^rt^jj^iLu'i 1' Iffcfcir t- ■ ili if'?iiiii "i>iiiiii)fiii j - I /11 i 1 1 m l eve andska Amerika ^^ —— — iT I NEODVISEN UST ZA SLOVEN«® DELAVCE V AMERIKI. "K't ". ' ' if jim^ i ■ i ii j lil. f ~ T ^ Official Orgu o* SS SU»e- 1 Hm SocietiM and Organi* i \ , , _,.„, ... , -i NO. ioi. CLEVELAND. OHIO, WEDNESDAY, AUGUST a9.fi7 LETO X. — VOL. X . _________ _*___i____' ' 'I III I .1 ■! IIL'Jt II. ..... . H I .. ■ ..in ...........Mil 600 Avstrijcev pred vojno komisijo ije^j. ,1 i •* [;> If _ i I, |j ' ' • • — * Avstrijci s prvim državljanskim papirjem prosijo za op-roščenje z izgovorom, da služijo v nemški armadi njih sorodniki, proti katerim se nemorejo boriti. Wilson zavrne papeževo iroto Wilson proti papežu. Washington, 28. *vg. Predsednik Wilson je izavrtniil vse papeževe mirovne ponudbe. V poseibni noti, Ikatero je včeraj poslal jWilson papežu, izjavlja ipredsednik' da 'Zjed.;.države ne morejo skleniti mirni s kajzer-jem in s sedanjo nemisko cesarsko vlado. V tem j se strinja Wilson* z izjavami Anglije in Francij«©, da se mofa namreč vojna toliko časpt nadaljevati, dokler nemško ljudbtvo ne bo svobeMno ali pa Nemčija brez moči. Glavne točke Wilaonove note. Olavne točke Wilsonove note papežu so: "Mi ne moremo vrjeti * (besedi sdtlialnije nemške vlade v ničemur, raz ven če ni ta beseda podlprta z dtfbro voljo in besedo nemškega naroda. Neumno "bi brio hoditi po tej poti do mir«, ker ne pelje do trajnega* miru. Namen te vojne je oprostiti ljudi ispod1 jarma ogromne vojaške dfžave, kontrolirane ofcfl ineodgovorue vlade. Ni naša stvar, kako je prišlo nemška ljudstvo pod to 1 vlado, ampaik naša stvar je, da ostali svet ne ?e te lju- rwMmsssrrjsme ""v.....vojmr slulzbo« toda naj se jih ne pošlje v Evropo, ampak porabi za navadna delai, kar se tiče vojaščine, v tej deželi. Predstojnik VI. vojaškega odbora Crackle se je izjavil: "Ti Avstrijci jokajo v mojem uradu, ko • prosijo, ,naj jih ne uvrstimo melcl vojake. Toda mi jim ne moremo pomagati. Vlaida mora narediti izvanredma ipravila za te ljudi." — Cehi in Poljaki ter Rusi v Ckvelandu, ki niso še državljani, pristopajo v obilnem šitevrhi v ameriško ai^ mado, ne ,pa tako Slovenci.. Hrvati in Avstrijski Nemci. V X. vojaškem okraju se je zgla- izihod iz te zakfrege- da ne bo silila onih, ki nečdjo na fronto z iz)govoro«n, da so tam njih sorodniki. Pač pa želi ameriška vlada, Ida se zavedajo Avstrijci, zakaj se Amerika bori, da se stroigio ravmajo po postavah in pomagajo na vse načine tej deželi, da -zmaga in povzroči svdbodb vseli/ narodov na . svetu* ♦ —Uradniki, ki delajo v vojaških tiradtty niso dobili še nobene iplače, odkar delajo, in to je že šest tednov. ¥ečina uraldnSkov je zagrozila, ida pusti delo, če ne bo plače. S tem bi brio klicanje novincev jako zsrfkasnjeno. V Washington« imajo toliko dela« da ne morejo misliti na plače -teh uraldlni-kov. Obrnili so se na cleve-landsko vojno komisijo, iki ima pol milijona na razpolago, naj —iMeistna zbornica je ukazala ipreiskati v policijskem oddelku, da se ddžene, kdo je od^ govoren, da se je obtožba proti morilcu Ly^onsu spremenila I iz obtožnice umora prvega reda na obtožnrco umora druze-ga razjeda. Naldalje je prišlo na dan, da je policija vedela kje se nahaja Lyons, ttolefa ga I ni prijela, ampaik se je pogajala z njegovim ibiratom, ki je celo policiji ztfpovedal, (kateri der §■ telfltvvi naj (prkkjo morilca is-kaft. Ker je ves sh*caj ja/kb -la 20. avgusta, je končana in djelegatje so se povrnili na svoje domove. Konvencija ni bila buVina ikot so bile 'burne zadnji dve ali tri konvencije, ampak se je vse v miru vršilo. JediDO-ta je imela zadnja leta izvrsten odbor, in delegatje so dali priznanje odboru s tem, da so ga po večini zopet izvohli. Poroča se nam, da rfrwše posledice. —Vojalki Henry Nobles, WJtff$M Fltfwa ltl ' Johft 'Bwga) od 5. regimenta so bili v Zvezina vlada naznanja, da toa h-udo kaznovala gostilničarje, Iki hočejo skrivati žganje, da jie bt plačali novega davka. Kolektor Weiss se je izjavil, da bo vlacla 'zahtevala h od vsakeiga gostilničarja zapriseženo poročilo kolikoi žganja ima v zalogi. To poročilo se fbo potem ,primerjalo s poročilom prodajalcev na debelo, ki prodajajo ižiganje igostilničaT-jem. Ce se poročilo proklbjal-cev na debelo s poročilom gostilničarjev neJ strinja,, te}d\aj upelje vlada preiskavo. Skrito ž-ganje se bo kpnifisciralo in gostilničar prijet radi krive prisege, —iSrčda in četrtek sta zald-nja dneva, da lahko kupite vstopnico za veliki Jugoslovanski koncert združenih slo-veJnsikih in -hrvastkih ijxevcev iz vseh Zjeljiinjenih držav. Vsto-pnficr ''.^'dbtoijo^^^irašent^ifpefj-ništvu, in ker jih imamo le še nekaj na razpolago, svetujemo da se oglasijo vsi, ki želijo slišati krasno petje- vsaj do petka zjutraj. Pozneje ne prodajamo več vstopnic, ftmpaik se dobijo, če jih kaj ostane, kar je teško povedati, ma dan koncerta. Mi apeliramo na vse clevelandske slovenske trgovce in deilavce, da vsakdo, kdorkoli ljubi petje in hoče pomagati naši krasni slovenski pesmi v Ameriki, da dobi zaslmženo priznanje, ,d!a se udeleži koncerta. Svoj sen dež pa si zagarantirate, če kupit^ vstopnico takoj, nenrudo-ma. Nad 400 pevcev pride iž vseh krajev 'Zjed. držav, in Wt^gpgot jednem pa morajo Čleveland- čajni tudi pokazati svojo navdušenost in priznanje slovenski pevski umetnosti steni, d'a napolnijo ogromno Colonial gledališče. Kupite vstopnico nemudoma, v našem uredništvu jih imamo še nekaj na razpolago. Natančnejši program priobčimo v (prihodnji