizi so: Sueddeutsche Zeitung, Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ), Der Standard, Guardian in International Herald Tribune. Prva dva izhajata v Nemčiji, tretji v Avstriji in zadnja dva v Veliki Britaniji. Vsi časniki razen FAZ, ki je konzervativno usmerjen, se glede svoje uredniške politike opredeljujejo kot levo oziroma liberalno usmeijeni, kar je upoštevano v interpretaciji rezultatov. Analizirani so bili prispevki (članki in komentarji), v katerih nastopajo konflikti med akteiji iz Slovenije ali pa je vsaj en akter iz Slovenije. Sueddeutsche Zeitung (tema: jedrska elektrarna Krško) V tem časniku je bil v polletnem obdobju en članek, ki je obravnaval konflikt, v katerem je bil vsaj en akter iz Slovenije in sicer Slovenija generično. Na drugi strani ji je nasproti stala najprej avstrijska politika in nato hrvaška stroka. Konflikt se je razvil zaradi pomote o obveščanju tuje javnosti o nesreči v jedrski elektrarni. Novinar v obeh konfliktih uporabi samo tuje zunanje vire - slovenskih ne navaja - opis posameznih konfliktov pa ne konča s sklepom niti se s sklepom ne konča članek. Frankfurter Allgemeine Zeitung (teme: inflacija, cenzura tiska, jedrska elektrarna Krško) V časniku so bili za izbrano obdobje analizirani trije članki v katerih so bili trije konflikti — v vsakem članku eden. 94 Prvi je bil glede vzrokov za visoko inflacijo v Sloveniji. Akteija v konfliktu sta predsednik slovenske vlade Janez Janša, drugi pa Lorenzo Bini Smaghi, član direktorata Evropske centralne banke (ECB). Kot sledi iz analize zgoraj novinar uporablja predvsem vire informacij od akterjev, v 25% pa je vir tuja ekonomska stroka, ki podpre trditve ECB. Novinar ne izpelje sklepa, kar zavrača hipotezo, da več zunanjih virov, po možnosti strokovnih in neodvisnih, posledično v članku pripelje do sklepa, naklonjenega akteiju, katerega pozicijo zagovarja zunanji vir. Drugi prispevek, po obliki komentar, vsebuje en konflikt in sicer med vlado in novinarji, ki so podpisali peticijo o kratenju svobode tiska in cenzuri v Sloveniji. 75% virov je zunanjih, le novinarska pozicija je pospremljena z besedami vpletenih novinarjev. Pozicijo vlade osvetljujeta dva njej naklonjena zunanja vira, poleg tega ji je na koncu naklonjen tudi vir, ki ga predstavlja raziskava Fakultete za uporabne družboslovne študije v Novi Gorici - ta vir pa priznava resničnost navedb novinarjev, a vlado kljub temu opravičuje s sklicevanjem na neučinkovitost posegov v medije. V sklepu novinar FAZ-a pritrdi obstoju pritiskov, vendar jih prav opravičuje z neučinkovitostjo. Hipoteza 1 glede zunanjih virov se potrjuje, prav tako hipoteza 2. Tretji članek govori o konfliktu glede pomote pri obveščanju tuje javnosti o okvari v jedrski elektrarni Krško. Vsi viri za oba akterja so zunanji, ob tem da je slovenska stran (Slovenska agencija za jedrsko varnost) z informacijami osvetljena dvakrat. Novinar ne izpelje sklepa. Der Standard (temi: posegi vlade v medije - dvakrat) V prvem članku se konflikt razvija ob vprašanju posega vlade v medije, prav tako ob drugem prispevku, ki je po obliki komentar. V prvem prispevku obstaja konflikt med vlado in novinarji, v drugem med vlado in mednarodnim inštitutom za tisk. V prvem prispevku ni zunanjih virov - novinar uporabi informacije akterja 2 (novinarjev, ki so podpisali peticijo), sklepa ne izpelje. 95 v komentaiju pa novinar uporabi prav tako vir informacij s strani slovenskih novinarjev in pa svojo interpretacijo dogodkov v Sloveniji. Stran vlade nima zunanjih virov. Zunanji viri tako v 50% podpirajo Mednarodni inštitut za tisk, kateremu je naklonjen tudi sklep. Hipoteza 1 se potrjuje, prav tako hipoteza 2. Guardian (tema: obisk ameriškega predsednika Georga Busha v Sloveniji) Prispevek je po obliki komentar. Novinar za utemeljitev servilnosti Slovenije do ZDA uporabi svojo interpretacijo potez slovenske vlade. Viri za njegovo interpretacijo so dejanja vlade, pozicijo katere pa osvetljuje samo z njenimi lastnimi argumenti. Sklep ni naklonjen vladi temveč podpira pozicijo pišočega novinarja, kije tudi akter 2 v konfliktu. Hipotezi se s tem potrjujeta. International Herald Tribune (temi: posegi vlade v medije - dvakrat) V prvem prispevku, po oblik članku, so trije konflikti, vendar samo v prvem konfliktu nastopajo zunanji viri za podajanje informacij o akterju 2 (novinarjih), povsod drugje so za argumentiranje vpletenih strani uporabljene informacije, kijih podajo akterji. Vlada je v vseh treh konfliktih ena od vpletenih strani, dvakrat so to na drugi strani novinarji in enkrat slovenska komunikološka stroka. Novinar ne izpelje sklepa. Drugi prispevek je po obliki komentar, konflikt pa nastopa med vlado in slovenskimi novinarji. Za sklep novinar uporabi zunanje vire na strani novinarjev, s tem pa se obe hipotezi potrjujeta. V vseh petih časnikih je bilo v polletnem obdobju devet prispevkov, ki so se lotevali slovenske politike in ob tem obravnavah konflikte, v katere je bila vpletena. Prispevkov, ki so obravnavali šport, turizem, kulturo ali pa dogajanje na drugih področjih raziskava ni zajela. Obravnavani prispevki so se posvečali temam, ki so tudi v slovenski javni sferi vzbudili veliko pozornosti in obihco razprav. Po temah tuje prispevke lahko razvrstimo: 96 55% prispevkov seje ukvaijalo z novinarsko peticijo glede posegov vlade v medije, 22% glede obveščanja tuje javnosti o problemih v jedrski elektrarni Krško ter po 11% o inflaciji oziroma o obisku ameriškega predsednika Georga Busha v Sloveniji. Od devetih prispevkov so bili štiije (44%) po obliki komentarji, ostali so bili članki (46%). V začetku postavljeni hipotezi sta bili lahko testirani le na komentarjih, saj pri drugih člankih ni bilo sklepov - sklep je bil prepuščen bralcu. Če ponovimo, prva hipoteza se glasi, da novinar za sklep, ki vrednostno pozitivno vrednoti določenega akteija, uporabi informacije iz zunanjega vira, ki informira o tem akterju. Druga hipoteza se glasi, da je vrednostna sodba v sklepu tudi posledica uredniške politike časnika oz. medija. Ti dve hipotezi sta se potrdili, ob tem da je potrebno opozoriti, da so ju potrdili konflikti v komentarjih. Potrditev prve hipoteze pomeni, da novinar za utemeljitev svoje pozicije poišče kolikor toliko neodvisne zunanje vire informacij, ki naj osvetlijo pozicijo akterja. S tem si sklep pridobiva kredibilnost pri bralcih, še posebno, če ga podprejo eksperti določene stroke. Družbeni status namreč pozitivno vpliva na sprejem trditev pri bralcih. Leon Mayhew v svojem delu nazorno pokaže, kako vpliv kot vir prepričevanja sloni na družbenem statusu: "Vrednote določajo družbeni status, status podeljuje prestiž, prestiž vključuje spoštovanje in spoštovanje je vir vpliva" (Mayhew, 1997: 28). V vseh komentarjih seje pokazalo, daje novinar svoje sklepe izpeljal iz zunanjih, po možnosti neodvisirih virov informacij. Tukaj seveda upoštevamo predpostavko, da je zunanji vir vsakdo razen akterjev v konfliktu, kar pa je lahko deloma sporno, saj imajo tudi neudeleženci v konfliktu svoje nazorske in vrednostne sodbe o določenem dogajanju, še posebej če so ti konflikti povezani z močno odmevnimi javnimi zadevami, v katerih nastopajo akterjih različnih ideoloških in/aH političnih strani. Z namenom razjasnitve dileme o uporabi zunanjih virov je bila zato testirana druga hipoteza, ki seje prav tako potrdila. Sklepi v prispevkih so zagovarjali tiste vrednote ah akterje, ki so bili bližje uredniški politiki časopisa. Tako je Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ), ki je desno usmerjen, v komentarju stopil na stran slovenske desne vlade, 97 ostali komentaiji, ki so jih prispevali levo in liberalno usmeijeni časniki, pa so pritrjevali strani, ki je bila z vlado v konfliktu. Takšna naklonjenost je bila, na primer s strani FAZ, obdržana tudi v primeru, da je v prispevku nastopalo več zunanjih virov, ki so osvetljevali tudi nasprotno pozicijo, pa jih novinar ni upošteval pri oblikovanju sklepa. Taksen primer je tudi članek o inflaciji v Sloveniji, kjer informacije