Inserati so sprejemajo in velja tristopna potit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr.ee se tiska dvakrat, 15 če so tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
N a r o č n i n o prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dicija na mestnem trgu h. štev. 9, II. nadstropje.
Tredulštvo je na mestnem trgu h. št. 9, v II. nadstropji.
l'o pošti prejemali velja:
Za celo leto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — ..
Vi,
Za četrt leta . Za en mesec .
40
Političen list za slovenski narod.
T administraciji velja:
Za celo leto . . 13 gl. — kr Za pol leta . . 6 „ 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto.
Izhaja vsak dan, izvzemši ne-delje in praznike, ob l/a(5 popoldno
o®j V '•■
Pmiieinbii dežehie^n volilnega reda.
Občo je znano, da so deželni volilni redi jako pomanjkljivi, in da potrebujejo mnogo popravkov. Toda, dokler je v Avstriji vladala vstavoverna stranka, se je trdovratno ustavljala vsaki najmanjši premembi, da ne bi prišla ob svojo večino, in še le sedanja večina državnega zbora je sklenila nektere premeinbe ter zdatno razširila volino pravico.
Odkar je pa državni zbor premenil svoj volilni red, tudi deželni volilni redi niso mogli več ostati kakoršni so bili, ker bi bili sicer imeli čudno prikazen, da bi bili smeli pri nas ljudje voliti za državni zbor, za deželnega pa ne. Povsod so se toraj nasvetovale primerne potrebe deželnega volilnega reda, ki so bile v nekterih deželah sprejete, v nekterih pa ne, kjer se namreč sedanje vstavoverske večine vzdržujejo edino le vsled svojih umetno so-stavljenih volilnih redov.
Tudi volilni red za deželni zbor kranjski potrebuje veliko prememb; naš deželni odbor ni hotel zaostati za drugimi deželami, zato je tudi on izdelal postavo, ki spreminja najpotrebnejše reči, in se je danes razdelila deželnim poslancem. Dotično poročilo deželnega odbora s postavo vred se glasi:
Postava dne 4. oktobra 1882.1., drž. zak. št. 142., s ktero so se nektere določbe državnega volilnega reda (postava dne 2. aprila 1873. 1. drž. zak. št. 41.) prenaredile, ima za aktivno volilno pravico v državni zbor druga načela, kakor so ona, ki veljajo za deželni zbor.
Po 5. odstavku § 9. omenjene postave imajo namreč v volilnem razredu mest in kinet-skih občin razen družili tudi tisti občani pravico voliti poslance oziroma volilne može, kteri
imajo najmanj 5 gld. direktnih cesarskih davkov na leto plačevati in ki sploh zadoste vsem drugim pogojem volilne pravice v državni zbor.
Dokler ni bilo v začetku omenjene postave o volilni pravici mestnih skupin v državni in deželni zbor, veljavna so bila enaka načela, z omenjeno postavo se je pa aktivna volilna pravica glede volitev v državni zbor razširila.
Deželni odbor je moral priznati, da bi ne bilo prav, da — bilo bi celo krivično, ako bi se v deželni volilni red ne sprejele tiste določbe glede razširjenja aktivne volilne pravice, ki so v državnem volilnem redu.
Ker so tudi glede sestavljanja volilnih imenikov, glede reklamacij zoper volilne imenike in glede razsodeb o vloženih reklamacijah zoper volilni imenik, potem glede izdaje izkaznic za volitve volilnih mož in glede potrdila o postav-nosti same volitve volilnih mož, o izdaji in izročitvi izkaznic za volilce in sploh glede same volitve poslancev v postavi od 2. aprila 1873. 1. drž. zak. št. 41. nektere določbe bolj jasne, kakor dotične določbe deželnega volilnega reda, usoja si deželni odbor predlagati tudi prena-redbo dotičnih paragrafov dežel, volilnega reda.
Na podlagi navedenega stavi deželni odbor sledeči predlog:
Slavni deželni zbor naj sklene: »Priloženi načrt postave se potrdi in deželnemu odboru se naroči, predložiti ga v Najvišje potrjenje."
Zakon
s . . . dne ......
s Merim se paragrafi 4., 8., 13., Iti., 10., 22.,
20.,
29., 30., 31., 33., 34., 47., 4849.,
50., 51., in 52. volilnega reda sa deželni zbor vojvodine Kranjske prenarejajo tako: Po nasvetu deželnega zbora Moje vojvodine Kranjske ukazujem tako:
Člen I.
Paragrafi 4., 8., 13., 15., 16., 22., 26., 27., 29., 30., 31., 33., 34., 47., 48., 49., 50., 51. in 52. deželnozborskega volilnega reda s 26. februvarija 1861 so v svoji zdanji besedi preklicani in v bodoče naj so glase tako:
§ 4. Vsak v voliski razred mest in trgov uvrščeni kraj je ob jednem volilni kraj. V mestnih volilnih okrajih, ki so sestavljeni iz več krajev, je glavni volilni kraj tisti kraj, ki je v § 3. prvi imenovan.
§ 8. V vsakem za volitev poslancev iz kmetskih občin sestavljenem volilnem okraji je volilni okraj tisti kraj, ki je prvi imenovan.
§ 13. Poslance v § 3. naštetih mest in trgov volijo direktno vsi tisti občani, kteri imajo po posebnem občinskem Statutu s 17. februvarija 1866 pravico voliti občinski odbor mest in trgov, sestavljajočih jeden volilni okraj, in kteri niso po § 18. deželnozborskega volilnega reda izključeni od volilne pravice, ako ti občani vr!:u tega plačujejo vsaj po pet goldinarjev cesarskega direktnega davka na leto. Tem je prištevati tudi častne meščane, ali častne občane, kteri imajo po § 1. točki 2. deželnega občinskega volilnega reda volilno pravico brez ozira na to, plačujejo li davek, ali no.
