ZA NESRAMEŽLJIVE, str. 16 $ram nas je vstopiti v sex shop, _J2rg°vino z orožjem pa ne AKTUALNO DOMA, str. 3 Zakulisje odpiranja in zapiranja pa ponovnega odpiranja trgovin v MS centru FINANCE, str. 6 Nelikvidnost pomurskih podjetij Plačilna nedisciplina cveti in delavci ostajajo na cesti IIP R E S L I Š A N O ^tkam1?0 moljena za predsednika, jaz kandidaturo ^rkolf aunkcHaje za mene čista izguba. Jaz lahko grem ka-°bnioč' sPreJeH z odprtimi rokami, ker me soboško Spozna.« Štefan Žekš, novi predsednik Društva gluhih naglušnih Pomurja Murska Sobota । MM* MILAN JERŠE Med kladivom in nakovalom Ker je zaradi kosovske krize na begu že m ve^ kot pol milijona ljudi, bi morali tem Iju-^to '^^k' Pomagati na vsakem koraku. Z drugimi bese-^Hih^Omeni’ naj bi kosovsko begunsko breme ob evropski lPom°č' Prevzele predvsem kriznemu območju sosednje SiCer tem nai bi omilili begunsko katastrofo. I v krajih, kjer je naša država predvidela nastanitev % i fV Z °bm°čja opozarjajo na neustrezno skrb za pri-& želi Slovenija sprejeti 1.600 novih begun-,reba v ,a namen ponovno odpreti več begunskih centrov. zdaJ ^‘jole še 10. Med njimi tudi begunski 1 °ncih' v niem /e skupaj z izpostavo ljubljanskega Preho- ’ za ^jce v Prosenjakovcih več kot 400 kosovskih Alban-Vidoncih se spopadajo s prostorsko stisko, pojavile pa so tud^,eZavePri oskrbi z vodo. Na nevzdržen položaj opo-kiSra^‘ °bčini, kamor spada omenjeni begunski center, b agajnaje Prazna, saj so večino denarja porabili za \ da .esuncev ‘a osnovno vzdrževanje begunskega centra, in če na račun begunskega centra dolžna 16 mi-^^■j^era polna. SCENA Fe 81 L1! •c 1 \ »Internacionalizacija« slovenskega gradbeništva Ta teden MEGRA '99 Minister Dragonja zaželel gradbenikom uspešno povezovanje s tujimi partnerji in vstbp na tuji trg M&Mostno so sV.^ je torek, 13. aprila, so na sejmišču v Gornji Radgoni slovesno odprli 12. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov MEGRA 99. Ker je pred kratkim Pomurski sejem postal lastnik razstavišča, je večina govornikov spregovorila tudi o tem ugodnem razpletu in zaželela sejmišču in sejmom uspešen razvoj. Med povabljenci je bil tudi g. Bogdan Topič, predsednik Uprave Razvojne družbe R Slovenije, ki je omogočila prodajo sejmišča, slavnostni govornik pa je bil minister za gospodarstvo Metod Dragonja. ">4’’^-’ feko? 111 čeki Otvoritveno slovesnost so prijetno popestrili člani Komornega kvinteta saksofonov iz Gornje Radgone; goste je najprej pozdravil podžupan občine Janko Slavič in poudaril, da so domačini zelo veseli, ker je sejem končno dobil znanega lastnika, to pomeni, da se bo v prihodnje razvijal in ne več stagniral. To je potrdil tudi drugi uvodničar direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec; pomembno je, da so se v Sloveniji obdržala velika gradbena podjetja, ki zmorejo gradnjo velikih objektov, vendar pa je razvoj gradbeništva odvisen od investicij v javnem in zasebnem sektorju, je povedal g. Erjavec, funkcionalno ravnotežje strokovnih posvetov in razstavnega programa na sejmu pa primerjal z računalništvom, kjer je računalnik toliko dober, kot ima dobro programsko opremo. Sejem gradbeništva ni le prostor srečanja s poslovnimi partnerji, konkurenco, izvajalci in ponudniki, marveč je to tudi prostor in čas, ko se naredi nekakšna inventura o doseženih rezultatih v preteklem letu, je v uvodu povedal slavnostni govornik minister Metod Dragonja. Postregel je tudi z nekaj zanimivimi podatki: delež BDP, ki odpade na gradbeništvo-v letu 1989, je 5,1 %; vrednost gradbenih del v lanskem letuje znašala 196,4 mrd, od tega za visoke, gradnje skoraj 100 mrd in za nizke in hidro-gradnje 97,2 mrd SIT; čisti dobiček 1605 gradbenih družb v letu 1998 je bil 7 504 mio; v gradbeništvu je zaposlenih kar 45 tisoč delavcev, vendar so plače v gradbeništvu še vedno nižje od 13 do 15 %. Zakon o davku na dodano vrednost bo zvišal prometni davek, in sicer s sedanjih 3 na 19 % za gradbeni dela, pri stanovanjski gradnji pa bo davek 8-odstotni. Pripravljajo kar nekaj novih zakonov, med drugim o podaljšanju zagotavljanja namenskih sredstev za graditev državnih cest, o najemanju tujih posojil za prenovo obstoječih magistralnih cest, o rudarstvu in izkoriščanju mineralnih surovin, o graditvi objektov, o gradbenih proizvodih, o javnih naročilih in končno tudi zakon o zaposlovanju tujih delavcev, ki naj bi do konca letošnjega leta uredil medsebojna razmerja s Hrvaško, Makedonijo in Madžarsko. Tudi v gradbenih firmah se je lastninjenje podjetij ven- Sejem MEGRA '99 je prvi letošnji sejem na končno olastninjenem sejmišču v Gornji Radgoni. Pomurski sejem je že poskrbel za določene izboljšave, zaenkrat bolj vizualne. darle končalo (čeprav z mnogimi zapleti). Minister Metod Dragonja podpira povezovanje s tujimi partnerji, saj se bodo po njegovem mnenju slovenska podjetja le tako lahko izognila stagnaciji, izolaciji in tehnološkemu odmiranju na obroke. Kot primer uspešnega povezovanja je navedel opekarno Ormož (Wineberger), opekarno Križevci (Tondach), Anhovo (Esal), Salonit (Eternit), Siporex in Ytong. »Tuja vlaganja pri nas So seveda koristna in dobrodošla, seveda če imajo od njih dolgoročno korist delavci (socialna varnost, boljši standard ...), lokalne skupnosti (večji občinski proračun, boljša infrastruktura ...) in nazadnje tudi država. V teh podjetjih so pravočasno ugotovili, da sedanja tehnološka raven proizvodnje in kakovost izdelkov ob finančni šibkosti danes ne zadoščata za enakovreden boj na tržišču doma in na tujem, še težje pa bo, ko bo na vratih evropska konkurenca z nižjimi cenami in večjo kakovostjo,« je povedal minister Dragonja. BERNARDA B. PEČEK Foto: NJI VESTNIKOV VLAK '99 ,^“s v KOČEVSKA REKA Z KOČEVJE RIBICA* AKTUALNO OKOLI NAS 15. april 1999, Iz Monoštra piše Skrajnosti Vzrok in posledica nista ista Smo pripravljeni na val brezdomcev s Kosova? Begunci trkajo na vest Pomurja! M Pomurju prepolna prehodni dom za tujce v Prosenjakovcih in begunski center v Vidoncih - Težave tudi zaradi pomanjkanja vode - Graška občina opozarja na nevzdržne razni^ dina žrtev kosovske krize je madžarska narodnostna skupnost v Vojvodini, vsaj tako trdi predsednik desničarske Stranke madžarskega življenja in pravice Csurka. Meni, da imajo vsi drugi narodi in narodnosti določene interese in namere (teritorialne, zgodovinske, etnične, verske), zato so bolj ali manj krivi vsi. Med njimi so mamice z dojenčki, starke in starci, bolni ljudje, ki bežijo, da bi si rešili golo življenje. Kaj večjim itak ne ostane. Da, tudi oni so krivi! Le ubogi vojvodinski Madžari, kijih mobilizirajo v jugoslovansko vojsko, da bi se borili za tuje interese, so edine žrtve. Zato bi pa morala vlada, pravi gospod Csurka, sprejeti sklep, da na Madžarskem sprejmejo kot begunce le vojvodinske Madžare. Na vprašanje, kaj bi rekel, če bi leta 1956 v času madžarske revolucije recimo Nemčija sprejela le begunce nemške narodnosti, je le skomignil z rameni. Odzval seje tudi ministrski predsednik Hvala bogu, večina Madžarov ni tako nestrpna, kot je go-’ spod strankarski predsednik, čeprav se - po nekaterih javnomnenjskih raziskavah - približno 50 odstotkov prebivalcev boji neomejenega begunskega vala. Toda tudi večina teh podpira humanitarne akcije v pomoč kosovskim beguncem. Ministrski predsednik se je v daljšem televizijskem pogovoru neposredno odzval tudi na skrajnosti v madžarski politiki in izjavil, da bo Madžarska sprejela vse begunce, ne glede na njihovo etnično ali versko pripadnost. Šel je celo nekoliko v drugo skrajnost, ko je govoril o neomejenem številu beguncev, ki jih je Madžarska pripravljena sprejeti. Zakaj ta »velikodušna« poteza, ko si pa lahko večje in bogatejše države privoščijo, da določijo, koliko beguncev so pripravljene sprejeti. Ali ne bi lahko tudi Madžarska dodala, daje pripravljena sprejeti žrtve te humanitarne katastrofe, toda le v okviru možnosti. Komu želi s tem dokazati, da je demokratična država? Saj jih pravzaprav nihče ni vprašal in nihče ni silil, da bi nosili breme, ki presega moči in možnosti, niti Nato ne, v katerega se je Madžarska včlanila tik pred izbruhom kosovske krize. Madžari se bojijo Od takrat pa kar naprej poslušamo, kako na varnem so Madžari, kako se ni treba bati, da bi se država neposredno vpletla v vojno na Balkanu, kako jih bo ta močna vojaška zveza obranila vsega zla. To poslušajo iz ust odgovornih politikov vsaj dvakrat na dan. Če te pa hočejo o nečem vsekakor prepričati, lahko dosežejo prav nasprotni učinek. To dokazujejo tudi podatki javnomnenjske raziskave, po katerih se več kot 60 odstotkov Madžarov boji, da bi Jugoslavija napadla Madžarsko. Nespametno pa se zdi tudi obnašanje srbske skupnosti na Madžarskem. Da jih napadi na Srbijo kot matično državo osebno in človeško prizadenejo, je razumljivo. Le eno stvar pomešajo. Časovno zaporedje namreč. Kaj je bilo prej? Genocid nad Albanci ali napadi na Jugoslavijo? Vzroka in posledice se namreč ne bi smelo namenjati. MARIJANA SUKIČ ■ o letalskih napadih Nata na srbske položaje in etničnemu čiščenju Albancev na Kosovu se svetovna javnost upra- vičeno boji, da bi se ponovila bosanska katastrofa, ko je v sosednje države in članice Evropske unije pribežalo na stotisoče beguncev. Ker je zaradi kosovske krize po podatkih visokega komisariata OZN za begunce na begu že več kot pol milijona ljudi, se morajo s to problematiko pospešeno ukvarjati tudi pri nas. Tako se je na vedno hujšo begunsko dramo zaradi etničnega čiščenja na Kosovu odzvala slovenska vlada. Na predlog zunanjega ministrstva in Rdečega križa je odobrila človekoljubno pomoč Albaniji, Makedoniji in Črni gori za begunce s Kosova v skupni vrednosti 46,6 milijona tolarjev. Gre za materialno pomoč, sredstva pa so dodeljena iz stalne proračunske rezerve. Kam s kosovskim begunci? Zaradi begunske krize je pričakovati, da se bo večje'število brezdomcev s Kosova skušalo zateči tudi k nam. Kot smo zvedeli, v že obstoječih begunskih centrih po državi že občutijo začetek množičnega prihajanja Albancev, poleg tega se tujci z območja ZRJ neformalno zanimajo za možnosti prihoda.. Po napovedih vladnega urada za priseljevanje in begunce naj bi bil za namestitev beguncev sprva predviden tudi begunski center v Vidoncih na Goričkem, tam pa navajajo, da ni prostora za sprejem novih beguncev.. V vidonskem begunskem centru je trenutno okrog 300 kosovskih Albancev, ki so k nam prišli ilegalno še pred začetkom vojnih razmer v ZRJ, in 49 bosanskih beguncev še iz časov vojne v BiH, ki se zaradi nevarnih razmer ne morejo in niti nočejo vrniti na svoje domove v Republiki srbski. Vodja begunskega centra v Vidoncih Janez Vučkič je potrdil, da so prostorske možnosti na meji normalnega, že zdaj pa imajo težave pri oskrbi z vodo. Možnost, da bi morebitne nove begunce namestili v opuščeno šolo v Domanjševcih, kjer so bivali med vojno v BiH, je zgolj teoretična, saj so bivalne razmere v njej nemogoče. Dolg; 16 milijonov Na resne težave opozarja tudi župan Občine Grad Daniel Kalamar, ki zatrjuje, da postaja položaj nevzdržen. Po njegovih besedah je občina skoraj ves denar porabila za prehrano beguncev in osnovno vzdrževanje begunskega centra. Hkrati jim država letos še ni povrnila niti tolarja in naj bi jim bila na račun begunskega centra dolžna 16 milijonov tolarjev. To je za graško občino veliko breme, zaradi prazne občinske bla- • -n račun0'^ gajne pa ne plačujejo j blago in hrano, ki Ju K v i/i vidonski begunski ce® jim je podjetje dobave goriva. S pou° , pi jim grozijo tudi dr“g / telji. Poleg tega se Ura ce in priseljence ne o njihove prošnjein vno oskrbo ne prizna jj oskrbnine, ampak 65 MILAN Iz New Yorka Operacija Podkev Vidne posledice M edtem ko se v ZDA prepirajo, ali so zračni napadi zveze NATO proti ZR Jugoslaviji resnično krivi za neizmerno poslabšanje položaja beguncev na Kosovu in so sprožili ofenzivo beograjske- ga režima, ki je ustvarila na sto tisoče beguncev in druge grozote na Kosovu, prihaja na dan vedno več zanesljivih dokazov, da je resnica vse prej kot taka. Novinarji časopisa Washington Post in tudi drugi so zbrali podatke in pričevanja, ki kažejo, da so se jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič in njegovi najožji zaupniki že od konca lanskega leta pripravljali, da etnično očistijo Kosovo. Načrtovano akcijo vojaških in policijskih sil so poimenovali Operacija podkev. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1999 je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v Konec lanskega oktobra je načelnik generalštaba jugoslovanske vojske general Momčilo Perišič med prizadevanji za rešitev kosovske krize, ki jih je vodil režiser daytonskega sporazuma Richard Holbrooke, generalskima kolegoma iz zveze NATO Nemcu Klausu Neumannu in Američanu Wesleyju Clarku zaskrbljeno prišepnil, da je vojska še edina preostala demokratična inštitucija v ZRJ in da bo prišlo do katastrofe, če bo uničena v spopadu z Natom. Nekaj tednov kasneje je Miloševič Perišiča odpustil skupaj z drugimi neodvisno mislečimi častniki. Miloševičevi novi vojaški in policijski voditelji so začeli pripravljati načrt Operacija podkev, s katerim bi izbrisali uporniško Osvobodilno vojsko Kosova ter spremenili etnični zemljevid Kosova. konca druge svetovne vojne. Doslej zbrani podatki že zadostujejo za trditev, daje vse potekalo po skrbno pripravljenem načrtu. Januarja in februarja je kosovsko časopisje objavilo novice, da jugoslovanski uradniki »iz varnostnih razlogov« zbirajo ključne dokumente in podatke iz različnih vasi v osrednjem in zahodnem delu Kosova. Aretirani albanski politični voditelji so februarja od varnostnih organov presenečeni poslušali besede: »Kmalu boste prisiljeni oditi.« kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Kmalu boste prisiljeni oditi Od začetka Natovega bombardiranja je 40.000 pripadnikov vojske, policije in paravojaških enot izvedlo eno najbolj neusmiljenih vojaških operacij v Evropi tega stoletja. S 300 tanki in težkim orožjem so jugoslovanske sile uničile vseh sedem oporišč OVK, poškodovale 250 mest in vasi. 50 vasi pa požgale do tal. Pobiti so številni civilisti, usoda mnogih je še neznana. Skorajda prek noči se je v Evropi zgodila ena največjih begunskih kriz od Začel se je pekel Ofenziva jugoslovanskih sil seje začela na božično noč, ko so napadli oporišče OVK blizu Podujeva, in sicer so z vojaškega stališča dosegli malo, vendar so spoznali, da lahko zlahka ignorirajo 1400 opazovalcev Organizacije o varnosti in sodelovanju v Evropi (OVSE). Zahodni opazovalci so januarja spremljali razmestitev 14.000 vojakov ZRJ po Kosovu, Beograd je začel premike vojske in težkega orožja iz Niša, Kraljeva, Kragujevca in Leskovca. Obveščevalni častniki zveze NATO so menili, da vojska ZRJ pripravlja akcijo proti upornikom, še sanjalo pa se jim ni, da se enote pripravljajo na etnično čiščenje Kosova. Arkanovi Tigri so bili nameščeni severozahodno od Kosovske Mitroviče in v mestu Velika Hoča. Po zahodnih obveščevalnih virih so se jim pridružile enote še enega voj- nega zločinca iz ^°slienij^ Simatoviča. Medpo^ M bouilletu seje kopic6 J Ženih sil na Kosovu n istočasno pa so se us . na skladišča za 8°rI, |flif^ oskrbo sil. Po pogajanj je ameriški liam Walker umakni' opazovalce s Kosov^^ji«, njihovega odhoda ze s6je^ jim olajšali odhod, na pekel. , Zimski maneVrl J Miloševič sejesKr na totalno vojno uspel tesno povez®“ cijske enote v tr ® , vojaški stroj, ki je pnikov s terorjem P avd j čilskih in ei-ll"'1’^ enot. Jugoslovanski P n je dotlej zanašal naP^J^ vojaške enote, saj J $ tef0^ nikov le-teh leta j Kosovo, vojska Pa. ma ob strani. bra zamenjal P®118' oži vd11 opozoril, naj ne sP vsemu svetu, m gOljii postavil vernega ^bjl j niča. Na Kosovu stvo nad 3. arma yll|pf .r vič, kije PreJ'p°Ldf^^ mu korpusu. * Miloševičem v so / med pogajanjiA s p j vezovati vojas ki J mi in ronstom«Ov^ jjiP’ tir no napadanje , civilistov pod y nevrov«. °v'n v# 4 Na predvece^/। » je bilo na Kopalo 15.000 paJ'J. karJ Z/',|. Kosova s SrbtJ^d<^ vojaškim ana .aj v6 / se pripravlja hnili jjZ, marca je sta ni vojni. NA? ograd in zrac sep j vanskeep3dic6JpX Kosovo. Posl pOg| > 15. april 1999 AKTUALNO DOMA 3 Parcelna številka 1531/1, k. o. Murska Sobota Kriva je družina Slavič? Q v ------------------------------------------ župan pravi, da je zadeva izsiljena tam’ ^er b' človek po analogiji pričako-^kasaT ' ° VSai kak^no koruzno zrno ali zrasel pšenični klas, ^ničnih ■ • ' menda niso navajeni vleči koruznih sadilnikov in iija( tudjSejalnic- Repa pa je hvaležna poljščina, ki se dobro pro-iaruvati Je niena »nat« gnila in je zato morda ne bo mogoče Prav|jiCj’o ’ ne’Ce na pomoč P°kličejo toliko ljudi, kot so storili v Površine nis °Imens'<' P°Uščini. V vsakem primeru pa je dejstvo, da !»edajas ? Uporabliene za tisto, čemur so bile namenjene. Gre 'eC|kjerSe° °^'^’center, kije last družine Slavič iz Ključaro-Zainšpekt k S Pomkdj° Prebudilo kar nekaj novih trgovin. Podatek VSe n°Ve Pr0(lajalne na 11.000 kvadratnih metrih so ličnim J83 drobnega dovoljenja, medtem ko imata trgovini s in prehrano vsa dovoljenja. ianje To1 ** v * tudi načelnik Hjš, N PraVne enote Geza do S,T1° ga na SV0Jern ro-bogov, kakor kjer d Zaposlenim v zgra-ob°?uK tudi soboška PrVega’ po,eg ’da tako imenova-^lokjcik/ ^^centra nima Ov°ljenia n8a 'n gradbenega ^daj,.' ^Pravna enota je z Zal V°^eni ravnala v sk-v^^kih jePo njeS°vih SoSlavič pr-%jej4 Za uporabno do-►iSo2Ullja 1998. Uprav-Mnatremle11 P™ del po-? Pa zaprosill za občino, ki je K Manje prostora. 2%Predst°jnika sobo-a Prostorsk° ure-načrto-je med dru’ «aG°Vskladua d°V01jenje ne »k^sob^S prost°rskim 5-/ju nekJ46 °bčine’ ki na io>v^an-ie Pan Agre L^He tr» IZVodno dejav-l99RVlla enou°Vinske lokale. / 9. decembra te AUporabne« 'eHi >0čh lzdat>- S)a-i/r',ožil n ev uPravne enoti V'°žil 22 ?novno prošnjo '^ruarja. k ®>ha \f>nahshSivSlaviče-J%>vMSano in teh’ UdenieMS centru’ ki lbzu/d°kuni/ekaterib vso Sij/0 rabn J ntaciio Vključ- se je ’ Zad°voljno lt)ske8VpteOst obnovitvena W O^trgo-. arko S|%ih nadaljevala Centov. . °dl°čbo o e n kije X>v0‘n M talnih l/N?erskiprev’ jetnik še S ^ kM ^kih?1’ ®radbe-d«l na * S ' % kot Ste S0 bi>i »ri so odrepubiiški Če S 1 gradnjo ei,Ovane '‘■dau^ki cen-. ,r8°vine ni- majo obratovalnega dovoljenja. Tega lahko namreč trgovci dobijo le na podlagi uporabnega dovoljenja, ki pa je seveda neveljavno. Marko Slavič je namreč k pogodbam o najemu dodal uporabno potrdilo, ki velja le za stari trgovini. Zanimivo pa je, da so inšpektorji uspeli obiskati le nekaj trgovin v MS-cen-tru, kajti vse druge so v istem hipu zapahnile svoja vrata in obesile napis: »Trgovina še ne posluje«. Trgovine menda od obiska inšpektorjev poslujejo kot avtobusi brez voznega reda. Če se v bližini pojavi uradna oseba, so zaprte, če ne, pa navali narod. Tržni inšpektor Mirko Potisk je ob vsem tem še dodal, da so se ustavili tudi v trgovini, kjer Marko Slavič prodaja konfekcijo in džins, tam pa jim je lastnik prepovedal opravljanje nadzora, češ da so pristranski, in želi, da te preglede opravijo drugi. Odločbo za njegovo prodajalno s tekstilom so inšpektorji vseeno napisali. Kazni za gospodarske družbe ali podjetja, ki delajo brez ustreznih dovoljenj, se gibljejo najmanj med 1.000.000 in-5.000.000 tolarjev. Plačali naj bi jih seveda trgovci, ne pa Marko Slavič, ki jim je prostore le oddal v najem. Psihične težave Marka Slaviča Slavič očitka, da je podtaknil neveljavna uporabna dovoljenja, ne sprejema. Zatrdil je, da so njegovi najemniki vedeli, v kaj se spuščajo. Pri vsakem odgovoru na naše konkretno vprašanje pa je najprej povedal, kakor da bi se želel izogniti nekaterim razlagam, da je storjena velika škoda za zaposlene in kupce, daje v trgovinah na novo zaposlenih 45 ljudi, da je v trgovski center vložil 12 milijonov mark in da je v teh razmerah, kakršne so nastale, nemogoče delati. Želi zadovoljiti kupce, istočasno je zaradi vseh zadev psihično obremenjen, zaprtje lokalov in kazni, ki bodo dane ali zapisane, mu razjedajo I MIK. I/ MTm 7>? 7*" \lžO MrtLf fifc&zAMSA Z- Flli 'ti' o možgane. Če bi inšpektorji hoteli narediti red v pomurski regiji, potem bi trgovine v MS-centru lahko brez uporabnega dovoljenja delale še najmanj eno leto. Toliko bi po Slaviče-vem namreč potrebovali republiški uradniki, da bi naredil red v vseh preostalih lokalih. Dodaja tudi, da v vsakem primeru njegova družina ni kriva za to, kar se je zgodilo. Bili so prepričani, da delajo po pravilih. Slavič vs. Slavic Soboške branjevke pravijo, da je vsega kriva konkurenca ter da Slavic ne more dobiti dovoljenja, ker ima soboški župan pristavljen svoj lonček pri podjetju BTC, ki se prav tako uk: varja s podobnimi dejavnostmi kot MS-center. Pri tem seveda pozabljajo, da župan ni aktualna oseba v primeru parcelne številke 1531/1. Uporabna dovoljenja izdaja upravna enota, ki ji ni potrebno upoštevati mnenja občine, o spremembi namembnosti pa odločajo mestni svetniki. Vsekakor župan ni tisti, je povedal Anton Slavic, ki izdaja dovoljenja, poleg tega pa tudi ni tisti, ki bi zapovedal svojim podrejenim, naj Slaviču odobrijo vse papirje, če ti niso v skladu z odloki in zakonom. Slavic še dodaja, da mu je žal, ker ključarovski podjetnik ne izpolnjuje danih obljub, saj je tako njemu kot prejšnjemu županu dal besedo, da bo v Murski Soboti nadaljeval proizvodno dejavnost. Marko Slavič pa tudi v tem primeru vali krivdo na državo. ct Pravi namreč, da so morali Pan-Agro zapreti, ker ni imela uporabnega dovoljenja. Tudi šepetanja, da bo SLS pritisnila na LDS, če Slaviču ne bo ustreženo, je župan označil za neutemeljena. »Prek mene lahko gredo tri stranke LDS, pa se bom vseeno držal tega, kar je zapisano v zakonu!« odgovarja Slavic, obenem pa dodaja, da se mu v vsakem primeru zdi zadeva izsiljena, toda tako daleč, da je čas, da se konča. Mestni svetniki le avtomati za dvigovanje rok Svetovalec predstojnika soboške občine za prostorsko urejanje in urbanistično načrtovanje Anton Štihec je povedal, da je edina rešitev za legalizi-ranje sprememba prostorskega načrta soboške občine. Slavič je po vseh spletih in zapletih pred nedavnim prošnjo za spremembo namembnosti tudi »vložil«. Vložil pod narekovaji, ker je to namesto njega opravil občinski uradnik, saj je lastnik MS-cen-tra prošnjo kratko malo vrgel na njegovo mizo, namesto da bi jo odnesel v občinsko vložišče. Če bi bili na občini zlobni, bi 'lahko prošnjo kratko malo vrgli v koš, ker ni bila ustrezno predana. Na potezi so torej mestni svetniki. Če bodo na seji, ki bo prihodnji četrtek, sprejeli spremembo prostorskega načrta in območje; namenjeno proizvodnji, spremenili v trgovinsko območje, potem to v najbolj banalnem pomenu da vedeti, da lahko v Murski Soboti počne vsak, kar hoče, svetniki pa so le avtomati za dvigovanje rok. Morebiti se bo prihodnji teden znova našel trgovec, ki bo postavil objekt v območju, ki ni namenjen trgovinam. Toda zakaj bi se človek vznemirjal, če so svetniki popustili Slaviču, bodo tudi njemu. Soboška občina je torej na poti, da se spremeni v en sam veliki šoping center, kjer bodo na veliko tržili. Se bo že našel kdo, ki se bo ukvarjal s proizvodnjo in pridelavo v preostalem pomurskem prostoru. Repa se bo debelila še naprej, »nat« pa bo vedno bolj smrdela. DFi Eden od analitikov mlade generacije je zapisal: »Izmenjava generacij nikakor ni samo obnavljanje stare generacije v novi. Hkrati je taka izmenjava možnost spremembe, kajti nova generacija lahko bolj ali manj odstopa od stare.« Kaj hočem ponazoriti s tem navedkom? To, koliko je lokalni prostor dejansko deblokiran in koliko je danih možnosti za spremembe. Na praktični ravni bom poskušal to osvetliti na primeru nogometa, najpomembnejše postranske stvari na svetu, ki v svoji dimenziji biznisa še kako realno odslikava delovanje realnega sistema. Dogajanje pri nogometaših Mure je lahko svojevrsten izziv, na katerem se da na praktični ravni videti, kaj pomeni podpora in možnost uveljavitve »lastne« generacije, ki ponuja možnost spremembe. Dobri dve leti nazaj je bil to temeljni koncept, ki je z domačo trenersko »pametjo« najavil nov veter in odprl pot tej generaciji, ki je ob nekaj zares pravih profesionalcih začela dajati rezultate. Toda na tej poli je najprej očitno podlegel trener, ki ga je, kot kaže, sesul »majster-gezelšaft«, ki je to s svojo »šminko« storil že prej kar nekajkrat. Po menjavi trenerja je prišel njegov pomočnik, ki je dokaj hitro spregledal razliko med »šminko« in delavci, bolje novo generacijo, ob jasnem opozorilu pred javnostjo, da je nogomet dobro plačan posel, ki ga je potrebno korektno opravljati, tako kot recimo šivati plašče za tekočim trakom. Toda to je bilo očitno preveč, kajti namig je bil dovolj jasen, ■ da se je »falanga« posvečenih tiho uprla in dosegla odstop. Ne nazadnje se je njihova »posvečenost« pokazala že v nedeljo na derbiju v Parni sistem in nova generacija Beltincih, ko so svojo nedotakljivost in visoko profesionalno zavest izkazali na igrišču s klofuto, v žaru boja seveda. Če smo v okvirih profesionalnega odnosa do posla in sklicevanja na potrebo po diktatorjih, ki lahko obvladujejo ta skup posameznikov, je filozofija povsem napačna. Nikjer ni problem trenerja, če igralec svojega posla ne opravlja korektno, ampak je to problem uprave, ki pač lažnega zvezdništva in neprofesionalnosti ni pripravljena financirati, četudi se oddalji od večno opevanega vstopanja v Evropo. Ozirati se ni potrebno samo v tuja okolja, dovolj je pogled v samo tri ali štiri domače klube, ki so na evropski ravni nekaj dosegli - rokomet in košarko. Tu so cilji jasni, in če se v teh okoljih znajdejo zvezde ali talenti evropskega formata, če ne sprejemajo pravil kluba, pač v teh klubih nimajo kaj iskati. Ob idealnem izhodišču nove generacije soboški funkcionarji temu izzivu niso bili kos in so ladjo očitno začeli potapljati, to je vse bolj očitno, če se ozrete na postavo, ki se pojavlja na igrišču. Morda rezultat bo, toda generacije spet ne bo. Če smo že pri generaciji, pri tem ne moremo zaobiti tudi drugega prvoligaša, kjer mladi generaciji niti ne dajo možnosti, da bi se šolala. Spomnimo se samo konflikta med občino in nogometaši, ko je šlo za proračunski denar. Čeprav nogomet direktno ne posega v vsakdanje življenje, pa ti dogodki niso neprimerljivi z realnim življenjem in odnosom do nove generacije. In še nekaj, čeprav soboško upravo krmarijo ljudje, ki imajo kar nekaj izkušenj iz mednarodnega in domačega biznisa kot tudi politike, se zdi, da so brez vizije, sicer se pri iskanju rešitev ne bi zatekali k analitičnim »gurujem« iz ljubljanske medijske scene. Spoznajte nas bolje! www.porsthe.si Avtosaloni Seat vam od 16. od 25. aprila na široko odpirajo svoja vrata. No štirih kolesih se boste lahko sami prepričali, zakaj so naša vozila tako cenjena. Pridite z družino - pri nas mislimo na vse člane. To pa še ni vse. Po opravljeni testni vožnji boste prejeli vprašalni kupon, s katerim boste sodelovali v nagradni igri. Najsrečnejši bo leto dni vozil —IE= Boxster. Trije izžrebanci bodo na trimesečni preizkus dobili trendovski Audi TT, nostalgični Beetle ali temperamentni novi Toledo. Razdelili pa bomo še 10 manjših nagrad. Avto Ort, Obrtna cona 9000, Murska Sobota LOKALNA SCENA 15. april 1999. HMj! Radenski proračun v minusu Ali hočete O politični linč? bčina Radenci bo morala v novem mandatu plačevati | račune, ki so nastali v prejšnjem mandatu, smo lahko izvedeli na zadnji seji občinskega sveta. Nabralo se je kar nekaj milijonov dolgov iz prejšnjega leta, ki jih bo občina lahko poravnala samo z najemom kredita. »Če nam kredita na I Ministrstvu za finance ne odobrijo, ne preostane nič sredstev za investicije,« je povedal župan Herbert Šefer. Seveda je svetnike zanimalo, kaj se je dogajalo lani, da je nastalo toliko dolgov, kajti skupne obveznosti iz lanskega leta za dela, ki so bila končana ali podpisane pogodbe in jih bo potrebno plačati v letošnjem letu, znašajo skupaj 73,5 milijona tolarjev. Tudi Zlatko Mir se je strinjal, da je bila potrošnja proračunskih sredstev prevelika in bremeni nov proračun ter dodal, daje potrebno razčistiti s preteklostjo. Miran Ivanuša pa je vprašal, ali je bilo v preteklosti narejenega kaj takega, česar občina ne bi potrebovala. Predlagal je, da se debate o preteklosti prekinejo, ter vprašal navzoče, ali želijo politični linč? Janko Rihtarič pa je še predlagal, da naj prejšnji župan Jože Toplak razloži, kaj se je dogajalo v preteklosti. Možnosti nove gostinske šole Župan Herbert Šefer je podal poročilo o obisku ministra za šolstvo in šport Slavka Gabra in o možnosti gradnje nove Srednje šole za gostinstvo in turizem. Povedal je, daje bila obstoječa šola zgrajena za 240, danes pa jo obiskuje 545 učencev. Šola je očitno prenatrpana. Zanimiv pa je tudi podatek, da kljub upadanju mladih na osnovnih šolah število učencev na tej šoli ne upada. Vzrok je tudi v tem, da s to izobrazbo hitro dobijo zaposlitev. Do jeseni bo Ministrstvo za šolstvo in šport izdelalo študijo, po kateri se bodo odločili, ali bo prišlo do selitve v nove prostore. Šefer je še optimistično napovedal, da bi potem z gradnjo lahko začeli leta 2001 ali 2002. Večji stroški so nastali pri gradnji mostu čez Boračevski potok, kajti tam je bila namreč voda na cesti tako visoka, da avtomobili niso mogli čez. Med gradnjo mostu pa so se stroški še povečali. Poleg tega še ni plačana kotlovnica na osnovni šoli v Radencih, dela na pokopališču, in pločnikih na Kapelskem Vrhu, cesti Kupetinci-Murski Vrh, poleg tega pa bodo zapadle obveznosti za cesto Šratovci-Radenci ter cesto Zamu-da-Zamuda. Sprejeli so sklep, da bodo 30 milijonov dolgoročnega posojila zaprosili na ministrstvu, 10 milijonov posojila pa bodo vzeli pri banki. Več posojila ni mogoče najeti zaradi zakonske omejitve, tako bodo 35 milijonov dolga poravnali s prenosom sredstev iz lanskega leta. Na seji so sprejeli tudi zaključni račun za lansko leto ter predlog proračuna za letos, kije težak 435 milijonov tolarjev, od tega bo šlo za investicijske obveznosti 157 milijonov tolarjev. Sredstva pa bodo namenjena predvsem za pokritje nekaterih nujnih vlaganj v Zavode ter komunalno infrastrukturo. Izvedeli smo tudi, da se bo začela reševati problematika vodovoda na Kapeli. Radenska naj bi naredila načrt za vodovod in ga tudi plačala. A. NANA RITUPER RODEŽI Bolnišnične vesti Višji stroški zaradi epidemije respiratornih obolenj (še) niso priznani aradi epidemije respiratornih obolenj, ki je zadnje mesece lanskega in v začetku tega leta zajela Pomurje, je bilo v murskosoboški bolnišnici opravljenih več zdravstvenih storitev in bolniško oskrbnih dni, in sicer v vrednosti 42 milijonov tolarjev. Zaradi tega je vodstvo murskosoboške bolnice naslovilo na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije vlogo za povrnitev teh stroškov, saj splošni dogovor med partnerji omogoča, da v primeru epidemije, in če so izpolnjeni vsi pogoji, izvajalci dobijo ta sredstva povrnjena. Ti pogoji pa so: opravljena prijava obolelih na Zavod za zdravstveno varstvo, ta obdelane podatke pošlje na Inštitut za varovanje zdravja, slednji pa obvesti ministrstvo za zdravstvo, ki potem uradno razglasi epidemijo. »Toda ministrstvo za zdravstvo ni razglasilo epidemije in zato je bil odgovor Zavoda za zdravstveno zavarovanje, da ni pravne osnove za odobritev dodatnih finančnih sredstev,« je izjavil na redni mesečni tiskovni konferenci poslovni direktor murskosoboške bolnišnice Štefan Vučak. Direktor bolnišnice Bojan Korošec je s papirji šel v Ljubljano, vprašanje pa je, ali mu bo odgovorne uspelo prepričati, daje bolnišnica zaradi višjih stroškov, ki jih je imela zaradi zdravljenja bolnikov ob epidemiji respiratornih obolenj, upravičena do dodatnega denarja. »Mini« epidemija tuberkuloze »V zadnjem času smo odkrili šest novih bolnikov, obolelih za tuberkulozo v enem od romskih naselij, odkrili pa smo tudi nekaj več posamični obolenj kot ponavadi. Zaradi tega smo imeli tudi obisk prof. dr. Jurija Šorlija s klinične bolnišnice za pulmologijo in tuberkulozo z Golnika ter se dogovorili glede ukrepov,« je V organizaciji Kulturno-prosvetnega društva Rogašovci je bila na Pertoči velikonočna razstava. Na njej so sodelovale gospodinje iz vasi rogašovske občine, učenci OŠ Sveti Jurij s svojima podružnicama ter vrtcema v Serdici in na Pertoči. Razstavljene so bile domače dobrote, ki jih pripravljajo ob velikonočnih praznikih. Učenci in otroci iz vrtcev pa so jo popestrili s svojimi domiselnimi izdelki. Razstava je bila pestra (poleg drugega kar 567 remenkl), lepo sprejeta in deležna mnogih pohval kakih 300 obiskovalcev. - (Metka R.) Domajinčani so zgradili na vaškem pokopališču novo vežico. V njej je dvorana za krsto s pokojnikom, ki pa jo je mogoče deliti s sklopljivimi vrati v dva prostora. V vežici sta tudi čajna kuhinja in sanitarije. Lepo sta urejena (tlakovana) tudi okolica vežice in steza na pokopališču. Na pokopališče so napeljali tudi elektriko, kar pa ni bilo poceni, saj je bilo treba potegniti več sto metrov dolg kabel. Brž ko bodo dobili soglasje, bodo položili tlakovce še na parkirišču, ki je tik ob cesti Cankova-Rogašovci. Vežica in ureditev okolice sta stala skoraj deset milijonov tolarjev, od tega so porabili tretjino za ureditev okolice. Domajinčane gre pohvaliti, ker so dali denar za ureditev pokopališča in vežice, saj je bilo prej to mesto dokaj zanemarjeno in zato večkrat v časopisu. - Foto: Š. S. pred novinarji povedal Vladimir Mrkšič, predstojnik oddelka za pljučne bolezni v murskosoboški bolnici. Večino oseb, ki so bile v stiku z bolnimi, so že pregledali, dogovorili pa so se tudi, da bodo te bolnike zaradi njihovega socialnega stanja bolnišnično zdravili dlje časa kot običajno, torej da jih bodo imeli na oddelku ne dva, ampak od štirih do šest mesecev. V bolnišnici naj bi bili torej ti bolniki do ozdravitve. »Mislim, da bomo s temi ukrepi in tistimi, ki so bili narejeni v dispanzerju v splošnem zdravstvu, to pa je povečano število pregledov in patronažnih obiskov, širjenje bolezni ustavili,« je izjavil dr.Vladimir Mrkšič. Zagotovil je tudi, da kljub sedaj odkritemu večjemu številu obolelih za tuberkulozo naša regija po pojavnosti obolenja ne odstopa od drugih regij. Opozoril pa je na tudi možnost, da bi begunci s sabo prinesli tudi to bolezen. SKUPAJ PROTI | KRI ( Ml fNALUj ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI Obiski v bolnišnici krajši čas Strokovni svet ške bolnišnice je odloči, od petnajstega aprila ti nov čas obiskov. 0 dovoljeni vsak dan od ■ ure, v sobah z intenc J pa med 13. do 15. ur°>in { več dvema osebama hkra več kot deset minut. (r Izjema so otroški odd obiski otrok na oddelki . vnih strok. Otroški o bi bil za obiske odprt o . do 16.30, oddelki ope«^ strok pa, prav tako le #‘ od 9. do 18. ure. predstojnikom oddel a mogoč tudi zunaj tega { Bolnišnični je za to odločil P° vljene ankete med P |Cft- de na obnašanje obis W Bolniki sami so ug°ta. pfJf jih dolgi obiski utruj }e#- tako preveč obiskoval krat. Ob sebi si želij0 svoje najbližje inPr*J ji*' pa znance z vseh ve dajo potem dostikrat o postelji opraviti le sa ^(ili Predolgi obiski so popoldansko viz’t0' delo"1 nego bolnikov in Pf oddelkih. Daniela močnica direktorja za no vzgojo, je da bo skrajšani čas dvsem v dobro bolp* hovemu okrevanju- Tudi sindikat za V humanitarno pomoc razmerah po množični selitvi kosovnih Pre”jh s'0 zadnje čase veliko govora tudi v Zvezi svo ^sid’ । । dikatov. Zaradi nastale situacije so se v vods dikatov odločili, da k zbiranju pomoči pozovejo vse s sindikate podjetij in ustanov, območne organizacije dejavnosti ZSSS. , del ješ Z zbranimi prostovoljnimi prispevki oziroma j /S5 narine za pomoč, ki bodo poslani na poseben racu - 50101-578-4751 1, sklic na številko 021, s priPis° tarna pomoč za begunce -, se bo Zveza svobodni priključila mednarodni človekoljubni akciji za P° cem s Kosova. Dvajset let Društva paraplegikov Pomurja Združuje jih življenjska P rišel sem na obisk. Počakal sem zunaj, on pa je po zadnjici in s pomočjo ene roke, na katero je imel ovito obvezo iz gume, pridrsal ven. Zgrozil sem se in ga vprašal, ali nima vozička. Odgovoril mi je, da ne in da že od svoje mladosti živi tako. Star je bil petdeset let, invalid pa je postal pri dvajsetih. Trideset let je tako živel omejen le na svojo hišo in dvorišče. Naše društvo je potem posredovalo in dobil je voziček. Imel sem avtomobil in prišel sem ponj, da sva šla na srečanje v Rakičan. Peljala sva se skozi Mursko Soboto in prosil me je, da peljem bolj počasi, da si je mogel ogledati novo podobo Sobote. V teh letih, ko je bil priklenjen na domače dvorišče, se je namreč marsikaj spremenilo. Prišla sva na letališče in prosil me. je, da ga pripeljem bliže letalu, da gaje lahko prijel. Potem pa mi je dejal: »Sedaj pa lahko umrem.« Zakaj pa bi sedaj umrl, sem ga vprašal. Odgovoril mi je, da je sedaj videl že vse in da lahko umre. Društvo mu je nato pomagalo, da je dobil motorni voziček, in potem se Je vsak dan pripeljal v Soboto. To je samo ena življenjska zgodba človeka, ki pa je v letih delovanja društva postala tudi društvena. Na slovesnosti ob dvajsetletnici delovanja Društva paraple- •^iesp^' gikov Prekmurja in Prlekije se je J dnik društva Matija Merklin. ° Ne kakšno posebno zadovolj^ v Ijenjska usoda jih je združila v terega pomagajo sami sebi in si I« ki ga mora nositi vsak sam, je na Jd poudaril predsednik Zveze Ivan ^pve^ samopomoči, kije bistvo deIoV^ podP0^/ zacije, upravičeno pričakujejo tu [Udi moč države ter širše skupnosti- za ^t odnos društev do družbe, v ^atereaV]jen°st za enakopravnost in zoper zap°sia gOtov©^ »Za vami je družba,« jim ie ^c]dj6 murskosoboške občine Anton S a paraplegikov Prekmurja in Pr,ek^0 setletnici delovanja podaril p°se Jru^jjij^ nalno opremljeno parcelo za n° store. To dejanje pa je edinstve pa j ugotovil Ivan Peršak ter zagoto p° jč tako kot je pomagala graditi ,^odrua* regijah, to storila tudi za to regiI jo' ‘ da pa društvo pričakuje tudi P° kalnih skupnosti. I i s!