kredibihiih evropskih institucije niso prevesile članka v kritične vode. Seveda je tukaj potrebno upoštevati, da članek ni bil komentar temveč je sledil ideologiji "objektivnega" poročanja, ki ima nemalokrat za posledico nezainteresiranost do družbenega dogajanja. Bralec je informiran le o dejstvih, na njem pa je, da si sam ustvarja sliko sveta, pri tem pa mu lahko pomaga uredniška politika medija. Podobna selekcija virov se seveda pokaže tudi pri liberalno oziroma levo usmerjenih časnikih. Ti so sklepe oblikovali na podlagi tistih zunanjih virov, ki so bili nazorsko bližje akteijem v konfliktu, katerih nazorska usmeijenost je bila prav tako blizu uredniški politiki časnika. Od petih časnikov je eden, ki je konzervativno usmeijen, podprl vlado, trije od štirih liberalno usmeijenih pa vladi nasprotnega akterja. Konzervativni časnik je podprl vlado enkrat v treh konfliktih oz. prispevkih, liberalni časniki (4 po številu) pa trikrat v devetih konfliktih oz. trikrat v sedmih prispevkih. Naslednja značilnost, ki prav tako pokriva vse časnike pa je visoka stopnja subvencioniranih informacij. V vseh konfliktih, razen v enem, v katerem je nastopala kot akter 1 na slovenski strani Slovenska agencija za jedrsko varnost, je bila udeleženka konflikta slovenska vlada. Poleg tega je bila prav ona v veliki večini prispevkov in konfliktov tudi najpogostejši vir informacij o sami sebi, nemalokrat celo edini. Takšnih konfliktov, v katerih je bila vlada edini vir informacij za argumentiranje in osveflitev lastne pozicije, je bilo po številu 5 ali 55% vseh konfliktov. Če analiziramo članke, potem je bila vlada kot udeleženec konflikta in informator v isti vlogi v treh člankih od devetih, kar predstavlja 33% vseh prispevkov. Ob analizi akterjev, ki so bili v konfliktu z vlado ali s slovensko stranjo v primeru tujega akterja 2 se pokaže, da je akter 2 vir informacij za sebe v 44% konfliktov, kar je za 9 odstotnih točk manj kot vlada. V enakem odstotku (44%) pa je akter 2 informator za sebe. 98 poleg tega pa njegovo pozicijo pojasnjuje še en zunanji vir. Pri vladni strani (in enkrat pri Slovenski agenciji za jedrsko varnost - SNSA) pa se pokaže, da nikoli ni kombinacije lastne predstavitve pozicije in ob tem še zunanjega vira. Vlada predstavlja samo sebe in prav tako SNSA, ali pa v konfliktu ni navedenih nobenih dodatnih virov informacij zanju, razen enkrat v FAZ-u, ko ima vladna stran same zunanje vire. Če uiednike in novinage obravnavamo kot vratage (angl. gatekeepers), ki "vzamejo zadeve, ki so jim všeč in veijamejo, da jih želijo tudi bralci" (Snider, 1995: 286), potem je vsaj poročanja o slovenski vladi in deloma poročanje o dmgih slovenskih aktegih - največkrat so to novinaiji -mogoče razložiti z vplivom uredniške pohtike. Poleg tega vplivni javni akteiji (konkretno vlada in slovenski novinaiji) strežejo medije s subvencioniranimi infomiacijami, torej z igavami za javnost, prirejanjem novinarskih konferenc, na drugi strani pa se poročevalci zatekajo po informacije k tistim virom, za katere vedo, da nudijo najugodngše razmejje med trudom, vloženim v iskanje "novice" in učinkovitostjo le-te. Prizadevanja za stroškovno učinkovitost medijev in skupin, ki si prizadevajo za dostop do javne sfere s subvencioniranjem informacij, se tako prekrivajo. Vlada poskuša na svoje novinarske konference pritegniti kar največ novinaijev naenkrat, razposlati poročila o svojih produktih, akcijah, mnenjih in namerah na kar največje število medijskih hiš, brez tega, da bi za vsakega naslovnika posebej pripravljali sporočilo za javnost. Igave za javnost, producirane s strani države pa tudi akteijev na dmgi strani v konfliktu so zato najpogostejši vir novic, saj raziskovalno novinarstvo zahteva veliko časa in denaga, domnevno kredibibi viri pa povečujejo število prispevkov in pomagajo povečati kohčino novic. Zato ne preseneča, da so množični mediji močno "naklonjeni tistim birokratskim virom, ki skrbijo za redne, kredibilne in končno tudi uporabne tokove informacij, za vpogled in podobe za konstrukcijo novic" (Gandy, 1982: 13). Igema tukaj ni niti FAZ, ki je konzervativno usmegen in tako pregovomo naklonjen desnim vladam, čeprav je v enem konfliktu (prispevku) v podporo vladi navajal same zunanje vire. V dveh drugih prispevkih je prav tako, kot večina dmgih časnikov, za osvetlitev vlade navajal same vladne vire, vprimeru SNSA pa zopet samo vire slednje institucije. Hipotezi o zunanjih virih, ki jih izbere novinar, in o odvisnosti sklepov v prispevkih od uredniške politike medijev, se potrjujeta. Analiza vsebine kot izhodnih informacij, na podlagi katerih lahko sklepamo o lastnostih časnikov, je potrdila, da je sklep naklonjen tistemu akteiju, katerega pozicijo v konfliktu osvetljuje več zunanjih virov. Vseeno pa je 99 pri sklepanju potrebna previdnost. Če iz konfliktov in virov sklepamo na okolje, potem je videti, da je bilo pozornosti vredno dogajanje v Sloveniji predvsem zvedeno na novinarsko peticijo, inflacijo in nesrečo v jedrski elektrarni Krško. Izbiro takšnih tem, ki so prišle na agendo tujih medijev, je mogoče razložiti z uredniško politiko in tudi s subvencioniranjem informacij. Prav tako z uredniško politiko lahko razložimo tudi naklonjenost sklepov v komentaijih enemu ali drugemu akterju. Na podlagi analize je zato mogoče zaključiti, da pri tujem tisku - vsaj pri poročanju o Sloveniji - prej kot o interni pluralnosti informacij in mnenj lahko govorimo o zunanji pluralnosti. Vendar je potrebno dodati, da so ti hipotezi potrdili v glavnem komentarji, katerih število je bilo dokaj majhno. Tabela 1: Akterji, viri in sklepi v prispevkih v tujem tisku. ken. št. članek medij konflikt akt1 akt 2 vir 1 viri 2 vir 1-2 vir 2-2 sklep 1 1 1 2 1 7 6 8 4, Ž 1 1- 2. 7 : 8 6 -- 8 1 4 3 2 2 2 1 7 1 2 1 6 4 4 3 2 1 1 6 5 2 7 5 K2 ^ 4 2 1 1 2 1 8 4 5, 3 ^flÄ 1 6 2 8 8 % iSiiil 6 ... J Igllfil 7 8 2 8 K3 ■ o 7 4 ■ 6 1 7 1 7 K3 8 5 2 SslB i^SII ^IfS 4 5 2 lil^H: l^iÜ H^Si 4 iii^p PSii 5 IBMifc ■isii 1 SIfiB 4 ItMl^ ÄüBl ii^ÄI PlÄil liiiM Legenda: Glej operacionahzacijo spremenljivk. Reference: Gandy, Oscar H. (1982) Beyond Agenda Setting: Information Subsidies and Public Policy, Norwood: ABLEX Publishing Co. Mayhew, Leon H. (1997) The New Public: Professional Communication and the Means of Social Influence, Cambridge: Cambridge University Press. Snider, Paul B. (1995) "'Mr. Gates' revisited: a 1966 version of the 1949 case study" Boyd-Barrett, oliver in Chris Newbold (ur.) Approaches to media, London: Amold: 283-286. V 100 VII. ANALIZA POLSTRUKTURIRANIH INTERVJUJEV Z NOVINARJI EV UREDNIKI Tu predstavljamo &agmentaren oris stanja in medijske kulture novinarjev in urednikov. Intervjuvali smo 13 novinarjev in urednikov dnevnikov in enega od regionalnih časopisov ( ki je tudi dnevnik). Takoj naj poudarimo, da ne gre za reprezentativen vzorec. Vendar pa smo v okviru tega sicer nereprezentativnega vzorca zajeli novinarje iz vseh pomembnejših dnevnikov (Delo, Dnevnik, Večer, Finance, Primorske novice). Prav tako, smo bili pozorni na to, da smo vključili nazorsko različno usmerjene respondente. V bistvu je to bolj sondaža, v katero smo zajeli različne tipe respondentov. To pomeni, da kakšnih velikih sklepov iz tega gradiva ne moremo povleči. Je pa gradivo zanimivo in nudi vpogled v način razmišljanja akterjev medijskega prostora. Mnogi so intervjuvanje odklonili ali se niso odzvali (ali pa jim predpostavljeni niso dali pristanka), kljub temu pa so vključeni zastopniki vseh glavnih dnevnikov in enega regionalnega. - Odgovori nekaterih so skopi, drugi poglobljeni in analitični. Vsekakor pa je gradivo dodatna informacija o akterjih medijske scene. Morali smo se prilagoditi razmeram, tako, da je bilo nekaj intervjujev narejenih preko elektronske pošte, čeprav smo preferirali neposredno komunikacijo. - Namen intervjujev je pogledati od znotraj; kako akterji medijskega prodora vidijo in ocenjujejo stanje v svojem okolju in širše. Intervjuje je treba brati v kontekstu še drugih analiz. - Zaradi močne politiziranosti vprašanj medijskega pluralizma in klimo, kije zavladala med novinarji (o čemer priča peticija), je bilo zelo težko pridobiti respondente, zato smo nekaj časa počakali. - Pridobili smo štiri zelo analitične intervjuje, enega iz Dnevnika in dva iz Dela in enega iz RTV (vendar je dotični pred tem delal v dnevniku). Večinoma se novinarji in uredniki zavzemajo za notranji pluralizem, torej za paleto nazorskih in ideoloških pogledov znotraj enega medija. Nastanek novega medija (desnega) ali kot se eden izrazil (R-8), nevtralnega dnevnika, se jim ne zdi realen. 