§ 15. Volilno može vsake občine volijo tisti občani, ki imajo po občinskem zakonu s 17. februvarija 1866 pravico voliti občinski odbor in ki po § 18. niso izključeni od volilne pravice, ako ti občani vrhu tega plačujejo vsaj po pet goldinarjev cesarskega direktnega davka na leto. Tem je prištevati tudi častne meščane, ali častne občane, kteri imajo po § 1. točki 2. deželnega občinskega volilnega reda volilno pravico brez ozira na to, plačujejo li davek, ali ne.
UMefe,
Planinskim rožicam v slovo.
Bil sem dijak in po pripovedovanji mojih tovaršev, kako mično je v visokih skalnatih pečinah in kako slavno, utrgati si v dokaz pogumnosti in srčnosti »planinsko rožico", hitelo mi je srce tudi tje gori v skalnate pečine, kamorkoli si bodi. Zelja se mi je spolnila 1. 1863 v slovenski moji domovini, in pričel sem s tovariši veselih korakov in šo radost-nejega srca strmo pot v planine. In zakaj ne? Saj si bodem ondi utrgal »planinsko rožico", si mislim, ter hajd! — Trud bil je sladek; da, mlade noge ga še poznalo niso. Pa tudi od druge strani se nam pot ni dozdevala težavna; in zakaj neki ne? V višavo — v nebesa smo šli.
Srečno smo dospeli vrh skalovja; radovedno smo se ozirali po skalnatih robovih naše gore in zrli v strmoglave pečine in brezna
njenih enako ljutih sosedov. Nekako ponosno smo zrli v ponižno nižavo in gledali jo nekako zaničljivo — mi velikani! Ali nismo mar bili? Vsa kokriška dolina je ležala ko šibko dete pod našimi nogami. In kdo je častniši velikan? Oni, ki stoji na hribu ali hrib, ki nosi na sebi potujočega? Hrib ali »hribar" !
Gledali smo pod svojimi nogami pa tudi rožice, »rožice planinske". Kaj šibke so te cvetke ali kako mične! Tako ponosno mole svoje zale in drobno glavice proti nebu in k tvojemu očesu, da bi si skoraj mislil: »Kaj! tako visoko?" — »Da! da! zakaj pa ne!" — ti vse ponosno stoječe v enomer odkimujejo — »saj smo pa tudi na visokem! Smo tako na visokem, kamor si le redko upa seči človeška roka; in oko njegovo — kar boječe gleda strme iz daljave v naše, nam tako ljube in za življenje naše neogibno potrebno višave!"
In kaj praviš, ali ima »planinska rožica" prav? V resnici ima prav; saj je pa tudi res redek tak korenjak, ki si upa k njim po strmo-
glavih prepadih v smrtno nevarnost. Ni pa tudi trud po nje zastonj, ali slabo plačan; zakaj občudovanje, plosk in častna slava doni od vseh strani njemu, ki ima srčni pogum, poiskati in z lastno roko utrgati si »planinsko rožico".
Naj si jaz od ktere koli strani ogledujem to v primeri z vrtnimi in poljskimi rožicami zapuščene in od mnogo ljudi pozabljene »rožico planinsko", vendar moram reči, da one še najbolj slove med svetom. Ali ni res! Poglej jih krasne vrtne krasotice, vrtnice! Piškava roka otročja jo — utrga brez truda; in še več! Norčevaje s to onemoglo siroto posmehuje so njeni šibki telesni moči. Pa naj se s »planinsko rožico" tako norčuje muhasti paglavec ! Poglej brhko poljsko rožico! Tako ljubko si igra s tvojim očesom, da se ti oko kar nehote zagleda v njo. Pride pa hudomušni paglavec in ko da bi ona malovredna ali celo ničvredna bila, kar potepta jo ta neolikanec! Pa naj še s »planinsko rožico" enako stori!
§ 16. Vsak volilec sme svojo volilno pravico samo v jednem volilnem okraji in praviloma samo osobno zvrševati.
Izimno smejo volilci iz volilskega razreda velikega posestva svojo volilno pravico zvrševati po svojih pooblaščencih.
V	volilskem razredu mest in trgov in kmetskih občin zvršujejo volilno pravico samosvoje osobo po svojih zastopnikih, v zakonski družbi živeča žena po svojem inoži, druge samosvoje žonske osobe po svojih pooblaščencih.
Pooblaščenec mora v dotičnem volilskem razredu imeti volilno pravico ter sme samo jednega volilca namestovati.
Kdor ima pravico voliti v volilskem razredu velikega posestva, ne sme voliti v nobenem volilnem okraji družili dveh volilskiii razredov, iu kdor ima pravico voliti v volilnem okraji tistih mest in trgov, ki so našteti v § 3., ne smo voliti v nobeni kmotski občini.
Kadar je tisti, ki ima volilno pravico v volilskem razredu mest in trgov in kmetskih občin, občan več občin, tedaj zvršuje volilno piavico samo v občini, kjer redno stanuje.
§ Volilce vseh volilskiii razredov je vpisati v posebne spiske (volilsko imenike).
Vse volilce, kteri po odločilili tega volilnega reda sestavljajo poseben volilsk razred, vpisati je z naslednjimi izimki v jeden volilski imenik.
V	volilskem razredu mest in trgov je volilce vsakega po § 3. v ta volilski razred uvrščenega kraja vpisati v poseben volilsk imenik.
V	kmetskih občinah je sestaviti volilske imenike za volitev volilnih mož in poslancev.
V	prvi imenik je vpisati vse osobe, ki imajo pravico voliti volilne može, v drugi imenik pa izvoljene volilne može. Volilske imenike, v ktere se vpisujejo volilni možje kmetskih občin, sestavljati je po sodiških okrajih.
Ako v jednem volilnem okraji voli več v volilski razred mest in trgov uvrščenih krajev, ali ako v jednem volilnem kraji volijo volilni možje več sodiških okrajev, tedaj morajo v prvem slučaji volilski imeniki posameznih krajev, in v drugem slučaji po sodiških okrajih sestavljeni imeniki volilnih mož kot delni imeniki drug k drugemu pridruženi služiti za podstavo voljenju (§ 38).