*, 15, april 1999 LOKALNA SCENA 5 Društvo prijateljev mladine Murska Sobota Za kakovostno otroštvo ^re^nji teden je bil občni zbor Društva prijateljev Murska Sobota, na katerem so Pogovorili o svojih akcijah, ki so jih izpeljali v prejšnjem in v začetku letošnjega ^^tudi o nalogah in novostih, ki jih čakajo v letošnjem letu em b()(io aktivnosti ostale podobne, kot so bile doslej, s a bodo pripravili še nekaj zanimivosti, s katerimi bodo še sedež v nJ P°pestr'b dneve otrok in mladine. Letos bodo preselili svoj lahko v prastore, kjer bo deloval tudi klub za mlade. Tam bi se srečanja * °”nje dogajale tudi kakšne okrogle mize, predavanja in bi ta ^^dno pa ne želijo na glas spregovoriti o lokaciji, kje naj ,n njihovi prostori bili. Njihovo dPi„ na določeno Pa ni omejeno Slično o ■ prostore> ampak na re, d^ do-Mih.Zn" Z lcn’b koncih in Pa želii° zapolniti kostnih0 deiavnost otrok in Suiti kal- °V’ po'eg tega Pa dvi-kap^V°8tno raven doživ-°bdobja nega življenjskega Mje. ’ r otroštvo prav goto- ^razile,? LSV°j Program uvr-^aMnie6 ^av^ostij Posebno ^nih 0,3 praznikih, po- % n n6Vib in v Pocitniš-v"ostjje’POSeben Program akti-Vsahan J pocitnice, kjer je Zap01lijen Posebnega, dan je lnom> gledališkimi drsanjem, sprosti- tvenimi vajami; prirejajo tudi delavnice, piknike, zabave na grajski ploščadi, organizirali so prodajo in zamenjavo igrač, se vključili v srečanje z mladinskimi pisatelji, prav posebno pester pa je december, kjer se ob prihodu Miklavža in dedka Mraza zgodi še veliko zabave za otroke. Spodbujajo pa tudi branje, za najbolj zveste pripravijo izlet v Ljubljano in ogled kakšne gledališke predstave. Zelo uspešen je tudi tabor za tuji jezik, kjer učenje spremljajo še različne predstave, ples, dogajanje in še kaj. Letošnja novost pa je, da bi pripravili piknik s starši. Pripravili pa so tudi več predavanj za starše, kamor povabijo strokovnjake iz različnih podro- sp Sitarja se ^Ino premalo! ----------------- ^ijono Je pri,k>w'lkovci-Vanča ^Pnhodnje %aJaceliu,.o ne ceste, ki kak°r7e Ki6 jUn’ja fesu 'Paso2 ^’° Wa ^ontet^ kaze pre- VSnri " 36 560 omu Težanovci Z nekaterimi dopolnitvami so svetniki v prvi obravnavi sprejeli dva pomembna dokumenta. Gre za odloka o oskrbi z vodo in o taksi za obremenjevanje vode. več odlašati tudi z gradnjo pločnikov in kolesarske steze. Sicer pa je v letošnjem proračunu tišinske občine zaenkrat predvidenih nekaj čez 440,4 milijona tolarjev prihodkov in odhodkov. Ker ni bilo nobene realne primerjave s preteklim letom, saj so delovali še v okviru skupne Občine Cankova - Tišina, so se pri pripravi proračuna za leto 1999 pojavile določene težave. Po lanskem zaključnem računu so ugotovili dobrih 509 milijonov tolarjev prihodkov, pri čemer pa niso zajeli prihodkov iz bilance KS v višini nekaj čez 74,8 milijona SIT. Pričakujejo pa tudi boljše izpolnjevanje obveznosti (lanskih terjatev je za 113 milijonov SIT), zlasti krajevnih skupnosti in občanov. Samo za gradnjo kanalizacije naj bi v KS Tišina in Gederovci letos zbrali 148 milijonov tolarjev. MILAN JERŠEB čij. Eno njihovih temeljnih del v tem letu pa bo, seznaniti otroke z njihovimi pravicami. V ta namen bodo pripravili več predavanj na to temo za otroke in tudi njihove starše, kjer bodo podrobneje razložili konvencijo o otrokovih pravicah. Izvedli bodo tudi otroški parlament, ki bo letos o aidsu. Vključeni so tudi v nacionalno mrežo TOM (telefon za otroke in mladostnike), ki deluje od ponedeljka do petka od • 1,8. do 20. ure, potem pa se pre-ključi na nacionalno omrežje. Pregledali so tudi finančni plan in njihov proračun, v katerega bodo nekaj prispevali Urad RS za Mladino, občina Murska Sobota, različni sponzorji, ki se odzovejo z denarno pomočjo, še več pa z materialno, in drugi. Apelirali pa so tudi na župane, ki niso poravnali svojega deleža za obdaritev otrok, ki jo je izvedlo Društvo prijateljev mladine, naj to vendarle storijo in nakažejo teh nekaj tisočakov. DPM MS seje namreč odločilo, da dedek Mraz obdari vse otroke, ki obiskujejo VVZ, in zanje so pripravili tudi posebno prireditev. Soboška občina je svoj prispevek za praktična darila poravnala, druge občine, katerih otroci obiskujejo VVZ-je v tej občini, pa še ne. Pri DPM si želijo in si bodo prizadevali, da bi vse otroke obdarili tudi v prihodnje in da ne bi delali izjem. . ' Še vedno pa trdijo, da ima društvo veliko formalnih članov, veliko manj pa jih aktivno sodeluje pri izpeljavi teh projektov. Glavne pobudnice in izvajalke programa pa so le posamezne entuziastke, ki jim akcije uspe speljati do konca. Prireditve, ki jih na primer na ploščadi ali kje drugje prireja društvo, so za otroke izjemnega pomena, tudi zato, ker imajo tako otroci priložnost, da se družijo s svojimi starši ter da zabavo in veselje doživljajo skupaj z njimi. A. NANA RITUPER RODEŽ ■ Samoprispevek kot lasten vir prihodkov V rangu do sto odstotkov dobrovniški občini so se odločili, da bodo vnesli samoprispevek kot izvirni prihodek občine za leto 1999. K tej potezi so pristopili zato, ker občina brez vnesenega samoprispevka ne bi dosegala petdeset odstotkov lastnih virov, kar je pogoj za pridobitev sredstev države. Povprečni prihodek na prebivalca brez samoprispevka je znašal 57.641 tolarjev, s samoprispevkom pa bo to 64.349 tolarjev oziroma v odstotkih 89,43 (brez) in 97,15 (z). Skupni prihodek občine se bo tako s 84 milijonov 559 tisoč sedaj povečal na 94 milijonov 532 tisoč. Omenjeni samoprispevek so občani izglasovali na referendumu 8. decembra 1996, v Sloveniji pa je veliko občin, ki ne dosegajo petdesetih odstotkov lastnega vira prihodkov. TOMO KOLES ■ Zakaj enim več, drugim manj? Prepozne in napačne prijave škode O bčino Puconci so v preteklih letih večkrat prizadele vremenske nevšečnosti, od suše in neurja do pozebe in poplave, tako da zdaj potekajo izplačila odškodnin. Ker pa so se pričele pojavljati govorice, da nekateri dobijo visoka povračila škode, medtem ko drugi - včasih tudi sosedje prvih - ne dobijo ničesar, smo poiskali infor macije pri županu puconske občine. Ludvik Novak je slišal za takšne govorice, vendar za to dopušča več možnosti. Lahko da gre za zlonamernost, lahko za prijavo škode, za katero še niso bila razdeljena sredstva, največkrat pa so za neizplačilo krivi tudi ljudje sami, ker so prepozno ali napačno prijavili škodo. Imeli so že primer, ko je bilo treba prijaviti škodo v kvadratnih metrih in so ljudje zamešali merske enote. Seveda parcelne številke in vsako prijavo preverja komisija z Ministrstva za kmetijstvo, ki je v posameznih primerih že odkrilo napačno prijavljene podatke. Župan je poudaril, da so cene enotne za vse, odvisno je le od površine določene kulture, ki je bila po- škodovana. Ampak sredstva za odškodnino se vedno razporejajo v Ljubljani. Za pozebo v letu 1997 je dobila občina Puconci lani 6 milijonov 447 tisoč tolarjev, za sušo 14 milijonov 489 tisoč (zasebni sektor 12 milijonov 936 tisoč, KG Rakičan milijon 558 tisoč) in za neurje nekaj več kot 15 milijonov tolarjev. V letošnjem letu bodo za sanacijo škod, ki so jo povzročile poplave, dobili 3 milijone 723 tisoč, od tega je bilo že nakazanih milijon 182 tisoč tolarjev, iz rezervnih sredstev Republike Slovenije pa je odobrenih 4 milijone 905 tisoč tolarjev. TOMO KOLES ■ Regionalni center ZOTKS v z Letos 23 taborov in delavnic Ustanovitev društva oračev zaradi pritiska države e četrto leto zapored so pomurski župani podpisali aneks k pogodbi o sofinanciranju Regionalnega centra Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije, katerega dejav- nost je usmerjena v pridobivanje znanja mladih ter k izvajanju raznovrstnih strokovnih delavnic in taborov. Podpisa bi se moral udeležiti tudi slovenski minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček, a se je zaradi zadržanosti opravičil. Direktor regionalnega centra Ludvik Filo je dejal, da so imeli z ministrom pred kratkim pogovor na mestni občini, kjer jim je Marinček zatrdil, da njegovo ministrstvo podpira takšen koncept. Direktor Filo je še dodal, da bodo nekateri tabori počasi dobili nacionalni značaj in da so za letošnje tabore poskušali določiti čimbolj različne lokacije: »Te so bile včasih sporne. Vendar pa bi zelo težko našli občino, ki nima svojega tabora. Toda čudno bi bilo, če bi imela neka občina npr. ekološki in biološki tabor.« Lani je bilo petnajst taborov in delavnic - še posebno množično je bilo srečanje mladih tehnikov letos naj bi jih bilo 23, to pomeni večje število udeležencev, predvsem mladih, ter strokovnih delavcev in mentorjev. Obstajajo pa še težave, kijih želijo čimprej odpraviti. Manj uspešni so pri mednarodnih projektih in izmenjavi, čemur bodo letos dali posebno pozornost, še posebno sodelovanju s sosednjimi mejnimi občinami. Pred nastankom naj bi bilo Društvo oračev Prekmurja in Prlekije. Združenje bi tako prevzelo vse funkcije od države, ker so po Filovem mnenju zaznali pritisk na našo regijo, katere orači so vedno na svetovnih prvenstvih. Mitja Slavinec, ki ga v Murski Soboti poznamo v različnih vlogah, je opozoril na izpad mladih, ki se pojavi takrat, ko končajo fakulteto. Ker tu ni nobenega tehnološkorazvojnega centra, kjer bi se lahko izkazali in zaposlili naši inženirji in strokovnjaki, le-ti potem odhajajo drugam. Vizija ustanovitve takšnega centra s pomočjo sredstev iz Ljubljane pa vseeno obstaja. Andrej Janc z Območne obrtne zbornice je predlagal prijave na razpise Pharovih programov. Po njegovem mnenju bi se tako dalo zlahka dobiti od dvajset do trideset tisoč evrov, saj je tudi Zveza ribiških družin brez problemov dobila petnajst tisoč evrov. Na pomoč bi lahko priskočil tudi Vestnik, kjer bi v določeni rubriki mladi lahko postavljali vprašanja, se izobraževali skupaj z učitelji in sodelovali v nagradnih igrah. Dodajmo še, da sta glavna pokrovitelja dejavnosti Regionalnega centra ZOTKS Zavarovalnica Triglav in Pomurska banka, kmalu pa naj bi pristopile še Pomurske mlekarne. TOMO KOLES ■ Beetlemanija Veliki "comeback"! Na svoji vseslovenski turneji BEETLE tako kot nekoč spet buri duhove in neustavljiv osvaja srca. Kakšna evforija! Končno in nepreklicno se bo karavana ustavila tudi pri nas. Nastopajoči: Beetli z bendom. To pa še ni vse. Po opravljeni testni vožnji boste prejeli vprašalni kupon, s katerim boste sodelovali v nagradni igri. Najsrečnejši bo leto dni vozil —IE= Boxster. Trije izžrebanci bodo na trimesečni preizkus dobili trendovski Audi TT, simpatični Beetle ali temperamentni novi Toledo. Razdelili pa bomo še 10 manjših nagrad. Avtocenter Podrzavnik, sreda 21.4. ob 16.00 Avtocenter Kurnik, torek 20.4. ob 19.00 FINANCE 15. april 1999, Davek na dodano vrednost in trošarina Zganjekuharski kotli so prešteti Za nova stanovanja bo veljalo gradbeno dovoljenje in ne pogodba - Murska Sobota: 8119 trošarinskih zavezancev o 31. marca je bilo oddanih več kot 61. 400 obrazcev za registracijo za davek na dodano vrednost (DDV). Registrirale so se pravne in fizične osebe, ki neodvisno in samo- stojno opravljajo dejavnost in ki so imele letni prihodek v lanskem letu večji od pet milijonov tolarjev. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Milojka Kolar je dejala, da so pričakovali le 52.000 zavezancev. Največ prijavnih obrazcev za registracijo za DDV so prejeli na ljubljanskem davčnem uradu 21.083, (...), v Murski Soboti 2535, na Ptuju 1795 ... Tudi zavezanci, ki so se registrirali do 31. marca letos, pa v letošnjem letu ne dosegajo predpisanega prometa, bodo za izbris iz registra morali počakati do 1. julija letos oziroma do takrat, ko v zadnjih 12 mesecih ne bodo dosegli prometa pet milijonov tolarjev. V tem primeru bodo ustreznemu davčnemu organu prijavili predlog za izbris iz registra. Ta določba zakona o DDV pa ne velja za tiste, ki se prijavijo prostovoljno in morajo ostati registrirani naslednjih pet let, in sicer ne glede na to, da njihov letni promet ne dosega predpisane višine pet milijonov tolarjev. Pripravljajo tudi nekaj sprememb v pravilniku, da bi se izognili izigravanju zakona in podpisovanju pogodb vnaprej. Tako bodo za stanovanja, zgrajena po 1. juliju, veljali sedanji pogoji (brez davka), odločilni pa bo datum izdaje gradbenega dovoljenja in ne pogodba. Davek bo manjši za velike avtomobile (za manjše za en odstotek) od 32 % na 19 %; toda preden bo do tega prišlo v praksi, si bo država že kaj izmislila (trošarina). Kaj pa, če je vinograd na papirju travnik Prav tako so se morali do zadnjega dne marca registrirati tudi proizvajalci trošarinskih izdelkov in imetniki kotlov za žganjekuho. Kot je dejal Zoran Taljat s Carinske uprave, se jih je registriralo nekaj manj kot 39.300, od tega le približno sto velikih proizvajalcev, preostali so mah proizvajalci vina in žganja. To pomeni, da je v Sloveniji zelo malo proizvajalcev trošarinskih izdelkov in da gre predvsem za velik uvoz. Postopek registracije uvoznikov bo končan do 30. junija. Podatki o registraciji proizvajalcev trošarinskih izdelkov in imetnikov kotlov kažejo, da seje do 6. aprila pri vseh carinarnicah v Sloveniji prijavilo naslednje število prihodnjih trošarinskih zavezancev: Ljubljana (11.000), Murska Sobota (8119), Maribor (6660) itd. Prihodnje zavezance predvsem skrbi, kako bo z velikostjo kotlov (40-litrski kotel daje dva litra kuhanega 100-odstotnega alkohola), ne-ažurirane katastrske evidence v zvezi z namembnostjo kmetijskih zemljišč (registriran travnik namesto vinograda), velikost vinograda kot kriterij za registracijo namesto števila trt, solastništvo vinograda ter dvolastniške parcele. O vseh strokovnih vprašanjih bodo v carinarnici pridobili mnenje in soglasje finančnega ministrstva. MARJAN HORVAT« Nelikvidnost pomurskih podjetij Plačilna nedisciplina cveti Murskosoboška podružnica Agencije za plačilni promet ugotavlja-da ima vedno več pomurskih pravnih oseb likvidnostne težave^ ovprečni znesek neporavnanih zapadlih obveznosti se povečuje, zmanjšalo pa se je število pri njih zaposlenih delavcev. Lani je imelo v poprečju blokiran žiro račun 323 pravnih oseb, kar je za 7,7 odstotka več kot leta prej ali kar 35,1 odstotka več kot predlan- sko leto. Povprečni znesek blokacije je bil 4,98 milijarde tolarjev, kar je nominalno 37,5-odstotno povečanje ali relano kar za 26,6 odstotka. Lani je bilo pri nelikvidnih družbah zaposlenih 4835 delavcev, kar je skoraj trideset odstotkov manj kot leta prej. Sploh pa se je od leta 1995 ob večanju števila blokiranih podjetij zmanjševalo število zapo- slenih v njih. Nelikvidna predvsem majhna podjetja Večina neporavnanih obveznosti (3,49 milijarde ali 70,1 odstotka povprečnega zneska vseh blokacij) odpade na majhna podjetja. (V Sloveniji je ta delež višji za sedem odstotnih točk.) V teh podjetjih je bilo zaposlenih v povprečju 367 delavcev, kar je 7,6 odstotka vseh zaposlenih v blokiranih podjetjih (v Sloveniji 17,8 odstotka). Lanska rast števila blokiranih majhnih podjetij je bila višja od rasti vseh blokiranih pravnih oseb. Sicer pa se je v likvidnostnih težavah največ podjetij znašlo marca lani ali majhna podjetja septembra, največ podjetij z blokiranim računom pa je bilo v mesecu novembru. Zakon o DDV-ju - gradbeništvo m promet nepremičnin Gradnja hiše ali nakup stanovanja sta opravili, s katerima se vsak posameznik sreča vsaj enkrat v življenju. elika večina ljudi pa se s potrebo po storitvah gradbenih podjetij ali z udeležbo na trgu nepremičnin srečuje celo večkrat. Zato ni odveč malo podrobneje pogledati, kaj nam prinaša DDV na tem področju. Zakon o DDV prinaša v gradbeništvo in promet nepremičnin kar nekaj novosti. Najbolj neprijetno se bodo te novosti poznale na cenah nepremičnin za končne potrošnike, ki niso davčni zavezanci, so pa plačniki davka na dodano vrednost. Gradnja novih objektov Sistem DDV obdavčuje vse vrste gradbenih storitev, pri čemer ločuje stopnje davka glede na namembnost prostorov, ki se gradijo, vzdržujejo ali obnavljajo. Splošna 19-odstotna stopnja je predvidena za graditev, obnovo ali vzdrževanje prostorov, katerih namembnost ni stanovanjska. Za graditev, obnovo ali vzdrževanje stanovanjskih prostorov, stanovanj in stanovanjskih hiš pa je predvidena nižja, to je 8-odstotna davčna stopnja. Pri tem velja pripomniti, da bodo naročniki novih poslovnih prostorov v glavnem tudi sami registrirani davčni zavezanci, tako da bodo plačane vstopne davke (v višini 19 odstotkov) lahko odštevali od ob- računane davčne obveznosti v določenem obdobju. Z vidika kupca poslovnega prostora bo šlo torej za nabavo investicijskega blaga, katerega promet med zavezanci znotraj sistema DDV ni obdavčen. Naročniki novih stanovanjskih prostorov, ki ne bodo zavezanci za DDV, kar’velja za vse fizične osebe, pa seveda davkov ne bodo mogli odštevati, temveč jih bodo morali plačati. Tako bodo vsi sedanji ali prihodnji lastniki stanovanjskih prostorov namesto sedaj veljavnega 3-od-stotnega prometnega davka na gradbene storitve plačevali davek na dodano vrednost po 8-odstotni stopnji od celotne vrednosti gradbenih del vključno z materialom. Če pa bi želeli sami nabavljati gradbeni material, bodo morah za te nabave plačati 19-odstotni davek. Promet novih nepremičnin Pri nakupu novih nepremičnin je logika zakona podobna kot pri gradnji. Na tem področju bo DDV nadomestil sedaj veljav- ni davek na promet nepremičnin. Pri prvem prenosu lastninske pravice na novozgrajenih objektih, katerih namembnost ni stanovanjska, se bo uporabljala 19-odstotna davčna stopnja. Vsak nakup novega stanovanja ali nove stanovanjske hiše pa bo namesto z današnjim 2-od-stotnim davkom na promet nepremičnin obdavčen z 8-odstot-nim davkom na dodano vrednost. Tudi pri nakupu novega stanovanja lahko torej fizične osebe pričakujejo podražitve glede na sedanjo ureditev. Promet rabljenih nepremičnin Promet rabljenih nepremičnin bo v celoti oproščen plačila davka na dodano vrednost, ne glede na namembnost nepremičnine. Na tem področju bo ostal v veljavi Zakon o davku na promet nepremičnin, ki z 2-odstotno stopnjo obdavčuje vsak prenos lastninske pravice na nepremičninah ne glede na namembnost prostorov ali pravni status udeležencev prometa (pravna ali fizična oseba). 24 ur 0609630898, 041630898 Najem nepremičnin Tudi pri najemu nepremičnin zakon ločuje obdavčitev glede na namembnost prostorov, ki so predmet najema. Tako določa za najem poslovnih prostorov uporabo 19-odstotne davčne stopnje, za najem stanovanj, hiš oz. stanovanjskih prostorov (za dobo, daljšo od 60 mesecev) pa je predvidena oprostitev, to pomeni, da tovrstni najem ne bo obdavčen ne glede na pravni status najemodajalca. Storitve, povezane z nepremičninami Pri gradnji in prometu nepremičnin se uporablja tudi vrsta povezanih storitev, ki so po zdajšnji ureditvi obdavčene s 6,5-od-stotno stopnjo prometnega davka na storitve. Gre za storitve arhitektov, nadzornikov, cenilcev pa tudi posrednikov na trgu nepremičnin. Vse te storitve bodo po novi ureditvi obdavčene s splošno, to je 19-odstotno stopnjo DDV. Tako lahko na tem področju pričakujemo največji relativni dvig cen zaradi uvedbe novega davka. Vse torej kaže, da bo nov sistem davka prinesel relativne podražitve predvsem za fizične osebe. Na večini področij gradbeništva in prometa z nepremičninami se bodo davki zvišali. Pri najemu prostorov in prometu z rabljenimi nepremičninami bo ureditev ostala nespremenjena, v nobenem primeru pa se davki ne bodo znižali. GORAN MILOŠEVIČ ■ Za stečaj zrelih več kot dvesto podjetij Agencija je dolžna po Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji sodišču mesečno sporočati, katera podjetja imajo blokiran žiroračun zadnjih dvanajst ali več mesecev ter izpolnjujejo pogoje za uvedbo stečajnega postopka. Lani je bilo takih podjetij 225 ali 26,4 odstotka več kot leto prej. Od tega jih je bilo kar 215 ali 95,6 odstotka majhnih, ta podjetja pa so imela na svojih računih neporavnanih kar 4,56 milijarde tolarjev obveznosti. V januarju tega leta je pogoj za stečaj izpolnjevalo že 242 pravnih oseb, ki so bila skupno dolžna 4,68 milijarde tolarjev, zaposlujejo pa 331 delavcev. Največji dolžniki so s področja trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov splošne porabe V decembru je bilo največ podjetij z blokiranimi žiroračuni (156 ali 46 odstotkov vseh z blokado) s področja trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov splošne porabe. Petina blokira- nih podjetij v decembru je bik1 področja predelovalne dejavna sti, sledijo podjetja za pto* skladiščenje in zveze ter gr^ ništvo. Največja finančna nedisciplina vj-endavj Agencija za plačilni je ugotovila, da je naj^ nančna nedisciplina P[i ( vskih pravnih osebah. M 3 neporavnane obveznosti zaa 2,59 milijarde tolarjev, & skoraj polovica vseh sredstev. V lendavski občnu. f blokirani račun 49 po^ katerih je zaposlenih A- j vcev ali kar 30 odstot®® j zaposlenih pri vseh blo^ Podjetjih v Pomurju. .p V murskosoboški®^, imelo lani blokiran ra^ pravnih oseb, ki so i^^fjif vnanih 1,46 milijarde obveznosti (27,2 odstop nega zneska). V teh P^U bilo zaposlenih 994 del*® 38,1 zaposlenih pri vseh , mh podjetjih. V Ljutomeru je ranih podjetij, ki so milijonov neporavnan* nosti. V Gornji Radgoni blokiranih 33 podjetij vci, v občini Črenšov^ djetij brez zaposlenih z 212 milijonov in v blokiranih podjetij brez' nih z dolgom 120 n* larjev. Tečajnica nekaterih vrednostnih PaP^ Ljubljanski borzi, d. d., od 6.4. doJ^U^ VREDNOSTNI PAPIR delnice na trgu A ENOTNI TEČAJ 6. 4. 99 13. 4. 99] Blagovno trgovinski center_______ Dolenjska banka - imenske________ Droga Portorož___________________ Emona Obala Koper________________ Etol Celje_______________________ Interevropa Koper________________ Istrabenz Koper__________________ Kolinska Ljubljana_______________ Krka, tovarna zdravil, Novo mesto Lek, razred A____________________ Luka Koper_______________________ Merkator, poslovni center________ Petrol Ljubljana_________________ Probanka Maribor_________________ Radenska_________________________ SKB-banka Zd ra vi I i š č e M o ra vs k e To pi i c e _________delnice na trgu B________ Kovinotehna Celje obveznice na trgu A BTC hipotekarna obveznica Republika Slovenija, 2. izdaja SKB-banka, 3. izdaja delnice na OTC Cetis Celje______________ Color Medvode____________ Fructal Ajdovščina_______ Gorenje Velenje__________ Helios Domžale___________ Kerna Puconci____________ Tovarna sladkorja Ormož Veletrgovina Potrošnik kratkoročni papirji del nakupnega bona NBS9 (v sit) del nakupnega bona NB10 (v sit) del nakupnega bona NB11 (v sit) investicijske družbe Infond zlat PID___________________ Merkata___________________________ Nacionalno finančna družba 1 Triglav steber 1__________________ Pomurska investicijska družba 1 PID Zvon 1 Slovenski borzni indeks SBI Borzni indeks obveznic BIO Indeks delnic PID-ovPIX 12.820,00 20.010,00 33.000,00 2.263,55 22.000;00 2.222,70 3.007,40, ■ 2.019,00 27.417,40 38.792,62 3.224,42 8.370,68 28.163,10 27.460,00 2.331,54 2.400,00 .1.408,00 620,00 114,00 103,03 100,01 12.575,00 5.660,00 2.500,00 1.978,07 33.467,93 3.001,00 5.000,00 2.400,43 652,71 1.300,00 5.883,49 335,08 417,19 611,86 683,99 592,31 511.04 1.833,62. 106,46_ "10347® 12.93572 21.00072 32^00570 21.30772 ~2^20®® "Točj®® “Z®®®. 2871172 38.1817®. "37jL®9 28.0057® 27 44375 ^3®®0 "270®® 1] 41570 ---58®00 1 l5;00 —Tot® TZ461S 2 454^ "T9Ž®< "T®®22 ^®471 —'356°° "775®^ -Tj®®! —57®$ r®®3® -^/7 ^/7 $ / 15 aprj| 19Q9 GOSPODARSTVO Mizarstvo Ljutomer Kupec je B^DRS, d. o. o., iz 10 e se je kot edini kupec ranin Prijavila ob Ponovnem zbi-prodajo pr.™-sh,at“Wga dolžnika Mizar-Popolno vlogo je Vitrin ■V°Casno in vplačala varščine milij°nov tolarjev goji Za ’ .Cln,er so izpolnjeni po-kupust - ?ravo Pogodbe o na-^ceSi83.?.01^ po iz’ Stečain, ’ mil1J°nov tolarjev, vie, ifj ?ravitelj Milorad Vido-zeleno ]u Je Stečaini senat že dal * mnenj Japripravo P^be, ca, ki h/ 3 gre za resnega kup-barsko nadaljeval s podobno in se ie že Prostor • na ogled Proizvodnih m opreme. Jasebni nS°rem°’Je Potrdil tudi S°darstv0i7Jrnik in lastnik flrme Mibo bančan Madan Mau-dolž"4asoPJinakupu stečajnega 5Polovičn- °Val (najverjetneje) deležem. Družba ^jaLnieo eje narnreč, kot je ?rateŠki Partner. N.bir.;.1 naj bi delala za ^0PahjJ 'Ugnali čim prej, %oj°b'lov začetku petde-NNad ,Je se nekaj deset dela-^^lihi z lesarsko de-r'°trat'je or,Ztr°tria izdelovanjem me’Za kar Pa bi m°-•elPmizv0?Ostavlt'aH zamenjati P°vedaL da so se pri nit^tnaI.enatu Pozanimali za č Upa stečajnega dolž-\>e osebe, saj je le-ta Jje mogoče tudi to, SJ?'10 sedanje zbiranje dn^°ega a Pr°dajo premoženja X*®.. Sta p. bo-») ko bn a Javnost več pove- WJa.zaceta. z z^ Podjetju JE sk spreni|ja »bSjeturr?081 'n ijntomer-^pcum-*131 besedo’ da bo 31 s Proi^'?rStVa' ki bo na’ 0 njo, pomagala. MH ■ Tretjič podelili ZNAK KAKOVOSTI Tržni red za pšenico in rž Blagovna znamka, ki prodaja izdelke Med devetimi dobitniki znaka kakovosti v graditeljstvu je tudi Križevske opekarne okviru sejma MEGRA 99 so v torek, 13. aprila, podelili tudi najvišje priznanje v graditeljstvu, in sicer ZNAK KAKOVOSTI ter PLAKETO KAKOVOSTI. Tokrat so pod strogim strokovnim nadzorom pripravili že tretje ocenjevanje izdelkov s področja gra- dbeništva. Z ocenjevanjem so pričeli 1997. leta pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije s pomočjo Pomurskega sejma in z izvajalcem ZRMK. Kakor je povedal direktor Gradbenega inštituta ZRMK mag. Gojmir Černe, so o projektu ocenjevanja razmišljali že pred osmimi leti, ko so šele ustanavljali Gradbeni center Slovenije. ročij (za vrata tokrat znaka niso podelili, saj so letos poostrili kriterije), in to devetim podjetjem. Izdelki, ki bodo tri leta lahko opremljeni s posebnim znakom so: okno TROCAL ELEGANCE s toplotno izolativnim steklom (Slatin, Ravne na Koroškem), TERM-AL 1.3, okno iz aluminijskih profilov (Podjetje M&MM, Novo mesto), enojno leseno okno in balkonska vrata KLI-88 (KLI Logatec), betonski in armirano betonski kanalizacijski sistem »K« v sk- Najprej papirnata vojna, nato znajdi se sam Dodatek 54 tisoč tolarjev na hektar - Nič za samoporabnike K ončno je vlada sprejela uredbo o določitvi tržnega reda za pšenico in rž za letošnje leto, po kateri je zaščitna cena za pšenico 23 tolarjev za kilogram in 15 tolarjev za Ob podpori Ministrstva za gospodarske dejavnosti, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za znanost in tehnologijo, Gospodarske zbornice Slovenije in Pomurskega sejma, d. d., so ocenjevanje prvič izvedli pred tremi leti. Stro-'kdvno odgovornost za izvedbo je prevzel Gradbeni inštitut Slovenije; prav letos, ko inštitut praznuje 50-letnico delovanja, je projekt zaživel tako, kot so si ga zamislili: je odsev resnične kakovosti, ki spodbuja tekmovalnost med izdelovalci in potrošniku omogoča lažjo izbiro pri nakupu; tisti, ki so dosegli največje število točk, so prejeli blagovno žnamko ZNAK KAKOVOSTI v graditeljstvu, ki jo lahko uporabljajo tri leta - vmes so vsakoletna preverjanja. Letos so ocenjevali okna (s poudarkom na energetski učinkovitosti), plinske gorilnike (možnost servisiranja), kanalizacijske cevi (poudarek na celovitosti sistema in obvladovanje proizvodnega procesa), strešne kritine (tehnološki postopek ter stalnost kakovosti), betonske tlakovce in plošče (s poudarkom na oceni tehničnih karakteristik) ter betonske plošče in kocke iz naravnega kamna. Dobitniki PLAKETE KAKOVOSTI v graditeljstvu za leto 1999 so: Vegrad Velenje (PVC okno Banovci in Ljutomer Minister Metod Dragonja je direktorju Križevskih opekarn iz Križevec pri Ljutomeru Branku Zidarju izročil Znak kakovosti v gradi- teljstvu. Foto: Natalija Juhnov S730), Mizarstvo Petrovčič Logatec (okno Petrovčič JW68), Robert Bosch, d. o. o., Ljubljana in LOREN LINE, d. o. o., Ljubljana (storitve dobave plinskih pretočnih grelnikov JUNKERS), PUV Celje (armirani betonski sistem montažne kanalizacije) ter Vegrad Velenje (betonski tlakovec »H”). Najvišje priznanje ZNAK KAKOVOSTI v graditeljstvu so podeljevali za izdelke s petih pod- ladu FBS (Stavbar - IGM, Hoče pri Mariboru), vlečeni opečni strešnik »bobrovec« (Križevske opekarne Križevci), profilirani strešnik velikega formata (Bramac, Škocjan), betonski tlakovec - še-sterokotni (Stavbar -IGM, Hoče), plošče iz naravnega kamna »peščenjak« (RUDA Sečovlje) in naravni kamen »hotaveljčan sivi« (Marmor Hotavlje). BERNARDA B. PEČEK« kilogram rži. To je po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Antona Grabeljška bistveno manj kot lani, zato bo razlika plačana v obliki neposrednega plačila za izravnavo stroškov pridelave. Najmanjša možna količina odkupa znaša 1500 kilogramov na pridelovalca. Za uveljavitev neposrednega plačila mora do 15. aprila izpolniti obrazec Podatki o kmetijstvu, nato skleniti pogodbo o prodaji in jo posredovati do 30. aprila letos Zavodu za blagovne rezerve. Tisti, ki jim ne bo uspelo skleniti pogodbe do 30. aprila, bodo lahko v skladu z intervencijskim odkupom oddali prijave še do 17. maja. Neposredno izplačilo bo znašalo tako za pšenico kot rž 54.000 tolarjev na hektar. Vlada je s tržnim redom nekoliko zaostrila kakovostne parametre domače pšenice, vendar naj bi bil dohodek tistih kmetijskih pridelovalcev, ki imajo kakovostno pšenico, enak lanskemu. Zavod lahko odkupi pšenico in rž tudi od zadrug, če sklenejo z njim pogodbo o intervencijskem odkupu do 15. junija letos ter če so predhodno s pridelovalci že sklenile kupoprodajne pogodbe. Po sprejetem tržnem redu je nekaj podrobnosti razložil podsekretar v kmetijskem ministrstvu Alojz Senegačnik. Njihovo ministrstvo bo tudi kot doslej pokrilo polovico stroškov analiz in priznavalo polovico stroškov odkupa, po novem pa naj bi pomagalo tudi pri skladiščenju krušnega žita. Tisti pridelovalci, ki so jim zadnja leta ves pridelek odkupile blagovne rezerve, bodo imeli še več birokratskega dela; tako naj bi preprečili »šverc« čez mejo. Vladaje letošnji tržni red za pšenico in rž po daljšem obdobju znova sprejela nekaj mesecev pred žetvijo, se je pohvalil Anton Grabeljšek, toda nekaj mesecev prepozno, je opozoril minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj. Te poteze naj bi bile korak »k urejanju tržnih razmer, ko med kmetom in predelovalcem ne bo več posrednika (države)«. Toda na tak način, da se bo kmet šel »papirnato vojno z državo«. Obljubljajo številne najavljene kontrole na terenu, da ne bo »vrt prerasel v njivo«. Težave bodo s tistimi, ki imajo zemljo v najemu, saj ni mogoče priti do zemljiških izpiskov; tu naj bi država pogledala vstran. Tisti, ki bodo pšenico porabili doma, bodo ostali brez dodatka! Od kmeta se pričakuje samoiniciativnost in da bo sam našel kupca, sicer pa pravijo: »Država mu daje popolno svobodo.« MARJAN HORVAT« Spoznajte nas bolje! Mo mio boljši rezultati ______________ h v,liš5 n—----------------------------------- 6 Herici že čuti pozitivne posledice dobrih ^^Lpčinkovitega trženja in novih naložb nrSzdr • "--------------------------------- ^Salotj^i^sča Radenci, je v ponedeljek, 12. aprila 1999, konferenco. Želeli so predstaviti številne novo-R°tovi|j ° Pa °P°?oriti, da so z lanskim poslovanjem nadvse , S°’da se lahko s svojimi rezultati odkrito postavijo lov. tiske, ’ Sas° lanske rezultate izboljšali za 80 milijonov. \ ""1. J “ul’»»močnik 'J? ^oljen^^Hje siste- 0^4^ Mar'ta daje V,|i Strdili n °80V: do-S%HhSkeenerJr^ vire, ln°k01>^vkak-mCd UQPadkov Skupno so v Zdravilišču Radenci (Radenci, Terme Banovci in hotel Jeruzalem) zabeležili 200.823 prenočitev domačih in tujih gostov, kar je za 6,8 odstotka več kot leto poprej; tudi v prvih treh mesecih letošnjega leta imajo v primerjavi z drugimi zdravilišči veliko gostov, skupno število seje povečalo za 17,2 odstotka, za kar 37,6 % pa seje povečalo število tujih gostov. V prenočitvah seje tržni delež Zdravilišča Radenci v skupnem številu vseh prenočitev Slovenskih naravnih zdravilišč povečal L 2,8 % na 11,1 %. Dobri rezultati so posledica intenzivnega obdelovanja trga, prav tako pa so nove goste pritegnile novosti, kot so terme v Radencih, pokrita teniška igrišča, apartmajsko naselje v Termah Banovci. Kmalu bodo v Termah Banovci bogatejši za nov bazen (gradnja se kon- čuje), v Radencih pa bodo začeli z obnovo zdraviliškega doma, ki bo ustrezal hotelu s štirimi zvezdicami, saj bodo obnovljene vse ambulante v pritličju in hotelske sobe - po obnovi bo skupno na voljo 110 ležišč v 55 sobah. Velik gradbeni poseg bo tudi obnova vhoda v hotel Radin in nasploh vhoda v zdravilišče. Vrednost teh investicij, kijih čakajo v letu 1999, je 470 milijonov. Že sedaj pa je za potrebe predavanj na voljo najsodobnejša uči- Inica, ki jo imenujejo kongresna soba STIL. 80 odstotkov zmogljivosti za letošpje leto imajo že rezerviranih, zaradi bližine kriznega območja pa je vprašanje, koliko od tega bo v resnici realiziranega. Zaradi političnih in vojaških zapletov na Balkanu bodo počakali z »osvajanjem« novih tržišč in se bodo bolj posvetili tržiščem in gostom, ki poznajo Slovenijo in Radence, torej Hrvaški, Avstriji in Italiji. Ne bodo pa zanemarili niti domačih gostov. S cenami so in želijo biti konkurenčni, njihova prednost pa niso le ugodne cene, temveč tudi bogata ponudba v okviru plačanega aranžmaja. Že maja bodo začeli z ugodnimi konectedenskimi paketi in tedenskimi aranžmaji - tudi s ponudbo »ali inclusiv«. BERNARDA B. PEČEK« M m « F H ■**«**’: M ■ j. Vabljeni na testno vožnjo V predavalnici z najsodobnejšo tehnično opremo STIL bo v četrtek, petek in soboto (15., 16. in 17. aprila) drugo srečanje hotelirjev Slovenije. Uvodničar bo Tomaž Zajc z Ministrstva za turizem in drobno gospodarstvo, Roman Matek iz Zdravilišča Laško bo govoril o pripravi investicijskega elaborata, v petek bo Franci Križan iz Centra za promocijo turizma govoril o strategiji trženja slovenskega turizma, v soboto pa bo Monika Jakše z Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj govorila o približevanju Slovenije Evropski uniji in vlogi turizma pri tem. V času od 16. do 25. aprila vas vabimo no testne vožnje z vozili Audi. Vrata naših salonov vam bodo v teh dneh na široko odprta. Sprejmite izziv in doživite posebnega. Saj veste: Prednost je v tehniki. To pa še ni vse. Po opravljeni testni vožnji vprašalni kupon, s katerim boste sodelovali v nekaj zares boste prejeli nagradni igri. Trije izžrebanci bodo na trimesečni preizkus dobili trendovski Audi TT, simpatični Beetle ali temperamentni novi Toledo. Razdelili pa bomo še 10 manjših nagrad. Ferdinand Posedi d.o.o., TiJinoka 29c, 9240 M >r: 8 (IZ)BRANO 15. april 1999, Bela nedelja je prinesla rdečo streho Logo Lendava o daljšem pogovoru s stavkajočimi je na to pristal tudi direktor podjetja Štefan Seršen, torej bosta stavkovni odbor in direktor o spremenjenem načinu stavke tudi podpisala pogodbo. Razmere so namreč že nevzdržne, agoniji pa še ni videti konca. Delavci so obupani. Že štiri mesece niso dobili plače in večina jih nima za preživetje, ob tem pa zadnji denar dajejo za avtobusne vozovnice in prihajanje v podjetje. Delavci spremenili sklep o uvedbi stečaja Delavci lendavskega podjetja Logo, ki stavkajo že četrti teden, so se na torkovem zboru odločili, da bodo od danes stavkali na domu, za varnost podjetja med delovnim časom pa bodo poskrbele stavkovne straže Turistična kmetija Firbas iz Cogetinec ima gospodarsko poslopje spet pod streho. Po požaru, ki je vse presenetil 2. marca, so s pomočjo domačinov, znancev in prijateljev v skoraj rekordnem času postavili nov hlev. Nekajmilijonska škoda ne bo v celoti povrnjena, tega se zavedajo, prav tako jim manjka 32 prašičev, traktor in druga kmetijska mehanizacija. Toda v vsej nesreči, ki jih je doletela kot »nagrada« za večletno prizadevanje, da bi ustvarili vzorno, lepo urejeno domačijo in turistično kmetijo (Firbasova kmetija je tudi nosilec laskavega Vestnikovega priznanja Naj... kmetija ’93), jim je v tolažbo, da v nesreči niso ostali sami. Prijateljev in znancev imajo veliko, prav tako so jih klicali tudi njihovi gostje, ki se radi vračajo na turistično kmetijo. Prav prenočišče na prostem v senu nad hlevom je bila zanimiva turistična ponudba in za marsikoga, ki ga je preizkusil, svojevrstno doživetje. BBP FOTO: OB I KMETIJSTVO ČRCI, p. o., v stečaju Črnci 2, grad, 9253 Apače razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnin - poslovnih objektov s pripadajočimi stavbnimi zemljišči, kmetijske mehanizacije in opreme iz sredstev stečajnega dolžnika: I. Poslovni objekti s pripadajočimi stavbnimi zemljišči: 1. FARMAVLUTVERCIH Parcela št. 8b Funkcionalno zemljišče - gnojna jama 438 m2, stoječe na pare. št. 620/2, k. o. Lu-tverci, vpisani v vi. št. 156 iste k. o. Izklicna cena.........................................383.280,00 SIT Parcela št. 9 ■ Masivno armirano betonsko skladišče z neto površino 744 m2 in stavbno nezazidano zemljišče, stoječe na pare. št. 620/2, k. o. Lutverci, vpisano vvl. št. 156 iste k. o., skupno parcela 1404 m2. Skupno izklicna cena............................... 11.596.000,00 SIT Parcela št. 10b Stavbno zemljišče - gnojna jama 438 m2, stoječa na pare. št. 620/2, k. o. Lutverci, vpisana v vi. št. 156 iste k. o. Izklicna cena......................................... 383.280,00 SIT 2. FARMA V ŽIHLAVI Parcela št. 5 Talna tehtnica za tehtanje živine, neto površine 24 m2, in stavbno zemljišče, stoječe na pare. št. 789/1 k. o. Siaptinci, vpisana v vl.št. 371 iste k. o., skupno parcela 135 m2. Skupno izklicna cena..................................333.362,00 SIT 3. HLEV ZA GOVEDO-VIZJAK Hlev z neto površino 1.423 m2 in funkcionalno stavbno zemljišče z zunanjo ureditvijo, vse stoječe na pare. št. 384/1 in 384/2, k. o. Konjišče, vpisano v vi. št. 456 iste k. o., skupne površine 7826 m2. Skupno izklicna cena.....................................7.683.032,00 SIT 4. MEHANIČNA ČRNCI Delavnica s pripadajočimi objekti in asfaltiranim dvoriščem, stoječe na pare. št. 155/ 3 in 158/10, k. o. Črnci, vpisano v vi. št. 391 iste k. o., skupno površina 7497 m2. Skupno izklicna cena..............L.....................21.916.414,00 SIT II. Stavbna zemljišča 1. Stavbno zemljišče pare. št. 37/9, k. o. Nasova, vpisano vvl. št. 311 iste k. o., s površino 178 m2. .Izklicna cena......................'..........?..........283.589.00 SIT 2. Stavbno zemljišče pare, št. 37/11, k. o. Nasova, vpisano v vi. št. 311 iste k. o., s površino 193 m2. Izklicna cena......................................... 292.689,00 SIT 3. Stavbno zemljišče pare. št. 491/3, k. o. Žiberci, vpisanovvl. št. 48 iste k. o., skupna površina 468 m2. Izklicna cena......................................... 709.731,00 SIT 4. Stavbno zemljišče pare. št. 1132/4, k. o. Ivanjševci, vpisano v vi. št. 293 iste k. o., skupna površina 324 m2. Izklfcna cena..:...................................... 445.288,00 SIT III. Pohištvo, pisarniška in druga oprema Pomivalni stroj, mize, peči in drugo. IV. Rezervni deli za kmetijske stroje V. Datum, kraj in dražbeni pogoji Natančna shema parcelacije z vrisanimi skupnimi površinami in potmi do posameznih zemljišč iz tč. 1/1. in I/2. območja farm Lutverci in Žihlava, ki se prodajajo po delih, je razvidna iz kartografskih podlag, ki so na sedežu stečajnega dolžnika. Javna dražba za vse razpisane nepremičnine in premične stvari stečajnega dolžnika bo v ponedeljek, 26. aprila 1999, ob 12.00 v sobi štev. 12 Okrožnega sodišča Murska Sobota. Premične stvari bodo prodajane po načelu videno-kupljeno. Reklamacij glede stvarnih napak se kasneje ne bo upoštevalo. Dražitelji morajo pred javno dražbo predložiti potrdilo o 10-odstotni vplačani varščini za vse stvari, ki so predmet tega javnega razpisa. Varščino je mogoče vplačati na žiroračun Kmetijstva črnci, p. o., vstečaju, štev. 51910-690-10703, do začetka javne dražbe. Pri plačilu se sklicujte na zaporedno število iz tega razpisa. Vplačilo varščine v gotovini je mogoče pri blagajni podjetja najkasneje do vključno 23.04.1999 do 12.00. Vplačilo varščine tik pred dražbo ni mogoče. Vplačana varščina se poračuna pri plačilu kupnine, dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa se vrne najkasneje do 30. 4.1999. Kupci postanejo lastniki kupljenih stvari po plačilu celotne kupnine. Prometni davek in morebitne druge stroške nakupa plača kupec. S kupci nepremičnin bo sklenjena pisna pogodba v 90 dneh po končani javni dražbi. Kupci premičnin pa lahko prevzamejo kupljene stvari po plačilu kupnine s tem, da morajo sami poskrbeti za odvoz kupljenih stvari. Kupci nepremičnin morajo plačati kupnino v 8 dneh po podpisu pogodbe, sicer se dražba glede njih razveljavi, varščina pa pripade stečajnemu dolžniku. Ogled nepremičnega in premičnega premoženja je mogoč od 19. 4. do 23. 