F
Izhajajo vsako jutro.
i Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10 —. Mesečno K 3 50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni*, Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
Št. 41.
V Ljubljani, torek dne; 20. avgusta 1918.
Leto I.
Avstrijsko vojno po-I	r ožilo.
Dunaj, 18. avgusta. (K. u.) Uradno.
Na italijanski fronti mestoma živahen artiljerijski boj.
V Albaniji
nobenih posebnih dogodkov.
... PUnaJ* 19- avgusta. Ob Piavi smo preprečil* italijanske poizvedovalne poskuse.
Šef gen. štaba.
*
Znamenje z italijanske meje.
Curih, 19. avgusta. »Morningpost“ poroča, da so promet blaga in oseb na italijanski meji ravnokar ustavili. To govori o posebnih vojaških dohodkih.
Sramotno delo za legije v Italiji.
Dunaj, 19. avgusta. Iz vojnega tiskovnega Stana javljajo, da se Italijani brezobzirno trudijo, da bi čim največ slovanskih vojnih ujetnikov pridobili za legije. S tem ničvrednim postopanjem So pač pridobili Cehov, dočim imajo z Jugoslovani malo sreče. Navadno je moštvo iz krogov inteligence, ki prelamlja prisego, dočim dajo imetje le redko vplivati na se. Posebno dobro se drže Ukrajinci. V poljski legiji so samo bivši 'egijonarji, a oficirji se strogo drže storjene prižge. Od 1100 se jih je le 17 javilo za legijo. Ce bi ta propaganda ne jenjala bi morala Avstro-Ugrska nastopiti z izdatnimi protisredstvi.
*
Italijansko vojno porottlo.
16. avgusta.
Včeraj je poskusil sovražnik v Tonalski pokrajini močne krajevne protisunke na naše izpo-‘Kvljene pozicije, kakor tudi na pozicije, katere *>mo pred kratkim zasedli. Naš ogenj ga je povsod Pregnal. Ponoči 15. t. m. so napadli sovražni oddelki ob Piavi na severnem bregu Papadopolija irikrat posadko malega otoka, katerega so se bile Polastile naše čete prejšnji dan, bili so vsakikrat ^vrnjeni s težkimi izgubami. Sestreljena so bila sovražna letala in 1 privezni zrakoplov v zračnih
ročilih sovražnik 16. t. m. šestkrat brezuspešno napadel, so se ponovno ponesrečili nasprotnikovi napadi. Na večer se je artiljerijski boj iznova močno ojačil in se razširil do severno Clnulnesa in jugozapadno Noyona. Severnozapadno Chaul-nesa so se sovražni napadi v našem spojenem ognju razvili,samo na malo krajih. Zavrnili smo jih. Na obeh straneh Royeja ter med Beuvraig-hesom in Lassignyjem je sovražnik napravi! več sunkov. Zrušili so se pred našimi črtami. Jugozapadno Noyona boji v predpoljih. — Severno Aisne po hudem ognju delni sunki Francozov med Nampcelom in Nouvronom. Severno Autrčchesa se je sovražnik ustavil v naših najsprednejših črtah. Sicer smo ga z ognjem in protisunki zavrnili.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Na Vesli uspešni infanterijski boji. Med Braisneom in Fismesmom živahno ponočno artiljerijsko delovanje.
Vojna skupina vojvode Albrejita. /
Uspešen sunek v sovražne jarke pri Blamo-utu. V Vogezih so se naše v okraju Fave do Frapelle izpostavljene straže po ukazu umaknile sovražnim delnim napadom.
Večerno poročilo.
Berolin, 18. avgusta (K. u.)
Delni napadi severno Lyse. Na obeh straneh Avre so se izjalovili sovražnikovi napadi. Artiljerijsko delovanje med Oiso in Aisno.
Berolin, 19. avgusta.
Med Saulmes(?) in severno Rouen so se izjalovili napadi sovražnika. Med Avre in Oise hudi boji. Francoski napadi nä široki fronti so se zrušili s težkimi izgubami. Včasih delavnost artiljerije na bojnem odseku med Oise in Aisne.
von Ludendorff.
*
Podvodna vojska.
Berolin, 18. avgusta. (Uradno )
Naši podmorski čolni so potopili v Kanalu m zapadno od njega 13.000 ton.