Organi, ki so dolžni sestavljati volilne imenike, morajo jih držati v razpregledu ter jih za volitev v dveh izvodih jednako spisati.
§ 26. Volilske imenike v § 3. naštetih
Kaj ne, da ti odgovori z lisico, ki do grojzdja mogla ni! O ve ^planinske rožice!" ve krasne cvetke Božjega vrtička planinskih višav, ve ste pač lahko hvaležne Stvarniku za toliko varno zavetje. Vam pač ni žalovati, ako po vas seže človeška roka in vam ž njo prinaša planinskega življenja smrt, ker ta smrtni trenutek v višini vam rodi rojstni trenutek občudovanja, časti in slave doli v nižini.
Vam toliko ponosnim in toliko čislanim, tudi vam ,.planinske rožice!" hočem zdaj v jeseni častitko zapeti, da poslavljene, ako ne po občudovanji istinitem, vsaj po pesmici so ločite od nas za letos in v prihodnji spomladi zopet ponosne-vesele nas pozdravile hote.
Poslušajte pesmico častitko; tako-le vam bom zapel:
Visoko vrli planin stojiš, ..Planinska rožica!" ,
In za-sc vrli planin budiš Slovenska sreica!
Oko mi v višavo zre Tje čez ravnine val;
mest in trgov, potem volilske imenike za volitev volilnih mož v kmetskih občinah, mora v vsaki občini sestaviti župan, natanko gledaje na to, kar ukazujejo §§ 13., 15. in 18., ter jih v uradni hiši občinski razpoložiti tako, da jih vsak leliko pregleda. Istočasno jo javno dati na znanje, da so se volilski imeniki razpoložili na pregled, ter ob jednem je določiti, da se od razglasnega dne dalje osem dnij smejo reklamacije oglašati zoper nje. Natančen prepis imenika mora župan položiti pred neposredno višje cesarsko politično oblastvo.
Pri sestavljanji teh volilskiii imenikov morajo za podstavo služiti občinskih volilcev imeniki, ki so bili pri poslednji novi volitvi občinskega odbora v čisto dejani.
Zoper volilski imenik smejo tisti, ki imajo volilno pravico v dotičnih volilnih razredih, pri županu vlagati reklamacije zaradi tega, da so se v volilski imenik vpisale osebe, ki nimajo volilne pravice, ali, da so se iz njega izpustile take osobe, ki imajo pravico voliti. Zupan mora v treh dneh reklamacije položiti pred neposredno višje cesarsko oblastvo. O pravočasno vloženih reklamacijah razsoja predstojnik cesarskega političnega oblastva, kteremu je občina neposredno podložna.
Zoper to razsodbo se v treh dneh sme vložiti priziv na deželnega načelnika.
Razsodba deželnega načelnika je v vsakem slučaji konečno veljavna.
Reklamacije in prizive, ki se vlagajo potem , ko je rok že pretekel. zavračati je kot prepozno dospele.
Cesarski uradnik, kteremu pristoji razsojati reklamacije, mora do 24 ur pred volitvijo uradoma v volilskem imeniku z vršiti vse popravke. ki bi bili morebiti potrebni.
(Konec prili.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 22. sept.
Avstrijske dežele.
Razen budgeta, sklepa računov, pred-števa i. dr. bode imel metrski deželni zbor, ki se snide 25. t. m., te-le predloge: Vladni predlog, ki se tiče zložitve gospodarskih zemljišč; vladni predlog, ki se tiče delitve gospodarskih zemljišč in vrejenja skupnih pravic za rabo in gospodarenje zemljišč. Dalje se bode predložilo: poročilo deželnega odbora o zidanji nove deželne porodnišnice v Brnu; o vravnanji
Strmina tu in tam odpre Očesom so od tal,
Tam — mislim si — pač jonja rast Preljubih mi cvetlic;
Višina strma pač je last Le gorskih ropnih ptic.
Vgledam pa v daljavi gor Mladenča krepkih nog;
Ki po pečini sivih gor Koraka kar okrog.
„Zdaj tu je! — v nižavi mar? Mladeneč oni res V"
Ne pravi tega mi nikar;
„Ker tam!" — ,.ni mogol čez".
„Planinska rožica!" — veli Mladeneč oratar; —
„Ti moje srčne si krvi V spričevalni dar!"
Zasuče se — se suka krog Obilno množice;
Vesel od glave je do nog „Planinskc rožico !•'
Ljubljanski.
Bočve pri Johauovem, o vravnanji Moravo, o preosnovi kmetijskih šol na Marskem, o vsta-novi babiške šole pri deželnem porodnišnem zavodu v Brnu, o porabi zneska vplačanega v deželni kulturni zavod od lovskih listov, o poročilu občino v Brnu, da se dovoli pobirati 50°/o naklad od premoga k vžitnemu davku; o premogu; o nadaljnem privoljenji 1000 gld. v pomoč za obrtnijski nadaljevalni šoli v Brnu na nemški državni višji realki; potem se ima predložiti dopis c. kr. namestništva dne 21. avgusta 1883, kar so tiče podporo krajevne železnice Hannsdorf-Ziegenhals iz deželnega denarja, potem pa podpiranje krajevne železnice Prossnitz - Mšihrisch - Triibau - Z\vittau, konečno poročilo deželnega odbora, kar se tiče doneska, ki ga ima dati marska dežela k marsko-šlezijski poprečni železnici, ki se stavi na državne stroške.
Sto let bode 25. t. m., da obstoji na Dunaji hiša za invalide. Praznovala se bode stoletnica v domači kapelici s slovesno službo božjo in — obligatno pojedino.
Priprave zlasti na računskem polji, ki so tičejo sprejetja dveh čeških železnic, cesar Franc - Jožefove in pa Praga-Dux železnice, v državno oskrbništvo, so dokončano. Dotični predlogi podali se bodo še pred božičnimi prazniki državnemu zboru.