številki. Avstrijski civilisti zapuščajo Trsi ji , t Mj ...:... -1 Cesar Karol je odšel na fronto, da ustavi umikanje Avgtr | rijcev. Na Dunaju se bojijo, da laške ofenzive ne bo konec. Francozi zmagoviti pred Verdunom. ■m m* ■ full Avstrija napove vojno 1 Ameriki Washington, 28. avgusta. Tu se je začelo računati t možnostjo« da napove Avstrija vojno 1 Zjed. državam, ker Zjed. države pomagajo Italiji v njeni vojni proti Avstriji. Amerika daje Italiji denar, hrano, premog in drugo. Tudi Bulgarija in Turčija znajo napovedati vojno. . Avstrijci zapuščajo Trst- Washington, 28. avg. Laiško poslanstvo je dobilo brzojavko, da se Avstrijci umikajo iz Trsta. Večina civilistov je zapustila mesto včeraj, in vzeli so s selboj vse, kar ima kaj vrednosti, Po zavzetju Svete Gore, na katero So Italijani pripeljali te£ike topove« se vrši avstrijsko umikanje tako hitro, da laška imffanterija nikjer ne naleti na Avstrijce. Avstrijski cesar na fronto. London, 28, avgusta. — Na 1 Dunaju vlada veliko raizburje- i nje radi neprestane laške ofen- i žive. Prvotno so smatrali na < Dunaju laško ofemizivo kot mesečni pojav, toda sedaj, ko I traja ta ofenziva že 10 dnij, in ] Italjani še neprestano napada- i jo, je pričelo skrbeti avstrijske 1 kroge, kaj bo z Avstrijo, Cesar 1 Karol se je .pddfal na fronto« da 1 skuša s svojo osebo "navduši- | ti** avstrijske vojake, cfa se še bolj krvavo za njega borijo- 1 Rutmunccm, so prišle na laško bojišiče, ticda vse je zaman, avstrijska vojna fronta je prebita s in Avstrijci ne mio-rejo več 1 ustaviti lahkega napredovanja, j Laški kralj na fronti. i Zurich, 28. avgusta. Laški 1 kralj Viktor Emanuel je odpo- ; tov al na avstrijsko fronto, da \ je navzoč pri napredovanju j laške armade. TMormont farmo Mn gozd prr Le Chauime ter so napredovali za tisoč jardOv. En \ tisoč Nemcev je "bilo ujetrh pri ! Verdunu tekom 2-4 ur. Nemci | so (pozneje naipadli z ogrom- 1 nim' BteVilom, da dobijo z>gub-ljene postojanke nazaj, toda < Francozi so jih sprejeli s strojnimi puSkami, ki SO povzročile 1 da je 2000 ina,pakl!ajcčih Nenl- | cev oflbleižalo na fotjisču. Poz- 1 neje so se Nemci umaknili. Politika Nemc«v v Alzaciji. Kodfenj, 28. avgusta Nemške toiblasti v Alzaciji in Lota- 1 ringiji 'se tru&jo, da odpravijo 1 iz teh dežel zadnjo sled fran- ; cotskega prebivalsta. Vsak i Francoz, iki lastufjei kako zemljišče v omenjenih deželah, je prisiljen prodati svoje zemljišče Nemcem« in sicer farme, 1 rnestmo lastnino in druga zemljišča. Nernici hiočejo na ta na- I čin doseči, da bi zavezniki bili propričani,, da ni nobenega 1 Francoza v Alzaciji in Lota-ringiji, ampak samo Nemci, ki Ruska narodne skupščina Mosflcva, 28. avgirsta. Danes se je nadaljevala druiga seja rulske nanodne skupščine, ki se i jei zbrala v tem mestu. Na zborovanje je iprišel vrfuovni poveljnik Komilov, kateremu je zbrana delegacija ' priredila burne ovacije. Komikov je prišel 'na sejo v spremstvu mini- 1 sterrskega predsednika Keren- : skija. Olavni igovor na zborovanju je danes imel Vladiimir Nfrbukov, ki se je izjavil, da i Rusija zahteva demokratično vlado, 'Zjed- države potrebno oržje proti submarinom, je gotovo .Na stotine najboljših ženijetv ameriške Industrije je :ele mesece idelovab na iznajdbah za iisrpešno orožje proti submarinom, in ameriška vla-3a je prepričana,« da ima sedaj Drožje v roflcath. To novo orožje se je: že preiskusilo napram nemškim sufbmarinom in vse Zgovorne vojaike oblasti se strinjajo v tem« da je jako uspešno. Splošno ozaiačenje tega novega protisufbmarinsktga o-rožja je: Noben -sufbmarin se rue more približati parniku, niti na ipovršjiv vod!e, niti »krit pod iroldb, ne da bi parnik vedel za to. In k vprašanje nekaj tednov je, da bo vsak parnik dobil ta apaTat za uspešno tmičeva-. t submari/ne na lov za trgovski-1 mi parnilki ni računala na dejr^ stvo, da Amerikanci lahko * znajdejo kaj uspešnega proti submarinom. In z gotovostjo se lahko treji, )d!a ko bodejo vsi S parniki oboroženi z novim ^ orožjem, da je odklerikalo su^ | mariniom, ki ne bodejo vJpl vredni kot priprosta jadernipa | sredi morja. 'Seveda s tem aH rečeno, da soibmarini ne bode*!, jo potopili nobenega pamiloH več, ampak za 50 procentov bo l manj (potopljenih parnikov, fey J o tem jei ameriška vlada pre-1 pričana. Atlantsko pristanišče. 28. J avgusta Neki ameriški parnik 3 ki je danes pripljul v to pristali nišlče« je uničil med wfcanjd.laj Anglije v Ameriko neki sttMl marim, ki je spustil dva torpe- P da v parnik, tokUa ni zadel cilja. % Topovi na trgovskem parnikti so uničili submarin prej, pre^l no se je slednji mogel potopiti. | Neko atlantsko »pristanišče, 1 2®. avgusta. — Neki ameri|p| torpedni rulšikc, v službi Atlantiku proti subrnarinjo^H je včeraj potoka neki nemški sulbmarin, ki je narpa^lel neki I anglegki trgovski parnik. Stir- CLEVELANDSKA AMERIKA IZHAJA V PONDBUEK, SfrEDO IN PETEK. NAROČNINA« £a AmmriKo - J3jOO1 Za CW4 po poitifMO £a ErOropo • $4.001 To^amwxna it^OilK* - Jc «U «r. ouub Atm. m. a. ouwmwum. orno. tmmuM s progresivnim delom- dokler ne razkrinkamo naših baterij brez nevarnosti. In tedaj se bo znaj-dla Evropa v položaju, ko se nam ne bo mogla ustavljati in bta brez moči napram naiši ofenziva/ In kajzer je rekel: "Morje je našle cesarstvo; trjdlent je v inaših rokah, da ga vihtimo!" Nemške otroke so učili v šolah, da mora biti ves svet pokoren Nemcem. ProfeSor von Seyden jc pisal v Frankfurter Zeitung: "-Nemčija želi, da ae jo pusti v imru. (Nemci so izvoljeno ljudstvo na zemlji. Spolnili bodejo svojo usodo, katera jim narekuje, da gospodujejo celemu svetu in «da vodijo druge narode napram (blagostanju/' Maksimilijan Harden se je izjavil v svojem časopisu "Die Zulkunft": "Mi vidimo jasno pred seboj pomen zgodovine, da morajo (biti v*i narodi podložni belokožcem, in sicer pod vwfitelistvom Nemčije, ki bo irruela prvO in zadnjo beaedo v svetovnem •gospodarstvu." Profesor Schmoller, ki je v Nemčiji anan kot upljiven književnik, je napisal sledeče vrstice: "Mi se moramo na vsak način prizadevati, kila dobimo v Brazilji nemško naselbino,ki bi štela od dvajset do trideset milijonov. Nemcev. Potem lalhko vladamo celo jutfno Ameriko.