101 1. Percepcija nazorske usmeritve Po mnenju mnogih, so ideologije in svetovni nazori, ki omogočajo vrednotenje določenih pojavov ali dejstev, še vedno aktualne, tudi odnos levo-desno, izhodišče pa imajo v kulturnem boju (R-5). Eden od respondentov takole razmišlja: »V Sloveniji se tako predpostavlja delitev medijev po nazorskih sklopih, levo-desno, pred časom še na osi staro-novo. Danes pa so te opredelitve mešanica vsega tega skupaj z močjo, ki jo uvelj avlj aj o kapitalsko-politične naveze (simbioza)«. Problem vidi v nizki profesionalnosti (R-1). Vpliv na njihovo delo in pisanje: Nekateri trdijo, da nazorske in ideološke opredelitve nimajo posebnih konsekvenc oz. se ne poznajo v delu novinarja, ker je profesonalnost glavna..Drugi je nasprotnega mnenja: ti nazori imajo pomen, ker stvari vidiš drugače oz ene stvari opaziš, druge ne (R-7, R-6). Ali kot pravi urednik: » Absolutno lahko vplivaj o.zaradi tega, ko se opredeljujete na desno-levo, startate iz nekega vrednostnega sistema, ki ste mu zavezani. Seveda, mislim absolutno vpliva na neko mnenjssko delo, tudi uredniško. Nekaj vam je bližje, nekaj vam ni« (R-5). Stališča respondentov so mešana, nekateri vidijo veliko prisotnost politike (manj kapitala) v medijih, drugi prisegajo na.profesionalnost. Vendar je treba tu ločiti osebne nazore od politično-strankarskih identifikacij. Levo-liberalno še ne pomeni identifikacije z eno od levo-liberalnih strank. Seveda lahko obstaja večja in manjša bližina. Kako se bo to odrazilo v mediju, je stvar profesionalne drže ter notranje in zunanje pluralnosti. 2. Nazorska in vrednostna opredelitev novinarjev: - Eden od respondentov, ki je želel dati bolj analitični pogled na stanje medijev, omenja skupni jezikovni in miselni kod pri večine novinarjev (R-5). Po mnenju 102 enega od (bivših) xirednikov Dela, je večina novinaijev pretežno levo usmerjena (R-8 ali R-9). Nekateri so mnenja, da so novinarji usmerjeni »izrazito levo« (R-6).. Tudi novinarka, ki seje deklarirala, da zastopa »levo, pa liberalno (stališče)«, pravi, da se novinarji nagibajo bolj na levo (R-7). Ena od novinark regionalnega časopiosa pravi, da je razmerje dokaj uravnoteženo....«čeprav bi še vedno rekla, da so - če bi šli meriti s kakšno natančno matematično metodo - še vedno več kot 50-odstotno levo usmerjeni in liberalni« (R-11). Drugi pravi, da so liberalno usmerjeni in dodaja: »da se ima večina novinijev prej za levo-liberalne kot za desno-konservativne« (R-8). Urednik pri Dnevniku recimo pravi, da je njegov časopis liberalen (in ne levo usmerjen). V njem vidi notranjo raznovrstnost, ki jo dosegajo z raznimi prilogami, kot je Poslovna priloga. Drugi večinoma Dnevnik zaznavajo kot levo usmerjen. 3. Nazorska in politična gravitacija medijev Novinar Financ (R-4) opredeljuje svoj časopis kot izjemno pluralen in profesionalno kritičen do vsake vlade. Po n jegovem sta RTV Slovenija ter Demokracija provladna medija, kot apriori protivladna naj bi bila Mladina in Dnevnik. Stanje medijskega pluralizma naj bi bilo zadovoljivo in večje kot v prejšnjih letih. Drugi novinar istega časopisa, ga ocenjuje kot sredinskega. Kot desni in provladni označuje Demokracijo, kot leve pa Dnevnik in Primorske novice. Respondent (ka) iz Dela (R-5) podrobno opisuje preturbacije v tej časopisni hiši. Iz tega opisa nekako izhaja, da je bil ta časopis pred letom 2004 precej levo usmerjen oziroma naklonjen levoliberalnemu taboru, kar je povezano z nazorsko usmeritvijo večine novinarjev. Zdaj je Delo "plen gospodarskih kot tudi političnih navezav". Respondent se zavzema za bolj sredinski časopis, toda opaža, da profesionalnost pada. Respondent iz Dnevnika (R-3) ta časopis opredeli kot liberalen z določenimi socialnimi poudarki. Sam časopis je notranje diferenciran, saj ima več prilog, od Objektiva do Poslovne priloge, ki nagovarjajo različne ljudi (recimo Poslovna priloga se za socialne 103 momente ne zanima, se pa določeni prispevld v Objektivu ali v drugih rubrikah). Medijske plurahiosti naj bi bilo dovolj. Izrazito nazorsko profilirani mediji naj bi bili Mladina, Reporter, Demokracija, Družina.^^ Respondent! iz Dela (R-6, R-5) in Večera (R-13, R-9) pa menijo, da pluralnost sicer obstaja, toda je prešibka. Večer naj bi bil sredinsko usmeqen. V Primorskih novicah naj bi prevladoval notranji pluralizem in sodelovanje različno nazorsko usmeijenih novinarjev. Zanimivo je, da novinaija iz tega časopisa različno ocenjujeta nazorsko opredeljenost drugih medijev. Tako eden pravi, da je Dnevnik levičarski, Delo bolj proviadno. Demokracija desna. Drugi pa pravi, da je Delo po tradiciji na levi. Tretji respondent takole opredeljuje: "Tradicionalni časopisi so sredinsko usmeijeni z več levimi poudarki" (R-11). 4. Ocena : notranja in zunanja pluralnost Respondenti v glavnem dajejo prednost notranji raznovrstnosti nazorov in idejnih pristopov. Nekateri govorijo o bolj desnem ali sredinskem časopisu (o katerem govori npr. R-8), toda ne vidijo pravih osnov za nastanek. Tako bolj „desni" kot „levi" so si v tem podobni. Tako eden od bivših urednikov pravi (sam se deklarira za konservativnega): »V tem primeru se mi zdi da bi bilo bolje, če bi bil časopis notranje raznovrsten, ker se mi zdi, da to tudi pritiče nekemu osrednjemu časopisu, daje to bolje, vsaj za Slovenijo naj bi to veljajo, tudi zaradi trga«.Tu je velika razlika s pojmovanjem Jerovška (in drugih avtoijev), kije pred kratkim uredil zbornik o medijski problematiki.^'* Zanj je merodajen le zunanji puralizem, takole pravi:« Slovenija je verjetno edina v Evropi, ki nima medijskega pluralizma na področju dnevnih medijev«. Pri tem misli na zunanjo pluralnost, dočim se mu zdi notranja pluralnost le surogat za pluralizem mnenj. Mnenja so deljena tudi glede vprašanja, ali imamo pri nas ustrezno stopnjo notranjega pluralizma. Nekateri ocenjujejo kot »uravnoteženo« stanje, drugi pogrešajo več nazorske raznovrstnosti, čeprav se tu pojavlja problem profila in konsistentnosti medija. Nekateri To so tedniki inje primerjava z dnevniki nekoliko problematična. Tudi nekateri drugi respondenti dokazujejo (zunanjo) pluralnost z obstojem teh tednikov. Medijska in človekova nesvoboda, uredila Aplenc in Jerovšek, tematska številka Dignitas, 33-36, 2008. 104 kombinirajo relativno koherantno časopisno politiko z prezentacijo mnenj zunanjih sodelavcev (kot Finance). Primerjava z razmerami v tujini Večinoma ne spremljajo podrobneje tujih medijev. Deloma hrvaške, enkrat je omenjena nemška situacijaXe nekaj jih omenja več tujih časopisov, ki jih spremlja.Morda je to pomanjkljivost, saj bi pričakovali večjo seznanjenost s tujim tiskom in medijsko situacijo. Cenzura Osebnih izkušenj s pritiski niso imeli. Eden od resp. meni, da gre za uredniške posege, ki so napačno interpretirani. Eden od urednikov na Dnevniku je prepričan o uredniških pritiskih in političnih pritiskih aktualne oblasti (v zvezi z Delom). Vendar na splošno...tudi ekonomski pritiski.....Drugi respondent (konservativno-liberalen) pa pravi: »Bolj bo res, da so uredniki danes vse bolj ogrožena vrsta; karkoli urednik želi, naroči,, stori, vse se prevede v pritisk in cenzuro« (R-9). Poenostavljeno bi lahko rekli, da »levi« respodenti vidijo pritiske in poizkuse vlade, da bi medije »uravnotežila«, medtem, ko so »desni« respodenti mnenja, da ne gre za cenzuro, temveč za uredniške popravke ter za korekcijo preveč "aktivistično" napisanih člankov. 