*
* *
-	18. avgusta.
Od Stilfskega sedla do Astica, v okolici ^rappe in ob spodnji Piavi raztreseno in malo intenzivno artiljerijsko delovanje. Na asiaški vi-°ki planoti so se hitro in učinkovito ustavile naše n zavezniške baterije osredotočenemu sovražnemu ^gnju. Ob srednji Piavi je skušal sovražnik vče-*j zarana po močni topniški pripravi iztrgati nam . obkoljevalnem napadu mali otok jugozahodno f^padolijevega brega. Toda napadalce je zadržal as zaporni ogenj in so se morali vsled našega '«rega protinapada v neredu umakniti po težkih gubah. Pustili so v naših rokah strojnice, mate-[1*1 '« 29 ujetnikov. Naši in zavezniški letalci so ekom dneva znatno delovali. En sovražni aparat 16 bil sestreljen.
*
Diazovl posveti.
. Rim, 19. avgusta. Agenzia Stefani javlja, da F bival general Diaz nekaj dni v Rimu, kjer se ^ dalje razgovarjal z ministrskim predsednikom Orlandom •« z drugimi ministri. Včeraj je zopet Vrinil za fronto.
Amerikanci v Italiji.
ha. Bero. 19. avgusta. Došle so vesti, da se . uhajata v Italiji dva ameriška generala-brigadirja, * Česar sledi, da je v Italiji za eno divizijo Arne’ Kancev, ki jim poveljuje italijanski divizijonar.
*
Papež za vojne ujetnike.
Nedavno se je papež Benedikt XV. obrnil avstroogrsko vlado s podrobnim načrtom, kako ' se izvedla izmena vojnih ujetnikov, ki so že
eno leto ujeti v Italiji. Z avstrijske strani so ždriaf-0r-trdl ”R,eichsPost“ — predlog toplo po-hieiS Ln s? tako odg°vorili> da bodo mnogi 's«! ,kl- ,kmD U ^°Pet 7 domovini, če bo Italija L misli. Pa sedaj ni mogoče reči, kako stali-
sa vram!;	zUdevi izmene ujetnikov,
klonu! !-vda ,e IJa ze Pred ietom krhko od-Slrahl Sl,Cin- pred 0g ,se l’e Po‘em delala iz Ä P[-d ]av,n(0,Stj° kakor bi bila ««a stavila ■U^og. ki ga odklanja — avstrijska vlada.
Nemško vojno poročilo.
Berolin, 18. avgusta. (K. u.) Uradno.
Voj'na skupina kraljeviča Ruprehta.
infanterijski boji jugozapadno Bucquoya in Vv-rno Ancre.
Vojna skupina generala Boehna.
nadali ,obeb .staneh Avre je sovražnik včeraj artilierp - svoie napade. — Z močno podporo del ohJe ’x kopnih voz je zjutraj zarana napa-diera vCd ab’ ki v°dijo iz Amiensa in Montdi-Prisiliii H0ye* Oklopne vozove smo mu razbili ali °gniem ■ Se vrnei°> sledečo infanterijo smo z nesu ir, Protisunkom vrgli nazaj. Pri Beuvraig-juzno od tam, kjer je po naknadnih po-
i idinuzi napaaajo.
London, 19. avgusta. (Reuter.) Deseta fran coska armada je med Oise in Aisne napredovali na deset kilometrov široki fronti za tri kilometre
Japonski letalci.
Curih, 19. avgusta. Iz Londona javljajo, d; pride armadni zbor letalcev iz Japonske na evrop sko bojišče.
Poincare odlikuje Haiga.
London, 18. avgusta. Zastopnik Reuter jevega urada pri angleški armadi na Francoskem brzojavlja: Predsednik Poincare sije ogledal an gleški glavni stan in je podelil maršalu Haiei vojaško svetinjo.	s
Ruski ekspedljciski zbor na Francoskem.
Kodanj, 19. avgusta. „Pravda* poroča, ds je odpravilo francosko vojno vodstvo na Fran coskem vse nahajajoče brigade Rusov v koncentracijska toborisča, ker se branijo vojskovati na^ strani alurancev. Täm so z Rusi zelo sramotno ravnali; pa Rusi so ostali kljub temu trdni in tudi niso odjenjali, ko so nastopili proti njim Francozi z orožjem. Zato je sklenilb francosko vojno vodstvo, da odpravi „upornike* v Afriko.