*" Pri takih izjavah nemških odgovornih Ictseb se me bo nilkdo boljši" In madalje se uči nemšike otroke v javnih šolah: "Bog v nebesih bo skilbel, da se vojne neprestano ponavljajo, kot strašno zdravilo za ves človeški rod." ; Itn nemški 'general Mol tke se je izjavil: "Vojska je postava, katero je zapovejdlal Bog nemškemu narodu, kh pokori druge narode." Ker je bilo nemško ljudstvo izobraženo v takem duhu, ni an/da- da je vise nemiško ljudw stvo želelo po vojni kot po mečem, ki bo nemškemu ljudstvu prineslo ogromne koristi, ki bo postavila iNemca za gospodarja vsem narodom, celem-u svetu, in da bo Nemec vlekel koristi od^vseiga tega, idla bo prvi in zadnji -gospodar celega sveta. iKaj čuda potem, da so se Nemci dali drage volje pregovoriti za strašno evropsko vojno, da so z veseljtem klali in morili po Belgiji Ižene itn1 otroke! Bernhatld, eden izeind najbolj poznanih nemških -vojaiš-kih pisateljev piše v svoji knjigi'? "Vojina je božanska stvar, veliko (bolj plemenita kot pravica; nemslki cesar ne more narediti inobenega zločina, in njegova največja državljanska dolžnost je, da ipreskrbi nemško armado s čim uspešnejšem orožjem- in Nemčiji ni treba sipolnovati nobene (postave, na katere se ie podpisala, kadar se gre za tnoč in gospodstvo nemškega naroidia. Če Nemčija hoče vojno, jo lahko začne, in vse (kar Nemčija pribori v taki vati miru, kajti z mirom in v L minu ne bo tnidcUr napihovalo," 3 In zopet piše i*i >satelj; vsako prizadevanje, da se ot^ ' praivijo vojne s tega »veta^ je ? blazno, da cek> več, takto priza-= devanje jie nemoralno in nevredno človeškega rodu." Nadalje so se nemški otroci - v nemških šolah učili-da je "vojna «naj«krasnejsi ovet svetovne civilizacije" in "edina • uspešna sola, t dla človeštvo na-r preduje v fhleroizmu." Učeni profesor Eucken, ki . je pddučeval nemške dijake na znani nemški univerzi v Jeni, se je izjavil: "Nemškemu ljnd-stv« je podeljena moč, |da iz- • obrazi vse druge narode." iVon Buelow, nemšlki državni kancler, direkrtni zastopnik' nemškega kaijzerja v Nemčiji, je dejal: "Mi iNemci smo najbolj učeni narod »veta, in v istem času se razumemo mi najbolj na vojne posle... Noben drug marod na svetu se ne mone primerjati Nemcem." In nemški kajzer se je v svojem govoru, dne 28. aprila, leta 1912, izjavil: "Mi smo po-stavljeni old1 Boga, da vladamo nemškem« ljudstvu1 in skozi nas in nemško ljudstvo vlada- lj; la celega 'nemškega' naroda j 1 Id- oprijeti ideja, da je rten^kt nt- i je rod od Boga poklican, da vodi < :a- vse druf$ narode cvetju Kato- ( le- Iislki flrof protestantovsfid nem- t siki dtihoVni, (brezverci, ateisti < uči in vsi tnetn^ki učenjaki, profe-je serji, učitelji v šolah, častniki t e- v armadi, čevljarski mojstri v a na svojih delavnicah, spJoh vsak * a- vsak Nemec, ki je imel kako avtoriteto, bodisi na politič- s ki nenv IdMžlavnem, ekonomskem v na ali industrijskem polju, je tr- * li, dH, da je nemiško ljudstvo iz- s d- voljeno vladati vsem dtugim i z- narodom. In vsi ti voditelji narodni v podrobnem ali obšir- e v- šem tsmishi (besede, so kazali ik' na ka^jserja Viljema, katerega 1 ji, so smatrali kot božjega po- n .j- slanca, ki bo odrešil sivet, in s v priboril Remcem sijajno bo- q ni dočnost. Ni čuida potem, da se o o- je kajzer izjavil napram nem- n ie škerthi narddu : 0 "Mi iHdhenzotternci dtabivar s o- mo svoje krone edino od Boga, e- in mi nismo odgovorni narodu, o- ampak le Bogu samemu za 10 svoja dela." zi a-J (Dailje prihodnjič.) K Austria in the light of truth. It is not infrequent occurrence to hear otherwise wellmean-ing yet not informed Americans talk about Austria in terms of leniency if not of pity. In their oipinion Austria as the junior partner of the war firm Kaiser, Kaiser & Co. ought to toe absolved of a graet deal of responsibility of the crimes with which the Teutons are being charged before the tribunal of the civilized world, whereas the kaiser as the brains in the avowd .ringleader of thegang of criminals who are running amuck in Europe, attacking indiscriminately all that stand or come in their way, ought to be made the main sufferer of all the crimes committed by the robber trust of the central powers. While I for one do certain-ly not ibtend trying to whitewash! the bloody madman upon the throne of Germany, I would not wish either Austria coming out of thie war without punishment commensurable to the part she played prior tol the fateful days of August 1914 in the events which led to war and1 during the long three years of war itself. Eveny one who feels thlat Austria is in any measure less to blame for what is going on the past three years in Europe and has left its .bloody traces impressed on th»e five continents and the seven seas, is, I venture to say, wOrking un-de/] a misapprehension which is tftie more reigrtable as it gives the benefit of