„Pokroku" so iz Dunaja 19. t. m. brzojavi,_ da je ravnokar izšla „Augsb. Postzeitg." prinesla iz dobrega vira vest o bodočem skrajnem imenovanji dunajskega in solnograškega nadškofa za kardinala.
Cesarjevič Jindolf s Štefan ijo se misli že proti koncu toga meseca v Prago preseliti.
V Zagrebu je 39 ljudi zatoženih, da so se vdeležili pri razmetavanji državnih grbov. Obravnave vršile se bodo kmalo.
Cerkveni zbor bodo avstrijski Srbi imeli danes v Karlovcu.
Konservativni časniki, kakor „Vaterland" in „Tribune", prinašajo temeljit članek v hrvaškem vstanku ter navajajo vzroke, ki so tako žalostne učine obrodili. Slabo gospodarstvo madjarskih oblastnij bil jo vzrok, vstanek zatiranega in izsesanega naroda pa učinek. Grbi hrvaškim kmetom nikakor niso napravljali dolgih neprespanih noči, temveč vočna skrb, kako bodo spolnih svoje dolžnosti nasproti državi, in nasproti upniku: noč in dan grenila mu je britka misel življenje, kako bode potolažil brezobzirnega eksekutorja, kako brezsrčno pijavko oderuha, kojima nasproti videl se je brez varstva, kajti država, za ktero jo zadnji mozek pustil, izpostavila ga jo obema brez obrambe, in sedaj v trenutku največje sile vikal je Gra-ničar po dvoglavnem orlu, pod čegar peruti se mu je nekdaj dobro godilo. Največ krivde o sedanjem vstanku zadene pa tajne rovarje, ki so iz sebičnih namenov nezadovoljnemu kmetu koso in cepec v roke potisnili zlate gradove obetali, kterih dati niso mogli in niso hoteli.
Nemškoliberalni listi to in unostran Litave jeli so se do dobrega lasati. Povod so dali že pred več leti „Deutsche Ztg. et Con-eortes", ko so Madjari z erdeljskimi Saksouci trje postopati jeli. Takrat je „Deut. Ztg." v jednem tednu več psovk na Madjare prinašala, kakor jih najbolj surovo uho lahko prenaša in Madjari so si to zapomnili. Letos moledovala pa je ravno tista stranka pri Madjarih za pomoč proti „slovanski povodnji" ter vice versa svojo proti Hrvatom obljubila, Madjari so jim pa jeli levite brati, kakor jih Herbstovci in židje ,.N. fr. Presse" niso še kmalo slišali, ter so se odločno proti vsakojakemu vtikanju v hrvaške zadeve izrekli.
Koloman Tisza, madjarski ministerski predsednik, je te dni obiskal svoj rojstni in volilni kraj Veliki Varadin, ter je bil sijajno sprejet in kakor navadno, priredili so mu banket, h kteremu se jo sošlo blizo tisoč mestjanov. Govoril je pri tej priliki Tisza o židovskem in hrvaškem vprašanji. Glede prvega spoznalo se je iz Tiszinih besed, da so mu židje, dasi tudi liberalcu čisto barve, vže čez glavo prirastli, in Tisza jo povdarjal, da naj se nikar preveč na vlado no zanašajo, kar se tiče protižidovskega gibanja. O hrvaškem vprašanji jo povdarjal, da se jo morala oskrunjena državna čast po istem
potu oprati, po kterem se je omadeževala in da sedaj pride na vrsto drugi dol vprašanja, premotrovanje in pretehtovanje hrvaškega vprašanja v državnem zboru. Ali bodo pa Madjari tamkaj Hrvatom nasproti kaj prijenjali, je drugo vprašanje in za tak slučaj, pravi Tisza, da on ni za nič porok. Z drugimi besedami se to reče, da Tisza vže čuti, kako se tla pod njim majejo ter si ne upa več odločno obetati, kaj se bode v državnem zboru sklonilo.
Vnanje države.
Iz Belgrada se poroča, da so so radi-kalci, ki so pri volitvah propadli, združili v poslednji uri z reakeijonarji ter od poslednjih 12.000 frankov za nakupljenjo glasov prejeli.
Pri volitvah jo bila velika gnječa. Do opo-ludne bila je vladna stranka na dobičku. Do večera zvoljenih je bilo 16 vladinih in 7 nasprotnih kandidatov. Glasov se je oddalo v Belomgradu za naprednjake (vladno) 840, za liberalce (Kistič) 400 in za radikalco (inženir Pašič) 200 glasov. Izvoljena sta z 961 glasovi naprednjaka Jefta Pavlovič in Miha Pavlovič. Liberalci dobili so 590, radikalci pa 273 glasov.
Kakor so v Bele m gradu naprednjaki (vladni) v prvih dneh volitev zmagovali, tako propadajo sedaj so svojimi kandidati po deželi in mestih. Tako malo sedežev si menda še nobena vlada ni priborila, kakor ravno Piro-čanceva. Proti burji so težko teka. Kolikor je do sedaj znanega, volilo se jo 34 napred-njakov, 47 radikalcev, 10 liberalcev in 17 takih, ki ne pripadajo še k nobeni stranki. Po okrajih, kakor so Lepenica, Arilj, Prokuplje, kjer imajo radikalci večino, nastali so neredi zaradi volitev.
Opozicija ima do sedaj 57, naprednjaki 34 sedežev zavarovanih. K poslednjim jih pride še 40, ki jih kralj sam izvoli, toraj skupaj 74 gotovih. Ako se pa tistih 17, ki še niso barve pokazali, za opozicijo izreče, bili bi si obe stranki jednaki. (Jo se pa primeri, da vlada še tistih 12 sedežev, na koje še niso poslanci voljeni, zgubi, se bo pa do sedaj na Srbskem nenavaden slučaj primeril, da vlada nimaparlamentar ne v e č i n e. Ce se pa to pripeti, se bode pa vlada sigurno branila veliko skupščino sklicati, kajti s tem bi sama sebi obsodbo na smrt podpisala, kajti v veliko skupščino kralj nima nikogar pravice voliti, in voli se pa poslancev trikrat toliko, kakor pa za navadno.