Španija ostane nevtralna
San Sebastian, 18. avgusta. Minister za zunanje zadeve Dato zanika, da bi bila Španija radi torpediranja španskih ladij poslala Nemčiji kako noto. Take note sploh ni in kabinet je enodušno odločen vzdržati neutralnost.
Bern, 17. avgusta. Iz Madrida se brzojavlja,
da se je vršila pretekli torek daljša seja španskega ministrstva, o kateri časopisje ne sme obširneje poročati.
Razkol med Angleži in Italijani?
Curih, 17. avgusta. Med Anglijo in Italijo obstojajo krepka nasprotsva, ki jih še poostruje odklonilno stališče Italije napram velikosrbskim načrtom Anglije. Gotovi interesiram' krogi v antantni armadi so mujenja, da se mora Sonnino odstraniti. Časopisje ga silno napada. Imenoma „Secolo“, ki dela politiko v smeri Lloyd Georgea, zelo značilno zasleduje laškega, vnanjega ministra.
Nova posvetovanja antante.
C“rlh,„19- avgusta. „Schweizer Dep. Infor-! a ‘on , Javlja, äa se interaliirani vojni svet pri-hodnji teden zopet sestane v Versaillu, da se po-
antante. ° d,plomatskem in vojaškem položaju Antanta ni naklonjena miru. '
wa«h?na£kh0,in’ 19- avšusta- Neko poročilo iz Washingtona pravi, da so sklenile antantne države v zvezi z vestmi o krepkejšem prizadevanju nevtralcev za mir, da ne začno nobenih mirovnih pogajanj, ki se ne bi vršil na podlagi Wilsonove-ga programa, ki obstoja iz znanih čvetero točk.
Vojaški položaj osrednjih držav je ugoden.
Berolin, 19. avgusta. Iz Berna javljajo: Politični sotrudnik „Bernertageblatta* govori o položaju osrednjih držav in opozarja, da je tudi po umiku Hindenburga docela ugoden.
Peta zimska vojna.
Kodanj, 18. avgusta. „Morningpost“ piše, da bodo začeli Nemci brž ko mogoče izvajati svoj novi ofenzivni načrt, vsled česar je dana sicer neverjetna možnost pete zimske vojne — „Daily Telegraph“ poroča k temu, da vse kaže, da se bo sovražnik trenutno dalje boril na črti, na katero se je umaknil. Sovražnik se ne namerava umakniti za Somme. — Pariško časopisje razpravlja o nekem Reuterjevem poročilu, po ka-terem razpolagajo Nemci na celi zahodni fronti še številno premočjo. Odločitev se more pokazati šele tedaj, če prevlada razmerje sil na eni ali drugi strani. Dalje so mnenja razni francoski listi, da morejo Nemci zbog prednosti, da lahko hitro premikajo svoje strategične rezerve, preiti na več mestih fronte k napadu. „Petit Parisien* meni, da pripravlja Ludendorff novo bitko in tipa zdaj, kje ima francoska fronta ranljiva mesta, Ludendorff razpolaga z dozdaj še neporabljenimi močnimi četami.
Generalni sovjet Vel. Rusije.
Vojna z bivšimi zavezniki?
Moskva, 18. avgusta. Šesto zborovanje sovjetov iz Velike Rusije se bo vršilo početkom septembra. Posvetovanja bodo zelo važna, ker nameravajo proglasiti vojno stanje med Rusijo in prejšnjimi zavezniki. Pozvani so zastopniki iz Poljske, Ukrajine, Finske, s Kurskega, Kavkaza, iz Turkestana, Besarabije in Sibirije.
Le preko trupla Rusije.
Stockholm, 17. avgusta. „Pravda“ piše: Obstoja nevarnost, da bo korakala antanta skozi Rusijo proti osrednjim silam. Rusko ljudstvo je načelno proti temu, da bo Rusija zopet pozorišče krvavih dogodkov. Rusi ne marajo nobene vojne in njih vlada bo znala preprečiti z vsemi sredstvi vpad tujih čet. Le preko trupla Rusije bo mogla začeti antanta nov pohod v Rusiji.