doubt to Austria, an inveterate sinner who is bad beyond correction or amendment, as I shalhtry to prove in citing just a few incidents which will enable an impartial reader to judge for himself wheter or not any synnpathy or pity tor Austria is not entirely out of place and vasted. Listen to this: The Jugoslavs (the Southern Slavs) of Austria have suffered and are still suffering such persecutions on theipart of the Austrian governement t'hiat they face extermination if the war does not come to an end shortly. This is a fact and has been proven from reports published by the cenzwred Austro-Huga-rian press, w^hich have found their way to neutral countries and hence to America. While we constantly bear in mind the French proverib: " A la guerre comme a la guerre" and are more than convinced that our general Sheman was speaking from experience When he coined his fameoius slogam: "War is hell", we do nevertheless claim that the systematic and most ruthless persecution of the Jugoslavs going on in Austria from the outset of the war are .part and parcel of a fiendish plan donceived: in the brains of some modern Teutonic Nero to exterminate our whole race and in this manner to solve with one strdke the complex Jugoslav problem in^ case of victory of the central powers, and in case of defeat to wreak vengeanA upon the nation which has incurred the most inexorable 'hat-red of Germans and Magyars who rule t)he dual monarchy. j| From the persecutions are not exempted1 either Croats >cr Slovenians and their sufferings are no less than those of their Serbian brothers. Religion makes no difference,* and fire, bullet and the hangman's notese are doing ( fearful execution among the Jugoslav subjects Of the 'Habsburg dynasty, in so far as they have not 'been sacrificed in the shambles on th« various fronts- where the Austrian military authorities have sent the flower oj our yuth and manhood as well as 'old men up to sixty years of age and over to be mowed down in the first lfnes of the attack in the capacitiy of "shock troops." Doomed to death and extinction at home and on the battlefield alike, this luckless race cannot even raise its voice in order to call to the attention of the world at larg<$ its sufferings which equtal those of the first Christians under Nero. The whole nation js agged, isilenced by force and has to sulbmit to the inevitable without the remotest (possibility of r an on^ t rat ion let alo-en resistance to the process of systematic extermination inaugurated from the very start of the war in all Austro^HUngarian provinces populated iby Jugoslavs. The only remaining way to reach the ear of civilization leads through the press of the allied- countries and that of America. Consequently it is only inatural that we are anxious to convey to the American public the right impression in regard to the role Austria lYas assumed towards her Jugoslav subjects and this is the objectof the lines too. (I asstert here in challenge any one to deny the truth of my statement that the Austrian« by March 1915 had imprisoned, interned or exikd from their homes more than 200.000 Southern Slavs of both sexes and ail ages. Thieir properties have been declared confiscated1 for the benefit Of the treasury of state. Immideatelyi before Austria declared war on little Serbia, the authorities in both halves of the monarchy arrested a'grcat many of men of .prominence, holding them latter 011 as liosta- for ihigh Reason were a daily occurrence dwing the first year of the war ahd sentences have been passed which in one case only (the notorious (nonster trial of Banjatuka) amounted in toto to 85$ years irr prison and a collective fine of 14,644,769 Crowns! According to reliable sources it is not exaggerated to state, that the aggregate Joases sustained by the Jugoslavs to date amount to 2.500.000 people, whvdh is equal to one-fifth of our whole race- I could continue enumerating almost without limit the da-sUndy crimes committed by the lAustro-Hungarian authorities with the sanction of *His Apostolic 'Majesty" the emperor and king upon a defensless population' but I do nfot think it necessary to go farther, inasmuch as the above speaks volumes in itself. Considering all that, how can any fair minded person plead exonerating circumstances in tihe case of the civilized world vs. Austria, is more than I can understand: The only reason for the , lenient stand: fatoen iby some Americans towards bloody, tyiran- ; nical, autocratic, backward,. hypocritical, saintly criminal Au- I stria lies in mjyi opinion in the fact that they are not fully acquainted1 with all counts of the indictment of this >foul remnant of medieval autocracy in the heart of Europe, and I ^hiall feel more than satisfied if this lines will help dispell at least in tew of erstwhile sypathizers any favorable impression towards Austria. vein če ne zastavimo vsi skupaj vseh moči in vseh žrtev, ki K«J V ovil tli V^II MUL, , m so nam na razpolago. Inv resnici me more biti ni- poataviti naše mlarfte sile, cvet naše mladine, v vojno sluižibo, da se odpove svotjemu domu, svojim starisem- zetnam in ljubicam, Ida gredo napram smrti, pohabljenju, islepoti in muče-ftju, in da v istem časti zahtevamo, od onih, fcu imajo kaj, da podelijo vse svoje premoženje na skupni oltar žrtev, da imajjo vsi kbrist od skupnih žrtev. Odvzemite bogatim ljudem kolikor morete, a ostalo ljudstvo se bo rado borilo z zavestjo v srcu, da je to zadnfc vojna na svetu, da