105 VIII. OCENA MEDIJSKE SVOBODE 1. Slovenija v kontekstu nekaterih drugih držav Evropske Unije Ocene o medijski svobodi je mogoče spremljati tudi na podlagi indeksov, ki jih na letni ravni objavljajo organizacije kot sta Reporters without borders in Freedom House. Uvrstitev Slovenije v odnosu do nekaterih drugih držav srednje in vzhodne Evrope bomo spremljali na podlagi treh indeksov: (1) Independent Media - kot eno od pod-dimenzij indeksa demokratičnosti Nations in transit (NIT); (2) Global Press Freedom (Freedom House); ter (3) Worldwide Press Freedom Index (Reporters Without Borders). Na vseh omenjenih indeksih se Slovenija uvršča v skupino držav s svobodnimi mediji. Pri tem velja opozoriti, da medijska svoboda ni isto kot medijski pluralizem. Svoboda medijev pomeni, da ni ovir za ustanavljanje medijev, da ti delujejo avtonomno in brez pritiskov ali ustrahovanja s strani oblasti oziroma tistih, ki imajo moč v družbi. Brez tega pa tudi ni pluralizma, tako, da lahko rečemo, daje medijska svoboda pogoj za pluralizem oziroma različne nazorske orientacije. 1. Nations in transit (Independent Media)^^ (tabela 1) Nove članice EU 2007 2008 Estonija 1.50 1.50 Latvija 1.50 1.75 Litva 1.75 1.75 Slovenija 2.00 2.25 Poljska 2.25 2.25 Češka Republika 2.25 2.25 Slovaška 2.25 2.50 Madžarska 2.50 2.50 Nations in transit (Independent Media) indeks med drugim ocenjuje ustavno in pravno zaščito medijev, položaj novinarjev v civilni družbi, število tiskanih in elektronskih medijev, lastništvo medijev, odnos do novinaijev, odnos vlade do medijev, pravice manjšin v odnosu do medijev. Poročilo za vsako državo je organizaciji Freedom House podano v obhki eseja, ki temelji na mnenju informatorjev. 106 Bolgarija 3.50 3.50 Romunija 3.75 3.75 Povprečje 2.3 S 2.40 Mediana 2.25 2.25 Vir: Freedom House - dostopno na: http://www.freedomhouse.org - Vrednosti indeksa se ocenjuje na lestvici od 1 do 7. Vrednost (1) pomeni najvišjo stopnjo demokratičnosti oz. demokratičnega napredka medtem ko najnigi stopnji ustreza vrednost (7). Slovenija se kljub padcu vrednosti indeksa z 2.00 (leto 2007) na 2.25 (2008) še vedno uvršča na četrto mesto med državami novimi članicami EU. Prva med državami novimi članicami EU je Estonija z vrednostjo 1.50, sledijo ji Latvija, Litva, Slovenija, Poljska, Češka Republika, Slovaška, Madžarska, Bolgarija ter Romunija. Podatki nam kažejo tudi, da - navkljub spremembam vrednosti indeksa pri večini držav - vrstni red držav med letoma 2007 in 2008 ostaja enak. Padec vrednosti indeksa za Slovenijo, se pripisuje povečanemu vmešavanju političnih, zasebnih in državnih akterjev v medije (Freedom House Country Report, 2007). 2. Global Press Freedom^^ (tabela 2) Izbrane države EU 2007 Izbrane države EU 2008 Finska 1(9) Finska 1(9) Islandija 2(9) Islandija 2(9) Belgija 3(11) Danska 3(10) Estonija 16(16) Estonija 16(16) Nemčija 17(16) Nemčija 17(16) Češka Republika 29(18) Češka Republika 25(18) Litva 30(18) Litva 27(18) Latvija 31(19) Velika Britanija 28(18) Global Press Freedom (Freedom House) pri konstrukciji indeksa upošteva pravno (legal), politično (political) in ekonomsko (economic) okolje. V vsaki od teh pod-dimenziji je mogoče doseči določeno število točk (0-30, 0-40, 0-30), skupaj torej 100. Doseženo_^število točk obenem pomeni uvrstitev posamezne države na globalni lestvici medijske svobode. Število točk med 0-30 ustreza državam z največjo stopnjo medijske svobode (oznaka svobodno: Free), vrednosti med 31-60 ustrezajo državam z delno medijsko svobodo (Partly Free), ter 61-100 državam z najnižjo medijsko svobodo. 107 Velika Britanija 32(19) Avstrija 36(21) Slovaška 37(20) Madžarska 37(21) Avstrija 40(21) Francija 43(22) Francija 42(21) Latvija 45(22) Madžarska 37(21) Slovaška 45(22) Slovenija 45(21) Slovenija 46(23) Poljska 47(22) Španija 47(23) Španija 48(22) Poljska 52(24) Italija 64(29) Italija 65(29) Bolgarija 76(34) Bolgarija 76(33) Romunija 96(42) Romunija 96(44) Vir: Freedom House - dostopno na: http://www.freedomfaouse.org - Številčne vrednosti v tabeli prikazujejo mesto (rang), ki ga izbrane države zasedajo na globalni lestvici ocene svobode medijev. V oklepaju je navedeno število doseženih točk. Nižje število točk ustreza večji medijski svobodi (0-30 Free; 31-60 Partly Free in 61-100 Not Free). Slovenija s številom točk 21 (leto 2007) in 23 (2008) med vsemi državami zaseda 45. mesto, ne glede na nekoliko slabši rezultat v letu 2008. V letih 2007 in 2008 je država z najboljšo oceno medijske svobode Finska, sledijo ji Islandija, Danska, Belgija in Norveška. Najboljšo oceno med državami novimi članicami EU ima Estonija (skupno na 16. mestu), sledita ji Češka Republika in Litva. Vse tri države so ohranile enaka mesta na lestvici. V letu 2008 se nekoliko slabše kot 2007 uvrščajo še Latvija, Slovaška, Poljska, Bolgarija in Romunija. Od držav starih članic EU se slabše od Slovenije uvrščata Španija (48. mesto) in Italija (64. mesto). 108 3. Worldwide Press Freedom Index^^ (tabela 3): Izbrane države EU 2007 Islandija 0.75 (1) Norveška 0.75 (2) Estonija 1.00 (3) Slovaška 1.00 (4) Belgija 1.50 (5) Finska 1.50 (6) Latvija 3.50(12) Češka Republika 4.00 (14) Avstrija 4.25 (16) Madžarska 4.50(17) Nemčija 5.75 (20) Slovenija 6.50 (22) Litva 7.00 (23) Velika Britanija 8.25 (24) Francija 9.75 (31) Španija 10.25 (33) Italija 11.25 (35) Romunija 12.50 (42) Bolgarija 16.25 (51) Vir: Reporters Without Borders - dostopno na: http://www.rsf.org * - podatki za leto 2008 v času pisanja tega prispevka še niso na voljo, zato smo za primerjavo uporabili podatke za leto 2006. - nižja vrednosti indeksa pomeni boljšo uvrstitev na lestvici; v oklepajih so navedene tudi uvrstitve posameznih držav na globalni lestvici svobode medijev. Worldwide Press Freedom Index (Reporters Without Borders) meri stanje medijske svobode v 169 državah sveta. Vprašalnik (izpolnjujejo ga novinarji, raziskovalci, aktivisti, itn.) zajema 50 vprašanj, ki se med drugim navezujejo na kršenje pravic novinarjev, cenzuro v medijih, samocenzuro, finančne pritiske na medije, pravno okolje, stopnjo neodvisnosti javnih medijev, itn. 109 Kot je razvidno iz tabele 3, je Slovenija z rezultatom 6.50 (leto 2007) med državami novimi članicami EU na šestem mestu, gledano v globalnem kontekstu pa na 22. mestu. V letu 2007 je bila z vrednostjo indeksa 1.00 na prvem mestu med državami novimi članicami EU Estonija (absolutno na tretjem mestu), sledijo pa Slovaška, Latvija, Češka Republika ter Madžarska. Slabšo uvrstitev od Slovenije pa so dosegle Litva, Bolgarija in Romunija. Absolutno gledano je na prvem mestu Islandija z vrednostjo indeksa 0.75, sledita ji Norveška (0.75) in Estonija (1.00). Od držav starih članic EU se slabše od Slovenije uvrščajo Velika Britanija (8.25), Francija (9.75), Španija (10.25) ter Italija (11.25). Vse države nove članice EU - z izjemo Bolgarije in Romunije - se v globalni perspektivi uvrščajo med države s svobodnimi mediji. Pri določenih državah (tudi Sloveniji) so opazna relativna nihanja v ocenah za posamično leto, vendar na podlagi podatkov omenjenih indeksov ni mogoče sklepati, da gre pri tem za večja odstopanja od načel demokratičnosti oziroma za kršitve medijske svobode večjih razsežnosti. 18 2. Medijski pluralizem v državah članicah EU V prejšnjem poglavju navedeni indeksi obravnavajo predvsem oceno medijske svobode. Večji poudarek na medijskem plurahzmu pa je mogoče zaslediti v dokumentih Evropske Komisije. Evropska Unija je zavezana k zaščiti medijskega pluralizma kot pomembnega dejavnika za zagotavljanje pravice do informacij in svobode izražanj a. ^^ Medijski plurahzem je večplasten koncept in zajema vidike kot so: raznovrstnost lastništva, raznolikost informacijskih virov in obseg dostopnih medijskih vsebin, ki so na voljo v 18 Povzeto po dokumentu Evropske Komisije - SEC (2007) 32. Dostopno na: http://ec.europa.eu/information_society/media_taskforce/doc/pluralism/media_pluralism_swp_en.pdf ^^ Glavna organizacija, ki na pan-evropskem (trans-nacionalnem) nivoju pokriva področje medijskega pluralizma je Svet Evrope (European Council). Prizadevanja potekajo v smeri krepitve skupnih vrednot in načel ter poskusov zagotavljanja minimalnih standardov med državami članicami na področju medijskega pluralizma. Diskusije o medijskem pluralizmu znotraj Evropske Unije potekajo že od zgodnjih 90-ih let in imajo pomembno vlogo, saj gre pri tem za tesno povezavo z vprašanjem zaščite temeljnih človekovih pravic (v skladu z opredelitvijo v npr. Article 11 - Charter of Fundamental Rights; Article 10 - Convention for the Protection of Human Rights and Fundamental Freedoms). 