Položaj Čehoslovakov ogrožen.
Kodanj, 19. avgusta. Po londonskih poro-čilih, so dobile češkoslovaške legije na evropskih bojiščih zelo vznemirljive vesti o usodi svojih rojakov v Sibiriji. Posebno v Zahodni Sibiriji je ogrožen njihov položaj. „Daily Ne,ws* svari, da bi Zagrešili spet stare napake, in jih opozarja, da se ne sme smatrati sibirska fronta za postransko. Nadvse težavno situacijo Čehoslovakov da more olajšati le izdatna pomoč antantnih čet.
Monakovo, 19- avgusta. Iz Ufe poročajo, da so kozaki ob taškendski železni progi razstrelili mostove, da bi ovrli napredovanje Čehoslo-vakom, kojim so že nekaj časa sovražni.
Boljševik! morijo.
Stockholm, 19. avgusta. Iz Fornopola (?) prihajajo vesli, da so boljševiki pred odhodom iz mesta odrili sovražno zaioto, vsled česar so pomorili 2000 ljudi.
Oklici socijalnih revoiucijonarjev Rdeč! gardi.
Stockholm, 18. avgusta. „Pravda“ poroča, da so bili zadnji čas razdeljeni med rdeče gardiste pozivi socialnih revoiucijonarjev, naj se nikar ne vojskujejo proti Čehoslovakom.
Moskva, 19. avgusta. Sedaj je znano, da so socijalni revolucijonarjl hoteli umoriti tudi Helffe-richa in hetmana Skoropadskega.
Amerikanci v Vladivostoku.
Vladivostok, 18. avgusta. (Reuter.) Ameri-kanske čete so došle v Vladivostok. Japonci so dospeli do Nikolska in prodirajo proti usurijski fronti. v
Ženeva, 19. avgusta. „Temps* pravi, daje vsled prihoda tujih čet v Vladivostok nastala pravcata lakota.'
Armade ujetnikov proti Čehoslovakom.
Ženeva, 19. avgusta. Po poročilu „Tempsa“ se je zvišalo nemških in avstroogrskih ujetnikov, ki se vojskujejo proti Čehoslovakom, že na 50.000 izvrstno oboroženih in opremljenih vojakov. Cehoslovaki se nahajajo v resni nevarnosti.
Švicarski glas o češkoslovaški svobodi.
Ženeva, 19. avgusta. „Journal de Geneve“ dvomi, da je politično modro, da je Anglija proglasila Čehoslovake za vojujočo armado in zaveznike Angležev. Pri tem ni noben vprašal niti češkega naroda niti Avstrije, a par ubežnih ljudi ni smatrati za glasnike volje naroda. Sicer pa bi tudi čehoslovaška država radi svoje geografske lege ne mogla biti samostojna.
Donska republika piše cesarju Viljemu.
Berolin, 19. avgusta. Kot nositelj pisma, ki ga alderman donske republike, kozaški general Grazbov, naslovil cesarju Viljemu je doßel vojvoda Nikolaj Leuchtenberški mkioli teden v Berolin. Ker se je mudil cesar Karel v vojnem glavnem stanu, se je potovanje aldermana zakasnilo. Te dni pa bo imel alderman, ki ga spremlja troje osebnosti, priliko predati pismo cesarju.
Lysogub o Ukrajini.
Berolin, 19. avgusta. Sedaj v Berolinu bivajoči ukrajinski min. predsednik Lysogub je sprejel včeraj poročevalca „Lok. Anz.“ in „Beri. Tagblatta“. Izjavil je, da se mudi v Berolinu, da razjasni neka vprašanja, ki so v zvezi z ratifikacijo miru z Ukrajino. Nadalje je povedal min. predsednik, da se sme pričakovati zadovoljivega zaključka posvetovanj med Ukrajino in Rusijo, in sicer temeljem dogovora iz leta 1654, ki je sicer stvoril zvezo med Rusijo in Ukrajino, a poslednji zasigural popolno samostojnost, tako da je za slučaj vojne določeno skupno postopanje. O notranjih razmerah v Ukrajini je rekel minister, da se vidoma boljšajo. Ukrajinska žetev je nadpovprečna. Za izvoz prihaja v poštev 10 milijonov pudov žita.