4.1999 po poprejšnjem dogovoru s kontaktno osebo go. Marijo KOLOVRAT. »Le zapišite to. Slabše se nam godi kot beguncem. Begunce, ki pribežijo v našo državo, okopajo in jim dajo toplo hrano, nam pa, po toliko letih dela, nič. Ljudje nimajo zajesti,« so izjavljali razočarani, obupani in ogorčeni delavci, ki dopoldne presedajo v mrzlih prostorih in čakajo, kaj bo z njimi, mnogi pa so medtem že tudi zboleli. »Fantje ne morejo več vzdržati, popuščajo jim živci,« so povedali na pogovoru, ki ga je imel stavkovni odbor s predsednikom SKEI za Slovenijo Albertom Vodovnikom. Slednji je obljubil podporo sindikata in najavil solidarnostno akcijo zbiranja pomoči za stavkajoče po slovenskih podjetjih, razdeljena pa jim je bila že tudi manjša denarna pomoč in na stroške sindikata zagotovljena topla malica. O predlogu za uvedbo stečaja s strani delavcev, ki so ga ti sprejeli na enem svojih zadnjih zborovanj, pa je Vodovnik menil, da ni primemo, da bi obubožani delavci dajali denar za uvedbo Cenejša tuja in dražja domača zdravila Slovenija zlata jama? Cene nekaterih zdravil prej in sedaj - za škatlico- Mixtard NL 6886,40 6026,00 Imigran 13687,30 10846,96 Urutal ' 3510,00 1893,00 Alopurinol 1328,00 837,00 Aspirin 333,80 380,80 Lekadol 335,80 362,80 Operil 332,80 362,80 Cene po evropsko ravilnik o merilih za oblikovanje cen zdravil na debelo, ki ga je pripravil slovenski urad za zdravila, izdalo pa zdravstveno ministrstvo, je pri tujih farmacevstkih družbah sprožil pravi val nezadovoljstva in oporekanja. Njihove cene zdravil je namreč oklestil in jim povrh zagrozil, da če ne bodo uskladili (znižali) svojih cen zdravil, jih bo urad prijavil tržni inšpekciji, o tem bodo obvestili Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ter še Zavod za zdravstveno zavarovanje. Pravilnik namreč določa, da cene zdravil, tako domačih kot tujih farmacevtskih družb, ki jih prodajajo na slovenskem tržišču, ne smejo presegati petinosemdeset odstotkov primerjalne cene, ki so jo izračunali, upoštevajoč cene zdravil v treh državah, Franciji, Nemčiji in Italiji. Pravilnik je začel veljati januarja, v lekarnah pa se popravki cen tudi že poznajo. Zdravila so »Ob naročanju zdravil so pri cenah že občutne razlike,« je povedala vodja murskosoboške lekarne Erika Lukač. Pocenila so se predvsem zdravila iz uvoza. Seveda pa to zavarovanci, ki dobijo zdravila na recept, ne čutijo na svojem žepu, se bo pa to občutno znižanje cen zdravil iz uvoza poznalo pri izdatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje za zdravila, ki so bili v zadnjem času že enormno visoki. Tuje farmacevtske družbe, ki zdravila prodajajo tudi na našem trgu, so na določila pravilnika izrekle pripombe in posredno tudi že napovedale določeno ukrepanje. Zabrenkale so tudi na struno o prikrajšanosti naših bolnikov, ki zaradi takšnega ravnanja urada oziroma države ne bodo mogli do »dobrih tujih zd- stečaja družbe, s tem dejanjem pa naj bi posredno prevzeli nase tudi del odgovornosti za nastalo situacijo. Predlog za uvedbo stečaja namreč lahko oziroma naj predlagajo bodisi inšpekcijske službe, direktor družbe, lastnik ali upniki.Delavci so zato na zboru umaknili sklep o uvedbi stečaja in izglasovali drugega, v katerem vodstvu nalagajo, da z lastnikom družbe, to je Gradbenikom, najde rešitev. In včeraj popoldne naj bi se v prostorih sindikata v Lendavi sestali stavkovni odbor, direktor Loga Štefan Seršen in direktor Gradbenika Miroslav Novak. Včeraj pa naj bi vodstvo podjetja prejelo tudi odločbo inšpektorice za delo, ki naj bi ob svojem zadnjem obisku ugotovila, da pogoji za delo niso podani in da zaradi tega prepoveduje obratovanje. Delavci Loga so se torej dali pregovoriti in so spremenili že sprejeti sklep o predlogu za uvedbo stečajnega postopka. S strani sindikalistov je seveda nesprejemljivo, da bi sindikat dela- ravil«. In prav zato je umestna bojazen bolnikov oziroma zavarovancev, da bodo tuje družbe zaradi pocenitve zdravil le-ta umaknila z našega tržišča. »Zaenkrat ni opaziti, da bi zaradi znižanja cen zdravil iz uvoza začelo le-teh primanjkovati ali da bi se tuje družbe odločale za umik z našega tržišča. Preskrba z zdravih je dobra,« sta zagotovili sogovornici Erika Lukač in Vida Žnidarič, vodja avtomatske obdelave podatkov pri Pomurskih lekarnah. Bojazen, da bi ostali brez zdravil, pa je zaenkrat odveč tudi še iz drugega razloga: iztržek od zdravil na našem tržišču vendarle ni zanemarljiv tudi za tuje proizvajalce zdravil in naš trg ne more ostati brez zdravil iz uvoza. Gre torej za obojestransko korist in odvisnost, zato lahko priča vce nagovarjal, naj predlagajo stečaj, zato tudi ne preseneča, da je sindikalist z vrha v neformalnem pogovoru predlog nekoga, da naj bi sindikat zagotovil denar za plačilo takse ob prijavi stečaja, označil za »norega«. Ampak sindikalna politika je eno, življenje in preživetje pa drugo. Težko je vztrajati na načelih, če imaš otroke in družino, ne za pa živeti. Zato, gledano s čisto človeške plati in poznavajoč razmere, v katerem se je znašlo podjetje Logo, stečaj za zaposlene in njihovo socialno stisko ne bi bil odlična, vsekakor pa bi bil najhitrejša in dobra rešitev. Bi se ob klonjenju stavkajočih delavcev vsi drugi, ki tudi imajo možnost, da predlagajo stečaj, zadovoljno smehljali? Nobenemu od manjših upnikov predlog za uvedbo stečaja na njegove stroške ni v interesu, banka kot največji upnik pa ima tako hipoteko nad celotnim premoženjem in se ji tudi nikamor ne mudi. Lastnik Loga, Gradbenik, pa razmere v Logu »rešuje« tako, da podjetje prodaja. Ko je Štefan Seršen Miroslavu Novaku, direktorju Gradbenika, predstavil možne variante za rešitev situacije v Logu, med drugim tudi stečaj, ga je slednji presenetil z vprašanjem, ali je pripravljen kupiti podjetje (sam ali z zaposlenimi)' 0W moramo vedeti, da ima Grf* nad sabo svoje »zunanje« !® ki so hkrati posredno tudi W* Loga in za katere bi si upali* da prvenstveno razmišljajo 1 tem, kako bi iz nastale situ® iztržiti največ. To lahko sklep*। tudi po objavi prodaje po J Logo za nekaj več kot štins lijonov tolarjev. Postavljena je daleč od tega, da bi bila r saj gre za podjetje, moženje je pod hipoteko, nagomiljenih kup obveznost . podjetje z zastarelo ki tudi nima tržišča, se kup bodo tepli, morda pabiseJ a kdo, ki bi se mu zasvetila* lokacija, ki je z obstoječimi P ri v bližini carine idealna diščno dejavnost ali mor a kak trgovski center. In še nekaj je, vrača od stečaja. Med L s Gradbenikom namreč0 ,f neporavnave obvezn*1^^. tve. Logove terjatve o & nika skupaj s terjatvi!0 sti 61 milijonov, ki jo v ežijo po opravljeni reji 1994 ( za kar pa Gfa0 / beleži obveznosti), PreS ^8 veznosti. In sploh-v stečaja bo stečajni uPra rjatev Loga do Gradben* p, izterjal po sodni p011, ko bi Gradbenik svo)0' kvečjemu lahko prijaV1 -j/ postopek in čakal na P delitvi stečajne mas«' hko predlaga tudi d**/ Štefan Seršen, aje^^jjt^ len lastniku. Sindikalis^/ zaposlenim je poveda■ /t rektor mora upošteva stnikov. zato stečaja nj gal, dokler za to ne stnikovega soglasja. j/ Nihče od mož*J . ( teljev stečaja kroga 0 pravljen skleniti- s špekcijska služba-^ upanje za zaposlen0 ■ kujemo, da bosta partnerja, še preden bosta potegnila skrajni potezi na škodo bolnikov, sedla za skupno mizo in skušala doseči dogovor. Dražje samozdravljenje Določila pravilnika pa veljajo za vsa zdravila, tudi za zdravila domačih proizvajalcev. In ker so bila domača zdravila po merilih pravilnika podcenjena, se bodo njihove cene postopoma zvišale. To pa velja tudi za precej zdravil, ki so namenjena samozdravljenju in jih v lekarnah izdajajo v prosti prodaji. Cene teh zdravil so se že zvišale v povprečju do deset odstotkov, ali od 20 do 50 tolarjev pri škatlici. Povišanja pa si bodo postopoma lahko sledila vse dotlej, dokler ne bodo dosegla dovoljene ravni cene. Pravilnik pa ne velja oziroma ne določa cen za vitamine, čaje in druge artikle, ki ne sodijo k zdravilom. Neurejen®st Je bil kožo domači Pr jr očitajo tuje far* dlje Da sta KrkamL K favniJJ zarjala na neena J domačih in družb na našem in morda sta tu / stvari postaviti /1 / če so s sedanj*1 cene res u^^erlj*^'^ ter evropsko P > J ostaja vprašanI / 1 / kar dobrih °se^ jalci sositujiP^leP^ zdravil pri na^c6)0 m Dogajalo se dopustili prav identi*^^^ rnačifarma^ »razliko«, da s!X;X dvakrat cene^^^ trg z zdrav*1* de^’^ j plačevalce 1°P /d' pa navrgel 1* april 1999 (IZ) BRAN O 9 S® enkrat o prejemkih funkcionarjev Murskosoboški župan v zlati sredini .......* ■' m/ mmm. mm, t rnmmt , m »» za* Af < MM 's m ■ ' -.z z ,->. anketa•anketa*anketa»anketa 0 zaslužkih izstopa slovenska ^stolnica - Tudi v drugih mestnih cinah se veljaki ne morejo pritoževati ^Murska Sobota v drugi polovici B rat bo govor le o plačah županov in svetnikov mestnih občin, SPada tUd' Mestna občina Murska Sobota. V Sloveniji v sede)1i h mestnih občin, ki so po številu prebivalcev razvrščene hoteno ^'n' vsako je določen količnik, ki velja za najvišje ovre-’ °je župansko funkcijo. ^‘sočakov za ^sko županjo prv* skuPini občine ^rever $ Prebivalci, za Enkrat Ja količnik 9. Mednje ^ubljan le Mestna občina ^poklicna žuP-J^Po novem ^jev. pnJokrog ^30 tisoč to-%OOsrrUPan dobi dobrih aio ’ medtem ko znaš- *n seJnine za ^akov6 n'^e V povPreeju 80 ^ih ml ^delovanjem v ra-^oPov °f^ Pa se ta vsota MZpne tudi na 100.000 Sii 1 kap v slovenski pre-'HiisJ VSe^akor sPlača biti b SVetnik. oru ne 1^°« SdtSkppini so občine, ki <3^1 do 100.000 pre-%r kohcmk pa je 8,5. V ■ , e Za Mestno občino ŽUpanu dodel- J bruto J Panu pa 537.000 Zas|Sr—po zak;onu Uzijo do največ 15 odstotkov županove plače, pomeni to v mariborskem primeru približno 105.000 tolarjev bruto. Tudi Mestna občina Celje je v tej skupini. Županu pripada okrog 550.000 SIT bruto, podžupanu 440.000 SIT bruto, svetnikom pa po 82 tisočakov bruto. V velenjski mestni občini so se odločili, da županu odmerijo tudi 60-odstotni funkcijski dodatek. Če k temu prištejemo še dodatek za minulo delo, je bila županova plača januarja letos 322.000 tolarjev. V tem času so mestnim svetnikom določili po 22.000 SIT za udeležbo na seji. Vodi Slovenj Gradec In če gremo dalje, vidimo, da ima novomeški župan 297.706 tolarjev mesečne plače, podžupan pa 248.170 SIT. Pri vsem tem je zanimivo, da lahko mestni svetniki dobijo največ 44.655 tolarjev, nagrada pa se jim šteje v pokojninsko osnovo. Koprska županja trenutno dobiva skupaj z dodatkom za minulo delo 305.000 tolarjev plače. Trije nepoklicni podžupani se morajo zadovoljiti s 75 tisočaki, mestni svetniki pa z 10 tisočaki. Še bolje je »ovrednoten« novogoriški župan, saj je njegova mesečna plača znašala 320.000 SIT. Približno toliko pa prejema tudi kranjski župan. Medtem pa ima župan Občine Slovenj Gradec 580 tisočakov bruto mesečne plače. Mestnim svetnikom pripada po tem izračunu nekaj več kot 41.000 tolarjev. Ostane nam še Mestna občina Ptuj, kjer so nepoklicnemu županu prisodili 104.388 SIT, mestni svetniki pa prejemajo največ 20 tisočakov za sejo. Pri nas ni treba zardevati Mestna občina Murska Sobota spada v tretjo skupino, ki zajema občine med 15 in 30 tisoč prebivalci. Zanjo velja količnik 8. Tako soboški mestni župan zasluži mesečno 304.000 tolarjev. K vsoti je že prištet 50-od-stotni dodatek za delovno uspešnost in dodatek za minulo delo. Hkrati nepoklicnemu podžupanu pripada 67.890 SIT mesečne nagrade, mestnim svetnikom pa po 18.650 tolarjev za sejo. Potemtakem lahko trdimo, da v soboški mestni občini po plačah občinskih funkcionarjev ne odstopajo od slovenskih meril. Te so namreč nekako v zlati sredini 11 mestnih občin pri nas. Seveda pa bo novi pravilnik o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, ki ga pripravljajo, prav gotovo prinesel spremembe. Kolikšne bodo, je v tem trenutku težko napovedovati, vsekakor pa ne bodo majhne. .. Predsednik gluhih in naglušnih Vlakovni jezik vez uje Stefana Žekša bili žuoanP ;_____________ Nadzorni odbor je celo ugo- ^3»^ društvo gluhih in naglušnih za pomursko re-le, JUlija io^ein v Murski Soboti je bilo ustanovljeno 15. r^uniZj ” za tedani’ murskosoboški okraj. Danes po 43 jK Delov anega delovanja še vedno deluje na istem ob-to iz 1J016 dru^a Je usmerjeno predvsem v socialno ’ ^^acijo r^evanje (predvsem odraslih), zdravstvo, kultu-,šport ter otroško varstvo za gluhe in naglušne. skup' d0] lana je b;i 'nki v h°te-v Jkaza]a ^soglasja so hit M nOvPredvsem pri ^<8^ndidata % °Lli i2v81p.hl najprej ^"nttgl,.-0 Ui’ ker je ZtlakOven 'n ker še Wehn’ZatOsne8a jezika \ kOrn mu očitali M ' °Zeval nad gluhi' 'bStrki Po Jv premaJh-VepL zakaj je prišlo do konflikta med nami. Zato, ker jaz v društvu zahtevam disciplino.« Na koncu so se vendarle sporazumeli, da bo Žekš predsednik, v upravnem odboru pa bo v zameno več gluhih članov kot naglušnih. Štefan Žekš je tako na predsedniški funkciji zamenjal dosedanjo predsednico Lidijo Gydfi iz Lendave. Pri izvolitvi sekretarke ni bilo nobene dileme. Vsi so soglasno potrdili vnovični mandat socialne delavke Cvetke Škafar, ki dela v društvu od jutra do večera, poleg tega pa je tudi strokovno usposobljena in dosledna pri izvajanju programov. tovil, da do prihoda Škafarjeve v društvo izvedba sprejetega programa ni bila realizirana niti osemdesetodstotno, sredstva za izvajanje del pa naj bi se koristila nenamensko. Prihodki društva v letu 1998 so znašali sedem milijonov 744 tisoč.tolarjev, odhodki pa sedem milijonov 643 tisoč tolarjev, tako da znaša pozitivna razlika 101 tisoč 556 tolarjev. In če že na skupščini člani društva niso prav nič skrivali omenjenih nesoglasij med sabo, dodajmo mi še eno kritiko, ki z njimi sicer nima neposredne zveze: na skupščino je bilo namreč povabljenih 25 pomurskih županov, prišel pa ni niti eden! Ali so za njih ti ljudje še vedno odrinjeni na rob ali pa je bilo spet treba službeno »v Ljubljano«? TOMO KOLEŠi Bokrat smo našim anketirancem zastavili moralno dilemo: ali naj naša regija sprejme morebitni novi val beguncev in tako obremeni že tako slab gospodarski položaj ali pa naj ga odkloni in »naprti« drugim v Sloveniji, ki se niso doslej za to niti najmanj žrtvovali? Po odgovorih lahko sklepamo, da je naš človek še vedno takšna dobričina, da prošnje za pomoč ne more odkloniti. Vendar dobričina le do določene meje. »Po duši smo vsi ljudje« Še več beguncev v Prekmurje? MILAN JERŠEi Roman Sluga, kulturni delavec iz Gornje Radgone: »Če že pridejo begunci, jih je potrebno sprejeti in tudi oskrbeti, saj je konec koncev situacija v Evropi sedaj takšna, da tudi druge države sprejemajo begunce. Mislim, da bi se v Pomurju še našli prostori, kjer bi te begunce namestili, npr. v Gornji Radgoni imamo staro vojašnico, ki je neizkoriščena, in sedaj, ko je to- pleje, bi se brez problema lahko vanjo vselili begunci. Prav gotovo pa je v Pomurju še več takšnih objektov. Beguncev ne bi bilo treba sprejemati množično, ampak samo nekaj, da tudi naša regija pripomore k rešitvi te krize. Beguncem je treba omogočiti, da se vrnejo domov v čimvečjem številu, zagotovo pa se vsi naenkrat ne bodo mogli vrniti, ker so njihovi domovi porušeni. Mislim pa, da bo po koncu bombardiranja v glavnem mogoče, da se vrnejo. Sam nimam kakega večjega stanovanja in sem bolj na tesnem, tako da bi le težko koga namestil pri sebi, vem pa, da bi se v Radgoni prav gotovo našli ljudje, ki bi sprejeli begunce na svoj dom.« Peter Škraban, teniški trener iz Murske Sobote: »Dobro je, da Prekmurci sprejmejo in rešijo begunce, ki so sedaj v težki situaciji, ter jim ponudijo začasno zatočišče. Da pa bi se tukaj naselile velike množice, pa prav gotovo ne bi bilo mogoče, čeprav nimam nič proti njim. To sploh ni presenečenje, da Ljubljančani in Mariborčani nočejo sprejemati beguncev, znano pa je, da smo Prekmurci velike dobričine. Sicer pa begun- ci morajo nekam iti, in če jih Prekmurje reši nekaj, je to dobro. Tudi če bi bil begunski center sredi Sobote, me ne bi motilo, ker nikoli ne veš, ali ne bo kdo začel bombardirati Prekmurja, pa bi tudi sam želel kam oditi? Dobro, najprej bi se želel braniti, ampak če vidiš, da ni pomoči, bi tudi mene morali nekam spraviti. In nas verjetno ne bi spravili na vlak, kot so nekoč počeli z Židi in jih vozili v plinske celice. Miloševič pa to sedaj počne z ljudmi. Najbrž mora biti kak Hitlerjev bratranec. Begunci bi morali biti tukaj, dokler se stvari doli ne umirijo in uredijo. Sicer pa so to pametni in iznajdljivi ljudje, ki se znajo prilagoditi, saj sem prebral, da živijo že povsod po svetu: na Švedskem, v Španiji, mnogo jih je v Ameriki, Avstraliji... Gotovo je, da bi kakšen od njih ostal tukaj, tudi če bi se razmere umirile, da bi pa vsi ostali in da to ne bi bilo več Prekmurje, pa ne pride v poštev.« Ana Zrini, upokojenka iz Prosenjakovce: »Vidim jih, kako trpijo, pa naj so katerekoli narodnosti. Treba jim pomagati, če so v stiski. V vasi se ne občuti, da bi imeli več beguncev in ni bilo nikdar nobenega problema. Včasih so nam prišli tudi pomagat pri delu in so si tako prislužili žepnino in nekaj za pod zob. Lansko leto so prišli mladi fantje iz Bangladeša, tako da se najprej nismo mogli sporazumeti, nato pa so nam pokazali na zemljevidu, odkod so prišli. Povabila sem jih v hišo in vsakemu dala »špri-cer« in eno škatlo cigaret ter vžigalnik. Bili so tako hvaležni, da so mi celo poljubili roko. Saj sem ravno tako čutila do njih, kot da bi bili moji otroci. Lani je bilo tu veliko beguncev iz Bosne in so imeli postavljene velike šotore, vendar mi tega nismo posebej občutili. Kam pa naj gredo? Videla sem, kako so na rokah nosili dojenčka in slišala, da je jeseni neka ženska rodila kar tu na njivi, šele potem je prišel rešilni avto in jo odpeljal. Povejte, ali ni sirota? Nisem proti temu, da bi bilo tukaj še več beguncev, ker ne sovražim nikogar. Vsak je človek po duši, če pa je slab, je vseeno, kakšne narodnosti je. Nam niso naredili nič slabega. Enkrat so hodili ponoči tod okrog, ker so verjetno zašli, in so mi trkali na okno. Nisem odprla, ker sem se bala, zato sem že skoraj po telefonu poklicala soseda, vendar so prej odšli. Ko so prišli drugo jutro policisti, sem jim rekla, da naj tu med hišami tudi pogledajo, saj ponoči večkrat hodijo begunci ali ilegalci, saj tukaj ni noben problem prestopiti mejo. Greš skozi gozd in si že na drugi strani. Težko je napovedati, kdaj bi se begunci s Kosova lahko vrnili. O tem bo odločala politika. Če bodo voditelji tako odločili, se bodo lahko vrnili. Begunci so tako nemočni kot sem jaz. Ne morem delovati proti zakonu in vladi. Tam spodaj so še druge narodnosti, in če jih te ne sprejmejo, bodo še naprej takšni sužnji kot doslej. Meni bi bilo tudi hudo, če bi mi kdo rekel, češ zdaj pa pojdi. Kam pa naj bi šla? Reveži so to, strašni reveži.« Ciril Barber, zidar iz Mačkovec: »Beguncev je največ v Vidoncih, čeprav jih zadnje čase prihaja malce manj. Prej so tukaj hodili v skupinah po pet ali šest, sedaj pa ne vem. ali jim ne dovolijo več ali kaj podobnega. Znanka iz Pro-sečke vasi mi je povedala, da se je takrat bala iti na cesto. Ne vem, zakaj dajejo večino beguncev v Prekmurje, saj so nekoč rekli, da bodo tu delali dom za starejše in da bodo begunce izselili, sedaj pa so prišli še novi. Z ene strani so begunci reveži, toda mi smo prav tako reveži. Oni d o b ivaj o npr. določeno vrsto pomoči, ki je domači človek ne dobi. Vprašanje je, kako dolgo bodo begunci tu, ker prihaja nov val, in kdove kdaj se bo ta problem rešil. To je težko napovedati. Najprej je bilo rečeno, da jih bodo junija izselili, sedaj pa sem slišal, da je prišlo tristo novih. Pomeni, da poleti še ne bo nič. Sedaj prihajajo v Mačkovce bolj poredko, le eden ali dva, ker hodijo sem na pošto. Doslej ni bilo nobenih problemov. Sicer pa so Albanci nekako bolj mirni kot pred leti Bosanci, s katerimi je na nogometni tekmi prišlo do določenih problemov. Tudi ko bo mir, dvomim, da se bodo vsi vrnili domov, ker je že sedaj v Bosni mirno, pa so ti begunci še vedno tu, njihovi otroci pa hodijo v šolo v Puconce in Mursko Soboto - in to brezplačno. O tem, kdaj se bodo kosovski begunci lahko vrnili domov, pa bodo odločile višje sile.« TOMO KOLEŠ ■ 1O INTERVJU 15. april 1999. Z Jožkom Horvatom* Mucem o Romih pri nas »Prekmurje je kot Hollywood« Pri romski problematiki je v zadnjih letih viden korak naprej. Razveseljivo je, da mnoge spremembe nastajajo in se dogajajo prav v romski skupnosti, kajti pripravljajo različne konference, srečanja, mladinske tabore, delavnice... Začeli so se zavedati, da si morajo še sami prizadevati za boljše življenje. prašujejo se tudi, zakaj ne bi o romskih zadevah odločali sami, in si prizadevajo, da ne bi imeli nad sabo vedno mecena. Vse to je privedlo do tega, da so se začeli bolje zavedati svoje identitete ter da ne čakajo, kaj jim bo namenila usoda, temveč se aktivno vključujejo v življenje. Eden najbolj aktivnih je tudi Jožek Horvat -Muc, predsednik Zveze Romskih društev Slovenije, ki ima svoj sedež v Murski Soboti, tukaj je pred kratkim začela izhajati romska revija Romano them, in zanimivo je tudi to, da če je potrebno spremeniti zakonodajo, pridejo pobude prav s tega konca. S Mi bomo spominjali vlado Pred nedavnim je bila na Madžarskem v bližini Heviza tradicionalna konferenca Romov. O čem je tekla beseda letos? »Na kongresu, katerega so se udeležili predstavniki Romov petih držav, Avstrije, Češke, Slovaške. Madžarske in Slovenije, smo se pogovarjali o zaposlovanju Romov. Romunija letos ni sodelovala, saj so sporočili, da nimajo težav z zaposlovanjem. Ta kongres se financira iz programa Phare, v prihodnje se bo imenoval sklad, imel bo stalno telo, v predsedstvu pa bo. sodeloval predstavnik Romov iz vsake države in predstavnik posamezne države. Potekali bodo trije enodnevni delovni pogovori. Pri Svetu Evrope je ustanovljen še sklad za Rome, tako da lahko vse države, ki so na kongresu, zaprosijo za pomoč. Mi bomo spominjali vlado, da ne bi pozabila na to.« In kaj je novega glede zaposlovanja, kaj se je premaknilo, kaj naredilo?Kaj se je v enem letu naredilo? Med slovenskimi predstavniki so v začetku nastali nekateri nesporazumi, saj so določene stvari glede zaposlovanja razlagali drugače kot mi. Strinjali smo se, da se je veliko naredilo v pripravah za zaposlovanje: izobraževanja, delavnice, kovnice znanja, prekvalifikacije, zaposlovanje prek javnih del... Ko pa bi moralo priti do zaposlitve, nastopi barikada in dalje ne gre. Zanimivo je, da sva s predstavnikom države mag. Janezom Drobničem do tu imela iste poglede. Potem pa se je stvar obrnila drugače, ker je direktor Zavoda za zaposlovanje iz Novega mesta prikazal razmere na Dolenjskem in jih posplošil za celotno Slovenijo. Moral sem demantirati in razložiti, da imamo v Sloveniji različne romske skupnosti ter da so v Prekmurju stvari bolje urejene. Naj dodam tudi to, da se v Prekmurju vsako leto vključi v srednješolsko izobraževanje 10 do 15 Romov, koliko jih konča, je drugo vprašanje, nekaj zanesljivo. Na Dolenjskem sta na primer srednješolec ali dva, potem pa nekaj let nič. Na Dolenjskem se ne morejo zaposliti, ker nimajo izobrazbe, pri nas pa izobrazbo imamo in imamo ljudi z določenimi kvalifikacijami. Podobno različne so tudi bivalne razmere. »Pred nekaj leti so uredili naselje Žabjak in na konferencah vsako leto znova predstavljajo ta projekt. Pozabljajo pa, da v zadnjih letih niso naredili nič drugega in da Romi na tistem področju ponekod še vedno živijo v šotorih, da nimajo elektrike ... pozabljajo, da so težave tudi tam, kjer so si Romi sami naredili hiše. Težava je v tem, da so te zgrajene na tuji zemlji, Romom nihče noče prodati zemlje. V Prekmurju je drugače, Romi lahko kupujejo zemljo in stanovanja, nihče jih pri tem ne ovira. Opozoril sem na te razmere, da ne bi dobili napačne predstave o Sloveniji.« Kje je vzrok, na primer, da so se Romi pri nas toliko bolj vključili v družbeno življenje? Sami si gradijo hiše ... »Veliko Romov v Prekmurju si je samih naredilo hiše. Če ne bi bilo v bližini Avstrije in boljših služb, bi bil položaj tudi pri nas še slabši. V preteklosti na tem območja država in občine niso veliko pomagale, šele zadnja leta, kakšnih pet, šest let nazaj tudi občine pomagajo z materialom pri gradnji prizidka, strehe, oken ali vodovoda, elektrike ... Ampak samo nekatere občine, ne vse. Soboška občina je veliko naredila. Dejstvo je, da občina sama tega problema ne more reševati, tudi država bi morala pomagati Romom. Veliko je nejasnih stvari - država pravi, da naj na Dolenjskem občina uredi dokumentacijo, pa bodo potem pomagali. Pri nas dokumenti so, vse je legalizirano, država pa vseeno ne pomaga. Kje je vzrok, ali so to samo izgovori - tega ne vem. Mislim, da bi se država morala drugače obnašati do romske problematike.« Nekatere stvari pa so vseeno dobro rešene! »Res so nekatere stvari dobro rešene, to je šolstvo, ki je že leta zelo dobro urejeno, tudi sociala, kajti večina romskega prebivalstva je odvisna od socialne pomoči, v zadnjih letih tudi pri kulturi država veliko pomaga. Še več bi lahko naredili, če bi imeli prostore za vaje. VESTNIKOV VLAK '99 12. junij Z nekaterimi občinami dobro sodelujemo Po zakonu imajo romski svetniki pravico, da pridejo v občinski svet, tam, kjer so avtohtona skupina. Samo enemu svetniku je uspelo, da je prišel v občinski svet. Druge občine Romom tega niso omogočile. Romi v Murski Soboti smo bili prvi, ki smo predlagali romskega svetnika, še preden je prišlo to v zakonodajo. Zveza Romov Slovenije je že pred temi volitvami podala predloge in jih poslala na resor za lokalno samoupravo, kopije odgovorov pa smo poslali vsem občinam, kjer živijo avtohtoni Romi. Posredovali smo pri občinah Cankova - Tišina, Puconci, Rogašovci, opozarjali smo občino Lendava, kjer so stvari še nedorečene ... Romi imajo lahko svojega predstavnika v svetu, vendar mora občinski svet spremeniti statut in vnesti člen o romskem predstavniku. Zaradi bojazni, da bi s tem izgubili njihovi svetniki, se to ni zgodilo. Narobe so razumeli.« Kako je s pravicami Romov v občinah, kjer niso dobili svojega svetnika? »Obstajajo okolja, kjer se lahko z župani zelo dobro pogovarja, v Rogašovcih na primer, kjer so jim odobrili 8 milijonov tolarjev za asfaltiranje ceste, tudi v Puconcih so zelo razumi in jim občina pomaga, predvsem naselju v Dolini, kjer jim manjka še zelo veliko in imajo večje težave. Največ težav pa je v občini Beltinci, v Dokležovju nimajo osnovnih stvari, ne elektrike in ne vodovoda.« Romi lahko zahtevajo svojega svetnika, če so avtohtona skupnost. »To je pogoj in po naših ocenah je tako prav. Pravila ali zakon, kdo lahko in kdo ne, mora obstajati. Drugače bi se naredila krivica avtohtoni romski skupnosti, saj se je v Sloveniji romsko prebivalstvo precej povečalo, predvsem s priseljenimi Romi. Na Dolenjskem in v Prekmurju so avtohtoni Romi, morda je kakšen posamezen primer priseljenca.« Kaj pomeni imeti romskega svetnika? »Dobiš določene informacije o delu v občini, projektih in vsem, kar se dogaja. Naš predstavnik lahko prenese tiste predloge, predstavi problematiko takšno, kot je. Razpravljati o Romih na podlagi papirjev ni nič. O tem mora govoriti človek, ki ve in ki vidi, kako je. Z novim svetnikom Darkom Rudašem zelo dobro sodelujemo, on je v tesnih stikih z našo organizacijo in o mnogih nejasnostih se skupaj pogovorimo in razpravljamo ter se posvetujemo, kako bo nastopil na občinskem svetu.« Kakšno pa je življenje Romov v primerjavi z drugimi državami? »Veliko sem hodil pod drugih državah, si ogledoval romska naselja drugje in ob pogledu na ta naselja Romov, kako živijo v drugih državah, so prekmurska romska naselja za marsikoga Hollywood. Izjema so Avstrijci, kjer Romi zelo dobro živijo, ampak tam so avtohtoni in neavtoh-^ toni Romi. V Avstriji je na splošno večji standard, zato oni ne dovolijo, da bi tamkajšnji Romi živeli v barakah. Živijo v solidnih hišah med drugimi in ni skoncentriranih naselij, kot so pri nas. Položaj Seje izboljšal tudi s tem, da je Avstrija v EU. Eden od pogojev za vstop je tudi izpolnitev zahtev, ki so zapisane v Agendi 2000, kjer posebej govorijo o pravicah Romov. Slovenija je tu nekatera dejstva zakrila in noče priznati, da ima določeno romsko problematiko. Kaj pa rasna diskriminacija? »N nekaterih državah, na primer na Češkem, so romske ženske sterilizirali, da ne bi imeli težav. Tega nihče ne omenja, niti Romi ne. Pri nas se takšne stvari ne dogajajo. Romska naselja se ne požigajo, otrok ne pobijajo, v takšni meri Romi pri nas niso diskriminirani. V drugih državah pa je diskriminacija na visoki stopnji. V Avstriji se je standard sicer povečal, Romi pa so hudo diskriminirani - spomnimo se samo uboja treh Romov, napade na njih... Pri nas takega rasizma ni. Tam pa se to dogaja vsak dan.« Gledati na stvari realno Romi pa se združujejo podlagi romskih društev. Kako funkcionirajo ta društva pri nas? »V določenih občinah so Romi neorganizirani. Na našem območju kar dobro delujejo društva v Rogašovcih, Vanči vasi, Borečih in Soboti, nekoliko slabše deluje društvo iz Puconec. Lendava nima nobene organizacije, čeprav se dogovarjajo. Veliko jim je pomagal Rajko Stupar. Tudi v Beltincih je bolj slabo... Vse je odvisno od ljudi, ki ne morejo organizirano nastopiti. V svojih naseljih nimajo sogovornikov, ki bi se lahko enakopravno pogovarjali z občino in državo.« Društvo lahko veliko pripomore, kajti drugače je, če pride en predstavnik ali cela skupina. »Seveda. Želja in razmišljanja množice so drugačna. Znano je, da je občinsko društvo iz Murske Sobote največ prispevalo za spremembo ustavo, za lokalno samoupravo. Stvari smo reševali in prispevali k reševanju na območju vse Slovenije, ne samo na soboškem. Dogajalo pa seje, da se včasih za katero občino nismo mogli pogajati, ker nismo bili njen predstavnik. Nastala je želja, da ustanovimo zvezo, in ker smo mi imeli največ izkušenj, tudi kadre imamo, smo aktivni, se je zveza ustalila v Soboti, s tem da so v predsedstvu predstavniki vseh občin. Naj dodam, da smo si kot organizacija že ustvarili ime, ugled, to pa zato, ker poskušamo na stvari gledati realno in z obeh plati. Zavedamo se, da ni opravičila, da bi lahko zato, ker si Rom, nekaj zahteval. Zakaj bi Neromi odločali o nas Tudi uredništvo romske revije Romano them ali Romski svet, kije prej izhajala v Ljubljani, se je pred kratkim preselilo v Soboto. Kaj to pomeni? Revija je začela izhajati na pobudo Tatjane Avsec leta 1996. Večina informacij je že takrat prihajala iz Murske Sobote. Potem je leta 1998 revija izšla samo enkrat, morala pa bi trikrat na leto. V bistvu so sami predlagali, da naj bi izdajanje prevzela Zveza Romskih društev. To smo prevzeli pod pogojem, da bomo sami sestavili uredniški odbor in da jo bomo sami urejali. V uredniškem odboru so v glavnem Romi, prej so bili Neromi. Imamo dopisnike iz različnih krajev Slovenije, tudi iz Beograda in New Yorka. Revijo posredujemo Romom, prijateljem, kolegom, medijem .... Razdeljevali jo bomo na različnih srečanjih Romov. Financirata jo Zavod za odprto družbo in Ministrstvo za kulturo in je zastonj. Kaj se je vsebinsko spremenilo pri reviji? Na primer o zgodovinskih stvareh so prej pisali laiki, ki so prepisovali od pravih s r vnjakov, zato je bilo ve t pol točnih podatkov. Sedaj P o zgodovini Romov na^ mologinja v Sloveniji r. Štrukelj. Tudi pomembni godki, kot so konfereflc®-U o® so objavili le kratka P t kjer niso bili zapisani temeljni sklepi. Stvari, nas pomembne, morajo pisane in predstavljen® a ’ je potrebno. Prizadevali si bo da bomo aktualno P° dogodkih. Moram PoV® to. da ko smo prevzel teljsko vlogo, so mnogn s()S[ ni kolegi in prijat® J1' najj tako imenovali, dv°m‘ensH sposobnosti, ces da s d Romi nismo sposobni takega časopisa in a imeti mentorje, patron ■ « še kaj ... Ampak zakaj b imeti vedno koga na -zakaj bi vedno Ner0^isliu,^ o romskih stvareh. Ui smo s to številko dokazi smo sposobni. . Članki v reviji so vr0^ slovenščini. Nekatere smo ze viti v romščini. Prej J® bolj malo. Težimo k ® bila večina stvari zapis jezikih. Tehnični in jj. teksti pa se ne morejo zato jih ne Prevad®in.0L8s^raJ pa se med romskimi likuje, kakšna beseda J na, vendar se razume- . jo ne popravljamo, zaP tako, kot jo je zapisa* Izhajajo pa tudi Ron11 To je občinski, 1°^ oom0’' pis, ki izhaja ob d*1®*^ Tudi ta mora ostati-svojo tradicijo. Izhaj Kultura je prav s/ močnejših dejavo' rimi se predstav I dajo priložnost. »Močni smo tud*)/ nem področju, v!n .0**'., več uspeha in mozn pod/, javitev na kulturne Vsa obstoječa drU^ajOf^ jajo s kulturo, vsa W ne skupine, v Mu^upino^ imamo folklorno s vrtcu, gledališko skjP Z zbor, glasbene s nPjpio% ...Vsako leto pr*Pra>> gledališko pre^' mo in pišemo za P // dvsem mladi,.saj5 ^to , nočejo več pomagajo pri °rPa devah.« Zanimivo je, da no raje aktiva ^o1 Torej se bolic’ te? j dajo svoje ide »Prepričan s® veliko vpliva1"^^/ romski tabor. / / je dolgo sramo osP rekla. Na taboru P / li, kako bogato no imamo, tudi veliko v preteklosti, 1J s0 bil* imeli šole, amP** se^juC glasbeniki- Tu takih. M°ra^di^X da dandanes h elaj0dO študentov, k jpol / indrngen^p^lj Ike.or—' ria-1^ sem in so naj j3. y za romska vP , moizobr^ bodo steli za K prav najbo J J sm“ A.NANApl ■ 15. april 1999 KULTURA 11 0^ zato, ker ji tako na-e uje neka notranja nuja, tako j1 notr«nji klic, ker se P°nuio "a ne t‘st0’ ^ar nam ustmj1, Je'^e’in ne zato, da bi Filipe a.u^tetnost> da bi si o Viafi natla,ienost‘ kritiki J4 t je zaPisala Cilka »m n..” poP°tnico k pesniške-MjhCnU p«- *W.R ^ OVO,nKo traveza- 1 Kadgona, 1999) Vj' ' ie v"? navideznemu »opra-^Voi^ avtor’do'Je rečeno ^aoslLT del°’ PostavlJeno *^edkritik°m. K° namreč । ’Postane’ če smem reči, "^osto81’ Vseb’na Postane jav-'Hev iod prijateljev ^kev^6”*116 debi° Pokione, kodami ‘ke in 'ePe resnice si “Mivih kritikov, ki (.^iad'pog^eJO kri. ! bi ne spadam med prve. %Va, naPisal podobno kot Ja-lzrazila velikomero fKk^’ da S0 pesmi’ ki so W°lerale v predalu, sploh narobe’ daje knjiži- *’ nNbrž bo naletela ?%nVniIn bralstvom na A vefn mev’saj so v njej za-^PodV650'06 sveta z ze i,%ati a0 ami’ kijih je zlahka bleste V,endarie ne smemo Artpati-t^ohi u vedno zno-OSebuielirLPrV™ zaPisom, ki ^'klišeji?; ko.občutenje sveta, l02 podob (t^* ^romantizira-Prin Pri-ta^-Tako n? SkoraJ nikjer ne Per° barVa Že n%, ki „Jde razočaran lir-/c #iska]c e more in ne more A? Pren Veta’ ki ga ni«' S^etJ^ kerje »drnkn rojev« katerem se »iz 1,1 se v^^ih in ?> te so P°seljene Sinova nanpb krajinah Šasije,ki jP Oglašajo kot od- ^en Ttpčasno in ro-i%|9 nePonOvt-Ud'tisla člove- Pfav' v ne °CUde' Avtorica s'hz(( dva, »Zakaimi Dva’ da sva NL Jaz sem ti in ti PC>be?p , ^ke j^tečen^3 lirikaje ti- t,V lepoti Iju- Si te V’oia?i niki sev 7 Uzbo<<'Ti r?'rne zcb°in oprJeda ne smejo ^avt^Vje H°Založtliška ^>k^e»por°-knjiŽico ^zin^ MIUm Vec sk°Pa- ^iGEriČ, O županu pa ne duha ne sluha Meja na reki -meje za reko? Kulturnica »Ali smo še sposobni zavrteti kolo petih poletnih mednarodnih kulturnih prireditev Meja na reki-Grenze im Fluss?« se je na začetku problemske konference retorično spraševal radgonski kulturniški promotor Roman Sluga. Bo ideja Dunajčanke Izabele Zupanc o tradicionalnem kulturnem sožitju dveh obmejnih mest, ki naj vsako leto oživi vsaj poleti, padla v vodo? e, so bili enoglasni radgonski člani organizacijskega odbora, ne, četudi je matična občina docela privila pipico. Niti tolarja ni prispevala letos, zato tudi nekakšno opravičevanje podžupana Janka Irgoliča, ki ga župan vedno pošlje v ogenj, da bi pač morala biti le-ta prireditev tudi profitnega značaja, ni zaleglo. Kajti: slišali smo, da moramo vrle Radgončane pač navaditi, da bodo sprejemali tudi visoko kulturo, čeprav v sami občini ne premorejo nobenega »profesionalnega« umetnika. Hočem reči: radgonska občina, bolje rečeno radgonski kot, izvzemši radenske dneve komorne glasbe, se že desetletja zadovoljno gladi po bradi, češ, ljubiteljska kultura je sočivo naroda. Res je, vendar jo je treba tudi preseči. Kajti, kot je dejal Milan Ne-krep, skoraj vsak, tudi zelo mali slovenski kraj, se diči s kakšnim kulturnim festivalom (lep vzgled so Brežice), zato bi bilo prav, da se združijo moči tudi z zanesenjaki onstran meje. A meje so očitno na tej strani. Pa ne samo pri denarju, ki daje glavna ovira. Ne, ne, radgonski kulturniki kratkomalo ne premorejo strokovnega odbora za pripravo le-te kulturniške manifestacije, ki naj bi se razvlekla kar na slaba dva tedna ( od 18. julija do 1. avgusta), pa tudi organizacijsko zelo tipajo. Prostore sicer imajo, tudi grad bo letos obnovljen, pa tudi začetni motiv se že svetlika: tridesetletnica otvoritve mostu čez reko. In zakaj niso do- Monotipije Štefana Huzjana Vonj trav Vonj trav me prebuja, megla jutra me umije. Svetlobe dneva se napijem, potem se umirim in čakam, da trave ponovno zadehtijo. * i Nikar ne zapiraj vrat, ko odhajaš, nikar jih ne zapiraj, ko prihajaš. Ne zapiraj teh vrat, skozi katera prihajaš in odhajaš. Naj veter zaveje skoznje in izbriše vse prihode in odhode. Marija Šedivy bili denarja? Matična občina je' tako »gluha«, ker da je gospodarstvo na psu, Ministrstvo za kultu-, ro pa je namenilo le bori poltretji milijon, ker da je »prireditev premalo kvalitetna«. In glej ga, zlomka: radgonskim Občinarjem pa očitajo, daje »preveč zahtevna«. Kakorkoli: še za enkrat toliko naj bi se odprli mošnjički, je dejal Roman Sluga, pa bi prireditev lahko nemoteno stekla. Zato pa je poslanec Feri Horvat apeliral na sponzorstvo podjetij tudi sosednjih občin, kajti le-ta prireditev ne sme biti zaprta v ozki radgonski kot. Še več: slutiti je, da je prav razdrobljenost občin - podobni problem imamo tudi Prekmurci s svečano obe-ležitvijo osemdesetletnice pri- Razstava monotipij lendavskega likovnega pedagoga in slikarja Štefana Huzjana v soboškem gradu s pomenljivim naslovom Terra razkriva, kot je dejal sam avtor, »odblesk astralnega niza, ki se kaže v zunanji ali notranji skorji zemlje. Prav površina in hrapanina zemlje mu omogoča upodobitev svojih notranjih, polzavestnih podob, ki so blizu sanjskim pokrajinam, nabitim z odtenki grotesknosti. Ali kot je dejal na otvoritvi Janez Bošnak, tudi sam likovni ustvarjalec in član LINDAU-a, so Huzjanove monotipije z naslovi »Zemlja, Skrivnost magme ... rezultat popotovanj po kozmo-su, potovanj, s katerih se vrača kot samosvoj in nekonvecional-ni ustvarjalec«. MV, foto: JZ ■ ključitve Prekmurja k Sloveniji -kar dobrodošla za že tradicionalno zaplotništvo. Dobesedno. In tudi Feri Horvat je tako mislil, ko je meril predvsem na regijsko in medregijsko povezovanje, ki lahko edino preseže že preveč visoke občinske betajnovske meje. Če bi kratkomalo zradirali ta festival - ta beseda Romanu Slugi ni povšeči - bi najbrž pljunili v lastno skledo, je bilo slišati na koncu, sam pa dodajam, ker sem pač kulturniške baže, daje prav, da ta festival ostane, pa tudi dovolj kvaliteten je, le čas trajanja se mi zdi malce raztegnjen. Pa ne samo, ker bo takrat poletje. MV! Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo~| Panonski Portreti s laenoviA1! u 75 l ITHMTMO1! Če se zdi vezanost Flegeriča pesnika na rod in domovino marsikdaj patetična in preobložena z aktualiz-mom in proklamativnostjo, pa je njegova navezava na dom in rodno pokrajino ter tamkajšnjo skupnost pristnejša. Z izpovedjo te navezanosti je Flegerič v svoji poeziji izoblikoval poseben domoljubno-krajinski tematski segment, ki ga oblikuje ne le pristnejše, ampak tudi pestrejše , kot domovinsko-nacionalnega. Mladostnemu umiku iz domače pokrajine, ki ga ne more osrečiti (npr. Kraj Mure, SG 1866: »Voda! Kakor ti nazaj / Ne zamoreš nikdar teči, / Meni moj domači kraj / Ne pripravi poti k sreči«), sledi spomin na brezskrbno mladost (npr. Domačiji, SG 1866: »Presladki kraj! Kjer mi mladost / Življenje je sladila, / Ko še nesreče zlobne.ost / Ni zmage zadobila«), potem pa mu domača pokrajina postane zatočišče, kjer se umiri v naravi (npr. Veselje v naravi, Zora 1874), kjer čutom všečna krajina, marljivi in prijazni ljudje postanejo kraj pesniške inspiracije (npr. Strmcu I, Zora 1874: »I...I Moj Strmec me kliče / - Pohlevni Parnas - / Na hribe, na griče, / V veselje med vas /.../ Veselje si moje, / Ponižni Parnas! / Zato pa naj poje / Ti struna na glas«). Med. tem pesniškim preobratom od negacije do afirmacije domače pokrajine je Flegerič ustvaril nekaj pesniških tihožitij iz Slovenskih goric in nekaj domačijskih od ter idiličnih vaških podob, ki nekatere spominjajo na bukolično poezijo iz grško-rimske književne tradicije (npr. cikel Selški obrazci, Kres 1881, Pomladanje elegije I, SS 1890/11, Elegija, SS 1891/8). To ne preseneča, saj je to književno izročilo Flegerič dobro poznal, o čemer pričajo tudi njegove elegije iz zadnjega obdobja njegovega pesniškega ustvarjanja kot vsebinske in oblikovne adaptacije te antične pesemske forme. /.../ Kdo se ne čudi ti, kraj, toli mil, toli krasen? Ko bi prišel Bog z neba, v tebi prebival bi rad. Tukaj se vse veseli, razlega se strel po lesovih , Zvonko dekleta pojo, dečki pa ukajo vmes. Trsu je rad gospodar, posodo si vso napolnivši, Vina srčno je vesel, ki mu sladilo bo trud /,../« (Jesenske elegije IV, SS 1890/23) Na vinsko goro hodim rad. Na gori za-me je sladkost, Obdaja me prijetni hlad, Na gori duh se čuti prost /.../ (Na gori, Zora 1874) BOŽIDAR FLEGERIČ Prek vinskih goric, prek zelenih livad, Prek ravnega polja sprehajam se rad: Med trsjem, med cvetjem, med klasjem srce Veselja nad domom pretaka solze. Nad menoj je čarovno modro nebo, Krog mene, kak daleč dogleda oko, Po travnikih polno dišečih cvetic, Po gozdih pa sladko pojočih mi ptic /...I (Veselje v naravi, Zora 1874) V pesniškem dvogovoru s skupnostjo pa je Flegerič ob domovinskih in domoljubnih čustvih izrazil še socialna. Glede na velike družbene spremembe na Slovenskem, tudi v Slovenskih goricah, v 2. polovici 19. stol, je njegova socialna pesem sicer skromna, vendarle pa je v njej opozoril npr. na družbeno neenakost (npr. Sonet, SS 1895/4), pozval k socialni solidarnosti (npr. Tolažnice 6, SS 1895/19) ali izrazil socialno sočutje (npr. Elegija, SS 1891/23, Slepi deklici, Slovan 1887). Ob hvalnici kmečkemu stanuje hkrati znal tudi opozoriti npr. na takrat pereč problem pravdanja, ko so kmetje nemalokrat zapravdali cela imetja (Elegija, SS 1891/8). Med drugim najdemo v njegovi socialni pesmi tudi sled gospodarske katastrofe, ki je zadela slovenske vinogradnike proti koncu 19. stol., ko so trsna uš, peronospora in grozdna plesen dobesedno iztrebile slovenske vinograde in si je ta gospodarska panoga opomogla šele, ko so vinograde obnovili s trsjem, cepljenim na t. i. ameriške podlage. Takole je Flegerič v Elegiji (SS 1891/23) upesnil to vinogradniško nadlogo in njene socialne posledice: /...I Žalosten gledam na Holm in gledam otožen Rebrovnik, Vinski je vrh pred menoj, v njega obračam oči, Solzne obračam oči v vas, dragi mi vinski očetje, Mnogo rodili ste vi kapljic človeštvu v korist, Toda sedaj... gorje mu, gorje ubogemu ljudstvu, Ni rodovitnosti več, kakoršna bila je prej. Suha je trta sedaj, hudo »peronospora« dela I »phylloksero« je že videti tu in pa tam. Kaj bo ubožec, moj kmet? Nanujajo slaba se leta, Trh bo nositi težko, ki ga na ramah imaš. Mnogo je delavnih rok, a malo pripravi se hrane, Glad siromakom preti, polno povsod je nevolj /.../ (Nadaljevanje prihodnjič)! Priročnik za pesnike ajbolje bo, da začnem prozaično: tudi v naši deželi na sončnih bregovih Mure živi mnogo pesnikov. Mnogim izmed njih se kaj kmalu zataknejo verzi in kratko malo ne morejo naprej. In glej ga čudo: končno je izšel pravcati priročnik, pravzaprav zbirka receptov, v katerih jasno in glasno piše, kako napisati pesem. Avtor šole za pesnike Pesem kot načrt in navdih, katere naslovnico objavljamo in jo seveda toplo priporočam vsem, ki jih mika pesnjenje - dobi pa se v knjigarni ali na naslovu grosupeljske založbe Mondena -, je pesnik Jurij Kovič. Pa dovolj o tem, raje bom navedel njegove Muze, o katerih pravi. Prva punca, ki sem ji dal svoje pesmi, je rekla, da so zelo lepe, ampak da je zaljubljena v drugega. Druga vila, ki sem ji poklonil svoje nežne pesmi, je rekla, da so predobre, da bi bile moje, in mi jih je vrnila. Tretja deklica, ki sem ji pokazal svoje rimane pesmi, je rekla, da . so fine, ampak da mi bo zdaj.še ona brala svoje, nerimane. Četrta punčka, ki sem ji bral svoje nesmrtne pesmi, je imela raje prozo življenja. Peta boginja, ki sem ji poslal svoje strastne pesmi, je bila premlada, da bi me ljubila. Šesta lepa stvar, ki sem ji pel svoje mile pesmi, je rekla, da bi bil pred dvajsetimi leti s temi pesmicami zanimiv. Sedma ženska, ki sem ji želel dati svoje pesmi, jih je brala samo v mojih očeh. Ojej, kakšna smola. Pa nič zato. Jaz seveda nisem tako strog kot gornje muze, zato bi bil zelo vesel, če bi se na moji uredniški mizi znašla kakšna vaša poslana pesem. Zares. 1.....ressiKoc mcrcm - ’ ■ ■ / ...1 ’ "■ » . 'š-j- <'s . 1- O.. C (šola za pesnike) ■ .. . I •' ■ ■ 1 '' '' 0 <> vž(!/o- ,■ z 0- o wl),‘u -<»- O ; 0~o/o-0-»,-o*()-o O-o o/O-o/o-O-o Wo-o-0-o-j/(J 0 o/o i>/o o O » (Vo-i> (>-o/b-0 AKCIJE 15. april 1999, »m Spet bomo iskali naj... kmetijo Lahko potrkamo prav na vaša vrata ... m sedanjosti ržnice, pri nas jim rečemo kar »plači«, so pogosto duše mesta. Na njih se v bistvu dogaja svet: kramarji pripeljejo svoje blago z vseh koncev in krajev, ponavadi tudi sumljive kvalitete, ljudje barantajo, kolikor pač znajo, kupijo, zavijejo na klepet in kozarček. Soboška tržnica, ki so jo začeli graditi pred natanko tridesetimi leti, o čemer priča tudi fotografija, je polna vsak prvi ponedeljek v mesecu, pa seveda na »trejzino in miklošovo«, drugače pa sameva. Z novogradnjo je nekako izgubila svoj mik. Zakaj, smo že pisali. Prodajalci in kupci se nekako niso mogli navaditi in privaditi novi betonsko-kovinski »zgradurini«, ki naj bi se vklopila v novorastoči bančno-poštni kompleks. Seveda je prav, da so zgradili novo, vendar bi morali soboški urbanisti malce premisliti tudi o stari, ki se je preselila na »novo, bližnjo eveto leto se bo komisija, ki izbira naj... kmetijo, podala na pot. Kaj pot, ekspedicijo. Devetič bo- mo prečesali desni in levi breg Mure. Lansko leto smo se drugič ustavili na levem bregu, kar šestkrat pa je bila naj... kmetija izbrana na območju Prlekije in Slovenskih goric. Veliko lepih, prijetnih in uspešnih kmetij je posejanih po naši pokrajini in te želimo predstaviti v naši akciji. Tudi letos bomo izbirali obnovljeno hišo ter najlepše ograje ali plote. Vabimo vas, da tudi letos sodelujete v naši akciji. Ne iščemo lepotico ali mis kmetije. Iščemo kmetijo, kjer bodo zbrani in ubrani marsikateri dejavniki - urejenost, ekologija, uspešnost, pogledi v prihodnost, nasledniki... Bodite pozorni, kdo pri vas na vasi ali širši okolici dela drugače, kje so še posebno skrbni, pridni in sploh izstopajo v pozitivnem smislu. Morda prav vi poznate kmetijo, ki bi lahko postala nova naj... kmetija. Izbirali bomo tudi naj... obnovljeno hišo, čemur bomo letos posvetili še posebno veliko pozornosti. Kajti odločitev za obnovo hiše v skladu s tradicijo in prilagojeno novodobnim trendom zahteva veliko več kot samo denar, saj je potrebno vložiti še veliko drugega. Koliko vsega, pa ve verjetno samo tisti, ki se je česa podobnega že lotil. Poleg vsega pa so obnove še veliko dražje, kot je novogradnja. Zato je namen te akcije, poudarjanje pomena kulture bivanja, ter da ni vse samo v zidovih. Letošnja tretja in povsem nova kategorija je ograja ali »plout«, torej tisto nekaj ali pa nič, kar nas razmejuje ali povezuje s sosedi, sovaščani, z drugimi pač. Ograje so lahko lesene, kovinske, žive ali kakršne koli pač so, lahko jim pravite »plaut«, ograja, »pasika« ali kako drugače. Vse nas zanimajo. Obiskali vas bomo in pogledali, kaj ste si ustvarili in še ustvarjate. Spet bomo iskali in izbirah « kmetijo, omenjali dobre ki* vztrajajo v tem času, z vam odkrivali našo pokrajino in vali ljudi. Kmalu se vidimo, m boste presenečeni, čebona misija prestopila vaš potrkali prav na vaša vrata, prestrašite se nas, ponavadi n v skupini. kmetijo 99 Prijavnica Naslov lastnika: Po domače: Prijavljam: a) naj... kmetijo b) obnovljeno hišo lokacijo« in je videti kot sračje gnezdo. Stojnice so neugledne, ponuja se »svega in svašta« pa tudi čistoča ni na zavidljivi ravni. Kaj šele, če se samo ozremo po vsakomesečni »sejmarski akciji«. Na mestu, kjer je parkirišče, se drenjajo provizorične stojnice, na katerih se košatijo predvsem tekstilni izdelki »Made in Lenti«. O le-teh mi je neka znanka, ki je po dolgem času obiskala Soboto, takole potožila: »Glej, kako strašno neokusno so videti cenene, nečiste ženske hlačke, kijih ponujajo Romi na tržnici. Pa še mnogo drugega mi dviguje lase.« Toliko. Če že želi Sobota biti mesto, bo morala poskrbeti tudi za svojo tržnico, pa ne le s pobiranjem pristojbin, temveč tudi z novim »hišnim redom«. MV Če imate ali poznate kmetijo, kije urejena, primemo grajena, kateri kmetujejo vzorno in okolju prijazno ter spoštujejo tradiciji obnovljeno staro kmetijo ali hišo, ki je ograjena z lepo ograjo, jo Pr" vite na 9. VESTNIKOVO ocenjevanje v akciji NAJ... kmetija 99-Prijave zbiramo do 17. maja 1999- Prijavnico pošljite na naslov: VESTNIK, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota. zavarovalnica triglav d.d Območna enota Murska Sobota r© ) pomurska^ PISARNE MANSARDE Investirajte v premičnine! V str« PARCELE e® p-, St«; CLIO Zapeljite se v najbližji salon Renault in preverite ceno kvadratnega metra novega Clia. Če vaš rabljeni avtomobil katerekoli znamke zamenjate za novi Clio, bomo k vrednosti vašega starega avta, ocenjeni P° sistemu Eurotax, prišteli 100.000 tolarjev (če se boste odločili za Clio 1-^ oziroma 120.000 tolarji (za vse druge verzije)-Ponudba velja do konca aprila. Novi Clio. Svet je njegovo mest0. 15. april 1999 KMETIJSTVO 13 Zaščita čebel pred zastrupitvami ®s®^deset odstotkov gojenih rastlin oprašijo čebele, torej 0 čebele pri gojenju kmetijskih rastlin nepogrešljive. Če-iV ™aj° čebele v naravi pomembno vlogo, pa jih ne z9°di da "OČemo zavarovati pred zastrupitvami. Nemalokrat se Varnost' C-k zaradi nevednosti, največkrat pa zaradi malo-redi velikUporab' fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu na-drevje ia° 9ospodai'sko, hkrati pa tudi ekološko škodo. Sadno ogrščica> repica, sončnica, krmne stročnice tih gojen h*106 Za pridobivanje semena - to je le nekaj od našte-oprašite rasd'n> k' jih pridelujemo v kmetijstvu, za njihovo Po JPa.S0 nujno potrebne čebele. prepovedan^b ° VarStvu čebel je nevarna < uD°rabljati za čebele na cvej J^evtska sredstva tako, da rastlinah ali iih nanašati CVetoče krat' P0Škr0Pljene "^■Tov r lne ^npr’ z zanaša-*sle. Kot p8 T *.Ud'za cvetoče ple-^tedai -e °d se šteje sestoj ra-ČebeioCe odprt en sam cvet. ogrožene: 5Wev fitofarmacevtskih 1 S° re9istrirana z oz- KčJ?023 čebele«, »St-■^/eb6le« Driv i- rop'ieniu cvetočih ra-Stlihe in m ^cvet°če gojene ra-%aP'S'/eli)'..razen krompirja nJihovih cvetov če- ■Mžublsk^io; ^PojaT010 rastlin, na katerih. 'zl°čaj0n ,a ledena rosa, ki jo n® u®i in jo čebele zbi- povečanju kon-Mr cSrebsKa nad koncen- V navodilu za uporabo 3 Za ustrezno področje Za čebele nevarnih bi j|k ■opilne brozge na po-^Pajani6 ele labko uporabile Zakon o zdravstvenem varstvu določa: V času, ki je najbolj nevaren za zastrupitev čebel (med cvetenjem gojenih rastlin), se ne smejo uporabljati fitofarmacevtska sredstva, ki so za čebele nevarna. Kdor namerava uporabljati fitofarmacevtska sredstva, mora najmanj 48 ur pred njihovo uporabo o tem na primeren način obvestiti čebelarje. Uporaba insekticidov je zaradi varstva čebel mogoča največ dve uri pred sončnim zahodom. Kadar se škropi na velikih kompleksih, je treba pred škropljenjem obvestiti čebelarje, ki imajo panje v odaljenosti do 3 km od predvidenega mesta uporabe insekticidov. Pri tem je treba čebelarje obvestiti o vrsti insekticidov, o karenčni dobi ter času in načinu njihove nameravane uporabe. Odredba o varstvu čebel določa, da mora biti pred uporabo fitofarmacevtskih sredstev v sadovnjakih in vinogradih odstranjena cvetoča podrast; če odstranitev cvetoče podrasti ni mogoča, morajo uporabniki zemljišč (nasadov) obvestiti imetnike čebel, ki imajo čebele v stalnih čebelnjakih in na pasiščih, oddaljenih do 3 km od mesta uporabe fitofarmacevtskih sredstev. To morajo uporabniki fitofarmacevtskih sredstev storiti najmanj 48 ur pred nameravano rabo teh sredstev, in sicer tako, da obvestilo o nameravanem škropljenju 48 ur pred tem objavijo v javnih občilih, pismeno ali ustno. V oddaljenosti do 50 m od stalnih čebelnjakov in pasišč se fitofarmacevtska sredstva ne smejo uporabljati, razen če so imetniki čebel o nameravani uporabi obveščeni na zgoraj opisani način najmanj 48 ur pred nameravanim škropljenjem. Preprečevalno varstvo čebel: - Cvetoče posevke/nasade škropimo le v skrajni sili s sredstvi, ki ^Pogostejše napake, ki jih ?'amo pri novorojenih teletih 'ma Poleg tega, da je to edino obdobje v Zat rave> ko vime počiva, zelo pomembno funkcijo lhei^asvojz°’ da y tem obdobju (najmanj 30 in do 60 dni) s. od v vimenu pripravlja mlezivo, ki je polno pro- lahkote|e po -6 d°l°oen čas. \Jb|hrano to Prvo mleko. zel° Sg?novn a' 'n toprvo ■°trai Pravočasno 56 Počistiti 8 ur po porodu ) in primerno količino mleka po porodu. Koristno je telička še dobro posušiti in ga nato pokriti s slamo in kakšnim starim pregrinjalom. Mnogo telet je v tem ranem poporodnem obdobju še slabih na nogah, zato mu pri prvem sesanju pomagamo h kravi. Zaželeno je, da tele sesa pri materi vsaj prvi teden življenja, čp pa že ne sesa pri materi, pa naj sesa vsaj iz vedra s seskom. To je pomembno zaradi tega, ker se pri občutku sesanja naredi pri teletu poseben žleb, ki pelje mleko v te- letov pravi želodec, ki pa v obdobju do cca 3 tednov življenja ni vamp, ampak siriščnik. Sesanje mora biti počasno (1 liter mleka cca 5 minut). Če upoštevamo te nasvete, bo pozneje v fazi pitanja manj možnosti, da bo prihajalo do težav s trdovratnimi prebavnimi motnjami (napenjanji) in prirastek ter zdravje teh živali bosta tako boljša. Omenil bi še dve zadevi, ki ju moramo, če ju opazimo, odpraviti vtem rafiem poporodnem obdobju (med 7 in 14 dnem življenja), tj. odstranjevanje odvečnih seskov pri teličkah, ki jih želimo imeti doma za pleme, in odstranjevanje rogov živalim, ki bodo v izpustih, na paši ali so v prosti reji. MARKO NABERGOJ, DR. VET. MED. ■ Cene sredstev za varstvo živil Pripravek Enota Zadružna Murska Sobota Agrooprema blagovna hiša Murska Sobota Belo olje 1/1 580,20 596,60 Chorus . 1/1 15.708,30 2.314,20(100 gr) Chorus 15 gr 855,70 714,20 Rubigan 100 ml 1.452,10 1.034,20 (50 ml) Delan 100 ml 1.453,30 1.492,50 Karathane WP 1/1 2.147,10 2.210,40 Bayleton sp. 1/1 1.983,60 Euparen 1/1 3.218,80 3.105,00 Topas C 1/1 3.616,00 1.166,00(250 gr) Rondo 1/1 5.070,70 934,10(100 gr) Pinuron 1/1 4.750,00 Pinuron 200 ml 1.639,00 1.683,10 Orthus 5SC 100 ml 1.121,20 Thiodan 1/1 2.133,20 2.235,70 Lebaycid 1/1 2.716,60 Lebaycid 200 ml 936,70 894,60 Zolone 1/1 2.696,80 2.776,40 Basudin 1/1 2.455,30 2.524,40 Diptereks — 1/1 2.523,80 Dithane M 45 1/1 1.123,50 1.155,20 Captan 1/1 ' . 1.153,50 1.186,00 Pepelin 1/1 340,00 344,80 Cuprablau 1/1 ,641,50 661,50 Karate 1/1 5.785,90 Pirimor 1/1 10.501,60 Pirimor 100 gr 1.797,60 1.806,40 Antracol 1/1 1.249,00 1.284,10 Velika Polana je ob pomoči kme-M 116 s'užbe iz Lendave pripravilo ocenjevanje ""'»"skesa letnika. Pol °rec s kme-8He dobil ""kj01" k G k9a '» zm3- Silvan 2 tocke- %kih n® R°berta Objedo- bil 15,66 točk, kerner družine Kovač iz Gomilice 18,20 točke, char-,donnay družine Kovač iz Gomilice 18,30 točke, renski rizling Franca Antolina iz Gaberja 18,28 točke, sauvignon Martina Lebarja s Hotize 18,28 točke, laški rizling - pozna trgatev - Roberta Hozjana iz Lendavskih Goric 17,18 točke, renski rizling - pozna trgatev 97 - Alojza Jerebica iz Velike Polane 18,30 točke. J.Ž.I Izobraževanje kmetov prvi osnovni šoli v Lendavi bo 16. aprila ob 19.00 predavanje Davek na dodano vrednost. niso nevarna za čebele; - Če v posevku/nasadu cvetijo rastline ali listne uši, izločajo medeno roso, uporabljajmo brez izjeme le fitofarmacevtska sredstva, ki niso nevarna za čebele; - če je potrebno škropljenje cvetočih posevkov/nasadov, tedaj škropimo po možnosti proti večeru, ko pojema ali je končan dnevni let čebel (največ dve uri pred sončnim zahodom); - pri škropljenju s sredstvi, ki so nevarna za čebele, škropilne brozge ne sme zanašati iz tretira-nega zemljišča na cvetoče sosednje gojene rastline in na poljske robove s cvetočimi rastlinami. (se nadaljuje) mag. STANKO KAPUN, dipl.inž.kmet. JOŽE MATAVž, dr. vet. med I Dicuran torte 1/1 5.132,80 Tilt CB 1/1 2.872,50 Corbel 1/1 5.119,60 Goltix 1/1 5.011,00 552,00 Dual 500 EC 1/1 1.410,80 Dual golči 1/1 3.771,30 3.877,40 Betanal tandem 1/1 4.784,20 4.762,00 Betanal progres AM 1/1 ' 4.718,80 4.967,80 Betanal AM 1/1 3.015,90 Piramin turbo 1/1 3.612,80 3.714,40 Promepin KS 50 1/1 1.434,10 1.475,50 Sencor 1/1 10.695,80 10.996,70 ' Sencor 100 gr 1.839,80 1.877,30 Boom efekt 1/1 1.958,50 2.081,90 Primextra gold 1/1 2.249,90 2.361,00 Geocid 30 kg 13.446,00 Volaton EC 500 1/1 3.136,00 3.224,20 Mesurol FS 500 1/1 8.146,00 2.964,20(200 ml) Stom p 1/1 1.522,20 1.597,30 Nova »bolezen« pšenice? .""..| šenica je na pomurskih poljih trenutno prevladujoča I poljščina, in ker jo kmetovalci dobro poznate in spremlja-* te, saj ste pred kratkim opravili spomladanska opravila (dognojevanje, škropljenje), ste opazili tudi čudno barvo pšeničnih rastlinic. Kljub dognojevanju se pojavljajo razbarvanja, in to takšna, kakršnih niste vajeni. Vsakega skrbi, še posebno pa tiste, katerim se je to pojavilo na velikih površinah in zelo močno. Pa je zaenkrat strah, da bo pšenica propadla, odveč. Po zagotovilih strokovnjakov smo dobili odgovor, da je to le »lepotna napaka pšenice« in da zaradi tega ne bo zmanjšanja pridelka. V glavnem se pojavlja ta obarvanost na pšenici ŽITARKI, katere je tudi največ posejane. Najprej opazite na listnih robovih belo barvo, ki pa se kasneje razširi na listne žile in listno ploskev. To se pojavlja zaradi slabe prezimitve pšenice. V jesenskem času ni bila vsa pšenica v posejana pravem, optimalnem času. Še posebno je bil ta problem tam, kjer ste imeli koruzo in sladkorno peso. Zavleklo se je spravilo pese, pšenico pa ste sejali po 15. oktobru. Ni bilo zadosti časa, da bi se za zimo pripravila tako, kot bi se morala, in je razraščala v spomladanskem času, ko je bilo mokro in mrzlo. Ta nizka temperatura je glavni vzrok, da je pšenica doživela »šok« in se je belo obarvala. Ker pa je ravno žitarka najbolj občutljiva pšenica, je to spremembo tudi prva pokazala. Pojavlja se tudi na drugih sortah (marija, profit), vendar če tega pojava ne iščeš, ga sploh ne najdeš. Zaradi tega belega razbar-vanja ni potrebno poseganje po fitofarmacevtskih pripravkih. To ni nobena bolezen in vsakršen ukrep bi bil nesmiseln. Tudi nobeno škropivo proti plevelni flori ni vzrok tem pojavom, saj se pojavlja tudi na pšenicah, kjer še ni bilo škropljeno. Mirno lahko dognojujete in škropite, saj bo pšenica to fazo prerasla in normalno rasla naprej. Še zanimivost. Leta 1988 so imeli na Hrvaškem enak problem in tudi z žitarko. V tem letu so dale pšenice največje pridelke, tako da sami pravijo, da se lahko zgodi tudi pri nas, da bodo v letošnjem letu zelo visoki pridelki. METKA BARBARIČ, DIPL. INŽ. KMET. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA ZA POMURJE« Turnišče: cene pujskov ““I ežju prejšnji četrtek je potrebno pripisati, da so rejci I na sejem v Turnišče pripeljali le 24 pujskov, starih od I 7 do 11 tednov in težkih od 25 do 30 kilogramov. Za par so zahtevali od 12.000 do 16,000 tolarjev, prodali pa so 16 živali. IZ NAŠIH KRAJEV 15. april 1999, na kratko•na kratko Spodnje Ščavnica V Spodnji Ščavnici so 1874. leta uredili šolsko poslopje za malčke z Aženskega Vrha, Lastomerec, Plitvičega Vrha, Spodnje Ščavnice, Za-gajskega Vrha in dela Lomanoš. Na začetku je bila enorazrednica, 1881. leta pa so jo oblasti povišale v dvorazrednico, 1905. leta v tri- in 1935. leta v štirirazrednico. Po drugi svetovni vojni je bila do 1962. leta popolna osnovna šola, potem pa le še podružnična OŠ Gornja Radgona, kajti število šolarjev se nenehno zmanjšuje. V šolski stavbi je tudi oddelek radgonskega vrtca, ki ga obiskuje 14 varovancev. Ob 125-letnici šole v Spodnji Ščavnici bo v soboto, 24. aprila, ob 13. uri večja jubilejna slovesnost. (F. Klemenčič) Sveti Jurij OŠ Sveti Jurij pri Rogašovcih sodeluje že 11 let z osnovnima šolana v Monoštru na Madžarskem in Neuhaus v Avstriji. V tem letu so začeli s projektom prebudimo speče vile, ki bo sicer trajal štiri leta. Letos so pod delovnim naslovom domače obrti obudili izročilo dedkov in babic. Preizkusili so se torej v pletenju košar, spoznavali so ljudske plese, izdelovali usnjene izdelke ter obiskali lončarja, kovača, mizarja, mlinarja in čevljarja. Prihodnje leto bodo na vrsti stara kmečka opravila, potem ljudski običaji, povezani z ljudskimi praznovanji, itd. (Suzana F. M.) Gornja Radgona V proračunu gornjeradgonske občine, ki znaša 1.174.700 tolarjev, so razporedili 5.500.000 tolarjev za dejavnost cerkva. Za evangeličansko cerkveno občino v Apačah je postavka tri milijone tolarjev, za Trstenjakov dom v Gornji Radgoni dva milijona in za obnovo kapelice v Žepovcih 500.000 tolarjev. (F. KI.) Lendava Letne skupščine območne organizacije RK v Lendavi so se udeležili predstavniki z območja vseh občin, ki delujejo na območju UE Lendava, prišli pa so tudi gostje s Hrvaškega in Madžarskega. Na srečanju so namenili dobršen del razprave krvodajalstvu. Pohvalili so se, da so organizirali tri krvodajalske akcije, in sicer za bolnišnico v Rakičanu in za zavod za transfuzijo krvi v Ljubljani. Rdeči križ je tudi omogočil osmim otrokom iz gmotno ogroženih družin letovanje na Debelem rtiču. Tudi v prihodnje bo predsednica območne organizacije RK Lendava Marija Maroša, namestnica Katarina Semen, sekretar pa Štefan Šinko. (J. Ž.) Ljutomer Na območju UE Ljutomer je nezaposlenih 1.575 delavcev, kar je 19,5 odstotka dela zmožnih ljudi. Še največ iskalcev delaje v občini Ljutomer (1.142), potem v občini Križevci (247), občini Razkrižje ( 117) in najmanj v občini Veržej (69). Med nezaposlenimi so 703 ženske. Skoraj tretjina (29,8 odstotka) iskalcev dela je starih do 26 let. (F. KI.) Na tisoče je Goričancev in prav toliko njihovih usod - težaških življenjskih zgodb ljudi, ki so zaznamovani s selitvijo za kruhom, zaslužkom, pokojnino. Ludvik Balaško živi v Vučji Gomili št. 81. Okna njegovega doma so zagledana v poslopje vaš-ko-gasilskega doma in v nasad vrtnic, posajenih na gredici sredi bližnjega križišča. In ko se bodo spet razcvetele vrtnice, bo Ludvik videval v njih cvetoče poljane, makova polja daljne Baranje, kjer je prvič zajokal januarja leta 1926. Tam je preživel otroštvo; bredel po baranjskih mlakah, tacal po blatnih kolnikih, tekal za gosmi, racami in bežal pred jeznimi purani. Starša sta delala v tej panonski pokrajini na nekem veleposestvu 13 let. Leta 1935 je mali Ludvik prvič videl valovito Goričko, rojstno pokrajino svojih staršev. Od šestnajstega do devetnajstega leta starosti pa si velik preskok v žitih Danes poznamo veliko fungicidov, vendar prenašajo; uporabimo ga lahko preventivno, samo en archer. Tudi na tem področju je kurativno in eradikativno. Novartisu uspelo pionirsko delo. Z novo kombi- V kurativnem delovanju archer daleč prekaša nacijo aktivnih snovi propikonazola in fen-propimorfa smo dosegli doslej nedosegljiv učinek. Archer zatira najvažnejše bolezni žit, še posebno rje in pepelasto plesen. Za zatiranje določenih bolezni je archer naravnost idealen. Za proizvodnjo semena na primer, je samo najboljše dovolj dobro; in prav tukaj se archer posebno izkaže. Vse vrste žit ga dobro druge fungicide. Archer se vedno izplača, saj zagotavlja: zanesljivost, večje pridelke in kakovostno zrnje. Novartis Agro d.o.o. Kržičeva 3, 1000 Ljubljana Tel.: (061) 136 12 03, Faks: (061) 136 12 14 ih NOVARTIS Archer® Srečanje z Ludvikom Balaškom v Vučji Gomili »Vestnik man od prvoga mao« Rojen v Baranji, kruh služil na Madžarskem, v Kranju Iz tišinske občine Skoraj 1,4 tone nevarnih odpadkov istega letošnjega zgodnjega pomladnega dne je Goričance toplo sonce vabilo v naravo. In niso hodili po brego- vih, da bi bogu kratili čas. Obrezovali so trto, vezali šparone, kopali, škropili. To je delal tudi 74-letni Ludvik Balaško. Ludvik Balaško iz Vučje Gomile. Foto: F. Š. je služil kruh pri veleposestniku na Madžarskem. Potem je odromal v hrvaško Baranjo in še kam. Tudi Slovenijo je spoznaval. V Kranju je delal sedem let. Ko mu je bilo šestdeset let, je bil upokojen. Zdaj hodi Ludvik v svoje gorice, kjer reže, veže in koplje in trud poplakne s kozarcem lastnega vina. Približno 450 trsov mu srka v goricah blagodati iz zemlje in se pripravlja na letošnjo grozdno in vinsko daritev. A za to dejanje je potrebno žrtvovati znoj s čela in imeti žulje na rokah. V Ba-laškovih goricah se bohotijo: rizling »šiper« in rdeča jurka. Lepo je zdaj v Vučji. Gomili, ker imajo asfaltirane ceste, ob straneh položene betonske robnike, razpotja cest pa kjasijo rožni nasadi. In vaško-gasilski dom ima lepo preobleko. Pred šestimi leti je bila Vučja Gomila polepšana in za to so tudi vaščani segli v žepe. Vsako gospodinjstvo je prispevalo po tisoč nemških mark in darežljiva je bila tudi občina. In da so lepši večeri, nedeljski in praznični dnevi, ima Ludvik Balaško naročen Vestnik »od prvoga mao«. FRANČEK ŠTEFANEC I Društvo podeželske mladine Podjetje za odstranjevanje odpadkov San-bermacher ■ Korn“ nala iz Murske Sobote! skupaj s tišinsko občino o ganiziralo akcijo ločeni zbiranja kosovnih in nJa nih odpadkov. Slednji bilo 1.356 kilogramov, tega so zbrali kar 79 gramov akumulatorje*’ so bili brezplačno prej podjetju Dinos. PreJ $ 560 kilogramov poseb odpadkov, kot so ones žena embalaža barv m kov, motorna olja, PeS baterije in drugo, Pa s® sneje uničili. Največ P" nih odpadkov, in s'cef rj. kilogramov, so zbrali n šini, sledijo pa zbirna v Gederovcih (285 ki0 m„). Gr.««. <»’ * gramov), Murskihir vcih (162 kilograma)1" či vasi Kot ugotavljajo, J ’ uspela, saj občani odpadke zbirajo in J1 dajo vsaj dvakrat letn° Podobno velja a 7 zbiranja kosovnih 0 0 kov. Komunalni dea j6. v ta namen opravili -lovnih ur, v 27 I lih pa so odpeljali J bični meter kosovni J dkov. Zanimiv0 J’r0^)w pri tem vodili G6 e Rankovci in Vanča J so oddali 182 kubicm trov raznih odpa Petanjcih in Murski« vcih se je nabralo za Sodišincih, rejcih pa za 15J * metrov kosovnih 0 Na zbirnem mest« .j, je dišču in Murskih ^jiii bilo skupaj 10$’ „5^ in v Tropovcih Pa' nih metrov teh o lani Društva podeželske mladine (DPM) Sveti Jurij ob Ščavnici so na letnem občnem zboru, ki so ga imeli na turistični kmetiji Firbas v Cogetincih, udeležil pa se ga je tudi župan Slavko Mihalič, izvolili Alojza Štuheca (mlajšega) za novega predsednika, hkrati pa se zahvalili za delo prejšnjemu predsedniku Jožetu Lančiču in tajniku društva Antonu Slani. DPM nadaljuje tradicijo nekdanjih mladih zadružnikov. Organizirajo razna strokovna izobraževanja, sodelujejo na kvizu Mladi in kmetijstvo, udeležujejo se kmečkih iger, tekmujejo v oranju in drugih tekmovanjih itd. Na nedavnem občinskem kvizu o. kmetijstvu so bili celo prvi, na regijskem tekmovanju pa so se uvrstili na drugo mesto. V ekipi so bili: Marija Zmazek, Branko Berden in Roman Paldauf. Dan pred cvetno nedeljo (nedelja pred veliko nočjo) so fantje ob pomoči deklet izdelali kar 22 metrov dolg presmec in ga zvečer ponesli iz Bohehnečic k župnijski cerkvi pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Škoda, ker je bilo slabo vreme, sicer bi ga postavili pokonci, tako pa OSTALIBOST^ FRANC ŠTUHEC, Bolehnečici I NOVO- gotov* je ostal na tleh. Ne čakajte na DDV, ZDAJ je pravi čas *a sejemskipop“st ’ 13.. 17. - do 12% tel.: 064/61-30, fax: 064/634-261 E- mail: info@jelovica.si http://www.jelovica.si prodajna mesta: MURSKA SOBOTA, Nemčavci 1D (BTC), tel.,fax:(069)22-921 DISKONT UNIVERZAL: - Križevci pri Ljutomeru, tel.,fax:(069)87-630, - Ljutomer, tel.,fax:(069)84-104 15. april 1999 IZ NAŠIH KRAJEV ^unalna dela te dni v Prekmurju Hrib in dol naokol i cvetjem je odet ^^kanalizacija, vodovod... Shvni naslov je vzet iz slovenske pesmi. In tokrat ne teče beseda 0 raznobarvnem pomladnem cvetju, temveč o »cvetočih« ce-।,s^. To je davek zime, ki ga cestarji, cestno podjetje in še kdo "javlja v normalno stanje. In s pomladjo zažive tudi druga ko-eia, ki pa imajo simboliko v cvetju le, ker gre za »cvetoč« [' naših vasi. ceste - Adrijanci nareiene ceste so os’ < Se 'abko hitro pripel-k zdravniku, v tr-liojj,^Pšo cesto bodo ime-<0 raeci naseljema Ša-^rijanci. Cesto obna-S.h®0 podietje Murska So- i. “trezne načrte za obnovo ■‘e'zdelal Projektivni biro Murska Sobota. - Bi >nje Mih farjih ob tromeji na Go-na cestah že mnogo ^prevlek. Najde pa se ce-^^ke, ki so bili minulo 31 v prvih pomladnih dneh ^dloga. Ilovica je kipela ®t in ponekod še kipi in w morali spretno vijugati, je orSanizirala v Ai Nedelici in adansko čistilno J%p2?esoM^ kradli So krai' te S° ohranilL če-^.£3!"učenci ^iik^ovano Pa bodo tud' % mkosovne odpadke, > <33 ’“Ui “ < k. "“ (Alenk. R.) " “IKsUev <'<3. pr ‘ 26 'et, elanov pa 7 Ae, - Br.) e”ko obisko- ^totni ,zhrali ver- Lipovšek. Vodovod za Lemerje, Zenkovce, Beznovce Proti koncu gre napeljava vodovodnega omrežja v vaseh Lemerje, Zenkovci in Beznovci. Skupno bo položenih okoli šest kilometrov glavnih in prav toliko stranskih vodovodnih cevi. Denar V Krogu nov vodnjak za vodovod V Krogu gradi vodnogospodarsko podjetje iz Murske Sobote dodatni vodnjak za potrebe soboškega vodovoda. Investitorje soboško podjetje Komunala. Kot nam je povedal nadzornik del inž. gradbe- »Cvetoča« cesta od Martinja proti Doliču. Foto: F. Š. Cezanjevci Pred 55 leti (v začetku aprila 1944. leta) je žandarmerija iz Ljutomera napadla postojanko kurirjev pri Ribičevem mlinu. Tedaj sta bila tam kurirja Hojs in Belšak. Ko so ju hoteli ujeti, sta začela streljati in ubit je bil šef gestapa, pozneje pa še štirje orožniki. Okupator seje maščeval: 25. aprila 1944 je ustrelil 25 talcev. (J. Ma.) Gornja Radgona Folklorna skupina iz Gornje Radgone je zaznamovala svojo 15-let-nico z medoobčinskim srečanjem otroških in odraslih folklornih skupin z območja občin Gornja Radgona in Radenci. Ob tej priložnosti so podelili zlate Maroltove značke, ki so jih prejeli: Nada Jaušovec (že 15 let vodi folkloriste). Za 15-letno delo so prejeli priznanja tudi: Miran Mauko, Silva Mauko, Tatjana Jakopec Kager, Jože Kager in Janez Kurbus. Za desetletno delo sta so dobili srebrni Maroltovi znački Sabina in Silvo Kaučič, za petletno delo v foklori pa so dobili bronaste značke: Ela in Dušan Čeh, Tanja in Sandi Škerlec, Milena in Srečko Kniplič ter Stanko Hojs. (F. KI.) Sveta Ana v Slovenskih goricah V organizaciji kulturnega društva in pod pokroviteljstvom občine Sveta Ana je bila v dvorani kulturnega doma prisrčna prireditev: posvetili so jo prazniku mater in izidu pesniške zbirke Naj pesem pove, kar čuti srce, ki jo je v nakladi (samo) 100 izvodov izdala domačinka Marija Ferk. V knjižici je sicer 80 njenih pesmi z ljudskim pridihom. Bralci sojih lepo sprejeli. (F. Br.) Beltinci Beltinska občina in gasilska zveza Beltinci sta organizirali 80-umi tečaj prve pomoči, ki gaje obiskovalo 28 tečajnikov civilne zaščite in gasilcev. Teoretični in praktični del tečaja sta bila pod okriljem območnega združenja RK Murska Sobota. Slušatelji so pozorno poslušali predavanja in se preizkusili v praksi, zato so vsi naredili izpit. Poslej bo imel vsak član CZ (bolničar) doma bolničarsko torbo z ustreznim materialom za prvo pomoč in bo tako kar se da hitro lahko dal prvo pomoč različnim ponesrečencem. (J. Ž.) Apače 12-članska folklorna skupina Vrisk iz Apač je gostovala v nemškem Ebersbachu, kamor so jo povabili člani slovenskega zdomskega športno-kulturnega društva. Udeležili so se proslave ob društveni 20-letnici in seveda zaplesali ducat plesov. Folkoristi iz Apač so bili navdušeni nad gostoljubjem. Ob obisku so gostiteljem podarili zastavo Občine Gornja Radgona, ki jih bo še bolj spominjala na domovino, v katero se nameravajo zdomci prej ali slej vrniti, kajti kruh v tujini je - grenak. (O. B.) Murska Sobota po, na srečo, širokih cestiščih. Tako je bilo na cestah, ki vodita iz Martinja proti Doliču, in na makadamskem odseku ceste, ki vodi iz smeri Vidonec proti Gradu. V bližini je mejni prehod z Madžarsko. In prav na teh cestah sem nedavno gledal dva madžarska avtomobila, ki sta se »spoprijemala« s tukajšnjo ilovico. Seveda bi se lahko tem cestam izognila, če bi jima na mejnem prehodu ponudili propagandni prospekt, z vrisanimi glavnimi in asfaltiranimi cestami. In tukaj naj bi se razvijal me- ’ dnarodni turizem. Torej je pričakovati, da bo tudi cesta proti Gradu kmalu asfaltirana. Tam naj bi bilo namreč pomembno turistično središče ob tukajšnji tromeji. S? eu e- TOM p« ZPMS za glavni vod bo dala Občina Puconci, za stranske pa bosta segli v žep krajevni skupnosti Zenkovci in Beznovci. V ta namen bo porabljenih okoli 70 milijonov tolarjev. Vodo bodo v teh krajih dobivali iz vodnih zajetij v Krogu in Murskih Črncih oziroma iz soboškega vodovoda. Velikonočna razstava ništva Esad Kalač bo stala naložba okoli trideset milijonov tolarjev. Novosti za Hodoš Izdelani so načrti za ureditev pločnikov, napeljavo kanalizacijskega omrežja in javne razsvetljave v naselju Hodoš. Z deli naj bi začeli hkrati z gradnjo nove železniške postaje. Dela so potrebna v povezavi z gradnjo proge Pucon-ci-Hodoš-Madžarska. Po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti prejema v tem letu na območju Prelekije in Prekmurja štipendije 2.995 dijakov in 933 študentov, skupaj torej kar 3.988 mladih, ki se izobražujejo v poklicnih, srednjih in visokih šolah oziroma fakultetah. Med temi je tudi 242 dijakov in 274 študentov, ki so Zoisovi štipendisti. Na območju Pomurja je tačas 352 tujcev, ki imajo dovoljenja za delo. Od tega jih je 210 na območju upravne enote Lendava, na območju UE Ljutomer dela 84 tujcev, na območju UE Murska' Sobota 55 in na območju UE Gornja Radgona le trije. (F. KI.) Murski Črnci Kanalizacija proti Markišavcem Projektivni biro inženiring Murska Sobota pripravlja projektno dokumentacijo za gradnjo kanalizacije v smeri Puconci-Markišavci. Z gradnjo naj bi predvidoma začeli proti koncu leto- Več kot 30 let stara drevesa ob potoku Mokoš v Murskih Črncih so dotrajala, zato je bilo treba zasaditi nov drevored. Odločili so se za topole iz drevesnice Špur iz Satahovec in jih zasadili 50. To so drevesa, ki hitro rastejo, in tako bo spet lep pogled na potok in drevored. V Gradišču pri ribiški koči pa je bila očiščevalna akcija. Ribiči so izkrčili nič kaj lepo grmovje in osnažili obrežje gramoznice, bogate z ribami. V akciji je sodelovalo 18 ribičev. Urejajo tudi ribogojnico. Tudi to je novica iz Gradišča: Na avtobusnem postajališču so postavili lepo nadstrešnico. (R. Ku.) Društvo kmečkih žena in deklet Sveti Jurij ob Ščavnici se tudi letos ni izneverilo tradiciji in je pripravilo razstavo velikonočnih jedi, košaric, presmecev in ročnih del. Slednjih je bilo še največ, ženske in dekleta pa so jih naredile v zimskem času. Bilo je kaj videti: prelepi izdelki pletenja, kvačkanja, vezenja in - letos prvič - čipkarstva. Nekatere so celo na razstavi praktično prikazale, kako nastajajo te stvari. Predstavil pa se je tudi mož: Marjan Pravdič, ki je pravi mojster za križno vezenje. - L. Kr. FŠI šnjega leta. SMZPU^tN KIK VSAK OAH 00 12' OO 30" Krap, da te kap Misel Zadravec iz Rakičana je strasten ribič, ki pa ne namaka trnka le v slovenskih vodah, ampak tudi na Madžarskem. Tam je poskušal ribiško srečo tudi v času velikonočnih praznikov in - nasmehnila • se mu je: ujel je kapitalnega krapa, težkega 18,4 kilograma. Z uspešnim ribolovom se lahko pohvalijo tudi kolegi, toda Mišelov krap je bil najtežji. - R. P. Terezija Krapec, Rutina Kustec, Elizabeta Copot, Terezija Vučko, Gizela Tkalec, Marija Čurič, Olga Donko in Marija Čizmašija so doma z Gornje in Srednje Bistrice. Vse imajo talent za petje, skupno pa jim je tudi, da so jim najljubše ljudske pesmi, zato se tudi same imenujejo ljudske pevke. Njihov repertoar obsega kar sto takih pesmi, kar je - priznajte! - veliko. Letno javno nastopijo do dvajsetkrat. Pa ne le v domovini, kajti pele so tudi že v tujini: v Avstriji in na Madžarskem. Pa tudi na radiu Murski val so pele. Pevke, ki si želijo, da bi se jim pridružile mlade pevke, vodi Rutina Kustec. - Foto: Š. S. ZA NESRAMEŽLJIVE 15. april 1999, Sram nas je vstopiti v sex shop, v trgovino z orožjem pa ne Odprtje prvega in edinega soboškega sex shopa v Lendavski ulici pred dobrim mesecem je minilo brez velikega pompa Sex ULAGA 0 p Usnjorsko 7. L«NT 2000 T«L (062) 212 - 201 Uendovsto 19. MUfiSKR SO8OTR W.; (069)32-973 Kdo je zavezal metuljčka temu junačku? orda prav zato soboški sex shop, za katerega se komaj ve, obiščejo le redki: največ je takih, seve da nesramežljivih, ki zgolj pa-sejofoči, pa tudi kakšna ženska se najde vmes. A o tem v nadaljevanju, ki nikakor ne želi propagirati, kot je dejal Stritar, »svinjepisja«, temveč le malce podrezati v našo šentflorjan-skost. Prgišče zgodovine Bodimo odkriti, kdo pa se danes še drži tiste ognjevite maksi-me srednjeveškega papeža Gregorja Velikega, ki je dejal: »Pravi smisel spolnega združenja je rojevanje potomstva in ne užitek, NAJVEČ TERENCA ZA NAJMANJ DENARJA fliccnca JVIerpedt?^ tou, 4x4) M? NOVI MUSSO '97 že od 2.909.030 SIT ali 30% polog in mesečni obrok na pet let: 48.709 SIT Nudimo vam devizni kredit in leasing na položnice. Za pridobitev potrebujete le osebno izkaznico! NOVO, NOVO, NOVO: Vrhunski servis za vozila znamk DAEW00 in SSANG Y0NG. —........— -------——.——---- / «. • . I ozo 700 oooPIAM AIFfn. William Hogarth: Pozneje... saj mora spolna združitev moškega in ženske služiti le rojevanju otrok in ne zadovoljevanju pohote.« ( Dr. F. Henriques, Zgodovina prostitucije, Zagreb, 1968.) Ob tem moram dodati, da je človek najbrž edino bitje, ki si je spolnost prikrojil zgolj za užitek, zato naj nas ne preseneča, da se spolni akti pojavljajo že na predzgodovinskih slikarijah, v amuletih, v kipcih, da so bile vaze v stari Grčije poslikane s perverznimi, razuzdanimi motivi... Kdo od nas še ni slišal za rimska kopališča, za vzhodnjaške hareme, za srednjeveške slikarije, za Cante-brujske zgodbe, za Dekamerona ... Vsakdo, ki je vsaj polistal po indijski Kamasutri, je lahko prebral, da je ljubezen, bolje rečeno spolnost, tudi umetnost, zato naj nas ne preseneča, da je erotika od nekdaj obsedala človeka. Literatura, glasba, slikarstvo se je kar pojilo iz tega neizčrpnega vira, o katerem je pesnik Gradnik zapisal, daje hkrati Ljubezen in Smrt. Pesnik namreč pravi: »Pil sem te, in ne izpil, Ljubezen, ko duhteče vino sladkih trt, vžil sem te, da nisem bil več trezen in da nisem vedel, da si Smrt. Zrl sem v strašne teme tvojih brezen, in ker bil je moj pogled zastrt, ob bridkosti nisem vedel, Smrt, da si najskrivnostnejša Ljubezen.