MOJE POTOVANJE PO DANSKI
Utrujeni smo se zelo raz-veselili pogleda na glavno mesto Danske, Koebenhavn, ki se je kopalo v zadnjih žar-kih zahajajočega sonca. To milijonsko mesto je glavno prometno središče države. Iz ogromne železniške postaje, ki je vsa pod zemljo, smo stopili na široke, prometne ulice ve-lemesta. Čakal nas je avtobus in nas odpeljal na večerjo v klub,  ki   nosi   ime  ameriškega
Grundtvig's Church. Cerkev je drugačna od naših, saj nima ne zvonika, ne zvonov. Je zelo velika, vendar po pripovedo-vanju domačinov slabo obi-skana.
Popoldne sem z družino, pri kateri sem stanovala, od-šla na letališče, ki je eno naj-večjih v Evropi. S posebnim daljnogledom smo opazovali vzletanje in pristajanje letal velikih letalskih družb z vsega
NATECAJ ZA NAJBOLJŠI SESTAVEK O LETOVANJU NA DANSKEM
V letošnjem letu je 40 šišenskih otrok preživelo svoje počitnice na Danskem. Na svojem popotovanju so doži-veli mnogo prijetnih trenutkov ter se vrnili domov za-dovoljni in polni lepih vtisov. Društvo prijateljev mladine in uredništvo Javne tribune sta razpisala natečaj za najboljši sestavek o letovanju  na  Danskem.
Temu razpisu se je odzvalo 21 mladih popotnikov. Posebna komisija je vse prispevke pregledala, pretehtala in sklenila, da prve nagrade ne podeli, podeli pa dve drugi nagradi in eno tretjo nagrado. Tako prejmejo:
Dragica Tovornik, Djakovičeva 13, učenka osnovne šole Hinko Smrekar 100 N din,
Mitja Kožuh, Aljaževa 20, učenec osnovne šole Zvonko Runko, 100 N din in
Vlasta Grudner, Djakovičeva 21, gojenka glasbene šole  Franca  Šturma 50  N  din.
Društvo prijateljev mladine in uredništvo Javne tri-bune nagrajencem iskreno čestitata, vsem udeležencem pa  se zahvaljujeta za njihovo sodelovanje.
predsednika Johna F. Kenne-dyja. Vtisov s te prve vožnje po mestu žal ne morem opi-sati zaradi zmedenosti, s ka-tero vsakega človeka navda nova, nepoznana dežela. Po večerji smo se spoznali z mla-dimi danskimi prijatelji in se v njihovem spremstvu podali na zasluženi počitek.
Naslednji dan smo porabili za ogled mesta in njegovih znamenitosti. Najprej smo obi-skali muzej NOB, ki je neda-leč od pristanišča. Tu smo se podrobneje seznanili z bojem danskega Ijudstva za svobo-do. Orožje in fotografije, raz-stavljene po velikih sobah, so me spominjale na junaštvo na-šega Ijudstva in na naš boj za osvoboditev. Spoznala sem, da ni dansko Ijudstvo trpelo nič manj od našega.
Po obisku muzeja smo si ogledali eno izmed velikih protestantskih cerkva, zgraje-no v gotskem slogu. Imenuje se
sveta. Z letališča smo se vrnili v središče mesta, kjer smo dalj časa opazovali vojaka, ki stra-žita kraljevo palačo. Arhitek-tura te palače po pestrosti ne zaostaja mnogo za čudovitim oblačilom teh dveh vojakov. Se posebno lep je vodnjak, ki stoji pred palačo. Tega popol-dneva sem si ogledala tudi glavno pristanišče Koebenhav-na in simbol mesta — kip mor-ske deklice.
Zvečer smo odšli v Tivoli, največje in najlepše zabavi-šče v Evropi. Pravijo, da so ta park urejali nekaj stoletij, kar je zelo verjetno, saj je v krat-kem času nemogoče ustvariti toliko različnih stilov in oblik. Po pravljičnem jezeru, prekri-tem z lokvanji, se vozijo obi-skovalci v številnih čolnih in z vesli kodrajo gladko površino. Čudoviti vodometi, koncertne in plesne dvorane, igralnice in restavracije so za nas ne-kaj    nenavadnega.    Največja
privlačnost Tivolija pa je brez dvoma ognjemet ob zaključku nočnega življenja Koebenhav-na.
Naslednjega jutra smo se z danskimi prijatelji odpeljali v 50 km oddaljeno mesto Hel-singoer, ki leži ob morju na skrajnem severovzhodnem kon-cu Danske. Med vožnjo smo si lahko ogledali izrazito ni-žinsko pokrajino, sem in tja prepreženo   z   brazdami   njiv.
V  Helsingoeru  smo si  najprej ogledali     grad     legendarne-ga   Shakespearovega   junaka Hamleta. Zatohli zapori v kle-teh  tega  gradu  so nas v mi-slih popeljali nazaj v čase, ko so tudi Dance zatirali hudob-ni graščaki. Plemstvo samo pa je živelo v razkošnih sobanah, polnih   slik,   čudovitega   pohi-štva in gobelinov. Pred kipom ,,danskega     kralja     Matjaža" nam je vodič povedal, da se bo le-ta prebudil takrat, ko bo Danska  v taki  nevarnosti,  da si  sama  ne  bi  mogla   poma-gati.
Za bivališče v tem lepem mestu pa so nam namenili stavbo izven mestnega hrupa. Čas, kolikor smo ga sploh imeli, smo si krajšali z različ-nimi  igrami.
Zjutraj naslednjega dne smo odšli v mesto na nakupo-vanje spominkov in sprehaja-nje. Ogledovali smo si trgovi-ne, ki so dobro založene z vse-mi mogočimi predmeti. Utru-jeni in polni vtisov smo se vr-nili in po večerji trdno za-spali.
Naslednji dan nas je čakal ogled le nekaj kilometrov od-daljenega Frideriksburšekga gradu. Ta je najlepši izmed vseh, ki sem jih kdaj koli vi-dela. Je veliko lepši in večji od Hamletovega. Poln je sta-rinskega   pohištva   in   orožja.
V    vseh    dvoranah   visijo    po stenah    portreti    zgodovinskih osebnosti. Najbolj všeč mi je bila kapela gradu, zgrajena v romanskem slogu, v kateri je čudovita srebrna prižnica in z reliefi prekrito stebrišče. Vodič nam  je   povedal,   da  je  grad zgradil   kralj   Friderik   II.,  ven-dar ga je  požar do tal   uni-čil.    Obnovil    ga   je   njegov sin Christian IV. v letih 1600^ 1620.
Ob koncu našega bivanja na Danskem smo se s trajek-tom odpeljali na Švedsko, v Haelsinborg. Tu smo dopolnili naše zbirke vtisov in se za na-meček kopali v Sevemem morju, ki je tudi poleti zelo mrzlo.
Žal nam je bilo, da je bilo naše potovanje tako kmalu pri kraju, saj vemo, da bi si lahko ogledali še mnogo zanimivosti Danske in Švedske. Tudi slo-vo od naših danskih prijateljev je bilo težko, vendar smo se tolažili s tem, da se bomo kmalu videli v Sloveniji, to-krat z zamenjanimi vlogami. Dragica TOVORNIK