nastane pOteqi mir, ki prinese blagostanje m svo- J bddlo vsem narodom celega sveta. o ■ Dopisi. ..Chicago, III, Cenjeno uredništvo:— Tekom te vojne se je vsak opaaovalec položaja prepričal, da Nemci daleč nad- , kriljujejo druge narodi, kar se tiče šipijonstva, sleparstva, izdaje in grozovlade. V vsem tem so pravi mojstri, d očim v bojih niso Nemci posebno junaški, in se imajo za svoje uspehe zahvaliti le kruti (železni disciplini, 40 letnim pripravam za vojno in ostudnemu nasilju ter nečloveškim čutom- Ali se kdo čudi kafco so Nemci Belgijo premagali — armada nekaj milijonov mož napram (peščici vojakov? Toda ko so dospeli pred Paris, in so . bili le še 10 milj od njega« jih je ustavila francoska armada in vrgla 30 milj nazaj. In kaj so naredili pred' Verdunom? Sest francoskih divizij zadržuje tam cele vojne vojne zbore Nemcev, in ne samo zadržuje, temveč jih tudi sik>vito uničuje. In kaj naj rečem o Srbiji, proti kateri se je cela avstrijska armada borito cela leto, a so Srbi pftisli z armado v * AvMrijo, in rie Avstrijci v Srbijo, dokler ni 700.000 nemških vojakov prišlo na .pomoč napram 300. 000 Srbom. In še tu bi ne bilo zmage, da niso izdajalski Bul-gari za hnbtom napadli Srbov, ki so bili oklenjeni od treh strani in' so se morali podati. Take so nemške zmage. In kaj je z nemško mornarico? Ali se drzne na dan? Lepo mirno stoji v zatišju in trepeče prelcf Angleži. (Nimajo korajže da bi se »prijeli v boju. Res p® je, da je Nemčija na morju naredila mnogo šlkode, toda z nobenim bojem, z nobenim junaštvom« ampak s submarini, skrivej, izdajalsko, kot je izdajalski ves nemški karakter. DftUe na tretji »tr&nl. j izdelovali orožje in municijo. Prav je vlaidla najprvo kHobila vse sinove Lbgatinov za vojaško službo, enako 'tudi v drugih mestih dočim v delavskih delih mesta Še danes ne morejo dobiti zahtevanega števila vojalkov. In članii milicije in redne armade so večinoma bolje tsituirani ljudje, in majhen procent je med njimi delavcev. Kajti ameriška armakla ni armapa proletaroev ampak ljudiska armada, kadar se pokliče v Hej, in v tej armadi koralkfet 'milijonar poleg cestnega pometata. Toda nekaj je kar je naš kongres pozabili: 'Vojna zahteva ogromne stroške, in teh stroškov delavec ne more plačati. Ko se "bo dvigtnila ogrom-,, na ameriška armaria, ki Se sedaj pripravlja, »bo gotovo, da bo večina delavcev v armadi, , kajti delavcev je veWno več kot bogatih. In raJditega je nastalo sedaj prizadevanj«, kHa bogatini plačajo stroške in žrtve delavcem, ki so se zglasili pod ameriško zastavo da se borijo za svobodo in demokracijo celega sveta- Nastala je spBošna ljudskia zahteva, da se obdavči ameriške bogatine kolikor mogoče, in nasprotno da se priprostemu inaro! 1-u naredi življenje kolikor mogoče {*> ceni. Resnica je- da so v sedanji ameriški armadi večinoma bogatejši ljudje, toda ko se dvigne ljudska armada, armada izmed! delavcev, proti nemškemu kajzerju, tedaj je treba, da delavci pomagajo z življenji, bogatini pa, .kolikor je starejših kPoma, z vsem svojim premoženjem in z vsemi žrtvami. Krasen igovor o konskrip-ciji ameriškega bogastva je imel v senatu Zjed). dTŽav senator Hiram Jofhuson, bivši guverner ddžiave Californije, ki se je izjavil: '^Bneime te ve j ne se nikakor ne sme naložiti na ramena ubožnih. Ubožni se morajo boriti enako z Bogatini, toda dočim imajo (bogatini življenje in premoženje, pa imajo ubožni le (življenje. In žrtve te vojne se morajo poplačati z premoženjem onih- ki imajo kaj. Mi smo prosili in pripeljali ameriško ljudstvo do toga, da je voljno boriti se za svetovne ideale demokracije. In jaz zahtevam, da se stavijo iste žrtve na premoženje bogatih kot se stavijo na življenje revnih, Ddkler se nismo nahajali v Slovenska Dmštva po vseh Zjedinjenih državah imajo ca geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi lsd*la)«mo ▼»• draitrcMt trgersk« in privatne tlakorfne. Naša tiskarna j« mJMJ ■oderao opremljana iaacd Tteh ilonukili tiakaren v Ameriki. Pilit« m ceae rub tlakorine nan, predao m obrnete kam drugam. Pri nas dobite lapše, cenajie la boljše tiskovine. } CLEVELANDSKA AMERIKA y / PRVA SLOVENSKA UNLJ8KA \ TISKARNA fillft ST. CLAIR AVTC I Vy.^ynAM | \ rf%f a ifLlJl Mm % ^yiji t^ ■ I Vmii AriUt I ■ j ^^ ^^^^^ ^ ^^^ ^ I I T«L0.2LPrW*» 117« R - fl UPRAVNI ODBOR: I »Predsednik: PRIM02 KOGOJ, 39ta. Ker se mora na seji rešiti več zelo važnih stvari, se opo^ zarja vse čitalničarje, da se je udeležijo v /polnem številu. * —Novo poklicani novinci za narodno armado bodejo prvič poklicani v službo v sredo, 29. avgusta ob 7 uri, da se naiučijp prvih potrebnih vojaških vaj Iv« i'44 oseb po poklicanih. Dne 5. septembra ckKde 450 Clevelanltlčartov vojaško taborišče v Chiliccrthe, drugi oddelek odide 19. septembra, tretji ofMekk t. oktobra, četrti od- A Ut, tf r±> ' ™ ^ oelek 15. owt*, m ostali pozneje, kakor hitro boj gotova vdja- —The Cleveland Crane & Engineering Oo. je> dobila v pondeljeik naročilo za iS velikih železniških dvigalnikov za uporabo riai francoskih •železnicah. Naročilo je vredni $400. 000. 1—Za tobak, cigare in cigarete naJšiib vojakov v Franciji so darovali: Clevelandsflca Amerika $5.00, Mrs. Frances Lau-sche^i.oo, Anton Miklaučič iz NeWburga $1.00, Mrs. J. Kramar, soproga mesarja, $1. 