« Gradnikov eros-thanatos seveda ni izvit iz trte. Kaj ne pravimo, da te imam tako rad, da umiram? Ali še več: psihologi govorijo, da so orgazmi majhne smrti. Kakorkoli, ljubezen, v katero spada seveda erotika, je v zgodovini rušila države, sekala glave, zaradi nje so se rušili tabuji, rojevala verstva... Tudi danes je tako. Najbrž je časopisna stran premalo pa tudi ni najbolj primerna za širše razglabljanje o tej, za nekoga morda »nespodobni temi«, a dejstvo je, da erotika - mislim tudi na deviantne primere (sodomija, pedofilija, travestija, nekrofilija...), ki pa so predmet poglobljenih psihosocioloških raziskav - ni pogruntavščina sedanjega človeka, temveč dediščina, ki je ne smemo na Nesramežljiv pogled v »soboško ponudbo« (Foto: JZ) Eva in Adam na srednjeveškem lesorezu Kanček polpreteklosti Letos ravno mineva stoletnica sežiga Cankarjeve Erotike. Če prebiramo danes tele Cankarjeve pesmi, so prav nedolžne. Celo več: erotika, ki diha iz dunajskih kavarniških miljejev, je tako čutno zakrita in tako lepa, da takrat ni kazila niti meščanskih salonov. Kaj bi šele bilo, če bi našli pesem, ki jo je spisal neki francoski neznani pesnik v 15. stoletju, izšla pa je v Razvratnih muzah (CZ, 1989): »Če jo poljubite, dobite petnajst točk, če primete za prsi, dvajset jih prištejte, če jo za zadnjo plat držite oberoč, se vam jih trideset pripiše. Zdaj pa glejte: ko boste v režo, ki jo ima gospa, da v njo bi svoj cekin pustili, brž vtaknili, kar spada tja, tedaj, povem, partijo ste dobili.« Mnogi se še spominjamo, da smo si prepisovali Prešernove »grde pesmi«, da smo pobirali tudi ljudsko »mast«, za katero etnologi pravijo, da so prav tako nujen del folklore. Kaj vse se je pripovedovalo nekoč ob ličkanju koruze, skupinskih zimskih opravilih? Kako so nam rasla ušesa? Danes so ti tabuji, češ to ni za otroke, hvalabogu, porušeni. Vsak lahko gre v knjižnico in si sposodi Hladnik-Dolganovo nespodobno antologijo Fuk je Kranjcem v kratki čas, pred leti smo lahko prebirali Reškov zbir prekmurske ljudske erotične poezije Stric so strino, še prej je izšla zbirka slovenskih ljudskih nespodobnih pesmi Klinček lesnikov ... Drugi narodi so s tem že zdavnaj opravili in se tega ne sramujejo. Pa gremo malce iz ljudskih lo- smehljivo smo listali Evo in Adama ter Čik, kako so nam uhajale oči na peclje, ko je izšel prvi Kaj. Tisti navadni, poln pornografskih sličic, ki pa so jih preselili v Vročega. Ja, ja, smo rekli, to je posledica švedske seksualne revolucije v šestdestih letih, a smo vseeno kupovali ter tihotapili pornorevije z gnilega zahoda. Potem pa naenkrat boom: v ljubljanski Slogi se je pojavil prvi pravi pornič in - roko na srce -tudi soboški kino je v tistih časih cvetel. Potem pa: mrk. A le navidezen: javno predvajanje erotike, če hočete, tudi pornografije, se je preselilo v naše domove. Pa ne le prek kabelskih sistemov, temveč predvsem z videokasetami, ki si jih otroci vrtijo, kadar staršev ni doma. Erotika kot industrija, trgovina Ne mislite, da je to spet naše kolumbovsko jajce. Tako imenovana »erotična pomagala« so znana že v prazgodovini, našli so jih celo v jamah, da o Rimu sploh ne govorimo ... Pa ne bi o tem. Danes vsi vemo, da je »industrija erotike« ena najdonosnejših panog. Pa ne mislim zgolj na vence javnih hiš na zahodu, temveč na »proizvode, ki bi nam še posladili užitke«. Najbrž vsi vemo, na kaj mislimo, vemo pa tudi, da jih ni mogoče kupiti v samopostrežnicah. In tako je tudi prav. Si pa je mogoče pasti oči na njih in buriti svojo erotično domišljijo - in jo pozneje morda celo uresničiti - v sex shopih. Le-teh je v Sloveniji seveda mnogo manj kot divjih barov z neprijavljenimi prodajalkami ljubezni, ki jih je nekaj tudi v naši okroglini. Morda je temu vzrok predvsem sloven- srečeno prikažejo polki, ali kratko ma 0 vost. Kar poglejmo, kako J ka možiček na tabli ga v Lendavski ulici, skrita prodajalnica vse ma sameva. jpiK,^ cer Mariboročan. । kimi desetimi leti o prodajalno na man tu, »šest mesecev5 papirji in celo stan° jOz podpisovali, daseS tjem. Potem pa ko Ktoria' i ga potrkata da meje eden od P p javil. Mojbog, saj SP za kakšno trgovin |a P Res, navadna nasprotju z drug^ izložbe. Vse, kar pr0 najdeš znotraj, b pa nemškega izvor0, L / ne, ne bom nas d še, da se je še P . kondomi ne gre ^j^,/ »Patudižens^^> vadi po kakšno. n ^1)^ ce.Sicer.pa,^^ pa sem se P^^topi’1 / »človeka ni sra no z orožjem. v J je.« jO Najbolje bo-Pj^ dvigam nemora o iCr kar sami vstop1 . J zapustili, m°r [e M občutki, si nočeš Prizna|jubetr bežni sicer la^^ zadovoljitev, & J, Ljubezen je n0* go nad tem-je ne bo mo9la J njo je treba va5 • 15- april 1999 KRONIKA , .UMMi ^godilo se je torja !ao J^OsopolicistiobravnavalivDolgivasivoznikatrak-niožig1.86^^2^6' nekam "čuden«. Ponudili so mu alkotest in dali nad?'^"3'23 9/kg alkohola. Seveda so mu tudi prepove-Pridržar h JeVanje vozn(e' toda ni ubogal. Spet so ga prijeli in 1 0 iztreznitve. Tako so preprečili nesrečo. Ljutome V °m°V V °Sebne avte Ju9° in kra'iz nj'h’ 6- aPrila Je v pa sta IZ9'n'' 'z juga avtoradio, vreden 26.000 tolarjev. 9. aprila Parkiran1 L''Ut-°meru kardva vloma v juga. Iz tistega, ki je bil Ha. škode °Stružnikovi ul'ch ie izginil avtoradio z dvema zvodnikovi U|ici paje za 20.000 tolarjev; iz avta, parkiranega v Osterče-^oradio9 S° iZ9'n''e ”sarno“ rezervne žarnice. aorilvVrtPaje ukraden iz juga, kije bil parkiran v noči z 9. na 10. ni ulici v Murski Soboti. ^Poskus vloma Rakičani n3 $ 3,391 *e nekd° poslušal vlomiti v trgovino Ratnik v vratih, nak so’ da je s silo telesa odstranil drsno steklo na ^Verietno Pad'' na steklen'c' 'n se razbili. Vlomilec se izginil no a ’ da J® kdo slišal pok in bo poklical policijo, zato je ’ da bi kaj ukradel. Nesreča s stružnico Ludvig jp • Premešča| njS9?Vsin Boštjan L., oba iz Križevec v Prekmurju, sta S6i® Prevrn |S ruzn'C0, tezko tis°č kilogramov. Med premikanjem hudo PoškocTln pok°Pa,a P°d seb°j Boštjana, ki se je zato c.. in 50 9a odpeljali v soboško bolnišnico. ni belišču ° ^r°s°ugot 113 Gori(3kem se nenadoma pojavilo 12 krav. Kaj 2 ^adžarsk da niso nj'bove, ampak so prišle čez mejno »črto« Policisti so k Očitno je bila paša na naši strani bujnejša. Naši Gnn.i raVe madžarskemu lastniku. Rarl« razite nahlač(k)e V,Vi Za obeša ' °a peril°’ ki 9a Pustite tudi čez noč na prostem na °Prane stvar'n|S’ °e 130 'z9inil°? Tveganje je kar precejšnje, ko pa ■ukrad cel° Podnevi. 5. aprila med 12. in 14. uro je ^■°bOtni= 6 Zvrvice dvoje hlač (džins) in oškodoval Silvo B. za lu|arjev. Tuji skrivači Pri Ko'C'S^ S° zvede''' da je v novograjeni hiši Darjana F. na jNLj i|9U skupina tujih državljanov. Šli so pogledat in našli štiri 1^'^ie j69alno Prestopili hrvaško-slovensko mejo. Zoper Darja d t%a°mneVn° porna9ak bodo podali kazensko ovadbo. <)a sk° °rmo®ki Policisti prijeli 27 tujcev, ki so prišli k nam s nvali pa so 56 v gozdu pri Vodrancih. J^,zSred na šoli k^oša 2a 3 aPr'l je nekdo s silo odstranil z zidu šolske stavbe Jev meti in ju popolnoma uničil. Škode je za 24.000 to-WaNer. k h6Moi^ Pr^rzan glasbe »dh'javn^'63^6, ampak tudi preglasna glasba je prispevala k rsda in miru, zato so ormoški policisti 7. aprila p Znitve. Potenj" Viktoria M- iz Velike Nedelje in ga pridržali do M P° 1 S° S' sosedi® oddahnili in končno zaspali. V0,"e “nich ^ovnet6 na območju Presike minometno mino iz 1^' i°ie regijsk°Jne- ime,a ie Premer 82 milimetrov. Odstranil in < vend= Pirotednik (strokovnjak za strelivo). '6Do raZli'° kuriipo °kr°9- 22' ure’ ,e se ie na Ormoški cesti v Ljuto-h Cesbšču P° °"e' $e dobro, da ni steklo v podtaknico, ampak p v Clstili so ga ljutomerski gasilci. Xjip9.a^ kabel ^o^J^onski nekdo (iz objestnosti?) v Borečih poškodoval ° toladev el'To ie storil tako, da je vanj vrtal. Škode je za ŠSI to ie Partner! S^wBL0GE' ^°gram V ponudba u APRilu El ■ 1999 E Sv°J nakup Ne le denar, tudi čeke že ponarejajo Previdno, da ne bo prepozno Vnovčitelj ponarejenih čekov uporablja čekovno kartico, izdano na ime Jožef Gor. zadnjih dneh so neznane osebe vnovčile v različnih trgovinah na območju Murske Sobote, Maribora in Celja večje število čekov LB - Pomurske banke, ekspoziture Lendava. Kriminalistična služba ugotavlja, da gre za ponaredke. Preberite, kaj je narobe: * pri vseh vnovčenih ponaredkih se ponavlja šifra trasata: 917103425; * število tekočega računa je: 0001039164 in je na vseh ponarejenih čekih enaka; * originalni čeki so na sredini prazni, ponarejeni pa so na istem mestu potiskani z močno modro barvo logotipa (znaka) banke, ki je v enaki barvi odtisnjen tudi na zadnji strani; * ponaredki imajo napako tudi v zgornjem desnem kotu, kjer je odtisnjen napis LJUBLJANSKA BANKA, Pomurska banka, d. d., Murska Sobota. Na originalnih čekih pa je odtisnjen napis POMURSKA BANKA, Pomurska banka, d. d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke. * Osebe, ki so doslej uspele vnovčiti ponaredke, pri tem uporabljajo čekovno kartico številka: 0001039164, ki je izdana na ime Jožef Gor. Policija prosi vse, ki bi zaznali uporabo ponarejenih čekov, da si skušajo čimbolj zapomniti osebo, ki je poskušala vnovčiti ponarejene čeke oziroma da brž pokličejo policijsko postajo, telefonska številka 113. ŠSI Z okrožnega sodišča v M. Soboti Zakaj ni bilo vseh prič? Popravek in opravičilo Kdor dela - greši! V predzadnji številki smo objavili fotozapis o bisernoporo-čencih Zver iz Gomilice; žal se je v besedilo dvakrat »vrinil« (kdo ve, odkod) priimek Pucko. Pravilno je seveda Zver. Jubilantoma in svojcem se opravičujemo. Dolgovaške Gorice; Vlomilec Iz nenaseljene stanovanjske hiše v Dolgovaških Goricah je nekdo ukradel motorno žago Stihi, vrtalni stroj in nekaj kosov ročnega orodja, s čimer je povzročena škoda za 60.000 tolarjev. Murska Sobota: Vlom v Trstenjakovi V noči z 10. na 11. april je doslej neznani storilec s kamnom razbil stekleno okno na Potrošnikovi trgovini v Trstenjakovi ulici v Murski Soboti, nato pa ukradel različne cigarete, deset litrov žganih pijač in 10.000 tolarjev gotovine. Škoda znaša 200.000 tolarjev. ŠS ■ Organisti in orgle (9) Dragocenost izpred dvesto let Za nestrokovnjaka so dobre tudi elektronske orgle župnijski cerkvi Sv. Jurija pri Svetem Juriju ob Ščavnici imajo orgle, ki so jih izdelali 1796. leta v orglarski delavnici Josipa Otoniča iz Maribora. O tem »govori« dokument, ki je v sapnici. Te orgle so njegovo prvo delo potem, ko je prevzel orglarsko delavnico od svojega očeta Simona. Izdelal je najmanj 97 orgel. Svetojurijske orgle imajo deset registrov, vendar niso originalni, kajti gamba in salicional sta bila dodana kasneje. Igralnik je na desni strani* instrumenta, vgrajen v ohišje. Kot pri vseh orglah iz tistega časa je spodnja oktava v manualu in pedalu skrajšana. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Svetojurijske orgle spadajo v dobo, ko smo dobili na Slovenskem več dragocenih cerkvenih instrumentov in smo nanje lahko pbnosni. Dobrih 200 let, kolikor so stare orgle v župnijski cerkvi pri Svetem Juriju ob Ščavnici, je dolga.doba. Noben predmet ne traja večno in tudi te orgle je načel zob časa, kot pravimo. Menda je že poteklo 30 let, odkar ne igrajo več na omenjene orgle. Popravilo - bolje rečeno: restavratorstvo - bi bilo predrago za plitve žepe vernikov. Ti (in drugi) so zmogli komaj toliko denarja, da so v sklopu zelo stare cerkve sezidali nov bogoslužni prostor. V knjigi Moja župnija beremo, da so začeli graditi 11. maja 1971. leta, nov sakralni objekt pa je 1989. leta blagoslovil škof dr. Franc Kramberger. V cerkvenem zvoniku so tudi trije novi zvonovi. Še bi lahko nizal, kar bi dodatno potrdilo, da so obnovili pa so tudi župnišče. Pa orgle? Doslej ni bilo (toliko) denarja, da bi jih dali popraviti (vprašanje je, ali bi se splačalo) ali kupili nove. Ko so umolknile, je igral organist nekaj let na harmonij, potem pa so kupili elektronske dvomanualne orgle. Nanje mi je zaigral nekaj taktov Jože Kurbus, doma na Blagušu (sosednja vasica). Jože je glasbe^ nik od glave do pet. Je namreč član ansambla Bratje Kurbus, ki veliko nastopa v bližnji in tudi daljni okolici. Včasih tudi tedaj, ko bi »moral« biti organist v cerkvi. Toda sodelovanje z g. župnikom Štefanom Grabarjem je odlično in ni preveč hudo, ko je kdaj pa kdaj katera od maš - tiha: brez orgelske glasbe. Svetojurijske elektronske orgle, ki imajo za laika glas kot klasične orgle (strokovnjaki seveda vedo, da so prave orgle - prave mehanične klasične orgle), so stale (ob velikem popustu, ki ga je izposloval pri prodajalcu organist Jože Kurbus) 270.000 tolarjev. Na pogled so skromne, dasiravno imajo dva igralnika, niso pa glasne in njihova melodija je prijetna. Predlagam, da si jih kak predstavnik župnije, kjer nameravajo kupiti elektronske orgle, ogleda, jim prisluhne ... Pozna- a četrtkovem zaslišanju je bil oškodovanec, ki je vložil 253.000 mark, dobil pa je 164.000 mark obresti. Sistem je deloval, a se je sesul. V četrtek, 8. aprila, se je na okrožnem sodišču v Murski Soboti nadaljevala sodna obravnava zoper obtožena Anico in Janeza Preloga iz Radenec, ki jima obtožnica očita poslovno goljufijo. Kot smo sicer že poročali v prejšnji številki, je Anica Prelog povedala, da je vse posle vodila sama in da je bankrotirala zaradi spleta okoliščin, ker pač mnogi tisti, ki jim je posojala denar, niso vračali posojil. Tako tudi sama ni mogla vračati (kaj šele vrniti!) denarja tistim, ki so dali denar njej na podlagi pogodbe o posredniškem zastopanju. Pač pa je mnogim izplačala zelo visoke obresti. Nekateri so dobili (dokler »veriga« ni bila prekinjena) na račun obresti tako visoke zneske kot znaša glavnica. Sodišče je zaslišalo že več prič, še zdaleč pa ne vseh. Vsak je povedal svojo »zgodbo«. Veliko prič pa doslej še ni prišlo. Tudi v četrtek niso prišli vsi vabljeni, zato je bila razprava prekinjena in preložena na sredo, 21. aprila. Postopek vodi senat, ki mu predseduje sodnik Roman Pe-tek. gS B Pri Svetem Juriju ob Ščavnici imajo sicer majhne, a kakovostne elektronske orgle. Nanje igra (in tudi vodi pevski zbor) Jože Kurbus iz Blaguša. - Foto: Š. S. Ne! Pa si preberite prvo in zadnjo kitico! Popusti posvetno rabo / orglar-ček gre v puščavo, / tam prepevat božjo slavo, / svoje citre vzame s sabo ... - Komur pevski duh sem vdihnil, / ž njim sem dal mu pesmi svoje; / drugih ne, le te naj poje, / dokler da bo v gorbu utihnil. Jože Kurbus, ki je sicer samostojen podjetnik, je postal organist nekoliko na željo svojih staršev. Že med osnovnošolskim izobraževanjem je obiskoval nižjo glasbeno šolo, kjer je spoznaval zlasti harmoniko; potem pa se je dve leti učil igranja na orgle pri zdaj že pokojnem veržejskem organistu Jožetu Štraklu iz Bunčan. Prav tako dve leti je obiskoval tudi orglarski tečaj pri škofiji Maribor. Zaradi poklicnih in glasbenih obveznosti v ansamblu pa ni formalno sklenil vsega (štiriletnega) izobraževanja. Pa nič ne de: samo da pozna note in obvladuje ducat inštrumentov. Vodi pa tudi mešani cerkveni pevski zbor. V župniji delujeta tudi mladinski cerkveni zbor in zbor ljudskih pevk, ki ii i \ir~i/~li Mnriin Qimr\niA V podružnični cerkvi na Stari Gori (med ljudmi bolj znanem Svetem Duhu) pa imajo še starejše orgle, kot so tiste pri Svetem Juriju. V Sapnici je podpisan orglarski (izde-lovalski) mojster Andreas Mitterrei-ter iz Gradca. Po mnenju Milka Bizjaka so bile tiste orgle 1732. leta le predelane, narejene pa so bile prej. Igralnik je vgrajen na desni strani ohišja in ga je mogoče zapreti z dvojnimi vratci. Manubriji so nameščeni vodoravno nad notnim pultom. Spodnji oktavi v manualu in pedalu sta skrajšani. Prej so bile orgle, ki so zdaj na Stari Gori, v župnijski cerkvi pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Orgle so izredno stare in pokvarjene. Neki orglarski mojster je naredil predračun za obnovo, vendar ni denarja. Postavlja pa se tudi pomisleK, ali bi se splačalo. Bi pa bilo dobro, da bi v cerkvi pri Svetem Duhu kdaj pa kdaj zadonela orgelska glasba (četudi elektronskih orgel, ki bi kar najbolj posnemale prave orgle), kajti tam je vedno več poročnih slovesnosti, te pa morajo biti kar se da slovesne. ČTCCAM CflRAČAN ■ 18 ŠPORT 15. april 1999, Karate Prvo mesto za Brigito Brezovac Prekmurski prvoligaški nogometni derbi v beltinskem športnem parku je tokrat prinesel zmago domačinom. Fotografija: Nataša Juhnov V Ljubljani je bila prva pokalna tekma za kadete in mladince v karateju. Sodelovalo je 163 tekmovalcev in tekmovalk iz 37 klubov. Od pomurskih tekmovalcev je ekipa mlajših mladink Murske Sobote (Recek, Mlinarič, Meolic) zasedla drugo mesto.' Med posameznicami je bila Vesna Zadravec druga, Mateja Recek četrta in Tina Mlinarič peta. V borbah se je najbolje izkazala. Brigita Brezovac (Ljutomer), saj je v kat. do 53 kg pri st. mladinkah zasedla prvo mesto. Druga mesta so zasedli Vesna Zadravec (MS) do 53 kg pri ml. mladinkah, Miranda Huber (Mura-ken) do 55 kg pri kadetinjah in Matej Škandali (Civitas) do 73 kg pri kadetih. Tretja mesta so zasedle: Tina Mlinarič (Ljutomer) med kadetinjami do 55 kg in ml. mladinkami do 53 kg, Štefka Čuček (Radenci) nad 53 kg ter Nuša Ledinek (Civitas) nad 53 kg. Peti pa so bili: Matej Puhan v kat. nad 73 kg in Mateja Šrpak v kat. do 55 kg (oba MS) ter Nina Gaber v kat. nad 53 kg ter Sašo Pjevič (oba Civitas) v kat. do 63 kg. (DS) Radgona najboljša v katah V Rušah je bil finalni turnir državnega SKI prvenstva Slovenije v katah in borbah. Sodelovalo je 206 tekmovalcev in tekmovalk iz desetih klubov. Lep uspeh so dosegli pomurski predstavniki. To še posebej velja za Radgono, ki je bila najboljša v katah. V katah so v svojih kategorijah zmagali: Evgen Bunder- la, Polonca Hull (oba Kuzma), Dušan Slašek, Aleš Mauko, Špela Rues, Adriana Muhič (vsi Radgd na). Druga sta bila Valentina TW bar (Kuzma) in Nika Mariniči gona), tretja mesta pa so zasedL Domen Hodnik, Natalija Muhici^ dgona) in Doris Kristl (Kuzma), katah je ekipno zmagala Radgona V borbah sta se najbolje odraza Polonca Hull, ki je zasedla dve * gi mesti, in Špela Rues, kije"1 druga in tretja. (O. Bakal) Strelstvo Prva državna nogometna liga Potrošnik : Mura 2 : 0 Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 3.500. Sodnik: Kandare (Ljubljana). Strelca: 1 : 0 Utroša (10), 2 : 0 Škafar (84). Potrošnik: Kuzma, Cener (Bukovec), Novak, Tratnjek, Ulen, Erniša, Fridl, Struna, Kremenovič (Antolin), Jurkovič, Utroša (Škafar). Mura: Nemec, Ilič, Ošlaj, Alihodžič (Vogrinčič), Cifer, A. Baranja (Cener), Gutalj (Ristič), Dvoršak, D. Baranja, Cipot, Škaper. Druga državna nogometna liga Šmartno : Nafta 1 : 0 Šmartno ob Paki - Igrišče Šmartnega, gledalcev 400. Sodnik: Kogej (Idrija). Strelec: 1 : 0 Smajlovič (83). Nafta: Magdič, Gerenčer (Horvat), Tompa, D. Novak, Gabor, Drvarič, Koša, Balantič (Hozjan), Šabjan, T. Novak, Baša. Tretja državna nogometna liga Čarda : Goričanka Big Fun 0 : 1 Martjanci - Igrišče Čarde, gledalcev 150. Sodnik: Krajnc (Ptuj). Strelec: 0 : 1 Kosednar 69). Čarda: Gregorič, Čarni, Hajdinjak (Žilavec), Jaklin, Cifer, Cigut (Lang), Titan, Balaško, Kerec, Horvat, Krapec. Goričanka Big Fun: Nemec, Vogrinčič, Ficko (Gumilar), Benkič, Poredoš, Lapoša (Rajsar), Kosednar, Buček, Kolar, Smodiš, Gider. Panonija : Kerna 0 : 4 Gaberje - Igrišče Panonije, gledalcev 150. Sodnik: Klinc (Ptuj). Strelci: 0 : 1 Banfi (9), 0 : 2 Banfi (15), 0 : 3 Kološa (45), 0 : 4 J. Kutoš (53). Panonija: Perša, T. Hozjan, Prendl, Frletič, D. Hozjan, Ščančar, Biro (D. Hozjan), Horvat, Dudaš, Suč, Smej (Sakač). Kerna: Maučec, Maček, E. Kutoš, Kosi (Kološa), Sočič, Kuhar, Bočkorec (J. Kutoš), Škedelj (Gjergjek), Rakar, Baranja, Banfi. Reno Škafar: Odranci 1 :1 Bratonci - Igrišče Reno Škafar, gledalcev 200. Sodnik: Mauko (Maribor). Strelca: 1 : 0 Vinkovič (33), 1 : 1 Pozderec (51). Reno Škafar: Kuzma, Kreslin, Vinkovič, Mertuk, Markovič, Kreft (Mundjar), Miholič, Tkalec (Topolnik), Lipič, Forjan, Koren. Odranci: Marič, Kerčmar (Bogdan), Golob, Berendijaš, Hozjan, Hozjan, Vi-rag, Marinič, Mertuk (Horvat), Pozderec, Gjurkač. Črenšovci: Beltrans 1 : 3 Črenšovci - Igrišče Črenšovec, gledalcev 200. Sodnik: Mendek (Maribor). Strelci: 0:1 Puhar (32), 0:2 Brunec (40), 0:3 Brunec (44), 1:3 Horvat (75). Črenšovci: Karoli, Pintarič, Hartman, Horvat, Zelko, Kolar (Šooš), Graj, Plej (Gjerkeš), Horvat, Vori, Horvat. \ Beltrans: Balažič, Cmrečnjak, Modlic, Pučko, A. Osterc, Kavaš (Stajnko), Smodiš, Makovec (Z. Osterc), Puhar (Prašnički), B. Osterc, Brunec. Renkovci: Bakovci 3 : 1 Renkovci - Igrišče Renkovec, gledalcev 150. Sodnik: Plošnik (Radlje). Strelci: 1 : 0 Lebar (5), 2 : 0 Kocet (40), 3 : 0 Kocet (66), 3 : 1 Mesarič (84). Renkovci: A. Lebar, Plej, Kerman (Zadravec), Nežič, S. Bojnec, Živič, R. Bojnec, A. Ritlop (Piberčnik), Kocet, S. Lebar (Tratnjek), D. Ritlop. Bakovci: Sočič, Holcman, Titan (Bagari), Papič, Buzeti, Horvat (Belinger), Recek (Gerendaj), Mesarič, Ulen, Krančič, Verban. Kobilje : Lakoš 2 : 1 Kobilje -Igrišče Kobilje, gledalcev 300. Sodnik: Karmel (Maribor). Strelci: 0 : 1 Bedo (2), 1 : 1 Trajber(30), 2 : 1 Kocet (68). Kobilje: Zver, S. Bukovec, Nemet (Kustec), Horvat, J. Bukovec, Šijanec, Danč (Ferencek), Trajber, Gruškovnjak (Voroš), Laci, Kocet. Lakoš: Kusek, Nedelko, Bažika, Kepe, Žalik, Jakšič, Zver, Horvath (Šabjan), Lebar, Gavrič (Pal), Bedo. Polana : Turnišče 1 : O Veliak Polana - Igrišče Polane, gledalcev 200. Sodnik: Velički (Maribor). Strelec: 1 : 0 Klujber(11). Polana: Žižek, Horvat, Kerčmar (čuk), J. Hozjan, Pal, Imre, Antolin (Zver), Fekonja, Klujber, Laki, B. Hozjan. Turnišče: Dominko, Lutar, Kreslin (Škafar), D. Pucko, Mujdrica, J. Pucko, Prša, Husar, Litrop, Čemi (Zver), Žižek. Osmo državno prvenstvo v Lendavi V soboto, 17., in v nedeljo, 18. aprila 1999, bo v Lendavi 8. državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem ekipno in posamično za vse kategorije (pionirji, pionirke, mlajši mladinci, mlajše mladinke, člani in članice) s puško in pištolo. Tekmovanje organizirata SD Coal iz Petišovec in SD Varstroj iz Lendave pod pokroviteljstvom Občine Lendava. Pričakujejo okrog 500 strelcev in strelk iz vse Slovenije, nastopili pa bodo vsi najboljši na čelu z državnim prvakom Rajmondom Debevcem. Sodelovalo bo tudi okrog 50 pomurskih strelcev in strelk, med katerimi je nekaj odličnih tekmovalcev in državnih reprezentantov, ki bodo posegli po visokih mestih. Med njimi velja omeniti Ma-nuelo Rudolf, Robija Markojo, Rajka Robnika, Draga Pertocija, Branka Bukovca in druge, ki so se že uveljavili v letošnji prvi državni ligi. Na takih tekmovanjih pa so možna tudi presenečenja. Tekmovanje bo potekalo na 44 strelskih mestih, ki jih bodo uredili v dveh športnih dvo- ranah DOŠ Lendava. Tekmovanje se bo tako v soboto kot v nedeljo začelo ob 8. uri z otvoritvijo in krajšim kulturnim programom. To je prvič, da je državno strelsko prvenstvo v Lendavi, in prvič, da v 14 disciplinah tekmujejo vse starostne kategorije, zato organizatorji prireditve vlagajo velike napore, da bi to zahtevno tekmovanje kar najbolje izpeljali. V lendavski občini, kjer delujejo štiri strelske družine in je ta šport v zadnjem obdobju zelo napredoval, si prizadevajo, da bi 15. maja letos organizirali še eno večje strelsko tekmovanje z& pokal Lendave. FERI MAUČEC SD Janka Jurkoviča zopet prvoligaš V zadnjem krogu prvenstva v drugi državni strelski ligi severje ekipa SD Janka Jurkoviča iz Sv. Jurija premagala Grosuplje s 1720 : 1685 krogov. SD Janka Jurkoviča: Gorazd Kocbek 578, Hannes Hirschegger 577 in Anton Kocbek Pokalni nogomet Maribor: Mura 3 : 1 (0:0) Maribor - Stadion v Ljudskem vrtu, gledalcev 3000. Sodnik: Mitrovič (Ljubljana). Strelci: 1 : 0 Bozgo (46), 1 : 1 Škaper (51), 2 : 1 Bozgo (54), 3 : 1 Djuranovič (75). Mura: Nemec, Dominko, Ošlaj, Alihodžič, Cifer, A. Baranja, Lukič, Dvoršak (Gutalj), D. Baranja (Vogrinčič), Cipot (Cener), Škaper. V prvi polfinalni tekmi za pokal NZS je Maribor Teatanic v Ljudskem vrtu premagal soboško Muro s 3 : 1 (0:0). Sobočani, ki so imeli od 16. minute dalje na igrišču igralca več, saj je bil izključen domačin Filipovič, številčne .premoči niso znali izkoristiti ter so tako zamudili lepo priložnost, da bi si na nrvi tekmi ustvarili uaoden izid. (FM) Rokoborba Štirje državni naslovi Sobočanom V Mariboru je bilo državno člansko rokoborsko prvenstvo v grško-rimskem slogu za posameznike. Sodelovalo je 24 tekmovalcev iz štirih klubov. Največ uspeha so imeli Sobočani, saj so osvojili štiri državne naslove, po dva državna naslova pa sta šla v Ljutomer in Razvanje. Državni prvaki so postali: Slavko Miholič (58 kg), Jože Vrbančič (63 kg), Rade Bačič (69 kg), Slavko Zec (76 kg), vsi Murska Sobota, Dejan Žnidarič (54 kg) in Miloš Horvat (130 kg), oba Mlekopromet Ljutomer. Druga sta bila: Jure Kuhar (54 kg) iz Murske Sobote in Bojan Možina (76 kg) iz Ljutomera. Tretja mesta pa so zasedli: Aleš Krojs (54 kg) iz Murske Sobote ter Mitja Sedmak (76 kg) in Mihael Bokša (97 kg), oba iz Ljutomera. Branko Peterka (97 kg) iz Murske Sobote je bil četrti. (RB) Karate V četrtem krogu šolske lige v karateju so se izkazali člani KK Mura-ken iz Murske Sobote. V svojih kategorijah so zmagali: kate: Sara Horvat, Sanja Jezernik, Andreja Gomboc, v borbah pa je prvo mesto zasedel Roland Horvat. (RH) 565 krogov. Strelci od Sv. Jurija so zasedli prvo mesto in se ponovno uvrstili v prvo državno strelsko ligo. Ekipa SD Pomurka Ml iz Murske Sobote pa je premagala ekipo Kovinarja iz Štor s 1727 : 1686 krogov. SD Pomurka Ml: Tomaž Kerčmar 581, Martin Žigo 579 in Bojan Babič 567 krogov. Pomurka Ml je zasedla četrto mesto. SD Gančani in Štefan Balaško prvaka Končano je bilo tekmovanje v regijski strelski A-ligi, kjer je sode-. lovalo 10 ekip in 47 posameznikov. Po devetih krogih je bila najuspešnejša ekipa SD Gančani, ki je s 25 točkami (9796) zasedla prvo mesto pred SD Bakovci, 25 (9709), in SD Sebeborci, 25 (9669) točk. Sledijo: SD Škorpijon 21, SD SCT in SD Strelec po 17, SD J. Jurkovič in SD Gederovci po 15, SD Varstroj 11 in SD jezero 9 točk. Med posamezniki je zmagal Štefan Balažko (Škorpijon) s 3318 krogi pred Robertom Čontalo (Sebeborci), 3306, Goranom Maučecem (Bakovci), 3286, Jankom Kuzmo (SCT), 3285, Marjanom Balažičem, 3280, Milanom Harijem, 3264, Zvonkom Rebrico (vsi Gančani), 3252, Matjažem Corom (Bakovci), 3240, Gregorjem Gom-bošijem (Škorpijon), 3211, in Brankom Balažičem (Sebeborci), 3200 krogov. Odbojka Pomgrad tretji V povratni tekmi končnic^^ žavnega prvenstva za tretje so odbojkarji Pomgrada v* Soboti premagali Fužinarjaz na Koroškem s 3 : 2 (8: , 3. 9: 15. 15: 7. ,5:111-2 so tokrat nastopili v postavi, medtem ko je pri 9°^ manjkal poškodovani tudi trener Sabahudin Pe^ radi treh kartonov t^11105^ s tribune. V srečanju brezP^ poleta in s številnimi naP^p sti pri serviranju, so domači’ tem, odločilnem srečanjuiS zbrano in zmagali. Pri P° je tokrat najbolj trudil kade prezentant Andrej Tot. jd grad zmagal tudi na j je tako zasedel tretje I rok sekretarja Odbojkars I Slovenije Aleša Kušarja P kal, igralci pa bronasti $ Pomgrad: Berdon, l^ Kerec, Bačvič, Marič, Demirovič, Fujs. Odboi^V grada, ki so nekaj časa na tudi pod imenom VigroS’5 j sedmih letih tekmovanja^ žavni ligi drugič zasedlilr^ sto. Njihove dosedanje^ 1992/93 - 6. mesto; 3. mesto; 1994/95 1995/96 - 4. mesto; l9*^ 5. mesto; 1997/98' 1998/99 - 3. i Odbojka - kvalifikacije Beltinci premagali Ljut° Začele so se kvalifikacije za I Beltinci s 3 : 0 drugo državno moško odbojkarsko ligo. Doslej sta bila odigrana dva kroga. V prvem so odbojkarji Ljutomera v gosteh premagali Mokronog s 3 :1, ekipa Simonovega zaliva pa je v Izoli premagala Beltince s 3 : 1. V drugem krogu pa je bil v Beltincih pomurski derbi med Bel- tinci in Ljutomerom. Zmagali so 15:2). Beltinci-Janža, Časar, Lu lažic, Gumilar, ^is^U mer: Babič, S« mec, Grut, J. Pirher. V tretjem k mer doma z ekip0 gos^ va iz Izole, Beltinci 1. SNL Rezulatati - 22. krog Potrošnik: Mura 2 : O Maribor: Korotan 3 : 0 Rudar: Publikum 0 : O Olimpija : Triglav 1 : 1 Gorica : Primorje 2 : 1 Koper: BS Tehnik 3 : 1 Maribor 22 13 6 3 50:24 45 Gorica 22 14 3 5 42:25 45 Mura 22 11 5 6 38:19 38 Rudar 22 10 6 6 26:16 36 Korotan 22 9 5 7 31:31 32 Olimpija 22 8 5 9 32:32 29 Potrošnik 22 8 3 11 27:38 27 Primorje 22 7 5 10 26:28 26 Koper 22 6 5 11 24:41 23 Publikum 22 410 8 15:24 22 BS Tehnik 22 5 6 11 21:39 21 Živila Triglav 22 4 7 11 18:33 19 Pohorje 2012 4 4 38:26 40 Aluminij 20 9 8 3 35:20 35 Šmartno 20 9 6 5 30:23 33 Drava 20 8 6 6 33:26 30 Železničar 20 7 8 5 33:20 29 Zagorje 20 8 5 7 32.30 29 G. opekarne 20 8 4 8 29:28 28 Šentjur 20 7 5 8 26:29 26 Elan 20 6 6 8 26:38 24 Nafta 20 5 6 9 24:30 21 Jadran 20 4 4 12 18:35 16 Factor 20 3 7 10 14:31 16 Slovan 20 4 4 12 20:39 16 Rudar 20 2 2 16 6:43 8 3. S N L vzhod Rezultati - 17. krog Renkovci: Bakovci 3 : Kobilje : Lakoš 2 : 1 Polana : Turnišče 1 : O Panonija : Kerna O : 4 1 Reno Škafar: Odranci 1 : 1 2. SNL Rezultati - 20. krog Šmartno : Nafta 1 : O Črenšovci : Beltrans 1 : 3 G. opekarne : Elan 2 : 2 Garda : Goričanka 0 : 1 Aluminij: Zagorje 3 : 0 Črenšovci 1710 3 4 30:21 33 Factor: Dravograd O : 1 Kerna 17 9 5 3 31:18 32 Jadran : Pohorje 2 : 1 Bakovci 17 9 3 5 37:22 30 Šentjur: Tabor 1 : 2 Čarda 17 9 3 5 30:18 30 Rudar: Slovan 1 :0 Beltrans 17 8 5 4 28:19 29 Železničar: Drava 1:0 Kobilje 17 9 1 7 25:16 28 Dravograd 20 13 6 1 45:12 45 Renkovci 17 8 4 5 25:18 28 Tabor 20 12 5 3 39:18 41 Reno Škafar 17 7 6 4 23:20 27 MNL Lendava Rezultati - 17. krog Nedelica : Dolina 9 : 0 Bistrica : Petišovci 4 : O Graničar: Nafta 0 : 5 Goričanka Turnišče Polana Odranci Panonija Lakoš 17 17 17 17. 17 17 8 2 7 3 4 5 4 3 2 3 0 4 7 7 8 10 12 13 25:23 24:30 15:29 20:31 17:37 12:40 26 24 17 15 9 4 Mokronogu. ■■ 3 ■ Čentiba OlimpM3 .4 Kapca : Žitkovci 1. MNL MS Rezultati - 14. krog Serdica : Tišina 3 : 3 Ljutomer: Prosenjakovci O : 2 Dokležovje : Hodoš 0 : 2 Pušča : Tromejnik 0 : 3 Rakičan : Ižakovci 5 : 2 Apače : Lesoplast 2 : 2 Lesoplast 1411 2 1 45:11 35 Tromejnik 1410 3 1 31:9 33 Ljutomer 14 7 4 3 31:18 25 Tišina 14 6 5 3 26:17 23 Apače 14 6 4 4 23:18 22 Prosenjakovci 14 6 2 6 19:19 20 Ižakovci 14 6 1 7 15:31 19 Serdica 14 4 3 7 25:22 15 Hodoš 14 4 3 7 23:35 15 Rakičan 14 3 4 7 20:27 13 Dokležovje 14 3 1 10 17:39 10 Pušča 14 1 2 11 14:43 5 Hotiza Bistrica Nedelica Čentiba As Lajter Nafta vet. Olimpija Graničar Petišovci Žitkovci Dolina Kapca (-3) 1414 J 1511 1 14 15 13 15 14 15 15 14 15 15 10 1 9? 7 1 62 53 52 42 3« 9 12 13 19 Rezultati- J 1OJ Liap:Rotfd3 3.6 Gančani-1 : Lo J Makoter: G^jipa 3 A Cankova : 0 Cankova Lipa Roma Grad Slatina Bogojina Gančani Makoter Šalovci Rotunda 10 10 1° • 10 5 10 10 10 10 2 4 4 34 2° 2° * k • 15. april 1999 ŠPORT 19 Namizni tenis četrti V Petišovcih je bila druga dirka v speedwayu za državno prvenstvo, ki jo je pripravil Speedwayteam Lendava. Sodelovalo je 17 tekmovalcev, med njimi je bilo pet Lendavča-nov. Žal pa imel Karoly Lechky smolo na treningu, saj mu je odpovedal najboljši motor. Zmagal je državni prvak Matej Ferjan (Ljubljana), ki je bil nepremagljiv. Od Lendavčanov se sta odrezala novinca Karoly Le-chky, ki je osvojil 15 točk in zasedel četrto mesto, ter Gerhard Lekše, ki je s 14 točkami pristal na petem mestu. Jožef Koren je s 6 točkami zasedel dvanajsto, Kristjan Flac z 2 točkama petnajsto, Aleš Majhen pa je brez točka zasedel zadnje mesto. Dirke v Petišovcih si je ogledalo okrog 1.500 ljubiteljev speedwaya. Vrstni red po dveh dirkah: Ferjan 40, Lechky33, Lekše 29, Šantej 28, Peterca 27, Dolinar 22, Šušteršič 20, Koren 19 točk. Fotografija: Nataša Juhnov Koščak med osmerico V Radencih je bilo sedmo mednarodno mladinsko prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu. Sodelovalo je okrog 90 igralcev in igralk iz šestih držav, med njimi so bili tudi nekateri igralci in igralke z vrha evropske jakostne lestvice. V slovenski mladinski reprezentanci je nastopil tudi igralec Moravskih Toplic Sobote Jure Koščak, v kadetski Bojan Ropoša, v drugi ekipi mladincev pa Jure Zavec. Najuspešnejša v slovenski mladinski reprezentanci sta bila Koščak-Jazbec, ki sta med dvojicami zasedla mesto med osmerico. Med posamezniki so se Puhan, Zavec in Ocepek uvrstili med štiriindvajset najboljših. M. U. ^inton Sle 22 i° lestvic°- Sode-SndavčanralCev 'n 14 '9ralk. SisPe^ Sh honov' saj je zma-u klanom ^amezno tersku-hojicah ■ ^eker®šem v mo-SkUpajs Koritnike- MSb0VeacJasedh četrto me- S,nje Rokomet Prepričljiva zmaga Pomurke V drugem krogu končnice tekmovanja v drugi državni moški rokometni ligi vzhod je Pomurka iz Bako-vec v lokalnem derbiju prepričljivo premagala Polet iz Murske Sobote s 34 : 25 (22 : 15). Rokometaši Pomurke so si že v prvem polčasu zagotovili prednost sedmih golov, kar je bilo dovolj za mimo nadaljevanje v drugem polčasu. Polet: Roškar, Bogdanovič, Kovač 7, Žugelj 1, Lo- venjak 4, Husar, Štruc 7, Merica 4, Svet 2, Kelenč, Balažič, R. Vereš. Pomurka: B. Vereš, D. Kolmanko 5, A. Kolmanko 9, L. Sapač 1, Hegeduš, S. Husar 7, A. Vereš 3, S. Buzeti 5, D. Buzeti, Okreša 4, Ri-tonja 4, Božič. V tretjem krogu igra Pomurka v petek v Murski Soboti s Pyramidio, Polet pa gostuje na Ptuju. Po dveh krogih vodita Pomurka in Pyramidia s po 5 točkami pred Rujem in Poletom, po 2 točki. (FM) Pomurka Pyramidia Ptuj Polel 2 2 2 2 1 0 2 0 1 0 0 0 1 0 1 2 56:51 46:41 43:42 49:60 5 5 2 2 Kolesarstvo ’e bil° kvalifikacijsko tekmovanje invalidov v k. J39 tekmovalci in tekmovalkami so sodelovali u i ^inpNomova, Židanekova in Mariničeva ter Ulen, Gom , pa se niso uvrstili na državno prvenstvo. (1 na travi J!?' Triglav A,MV| državni oržavni članski ligi krogu sta bila ^U^^ednja rezultata: Mur-a ■ Moravske Toplice 4 : 4 za Mursko Soboto 'n kodila za Moravske 'J^lav : Svoboda 3 '• O '6c, Kuzma). Lek je bil tekmi jesenskega loboda prema- ^Toplice s 5:2 (Bra-^let dah 'n za Svobo-1W' 'n kuruša za Moravske : Moravske Toplice 1 : 0, Svoboda : Triglav (ž.) 5 : 0, Svoboda : Triglav 2:1. Svoboda M. Sobota Triglav (ž.) Triglav Lek M. Toplice M. Toplice (ž.) 8 6 6 6 5 5 4 4 1 3 2 3 2 2 1 2 2 2 1 0 0 3 1 1 2 1 3 4 20:10 13:3 8:8 13:6 12:10 4:7 0:26 13 11 11 8 8 4 0 Kegljanje L !^ o hišnih ljubljencih- J šolo. OŠ^ ./I Z i Praviš, da iš. Najbrž ji ie Pomlad °biska/a nas je g05?3' vse je prebudila Zunaj že zvončki cva mi otroci pa se vese ^1^ Spet se bomo po ir3 in za metulji podU', Ptički veselo na°itM in svoja gnezda spte Tudi mačice že cve in trobentice p&v M Pa še k menije pW‘s A saj sem razigrana c KLEMENTINA l£$ 1999 MULARIJA Neumnosti in nerodnosti Ko bi se odprla zemlja Da bo bolj vžgalo«. Skaterji, pozor! Naslednji Vaaau! bo namenjen skaterjem. Odločili se bomo, glede na to, da se tudi ta zabava ali šport, ali kakor koli bi že lahko temu rekli, razvija tudi pri nas. Da bi popularizirali'to kulturo, ki zahteva poseben stil oblačenja, frizure in še marsikaj, kar spada zraven, bomo oblekli in uredili skaterja. Še posebno so tokrat zaželeni fantje, ki so, ne vem zakaj, tako sramežljivi. Premagajte sramežljivost in bodite sproščeni tako, kot ste na skate boardu, in nam pošljite svojo prijavnico. Prijavnice s fotografijo in pismom pošljite na naš naslov: Za rubriko Vaaau, Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Lahko boste prav vi med tistimi, ki boste na lastni koži spoznali oziroma se prepričali, kaj pomeni, če vam kdo reče: »Vaaau!« zaželeli, da kak®en trenutku le9nilavasIa^dPrlainvas po’ kilavo a 1 Pa da bi strela Pionir JSin°d vas ne bi kdaipa kdaj uš-^ftokau8n° neumnost, ble-bedar'jo ali se Siniibi?'ed tistimi,Pred ':o naimanj želeli. Se k(|ai Prav vsem ka* takega- v ^ijipgi °sb 'n nerodni si-110to, kai,_ naibo|j Pomemb->i rea9iramo. Zato ^cej^ni' Pogleimo s' Flisih Pogostih situacij pa nasmeh, vse tvoje neumnosti, iti tciPe Pako - C”’ ^ačkrat razmišljam o tem, kako j, Za** Se dopolnjevala, in verjela sem, da Zm^raj. Preprosto nisem si mogla kije Žib\ ^tiSe fe lahk^1 nate *n S*zaze^m> da bi bil ob % sf teb bi ^e ,0 dotaknila, da bi ti povedala, kaj k k dal in me poljubil v tolažbo. Tako V «e, ,n Potem ugotovim, da te ni ob a Sem sama. Bolj sama kot takrat, ko te $e vedno ljubim. Da mi nihče ^dom1 trdiko, kot si mi ti, in da te ne bo te ne v mojem srcu. Nekaj posebnega ’ ^ajlm P°zabiti. Najina ljubezen ni Je ostalo, in to nekaj bo trajalo za Danijela Matej! Smejim se, pa bi se najraje zjokala. Pravim, da uživam v vsakem novem dnevu, pa bi najraje umrla. Pravim ti, da te ne ljubim več, a v meni gori. Urška Zaljubila sva se in nisva premišljala o posledicah, ki lahko nastanejo iz najine strastne ljubezni. Življenje je pač tako. Nina Mafna! Vedno, kot te pogledam in ti tega ne opaziš, se zavem, koliko mi pomeniš, koliko si mi dala in koliko si se žrtvovala zame. Težko bi mi šlo kaj takega z jezika, zato upam, da boš to prebrala in boš vedela, da si prav ti tista, ki so ji namenjene te zaupno Fant pije in kadi Imam zelo hud problem. Stara sem 16 let. Moj sedanji fant je bil dolgo zaljubljen vame in sva se odločila, da bova hodila. Midva se dobro razumeva. Problem pa je v tem, da sem ugotovila, da je precej problematičen. Kadi, pije, včasih pa vzame tudi kakšno drogo. Ne vem, kaj, ker mi noče povedati, s prijatelji pa o tem vedno zelo potiho govori. Veliko je zunaj in se mu ne mudi domov, tudi šolo »šprica«. Želi si tudi, da bi jaz ostala dalj časa zunaj, mene pa starši ne pustijo, ker so strogi. Njemu pa nič ne rečejo in mu pustijo, da dela, kar želi. Bojim se, da me bo pustil, ker tudi meni starši ne dovolijo biti tako dolgo zunaj. Lea / Draga Lea! Težko je razumeti, kaj te bolj skrbi, da bi te pustil, ali pa te skrbi, kako on živi in s čim se ukvarja. Čim prej boš morala uvideti, da imata drugačne načine in poglede na življenje in prav gotovo tudi drugačne cilje. Nič pa ne bo pomagalo bolj kot pogovor. Če ti je do vajine zveze, mu boš morala razložiti, da ti ni všeč, da uživa alkohol in vse drugo, ! da ti ni všeč, da »šprica«, predvsem pa ne da ne veš, kaj vse počne. Morda si tudi on želi, da bi spremenil način življenja in se s tem samo išče. Ti ga ne boš mogla spremeniti, samo po-magaš mu lahko, če se je on sam pripravljen spremeniti. Sicer pa mu (( boš morala reči adijo, da še ti ne bi zašla v slabo družbo. Lea, ne boj se, da bi zmanjkalo fantov! Imam dve punci! Star sem 1'6 let in do sedaj mi je bilo v življenju, lahko povem, kar lepo. Pred kratkim pa se je vse spremenilo. Naj vam razložim, kje je vzrok. Imam dve punci. Do sedaj nista vedeli druga za drugo, pred kratkim pa sta se spoznali prek nekega skupnega prijatelja. Potem si lahko samo predstavljate, kaj je bilo. Najhuje je pa to, da sta sedaj postali dobri prijateljici in sta se zarotili proti meni. Nobena noče več slišati zame, najhuje pa je, da me veliko zafrkavata in se norčujeta iz mene. Sploh ne vem, kaj naj naredim, saj se mi zdi, da nikoli več ne bom mogel imeti kakšne nove punce. Moram pa povedati, da sem imel obe res zelo rad in se nisem mogel odločiti za nobeno. Help! Tedi Dragi Tedi! Sicer bi ti z veseljem pomagali, ampak tako je, da boš moral, kar si si skuhal, pojesti kar sam. Saj si se verjetno zavedal, da bo enkrat prišel konec in bo obema postalo jasno. Tvoje pismo pa je sploh presenetljivo, saj je težko razbrati, kaj si sploh pričakoval in kako naj ti pomagamo. Dejstvo je, da čim prej se je razvedelo, bolje je za vse. Zavedati pa se moraš, da si dekleti predolgo vodil za pos in ti sedaj vračata milo za drago. Vse se enkrat poračuna, Dragi fant, sedaj boš moral nekoliko potrpeti, vendar M ne bo tako hudo, saj boš v življenju prav gotovo še našel kakšng punco. Upam, da se boš znal z obilico svoje ljubezni skoncentrirati na eno izbranko. 