110 različnih državah članicah Evropske Unije. Koncentracija lastništva medijev pomeni z vidika Evropske Komisije nevarnost izključitve (pod-reprezentiranost) določenih stališč, kar lahko posledično vodi v pristranski javni diskurz. Zato je pluralizem lastništva medijev eden ključnih momentov zagotavljanja medijskega pluralizma, vendar pa sam po sebi za to še ni zadosten pogoj. Medijski pluralizem kot ga razume Evropska Komisija implicira vse tiste ukrepe, ki zagotavljajo državljanom raznolikost (variety) informacijskih virov, mnenj, glasov, itn., ki jim omogoča ustvarjanje mnenja neodvisno od vpliva ene (dominantne) pozicije moči. Po drugi strani mora medijski pluralizem odražati reakiost trga in strukturiranosti medijev. Nove tehnologije so prinesle radikalne spremembe (redefinicija) v strukturi in delovanju medijev, ki pa jih obstoječi mediji ne bi smeli doživljati kot grožnjo. Evropska Unija se zavzema za tehnološko nevtralen koncept medijskega pluralizma, ki pa mora biti proporcionalno reguliran kar pomeni, da pravila o medijskem pluralizmu ne bi smela poveličevati zapuščine, temveč dovoljevati vključevanje novih medijskih struktur. S tega vidika se v EU - upoštevajoč globalni kontekst - vzpostavlja potreba po razvoju močnih evropskih medijskih »igralcev«, ki bi lahko pomagali ohranjati medijski pluralizem. Svoboda izražanja in informacij je vgrajena v pravni okvir vseh držav članic EU. Splošna 20 načela so v posameznih državah dopolnjena z ustavnimi načeli in parlamentarnimi akti. Nekatere medijske organizacije so tudi že sprejele interna pravila, ki ščitijo uredniško osebje pred vplivom zunanjih pritiskov in ki ločujejo menedžerske od uredniških odgovornosti. Vendar pa se tovrstna praksa (implementacija, nadzor) med posameznimi državami EU zelo razlikuje. Medsebojna prepletenost politike, kapitala in medijev predstavlja pomembno vprašanje v celotni Evropski Uniji, saj je ni države znotraj EU, kjer ekonomija in pohtika ne bi poskušali vplivati na poročanje medijev da bi ti delovali 21 v njihovo korist. Kot npr. o svobodi medijev, ki navadno na eni strani zajemajo pravila o uredniški neodvisnosti, zaupnosti virov, zasebnosti, kršenju, na drugi strani pa zavezanost (novinarskim) etičnim standardom kot npr. točnosti navedb, pravičnosti, poštenosti, spoštovanju zasebnosti, profesionalnim standardom, ne-sprejemanju podkupnin, itn. Posebej je ta tematika občutljiva pri javnih medijih (uredniška neodvisnost, rekrutacija osebja, itn.) 111 Nadalje predstavlja pomembno vprašanje v odnosu do medijskega pluralizma tudi koncentracija lastništva medijev. Gre za situacijo, ko nekaj korporacij nadzoruje večino TV postaj in časopisov in kar predstavlja ogromen potencial za vpliv na poročanje in oblikovanje javnega nmenja. Evropski Zakon o konkurenčnosti (European competition law) - ki ni nadomestilo za nacionalni nadzor nad koncentracijo lastništva - prispeva k večji dostopnosti novih akterjev na medijskem trgu in omejuje zlorabe dominantnega položaja. Tudi na področju nadzora nad koncentracijo lastništva medijev med posameznimi državami EU, prihaja do velikih razlik in odstopanj. V nacionalnem oziru je pomemben dejavnik tudi velikost države. Tako je zaradi majhnosti trga v manjših državah EU težje zagotoviti zunanji (ekstemi) pluralizem^^. To pomeni, da bi morale manjše države dati več poudarka notranjemu (internemu) pluralizmu, ki implicira tudi določeno obvezo glede vsebin in programskih zahtev in tudi glede sestave uredniških teles oziroma teles odgovornih za izbiro in sestavo programskih vsebin. Dejstvo, da obstaja majhen trg z malim številom akteijev samo po sebi še ne pomeni, daje medijski pluralizem zato ogrožen - vsaj ne dokler organizacije spoštujejo interne kodekse in promovirajo raznolikost nrnenj in vsebin. Po drugi strani tudi več različnosti v lastništvu medijev še ne zagotavlja pluralizma medijskih vsebin. Na področju avdiovizualnih medijev je zagotavljane internega pluralizma precej bolj enostavno kot na področju tiskanih medijev, saj gaje mogoče stimulirati in nadzorovati preko (zakonskih) programskih zahtev in obveznosti. Dodatno pa interni pluralizem lahko zagotavljamo tudi preko mehanizmov vzpostavitve strukmrnih načel delovanja, kot npr. sestava programskih teles. Bolj težavno pa je zagotavljanje internega pluralizma na področju tiskanih medijev, saj gre v večji meri za vprašanje samo- in ko-regulacije (kodeks uredniške neodvisnosti, zaupnost virov, itn.) in novinarskih standardov (profesionalizem). Tu gre za kodekse in pravila na nivoju uredniškega kolektiva, ki so deloma prostovoljni in odvisni od moralne integritete posameznika. Vsekakor pa morajo tovrstni kodeksi vsebovati realistične nadzorne mehanizme in zagotavljati transparentnost " Zunanji (ekstemi) pluralizem pomeni, da obstajajo številni in raznoliki kanali, ki med seboj tekmujejo in so pod nadzorom mnogih različnih akterjev. Vprašanje je vezano na obstoj tiskovnih agencij, od katerih različni mediji dobivajo gradivo za objave, zaradi česar so si vsebine člankov objavljenih v razhčnih medijih pogosto precej podobne ali enake, saj so bile povzete po istem viru. 112 delovanja. Naravo vsebine in kvaliteto nekega tiskanega medije je mogoče preverjati le s pomočjo primeijalne analize vsebine. Načeloma pa naj bi bilo zagotavljanje pluralnih in verodostojnih medijskih vsebin »naravna« orientacija izdajateljev (založnikov), saj s tem dolgoročno vplivajo na zaupanje bralcev. Navkljub števihiim študijam in obsežnim analizam raznih vidikov medijskega pluralizma, zaenkrat še ni mogoče sistematično opredeliti obsega konkretnih indikatorjev za meijenje medijskega pluralizma v državah članicah EU. Opredelitev oziroma identifikacija potrebnih indikatoijev s strani študije Evropske Komisije^'^ bo omogočila tako državljanom kot tudi vsem zainteresiranim akteijem boljšo oceno medijskega pluralizma v državah Evropske Unije. Predvidena študija Evropske Komisije (rezultati bodo predvidoma predstavljeni januarja 2009 v Bruslju) vključuje tudi razvoj indikatorjev za merjenje medijskega pluralizma in pokriva naslednja področja: (1) Politike (policies) in pravne instrumente v podporo medijskemu pluralizmu v državah članicah; (2) obseg medijev, ki so na voljo državljanom v posameznih državah članicah; (3) Zalogo »stranskih« indikatorjev glede ekonomije medijev. 113 SKLEPNE UGOTOVITVE Na osnovi obsežnega gradiva, podatkov, analiz in interpretacij lahko izluščimo nekaj spoznanj, relevantnih za razumevanje medijske problematike v Sloveniji. 1. Kar zadeva nazorsko, vrednotno in politično usmeijenost novinaijev in urednikov je iz intervjujev (pa tudi iz analiz vsebine) razvidno, da veijetno (in pogojno rečeno) levo in liberahio usmeijeni novinaiji nekoliko - ali po nekaterih ocen bistveno - prevladujejo, da pa imamo celo vrsto novinaijev, ki pišejo nevtralno in relativno nepristransko. Kot rečeno, pa to lahko vrednotimo na različne načine. 2. Iz intervjujev tudi izhaja, daje nazorski profil (levo-desno ali konservativno-liberalno) še aktualen, vendar ni neposredno povezan s strankarskimi preferencami oz. ne omejuje kritike vladnih potez oz. aktualne oblasti. Po mnenju nekaterih pa temu ni čisto tako. Nazorska in ideološka pozicija narekuje določen pristop in tako vpliva na stil in vsebino pisanja. Po mnenju drugih pa to ni pomembno, saj profesionalna drža korigba oz. ne dopušča pristranskega pisanja. To so izsledki intervjujev inje normalno, da imamo opravka z različnimi mnenji (ki so odraz in izraz nazorsko-vrednotne pozicije). 