Okrogla miza RECICA LJUBNO imoitoristi. TIMBMJI NAJSTASBJSl USTNIK 190S TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU ..........................................................mi*...... « s M M » 0 N H - vsak teden akcijska prodaja različnih vrsta blaga - prodaja na čeke 1 + 2 brez obresti - prodaja na potrošniški kredit 1 + 4 (5% obresti na ostanek dolga) in 1 + 6 (10% obresti na ostanek dolga) - možen nakup z M - kartico in ACTIVA - kartico Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. Trgovina Okonina Tel. 841-174 Delovni čas: ob delavnikih 8.00 -15.00 ob sobotah 8.00 -12.00 Ponudba: - živila - pijače - krmila OE HiiiiniiHiiiimiiiHmiiHiiiiHiniiniHiiiiiHtiiiHiitiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiHiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiumi Poročno fotografiranje - fotografiranje poročnega obreda - fotografiranje v studiu (graščina VRBOVEC) - fotografiranje cerkvenega poročnega obreda - fotografiranje na poročnem kosilu, večerji Na vašo željo vam fotografije vstavimo v albume, okvirje ali pa jih povečamo na željeno velikost. Pokličite nas, da se pravočasno pogovorimo o vseh vaših željah! EPSI d.o.o., Savinjska c. 4, Tel: 063 831-957 (vsak dan med 7.30 in 14.30), razen sobote, nedelje in praznikov. Na trgu 7 Tel.: 063 832-815 REZERVNI DEU ZASTAVA, GOLF, RENAULT, LADA, OUA CASTROL -VALVOLINE, SEDEŽNE PREVLEKE, AVTO GUME, AKUMULATORJI, DODATNI ASORTIMAN SmiiiiiiiiimniiniiHiiiiiitiiHMiiiiiHiiHtiHiiHiuiiiiuiuiiiiiiiB NASLOVNICA Utrinek z Gornjegrajskega praznika Foto: Sašo Bernardi KAZALO STR. KAKO PRIDELATI ČIMBOLJ KVALITETNO MLEKO 4 SAVINJA TURIZEM: TURISTOV PA NI IN NI 4 OKRGLA MIZA: RAZVOJNE PERSPEKTIVE DOLINE 5 KADROVSKE MENJAVE V GP TURIST NAZARJE 5 PREDSTAVLJAMO VAM: AVTO RAKUN 6 PREDSTAVLJAMO VAM: TRGOVINO CEKIN 6 KDAJ JE PRAVI TRENUTEK ZA REKLAMO? 7 GORNJEGRAJSKI PRAZNIK: NOVA KVALITETA.... 8 FLOSARSKI BAL - 33. 9 MOZIRSKA AVTOBUSNA POSTAJA PRED OTVORITVIJO 9 ZAKAJ TOMINŠKOVA ULICA V NAZARJAH? 9 GRADNJALJUBENSKE OBVOZNICE NAPREDUJE 10 ZAHVALA VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA 10 DEJAVNI GORNJEGRAJSKI PLANINCI 11 KINOLOGI NAPREDUJEJO 11 PODUK O MESTNEM ŽIVLJENJU 11 LJUDSKI ZAKLADI: ŠMIHELSKE ZGODBE 12 SLOVENSKO PLANINSTVO: ZDRAHE 13 SREČANJE KMEČKIH DRUŽIN 14 REČIČANI ZAPUSTILI REČICO 14 PREDSTAVITEV ALEKSANDRA VIDEČNIKA IN EDIJA MAVRIČA 15 SREBRNA MAŠA V NAZARJAH 15 VOTIVNE PODOBICE NA OGLED 15 TOKRAT MOTORISTI OLD TIMERJI: 16 TEKMA ZA ZAPOKAL FLOSARJA 17 TURNIR OB 10-LETNICI KLUBA: 900 KROGOV GORNJI GRAD 17 Z GORSKIMI KOLESI PO OBRONKIH MENINE 17 LETNA LIGA V KOŠARKI MOZIRJE 93 18 KRONIKA 18 ŠTEFKA PETEK: LJUBOSUMNOST IN GREH 21 NAGRADNA KRIŽANKA 22 KVIZ 22 OBVESTILA 24 MALI OGLASI 24 L oletni dnevi kljub temu, da so dalfii od zimskih, hitro tečejo, kmalu bo tu jesen pa zima in prišla bo nova pomlad, ki bo, kot vse kale, s sabo prinesla tudi nove lokalne volitve. Sodeč po razpravah na drlavnem nivoju bomo nove volitve opravili na podlagi novega zakona, čeprav dotlej preoblikovanje sedanjih občin v nove skoraj gotovo še ne bo izvedeno. Torej bomo v občini že prihodnjo pomlad volili občinski svet (občinske odbore bodo izmed sebe volili člani sveta) in župana. Župan bo izvoljen na neposrednih tajnih volitvah po večinskem načelu, njegove naloge pa bodo: predstavljanje in zastopanje občine, skrb in odgovornost za izvajanje sklepov občinskega sveta in občinskih odborov. Število članov občinskega sveta in volitve vanj bo odvisno od števila prebivalcev. Po novem bo imel državni zbor pravico razpustiti občinski svet, če le-ta ne bo pravočasno sprejel proračuna, pa tudi če se po trikratnem sklicu ne bi sestal na sklepčni seji v obdobju šestih mesecev. Osnutek zakona o lokalni samoupravi dopušča poleg občin, mestnih občin in pokrajin tudi ustanavljanje krajevnih in vaških skupnosti ter četrti. Osnutek zakona o lokalnih volitvah pa zanje določa večinski sistem volitev, ki bi naj praviloma bile hkrati z volitvami občinskih svetnikov in župana. Koliko in katere občine bodo nastale na območju sedanje občine Mozirje ostaja hvaležna tema za debate v vročih poletnih dneh ob hladnem pivu. Lep pozdrav do 13. avgusta in ne pozabite na Flosarski bal! Franci Kotnik I\ako naprej ... S tem vprašanjem so se verjetno soočili vsi predsedniki krajevnih skupnosti v naši občini (razen v Šmartnem in Rečici) po bolj ali manj katastrofalnem rezultatu glasovanja za nadaljevanje zbiranja sredstev v obliki samoprispevka. Nekateri so bili baje pripravljeni celo odstopiti in s tem, tako se pač zadeve smatrajo, brezyoljno priznati, da ne zmorejo voditi in usmerjati razvoja kraja brez vnaprej zagotovljenih sredstev. Resnica je seveda ena sama in ta se je pokazala v odločitvah krajanov. Zakaj tako in kje iskati vzroke je seveda pomembna komponenta samokritične analize krajevnih faktorjev, iz katere bi kazalo potegniti pozitivne učinke. Za preprosto a logično in preudarno mislečega človeka je obremenitev enega davka plačljivega v obliki razno raznih prispevkov absolutno dovolj. Za ostalo naj poskrbita država in občina - njena podaljšana roka. Naivno bi bilo (je) pričakovati, da bo država, v našem primeru predvsem občina, samovoljno ponudila roko in milostno delila zbrana sredstva, ki predstavljajo občinski proračun in iz katerih se financirajo, recimo jim tako, postavke skupne potrebe. Krajani so s svojo izkazano voljo hote ali nehote, kar sploh ni pomembno, poslali v ogenj svoje krajevne veljake in predstavnike v občinski skupščini, da v kolikor je interes in razvoj doline res njihova prva in glavna skrb, poiščejo finančno možnost za relativno normalno razvojno politiko krajevnih skupnosti. Če kje, potem bi morali vsi omenjeni prav na reševanju tega problema, ki neposredno prizadene prav vse, izkazovati vrednost izkazanega zaupanja. Pa naj še kdo reče, da tudi slabe stvari niso za nekaj dobre! Edi Mavrič Savinjska novice so štirinajstdnevnik in izhajajo vsak drugi petek. Izdajatelj EPŠI d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 063/831-957, telefax 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik, Edi Mavrič, Ciril Sem. Tisk: Delavska univerza Mozirje; žiro račun EPS! 57810-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase jepotrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. ifeebina sestavkov, ki jih objavljamo V rubriki "Pisma bralcev” niso stališča urecfriiškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot eno tipkano stran A4 formata. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. Kako pridelati čim bolj kvalitetno mleko Kot vemo, je stopil v veljavo Pravilnik o načinu oblikovanja odkupne cene mleka, ki je bil objavljen v Ur. listu RS št. 34/93. Ta opredeljuje precej ostrejše pogoje. Znano je, da se higienska kakovost mleka ugotavlja s štetjem mikroorganizmov v mililitru mleka, pri čemer je razvrščen 3. kakovostni razred od 300.001 do 800.000 mo/ml mleka. Posamezni kakovostni razredi bodo tudi različno nagrajevani. Rejcijti oddajo letno manj kot 15.000 1 mleka letno imajo možnost izbire ugotavljanja higienske kakovosti s štetjem mikroorganizmov v ml mleka, če se tako dogovorita mlekarna in proizvajalec ali če to izrecno zahteva proizvajalec, sicer pa se pri njih kakovost nadzira z reduktaznim testom. Čeprav je bilo o proizvodnji higiensko neoporečnega mleka že mnogo povedanega in napisanega, smatramo, da je potrebno, da še kljub temu opozorimo na nekatere probleme, možne vzroke in rešitve pri proizvodnji mleka, da bi imeli čim bolj kakovostno mleko. Mikroorganizmi v mleku so enocelična živa bitja, ki se razmnožujejo na napravah za molžo, rokah, obleki, živalih, tleh, gnoju ipd. Če se srečamo s problemom, da je skupno število mikroorganizmov v vzorcu mleka zelo visoko, so možni vzroki in rešitve naslednje: Hlev naj bo čist, dobro ventiliran in prezračen. Nastiljanje in čiščenje gnoja naj bo opravljeno najmanj eno uro pred molžo, preprečiti moramo tudi vstop insektov. Živali naj bodo čiste, vemo, da urejeno stojišče mnogo prispeva k snagi živali. Pred molžo vedno vzamemo prve curke v posebno posodo, vime in seske umijemo ter razkužimo najbolje z brisačo za enkratno uporabo, pa tudi vodo večkrat zamenjamo. Temperatura vode za umivanje vimena naj bo približno 37 stopinj C. Takoj po molži stroj splaknemo z mlačno vodo, očistimo s primernim detergentom pravilne koncentracije pri temperaturi 65 stopinj C za najmanj 15 minut, nato dobro splaknemo ter osušimo. Tudi pred vsako molžo stroj splaknemo. Pravilno čiščenje je kombinacija mehanskega, toplotnega in kemijskega delovanja. Posebno važna je izbira ustreznega detergenta pri čemer moramo upoštevati navodilo proizvajalca. Enkrat tedensko obvezno vsako molzno enoto razstavimo ter temeljito očistimo ter oščetkamo vse dele. Pri tem zamenjamo garnituro sesnih gum, prav tako očistimo pulzator. Takoj po molži moramo mleko prenesti iz hleva v mlekarnico in ga ohladiti. Učinkoviteje hlajenje v čim krajšem času na 2 do 4 stopinje C. To onemogoča rast in delovanje mikrobov, ki so pri molži prišli v mleko kljub higienskim postopkom. Poleg higiene je hlajenje poglavitni ukrep, ki ga mora vsak proizvajalec mleka dosledno izvajati. Po uporabi moramo hladilnik temeljito očistiti. Enako pazimo tudi na pravilno čiščenje kant za mleko. Ne smemo pa pozabiti, da je samo pitna voda primerna za pravilno čiščenje in izplakovanje. Pri oblikovanju odkupne cene za proizvajalca se bo upoštevala higienska kakovost, vsebnost tolšče, državne intervencije in po novem tudi vsebnost beljakovin. O vplivu prehrane na vsebnost tolšče in beljakovin pa v prihodnji številki. oe je ! TURISTIČNA TAKSA » » « I V skladu s 6. členom Zakona o turistični taksi : (Ur. I. RS št. 18/91) je Vlada Republike š Slovenije sprejela Sklep o uskladitvi vrednosti l točke v Zakonu o turistični taksi (Ur. I. RS št. I 26/93), s katerim se je s 1. junijem 1993 £ vrednost točke povečala s 5 6,50 SIT na 8,50 SIT. » 30 « « 30 X « 30 X ■at 30 X * 30 X * 30 X « « 8 SAVINJA TURIZEM: Turistov pa ni in ni Poletna turistična sezona je, vsaj po koledarju sodeč na svojem vrhuncu, zato nas je zanimalo, kako poteka v naši dolini. Oglasili smo se v eni od turističnih agencij, ki delujejo v našem okolju - v Savinji Turizem v Mozirju. Vodja agencije, Anka Rakun, nam je povedala, da razlogov za zadovoljstvo praktično ni. Že res, da v našo dolino prihaja določeno število turistov. Vendar v agenciji iz razgovorov z njimi ugotavljajo, da so to bodisi ljudje, ki imajo na tem območju vikend hišice ali njihovi znanci, bodisi različni športniki - predvsem planinci. Vseh ostalih, torej takšnih, ki bi si jih želeli zaradi večje porabe denarja, je zelo malo. Na prste rok je mogoče prešteti kmečke turizme, ki so polno zasedeni. Kaj se bo torej zgodilo z dolino, ki sama zase vneto zatrjuje, da vidi svojo perspektivo v turistični dejavnosti? Anka Rakun pravi, da je ob vseh razpravah v zvezi z vrtinami za termalno vodo v Okonini kar skeptična, ko gre za navedeno vprašanje, saj si očitno nismo enotni, kaj bi radi. Če turistov ni v našo dolino, pa Zgornjesavinjčani kljub v povprečju slabim socialnim razmeram v kar velikem številu letujejo izven nje. Največ aranžmajev so v Savinji Turizem sklenili za letovanje v Sloveniji in na Hrvaškem. Poreč, Umag, Novigrad, Savudrija so najbolj privlačni kraji v hrvaškem, Izola, Portorož, Piran pa v slovenskem primorju. Med zdravilišči so se doslej naš turisti največ odločali za Moravce, Čatež, Radence, Dobrno, Rogaško itd. Družine z otroci se najraje odločajo za najem apartmajev, pari pa najraje koristijo hotelske storitve s polpenzioni. Dopusti so upoštevajoč število dni vedno krajši, očitno pa je tujina razen Hrvaške predraga. V agenciji poleg omenjene dejavnosti vršijo tudi menjalniške storitve. Konkurenčni tečaji pri prometu s tujimi valutami so vzrok za soliden obseg poslovanja, res pa je, da sedanja monetarna politika države tega ne vzpodbuja. Sicer cenjena nemška marka je v minulem obdobju namreč kar nekajkrat relativno izgubila na vrednosti, vsi pa si želijo svoj kapital ne samo obdržati temveč tudi povečati. Zato se v zadnjem času vedno bolj povečuje trgovanje z vrednostnimi papirji, čemur bodo po besedah Anke Rakun v bodoče namenili več pozornosti. Okrogla miza PERSPEKTIVE Kadrovske menjave v GP TURIST NAZARJE Da je turizem perspektivno prioritetna panoga doline v krizi ni seveda nič novega. Tu prednjači predvsem stacionarni, kar je v enem delu razumljivo, vendarle pa vsi včasih za rep privlečeni izgovori in iskanje vzrokov obstoječega stanja zgolj v okoliščinah, ki kažejo lastno nemoč oziroma nepripravljenost le te odpraviti. Relativen mir, lepa in neokrnjena narava so seveda naraven potencial, katerega ne kaže zanemarjati, je pa za domnevno petičnega in razvajenega gosta to premalo oziroma predstavlja komaj polovično ponudbo. Nekoliko bolj ugodna slika se zrcali na področju tranzitnega turizma, kar je za dolino z bogatimi naravnimi in kulturno zgodovinskimi danostmi razumljivo. S stanjem, kakršno pač je, pa očitno niso zadovoljni niti sami turistični delavci, gospodarstveniki in občinski politiki (!). O tem, kako stvari v prvi fazi celovito zastaviti, kako preseči obstoječe okvirje, o razvoju in perspektivah drobnega gospodarstva, o tem in onem je tekla beseda na okrogli mizi v Gornjem Gradu. Ob konstruktivni in dobromisleči razpravi večine pa se del razpravljalcev ni hotel odreči, pač po utečenem, medsebojnemu obtoževanju. Uvodoma je predsednik KS Gornji Grad Toni Rifelj prisotnim predstavil organiziranost krajevne skupnosti. Po njegovih besedah bo potrebno večjo skrb posvetiti medijski predstavitvi kraja, za kar je bilo menda v preteklosti storjenega premalo. Sicer pa se Po neuradnih podatkih so organi upravljanja gostinskega podjetja Turist Nazarje v petek, 23. julija, razrešili dolžnosti direktorja, Staneta Podsedenška in imenovali vršilca dolžnosti. Uradnih informacij o tem v podjetju zaenkrat ne dajejo. Ko bodo na voljo, bomo o tem poročali. KF zavzema za celovito predstavitev doline z večjim povdarkom drobnega gospodarstva. Franc Pustoslemšek, zadolžen za turizem v Gornjem Gradu, je bil mnenja, da možnosti turističnega razvoja sicer obstajajo, problem so sredstva, saj je lastnih menda komaj za začetek. Turizem naj bi dolgoročno gledano postal vodilna gospodarska panoga, trenutno pa je potrebno izkoristiti že obstoječe možnosti. V razpravi je predsednik izvršnega sveta SO Mozirje mag. Alfred Božič povdaril, da je razvoj turizma odvisen predvsem od krajevnih dejavnikov, bo pa potrebno spremeniti mišljenje turističnih delavcev, ker bo financiranje odvisno zgolj od perspektive predloženih programov. V občinskem prostoru bi se morali dogovoriti za ponudbo turizma v celoviti obliki. Kot sila pereč pa je mag. Božič izpostavil problem pomanjkanja propagande. Po besedah Remic Hermana predsednika Zgornjesavinjske obrtno - podjetniške zbornice je potrebno iskati interes podjetnikov v programih razvoja, seveda v okviru finančnih možnosti. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno zatreti sivo ekonomijo, šušmarstvo po domače in omejiti popoldansko obrt. Božič mu je odgovoril, da je prioriteta njegove politike prvenstveno usmerjena v ohranjanje obstoječih in odpiranje novih delovnih mest. Siva ekonomija je stvar inšpektorjev, le ti pa so po Božiču brez moči, ker nimajo pravice vstopati v tuja stanovanja. Perspektive Gornjega Gradu, oziroma njegovo vključevanje v gospodarstvo pa vidi predsednik IS predvsem v lesni surovini, turizmu in kmetijstvu. Razpravljala so se dotaknili še mnogih problemov in odprtih vprašanj, na katere bo potrebno poiskati odgovore. Ce se poskušam nekoliko poigrati z domnevnim mnenjem povprečnega prebivalca naše doline, potem sta bila najbolj konkretna v nakazovanju možnih smeri razvojnih perspektiv Vili Marolt, ki je dejal, da si moramo predvsem seči v roke in skupno izkoristiti dane tako turistične kot gospodarske možnosti, in Dominik Miklavc, ki je nedvoumno povdaril marljivost in hotenje ljudi po dokazovanju in reševanju nakopičenih gospodarskih problemov in z več dela za manj denarja. Vse ostalo je nadgradnja, dodajamo mi! - Tekst: Edi Mavrič Foto: Sašo Bernardi Visoki turizem ali: pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal Stanislav Rakun z Ljubnega ob Savinji je svojo zasebno dejavnost začel z delavnico za popravilo avtomobilov in jo pred dvema letoma razširil še s prodajalno nadomestnih delov in drugih artiklov. SN: Kaj vasje vodilo k takšni poslovni odločitvi? STANISLAV RAKUN: Večkratni obiski v podobnih servisnih delavnicah v Avstriji, kjer imajo praviloma poleg delavnice še prodajo nadomestnih delov ter novih in rabljenih avtomobilov, so me napeljali k odločitvi, da se nečesa podobnega lotim tudi sam. Zaradi prostorske omejenosti doma je lokacija prodajalne dislocirana, kar ni najboljše. SN: Obe vaši dejavnosti se verjetno koristno dopolnjujeta.Ju lahko malce bolj podrobno opišete? STANISLAV RAKUN: Servisne delavnice za osebne avtomobile ne bom posebej predstavljal. Glede nje lahko povem predvsem to, da strankam poleg popravil vozil nudimo tudi centriranje koles, menjavo gum in preventivne tehnične preglede, ki so za vse tiste lastnike vozil, ki imajo sklenjeno avtomobilsko zavarovanje pri zavarovalnici Adriatic, brezplačni. Trgovina je dobro založena z rezervnimi deli za različne znamke in tipe osebnih avtomobilov, če pa katerega od delov nimamo na zalogi, ga na željo stranke dobavimo v najkrajšem možnem času. S primernim strokovnim svetovanjem skušamo navezati stranke na našo trgovino in našo delavnico. Stalna stranka namreč v štirih letih prinese štirikratni dobiček, medtem ko ena nezadovoljna stranka potegne za sabo že šestnajst drugih. Dejstvo je, da je današnji kupec zahteven, razgledan, neodvisen in nepredvidljiv. Iz tega razloga poskušamo našo dejavnost reklamirati predvsem s privlačno cenovno politiko (možnost posebnih rabatov), strokovnim svetovanjem, prijazno postrežbo in dobro založenostjo. SN: Nam lahko iz sklopa privlačne cenovne politike navedete kakšno konkretno ugodnost? STANISLAV RAKUN: Lahko: v naši trgovini kupljene gume v naši delavnici montiramo brezplačno, za nakup blaga v vrednosti nad 5.000 SIT pa omogočamo plačilo na tri čeke brez obresti. SN: Vaši načrti za poslovanje v prihodnosti? STANISLAV RAKUN: Prodajni program trgovine želimo razširiti s športnimi artikli, kar smo praktično že začeli izvajati. V dejavnost želimo vključiti tudi prodajo novih in rabljenih avtomobilov, pri čemer bo potreben dogovor z banko za nudenje ugodnih kreditov. Nadaljevali bomo s kvalitetnimi servisnimi storitvami, pridobili bomo možnost sklepanja zavarovalniških pogodb, želimo pa si imeti tudi dejavnost izposoje avtomobilov, rent-a-car torej, tako za potrebe strank, ki pri nas pustijo svoj avto v popravilu kot za vse ostale . Prodajalno bomo skušali v čimkrajšem času lokacijsko prestaviti k servisni delavnici in tako ustvariti sodoben avto center. Zelo podjetniško, bi lahko rekli ob koncu. Pa tudi nič pretirano, saj Ljubno z okolico in tudi širši prostor potrebuje tovrstno dejavnost. Avto Rakun si je svoje mesto v tej ponudbi že ustvaril. Za vse informacije so vam na voljo po tel.841-050 (trgovina) ali 841-114 (delavnica) ali osebno na obeh lokacijah. Tekst in foto: KF Trgovino CEKIN Trgovina Cekin že tretje leto posluje v I. nadstropju Grabnerjeve hiše v Mozirju. Ni je težko najti: po stopnicah navzgor - skozi glavna vrata - in takoj prva vrata levo. Ob vstopu v trgovino vas pozdravi prijazen nasmeh lastnice trgovine, Magde Posedel. SN: Gospa Magda, kako ste zašli v živahne vode zasebne trgovine? MAGDA POSEDEL: Že prej sem imela dinamičen poklic, delala sem namreč v zunanji trgovini, zato prilagajanje ni bilo kdovekako težko. Da pa sem se sploh odločila za ta korak, je svojevrsten splet okoliščin in dogodkov. V družini smo namreč načrtovali, da naj bi se podobne dejavnosti lotil mož, vendar je čas prinesel drugače. SN: Če takoj preideva na bistvo - kakšna je ponudba vaše trgovine? MAGDA POSEDEL: Čisto na kratko bi bistveni del ponudbe svoje trgovine lahko imenovala darilni butik. Če malce bolj na drobno opišem: na voljo so izdelki domače in umetne obrti, izdelki iz stekla, porcelana in keramike, bižuterija, stenske in ročne ure, usnjena galanterija, vse vrste igrač, družabne igre za prosti čas, razni pripomočki za gospodarstvo gospodinjstvo, solske potrebščine, pa morda še kaj, kar nisem omenila. Trenutno je v trgovini preko 1.500 različnih artiklov. SN: Ponudbo verjetno s časom spreminjate in dopoljujete? MAGDA POSEDEL: Ponudbo res poskušam čimbolj prilagajati času in njegovim potrebam. Ustrezne artikle uvrščam v prodajni asortiman ob materinskem dnevu, v času pusta, ob veliki noči itd. V mesecu avgustu bodo, na primer, še posebej aktualne šolske potrebščine, katerih izbira z izjemo šolskih knjig bo res velika. SN: Glede na to, da je trgovina pretežno darilni butik, pri vas kupljene izdelke tudi aranžirate? MAGDA POSEDEL: Res je. In ne samo to. Pri nas kupljena darila aranžiramo brezplačno. Ob tem ne smem pozabiti še na komisijsko prodajo ocenjenega blaga. SN: Starši so pri nakupih šolskih potrebščin veseli vsakršnih ugodnosti. Kakšne jim ponujate vi? MAGDA POSEDEL: Cene vseh artiklov ne samo šolskih potrebščin v naši trgovini so konkurenčne, omogočamo pa tudi obročno odplačevanje. SN: Delovni čas trgovine Cekin? MAGDA POSEDEL: Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. SN: Kako si zamišljate trgovino Cekin v bodoče? MAGDA POSEDEL: Lahko rečem, da je lokacija trgovine res primerna in prijetna, zato se bom v bodoče posvečala predvsem izboljšanju njene ponudbe. Pozitivno dejstvo je, da se ponudba grosistov vseskozi izboljšuje, vedno več je kvalitetnega blaga iz uvoza, zato bom vse, kar se mi bo zdelo primerno, vključila v svoj prodajni program. Upam, da bo zadovoljstvo strank tako še večje. Vabim vse v trgovino Cekin na ogled in nakup. Vsakega bomo z veseljem postregli! Tekst in foto: KF KDAJ JE PRAVI TRENUTEK ZA REKLAMO? Pravi čas za reklamo je vedno, kajti tržišče od podjetnikov in obrtnikov zahteva stalno prisotnost v medijih. Kakšna so temeljna pravila oglaševanja povzemamo iz članka sodelavca poznane marketinške firme, ki je bil objavljen v reviji Kaj - Kje - Kam - Kdo. Kdaj, zakaj in kam bomo oglašali, je treba temeljito razmisliti, saj bi drugače delali le za kritje reklamnih stroškov ... NEKAJ SPLOŠNIH NAPOTKOV: 1. KDAJ BOMO IMELI REKLAMNO AKCIJO? V tujini pravijo, da podjetnik oglašuje takrat, ko: a) mu posla primanjkuje (najbolj intenzivno reklamiranje), b) ima dela največ - skoraj preveč (takrat je napaka prenehati z reklamo, saj trg zahteva, da smo ves čas prisotni - drugače nas pozabijo in posli gredo po zlu), c) posli tečejo srednje dobro (takrat je primerno imeti stalno prisotno reklamo v primernih medijih, saj se s tem posel lahko razvije v izredno dobrega ali pa propade, če reklamo zanemarimo). Torej - za propagando moramo skrbeti redno, saj je konkurence, ki čaka na naše napake, več kot dovolj. 2. KJE SE BOMO POJAVILI S PROPAGANDNIM SPOROČILOM? Medij, v katerem bomo predstavili svoje izdelke, usluge ali sebe oz. firmo/obrt, mora pokrivati skupino ljudi, ki so za nas potencialni odjemalci ali koristniki naših uslug (npr.: če imamo manjšo trgovino ali salon, bomo nastopili v mediju lokalnega značaja, če pa je naša dejavnost interesantna za širši krog ljudi, bomo nastopili v masovnejšem mediju - TV, radio, visokotiražni časopisi itd.) Še zdaleč pa ni dovolj, da se v časopisu samo pojavimo. Vsebina mora biti primerna našim načrtom, času, povpraševanju, sploh pa mora publikacija priti v roke ljudem, ki jih naša dejavnost zanima ali pa jo potrebujejo. 3. KONČNI CILJ PUBLIKACIJE - POTROŠNIK! Zakaj plačevati dražjo reklama v masovnem mediju, če lahko naše potrebe in zahteve pokrije medij, ki ima distribucijo prilagojeno našim potrebam (nižje cene). Tudi ni nujno, da je to široko poznana publikacija; glavno je, da pride v prave roke! KF Qomjegrajski praznik Letošnji Gornjegrajski praznik, že 24. po vrsti se je prejšnjo nedeljo predstavil res številnim gledalcem, (po mnenju organizatorja največ doslej) v nekoliko prenovljeni obliki, kar je dajalo celostnemu dogajanju možnost pristnejšega kontakta med obiskovalci in tistimi, ki so na dovolj izviren in neprisiljen način prikazovati stara kmečka in rokodelska opravila pod skupnim naslovom "v petek in svetek". Organizatorji prireditve so se letos po tehtnem premisleku odločili, da že kar tradicionalne povorke skozi Gornji Grad ne bo, namesto nje pa so prikazano stacionirati v mične in okolju prilegajoče lesene štante v park pred katedralo. Sama odločitev za spremembo je bila brez pretiravanja pogumna poteza, še posebej, ker so prireditelji v preteklih letih skupaj s krajani Bočne, Nove Stifle in Gornjega Gradu znali pripraviti res kvlitetno in izvirnosti polno povorko. Danes velja brez obotavljanja ugotoviti, da so zadeli v polno, tudi po zaslugi ljudi, ki so se vživeli, mogoče tudi z kančkom nostalgije, v čas in opravila, ki so oziroma postajajo zgodovina. Tistega sončnega nedeljskega popoldneva so se predstavili usnjar, čevljar, lovci, izdelovalci ročnega kmečkega orodja, cvetličarka s svojo mično rožico (pomočnico), kmečki fantje in dekleta so pletli kite za okrasitev cerkva, tesarji (stari "cimermani"), krovec škopnate strehe, mojstri iz Nove Štifte so vrtali lesene cevi za vodo, nadalje si je bilo moč ogledati predelavo lanu, kovača, mehanika, ki sta zavzeto popravljala motor iz leta 1930, manjkali niso nepogrešljivi čebelarji, največ ljudi pa se je trlo okoli kmečkih žen iz Gornjega Gradu in naše stare znanke Majerjeve Micke. Nič čudnega, saj so kmetice tešile apetite mimoidočih z domačimi žlinkrofl, katere so pripravljale in kuhale na sami prireditvi, savinjskim želodcem in odličnim prekajenim mesom, Micka pa je poleg kuhanja žganja opojno tekočino radodarno delila na vse strani. Pa naj še kdo reče, da smo Slovenci izgubili občutek za vrednote. Idejni vodja prenovljenega gornjegrajskega praznika Tanja Bezovšek je po prireditvi zadovoljna pripovedovala: " Za spremembo smo se odločili predvsem zaradi nuje po drugačnosti, kar pa ni nujno, da je tudi bolje. O tem naj sodijo obiskovalci. Je pa mogoče lažje izvedljivo kot povorka, kontakt sodelujočih z gledalci je na ta način pristnejši. Res pa je, da zaradi specifike prikazanega društva z izjemo lovcev in čebelarjev niso sodelovala. "Povedala nam je še, da je njena želja najti pravo dejavnost, kot specifiko kraja z možnostjo celodnevnega prikazovanja. Poleg osrednjih dogodkov so organizatorji popestrili prireditev z tradicionalnimi točkami, kot je tekmovanje plesnih parov, vleka vrvi za pokal strdi, lokostrelci so demonstrirali svoj šport, za atrakcijo pa sta poskrbela državna prvaka v akrobatskem rock and rollu. Škoda, da ni bilo izvedeno tekmovanje v čebelarskih veščinah. In če je potrebno govoriti o rdeči niti brez pretiravanja v presežniku, Preveč deliš! Kaj bo pa za dom ostalo? Kito cvetja mu je dala... Kaj pa srce, kdo ve? Najnove/ši model za varno vožnjo v Logarsko dolino potem je čas, da se organizatorji gornjegrajskega praznika zamislijo o potrebnosti in načinu izvedbe spremljajočih točk, katerih osnovni in edini namen je po našem mnenju razvedriti in nasmejati ljudi. Mogoče bi zadostovalo in to brez možnih odstopanj jasno opredeliti pravila igre. Zakaj trud in večmesečno angažiranje nekaterih ne smejo zasenčiti v osnovi preprosto rešljive zadeve. Ni pošteno. Dobronamerna kritika pred jubilejnim 25. gornjegrajskim praznikom prihodnje leto, o katerem organizatorji že razmišljajo, sovpada k splošni oceni prireditve, ki je potekala pravzaprav skozi cel teden z nedeljskim finalom. Prepričan sem, da nas bodo prireditelji skupaj s prijatelji iz Bočne in Nove Štifte ob jubileju presenetili kot še nikoli. Znanja in izvirnosti jim ne manjka. Tekst: Edi Mavrič Foto: Sašo Bernardi Flosarski bal - triintridesetič Če berete Savinjske novice na dan izida, ste prvi dan letošnjega flosarskega bala na Ljubnem že zamudili. Pričel se je namreč včeraj ob 9. uri, ko so se v osnovni šoli v namiznem tenisu pomerili paraplegiki. Od 15. ure dalje je na igrišču Jakop potekalo odprto prvenstvo Ljubnega v tenisu za posameznike, ob 20. uri pa se je v župnijski cerkvi predstavil kvartet BIG BEN. Danes, v petek, je ob 15. uri na Forštu turnir v malem nogometu, ob 18. uri pa otvoritev razstave del akademske slikarke Terezije Bastelj v osnovni šoli. Poletni večer bodo ob 20. uri pred Prosvetnim domom popestrili dekliški pevski zbor Ljubno, moški pevski zbor Raduha, kvartet Ave, domači igralci in godci. Jutri bo ob 8. uri na Forštu finale turnirja v malem nogometu. Ob pol enih se bo na kegljišču Ermenc začel kegljaški turnir za pokal flosarja. Ob 15. uri bo na 45-meterski skakalnici tekma smučarjev skakalcev, ob 17. uri pa nogometna tekma med domačim nogometnim klubom in NK ERA Šmartno ob Paki. Zvečer bo od 20. ure dalje poskrbljeno za vse zabave željne s pomočjo Helene Blagne. Nedeljski program se bo že po tradiciji pričel ob pol štirih popoldne z udiranjem flosa, pol ure kasneje bo flosarski krst. Ob pol petih bo na vrsti razgovor z najstarejšim flosaijem, ob petih pa bodo prireditev obiskali jadralni padalci iz Gornjega Grada. Od pol šestih dalje bodo za prijetno družbo skrbeli Alfi Nipič in njegovi muzikantje. Povorke letošnje leto ne bo, za boljše počutje in višjo kvaliteto ponudbe pa so v Vrbju postavili nove sanitarije in novo plesno ploščo. Razlogov za obisk Ljubnega od 29. julija do 1. avgusta je torej več kot dovolj. KF ■mmmMmmrnmmmmm-----------1 iz krajevnih skupnosti Mozirska avtobusna postaja pred skorajšnjo otvoritvijo ZAKAJ TOMINSKOVA ULICA V NAZARJAH? Avtobusna postaja v Mozirju, ki je nekaterim všeč drugim pa ne, bo v kratkem le dočakala svojo otvoritev. Pogoj zanjo je uporabno dovoljenje, katerega bo investitor - Javno podjetje Komunala Mozirje, kot pravijo odgovorni, kmalu dobil. Celoten postopek se je nekoliko zavlekel zaradi pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri prvem tehničnem prevzemu. Potrebno je bilo popraviti dovozne poti, namestiti ustrezno razsvetljavo in ventilacijo, pridobiti ateste za hidrante, napeljati ustrezne ozemljitve in odpraviti še nekatere manjše pomanjkljivosti.Rok za izvršitev navedenih del je bil konec avgusta, vendar bodo gotova že prej. Za pridobitev uporabnega dovoljenja po tem naj ne bi bilo več ovir. Avtobusna postaja bo lahko pričela obratovati ne glede na to, da vsi poslovni prostori še niso prodani. Tekst in foto: KF V Nazarjah je z uvedbo uličnega sistema ena od ulic dobila ime Tominškova ulica. Ker je mnogim razlog za to neznan, navajamo obrazložitev predlagatelja naziva, Janeza Štiglica: "Dr. Josip Tominšek se je rodil na Slatini pri Bočni 1879, in zaključil svoj bogati življenjski krog 1954. leta. Bil je slovenski pedagog in publicist. Gimnazijo je končal v Celju. V Gradcu je študiral klasično filologijo, slavistiko in telesno vzgojo; tu je tudi doktoriral. Bil je gimnazijski profesor, ravnatelj, pisal je študije iz klasične filologije, učbenike in pedagoške članke; bil je publicist in kritik; objavljal je predvsem v Ljubljanskem zvonu. Pisal je o F. Prešernu, J. Stritarju, I. Cankarju; uredil je Bleiweisov zbornik in Mencingerjeve Izbrane spise. Od jezikovnih del, ki se izrecno nanašajo na Gornjo Savinjsko dolino pa je pomembna njegova razprava Narečje v Bočni in njega sklanjatev. Med drugim je bil velik ljubitelj narave in navdušen planinec. V letih 1908 do 1941 je bil urednik Planinskega veslnika.Kaj je v navedenih letih pomenilo planinstvo (jedro Slovenstva) ni potrebno posebejpovdarjati. Njegov brat Fran (1868 - 1943) je bil po poklicu pravnik, sicer pa v letih 1908 - 31 predsednik Slovenskega planinskega društva, plezalec in traser novih planinskih poti - znana “TOMINŠKOVA POT". Upamo, da je življenjski opus bratov Tominšek vreden, da je njun spomin zabeležen tudi v poimenovanju ene od ulic v sotočju Drete in Savinje." KF GRADNJA LJUBENSKE OBVOZNICE NAPREDUJE Ljubno ob Savinji je letošnje poletje eno samo gradbišče. Najbolj zahteven projekt, ki se izvaja, je seveda obvoznica, v sklopu katere je tudi nov most čez Savinjo. Betoniranje mostu je končano. Trajalo je neprekinjenih 28 ur, porabljenih pa je bilo približno 1000 kubikov betona. V tej zahtevni gradbeni operaciji so sodelovali tudi ljubenski gasilci, ki so štiri dni po betoniranju most močili z vodo. Trenutno se najbolj obsežna dela izvajajo na podpornem zidu pod Pekovo domačijo. Izvajalec del Primorje Ajdovščina je pri začetku njegove gradnje naletel na drugačno zemljišče, kot so sprva predvidevali, zato je bil projekt zanj naknadno spremenjen. Kljub temu pa se čas njegove gradnje ne bo podaljšal. Vzporedno s tem potekajo zaključna dela na zadnjem odseku obvoznice, kjer se utrjujejo bankine, postavljajo robniki ipd. Konec septembra ostaja tako povsem realen rok za dokončanje del. Pričela se je tudi rekonstrukcija Batlnovega mostu, preko katerega je v času po poplavah potekal obvoz skozi Juvanje. Istočasno bo na tej lokaciji dokončana gradnja kanalizacije. Vsi problemi pa s tem seveda ne bodo rešeni. Po besedah predsednika sveta KS Ljubno, Paula Orešnika, sprva predvideno nadaljevanje ceste Ljubno - Luče do odcepa za Kolarico "visi v zraku". Sredstev za izgradnjo prepotrebnega Kolenčevega jezu še vedno ni. Skoda zaradi tega pa je tako rekoč vsak dan večja. Reka vztrajno odnaša brežine, spodjeda pa tudi objekte, ki so jih izdelali avstrijski izvajalci. Zaradi daljšega sušnega obdobja se ljudje bojijo jesenskih visokih voda. "Moram pa poudariti," konča Paul Orešnik, "da smo z izvajalcem del na obvoznici, podjetjem Primorje iz Ajdovščine, zelo zadovoljni. Njihovo sodelovanje s krajevno skupnostjo, društvi in krajani je vzorno, saj ne naredijo nobenega novega koraka brez predhodnega posveta z nami. Tudi s podjetjem NIVO so se dobro sporazumeli, da dela potekajo koordinirano." Ljubno tako v spremenjeni podobi pričakuje obiskovalce 33. flosarskega bala, ki bo tokrat v dneh od 29. julija do 1. avgusta. Tekst in foto: KF ZAHVALA VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA V 13. številki Savinjskih novic smo prebrali vzpodbudno novico, da je s poslovanjem pričel Športni center Prodnik.V imenu varovancev in delavcev Varstveno delovnega centra (v nadaljevanju VDC) se zahvaljujem športnemu centru Prodnik, za darovano pomoč. Zahvala velja njegovemu lastniku Ediju Jurjevcu ml. za njegovo humano dejanje in kot sam pravi - tudi za vzpodbudo. VDC je daroval tudi sredstva firme Gosser, ki so bila prvotno namenjena za uspešen začetek njegovega športnega centra. Enaka zahvala velja tudi radmirskemu in mozirskemu Karitasu. Mislim, da besedici "veseli smo" kar preskromno označujeta naša občutja v prizadevanju po lepšem, boljšem in bogatejšem zagotavljanju življenja za duševno manj razvite osebe v mozirski občini, ki so v to ustanovo vključene. Najbolj veseli pa smo zato, ker nam takšne in podobne akcije dokazujejo, da nas je dolina lepo sprejela, da smo del nje, tako fizično in tudi v skrbi za kar najlepše počutje varovancev VDC Mozirje. Veseli smo tudi povabila, da so vrata Športnega centra Prodnik za varovance VDC vedno na široko odprta. Omogočili jim bomo lahko sprostitev in izpoved občutkov ob stiku z naravo. Gibanje v naravi deluje blagodejno na te ljudi in s tem zbližuje njihove interese. Obvezujemo pa se, da bomo vsa sredstva smoterno uporabili in o tem tudi poročali. Če se doma pogosto sprašujete, ali otroka z motnjo v razvoju vključiti v zavod ali ije. Raziskave kažejo, da so tisti varovanci, ki dnevno odhajajo od doma in se vanj tudi vračajo v boljši psihofizični kondiciji in nasplošno manj dovzetni za konflikte. Pomagamo jim organizirati čas, saj je dokazano, da si ga sami ne morejo in le sledijo določenemu redu. Če bi jih kar pustili, bi s svojo neiskoriščeno energijo povzročili nemir, ali pa bi ždeli v kakšnem kotu in postali vedno bolj topi. Končala bi z vzpodbudo, da se ob takšnih dilemah v družini posvetujete s Centrom. Tudi naša vrata so vedno odprta. Radi vam bomo naše delo predstavili. Vaša odločitev pa bo lažja. VDC: Vilma Marčinko DEJAVNI GORNJEGRAJSKI PLANINCI Tudi planinsko društvo Gornji Grad je aktivno sodelovalo na 24. Gornjegrajskem prazniku. Že sam začetek praznika je bil planinsko obarvan. V soboto 10.7.93 seje namreč 14 Gornjegrajčanov odpravilo na že 2. tradicionalni pohod na Veliki Rogatec (1557). Skromni udeležbi je verjetno botroval tudi veter, ki je pozneje, že na grebenu, res hotel vsakogar odtrgati od skale. Mladinski odsek je ta dan in še dva dni praznika, skrbel za šank pod Rupovo lipo na trgu. S tem si je prislužil nekaj sredstev za izpeljavo dveh letnih taborov, za osnovnošolce in srednješolce, ki ju bo v kratkem organiziral v okolici Bohinja. Planinski dan je bil tudi v četrtek. Ob 16.00 uri je gorniška sekcija pripravila tekmovanje v prostem plezanju, ki se je odvijalo v prijetnem vzdušju in prekrasnem naravnem ambientu, v Gradišču. Da žanje tudi ta zvrst športa veliko zanimanja, je pokazalo preko 50 gledalcev. V Gradišču pa se je zbralo tudi 17 takih, ki so svojo moč in zmogljivost pomerili tudi v steni. Udeležba tekmovalcev iz drugih krajev je bila, z izjemo Velenja, slaba. Celotno smer je preplezalo 5 tekmovalcev. Pri teh se je meril čas, pri drugih pa dosežena višina. Najhitreje je čez steno prišel Šinkovec Mito iz Velenja s časom 1 : 12 : 46. Drugi je bil Blaž Presečnik (1 : 14 : 55), tretji pa Purnat Zdene (1 : 34 : 19), oba iz Gornjega Grada. V ženski konkurenci je nastopila samo Nuša Purnat. Razglasitev je bila na trgu, najbolj uspešni pa so bili tudi primerno nagrajeni. Še isti dan je bila slovesna otvoritev razstave Janeza Mavriča, ob 100 letnici ustanovitve savinjske podružnice SPD. Razstava je bila izredno zanimiva, videli pa smo lahko slike od začetka, pa do današnjih dni. Razstava je bila na ogled do nedelje. Tudi s sodelovanjem na tem prazniku je PD Gornji Grad dokazalo, da je planinstvo še vedno dejavnost, ki druži lepo število krajanov. Vredno pa bi bilo premisliti tudi o turistični ponudbi na tem področju. Zdenko Purnat ml. KINOLOGI NAPREDUJEJO Kinološko društvo Mozirje je že nekaj let zelo aktivno. Vsako leto poskrbi za izobraževanje svojih članov, organizira t.i. "malo šolo" za mlade pse in šolanje psov vseh pasem na poligonu v Varpolju. . V nedeljo 4.7.1993 so štirinožni šolarji opravljali izpite A, B in 1. Pod vodstvom Ferda HROVATA, ki je bil vodja prireditve,vodjo tečaja in markeija Jožeta URTLJA ter sodnika Kinološke zveze Slovenije g. Rojka ROTNERJA, so vsi psi izpite uspešno opravili. Vodniki: Marko Breznik, Daša Hramec, Blaž Finkšt, Zdravko Kliner (izp. A), Franc Vuga, Petra Knapič, Bojan Žerjav, Zdenko Pumat, Robi Vučko (izp. B) ter Miro Prašnikar in Borut Knapič (izp.l), so bili bolj živčni kot njihovi psi, ki so izpite dejansko opravljali. Po oceni g. Rotneija, je bila organizacija izpitov odlična, izšolanost psov zelo dobra, le poslušnost ni bila najboljša. Obramba in sled, pa sta bili na nivoju. Po končanih izpitih, ko so si vsi oddahnili zlasti vodniki, je bila še nogometna tekma med tečajniki in starimi kinologi. Bilo je veliko smeha, veselja, zlasti pa prijateljskega druženja na čistem zraku ter v prijetnem okolju. Imate psa, za katerega si želite, da bi bil prijatelj tudi vaših sosedov? Pridružite se članom Kinološkega društva Mozirje! Duška HROVA T Poduk o mestnem življenju V prejšnji številki smo vam predstavili knjigo olimskega "fajmoštra" Ješeneka, vsebina je pisana kot dvogovor med Antonom in fajmoštrom. V tistih časih so številni pisci uporabili takšno obliko pisanja, ker je bila za neuke bralce bolj vabljiva in mikavna. Prav zanimiv je tisti del, ki pojasnjuje življenje v mestih. Predstavljajmo si čase, v katerih je bila knjiga pisana in še to, da ljudje iz podeželja niso zlepa prihajali v mesta in tedaj življenja tam tudi niso poznali. "Ne zameri Anton, ti mestno življenje le povrhu, po škorji poznaš, do muzga ti ne predereš, ti misliš de je vse tako lepo, veselo ino čisto, kakor je škorja. Če bi pak od znotraj tako poznal, kakor je v resnici, bi ga od sebe spodil, kakor dete rudečo, od znotraj pak gnilo jabolko, inu se njemu zato, de si kmet zahvalil .... Ti vidiš po mestih lepe, štimane, visoke, inu prevzetne hiše: ti meniš, v tih sami srečni ludi prebivajo. Kakor pak smert vse tukaj najde, tako so tud vse druge človeške težave doma. Ti močni zidovi niso v stani eniga pred smertjo obvarvati, tako tudi ne pred težavami, katerim je vbogo človeštvo podverženo; ino le verjami meni, de več dobriga inu več zadovolnosti je v vaših lesenih hišah, kakor v tim prevzetnim ozidju. Več solz se na en dan v enim velikim mesti preliva, kakor v tedni po kmetijah; inu če bi jez le hotel vse sorte mestnih sirot tebi narajtat, jez bi kraja inu konca ne najdel. Gotovo je de v večim mesti oblastniki, višari dežele, drugi visoki inu bogati prebivajo, pak leti ne živijo tako, kakor se vidi. Nar veči dejl so oni obloženi z velko skerbjo čez deželo čuti, za prid dežele misliti, njo višati inu regirati. Od jutra do večera so v kanelijah, pišejo, prevdarjajo, pravico spoznavajo, praude doganjajo, dobre darijo, inu hude strahujejo. De se po storjenem deli skuzi eno veselje ohladijo, njim je tako potrebno,kakor vam kmetam pokoj po teškim deli. Kej se najlepši reči naredijo, al ne po mestih? Vaši rokodelci (antverhaj) niso senca proti unim, inu če kdo na deželi kaj lepiga, inu dobriga napravi, se je od mestnih mojstrov naučil. Mesta so kraji v katerih se vmetnost inu ročne dele čedjo inu popolnamajo. Od četrte ure noter do terdiga mraka sedijo per svojim deli. Vsi tedaj v mesti, tudi ti visoki, morejo svoj kruh v putu svojga obličja zaslužit, tako kakor vi kmetje na deželi ... So eni tamkej zanikerni, kej pa tih ni? Katiri drugega ne delajo, kakor to, kar vidi, namreč pozno vstajajo, na vse viže se razvirajo, dobro jedo inu pijo, kvartajo, po kratkim časi, kakor jastrob za golobami letajo. Leti pak meni drugači naprej nepridejo, kakor kresnice ... Te le ene dni svetijo, luč njena se potem zgubi, inu je kakor ena druga muha inu červ ...". Ce pomislimo, da je pisec vse to zapisal pred davnimi 172 leti, potem lahko dojamemo iskrenost nauka in dobronamernost vsebine. Ljudje na deželi so pač tedaj menili, da teče v mestu mleko in med, saj je kmet tiste čase poznal le trdo delo od zore do mraka, skromno življenje in kljub vsemu pa zadovoljstvo. Namen zapisanih nasvetov je torej jasen, prikazati ljudem na podeželju lepe in temne strani mestnega življenja, posebno poudarjena pa se iz besedila čuti želja pisca po vzgojni plati. Številni podeželski prebivalci so se kaj radi zatekali v mesta, kot v obljubljeno deželo in bili pogosto le predmet izkoriščanja zvitih meščanov, ki so kmečke ljudi hudo podcenjevali. A. Videčnik Piše: Aleksander Videčnik Ljudski zakladi Že v prejšnji številki našega glasila smo pričeli z objavo ljudskih zgodb, ki jih je ohranila nekdanja šmihelska učiteljica Naraločnikova. Tokrat bomo s povzetki zaključili. ROPARJI V ZALOKI Pred davnimi časi so strahovali roparji okolico Zalok pod Smrekovcem. Res, jemali so le tistim, ki so bili bogati, pa kljub temu so se jih ljudje bali. Nekega soparnega dne je v te kraje prispel preko Kramariče potnik s težkim tovorom na plečih. Hodil je mimo Reberšaka, Plešnika in Encna, kjer je nameraval malo počiti. Pod debelo smreko je sanjaril o svojih doživetjih in razglabljal od kod ime Kramariča. Baje je bilo takole. Pred časom je tod potovala kramarica z obilo drobnarij za prodajo po hišah. Navadno je potovala iz Črne v kraje Savinjske doline. Nekoč je, ko je počivala, planil po njej hudobnež in jo ubil. Odvzel ji je culo z blagom in jo mahnil v dolino, kjer si je obetal dober zaslužek z ukradenim blagom. Ko je tako taval po gozdu, je nenadoma zagledal luč, kar mu je dalo upanje, da je le prišel med ljudi, kjer bo našel posteljo in toplo izbo. Izkazalo se je, da je pri Silvestru v gostilni. Gostilničar mu je ponudil posteljo, potnik pa je hitro zaspal. Toda Silvester je bil povezan z ropaiji in jim je poslal sporočilo, da je pri njemu potnik z vrečo polno blaga. Res so kmalu prispeli in potnika ubili. Vzeli so mu blago in denar, nekaj tega so dah tudi Silvestru za plačilo. Da bi umor prikril, je gostilničar truplo pokopal kar v kleti. Kmalu pa je umrl, gostilno pa je prevzel mladi naslednik, ki seveda o umom ni nič vedel. Ko je želel klet povečati, je tam našel kar precej okostnjakov in tako je spoznal bridko resnico o svojem očetu ... Tudi roparski vodja v Zaloki je ostarel in po vseh grozodejstvih razpustil bando. Starca pa je nenehno pekla vest in sklenil je zgraditi cerkev, da bi svojo dušo odkupil, baje je pobral denar in se z njim podal v Bele Vode, kjer še danes stoji cerkev z imenom njegovega svetnika Andreja. No, Kramarica pa bi naj dobila ime po nesrečni kramarici, ki je tako žalostno preminula na prehodu iz Koroške k nam. Tam so jo dobri ljudje tudi pokopali... PRAVLJICA O JAMI KAMRICI Nekako sredi Golti, je skala imenovana Kačmanska peč. Pod to pečjo je velika jama, ki so se je ljudje, posebno pa nepošteni, zelo bali. Nekoč so domači sodniki, "rihtarji" imenovani, ujeli hudega razbojnika in ga obsodili na smrt. Živega so odpeljali v jamo in mu dah živeža za kak mesec dni. Nato so jamo zazidali, razbojnik pa ni bil v skrbeh, saj je verjel, da bo lahko iz jame pobegnil, zid ga že ne bo zadržal. V starih izročilih pa je bilo povedano, "kdor se iz zazidane Kamrice reši, je oproščen vsake kazni". Tako je zločinec kmalu ostal v temi jame, zazidan, kot živ mrtvec v globokem grobu. Pa so ljudje vedeli povedati, da je minilo dva meseca, ko so v Železni Kaph opažih človeka priti iz nekega jamskega hodnika, bil je ves siv in upadlega lica, komaj se je še držal pokonci. Še govoriti ni mogel, tako je bil slab. Dobri ljudje so mu dali mleka in kruha, izčrpan je kmalu trdo zaspal in že čez dva dni umrl. Ljudje pa so kmalu izvedeh za usodo tega človeka, ki so ga štajerski rihtarji zazidah v jamo Kamrico in je po dolgem tavanju našel izhod na Koroško stran, kako pa mu je to uspelo, ni utegnil več povedati ... RAUBERVITEZ IN TURKI Ljudje so zaradi varnosti gradili svoje domove na težko pristopnem kraju, premožnejši pa so hiše obdali z zidovi, posebno graščine so bile prave utrdbe. Preprosto ljudstvo je bilo pač nezaščiteno in prepuščeno v vojnah samemu sebi. Tako je na hribu pri Redgundi stal mogočen grad, za katerega so okoliški kmetje morali delati. Graščak je bil sila domišljav človek in pretirano željan bogastva. V okohci Črne so živeli vitezi- roparji, ki so plenili potujoče trgovce. Z njimi se je povezal tudi Radegundčan. Pogosto je hodil na gostije na Koroško, včasih pa so mu razbojniški vitezi vrnili obisk. Tako pogosto so zahajali križem, da so utrdili pot skozi goste gozdove, baje še danes uporabljajo domačini to pešpot. Pa so se pojavih Turki, ki so hoteli grad v Radegundi zrušiti. S topom so streljali z mesta, kjer je danes Srebočnikov križ. Da bi Turke jezila, je z obzidja gradu mahala grajska gospa z lisičjim repom. Še srditeje so obstreljevali grad. Graščak pa je med tem pobral vse bogastvo in se skozi rov podal v beg. Baje je ta rov imel izhod nekje nad Trnavo pod Belo pečjo. Grad je seveda postal lahek plen Turkov, ki pa niso našh nič prida plena. Gradu niso požgali, vendar temeljito razdejali njegovo notranjost, tako graščak ni mogel več stavbe usposobiti za bivanje. Potem je iz naših krajev izginil in se ni nikoh več vrnil. Ljudski glas pa govori o zakladu, ki ga bo mogoče kdaj izkopal korajžen berač ... In res, z mežnaijem sta se dogovorila, da ga pojdeta odkopati. Kopala sta baje do onemoglosti, pa sta naletela le na grajske tečaje, ki so ob udarcu zažvenketali, tako sta pač že videla zaklad, ki pa ga v resnici nista nikoli našla. Morda bodo še kdaj iskali ta zaklad? r|ip|t Slovensko plcmms+vo fZDRAH €. Po prvi svetovni vojni je Savinjska podružnica SPD prevzemala do tedaj nemške planinske postojanke, torej tudi to v Logarski dolini. Poleg Piskemikovega zavetišča je nastal še Tilleijev dom, imenovan po znanem planinskem zanesenjaku dr. Tilleiju. Kmalu je zrasel poleg že omenjenih domov še Aleksandrov dom, vse naštete postojanke so bile v lasti SPD. Spričo vse večjega zanimanja za Logarsko dolino in njen tujski promet, posebno po izgradnji ceste Solčava - Logarska dolina, so se domačini odločali za lastne gostinske zmogljivosti, ki naj ne bi bile le to, temveč bi novo načrtovane turistične gostilne bile dejansko hoteli. Takšne načrte so imeli pri Logarju, Plesniku, Podbrežniku in kasneje še "Sestre Logar". Fran Kocbek je vseskozi zagovarjal zaprtost Logarske doline v toliko, da tam ne bi bilo hotelov ali gostiln, temveč le planinske postojanke. Kmalu je zaradi tega prišel v spor z Logarjem in ostalimi, ki pač niso z njim delili tega mnenja. Tudi oblastveni organi niso bili proti gradnji novih tujsko-prometnih zmogljivosti, posebno še v času pristojnosti Dravske banovine je bilo uradno stališče v prid načrtom domačih graditeljev. Zaradi stališča Kocbeka, ki je bilo gledano kot stališče Savinjske podružnice SPD, tudi v Celju niso bili zadovoljni. Celjska občina je imela v svojih rokah avtobusno podjetje, ki je uvedlo redno linijo v Logarsko dolino. Tako so se seveda poslovni interesi križali. Poleg vsega tega so bili vse glasnejši tisti planinski funkcionarji, ki so zahtevah, da se sedež Savinjske podružnice preseli iz Gornjega Grada v Celje. Ti glasovi so bili skozi čas že večkrat izraženi, pa niso imeli odmeva, ker se je vsa planinska organizacija zelo vezala na Kocbeka in njegovo osebnost Seveda so po prvi svetovni vojni nastali drugačni časi, ki so zahtevali določene spremembe v notranji organizaciji planinstva, tudi v naših krajih. Razprtije so bile še glede zunanje podobe na novo nastajajočih hotelov. Plesnikov hotel so kritizirali, da po zunanjosti ne sodi v krajino, bolj pa so pohvalili zgradbo "Sester Logar", ki je po svojem izgledu še najmanj motila okolje. Pa vendar, resnici na ljubo, poudarja Branko Zemljič v svojem zapisu, z novimi zmogljivostmi niso bile prizadete planinske postojanke v Logarski dolini. Piskemikovo zavetišče je prevzel v oskrbo Fort Herle, ki je bil dotedaj oskrbnik Frischaufovega doma na Okrešlju. S cestno povezavo Logarske doline je seveda življenje v tem prekrasnem delu naše domovine postalo zelo živahno. Sem so prihajali tudi gostje, ki so ostajali po več tednov v dolini, vsako leto pa je bilo tudi več planincev, ki so obiskovali Savinjske Alpe. Tako je ostalo do (huge svetovne vojne, ko je okolica Solčave bila požgana, seveda tudi Solčava sama in kajpada Logarska dolina.Organizacijsko se je s časom vse več dejavnosti prenašalo v Celje, kjer je bil od leta 1927 dalje tudi sedež Savinjske podružnice SPD. Fran Kocbek je tega leta na občnem zbora odklonil načelništvo, ki ga je tako prevzel dr. Tiller. Treba je še poudariti dejstvo, da je podružnica že desetletja dolgo dobivala iz vrst celjskih planincev številne pobude, pa tudi gmotno so ji stali ob strani, taiko predvsem Žalčani, kot Celjani. Brez takega sodelovanja tudi ne bi prišlo do tako odločilnih podvigov, kot je bila cesta Solčava -Logarska dolina in še marsikaj dragega. Naj poudarimo še to, daje bil tedanji Žalec bogato naselje z zavednimi slovenskimi voditelji. Celje pa je bilo za tiste čase središče kotline in tudi gospodarsko zelo močno. Tako je treba tudi gledati na morda boleči prenos sedeža podružnice v Celje. Savinjska podružnica je kot taka obstajala do prihoda Nemcev, leta 1941. Po drugi svetovni vojni pa so prilagodili planinsko organizacijo potrebam, nastala so Planinska društva, ki so na svojih območjih skrbela za postojanke in drage naloge v zvezi z društveno dejavnostjo. Takšna organiziranost planinskih društev je še danes. A. Videčnik Zanimiv primerek krompirja je poslikal znani fotograi Ugovšek v rečičkem župnišču. Njegova cima je zrasla kar2metra. (AV) Srečanje kmečkih družin Zgornjesavinjski kmetje in njihovi družinski člani so se minulo nedeljo zbrali v Moravi na Mozirski planini. Čudovito okolje in lepo vreme jih je privabilo na četrto tradicionalno srečanje kmečkih družin. Veliko jih je prišlo in lepo so se imeli. Srečanje sta organizirala Občinski odbor SLS in pašna skupnost Hleviše, popestrili pa so ga godci in šmihelski pevci. To ni bil dan za politiko, zato se je nista dotaknila niti predsednik 00 SLS Andrej Presečnik irt direktor M ZKZ Mozirje Anton Vrhovnik, ki sta pozdravila udeležence. Po slovesni maši so se udeleženci srečanja zadržali v prijetnem razpoloženju do poznih popoldanskih ur in si obljubili, da se prihodnje leto gotovo spet snidejo. Tekst in loto: JP Na Mozirski planini je bilo lepo LOVSKA DRUŽINA SOLČAVA PRIREJA v soboto, 14. avgusta 1993 VELIKO TRADICIONALNO LOVSKO SREČANJE z nagradnim streljanjem in vrtno veselico. Prireditev bo pri Lovskem domu v Solčavi s pričetkom ob 18. uri. VABLJENI! Rečičani so zapustili Rečico Nedelja je bila dan, ko je bila Rečica kot izumrla. Večina Rečičanov se je namreč odpravila nekaj sto metrov više, na Ston s svojimi 900 metri nadmorske višine. Srečanje na Stonu, letos že drugič v organizaciji "rečiških jagrov", je zvabilo v naravo skoraj vse Rečičane in tudi druge ljubitelje narave, planin, zelene bratovščine in še kaj bi se našlo. Skratka tiste, ki so želeli lepo sončno nedeljo preživeti malce drugače. In seveda navijati. Lansko družabno srečanje na Stonu je minilo predvsem med rečiškimi lovci in planinci. Letos je to srečanje preraslo v spopad osmih ekip. Pomerili so se lovci, planinci in turisti (vsi iz Rečice), bunkovci iz Varpolj, gasilci iz Pobrežij ter ekipi iz Gorenja in Radegunde. Tekmovalci so se ekipno pomerili v streljanju z zračno puško, malem nogometu in vlečenju vrvi. Pri vseh disciplinah so se zabavali številni gledalci in navijači, nemalo smeha in razburjenja pa so doživeli tudi tekmovalci. Tako so rečiški jagri skoraj popolnoma zatajili pri svoji paradni disciplini, streljanju z zračno puško. Menda so bile "cevi malo krive", vendar ne za temovalce iz Gorenja, ki so osvojili prvo mesto. Nogometaši so žogo velikokrat iskali v grmovju, še večkrat pa so "brcali v prazno". Na 900 metrih nadmorske višine je namreč težko najti popolnoma ravno površino, tako je žoga občasno obtičala kar v kakšni luknji. Nič ne de, so menili rečiški planinci, ki so se na valovitem terenu najbolje izkazali. Kljub vsemu pa je odločitev o zmagovalcu za pokal Ston padla šele v popoldanskih urah, ko so se tekmovalci pomerili v vlečenju vrvi. Razburljivo in navijaško je minila zadnja disciplina, najmočnejši pa so se očitno zbrali za vrvjo, ki so jo potegovali rečiški planinci. Tako so si letošnji pokal Ston priborili v Planinskem društvu Rečica, druga je bila ekipa iz Pobrežij, tretje mesto pa so osvojili predstavniki Turističnega društva Rečica. Poleg teh disciplin so se pomerili še posamezniki v streljanju z zračno puško. Prva nagrada je na veliko veselje otrok potrpežljivo čakala ob opazovalnici, enkrat zbežala in večkrat zameketala. Kaj bo zmagovalec v streljanju, Rečičan Uroš Štiglic, počel s kozo, pa na vemo. Tako je ob smehu minilo srečanje Rečičanov. Še enkrat velja omeniti lovce, ki so poskrbeli za organizacijo, hrano, pijačo in ples. Minila je prijetna nedelja, ki so jo nekateri izkoristili še za prijeten sprehod in prelep razgled. Skratka, bilo je lepo, zato na svidenje prihodnje leto na Stonu. US Predstavitev Aleksandra Videčnika in Edija Mavriča V sklopu prireditev ob Gornjegrajskem prazniku je bila v petek, 16. julija, po končani otvoritvi razstave del akademskih umetnikov v dvorani kulturnega doma predstavitev pisatelja in publicista Aleksandra Videčnika in pesnika Edija Mavriča. Oba, v domačem okolju naše doline prav gotovo premalo poznana, marsikje drugod pa visoko cenjena kulturna ustvarjalca, sta se občinstvu predstavila na svojstven, za vsakega od njiju specifičen način. Aleksander Videčnik, ki je do sedaj izdal 19 samostojnih del, eno knjigo v soavtorstvu, napisal 9 feljtonov oziroma dramatizacij, 10 pisnih referatov in 4 v zbornikih objavljene razprave, pripravil 18 razstav in objavil preko 1000 člankov v raznih časopisih, je v uvodu na kratko predstavil začetke svojega dela, ki je po letih in letih vztrajnega raziskovanja obrodilo tako obilne rezultate. Prebral je tudi odlomek iz prizora "kako so na Ljubnem za časa trških pravic delili ribe".Ob vsakem ponovnem vprašanju je bilo iz njegovih odgovorov moč razbrati bogato poznavanje življenja in dela tukajšnjih prebivalcev in širših družbenih razmer, ki so vplivale nanje. Aleksander Videčnik v današnjem času čuti pomanjkanje narodne enotnosti,ki edina lahko ohrani narod pri življenju, veseli pa se dejstva, da se v slovenske vasi, društva, organizacije postopoma vračajo stari kulturni običaji. Edi Mavrič, ki v teh tednih zaključuje priprave na izdajo svoje druge knjige, je občinstvu predstavil, kot se je sam izrazil, nekaj "lažjih" pesmi, ki jih namerava uvrstiti v že omenjeno zbirko. Mavrič, ki je v domačem kraju poznan kot aktivni član različnih društev in organov krajevne skupnosti, nenazadnje pa tudi kot politik, saj je delegat občinske skupščine, je svoje poglede na kulturo, na politiko, na državo in družbo predstavil na poznan neposreden in piker način. Vendar je v njegovih besedah ne glede na direktno izražanje moč slutiti še nekaj ozadja, nekaj dodatne pomenljivosti, ki jo v sebi značilnem slogu plasira sogovorniku. Edi Mavrič se kot aktivni kulturni delavec zavzema za pravilno razmerje med profesionalno in amatersko kulturo oziroma za temu primeren način financiranja obeh, ki si ne smeta biti konkurenca temveč dopolnilo. Prijetno srečanje, ki se je potegnilo kar čez 22. uro, so s svojim nastopom obogatile pevke dekliškega pevskega zbora iz Rečice ob Savinji pod vodstvom Lidije Podlesnik. Z ubranim petjem so navdušile prisotno občinstvo. Le eno pomanjkljivost je imelo srečanje, ki sem ga imel čast povezovati, da se je družabni del programa na trgu pričel pred njegovim iztekom, torej bi se moralo pričeti prej. Pa je bilo kljub temu lepo. KF Srebrna maša v Nazarjah V nedeljo, 4. julija, je bila v nazarski župnijski cerkvi srebrna maša patra Mateja Papeža, ' frančiškana, domačina iz Dobletine, ki je sedaj rektor Marijine božjepotne cerkve na Sveti Gori pri Gorici in gvardijan. K lepi obletnici, ki ji je prisostvovalo veliko število navzočih - zanje je bila cerkev kar premajhna, je patru Mateju čestital tudi njegov brat pater dr. Viktor Papež, ki je dekan in profesor prava na rimski univerzi Antonijamum. Je član najvišjega cerkvenega sodišča: rimske rote in konzultor kongregacije za zadeve svetnikov. Tekst in foto: KF VOTIVNE PODOBICE NA OGLED V Gornjem Gradu je že kar običajno, da nas presenetijo s čim novim! Tako je tudi ob prazniku kraja poleg številnih prireditev predstavil Janez Mavrič svojo bogato, lahko bi rekli celo, enkratno zbirko votivnih podobic iz raznih obdobij in krajev. Razstavni prostor pod obokom graščine, je za takšno predstavitev kot nalašč, lep in prikupen! Kraj je s tem spet pridobil mikavno vsebino kulturne ponudbe, kajti nedvomno smemo reči, da ja takega zlepa ni videti. Če bodo razstavo ohranili kot stalno, bo gotovo privabila številne ljubitelje tovrstne kulture v Gornji Grad. Morda bi v te namene le natisnili skromno zloženko in z njo predsavili nekatere posebnosti iz zbirke, ki je sedaj na voljo obiskovalcem. Vsebinsko se zelo ujema s čudovito katedralo, torej mora poslej postati del programa ogledov za obiskovalce Gornjega Grada. Dolga leta smo nekako sramežljivo obravnavali tovrstno kulturno izročilo, malokdo je smatral "romarske" podobice vrednim pozornosti. Vendar, naši ljudje so skozi stoletja romali po domači in tuji zemlji, da bi uslišali razni svetniki, zaščitniki, njihovo stisko oziroma priprošnje. Že v dolini imamo stare romarske poti in točke, Razstavo si je mogoče ogledati po predhodnem dogovoru, odprta pa je ob sobotah od 15.00 do 16.00 in nedeljah od 9.00 do 10.00. znano pa je, da so nekoč naši prebivalci romali v daljne kraje, ne nazadnje je med ljudmi še vedno znano potovanje v Koeln (po ljudsko "Kelmorajn"). Od povsod so prinesli s seboj tudi votivne podobice in jih hranili v molitvenikih, tako se je marsikaj še ohranilo, čeprav mlajši ljudje niso bili opozorjeni na kulturno vrednost teh podobic. Prizadevanja in neverjetna vnema Janeza Mavriča se odraža v izboru razstavljenega gradiva. Vidimo lahko prav stare bakroreze, pozneje tudi ročno barvane, ogledamo si lahko razne bogate oblike izvedb, ne manjka niti posebnosti v oblikah izdelave. Glede na izvor, pa dokazuje razstava tudi veliko pestrost. Mavrič se ne odloča izključno za domače podobice, zbral je veliko takih iz drugih dežel in s tem nazorno prikazal določene razlike v izvedbah, ki so značilne za razna odobja in razne dežele. Razstava je vredna naše pozornosti, avtorju pa lepa hvala za trud! A. Videčnik Tudi letošnje poletje ne gre brez oldtimerjev v Zgornji Savinjski dolinu Tokrat so se zbrali samo motoristi oldtimerji z motorji do letnika 1966. Tako imenovani rally je potekal 17. in 18. 7. 93 v organizaciji VIJA VAJA in Ljubljane, Slovenskih novic, podjetja EPSI, gostišča Grad Vrbovec,trgovine Trik Solčava in TD Nazarje. Motoristi old timerji so v soboto, 17.7. krenili na pot iz Ljubljane in Maribora ter se ob 13. uri srečali na parkirišču pred gradom Vrbovec v Nazarjah, kjer je bil postanek.Zbralo se je 30 starih lepotcev od puchov,bmw-jev, arielov in par odličnih prikoličarjev , od katerih je najbolj izstopal harley davidson.Ker smo skupaj s Slovenskimi novicami iskali tudi najsterejši motor na slovenskem, smo seveda nestrpno pričakovali prihode najstarejših. Kmalu se je izkazalo,da si bo veijetno pridobil titulo najstarejšega motor BSA,letnik 1913, lastnika Jožeta Kunca iz Ljutomera.Za okrepčilo (trdo in tekoče) so poskrbeli v gostišču Grad Vrbovec in člani Turističnega društva Nazarje.Vso že tako vročo zadevo pa so popestrile še bolj vroče plesalke skupine Power dancing iz Maribora. Približno ob 15. uri pa so skupno krenili po dolini v kamp v Logarski dolini, kjer sojih že čakali šotori. Seveda stari lepotci niso zdržali tempa do Logarske doline zato so se oddahnili v Lučah. V kampu v Logarski dolini pa so jih pričakali z vročim golažem in domačimi specialitetami v organizaciji trgovine Trik in društva upokojencev. Večer in noč sta minila mimo, brez "navijanj", le tu in tam je zadevo zmočila ploha. Po deževnem jutru se je naredil krasen dan, tako da so stari lepotci opravili še krajšo spretnostno vožnjo po kampu, v kateri je bil med motoristi najboljši Jože Markič z BMW-jem, letnik 55, med prikoličaiji pa Jernej Kačič s harley davidsonom, letnik 30. Odlična tretja pa je bila Moziijanka Andreja Cesar na motorju BMW, letnik 55. Vse je presenetil prihod Jožeta Šibala iz Uniš pri Ponikvi z motorjem Lavrin / Klementiz, letnik 1905 in kije kljub letom brezhibno opravil spretnostno vožnjo. Pot po dolini nazaj pred grad Vrbovec je bila zopet vroča. Še kosilo ter zaključna slovesnost z razglasitvijo najstareješega motorja, motorista in zmagovalcev spretnostne vožnje in srečanje seje prevesilo v zaključek. Posebno moramo izpostaviti udeležbo domačinov. Poleg že omenjene Andreje Cesar iz Mozirja , so sodelovali še Jerneje Boris iz Ljubnega na BMW-ju,Flere Andrej iz Nazarij na paglianti-ju, let.57, in Poznič Drago na Vespi, let.56. Mogoče še misel za zaključek.Tudi tako srečanje je kamenček v mozaiku turistične ponudbe doline, zato preseneča neodgovorna poteza društva z doline. Najboljšim oldtimerjem smo za nagrado želeli ponuditi značilen spominek z doline, delo domačih rok.Vse je bilo dogovorjeno, vendar... nič. Niti sporočila, niti opravičila. Verjetno bomo morali spoznati, da turizem ni samo ena prireditev na leto, temveč da bomo s skupnim nastopom in promoviranj enih in drugih prireditev verjetno skupno zabeležili večji profit. ML FOTO: C. SEM Najstarejši: Lavrin/ Klementiz, letnik 1905, lastnik Jože Šiba! mm ::::x;:;x;::x:x::::;x:::x;x:x:::x XX#: v s P ort GORSKO KOLESARJENJE MOUNTAIN BIKE SERIJA ZA POKAL ENERGIA Tekma za državno prvenstvo za pokal flosaria Dne 24. in 25. julija sta bili v organizaciji Kolesarskega servisa Profi in soorganizačiji podjetja Epsi na Ljubnem tekmi za Mountain Bike serijo v okviru tekem za državno prvenstvo in sicer tekma v t.i. cross countryu in down hillu (spustu) za pokal flosarja.Tekmi sta bili mednarodni, saj so sodelovali tekmovalci iz Hrvaške in Ukrajine. Sobota je bila rezervirana za tekmo v cross countryu (cc) v treh kategorijah (rekreativci, mladinci in člani) s startom ob 10.30 in zaključkom ob 17.30 uri.Med rekreativci, ki so prvi zaključili tekmo, je bil najboljši Justin iz ekipe Studio B, med mladinci Budja iz ekipe Energia. V elitni tekmi med člani je bil najboljši Jauk iz ekipe Štajerska. Vsa zadeva je potekala po izredni progi v okolici Ljubnega, s startom in ciljem na kmetiji Plaznik.Gostoljubna domačina sta najboljšim namenila tudi priložnostna darila. Uradna razglasitev najboljših in podelitev nagrad pa je potekala v pred kratkim novoodprtem objektu Šport centra Prodnik. V nedeljo je bila na vrsti tekma v down hillu (spustu) na izredno strmi in slikoviti progi s Sv. Primoža na nogometni stadion na Forštu.Tekmovalci v vseh treh kategorijah so se -podali na progo že zjutraj v okviru uradnega treninga. Na sami tekmi je bil med člani najhitrejši domačin Andrej Marovt Helešič, ki je zmagal pred državnim prvakom Brelihom (Črni vrh) in se s to zmago tudi izenačil v vodstvu v skupnem seštevku tekem za državno prvenstvo v spustu.Med rekreativci je zmagal Justin (Studio B2), med mladinci pa Lamovšek (Proloco Scott). Spusta so se udeležili tudi trije ljubenski mladinci, ki so dokazali, da se že lahko postavijo ob bok najboljšim iz teh disciplin. Vsi tekmovalci so izredno pohvalili teren in proge na Ljubnem in predlagali organizatorju, da v prihodnje kandidira tudi za organizacijo tekme v okviru evropskega pokala. Pa še naša misel: tudi to je ne samo športna, temveč tudi turistična promocija kraja in cele doline. ML LOKOSTRELSKI KLUB GORNJI GRAD 1983-1993 Turnir ob 10-letnici kluba 900 krogov Gornji Grad I. avgusta bo v Gornjem Gradu na velikem travnatem nogometnem igrišču mednarodni lokostrelski turnir z udeležbo preko 100 tekmovalcev, s katerim bodo slavnostno obeležili 10-letnico uspešnega delovanja. Tekmovanje bo potekalo v slogih: prosto, instiktivno in compound ter v naslednjih kategorijah: dečki, deklice, mladinci, mladinke, člani, članice in veterani. PROGRAM TEKMOVANJA: II. 30 zadnje prijave in razpored po strelskih mestih, 12.00 pregled orožja, 12.15 poizkusni streli, 12.30 pričetek tekmovanja, 17.00 zaključek tekmovanja, 17.30 razglasitev rezultatov, podelitev medalj in nagrad. KF Z GORSKIMI KOLESI PO OBRONKIH MENINE Gornjegrajci so letos v sklopu svojega praznika prvič organizirali izlet z gorskimi kolesi in to ne prav nedolžnega, saj so se morali, na cilju od lastnega znoja premočeni udeleženci, spopasti z vse prej, kot nedolžnimi makadamskimi vzpetinami na poti iz Gornjega Gradu preko Nove Štifte na Menino planino. Kolesarjenje navzdol do Bočne je bilo, domnevam, lažje. Zadnji kilometri iz Bočne do cilja v Gornjem Gradu so izginevali v prestižni borbi za zmago, saj kljub prijateljskemu namenu in v duhu športnega prestiža ni nepomembno, kdo prvi prekolesari zahtevno progo. Na cilj pred gostilno Menina je prvi prisopihal Kerznar Igor, ostali pa takoj za njim in to ravno v trenutku, ko sva s kolegom fotoreporterjem izmučena od vtisov sobotnega dne pričela nabirati kondicijo za spremljanje ključnih dogodkov gornjegrajskega praznika. Med udeleženci izleta je bil tudi znani tekmovalec z gorskimi kolesi, državni prvak Andrej Helešič, ki je kljub triurnemu kolesarjenju deloval povsem sveže in spočito. "Ob samem štartu smo nekoliko napačno ocenili kondicijsko pripravljenost, čemur so seveda sledili krajši postanki. Pri gorskem kolesarjenju je pomembno predvsem redno vzdrževanje in obnavljanje kondicije. Sicer pa na sami progi nismo imeli prehudih težav, saj je razen enega padca brez poškodb in počene zračnice vse potekalo v splošno zadovoljstvo. V bodoče bi se mogoče kazalo povezati tudi z šolami in ostalimi po dolini, ter jih privabiti na to zanimivo turo, ker je zanimanje za to zvrst kolesarjenja nedvomno v porastu." Andrejevi sotrudniki so mi povedali, da jim je Andrej med samim kolesarjenjem in pri postankih veliko pojasnil, kako se je potrebno na sami progi obnašati, kako porazdeliti moči in še kup stvari so našteli. Združeno prijetno s koristnim bi dodali, pa še častno saj se z državnim prvakom ne kolesari ravno vsak dan. Za zabavo, namreč. Edi Mavrič šport kronika Letna liga v košarki MOZIRJE 93 REZULTATI 5. KOLA 19.6.93: SKIPLET NAZARJE : VRBOVEC NAZARJE BOČNA: POLZELA EGOISTI G. GRAD : PREBOLD TVD MOZIRJE : PIS MOZIRJE JUMBO MOZIRJE : MLADOST REČICA GORNJI GRAD : BROKAT VELENJE REZULTATI 6. KOLA 3.7.93: BROKAT VELENJE : VRBOVEC NAZARJE EGOISTI G. GRAD : BOČNA SKIPLET NAZARJE : JUMBO MOZIRJE GORNJI GRAD : PREBOLD TVD MOZIRJE : MLADOST REČICA PIS MOZIRJE : POLZELA VRSTNI RED PO 6. KOLU: I. PIS MOZIRJE II MOZIRJE ll(+ 91), 3. BROKAT VELENJE II (+ NAZARJE I0 (+ 85), 5. GORNJI GRAD 10 (+43), 6. JUMBO MOZIRJE 10 (+39), 7. BOČNA 9 (- 9), 8. EGOISTI G. GRAD 9 (- 24), 9. POLZELA 8 (- 42), 10. PREBOLD 6 (- 89), 11. MLADOST REČICA 6 43:19 28:40 38:23 38:93 60:44 46:52 62:28 47:42 00:02 60:25 72:13 64:54 (+ 144), 2. TVD 41), 4. SKIPLET (-109), 12. VRBOVEC NAZARJE 6 (- 170). LISTA STRELCEV PO 6. KOLU: 1. Andrej MLINŠEK (PIS MOZIRJE) 112, 2. Gregor MAROVT (BOČNA) 85, 3. Peter ROTOVNIK (PIS oglasi iilllllllllliil MOZIRJE) 82 itd. STRELCI PO 6. KOLU: 1. Uroš MAROLT (JUMBO MOZIRJE) 14, 2. Andrej MLINČEK (PIS MOZIRJE) 9, 3. Boštjan RAJTER (EGOISTI G. GRAD) 7 itd. Peter GOLTNIK 14.7.93 se je ob 13.20 uri zgodila prometna nezgoda na Ljubnem ob Savinji. Viktorija J. (38) z Ljubnega je zaradi neprimerne hitrosti z osebnim avtomobilom trčila v osebni avto Rafaela K. (24) iz Šmiklavža. Zoper njo so podali predlog sodniku za prekrške. 16.7.93 se je ob 00.45 uri zgodila tatvina denarja v lokalu Zmajeva votlina v Nizki. Neznani storilec je iz kuhinje vzel žensko torbico in jo odnesel v WC, kjer je iz nje vzel nekaj denarja, torbico pa vrgel skozi okno. Neznanca še niso odkrili. 18.7.93 se je ob 00.30 uri zgodila prometna nezgoda pred lokalom Jumbo v Mozirju. Z nepravilnim premikom vozila jo je povzročil Davor P. (20) iz Mozirja, ki je vzvratno trčil v vozilo Francija S. (26) iz Ljubije. Napisali so predlog sodniku za prekrške. 18.7.93 so na policijski postaji sprejeli obvestilo, da je prejšnjega dne neznani storilec na mejnem prehodu Pavličevo sedlo izruval leseno klop in mizo in ju odpeljal v Avstrijo. Za neznancem še poizvedujejo. 19.7.93 je ob 0.15 uri Rudolf K. (27) iz Gornjega Grada Francu B. iz Bočne odtujil 5.000,00 SIT. Zoper prvega so podali kazensko ovadbo. 19.7.93 je ob 3.30 uri' prišlo do požara na gospodarskem objektu lastnika Cirila C. (27) v Spodnji Rečici. Nastala je velika materialna škoda, kot vzrok požara pa navajajo udar strele. 19.7.93 se je zgodila prometna nezgoda pri bencinski črpalki v Mozirju. Bojan P. (39) iz Mozirja je zaradi neprimerne hitrosti trčil v osebni avto, ki gaje pred njim vozila Marija B. (51) iz Nazarij. Bojan P. bo moral k sodniku za prekrške. 21.7.93 se je ob 18.52 uri zgodila prometna nezgoda na lokalni cesti Rečica ob Savinji. Povzročil jo je Franc H. (23) iz Dol Suhe, ki je zaradi neprimerne hitrosti in vinjenosti trčil v osebni avto Andreja H. (33) iz Nazarij. Zoper Franca H. so podali predlog sodniku za prekrške. 21.7.93 seje ob 20.15 uri zgodila tatvina na parkirnem prostoru pred tovarno Gorenje - Glin Nazarje. Neznani storilec je iz osebnega avtomobila last Bojana S. (24) iz Vologa odtujil dva bona M - ZKZ v skupni vrednosti 10.000,00 SIT. Storilca še niso našli. 22.7.93 se je ob 5.45 uri zgodila prometna nezgoda na regionalni cesti pri tovarni Elkroj. Janez P. (62) iz Celja je zaradi neprimerne hitrosti trčil v osebni avto Marije F.(32) z Dobrovelj, ki je vozila pred njim. Zaradi trčenja je njeno vozilo odbilo na levo stran cestišča, kjer je trčila v nasproti vozeči tovorni avto Franca R. (37) iz Bočne. Marija F. je dobila lahke telesne poškodbe, zoper Janeza P. pa so podali predlog sodniku za prekrške. 22.7.93 se je ob 14.40 uri zgodila prometna nezgoda na regionalni cesti v Lučah. Do trčenja je prišlo zaradi nepravilnega prehitevanja voznika osebnega avtomobila Vladimirja P. (60) iz Nazarij in nepravilnega premika z vozilom Rada R. (42) iz Luč. Oba se bosta morala zagovarjati pri sodniku za prekršek. 24.7.93 se je zgodila prometna nezgoda v Dolu. Ob 2.15 uri je zaradi neprimerne hitrosti s ceste v jarek z osebnim avtomobilom zapeljal Marko G. (19) iz Šmartnega ob Dreti in se pri tem lahko telesno poškodoval. Zoper njega so podah predlog sodniku za prekrške. PROCES Pflt trgovina in proizvodnja uvoz -izvoz Savinjska cesta 26. MOZIRJE, Tel.&Fax: 063/ 832 701 PONUDBA ZA PODJETJA IN OBRTNIKE - Ležaji vseh vrst na zalogi ( SKF, NSK, ZKL ) - Klinasti ln zobati jermeni vseh oblik In dimenzij - Semerlngl - Wolfram elektrode za argonsko varjenje - Ostali standardni deli po naročilu KRATKI DOBAVNI ROKI. KONKURENČNE CENE. STROKOVNO SVETOVANJE SERVISIRANJE IN MONTAŽA ROLET, ŽALUZIJ IN VERTIKALNIH ZAVES, HOČEVAR MILAN ZADREČKA C. 17, NAZARJE PONUDBA Predstavljamo vam dejavnost, ki bo predvsem usmerjena v servisiranje in montažo vseh vrst rolet, žaluzij in vertikalnih zaves. V kolikor se odločite za servis (popravilo starih rolet, žaluzij, rolojev ali vertikalnih zaves), nas obvestite z dopisnico, oglasimo se v najkrajšem času in vam brezplačno svetujemo, kar je najboljše za vas. V primeru, da se odločite za nakup novih rolet, žaluzij ali vertikalnih zaves, pa vam lahko posredujemo kompletno ponudbo konkurenčnih cen, vključno z montažo. S povabilom k sodelovanju in v pričakovanju vašega odziva vas lepo pozdravljamo! oglasi ENKRATNA IN IZJEMNA PRILOŽNOST ZDAJ TUDI ZA VAS UNIVERZALNI RUSKI TRAKTORJI ZA VSAKOGAR PO TRENUTNO NAJUGODNEJŠIH PLAČILNIH POGOJIH Traktorji imajo dolgoletno tradicijo na svetovnem tržišču, zdaj pa jih imamo priložnost spoznati tudi pri nas. Odlikuje jih izjemna funkcionalnost, sodoben design, dolga življenjska doba in prilagodljivost na vse terene. In kaj je najbolj pomembno. CENA, KI JE DOSTOPNA VSAKOMUR, TRAKTOR LAHKO DOBITE ŽE ZA 4000 DEM, OSTALO UGODNI KREDITI V račun vzamemo tudi les ali drugo blago po predhodnem dogovoru. Traktorje si lahko ogledate in preizkusite na razstavno - prodajnem prostoru pri: FAMIS d.o.o. FARČNIK MIRAN Stopnik 30, Vransko Tel.: 063/725-377 Avto tel.: 0609/612-751 ki je tudi zastopnik za prodajo in servisiranje traktorjev. Tam boste lahko dobili tudi vse ostale informacije v zvezi z delovanjem traktorja in plačilnih pogojih. Popravljamo pa tudi vse vrste traktorjev pri nas ali pri vas na domu. Vsi rezervni deli so zagotovljeni, kar pa je najvežnejše, vse opravimo hitro in poceni. FRIZERSKI SALON TISKARNA REPROFOTO EXPRESS FOTO FOTOKOPIRANJE PoviMbbA vhcscca: expres irbcUvA pUU^tov po UoviUvirevičTTiTi cchaIi Boutique V gradu Vrbovec Nazarje vabi k nakupu: - ženskih poletnih oblek. - bluzic, tunik ■ suknjičev, hlač in srajc - otroške konfekcije po ugodnih cenah in pogojih plačila! »sfiossissatKSfiBssififiatstB a I železnina Hudovernik JS»SBS8a8S880£B88SBJSS d.o.o. Cesta talcev 11. Velenje 11 tel. (063) 853 982 UGODNO VAM NUDIMO! - valit 30 kg 2.400,00 ■ bavalit 40 kg 1.920,00 ■ emulzija 51 1.000,00 ■ jupol 30 kg 2.280,00 - lepilo za parket c. 20 m2 3.900,00 ■ lak za parket c. 20 m2 od 3.400,00 dalje Vse vrste okovja za stavbno pohištvo. Izolacijski material in vodovod. MOŽNOST PLAČILA NA 2 IN 3 ČEKE. Del. čas: od PO - PE 7.00 -17.00, SO 8.00 - 12.00 ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tete Marije DUH iz Nazarij se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala zdravstvenemu osebju, še posebej, dr. Kelemenu za njegov trud v času njene bolezni. Hvala vsem darovalcem cvetja, sveč in maš, hvala gasilcem, hvala gospodu patru Borisu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njeni. Skrb, delo in veselje, bilo tvoje je življenje. V domu je zdaj praznina, in v naših srcih bolečina. V SPOMIN 22. julija je minilo, žalostno leto, ko nas je zapustila ljubljena žena, mamca, babica in prababica VIDA KOLENC iz Sp. Rečice Misel nate bo ostala v naših srcih in za vedno boš del našega življenja. Zahvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njeni V SPOMIN 30. julija mineva leto dni, odkar si v tujini omahnil v smrt, dragi MIRAN. Vzrok svoje nenadne smrti si odnesel s seboj v mnogo prerani grob. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, se ga z dobro mislijo, šopkom rož in svečko spominjate. Počivaj v miru, v objemu domačih planin, ki si jih imel tako rad. Ostal boš vedno z mano Mama /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Spoštovani varčevalci! Morda ste že dolgo časa razmišljali kako ujeti rast tečaja tujih valut, pa sami nikakor niste našli rešitve? Sedaj je tu Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d., ki. vam ponuja novo storitev, to je VEZAVO TOLARJEV Z VALUTNO KLAVZULO. IN KAKŠNE SO PREDNOSTI TEH VEZAV? - tolarska sredstva se ob vplačilu oziroma zapadlosti preračunajo po srednjem tečaju tečajne liste Banke Slovenije za DEM, - doba vezave 31 oziroma 91 dni, - minimalni znesek vezave 30.000,00 SIT, -letna obrestna mera znaša za 31 dni 10%,za 91 dni pa 11% inje fiksna. Da bo odločitev lažja vam ponujamo nekaj izračunov in sicer, kaj je prineslo 100.000,00 SIT ob različnh oblikah vezave za čas od 7.4.1993 do 7.7.1993: tolarska vezava = 6.598,35 SIT devizna vezava = 5.607,60 SIT vezava tolarjev z valutno klavzulo = 11.407,10 SIT Je bilo vaše razmišljanje pravilno, kajne? Ste se že odločili? Če ste se, potem vas vabimo, da se oglasite v katerikoli enoti naše banke, kjer vas že pričakujemo. Trgovina in montaža cizeJ Parižlje 1, Braslovče, telefon: 063/721-081 Za vaš dom nudimo: * ročne črpalke - fontane, potopne in električne vodne črpalke (eno in trifazne)... * cevi in ves ostali pribor za zalivanje, (razpršilci, priključki...) * pocinkane cevi za fontane * material za centralno ogrevanje in vodovod Na vašo željo ga tudi zmontiramo in pripeljemo na dom! Ugodni plačilni pogoji: od 3-5 obrokov ali popust na gotovinsko plačilo NA ZALOGI IMAMO TUDI: * MATERIAL ZA BAKRENO INSTALACIJO * RADIATORJE, PEČI, ČRNE CEVI, OLJNE GORILCE, CISTERNE, TOPLOTNE IN OBTOČNE ČRPALKE, DIMNE CEVI... * POCINKANA KOLENA IN CEVI, PVC ODTOČNE CEVI, BOJLERJI, PIPE, VENTILE ... * KOLPA SAN PROGRAM * Sanitarno keramiko ‘GRADBENA LEPILA Odprto od 7.00 do 18.00 ure, sobota do 12.00 ure. Štefka Petek Ljubosumnost in greh (nadaljevanje iz prejšnje številke) Ko sta bila nekaj metrov od hiše, je Vanč razdraženo zinil: "Pa imava vraga! Saj sem vedel, da naju bosta obraza izdala. Niso mačje solze, kar si skuhala. Nikoli ne bi verjel, da znaš biti tako podla,- Kakšen norec sem bil. Namesto, da sem te vzel, bi bolje storil, ko bi te opljuval. Od tega večera dalje do tebe ne čutim niti trohice čustva in tudi usmiljenja ne. Smilim se le še samemu sebi. Še bolje povedano: jezen sem, da bi te zgrizel. Kot najboljša mati, si šla k dečku v kamro, ne vem pa, če si pomislila, kaj si mu pripravila za popotnico v življenje. -Preplitva si, da bi se zavedala." "Kaj pa, če Lenka ni mrtva? Kaj če je bila samo omamljena, v nezavesti, jaz pa...in ti tudi se je nisva upala dotakniti. Če bi se je..." Krista je v tem trenutku sedela na postelji, krilila z rokami in bruhala iz sebe, kar ji je padlo na pamet. "Molči! Oba sva jo videla steklenih, razširjenih oči. - Nikoli jih ne bom pozabil. In ti: trdila si, da je nekaj počilo, zahreščalo. Zakaj si zdaj delaš utvare, iluzije? Raje priznaj in se pripravi na jutri!" Noč jima je minevala brez spanca. Obračala sta'se. Krista je nekajkrat zaječala. Vanč je šele proti jutru zadremal. Ponoči je večkrat vstal in šel vodo pit. Bil je živčen. Roki sta se mu tresli, daje vodo polival. Ko sta iz daljave slišala, da je nekje zalajal pes, sta bila v hipu pokonci. Oba z mislijo, da je pes na sledi in da bo kdo vsak čas potrkal na vrata. Vanč je čutil, da mu lasje vstajajo pokonci in da ga bolijo vsi udje. Krista, po njegovi zadnji grožnji, ni zinila nobene več. Bala se je moža.Bala se ga je zaradi sramote, ki jo je nakopala sebi, ki jo je pripravila njemu in njunemu otroku. Ob šestih, ko se je svitalo, sta oba vstala in se oblekla. Krista je pripravila vse sveže: spodnje perilo in zgornja oblačila. Vse kar sta ponoči imela na sebi je oprala in zložila v škaf. Očistila je tudi obutev. Bala se je vsake sledi: krvi, blata s ceste, trave s travnika. Nič, kar je storila, se ji ni zdelo dovolj dobro opravljeno. Ko se je česala, je stopila pred ogledalo. Ustrašila se je. Pod očesom je imela krvav madež, strnjen madež je bil tudi ob robu las. Seveda! Ruto je zaradi dežja potisnila naprej in sled je ostala. Zdaj se ni dovolj skrbno umila. Da, da, zato jo je sinoči Malči tako čudno pogledovala. In Vanč tudi ni ničesar videl. Pri Malči ni nje gledal, doma pri žepni svetilki pa tako ni mogel nič videti. Malči je res lahko sklepala, da sta se tepla. "Vanč, Vanč!" je zaklicala. "Pridi sem, Vanč!" "Kaj hočeš spet?" je prestrašeno vprašal dol s podstrešja. "Saj ni nikjer nikogar. Daleč dol sem pregledal." Torej je zgoraj in opazuje okolico, je pomislila Krista. Strah ga je. Nič drugega ga ne skrbi, nič drugega. "Poglej, Vanč!" je zastokala. "Res nisi nič videl, kaj ..." in pokazala je madež pod očesom, pod lasmi ga je v svoji ihti že zbrisala. "Prekleto!" je zarobantil. "Zdaj mi boš še njeno kri kazala." "Saj, saj nisem zato, ker..." je javsknila. "Pri Malči sva bila," je skoraj obupano povedala. "Če je videla, je videla. Vsako javkanje je odveč. Rekla je, da čudno izgledava. Upajva, da je prepričana, da sva se malo zravsala in spet pobotala. Malči o tem ne bo z nikomer govorila; toliko jo že poznam. Še to bo rekla, da sva se pri njej dolgo mudila, ne pa tudi ob kateri uri.Sicer je pa Lenkina smrt nastopila prej. Komisija to do potankosti ugotovi. Za vsakega ubitega so še ugotovili." "Ubitega?" je počasi in zamolklo ponovila Krista in oči so se ji čudno razširile, ko je dodala: "Kako grozno se sliši!" "Ja, grozno se sliši. Še bolj grozno pa je dejstvo, da si to zmogla storiti," jo je Vanč strupeno pogledal. Oba sta začela izgubljati živce. Krista je stopila k umivalniku in se še enkrat temeljito umila po obrazu in rokah. "Po Janeka grem," je Vanč zaklical s hodnika in že prestopil vežni prag. "Malči bom dejal, da sva se res spričkala in da sem te klofnil. Kri ti je tekla z nosa, ji reci, če bo kaj spraševala." "Morda mi je pa res. Kar spomni se, kako si me udaril." "Ti si udarila še huje. Vso našo družino si udarila z enim zamahom," ji je zabrusil in odšel. Krista bi najraje šla od doma, a ni si upala. Ni imela korajže stopiti niti pred Malči. Janek je bil že pokonci. Teta je šla v hlev, sam pa je gledal skozi okno. Ni bilo daleč domov, a v tem blatu ni rad šel peš. Dobro je vedel, da ga bo očka nesel štuporamo. Vanč in Malči sta prišla skupaj na pragu. Prinesla je prazen škaf iz hleva. Pri cerkvi je zazvonilo sedem. Govorila sta. Zvon je za trenutek utihnil, potem pa spet zazvonil. Začel je zvoniti mrliču. Vanča je oblila zona. Z roko si je šel po spodnjem delu obraza, da bi zakril bledico, ki jo je začutil na obrazu. S težavo je dejal: "Je mali že pokonci?" "Saj veš, da zgodaj vstaja. Tebe čaka. Ve, da ga boš nesel, kot po navadi." Vanč se je prisiljeno nasmehnil. Če je Malči opazila, da je Vanč nekje drugje s svojimi mislimi, tega ni pokazala. Rekla je le: "Najbrž je umrl Mohor. Bil je zelo slab. Njegovi so to pričakovali. Tu se je uresničil pregovor, da naduha človeka spravi od kruha. - Seveda pa le domnevam; lahko zvoni komu drugemu." Janek, ki je slišal očeta, je pritekel v vežo ter se ga oklenil. Zdaj je Vanč lahko gledal dečka ter se tako izognil sestrinim očem. Vzel je dečka na roke ter se na hitro poslovil z izgovorom: "S Kristo bova šla po zajtrku koruzo obešat. Je kar čeden kup." "Vesela sem, da sta vzela njivo v najem in da je koruza lepa," je prikimala Malči." - No, popoldne greš pa na šiht." "Ne, Malči. Lahko si me videla, da sem ta teden dopoldne in popoldne prost. Se pravi: ves dan. Drugi teden pa nastopim kot po navadi." "Saj bi morala vedeti, ampak tedni tako hitro minevajo, da se človeku zamota. Lahko bi vedela, da sta bila snoči pri meni. Viš, res sem zelo pozabljiva. Odkar ni Toneta sem taka. Joj, kako ga pogrešam. Vsak dan bolj samo se počutim." Ulile so se ji solze. "Verjamem, Malči, verjamem! Tone je bil dober človek in rada sta se imela." "Teta, ne jokat, ne jokat!" je Janek stegnil svoje roke k teti. "Poljubček ji daj, da ne bo jokala, potem pa greva, sine," je mehko rekel Vanč in stopil bliže k Malči. Deček je še dolgo mahal teti, Vanč pa je z vzdihom zakopal glavo v dečkov vrat. Spomnil se je zvonenja in spet ga je hladno preletelo. Je Krista slišala zvonenje, je pomislil. Se je zavedela, da ni daleč čas, ko ... No, možno, daje umrl Mohor, toda s tem ni nič rešeno. Lenka je vendar mrtva in je le še vprašanje časa, kako dolgo bo zvon naznanjal samo eno smrt. (se nadaljuje) NAGRADNA KRIŽANKA 1 r 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 19 20 21 ■ p- ■ jggjglg 24 25 L ■ 30 27 28 m 1 31 32 1 33 34 ' SBM 35 m 37 38 39 • 41 42 * 44 45 E 47 48 49 50 51 52 53 IME IN PRIIMEK: NASLOV: * 2 5 h- (/> Ul to o Z < >M O' VODORAVNO: 1. Glavno mesto Somalije; 8. Zaselek pod Goltmi; 15. Kraj v naši občini; 16. Navidezna črta, ki povezuje kraje z enakim zračnim tlakom; 17. Francoski kipar impresionističnega sloga (Auguste); 18. Vrsta lesenega pihala z zavitim kovinskim ustnikom; 20. Kemijski simbol za erbij; 21. Mesto v južni Franciji, 22. Hiter konjski tek; 23. Južno sadje; 25. Smešnica, šala; 26. Legendarna italijanska filmska igralka (Sophia);27. Muslimanska sveta knjiga; 28. Židovski pisatelj (Šalom); 29. Predmestje Splita; 30. Žensko ime; 31. Plakat, javen razglas; 32. Kdor se ukvarja s kemijo; 33. Knjižni pripomoček za prevajanje; 35. Poljski politik in novinar med obema vojnama (Karl); 36. Kemijski simbol za telur; 38. Starejša slovenska pevka (Elda); 39. Stalen tropski veter; 40. Perje pri repi; 41. Ober; 42. Delavec v mesni industriji; 43. Športni pripomoček; 44. Kemijski simbol za radij; 45. Pripadnik Tatarov; 46. Kača velikanka; 47. Potovanje polno dogodivščin; 50. Mejna reka med ZDA in Kanado, poznana po velikih slapovih; 52. Prvi ruski vesoljec, ki je obkrožil zemljo (Jurij); 53. Slika izdelana z vodnimi barvami. NAVPIČNO: 1. Reka v Srbiji, desni pritok Donave; 2. Okolica; 3. Slovenska pevka zabavne glasbe (Alenka); 4. Latinsko ime za janež; 5. Kratica za nemške industrijske standarde; 6. Veznik; 7. Slovaški jezikoslovec in zgodovinar (Pavel Josef); 8. Beograjski filmski igralec (Stevo); 9. Starogrški basnopisec; 10. Vogal, 11. Reka v Sibiriji; 12. Okrajšava za voltamper; 13. Glavno mesto Armenije; 14. Dajatev za blago pri prehodu čez državno mejo; 19. Ime hrvaškega nogometaša Bokšiča; 22. Slovenski pesnik (Cvetko) "Poletno klasje"; 23. Humoristični igralec; 24. Azijska država; 26. Teniški rekvizit; 27. Nebesno teslo majhne mase in gostote; 29. Že umrli slovenski igralec (Stane); 30. Kdor je zadolžen za red na javnih prireditvah; 31. Hrvaški narodni heroj (Ivo_Ribar); 32. Vojašnica; 33. Bog sonca in ognja pri starih Slovanih; 34. Travnik; 35. Skupnost ljudi, ki jih druži kako dejstvo; 36. Indijski pesnik in filozof, nobelov nagrajenec (Rabindranath); 37. Aldehid ocetne kisline; 39. Slovenski pisec aforizmov in filmski režiser (Žarko); 40. Sestavljalec uradnih listin; 42. Indijansko pleme v srednji Ameriki; 43. Ime mecena slovenske književnosti Zoisa; 45. Zaselek pri Ljubnem; 46. Velika domača ptica z dolgim živopisanim repom; 48. Kraj pri Ljubljani; 49. Avtomobilska oznaka Sarajeva; 51. Ignacij Knoblehar; OBVESTILO REŠEVALCEM: Rešitev kviza iz 14. številke: KRNICA. Rešitev križanke iz 14. številke: Vodoravno: mestnik, Alibaba, oktober, lavreat, norma, asana, Re, Anio, spona, okan, koc, amidi, Bloke, OM, Irena, arijec, Skuta, sraka, otrobi, stena, km, Brana, Stone, ara, lama, ekipa, Epir, ap, Atila, kraki, Kenijec, Lunaček, izobara, opereta. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada v vrednosti 3.500,00 SIT: Jože Slatinšek, Prod 12, Ljubno ob Savinji; 2. nagrada v vrednosti 2.500,00 SIT: Petra Časi, Nizka 14, Rečica ob Savinji; 3. nagrada v vrednosti 1.500,00 SIT: Marina Papež, Zadrečka c. 33, Nazarje. O načinu koriščenja nagrad se dobitniki dogovorijo v kampu Logarska dolina. Čestitamo! Križanko s kuponom iz 15. številke vložite v kuverto in jo do ponedeljka, 9. avgusta 1993 pošljite na naslov: EPSI d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade, ki jih je iz svoje ponudbe prispeval servis in trgovina AVTO RAKUN z Ljubnega ob Savinji: 1. nagrada: blago po izbiri ali storitev v vrednosti 3.500,00 SIT, 2. nagrada: blago po izbiri ali storitev v vrednosti 2.500,00 SIT, 3. nagrada: blago po izbiri ali storitev v vrednosti 1.500,00 SIT. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 16.št. SN IME IN PRIIMEK: NASLOV: KVIZ Če obkrožite črke pred pravilnimi odgovori, vam rešitev brana navzdol da priimek slovenskega paleontologa, ki je leta 1928 v Potočki zijalki odkril sledove paleolitskega človeka. 1. Kako dolgo so gradili Keopsovo piramido: S-10 let B - 30 let G - 50 let 2. Koliko ljudi jo je približno gradilo: J - 500 M - 2000 R- 4000 3. Koliko je bil star najstarejši olimpijski zmagovalec sir Eyre Massey Shaw, ko je leta 1900 v Londonu osvojil zlato kolajno v jadranju: U - 55 let E - 62 let 0 - 70 let 4. Katera žival ima najvišjo povprečno telesno temperaturo (39,9 stopinj Celzija) V - kamela D - domača koza N - krokodil 5. Koliko odstotkov skupne mase sončnega sistema zavzema masa sonca: E - 3% 1 - 52% A - 99% 6. Kateri planet našega sončnega sistema je največji: R - Jupiter T - Saturn K - Venera Nagrada zvestemu naročniku Za zvestobo Savinjskim novicam je žreb tokrat namenil nagrado v znesku 2.500,00 SIT Ani KRZNAR iz Bočne 113. Nagrajenka lahko koristi nagrado v navedenem znesku v sklopu ponudbe servisa in trgovine AVTO RAKUN z Ljubnega ob Savinji. Čestitamo! Rešitev v 16. št. SN i 1 8 1 1 i 1 1 I H I I 8 1 1 1 i 1 1 I 1 8 1 i i JL\VU\ft (m) PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE POSLOVALNICA PAPIRNICA MOZIRJE Tel: 832 602 UGODNA PONUDBA ŠOLSKIH POTREBŠČIN Zvezek A4 60 listov Zvezek A5 60 listov Peresnica prazna Peresnica polna Šolska torba 78.00 SIT 44.00 SIT 264,60 - 590,00 SIT 1.323,00-2.058,00 SIT 2.016,00 - 3.357,00 SIT Možnost prodaje na 3 čeke! I 8 8 H 8 I 1 8 1 8 R I I 1 1 I 1 i 1 I 8 I 1 8 1 J TRGOVINA BOHAČ Nazarje Tel.: 832-545 VAM JE V TEM TEDNU PRIPRAVILA: 1. Vino Jeruzalem 11 229,00 2. Sladkor 1/1 kg 62,60 3. Pampers plenice Phases 1.782,00 4. Vino Grajski rizling 11 93,00 5. Prašek FAX Helizim 3/1 442,00 6. Prašek ARIEL 2/1 koncentrat 1.143,00 7. Kis za vlaganje 3/1 350,00 8. Kis za vlaganje 0,75l 69,00 9. Radenska 11 42,70 10. Jajca kom 10,90 11. Banane 1 kg 99,00 12. NSK krmilo za kokoši 10/1 ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! 1 400,00 15Ri TRGOVINA NORMA m GORNJI GRAD snotomiR^r Tel.: 842-041, 842-007 NUDIMO Parižlje 11/c tel., fax: 063 721-667 63314 Braslovče 063 721-043 - kolesa MOUNTAIN BIKE ITALIJANSKA POGREBNA SLUŽBA OLDY IN OTROŠKA - vespe PIAGIO ITALIJANSKE - cvetličarna 50 CCM -125 CCM -trgovina z žalno in drugo modno konfekcijo kredit na 12 mesecev ali 24 mesecev - prevozi doma in v tujino -MOTORNE ŽAGE - izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom - NAHRBTNE KOSILNICE - ureditev dokumentov - REZERVNE DELE ZA TOMOS - odštejemo pogrebnino v višini 30.000,00 SIT motorje in motorne žage HUSQUARNA, JONSEREDS, - POSLUJEMO 24 UR NA DAN ALPINA, STIHL, DOLMAR V” POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK S F. PRIPOROČAMO ! Parižlje 11/c, 63314 BRASLOVČE Celje - skladišče D-Per mal 7/1993 ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. VETERINARSKO DEŽURSTVO 26.07. do 01.08. RUP MARIJA, dr. vet. med. Mozirje, tel. 831-017 02.08. do 08.08. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-769 09.08. do 15.08 LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Mozirje, tel. 832-219 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017,831-418 IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7,00 do 8,30 ure. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNKTIH. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzomištvo Nazarje 26.07. do 01.08. TRATNfK FRANC, Pusto Polje, tel. 831-263 02.08. do 08.08. MAROLT MARKO, Mozirje, tel. 831-877 09.08. do 15.08. LEVER PETER, Paška vas, tel. 885-150 V slučaju, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441242 ali 25841, kjer dobite vse potrebne informacije. MATIČNA KRONIKA ZA MESEC JUNU 1993 ROJSTVA: Rodilo se je 8 dečkov in 2 deklici POROKE: 1. Bastl Jože, 1967, Varpolje 33 in Marolt Mojca, 1970, Varpolje 33; 2. Zaleznik Stanislav, 1967, Radmirje 102 in Rihter Angela, 1967, Tirosek 13; 3. Slapnik Igor, 1961, Ljubno ob Savinji, Rore 5 in Voler Ivanka, 1966, Raduha 26; 4. Šemenc Franc, 1963, Prihova 58 in Prišek Nataša, 1968, Prihova 58; 5. Pečko Leopold, 1964, Slatina v Rožni dolini 10 in Britovšek Andreja, 1963, Mozirje, Cesta na Rožnik 18; 6. Katanec Jože, 1967, Lokovica 73 in Punčuh Darja, 1970, Mozirje, Šmihelska cesta 57. SMRTI: 1. Vidakovič Klemen, 1990, Šentjanž 54; 2. Bitenc Ivana, 1904, Zgornje Pobrežje 7; Voler Jera, 1911, Raduha 26; 4. Naraločnik Ana, 1943, Ljubno ob Savinji, Kolovrat 9. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. SPORED FILMOV KINO LJUBNO OB SAVINJI 05.07. do 31.08. KINO PREDSTAVE ODPADEJO KINO "JELKA" NAZARJE 31.07. in 01.08. ODDELEK ZA UMORE - amer. film - kriminalka 07.08. in 08.08. SPOMINI NEVIDNEGA ČLOVEKA - amer. film -znanst. fant. KINO "DOM" MOZIRJE 31.07. in 01.08. BEETHOVEN - amer. film - komedija 07.08. in 08.08. VEČNO MLAD - amer. film - melodrama 5000001034,15 COBISS 0 Prodam fleks Iskra 23C W. Cena po dogovon Informacija 844-209. * Kombi C 25 D 1.1989, ohranjen, cena 19.000 DEM. Tel. 832-294. Lepilo za lamelni parket, 80 kg, ugodno prodam. Tel. 831-918. Meritve in montaža klasičnih in satelitskih anten. KVALITETA IN GARANCIJA. Tel. 845-194. * Zelo ugodno prodamo televizor GORENJE in hladilno omaro. Informacije po tel. 832-105 od 16.00 ure dalje. Hrastov lamelni paricet extra kvaliteta prodam. Cena 900 SIT/m2. Tel. 844-104. Prodam krompir rani - beli po 60,00 SIT. Tel. 831-377. Voznika kamiona zaposlim. Pismene ponudbe na naslov: pošta Mozirje, p.p.34 (voznik). Prodam R 5 Plus, letnik 7/92, dodatna oprema, Cena 13.200 DEM. Tel. 063-841-397. Z 101, letnik 1985, prodam. Tel. 842 194. Prodam R 4 1.80, neregistriran. Komplet cena po dogovoru. Tel.: 832-776. * Prodam 48 basno harmoniko znamke Weltmaister. Informacije na tel. 831-285. Sod, nov hrastov, 320 1 prodam za 19.000,00 SIT. Tel. 831-781. Ugodno prodam 2000 kd rabljene cementne strešne opeke. Tel.831-388. Prodam krožno žago z motorjem za razrez drv, kovinsko. Tel. 832-812 -zvečer. * Prodam avto Renault 5 CAMPUS, star 6 mesecev, prevoženih 4.000 KM. Tel. 841-094. * Prodam nov radiator 80 x 1700. Cena ugodna. Tel. 845-178 od 20,00 dalje. Trafika LIPA, Rečica 70 vam nudi bogato izbiro tekstila, obutve, kozmetike po znižanih cenah. * Sekular za razrez lesa z avtomatsko vleko kupim. Tel. 841-194. Termoakumulacijsko peč 2,5 KW za 7.000 SIT. Tel. dop. Drago 831-893. * Prodam skobeljni stroj (poravnalka, krožna žaga, vrtanje) ter novo skobeljno gred z jermenico in podaljškom za krožno žago ali rezkar. Tel.:831-247. * Prodaja in dostava premoga različnih vrst tudi na čeke. Tel.: 831-567, dostavimo - plačate. * Servis šivalnih strojev, gasilskih aparatov in plinskih naprav. Zagožen, Ljubija, tel. 831-109 EPSI Pogled z« obzorje OSREDNJA KNJ. CELJE