Bolgarska vlada obrnila se je do glavnega gubernatorja v iztočni Rumeliji, kneza Bogoridesa, za dovoljenje, da bi smela iz Bul-garske pobegle hajduke tudi še po Rumeliji preganjati. Bogorides je po višjem ukazu iz Carigrada prošnjo odbil. — Bolgarska narodna vojska začela je 18. t. m. svoje taborske vaje. Sedaj se je vtaboril prvi razred 7800 mož za 15 dni.
Bolgari imajo novo ministerstvo sestavljeno iz domačinov. Prvi korak do popolnega oslobodenja je toraj storjen. Vpraša se le, ali bodo Bolgari zamogli brez ruske pomoči obstati in ali se bo pač Rusija radovoljno vsemu vplivu na deželo odrekla, ki jo je toliko novcev in toliko krvi stala, predno jo je divjemu Turku iz rok izpulila? In potem, mar li no potrebuje Rusija Bolgarije, kadar bo treba spet nad Turka iti?
„Pokrok" donaša iz Varšovo vest, da je general Gurko ruskim častnikom zapo-vedal. naj se v teku jednega leta toliko poljskega jezika priučijo, da bodo uradovanja v njem zmožni. Bi pri nas od konca do kraja ne škodil tak general!
Ruskima generaloma Miljutinu in Loris-Melikovu ponudila se jo zaporedom služba vojnega ministra, ali oba sta se zahvalila, in sicer prvi, ne da bi bil vzroke navedel, drugi pa z motivacijo. da je bivši minister Wan-no\vsky rusko vojsko preveč razril in pokvaril. Tudi so od dno do dne bolj dvomi, da grot Tolsty dolgo v službi ostane, kajti ne le da sam čisto nič ne dela, zadržuje šo druge od dela in vsled tega množi se mu število od dne do dne.
O shodu nemškega in ruskega cesti rja se „Deutsch. Tagblattu" iz Petrograda
piše, da so cesarja snideta prve dni meseca oktobra v Stettinu.
Švicarji se boje, da bi Francozi po Savojskem, ki jo nevtralna zemlja, no jeli trdnjav graditi, ki bi za Švico osodepolno postale.
Dosihmal še ni nič gotovega, kedaj odpotuje slavna gospoda, ki je zbrana na kraljevem dvoru v Fredensborgu blizo Kartanja. Pričakujejo še novih gostov, n. pr. princa Waleškoga, njegov najstarši sin jo že od 18. t. m. v Fredensborgu. Kraljevi par grški ima priti na Dunaj prihodnji teden. Isto poročilo pravi, da izlet angleškega prvega ministra, Mr. Gladstone, v Kodanj nima političnega pomena, on je tje prišel no le s svojo obiteljo, ampak tudi s pesnikom Tennysou-om in njega obiteljo. Takisto govori tudi angleško časopisje (o tem glej telegram včerajšnjega lista).
Na Francoskem je prefekt v Seine-dopartementu predlog parižkega mestnega odbora odobril, da se v Parizu napravijo dijaški batalijoni. Vsi za vojsko spretni dijaki občinskih šol vvrstili se bodo v 24 batalijonov; h tem se lahko tudi drugi dijaki pridružijo, ki se po privatnih učilnicah ali pa doma poduču-jojo, ako stariši za to prosijo. Vsak batalijon imel bode štiri kompanije. Orožje in obleko dalo bo mesto. Za leto 1883 so vže v to svrho kredit za 500.000 frankov dovolili.
Na Francoskem si prizadevajo, da bodo španjskega kralja, pri njegovem prihodu s posebno častjo sprejeli. Predsednik sam so bo k sprejemu nalaš v Pariz pripeljal in tudi veliko svečanost mu hočejo pripraviti. Kar jo pa prav čistih republikancev, se poslednjemu delu programa z vso silo vpirajo rekoč, da so ljudstvena vojska nikdar ne sme za igrokaze zlorabiti. Kepublikanska „Franf;o" ojstro čoz španjskega kralja zabavlja, češ, da je šel na Nemško Francozom neprijazne namene kovat.
Francosko. Admiral Courbet imenovan za vrhovnega poveljnika brodovja in vojske na suhem za Tonking. — Kedaj da minister predsednik Ferry odido v Juro, ni še določeno, poprej se bo še enkrat s kitajskim poslancem Tsengom posvetoval.
Na Francoskem se vpeljuje nov sod-nijski red, o kterem jo bilo v zadnjem zasedanji posvetovanje. Praktično najvažnejša določba, o kteri so bile tudi najhuje debate, je tista, ki odpravlja načelno nepremestenje in od-stavljenje sodnikov na tri mesce in med tem časom vladi dajo na prosto roko, da sodnijska mesta po svojo umesti ali prejšnjim sodnikom izroči. Vlada se ravnokar poslužuje te pravice, pred par tednov so v pokoj dejali deset predsednikov sodišč, včeraj (19. septembra) pa prinese „Journal Officiel" nov imenik, ki obsega 197 predsednikov in svetovalcev pozivnih sodnij, 8 predsednikov sodnij prve vrste in 12 podpredsednikov ali sodnikov senskega sodišča. Prijatelj in neprijatelj imata to za politični čin, in pri debatah v zbornici tega tudi nihče ni tajil.
Kakor so iz Carigrada „P. C." poroča, imenovala bode Turčija polog sedanjih vojaških atašejev tudi še za vsako pomorsko velesilo po jednega pomorskega atašeja, ki bode v vseh novejših iznajdbah in zboljšanji v mornarskem stroku „visoki porti" poročal.