Po sestanku obeh cesarjev.
Cena za mir. — Poljaki so nestrpni.
Dunaj, 19. avgusta. „Fremdenblatt“ piše danes na vodilnem mestu, da so razgovori dne 14. in 15. avgusta v nemškem glavnem stanu imeli namen pripraviti razrešitev važnih vprašanj. Radi obširnosti materije, ki se ima obravnavati in radi zavozlane naloge, ki jo je rešiti, v tem kratkem času niso mogli obravnavati posameznosti. Vendar pa so razkrivali svoje nazore o . vseh glavnih točkah in so dosegli popoln sporazum. Temeljne misli stoje trdno, a njih razvitje je pridržano podrobnim razgovorom. V Avstro Ogrski so se od nekdaj držali načela, da treba vse rešiti v soglasju z interesi osrednjih držav, ki so Poljakom priborile svobodo.
Seveda pa se treba pri tem v kolikor možno ozirati na želje Poljakov. V tem smislu so se zedinili v nemškem glavnem stanu. Zato se zdi zelo umevno, da bodo imeli Poljaki pri tem odločilni glas. Istotako pa je pri tesnih zvezah med osrednjimi državami in med Poljsko samo po sebi razumljivo, da Poljaki ne morejo izvajati svobodne pravice pri izVolitvi svojega kralja tako, da bi se to protivilo življenskim interesom monarhije in Nemčije. Pa tudi vsa druga vprašanja, ki so nastala z vojno, bodete razpravljali Avstro-Ogrska in Nemčija in jih potem v sporazumu s Poljsko rešili.
Minister za zunanje zadeve grof Burian je znova preciziral naše stališče v programu z dne 16. junija 1918. On našteva vojne smotre antante in povdarja, da so cilji antante, ki streme po teritorijalnih izpremenah, tisti, ki ločijo obe vojujoči skupini. Onim štirim točkam Wilsonovim se ne protivi, pravi pa, da bi bili sovražniki lahko uplivali na sklep miru v Brestu, če bi se bili udeležili posvetovanj. Izjavil je, da se lahko o vsem govori, samo ne o kršenju našega posestnega stanja. Osrednje države so pripravljene za vspre-jemljiv mir, pripravljene so pa tudi, da se do skrajnosti branijo.
Poljske zahteve.
Krakov, (9. avgusta. V dobro poučenih varšavskih krogih govore, da so Poljaki v nemškem glavnem stanu stavili sledeče minimalne zahteve: Garancijo za sedajno mejo na zapadu; črta ob Bugu na iztoku ostane; Poljska dobi drugje dele Litvi priznanih pokrajin, ker jej je morala odstopiti dele pokrajine Suvalki; Poljska dobi z nevtralizacijo spodnje Visle in železnice ob Visli dostop k baltiškemu morju; Gdansk (Danzig) postane svobodno pristanišče; Poljski je prost pristop k vsem pogajanjem in ona si uredi finance samostojno; poljsko armado zvišajo na 20.000 mož.
Poljakom se ugodi?
Varšava, 19. avgusta. Dne 15. avgusta zvečer je došel od kneza Radziwilla telegram, ki pravi, da potekajo razprave zelo ugodno in da so Nemci pristali skoro na vse poljske pogoje. Zapadna meja ostane nedotaknjena, iztočna pa je odprto vprašanje, glede katerega so izjavili Nemci svoj desinteressement. To se tiče tudi zahteve po poljski armadi, ki bo imela nalogo držati mejo na iztoku.
„Kurjer Krakovski“ poroča iz vplivnih političnih krogov, da so Poljaki v,nemškem glavnem stanu bili zavzeli zelo odločno siališče.
Krakov, 19- avgusta. Iz dobrega vira prihaja vest, da namerava poljski minister zunanjih zadev princ Radziwii po posvetih v nemškem glavnem stanu priti na Dunaj in v Budimpešto h konferencam.
V Črnigori.
Ženevski list „Suisse“ je nedavno priobčil izjavo črnogorskega konzula v Ženevi, da je umrlo v Črnigori okrog 5000 oseb, večina žene in otroci, lakote in da se hrani prebivalstvo večji-del z lubjem. Tu gre — tako piše „Agr. Tagbt.“ — za eno onih neštetih lažnjivih obrekovanj, s katerimi hoče antanta delati nam sovražno razpoloženje.
