Obnovljena izdaja - Leto XVIII. - štev. 2 (696) - Trst - 28. januarja 1966	40 lir sP'diz-in abb.
post.- Gruppo II
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino
XI. kongres KPI
DtŽCH H crnittr ID SM
Prejšnji petek je ob glasovanju za zakon o otroških vrtcih padla vlada levega centra. V torek je predsednik republike Sa-ragat ponovno poveril posl. Mo-ru mandat za sestavo nove vlade. Mandatar je izjavil, da bo sestavil novo vlado, v katero naj bi tokrat stopili tudi predstavniki desnih struj v Krščanski demokraciji, kar naj bi še bolj konservativno označilo levi center. Zgleda pa, da ostale stranke levega centra mislijo na potrebno razščiščenje, kar bo prav gotovo otežilo delo za sestavo vlade in bo podaljšalo krizo.
Zakon o otroških vrtnih, ki je povzročil padec Morove vlade, je bil dejansko le formalni vzrok za otvoritev krize. Vlada je bila že več mesecev tik pred padcem, še najbolj pa po ostavki zunanjega ministra Fanfanija, ki je zastopal in zastopa drugo, smelejšo in bolj odprto smer v zunanji politiki. A istočasno so se pred vlado kopičila nerešena vprašanja na gospodarskem, družbenem, upravnem in kulturnem področju. Zlasti zadnji meseci so dokazali, da se je levi center spremenil v formacijo, ki je začela voditi tradicionalno politiko prejšnjih centrističnih vlad in je popolnoma opustila še zadnje ostanke svojega začetnega programa.
oooooooooooooooooooooooooooo
45 let od kongresa v Livornu
Poteklo je petinštirideseto leto, odkar je komunistična struja socialistične stranke zapustila palačo v kateri se je vršil kongres v Livornu in nato proglasila ustanovitev komunistične partije, revolucionarne predstraže italijanskega delavskega razreda, ki je zavrgla tako oportunistični reformizem, kakor frazerski maksimalizem.
Od tedaj je partija doživela trde preizkušnje, prekalila se je v borbi v ilegali, v odporniškem gibanju, v borbah za demokratično republiko in ustavo, proti neokapita-listični obnovi Italije, proti cen-trizmu in novo nastajajočemu neo-fašizmu. Na Jugu je partija vodila zasedanje zemlje, na Severu mogočne borbe za delavske pravice, tu pri nas pa med drugim borbo za preporod našega mesta in demokratično ravnanje z manjšinami.
S tako zgodovino in po takih izkušnjah stopa KPI v 46. leto svojega obstoja, katerega značilnost je borba za delo, boljše mezdno ravnanje in za enotnost delavskega gibanja, ki jo preteča socialde-mokratizacija PSI ruši. V tem trenutku ima svoj XI. kongres, prvi po Togliattijevi smrti: kongres, ki bo še enkrat potrdil načela demo-kratične^ italijanske poti v socializem, na osnovi splošne mobilizacije ljudskih množic za uresničitev demokratičnih načel ustave, za strukturno preobrazbo sistema, za mir.	*:	•	’ ■
Sedaj hočejo štiri stranke ponovno oživeti vlado na isti podlagi, čeprav je postalo jasno, da ta vlada ni prinesla nič novega v italijanskem življenju in da je potrebna preusmeritev, ki naj na podlagi konkretnega, novega in naprednega programa privede do nove vlade ob zaslombi na novo, ljudsko večino.
Prav tik pred padcem Morove vlade so štiri stranke koalicije levega centra v naši deželi javile, da se bodo začela pogajanja za sestavo skupne deželne vlade. Prva seja predstavnikov KD, PSI, PSDI in PRI je bila v torek v Trstu. Na tej seji so ugotovili splošno željo po ustanovitvi novega deželnega odbora in imenovali štiri posebne komisije, ki naj izdelajo skupne smernice po določenih vprašanjih. Takoj smo pogrešali posebno komisijo o vprašanjih slovenske narodne manjšine, kar dovolj zgovorno dokazuje nevarno «pozabljivost» štirih strank v zvezi s slovensKo manjšino.
In prav o tem hočemo tudi tokrat spregovoriti. Že dejstvo, da se štiri stranke nočejo zavedati, kako je naša dežela nastala s posebno avtonomijo zaradi obstoja Slovencev v njenih mejah, nam potrjuje, kako so voditelji teh istih strank malo povezani z našo stvarnostjo in kako na naš obstoj gledajo od zunaj, ne pa od znotraj, t. j. kot na neko nepogrešljivo in nepozabljivo
dejstvo, ki mu je treba dati pripadajoče mesto ob reševanju vsesplošnih gospodarskih, družbenih, političnih in kulturnih vprašanj.
Kot smo že večkrat trdili, kljub temu da so se napravili nekateri razveseljivi koraki naprej v smeri priznanja obstoja problematike slovenske manjšine pri do sedaj vodečih strankah in v smeri boja proti preostalemu antislovenskemu nacionalizmu, je prišlo vedno do izraza, da hočejo stranke levega centra strumentalizirati Slovence kot silo, ki naj bi jim pomagala k onemogočenju antifašistične in demokratične enotnosti. Prav tako je prišla do izraza težnja strank levega centra, da onemogočijo z antikomunistično diskriminacijo enotnost Slovencev v boju za rešitev njihovih specifičnih problemov. Tretjič, pa je razvidno, da stranke levega centra prav zaradi te svoje politike nočejo priznati slovensko narodno manjšino kot neko avtonomno v svobodi in demokraciji razvijajočo se skupnost v mejah dežele in republike, tesno povezano s problematiko italijanskega naroda. Stranke levega centra gledajo na Slovence kot na posameznike, ne pa na Slovence
V torek zjutraj se je začel v Rimu XI. kongres KPI. Na njem je 871 delegatov partije in 151 posvetovalnih delegatov ZKMI. Našo deželo zastopa 13 delegatov, med katerimi tudi tov. Armida Zobec, ki je bila izvoljena v predsedstvo.
Glavno poročilo na kongresu je imel generalni sekretar KPI tov. Luigi Longo. Poročilo nosi naslov: Za mir, za pohod po italijanski poti v socializem, novo demokratično večino in enotnost delovnih in socialističnih sil», številno je zastopstvo drugih komunističnih in demokratičnih strank v svetu. Sovjetsko delegacijo vodi tov. Suslov, jugoslovansko pa tov. Vlahovič. Od italijanskih strank so prisotni zastopniki PSI, PSILP, PSDI, PRI in PR.
Pred odhodom na XI. vsedržavni kongres KPI je tov. Silvano Bacic-chi, tajnik deželnega komiteja partije, dal za Radio Koper naslednjo izjavo :
Izjave naših delegatov
«Skoraj 22.000 slovenskih in italijanskih komunistov Furlanije-Ju-lijske krajine bo predstavljalo 13 delegatov, izvoljenih na federalnih kongresih. Mladino bodo zastopali štirje tajniki ZKMI.
Ti delegati bodo ponesli na kongres rezultate široke in živahne razprave, ki je potekala v naši organizaciji skoraj 3 mesece, in ki se izraža v resolucijah pokrajinskih kongresov, katere potrjujejo osnutek tez CK KPI.
Sprejem tez ni formalno dejanje,
kot člane širše skupnosti, ki mo- [ temveč prepričan pristop k liniji,
ki je osnovana na borbi za mir in miroljubno sožitje in v borbi za socialistično in demokratično preobrazbo italijanske družbe.
ra biti priznana kot taka, kar je tudi popolnoma v skladu z 2., 3. in 6. členom ustave in 3.