22 DOBRO JE VEDETI 15. april 1999, Z našega štedilnika Riževa juha * Nadevano zajčje bedro Koruzni žličniki z zeleno papriko Sestavljena solata Lešnikovi žepki Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Med zastarelim zdravilom in strupom ni bistvene razlike, nobeden niti ne odvrne bolezni niti prikliče zdravja Riževa juha 80 g riža, 50 g čebule, 30 g masla, 1,5 I goveje juhe, 5 cl belega vina, peteršiljeve vejice, sol, poper, 3 cl vvorcestr-ske omake V večji kozici ali loncu segrejemo maslo, v njem svetlo prepražimo na drobne kocke narezano čebulo in opran riž. Zalijemo belim vinom in juho (če juhe nimamo, si pomagamo z govejo kocko). Vse skupaj kuhamo do mehkega. Na koncu dodamo vvorcestrsko omako in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Nadevano zajčje bedro 4 zajčja bedra, 50 g korenja, 50 g zelene, 40 g pora, 60 g belega kruha, 1 jajce, 50 g masla, 5 cl olja, 20 cl belega suhega vina, sol, poper Očiščeno in oprano korenje, zeleno in por narežemo na tanke rezance. Maslo raztopimo in na njem prepražimo zelenjavo samo toliko, da ovene, in ohladimo. Primešamo posušen na kocke narezan kruh in jajce ter začinimo. Pustimo s-tati 20 minut, da kruhove kocke vpijejo tekočino. Posebej si pripravimo zajčje bedro; z notranje strani odstranimo kosti, rahlo potolčemo, solimo in nadevamo s pripravljenim nadevom. Meso prepognemo in vsako bedro posebej zavijemo v alufolijo, tako da robove dobro stisnemo. Polnjena zajčja bedra kuhamo v vreli vodi približno 15 minut, vzamemo iz vode, malo ohladimo in odstranimo folijo. Olje segrejemo, na njem opečemo bedra, da dobijo zlato barvo, damo v pečico in spečemo do konca. Pečena bedra vzamemo iz pečice. Sok od pečenja zalijemo z belim vinom in malo vode, zavremo, precedimo in serviramo z mesom. Koruzni žličniki z. zeleno papriko 150 g koruznega zdroba, 50 g čebule, 80 g zelene paprike, 30 g masla, sol, poper, 60 cl vode Maslo segrejemo, na njem zarumenimo na kocke narezano čebulo in papriko, dodamo koruzni zdrob, začinimo s soljo in poprom, zalijemo z vodo, prevremo in pustimo pokrito na toplem 15 minut. Potem z žlico izrežemo žličnike. Za popestritev okusa lahko žličnike potresemo s sirom. Lešnikovi žepki Testo: 350 g moke, 220 g margarine, 1 jajce, 120 g sladkorja, 1 vaniljin sladkor, 60 g zmletih le- Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana šnikov, 3 c/ kisle smetane, ščep soli Nadev: 100 g mletega maka, 80 g sladkorja, 10 cl mleka, limonina lupina, cimet Premaz: 1 jajce Priprava: Med presejano moko sesekljamo margarino, dodamo sol, jajce, sladkor, vaniljin sladkor, kislo smetano in mlete lešnike. Vse na hitro pognetemo v gladko testo. Pokrijemo s kuhinjsko krpo in pustimo na hladnem počivati 30 minut. Nato testo na pomokani deski razvaljamo na 1/2 cm debelo. Razrežemo na 6 cm velike kvadrate. Na vsak kvadrat damo žličko nadeva in testo prepognemo v žepek. Robove pritisnemo, da se ne odpirajo. Jajce stepemo in z njim premažemo žepke. Položimo jih na namazan pekač in jih pečemo v ogreti pečici 15 minut pri 170 °C. Nadev: Mleko prevremo, dodamo mak in kuhamo 1 minuto, da dobimo gosto kašo. Odstavimo, primešamo sladkor, cimet in limonino lupino. Droga: Potonika (Paeonia offici-nalis L. emend. WILLD.). Rastlina raste v svetlih gozdovih v južni Evropi in Mali Aziji, gojijo jo že od starega veka kot okrasno rožo in zdravilno zel, danes pa jo uvažajo iz vzhodnih evropskih dežel, največ iz Bolgarije in Turčije. Uporabne so redečecvet-ne vrtne zvrsti z dvojnimi cvetovi. Uporabni del: Cvet, barvo mu dajo antocianinska barvila, zlasti pa-eonin. Zeliščna raba: V ljudski medicini so s semeni, koreninami in cvetovi najprej zdravili božjast, vnetje sklepov in trebušne tegobe, semena in korenine so bile zdravilo za spodbujanje bruhanja in ob zastalem mesečnem perilu, cvetovi pa proti kašlju. Potonikin cvet naj bi pomagal tudi pri boleznih na koži in sluznicah, ob razpoki na zadnjiku in pri zlati žili ter v kombiniranih zdravilih za živce, srce in proti vnetju želodčne sluznice. Potonikina korenina pa naj bi bila v pomoč tudi proti raznovrstnim krčem različnega vzroka in v kombiniranih zdravilih proti želodčno-čre-vesnim in srčno-žilnim boleznim, bolečini v živcu, migreni, alergijam, živčni izčrpanosti in kot krepilo. Dejavnost in učinkovitost v navedenih okoliščinah nista niti dokazani niti drugače utemeljeni. Danes je zdravilo zastarelo, le priložnostno s cvetovi polepšajo videz čajnih mešanic. Raba se je ohranila v homeo-patji,'med drugim kot zdravilo za zlato žilo in krčne žile. Priprava čajnega napitka: Ni običajna, če že, pa se krop prelije čez 1 žličko (1 g) cvetne droge in po 10 minutah precedi. Novejša dognanja: Medtem ko je kemična sestava korenin sorazmerno dobro proučena, starejši podatki o cvetnih sestavinah niso preverjeni. Stranski učinki in strupenost: Čezmerni odmerki tako cvetov kot semen in korenin lahko povzročijo vnetje želodčne in črevesne sluznice, bruhanje, trebušne krče in drisko. Prepovedi in opozorila: Drogo je treba zaščititi pred svetlobo in vlago, tudi sicer je uporabna največ leto dni, ker cvetni listi hitro postanejo bledi in grdi. Lekarniško mnenje: Ker učinkovitost potonikinih pripravkov ni utemeljena, njihova zdravilska raba d.d. murska. ni upravičena in je ne Prl'P‘“ Seveda ni sporno s potoni no drogo polepšati nesP0^ mešanice. Sklep: Navidezne b* stajajo pa navidezna zdravl mišljeni bolniki. „ JANEZ SPJ MAG.™ Program varstva pred pleveli v koruzi ob uporabi Duala Gold 960E£ Močneje, dlje, bolje Dual Gold960 EC Dual Gold 960 EC je namenjen predvsem zatiranju enoletnih plevelnih trav, kot so kostreba, muhvička^^; se mora v škropilnih programih dopolnjevati s herbicidi za zatiranje širokolistnih plevelov ali pa trajnihlrglSL-^ (pirnica, divji sirek). Pravilen izbor pripravkov iz predloženega programa zagotavlja: • popolno varstvo pred vsemi pleveli v koruzi • najbolj ekonomično varstvo pred pleveli v koruzi • veliko prilagodljivost pri izbiri časa škropljenja • varovanje posevka pred pleveli tudiv' razvojnih fazah, ko je koruza izredno konkurenco plevelov Dual Gold 960 EC je nov herbicid v koruzi in sladkorni pesi, ki nadomešča dolga leta najbolj prodajani herbicid proti travnim plevelom v Sloveniji Dual 500 EC. Novi Dual Gold 960 EC je MOČNEJŠI, deluje DLJE in je BOLJŠI. Ob večji koncentraciji aktivne snovi je najbolj pomembno to, da namesto aktivne snovi metolaklor (Dual) vsebuje S-metolaklor. S-metolakloru lahko rečemo kar "super metolaklor”. Stari metolaklor oz. Dual sestavljajo aktivne in neaktivne komponente, S-metolaklor pa je prečiščen ter zato izredno učinkovit. • izredno zanesljivost • odlično razmerje med selektivnostjo in učinkovitostjo Sestava: S-metolaklor • 960 g/l Dual Gold 960 EC (1-1,5 l/ha) Banvel 480 SL (0,4-0,7l/ha) ali Ring 80 WG (25 g/ha) Močneje Kemikom družbe Novartis je uspelo pripraviti novi Dual Gold 960 EC, ki ga odlikujeta visoka vsebnost nove aktivne snovi - "super aktivnega" S-metolaklora. Do sedaj smo bili navajeni uporabljati stari Dual 500 EC v odmerkih 2-4 l/ha. Dual Gold 960 EC je veliko močnejši, zato so potrebni veliko manjši odmerki. Odmerki Duala Gold 960 EC, priporočeni za Slovenijo: KORUZA SL. PESA Lahka peščena tla 1,0-1,2 l/ha 0,8-1,0 l/ha Srednje težka 1,2-1,4 l/ha 1,0-1,2 l/ha Zelo težka tla 1,5 l/ha 1,3 l/ha Po vzniku 1,3 l/ha Priporočilo Novartisa je škropljenje z Dualom Gold pred setvijo ali najkasneje do drugega lista koruze (plevelne imeti več kot 1-2 lista), po vzniku pa se izbere ustrezen herbicid na osnovi zapleveljenosti: Dlje Za prosaste trave je značilno, da zelo dolgo obdobje ogrožajo posevke, saj različne trave vzniknejo ob različnem času (kostreba, muhviči, srakonja). Že Dual 500 EC je bil vodilen herbicid za zatiranje prosastih trav z najdaljšim delovanjem, Dual Gold pa pomeni v primerjavi z njim še korak najprej, saj ga odlikujejo naslednje lastnosti: • bistveno podaljšanje delovanja na prosaste trave • povečana učinkovitost delovanja na prosaste trave • večja zanesljivost v neugodnih vremenskih razmerah (suša, močne padavine...) • boljše delovanje na nekatere širokolistne plevele (npr. ščir, rogovilček, metlika...). Ring 80 WG Zatiranje vseh enoletnih širokolistnih plevelov (tudi trdovratnih, kot npr. bar-žunasti oslez), dobro delovanje tudi na osat in slak. Tell 75 WG Zatiranje pirnice in divjega sirka (divji sirek zatiramo v dveh polovičnih odmerkih: 20g in 10-14 dni kasneje ponovno 20g), dobro deluje tudi na enoletne širokolistne plevele, deluje pa tudi na osat in slak. Banvel 480 SL odlično deluje na vse enoletne in večletne širokolistne plevele; najboljši herbicid za zatiranje Slaka; za izboljšanje delovanja na slak ali osat ga lahko v zmanjšanem odmerku (0,2-0,3 l/ha) dodajamo herbicidoma Ring 80 WG ali Tell 75 WG. Uporaba herbicida Dual Gold 960 EC v SLADKORNI PES[ Bolje iči Dual Gold 960 EC je namenjen predvsem zatiranju enoletnih plevelnih trav, kot so kostreba,jauhy!y^iji^^ se mora v škropilnih programih dopolnjevati s herbicidi za zatiranje širokolistnih plevelov ali pajrglfl^'^ Dual Gold 960 EC ima niz lastnosti, ki ga postavljajo pred druge herbicide: • je izredno selektiven za veliko število kmetijskih rastlin • ima najdaljše delovanje na travne plevele med vsemi herbicidi za zatiranje trav v koruzi, sladkorni pesi in nekaterih drugih kulturah • velika fleksibilnost v času uporabe (npr. v koruzi se lahko uporablja od 2-3 tedne pred setvijo, do takrat, ko koruza razvije dva lista) , v primerjavi s starim Dualom 500 EC je Dual Gold bolj prijazen okolju (manj aktivne snovi, ki obremenjuje okolje), bolj učinkovit, zanesljiv in ima daljše delovanje. . ker se uporablja pred ali zgodaj po vzniku gojenih rastlin, omogoča, da posevkov vse od začetka pa tja do konca rasti ne ogrožajo travni pleveli (pirnica, divji sirek). Najprimernejši čas za uporabo herbicida Dual Gold 960 EC v sladkorni pesi je po setvi do vznika. Od^' l/ha (odvisno od tipa tal). Za nadaljna navodila in pojasnila se obrnite na: . |net . Novartis Agro d.o.o. Kržičeva 3,1000 Ljubljana, Tel.: (061) 136 12 03, Fax: (061) 13612 14, e-mail: novartis©*^ • Novartis Agro d.o.o. Podružnica Križevci pri Ljutomeru, Križevci 11,9242 Križevci pri Ljutomeru, Tel./Fax: (069)8 0,8' 1-5. aDri| 1999 23 zavarovalnica triglav d.d Območna enota Murska Sobota Zavarovanjem posevkov in plodov si kmetijci zagotavljajo socialno varnost » V Pomurju ne mine leto brez toče ni enoti Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti ponujajo zavarovancem vrsto ugodnosti jn jg^8*19 Podelava je dejavnost, ki poteka naprostem, večja t ° *e'° odvisna od vremenskih razmer. Je naj-naša iz Uarpa Pod milim nebom, ki ji vreme ne priza-ma|J čustvo rade pestijo suše, moče, pozebe, ne-UničijQ Pa Se 29°d'> da neurja v pičlih nekaj minutah soCja| e 0 etn' trud kmetijcev. Za zagotavljanje njihove betoni Uarnost' zato skrbijo v zavarovalnicah, ki i'°vanje ^"“iajo najrazličnejše vrste zavarovanj. Zava-°blikz P°sevkov in plodov je ena od tradicionalnih žačeli BL|aP0Var,*a' Praw zdaj pa prihaja čas, ko bodo ePati tovrstna zavarovanja. biatud^' enOt' Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti, ki ^elež v P na Področju kmetijskih zavarovanj največji tržni h plodov 30 26 pripravljeni na zavarovanje posevkov ho v drukc'ia sklepanja tovrstnih zavarovanj steče običaj-setve np1 P0'07'0' aprila in traja vse do konca spomladanske Vovi obm9^1 ^°^ca Cak vodja kmetijskega oddelka na Trigla-tem čas°Cn' enoti- Poleg tradicionalnih oblik zavarovanja v ^njg. kepajo še tako imenovana skupinska zavaro-KSode| 2avarovancem ponujajo najrazličnejše ugodnosti. Izobči an^ oblikah zavarovanja skušajo pritegniti ^ie,SSj ^.e‘ raj bi prispevale del sredstev za plačilo pre-®HvTr / ta^° v zavarovanje vključili še več kmetijskih povr-%njay u Ps so pripravljeni ob povečanem obsegu zava-Z^ie2G ^'ti zavarovancem še večji popust. Zanimanje , c'lfig)av Pokazala občina Moravske Toplice, v Zavarovalni-% pQPa uPai°’ da ji bodo sledile tudi druge pomurske ■^biti t- Cafove bi pomoč pri zavarovanju morala 16 v Preteki' dr2ava’ za t0 Pa naj bi namenila sredstva, ki jih ^točo narrrenjala za delovanja sistema obrambe ^rovan’ • 2e nekaj let ne deluje. Prednost skupinskega le v popustih, ki jih priznava zavarovalnica, ob sk- lenitvi zavarovanja je treba plačati 20 odstotkov premije, preostanek pa v dveh obrokih brez plačila obresti. Po poteku roka za skupinska zavarovanja bo še naprej mogoče sklepati individualna zavarovanja, kjer omogočajo možnost plačila v šestih obrokih prav tako brez obresti. Pomurski kmetijci pri Zavarovalnici Triglav vsako leto zavarujejo okoli 14 tisoč hektarjev površin, kar je približno četrtina vseh za zavarovanje sposobnih kmetijskih površin. Za to morajo plačati 100 milijonov tolarjev zavarovalne premije, zavarovalnica pa jim zagotavlja jamstvo v višini treh milijard tolarjev. In če ob tem upoštevamo, da ne mine leto, ko v Pomurju ne bi bilo toče, je vsak dvom o potrebi tovrstnega zavarovanja odveč, trdi Jožica Caf. Statistika namreč kaže, da smo imeli v zadnjih dvajsetih letih točo vsako leto, k sreči ne vedno na istih območjih, povprečno pa je toča padala več kot desetkrat na leto. V teh dvajsetih letih je bil škodni rezultat kar enajstkrat večji od vplačane premije, v vseh dvajsetih letih pa znaša škodni rezultat 140 odstotkov. Zdaj, ko država vse bolj stiska mošnjo in je tudi za sanacijo naravnih nesreč na voljo vedno manj sredstev, bodo morali kmetje sami poskrbeti za svojo socialno varnost, to pa si lahko zagotovijo le z ustrezno zavarovalno zaščito. Zavarovanje posevkov in plodov namreč za večino pridelkov ne predstavlja prevelike dodatne obremenitve, v primeru škode pa jim zavarovalnica vedno pravočasno priskoči na pomoč. Za primerjavo naj zapišemo, da je znašala lani povprečna premija za zavarovane posevke in plodove le 4,4 odstotka, zapisano nekoliko drugače pa to pomeni, da je treba za zavarovanje enega hektarja pšenice nameniti le 200 kilogramov pridelka. Z enoletnim pridelkom si kmetijci tako lahko zagotovijo zavarovalno jamstvo za četrt stoletja. S^Adajev m'0 etinarku '/sako U So najbolj ki na^0 .^ce pe- Se n^jboii risti'Vsem ^^^^vo M petJe skozi D Ato > >0^°CISČe-Zunaj, ^op>fei0saIVOvrano lovci bi ka in Ptcam, od- PQrriaga „ °9r°ženim P č|0vek. klic^ls‘'. ki mora I)ticNter)AiDus^ Ni ^rbo ^njetej Cr*l^ ONA: Išči srečo predvsem v tem, kar imaš, ne pa vtem, kar pogrešaš. Ljubezen je preveč relativna stvar, da bi ti uspelo karkoli posploševati, pa tudi tvoj partner nima neskončnega potrpljenja. ON: Sicer se boš poskusil umiriti, a to ti ne bo ravno najbolje uspelo. Novo prijateljstvo ti bo prineslo prijetno presenečenje, povezano s poslovnim življenjem. Presenečen pa ne boš samo ti, ampak tudi ona ... OVEN BIK DVOJČKA RAK LEV DEVICA ZVEZDA - DIANA TEHTNICA STRELEC KOZOROG RAZPIS ONA: Človeška nevoščljivost nima meja in to boš kaj kmalu skusila na svoji koži. Bilo bi koristno, da bi za nasvet prosila nekoga pametnejšega, saj se boš v nasprotnem primeru kaj hitro zapletla v popolno zmedo. ON: Začel boš zanemarjati svoje delovne naloge, kar ti bo prineslo kopico kritik in nasprotovanj. Po drugi strani pa ti bo v ljubezni vse to obilno povrnjeno, pa čeprav na nekoliko drugačen način, a še lepši kot ponavadi. ONA: Pred očmi imaš en sam cilj, zato pa ne vidiš priložnosti, ki se ti kar ponujajo. S silovitim rezom boš prekinila trenutno zvezo, ki ti greni življenje, nato pa se boš posvetila tudi lepšim in prijetnejšim stvarem. ON: Prijeten dogodek ti bo popestril »vroče« dneve, ki so pred tabo. Potrebno bo kar precej spretnosti in znanja, da ti bo uspelo postaviti stvari na svoje mesto. In nikar se ne zanašaj na nekoga drugega... ŠKORPIJON ONA: Trenuten razplet dogodkov ti ne bo omogočal kdo ve kakšnega mešetarjenja s srčnimi zadevami. Drži se raje tistega, ki ga imaš, pa čeprav je nekdo drug veliko mamljivejši, toda tudi nedo-segljivejši. ON: Poslovni partner ti bo omogočil ponovno afirmacijo tam, kjer si jo zaradi svojih nespretnih potez izgubil. Pazi se prehitro izgovorjenih besed, ki te lahko ponovno pripeljejo tja, kjer ti ni bilo prav nič všeč. Ona. Nikar se ne obotavljaj, ampak se pogumno spusti v tisto, kar si resnično želiš. Obnašaš se preveč rezervirano in zadržano, to pa v trenutni situaciji ni ravno velika prednost, prej težava. ON: Ne razmišljaj tako glasno, saj se lahko tvoje sicer dobronamerne ideje kar hitro obrnejo proti tebi. Potreboval boš prijateljevo pomoč, toda zavedaj se, da bo le-to potrebno nekoč povrniti. ONA: Poskusila si boš premisliti, a bo izziv za tvojo radovedno naravo prevelik. Ko bosta sama, se nikar ne sprenevedaj, ampak mu odkrito povej, kaj pričakuješ. Na razne igrice pa raje kar pozabi. ON: Tvoja arogantnost te lahko privede dobesedno na rob prepada. Tudi tvoj partner nima neskončnega potrpljenja, predvsem pa se mu lahko kaj hitro porodi ideja, da z vajinim odnosom ni čisto vse v redu. ONA: Ne postavi stare in preizkušene zveze na kocko samo zaradi trenutne radovednosti in privlačnega prijatelja. Pozneje ti bo še kako žal, vendar bo vrnitev nemogoča pa tudi prijatelja lahko izgubiš. ON: Misel, da bi si ohranil trenutno razmerje, je sicer izredno prijetna in mamljiva, toda vse težje uresničljiva. Delo te priganja z vseh strani in le še vprašanje časa je, kdaj te bo vse skupaj odneslo ... ONA: Trenutna situacija ti sicer omogoča lenarjenje in zabavo, vendar boš kaj kmalu občutila negativne posledice takšnega ravnanja. Še dobro, da ti bo partner stal ob strani in ti svetoval pravilno odločitev. Poslušaj ga! ON: Vedi, da vse vode že kar lep čas tečejo predvsem na tvoj mlin. Prijateljica ti ne bo mogla odreči tvoje dokaj nenavadne želje, saj bi zate storila še vse kaj drugega. Toda le kaj se obiraš? Ona. Neko spogledovanje bo sicer uspešno, vendar raje dvakrat premisli, preden se boš odločila za kaj več. Prijateljice ti bodo predlagale skupno zabavo, vendar boš imela povsem drugačne načrte. ON: To, kar doživljaš sedaj, je sicer lepo, je pa tudi nevarno, zato ti malce več diskretnosti ne bo prav nič škodilo. Toda imej na umu, da se lahko na koncu opečeš predvsem ti, drugi pa se ti bodo samo smejali. Radenska ZVEZDA - DIANA razpisuje tekmovanje v pripravi in kuhanju bograča na bogračiadi '99 in tekmovanje v ocenjevanju prekmurske gibanice, ki bo v soboto, 29. 5. 1999, ob 9. uri pred restavracijo Zvezda, Trg zmage 8, v Murski Soboti. Tekmovanje v kuhanju bograča bo razdeljeno na tekmovalce: - kuharje amaterje (20 skupin) in - kuharje profesionalce (20 skupin). Tekmovalno skupino sestavljata kuhar in njegov pomočnik. Za tekmovanje v kuhanju bograča je potrebno ob prijavi plačati 3.000,00 sit kotizacije nažiroračun št.: 51900-601-51542 ali pri blagajni firme RADENSKA ZVEZDA - DIANA, d. o. o., Trg zmage 8, Murska Sobota. Za tekmovanje v ocenjevanju prekmurske gibanice je potrebno predložiti pripravljeno gibanico v lončeni posodi za najmanj 12 kosov. Gibanico je treba oddati v petek, 28. maja, med 19. in 20. uro tekmovalni komisiji v restavraciji Zvezda v Murski Soboti. Za tekmovanje v ocenjevanju prekmurske gibanice ni kotizacije. Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis pisno ali ustno, bodo dobili prijavnico in pravila tekmovanja. PRIJAVE SE ZBIRAJO 8 DNI OD DNEVA OBJAVE DALJE. DODATNE INFORMACIJE OSEBNO ALI PO TELEFONU: RADENSKAZVEZDA-DIANA, ga. Katarina Kranjec, tel.: (069) 1411 14. ONA: Dober glas seže v deveto vas. To se bo pokazalo tudi pri tebi, saj ti bo dobra poslovna poteza odprla prenekatera vrata v prihodnost. Zgrabi priložnost, dokler je še tu, kajti kasneje bodo vsa prizadevanja popolnoma zaman. ON: Stvari moraš urediti na kraju samem in se prepričati o pravilnem poteku. Le tako ti bo uspelo še naprej zadržati vodilno vlogo v poslu, Sicer pa se ti obeta prav prijeten konec tedna, ki ti bo še dolgo buril duhove. VODNAR RIBI ONA: Sicer ti bo uspelo, da se boš dokopala do nekoga, ki ga že dalj časa prav bolestno obožuješ, vendar si nikar ne delaj prevelikih utvar, saj bo to le prehodna avantura. Raje uživaj, dokler še lahko. ON: Nikar se ne prilagajaj trenutnemu trendu, še posebno če si prepričan o pravilnosti svojega početja. Ljubezenska romanca v tvoji bližini te bo sicer prizadela, toda kaj hitro si boš našel ustrezno tolažbo ... ONA: Prihodnost, ki je pred teboj, je prepolna mamljivih obetov, zato se ti ne bo težko odreči sivi preteklosti. Srečala boš nekoga, ki te bo presenetljivo hitro navezal nase, česar se sploh ne boš branila. ON: Nič še ni dorečenega, pa tako ni prav nikakršnega razloga, da bi odnehal. Prišel boš do precej kočljivih informacij v zvezi z osebo, ki te zanima, zato bodi pozoren, kako jih boš uporabil. Možnosti se ti bodo povečale ... 15. april 1999, OfM’ SPL1TSI«* zaiJJL 1 J Ji AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK PRŠILO, RAZPRŠILO SNOV PRIJETNEGA VONJA SLOVENSKA BALETNICA (TATJANA, 1926-1991) RAČUNSKA PLOŠČICA JANKO IRGOLIČ FRANCOSKI SLIKAR (JEAN, 1900-1968) SLED VARJENJA KRAJŠI SESTAVEK ZA ČASOPIS USTALJENA OKRAJŠAVA, KRATICA ŽENSKO J - ime Skl .IMH / PREBIVALEC GLAVNEGA MESTA BIH ŽENSKA, KI PREBIVA NA DOLOČENEM PODROČJU GL.MESTO ITALIJE (ORIG.) DRUŽ.FRANC. IZDELOVAL. KLAVIRJEV 7 MORALNOST IMIDŽ STANJE OSAMLJENEGA VELIKA AFRIŠKA PTICA ORNICA VESTNIK NASPROTJE PRIKLOPA VELIKAN VEDAO NEPRAVIL. V RAZVOJU V NASUTINA LEDENIKA ORODJE ZA MENICA, S KATERO SE ŠTEFAN LOVENJAK ▼ ▼ GRŠKA MESTO V OHIU. ZOA__ KOŽNA ODEB. NA STOPALU ORANJE PORAVNA DOLG ENOTIRNA ŽELEZNICA ČRKA DIVJA RACA (KNJIŽ.) JAP.MESTO NA HONŠUJU KDOR SE PRETEPA VRHUNEC, KONICA GRŠKA SVETA GORA KOROŠKO DEKLE OMARA S POLICAMI AM.MORSKA KRAVA * SOVJETSKI MARŠAL (RODION, 1898-1967) NEKDANJI AVSTRIJSKI NOGOMETAŠ (HANS) USTANOVI- TELJ RIMA HRVAŠKO DEL BULA, OTEKLINA MEDNAROD. ORGANIZ.ZA ZNAMENJE ZATON MESTO V ISTRI KMEČKEGA VOZA FR.PESNIK (ALPHONSE) BEGUNCE OBRI MESTO V DOMINIKANSKI REPUBLIK1(IZ: AMORALNA) BRANILKA VERE OLEG VIDOV JAPONSKO BOŽANSTVO IZVAJALEC ANALIZE OT1S THORPE ODMAKNJEN KRAJ GRŠKI POV. PRED TROJO ITALIJANSKO MOŠKO IME VOJAŠKI NAČRTOVALEC SOSEDNJA DRŽAVA BRIT.OTOK V IRS.MORJU OMEJITEV UŽIVANJA HRANE ATOMISTIKA VISOKA IGRALNA KARTA HRIB NAD SPLITOM RIMSKA UTRDBA nogomet*1 SODNIK (ŽARM_- VESTNIK LANA TURNER RASTLINA BROSKVA NEKD.IMEZA VIETNAMCE SULTANOV UKAZ IZRAELSKA LUKA PRIRODA ZLO NADNARAVNO BITJE KAR PRINAŠA POZITIVNE POSLEDICE SLAVNA DEL TEDNA HLAPLJIVA LJUBEZENSKI ZMENEK SODOBNIK KELTOV IGRALKA ALI PEVKA TEKOČINA, NARKOTIK ANDREJA POTISK ČLOVEK Z VEL.OČMI ŽELATINA E ALG TEŽKO Dosegljiv cilj AVSTRIJSKI ŠILING ZELIKA ITALIJANSKI PISATELJ (UMBERTO) NOVINARKA BAŠ BASK.TEROR. ORGAN IZ. PECIVO E KRHKEGA TESTA Z NADEVOM SUKANEC PREIZKUS ZNANJA IZDELO- VALEC ANTON NANUT AVT. OZNAKA ZENICE MAKET BARIJ PTICA ROPARICA POVEZAVA RAZLIČNIH ELEKTRON. ELEMENTOV NAVIDEZNA PLOSKEV NAD OBZORJEM HUNSKI KRALJ FRANCOSKA PISATELJICA (FRANCOISE) - POVRŠINA, OBMOČJE -J^ BEGUNJSKA TOVARNA SMUČI OKRASNI PREDMETI ZA NOŠENJE NA TELESU X GO«* Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke d. 4.1999): DEMO ’99 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: David Tratnjek, Stara ulica 1, 9000 Murska Sobota 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Albin Hari, Na bregu 2, 9226 Moravske Toplice 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Miran Kolerič, Apače 10, 9253 Apače Mateja Zupan, Cesta svobode 26, 4240 Radovljica Simon Rajh, Babinci Š5, 9240 Ljutomer Aleš Sabo, Gornji Lakoš 67, 9220 Lendava Bojan Metzkar, Kuzma 104, 9263 Kuzma Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade (oz. majice) bodo prejeli po pošti. l\EW HOLLAND Med reševalce bomo razdelili 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 23. aprila 1999. Ime in priimek: Naslov: __ REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1.4. 1999: ROMANO PRODI, ALIČE COOPER, VILE, ENDERS, REKORDNI, REK, PALAS, RIŽ, EZA, STO, ON, TRST, ATA, PV, HERALDIK, ENEIDA, HLEBEC, IRENE, GRENIVKA, ARALIJA, ZIGOTA, ALEC, SPOMENIČAR, OTON, LEVITAN, TEDNIK, KU, FONIATRIJA, AGAR, CAMUS, RR, MAMICA, BRIC, ETANOL, EIS, RASA, HRANILKA, KRAT, NAPA, NT, SPIS, JA, HLAPCI, ILONA, ISA, OTKA, MAE, HIT, JERNEJ KUNTNER, PARANOJA, ACA, DRAMATIKA, STA, JUAN VABILO Generalni zastopnik programa NEW HOLLAND za Slovenijo firma SŽ ITRO, d. o. o., ŠTORE prireja v sodelovanju z firmo LEMKEN 20. 4. in 22. 4. prikaz delovanja poleg že uveljavljenih traktorjev tudi vse novosti leta 1998/1999 (traktorji serije TL, TND, TNS). Prikaz delovanja bo potekal takole: Dne 20. 4. 1999 ob 10. uri na posestvu Agrokombinata Maribor, d. d., obrat Betnava (pri Betnavskem gradu). Dne 22. 4. 1999 ob 10. uri na posestvu Kmetijskega poskusnega centra JABLE pri Trzinu. Vse, ki vas zanimajo traktorji vodilnega svetovnega proizvajalca korporacije New Holland, vljudno vabimo, da se nam pridružite ter se na kraju samem seznanite z vsemi tehničnimi in tehnološkimi novostmi ter istočasno izkoristite možnost praktičnega preizkusa traktorjev. Slovenske železarne ITRO, d. o. o. Generalni zastopnik programa NEW HOLLAND za Slovenijo co LIJ o. z m »cn cc o >o « tn EMI SE bOJ SE'X /boM bos LEPO, ^0 k LEPO ANESTEZIJ ICO. . Z ^HOP-MOP, /NJEKCUA V RITKO - VIM5) M . NIC NE t>OU... D HEHEHEHE 1 y ? & .3— ^/KlkK,R£Sl \x P/MI potomstvo.^ oj HANUAk!... TO ir Mlin TAir / Spoštovani^ rojaki in Bliža se mesec avgaa ’ murje praznovanji Ijučitvekmati^ obudili zgodovinski sp nanili z velikim dogo1 murje, Vas vabim aa ( SREČANJE OB 80-LETNICU (( MURSKIH SLOVENCE* Zl*i DOM ki bo«čatrisLZZ, 18. uri v dvorani Zav0^ varovanje Slovenijev « bljani. Predavali in odgo^l bodo strokovnjaki-prof- dr- VANJE RO d«. « -“J**’' PREKMURSKE ZGO DE 19. STOLETJA prof. Metka Fujs. PRrK0MNA STOLETJU S POU £(. VRATNEM 0000^ Pridite in P°trd ‘ i / STVO zavseveco® najoT stim, ki jim gace te tudi Priiate|jL|incE*L društvo MILAN Bcn S/ 3 F J 99 Petek, 16. 4. 1999 TV SLOVENIJA. 1 S. 00 TV-prodaja 9.30 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.15 Vremenska panorama 14.20 Tedenski izbor 16.30 Mostovi 17.00 Lahkih nog naokrog 18.00 Obzornik 18.10 Dober večer 19.30 TV-dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 21.30 Seinfeld, ameriška nanizanka 21.55 Marketing 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.45 Marketing 22.50 Polnočni klub 00.00 Simfonični orkester TV SLOVENIJA 2 10.00 10.30 11.20 13.25 14.35 16.45 17.30 18.05 18.35 19.00 19.30 20.00 20.00 21.00 22.45 23.35 00.25 Videoring s Tanjo Kvartopired, angleška nadaljevanka Ivan Cankar - Fulvio Tomizza: Idealist, posnetek predstave Euronews Tedenski izbor Človeško telo Po Sloveniji Otok Jersey, angleška nadaljevanka Simpsonovi.ameriška risana nanizanka Kolo sreče Videoring Danes in nikoli več? Z Michaelom Palinom okoli oceana,' angleška dokumentarna serija Film tedna: hudičev otok, islandsko-nemški film Umori, ameriška nanizanka Extradicia, poljska nadaljevanka Omerta, zakon molka, kan. nad. 6 .00 Dobro jutro, Slovenija - 0.00 Top shop - 0.30 Ljubezenske vezi - 1O.ZO Za Beno - 11.10 Prevare - 12.00 Umor je napisala - 13.00 Dobri slabi fantje - 14.00 Brez zapor z Jonasom - 15.00 Naš Čarli - 15.45 Otroški zdravnik - 16.40 Ljubezenske vezi - 17.30 Za Eleno - 18.20 Prevare - 19.25 24 ur - 20.00 Film: Kritična točka, ameriški film - 22.20 Nočna izmena, ameriški film - 0.00 Srečanja, erotični film KANALA 7 .00 Videostrani - 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka -8.30 Bradyjevi, humoristična nanizanka - 9.00 Žlahta, humoristična nanizanka - 9.30 Želite, prosim, humoristična nanizanka - 10.00 Kraljica src - 11.00 Mannix - 12.00 . Zmenkarije - 12.30 Klub avenija, ponovitev - 13.30 Oprah show - 14.30 Ne mi težit -15.00 Miza za pet - 16.00 Oprah show: Mož s štiriindvajsetimi osebnostmi - 16.50 Bravo, maestro - 17.00 Kraljica src - 18.00 Korak za korakom -18.30 Malcolm in Eddie - 19.00 Vsi županovi možje - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Ob 20.00 si na Kanalu A priglejte - 22.00 Kvantni skok - 23.00 Varuhi časa - 23.50 Mali bogovi IDEA TV - TV GAJBA 15 .00 Živa, ponovitev regionalnega programa: Aktualno - Kulturno - razvedrilno -Portret: Daniela Moreč - Navigator (film, kultura, prosti čas) - S Klasom na dopust -16.00 Obalna straža na kolesih, nanizanka - 17.00 Samski stan, nanizanka - 17.30 Kvizkofon - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Obalna straža, nanizanka - 20.00 Noč čarovnic 3, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program: Aktualno - Pred koncem tedna: Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Sejemska reportaža - Tv-pika: Katja Tratnik - 23.00 Bojevnica prihodnosti, ameriški film STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Poslovno - oddaja o podjetništvu, 10.30 - Zakoj pa nej - mladinska oddaja v živo, 11.30- Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna odd., 16.30 - Poslovno - oddaja o podjetništvu, 17.00 - Zakoj pa nej - mladinska oddaja v živo, 18.00 - Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35 - Sosedje (90. del avst. nada.), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Video-boom 40 - prva slovenska videolestvica, 21.25 - Zgodovina avtomobilizma (4. del am. nad.), 21.50 - Videospoti, 22.05 - Sosedje (90. del avstr, nad.), 22.30 - Gnes - infor. odd., 23.00 - Videotop, 23.45 - Erotika, 01.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 8,00 Dobro jutro, Hrvaška -10.00 Izobraževalni program - 11.25 Program za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 12.20 Hrvaški pomniki - 13,00 PP -13.05 Esmeralda -13.50 Poročila -14.55 Izobraževalni program - 15.25 Program za otroke in mladino - 17.00 Hrvaška danes -17.50 Govorimo o zdravju -19.30 Dnevnik - 20.10 Podmorski svet - 20.45 Lepa naša - 22.00 Opazovalnica - 23.20 Nočna straža - 23.25 Nikita - 00.40 Past perfect, ameriški film - 2.10 Sedmi element in filmska klapa TV HRVAŠKA 2 10.00 Panorama turističnih središč Hrvaške - 14.45 TV-koledar - 15.00 Dober dan - informativni mozaik - 18.00 PP - 18.05 Hugo - 18.30 Televizija o televiziji - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.00 Šport, vreme - 20.05 PP - 20.10 Vprašalnik, kviz -20.30 Roseanne, humoristična serija - 20.55 Poročila -21.05 Foxov filmski večer: Smrtonosni lov - 22.50 Oddelek za umore VI, serija - 23.35 Fatamorgana TV MADŽARSKA 1 11.00 Otroška soba - 11.30 Ponovitev - 12.00 Zvon, Dnevnik - 132.35 Romanca ogrlice, nanizanka - 13.30 Kralj pamp, nanizanka - 14.20 Konectedenska zelena pika - 14.30 Natura, magazin - 15.00 Panorama - 15.30 Za otroke -16.00 Regionalni magazin - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.45 Regionalni dnevniki- 18.00 Kolo - 19.00 Skrivnosti zračnega oceana -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Hori šov - 21.00 Vključujemo Vigado -22.30 Aktualno - 23.00 Igre je konec, ameriška kriminalka - 00.30 Videostrani TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program (dnevniki, novice iz regij, pregled tiska) - 9.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, sosedje - 12.35 Dnevnik - A. K. T., Nedokončane zadeve - 13.05 TV-magister -14.05 Forras v Argentini - 14.35 Vino in oblast -15.60 Narodopisje -16.00 Repeta za šolarje - 17.30 Zakladnica - 19.00 Dharma in Greg - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik - 20.30 Madžarska leta 2000 - 21.00 Madžarska hiša iz zamejskih madžarskih TV-programov - 21.30 Zamenjani otrok, kanadski film - 23.15 Globoka voda - 00,15 Konec TV AVSTRIJA 1 9.35 Obalna straža - 10.15 Safari v pekel, pustolovski film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Pinky in možgani - 14.50 Nova serija -15.40 Zvezdne steze -16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša -17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Zlata dekleta -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme -20.02 Šport -20.15 Tootsie, filmska komedija - 22.10 Piš, akcijski film - 0.05 Ouick, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.10 Njegova največja prevara, film -10.40 Bogati in lepi -11.20 Zvezna dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Vera -13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik -14.25 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani -20.15 Siska - 21.15 Telo in duša - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.10 Quincy EUROSPORT 7.00 Motociklizem, prenos kvalifikacij 125 ccm - 8.00 Motociklizem, prenos kvalifikacij 500 ccm - 9.15 Motociklizem, prenos kvalifikacij 250 ccm - 10.15 Nogomet: SP mladih -12.30 Motociklizem - 14.30 Tenis, prenos četrtfinala iz Barcelone - 17.30 Dviganje uteži, prenos EP iz La Corune - 19.15 Motociklizem - 20.00 Dviganje uteži, prenos - 22.00 Boks - 23,00 Motociklizem - 0.00 Sabljanje: Masters v Straju (Italija) - 1.00 Motokros TV SLOVENIJA 1 9.35 Don Kihot, risana nanizanka 10.05 Kino Kekec: Louis Le brocante, francoski film 11.30 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.10 Marketing 13.40 Tedenski izbor 15.35 Famille Sapajou, francoski film 17.55 Marketing 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.35 Ozare 18.40 Velike romance 20. stoletja, dok. ser. 19.10 Marketing, sejemsko ogledalo 19.30 TV Dnevnik 20.00 Utrip 20.15 Orion 21.40 Marketing, sejemsko ogledalo 21.50 Vino moje dežele: Radensko-kapelski vinorodni okoliš 22.10 Marketing 22.20 Poročila 22.55 Življenje z Rogerjem, amer, nanizanka 23.05 Ko ljubezen ubija,amer, nadaljevanka TV SLOVENIJA 2 8.35 Videoring 9 .00 Zlata šestdeseta: Tone Pavček 10 .00 Štafeta mladosti 10.55 Danska: SP v hokeju na ledu skupine B 13.45 Pearl, ameriška nanizanka 16.00 DP v odbojki (m.) 17.55 Slovenski pokal v košarki (m.) 19.30 Videoring 20.00 Emma, angleški film 21.55 Omama, ekstaza, mistika: Ouanabu, opojna trava 22.40 Sobotna noč: koncert Agua, dokumentarec: Robbie Williams POP TV 7.00 Jetsonovi - 7.30 Bojevniki prihodnosti - 8.00 Kremenčkovi - 8.30 Iz knjige vrlin - 9.00 Maska - 9.30 Batman -10.00 Šport za otroke - 10.00 Power Ranger -11.00 Računalničarji - 11.30 Morska deklica - 12.00 Sabrina: Mlada čarovnica -12.301, 2,3 - kdo dobi? - 13.30 Prijatelj Felix -14,30 Konan - 15.30 Sinbadove pustološčine - 16.20 Nove dogodivščine Robina Hooda - 17.15 Pop ‘ri Roli - 18.20 Izganjalka vampirjev - 19,15 24 ur - 20.00 Večernica, ameriški film - 22.00 Komandosi - 23.00 Morana, slovenski film - 1.00 Skrivne izpovedi in fantazije - 2.0 24 ur - 2.45 Videostrani KANALA 9.30 Družinske zadeve -10.00 Nora hiša- 10.30 Cooperjeva druščina - 11.00 ALF - 11.30 Razprtije - 12.00 Zmenkarije - 12.30 Bravo, maestro -13.00 Lepotica in zver -14.00 Sobotna matineja: Poročeni možje, film - 16.20 Klavir za gospo Cimino - 18.00 Odklop - 19.00 Mreža - 20.00 Ob 20. si na Kanalu A priglejte - 20.30 Sanjska prihodnost - 21.00 Psi faktor - 22.00 Dvojna obsedenost, film - 23.30 Policisti na motorjih, nanizanka - 0.20 Klub avenija, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa: Aktualno - Pred koncem tedna: Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Sejemska reportaža - Tv-pika: Katja Tratnik -11.00 Pregled dogodkov tedna - 15.00 Kritična točka, ameriški film -17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Paralelni svet, nanizanka - 19.00 Krila, nanizanka - 19.30 Generacija moje ljubezni, nadaljevanka - 20.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 21.00 Srčne zadeve, ameriški film - 23.00 Nekega petka, angl, film STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 10.55-Sosedje (90. del avstralske nadaljevanke), 11.20 - Zgodovina avtomobilizma (4. del ameriške nadaljevanke), 11.45- Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 17.25 - Zgodovina avtomobilizma (4. del ameriške nadaljevanke), 17.50 - Najspot - glasbena oddaja, 18.35 - Sosedje (90. del avstralske nadaljevanke), 19.00 - Gnes - infor. odd., 19.30 - TV- dnevnik Slovenija, 19.55 -Utrip, 20.15 - Gnes - infor. odd, 20.45 - Polfinale pokala NK MURA: NK MARIBOR TEATANIC - posnetek, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 -Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.60 Poročila - 8.05 Program za otroke in mladino- 9.55 Kaj se mi to dogaja? -U10.55 Iz arhiva izobraževalno-znanstvenega programa - 12.00 Dnevnik - 12.20 Hrvaški pomniki - 12.35 Kmetijski svetovalec - 13.10 Nevarno leto, madžarski film - 15.10 Zabavni program - 15.45 Briljanteen - 16.40 Poročila - 16.45 Velike skrivnosti - 19.10 V začetku je bila beseda - 19.30 Dnevnik - 20.05 Nocoj... - 21.05 Pret-a-porter, ameriški film - 22.45 Filmski zbornik - 22.55 Opazovalnica - 23.25 Nočna straža - 23.30 Polnočna premiera - 1.15 Pearl, humoristična serija - 1.40 Središče mreže, ameriški film TV HRVAŠKA 2 10.00 Panorama turističnih središč Hrvaške - 12.40 TV-koledar -12.50 Črno-beli v barvi - 16.20 Življenje v dvorcu, francoski film - 17.50 Wild horizons, dokumentarna serija -18.50 Klic, oddaja o kulturi -19.30 Dnevnik - 20.10 Triler - 21.15 Zlati gong, zabavnoglasbena oddaja - 22.05 Dokumentarna serija - 22.5 In sedaj ■ svet zabave TV MADŽARSKA 1 6.00 Zlati dim, magazin - 8,00 Otroški program - 10.15 Tropska vročina, nanizanka -11.10 Saint Tropez, nanizanka - 12.00 Zvon, poročila - 12.10 0 resni glasbi - 13.05 Holywood - 14.55 Puder, J. Balo -15.30 Delta 2000 - 16.00 Zona, reportaže -16.30 Te-lešport -18.30 Taktika in znanje, kviz - 19.00 Lotosov -19.20 Vreme - 19.30 Dnevnik -20.00 Glasbena sobota - 21.00 Izgubljen v Ameriki, film komedija - 22.35 Ti si že velik deček, ameriška filmska komedija TV MADŽARSKA 2 8.00 Manjšinske oddaje -10.30 Za otroke -12.05 Familija - 12.40 Zgodovina književnosti - 13.10 Okno v Evropo -15.00 Biseri, jezikoslovje - 15.30 12 mesecev v gozdu - april -15.55 Očigledno, tranzicije -16.25 Okusne jedi - 17.00 Čaj ob petih - 17,30 Alpe - Donava - Jadran -18.00 Madžarska hiša, diaspora -18.-30 Evropski popotnik - 19.05 Nova nanizanka - 19.35 Pravljice - 10.00 Dnevnik, šport - 20.30 Nova odprta knjiga - 21.00 Vodni policisti - 21,50 Večerni šov - 22.45 Globoka voda - 23.55 Konec TV AVSTRIJA 1 9.35 Tabaluga - 10.15 Smrke! - 11.15 Disneyev festival -12.10 Šaljivec Carey - 12.35 Skoraj popolna - 13.00 Kirk - 13.20 Princ iz Bel Aira - 13.45 Sabrina - 14.10 Serija -14.55 Dawsonov potok - 15.40 Beverly Hills 90210 -16.25 Melrose Plače - 17.10 Urgenca -18.00 Nogomet - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Richie Rich, filmska komedija - 21.45 Srček - 22.35 Težka tarča, akcijski film - 0.05 Strast do svitanja, film TV AVSTRIJA 2 12.35 Potovalne zgodbe: Grčija -13.00 Poročila -13.10 Da bi bil vsaj enkrat ljubi bog, filmska komedija - 14.35 O sole mio, filmska komedija -16.00 V Avstriji - 16.30 Dežela in ljudje -17.00 Čas v sliki ->17.05 Pogled v deželo -17.35 Kdo me hoče? -17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo -18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Zločin profesorja Capellarija, TV-film -21.45 Poročila - 21.50 Simpl - Bulli se pakira, kabaret - 23.10 Pariško življenje, opereta EUROSPORT 7.00 Motociklizem, prenos kvalifikacij 125 ccm - 8.00 Motociklizem, prenos kvalifikacij 500 ccm - 9.15 Motociklizem, prenos kvalifikacij 250 ccm - 10.15 Tenis: polfinale v Tokiu -12.00 Motociklizem -14.00 Tenis, prenos iz Barcelone - 15.30 Tenis: polfinale v Barceloni -16.30 Superbike: kvalifikacije v Phillip Islandu - 17.30 Dviganje uteži, prenos - 19.15 Motociklizem - 20.00 Dviganje uteži, prenos - 22.00 Mojstrske veščine, prenos iz Bercyja - 0.00 Motociklizem - 1,00 Superbike -1.30 Superbike, prenos ogrevanja s Phil-lipa Islanda Četrtek, 22. 4. 