00 in Louis Krraševec 25c, Sku-paj $8.25. "Dober je začetek. Kdo bo prihddbji, ktoo Ihjoče osladiti nekaj ur našim voja-( kom v strelnih jarkih s prpo duihana, cigaro ali cigareto. iVsak dolar,ki ga podarite kupi za $200 tobaka. Za en dolar dobi vojak 400 cigaret. Slovenska društva, delavci, trgovci, majhen ali velik' dar, vsak je dobrodošel. Darove sprejema uredništvo lista* in darovatelji dobijo iz Francije old našrih ameriških vojakov dopisnico v zahvalo za dar. Kdo je "next'' ? V uredništvu "Clevelandske Amerike" dobite knjigo "Kako se postane ameriški državljan". To je edina knjiga te vrste, na katero se lahko zanesete, da je v njej popolnoma vse pravilno, ker je knjigo potrdila zverina sodnija v Clevelandu in jo priporoča vsem Slovencem. Tu dobite vse postave o državljanstvu, celo ameriško ustavo, proglas ameriške neodvisnosti, vsa vprašanja in odgovore, katere morate znati, če hočete postati državljan, poleg mnogo drugih važnih podatkov.Cena sarno 25c "Clevelandska Amerika" ne prodaja vere in slednje ne meša v politiko, časopis je tiskan za izobrazbo Slovencev, ne pa v sebične namene posameznikov. POZOR! Dviganje številk za zlato uro od dr. Z. M. B. se vrši 3. sept. ali na Labor Day in sicer ob 3. uri popoldne pri Mike Setnikarju. Vabljeni so vsi tisti, ki imajo številke* da vsak lahko vidi kako se bo žrebalo. Dr. Z. M. B. Harmonike najnovejšega sistema "Gramatične Harmonike" dobite pri Jos. Rues, 3926 St. Clair ave. (Wed.ri04) POZOR! POZOR! JUd, mo* selitve tzCtere- starišiem priporočam, posebno kate^, jmajo bolne, ptročič«, ker 10 zflravilo je v resnici vsega, priporočila v nad no, ker sem preAUsil v času bolezni mojil otrok. Imel sem sina in 'hčerko bolno, sinček je ime! vnetje pljuč in hčerfca je trpela na zaprtem žbtodcu, da mi šla vdtifai in drugo od nje, in trpela je par mesecev. Poklicali smo zdravnika, ki nam je tekam 10 dnij or ba ozdravil, sinu se je vrnila živahnost in veselje takoj (po bolezni, a hčerka mi je postala nema in topa* (poprej pa je bila tako vesela in živahana. Naenkrat so ji vsi udi odpovedali delo. V tovarni smo se pogovarjali s prijatelji to bolezni mojih/ otrdk, prijatelji so mi svetovali to in ono, prijatelj Meden pa pravi, naj poskusim njegovo grenko vino, mogoče bo kaj upljivalo. Dal mi je eno steklenico kot (prijatelju brezplačno, in začel sem dajati otroku po dve mali žlički po jedi in uspeh je bil gotov Čez dva dni se je začel otrok opirati nia noge in dobil je okus db jedi in veselje m živahnost se je zopet povrnilo, in sedaj ob tednu kar sem začel dajati otroku Medenovo greriko vino &ače zopet veselo okrog naju kot pred boleznijo.. Zatorej priporočava najtopleje vsem starišem, ki imajo bolne otroke, poselimo na slabosti in utrujenosti Medenovo grenko vino 'Triglav", ker jaz smatram to za najbolje zdravilo. John in Rozi Marolt-_(Wed. 10^) Voznik za Dry Cleaning dobi tako^dobro delo. Dobra plača in procenti. Franks Dry Cleaning Co. 1361 E. 55th St. (102) Soba se odda v najem za enega ali dva fanta, brez hrane. 1092 E. 67th St. (103) Naprodaj je motor kolo Har-ley Davidson irt zraven tudi stranska kara. Nidka cena. A* Kleindienst 6715 Edna ave.— (103) :--- Stanovanje s tremi sobami se odda 5810 Bonna ave. Soba za 1 ali 2 fanta se oddla. 11176 E. 61 st Št I 'Slovenka bi ralda dobila delo j za hišno snalženje ali pomaga- J nje v restaurantu ali kuhinji— 1176E. 61 st iSt. Soba za 1 ali 2 fanta, brez hrane se odktta. 1095 Addison Rd. vrata št. 4 (103) Soba se odda v najem, front soba, za 1. ali fanta — 1157 E-61 st St. (103) Dobra slovenska mlekarna v sredini sloventske naselbine je naprodaj. Najbolj poznana mlekarna, najboljši odjemalci. Pozve se na 1065 E. 66th St.— , .,-■ . _ (104) Pozor rojaki! Najceneje -kupite 'hišo,d ako se Oglasite na 66. cesti, kajti na prodlaj imam več haš, in skoro vse te hiše prodajajo Nemci, ki prodajajo jako poceni. Oglasite se hitro, slišali bo- ! dete resnico in prepričate se sami.— J. Lušin, 1065 E. 66th 1 St_ (103) J NAZNANILO! i Bratom dr. ^rimož Trubar, j št. 126 ®NPJ se tem potom na- j znanja' da se vdeleiimo ikor-porativno razvitja nove društvene zastave tik\ 'Delavec, št 257 SNPJ v West Pade Ohio in sicer v pondeljek, 3. sepit. T917. • 'Zbirališče je ob 12. uri opol-dne oa 6006 St. Clair ave., nakar se odpeljem9 na določeno mesto. 1 Botzdrav, Jos. Pogačar, tajnik. 1 Poceni hiše. Hiša naprodaj za 4 aeboj. Sedaj ai aha- m g im rite lot Vsemlte 8t. Clalr karo do Five Folate, in ta vm Čaka M m nal avtomobil oi> 1., 2., 3., In 4. uri v nedeljo popoldne, da vaa ■ odpelje na aamljMee. J The HeNntt HeGaU j POSEBNO NAZNANILO! Dr. Cowdrlck, veliki ipecljallat, je upeljal v Clevelandu vaa velika stroje xa zdravljenje ljudi. Tu bo nadaljeval zdravljenje na način kot aa »dr* vi na klinikah Evrope. No računa nič za prelakavo, preiskava g X žarki jo zastonj vsakemu bolniku, če se sdravl pri njem. Nič ne done, koliko Čaaa se te zdravite, pridite, da vidita kaj ta Ipecljallat lahko naredi sa Tak .. $1000.00 x Žarki se rabuo za preiskavo in zdravljenje Pridite takoj ln ta ipecijalist vas popolnoma prelite, potem ! če morete osdravetl, ker uspeh Je odvisen od preiskave. Njegovi kiMalJ stroji it vseh delov aveta mu pomagajo, da Ima pajboljil zdravniški ttraffe v mestu. Ko so druge metode sdravljenja zgubile moč, dobite tukaj aogMlM Brez vprašanja, kakšno bolezen Imate; če zdravnik vidi. da ee da osdravstil bodite prepričani, da kmalu ozdravite, ln nikomur nI treba zapravlU dtajpf Ja, ne da td dobil uapeh. Pridite ln pogovorite se privatno t zdravnikom,^* 2047 E. 9th St. DOCTOR COWDR1CK Med EooliJ 4. nadet. i^««ii*Uai, Cleveland, o. »a Pr «d 10 dm 1. — _'ii CLEVELAND —Daily, Ma^llt to Nor. l§th —BUFFALO Lmt* Ouriun . %m P. M. I Ouual j L*m Brmu • l4ir.lL inln Bmuo . fin A. M. J BVAMBAM Tm j irHt* Outiuo 4.MA.M. OoBDMtloBi at Buffalo foi' Vianr* Valla aa«all laatotn and Canadian twin t«. Railroad Tha^CUrvaland & Buffalo j^^^F/UIE ^gQ J ww«wxsiii«wizassa»] U ^[Lffife^^ _ — IkalWfOTt BOTt «MtlT jLa^. .AUl^D^S^^n LI ri n l| IHR PPHPiPffHRB^ j^j M/" f$f % I To ie na«1n New Perfect on. Nltrcb«, da laCn- o«At»J — ennkoinerni» toplota, 1 ■ iBTiatnu «m knli^rj •. N't w Perfection p«4 n« petrolrj aaje »talno —ka- I ■ ha hitro all po£aalkot hočete. I Trn i eil kuhajo brano sa 3.000.000 drulln. Za najboljši uspeh rabit* Rayolight petrotaj, C E N E i ■ TRIJE PLAMENI ST. 33 STMUE PLAMENI iT. 34 ■ M (19. SO Pa« , $17.13 I 1 P »i ■ kaW»«tom f 1S.00 Pa« • kabla« lom »23.00 ■ ■ PaC . k.kiaatam In rokriT.lom »2I.7S P.