3. Iz intervjujev izhaja, da respondenti - predstavniki posameznih časopisov poudarjajo notranjo raznolikost oz. interni pluralizem v svojem časopisu. Do neke mere bo to držalo. Vendar pa nam recimo analiza kolumen (pa tudi analiza vrednotenja gospodarskih reform bivše vlade) pri Dnevniku pokaže, da je ta pluralizem zelo omejen oz. se o njem lahko le pogojno govori. Mimogrede: majhno notranjo diferenciacijo imamo celo pri Mladini, saj eden od kolumnistov piše (precej) drugače od drugih avtorjev. Zanimivo je to, da večina respondentov razpoznava interni pluralizem kot edino realno možnost v slovenskem medijskem prostoru. Za eksterni pluralizem v smislu nazorske diferenciacije med časopisi ne vidijo pravega temelja, delno zaradi majhnosti trga, debo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in novinaijev. 4. Na podlagi analize vsebine sklepamo, da nobeden od dnevnikov ni provladen, prispevkov, ki afirmativno obravnavajo vlado je zanemarljivo malo, povsod je več kritičnih prispevkov. 114 Piimeijava predstavitve politikov v predvolilnih kampanjah 2004 in 2008 v Sobotni prilogi pokaže, da so 2008 imeU prednost pohtiki iz levega bloka. Sama struktura SP pa je precej stabilna. Večji poudarek naj bi veljal ženskim avtoricam. 6. Kar zadeva poročanje o sporih, ki jih je sprožila novinarska peticija, so o tem poročali tuji mediji. FAZ kot konservativno usmeijen je prikazal tudi mnenja, ki se distancirajo od peticije oz. zanikajo, da bi pritiski imeli kakšen večji učinek na svobodo medijev, levo-liberalni dnevniki pa so bih bolj naklonjeni argumentom podpisnikov peticije. 7. Iz anahze vsebine Dela, Večera, Financ, Dnevnika (pri tem smo analizirali tudi kolumne v dveh obdobjih) ter Gorenjskega glasa in Primorskih novice lahko sklepamo, na določeno nazorsko opredeljenost, vendar pa imamo v nekaterih časopisih (Večer, Delo, Gorenjski glas, delno tudi Primorske novice) precej nevtralnih poročil in komentaqev. 8. Analiza Sobotne priloge Dela in primerjava izbranih mesecev 2004 ter 2008, zlasti z vidika promoviranja strank oz. strankarskih kandidatov za državnozborske volitve (dodatno tudi z vidika reprezentacije žensk oz. avtoric). Tu se med drugim pokaže, da je bil leta 2008 dan večji poudarek pohtikom iz levega tabora. 9. Vse te anahze in rezultate, do katerih smo prišh, je treba jemati cum grano salis, ker so kljub vloženemu trudu, v veliki meri še vedno parcialne in fragmentame. Kar zadeva Ministrstvo za kulturo, naj upošteva naslednje izsledke in vidike: - nadaljuje naj se s podobnimi analizami medijskega plurahzma (pri čemer je treba angažirati različne izvajalce oz. raziskovalce); - pri tem naj se naslanjajo na študijo Evropske unije (oz. prisojne komisije) o medijskem pluralizmu (ki bo kmalu zaključena oz. dostopna); - Sklad za medijski pluralizem naj se bolj kot sedaj upošteva učinke subvencij, predvsem pa priporočamo, da se posebej nagradi raziskovalno in analitično novinarstvo; - strokovne službe MK naj na podlagi do sedaj opravljenih študij izdelajo „belo knjigo" o stanju medijev pri nas in s tem seznanijo širšo javnost. 115 PRILOGE: 1. Analiza prispevkov o reformah in vladni resoluciji o razvojnih projektih v časopisih: Delo, Dnevnik, Večer, Finance Enote analize: besedila, ki govorijo o: a) reformah- vključno o davčni zakonodaji; b) o Vladni resoluciji o razvojnih projektih Kategorije analize: 1. Zvrst: poročilo, kolunma, komentar, intervju... 2. Avtor: "hišni" novinar ali urednik, stalni zunanji sodelavec, občasni zunanji avtor (recimo kot intervjuvanec), tujec... 3. Vir (na kaj se avtor sklicuje): vlada, opozicija, drugi mediji, tuji viri, stroka, 4. Vidnost: Ige se nahaja (prva stran, posebej napovedano, neopazno, v rubrikah za posebne publike, recimo Znanost, Gospodarstvo, Kultura...) 4. Povzetek besedila (v nekaj stavkih) 5. Vrednotenje (stališče avorja do reform in projektov oz. posameznih segmentov): pozitivno, nevtralno, kritično, odklonilno, ambivalentao, nerazpoznavno. 6. Pripombe: zlasti v zvezi s tč. 5 (če je treba še kaj dodati). 116 LEGENDA 0. DATUM objave in ime časopisa 1. ZVRST 2. NOVINAR, AVTOR 3.VIR 4. VIDNOST 5. POVZETEK BESEDILA 6. VREDNOTENJE 7.PRIPOMBE DELO Delo 2. oktobra 1 vest 2. . hišna nov. Barbara Pavlin 3.DZ 4. Delo FT - str. 2 5. Kratka napoved izredne seje DZ o davčnih zakonih 6. nevtralno 7. (15 vrst) Delo oktobra 1. poročilo 2. Hišna n. (?) Milka Bizovičar 3. vlada 4.FT-str. 30 in 31 5. Najpomembnejše novosti nove dohodninske zakonodaje. Naslovi: V prihodnje nič več izpolnjevanja dohodninskih napovedi. Dohodninska lestvica. Splošna olajšava. Olajšava za različne namene. Študenti. Obresti na depozite. Izpolnjevanje dohodninskega obrazca. 6.nevtralno 7. Delo 2. oktobra 1. citat 2. bivši minister za reforme Jože P. Damijan 3. stroka 4. Rubrika Utrinki, zadnja stran priloge FT, s fotografijo 5. Citat iz Financ: »Slovenska vlada ni predstavila prav nobenega programa za zmanjševanje javnih izdatkov, ampak minister za finance govori, daje to nemogoče in od javnosti zahteva ideje, kako to narediti. Ne vem, zakaj plačujemo ministra za finance, če ne ve, kako oklestiti javne izdatke« _ 6.kritičn o_ 7. 117 Delo 3. oktobra 1.poročilo 2.hišna n. Katetarina Fidermuc 3.vlada, obrtna zbornica, davčni svetovalci, GZS, združenje delodajalcev 4.napoved str. 1, por. Str. 3 5. povzetek 7 davčnih zakonov pred 1. obravnavo v DZ, pripombe GZS, davčnih svetovalcev, združ. Delodajalcev, obrtne zbornice. Naslovi: Za vse bo najzanimivejši novi zakon o dohodnini. GZS in delodajalci: davčna osnova naj bo enaka za funkcionarje in podjetja._ 6.nevtraln o__ 7. Delo 4. oktobra_ 1.poročilo - blok 3 člankov 2.hišni nov. Mateja Babič, Silva Ceh, Miha Jenko 3 .vlada, stroka, direktorji 4.1. in 2. stran 5. Obsežen blok člankov o 2. letih Janševe vlade z ocenami o reformah.Mnenja po 2 sociologov, ekonomistov in direktorjev (D. Zaje, F. Adam,D.Savin,Fr. Križanič, D. Mihevc,Br. Žerdoner) Glavni naslov: »Janša: Prvič nižji davki za vse«. OstaH naslovi: Javno mnenje je malce zmedeno in razdvojeno. Plus visoka rast in uvedba evra, minus odsotnost razvoja. Eni zadovoljni, drugi zadržani, tretji nedosegljivi._ 6. nevtralno 7. Delo 4. oktobra 1 .poročilo 2.hišna n. Katarina Fidermuc 3.Dz - stranke 4. Prva in 3. stran S.Zčetekprve obravnave 7 davčnih zakonov. Naslovi: Vladne stranke hvalijo, opozicija kritizira. Vlada je sklenila, da bo 0,5 odstotka dohodnine mogoče podariti tudi političnim strankam in sindikatom. Od zagovornika do kritika (A. Rop), Spremembe so za poslance SD rmezadostne. Dohodnino prežeti s socialnimi elementi. ___ 6.nevtralno 7. Delo 4. oktobra 1. komentar 2.hišna n. Katarina Fidermuc 3. politična zgodovina zadnjih let, cilji pozicije in opozicije 4. str. 1 5. Naslov: Iskah reforme, našh smer«. V občutljivem času ped lokalnimi volitvami 118 »vlada ne bo hotela dražiti državljanov, opozicija pa jih bo hotela še kako dražiti«, »kar je ostalo od velikih napovedi: smer je prava.«_ 6.nevtralno 7. Delo 5. oktobra 1 .poročilo 2.1iišna n. Katarina Fiermuc 3.DZ 4. Prva stran + 3. stran 5. Splošna obravnava davčnega svežnja, posebej zakona o DDV v DZ. Naslov:DDV močno razvnel poslance. Dvomi opozicije v DDV. Gospodarska rast bo polnila blagajno. 6. nevtralno povzemanje nasprotujočih si ocen 7. Delo 6. oktobra 1.pismo bralca 2.Pavel Pečar, Koper 3. vlada, lastne izkušnje 4. str. 5 - Pisma bralcev 5. Predlaga, da se minimalnega varčevanja (obresti) ne obdavči, da se dvigne prag najvišje davčne stopnje - da bi si ljudje v stiskah lahko kaj sami pomagah - plačali iz prihrankov - iz lastnega žepa. Naslov: Proti obdavčitvi obresti._ 6. kritično 7. Delo 6. oktobra 1 .komentar - esej 2. zunanji strokovnjak — dr. Miha Kovač 3. stroka, vladni ukrepi 4. str. 5 — Mnenja 5. Naslov: »Čeri bolonjske reforme« Bolonjska reforma - kako in zakaj naj bi dvignila kakovost študija na slovenskih univerzah. Tak premik se zaradi nekaterih dejstev ne zdi mogoč: množičnost študija niža standarde znanja, slaba opremljenost knjižnic s prostori (sedeži) in računalniki, neprimema vladna zamenjava vodstva Pedagoškega inštituta. 