Kakšen je dejanjski položaj v Črnigori, naj pojasnijo naslednji zanesljivi podatki: Po lanski žetvi je bilo poslanih v Črnogoro 500 vagonov žita za prehrano neproducentom in 100 vagonov semenskega žita poljedelcem. Uradništvo, družine internirancev in ubožci dobivajo izkaznice za ži-
vila. Na tisoče civilnih delavcev pri gradnji cest oskrbuje .vojna uprava. Ta pa rabi še več takih delavcev in prehranjuje tudi dela nezmožne člane družin civilnih delavcev.
Začasno pomanjkanje je vladalo le v oddaljenih gorskih krajih, kamor radi okrajno težavnih prometnih razmer ni bilo mogoče neprekinjeno dovažati živila; radi teh težkoč pa je trpela Črna-gora tudi že v mirnih časih. Tega je prebivalstvo pač samo vzrok, ker da na razpolago premalo delavcev za gradnjo cest.
Poljedelstvo pospešuje vojaška uprava kar najbolj možno in pridelke porabi večjidel za ljudsko prehrano. Četam daje le živino. Razen-tega dobiva domače ljudstvo živila, kot sladkor, sol itd., ki se dovažajo iz monarhije. Tudi so se odprle v vseh okrožnih mestih ljudske kuhinje.
Število rojstev je znašalo februarja 398, marca 506, aprila 558, maja 609 in junija 416, torej skupaj 2487, letno 1‘4% prebivalstva; umrlo jih je februarja 1197, marca 1006, aprila 1335, maja 1213 in junija 1415, torej skupno 5166, t. j. letno 3'4% prebivalcev. Tako razmerje med šte-' vilom rojstev in smrtnih slučajev se je pojavilo v vseh vojskujočih se državah in ima povsod isti vzrok. Vsekako v Crnigori ni treba nikomur lakote umirati, ako hoče pošteno delati.
*
Srbi in Črnogorci.
V Ženevi se je vršila razprava, ki osvetljuje prizadevanja Srbov, kako bi v Švici živeče Črnogorce pridobili zase. Po poročilu lista „Beuille“ je v Ženevi se mudeči Črnogorec Marko Mijato-vič ovadil državnemu pravdništvu radi tatvine srbskega konzula, ki je vzel Mijatoviču njegov črnogorski potni list in ga zamenjal s srbskim. Črnogorski konzul je rekel, da hočejo Srbi švicarskim Črnogorcem vsiliti srbsko državljanstvo. Pri tem je povedal, da je neki bivši črnogorski minister prejel pol milijona, da bi se izneveril črnogorskemu državljanstvu in da bi se postavil na čelo pokreta, ki hoče iz Črnogorcev napraviti Srbe. Srbski konzul pa je izjavil ženevskemu sodniku, da je poslal Mijatovičev potni list srbski vladi na Krf in ga bo tekbm 14 dni vrnil lastniku.
Obrtnopospeševalni
urad.
Javna seja kuratorija obrtnopospeševalnega urada za Kranjsko se je vršila v ponedeljek 12. t. m, v magistralni dvorani. Predsednik g. Kregar je pozdravil z Dunaja došla zastopnika mini-strtva za javna dela sekcijskega načelnika gosp. Haasa in zastopnika centralnega obrtnopospeševalnega urada dvornega svetnika g. Vetterja. Predsednik je imenom kuratorija čestital sekcij-skemu načelniku g. Haasu na visokem odlikovanju, katero je ravnokar prejel.
Predsednik je nato podal dolgo poročilo o delovanju zavodovem v preteklem letii. Zavod je. ustanovil vojno čevljarno. C- in.kr. vojno ministrstvo je poslalo 10 čevljarjev. Do 30. julija 1.1. je bilo popravljenih 3100 parov obutve.
Pomožna akcija za po vojni prizadete obrtnike je v thu in je upati, da se v kratkem dejansko prične.