V Arabiji so se dvignili Boduini proti Turkom in sploh proti Evropejcem, ki imajo tamkaj svoje kolonije. Povod upora je novo-vpeljan davek, ki ga je Osman paša od vsake tovorno kamelo v znesku 1/.1 medžidije (okoli 50 kr.) od Beduinov zahteval. Več nego 1000 Beduinov se je zbralo in so Evropejce napadli, kteri so v hišo holandskega konzula bežali, kjer so orožja dobili in dolgo noč v vednem strahu preživeli.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane. 22. sopt. (Rodoljubna beseda če. (jg. župnikom.) Namen zadnjemu ljubljanskemu dopisu je bil, opozoriti mestni zastop, da naj spodmakne nedomača tla neslovenskemu vradovanju na magistratu kolikor
mogoče hitro in korenito; zategadelj je bil tudi pridejan resničen izraz, kteri kaže dovolj, kako naši narodni nasprotniki na nas pazijo posmehujoč so, ako nismo v dejanji dosledni! Vredništvu smo hvaležni, da se je sprejel dopis, ni nam pa po godu notica slavnega vredništva, kjer se skrivnostno zakrivajo vzroki, zakaj da knezoškofijski ordinarijat ljubljanski vraduje nemški.
Kar smo zvedeli zadnji čas iz gotovega vira, nas sili, da spregovorimo rodoljubno besedo tudi duhovništvu in zlasti čč. gg. župnikom. Prečastiti ordinarijat ljubljanski rešuje vso slovensko vloge tudi slovenski; ali žal! lahko bi se skoraj na prste štelo, koliko slovenskih vlog prihaja vsako leto na ordinarijat poleg tisoč in tisoč nemških. Vzrok, da se pri proč. ordinarijatu vraduje bolj nemški kakor slovenski, ni zgoraj, ampak spodaj; dopisuje in sporočuje naj se slovenski in odgovor bode tudi slovenski. Za časa sedanjega vla-dikovanja se bere, akopram v nemškem „Dioecesanblattu", krasna, dit klasična slovenščina, kar bi bilo pred desetimi leti še misliti skoraj pregrešno. Vemo, da se nekteri spod-tikajo nad tem, da je knezoškofijski list na čelu nemški; a za zdaj, dokler se še vse vla-dino „verordnunge" v nemščini objavljajo, da so originalne, bi ordinarijatu dokaj dela dalo jih prevajati. Brez odlašanja pa se bo škofijski list prestvaril v slovenskega, kakor hitro bo dovolj pisateljev; prestvaril bi se tudi v potreben domač bogoslovski list, ako bi tisti hoteli, ki so v prvi vrsti poklicani, sukati pero.
Komu ni v spominu, da je preč. vladika že pred par leti zaukazal, naj se vse slovenske vloge tudi slovenski rešujejo, in ni do sedaj znano, da bi se bilo od iste dobe drugače ravnalo. Obžalovati pa je, da premalo slovenskih vlog prihaja. Ali ni toraj čudno za ves izobraženi duhovski stan, ki se rad imenuje ne le prvobornik za versko, ampak tudi za drugo — narodno svetinjo ? Mar ni skoraj neverjetno, da še najpriprostejših člankov, na pr. pobotnic, naznanil, pošenj itd. še celo mlajši gg. župniki ne pošiljajo v domačem jeziku. Kaj neki čakajo? mar kategoričnega povelja? In če še pomislimo, da se za mnoga poslovanja že dobre slovenske tiskovine dobivajo in da ni druzega treba kot ,.datum" s podpisanim imenom, je neodpustljivo, da mnogi tudi tega ne store.
Ako se pomisli, koliko je v zadnjem desetletji slovenska duhovščina storila za narodno stvar agitovaje noprestrašno pri volilnem boji no meneč se mnogokrat za britke besedo ali celo marsiktere zamere, je naravnost nerazumljivo, da se pa tako malo stori dejanski za vrosničenje jezikovih pravic sedaj, ko je pod za vso dobro in pravo vnetim knezoškofom priložnost in dovoljenje vpeljati materinščino po vsi domovini v župnijske vrade. Po pravici vprašamo, česa jo še pričakovati; kovati jo treba želozo, dokler je vroče. Vlada in ordinarijat nimata ničesar zoper slovensko vrado-vanje, in tedaj jo skrajni čas, da se stori kolikor mogoče, da se za vselej vdomači slovenščina v vse javne zastope in vradnijo po ljubljeni domovini. Dobro jo vedeti, da šo lo potem, ko so bomo Slovenci lahko sklicevali na vkoreninjeno in zastarelo pravico domačega jezika, bodo vsi sovražni viharji, naj prihru-jejo od koder hočejo, brezvspešno pihali in ko-nečno potihnili.
(Prihodnja seja deželnega zbora kranjskega) bo v torek 25. t. m. in ne v ponedeljek. Dnevni red še ni določen.
(Klub narodnih poslancev) ima v ponedeljek zvečer ob šestih sejo.
(Čestitali 1: prejetemu redu železne krone) so včeraj županu gosp. Grasselli-ju mestni očetje ljubljanski.
(Trdovratnost.) Ce bi se memo Dežmanove in Srajeve izvolitve zavrgla tudi dr. Maurova in namesto zadnjega imela biti nova volitev, obstane dr. Sraj pri tem, da hoče on biti voljen, češ da sedanji vodja nemčurjev je 011 in kot tak mora sedeti v deželnem zboru.
(Pritožba.) »Ljubljanski butelj" piše, da so nemškutarji kranjskega velikega posestva pritožili se na Dunaji proti deželni vladi kranjski zavoljo sestave volilnega zapisnika te kurije o zadnjih volitvah in da bo obravnava o tem 16. oktobra.
C,,Ljubljanski buteljse v svoji današnji številki laže, da slovenski prvaki svoje otroke pošiljajo v nemške šole. Kar mi vemo, so v Ljubljani nemške le privatne šole in protestan-tovska, vadnica pa, ktero on misli, je ravno tako malo nemška, kakor so n. pr. mestne šole slovenske. Ce je pa že vadnica nemška, čemu pa potlej ta list za peščico nemcev javka še po posebni nemški ljudski šoli, ktero naj napravi mesto?