! Nadaljevanje na 4. strani)
ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
Zmaga: dvojezičen napis na miljskem spomeniku ostane
Protifašistično gibanje na Tržaškem je še enkrat zmagalo nad silami odkritega ali prikritega šovinizma, ki so hotele onemogočiti priznanje zgodovinskega dejstva, da se je v naši deželi vršila velika in junaška borba proti nacifa-šizmu, v kateri so bili najtesneje združeni Slovenci in Italijani.
Stvari stoje tako-le : Pred nekaj dnevi je šef političnega oddelka tržaške kvesture povabil na razgovor pokrajinskega tajnika ANP1 tovariša Calabrio. Sporočil mu je, da je Državni svet v Rimu razsodil, da je nezakonito in protiustavno kakršno koli preprečevanje odkritja spomenika z dvojezičnim napisom. Tu gre konkretno za primer milj-skcga spomenika padlim partizanom.
Kot je znano so omenjeni spomenik zgradili že lani, in so ga hoteli slovesno odkriti ob priliki uradne proslave dvajsetletnice o-svoboditve. Tedaj so oblasti prepovedale odkritje spomenika zaradi tega, ker je na njem, poleg italijanskega napisa tudi slovenski napis.
Tedaj se je iz vrst demokratičnih in protifašističnih sil dvignil oster in ogorčen protest proti nezakonitemu ravnanju, proti ravnanju, ki je bilo v protislovju z vsemi demokratičnimi načeli in torej tudi v protislovju z načeli italijanske republiške ustave, ki je sad odporniškega gibanja.
Že tedaj so predstavniki parti-
zanskega združenja ANPI, naše partije in demokratičnih organizacij poudarili, da so argumentacije tistih, ki so nasprotovali odkritju spomenika z dvojezičnim napisom neutemeljene. In to je sedaj potrdil tudi Državni svet.
S tem v zvezi je tržaški odbor ANPI objavil posebno sporočilo, v katerem je izraženo zadoščenje zaradi pozitivne razsodbe Državnega sveta, ki je obenem tudi obsodba stališča tistih krogov, ki so nasprotovali dvojezičnemu napisu na spomeniku. V svojem sporočilu ANPI obvešča javnost, da bo skupno z miljskim odborom določen datum uradnega odkritja partizanskega spomenika.
Medtem pa, ko se veselino ponovne zmage, moramo biti vseeno budni.
V tržaškem občinskem svetu sta tovariša Calabria in dr. Pincherle predložila resolucijo, ki se zavzema za to, da bi tudi v Trstu zgradili spomenik padlim partizanom. Ta spomenik naj bi bil zgrajen na Oberdanovem trgu in naj bi, seveda, imel dvojezičen napis.
Prvenstven predpogoj za izvajanje te politike je ustvaritev v državi in v parlamentu nove večine, ki naj izhaja iz enotnega nastopa delavskega razreda, ljudskih množic in iz analize vzrokov, ki so dovedli do propada levega centra, ki ni v treh letih od svojega nastanka rešil osnovnih vprašanj Italije. To se še posebno da ugotavljati v naši deželi, ki se ji vsakodnevno zanikuje samostojnost, pravice in možnosti razvoja. Pomanjkanje rešitve teh vprašanj in delavsko gibanje ter tisto ljudskih množic v bistvenem nasprotovanju vladni liniji nudijo skupno akcijsko platformo iz katere se da oživeti novo večino, predpogoj nove politike.
Kongresi naših federacij so enoglasno in z zadovoljstvom ugotovili obstoj dobrih stikov z organizacijami ZKS in ZKJ, posebno še z organizacijami ZKS iz Kopra, Nove Gorice, Izole in Pirana. Znak teh dobrih odnosov je bila tudi prisotnost vodilnih tovarišev teh organizacij na naših kongresih, kakor tudi njihovi govori, obveze, ki smo jih skupno sprejeli za na-daljno izboljšanje teh vezi.»
Tovarišiča Armida Zobec iz Skednja, ki je tudi delegatka na XI. kongresu KPI, pa je dala za koprski radio naslednjo izjavo :
«Izvoljena sem bila kot delavka in kot Slovenka. Delujem v sekciji pristaniških delavcev, t. j. med tistimi delavci, ki so se tako kot kovinarji v zadnjih letih udeležili velikih sindikalnih in političnih bojev. Delujem tudi v škedenjski sekciji, kjer žive Slovenci in Italijani,
Naš kongres je široko razpravljal tudi o problemih slovenske manjšine. Velik del poročila tajnika, tov. Seme, je bil posvečen naši problematiki.
Tudi vsedržavni kongres bo upošteval to vprašanje, verjetno na splošnih zasedanjih, gotovo pa v komisijah, kjer se bo diskutiralo o problemih narodnih manjšin v Italiji. Razprava bo potekala s predstavniki dežel Doline Aoste in Gornjega Poadižja, kjer se postavlja isti problem, čeprav na drug način.
Resolucija tržaškega kongresa vsebuje jasno stališče o narodnostnem vprašanju, ki je osnovna točka naše linije in naših borb. KPI je izdelala tudi dobro resolucijo, ki obvezuje vso stranko. Ta je bila objavljena aprila 1961; a ohranja še danes vso svojo veljavnost in nanjo se sklicujemo v našem vsakdanjem delovanju».
28.1.1966
2 • DELO -
Vojna v Vietnamu se nadaljuje, toda solidarnost z vietnamskim ljudstvom se vedno bolj širi
• ■•v

Osnovno dejstvo, ki ga Američani pozabljajo, ko se zapletajo v sedanji spopad, ni samo to, da jim manjka (kakor na Kubi) podpora množic, ki jih hočejo domnevno osvoboditi. Je še dejstvo, da tistim, kateri se jim upirajo, dajejo politične dokaze, ki jih le-ti najbolj potrebujejo za krepitev narodne zavesti (ki jo Američani sami zbujajo v njih), in da se borijo v okoliščinah, ugodnih za njihove revolucionarne namene. Očitno je bilo Vietkongu do tega, da Američani napadejo Vietnam in s tem prekršijo mednarodne sporazume ter da se boja udeležijo številne ameriške čete. Ameriški napadi okrog Hanoi a zadoščajo za dokaz poli- | tičnega poraza predpustne drhali generalov in polkovnikov saigon-skega režima. In vojaški poraz tega lažnega režima je ravno tako jasno dokazan z dejstvom, da prav Američani skrbijo za obrambo Sai-gona.
Ravno tako Američani — in samo oni — nosijo odgovornost, da drobijo v prah vasi, tovarne in prometna sredstva (v tovrstni vojni se ni mogoče omejiti na podrobnosti) in da preprečujejo dovoz živil. Cim bolj se ti načrti posrečijo, tem bolj jim je prebivavstvo sovražno in tem bolj se mobilizira proti ameriškim osvajavcem in njihovim hlapcem.
S podobnimi sredstvi so skušali Japonci pomagati Severni Kitajski, da bi se «razcvetela» v «veliko območje blagostanja». Uspeh: od leta 1937 do 1945 so kitajske komunistične čete narasle od 40.000 na več ko milijon mož — opremljenih z orožjem, ki so ga odvzele napa-davcem ali vojakom vlade v njihovi službi. V tistem času so bili komunisti blokirani za hrbtom od nacionalističnih sil, niso imeli zunanjih zaveznikov
Kako je mogoče, da Američani niso nikoli upoštevali te izkušnje?