Za obnovitev Goriške se je osnovala obrtna centrala v Ljubljani. Gre se za kranjske lesne obrtnike v prvi vrsti. Zavod si je v ta namen že nakupil 685 kubičnih metrov desk in 77 kubičnih metrov t/amov. Obrtna centrala je prevzela za Goriško sledeče delo: šolske klopi, table itd. v znesku okroglo pol miljona kron.
Ustanovila se je na Dunaju zveza vseh av- I strijskih obrtnopospeševalnih uradov. Za demo- j bilizacijo se v okvirju te,zveze ustanovi avstrijski glavni zavod za stvarno demobilizacijo. Stvari se bodo porazdelile po kronovinah, vsake dva ali tri mesece pa bodo obrtno pospeševalni uradi imeli skupno posvetovanje in se bo sporazumno s temi delo izvršilo. Na čelu tej akciji stoji predsednik dunajskega obrtnopospeševalnega urada dvorni svetnik g. Vetter, čegar osebnost jamči, da se stvar ne bo razvila v običajno centralo slabega delovanja.
Vajeniški dom se bori radi prehrane-s silnimi težkočami. Sedaj je preskrbljenih 15 vajencev, a jeseni bi bilo že lahko 30 vajencev. Prehranjevalni troski pa bodo narastli do 75.000 kron, za katera pokritja bo treba pri merodajnih čini-teljih poskrbeti.
Ža vajence, ki niso obiskovali obrtnonadalje-valnih šol, pa so bili med vojsko oproščeni, priredi zavod primerne tečaj^. Letošnje leto jeseni se otvori v Ljubljani obrtno nadaljevalna šola.
Na zaslužkih za vojaške dobave je zavod izplačal do 30. junija 1.1. K 58a538. Vojaške dobave vsled pomanjkanja blaga pojemajo, zato bo pa urad pričel s popravljanjem strganih vojaških montur. Tozadevno je zavod že v dogovoru z vojaško monturno delavnico v Vevčah. Zavod bo sprejel oprano obleko in jo razdelil med krojače in šivilje.
Za vzdržavanje zavoda so prispevali merodajni činitelji; ker pa se vse silovito, draži, bo zavod prosil te činitelje, da povišajo dosedanjo podporo.
Zavod je v preteklem času skrbel kolikor je bilo v danih razmerah mogoče, za dobavo surovin za obrtnike. Najslabšo skušnjo je napravil pri komisiji za železo, katera je prošnjo na kratko zavrnila. Obrtniki nimajo niti toliko železa in ploščevine, da bi mogli najnujnejša popravila izvršiti. Zavod se bo še enkrat obrnil na komisijo za železo.
G. sekcijski načelnik Haas se je zahvalil za čestitke in izrazil naklonjenost kranjskemu obrtno-pospeševalnemu zavodu, dvorni svetnik g. Vetter je dajal pojasnila glede stvarne demobilizacije. Stvar se bo izvršila popolnoma sporazumno z zavodi dotičnih kronovin.
Računski zaključek za prošlo leto- se je odobril soglasno, favno tako poročilo revizorja g. Končana.
Poročilo ravnatelja o zavodovem delovanju, o težkočah pri preskrbi surovin za obrtno rabo, potem o sodelovanju zavoda pri obnovitvi južnih po vojni poškodovanih krajev, o obrtno vojaških
dobavah, o delovanju zavoda za invalide se je j odobrilo soglasno.
V Mlaki pri Kamniku bo zgradil zavod s pomočjo merodajnih činiteljev žgalno peč tamošnjim lončarjem.
Zavod priredi več tečajev, katere bo določil izvršilni odbor kuratorija. Proračun za 1. 1918 se odobri soglasno. Navzoči načelnik obrtne centrale g. Kopač iz Gorice je priporočal naj se skrbi, da bo domača obrt v Lokvicah in Čepovanu, koder so pred vojsko izdelovali škafe, oziroma leseno robo, dobila les, jeklo iz železo. Zastopnika centralnih oblastij sta z vidnim zanimanjem sledila raznim poročilom in govorom in obljubila, da bodeta na merodajnem mestu zastopala izražene želje.
Ustanovitev narodnega sveta
Slovenski listi pozdravljajo z velikanskim navdušenjem ustanovitev Narodnega Sveta v Ljubljani, ki naj bo naša vrhovna politična inštanca, kf bo odločala pravec našemu javnemu delu na političnem in narodnokulturnem polju.