6.kritično 7. Delo 6. oktobra 1. poročilo 2.hišni n- Ilja Popit 3.drugi medij 4. str. 9 - Gospodarstvo 5.Povzetek septembrske številke Gospodarskih gibanj Ekonomskega inštituta PF. V. Bole in R. Volčjak sta računsko pretehtala različne - tudi sedanjega - predloge reform_ 119 davčnega sistema, »pri katerih niso nastale ne vile ne lopata«, zato J. Mencinger predlaga obdavčitev osebnih avtomobilov, mlajših od 5 let. Naslov: Namesto višjega DDV davek na osebne avte. _ 6. nevtralni (povzetek). Delo 9. oktobra 1. poročilo 2.hišna n.. Katarina Fidermuc 3.vlada, Durs, davčni svetovalci, združenje delodajalcev 4.napoved na str. 1, članek na strani 3 5. Podjetja v letu 2006 plačujejo več davka od dohodka. Vzrok je boljše poslovanje zavezancev in Mramorjev zakon iz 1. 2004. Tabela prilivov od dohodkov pravnih oseb od 1. 1992 do 2006. 6.nevtralno 7. Delo 9. oktobra 1 .intervju 2. hišni nov. Miha Jenko 3. stroka 4. Napoved na 1. strani FT, int. Na str. 6 in 7 s fotografijo 5. Dr. Janez šušteršil, direktor UMARja poleg tekočih gospodarskih gibanj odgovori o reformsko razvojni naravnanosti proračuna, enotni davčni stopnji pri DDV, zagonu reform, političnih pritiskih, odhodu prevega reformista J.P. Damijana, delu strateškega sveta za gospodarstvo._ 6. novinar nevtralno, Šušteršič previdno kritično 7. Delo 9. oktobra 1. izjave 5 direktorjev 2. hišna nov. Silva Čeh 3. direktorji 4. FT, str. 11 5. Naslov: Smer reform je prava, hitrost pa ne. Direktoiji podjetij Trimo, Gorenje.Krka,Pipistrel,Helios_____ 6. previdno kritično 7. Delo 10. oktobra 1. poročilo - blok člankov 2. hišna n. Miha Jenko, Damjan Viršek 3. vlada, Banka Slovenije 120 4. Str. 1 in 3_ 5. Predstavitev proračuna 2008 v DZ. Naslovi: »Vlada nadaljuje začrtano pot kljub »odporom proti reformam«. Janša: Cilj vlade je, da bi strukturni j avnofinančni primanjkljaj odpravili do leta 2011.« »Dvig DDVja je prejšna oblast že izvedla leta 2002, pa tega tedaj nihče ni razglasil za katastrofo«. »Če bo do zvišanja DDV prišlo, naj se to zgodi na predvidljiv način in postopno« je svetoval Gaspari in pri tem navedel primer Nemčije._ 6.nevtraln o_ 7. Delo oktobra 1. komentar 2.hišni n. Miha Jenko 3. novinarsko poznavanje teme 4. str.l 5. komentar ob predstavitvi proračuna 2008 v DZ Naslov: Proračun za topove in maslo. Za rastje pomembno vlaganje v izobraževanje, raziskave in razvoj, pa tudi aktivna politika zaposlovanja. Kaže, daje tudi po mnenju strokovnjakov tu še nekaj prostora za dodatne pospeške.____________ 6. nevtralno 7.n Delo 11. oktobra 1 .esej 2.gostujoče pero: Nobelovec Edmund Phelps 3. stroka 4. str. 5 — Mnenja 5. Stopnje obdavčitve, mezde, stopnje brezposelnosti, neokeynesianci, teorija realnih konjunktumih ciklov. »Lažno upmije, ki bi ga povzročilo znižanje davkov, bi tiste, ki odločajo o gospodarski politiki, odvrnilo od gospodarskih reform, ki so potrebne, če hoče evropska celina doseči dinamizem, od katerega so odvisni inventivnost, nastajanje delovnih mest in visoka produktivnost«._ 6. pozitivno (?) 7. Ne vem, kako označiti 6: avtorje pač maksimalno kompetenten o davčnem sistemu in razvoju. Toda domnevno ne ve za slovenski sistem in ga direktno ne ocenjuje. Urednik pa ve: on je z objavo želel nekaj sporočiti. Kaj naj torej ocenjujem - klasificiram v točki 6? Delo 12. oktobra l.vest (9 vrst) 2.STA 3. vlada 4. str. 2 rubrike Na kratko 5. Vlada bo danes obravnavala predlog resolucije o nacionalnih razvojnih projektih do 1. 2023. 121 6. nevtralno 7. le 9 vrst Delo 13. oktobra 1. poročilo 2.hišni n. Miha Jenko + STA 3.vlada, opozicija 4.str.3 5. Naslovi: »Premier o razvojnih projektih 2007 -23; Za 50.000 novih delovnih mest. 35 projektov v skupni vrednosti 24 milijard evrov.« Ocene opozicijskih strank. Našteti ukrepi in izračuni makroekonomskih učinkov v tabeli z 10. vrstami._ 6.nevtraln o_ Delo 13.oktobra 1 .poročilo 2.hišna n. Katarina Fidermuc 3.DZ ~ seja odbora za finance 4.str.3 5. Naslovi: Davčni zakoni pred odborom za finance. Vladne stranke vrnile olajšavo upokojencem. Odborniki podpirajo dopohiila, i so jih predlagali poslanci vladnih strank. Očitno povišanje olajšave za družine s tremi otroki in več._ 6. nevtralno 7. Delo 13. oktobra 1.poro čilo 2.Hišni n. Božo Mašanovič 3.EU, UMAR, Ministrstvo za delo 4. str.9 - Gospodarstvo 5. Naslovi: Staranje prebivalstva v EU. Svarilo pred bankrotom javnih financ. Slovenija je ena od treh članic EU, v katerih bodo posledice staranja prebivalstva za javni proračun najhujše. Do leta 2050 bo v naši državi že 56 odstotkov starih. Posledice staranja prebivalstva v Sloveniji (obsežna tabela). Srednjeročna naloga za slovensko vlado._ 6.nevtralno 7. Delo 13. oktobra 1 .poročilo 2.hišni n. Aleš Stergar 3. vlada 4.str. 10-Gospodarstvo 5.Naslovi: Vlada sprejela poročilo o izvajanju reform. Slovenija razmeroma uspešna. V prvem letu izvajanja reform so bili med drugim sprejeti pomembni ukrepi na davčnem in socialnem področju. Poročilo bo v prihodnjih dneh potovalo v Bruselj. Financiranje 122 železniške infrastrukture. 6.nevtralno 7. Delo 14. oktobra 1 .poročilo 2.liišna n. Katarina Fiermuc 3. koalicijske stranke 4.str.3 S.Naslovi: »V davčnih zakonih je veliko politike. Koalicija za več davčnih olajšav«. Seznam koalicijskih dopolnil k zakonu o dohodnini. Desus za vrnitev seniorske olajšave v zakon, SLS - olajšave za družine._ 6. nevtralno 7. Delo 16. oktobra 1. poročilo 2.hišna n. Miha Jenko, Maja Grgič 3. stroka, Desusu 4. Napoved na str. 1, članek na str.3 S.Naslovi:« Strokovni odmevi na opozorila evropske komisije o pokojninah. Vprašanje je, ah bi zadoščali že drobni popravki ali pa je nujna ostra reforma. Dr. Tine Stanovnik:Verjetno bo okoli leta 2010 potrebna nova reforma. Dr. Marko Kranjec: Začeli smo indeksirati pokojnine s cenami namesto s plačami. Franc Znidaršič: Evropska komisija ni dobila realnih podatkov o odlivih naše pokojninske blagajne._ 6. nevtralno 7. Delo 16. oktobra l.vest- 12 vrstic 2.hiša n. (?) Barbara Pavlin 3. stroka 4.Delo FT, str. 2 5. Napoved davčne konference v Portorožu. Med predavatelji bodo tudi direktor Dursa, strokovnjaki, i so sodelovali pri nastajanju nove zakonodaje in gospodarstveniki. 4 sekcije: o novi davčni zakonodaji, problemih in dilemah nove zakonodaje, mednarodna sekcija ter davčno- finančni vidik uvedbe evra. ______ 6.nevtralno 7. Delo 16. oktobra 1 .esej 2.Aleš Ahčan. Predavatelj na Fakulteti za menagement v KP 3. stroka 4.napoved na 1. strani Dela FT, članek str. 15 123 5. Naslov: »Skrite pasti nove pokojninske reforme« Predlagana reforma bo vzbudila občutek lažne varnosti. Naš pokojninski sistem spominja na snežni plaz. Reševanje dolgoročnih težav, kot je pokojninsko, ni nikoli sodilo med prednosti vlad, ki imajo v temelju kratkoročne mandate._ 6. kritično Delo 17. oktobra 1 .poročilo_ 2.hišm n. Brane Piano 3.vlada, občine, stroka 4.str.3 5. Naslovi: »Gospodarsko ministrstvo predstavlja razvojno resolucijo. Sekretarkina ekipa na razvojni turneji. Prva predstavitev resolucije do 1. 2023 včeraj v Celju, ta teden še v štirih večjih mestih. Potrebna bosta dve tretjini zasebnega kapitala.« Direktor RRA Celje Boris Klančnik - da savinska regija potrebuje več kakor sedemodstotno rast, če želi ujeti evropsko povprečje, tega pa ne bo mogoče doseči, če se v regijo ne bodo začeli doseljevati mladi in izobraženi kadri._ 6.nevtraln o_ 1._ Delo 17. oktobra 1 .poročilo 2.hišna n. Katarina Fidermuc 3. Obrtna zbomica, GZS 4. str.9 rubrika Gospodarstvo 5. Naslovi: »Davčni zakoni pred drugo obravnavo v DZ. Obrtniki zadovoljni, GZS malo manj.« Predsednik opbrtne zbomice:«Lahko rečem, daje bilo uresničenih skoraj 80 odstotkov naših zahtev v povezavi z davčnimi zakoni«. GZS: upoštevali so najpomembnejše zahteve za gospodarstvo - spremembe pa »ne upoštevajo ključnih ciljev reform za občutno razbremenitev gospodarstva« (tako svetovalec predsednika zbornice M. Širai) ___ 6. nevtralno 7. Delo 17. oktobra 1 .poročilo 2.hišni n. Boštjan Koritnik 3. vlada, pravniki 4.str 10. (Gospodarstvo) 5. Naslovi: »Ob koncu dnevov slovenskih pravnikov. Odloženo plačilo davka dostopnejše. Odlog plačila obveznosti za tri mesece bo že na podlagi predloga omogočen vsaki fizični osebi.