(Neusmiljenost.) Otroci neke ljubljanske dame so pretekli četrtek s svojo varuhinjo, mladim dekletom, pod Turnom kramljali slovenski. Komaj pa ona z daleč to sliši, prileti vsa ljuta nad-nje in jih jame božati, ne — pretepati, česar doma gotovo no stori nikoli, ozmirja dekleta in spodi vse skup domii; slovenskemu poslu so ure te službe že tudi štete.
(Čast. gospod Vincencij Majar), župnik v Selcah, obhaja juter 251etnico svojega pa-stirovanja v tej srenji. Kanonik monsign. Jeran bode slavnostni govor imel.
Razne reči.
—	Cesarjev dar. Presvitli cesar so za napravo novih orgel v Mihovem na Dolenjskem darovali 100 gold. iz svojega.
—	Vabilo k drugemu občnemu zboru „Cecilijanskega društva" kranjske de-kanije dne 27. sept. 1883. 1. v Sentjurji pri Kranji. — Program: I. Pri sv. maši ob 10. uri v farni cerkvi: Festum ss. Cosinae et Da-miani Martyrum, duplex. 1. „Tantum ergo". Compos. P. Angelicus Hribar (opus 4., štev. 2.) 2. Introitus: „Sapientiam sanctonim". Koral, harmoniz. Haberl in Hanisch. 3. Kyrie: Ex missa „in honorem s. Sophiae", auctore Joanue Peregrino. Za sopran, alt in orgije. 4. Gloria in excelsis Deo: Ex missa „iu honorem s. Caeciliae", auctore J. I}. Benz. 4glasno z orgijami. 5. Graduale: „Clamaverunt justi". Compos. Franciscus Witt (a capella) v Es-dur.
7.	Sanctus in Benedictus: Ex misa „Exultate Deo", auctore G. E. Stehle. 4glasno z orgijami.
8.	AgnusDei: Ex »missa cjuarta", auctore Mihaele Haller. Za sopran, alt in orgije. 9. Com-munio : „Posuerunt rnortalia". Koral, hannoniz. Haberl in Hanisch. — II. Nagovor predsednikov; poročilo tajnikovo in blagajnikovo. — III. Volitev odbora. — IV. Govori in posamezni nasveti.	O d b o r.
—	No v o i m e n o v a 11 i Budčje viški škof, bivši rektor duhovnega semenišča v Pragi. dr. Franc grof Schonborn, je tretji sin grofa Ervina Schonborna, ki je leta 1881 umrl, in brat Karola grofa Schonborna, cesarskega namestnika moravskega. Star je sedaj 39 let. Preden ga jo Bog v duhovski
stan poklical, izvolil si jo grof Schonborn vojaški stan, kjer se je leta 1866 v 22. letu svojo starosti kakor lajtonant pri dragoncih vojskoval. Kmalo na to ostavil je vojaško življenje, svršil teologično študije v Inomostu in Rimu in je bil leta 1873 za mašnika posvečen. Služil je voč let za duhovnega pomočnika v Planu, od koder so ga pred tremi leti poklicali za na-mestnega ravnatelja v pražko semenišče, ter ga prod letom imenovali rektorja tega zavoda. Sv. oče odlikovali so ga s podelenjem kamor-nikove časti.
—	V Vi čenči umrl je nedavno trgovec Angelo Dariguzzo, ki je vse svoje premoženje nad poltretji milijon lir volil sv. Očetu z opombo, naj se zanj maše berejo. Sorodniki so pa oporoko ovrgli rekoč, da trgovoc poslednje dni, ko je oporoko pisal, ni bil več pri pravi pameti in so že mislili vse sodniji izročiti. Sv. Oče so se pa rajši z lepim pobotali, ter se od vsega premoženja le z 300.000 lirami zadovolili, kar so sorodniki tudi jako radi plačali.
—	Kako jo po Ruske 111 v r a ž a r s t v o še globoko vkoreninjeno, nam sledeča dogod-bica jasno kaže. V selu Bajrakovska. okraja Braclovškega, bila je mlada mati takoj po porodu toliko omedlela, da jo 24 ur ni bilo mogočo zdramiti, in vsi so mislili, da je umrla. Drugi dan še le, ko so ji že pogreb pripravljali, se žena zbudi. Pripovedovala je, da je bila na onem svetu, ali niso ji hoteli verjeti. Vsi seljani in njeni sorodniki pre-čudni govor začuvši, odmah sklenejo, da mora jako velika grešnica biti, ker je Bog ni hotel v večnost sprejeti. Nesrečnico se je izražena misel takoj polastila, da jo je liog zavrgel, da je hudiču na milost in nemilost izročena, ki bode izvestno danes ali jutri po njo prišel. Nesrečna misel se ji je toliko vtrdila, da ni ne po dnevu in ne po noči miru imela ter se nekega dne — obesila. Strašno dogodbe pa ni še konec. Seljanom se vrine misel, ni le samo velika grešnica, temveč tudi eoprnica bila, in to treba sedaj popolnoma vničiti. Za lase so mrliča vlekli do križempota, kjer so ga v jamo z vodo napolnjeno bacnili, da eoprnica ne bodo suše, nerodovitnosti, ali kake druge nadloge čez selo napravila.