Vietnamski revolucionarnji so v veliko ugodnejšem političnem položaju, kakor so bili kitajski komunisti leta 1937. Postopoma lahko zedinijo v odpor skoraj celotno deželo v sveti vojni za neodvisnost. Za ta boj lahko računajo na rezervo 30 milijonov ljudi.
Ali si Američani lahko zagotovijo «trden položaj», vreden tega imena, ko se omejujejo na to, da imajo v rokah skromno vietnamsko oporišče, ki ga branijo iz zraka in od tal z ogromno premočjo orožja? Če bi to storili, bi to omogočilo Osvobodilni fronti, da bi bolj in bolj postajala pobudnica vojaških operacij in da bi si še
ioooooooooooooooooooooooooooo
Grškim oblastem je tudi nedolžna popevka nevarna
Grška policija je prepovedala, da bi na	t :> r> radiu preava j ali
dela popularnega skladatelja Teo-dorakisa. Razlog? Teodorakis je poslanec levičarske stranke EDA in , vodja mladinske organizacije, ki si je nadela ime po v Solunu ubitem. poslancu Lambrakisu.
Podoben ukrep je naperjen proti skladatelju Hadžidakisu, čigar plošče so vzeli iz prometa. Toda ta skladatelj ni levičar. Zamerili so mu le to, da je komponiral na besedilo iz pesnitve Krvava stavba španskega pesnika Garcie Lorca, katerega je ukazal fašist Franco že prve dni državljanske vojne v Španiji ustreliti.
bolj zagotovila svoj politični nadzor nad deželo. Severni in Južni Vietnam bi skupaj lahko imela pod orožjem pol milijona rednih vojakov in vsaj toliko oboroženih partizanov, ki bi se svobodno premikali: tedaj bi lahko popolnoma sovražni deželi vsak previden Američan slutil v vsakem kmetu svojega dejanskega morivca.
Če se mora, kakor pravijo izvedenci, redna vojska, oprta na velika središča, boriti v razmerju deset proti ena, da lahko zmaga v vojni, v kateri nastopajo edinole gverilci, koliko vojakov bo morala postaviti v bojni red, ko partizane podpira disciplinirana redna vojska, ki se neprestano premika in nastopa na nejasno začrtani fronti v vedno neodločnih bitkah?
(Povzeto iz sestavka, ki ga je Za «Le Nouvel Ob servatela» napisal Edgar Snow)
Ngujen Van Troi, narodni heroj, ustreljen v Saigonu. V njegovem imenu poteka boj letošnjega leta
ooooooooooooooooooouoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ioooooooooooooooooooooooooooo
Nemška legija v Južnem Vietnamu? Izjava zahodnonemških izobražencev
Zahodnonemška vlada je pred kratkim sporočila, da bo poslala v Južni Vietnam ladjo «Helgo-land», ki jo bodo preuredili v bolnišnico. Ta vest je povzročila presenečenje v Zahodni Nemčiji in razburjenje v drugih deželah. Zato je zunanji minister Schroeder v bonnskem parlamentu pojasnil, da gre za «humanitarni program pomoči».
Toda kaže, da bonska vlada nima tako čiste vesti kot bi hotel prikazati minister Schroeder. Že dalj časa se namreč širijo vesti, da se pod ameriško zastavo v Južnem Vietnam bojujejo tudi nemški vojaki.Zadnje dni preteklega decembra je japonski tisk objavil vest, da je Zahodna Nemčija poslala v Vietnam prve vojaške enote in da so mnogi nemški vojaki že padli v spopadih s partizani. Tedaj je tudi radio Demokratične republike Vietnam poročal, da zahodnonemška vlada aktivno podpira ameriške agresorje in njihove pomagače, in to ne le na gospodarskem in političnem področju, marveč tudi z vojaško silo.
Približno tedaj je veliki francoski list «Le Monde», v sestavku, ki ga je poslal njegov dopisnik iz Bonna, med drugim zapisal: «Ni nemogoče, da se je določeno število nemških vojakov povsem na zasebni osnovi vpisalo v ameriško vojsko ter odšlo na južnovietrmm-ska bojišča. Isti list je poročal tudi, da je bil preteklo jesen razpisan nekakšen« natečaj» ter da so bila zadevna pojasnila objavljena na razglasnih deskah v vojašnicah. Iste dni, ko je «Le Monde» objavil to vest, je neki nemški oficir poročal, da je med piloti, ki se bojujejo v Južnem Vietnamu tudi 120 zahodnonemških pilotov. Ti piloti naj bi prišli iz vrst bivših zahodnonemških vojakov letalcev in da so «prostovoljno» vstopili v a-meriško vojsko.
Tudi ameriški list «Time» je svoj-čas poročal, da je v Južnem Viet- i namn nekaj zahodnonemških vojakov. Zahodnonemška vlada je kasneje pojasnila, da gre za «civilne strokovnjake,ki pomagajo pri razvoju».
Govori se, da se v Vietnamu bojuje celo neka zahodnonemška «divizija Vietnam», podobna zloglasni legiji «Kondor», ki se je udeležila Španske državljanske vojne. Te govorice so postale toliko bolj u-temeljene po vrnitvi nekega zahod-nonemškega letalca in Vietnama. Ta letalec —- imenuje se Manfred Kinast — je potrdil, da obstaja «vietnamska legija» in da je v Vietnamu precej Nemcev, ki so se v ameriških prostojankah izurili za bojevanje v džungli. Omenjeni nemški letalec je tudi povedal, da je v legiji, ki ima ameriške inštruktorje, inkvizitorska disciplina, da je član legije za vsak prekršek strogo kaznovan, in da v legiji poučujejo metode psihološke vojne in načine ubijanja.
še nekaj dejstev govori o več ali manj direktni udeležbi Zahodne Nemčije v Vietnamu :
V poročilu, ki je bilo objavljeno po sestanku predstavnikov zahod-nonemškega vojnega ministrstva s predstavniki ameriške vojske (spomladi 1965) je med drugim rečeno : «Obramba svobodnega sveta
Industrija v Nemški demokratični republiki
Industrija v Nemški demokratični republiki je proizvedla lani v primerjavi z letom 1964 za šest odstotkov blaga več, kakor je bilo določeno v planu. Povečala se je zlasti proizvodnja v kemijski industriji in sicer za 9,5 odst. V planu za leto 1966 je predvideno, da bo ta gospodarska panoga popolnoma izkoristila vse svoje zmogljivosti, kar pomeni, da se bo proizvodnja še bolj povečala. Kmetijska proizvodnja se je lani povečala v primerjavi z letom 1964 za 8,5 odstotka. Investicije so lani znašale 19,6 milijarde mark, kar je za 7,5 odstoka več kot predlanskim. Blagovna izmenjava s tujino pa se je lani povečala za okrog pet odstotkov.
i je nedeljiva. Skupno varnost je treba skupno braniti, ne glede kjerkoli je ogrožena».3. septembra lani sta kancler Erhard in podtajnik ameriškega državnega tajništva izjavila, da «bosta Zahodna Nemčija in ZDA tesno sodelovali v vietnamski vojni; ameriški predsednik Johnson pa se je novembra lani javno zahvalil Erhardu za podporo, ki jo Zahodna Nemčija nudi «v boju proti komunistom v Vietnamu».
Toda medtem, ko se vse to dogaja in ko zahodnonemški zvezni kancler Erhard zagotavlja, da nemški narod soglaša z ameriško politiko v Vienamu, se je v Zahodni Nemčiji oglasilo 128 pisateljev, pesnikov, znanstvenikov, profesorjev in novinarjev ter obsodilo moralno in finančno podporo' zahodno-nemške vlade ameriški politiki v Vietnamu.
List «Tagebuch» je v svoji prvi letošnji številki objavil naslednjo izjavo z imeni njenih podpisnikov: «Kader Erhard ponovno zagotavlja ameriški vladi, da nemški (Nadaljevanje na 4. strani)
Razvoj kemijske industrije na Poljskem
Na Poljskem gradijo okrog 140 kemičnih tovarn. V prihodnjih letih se bo proizvodnja kemijske industrije več ko podvojila. Po načrtih naj bi se ta industrijska panoga povzpela na eno prvih mest v poljskem gospodarstvu. Po zmogljivosti svoje kemijske industrije je Poljska na sedmem mestu v Evropi. Razen industrije elektro-stroj-ne industrije in kmetijstva zavzema kemijska industrija najvažnejše mesto v osnutku novega petletnega načrta. Poseben poudarek je na razvoju proizvodnje umetnih gnojil, sintetičnih vlaken, plastičnih snovi in farmàceutski izdelkov. Med najvažnejše investicijske objekte v tej panogi spadajo petrolej sko-kemi j ski kombinat v Plbcku pri Varšavi,
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Resnica in laž
Časopisi vsega sveta so se razpisali o formalnih predlogih ZDA za začetek pogajanj, ki naj bi privedla do rešitve vietnamskega vprašanja.
V	veliki meri je k temu pomagalo dejstvo, da se je čutila potreba obrambe ameriške dejavnosti zaradi osamljenosti, v kateri se ZDA nahajajo v tej svoji kriminalni vojni. Psihološko je bilo treba zvrniti na partizane krivdo vojne. V tem smislu je bilo celo skovano lepo ime diplomatski akciji: «Ofenziva miru».
Resnica pa je le ena : ZDA zahtevajo, da Vietnam sprejme njihovo pojmovanje miroljubnega sožitja, ki naj bi temeljil na «statusu quo», oz. na zamrznjenju družbene dinamike, zanikanju svobode in gospodarski odvisnosti. Ta smisel ima geslo: «Pogajanja brez predhodnih pogojev», ki pomeni: «Pogajanja pod pogojem, da se sprejme naša prisotnost tu, da se ne preneha z rodomorom, napalmom, požigi in klanji...». Amerikanci trde celo, da sprejemajo kot osnovo za pogajanja ženevske sporazume o Vietnamu iz leta 1954. Da je to ostudna laž, ki je v protislovju z vso dejavnostjo ZDA, dokazuje ta delni ponatis bistvenih točk ženevskih sporazumov, ki so predpogoj, ki ga postavlja vietnamska OF in potrjuje severnovietnamska vlada.
Čl. 3: «... demokracijo bodo zagotovile splošne in tajne volitve, ki se bodo v skladu z ustavo vsakega dela vršile v letu 1955.»
K temu je rekel tedaj Harriman: «Nemogoče, ker bi Ho Či Minh gotovo zmagal.» 1956 pa je «demokratično» kandidiral Ngo Ding Die-ma, ki je zmagal na volitvah, ki se jih je udeležilo približno 400.000 ljudi od skupno 14 milijonov preb.
Čl. 4: «Prepovedan je vstop v to deželo tujim četam in drugemu vojaškemu materialu, prepovedano je tudi pošiljanje orožja in muni-cije,»
V	resnici pa je že od vsega začetka bil v Vietnamu MAAG, ameriški organ vojaške pomoči, ki je Že prej pomagal Francozom v kolonialni vojni in ki je po njihovem odhodu ostal ter izkoristil svoj položaj za začetek pustolovščine, ki se danes nadaljuje. Pravijo tudi, da je Sev. Vietnam kršil sporazume s tem, da je poslal orožje na Jug. To izključuje sam Cabot Lodge, ki je nekaj časa od tega priznal, da je večina partizanskega orožja iztrganega iz rok Amerikan-cev ali prinešenega od juinoviet-namskih dezerterjev. Nasprotno, Sev. Vietnam in OF še danes, kljub prisotnosti Amerikancev, Korejcev, Novozelandcev in Avstralcev, zavračata ponudbo po odpoši-Ijatvi prostovoljcev, ker bi se s tem kršili ženevski dogovori, ki so vsaj zanje «sacra lex».
Čl. 4 : «Ne smejo se postaviti v deželi tuje baze...».
Da N ang, naprimer.
Čl. 7: «Da se doseže (...) teritorialna celovitost Vietnama se bodo julija 1956 vršile splošne volitve».
Tem se je po ameriškem nasvetu odpovedal diktator Ngo Ding Diem, lei so ga spet po ameriškem nasvetu pred nekaj leti zaklali.
če znova preberemo te osnovne točke, vidimo, da je nemogoč predlog ZDA, ki trdi, da morajo pogajanja sloniti na teh dogovorih, hkrati pa zavrača predpogoj ustavitve ognja in pripravljenosti na odhod, v skladu z ženevskimi dogovori, še več, zatrjuje, da ne bodo zapustili «vietnamske vlade» v stiski'. Vlada je v južnem delu že dvajsetkrat padla pod raznimi državnimi udari. Ali more sploh koga predstavljati? Vietnamskega ljudstva gotovo ne.
28.1.1966
DELO • 3
S kongresa furlanske federacije KPI
Slovenci Nadiškili dolin
niso bili nikoli hlapci nikogar
Tov. Predan in Petricig sta obravnavala predvsem slovensko tematiko
14., 15. in 16. januarja je bil v Vidmu kongres furlanske federacije KPI. Glavno poročilo je imel sekretar Baracetti, vodstvo KPI pa je zastopal tov. Boldrini. V svojem poročilu je tov. Baracetti med drugim poudaril, da je vprašanje slovenske manjšine v videmski pokrajini treba premakniti s sedanjega položaja oblastvenega zanikanja in začeti konkretno akcijo za priznanje enakopravnosti Slovencev.
Na kongresu sta tudi nastopila tov. Izidor Predan in prof. Paolo Petricig, ki sta obravnavala predvsem slovensko tematiko. Prof. Petricig je govoril zlasti o Nadiških dolinah. Ugotovil je težko gospodarsko stanje, v katerem se nahaja prebivalstvo teh dolin, kar negativno vpliva na vso deželo, ki je v nevarnosti, da izgubi zaradi čedalje večje gospodarske degradacije tega področja eno izmed svojih človeških komponent, beneške Slovence. Zato je govornik poudaril, kakšno nevarnost predstavlja emigracija prebivalstva nadiških ljudi, ki imajo bogato tradicijo avtonomije. Na konferencah KPI leta 1963 in 1964 smo se obvezali, da bomo postavili temelje za reševanje vprašanja slovenske skupnosti v nadiških dolinah. Zato hočemo o tem spregovoriti tudi na kongresu, da ponovno pozovemo KPI k obrambi naše skupnosti.
Tov. Petricig je omenil vojne čase, težke povojne čase in novo-fašistično nasilje in ugotovil, da se danes kljub vsemu v drugem o-zračju mora pregledati, kaj se je zgodilo v zadnjih dvajsetih letih. Nadiške doline imajo dve meji : eno državno, drugo bolj na zahod-jezi-kovno. Omenil je, da Slovenci Nadiških dolin niso bili nikoli hlapci nikogar. Pri njih ni bilo graščin, pač pa so imeli veliko tradicijo avtonomnega upravljanja preko svojih starih predstavniških teles, katerega najvidnejši je bil v Špetru Slovenov. Sto let po prihodu «pie-montezov» in 90 let po ustanovitvi italijanskega učiteljišča v Špetru, ljudje še vedno govorijo svoj jezik. Ziaradi te avtonomne tradicije in zaradi obstoja slovensko govorečega prebivalstva postavljamo zahtevo demokratičnim strankam in ■oblastem, naj se prizna ta stvarnost in naj se izdajo potrebna zakonska določila za pravilni razvoj te skup-rosii.
Zaradi težkih objektivnih in subjektivnih razmer si komunisti zastavljajo nalogo, da podrobneje preučijo položaj, kar naj bi privedlo do uresničenja novega položaja, označenega od prave demokracije, družbene gotovosti. V takšni novi situaciji se bo razvila zrela zavest. Komunisti špetra Slovenov za sedaj postavljajo nekaj malih, začetnih zahtev: odkrito in demokratično razpravo, ki naj združi zahteve po gospodarsko - družbeno - kulturnem razvoju, ki naj ostvari pogoje za rast zavesti, da smo lahko Slovenci in italijanski državljani, kar naj bi privedlo do rešitve naše skupnosti, ki ji grozi razkroj.
V Nadiških dolinah se pojavlja brezposelnost med učitelji. Zato bi bilo treba doseči, da se nadiški učitelji zaposlijo v svojem domačem kraju, katerim naj se dovoli, da se v šoli poslužujejo tudi slovenske govorice, da se ukvarjajo z
ohranitvijo krajevnih tradicij in krajevne folklore. Predlagamo tudi ustanovitev tečaja slovenskega jezika v srednjih šolah Nadiških dolin, predlagamo obrambo slovenske govorice pred antidemokratičnimi nastopi v lokalih in uradih. Želimo si novih kulturnih in založniških dejavnosti v slovenskem jeziku in tudi v italijanskem jeziku, kar naj pripomore k boljšemu spoznavanju kulturne dediščine.
Vse to je treba povezati z gospodarskim preporodom Nadiških dolin, z iniciativami za iskanje oblik avtonomnega razvoja in utrditve pravega demokratičnega vzdušja. Pri tem se more in se mora poiskati enotnost med vsemi demokratičnimi strankami, čeprav so ravno voditelji KD in PSDI najbolj odgovorni za sedanje stanje.
V zaključku je tov. Petricig dejal, da je vprašanje gospodarskega preporoda v Nadiških dolinah ne-razdružljivo povezano s pravico male skupnosti, da ponovno dobi svojo avtonomijo, da si pridobi demokratične življenjske pogoje.
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
Odgrni leinga ceinra
Odbor levega centra na tržaški pokrajini je padel in se v kratkem pričakuje imenovanje prefekturne komisije. Komunistična skupina v pokrajinskem svetu in tržaška federacija KPI sta večkrat v svojih uradnih stališčih (pred kratkim na tiskovni konferenci načelnika komunistične skupine svetovalcev tov. Gollija) prikazali težko odgovornost KD, PSDI, PSI in Slovenske skupnosti za komisarsko upravo, ki nadomešča izvoljene organe, ko je položaj mesta in pokrajine zaradi procesa gospodarske dekadence zelo zaskrbljujoč.
Na ta način je prenehal delovati odbor levega centra, ki je 11 mesecev životaril v stalni krizi in ga je označeval imobilizem na škodo njegovega lastnega programa. Vzemimo n. pr. izjave programskega sporazuma lanskega januarja o pravicah Slovencev. Tedanje obveznosti so bile nezadostne in naša partija jih je kot take označila. A celo
©oooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
Razpis
Slovenskega gledališča za mlade igravce
Uprava Slovenskega gledališča v Trstu razpisuje natečaj za sprejem v dramsko šolo SG. Pogoj za sprejem bo preizkusni izpit pred gledališko komisijo. Prijavljenec mora pripraviti za izpit recitacijo in kratek odlonek iz proze. Interesenti ne smejo biti mlajši od 16 let (dekleta) in 18 let (fantje). Prijave je treba oddati do 1. februarja 1966 na upravo SG, ul. Petronio 4, Trst. V prijavi morajo biti točno navedeni naslovi pripravljenih del in točni naslov prijavljenca.
Uprava SG
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
GOSTOVANJE NA PROSEKU v soboto, 29. januarja ob 20.30 GOSTOVANJE V NABREŽINI v nedeljo, 30. januarja ob 16. uri WILLIAM SHAKESPEARE SKOZI ŽIVLJENJE recital
Izvaja JOŽKO LUKEš
uri
uri
V KULTURNEM DOMU
V	soboto, 29 januarja ob 21.
V	nedeljo, 30. januarja ob 16
CARLO GOLDONI
Grobijani
Prevedla Marija Kacin — V tržaški dialekt prestavila Leli Nakrstova
Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom
predstav.
teh obveznosti ni padli odbor spoštoval. Pokrajinska uprava ni napravila nobenega koraka naprej v svojem zadržanju do Slovencev, kar dokazujejo naslednja dejstva:
—	odbor ni uredil vprašanja postavitve dvojezičnih stenčasov po podeželskih občinah in dvojezičnih cestnih napisov;
—	nikoli ni izšel v slovenščini pokrajinski vestnik;
—	odbor ni ustanovil slovenskega odseka v okviru urada za stik z javnostjo, vse se omejuje na namestitev honorarnega prevajalca (500 lir za tipkano stran);
—	petnajstdnevnik «Rinascita a-gricola», ki izhaja s podporo pokrajine, izhaja samo v italijanščini, vsebuje pa bedno in malo prilogo v slovenščini, ki je še manjša od priloge, katero je tiskala prejšnja u-prava predvsem zato, ker je bila tik pred volitvami;
—	ob izročitvi novega sedeža znanstvenega liceja in trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom ni bilo slišati niti ene slovenske besede, kar je ogorčilo Slovence in demokrate ;
—	odbor ni hotel zavzeti jasnega stališča glede škandalozne prepovedi svečanega odkritja spomenika padlim partizanom v Miljah zaradi dvojezičnega napisa;
—	ob razpravah za pravilnik pokrajinskega sveta so predstavniki KD, PSDI, MSI in PLI zavrnili vsak predlog KPI v zvezi s pravicami slovenske manjšine;
—	na prvi seji pokrajinskega sveta so svetovalci KD, PSDI. MSI in PLI zavrnili resolucijo KPI, ki je predvidevala pravico slovenskih svetovalcev, da govorijo v svojem materinem jeziku. Svetovalca PSI in Slovenske skupnosti sta se glede te resolucije le vzdržala, čeprav sta izjavila, dp se z njo strinjata, a sta vezana na sporazum o levem centru.
Menimo, da dejstva dovolj jasnó 'govorijo. Zato je vsak komentar
Posnetek jubilejnega koncerta Glasbene Matice v Kulturnem domu 13. novembra lani, kjer so nastopili simfonični orkester GM pod taktirko Oskarja Kjudra, moški pevski zbor PD Prosek-Kontovel in mladinski pevski zbori iz Devina, Nabrežine, Opčin, Proseka-Konto-
vela in Trsta.
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
■ i ' odveč.
i
\j:' r
GLASBENA MATICA V TRSTU
bo priredila v nedeljo 6. februarja 1966 ob 17 uri v Kulturnem domu v Trstu
Koncert orkestra Glasbene Matice
s sodelovanjem violinista
Dejana Bravničarja Dirigent : Oskar Kjuder
Spored je naslednji:
Vrabec: Fughetta za godalni orkester
uoroam: òttica iz sreanje-azijske stepe
Bruch: Koncert za violino in ] orkester v g-molu Schubert: Simfonija v h-molu — «Nedokončana»
Dvorak: Slovanski ples št. 8
Vstopnice bodo na razpolago od 3. februarja dalje v Tržaški knjigarni — Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792, ter eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma.
»Goriška srečanja"
V Novi Gorici bo začela izhajati periodična revija «Goriška srečanja». Tednik «Primorske novice», ki izhaja v Kopru, poroča, da je goriška skupščina že nakazala določeno vsoto denarja za izdajanje te revije in da se je že sestal uredniški odbor. Naslov «Goriška srečanja» so izbrali tudi zato, ker se bo revija «srečavala» z vso problematiko časa in pokrajine, za katero bo izhajala in ker bo odprta, za različna mnenja, pa tudi zato, ker bo «most» med obema deželama ob meji.
Ansambel „Matrjoška(<
Sovjetski folklorni ansambel «Ma-trjoška», ki ga sestavljajo gojenke tehniško-obrtnih šolskih zavodov, bo gostoval v Italiji. To vest je sporočila časopisna agencija «Novosti». Povprečna starost članic ansambla je komaj 15 let. Pred nedavnim je ta ansambel doživel zelo lepe uspehe na Finskem in na Češkoslovaškem. Ansambel «Matrjo-ška» poje ruske narodne pesmi, sedaj pa pripravlja tudi vrsto plesov z voroneškega področja.
Zelo lepo bi bilo, ako bi se ansambel med potovalnem v Darjo ustavil v Trstu in nastopil po možnosti tudi v slovenskem Kulturnem domu.
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo«
Aktivnost prosvetnega društva »Briški gričw v Števerjanu
Prosvetno društvo «Briški grič» je eno izmed najbolj aktivnih na Goriškem. V lanskem letu je organiziralo kar tri praznike na prostem, ki so zelo dobro uspeli, predvsem zaradi dobre organizacije in pestrega kulturnega sporeda. Na zadnjem prazniku v lanski poletni sezoni je nastopil znani tam-buraški ansambel rojakov iz Amerike.
Tudi sedaj v zimskem času šte-verjanski prosvetarji ne mirujejo, čeprav jih pri delu ovirajo neprimerni društveni prostori. Pevski zbor redno vadi dvakrat tedensko. Za seboj ima že vrsto nastopov kljub temu, da se je obnovil šele pred par leti. Sedaj se pripravlja za nastop na Prešernovi proslavi, ki se bo vršila 6. februarja v Gorici. Prav tako pridno vadi tudi glasbeni ansambel «Briški slavček», ki se je v zadnjem času uveljavil tudi pred goriškim občinstvom.
V zadnjem obdobju je prosvetno društvo «Briški grič» organiziralo dve predavanji, ki sta zelo dobro uspeli,-PfVb predavanje je bilo o
«goriškem slavčku» Simonu Gregorčiču, z govorom, recitacijami in petjem. Drugo predavanje pa se je vršilo v okviru proslav 20 letnice osvoboditve. Ob tej priliki so nastopih gojenci Dijaškega doma. Z diapozitivi pa je bilo prikazano trpljenje ujetnikov v zloglasnih nemških koncentracijskih taboriščih in prihod okupatorjev v Jugoslavijo. Odbor društva je sklenil, da bo v zimski sezoni s predavanji nadaljeval vsako drugo soboto. Za prvi maj pa že pripravljajo praznik z obširnim kulturnim sporedom in vinsko razstavo. Ker poznamo resnost števerjanskih prosvetarjev, smo prepričani, da bo tudi letošnji prvi maj v Števerjanu dobro uspel.
Z ozirom na razmere v katerih deluje to društvo, brez premerriih prostorov in finančne pomoči, je treba posebej pohvaliti njegove pobude: To je še toliko bolj pozitivno v kolikor je prav prosvetno dèlo-vanje eden izmed glavnih temeljev nafodné obrambò slovenske rria-■njšinfe v Italiji, i .» ■	'	*
jj-
28.1.1966
4 • DELO -
Trst
Kaj se skriva za razbijaš ki m delom „Odbora“?
V zadnjem času so se v zvezi z razlastitvami za naftovod Trst-Ba-varska pojavile vznemirljive govorice, ki jih potrjujejo nekatera vznemirljiva dejstva. Kot je znano, se je vse začelo proti koncu 1964, ko se začeli postopki za razlastitev obširne površine dolinskih zemljišč. Zaradi trpkih izkušenj, ki so jih naši kmetje imeli v preteklosti z razlastitvami za industrijsko pristanišče, so prizadeti lastniki ustanovili konzorcij, ki naj bi jih kolektivno zastopal pri akciji za obrambo njihovih kolektivnih in individualnih interesov. Nekaj časa zatem se je nenadoma pojavil poleg konzorcija tudi neki «Odbor za pomoč razlaščencem», kar je prav gotovo pomenilo cepiti sile prizadetih na dvoje in zmanjšati njihovo obrambno moč pred oblastmi in družbami, ki so se z razlaščevanjem bavile.
To pa ne bi bilo tako hudo, če se ne bi bil «odbor» že takoj v začetku karakteriziral kot izraz določene politične skupine, t. j. Slovenske skupnosti, saj so bile vodilne osebnosti odbora istočasno tudi vodilne osebnosti Slovenske skupnosti in so uživale vsestransko podporo te politične skupine in njenih glasil «Katoliškega glasa» in «Novega lista». Tudi to dejstvo ne bi bilo toliko negativno, če bi se bila akcija «odbora» vzporejala z akcijo «konzorcija», ki je imel karakteristiko apolitičnosti, kar je bilo popolnoma pravilno. A dogodilo se je, da so listi, ki so podpirali «odbor», in nekatere vodilne osebnosti tega «odbora» začeli akcijo proti konzorciju in zlasti še proti predsedniku vaškega odbora konzorcija v Dolini, županu Lovrihi. Tako da človek ni vedel v določenem trenutku, ali se je odbor ustanovil za pomoč razlaščencem ali pa za razbitje konzorcija in torej za indirektno ali pa direktno rušenje pogodbene sile konzorcija. Zgodilo se je celo, da je «Kat. glas», dejansko uradno glasilo «odbora», začel namigovati celo, kako naj bi bile nekatere vodilne osebnosti konzorcija, predvsem dolinski župan Lo-vriha «simpatične» pristaniški ustanovi in SIOT, t. j. družbi, ki gradi naftovod. Poleg tega pa je Slovenska skupost iz očitno strankarskih interesov začela preko svojih predstavnikov v dolinskem občinskem svetu zavzemati takšna stališča, ki so po eni strani skušala prikazovati njene ljudi kot edine pravoverne branilce slovenske zemlje, po drugi strani pa kot edine poštenjake, ki se res zavzemajo za koristi prizadetih kmetov, češ da konzorcij in njegovi voditelji ne stojijo na tem stališču.
Na vse pozive na enotnost so vodilni ljudje «odbora» odgovarjali s pretenzijami po določenem političnem zastopstvu v konzorciju, kot da bi moral konzorcij biti izraz političnih strank ne pa izraz prizadetih kmetov brez razlike, ker je šlo za vseslovensko akcijo in za pravično odškodnino, kjer naj bi i bile politične stranke le zunanja ' opora konzorcija ne pa njegov sestavni del.
Skoraj po enem letu hude in dvomljive gonje proti konzorciju pa se je zgodilo, da so predstavniki «odbora» sklenili 6. decembra 1965 neko pogodbo z družbo SIOT, s katero so zaključili svoj postopek v zvezi z razlastitvami v imenu 38 ! zastopanih kmetov. Točno besedilo pogodbe med odborom in družbo SIOT ni znano, ve se le, da je bila priznana povprečna cena 1070 lir za kv. m. A zaradi tega sta bili vloženi v senatu in poslanski zbor-
nici vprašanji sen. Vidalija in posl.
| Bernetičeve, s katerima se od pristojnega ministra zahteva pojasnilo o tej pogodbi, češ da se širijo govorice, da je skupina tržaških odvetnikov s to òperacijo imela od tega korist in da je bil sporazum podpisan ne v korist vseh prizadetih kmetov, pač pa le ožjega števila lastnikov zemljišč. Takoj zatem pa je prišla izjava odv. Egona Flori-dana v «Primorskem dnevniku», s katero je bila javnost seznanjena, da omenjeni odvetnik ni prejel niti vinarja na podlagi omenjene pogodbe.
Očividno zaradi teh vprašanj v parlamentu in zaradi izjave dr. Flo-ridana je odbor takoj sporočil, da je tožil SIOT zaradi «kršitve pogodbe od 6.XII.1965» in da je ponovno vložil prizive proti razlastitvam za drugi del.
V	tem trenutku, torej, javnost ne ve več, pri čem je. Ljudje se sprašujejo, kakšno je bilo bistvo pogodbe med «odborom» in SIOT, ne ve zakaj je omenjeni «odbor» najprej umaknil priziv pred Državnim svetom in prizive na sodišču, zakaj jih je vnovič vložil in zakaj je tožil SIOT, češ da je prekršila pogodbo.
Kje so tu klici, pozivi in trkanje na vseslovenska prša? Kje so interesi slovenskih kmetov? Ali pa «odbor» smatra za Slovence le 38 dolinskih kmetov? Kje so svečane izjave o boju do zadnjega? Ali bomo kdaj zvedeli za besedilo pogodbe od 6.XII.1965, ali bomo zvedeli za točen obračun v zvezi z vsem denarjem, ki je bil plačan od SIOT «odboru» in 38 kmetom? Bila je to politična ali pa zgolj poslovna kombinacija? «Odbor» se je ustanovil samo zato, da brani 38 kmetov ali pa vse prizadete kmete ne glede ali pripadajo somišljenikom odbora ali pa konzorciju? Komu je do sedaj koristil «odbor»?
Misiino, da nekdo bo moral odgovoriti na vsa ta vprašanja, ker je nemogoče, da nekdo nemoteno blati konzorcij, njegove ljudi in cepi sile prizadetih kmetov. Bilo bi prav, da bi se ta vprašanja razjasnila, ker drugače pada neka čudna luč ne samo na delovanje «odbora», pač pa predvsem na Slovensko skupnost, ki je dejansko ustanoviteljica «odbora» in je iz svojih razlogov trmasto vztrajala na pozicijah rušenja konzorcija in odklanjala možnosti za enotnost, ki so ji bile tolikokrat dane.
Levi center v tržaški občini nadaljuje staro politiko
Tržaški občinski svet nadaljuje razpravo o letošnjem občinskem proračunu. Na seji sveta, ki je bila v torek je govoril vodja skupine KPI tovariš Claudio Tonel.
V	svojem govoru je vodja komunistične skupine tov. Tonel najprej ugotovil, da je to zadnja pro-računstva diskusija sedanjega občinskega sveta.V tej zvezi je ugotovil popoln propad, ki ga je doživela formula levega centra, ki je slonela na osnovi ostre diskriminacije do komunistov. Ambiciozni triletni program, s katerim se je sedanja večina predstavila, je le sanjav spomin in stvarnost je popolnoma drugačna.
Izolacija KPI, ki so jo demokristjani in zavezniki prerokovali, je ostala le prazna fraza, kajti hočeš nočeš je levi center moral sprejeti nekatera stališča, ki so jih komunisti že dolgo zagovarjali, i Predvsem pa tista stališča, ki se j tičejo tržaškega gospodarstva in I njegove obrambe. V tem smislu \
so komunisti predlagali najširšo enotno akcijo, ki je končno prodrla. Enotnost so rušile samo sile levega centra, ki jim je bilo nerodno dejstvo, da se Trst zoperstavlja gospodarskim načrtom vlade levega centra.
To še enkrat dokazuje, da mora večina, ki hoče resnično delati v korist tržaškega prebivavstva, izhajati iz bistvenih potreb našega mesta in njegovih značilnosti, kar pa danes programi monopolov zapostavljajo.
Komunisti niso osamljeni, in vse to dokazuje, da je prišel čas, ko je treba pred dejstvi (padec vlade, komisar v tržaški pokrajini) misliti na resno politiko, ki bi o-snovana na zahtevah po organski politiki pomorskega, ladjedelniške-ga in drugih sektorjev, na stvarnem reševanju vprašanj slovenske manjšine ipd., lahko uživala podporo komunistov. Toda prav zato ne moremo dopustiti, da vstopajo socialisti v kompromisno večino v deželni upravi, da zavračajo e-noten nastop z vso levico.
V nadaljevanju svojega govora je tov. Tonel dejal:
«Slovenski odbornik je danes znamenje strumentalizacije slovenske manjšine s strani koalicije levega centra, ki ni hotela rešiti niti najmanjšega vprašanja, kakor so to dvojezični napisi po vaseh in na partizanski grobnici pri Sv. Ani, kakor je izdajanje občinskega biltena v slovenskem jeziku.
Zaradi tega se mi zoperstavljamo tej politiki in se zavzemamo za najširšo enotnost demokratičnih sil in slovenske manjšine. Le tako bodo losežena stvarna jamstva za nemoten razvoj slovenske narodne skupnosti.
Drug problem, ki smo ga mi podpirali, je tisti o grajevnih posvetovalnih organih, ki naj bi približali občinsko upravo občanom. To je naša skupina predlagala — tako je poudaril govornik — in še pred kratkim spomnila občinsko upravo na to. Toda stvarnih uspehov ni ! »
Isto velja za municipalizacijo zasebnih avtobusnih prog. Vse to še enkrat dokazuje, kako so bile velike obljube le besedičenje. Uresničilo se je le pobiranje občinskih davkov, ki so se zvišali.
Gorica
Komunisti za rajonske svete
Svetovavska skupina KPI iz G6-rice je pred dnevi povzela zanimivo pobudo: ustanoviti stalne posvetovalne odbore občanov posa-/neznih vasi (frazioni) in mestnih predelov, ki jih je mogoče zaradi 1 lastnih značilnosti oddeliti. Ta ! predlog zadeva v prvi vrsti vasi štandrež, Podgoro, Pevmo in Lo-čnik, ki so bile pred fašizmom samostojne občine. Isto velja tudi za predele kot je Stražišče, kjer prebiva v pretežni meri delavstvo.
Kaj nas je do tega dovedlo, da smo izdelali ta predlog, ki ga je vseboval tudi volilni program naše stranke?
Predvsem ugotovitev, da so vse dosedanje občinske uprave zanemarjale predmestje v korist mestnega središča. Tako so skrbele za asfaltiranje, razsvetljavo, zelenje, občinske usluge mestnega središča, medtem ko so se podobne potrebe vasi in predmestja reševale z zamudo in še to po večkratnih protestih. Tako se naprimer dogaja, da so mestne ulice urejene in to vedno v rekordnih časih, medtem ko pa v predmestjih in vaseh beležimo dejstvo, da manjkajo odtočni kanali, zaradi česar se v deževnih dneh kleti polnijo z vodo, ki prodre večkrat tudi v stanovanja.
Ustanovitev teh Svetov bi dalo
možnost prebivavcem posameznih predelov, da neposredno sodelujejo pri preučevanju in izdelavi predlogov in s tem prisilijo občinsko upravo, da posveti več svojega dela tem krajem, upoštevajoč voljo prebivavcev.