1999 /'OP rv 6.00 Dobro jutro. Slovenija - 9.00 Top shop - 9.30 Ljubezenske vezi - /0.20 Za E/eno - 11.10 Prevare - 12.0 Umor, je napisala - 13.00 Dobri slabi fantje - 14.00 Nevarne dirke - 15.00 Naš Čar/i - 15.45 Otroški zdravnik- 16.40 Ljubezenske vezi - 17.30 Za Eleno - 18.20 Prevare - 19.1524 ur - 20.00 Bever!y HiHs - 20.50 Brez zapor z Jonasom - 22.00 Damon - 22.30 Dharma in Greg - 23.00 Dobri slabi fantje - 0.00 Privid zločina - 1.00 24 ur - 1.45 Videostrani ; f r f i zr ’ 10.00 Panorama turističnih središč Hrvaške - /4.45 TV-ko/ecfar - /5.00 Dober dan - informativni mozaik - 18.00 PP - 18.05 Hugo - 18.30 Smerokazi - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.00 Šport, vreme - 20.05 PP - 20.10 Vprašalnik, kviz -20.22 Najava programa - 20.30 DosjejiX - 21.15 Poročila - 21.25 Tenka modra črta, humoristična serija - 21.55 Mineva čas, glasbena oddaja - 22.55 Velike romance 20. stoletja TV SLOVENIJA 1 11.05 Kdo je na vrsti?, ameriška nanizanka 11.30 Vino moje dežele: Radensko-kapeiski vinorodni okoliš 11.55 Vino moje dežele: Koprski okoliš 12.25 Mojstrovine Slovenije 13.00 Poročila, vreme, šport 14.30 15.00 16.00 16.30 17.00 17.40 18.00 18.10 19.30 20.05 21.00 21.40 22.00 22.50 23.20 00 30 Intervju Zoom Osmi dan Slovenski utrinki Tedi, oddaja za mulraijo Glejte, kako rastejo Obzornik, vreme, šport Resnična resničnost Dnevnik Tednik TV Poper Turistična oddaja Odmevi, vreme, šport Gibljive slike Somrak stoletja. Temna stran meseca ■ pričevanje političnih zapornikov, 1. del Slovenski jazz iz kluba Gajo TV SLOVENIJA 2 10,00 Videoring 10.30 11.25 13.15 14.05 15.45 16.10 17.30 18.05 19.00 19.25 20.00 21.00 23.30 Dr. Schwartz in dr. Martinova, naniz Vlado Kreslin s prijatelji Charlotte Shopie Bentinck, nadalj Svet poroča Ferdi, risana nanizanka Deček z Merkurja, irsko-angleški film Po Sloveniji Kvartopirec, angleška nadaljevanka Kolo sreče Videoring s Tanjo Tuja razvedrilna oddaja Razvedrilna oddaja Aliča, evropski kulturni magazin KANALA 7 .00 Videostrani - 7.30Zvezde steze - 8.00 Mork inMindy - 8.30 Bradyjevl - 9.00 Žlahta - 9.30Želite, prosim -10.00 Kraljica src -11.00 Mannix -12.00 Odklop -13.00 TV-prodaja -13.30 Oprah show - 14.30 Ne mi težit - 15.00 Miza za pet - 15.00 Oprah show: Igra za pravkar poročene - 17.00 Kraljica src- 18.00 Korak za korakom- 18.30 Malcolm in Eddie - 19.00 Vsi županovi možje - 19.30 Zmenkarije - 20.09 Ob 20.00 si na Kanalu A priglejte: Moj film z osvežujočo nagrado: dva filma po izboru gledalcev: Draga, skrčila sva se, film - Nevama bližina, film - Mesto duhov, film Možje - z Dunde-re, film - 23.45 Nedotakljivi, nanizanka - 0.45 Videostrani IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa: Aktualno - Kuhajmo skupaj - 15,20 Šolska košarkarska liga, finale SŠ - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Obalna straža, nanizanka - 20.00 Tarča nič, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program: Aktualno - Kulturno - razvedrilno - Portret: mag. Ivan Rihtarič - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 23.00 Milenium, nanizanka - 23.50 Temne sence, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Moji mali prijatelji, oddaja za ljubitelje živali, 10.30 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, 11.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, 17.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 17.30 - Videostrani, 18.30 - Moji mali prijatelji - ponovitev oddaje, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija, 20.00 -Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Rezerviran čas, 21.00 - Zakoj pa nej - mladinska oddaja v živo, 22.00 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 8 .00 Dobro jutra. Hrvaška - 10.00 Izobraževalni program -11.25 Program za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 12.20 Hrvaški pomniki -13.00 PP - 13.05 Esmeralda -13.50 Poročila - 14.55 Izobraževalni program - 15.25 Program za otroke in mladino -17.00 Hrvaška danes - 17.55 Hrvaška kultura in naravna dediščina - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.05 Nocoj... - 20.55 Pot ure kulture - 21.30 Izziv! kviz - 22.05 Opazovalnica -22.35 Kosovo, dokumentarna oddaja - 23.25 Ne želim plesati, kanadski film TV MADŽARSKA 1 5.45 Misli ob zori - 5.50 Regije - 6.00 Informativni program - 9.00 Vino in oblast, nanizanka - 9.35 Zakladnica - 11.05 Družinski zdravnik- 12.00 Zvon - 12.40 Druga možnost, nanizanka - 13.30 Kralj pamp - 14.25 Poglejmo v Indonezijo - 14.35 Zelena pika, šport v prostem času - 15.10 Gimnazija strtih src - 16.00 Za manjšine - 16.55 Begavčki, iščemo pogrešane otroke - 17.00 Pogled domov - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Program madžarskih Židov - 18.20 Glasbeni kviz - 18.45 Za otroke - 19.00 Beštija - 19,20 Dnevnik - 20.00 Sosedje - 20.30 Kabaret - 21.00 Trema - 22.0 Aktualno - 23.10 Telešport - 23.40 Jazzterday - 00.15 Videostrani TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program - 9.0 Izobraževalni program - 12.00 Zvon - 12.35 Dnevnik -13.05 TV-magister - 14.05 Orient Dixieland - 14.30 Vino in oblast - 16.00 Repeta, za šolarje - 17.35 Zakladnica - 19.00 Madžarska danes - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Žive vode, biotopi na Madžarskem - 21.00 Senzacija - 21.50 Luči opere - 22.50 Globoka voda - 23.55 Konec TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.30 Obalna straža - 10.15 Možje na delu, filmska komedija -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Pinky in možgani - 14.50 MacGyver - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Mesto kaosa - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Zvezdna vrata - 21.50 Dosjeji X -22.40 ONE - 23.05 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Gola dejstva, filmska komedija - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila -12.05 Milijonsko kolo -12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik - 14.25 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univer-zum: Kitajski cesar - 21.05 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Primer za dva - 0,00 Čas v sliki - 0.30 V hiši EUROSPORT 8.30 Trial - 9.00 Avto-moto šport - 10.00 Tenis: pregled ATP-lestvice - 10.30 Tenis, prenos iz Monte-Carla -18.00 Konjeništvo, prenos iz Švedske - 20.30 Mojstrske veščine - 21.30 Boks - 22.30 Nogomet: polfinale PPZ - 0,15 Avto-moto šport RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 1O.O5 Obvestila- 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60- 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik Ra-Slo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu- 17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo,-19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna - 21.00 Poročila -21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Krpanke - 21.00 Poročila -21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki 1n odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -1 7.45 Mali oglasi -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi -21.00 Poročila -21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslu-šalec Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti - 1 2.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7.20 Obvestila - 18.00 Narodna lestvica - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Intervju - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu - 14.00 Poročila - - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Bilo je nekoč - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. Nedelja, 18.4. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.25 Pika Nogavička, nanizanka 9.50 Ozare 11.00 Dnevnik velikih mačk, angl. polj, serija 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.25 Pomagajmo si 16.00 Potepanja 16.30 Parada plesa 17.00 Po domače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Slovenski magazin 18.40 Mojstrovine Slovenije 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.00 Zoom 21.35 Očetje in sinovi 22.30 Poročila, vreme, šport 22.45 Sejemsko ogledalo 23.40 Potepanja 0.40 Mojstrovine Slovenije TV SLOVENIJA 2 9.00 Videoring 9.30 Baskervilski pes, ameriški film 11.00 Zvezde Hollywooda, ameriška serija 11.30 Cik Cak, ponovitev 12.10 Murphy Brown, ameriška nanizanka 12.40 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 15.55 Košarka NBA 16,00 Teniški magazin 16.55 Motociklizem: VN Malezije 17.55 Ljubljana: rokomet Krim Electa neutro Robert - Budučnost 19.30 Videoring 20.00 Charlotte Sophie Bentinck, nizoz. nad. 20.55 Hudičev neavtorizirani življenjepis, ser. 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Košarka NBA: San Antonio - Houston, vklop IM>P1 V 1.00 Jetsonoxi\ -1.30 Matt bogataš - 0.00 Krentenčkovt - 0.30 Uaza\\z pobožnost -9.00 Mac In jaz - 10.30 Kalifornijske sanje - M .00 Be\/erly H\\\s - 12.00 Živalsko kraljestvo - 13.00 Novopečena družina - 14.00 Skoraj popolni par - 14.30 Po-svojenček, nemški film - 16.00 Nedeljsko popoldne - 19.16 24 ur - 20.00 Nlelrose Plače - 20.50 Fotomodeli - 21.45 Športna scena - 13.00 Za vsakim dobrim človekom, ameriški film - 1.00 24 ur - 1.45 Videostrani KANALA 7 .00 Videostrani - 7.30 TV-prodaja - 8.00 Zajec dolgouhec in prijatelji, risanke - 9,30 Družinske zadeve - 10.00 Nora hiša - 10.30 Cooperjeva druščina - 11.00 ALF, humoristična nanizanka - 11.30 Razprtije -12.00 Balonarski festival, reportaža -12.30 Stilski izziv - 13.00 Nedeljska matineja: Sanjam o Jeannie - 15 let pozneje - 14.50 Nedeljski klik - 15.00 Pravdarji - 15.30 Družinske zadeve - 16.00 Atlantis - 17.00 Klub avenija: Izbor najboljših 2 - 17.30 Princ z Bel Aira - 18.00 Zaznamovani -19.00 Kung fu - 20.00 Ob 20. si na kanalu A priglejte: žrebanje odkupnina, film - 22.10 Stilski izziv: Iz druge roke - 22.40 Vražja zakonca, Stari prijatelji ne umrejo, film - 0.15 Nezgodni oddelek, akcijska nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 10 .00 Živa, regionalni program - Iz našega studia: 0 kakovosti pomurskih prašičev - S Klasom na dopust - Intervju: Daniela Moreč - Tedenski komentar - Pregled dogodkov tedna - 15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Zgodba Ann Jillian, ameriški film -18.00 Paralelni svet, nanizanka - 19.00 Playstation - 19.30 Generacija moje ljubezni, nadaljevanka - 20.00 Morje ljubezni, ameriški film - 22.00 Dekle v nevarnosti, ameriški film STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Teden Ob Muri - informativna oddaja, 11.30 - Poslovno, 12.00 - Polfinale pokala NK MURA: NK MARIBOR TEATANIC ■ posnetek, 13.30 - Videostrani, 18.00 - Gnes - informativna oddaja, 18.30 - Za zdravje srca in ožilja: Dejavniki tveganja; Z varovalno prehrano proti bolezni - oddaja o zdravju, 19.00 -Kako biti zdrav in zmagovati, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija, 20.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo, 21.00 - Angela by light, oddaja v živo, 22.00 ■ Videostrani TV HRVAŠKA 1 7. 50 Program za otroke in mladino - 7.55 VVimziena hiša, lutkovna serija - 8,20 Naš Charley, serija - 9.05 Ameriški film -10.40 Veselje igranja, prenos - 11.25 Filipovi otroci -12.00 Dnevnik - 12.35 Sadovi zemlje -13.25 Mir in dobro -13.55 Duhovni klic -14.35 Oprah Show -16.10 Lassie, serija -17.10 Poročila -17.20 Babe Ruth, ameriški film - 18.50 Denis - 19.30 Dnevnik - 20.05 Nocoj - 20.10 Sonce - 21.45 Trg Be-rkeley, serija - 22.40 Opazovalnica - 23.10 Koraki, glasbena oddaja TV HRVAŠKA 2 8,00 Panorama turističnih središč Hrvaške - 10.00 Maša, prenos -11.45 Risani film -12.00 Nove pustolovščine Robina Hooda, serija -14.40 Briljanteen -15.30 Polnočna premiera - 18.00 Svet odkritij, popularno znanstvena serija - 19.30 Dnevnik - 20.05 Najava programa - 20.10 Koncert klasične glasbe - 21.15 Smrtonosne sanje, ameriški film - 22.45 Zakonske vode, humoristična serija - 23.10 Film S.ao MašKaTV - 1 .UU BVbVga - 3 OtrošKv vdovam - o Natu - 11.99 Glasbeni butik - 12.99 Zvon - 12.19 VMnuie ta šteto - Maš ka-rol^ K\ss - 19.99 MačkaTM, magazin za kmetovalce - 12.29 Mak\, Ookumentamt Mtm -15.00 Nledlamlx - 15.30 Reformatorski verski program - 15.50 Človeška vrsta, nanizanka - 16.45 Na poti, evropski magazin - 11.15 Halo, svet, turistični magazin - 13.00 Želeli ste - 19.00 Teden, Dnevnik - 20.00 Mly McBeal, nanizanka - 20.46 Telešport -21.00 Beg, ameriški film - 23.00 Mustra, filmski magazin - 23.25 Stalno omizje, klub intelektualcev v studiu TV MADŽARSKA 2 7.30 Kanon - 8.00 Izobraževalni program - 10.00 Za otroke -11,00 Telešport, vmes ž. rokomet -13.30 Zlati dim, magazin - 14.30 Pesmi Janosa Ligetija -15.00 Muzin poljub, ljubezni pesnikov -15.25 Svetovni dan varstva kulturnih spomenikov, Pan-nonhalma - 16.00 Črna roža, tv-film- 17.30 Delta 2000 - 18.00 Gimnazija strtih src, nanizanka - 18.45 Naslednji, risanka - 19.00 Črno mesto - 20.00 Nebeški glas - 20.25 Moliere - 21.05 Jakob in Jožef, plesna igra - 21.50 Peter Pavel Domo.nkos, portret etnologa - 22.35 SP v motokrosu, posnetek - 23.05 Nekje v Evropi - 23.10 Uniersitas, video revija - 23.40 Konec TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.55 Sylvester in Tweety - 9.30 Garfield -10.40 Disneyev festival - 11.35 Šport - 11.55 Odbojka: Donaukraft Dunaj - Lodron Salzburg, posnetek finala - 12.15 Rokomet: končnica prvenstva - 12.35 A-moštvo -13.20 Rojen v zraku., film - 14.45 Beli volkovi, pustolovski film -16.00 Šport v nedeljo - 16.50 Nogomet: Sturm - Austria Memphis, prenos iz Gradca - 19.00 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki -20.15 Misija: nemogoče, akcijski film - 22.00 Kolumbo - 23.35 Vstopnica za smrt, kriminalka -1.00 Ouick, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Dan, ko je prišlo deževje, film - 10.30 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura -12.00 Visoka hiša -12.30 Orientacija -13.00 Poročila -13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina -14.00 Pogledi s strani - 14.15 Divje življenje - 15.00 Policijska inšpekcija 1 -15.25 Brez domovine - 17.05 Klub seniorjev - 18.00 Juhnke & Co. -18.25 Kristus v času -18.30 Podobe Avstrije -19.00 Avstrija danes -19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Sanjska ladja - 21.45 Poročila -21.55 K stvari - 23.15 Vizije - 23.20 In David je plesal: čarobna glasba iz Etiopije - 0.10 Čas nedolžnosti, film EUROSPORT 4.00 Superbike, prenos dirke s Phillip Islanda (Avstralija) - 5.00 Motociklizem, prenos dirke za veliko nagrado Malezije iz Sepanga - 9.00 Tenis: finale v Tokiu - 10.00 Maraton, prenos iz Londona - 12.45 Motociklizem - 14.30 Kolesarstvo: Liege-Bastogne-Liege, prenos - 17.00 Nogomet, prenos četrtfinala SP mladih iz Nigerije - 19.00 Superbike: dirka št. 2 na Phillip Islandu - 20.00 Nogomet, prenos četrtfinala SP mladih -22.15 lndyCar, prenos dirke iz Long Beacha - 0.00 Tenis: finale v Barceloni Ponedeljek, 19. 4.1999 TV SLOVENIJA 1 9.30 Lahkih nog naokrog 11.10 Na vrtu 11.35 Velike romance 20. stoletja, serija 12 .05 Slovenski magazin 12.30 Utrip, Zrcalo tedna 13 .00 Poročila 13.15 Louis Le Brocante, ponovitev 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17 .00 Radovedni Taček: Sir 17.15 Pika Nogavička, nanizanka . 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Recept za zdravo življenje 19 .00 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.16 Risanka 19.30 Dnevnik 20 .05 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 21 .00 Dosje 22 .00 Odmevi, vreme, šport 22 .50 Dosje, pogovor 0.00 Recept za zdravo življenje TV SLOVENIJA 2 10.00 Sobotna noč 12.00 Otok Jersey, angleška nadaljevanka 12.30 Simpsonovi, risana nanizanka 13.00 Hudičev neavtorizirani življenjepis, serija 15.40 Na nevarnem ozemlju, ameriški film 17.00 Policija na naši strani 17.30 Po Sloveniji 18.05 Sestre, ameriška nanizanka 19.00 Štafeta mladosti 19.40 DP v odbojki (ž.) 20.00 Gospodarska panorama 21.00 Studio City 22.30 Vest in pločevina, tv-nanizanka 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Na nevarnem ozemlju, ameriški film POP TV 6 .00 Dobro jutro, Slovenija - 9.00 Top Shop - 9.30 Ljubezenske vezi - 10.20 Za Eleno -11.10 Prevare -12.00 Umor, je napisala - 12.45 Športna scena -14.00 Fotomodeli -15.00 Naš Čarli - 15.45 Otroški zdravnik- 16.40 Ljubezenske vezi -17.30 Za Eleno -18,20 Prevare - 19,15 24 ur - 20.00 1, 2,3 - kdo dobi - 21.10 Akcijski film tedna: Prepovedan prehod, ameriški film - 23.00 Dobri slabi fantje - 0.00 Privid zločina - 1.00 24 ur - 1.45 Videostrani KANALA 7 .00 Videostrani - 7.30 Zvezdne steze - 8.00 Mork inMindy - 8.30 Bradyjevi - 9.00 Žlahta - 9.30 Alo, Alo, ponovitev humoristične nanizanke - 10.00 Kraljica - 11.00 Mannix -12.00 Dannyjeve zvezde -13.00 TV-prodaja - 13.30 Oprah show, ponovitev - 14.30 Ne mi težit, humoristična nanizanka - 15.00 Miza za pet -16.00 Oprah show, Vse o dojenčkih -17,00 Kraljica src - 18.00 Korak za korakom -18.30 Malcolm in Eddie - 19.00 Vsi županovi možje - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Ob 20. si na Kanalu A priglejte - 21.00 Življenjske zgodbe: Razdvojeno srce - 22.40 Alo, Alo - 23.10 Ned in Stacej, humoristična nanizanka - 23.40 Nedotakljivi v 0,40 Dannyjeve zvezde IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 16.00 Obalna straža na kolesih, nanizanka - 17.00 Samski stan, nanizanka - 17.30 Kvizkofon - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Obalna straža, nanizanka -20.00 Smisel življenja, angleška komedija - 22.00 Živa, regionalni program: Aktualno - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - NK Mura : NK Koper, reportaža - 23.00 Milenium, nanizanka - 23.50 Temne sence, nanizanka - STUDIO AS 09.30 - Podganček - risani film, 10,55 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Pod-ganček - risani film, 17.25 - Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35 - Sosedje (91. del Avstralske nadaljevanke ), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 ■ TV-dnevnik Slovenija, 20,00 - Gnes, 20.30 - Nogometna tekma NK Mura : NK Koper, 22.05 -Sosedje (91. del avstralske nadaljevanke), 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.00 Izobraževalni program - 11.25 Program za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 12.20 Hrvaški pomniki - 13.00 PP -13.05 Esmeralda -13.50 Poročila -14.55 Izobraževalni program -15.25 Program za otroke in mladino -17.00 Hrvaška danes -17,55 Turistični magazin -18.30 Kolo sreče -19.30 Dnevnik -20.05 Šport - 20.05 Nocoj... - 21.15 Narava politike - 22.05 Opazovalnica - 22.35 Z upanjem in razlogom - 23.35 Filmska noč TV HRVAŠKA 2 10.00 Panorama turističnih središč Hrvaške -14.45 TV-koledar -15.00 Dober dan -informativni mozaik -18.00 PP -18,05 Hugo - 18.30 Sedem vrhov - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.00 Šport, vreme - 20,05 PP - 20.10 Newyorški policisti III, serija - 21.50 Dokumentarni film - 22.45 Vidikon, zabavnoglasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 5.45 Misli ob zori - 5.50 Regije - 5.00 Informativni program - 9.00 Vino in oblast, nanizanka - 9.35 Zakladnica -11.00 Vaška TV -11.30 Ponovitev -12.00 Zvon, Dnevnik -12.40 Vodilni policisti, nanizanka - 13.30 Kralj pamp, nanizanka - 14.20 Pravi smeh, ponovitev -15.15 Gimnazija strtih src - 16.00 Za manjšine - 16.55 Pomagač, magazin za prizadete ljudi - 17.15 Bolezensko-pravni primeri - 17.45 Regionalni dnevniki -18.00 Nujna pomoč, karitativni program -18.10 Evrominute -18.15 Taktika in znanje, kviz - 18.40 Srečanje z Jezusom -18.45 Za otroke -19.00 Beštija - 19.30 Dnevnik-20.00 Zlata omama, francoski film - 21.45 Najstniška zabava - 22.15 Aktualno - 23.20 Hudič in inkvizitor, nanizanka - 00.10 Videostrani TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program - 9.00 Izobraževalni program -12.00 Zvon, Sosedje, ponovitev - 12.35 Dnevnik - 13.05 TV-magister -14.05 Bartokova učenka Elisabeth Dlein -14.30 Ljubezenska zgodba, ameriški črno-beli film -16.00 Zakladnica -17.30 Telešport - 19.30 Pravice - 20.00 Dnevnik- 20.30 Y. Menuhinu v spomin - 21,15 Art kino: Prezir, francosko-italijanski film - 22,40 Klub znanstvenikov '99 - 23.30 Konec TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 8.05 Disneyev festival - 9.60 Obalna straža -10.35 Beli volkovi, pustolovski film -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -14.25 Pinky in možgani -14.50 MacGyver -15.40 Zvezdne steze - 16,25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša -17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Zlata dekleta -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Mesto kaosa - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Možje na delu, filmska komedija - 21.50 36 ur strahu, srhljivka - 23.30 Nikita - 0.15 Maščevanje iz zapora, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.10 Da bi bil vsaj enkrat ljubi bog, filmska komedija - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Konflikti -11,50 Vreme -12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije -13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 -13.40 Gorski zdravnik -14.25 Umor je njen konjiček -15.10 Bogati in lepi -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.00 Poročila -17,05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Julia-nenavadna ženska - 21.05 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Yvonnin parfum, film EUROSPORT 8.30 Kolesarstvo - 9.30 Maraton -10,30 Tenis, prenos iz Monte-Carla -18.00 Maraton, prenos iz Bostona - 20.30 Dviganje uteži - 23.00 Evrogoli - 0.30 Motociklizem T <«ek, 2.0. A. AOOO X^S& - X%A^V\vBg«zhw$kr\i%7\ - - ?A \M - vk\\\^ ¥<■&%, - 1\ Ari 'Bo\v\m\c^ upax\\a -17.^ - Vi JSft VroM ziocma - 24 ut W ... - TV SLOVENIJA \ MRadovedni Taček: Sir 9.45 Car nevidnosti, angleška nanizanka 10.20 Recept za zdravo življenje 11.10 Trik - trak 11.40 Parada plesa 12.10 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 14.00 Gore in ljudje 16.30 Med valovi 17.00 Tulipani, cvetlica iz Orienta 17.15 Najlepše počitnice, fran. nadaljevanka 17.35 Otroška oddaja 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Dogodivščine iz živalskega vrta 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Župnik za deset tednov, nanizanka 21.00 Tv-konferenca 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Uspešnica, švicarska drama 0.20 Sougales in njegovi vitraži, fran. odd. TV SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama 10.00 Napovedniki 10.05Videoring s Sergejo 10 30 11.20 12.15 14.40 15.35 16.00 17.30 18.05 18.55 19.00 19.30 19.55 22.00 23.20 23 50 Sestre, ameriška nadaljevanka Gospodarska panorama: Test in Atest Studio City Euronews Vest in pločevina Famille Sapajou, francoski film Po Sloveniji Saint Tropez, francoska nadaljevanka Marketing, sejemsko ogledalo Lingo, tv-igrica Videoring-Oldies Marketing Ime Karmen, francoski film Svet poroča Murphy Brown, ameriška nanizanka KANALA 1.00 Videostrani - 7.30 Zvezdne steze - 8.00 Morkin Mmdy - 8.30 Bradyjevi - 9.00 Žlahta - 9.30 Alo, Alo - 10.00 Kraljica src -11.00 Mannix - 12.00 Klub avenija -12.30 Kuharska oddaja - 13.00 TV-prodaja - 13.30 Oprah show -14.30 Ne mi težit - 15.00 Miza za pet - 16.00 Oprah show. Mladi milijonarji - 17.00 Kraljica src - 18.00 Korak za korakom - 18.30 Malcolm in Eddie - 19.00 Vsi županovi možje - 19.30 Zmenkarije -20.00 Ob 20.00 si na kanalu A priglejte - 21.00 Spopad v Harlemu, film - 23.00 Alo, Alo - 23.40 Ned in Stacey, humoristična nanizanka - 0.10 Nedotakljivi - 1.10 Videostrani IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa: Aktualno - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - NK Mura: NK Koper, reportaža - 16.00 Obalna straža na kolesih, nanizanka -17.00 Samski stan, nanizanka -17.30 Kvizkofon - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Obalna straža, nanizanka -20.00 Predator, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program: Aktualno - Iz našega studia - 23.00 Milenium, nanizanka - 23.50 Temne sence, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Nogometna tekma NK Mura: NK Koper, 11.35 - Sosedje (91. del avstralske nadaljevanke), 12.00 -Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Nogometna tekma NK Mura: NK Koper, 18.05 - Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35 - Sosedje (91. del avstralske nadaljevanke), 19.00 -Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija, 20.00-Gnes- informativna oddaja, 20.30 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 22.00 - Videospoti, 22.30 ■ Gnes - informativna oddaja, 23.00 ■ Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.00 Izobraževalni program - 11.25 Program za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 12.20 Hrvaški pomniki - 13.00 PP - 13.05 Esmeralda -13.50 Poročila - 14.55 Izobraževalni program - 15.25 Program za otroke in mladino -17.00 Hrvaška danes - 17.55 In tako dalje -18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.05 Nocoj... - 20.10 Ladje in ljudje - 20.45 Press klub - 22.05 Opazovalnica - 22.35 Ekran brez okvirja - 23.40 Filmska noč - 1.10 Poročila TV>AABTAR^AA 5.45 Msll ob zon - 5.55 Beg\e - 5.55 Irdotma&vnl program - 9.55N\no\n oblast - 955 Zakladnica -11.5 Za upokojence -11.35 Ponovitev -12.55 Zvon -12.45 Min na veter -13.15 Kralj pamp, nanizanka -1.415 Biseri, jezikoslovje -14.45 Liga prvakov,uvod - 15.15 Gimnazija strtih src, nanizanka - 1.655 Za manjšine -11.55 GozdarskoAovski magazin - 17.20 Poročilo s seje vlade - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.05 Katoliška kronika - 18.20 Glasbeni kviz - 18.45 Za otroke - 19.00 Beštija, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Nova nanizanka: Presenetljiva cona - 20.45 Kriminalno, bomba-story in magazin - 21.3(2 Telesreča, igra na srečo - 22.00 Aktualno - 23.00 Dosjeji X, nanizanka - 23.45 Liga prvakov, ponovitev - 00.15 Videostrani TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program - 9.00 Izobraževalni program -12.00 Sosedje -12.30 Dnevnik -13.05 TV-magister -14.05 Tropska vročina, nanizanka -14.55 Policist s Petelinjega hriba, nanizanka -16,00 Repeta, za šolarje - 17.30 Zakladnica - 19.00 Madžarska danes - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Skrivnosti Rusije -21.15 Senzacija, nanizanka - 22.05 Srečanje z A. Payerjem - 22.55 Globoka voda -23.55 Konec TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.25 Pinky in možgani - 9.40 Obalna straža - 10.20 Rojen v zraku, film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Pinky in možgani - 14.50 MacGyver - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Mesto kaosa -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Natalija, TV-film - 21.55 Bolečine lepote, srhljivka - 23.25 Ali ni to moje življenje?, film - 1.15 Princ mesta, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Prijetni parček, filmska komedija -10.30 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Šiling - 12.35 Tednik - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Vreme -20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.00 Poročila - 22.30 Ogled - 23.05 Nočna straža: Vojna v najbolj gledanem času - 0.00 Čas v sliki - 0.30 V hiši EUROSPORT 8.30 Motociklizem -10.30 Tenis, prenos iz Monte-Carla - 18.00 Evrogoli -19.30 Avto-moto šport - 20.30 Najmočnejši mož - 21.30 Boks - 22.30 Nogomet polfinale pokala UEFA - 0.30 Superbike ^OREB Sreda, 21.4. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.30 Sprehodi v naravo: Tulipani, cvetlica iz Orienta 9.45 Najlepše počitnice, francoska nadaljevanka 10.05 Otroška oddaja 10.20 Dogodivščine iz živalskega vrta 11.10 Tv-konferenca 12.05 Župnik za deset tednov, nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 13.20 Obzorja duha 13.50 Ljudje in zemlja 14.40 Soulages in njegovi Vitraži, francoska dokumentarna oddaja 15.30 Pomp 16.30 Mozaik 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Kdo je na vrsti?, ameriška nanizanka 18.35 Sara, koprodukcijska nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Sedmi pečat: The Miracle, irski film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Andre Previn, portret skladatelja in dirigenta TV SLOVENIJA 2 10.00 Videoring 10.30 Saint Tropez, francoska nadaljevanka 11.25 Mars: Smrt ali slava, angleška oddaja 15.15 TV prodaja 17.30 Po Sloveniji 18.05 Dr. Schwartz in dr. Martinova, nanizanka 18:55 Marketing, sejemskoogledalo 20.00 Šport 22.00 Last prostitutke, ameriški film POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.00 Top Shop - 9.30 Ljubezenske vezi -10.20 Za Eleno -11.10 Prevare -12.00 Umri, je napisala - 13.00 Dobri slabi fantje - 14.00 Bolnišnica upanja - 15.00 Naš Čarli -15.45 Otroški zdravnik-16.40 Ljubezenske vezi - 17.30 Za Eleno - 18.20 Prevare - 191.5 24 ur - 20.00 TV-kriminalka: Skoki čez plot, ameriški film - 21.40 Nevarne dirke - 22.30 Dharma in Greg - 23.00 Dobri slabi fantje - 0.0 Privid zločina - 1.00 24 ur - 1.45 Videostrani KANALA 7.00 Videostrani- 7.30 Zvezde steze - 8.00 Mork in Mindy - 8.30 Bradyjevi - 9.00 Žlahta - 9.30 Alo, Alo - 10.0 Kraljica src - 11.00 Mannix - 12.00 Dannyjeve zvezde -13.00 TV- prodaja -13.30 Oprah show -14.30 Ne mi težit - 15.00 Miza za pet - 16.00 Oprah show: Tekmovanje za najbolj seksi moškega - 17.00 Kraljica src -18.00 Korak za korakom -18.30 Malcolm in Eddie -19.00 Vsi županovi možje -19.30 Skrita kamera - 20.00 Ob 20. si na Kanalu A priglejte: Čedno dekle, film - 22.10 Sever in jug -23.00 Alo, Alo - 23.40 Ned in Stacey - 0.10 Nedotakljivi - 1.00 Dannyjeve zvezde -2.00 Videostrani IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa: Aktualno - Iz našega studia -15.50 Šolska košarkarska liga, finale OŠ -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Obalna straža, nanizanka - 20.00 Proti njihovi volji, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program: Aktualno - Tv-pika: Kuhajmo skupaj - 23.00 Milenium, nanizanka - 23.50 Temne sence, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 -Teden ob Muri - informativna oddaja, 18.00 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 -Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TVdnevnik Slovenija, 20.00 -Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Moji mali prijatelji, oddaja za ljubitelje živali, 21.00 - Angela by light, - oddaja v živo, 22.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 22.30 - Gnes, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.00 Izobraževalni program -11.25 Program za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 12.20 Hrvaški pomniki - 13.00 PP - 13.05 Esmeralda -13.50 Poročila -14.55 Izobraževalni program -15.25 Program za otroke in mladino -17.00 Hrvaška danes - 17.65 Hrvaška v zrcalu - 19.30 Dnevnik - 20.05 Nocoj... v 20.10 Živa resnica - 21.30 Poslovni klub - 22.05 Opazovalnica - 23.35 Filmska noč TV HRVAŠKA 2 10.00 Panorama turističnih središč Hrvaške - 14.45 TV-koledar - 15.00 Dober dan -informativni mozaik - 18.00 PP - 18.05 Hugo - 18.30 Morje - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.00 Šport, vreme - 20.05 PP - 20.10 Vprašalnik, kviz -20.30 Blanche, serija - 21.20 Omerta I, serija - 22.20 Črno-belo v barvi TV MADŽARSKA 1 5.45 Misli ob zori - 5.50 Regije - 6.00 Informativni program - 9.00 Vino in oblast - 9.40 Zakladnica - 11.05 Panorama - 11.30 Ponovitev - 12.00 Zvon - 12.40 Dokumentarna nanizanka - 13.35 Kralj pamp, nanizanka - 14.25 Poglejmo v Indonezijo! - 14.35 Madžarska leta 2000 - 15.10 Gimnazija strtih src, nanizanka -16.00 Za manjšine -17.00 Zrcalna slika, družbeno-politični magazin -17.45 Regionalni dnevniki -17.55 Opat Andras Szennay - 18.20 Glasbeni kviz - 18.50 Za otroke - 19.00 Beštija - 19.30 Dnevnik - 20.00 Telešport - 22.50 Aktualno - 23.320 Liga prvakov, reportaže - 23.50 Videostrani TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program (dnevniki) - 9.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon -12.35 Dnevnik - 13.05 TV-magister - 14.05 Ciganski muzikanti - 14.35 Vino in oblast -16.00 Repeta -17.30 Zakladnica -19.00 Madžarska danes - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik- 20.30 Narodni park Aggtelek - 21.10 Lonci, tv-igra - 22.10 Mecen, kultura -22.40 Globoka voda - 23.55 Konec TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.30 Obalna straža - 10.15 Kolumbe - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Pinky in možgani - 14.50 MacGyver - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Zlata dekleta -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Mesto kaosa -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Nogomet: Liga prvakov, prenos polfinala - 23.20 Modri Max, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Brez domovine, film - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes -11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 -13.40 Gorski zdravnik - 14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.50 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.16 Help TV - 22.00 Čas v sliki - 22,30 Križem kražem: Religija in totalitarnost - 0.00 Čas v sliki -0.30 Križem kražem EUROSPORT 8.30 Superbike - 9.30 lndyCar - 10.30 Tenis, prenos iz Monte-Carla - 17.00 Nogomet, prenos polfinala SP mladih iz Nigerije -19.00 Avto-moto šport - 20.00 Nogomet, prenos polfinala SP mladih - 22.00 Boks - 23.00 Fitness - 0.00 Avto-moto šport - 1.00 Pogon na štiri kolesa: pregled sezone 15 aoril 1999 ^orna vozila taramboiira8^^GLX, letnik 1997, ■ KADETT 1 7 h1 1991 renkt/ Iimuzina. letnik dam. Tel9 'j!1ecerTlbra’ pro- m2325(3 388' 041 520 191- ^5500 DG° GASILSK0 V0ZIL0 Ugodno n„H,PreV0zenih4 00^ m23263 P am°' TeL 48 122. ^G.OOo^km^ 1982, Prev°ženih 20°0, prodal’ re,9lstriran do aprila 'prW.TeL:77 317.m23277 prodam °V0RNJAKFAM 1^3-170 KM, 'etnik 1983, n°silnost 3970 kg, nere9istriran. J?,icna cena 520^ 200 GTS’letnik '2WicnaCe^®tr|ran menjalnik v okvari, s^13 vozil je v m°°;00 SIT' °9led in 1 ota' Plese 9 Muri’ d’ d ' Murska ,Wa 1999 oh ?jV Ponedeiiek, 19. Golf d 11-uri rn23293 Pr°dam' letnik1"3l Pre-’ Pr°darn Tei ™’nanovo registriranj 1"68572.m23302 ^.Te|’j6 ^letnik 1989/12 44ni23308 za no^'3'k 1988' Prodam 4° ni233i2 ejSevO2ilo. Tel.: 21 I989AV°YUGoskai a c m. ohranien' to n kni,reQ hJ 9 ■ Prevoženih 21 ^a' ugodno 48’m23330 20oj oir6Em!®,nik1996, modro, Prevoženih n"-3?0 do aprila ^23341 k’ Prodam. TeL: 21 ,Xrč '^nik 1 gge ,,. Sik3’ Pr®Voženih onlma’vsa druga nnGOsiT Knjižico, cena °41 733 8R?rOdam' TeL: 21 “63. m23282 Petanjci 98c, tel.: 46 505, Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, gostilna Rajser, Grad, tel.: 53 148, gostilna Jožeta Čeha, Nedelica, tel.: 72 146. m22883 KOKOŠI NESNICE, stare 7 mesecev, za nadaljnjo rejo ali zakol prodam. Tel.: 069 67 629. m23259 NESNICE, mlade jarčice, rjave, hisex, cepljene, stare 14 tednov, 450 SIT, ter grahaste, 500 SIT, prodam. Dostava na dom. TeL: 062 792 357. m23306 PUJSKE prodam. Selo 31, tel.: 44 377. m23307 PERZIJSKE MUCE prodam. TeL: 062 746 382. m23309 PUJSKE prodam. Petanjci 15, tel.: 46 085. m23325 PUJSKE prodam. TeL: 23 924, Krog, Trubarjeva 90. m23342 KOZE, dobre mlekarice, prodam. TeL: 44 333. m23343 PERUTNINARJI POZOR! Razprodaja visečih krmilnikov - napajalnikov z dvojno regulacijo. Primer: v redni prodaji cena 5.000 SIT, pri nas samo 2.000 SIT. TeL: 84 238. m23347 PURE IN PURANI za nadaljnjo rejo -brezplačna dostava! Garancija za žival od dne, ko jo kupite, pa vse dokler ni pečenka, ne glede na vzrok za pogin ali nesreče. TeL: 84 238. m45-trsek NESNICE lahko naročite: Markovci, tel.: 52 021, Čentiba, tel.: 74 289, Bogojina tel.: 47 132, zagotovljena takojšnja nesnost. m43-trsek NESNICE lahko dobite v Babincih 49. TeL: 82 401 ali dostava na dom. Zagotavljamo takojšnjo nesnost. m23347 LO, okrog 1200 m2, v Vučji vasi, okrog 500 m od prihodnjega priključka na avtocesto, prodam. Tel.: 21 925 ali 041 733 863. STANOVANJSKO HIŠO v Rakičanu prodam. Tel.: 22 972. m23301 GARSONJERO, 28 m2, z opremo ali brez nje v centru M. Sobote prodam. Cena do 3.700.000 SIT. Tel.: 36 530, od 7. do 15. ure, 28 237, popoldne. m23324 ENOINPOLSOBNO ali dvosobno manjše stanovanje v M. Soboti kupim. Tel.: 26 492. m23326 GOSTIŠČE PRODAMO ali damo v najem. Pogoj: odkup inventarja. Tel.: 48 533. m23328 GRADBENO PARCELO, v izmeri 10 do 15 arov, prodam. Informacije Leme-rje 10, tel.: 45 654. m23336 VINOGRAD, 10 arov, v Čentibi, prodam ali dam v najem. TeL: 74 656. m23337 Imate prosto hišo, stanovanje, sobe, bi dali v najem? Vse to uredimo za vas brezplačno. Belmura Nepremičnine, tel.: 141 255, 041 773 290. m23339 Prodamo in oddamo v najem stanovanja, hiše, vikende, gradbene parcele, poslovne prostore po Pomurju. Tel.: 141 255,041 773 290. m23340 OPREMLJENO SOBO S SOUPORABO KOPALNICE dam v najem. Partizanska 38, M. Sobota, tel.: 32 092. m23344 HIŠO v Mekotnjaku in parcelo, 16 arov, prodam. Tel.: 062 714 113. m23348 dam. Tel.: 86 141. m23265 TRAKTOR IMT 577, letnik 1985, pogon na 4 kolesa, prodam. Bodonci 100. m23304 TRAKTOR ZETOR 47-12, v zelo dobrem stanju, prodam. Tel.: 421 488. m23313 OBRAČALNE PLUGE Regent, Saturn CLX 2, prodam. Ivanci 33, tel.: 47 502. m23314 NAKLADALKO od 16- do 19-kubično in sejalnico za koruzo OLT, dvo- ali štiri-redno, kupim. TeL: 40 192. m23323 TRAKTOR ŠTORE 402, lepo ohranjen, ugodno prodam. Kupim vinogradniško škropilnico atomizer, 200 I.TeL: 47 048. m23327 TRAKTORSKO KROŽNO BRANO, 20 diskov, siloskombajn za travno silažo na travniku, prodam. Tel.: 51 055. m23346 kmetijski pridelki VINO ŠMARNICO, prodam. Noršinci 32, Lončar, tel.: 48 606. m23258 VINO, laški fizling in chardonay z analizo (17,02), po 200 SIT, v litrskih steklenicah ali v rinfuzi, gajbe in steklenice dajem na reverz, možna dostava na dom, prodam. Tel.: 788 420 ali 75 877. m23281 JEDILNI IN KRMNI KROMPIR prodam. Zadravec, Lipa 151, tel.: 411 359. m23345 posesti ‘Nepremičnine ‘Poslovne storitve nakup, prodaja, najem, oddaja stanovanj, hiš in drugih nepremičnin. Trg zmage 8,9000 SW. Sobota (hotel £yezda), tel.: 141255 gSSU: 041 77 32 90,041 773 290 delo srečanja kmetijska mehanizacija KLETKE ZA NESNICE in zajce iz pocinkane žice prodajam. Anton Rajgelj, s. p., tel.: 421 096 ali Bratonci 10. m23142 VRTNI OKOPALNIK- FREZO, malo rabljeno, ugodno prodam. Tel.: 22 053. m23253 OKOPALNIK, šest vrstni, za sladkorno peso, prodam. Tel.: 76 212. m23261 TROSILNIK ZA HLEVSKI GNOJ SIP prodam. Prvomajska 9, Turnišče, tel.: 72 407. m23262 TRAKTOR IMT 560, novejši tip, pro- razno ^C|, nesnic že pt/^ilke On?'te laPko na vse NESM, RlMOSTU 9?Sa DOJETJA Omian U’d'01 m22892 hisex M ZačetkJ^ erke' Pred ne-St« rtacsPljeniaK "^nosti, opra-Farm pri «S£^niceni-"a %',t6l 190, goH°7ata. Nemča-- 6,: 43 q®qS’lna Benčec, ■ Franc Movrin. DVOSOBNO STANOVANJE v Lendavski ulici v Murski Soboti prodam. Tel.: 31 194. m23236 STANOVANJSKO HIŠO in 500 m2 delavnic ugodno prodam. Tel.: 45 014. m23239 GARSONJERO damo v najem. Tel.: 78 043. m23243 DVOSOBNO STANOVANJE, oddaljeno 4 km iz M. Sobote, dam v najem. Za najemnino pomoč v gospodinjstvu in hiši. Tel.: 24 447. m23260 GRADBENO PARCELO v Križevcih pri Ljutomeru prodamo. Tel.: 81 656, GSM: 041 747 548. m23264 DVOSOBNO STANOVANJE v Lendavi ugodno prodamo. Tel.: 32 345. POSLOVNI PROSTOR, 7Šm2, izključno za mirno dejavnost, ugodno oddamo v najem. Tel.: 32 345. m23268 STANOVANJSKO HIŠO v M. Soboti prodam. Tel.: 31 043. m23272 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskimi poslopji, okrog 25 arov zemljišča, v Peskovcih, ob glavni cesti, ugodno prodam. Tel.: 21 925. NEDOKONČANO PROIZVODNO HA- PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LIPOVCI daje v najem postane prostore e velikosti 86 m’ v zgradbi gasilskega doma Lipovci Iprostori prejšnje trgovine Potrošnik M. Sobota). Pisne ponudbe pošljite na PGD Lipovci, za g. Alojza Tratnjek (informacije po tel.: 412 193), do vključno 15.5.1999. Ogled prostorov je mogoč po predhodnem dogovoru, BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA Lendavska 18, 9000 Murska Sobota Pred prodajo ali nakupom delnic in obveznic se posvetujte z borznim posrednikom BRODA NA MURI. Obiščite nas v Lendavski 18 v M. Soboti (zgrada SOBOČANKA). Tel.: (069)35 640, 35 641. TENDE - MARKIZE - ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, SCREEN, PLISE IN ROLIJI. TIP BIRO LJUTOMER, tel.: 81 772, 84 052 m22431 LADIJSKI POD, smrekov, suh, z dostavo, prodam. TeL: 063 451 082. m22979 DELNICE MURE odkupujem. Gotovinsko izplačilo na vašem domu. TeL: 041 676 170m23172 RABLJENO POHIŠTVO ZA SPALNICO, lepo ohranjeno, električni štedilnik in trajnožarno peč prodam. TeL: 27 238. m23240 Preklicujem veljavnost spričevala o zaključnem izpitu, izdanega na SSTŠ -smer avtoklepar, v šol. L 1996/97 na ime Simon Kosi, Noršinci 6, Ljutomer. m23250 VPREŽNI VOZ, hrastove kadi, seno, strešno opeko, moško in žensko kolo ter fotoaparat prodam. Ceno določi kupec. TeL: 23 504. m23274 KUPIM DRVA, bukova, gabrova, metrska, 12 m, lepa, debela in razcepljena (kalana). TeL: 48 732. m23275 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 21921-2 in 57114-1 in žiro računa št. 8070-571141, vse izdano pri HKS Panonka na ime Štefan - Slava Cuk, Ivanci 22. m23278 RABLJENE ŽLEBOVE, 40 m, prodam. Mladinska 23, M. Sobota, tel.: 23 493. m23280 RABLJENE KLETKE za kokoši nesni-ce prodam. Kocet, Odranci, Gasilska 1, tel.: 70 027. m23300 PRODAJNI PULT in regale, rabljene eno leto, primerne za neživilsko trgovino ali cvetličarno, zelo ugodno prodam. Tel.: 46 152 ali Tropovci, Kolesarska 10. m23310 ZAMRZOVALNO OMARO, HLADILNIK in klubsko mizico prodam. TeL: 65 278 popoldan. m23311 ■ i ivit. v VL/.. v i L___—C- I U JJUpUlUOI I. IIIZLUU I I ’ Soj proti alkoholu Zajemalko stop p^Qterapevt '---------------- - —---------------------- KODERMANA mnogi že dobro poznajo, predvsem pa Sq PoskusT^1-371'6^6 alk°holizma. Mnogi že dodobra zasvojeni z ln se nnu S daiem ALKO STOP in uspelo jim je. Ti mu vedno zno-^iu čaja ° 3^ei°Za novo roistvo' Predvsem pa so mu hvaležne r OSTQp 26 '29ubiie vsako upanje na ozdravitev svojih mož. K a^°ho|a, pfeči. MnQSe Zateaei° že dolgoletni pivci in tisti, ki so se le kratek Prae 2 FRočrio Č' terapevti zatrjujejo, da se je mogoče odvaditi pitja ■ 9- Koderman pa daje prednost zdravilnim rastli-Pov°dpPavi to zel' Pr'Prave paia ALKO STOP, ki po njegovih izkušnjah iOrnenSen'’ Za9oto r ra2^'rieno zasvojenost. Izkušnje so pokazale, da je Paia penPr' t'st'h zasvojencih, ki se zavestno odločijo za 8^ PPrf|0č j sQri K' Piiei° čaj brez vednosti, zakaj ga pijejo, pa obu? Kihajo čaj0!?3171''^ Pomeri, ko žene brez vednosti mož prosijo 0^'°b ž žene zat l62 obraziožitve, čemu rabi. Pa ne mislite, da se s, aino n al1,2asvoion u ai° po Pomoč, vedno več je tudi mož, ki so brez |ii?tar° pot ^rrrda s Sem °dVrr,ili Dtl a|K°hola- ne želijo govoriti o i*ie i'1” ie ^^fkoip86 pot*tauestno bojijo, da se bodo znova vrnili “Pišej^PsIo, Zahy6’.111611 ni'm' Pa 80 tut*' takL k' se ratl' poh«a- ha° Pot 'rT^U*B’° Se 9' Kodermanu, mnogi pa se s pismi, ‘g^Poti, °.°zd,'au'tve s pomočjo čaja ALKO STOP, r U'ete, bm^a^'^n6 K'ae- Da bi tudi vas opogumili, če tako * Srečna žena in mati piše: »Dovolite, da se vam po tej poti zahvalim za čaj proti alkoholu, ki sem ga potrebovala za moža. Uspeli SMO - VI in JAZ. Moj mož ne pije več in je povsem drug človek. Še enkrat iskrena hvala!« V J smrdi, na sploh nimam več nobene želje po Germanu.« * Ozdravljena razvezana žena pa piše: »Po razvezi sem ostala sama, mož je namreč našel drugo življenjsko sopotnico. Dnevi so bili dolgi, žalost velika in zatekala sem se k pitju žganih pijač. Najprej so mi zadostovale majhne količine, nato vedno večje. Življenje je bilo neznosno tudi za mene, kaj šele za okolico. Hotela sem prekiniti to moro in sem poskusila s pitjem čaja ALKO STOP. Moram priznati, da sem sprva malo dvomila v uspeh, pa vendar mi je po daljšem času le uspelo. Alkohol ni več moj gospodar, zahvaljujoč g. Kodermanu.« Tako pišejo tisti, ki so zbrali dovolj moči in so vztrajno pili čaj ALKO STOP, pripravljen po recepturi g. Kodermana. Morda imate podobne težave tudi vi ali pa bi radi pomagali drugim. Cena količine čaja, ki zadostuje za en mesec, je le 5.000,00 sit. Čaj ALKO STOP lahko naročite, če pokličete: 041 545 467. Iščemo distributerja za Madžarsko, interesenti naj telefonirajo na zgoraj navedeno tel. številko. NATAKARICO ali dekle za strežbo v dnevnem baru, iščemo. TeL: 421 777. 0123212 Z RESNIM DELOM DO DOBREGA ZASLUŽKA. GSM 041 413 617. m23247 PONUJAM DODATNO DELO na področju distribucije. Karl Rumpf, Neudorf 2 h, 8410Wildon Austria. m23254 TAKOJ ZAPOSLIMO VEČ ZIDARJEV, TESARJEV IN GRADBENIH DELAVCEV. Ponujamo tudi delo v Nemčiji, za kar so potrebne najmanj 5-letne delovne izkušnje. Informacije GSM: 041 693 548, od 19. do 21. ure. m23257 NATAKARICO zaposlimo redno ali pogodbeno, lahko tudi pripravnico. Okrepčevalnica Bolero G. Bistrica. m23284 NATAKARICO ZA STREŽBO V BIFEJU iščemo. Stanovanje in hrana zagotovljena. TeL: 062 814 170, 0609 643 841. m23321 ŽELITE SPOZNATI PARTNERJA(-co) za prijateljevanje, resno zvezo? Diskretni kontakti takoj! Tel.: 090 4081,156 SIT/min. m23333 29-letna simpatična Prekmurka želi spoznati prijatelja. Tel.. 090 40 81, 156 SIT/min. m23333 storitve CENTRALNO GRETJE, vodomontaža. Ivan Šarkezi, s. p., tel.: 76 376, Petišo-vci, Lendava. m22589 ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, MARKIZE IN ZUNANJE ROLETE - izdelava in montaža. PIK, Čentiba, tel.: 77 591. m23334 INŠTRUIRAM MATEMATIKO ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE TeL: 069 421 479, Bojana. m23335 SVgTOVANJ€ RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽeVANJE PROGRAMSKA OPREMA 9ovenska 42 Wfaks: (069) 37160 HTTP:/7WWW.B2MB.SI RAČUNALNiŠK TEČAJI 26.4. - 30.4. od 8.00 do 12.00 Word osnovni 5.5.-7.5. od 12.00 do 15.15 Internet za vsakogar KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, REZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM. z BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA 17, TEL. & FAX: (069) 32 802 9000 MURSKA SOBOTA Ignac Fister iz Murske Sobote 18. 4. 1996-18. 4. 1999 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se z lepo mislijo spomnite nanj. Njegovi najdražji Ni te na vrtu več, ne med gredicami, ni te na polju več, ne med meglicami. Ni te nikjer več, kjer bila si prej, a v naših srcih ostala boš za vselej. ZAHVALA V 81. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica Marta Horvat iz Dokležovja Zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter druge namene. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi, dr. Ivanu Carju in govornici g. Mariji za poslovilne besede ter pogrebništvu Jurič. V SPOMIN Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. 27. januarja bosta minili dve leti od takrat, ko nas je zapustil dragi oče, dedek in pradedek, Peter Horvat iz Dokležovja Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se z lepo mislijo spomnite nanj. Vsi njuni 28 15. april 1999 ___„ Boleč je spomin na 16. april 1994, ko si odšel od nas V SPOMIN Ivan Sabotin iz Lipovec Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižgete svečko spomina. Vsi tvoji Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN 12. aprila je minilo leto žalosti, ko nas je zapustil dragi mož, oče, brat in dedek Franc Perdigal iz Dokležovja Hvala vsem, ki se ga še spominjate, obiščete njegov grob in mu prinesete cvetje ter prižgete svečko spomina. Vsi njegovi Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila je tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. ZAHVALA V 70. letu nas je zapustila draga mama, babica, sestra, tašča in b0’18 Sidonija Šeruga roj. Bačič iz Prosečke vasi 23 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedoffli sorodnikom in vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Ni te na pragu več, ni te v hiši. Nihče več tvojega glasu ne sliši, zato nas pot vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN Mineva leto žalosti od takrat, ko nas je 13. aprila zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Viktor Časar iz Mlajtinec Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spomnite. Njegovi najdražji Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. N SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 14. april 1998, ko je zatisnil oči dragi Ivan Denša iz Brezovice 36 Vigred se je povrnila, toda tebe ni. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žalujoča: žena Marija in otroci z družinami Hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpe“ žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Težko je izgubiti človeka, ki ti)e še težje je, izgubiti ga za^« a najtežje je, naučiti se živeti bre Nepričakovano nas je v 16. zapustil naš dragi mož, oče, s tast, brat in svak ZAHVALA ZAHVALA Po kratki in težki bolezni nas je v 77. letu za vedno zapustil naš dragi oče, zet, dedek in brat ' Milovan Nedič iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, vence, sveče in prispevke za bolnišnico v Rakičanu ter ga pospremili k večnemu počitku. Zahvala velja dr. Gašparcu, osebju internega oddelka in osebju intenzivne nege kirurgije v Rakičanu. Hvala združenju zveze borcev NOV v Murski Soboti, govornikoma g. Majeriču in g. Bagariju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Štefanu Zrinskemu za odigrano Tišino, pogrebništvu Banfi in komunalnemu podjetju iz Murske Sobote. Vsi njegovi! Oki v slovo! Njegovi vnuki, ki ga zelo pogrešajo! Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas. Bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, • a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA V 66. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče, sin in brat Geza Hodošček iz Zenkovec 66 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mu v tako velikem številu izkazali spoštovanje in ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene, nam pa izrekli pisno in ustno sožalje. Posebna hvala g. duhovniku Jošarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku gasilskega društva za besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi pogrebništvu Banfi za pogrebne storitve. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Erika, hčerka Jasna z družino, mama Ema in sestra Šarika z družino Koloman Kulič iz Šalamenec 10 Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem s0 . sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v najte J trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali c sveče ter prispevali za ureditev pokopališča. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za o žalostinke, gasilcem, govornikoma za izrečene besede s godbeniku za odigrano Tišino. Posebna zahvala dr. M njegovemu osebnemu zdravniku, in patronažni sestri c številne obiske na domu. Zahvaljujemo se tudi pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi najdražji Poslovili smo se od predsednika Društva RFR Lendava MILANA VAJ M dipl, ekonomista Kot ustanovnega člana in predsednik Društva se ga bomo še dolgo s hvaležnostjo in spoštovanjem spom1 ZAHVALA V 23. letu nas je nepričakovano zapustil naš najdražji sin, brat, vnuk in nečak Boštjan Nemeš iz Noršinec 29a V globoki žalosti se ob boleči izgubi iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in za dobrodelne namene. Posebna zahvala velja reševalni ekipi iz Murske Sobote, gasilcem iz Noršinec, sodelavcem podjetja Varnost, enota M. Sobota, podjetju Mura M. Sobota in G. Radgona, podjetju Panadria Maribor, sošolcem OŠ I M. Sobota in Srednje kmetijske šole z razredničarko in mladini iz Noršinec. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku podjetja Varnost, predstavniku gasilcev in govornici 4. b Srednje kmetijske šole za besede slovesa ter pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mama, brat Andrej, stara mama, teta z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, tasta in brata Štefana Magdiča iz Bakovec se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem za darovano cvetje, vence, sveče, za svete maše ter ustno in pisno izrečeno sožalje. Posebej hvala za ves trud in prizadevanje dr. Aladicsu in patronažni službi zdravstvenega doma Murska Sobota. Hvala gasilcem iz Bakovec, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala govornikom; predstavniku Petrola in predstavnici KS Bakovci za izrečene poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi pevcem za odpete žalostinke in g. Prkiču za odigrano Tišino. Posebna hvala župnikoma g. Poredošu in g. Rajnarju za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Hvala tudi pogrebništvu Banfi za pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi! Njegovi najdražji D™1™ . • računovodij, finančnikov in revizoTjev d fis^1 Prazen dom je ‘n naše oko zaman ni več tvojega srn utihnil je P® g bolečina in samot0 s^ tl Zato pot nas vodi tja, SpiS, ■ n a v naših srcih vecn ZAHVAL^ st3f» .man”1’ V 69. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, tašča in sorodnica Karolina Benc^ iz Puconec 1 sos«^ Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorod11’ ste a posebno družini Varga, znancem in prijateU 1,1 težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje- sožalje. . bred. P6^ Hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni o odpete žalostinke in godbeniku za odigr pogrebništvu Banfi- Žalujoči vsi njeni najdraŽB april 1999 29 Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje ga je izgubiti za vedno, a najtežje je, naučiti se živeti brez njega. N SPOMIN 15. aprila je minilo žalostno leto od takrat, ko nas je zapustila naša draga mama in babica Emilija Bokan pjval iz Dolnjih Slaveč 38 vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu, ji Prinašate cvetje in prižigate svečko spomina. Vsi njeni Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel. ZAHVALA V 59. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric Štefan Žižek iz Gančanov 41a PriiaM' se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, trenutkj{^Jem’ sosezhrisen pečat bolečine.Ostane nam le kititi' 1,1 sororpv6 'n ^težnost, da smo te lahko imeli. Hvaležni smo !ahv r sta'‘ ob « Om’ sosed°m in prijateljem, ki so nam v teh težkih Zav ^nto vse ’’nam Pomagali in sočustvovali z nami. Najtopleje se ■ ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše in župnijski slov U Za 01iigraV tak° hvala g. kaplanu in pevcem za pogrebni obred, ' Pre^Vala tud° T®no ter sestram HMP za molitve in ganljive besede rane>nu poa',KVsem’ k> ste našega dragega Boštjana pospremili k Žal ’-!n vsem' ki ga boste ohranili v lepem spominu. ujoči: mama in sestra Renata z družino DRAGI BOŠKO žive) 2 met'' aa te nikoli več ne bo, a v najinih srčecih boš a zmeraj. Hvala, da si naju imel tako rad, v°ji nečakinji Larisa in Karolina Zaspala draga mama si, zaprla trudne si oči. Bolečine si prestala in zdaj boš mirno spala. V 80. letu starosti nas je zapustila draga mama, sestra, tašča, orna, botra in teta °Zefa Dervarič iz Krašč %?b°lečii U 4' 1919’3L 3’19" S°Sedom n^e mame se iskreno zahvaljujemo o kva?' poti. dar ’Znancem >n vsem, ki ste jo pospremili na ^Pete $ । °ben!a - °Vab vence’ šopke, sveče ter za svete maše. Šminke. za P°grebni obred in pevcem za p 111 grobu. n r®na hvala obema govornikoma za govor 1 h Ushto« - a.tudi vsem, ki ste nam izrazili pisno ali b ^rav^^6 'n P°grebništvu Banfi. 0 ečin ter n,ci dr. Perič za dolgoletno zdravljenje in ronažnima sestrama Anici in Marici iz Rogašovec. 01 še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni ZAHVALA V 81. letu me je zapustil dragi mož Štefan Grah iz Vidonec 27 Zahvaljujem se vsem prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče in cvetje, meni pa izrekli besede sožalja. Iskrena zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in pogrebništvu Maje. Vsem skupaj še enkrat - lepa hvala! Žalujoči: Žena Ana, bratje in sestri z družinami in drugo sorodstvo ZAHVNLA V 68. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek Koloman Sočič iz Mačkovec 15 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebej sosedom Ludvika Kereca in Etelke Kerec, vaščanom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče, nam pa izrekli sožalje. Iskrena zahvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke, govorniku Sapaču ter pogrebništvu Banfi. Vsi njegovi ZAHVALA Na pragu pomladi nas je zapustila draga žena, mama, babica, tašča, sestra in teta Katica Frumen roj. Fujs iz Ravenske 16 v Beltincih Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sovaščanom, ki ste ji izkazali spoštovanje in jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli pisno in ustno sožalje ter darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Zahvalo izrekamo gospodu kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa in pogrebništvu Jurič. Posebna zahvala njenemu osebnemu zdravniku dr. Carju, osebju intenzivne nege internega oddelka ter dr. Alojzu Horvatu in sestri Roziki Mohar. Iskrena hvala za vse - vsem in vsakemu posebej! Žalujoči: mož Peter, hčerka Ruža, vnukinja Barbara, zet Borut in sestra Ilonka z družino Skromno si živel, za nas delal in skrbel, odšel si brez slovesa, srce ljubeče v grobu spi, nam pa solze zalivajo oči. ZAHVALA V 57. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Jožef Bokan iz Skakovec 23 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste, ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, nam pa izrekli sožalje. Najlepša hvala g. župniku Antonu Fakinu za ganljivo slovo in pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in GD Skakovci. Iskrena hvala njegovi osebni zdravnici dr. Perič, zdravstvenemu osebju bolnišnice v Rakičanu, Onkološkemu oddelku kliničnega centra v Ljubljani in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Marijana, sin Boris z družino in sestra Marija z družino. DRAGI DEDI! Zelo te bom pogrešala! Tvoja vnukinja Kaja V naših srcih ti živiš, zato misel nas vodi tja, kjer mirno spiš. V SPOMIN 13. aprila mineva eno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, svak in brat Drago Graf upokojeni vojaški častnik iz Radomerja nazadnje je živel v Splitu Hvala vsem; ki se ga spominjate. Vsi njegovi Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo: po tebi merim stvarem pomen, in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavček) ZAHVALA V 49. letu nas je zapustil dragi brat in stric Martin Majcen iz Melinec 113 Iskreno se zahvaljujemo PGD Melinci za požrtvovalno pomoč. Zahvala velja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku Andreju Zadravcu za besede slovesa. Iskrena hvala tudi pogrebništvu Jurič. Žalujoči vsi domači Kako prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil naš dragi oče, tast, dedek in pradedek Janez Gomboc iz Otovec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam stali ob strani, nam izrekli sožalje; darovali vence, sveče in prostovoljne prispevke za gradnjo mrliške vežice. Iskrena hvala g. dr. Muhrnu, g. Balažiču za ganljive besede tolažbe, pevcem za odpete žalostinke, poglebništvu Banfi in-g. Bagariju za besede slovesa ob odprtem grobu. Vsem skupaj - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu tiho spiš. Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA Nepričakovano in brez slovesa nas je v 48. letu starosti zapustila draga žena, mama, stara mama, hčerka, sestra, snaha in tašča Anica Gomboc roj. Fujs iz Pertoče 14 Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili, nam izrekli pisno ali ustno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene. Posebna zahvala velja g. župniku Vinkoviču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi, družini Bačič, kolektivu Mlinopeka, Komunali, Muri - 214. brigadi in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, z nami sočustvovali ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mož Jože, hčerka Majda z družino, sin Peter, ata in mama, bratje in sestre z družinami, tast in tašča ter drugo sorodstvo DRAGA BABICA Zelo te bom pogrešala! Tvoja vnukinja Ines 30 OGLASI 15. april 1999, VEM ORAM A PE MURSKA SOBOTA Vsak delovnik od 7.30 Cankarjeva ulica 25 do 18.00, sobota od VI Vlin tel.: 36 620, 36 621 8.00 do 12.00 ZELO UGODNE CENE TEHNIKA0indesll2 LETI GARANCIJE % HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE RETONA Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel.: 10691 48 426, GSM: 041 733 948,041 772 426 24 ur 0609630898,041630898 TRGOVINA AQUA Markišavska 24.9000 Murska Sobota • vse za vodovod, toplovod, bela tehnika - aprila izjemno ugodna ponudba - cene nižje tudi do 20% - možnost plačila na 10 obrokov brez ob®® - brezplačna dostava domov, ne M« oddaljenost od 7.00 do 18.00. v soboto do 12.00. tel. 28 735 napa standard samo 8.970 SIT PRALNI STROJ W6421T - 49.900 SIT PRALNO-SUŠILNI STROJ ■ 89.900 SIT POMIVALNI STROJ-65.900 SIT VGRADNE PEČICE ŽE OD ■ 37.999 SIT STEKLO ■ KER.PLOŠČE ŽE OD - 58.500 SIT KUHINJSKE NAPE -15 MODELOV napa novella že od 12.829 SIT M PEČICA FM 51 R ToPJ TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Vslnarja 13, tK ® 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 ST!tl L. o Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tel.: 65 83o KUHINJSKI DELOVNI PULTI 2617 SIT/m. VELJA PRI NAKUPU CELE PLOŠČE (4.2 m). IZBIRATE LAHKO MED 20 VZORCI Vse čelne veljajo za gotovinsko plačilo. VRATNA KRILA Vlesna kompletni program notranjih in vhodnih vrat Lesne Prevalje. GLADKA VRATNA KRILA BELA ŽE OD 9.428 SIT HRAST ŽE 00 12.553 SIT AGROSVETEC, Ledavska 17, Črnelavci Tel.: (069) 22 943 Izdelujemo vse vrste rotacijskih mulčarjev (v zalogi)' varnostne loke in kabine ter servisiramo kardan^. Traktorji Lamborghini • servis in pro AUTOREAL, Sotina 5 la Tel.: {069} 57 350. Prodaja in montaža guriT; MEDENINASTE KLJUKE VELIKA IZBIRA 1272 SIT/grt 1710 SIT/grt 29 KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200 4 ali 5 vratni Lanos (z bogato serijsko opremo)že 01 VBline GRAJSKA 1 a , M. Sobota SPREJEMAMO NAROČILA ZA ODKUP DELNIC: POMURSKEGA PID-a 1, TRIGLAVA STEBER 1, MURE, POTROŠNIKA, KG RAKIČAN IN VSE DRUGE DELNICE, KI KOTIRAJO NA BORZI. TEL. 39 090, 39 091 IN 33 013 plaGkem 2^1, STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO IN KOVAŠTVO Ob Dravi 3/a, Ptuj, Tat 062 783-828 hyperMLL AutoCAD 2000 generalni tponzor POSREDNIŠTVO Slovenska 42/1, Murska Sobota Tel.: (069)37 162 ODKUP DELNIC IN SPREJEM BORZNIH NAROČIL! Ugodne cene! Najhitrejše izplačilo! oraaaizator nov dizajn interierja Najvarnejši avto v svojem razredu • hii in borni Eiiro\< \l (januar im Frana Kovačiča 10, Veržej, tel.: 87 463 HIDRAVLIČNI IN NAVADNI PREDSETVENIKI do 5 m del. širine (ježi, valji) • PODRAHLJAČI z valji OKOPALNIKI za koruzo z dognojevalno napravo, 2-, 4- in 6-redni • OKOPALNIKI za sladkorno peso z diski ali zavesicami • KLINASTE BRANE: tri-, štiri- in petdelne • REZERVOARJI za kurilno olje, drugi izdelki po naročilu OPRAVLJAM IZKOPE S FREZO (»KETNO«), primerne za vodovod, elektriko, telefon, CATV in podobno, ter izkope z mini bagerjem. Telefon: 062 777 691, GSM: 041 673 803. • 13» http://www.step-sejmi.si VESTNIK NA INTERNE' Ostanite lepi Novi Megane 4 airbagi serijsko ABS serijsko novi 16-ventilski motorji nova aerodinamika 1.709.900 SIT Nudimo vam devizni kredit in leasing na položnice I ■ pridobitev potrebujete le osebno izkaznico' NOVO, NOVO. NOVO: Vrhunski servis za vozila znac7 DAEVVOO in SSANG Y0NG. 1.15. april 1999 NAPOVEDNIK 31 Mturni koledar Koncert kon^rt ’ 16' aPr''a’ °b 19. uri bo v soboškem SSTŠ DrJ6, uve|javl*ene rock skupine Psycho* Path; kot upina bodo nastopili Štirje pravi dedci. kavar6 i6^’19’ apr'la' °b 18. uri bo v soboški klim u L6laa razstave fotografij članov foto-u a Drava iz Durdevca na Hrvaškem. Juvanje ^pred’16 aprila’ ob 19- uri bo ma9-lvan Rihta-Kanor aVa'V $omu krajanov in gasilcev na Kapeli o v preteklosti. •vSrteM?’” Zb°r°V rega j ’1 p- aPrila, ob 13. uri bo v dvorani kultu-ških in V Turn'šču medobčinsko srečanje otro-.^adi^h pevskih zborov. dgOna r ’16' aPrila, ob 17. uri bo v avli OŠ G. Ra-objin n epl,a °*r°ških in mladinskih pevskih zborov ■Vsobotoad9°ne' 'n Sv- dar0 ob Ščavnici. škega k, °’17' apr'la, ob 13. uri bo v dvorani soboških zbo °^m°dno srečanje otroških in mladinskih sketa do 1 b' aprila’ ob 1 uri bo v Ijutomer-pin. kulture območno srečanje plesnih sku- Cezanjgj.0’.18' apr'la>ob 14-uri bo v prostorih OŠ skupin Cl obm°čno srečanje odraslih folklornih torek 2n uri bo v domu kulture v '^redo ?°dno srečanje otroških folklornih skupin. ski dvora' ■' aprda’ ob 12- uri bo v soboški graj-Pin, ni območno srečanje otroških plesnih sku- ',sredoS2^Snik°’n Pai,inom Ml ob 19. uri bo v prostorih OŠ stavijev ana recital iz pesnikove zapuščine, prediv. sr,lka ter literani večer pomurskih ustvarjal- kritina iz Anhovega, ■zdelana z okolju prijazno švicarsko tehnologijo - življenjska doba nad 40 let - 10 letna garancija - obstojnost v različnih klimatskih razmerah - možnost kombinacije z drugimi materiali VUUHOOMm nOŠČE VALOVRKA* Informacije dobite v vseh boljših ^*ra°nje trgovinah z gradbenim materialom In podjetju ■BAL d.o.o., telefon 06515216 09 vsake prave hiše %NvaSJNINSKO IN INVALI-roSaZ^JE SLOVENIJE-^k?Seni zaint burska Sobota spo-da služba in 'nvalidskega zavaro- ki 9ovOr..Uslužbencev Avstrije in in POlasr"l° 0 po-^tlji rentne Validskem zavaro-Zavarovanju v Av- S^-do 23. aprila p°kojninoi ‘Ure v Prostorih Za- Skaninvalidskozava‘ iz °bmočna enota Kocljeva ulica 12d, Šport od tod in tam Nogomet - V finalni mladinski pokalni tekmi na območju MNZ Murska Sobota je Potrošnik v Beltincih premagal Rakičan z 2 : 0 in se uvrstil v nadaljnje tekmovanje, kjer bo sodelovalo 9 prvakov medobčinskih nogometnih zvez. V prijateljski tekmi je prvoligaš Potrpšnik iz Bel-tinec v Ljutomeru premagal domačega člana prve soboške medobčinske lige Ljutomer s 4 : 2. Strelci golov: Utrošg, Antolin, Moro in Bukovec za Muro ter Copot in Viher za Ljutomer. Mali nogomet - V tekmovanju druge državne lige v malem nogometu vzhod so Križevci visoko z 8 : 2 premagali Oplotnico. Strelci za Križevce: Nemec, 3, Kolbl, 2, Puklavec, Školiber in Žnidarič. Pomurski derbi med Marcom Polom in Železnimi Dvermi pa se je končal neodločeno 4 : 4. Strelci: Da Silva, 2, Šaruga in Donosa za Marco Polo ter Fric, 2, Kosec in Ozmec za Železne Dveri. (NŠ) LB Leasing Maribor d.o.o. Strossmayerjeva 26 2000 Maribor, Slovenija Telefon: 062 229 70 20 Telefax: 062 229 70 21 Oober leasini I LB Leasing ® .d 9°^nosti finančnega ali operativnega leasinga osebnih in komercialnih vozil 'hiK a haj od 1 e 5' do 25. aprila obiščete na Slovenskem avtomobilskem salonu v Ljubljani, na prehodu iz hale A v halo A2. rrr|acije nas S R°kličite na naše telefonske številke, pišite na infodrlbleasing.si ali obiščite našo stran na internetu: www.lbleasing.si KS 3 Sr. %l linija Razstave MURSKA SOBOTA - V Galeriji M. Sobota si lahko ogledate slikarsko razstavo tapiserij Silve Horvat. - V soboškem gradu si lahko ogledate tudi Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg omenjene stalne muzejske postavitve je na ogled še razstava o drogah NE. Muzej je odprt od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. - V mali dvorani soboškega gradu si lahko ogledate monotipije Štefana Huzjana. - V kavarni Jelša si lahko od ponedeljka dalje ogledate razstavo fotografij fotokino kluba Drava iz Durde-vca na Hrvaškem. LJUTOMER -V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. Omenjene zbirke si lahko ogledate vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. - V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava Avtoportret v likovnih delih umetnikov Pomurja. - V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled stalna razstava slik .Antona Trstenjaka. LENDAVA - Na ogled je razstava keramike Združenja madžarskih keramikov. Muzej - Galerija v Lendavi je sicer odprta ob ponedeljkih od 9. do 16. ure, od torka do sobote od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 14. ure. MORAVSKE TOPLICE - V.razstavnem prostoru hotela Ajda si lahko ogledate razstavo slik Jožeta Denka; od 13. aprila bodo na ogled likovnine Ide Šprah. PUCONCI V občinski zgradbi so razstavljena slikarska dela Mire Ostojič. Kino Park Murska Sobota V četrtek ob 18. in 20. uri bo na sporedu italijanska romantična komedija Življenje je lepo, v petek, soboto in nedeljo ob 18. in 20. pa ameriška romantična komedija Čaka te pošta. Kino Gornja Radgona V petek ob 19., v soboto in ponedeljek ob 20. ter v nedeljo ob 18. uri se bo vrtel slovenski ljubezenski film Temni angeli usode, v petek ob 21., v soboto in ponedeljek ob 18. ter v nedeljo ob 20. uri pa ameriška komedija Mafija. Kino Ljutomer V soboto, 17. aprila, ob 19.30, si lahko ogledate ameriški film Ronin, v nedeljo, 18. aprila, ob 17.15 in 19.30 pa ameriški animirani film Življenje žuželk. Vabljeni na ustanovni občni zbor Društva za osteoporozo Pomurja, ki bo v soboto, 17. aprila 1999, ob 9.30 v prostorih aperitiv bara v Termah Banovci. Iniciativni odbor Društva za osteoporozo Pomurja OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA LJUTOMER Stari trg 3, LJUTOMER razpisuje delovno mesto STROKOVNEGA DELAVCA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: • V. stopnja šolpke izobrazbe ekonomske smeri, • 15-20 let delovnih izkušenj; od tega vsaj 5 let na področju knji-. govodskih del, • opravljen ustrezni strokovni izpit, • poznavanje-osnov računalniških programov, • znanje enega tujega jezika (nemščina oz. angleščina), • vozniški izpit B-kategorije. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečno poskusno dobo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh od objave na naslov: Območna obrtna zbornica Ljutomer, Stari trg 3, »za razpis«. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v osmih dneh po opravljenem postopku izbire. Mali nogomet - V Leskovcu je bilo finale OŠ v malem nogometu. Sodelovala je tudi OŠ Apače in brez zmage zasedla zadnje mesto. Njihov igralec Borut Semler pa je bil z 8 goli najboljši strelec. (OB) Košarka - V Nagykanizsi je bil tradicionalni mednarodni košarkarski turnir veteranov. Med štirimi ekipami je zmagala Lendava, ki je v finalu premagala ZTE z 41 : 27, tretje mesto paje zasedla ekipa Nagykanizse, ki je premagala Radensko s 43 : 42. Najboljši strelec je bil Lendavčan Levačič z 39 koši. (K. Glažar) Judo - Na mednarodnem tekmovanju v judu za pokal Ptuja so sodelovali tudi Sobočani. Pri deklicah sta se najbolje izkazali Uršičeva, ki je zmagala v kat. do 40 kg, in Borovšakova, ki je bila tretja v kat. do 44 kg. Pri ml. dečkih je Zrim v kat. do 38 kg zasedel tretje, Kavčič je bil v kat. 24 kg peti, Borovšak pa šesti. (T. Kos) LB Leasing Koper d.o.o. Ferrarska 10 6000 Koper, Slovenija Telefon: 066 38 133 Telefax: 066 33 140 Delimo vstopnice za kino Režiser filma Tanka rdeča črta je Terrence Malick, kar je med številnimi pravilnimi odgovori vedela tudi naša izžrebana nagrajenka Anica Gašpar, Šulinci 1, 9203 Gornji Petrovci, čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je: Koliko Oskarjev je letos dobil film Tanka rdeča črta? Odgovor: Kupon št. 15 Odgovore pošljite do 20. aprila na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. IVONA - Bavoli 2. WHEN YOU BELIEVE - Mariah Carey & Whitney Houston 3. MY FAVOURITE GAME - The Cardigans 4. AGOOD SIGN - Emilia 5. ANYTHING BUT D0WN - Sheryl Crow 6. IN ASSENZA Dl TE - Laura Pausini 7. TRUE LOVE - Robert Palmer PREDLOGI: MARIA - Blondie PROMISES - Cranberries THE ANIMAL SONG - Savage Garden LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. ŠE TISOČ LET - Darja Švajger 2. NEKAJ LEPEGA JE V MENI - Nuša Derenda 3. MOJA DEŽELA - Jan Plestenjak 4. NE IZDAJTE ME - Avla band ' 5. TEMNI ANGELI USODE - Demolition Group 6. KOT OCEAN - Babilon in Dada Kladnik 7. NOCOJ BOM PLESAL LE S TEBOJ - Milan Pečovnik - Pidži PREDLOGI: ODPRI OČI - Avtomobili BREZMEJNA LJUBEZEN - Sendi UJEMI MOJ NASMEH - Regina LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. TO PESEM POJEM TEBI - Slapovi 2. KO POGLEDI GOVORIJO - Vodomec 3. KJE Sl FRAJ-TON - Štirje kovači 4. Ppp TVOJIM OKNOM - Zasavci 5. NAŠA VAS - ansambel Cvet 6. VESELJA POLNA VREČA - Gaj 7. V TIHEM MRAKU - Šentjurski muzikanti PREDLOGI: RADA BI ŠE PLESALA - Ans. Petra Finka KARAMELA - Primorski fantje MOJ DOM - Bratje iz Oplotnice Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 22. aprila 1999, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 1 5 - GLASUJEM ZA SKLADBO j I NSTSNMV: 7 VELIČASTNIH: GLASBA | NAŠEGA SRCA: Ime in priimek ter naslov: PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. S pomladjo lahko svoje prihranke povečate z vezavo sredstvev nad 1, 3, 6, 12, 24, ali 36 mesecev po ugodni obrestni meri'na vseh poštah v Sloveniji ali v Komercialnem centru Maribor. Informacije na tel. št. 062/449 24 63, 228 82 47 Cene (SIT) na tržnicah Sadje in zelenjava Tržnica M. Sobota Tržnica G.Radgona Prodajalna Ljutomer Jabolka 90 160 120 Hruške 450 390 350 Pomaranče 180 190 220 Mandarine 250 300 Grozdje 500,650 600 500 Limone 250 300 275 Banane 150, 220 240 220 Kivi ' 400 450 350 Radič 350 390 390 Kumare 500 500 590 Solata - endivija 200 250 245 Solata - mehka 400 350 380 Jagode .... - ( 800 1.000 Cvetača 350 300 400 Zelje 120 120 120 Por 350 Ananas 400 Mladi krompir 250 220 230 Malancane 350 Paradižnik 300 j 250 350 Paprika 450 400 590 Mlada čebula 400 330 ................. 500 Čebula 100 150 120 Česen 400 430 -...400 Hren ’. 400 400 400 Korenček .... 250 300 250 Peteršilj 400 490 500 Krompir : 60 80 70 Fižol 350 300 300 Jajca 11-20 - 22 ZADNJA STRAN Menjalniški leča Pomurske banke 13. 4. 1999 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 13. 4. 1999 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 13,8495 13,7801 13,9222 Francija 1 29,0526 28,9070 29,2052 Nemčija 1 97,4382 96,9500 97,9500 Italija 100 9,8423 9,7929 9,8939 Švica 1 119,0037 117,5537 119,9658 ZDA 1 175,5782 175,1482 177,8440 OBRESTNE MERE od 1. aprila 1999 dalje Temeljna obrestna mera - TOM - za april znaša 0,4 % mesečno oz. 4,98 % letno. V aprilu smo vam pripravili naslednje ugodne možnosti varčevanja: Rentno varčevanje_____Obrestna mera Skupna letna OM Rentno obročno varčevanje • od 5000 do 10.001 SIT, . nad 10.001 SIT tom + 3,6% tom + 4% 8,76% 9,18% Rentni depozit tom + 4% 9,18% Rentni dep. z val. klavzulo val. klavzula + 3% Depozit s premijo Osnovna letna OM Skupna letna OM Na 12 mesecev tom +2,85% tom + 2,95% do 2,99% Depozit z valutno klavzulo (Va = DEM,EUR) Rok vezave_____________Osnovna letna OM Skupna letna OM Nad 12 mesecev val, ki. + 2,85% val, ki. + 2,95 % do 2,99% Depozit z rokom vezave Rok vezave_______________Obrestna mera Skupna letna OM Nad 24 mesecev tom+ 3,85 % do 4% tom + 9,02 % do 9,18% Ponujamo vam tudi standardni izbor možnosti kratkoročne vezave tolarskih sredstev. Za podrobnejše informacije nas obiščite v najbližji enoti, z veseljem vam bomo svetovali. pomurska banka Pomurska banka d. d.. Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke V dvoje je lepše Zdaj 18-letni Jože Horvat iz Vadarec. je imel v Černelavcih (zaselek Pušča) veliko prijateljev, s katerimi se je rad družil. Nekega dne (bilo je pred dvema letoma) so se srečale njegove oči z očmi lepe zdaj 19-letne Karmen, ki mu je prišla naproti. Beseda je dala besedo, mlada sta se zaljubila do ušes in ni minil niti dober mese.c in že se je dekle preselilo k fantu v Vadar-ce, kjer imajo lepo hišo, ki stajo dala zgraditi starša Jožef in Terezija Horvat, sicer zaposlena v Avstriji. V tujini (v Felbachu) dela tudi Jože, in sicer v strojilnici kož. Delo je še kar dobro plačano, zato si je kupil s prihranki BMW kabriolet, s katerim rad zapelje seveda tudi svojo izvoljenko. Jože in Karmen sta se poročila, tik preden je toplo sonce stalilo sneg, tako da sta stopila v pomad kot mladoporočenca. Civilna poroka je bila v Bodoncih, cerkvena pa v katoliški cerkvi v Murski Soboti. Nevesti ni bilo treba formalno spreminjati priimka, da bi prevzela moževega, saj je imela (in ima) enakega kot izbranec. Na gostijo, ki je bila pri Veseli Goričanki v Radovcih, sta (po)vabila kar 200 gostov, prišlo pa jih je 100, kar je še vedno veliko. Seveda niso prišli praznih rok, ampak so prinesli lepa darila, zlasti zlatnino. Mladoporočenca nista sama, saj se jima je rodila pred devetimi meseci hčerka Gloria. Njej se posveča predvsem mlada mamica Karmen, saj (še) ni zaposlena. Deklico rada »cartata« tudi tašča in tast, seveda ko se vrneta z dela v tujini. Horvatova doslej nista bila na poročnem potovanju, pač pa bosta šla v letošnjem.poletnem mesecu na nekoliko daljši dopust na morje. Ta bo dobro del tudi hčerkici Glorii. - Š. S. VESTNIKOV KOLEDAR 15. april, četrtek,HELENA 16. april, petek, BERNARDA 17. april, sobota,. . . RUDI 18. april, nedelja,KONRAD 19. april, ponedeljek, LEON 20. april, torek, NEŽA 21. april, sreda, SIMEON Lunine mene: 19. aprila bo sonce vzšlo ob 6. uri in 10 minut, zašlo pa ob 19. uri in 53 minut. Dan bo tako dolg 13 ur in 43 minut. 16. aprila bo na nebu nastopil mlaj. zavarovalnica triglav d.d mm-bT Območna enota Murska Sobota Postanite član Vestnikove družine in prejeli boste palični mešalnik + nezgodno zavarovanje do 18. marca 2000 + 5 % popusta pri sklepanju novih zavarovanj: • požarno zavarovanje • zavarovanje stanovanjskih premičnin • zavarovanje računalnikov • zavarovanje opreme za sprejem in distribucijo satelitskih in kabelskih televizijskih in radijskih programov • zavarovanje glasbenih instrumentov in elektroakustičnih naprav • zavarovanje živil v zamrzovalnikih • vlomsko zavarovanje • zavarovanje stekla • zavarovanje živali in zavarovanje hišnih ljubljencev (psov in mačk) • zavarovanje polnega avtomobilskega kaska • zavarovanje pravne zaščite zaradi uporabe motornega vozila in avtomobilske nezgode in • individualno nezgodno zavarovanje vaša spremljevalca H ■■ v ■ ■■ ■ skozi podobe življenja Vsi, ki ste že Vestnikovi naročniki, boste z 1 8. marcem avtomatično postali zavarovanci Zavarovalnice Triglav. Nezgodno zavarovanje, ki vam ga podarjamo, velja 1 leto, torej do 18. marca 2000, tako da bo naročnik Vestnika prehod v novo tisočletje dočakal varno z nezgodnim zavarovanjem. Avtomatično pa bodo nezgodno zavarovani tudi novi naročniki Vestnika - nezgodno zavarovanje bo začelo veljati ob 24. uri tistega dne, ko bo novi naročnik sklenil naročniško razmerje za najmanj eno leto. POGOJI Nezgodno zavarovanje naročnikov Vestnika na področju Zavarovalnice Triglav - Območne enote Murska Sobota izplača zavarovalnica naročniku, na čigar ime in priimek je sklenjeno naročniško razmerje, za primer nezgodne smrti ali trajne invalidnosti: - zavarovalno vsoto za nezgodno smrt, če je zavarovanec zaradi nezgode umrl (250.000 SIT); - zavarovalno vsoto za invalidnost, če je zaradi nezgode zavarovanec postal popolni invalid, oziroma odstotek invalidnosti, če je zavarovanec zaradi nezgode delni invalid (zavarovalna vsota 500.000 SIT); - za naročnike, starejše od 75 let jamči zavarovalnica v primeru nezgode 50 % zavarovalnine. NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Datum prijave: — Šcveč Slovencev na Triglav! Za VESTNIKOVE naročnike pri novih zavarovanjih dodatnih 5 % triglav premoženje ruvamvnlmca triglav.« ■ Na soboški železniški postaji Irkutsk, kot so ši poznavalci poime tržnico, je začel z o vanjem tudi lok®!z' nom Ob progi. Kljub ratovanju ima lastm vedno status tihega žabnika. ■ ***** V ulici Mikloša KaZj^ pripravlja kopenskai športna luka sp podmornice Čopi ***** •„ . Ele-Štefanu SkapeO ganci je po uSpetnega »driblingu« naSpr° ,jes igralca Ulena okrog takoj čestitalo n in nov soboške uPr 0 mu obljubilo P°v premijo. ***** - , , Tro6^1 Herbert Sefer-je po lanskoletne^ vanju občine in P ugo-še nepokritih na o tovil, da bi bilo na j nu treh src dobro pobrati nekaj ces mostnine. ***** Po spremembi pr°ob ureditvenega nac g, legalizaciji ce \ M&S-a izrazil Pr|P ptf nost za preselitev V se tudi BTC. ***** s« „ sDS'a Šef lokalnega jptr boji za svoj vpliv1 ro polanski obc'^ fr prvaka Janeza ga naj bi močn $ zanimati morava na, predvsem nJ^ liski holmi. Janez Erjavec skl se je na o gd^1 benega sejma s ist/ gospodarskim X in Ponovnim f .0do9 Metodom Drag° j0X ga sejma. Z ^0? to sejem viaQr®p. stopoma Prera cevtski sejem. ***** cvet0 Zah bencinski m .e n® trič ga namf časa ne vati za skladb ***** ^ Združenje degustacij ne na'činepnpta deg ne teletine1 P Rodine slovens^efjrijra i|i la. Kako so reklo ni eden glavr1 nOrek^jfH’1 d°ioča,i^^iP Voros -Franc Drag°vljae?roi^ 5^ pripravi^’ it0 plevelnoza —,S^