« Slovenija je po 15. letih »ko smo uvajali nove in povečevali davke, v obdobju zmanjševanja davkov.«(Drž. Sekretar Andrej Sircelj)____ 124 6 .nevtralno_ r_ Delo 18. oktobra 1. poročilo 2. h. dopisnik Peter Rak 3. vlada 4.str.3 5 Naslovi: »Podravska regija v nacionalnih razvojnih projektih. Zabaviščni park Megalaxia za nov turistični zagon.« Predstavniki vlade so včeraj v Mariboru predstavili... V severovzhodni Sloveniji je treba zagotoviti čim več visoko strokovnega kadra, saj številni strokovnjaki odhajajo bodisi v druge slovenske regije, ali čez mejo v Avstrijo, zato so podjetniškim in raziskovalnim parkom na tem območju namenili največ pozornosti (Andrej Kitarovski, generalni direktor direktorata za podjetništvo in konkurenčnost) ______ 6. .nevtralno 7. Delo 18. oktobra 1 ■ pismo bralca 2. bralec Boštjan Marolt, oče treh otrok 3. prejšna in sedanja vlada, WWW.diaizinskapobuda.si 4.Pismo bralcev 5. Naslov: »Prispevek vlade za zmanjšanje rodnosti« »Če bomo v tej družbi dosegli, da bo moderno imeti tri ali več otrok, bo manj problemov z rodnostjo in tudi manj težav z zmanjšanjem pokojnin, spremembami davčne zakonodaje...« Demografski problemi in pokojnine, stara in nova dohodninska zakonodaja. 6.pozitivno 7. Delo 19. oktobra 1. poročilo 2. hišna n. Brane Piano in Ivan Praprotnik 3. vlada 4 str. 3 5. Razvojni program do 2023. Naslov: »Premier v Velenju in na Ravnah. Pokrajine bodo boljši gospodar« Na območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline, ki ju bo zajemala prihodnja pokrajina, gre pričakovati razvojno os med Avstrijo in Hrvaško. Tretja razvojna os - okrog katere se bodo vrteli vsi koroški razvojni načrti prihodnjih 15 let. »Vlada bo poslala v parlament zakon o prostorskem načrtovanju, ki bo za polovico skrajšal okoljevarstvene postopke«._ 6. pozitivno 125 Delo 19. oktobra 1 poročilo 2. STA 3. vlada 4str.3 5. Včeraj sna predstavitev razvojne resolucije do 2023 v Portorožu. Naslovi: »Slovenski jadranski otok. Za otok bo šlo sto milijonov evrov. Denar iz proračuna, evropskih sredstev in od zasebnikov. Velika pridobitev za turizem.«_ 6. pozitivno 7. kratko, neproblemsko - 40 vrstic Delo 19 . oktobra 1. esej 2. Dušan Kidrič, član delovne skupine za staranje prebivalstva v EK 3. stroka 4 str.5: »Mnenja, gostujoče pero« 5. Naslov: »Vihra zaradi opozoril iz Evropske unije« Bruselj je izrekel, kar sta javnost in oblast v Sloveniji že dostikrat slišala. Pokojnine so dolgoročni problem in nekaj je treba storiti. Večina jemlje to sporočilo za napoved (ali celo zapoved) nove pokojninske reforme. »... Že prevečkrat so se demografi o številu prebivalcev zmotili... Ali Slovenija potrebuje novo pokojninsko reformo? Ne, če ne mislimo na spremembo sistema in na njegove drugačne temelje. Ker so v Sloveniji izkušnje z ekonomskimi in socialnimi reformami za politiko manj bleščeče (razen s pokojninsko), bom o tej temi pisal, ko bo sedanja vihra zaradi poročila evropske komisije malo pojenjala«._ 6. nevtralno 7. Delo 19 . oktobra 1. esej 2. Tine Stanovnik, redni profesor na EF 3. stroka 4 str.5: »Mnenja, gostujoče pero« 5. Naslov: »Ali Slovenija potrebuje novo pokojninsko reformo?« »Beseda 'reforma'je danes v Sloveniji nekoliko profanirana oziroma zlorabljena. Ni ekonomskega ali socialnega področja, ki ga goreči mladi in manj mladi 'reformatorji' ne bi želeli 'reformirati'. Mogoče tudi zaradi takega pritiska vlade tudi manjše popravke in spremembe zakonodaj e razglaša za 'reformo'... .bo v prihodnjih letih treba vnesti dodatne popravke in spremembe tako v smeri krepitve vezi med prispevki in pokojninami.. .Zelo skrb zbujajoče je, da visoki predstavniki vlade povsem mimo zanikajo očitno dejstvo, da usklajevanje pokojnin s plačami resno ogroža dolgoročna vzdržnost javnih financ._ 6. kritično 7. 126 Delo 19. oktobra 1. poročilo 2. hišni n. Tomaž Brane 3. vlada 4 str.4 »Dogodki dneva« 5. Naslovi: »Idejni predlog nordijskega centra Planica. Se bo za dolino pod Poncami tokrat vendarle našel denar? Ureditev Planice je v roke vzela država - Dolina skakalnic je v novi finančni perspektivi 2007 -2013 uvrščena med prednostne načrte.« Minister M. Zver: sta vsaj dva razloga. Prvi je vsekakor predvolilni čas, drugi je nova finančna perspektiva 2006 -2013. Partnerji: država, zasebniki, lastniki zemljišč._ 6. pozitivno 7. Delo 20. oktobra 1. intervju 2. urednik Ivan Puc — intervjuva J. Janšo 3. vlada 4.str.2 5. Naslov: »Obstoj več političnih elit je pogoj za poštene in svobodne volitve«. Za davčno zakonodajo je bila izbrana srednja pot, mimo možnih radikahiih ukrepov, ki bi kratkoročno dodatno pospešili gospodarsko rast, vendar bi bila socialna cena previsoka, kar bi se slej ko prej odrazilo tudi na splošni uspešnosti družbe._ 6.pozitivn o______ 7. Delo 20. oktobra 1. poročilo 2.hišni n. Miha Jenko 3. vlada 4. Napoved s fotografijo predsednika Senjuija str.l, članek str.3_ 5. Napoved: »Prenovljen strateški svet za gospodarski razvoj. Vlada je za predsednika strateškega sveta, ki se sicer ni sestal od lanskega poletja, imenovala Maijana Senjuija.« Bivši, novi, sedanji člani sveta, dogajanje od ustanovitve sveta dec. 2004._ 6. nevtralno_ !_._ Delo 20. oktobra_ 1. poročilo_ 2.hišni n. Aleš Stergar ______ 3.tiskovna konferenca ministra za promet 4. str.3 5.Naslovi: »Posodobitev državnih cest. Tri razvojne osi do leta 2023 za 1.5 milijarde evrov. Minister Božič si oblike javno-zasebnega partnerstva še ne predstavlja natančno, 127 ve pa, da pospešena gradnja ne bo mogoča brez zadolževanja.« Razvojne osi: Kočevsko, med Koroško, čez Celje na Dolenjsko in v Belo Krajino, Od Gornje Soške doline v Osrednjo Slovenijo. _ 6. nevtralno 7. Delo 21. oktobra 1 .pismo bralca 2. bralec Andrej Grampovčan, upokojenec iz Ljubljane 3.odziv na članek v Delu 4. Poštni predal SP> str. 30 5. Kakšne rešitve za pokojninsko blagajno? »Očitno je, da se poskuša izoblikovati javno nmenje s pomočjo evropske komisije... Bilo bi pravično te spremembe urediti skupaj z novim ZDR« 6.kritično 7. Delo 23 oktobra 1.poročilo 2.hišna n. Katarina Fidermuc 3. vlada 4.str.3 5. Naslovi: Obvezni prispevki a socialno varnost. Osnova za obračun dajatev bo omejena. To je eden od vladnih ciljev pri prenovi socialnega sistema. Spremembe v prihodnjem letu? Tabela prispevkov za socialno varnost. _ 6. nevtralno 7. Delo 23. oktobra 1 .komentar 2.hišni n. Miha Jenko 3.vlada, stroka 4. str. 5 5.Oživitev strateškega sveta za gospodarski razvoj, zgodovina sveta od leta 2004, razvodenitev napovedanih reform, ekonomski gradualizem je prevladal nad radikalnimi zamislimi. Bo podobno kot za časa vladavine LDS? _ 6.kritično 7. Delo 23. oktobra 1. intervju 2. urednica Mija Repovž - intervjuvanec prof. Maijan Senjur, novi predsednik strateškega sveta za gospodarski razvoj_ 3. stroka 128 4. napoved na str.l Dela, na 1. str. Dela FT, članek na str. 4,5._ 5. Evropske razvojne politike, lizbonska strategija, ocena strategije razvoja Slovenije (J.P. Damijan), resolucije o 35 nacionalnih razvojnih projektih.Ta vlada ni naredila napak, ki bi jih bilo treba prikrivati ali pa jo ščititi. Pričakovanja glede vpliva strateškega sveta na politiko vlade so prevelika, meni. Z novo funkcijo jr povezanega tudi malo neprijetnega občutka. Strateški svet že ima svojo preteklost. Kritičen je do lizbonske strategije, njene popravljene različice, tudi do slovenske razvojne strategije. Vladni razvojni projekti do leta 2023 utegnejo slabo vplivati na splošno učinkovitost države. Potrebujemo pa tudi kakšen simbolno velikopotezen projekt - vse razvite države jih imajo. »Mislim, da vlada dela na ekonomskem področju sorazmemo dobro. Drugo pa je, ali je priljubljena ali ne.«_ 6. zmerno kritično_ T_ Delo 23. oktobra 1 .poročilo 2. hišna n. Mija Repovž 3. stroka 4.Delo FT str.4 5. Povzetek kritičnih pogledov J.Mencingerja o lizbonski strategiji, Bogomiija Kovača o strateških dokumentih EU in Slovenije v zadnjih letih: