GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXI.
KAMNIK, 6. SEPTEMBRA 1982
Gospodarjenje:
Brez samozadovoljstva
V prvem polletju letošnjega leta je občinsko gospodarstvo ustvarilo dobrih šest milijard din oziroma 34 odstotkov večji celotni prihodek kot v prvih šestih mesecih preteklega leta. Dohodek se je v primerjalnem obdobju povečal za 24,4 odstotke, čisti dohodek pa za 25,3 odstotke. Količinsko se je proizvodnja povečala za 6 odstotkov, vrednostno pa za 34,9 odstotke oziroma 3,4 odstotke manj, kot je bilo predvideno.
Izvoz se je v primerjalnem obdobju povečat za 34 odstotkov in je v prvih šestih mesecih znašal 524 milijonov dinarjev. Manj ugodno je razmerje znotraj izvoza, saj se je prodaja na konvertibilni trg z lanskoletnega 89,7 odstotnega deleža znižala na 78,8 odstotka. Uvoz je bil za šest odstotkov večji kot lani, a za 3,6 odstotke nižji od predvidenega.
Zakonske spremembe so vplivale na precejšnje povečanje amortizacije, krepko so poskočili tudi materialni stroški ter predvsem vsota, namenjena osebnim dohodkom, saj so se ti v primerjalnem obdobju povečali za 33,2 odstotka.
Z izgubo so poslovali v Titanovem tozdu Livarna z obdelavo -8,2 milijona, tozd Gostinstvo in žičnice - 4,2 milijona in Komunalno podjetje Kamnik - 3,4 milijone din. Zaloge gotovih izdelkov so se povečale za 39,1 odstotek.
V občini je bilo ob polletju zaposlenih 8511 delavcev, pri čemer je treba dodati, da se je precej več od načrtovanega povečalo zaposlovanje v negospodarstvu. Slednje je poslovalo dokaj različno, zlasti če pogledamo podatke za družbene dejavnosti, saj nekaterim denarja manjka, drugje pa imajo presežke, ki se bodo prelili v republiški sklad za izvozne spodbude.
To je nekaj bistvenih podat-
kov iz analize o poslovanju občinskega gospodarstva in negospodarstva v prvem polletju, o kateri so že razpravljali v več telesih.
Občinski izvršni svet je ocenil, da osnovni kazalci gospodarjenja še vedno ne zadovoljujejo. Med sklepe pa so med drugim zapisali, da morajo zgubaši čimprej prip-praviti sanacijske programe, v katerih ne smejo računati le na zunanje, ampak predvsem notranje rešitve za premoščanje izgub. Poleg osebnih dohodkov - kršitelji dogovora jih morajo poračunati do konca leta - je treba obrzdati tudi druge stroške, na primer dnevnice in stroške za reprezentanco, ki so tudi krepko poskočili, zato morajo poslovodni in samoupravni organi takoj pripraviti ustrezne ukrepe.
O gospodarskih rezultatih so govorili tudi na konferenci kamniških komunistov, ki se je je udeležil tudi medobčinski sekretar ZKS Ludvik Zaje in na kateri so imenovali za namestnika predsednika Slobodana Miladi-noviča. Konferenco bo vodil do vrnitve Lada Podbevška, ki odhaja v politično šolo v Kumro-vec.
Delegati na konferenci so govorili predvsem o tekočih težavah, s katerimi se sooča gospodarstvo, tako pri izvozu, zaradi katerega v marsikaterem tozdu ne morejo ustvariti načrtovanega dohodka, o povečanju zalog, ki spet zmanjšuje dohodek, hkrati pa je bilo vloženo v neprodane proizvode več dela in več surovin, in podobno.
Ludvik Zaje je ob tem opozoril, da nas ne bi smel prevzeti optimizem, saj bodo pogoji gospodarjenja prihodnje leto vsaj tako težki, če ne težji, prodaja na konvertibilnem trgu bo še bolj težavna, izvozne spodbude pa prav gotovo ne bodo večje. Zato bo treba poiskati drugačne reši-
Slll?|i|f«
V naš občini je bilo pogodbeno s pšenico posejanih 35,45 hektarjev polj, oziroma nekaj manj kot je predvideval republiški setveni načrt, saj je polovica obdelovalnih površin v občini na hribovitem območju, kjer so možnosti za pogodbeno pridelavo pšenice hudo skromne. Po pogodbah naj bi odkup pšenice znašal 68,4 tone, do srede preteklega tedna pa je Emonin tozd Kooperacija odkupil že 52,84 tone pšenice, torej veliko, če vemo, da je toča konec junija prizadela tudi pšenična polja, in da odkup še ni zaključen. Načrti za jesensko setev predvidevajo, da bi na osnovi pogodb s pšenico zasejati 60 hektarjev površin in za odkup pridelali 120 ton zrnja. Emona, kmetijska kooperacija je že naročita dovolj semenske pšenice, skupščina samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu je sprejela sklep o udeležbi pet tisoč din na hektar pogodbeno posejane zemlje. Nekoliko manj obetajoča je za zdaj preskrba z gnojili. In še podatek, da bo s pšenico posejanih tudi prek 126 hektarjev polj, ki jih obdeluje Agroemona Domžale.
tve, da izvozniki ne bodo v neenakopravnem položaju s tistimi, ki prodajajo na domačem trgu. Komunisti pa bi morali z vso energijo sodelovati pri utrjevanju in vzpostavljanju dohodkovnih odnosov ter se hkrati odločno z družbenimi ukrepi zavzeti za dosledno spoštovanje dogovora o razporejanju dohodka. Upravljanje z družbenimi sredstvi mora namreč zagotoviti tudi nadaljnji razvoj in da ne bo zaustavljeno zaposlovanje novih delavcev. Predsedstvo OSZS je obravnavalo rezultate gospodarjenja v prvem polletju in ocenilo, da so zadovoljivi. Poročila OOS govorijo, da je rezultat sicer pozitiven, vnedar se v napovedih-za gibanje gospodarstva do konca leta kaže, da bodo težave še večje, predvsem z nabavo surovin, repromateriali, naftnimi derivati, zalogami, kot tudi prodajo na domačem in še posebno na tujem trgu. Med najpomembnejšimi aktivnostmi sindikata bo skrb za okrepljen vpliv delavcev na vseh ravneh odločanja, večjo prop-duktivnost, spoštovanje poslovne morale, ki mora biti osnova za krepitev samoupravljanja in poslovne učinkovitosti v OZD, varčevanje z materiali, energijo in drugimi dobrinami s katerimi proizvajamo in jih uporabljamo.
V spomin na 27. julij, ko se je na Kamniškem začela leta 1941 oborožena vstaja, je bila v soboto, 24. julija praznična seja občinske skupščine, na kateri so bili tudi narodni heroj in častni občan Franc Leskošek-Luka, mnogi prvoborci, organizatorji vstaje, predstavniki domicilnih enot, republiških organov in organizacij, sosednjih občin ter delegacije iz pobratenih občin Gornji Milanovac, Slavonska Požega in Travnik. Na seji je govoril predsednik skupščine Ivan Justinek. Desunir Mirič iz Travnika je pozdravil zbor v imenu pobratenih občin. Dobre želje za nadaljnji razvoj in zahvalo za topel odnos in ohranjanje revolucionarnih tradicij je izrekel predstavnik borcev za severno mejo. Delegatom in gostom pa je nekaj lepih misli povedal tudi predsednik domžalske občine Karel Kušar. Več na drugi strani.
V vseh dosedanjih vojnah s svojimi arabskimi sosedami Izrael r svetu ni izgubil toliko somišljenikov ali morda celo prijateljev, kot ravno ob zadnjem vdoru v Libanon. Zdi se, da bi se pomaknila nekakšna čudežna meja, ki je Izraelu dolga desetletja dovoljevala, da je neovirano krojil politično usodo svojih sosed in, seveda, Palestincev. Po drugi strani pa je gotovo tudi to, da se zaradi vojne v Libanonu m zapletlo še bolj samo palestinsko vprašanje, marveč vse bolj pereče postaja tudi t. i. židovsko.
Vdor v Libanon in neizprosen boj proti Palestincem je tako kot še nikoli doslej tudi znotraj razdelil Izrael in gotovo odprl novo poglavje v »odnosih« Izraela s svojimi sosedi in Palestinci. Ta notranji razkol, čeprav je beseda verjetno nekoliko pregroba, je morda tudi posledica občutka nekaterih Izraelcev, da je sedanji položaj države takšen, da je vojna čista nesmisel. Dejstvo je, da so se
Izrael in židovsko vprašanje
arabske države sprijaznile z obstojem Izraela, sprejele to tudi kot del svetovne politične strategije in je prav zaradi tega bolj ali manj pozabljena misel o popolnem uničenju Izraela kot bistveni nalogi arabskega sveta. In če sledimo takšni logiki, potem ni težko razumeti, zakaj se je pojavila takšna opozicija tudi znotraj Izraela.
Toda libanonska vojna oziroma vdor Izraela v Bejrut ima očitno še druge razsežnosti. Židje, ki so raztreseni takore-koč po vsem svetu, so v močno oporo Izraelu. Toda če je bila vsaj dosedaj njihova podpora »matični« deželi vedno brezpogojna, je to za marsikoga sedaj že vprašanje etike. ISacistični holokavst Židov je bil dolgo časa mehka blazina, ki je učinkovito dušila vse kritične glasove. A sedaj marsikje že menijo, da morije Izraelcev v Libanonu oziroma Bejrutu ni mogoče opravičiti. Tako se bodo Židje v tujini, torej izven Izraela, marsikdaj znašli v položaju, ko bo njihova brezpogojna podpora v nasprotju z uradno politiko države, v kateri živijo. Pot do osamitve tako ni več dolga in če se nekoliko spomnimo na zgodovino, potem vse črnoglede misli niso pretirane.
Kakorkoli že,'Izrael bo moral v bodoče veliko trezneje pretehtati vse svoje poteze in spoznati, da svet sicer razume sporočilo zgodovine in tragedije naroda, a prav tako tudi hitro pozablja. Pa naj gre za dobro ah zlo.
KOVAČIČ
Dan narodnih
nos
Turistična in kulturna prireditev Dan narodnih nos, Id naj bi postala tradicionalna kamniška prireditev, je bila, žal, v preteklosti nekajkrat prekinjena. Organizacija se je največkrat zataknila zaradi pomanjkanja denarja. Nazadnje smo s) to priljubljeno prireditev v Kamniku ogledali ob 750-ktaki mest«. Letos pa se je Turistično društvo odtočno za ponovno oživitev in tudi popestritev Dneva narodnih nos. i
'-\
OK SZDL poziva delovne organizacije, hišne svete in zasebnike, da ob dnevu narodnih nos, ki bo v Kamniku H. in 12. septembra, izobesijo zastave in okrasijo pročelja zgradb.
V petek, 10. septembra, bodo nad kavarno Veronika odprli razstavo izdelkov kamniških obrtnikov. Od petka do nedelje se bodo vrstile tudi kulturne prireditve. Tako bo že v petek ob 17.30 nastopila folklorna skupina Kamniška Bistrica na ploščadi
pod Malim gradom, ob 20. uri pa bo koncert moškega zbora Heiterkeit iz Giessna (ZRN), ki že nekaj let sodeluje in izmenjuje koncerte s kamniškim pevskim društvom Lira.
Naslednji dan, v soboto, bodo od 8. do 17. ure stale po mestu številne stojnice, kjer bo sejemska prodaja izdelkov domače obrti in trgovine. Izdelke bodo prodajali tudi naslednji dan, v nedeljo, od 8. do 12. ure. V soboto ob 17. uri bo kamniška godba na pihala priredila promenadni koncert, ob 19. uri pa se bo na Trgu prijateljstva pričel zabavni večer s plesom.
Osrednja in najbolj zanimiva prireditev bo v nedeljo, ko se bo ob 14. uri skozi mesto začela viti povorka narodnih noš iz številnih slovenskih in zamejskih krajev.
Letošnja novost prireditve bo prikaz starih kmečkih običajev iz Tuhinjske doline in Komende. Izbrane folklorne skupine bodo ob 15.30 zaplesale narodne plese svojih krajev na Trgu prijateljstva, sledilo bo veselo rajanje za vse obiskovalce.
Pri organizaciji letošnje turistične prireditve bo sodeloval tudi kamniški smučarski klub, ki bo na veseličnem prostoru skrbel za gostinske usluge. Sodelovali bodo še krajevna skupnost Srednja vas, Malograjski dvor, Koč-na, podjetje Meso in kamniški zasebni gostinci.
M. J.
Ob prazniku občine je Kamnik dobil nov lokal - svetovalno prodajni studio IDEJA Eksperimentalne tkalnice, ki je s svojo dejavnostjo podaljšana roka tovarne. Hkrati s to otvoritvijo je kamniško turistično društvo ob 100-letnici rojstva odkrilo spominsko ploščo igralki, režiserki in pedagoginji Mariji Veri, kamniški rojakinji. O liku umetnice, ki je umrla januarja 1954, je govoril Slavko Jan, spominsko ploščo pa je odkril predsednik občinske skupščine Ivan Justinek.
Pogumnejši spopad s težavami
Na slavnostni seji zborov občinske skupščine ob prazniku občine je delegatom in gostom govoril Ivan Justinek, predsednik občinske skupščine.
Ko je opozoril na svetovne in domače razmere, je dejal:
Vse težave doživljamo toliko bolj boleče, ker jih moramo pre-mogovati brez velikanov jugoslovanskega revolucionarnega gibanja, brez Tita in Kardelja, ki sta znala vedno, tudi ko nam je bilo najtežje, vzbuditi v nas ogromno zaupanje v lastne sile in zavest, da ni težav, ki jih enotni in pripravljeni prijeti za delo ne bi mogli premagati. Njiju zdaj ni več, ostalo pa nam je njuno bogato revolucionarno delo, ki živi v naši zavesti in nam je trajen kažipot revolucionarnega boja za vsestranski napredek naše socialistične samoupravne in neuvrščene skupnosti. Da je temu tako, sta letos potrdila dva velika politična dogodka. To so bile volitve v delegatske skupščine in kongresi Zveze komunistov Jugoslavije. Volitve so ponovno pokazale, rečemo lahko plebiscitarno, odločenost delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, da dosledno nadaljujemo boj za socialistično samoupravno demokracijo, kakršno sta oblikovala Tito in Kardelj. Skratka, da ostanemo dosledno na Titovi poti napredka naše socialistične skupnosti. Tudi kongresi Zveze komunistov Jugoslavije, tako republiški, pokrajinski in dvanajsti kongres komunistov Jugoslavije so pokazali, da sta misel in delo Tita ter Kardelja tako močno zasidrana v zavesti komunistov, da je ni sile, ki bi nas mogla spraviti s Titove poti razvoja in da nas ne more odvrniti od tega, da bi vedno v delu Tita in Kardelja iskali spodbude za razvoj socializma pri nas. Volitve in kongresi so pokazali, da sta volja ljudstva in komunistov združeni, kar nas resnično opogumlja za spopade s težavami, ki nas v razvoju naše družbe tarejo in o katerih govorimo odkrito ter kritično. To je najmočnejše orožje za revolucionarno akcijo, za nove dosežke v boju delavskega razreda, za resnično odločanje o vseh družbenih zadevah in o delu ter plodovih delavčevega dela. Je pa tudi najmočnejše orožje v boju proti vsem oblikam birokratskega in tehnokratskega omejevanja samoupravnega odločanja delavcev in delovnih ljudi ter najmoč-
nejše orožje v boju za največjim krivcem za vse težave, ki jih imamo, to je z neodgovornostjo in oportunizmom ali z razkorakom med tistim, kar govorimo in tistim, kar delamo. Zato je sedaj prd nami ena sama velika naloga, uresničiti vse tisto, za kar smo se dogovorili v vsakodnevni življenjski praksi.
V nadaljevanju je Ivan Justinek govoril o začetku oborožene vstaje, nato pa se je povrnil na gospodarske razmere oziroma težave v domovini:
Toda to veliko nalogo, nalogo gospodarske stabilizacije, moramo izpolniti v imenu prihodnosti. Težave so toliko večje, ker je produktivnost našega dela prenizka glede na porabo, ki smo jo širili zadnja leta. Ker produktivnosti ne moremo tako naglo povečati, da bi pokrili porabo, moramo trenutno omejiti porabo, da bi v nadaljnem razvoju naredili gospodarstvo učinkovitejše, ki bi ustvarjalo boljše pogoje za porabo na vseh področjih. Rešitev tedaj ne more biti le v omejevanju porabe, temveč v izboljševanju proizvodnje. Ta ne bi smela v našem razvoju biti več ogrožena s preveliko porabo, porabo, ki bi presegala možnosti gospodarstva. V družbenih razmerah tudi na daljši rok ne moremo trositi več kot proizvajamo in zato je družbena produktivnost dela omejevalni faktor družbene proizvodnje, delitve in porabe ter družbenega in življenjskega standarda prebivalcev.
Opozoril je tudi na razmere v občini, predvsem na zastarela osnovna sredstva, na izjemno niz-
ko investicijsko porabo v preteklosti, katere slabosti se bodo šele pokazale in podobno. Nato je nadaljeval:
Morda mi boste rekli, da sem preveč črno naslikal sedanji gospodarski trenutek v Kamniku. Sam bi se raje odločil za to, da je to pač realističen prikaz razmer, ki terja odločne in odgovorne ukrepe na vseh področjih življenja in dela. Ko sedaj snujemo popravljeni srednjeročni načrt razvoja naše občine, moramo to relativno zaostajanje imeti pred očmi, saj pomeni v svojem bistvu nazadovanje. Ne bo nam tedaj lahko v prihodnjih letih. Več in produktivneje bo treba delati ter varčneje ravnati z dohodkom. To pomeni predvsem racionalno nalaganje v tiste dejavnosti, ki bodo prinesle hitrejši napredek. Že prvi podatki analize sedanjega srednjeročnega družbenega načrta za našo občino kažejo, da se produktivnost dela ni dvignila, kot je bilo načrtovano, temveč nasprotno, padla je, če jo primerjamo z letom 1980. Kaj bo tedaj treba storiti? Odgovor na to bodo morale dati razprave o dopolnitvah srednjeročnega družbenega načrta. Trajnejša izvozna naravnanost bo v prihodnje naša stalnica v ekonomskem razvoju, vendar možna le ob močnem dvigu produktivnosti dela, sicer bomo v mednarodni delitvi dela nenehno zgubljali dohodek. Naj ne vodijo te moje besede v malodušje, temveč v pogumnejši spopad s težavami, s katerimi se srečujemo. To pa bomo mogli le tedaj, če bomo delavcem in delovnim ljudem omogočili, da bodo resnično odločali o dohodku, da bomo torej uresničili besede velikana naše literature Ivana Cankarja, zapisane v Hlapcu Jerneju, kjer pravi: »Ti, ki si delal, tvoje je delo«.
Na slavnostni seji občinske skupščine so podelili letošnja občinska priznanja ter nagradi sklada Toma Brejca. Zlato plaketo je letos prejel narodni heroj Mirko Jerman.
Na praznični predvečer je bil sredi Kamnika, na Titovem trgu, promenadni končen godbe milice. Kar šknjfla, da mu je prisluhnilo tako malo ljudi.
Zakaj tako?
V Kamniškem občanu št. 14, z dne 19. julija letos, je bilo v delegatski prilogi podano poročilo z 2. seje zborov občinske izobraževalne skupnosti Kamnik.
V poročilu o stavbi podružnične šole Zgornji Tuhinj je navedeno, da je šolska stavba v zelo slabem stanju; »ker opeka na strehi pušča, so zaradi tega razpadli nosilci v stropu...«
Ugotovitev ni resnična, ker so nosilci popustili, po mnenju gradbenih strokovnjakov, zaradi napake v konstrukciji.
V nadaljevanju poročila beremo še naslednji odstavek: »V razpravi so bili delegati mnenja, da gre v precejšnji meri za malomaren odnos do družbene lastnine in opozorili na odgovornost matične šole Toma Brejca, kot tudi krajevne skupnosti Tuhinj za tako stanje.«
Nobenega dvoma ni, da odgovornosti ne moremo in ne smemo nikoli izključiti, vendar je ta v navedenem primeru poudarjena dokaj enostransko, brez kakršne koli strokovne utemeljitve.
Način financiranja v občinski izobraževalni skupnosti je delegatom dobro znan, zato bi morali upoštevati dejstvo, da šola nima nobenih sredstev za investicijsko vzdrževanje, razen tistih, ki so namensko izločena za potrebe posameznih šol. Potrebe pa so zelo velike, saj je cela vrsta zastarelih objektov, ki so nujno potrebni temeljite obnove. Vse to je zapisano v smernicah srednjeročnega plana in planskih dokumentih za obdobje 1981-1985.
Srednjeročni plan občinske izobraževalne skupnosti je vseboval adaptacijo centralne šole Toma Brejca ter vzdrževalna dela na podružnicah.
Po najnovejšem usklajevanju pa vidimo, da obnova šole Toma Brejca pride v poštev le ob koncu srednjeročnega obdobja. Kako naj centralna šola Toma Brejca zagotovi potrebna sredstva za obnovo vseh stavb?
Razstava
domače
obrti
Za popestritev in obogatitev letošnje turistične prireditve Dan narodnih noš bo letos poskrbelo tudi kamniško Obrtno združenje. Nad kavarno Veronika bo od 10. do 15. septembra razstava izdelkov domače obrti. Razstavljalo bo 34 obrtnikov iz vse občine, med njimi tudi trije inovatorji, ki so tudi prvi inovatorji med kamniškimi obrtniki.
Združenje kamniških obrtnikov se je za razstavo izdelkov odločilo zlasti iz dveh razlogov. Prvič zato, ker ugotavljajo, da dosedanji način predstavljanja izdelkov in storitev ni več izvedljiv, saj so z izložbenimi okni v Maistrovi ulici izgubili dobro polovico razstavnega prostora. Drugič pa naj bi razstava obrtnih izdelkov služila kot izhodišče za usmerjanje učencev v obrtne poklice, za prikaz pogrinjkov gostinskih storitev, izdelkov namenjenih izvozu in izdelkov, ki naj bi nadomeščali uvoz ter za pospeševanje domače in umetne obrti. V razstavo se bodo vključile še delovna organizacija Kočna in TOZD Kooperacija.
Številne razstavljene izdelke bo moč tudi kupiti, zlasti v soboto, 11. in v nedeljo 12. septembra, ko bodo na mestnih stojnicah poleg obrtniških naprodaj tudi izdelki kamniške industrije. Obrtno združenje pa bo izdelke kamniških obrtnikov od 17. do 26. septembra razstavljalo tudi v športno rekreacijskem centru Golovec v Celju.
.   M. J.
Mar z izsiljevanjem in s politiko pritiskov? Ne, ker prednost eni ali drugi šoli izključuje za določen čas ostale, ki prav tako potrebujejo znatna investicijska sredstva za adaptacije obstoječih objektov, oziroma za dograditev novih.
Upamo pa, da so delegati pri sprejemanju sprememb plana pravilno ocenili prioritetni vrstni red investicijskih vlaganj, ali pa bi ga morda bilo dobro ponovno
pretehtati. Mar ne?
Povejmo še enkrat, da so vse stavbe (centralna šola in podružnice) potrebne obnove. Če ne bodo zagotovljena sredstva za to, se lahko zgodi, da se primer Zg. Tuhinj še kje ponovi.
Osnovna šola Toma Brejca izvaja vzgojnoizobraževalno delo v najtežjih pogojih v občini Kamnik.
Ravnatelj: VUKO CMIUANIĆ
Pred X. kongresom
moupravno ter poslovno delati tako, da bomo tudi objektivnim težavam, ki nam jih povzročajo zunaj organizacije združenega dela, preprečevali nadaljnje samovoljno obnašanje in neodgovorno ravnanje. Poznavanje lastnih razmer v OZD in občini je v Kamniku osnova priprav delegatov za X. kongres ZSS, ki bodo o vseh nakazanih problemih spregovorili na kongresu v Ljubljani.
Poleg osnovnih priprav na kongres tečejo številne aktivnosti v OOS in OSZS o zadevah, ki so pomembne in so tudi del problematike, ki bo obravnavana na kongresu in po njem.
Bližajoči se kongres zveze sindikatov Slovenije, ki bo 11., 12. in 13. oktobra v domu Ivana Cankarja v Ljubljani, bo priložnost za oceno štiriletnega dela med IX. in X. kongresom ter za dogovore za akcije pri stabilizaciji gospodarstva. Iz množice dokumentov o usmeritvi moramo jasno izraziti preprosto, vendar učinkovito napotilo, kako se moramo obnašati v samoupravnem in poslovnem življenju, kaj hočemo doseči in kako bomo dosegli, kar želimo.
Osnovna usmeritev pri razpravah v organizacijah združenega dela je, da se je treba temeljito lotiti lastnih problemov in sa-
OD VSEPOVSOD
• Padec industrijske proizvodnje
BEOGRAD - Po sporočilu zveznega zavoda za statistiko industrijska proizvodnja v Jugoslaviji iz meseca v mesec pada. Tako je bila julija v primerjavi z enakim mesecem lani za 2,3 odstotka manjša, kar pomeni, da se je v sedmih mesecih povečala samo za 0,7 odstotka. Najvišjo rast industrijske proizvodnje so zabeležili v Makedoniji (3 odstotke), v Črni gori je narasla za 1,9 odstotka, v Sloveniji pa za 1,7. Pač pa se je industrijska proizvodnja zmanjšala v BiH in tudi na Hrvaškem.
• Z manjšini uvozom zmanjšali primanjkljaj
BEOGRAD - Jugoslovanski izvoz v razvite in čezmorske države ne teče ravno po načrtih, oziroma narašča celo počasneje, kot je bilo načrtovano. Do 23. avgusta je Jugoslavija v te države izvozila za 1,7 milijarde dolarjev blaga, kar je nominalno za devet odstotkov več kot v enakem obdobju lani, so povedali na tiskovni konferenci v Gospodarski zbornici Jugoslavije. Največ smo izvozili v države EGS, kar je seveda zelo pomembno, vendar se je v tem obdobju izvoz v ZDA močno zmanjšal. Se posebej je upadel izvoz izdelkov bazične kemije, črne metalurgije, nekovin in tekstila. Do 23. avgusta pa je Jugoslavija iz razvitih zahodnih in iz čezmorskih držav uvozila za 4,4 milijarde dolarjev ali za osem odstotkov manj kot lani v tem obdobju. Verjetno se bo zaradi skromnejšega uvoza zmanjšal jugoslovanski pri-manjklaj za 520 milijonov dolarjev.
• Crvena zastava ima izgube
KRAGUJEVAC - Zavodi Crvena zastava so imeli ob polletju 757 milijonov dinarjev izgube. Skupaj sedaj znašajo izgube te avtomobilske tovarne 1,9 milijarde dinarjev, kar je predvsem rezultat tega, da v tovarni niso izpolnili plana. V šestih mesecih so namreč dokončali nekaj več kot 89 tisoč vozil, kar je za 37 tisoč manj kot so načrtovali ali pa za 5518 manj kot v enakem obdobju lani. Kot pravijo v Crveni zastavi, de to tega prišlo predvsem zaradi neredne oskrbe z reprodukcijskim materialom in pa zaradi različnih uvoznih omejitev. Po drugi strani pa je kar 195 dobaviteljev Crvene zastave v prvem polletju podražilo svoje proizvode za več kot 30 odstotkov.
• Ugoden izvoz jugoslovanskih vin
LJUBLJANA - Jugoslovanski izvoz se v zadnjih šestih oziroma sedmih letih nenehno povečuje, tako da vsako leto količinsko izvozimo za 13 odstotkov več vina. Največji izvozni skok smo zabeležili leta 1979, ko je bil ta izvoz večji kot sto tisoč ton se je povečal kar za 30 odstotkov. Lani se je izvoz povečal za 18 odstotkov, tako da smo izvozili 133 tisoč ton vina. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko največ jugoslovanskega vina popijejo Zahodni Nemci, veliko pa tudi v NDR. Tretji pomembnejši kupec našega vina je Velika Britanija, kaže pa povedati tudi to, da je slovensko vino zastopano v vsem jugoslovanskem izvozu s približno četrtino. Zanimivo je tudi, da je, denimo, leta 1979 Jugoslovan popil povprečno 16 litrov vina. Največja potrošnja na prebivalca je bila na Hrvaškem (48 litrov), v Sloveniji pa je vsak »povprečen« prebivalec tega leta popil 46 litrov »rujne kapljice«.
Komisija za delovna razmerja
Tovarna pogrebne opreme »Menina«, Šmarca 32, Kamnik
objavlja
prosta dela in naloge
- dveh KV strojnih mizarjev za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev prinesite osebno v kadrovsko službo delovne organizacije »Menina«, v osmih dneh po objavi.
M DA »Pirot 82«
OK ZSMS Kamnik se je odločila, da bi kamniški brigadirji odšli letos na prostovoljno delo na zvezno mladinsko akcijo Pirot 82. Z evidentiranjem kandidatov je OK pričela 15. januarja, prijavilo se je 82 mladih Kamničanov, skupaj s štirimi brigadirji iz Gornjega Milanovca, ki se akcije niso udeležili in dva zamejska Slovenca.
V pripravljalnem delu je odbor OK ZSMS organiziral lokalno akcijo - ureditev trim steze v Kamniku. Zdravniško je bilo pregledano prek 60 brigadirjev, prav toliko jih je opravilo preizkus znanja iz varstva pri delu - s pomočjo DO Gozdnega Gospodarstva iz Kamnika. Sklicanih je bilo več brigadnih konferenc, na katerih so bile zaključene s slovesnim odhodom iz Kamnika, v soboto 10. julija ob 18. uri s Trga prijateljstva.
Na zvezni »MDA Pirot 82« je sodelovalo v treh izmenah 18 MDB iz vse Jugoslavije. V 2. izmeni, ki je trajala od 10. julija do 7. avgusta 1982, so poleg brigade dr. Emil Oražen sodelovale še brigade Krapina, SR Hrvatska, brigada Makedonskega Broda, SR Makedonija, brigade Ra-ške, Kladova in Velike Gradiške, SR Srbija.
V Pirot je odšlo 44 brigadirjev MDB dr. Emil Oražen Kamnik; struktura: 10 brigadirk, 34 brigadirjev, od tega 5 članov ZK, 2 zamejska Slovenca, 27 delavcev in 17 dijakov. Povprečna starost brigadirjev 19,3 torej razmeroma mlada sestava brigade.
Dela, ki smo jih opravljali na zvezni akciji »Pirot 82«: pogozdovanje goličadi ob izviru reke Visočice,
dela na objektu hidroelektrarne in akumulacije »Zavoj«, na urejanju izliva reke Nišave in na komunalnih objektih
V I. dekadi od ponedeljka (12. 7.) do sobote (24. 7.) je brigada dosegla normo 139,38% - udar-
r
Nova garažna vrata 240 X 210 cm prodam. Tel. 831-362 popoldne.
V_4
r->
Montiram IV antene. MATIJA ZIBELNIK Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-466
na brigada I. dekade, ker je presegla normo prek 120%. V II. dekadi od ponedeljka (26. 7.) do petka (6. 8.) je dosegla normo 147,12% - udarna brigada II. dekade, ker je presegla normo prek 130%. Skupno je MDB dr. Emil Oražen udarna brigada s povprečno normo 143,50%. Prejela je »TRAK AKCIJE ORA PIROT 82«, 11 udarnih značk, 11 pohval, 4 zlate značke, 6 srebrnih značk in 44 bronastih značk »Pokret Gorana Srbije«, ki se podeljuje najboljši MDB na pogozdovanju. Brigada dr. Emil Oražen je predlagana za največje priznanje republiške konference »Pokret Gorana Srbije - Panči-čeve omorike«.
MDA Pirot 82 je od družabnih aktivnosti organizirala vse od tečajev, natečajev, športnih tekmovanj, družabnih večerov, pa marksistično šolo, brigadirske večere, glasbene večere, kulturne
in zabavne programe, športno tekmovalno-sekcijske aktivnosti, tehnično strokovne aktivnosti itd.
Še posebej dobro je MDB sodelovala z našimi domačini »Eri-jalno zvezo Srbije OK Pirot, s katerimi smo sodelovali na šport-no-rekreacijskem, kulturnem in zabavnem področju.
Pripravili so tudi ogled mesta Pirot z vsemi znamenitostmi, skupen enodnevni piknik ob reki v Monastiru (od koder so tudi posnetki), brigada Erijalcev nam je priskočila na pomoč tudi pri delu na trasi.
Zahvaljujem se vsem delovnim in družbenopolitičnim organizacijam občine Kamnik, še posebej pa vsem brigadirjem, ki so častno zastopali našo občino in pripomogli k dobrim rezultatom, ki smo jih dosegli na MDA »Pirot 82«.
DRAGO KRANJEC
Uspešni na kmečkih igrah
Konec julija so bile na Vranskem kmečke igre, katerih se je udeležilo 40 ekip, med njimi tudi ekipa mladih zadružnikov iz Kamnika. Kamničani smo tekmovali v obeh disciplinah: »Večer kmečke kuhinje« in »Kmečke igre« in dosegli dokaj lepo uvrstitev, saj smo bili trideseti.
V tekmovanju »Večer kmečke kuhije«, bilo je v soboto, smo bili udeleženi s tričlansko ekipo. Odlično je pripravila vsakdanjo kmečko jed, ki pa žal izginja iz naših miz: ajdove žgance s kislim zeljem, mimo katerih ni mogel niti velemojster slovenske kuhinje, Ivan Ivačič, ki jih je pohvalil, saj so bili resnično pripravljeni po izvirnem receptu.
V nedeljo je bilo tekmovanje v »Kmečkih igrah«, katerega se je udeležilo vseh 40 ekip. Tekmovanje je motilo slabo vreme, tako da ni bilo mogoče izvesti vseh tekmovalnih disciplin. Tekmovali so samo v ročni košnji, grabljenju, spravilu sena v kopice in zabavnem delu, vlečenju vrvi. Zelo lepo smo se odrezali v košnji in grabljenju, medtem ko smo v vlečenju vrvi naleteli na hudega nasprotnika, ekipo Cerknice in izpadli smo že v prvem krogu tekmovanja. Uvrstitev na 30. mesto nas je zelo razveselila, saj
moramo vedeti, da smo šli na tekmovanje s povsem pomlajeno ekipo.
Seveda pa se moramo zavedati, da so kmečke igre na Vranskem v prvem pomenu namenjene spoznavanju mladih kmetov in šele nato tekmovanju.
Po končanem tekmovalnem delu, tako v soboto, kot tudi v nedeljo, smo se sprostili ob taktih slovenskih ansamblov in se tudi zavrteli. Vse je trajalo pozno v noč, tako da smo se tudi najhujši tekmeci med seboj spoprijateljili in si izmenjali naslove -
obveljalo je staro pravilo »Ni važno zmagati, važno je sodelovati.« Zato si mladi še bolj želimo takšnih srečanj, saj so prava sprostitev za nas mlade, ki delamo v kmetijstvu.
Prav tako želimo, da bi se večkrat sestali tudi mladi kmetovalci naše občine, se pogovorili o problemih, ki nas tarejo pri našem delu, in se hkrati med seboj bolje spoznali ter dokazali, da nismo osamljeni.
AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV KAMNIK
Rudnik kaolina in kalcita Kamnik Medvedova 25, Kamnik
Komisija za delovna razmerja TOZD KALCIT STAHOVICA
objavlja prosta dela in naloge:
- kjučavničarja
Pogoji: - poklicna šola kovinarske smeri - 2 leti delovnih izkušenj.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom, ki traja 2 meseca. Vsi zainteresirani naj prijave z ustreznimi dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem sprejemanju prijav.
Krajevni praznik v Volčjem potoku in Rudniku
Krajani Volčjega potoka in Rudnika smo se tako kot pretekla leta skrbno pripravili na krajevni praznjk, ki ga praznujemo 25. julija.
Zakaj smo se krajani odločili, da praznujemo krajevni praznik ravno na ta dan? Ne naključno, saj vemo, da je bil pred začetkom vstaje na kamniškem 25. julija 1941 v Volčjem potoku sestanek vojnorevolucionarnega komiteja za kamniško okrožje. Preden je prišlo do vstaje, je bilo treba še marsiakj narediti, za kar je v veliki meri poskrbel partijski kader, med njimi Tomo Brejc, Marjan Dermastja, Tone Šturm, Roman Potočnik in drugi. Na ta sestanek je Tomo Brejc, član vojnorevolucionarnega komiteja za Gorenj-1 sko, prinesel ukaz CK KPS o začetku oboroženega upora v kamniškem okrožju, ki naj bi se začel 27. julija 1941 ob polnoči. Na sestanku so sklenili, da mora na celotnem kamniškem območju priti do sabotažnih akcij, rušenja mostov in železniških prog, uničenja, telefonskega omrežja in da je treba zažgati skladišče bencina v Kamniku. Take in podobne sabotaže so jugoslovanskim narodom omogočile, da so se okupatorju postavili v bran in se vzdignili k vstaji. Zelo pomembne so bile tudi napisane parole, ena takih je bila tudi v naši vasi; »Nemci, pojdite domov. Ne pustimo se seliti. Zemlja je naša.« Brez tega datuma torej vstaja na kamniškem ne bi bila uspešna.
Predsednica sveta KS Volčji potok. Stanka Strnad je na slavnostni seji skupščine pozdravila vse navzoče. Nanjo so družbenopolitične organizacije povabile udeleženko 9. kongresa ZKS Ano Cerkvenik, ki je spregovorila o pomenu 25. julija, praznika krajevne skupnosti Volčji potok-Rudnik, ko se je leta 1941 na sestanku vojnorevolucionarnega komiteja odigralo zadnje dejanje zahtevnih in težavnih priprav na oboroženo vstajo proti okupatorju v kamniškem okrožju. Poudarila je tudi pomen kongresov ZK in temeljne usmeritve našega prihodnjega delovanja v bitki za ekonomsko in politično stabilizacijo.
Predsednik SZDL Tone Žibert je izročil priznanja za prizadevnost in delo v KS Riki Tomšič in Janezu Ocepku.
Vzdušje sta popestrili naši vaščanki, ki sta si za naš praznik nadeli narodno nošo. Mladinke in mladinci pa smo pripravili kratek kulturni program. Kljub poletni utrujenosti in počitniškemu razpoloženju torej delo in aktivnost v naši KS nista popustili, nasprotno, poletna vročina nam daje novih zagonov in moči k še večji aktivnosti.
V. K;
Novost Eksperimentalne tkalnice
Dober mesec, natančneje, od letošnjega praznika občine, je naše mesto bogatejše za pridobitev Eksperimentalne tkalnice, svetovalno prodajni studio IDEJA, ki ga ne pozdravljamo le domačini, temveč tudi mnogi obiskovalci od blizu in daleč. Tisti, ki so se novosti že poslužili ali si jo samo ogledali, so se gotovo prepričali, da ne gre za modno muho ali trgovsko »žilico«, temveč, da lahko s pomočjo celovite ponudbe tkalnice stanovanje opremimo hitreje, okusno in poceni. Pomembno je tudi dejstvo, da s pomočjo svetovanja in popolne ponudbe za opremljanje stanovanja z dekorativnim blagom prihranimo mnogo dragocenega časa, saj nam ni treba tekati od prodajalne do prodajalne ali do obrtnikov. S pomočjo kamniškega studia bo moč sodobno in poceni opremiti tudi družbene prostore.
Kaj pravzaprav nudijo v svetovalno prodajnem studiu Eksperimentalne tkalnice? Od najrazličnejšega dekorativnega blaga za notranjo opremo, zaves, namiznih prtov, rolojev,
dekorativnih blazin, visečih in stoječih svetilk do izdelave po naročilu, montaže na domu in servisiranja. Zlasti pomembno pa je strokovno svetovanje prodajalk, ki so se za delo svetovalk, oblikovalk in hkrati prodajalk usposobile na visoki šoli tekstilno tehnološke smeri. V studiu je tudi šivalnica, kjer
izdelujejo zavese in drugo notranjo opremo iz dekorativnega blaga po naročilu.
Že ob letošnji razstavi v Zavodu za napredek gospodinjstva v Ljubljani in ljubljanski Metalki, so obiskovalci hvalili prvo in zaenkrat edino celovito trgovsko ponudbo tekstila za notranjo opremo. V kamni-
Marjeta Leban svetuje Branki Nefat in Alenki Bergant, kako naj bi opremili novi stanovanji.
ški IDEJI pa smo se pogovarjali s kupci in svetovalko Bredo Tesner.
Branka Nefat in Alenka Bergant sta prišli v naš prodajno svetovalni center iz Ljubljane. Novi stanovanji bi si radi opremili sodobno in okusno, saj menita, da zavese in druga notranja oprema iz dekorativnega blaga ni ženska obleka, ki jo lahko pogosto menjaš.
»Za center sem zvedela v ljubljanski Metalki, kjer imajo naprodaj veliko dekorativnih tkanin kamniške tkalnice,« je povedala Branka Nefat. »Ze prvi vtis v trgovini je silno zanimiv. Blago je lepo razstavljeno. Zadovoljna sem tudi z izbiro blaga, barv in materialov. Predvsem pa mi je všeč prijaznost in svetovanje prodajalk. Takšno trgovino s celovito ponudbo smo že dolgo pogrešali. Resnično pozdravljam zamisel kamniške tkalnice in mislim, da so bili istega mnenja tudi drugi dosedanji kupci.«
Alenka Bergant pa je nadaljevala: »Za izdelke Eksperimentalne tkalnico sem vedela že prej, ker me izredno zanima
Svetovalka Breda Tesner demonstrira uporabo svojevrstnega roloja.
dekorativno blago. Sedaj pa sploh, ker opremljam novo stanovanje. S celovito ponudbo pa sem se podrobneje seznanila na razstavi v ljubljanskem Centru za napredek gospodinjstva. Z uslugami in ponudbo v kamniški prodajalni sem zelo zadovoljna in prepričana sem, da jo bom še večkrat obiskala. Navdušuje me prijaznost svetovalk, ki namenijo kupcu veliko časa. Mnogi prodajalci bi se morali zgledovati po prodajalkah v kamniškem centru - da bi si
vzeli vsaj malo več časa za kupce in nekoliko več prijaznih besed, ne pa, da nas marsikje že pri vratih odslovijo.«
Vsem, ki še niso obiskali kamniške »novosti«, tudi tistim, ki ne nameravajo že jutri v novi prodajalni kupovati, svetujemo, da si jo brez zadrege ogledajo, saj vatri bodo prijazna dekleta rada predstavila izdelke ter svetovala to in ono, čeprav ne boste resni kupci.
MIRA JANČAR
Delavski dom ponovno na rešetu
Razmere v kamniškem Delavskem domu že nekaj let niso organizacijsko zadovoljivo urejene, v zadnjem obdobju pa močno škriplje rudi pri denarju. Zato so pred dnevi ponovno potekale »vroče« razprave med uporabniki in izvajalci storitev v Delavskem domu. Končno bo le treba najti ustrezno rešitev za normalno delovanje in poslovanje te prepotrebne ustanove, v kateri prebiva 128 delavcev pretežno iz drugih republik, ki so zaposleni v Rudniku kaolina, Kemijski industriji, Utoku in Komunalnem podjetju.
V prvi vrsti je vprašljiva donosnost doma zaradi premajhne zasedenosti, saj je od 168 kar 40 ležišč praznih, kar prinaša 96.120 dinarjev manj denarja na mesec, kot pri polni zasedenosti. Z »izgubo« pa dela tudi kuhinja y domu, saj se v njej ne hrani niti polovica »stanovalcev«. Nekateri imajo urejeno prehrano v delovnih organizacijah, drugi jo zopet rešujejo po svoje. Večina pa meni, da kvaliteta toplih obrokov v domski kuhinji ne ustreza sedanjim cenam (kosilo in večerja veljata okrog 110 dinarjev na dan). V domu pa ob tako nizkem številu abonentov in ob sedanjih cenah kvaliteto hrane ne morejo izboljšati. Sedanji upravnik doma Dragan Lelek celo meni, da bodo zaradi nerentabilnosti kuhinje in tudi zaradi neizpolnjevanja sanitarnih predpisov morali kuhinjo že septembra zapreti. Temu pa se zlasti upira Rudnik kaolina, saj njihovih 40 delavcev, ki živijo v domu, nima druge možnosti prehranjevanja. Zato bo tudi za prehrano treba nemudoma poiskati ustrezno rešitev, nikakor pa ne po predlogu zavoda za napredek gospodinjstva, po katerem bi samo elaborat za ob-
novo kuhinje veljal 50 tisoč dinarjev.
K naštetim problemom prištej-mo še velike amortizacijske stroške, katerim v največji meri botruje nedisciplina številnih stanovalcev doma, ki se stopnjuje ob dnevih, ko prejmejo osebne dohodke. Naj dodamo, da je bil nered, dokler niso uvedli varnostne službe, še hujši, saj je tedaj v Delavskem domu prebivalo tudi nešteto neprijavljenih ali »črnih« stanovalcev.
V desetletju nakopičeni problemi tokrat terjajo resnično reševanje in ne samo besedičenje na sestankih. Tako so v domu že pripravili dogovor o prehodu na ekonomske cene storitev, pri čemer naj bi razliko pokrivale delovne organizacije, katerih delavci prebivajo v domu. Dogovor naj bi bil tudi osnova za izdelavo dolgoročnejšega sanacijskega programa. O njem so razpravljali v delovnih organizacijah - uporabnikov, zaenkrat so ga podpisali samo v Kemijski industriji.
Ostali so menili, da je dogovor s prvotno vsebino nesprejemljiv, zato ga bodo dopolnili z dodatnimi predlogi uporabnikov in ga tudi podpisali. Podpisu dogovora so se še najbolj »izmikali« v Utoku, saj menijo, da bi moral Delavski dom, kot samostojna organizacija, najprej poskrbeti za polno zasedenost ležišč, kajti nemogoče je pričakovati, da bi tudi stroške nezasedenosti pokrivali uporabniki.
Na skupnem sestanku so bili podani tudi nekateri predlogi za rešitev zapletenih problemov kuhinje, ki jo bo treba bodisi obnoviti in zagotoviti najmanj 100 obrokov dnevno za rentabilno poslovanje, ali pa najti drugačno ustrezno rešitev prehranjevanja za delavce. Uporabniki so terjali od Delavskega doma, naj pripravi nekaj možnih predlogov, med katerimi bodo skupno izbrali najboljšo možno rešitev, za uresničitev pa bodo tudi delovne organizacije prispevale denar.
MIRA JANČAR
Srečanje izseljencev v Kamniški Bistrici
Prijateljsko srečanje izseljencev in zdomcev, ki je bilo 14. avgusta 1982 v Kamniški Bistrici, je lepo uspelo.
Prireditev se je pričela ob 15. uri. Prisotne je pozdravil predsednik Izseljenske Matice podružnice Kamnik-Domžale, Matija Jenko. Za njim je z izbranimi besedami spregovoril predsednik skupščine občine Kamnik, Ivan Justinek. Zdomci so pozorno poslušali njegov govor. Skupna želja vseh je bila, da bi se čimprej vrnili. Želja pa ne bo vsem izpolnjena, ker so nekateri že pregloboko pognali korenine na tujem. Največ izseljencev in zdomcev je bilo iz Nemčije, Francije in Belgije. Tovariš Peršin iz Kanade se je v imenu vseh zahvalil za pozornost in lep sprejem.
Nato so se zavrteli ob zvokih harmonike in prisluhnili lepo zapeti pesmi bratov Pimat.        M. B.
Stoletnica gasilskega društva Kamnik
Kurjača centralnega ogrevanja išče HS Steletova 15-21 v Kamniku. Prijave sprejema Marčec, Steletova 17, Kamnik.
Gasilsko društvo Kamnik je bilo ustanovljeno 14. avgusta 1882 v prostorih mestne občine Kamnik. Gasilsko društvo Kamnik se je na proslavo 100-letnice pripravljalo že več let, v upanju, da se bo za ta jubilej že preselilo v nove prostore. Zaradi številnih zaprek cilj ni bil dosežen. Upamo, da se bo gradnja pričela letos. Zavedamo se, da je to velik strošek in da zahteva od naše družbe in gospodarstva večje napore v teh stabilizacijskih letih. Vendar tudi dobro urejena in sodobna gw«fl«l"» služba mnogo prispeva k razvoju gospodarstva in stabilizacije.
Z dobro urejeno preventivno in operativno gasilsko službo lahko preprečimo številne požare, če nastanejo pa jih uspešno pogasimo. Kamniški gasilci se zavedamo, da smo nezadostno opremljeni za uspešno gašenje požarov, na primer, gašenje stolpnic in blokov je nemogoče, ker nimamo dovolj velike lestve, saj je nimamo kam shraniti. Tudi za gasilska vozila za kemično in drugo gašenje specialnih požarov ni mesta v našem starem in majhnem gasilskem domu. Obupno nam manjka servis za vzdrževanje gasilskega orodja in naprav, tudi ročnih gasilskih aparatov, cevi. S
tem servisom bi prihranil precej denarja in povečali udarnost gasilske službe v Kamniku in okolici.
Proslavo 100-letnice smo pričeli 13. avgusta ob 16. uri z veliko praktično vajo na Dijaškem domu v Kamniku. Nastopili so gasilci iz Kamnika, Nevelj, Tunjic, Titana, Stola in Duplice, skupaj 80 gasilcev z lestvami in vso gasilsko opremo. Vodo so odvzemali iz struge Kamniške Bistrice, odvzem je zelo otežkočen, in bližnjega hidranta. Vaja je dobro uspela. Sledila je demonstracija z vodnim topom zmogljivosti 1600 l/min., in zračno peno. Vsi navzoči so se čudili moči in učinku te nove naprave. Končno so nastopili še naši najmlajši gasilci, pionirji od 7 do 10 leta starosti, z brentačami ter pogasili mali požar na dvorišču Dijaškega doma.
Ob 17. uri je bil zbor gasilcev pred gasilskim domom, na njem so bila podeljena razna gasilska in druga odlikovanja najzaslužnejšim gasilcem naše občine, priznanja in pokale najboljšim desetinam letošnjega občinskega gasilskega tekmovanja.
Naslednji dan 14. avgusta ob 9. uri, na 100-letnico ustanovitve društva, smo pripravili razstavo orodja in opreme ter slikovnega
V krajevni skupnosti Duplica
Nove oblike dela SZDL
Krajevna skupnost Duplica postaja največja krajevna skupnost v naši občini. S svojimi 3500 prebivalci, katerih število se bo z naselitvijo letos zgrajenih stanovanj še povečalo, že prerašča možnosti, da bi najmnožičnejša dnižbenopontionu organizacija SZDL učinkovito delovala le preko svojega odbora ali na skupnem sestanku krajevne organizacije.
Tolikšnega števila članstva niti fizično ni mogoče sklicati na enem mestu, kaj šele, da bi lahko govorili o uspešnem sodelovanju vseh članov pri reševanju in odločanju o skupnih zadevah in problemih. Zlasti, če upoštevamo, da imajo občani v novih na-. seljih, v stanovanjskih blokih precej lastnih problemov in težav, ki so drugačne narave od problemov tistih občanov, ki žive v starejših zasebnih hišah. Obstaja pa vrsta skupnih vprašanj, ki se tičejo razvoja celotne KS.
Res je tudi, da se novonaselje-ru krajani še niso uspeli vključiti v delovanje krajevne samouprave, kar je med drugim tudi posle-
dica dejstva, da delovanje SZDL neposredno v tem okolju še ni zaživelo. To se je odražalo tudi v slabših rezultatih ob referendumu, ob volitvah in ob drugih akcijah.
Prav zato so se v krajevnih družbenopolitičnih organizacijah odločili, da je treba razviti take oblike dela SZDL, ki bodo blizu članom v njihovih naseljih. To pomeni okrepljeno aktivnost in vlogo hišnih svetov ter ustanavljanje uličnih ali območnih odborov SZDL, ki naj bi spremljali aktualna vprašanja življenja in dela občanov na določenem območju krajevne skupnosti, mobilizirali člane SZDL za akcije, dajali pobude in predloge za reševanje določenih vprašanj v krajevni skupnosti itd. Zadnji sestanki hišnih svetov v KS Duplica so pokazali, da so ljudje pripravljeni sodelovati, pomagati pa jim je treba s takimi oblikami, ki jim bodo blizu in prek katerih bi sr dogovori tudi uresničevali.
Nova naselja povezuje seveda tudi vrsta novih problemov, od urejanja okolja, do gospodarje-
nja s stanovanji, ogrevanja, preskrbe, rekreacije itd. Vsa ta in podobna vprašanja je mogoče reševati uspešno le s sodelovanjem vseh krajanov na določenem območju, ulici ali stanovanjskem bloku. Povezovalec te aktivnosti naj bi bil odbor SZDL, ki bi bil prek delegatov povezan z odborom krajevne organizacije SZDL. Samo tako bi se v delu KO SZDL odražali dejanski interesi članov SZDL in obratno. Prek uličnih odborov SZDL bi se lahko uspešneje izvajale vse družbenopolitične akcije.
Seveda pa tudi te oblike dela SZDL ne bodo delovale same po sebi, pač pa le, če bodo vanjo vključeni vsi člani. Kdor s svojim delom in aktivnostjo ne bo prispeval k skupnemu reševanju problemov, kdor bo samo pasivno opazoval dogajanja ali pa celo samo kritiziral, tak tudi od skupnosti nima kaj pričakovati.
Zato bi bilo prav, da bi vsi člani SZDL sodelovali v pripravah za ustanovitev uličnih odborov SZDL, da bi skupno našli najbolj ustrezne oblike dela.
F. S.
gradiva v in pred gasilskim domom. Razstavljene so bile stare ročne brizgalne, male in velike raznih oblilf in zmogljivosti. Posebno pozornost je zbujala srednja ročna brizgalna, ki smo jo dobili ob gašenju požara Rebolove graščine na Zduši. Nekdaj je bila montirana v sodu, v katerega so nosili vodo za gašenje. Vsa vozila, ki so bila razstavljena pred gasilskim domom, so bila lepo očiščena, za kar so poskrbeli njihovi šoferji. Mnogo starejših Kamničanov si je ogledalo starejše slike, na katerih je bilo več starih znancev, ki že dalj časa počivajo na kamniških Žalah. Razstavo je obiskal tudi predsednik SO Kamnik mag. Ivan Justinek, ki se je skoraj eno uro zadržal pri ogledu in pogovoru s društvenimi funkcionarji.
Lepo poletno nedeljsko jutro je% napovedalo osrednjo slovesnost. Kulturna skupnost Kamnik nam je odstopila dvorano nad kavarno Veronika za slovesno sejo, ki se je pričela ob 10. uri dopoldne. Na seji, ki jo je vodil ing. Franc Dolenc, je bilo 120 častnih gostov družbenih in političnih organizacij Kamnika, gasilskih društev, občinskih gasilskih zvez iz raznih delov Slovenije, planincev in pevskega društva LIRA. Pred začetkom seje je strumno prikorakala častna desetina gasilcev s starim praporom iz leta 1937 in novim iz leta 1957. Slovesnost je obogatila prisotnost pevskega zbora LIRA, ki letos tudi praznuje 100-letnico obstoja. Kronika društva je bila kratka, ker je društvo izdalo knjigo na 260 straneh, ki opisuje vse društveno in drugo življenje v Kamniku in okolici. Navaja tudi vse požare in dogodke med obema vojnama do današnjega dne. Zaradi dotacije OGZ Kamnik je cena kronike 350 din, dobite jo lahko pri funkcionarjih društva.
Predsednik občinske skupščine Ivan Justinek je v kratkem govoru povdaril pomen gasilstva, vsestranskega sodelovanja in zasluge za požarno varstvo. V imenu predsedstva SFRJ je gasilskemu društvu izročil visoko državno odlikovanje, red dela z srebrnimi žarki. Predsednik gasilske zveze Slovenije Branko Božič je pohvalil uspešno delo ka-' mniških gasilcev ter jim izročil najvišje gasilsko odlikovanje za posebne zasluge v gasilstvu. Predsednik Planinske zveze Slovenije Tomaž Banovce pa je po krajšem govoru o skupnem sodelovanju pri varstvu narave in njenih lepot izročil društvu zlati znak PZS kot priznanje za uspešno delo gasilcev na tem področju. Navzoče je pozdravil še predsednik OGZ Kamnik Janez Pregled s pohvalo o uspešnem delu društva, pozdrave in čestitke so izrekli tudi številni gostje. Predsednik društva je nato podelil spominske plakete in knjigo kronika GD Kamnik. Plakete je izdelal znani kamniški umetnik Bogdan Potnik.
Popoldne ob 14. uri so se zbirale množice gasilcev in narodnih noš na novi Steletovi cesti. Ob 14.30 uri se je pričela gasilska parada po mestu, ki so jo kljub dopustom in vročini
Vaja s topom za gašenje velikih požarov
navdušeno pozdravljale množice prebivalstva. Imeli so tudi kaj videti. V paradi je sodelovalo: 50 pionirjev in mladincev z emblenom 100-letnico GD Kamnik, nato 66 narodnih noš iz Kamnika in okolice, ki so z vriskanjem in svojim navdušenjem vzbujale dobro voljo, sledilo je 74 gasilskih praporov, kamniška godba. Strumno so po taktih godbe korakali štirje ešaloni s 400 gasilci. Na čelu gasilske tehnike sta dva para konj peljala veliki prevozni ročni brizgalni, stari od 95 do 110 let. Na eni je sedel gasilec v stari uniformi bivšega nočnega čuvaja Kamnika z lučjo in helebardo, spremljal ga je gasilec v stari platneni uniformi. Sledila je dolga kolona 68 gasilskih vozil raznih oblik in tipov, ki jih gasilci uporabljajo za gašenje vseh vrst požarov. Vključeni so bili topovi velikih dometov na vodo, peno in prah ter reševalni
čoln. Pa mimohodu pred tribuno častnih gostov so se vsi razvrstili na Titovem trgu, kjer je bila zaključna slovesnost. Govoril je predsednik SO Kamnik Ivan Justinek kot pokrovitelj tega slavja, in sicer o pomenu gasilstva za današnji in pretekli čas. Nato je skupaj s predtavni-kom SZDL pripel spominski trak na društveni prapor. Predsednik medobčinskega sveta ZSMS Brane Hafner je ob igranju koračnice razvil novi pionirski prapor. Nato je po krajšem govoru pripel spominski trak v imenu ZSMS in ZPM. Kamniški pionirji in pionirke so z velikim navdušenjem prejeli svoj prapor. Za zaključek te lepe slovesnosti je kamniška godba zaigrala koračnico ter skupaj z vsemi udeleženci odkorakala proti Trgu prijateljstva, kjer je bila prijetna zabava.
JOŽE BERLEC
Delovna akcija v Vrhpolju
V začetku julija smo organizirali delovno akcijo na športnem igrišču Vrhpolje. Akcija je bila popoldne, saj je večina mladincev dopoldne opravljala obvezno počitniško prakso ali pa so bili redno zaposleni.
Skopati je bilo treba kanale ob nogometnem igrišču in pospraviti okolico igrišča ter. še mnogo drugih del.
Delovne akcije se je žal udeležilo malo mladincev, vendar je bilo kljub temu dovolj pridnih rok, da smo delo zadovoljivo opravili.
Naredili pa smo še nekaj: postavili smo stojala in napeli
mrežo za igranje odbojke in tako smo poleg nogometnega in rokometnega igrišča pridobili še odbojkarsko igrišče. V načrtu imamo še postavitev košev, kar bo za nas pomenilo še eno novo pridobitev -košarkaško igrišče.
S tem bomo dokazali, da je šport v naši KS zares priljubljen, saj smo pozimi imeli na igrišču tudi ledeno ploskev, torej se s športom ukvarjamo vse leto.
Škoda le, da je v naši mladinski organizaciji premalo mladih aktivnih.
MAJA KOROŠEC
1
r
Jože Berlec - steber kamniškega gasilstva
V našem glasilu često prebiramo prispevke o požarni varnosti v občini, bodisi o delu, vajah, izobraževanju ali načrtih gasilcev, ki so nepogrešljivi čuvarji in reševalci naših življenj ter zasebnega in družbenega premoženja. Verjetno mnogi prebirajo te zanimive prispevke, a le redki posvetijo pozornost podpisu avtorja Jožeta Berleca, ki je poleg dolgoletnega prizadevnega dela pri kamniškem gasilskem društvu, že vrsto let zvest dopisnik občinskega glasila.
Letošnja 100-letnica gasilskega društva Kamnik pa je izjemna priložnost, da pokram-1 jamo z Jožetom Berlecem, poveljnikom jubilantskega društva, pri katerem deluje že polnih 44 let.
»Gasilstvo sem vedno jemal bolj kot popoldanski »kšeft«, smehljaje pripomni sogovornik. Pogovor z njim me je hitro prepričal, da gasilstvu ni namenjal skoraj nič manj pozornosti, kot 40-letnem delu v Titanu, kjer se je tudi družbenopolitično udejstvoval. Že štiri leta je upokojen, vendar mu dela v gasilskem društvu nikoli na zmanjka. Poleg tekočih poveljniških nalog se je kar pol-tretje leto ukvarjal z zbiranjem podatkov in fotografij za 100 letno kroniko kamniškega gasilskega društva, ki je izšla ob visokem jubileju v vezani knjigi na 250 straneh. Naklada res ni velika, vendar bo Berlečevo delo dragocen zgodovinski pripomoček sedanjemu in bodočim rodovom.
- Kako ste zbirali podatke in kje ste naleteli na težave?
»Največ podatkov sem našel v arhivu društva, v zapisnikih. Ti pa so bili dostikrat pomanjkljivi, zato sem moral tudi med občane. Največ dodatnih podatkov in tudi nekaj fotografij sem dobil pri starejših Ka-mničanih. Veliko sem se zamudil z iskanjem podatkov o delovanju nekaterih gasilcev - borcev in aktivistov med NOB. Najbolj zavzeto sem delal pozimi in tedaj, ko sem imel več gradiva skupaj. Kadar mi je delo steklo, sem žrtvoval tudi
Jože Berlec
mnogo noči. Ponoči tako ne morem dolgo spati, zato si tudi sicer mnoge noči krajšam z branjem ali pisanjem.«
- Kaj pravega gasilca zbudi ponoči?
»Alarm. Nekoč me je zbudila sirena iz Tunjic. Takrat Je bila naša ekipa hkrati z domačimi gasilci na kraju požara. Tunjičani so se zelo začudili. Sicer pa imam telefon kar na nočni omarici. Ko me pokličejo s postaje milice ali od drugod, takoj organiziram ekipo za gašenje. Če gre za manjši ali začetni požar, pokličem strojnika, šoferja in sina. Sami se odpeljemo s 1500 litrsko avtoci-sterno, saj popolnoma zadostuje za omejitev požara ali poga-sitev manjšega požara. Kadar je požar večji, naročim postaji milice, da sprožijo eno, dve ali tri sirene, odvisno od obsega požara, od česar zavisi tudi število gasilskih ekip. Imamo tudi dobro UKW povezavo, s pomočjo katere lahko pokličemo na pomoč tudi sosednja in terenska gasilska društva. UKW zveza nam tudi omogoča, da zberemo ravno pravšnje število gasilcev, oziroma ekip. Hkrati jim tudi naročimo, s kakšno opremo naj pridejo.«
- Kdaj je največ požarov, ponoči ali podnevi?
»To je zelo različno. Letos jih je bilo največ ponoči, lani pa med 13. in 14. uro. Posebno velikih požarov letos ni bilo.
Najbolj nevaren je bil v kemijski industriji, ko se je vnela omarica električne napeljave. Požar je povzročil precejšnjo materialno škodo. Pred dvema-letoma je bilo zelo težavno gašenje v Utoku. Povsod niso mogli gasiti z vodo, ker so se zaradi velike vročine vneli tudi nitro laki in barve. Kljub temu smo s pomočjo okoliških gasilskih društev ogromno rešili.«
- Se gasilci pri gašenju pogosto ponesrečijo?
»V vsej 100-letni zgodovini kamniškega GD se je en sam gasilec pri gašenju smrtno ponesrečil. Tudi hujših poškodb ni bilo, le nekaj zlomov in opeklin.«
- Katero gašenje in reševanje vam je ostalo najbolj v spominu?
»V 44. letih sem sodeloval pri najmanj 200 požarih, vendar se še danes najbolj živo spominjam svojega prvega sodelovanja pri požaru na kmetiji v Nevljah, ko je domači sin zaradi hudih opeklin umrl. Starši mu ponoči niso pustili citati, zato je šel naskrivaj s svečo na podstrešje v seno, ki se je vnelo. Samo spodnji del hiše smo rešili, podstrešje in gospodarsko poslopje pa sta pogorela. Še danes mi v ušesih zveni povelje takratnega poveljnika Er-nesta Škofa.
- Pravite, da želite tudi v prihodnje sodeloviti v gasilskem društvu, če bo to tudi želja vseh članov. Kakšen napredek želite v začetku drugega stoletja delovanja društva?
»Da bi lahko po desetih letih načrtovanja končno zastavili lopate za gradnjo novega gasilskega doma, kar bi omogočilo tudi nabavo nove sodobnejše gasilske opreme za gašenje stolpnic in industrijskih objektov. V novih prostorih bi lahko organizirali tudi polprofesio-nalno enoto in dežurno službo. Tako bi se nasploh varnost in družbena samozaščita v občini znatno povečala, saj nameravamo novi dom graditi skupaj z ostalimi organizacijami, ki imajo nalogo zaščite in varstva družbene imovine.«
MIRA JANČAR
Zlatoporočenca Mivčeva
Letos sta Angela in Janez Šte-be iz Podboršta pri Komendi praznovala 50. obletnico skupnega življenja. Z 22 leti sta se poročila in iz nič napravila vse, kar danes imata. Petdeset let je dolga doba, še posebno, ker je bilo vmes toliko pomanjkanja, trpljenja, revščine in garanja. Le redko se je prikradel žarek sreče in veselja v njuno delo, vendar so jima prav ti utrinki zadovoljstva dajali še večji zagon in veselje do dela.
Med vojno sta bila aktivista. Pomagala sta partizanom, hkrati pa sta se sama borila za košček kruha, ki sta ga morala deliti še s šestimi otroki. Vedela sta,da zemlja premalo da, da bi se dalo preživeti tako številno družino, zato sta se začela ukvarjati z lončarstvom. Sprva je bilo težko. Nista imela izkušenj ne strojev, niti ne pravega orodja. Toda s trdno voljo in z zaupanjem sta zmogla. V pomoč so jima bili najstarejši otroci. Lončeno posodo so potem nosili v koših prodajat na Gorenjsko.
»Veliko sem pretrpela s košem na rami. Peš sem hodila, v dežju in snegu, še prave obutve nisem imela, toda za kruh sem le zaslužila,« pravi Mivčeva mama. Kruh so pa spoštovali in cenili njegovo vrednost, ker so se zavedali, kako težko ga je zaslužiti in kako hudo je, kadar ga zmanjka.
Življenje je teklo dalje, otroci so odraščali in odhajali za boljšim življenjem. V tistem času so ljudje veliko govorili o Ameriki, mladi so bili navdušeni in v svet je odšel tudi njun najstarejši sin Janez. Doma je nastala kljub velikemu živ-žavu ostalih otrok vrzel. Življenje je kruto in usoda sama. poskrbi, da življenje ni brezskrbno. Nato sta se poročili Kristina in Zina, obe sta odšli v istem letu. Nekaj let zatem sta odili tudi Angela in Štefka. Doma je ostal najmlajši sin in si tu ustvaril družino.
Prišel je čas, da se malo razbremenita in si bdpočijeta. Vendar, če je človek od mladin nog vajen dela, mu nekaj manjka, kadar je postavljen v brezdelje.
Dokler bodo po slovenski zemlji hodili tako zanesenjaški in delavni ljudje, bomo lahko ponosni nanje in na svojo domovino. »Kmet nima nikoli plačanega dela, nima osemurnega delovni-ka in ne brezskrbnih počitnic. Danes vsak samo gleda na dobiček in izkoriščanje družbe, zato je vedno manj ljudi, ki hočejo
Lojze Zemljan v razgovoru s počitnikaši iz okolice Moravč pri Domžalah
Poletje na planini
V začetku avgusta sem obiskal Lojzeta Zamljana v pastirski koči na Mali planini. Našel sem ga v koči ob zakurjenem štedilniku, kjer je pomival posodo. Sprejem je bil gostoljuben in prijazen nasmeh.
»Pišem se ZAMLJAN,« je povedal, »doma sem iz Kregarjeve-ga 15 pri Strajnah. Imam srednje veliko kmetijo, redim 7 glav goveje živine in konja. Na posestvu je sin z ženo in dvema šoloobveznima otrokoma.
Kar 72. let jih imam za seboj, pa sem še vedno čil in zdrav. Prav zaradi tega tudi vsako leto ženem svojo živino na pašo na planino. Verjamite, da sem tu gor za pastirja že nad 25 let. Nimam priznane delovne, dobe, pa se nič ne jezim. Stari ljudje nismo več za težka kmečka dela na kmetiji, zato raje gremo s svojo čredo na pašo vsako leto za-par mesecev. Tako mineva čas in tudi leta gredo. Če bom zdrav, bom še gonil na pašo živino. Moram pa povedati, da je vsako leto manj pastirjev in živine tu gor na planini. Prav zaradi tega moram pasti živino še za dva soseda, ker sama nimata časa.«
Vsako leto junija ženo svojo čredo na pašo, tri ure daleč iz Strajn, v dolino se vračajo proti koncu avgusta. Letošnja zakasnela pomlad je marsikateremu živinorejcu delala sive lase, saj je
krme precej primanjkovalo, pašniki na planini pa niso hoteli oze-leneti. Pa smo kmetje iz doline le odgnali živino na višje ležeče pašnike. Tako bo govedo nadoknadilo v dveh mesecih izgubljeno težo, brez domačega krmljenja. Saj je na planini dobra paša.
Na planini živi v pastirski koči, kuha si sam in pospravlja kočo. Molze in dela sir, maslo, nekaj mleka pa skisa. Vse lahko takoj proda - turistom in prebivalcem počitniških koč, ki so na počitnicah na planini.
Življenje pastirja na planini je zanimivo in skromno. Človek se mora prilagoditi okolju in posebno ljudem, ki prebivajo na planini.
V zimski sezoni kočo oddaja smučarjem-domačinom. »Zato, da je zasedena in varna pred morebitnimi tatovi,« je svoj pogovor končal Lojze ZAMLJAN.
Želimo mu še mnogo zdravih in zadovoljnih let, še posebno kot pastirju na planini.
tekst in fotografija: JOŽE NOVAK.
Mislijo na zimo
Slučajno me je zanesla pot po Veliki planini, da bi se sprostil in dobil svežega planinskega zraka. Ob tej priliki sem srečal konjenike s sedmimi konji-nosači drv.
V krajšem pogovoru sem izvedel marsikaj zanimivega. Brata M1JATOVIČ, Stipe in Tone, doma iz znanega mesta Jajce in Mijo ČALAH iz Travnika so mi povedali, da so zaposleni pri Gozdnem gospodarstvu Kamnik. Iz gozdov s svojimi konji-nosači spravljajo drva. Vsakemu konju natovorijo po pol metra drv, nosi jih po dve uri daleč. Dnevno s sedmimi konji znosijo okrog 20 metrov suhih ali svežih drv v dolino, pa na vrh planine, kjer so planinske koče. Saj tu na planini ni prevoza, razen konj-nosač.
Hrano in stanovanje imajo pod Konjščico, njihov delavnik traja po 12. ur, če je vreme lepo. Konji so last Stipe MIJATO-VIĆA. Pravi, da ima kar precej milijonov vrednosti, zato namenja mnogo pozornosti svojim konjem. Plača je sicer dobra, za njihovo dlo pa vendar ni najboljša, ker je delo težko. A če bodo zdravi, se bodo naslednje leto zopet vrnili in nadaljevali z delom.
Jože NOVAK
delati na zemlji. Preveč se govori in piše, premalo je pa dejanj,« bi rekel Mivčev ata in res je tako.
Draga zlatoporočenca, dolgo še ostanita zdrava, saj vaju naša družba še kako potrebuje. Želim, da bi jesen vajinega življenja minila v zadovoljstvu in v krogu vajinih petnajstih vnukov.
B. Š.
/O ljubljanska banka
SVET POSLOVNE ENOTE LJUBLJANSKE BANKE -GOSPODARSKE BANKE LJUBLJANA, POSLOVNA ENOTA KAMNIK
razpisuje
prosta dela in naloge
1. Strojno zapisovanje dokumentov A (za nedoločen čas)
POGOJI ZA SPREJEM:
Poklicna šola ali 2 razreda 4-letne srednje šole; ekonomske, administrativne, splošne ali trgovske smeri; dve leti ustreznih delovnih izkušenj in dvomesečno poskusno delo.
Kandidati naj prijave s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi in podatki o dosedajem delu pošljejo na gornji naslov v 15 dneh po objavi.
Angela in Janez Štebe praznujeta drugi rojstni dan svojega vnuka
DOPISUJTE V KAMNIŠKI OBČAN
PREDLOG STALIŠČ ZA NOVO ORGANIZIRANOST DO STANOVANJSKO IN KUMUNALNO GOSPODARSTVO SKG KAMNIK
Začasni organ družbenega varstva je izvršnemu svetu posredoval svoja stališča glede organiziranosti, dejavnosti in obsega del v Stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu. Člani izvršnega sveta so na osnovi stališč začasnega organa sprejeli naslednje opredelitve:
1. Do Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo ostane enovita delovna organizacija, katere glavna dejavnost je vzdrževanje stanovanjskega fonda v širšem smislu (kot dejavnosti posebnega družbenega pomena), kot stranski dejavnosti ostaneta projektiranje in inženiring.
2. V okviru DO SKG se opredelijo takšna stroškovna mesta (obračunske enote), ki bodo zagotavljala delavcem SKG kot tudi delegatom komunalne in stanovanjske skupnosti pregled vseh prihodkov in odhodkov.
3. Za boljšo koordinacijo dela na področju stanovanjskega gospodarstva se imenuje strokovni delavec, ki bo združeval delo v okviru skupne strokovne službe samoupravne interesne skupnosti. Njegovo delo bi bilo sodelovanje, nadziranje, koordiniranje delovanja delegatskega sistema v stanovanjski skupnosti.
4. Najkasneje do konca letošnjega leta morata delovna organizacija SKG in DO Graditelj ob upoštevanju želja tudi drugih organizacij združenega dela v občini, pripraviti predlog za organizacijo enovite delovne organizacije, ki bo delovala na področju projektive.
5. Izvršni svet je predložil začasnemu organu družbenega varstva, da prične postopek za imenovanje individualnega poslovodnega organa delovne organizacije SKG.
PREDLOG STALIŠČ ZA NOVO ORGANIZIRANOST GOSTINSTVA IN TURIZMA V OBČINI
Tričlanska komisija v sestavi Peter Plevel, Peter Brleč in Franc Mravlje, ki jo je imenoval občinski izvršni svet z namenom," da pripravi predlog nadaljnjega razvoja in organiziranosti gostinstva in turizma v občini, je izdelala predlog stališč in ga predložila na 10. seji 29. julija članom izvršnega sveta v sprejem.
Komisija je pri pripravi predloga izhajala iz analize stanja na področju turizma in gostinstva v občini in možnostih nadaljnjega razvoja, upoštevala stališča in sklepe konference ZKS Kamnik o nalogah komunistov na področju turizma, kot tudi družbeni dogovor o temeljih plana občin ljubljanske regije za obdobje 1981-1985 in osnutek sprememb in dopolnitev srednjeročnega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985.
V srednjeročnem planu občine je zapisano, da je potrebno v turizmu in gostinstvu zagotoviti takšno organiziranost, da bo presežena zatečena razdrobljenost tega gospodarstva. Razmere na tem področju najbolje ilustrira ugotovitev, navedena v gradivu, da dosedanji nosilci - z nekaterimi izjemami - ne predvidevajo v svojih srednjeročnih načrtih vlaganja v razširitev kapacitet, niti ne v sanacijo obstoječega stanja. Ker se tak odnos že dalj časa ponavlja, je razumljivo, da delež gostinstva in turizma v dohodku gospodarstva občine stalno pada; medtem ko je bil leta 1976 ta delež še 1,4%, je bil leta 1980 samo še 0,5%.
Hkrati je izvršni svet ugotovil, da je TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik, DO Golfturist SOZD Integral tudi 1. polletje letošnjega leta zaključil z izgubo, ki znaša 4.209.687 din, očitne pa so tudi druge pomanjkljivosti od slabega turističnega posredovanja, neizkoriščenih možnosti za razvoj kmečkega turizma do višine in uporabe turistične takse.
Komisija je bila mnenja, da se lahko celotna turistična ponudba v občini zagotovi z naslednjo organiziranostjo:
- z ustanovitvijo turistične poslovne skupnosti, ki bo povezovala vse dejavnike turistično gostinskega gospodarstva v družbenem in zasebnem sektorju
- s povezavo gostinskih organizacij družbenega sektorja v temeljno organizacijo
- z ustanovitvijo temeljne organizacije, ki naj jo sestavljajo rekreacijsko turistični objekti na velikoplaninskem prostoru
- novoustanovljene TOZD se vključijo v širšo asociacijo združenega dela
- organizirati je potrebno kvalitetno turistično posredovanje. - Izvršni svet je sprejel naslednje predloge stališč in sklepov:
- SOZD Integral naj TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik razbremeni vseh obveznosti do osnovnih in obratnih sredstev in pokrije izgube v 1. polletju do 31/8-1982. Če SOZD Integral v tem roku ne bo predložil dokazila o izvršeni razbremenitvi, bo izvršni svet naložil družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, da predlaga ukrep družbenega varstva oz. stečaj te temeljne organizacije.
- Delovni organizaciji Kočna se predlaga, da pripravi predlog možne vključitve družbenega dela gostinstva in rekreacijsko turističnih objektov v svojo delovno organizacijo do 31/8-1982.
- TOZD Gostinstvo bi v prvih dveh letih delovanja oprostili plačila davka na alkoholne pijače; refundacijo obračunanega prometnega davka bi namenili za sanacijo in vzdrževanje gostinskih Objektov.
- Skupščini občine Kamnik se predlaga, da sprejeme odlok o davku na počitniške hišice na področju občine, zbrana sredstva bi se namenila za sanacijo in razvoj RTC Velika planina. Višina davka bo najmanj tolikšna, kot prispevek za članstvo v SIS RTC Velika planina.
- Skupščini občine Kamnik se tudi predlaga, da sprejme odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Zbrana sredstva se nameni za komunalno urejanje velikoplaninskega prostora. Skupščina občine Kamnik naj čimprej sprejme tudi odlok o obdavčitvi nosilcev kmečkega turizma.
- Skupščinam telesnokulturnih skupnosti občine Domžale in Ljubljana se predlaga, da 0,05% sredstev iz telesne kulture namenijo za razvoj RTC Velika planina; skupščini telesnokulturne skupnosti Kamnik pa se predlaga, da 0,1% sredstev nameni za nadaljnji razvoj RTC Velika planina.
- Za dom v Kamniški Bistrici je potrebno doseči spremembo statusa iz planinskega doma v gostišče z depandanso, s planinskim društvom Ljubljana Matica je potrebno obnoviti razgovore o priključitvi gostišča k TOZD Gostinstva. TOZD Kanu naj čimpreje obnovi gostišče Stari grad in zagotovi nemoteno obratovanje.
- Zavod za gojitev divjadi Kozorog se mora z lovnim turizmom vključiti v turistično poslovno skupnost, s TOZD Gostinstvo pa naj se dogovori o načinu uporabe nekaterih reprezentančnih objektov.
- Zemljiško kmetijska skupnost mora do konca leta 1982 ustanoviti pašne skupnosti za širše območje Velike planine, pašne skupnosti Velike planine in Sklad za pospeševanje kmetijstva pa morajo čimpreje obnoviti in preurediti skladišče na Veliki planini in ga nameniti za potrebe mlekarne, sirarne in za prodajo mlečnih izdelkov obiskovalcev Velike planine.
- Raziskovalna skupnost mora program raziskovanj hipoterme Vaseno realizirati v letu 1982 ali ga črtati iz srednjeročnega programa.
- Občinski konferenci socialistične zveze Kamnik se predlaga, da da pobudo krajevnim organizacijam socialistične zveze v krajevnih skupnostih Srednja vas, Komenda, Kamniška Bistrica za ustanovitev' turističnih društev in za poživitev dela turističnega društva Motnik.
- TOZD Gostinstvo in žičnice naj v roku enega meseca pripravi potrebne ukrepe za nemoteno zimsko sezono.
- Za stalno spremljanje dejavnosti na področju turizma, je izvršni svet imenoval 7-člansko komisijo.
PRENEHANJE DEJAVNOSTI DIJAŠKEGA DOMA
Občinska izobraževalna skupnost in drugi dejavniki odgovorni za razvoj šolstva v občini, so že dalj časa obravnavali in tehtali potrebo po organiziranju osnovne šole za izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju in potrebo po
DELEGATSKA
PRILOGA
gradivo pripravlja, INDOK SLUŽBA1 Skupščine občine Kamnik tel.: 831-311
domskem varstvu teh otrok. Na osnovi ocen, pridobljenih po presoji vseh dejstev, je občinska izobraževalna skupnost sklenila, da bo predlagala ustanovitelju Dijaškega doma - občinski skupščini -sprejem sklepa o prenehanju dejavnosti in predlog za ustanovitev osnovne šole s prilagojenim programom.
Dijaški dom 27. julij v zadnjem času ni več posloval rentabilno; zmanjšalo se je število učencev, ki so bivali v njem, dom ni bil opremljen v skladu z normativi za učence srednjih šol. Tako so bili prostori zaradi prostih zmogljivosti že v šolskem letu 1981/82 dani v najem OŠ Olge Avbelj Domžale. Kamniška in domžalska občina sta se sicer dogovarjali za organizacijo skupne osnovne šole za izboraže-vanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju, vendar bi vrednost naložbe daleč presegla možnosti kamniške izobraževalne skupnosti, zato so se tej možnosti morali odpovedati. Komisija, ki jo je imenovala občinska izobraževalna skupnost, je ugotovila, da sta tako zgradba kot okolica primerni za organizacijo tovrstne šole. Navedeno problematiko je obravnaval tudi izvršni svet, ki je bil enakega mnenja kot izobraževalna skupnost: zborom občinske skupščine zato predlaga sprejem sklepa o prenehanju dejavnosti Dijaškega doma 27. julij in sklep o ustanovitvi Osnovne šole 27. julij Kamnik.
Do konstituiranja bosta osnovno šolo v ustanavljanju vodila 7-članski svet šole in začasni poslovodni organ, medtem ko bo sredstva za začetek dela šole zagotovila občinska izobraževalna skupnost.
SEJA SKUPŠČINE OBČINSKE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE
3. seja skupščine Samoupravne skupnosti za zaposlovanje je bila 28. julija, vodil jo je predsednik skupščine Jože Muhvič.
Delegati so se na seji naprej seznanili z novo oceno možnih okvirov
razvoja skupnosti za zaposlovanje Kamnik v obdobju 1981-85, ki
izhaja iz splošne družbene usmeritve, po kateri bodo morale samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti poiskati možnosti za skrčenje svojih programov na najnujnejše dejavnosti.
V dosedanjem izvajanju srednjeročnega plana za obdobje 1981-85 zaostajamo. Predvidena 5% stopnja rasti družbenega proizvoda za to obdobje je bila znižana na 1,2%, zaradi česar je bilo potrebno prevrednotiti vse komponente gospodarske rasti, med njimi tudi zaposlovanje. Le-to naj bi naraščalo 1% letno, kar pomeni, da prirasta domačega prebivalstva ne bo mogoče zaposliti.
Medtem ko je bila v preteklem obdobju v Kamniku brezposelnost minimalna, je lani rahlo narasla in to na račun mladih iz šol. Večji porast brezposelnosti predvideva skupnost v prihodnjih dveh letih vsled skromnejših možnosti za zaposlovanje, kot tudi strukturnih neskladij med kadrovskimi potrebami in prilivom iz šol. Zmanjšanje strukturnih neskladij in s tem nezaposlenosti je predvideno za konec srednjeročnega obdobja, kot rezultat usmerjenega izobraževanja.
Zmanjšanje neskladij in premik v kadrovski strukturi je v občini možno doseči z: boljšo štipendijsko politiko (povečati število kadrovskih štipendij), zmanjševanjem pogodbenega in nadurnega dela. Na skupnosti ugotavljajo, da bo kljub temu del prebivalstva vezan na dnevne migracije v sosednje občine.
Ker bo počasnejša gospodarska rast vplivala na obseg skupne porabe v občini, ki se v tem obdobju ne bo realno povečala, bo tudi obseg sredstev za financiranje skupnosti za zaposlovanje realno manjši. Zato je skupnost opredelila kot prioritetna področja svoje dejavnosti storitve oziroma pravice, ki jih zagotavljajo občanom zakonski predpisi.
Po oceni možnih okvirov razvoja skupnosti so se delegati seznanili še z osnutkom sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za zaposlovanje Kamnik za obdobje 1981-85. Spremembe in dopolnitve tega sporazuma so pripravljene na osnovi izhodišč za spremembe in dopolnitve dogovora o temeljih plana v republiki in občini; nanašajo pa se tako na področje delovanja, kot področje financiranja skupnosti za zaposlovanje. Na seji so sklenili, da gre osnutek v javno razpravo, ki bo potekala do 15. septembra, da bi se v delovnih organizacijah lahko z njim dodobra seznanili.
Polletno finančno poročilo skupnosti kaže, da se je do 30. junija nateklo 58% predvidenih sredstev (3.381.401,20 din), odhodki pa so realizirani 46% (2.600.900,35 din), presežek 780.500,85 din bodo razporedili v rezervni sklad, oziroma prenesli v naslednje obdobje.
Finančno poročilo o združenih sredstvih za štipendiranje v občini pa kaže, da se je nateklo 7.573,10 din združenih sredstev, odhodkov pa je bilo za 4.741,95 din. Ostanek sredstev 2.830.535,15 din se prenese v naslednje obdobje.
Delegati so obe poročili sprejeli.
Informacija o problematiki zaposlovanja mladih iz šol v povezavi z izvajanjem samoupravnega sporazuma o planu zaposlovanja v letošnjem letu je ponovila že znana dejstva: skromna vlaganja v kamniško gospodarstvo omejujejo možnosti za zaposlovanje, zaradi premajhne strokovne usposabljenosti kadrovskih delavcev nerealno je planiranje kadrov, delež kadrovskih štipendij v občini še nadalje upada, delovne organizacije izkazujejo predvsem potrebe po nekvalificirani delovni sili in teh na seznamu iskalcev zaposlitve ni. Na skupnosti pričakujejo težave pri zaposlovanju deklet, njih je na seznamu 56, težko bodo zaposlili tudi prodajalce, lesne tehnike, elektrotehnike. Povečalo se je tudi število iskalcev prve zaposlitve, ki jih štipenditor ne želi zaposliti.
Natančnejše podatke o zaposlovanju mladih iz šol bo strokovna služba skupnosti pripravila septembra in jih posredovala delegatom.
Ob tej točki so se delegati seznanili s poimenskim seznamom iskalcev zaposlitve, ki so upravičeni do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Seznam bodo delegati ponovno dobili na vpogled na koncu leta.
Na seji skupščine skupnosti za zaposlovanje so sprejeli še sklep o uskladitvi skupne porabe za področje zaposlovanja v občini na osnovi spremenjenih materialnih pogojev gospodarjenja v občini, po katerem se dovoljena poraba sredstev za področje zaposlovanja v občini za letošnje leto revalorizira in znaša 5.167 tisoč, kar je glede na realizacijo dogovorjenih sredstev v letu 1981, 22,5 odstotna rast.
Sredstva nad dovorjenimi sredstvi se namenijo področju, ki bo v občini opredeljeno kot prioritetno, medtem ko prispevna stopnja ostane nespremenjena, to je 0,22.
SESTANEK ODBORA ZA SPREMLJANJE PORABE SREDSTEV IZ SAMOPRISPEVKA
Člani odbora za spremljanje porabe sredstev iz samoprispevka so se sestali 18. avgusta. Razpravljali so o vlogi samoupravne interesne skupnosti za požarno varnost, ki je odbor zaprosila za premostitveno kratkoročno posojilo v znesku 12.357.000 din, s katerim bi skupnost takoj začela z gradnjo doma varnosti.
Predstavnik skupnosti za požarno varnost je na seji povedal, da je njihovi skupnosti končno odobrena investicija, da bi z gradnjo želeli začeti takoj, zato potrebujejo posojilo.
Člani odbora so o vlogi razpravljali in bili mnenja, da je potrebno s sredstvi, ki jih je čedalje manj, ravnati racionalno in solidarno, jih po potrebi združevati in s tem doseči da bodo optimalno uporabljena. Na sestanku so sklenili, da naj skupnost za požarno varnost naslovi vlogo za odobritev kratkoročnega kredita na skupščino občinske zdravstvene skupnosti za požarno varnost naslovi vlogo za odobritev kratkoročnega kredita na skupščino občinske zdravstvene skupnosti; delegati te skupnosti se bodo o vlogi izrekli na zasedanju, ki bo v začetku septembra.
Komisija za delovna razmerja pri
TOZD gozdarstvo Kamnik, Tajniška cesta 21,
razpisuje
prosta dela in naloge
obračuna osebnih dohodkov in administrativnih del
za nedoločen čas. Pogoji za zasedbo:
Dokončana srednje ekonomska šola in najmanj 1 leto prakse na delih in nalogah v knjigovodstvu. Poizku-sno delo 3 mesece. Nastop zaposlitve po dogovoru. Kandidati naj prošnjo naslovijo na gornji naslov v 15 dneh od dneva razpisa. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po končanem razpisu.
JAVNA RAZPRAVA O STATUTIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Občani krajevnih skupnosti Kamnika (Center, Perovo, Zaprice, Mekinje in Novi trg) bodo v mesecu septembru
obravnavali statute teh krajevnih skupnosti.
Sveti omenjenih krajevnih skupnosti pozivajo občane, da se aktivno vključijo v javno razpravo. Statuti krajevnih skupnosti so na razpolago pri vodjih delegacij za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine in skupščin SIS, kot tudi pri članih skupščin in svetov teh krajevnih skupnosti, na vpogled pa so tudi v strokovni službi krajevne skupnosti, Cankarjeva 11. Pozivamo tudi hišne svete, da razpravljajo o statutih, svoje pripombe in stališča pa posredujejo na zborih občanov, ki bodo organizirani ob zaključku javne razprave v mesecu septembru.
SVETI KS KAMNIK
Izobraževalni center Rudolfa Maistra, Kamnik
DE DELAVSKA UNIVERZA KAMNIK
razpisuje v šolskem letu 1982/83 naslednje tečaje:
splošno izobraževanje:
- varstvo pri delu
- higienski minimum
- tečaj za kurjača kotlov centralnih kurjav
- strojepisni tečaj
- tečaj kuhanja (začetni in nadaljevalni)
- tečaj šivanja in krojenja (začetni in nadaljevani)
jezikovni tečaji:
- nemščina za odrasle
- nemščina za šolsko mladino
- nemščina za predšolske otroke
- angleščina za odrasle in otroke
- osnovna šola 5., 6., 7. in 8. razred. Informirajte in prijavite se po telefonu 831-452.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega moža, sina, brata in strica
BRANKA VAVPETIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tovarni Titan, moškemu pevskemu zboru Solidarnost, Smučarskemu klubu Kamnik, tovarišu Koželju za prvo pomoč, tovarišu Klemenu za poslovilne besede ob odprtem grobu in g. duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: Vsi njegovi
Kamnik, Tunjice, Podgorje, Lahovče, 18. avgusta 1982
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je zapustila v 89. letu starosti naša dobra mama, babica, prababica, sestra in tašča
KATARINA ŽAGAR
iz Županjih njiv 43
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, nam izrekli sožalje in jo pospremili na zadnji poti. Hvala tudi predstavniku Društva upokojencev Kamnik tovarišu Antonu Modicu za poslovilne besede ob odprtem grobu, cerkvenemu pevskemu zboru iz Stranj za zapete pesmi in župniku za pogrebni obred.
Žalujoči:
sin Viktor z ženo, vnuka, pravnuka in brat Pepe
Županje njive, Portorož, Kokrica, avgusta 1982
/O ljubljanska banka
GOSPODARSKA BANKA LJUBLJANA
n. sub. o.
POSLOVNA ENOTA KAMNIK, Tomšičeva 1
Razpisna komisija za imenovanje vodje Poslovne enote LB-Gospodarske banke v Kamniku objavlja
RAZPIS prostih del in nalog
VODENJE IN ORGANIZIRANJE DEL V POSLOVNI ENOTI KAMNIK
Kandidati za opravljanje razpisanih del in nalog morajo poleg pogojev, ki jih določa družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Kamnik, imeti:
- najmanj višjo strokovno izobrazbo ter 5 let delovnih izkušenj, ki dokazujejo potrebne strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje nalog iz vsebine in pristojnosti vodje poslovne enote banke
- moralno politične vrline, ki izražajo celovitost strokovnih, družbenopolitičnih in moralnoetičnih meril, predvsem pa celovito oceno uspešnosti dosedanjega dela in doslednega izvajanja in utrjevanja samoupravnih socialističnih odnosov
- druge pogoje, določene z zakonskimi in drugimi predpisi.
Delovno področje vodje poslovne enote je določeno z zakonom o temeljih kreditnega in bančnega sistema ter s samoupravnim sporazumom o združitvi v LB-Gospodarsko banko Ljubljana, izhaja pa iz celotne dejavnosti LB-Gospodarske banke na določenem območju.
Mandat vodje poslovne enote traja 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevnih pogojev z življenjepisom naj pošljejo kandidati v zaprtih ovojnicah v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: LB-Gospo-darska banka - POSLOVNA ENOTA KAMNIK, TOMŠIČEVA 1, z oznako »za razpisno komisijo«.
O imenovanju vodje poslovne enote bo razpisna komisija obvestila vse udeležence razpisa v 8 dneh po imenovanju na Konferenci poslovne enote Kamnik.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta in starega očeta
CIRILA MUŠIČA
iz Podgorja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se čebelarskemu društvu Homec, posebno govorniku tovarišu Andreju Koželju za poslovilne besede. Iskrena hvala dr. Staretu st. za pomoč v času bolezni. Hvala tudi duhovniku za poslovilni obred in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: hčerke z družinami
Kamnik, Podgorje, Nožice, avgusta 1982
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi našega dobrega sina in brata
JANKA JANEŽIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih dneh stali ob strani in z nami delili neizmerno bolečino. Posebej se zahvaljujemo Crni Puškar in Avgustu Prodniku, DO Stol, Rudniku kaolina in kalcita in Domu upokojencev Kamnik. Hvala govorniku za poslovilne besede, pevskemu društvu Svoboda Čina in pevcem župnije Stranje za zapete žalostin-ke in g. župnikoma za lep pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi gasilcem, miličnikom in prijateljem iz Kamnika za pomoč pri iskanju našega Janka. Hvala vsem za darovano cvetje, vence, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti...
Žalujoči:
mamica Cilka, ati Stane, sestri Stanka in Anka ter ostali domači.
Črna, avgust 1982
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi mojega moža
PAVLETA NOGRAŠKA
iz Kosiš
se iskreno zahvaljujem vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mi kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, mi izrazili sožalje, poklonili toliko lepega cvetja in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala vsem lovskim tovarišem, OO ZZB NOV Kamnik, čebelarskemu društvu Kamnik in društvu upokojencev Kamnik za izkazano spoštovanje do Pavleta. Hvala tudi dr. Kirnu, Rudiju Biču, Pikušekovim in vozniku zelenega osebnega avtomobila R 4 za hitro pomoč ter g. duhovniku za pogrebni obred.
Žalujoča: žena Terezija in ostalo sorodstvo
Košiše, Blanca, Zidani most, 23. avgusta 1982
ZAHVALA
V 82. letu življenja nas je zapustila naša mama in stara mama
KATARINA ŽAVBI
Iskreno se zahvaljujemo stanovalcem ulice Toma Brejca v Kamniku, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje in našo mamo pospremili na* zadnji poti. Hvala tudi DO Titan Kamnik, tovarišu Cirilu Merčunu in predstavniku društva upokojencev Kamnik za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, medicinski sestri Matohovi iz ZD Kamnik za požrtvovalno pomoč med boleznijo in g. duhovniku za pogrebni obred.
Žalujoči: Njeni
Kamnik, 23. avgusta 1982
Iz novega zakona o varnosti v cestnem prometu
Republiški zakon o varnosti v cestnem prometu, ki ga je sprejela Skupščina SRS januarja letos, predstavlja nov pomemben člen v oblikovanju prometno pravnega sistema pri nas. Ta zakon ureja vrsto vprašanj, ki so značilno »republiška«, se pravi taka, da pomenijo določeno pomembno posebnost za promet na slovenskih cestah.
Glede na dejstvo, da je cestni promet in vse, kar je z njim v zvezi, zlasti pa prometna varnost v najširšem smislu, zelo obsežno področje družbenega vplivanja in je gospodarskega in družbeno samozaščitnega pomena, je temu primerno potrebna tudi družbeno pravna oblika ureditve vseh vprašanj, ki se tako ali drugače nanašajo na cestni promet. Temeljna in druga pomembna prometna vprašanja so že urejena z zveznim zakonom o temeljih varnosti v cestnem prometu in v tem republiškem zakonu, vendar je še vrsta odprtih vprašanj, ki bodo urejena bodisi z zveznimi ali republiškimi podzakonskimi predpisi. Dodati je treba, da zakon predpisuje več prometnih določil, ki bodo začela veljati kasneje, pač glede na realne možnosti za uresničitev predpisanega ukrepa.
Najpomembnejše posebnosti novega zakona o varnosti cestnega prometa:
- Predvsem je treba omeniti nasplošno večji poudarek vzgoj-
nemu in preventivnemu delu, ki je osredotočeno na razvijanje humanejših in solidarnejših odnosov med vozniki in drugimi udeleženci v prometu, posebno med vozniki in pešci.
- Razširja se krog tistih, ki so odgovorni in dolžni skrbeti za varnost cestnega prometa. Njihova osnovna dolžnost je v tem,
da storijo vse, kar je mogoče, da bodo zagotovljeni vsi pogoji za varnejši in hitrejši potek prometa.
Dopolnjena so nekatera, že sedaj veljavna prometna pravila, ki bodo nedvomno prispevala k izboljšanju prometnih razmer. Omenimo npr. ravnanje pešcev v prometu, vodenje živine po ce-
POSKKBIMO ZA VARNOST OTROK
Odprla so se šolska vrata in v prihodnjih desetih šolskih mesecih bo največ kamniških šolarjev stopalo čez cesto na prehodu za pešce v neposredni bližini obeh osnovnih šol. V začetku šolskega leta na tem mestu večkrat nadzorujejo promet kamniški miličniki, kasneje pa tudi pionirji-prometniki. Celotne varnosti otrok v prometu pa nikakor ne bomo smeli prepustiti le njim, temveč bo k večji varnosti lahko največ pripomogla primerna vzgoja otrok v šoli in doma. Starši bodo s svojim (dostrikrat, žal, tudi s slabim) zgledom najbolj vplivali na obnašanje otrok v cestnem prometu. Zato naj ne bo več odveč ponovno opozorilo: Še bolje poskrbimo za varnost in dragocena življenja svojih, naših otrok! (Foto: Mira Jančar)
stah, določbe o omejitvi hitrosti za posamezne vrste vozil, izvajanje del na cesti, vzdrževanje cest itd.
- Določila, ki urejajo dolžnosti ob prometni nezgodi, obvezujejo tudi tiste, ki pridejo prvi na kraj nezgode.
- Pomembne so novosti, ki zahtevajo, da se smejo voziti na sedežu poleg voznika tovornega avtomobila, na tovornem vozilu v prostoru za tovor, na traktorju ali delovnem stroju, na motornem kolesu ali kolesu z motorjem le osebe, ki niso pod vplivom alkohola.
- Veliko novega najdemo v poglavju o izobraževanju in usposabljanju kandidatov za voznike in voznike inštruktorje, o avtošolah in izpitih za voznike motornih vozil in izpite za voznike inštruktorje.
- Docela novo poglavje ureja notranjo kontrolo v OZD, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter organih, ki opravljajo javni prevoz in prevoz za lastne potrebe.
- Zakon vsebuje obširno poglavje »posebnih varnostnih ukrepov«. To v bistvu daje potrebna širša pooblastila organom za notranje zadeve in drugim, da lahko oz. morajo ukrepati v vseh primerih, ko je to potrebno, da je zagotovljeno nemoteno, predvsem pa varno potekanje prometa.
(Prihodnjič naprej)
r
Najvišja Kamničanka
V julijski številki Kamniškega občana smo napisali naše želje za uspeh ženske odprave v Pamir. In te želje so se uresničile. Odprava je bila uspešna, vse udeleženke so se žive in zdrave vrnile domov. In tako je tudi »naša« Irena dosegla višino 7495 m in s tem skupaj s šestimi kolegicami postavila nov jugoslovanski ženski višinski rekord.
Največjo višino izven Evrope je od Kamničank, članic kamniškega AO, prva dosegla Zinka Slapar leta 1972 na prvi ženski odpravi na Demaveno (5604 m). Nato je leta 1975 prišla v vodstvo Biserka Žerjav z vzponom na Koto 6152 m v nepalski Himalaji. Od fantov, članov kamniškega AO, se je leta 1965 povzpel Metod Humar na odpravi na Kang-bačen na Koto 7535 m. Nato je Tone Trobevšek na odpravi leta 1974 dosegel vrh Kangbačna (7902 m). Prvi Kamničan, ki je presegel 8000 m, je bil Bojan Pollak na odpravi Makalu 1975. Najvišji od Kamničanov, član kamniškega AO, je Dušan Podbev-šek na odpravi Everest 79 - 8350 m.
Irena Markuš, oziroma Kolo-majsa, kakor jo imenujejo njeni tovariši iz AO, se je v planinske vrste vključila že leta 1973 v mladinskem odseku PD Kamnik. Toda kmalu so jo pritegnila doživetja v navpičnih stenah, izven mar-
kiranih poti. Tako je začela plezati že s 17 leti. Nato gre njena pot samo še navzgor: 1977 izpit za alpinistko, 1979 izpit za in-štruktorico alpinizma, udeležba na mednarodnih srečanjih alpi-nistk v Franciji, Švici, plezanje v domačih gorah, Paklenici, spet v Franciji, Švici in končno tudi odprava v Pamir. Ob vsem tem je treba še posebej povedati, da se Irena ni ukvarjala samo s plezanjem, ampak je bila izredno aktivna v delu planinskega društva - vodila je planinske šole, skrbela za propagandna omarico, vodila knjižnico, delala na delovnih akcijah, pisala planinske članke v Kamniški občini, vodila izlete, predavala - skratka pomagala je, kjer je mogla in znala.
Po vrnitvi iz Pamirja smo jo poprosili za kratek razgovor. Rade volje je povedala nekaj svojih vtisov z odprave.
- Kako si bila izbrana v to odpravo?
»Za izbor v tako odpravo ni dovolj samo kvaliteta v plezanju in dosežki, ampak mora biti za človekom tudi daljše delo. Kakor vse ostale članice, sem tudi jaz morala skozi dve selekciji.«
- Kakšne so bile priprave pred odpravo?
»Vsaka zase je trenirala, imele pa smo tudi nekaj skupnih zimskih plezalnih tur. Ob sobotah in nedeljah sem plezala in to največ
z Marjano Šah iž celjskega AO, med tednom sem pa kolesarila in tekla po gozdu.«
- Kakšen je bil sprejem v Sovjetski zvezi?
»Sovjetski alpinisti so nas zelo lepo sprejeli. Toda v začetku so nam svetovali drugo smer, kot smo si jo izbrale, češ, da smo premalo izkušene. No, na koncu nam niso delali težav pri izbiri vzpona.«
- Kako je potekal vzpon, kakšni so bili občutki na vrhu?
»Vzpon je trajal teden dni. Težave so bile predvsem v spodnjem delu smeri. Največja težava so bili težki nahrbtniki in postavljanje ter podiranje taborov, ker smo plezale v alpskem stilu. Na vrhu sem najprej pomislila na Marjano, ki je bila v bolnišnici in si želela, da bi bila z nami.«
- In kako naprej?
»Šele sedaj sem res doživela čar visokih hribov... Pričakujem društveno odpravo v Južno Ameriko. Če bi pa imela priložnost, bi še šla v Pamir.«
Za vzpon na Pik Komunizma, ki ga lahko mirne duše enačimo z doseženim prvim mestom na evropskem prvenstvu v katerikoli športni panogi, za jugoslovanski ženski višinski rekord vsem udeleženkam samostojne ženske odprave, posebno pa še Ireni, iskreno čestitamo.
BOJČ
Občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju
Plavalni klub Kamnik je po daljšem času spet pripravil občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju. Kljub majhni udeležbi tekmovalcev iz organizacij združenega dela, je delo komisije za rekreacijo in oddih pri občinskem sindikalnem svetu spodbudna, saj nudi občanom novo obliko rekreativnega športnega udejstvovanja. Tekmovalci so bili razvrščeni v kategorizirane skupine po pravilniku za organizacijo športnih tekmovanj na občinskem sindikalnem prvenstvu.
Plavalni klub bo jeseni pripravil še odprto prvenstvo v plavanju občine Kamnik v upanju, da bo po dopustni-škem plavanju na morju več občanov Kamnika zaplavalo v kamniškem bazenu. Na bazenu je SIKS odprl tudi bife, katega čisti dohodek gre za razvoj plavalnega kluba Kamnik, kateremu moramo zagotovo nameniti več pozornosti v prihodnjem obdobju.
Naj si ob zaključku dovolim še razmišljanje o nujni adaptaciji kopališča, katerega bi morali posodobiti in s tem omogočiti daljši čas in boljše počutje pri kopanju v kamniškem bazenu.
REZULTATI OBČINSKEGA SINDIKALNEGA PRVENSTVA V PLAVANJU KAMNIK
50 m prsno ženske d 25 let 1. Nina OSOLIN (Svilanit), 1,12, ; 2. Milena SRŠEN (KIK) 1,46, II.
Uspešna odprava Velež 82«
»
Prenj -
Ob 40-ietnici obstoja in 50-letnici alpinizma v Kamniku je kamniški alpinistični odsek organiziral od 21. julija do 1. avgusta odpravo v hercegovske gore. Dare Božič, Marjeta Brnot, Marjan Kaker, Sonja Lanišek in Edo Pavlic so pod vodstvom Bojana Pollaka odpotovali 21. julija zvečer z vlakom iz Ljubljane. Naslednje dopoldne so že bili v Jablanici, kjer jih je čakal vzpon do stene Izgorjele grude (Prenj). S težkimi nahrbtniki (25 do 30 kg) so v hudem nalivu rabili kar 7 ur, da so prišli na mesto, kjer so si pod previsno steno uredili bivak.
Naslednje tri dni so plezali v Izgorjeli grudi in Burinem klisu. V nedeljo pooldne pa so med močno nevihto sestopili v Jablanico. V ponedeljek so nadaljevali pot do Mostarja, kjer se jim je pridružil znani bosanski alpinist in himalajec, član odprave Everest'79, Muhamed Gafić. Skupaj so se nato odpeljali z avtobusom do Neve-sinja in naprej do vasi Lakat, kjer je bilo spet treba vzeti pot pod noge. Da ni bilo preveč vroče, je poskrbela huda ploha, tako da so vsi premočeni prišli do gozdarske koče na Malih Poljcih, kjer so prespali. Naslednji dan so se povzpeli pod ostenje Vele-ža, kjer so postavili tabor. Popoldne pa so že plezali, in nato vsak dan vse do sobote, ko so se vrnili v Mostar, od koder so se z vlakom odpeljali domov.
Vreme je bilo precej muhasto, saj je od 9 dni kar 6 dni bolj ali manj deževalo, vendar k sreči ravno ob tistem času, ko plezalci niso bili v steni. Bilo je tudi zelo vroče na južnih straneh, medtem ko je bilo na severnih stenah včasih celo hladno.
Kamničani so prvi Slovenci, ki so plezali v Izgorjeli grudi in Veležu. Tako so spoznali še eno področje, ki se precej razlikuje od naših alp. Nadmorske višine so resda manjše (Izgorjela gruda 1835 m, botin 1969 m), vendar sta divjina in samota neprimerno večji kot pri nas. Markirane poti so zelo redke, praktično jih skoraj ni, tako da pride zelo do izraza sposobnost za orientacijo. Poleg tega
je vse še zelo samotno. Ko so šli pod izgorjelo grudo, so zadnje ljudi srečali v dolini Neretve, in nato ponovno, ko so se vrnili nazaj. In pod Veležem je bilo enako - v gorah niso srečali žive duše.
Odprava je bila glede na svojo sestavo izredno uspešna in je izpolnila vsa pričakovanja. V njej je namreč sodeloval samo en alpinist, en starejši pripravnik in kar štirje mlajši pripravniki. Slednji so si ravno s to odpravo pridobili tudi naziv starejšega pripravnika.
Vsi skupaj so naredili 50 vzponov in sicer v Prenju (Izgorjela gruda in Burin klis) 20 in v Veležu (Botin) 30. Preplezali so 17 različnih smeri, od tega so v Prenju 3 prvenstvene in v
Veležu kar 8. To pomeni, da je po odhodu Kamničanov iz Veleža, v Bo-tinu kar 100 odstotkov več smeri, kot jih je bilo pred njihovim prihodom. Poleg tega so naredili še 5 prvih ponovitev, 2 prvi ženski ponovitvi in 2 prvi mešani ponovitvi.
Od vseh kamniških delovnih organizacij, ki so bile zaprošene za minimalno pomoč v znesku 1500 din, so odpravo podprle do 18. avgusta štiri. Zato se bodo tudi štiri nove smeri imenovale po teh delovnih organizacijah in sicer bo ena smer Eksperimentalne tkalnice, druga bo Svilanitova, tretja Stolova in četrta smer KIK -Kemijske industrije Kamnik.
BOJAN
50 m prsno moški do 25 let 1. Dušan GRADIŠEK (Zarja), 42,5, 3.; 2. Janez RUČMAN (Al-prem), 43,0, 4.; 3. Janko LIPOVŠEK (Zarja), 53,5, 8.; 4. Jože MLAKAR (Zarja) 53,2, 7.; 5. Marjan NOVAK (Titan) 38,8, 2.; 6. Darko HOMAR (Titan) 38,5, 1.; 7. Srečo PUNGER-TAR (Zarja), 50,4,6.; 8. Andrej KOŽELJ (Alprem), 48,4, 5,; 9. Jani GORJAN (Zarja), 1:03,00, 0.
50 m ženske od 26 do 35 let 1. Tatjana GRKMAN 58,0, 1. 50 m prsno moški od 26 do 35 let 1. Miran ŽEBAUEC (Utok), 47,0,
2. ; 2. Brane GOLOB (Utok) 50,2, 3.;
3. Tone JEGLIČ (Svilanit) 1,03, 4.
V 14. št. Kamniškega občana je bila v prispevku Gostovanje mladincev NK Kamnik v Nemčiji pomotoma izpuščena zahvala DO Svit in tovarišu Petru Pečeniku za pomoč.
Izvršni odbor NK Kamnik
V krošnjah veter tih šumi
Bohinj! Gozdovi, Id s svojo veličino predramijo v človeku tiho ljubezen do narave, do življenja, Id je s človekom tako zelo povezano in vendar mu postaja tuje. Vrhovi gora, ki nemo odsevajo v jezeru in spokojnost, ki vlada nad gladino našega Bohinja.
Bilo nas je veliko, tisto torkovo jutro. Vsaj meni se je zdelo tako. Ali pa so bili nahrbtniki tako veliki. Na postaji so mame in očetje zaskrbljeno mahali svojim medvedkom in čebelicam. Pa sa smo jim obljubili, da bomo vsi skupaj pridni. Spominjamo se tistega nič kaj prijznega sprevodnika in potem kratkega pohoda do tabora, ko so nahrbtniki nesli naše Janije, Uroše, Aleše, Barbare, Polonce, pa še koga.
Potem so naši »Jelenčki« spoznavali taborniško življenje. In zdaj ne bodo več risali rdečih in vijoličastih šotorov, kot so to počeli na enem zadnjih sestankov. Sami so spoznali, zakaj je dobro okoli šotora skopati jarek, zakaj je bolje, če zvečer ne pozabiš puloverja v jedilnici. Presneto moker je zjutraj, pa čeprav ponoči ne dežuje.
RAZPIS
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Kamnik
bo 24. septembra pripravil tekmovanje kolesarjev z naslovom
Ali si dober kolesar
po kategorijah: od 10 do 15 let, od 15 do 18 let-start bo ob 12, uri - ter od 18. let dalje - štar ob 16. uri. Tekmovanje se lahko udeleže vsi občani, osnovnošolci pa le, če imajo izpit za kolesarjenje; prijavijo naj se pred startom pri osnovni šoli Frana Albrehta v Kamniku. Tekmovalci se bodo pomerili v teretičnem in praktičnem poznavanju cestno prometnih predpisov, za osvojeno prvo mesto v posamezni kategoriji bo zmagovalec dobil pony kolo, za naslednja štiri so pripravljene druge praktične nagrade.
Nekako niso mogli razumeti, kako je mogel nežno mamino zbujanje zamenjati glas dežurnega, ki je ob sedmih zaklical: »Vstajanje!«. Kmalu zatem pa: »Zbor za telovadbo! Zbor za umivanje!«. Dan se je torej začel pestro. Droben smehljaj se ti je prikradel na obraz ob pogledu na budnega dežurnega in na čisto zaspane »očke« naših MC-jev, ki so se komaj odpirale. Toda »Naša četica koraka«, pesmica, ki jo znamo še iz vrtca, nas je prav gotovo zbudila. Vsako jutro smo jo peli, ko smo šli drgnit naše zobke.
Potem pa je bilo treba obleči kroj za jutranji zbor, ko smo dvigali zastavo in peli himno SFRJ. Rutke so morale biti lepo zavezane. Uh, kako smo po zboru hiteli na zajtrk. V kuhinji nas je vsa nasmejana čakala mami s »šeflo« v rokah. Njena »šefla« je vedno veliko zajela, tako kot prava mamina.
Po zajtrku so imeli naši Jelenčki, Mucki, Ježki pa Vesele žabe gozdno šolo. To je bil nekakšen pogovor o stvareh, ki se dogajajo v naravi. Vprašajte svojega malega tabornika, kaj bi naredil, če bi se ponoči izgubil v gozdu. Najbrž še ni pozabil. Pa vseh pesmic, ki smo jih peli pred kosilom, po večerji ali kdaj drugič, tudi še niso pozabili!.
Zvečer, ko smo spustili zastavo, se naš dan še ni končal. Ves čas na taboru gori partizanski ogenj, ki ga prižgemo ob prvem zboru, ko pridem: taborjenje in ugasnemo, ko gremo. Vmes ne sme ugasniti, tudi ponoči ne, za to pa poskrbi straža.
V prostesm času smo se kopali v jezeru, nožkali, igrali nogomet. Z Do-brovoljčani smo vedno izgubili, pa smo zaradi tega na poti domov prav tako glasno peli. .
Pravo taborjenje ne sme miniti brez krsta in taborniške poroke. Najbrž so naši MČ-ji že zaupali staršem, kako čudovit coctail so pili tisti večer. In odslej so le Vampki, Račke, Zvezdice, Markice, tudi Kristusa imamo,, pa Zajčka, pa eno čisto majčkeno Špeco!!!
Tistih deset dni je minilo kot pester, zanimiv, čisto svoj delček počitnic.
Morda nepozabnih. Vsaj za nekatere. Ko smo si zadnje jutro umivai ušesa, smo se ozrli tja gor, kjer Indijanec sadi fižol in bilo nam je kar malo hudo, ker nas je samo enkrat obiskal, pa še to ponoči. Je mami povedala. Pa tudi sami smo vedeli, ker smo naslednji dan jedli pasulj. Nekaj posebnega je bil Indijancev fižol. Kajne Mucki, Jelenčki, Ježki, pa Vesele žabe?
Imeli smo se lepo. In ne vemo, če se v tej besedi skriva vsa tista razigranost, veselje, pesem. Mnogo smo zamolčali. Morda to, da bi radi ostali v Bohinju in radi odšli domov. Vodniki niso mogli objeti dvajset razkuštranih glav. Ali pa?! Toda vseeno. Mamica in očka znata objeti čisto drugače. Zato pa smo se vrnili. In v sebi smo trdno sklenili, da bomo ostali tako veliki prijatelji, kot smo zdaj. Morda še večji!
Marta,
Odred bistriških gamsov KAMNIK
50 m prsno ženske nad 36 let
1. Pavla MENČEK (Svilanit), 59,2,
1.
50 m prsno moški od 36 do 45 let 1. Dušan STARE 58,8, 1. 50 m prsno moški nad 46 let 1. Stane ŠNABEL 44,1, 1.; 2. Leon PREGEL 60,00, 2. 50 m ženske kravi od 26 do 35 let 1. Tatjana GRKMAN (KIK), 50,5,
1.
50 m prosto ženske od 25 let 1. Nina OSOLIN (Svilanit) 55, L; 2. Milena SRŠEN (KIK), 1,58, 2. Štafeta moški 50 m prosto 1. Utok, 2. Zarja 2:54,0, 2.; 3. Titan 2:46,0, 1.
50 m prosto moški do 25 let 1. Dušan GRADIŠEK 34,0, 2.; 2. Janez RUČMAN 38,0, 5.; 3. Janko LIPOVŠEK 44,5, 8.; 4. Jože MLAKAR 40,4, 6.; 5. Marjan NOVAK 24,2, 3.; 6. Darko HOMAR 31,0, L; 7. Srečo PUNGERTAR 43,2, 7.; 8. Andrej Koželj 35,0, 4.; 9. Jani GORJAN 47,0, 9. 50 m prosto moški od 26 do 35 let 1. Miran ŽEBAUEC (Utok), 35,6, L; 2. Brane GOLOB (Utok) 36,5, 2. 50 m prosto moški od 36 do 45 let
1. Dušan STARE 35, L; 2. Peter FIŠER 1,05, 3.; 3. Tone JEGLIČ 37,9, 2. 50 m prosto moški nad 46 let 1. Stane ŠNABEL 37,0, 1.
VOJA
Lokostrelci na tekmi v Bovcu
Nedavno je bil v Bovcu lokostrelski Hunter und Field turnir, ki ga je organiziral ATC Bovec s pomočjo Jugo-banke iz Ljubljane. Tekmovanja seje udeležilo mnogo tekmovalcev iz različnih krajev Slovenije. Prišli so tudi gostje iz tujine. Med njimi so bili tudi državni prvaki v vseh kategorijah iz Avstrije in Italije. Na turnirju so iz Kamnika sodelovali Vojko in Miro Čolnar ter Dragan Desnica.
Turnir je bil na težkem hribovitem terenu in v slabih vremenskih razmerah. Prvi dan je tekmovalce močil dež, drugi dan pa jih je žgalo sonce. Kljub temu so bili rezultati odlični.
Člani prosto:
1. Marjan Podržaj - Exoterm 930 krogov, 2. Aco Oblak - Donat 856 kr. in 3. Andreas Riizing - AUT 819 kr. V tej kategoriji Kamničani tokrat niso imeli predstavnika.
Med mladinci prosto je prvo mesto osvojil Kamničan Dragan Desnica z rezultatom 855 kr. S to zmago in svojo nadarjenostjo je dokazal, da že lahko konkurira članskim rezultatom.
Člani instiktivno:
1. Machiveli - Italija 803 kr., 2. Komerdiner - Avstrija 711 kr. in 3. Bezek - Postojna 687 kr. V tej kategoriji je bil naš predstavnik Vojko Čolnar 5., kar je zelo dobro za tako hudo konkurenco. Kamničani so imeli še enega predstavnika v istiktivnem slogu in sicer v mladinskih vrstah. To je bil Miro Čolnar, ki je osvojil odlično 2. mesto.
Za člane je bilo to tekmovanje izbirno za SP v Angliji. Tja potujejo: Marjan Podržaj, Aco Oblak, Bojan Postnižnik in Vlado Bezek.
SPOT
Turnirji trojk v malem nogometu
Bife plavalnega kluba Kamnik je letos prvič v Kamniku organiziral turnir trojk v malem nogometu. Kljub slabemu vremenu se je turnirja udeležilo vseh 16 prijavljenih ekip in tudi lepo število navijačev, ki so uživali ob atrakcijah požrtvovalnih igralcev. Verjetno je k temu pripomogel lep pokal in tudi tolažilne nagrade, ki so bile predvsem praktične. Zmagovalna ekipa »neimenovani« iz Šmarce v postavi Belaj, Poljanšek in Lipovšek je pokazala največ borbenosti in požr-
tvovalnosti ter tako zaslužno osvojila pokal pred ekipo »treh kraljev« iz Kamnika. Tretje mesto sta si razdelili ekipi »bau bau bau« in druga ekipa »bifeja« plavalnega kluba. Pohvaliti je treba organizatorje in sodnike, ki so v zelo slabih pogojih odlično izpeljali tekmovanje. Zaradi izrednega zanimanja za turnir bo Plavalni klub Kamnik organiziral podobno tekmovanje tudi septembra. Točen datum bomo najavili s plakati.
ŽIO
Franc Kerec, vodja tekmovanja, izroča nagrade in priznanja najboljšim strelcem.
Zmaga naših strelcev
Občinska strelska zveza Kamnik je priredila ob občinskem prazniku vsakoletno tradicionalno tekmovanje slovenskih mest »B« skupine z malo-kalibrsko puško. Sodelovale so ekipe Celja, Domžal, Kranja, Postojne in dve ekipi Kamnika. Ekipno je zmaga pripadla Kamniški ekipi L, ki je na-streljala 951 krogov, ostali pa so se uvrstili takole: 2. mesto Celje 948 krogov; 3. mesto Kranj 945 krogov; 4. mesto Domžale 914 krogov; 5. mesto Kamnik II. 876 krogov; 6. mesto Postojna 853 krogov.
Najboljši posamezniki: 1. Jure Fre-lih, Kranj 256 krogov; 2. Jože Jeram, Celje 245 krogov; 3. Vinko Frelih, Kranj 244 krogov; 4. Zdravko Vran-kar, Kamnik 243 krogov; 5. Tone Ja-ger, Celje 242 krogov; 6. Marjan Re-pič, Kamnik 240 krogov; 7. Peter Bertoncelj, Kamnik 238 krogov; 8. Marjan Istenič, Postojna 235 krogov; 9. Karlo Baranja, Postojna 235 krogov; 10. Andrej Pcrne, Domžale 234 krogov.
Prehodni pokal SZDL občine Ka-
mnik je ponovno osvojila naša ekipa, najboljši strelci pa so prejeli diplome in praktična darila. Po običaju je posebno darilo prejel naš strelec Vran-kar, ki se je tokrat v naši ekipi najbolje izkazal, posebno pa še za priznaje ob obletnici, saj kamniški strelci letos slavijo 30-letnico organiziranega strelstva po vojni.
Kamniške strelce čakajo to leto še številni nastopi, kot so: tekmovanje za Klanjškov metnorial v Celju, republiško tekmovanje za pokal SZS v Ljubljani, naše občinsko prvenstvo z MK puško-mednarodni program, republiško izbirno tekmovanje za pionirje na zračnem strelišču Duplica in še predvidena tekmovanja v Rečici pri Laškem, Novi Gorici in Škofji Loki - z mesti s katerimi imamo dolgoletne dobre tekmovalne odnose. Naši strelci se na vsa tekmovanja načrtno pripravljajo in upamo na dobre uspehe. Tudi tradicionalno tekmovanje strelcev-ve-teranov je v programu za konec septembra oziroma začetek oktobra.
JANEZ TAJČ
HI Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.