To bi tudi približalo upravo skupne imovine meščanstvu in u-resničilo zahtevo po decentrirani demokraciji v našem mestu. Naš predlog je del sodobnega pojmovanja demokracije, ki je našlo stvaren teren uresničitve predvsem tam, kjer upravljajo skupno imo-vino napredne delavske sile (Bologna). Poleg vsega pa bi pripomoglo, da s časom izginejo fragmentarne pobude, ki so danes na dnevnem redu, predvsem s strani KD.
V bližnji prihodnjosti bo KPI orisala svoj predlog prebivavstvu z letaki in na zborovanjih, v pričakovanju ustrezne podpore tej koristni pobudi.
Nezadovoljstvo
Jameljcev
Jameljci so nezadovoljni zaradi samovolnega ravnanja cestnega podjetja «Avtovie Venete», ki še ni izplačalo prizadetim posestnikom niti vinarja. Pred poldrugim letom, še preden so začeli graditi avtocesto Trst-Palmanova, je direktor ANAS skupno z direktorjem in tehnikom že omenjenega podjetja obljubil odborniku doberdobske občinske uprave in Jameljcem, da bodo polovico odškodnine plačali brž, ko bodo začeli graditi, drugo polovico pa najkasneje dve leti po dokončanem delu.
Obenem so zagotovili, da bodo vse poti, katere seka ta avtocesta, sproti uredili, tako, da ne bi to bilo v oviro onim, ki se poslužujejo teh poti. Vseh teh obljub pa do sedaj niso držalLNi še popravljena cesta, ki je za prebivalce Sabličev (in tudi Ja-melj ) važna, saj se je vaščani poslužujejo za dobavo pitne vode iz Laškega jezera, ker nimajo še napeljanega vodovoda. Domačini iz Sabličev ne morejo več z vozili direktno k jezeru in morajo zato vodo prenašati v vrčih čez avtocesto.
To dejstvo priča, da se na besede ni mogoče zanesti. Ta trditev je danes toliko bolj važna za Jameljce, ki bodo prizadeti tudi z gradnjo naftovoda, ki bo sekal njihove gmajne. Tudi v zvezi s tem problemom, se že pojavljajo razni meše-tarji, ki skušajo prepričati posameznike, da bi na slepo podpisali.
Doberdobska občinska uprava je preteklo nedeljo sklicala sestanek zaiteresiranih Jameljcev. Lastniki zemljišč so povdarili, da se je treba proti samovolji družbe boriti enotno, skupno z občinsko upravo. Zaradi tega so sklenili, da jih bo pri pogajanjih s to družbo zastopal tov. Jože Pahor, ki je tudi odbornik v doberdobski občinski upravi.
Važno je, da se Jameljci, preden podpišejo pogodbo, posvetujejo z izvoljenim predstavnikom ki jim bo dal potrebna navodila.
Nadaljevanje
Uvodnik
členom posebnega statuta dežele.
Krilatica levega centra, da je rešil probleme slovenske manjšine z vstopom nekaterih Slovencev v občinske in pokrajinske odbore in z diskriminacijo cele vrste drugih Slovencev, se danes, več mesecev po tej izvedeni kombinaciji izkazuje kot pesek v oči, saj ni bil rešen še noben problem. Bojimo se, da so bili trije Slovenci v Trstu in Gorici že «integrirani» v morje ostalih, ker jih ne slišimo niti ne vidimo. Slišimo in vidimo pa, da so isti problemi vedno odprti in nerešeni.
Zato menimo, da bo levi center tudi v deželnem merilu le v naprej na propast obsojena kom-
binacija, ki se ne ozira na stvarno problematiko, na stvarne težnje delovnih ljudi, na stvarno stanje in stvarno razvrstitev sii-Je le kombinacija nekaterih voditeljev, ki jim je več do tega, da se za vsako ceno izvede tudi v deželnem merilu koalicija, ki je v državnem kot v krajevnem merilu (glej primer tržaške pokrajine) že popolnoma propadla prav zato, ker ne nakazuje več nobene poti za napredovanje sedanje družbe. Tembolj to velja za slovensko manjšino, ki od levega centra do sedaj ni imela nobenih stvarnih koristi, dobila, je le nekaj splošnih obljub, ki so se razblinile kot španski gradovi.
Vietnam
narod soglaša s politiko Združenih držav v Vietnamu, v samih ZDA pa narašča odpor zoper to politiko. Vedno več Amerikancev dvomi v pojasnila, s katerimi skuša vlada ZDA opravičiti svojo intervencijo
Vlada ZDA zatrjuje, da brani z vojno svobodo južnovietnamskega ljudstva pred majhno manjšino iz tujine vodenih partizanov, da je Vietkong podaljšana roka Severnega Vietnama in torej tudi Kitajske.
Dejansko pa je spopad v Južnem Vietnamu državljanska vojna, ki je bila do vmešavanja ZDA izključno boj med južnovietnamskimi revolucionarji in vlado v Saigonu. ZDA so zavestno zanikale ženevski sporazum iz leta 1954, s katerim so bile določene svobodne volitve v razdobju dveh let ; zadržale so vlado Diem in njegovih naslednikov na oblasti proti volji prebivalstva.
Po ameriških ocenah je več kot tri četrtine prebivalstva na strani upornikov. Celo danes, ko se je vojna raztegnila preko vse dežele, ocenjujejo podpore Vietkongu s strani Severnega Vietnama največ s 25 odstotki. Saigonska vlada ima oblast le še v mestih in to pod neposredno zaščito ameriških čet. Spopad se vedno bolj spreminja v vojno ZDA proti vietnamskemu ljudstvu. Pri tem pa po izjavah ameriških vodilnih vojaških osebnostih ne gre le za uničenje Viet-konga, pač pa tudi za vzporedna preizkušnjo novega orožja in tehnike z namenom, zatirati narodnoosvobodilna gibanja v drugih delih sveta.
Viekong je narodno in socialno osvobodilno gibanje Južnega Vietnama. ki ga predvsem podpirata kmečko prebivalstvo in mestna inteligenca. V narodno osvobodilni fronti so politično organizirane poleg komunistov tudi meščanske in narodnjaške skupine.
Ameriška intervencija stopnjuje nevarnost velike vojne v Aziji, kar lahko pripelje do tretje svetovne vojne
Po zahodnih cenitvah je druga vietnamska vojna terjala že pol milijona človeških življenj. Samo v letih 1961-1964 je bilo ubitih 160 tisoč domačinov. Mučenje in ubijanje ujetnikov je že več let na dnevnem redu. Tisoče naselij je bilo uničenih, prebivavci pa pomorjeni ali pregnani v takoimenovane obrambne vasi, ki niso nič drugega kot koncentracijska taborišča. Napalm bombe, strupene kemikalije in uničevalno orožje novih vrst v naraščajoči meri zadevajo prebi-vavstvo. Sodobna strategija goreče zemlje grozi s popolnim uničenjem
naroda.
Spričo teh dejstev odklanjamo moralno in finančna podporo vojni v Vietnamu, ki jo izvaja nemška zvezna vlada.
Pozdravljamo zahteve, da se preneha z zračnimi napadi in uredi spopad na podlagi ženevskih sporazumov.
Pozivamo vse demokrate v Zvezni republiki Nemčiji, naj podpro to izjavo in njene politične zahteve v javnosti.
DELO — GLASILO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETTČ — ODGOVORNI UREDNIK:	ANTON MIRKO KAPFT T
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST. UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA. TRST. UL. TORREBIANCA 12