—	Govor a mer i k a nskega generala Beu-Butlerja pri nekem banketu je tako originalen, kakor govornik sam, ki se povsod doma čuti, lo v salonu ne. Ta junak, ki si je svoj lavorov venec v suženjskih vojskah priboril, povabljen je bil nedavno k večjemu banketu, kjer naj bi bil konečno govoril. General vstane in pravi: »Gospoda! Vso slast bi človek lahko zgubil, ako se domisli, da mu bode po kosilu govoriti treba. Od kod li je ta brezumna navada, po jedi s praznimi frazami in visoko-zvonečimi govori prebavljanje motiti in opovi-rati, kajti vsi taki govori so več ali manj ne-zmisolni. In vprašam Vas, ali ni ravno taka nezinisel, da se v črnih frakih in belih zavrat-nicah k skupnemu obedu vsedamo, ravno kakor so oblečeni naši slugi, ki za stolom stojo in na plošček čakajo. Istina, da so skoraj več ne pozna, kdo je gospod in kdo služabnik; kajti poslednji znajo se dostikrat gladkeje obnašati, kakor povabljeni iu težko je še razločiti, ali je žentlemen na stolu ali za njim . . . To je vse, kar sem Vam hotel povedati.
—	Znamenito za popotnike. V Ameriki so izumili um etne otroke, ki ravno tako kriče, kakor naravni otroci. Ta najnovejša iznajdba človeške špekulacijo se priporoča vsem tistim, ki radi sami potujejo, in izumnik trdi, da si noben potnik v kupo no upa, od koder neznosno kričanje umetnega otroka prihaja. Umetno dete št. I. (kričač prve vrste z jako hudobnim organom in s petkratnim povekšaujem posameznih krikov) volja 10 dolarjev; št. II. (neznosen cvilivec) za pet dolarjev in navadno dete št. III., ki le tu pa tam nekaj vrišča na-pravlja in so ga lahko v vsakem žepu skrije, za 21/2 dolarja. Za vstrajnost so jamči celo leto.
—	Koliko je jed na a n on ca (naznanilo — i n s e r a t) vredna? Amerikanski časnik »Journal of line Arts" (časnik lepih umetnosti) pravi, da je anonca na čudne last-
nosti človeško naturo oprta. Amerikansk ,.Ne\v Vork Herald" ima v svojih spomladanskih in jesenskih števikah več nego za 10.000 dolarjev anonc, in ljudje bi izvestno toliko denarja ne izmetali, ko bi no bili o koristni napravi anonc prepričani. Prvo anonco nikdo no opazi, druga se žo opazi ali no bero so šo; tretjič se bero, pa zopet pozabi, četrtič bi se pa že rado za ceno zvedelo. Pota anonca se žo ženi pokaže in šestikrat že oba skleneta (mož in žena) anoncirano stvar viditi in sedmič so kupi. Ako je bil kupec dobro postrežen, pripeljal bo sto in sto drugih. Tako sodijo Francozi o anoncah.
— Iz M o k s i k e se poroča, da so našli v gorah Haciende Saula Izabel 7- do 81etnega indijanskega dečka, ki je bil popolnoma nag, kakor opice hodil in živalske glasove od sebe dajal. Ko jo divjak ljudi opazil, zbežal je v gojzd; ljudje pa za njim in so ga vjoli. Govoriti ne zna čisto nič. Sodi se o njem, da ga je kaka indijanska družina pri begu v gore zgubila. Bolj neverjetna se nam zdi trditev, da ga je našla levica puma ter ga so svojim mlekom izrodila. Pravijo, da so ga videli poleg levice bežati in prod votlino, kamor se je bil skril, videti so bile levje in otročjo stopinje. Otrok je sedaj v glavnem mestu in silno boječ ter se najraje sl:riva za kako staro šaro. Nadjajo se, kadar ga bodo nekoliko govoriti naučili, da bodo kaj več o njem zvedeli.
Umrli so:
18.	sept. Ana Šuster, mizarjeva hči, 3 leta, Vegove ulice št. 12, nahitis.
19.	sept. Gabriela Babnik, hišnikova hči, 34 let, sv. Petra cesta št. 42, pije. tuberkuloza. — Ignacij Cajker, krčmar, 37 let. Marijin trg št. 3 pljč. tuberkuloza. — Ivana Benda, uradnika hči, 10 dni, suknjarske ulico št. 3, božjast, — Marija Kastelic. kuharica, 45 let, žitni trg št. 2, rak v želodci.
Dunajska borza.
21. septembra.
Papirna renta po 100 gld. Sreberna „ „ „ „ . . 4% avstr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta Ogerska zlata renta (i %
» » » 4 "/o • • • papirna renta 5% Kreditne akcije . . 100 gld. Akcije anglo-avstr. banke 120 gld. „ avstr.-ogerske banke „ Liindcrbanke ,, avst.-oger. Lloydft v Trstu „ državne železnice . „ Tram\vay-društva velj. 170 gl. . Prior. oblig. Klizabetine zap. železnice
„ „ Ferdinandove sev. „ 4% državne srečke iz 1. 1854 250 gl.
4	«!o „ ...... 1800 500 „
Državno srečke iz 1. 1864 100 „
.. „ » 1864 50 „ Kreditno srečke . . 100 „ Ljubljanske srečke . . 20 „ Kudolfove srečke .	10 „
5	% štajersko zemljišč, odvez, obligac.
London ......
Srebro ......
Ces. cekini.....
Francoski napoleond. Nemške marke.....
78 gl. 30			kr.
78	jj	65	
100	jj	—	jj.
93	„	—	jv
119	n	40	
87	jj	55	jj
86	"	15	
294		30	"y
109	n	25	n
833	»j	—	jj.
108	jj	30	
646	jj	—	j>
320	?j	25	
230	"	75	
103		15	n
105	jj	—	jj.
120	jj	—	jj-
132	jj	75	jj
167	"	75	
166		50	n
168	„	50	n
23		—	jj,
20	jj	25	jv
104	jj	—	jj
119	jj	90	jj
5	?j	69	jj jj
9	jj	50'	2 jj
58	jj	55	jj
Lepo zeleno posušeno
perje in orohoTo
(o~blakovce),
divji kostanj, krompir,
fesminjevo zrnje,
smrekovo m hrastovo čreslo
(2)	(lubje)
kupuje po najvišji ceni
J. I^KVKC,
v Ljubljani, pri mesarskem mostu,