£ • k.kin.laoi i« pakHvaloaa 3SS.7S I THE STANDARD OIL COMPANY M (Aa OMe 0o«f tsllinl _ J t^-T NEWP^TECTKW OBL C|W^rovj ' I I Nove tovarne, novo mesto se gradi v Euclidu. Slo• I B renči, kupite lote sedaj, raš denar se potroji r ■ kratkem I c 11 ,—---\ IP"1 -:— ZADNJI RODOVINE BENALJA ZGODOVINSKA POVESi m- FR. REMEC IIU V- BrTo ste izvrstno naredili, to I& imenitno izvedli in videli i fcdete, da se vam bo kraljev-izplačalo." l/Nekaj tednov po prvem Le-%ardovem nastopu pri baronu t flraebiju, se je preselila v Lju-| bljano do sedaj po polnoma S »znana rodbina. (Vse mesto t # je ČiAiilo* 4oer ni nihče vedel, Bdiv ima baron Bvzebij Benalja tako bližnje sorodnike. $ "Ti moji sorodniki , so jako mnosni ljudje, jafko ponosni" : jf pripovedoval "baron Evzebij, sobili revni in niso mogli stanu primerno nastopati, se niso nikdar približali in |so celo zatajevali svoje plem-Istvo. Zdaj so napravili malo dedščino, Iki jhn omogoča I brezskrbno življenje in so vsled tega prišli v Ljubljano. I Tak ponos mi zelo imponira." iNa ta način je baron Evze-I bij upeljal svoje sorodstvo v ljubljansko družl*>. | iLeonardova mati je bila bo-i letona. Gotposke dfiržfce ni po-■ znala in se je je bala- LeonaiW Slo jie moral vprav prisiliti, da se je preselila v Ljubljano, in /vdala se je le ker je vedela, da it!® pojde nlkldar iz hišie. Leonard, njeg»o»vi sestri Eleonora in iCecilija so bili edini, ki so re-^prezentiraJi rodovino na zunaj pcajti Leonardova brata sta bila še maj'hna. t Baronici Renati ni doslej neznano sorodništvo njenega fttaža prav nič ugajalo. £delo se ji je, da je svakinja neOmi-kana, navadna ženska* ki je morala biti v svoji mlaklbsti jako lepa, ki pa je zdaj prav 'iSkrbi in delo so jo prezgo-|dkj uničile" je rekla Renata, ko je po želji svojega moža Obiskala svakinjo. ^Nekaj gostov, je vstopil Mi- - hael Kržinar. Nihče ga in i pni' i čakoval, da, celo nekoliko po- ► zabljen je bil* ker se že vt£ , teldnov ni prikazal v mestu In i &e ni culo ničesar dmtzega o njem, kot da na iLesnem brdu > meri hlode in Ihloidi na lov. Mihael je izgledal utrujen, , kakor da se je mnogo mučil s JgJ^MV,^fillfMP*' aJ**!-^ "tmyenter i ma prav zgovoren in je .prijateljsko pozdravil ne le vse do-i bre znance, nego tudi druge povabljence. Renati se je pri-1 bližal nekako plaho in jo kratko pozdravil. "Dolgo vas ni l)ilo videti," je rekla Renata. 'Opravki so me zadrževali na Lesnem brdu," je odgovoril Mihael Poleg Renate je stal .prazen stol. A Mihael ni dal Renati časa, da bi ga bila .povabila, naj se vesede. Naglo je izpre-govoril nekaj brezpomembnih besed1 in se umaknil, čim so prišli novi gostje pozdravit hišno gospodinjo. Renata je z napeto .pozorno-stjo gledala na Mihela, ko ga je njen mož seznanil iz Leonardo™. Na Mihaelovem cfora-zu je hotela -citati* kako mu ugaja ta sorodnik njenega moža- Toda na Mihaelovem obrazu se ni spremenila nobena, poteza, samo v njegovih očeh je zaplapolalo tneflcaj, kar si je Renata tolmačila Ikot začudenje. , Samo najnavadnejše po-zidravne besede sta izpregovo-i^ila. iMihael in Leonard, zelo ceremonija!no, kakor je zahtevala družabna navada, a oba sta si bila svesta, da ne 'bodeta nikdar prijatelja. Prihod ljubljanskega wkofa je njiju pogovoru naredil konec. Vsa dru£ba je silila naprej da pozdravi priljubljenega škofa, ki je Obiskoval vse priredbe v odličnejših/ ljubljanskih hišah', se rad mufdiil v dm-žibi izobraženih dam in tuidi sam večkrat prirejal škofijske zabave, na katerih je prav tako veselo plesal, kakor v zasebnih hišah. Pozdravljal je z ljubeznivostjo finega moža* zdelo se je, kakor da ima za vsakega posameznika poseben usmev in poljubil baronici Renati roko. "'Kje pa ste doslej skrivali svoje sorodnike, da se niti vedelo ni, da so na svetu?" je še-gavo vprašal škof: "Mislil sem vedno, da ste Vi 'zadnji svojega rddtu; -šedaj imamo upanje, da slavno ime barona Benalja še dolgo ine izgine." Evzebija je spravilo škofovo vprašanje v veliko zadrego, a na srečo mu ni bilo treba odgovoriti, ker je vsa d^aaba govorila obenem in je tudi Leonard hitel pripovedovati, da je živel na kmetih in se preselil v Ljubljano samo zaradi sester. Škof se je v sedel poleg baronice Renate in kramljal ž njo prav prijateljsko, dočim je mladino nagovarjal, naj se ne da motiti pa njegovi navzočnosti, nego se naj zabava in kratkočasi* kakor ji je 'dfrafgo. "Najbofj mi ugaja mladina, ki je vesela ; taka mladina ki ne ljubi zabav in plesa, ki je resnobna in kritična, mi ni všeč: samo ljudje, ki se znajo smejati in veseliti so dobrega srca." Skoro celo uro je ostal škof v hiši barona Evzebija- Za vsakega, ki se mu je približal je imel prijazno besedo, vse vedenje njegovo je pričalo, da je bil salonski mož. A nihče ni opazil, kako bistro in kritično je« motril zbrano družbo in kako vprašujoče je večkrat obstal njegov pogled zlasti na Leonardo* njegovih sestrah. Kp se je škof ie poslavljal, ie zagledal Mtnacia tvrzmaria. Nasmehnil se mi* je, ga pozdravil z očmi iti* ,r^co mu dal z glavo znamenje* naj. mu sWdii. -Zapazila je to družba m vsled tega ni silila v predseoo, kamor je Mlhtfel sledil šk^fu-Samo /barom Evzebij je hotel spremiti škofa do stopnic, s škof je to, odklonil. iV tem, ko je vsa družba ujjl-bala, kaj da moreta škof »ti Mihael Kržinar imeti tako nujnega govoriti, je škof v pred-s6bi polo'žiI Mihaelu roko na ramo, trm jatelj ?" '"Na .Lesnem brdu,.Vaša milost." je odgovoril Mihael. "Torej kuipčijske stvari," je menil škof. "No to je prav. Povedati Vam mora mnamreč, da sem bil nekoliko v skrbeh za Vas." "Kako to?" s© je začudil Mihael. "Kaj se je takega govorilo* Ida ste »bili Vaša milost zame v skrbeh ?" "Govori se, ljubi prijatelj, da se hočete poročiti z gospo Terezijo A hči novo. Lepa je, ! mlada in bogata, a dovolite mi, ljubi prijatelj, da Vam po<-vem svoje mnenje: ža Vas to ni prava žena " r M(ihael je odstopil za pol koraka, njegov obraz se je zres- * nil in pogled njegov je postal 1 teman. „ ' "Dovolite mi, Vaša milost, 1 spoštljivo opomnjo* da sem že 1 štirintrkleset let star in torej zmožen sam izbrati ženo. Go- 5 spa Terezija Ahčinova hodi k i maši, k spovedi im k obhajilu, " je.* torej dobra katoličanka in ' sodim, Ida s cerkvenega stali- 5 šča ne morete ničesar reči pro- • ti njej. Sicer pa se mi zdi, da v i abonskih zadevah nimam dol- « žnosti, poslušati svete." "Kržinarji ste vsi strašni | ljudje" se je smejal škof z vso J dobrohotnostjo^ dasi so bile ! Mihaelove besede, malo uljud- 1 nc- "Poznal sem Vašega stare- • ga očeta in poznam Vašega 1 očeta; Vi ste ravno taki, kakor ' an o škof zanima za njegovo ,poroko. Svest si ie bil, da je moral škof imeti poseben Wok svariti ga pred igospo Tirezijo. a zaman je skusil uganiti, kakšen bi mogel biti t« vzirok. "Ali me svari pred Terezijo, ker želi meni dobro, ali je mnenja, da mora Terezijo obvarovati pred menoj ?" Na to vprašanje so fce naposled strnile Mihaelove misli* a odg'ovora ni vedel dati. Ko bi se (bil Mihael U \»a stalno in neprdklicno odločil poročiti se z gospo Terezijo, in škofa sploh ne bil poslušal, ali kio stalnega sklepa le še ni prišel Ves čas, ko se je mudil na Lesnem bildlu, je samo raz-mišljeval, če je res potrebno, da zaradi časti in mirni baronice Renate žrtvuje samega se- ■ nsdaiKijs.....cfjkck, da mu ni odprta nobena druga pot in ravno tolikokrat si je zopet rekel, da je to blaznost, da je inijegov oče le uprizoril zvijačen manever, ko je apeliral na njegovo čast, da bi jga tako speljal* ugoditi njegovi želji in se poročiti z gospo Terezijo. Škofove besede so pa napravile nanj vtis, da se ga Mihael sam ni zavedal. Razmišljevati je začel o značaju in nava/dah gospe Terezije. Tega doslej še ni nilkldiar storil, ker ga osebnost gospe Tertzije ni prav nič zanimala. Čim dalje je ani-ziral značaj in življenje gospfc Terezije, toliko bolj se mu je vsiljevalo mnenje, da škofa sicer prav nič ne briga, kako ženo si iabere Mihael Kržinar, a da je bilo šikofovo utemeljevanje njegovega svarila res čudno. 4 Mihael je imel dovolj časa, udati se takemu irazmtšljeva* nj*u, kajti takoj po škofovem odhodu se je začel ples, kar je bil vzrok, da je bila kaidilna soba popolnoma prazna- Po tej sobi je hodil Mihael gor in dol in je čisto pozabil, 'kje da je in da imaldolžnost (plesati. Šele žvemket čaš iz sosedne solbe* 1 kodier so sedeč okrog barona | Evzebija popivali starjši go- [ spodje, je vzbudilo Mihaela iz | njegovih sanj. Šele zdaj je sli- | šal glasove klavecina in gosli f iz drugih sob in se zavedel, ka- | ko je grešil proti družabnemu j običaju. ',1 Pohitel je v plesno dvorano, | ki mi bila sicer velika, a lepo | okrašena in sijajno razsvetlje- | na, tako da se je njegovemu | o»:esu nudil pester razgled. I Ravno so se ipari pripravljali § na nov ples. Mihael se je hitro i prerinil skozi veste, Ida si žago- j tovi plesalko, bodi že katero- i koli, ko je naenflerat stal pred 5 baronico RJenato. Pozneje sam 2 •ni vedel, kako se je zgodilo, da ^ jo je ogovoril, dasi je imel na- b men se je ogibati* in da jo je g celo nujno in srčno prosil, naj jj plešte ž njim. S "Pozneje— čez kako uro," | mu je rekla, "zdaj sem preveč | utmu jena," iBesede njtene so bile prijaz- § no izrečene, a njen pogled je | bil tako hladen, da je hipoma \ streznil MJihaela. "Če 'dovolite, se oglasim po- l zneje," je rekel iMihael, a Re- 3 nata se je. v tem trenotku tukli | že odvrnila oH' njega in šla dru- Jj gam. Mihael je nekaterimi drugi- i mi damamt plesal nekaj tur, 8 potem se je zopet umaknil iz S ,plesne dvoriane im se vsedel : >med nekaj "znancey, ki so že : kartali in praznili buteljke, ne g meneč se več 2a ples. Ko je tako sedel med znanci* jj ne da bi se vdeležil njih iger in jj zabav, je slišal V svoji ibližfni, 3 da se je govorlo o njem. Obr- | nil se je nagib in zagleda baro- g na Leonarda Benaljo in gospo g Terezijo; zilelo se mu je tudi, | tl!a je Štefan vitez Ogulin švig- f nil ravno v istem trnotku iz ([ sobe, a gotovo tega ni vedel. £ '^Ravno o Vas sem govori- f la," je ostro rekla gospa Tere- £ zija na Mihaelov vprašujoč po- | gled, "Ali nič ne čutite dolžno- t sti se upravičiti, da ate zapu- E stili Ljubljano ne da bi me bili I 1 ^ v '3 ■ deških ra ek. ^^ ^^ , ™ ^ BP.JHI JI WOI iba-iu in £ n^T flW; W : • ••.'«!« •.'•!»•-"'i -m VtTjii