Kakšno stališče bomo zavzeli napram Narodnemu Svetu mi, o tem pozneje, ko bomo imeli ves materijal na razpolago. Za enkrat se hočemo omejiti samo na nekatere postranske drobtine, ki se ne tičejo sicer meritornega razpravljanja o Narodnem Svetu, ampak so v drugem oziru prav značilne.
Ljubljanski Narodni Svet je mišljen samo kot vrhovna politična inštanca za Slovence, Hrvate in Srbe v tostranski državni polovici. Dr. Korošec je svečano izjavil, da je Narodni Svet v Ljubljani le del one večje organizacije, v kateri bodo zastopani tudi Hrvatje in Srbi pod ogrsko krono, in ki bo imela svoj sedež v Zagrebu pod imenom Jugoslovanski Narodni Odbor. Ali naj se ta organizacija^ tekom časa še spopolni preko današnjih državnih mej, o tem ni rekel do danes še nihče ničesar. Včasih premišljen molk veliko več pove kakor na zgovornejši jezik.
Organizacija naj se torej razvije: Najprej ljubljanski Narodni Svet za Cislitvanijo — prva stopinja; potem pride Jugoslovanski Narodni Odbor za južne Slovane v monarhiji s sedežem v Zagrebu — druga stopinja.
Kaj je to, prva stopinja — druga stopinja? To so vendar — etape! Tiste toliko zaničevane etape, ki so pritisnile vsakemu človeku, kdor je to besedo le izustil, na čelo neizbrisen znak narodnega izdajalca, plačanega vladinovca in poli-j tičnega nezmožneža!
Sedaj pa delajo isti gospodje, ki so prej najbolj kričali ali vse, ali pa nič; tisti, ki so odločno povdarjati svoj „minimum“, ravno tako kakor smo to zagovarjali: stopajmo v bodočnost počasi, stopinjo za stopinjo in ne delajmo skokov, pri katerih si lahko polomimo noge. Isti gospodje sedaj uvidijo (vsaj v praksi, če že ne v teoriji), da se velike organizacije ne stvarjajo čez noč. Že celo ne državne, ker so te največje. Vsaj niti ljub Ijanski Narodni Svet, ki je mišljen samo kot organizacija za cislitvanske južne Slovane, ni toliko popoln, da bi ga smeli res smatrati za organizacijo vseh avstrijskih južnih Slovanov! Socialnit demokratje, Tržačani in Dalmatinci so precej rahlo. zvezani ž njim! Če torej niti prva stopinja naše organizacije ni toliko trdna, da bi mogli brez skrbi postaviti na. njo drugi, širši kamen, kako bo šlo še le z lastno državo, ki naj, nastane kar čez noč po receptu: ali vse, ali pa nič!
Ko se je šlo za naše nadsodišče, katero bi danes že lahko imeli, takrat so bili naši gospodje trdni in so rekli: Ne maramo, odklanjamo! Dasi-ravno so morali- dobro vedeti in poznati pomen te nameravane in takorekoč ponujane narodne pridobitve, ki bi bila razbila kronovinske meje in nam pripravila pot do prve stopinje lastne državnosti v skupnem upravnem ozemlju, so vendar rekli: Nel Odklanjamo vsako etapo, ker hočemo več; ne samo več, ampak vse naenkrat. Ali državo, ali nič! Danes pa vidimo vsi, da niti organizacije, katero ustvarjamo na svojih lastnih tleh brez nemškega oporekanja in brez mažarskih ugovorov in brez državnih pomislekov, ne moremo ustvariti čez noč, ampak le korakoma!
Tudi lastne, države ne bomo dosegli čez
„„XI	"	^
Praznovanje cesarjevega rojstnega dne.
Izročitev maršalske palice cesarju Karlu.
V Reichenavu, kjer prebiva cesar s svojo družino, se je)vršila povodom Najvišjega rojstnega dne zjutraj slovesna sv. maša. Nato je sprejemal cesar čestitke. Med drugimi je prišlo odposlanstvo planinskega zbora, katerega je cesar kot prestolonaslednik ob pomladni ofenzivi 1916. leta osebno vodil. Ob ll. dopoldne so prišli maršali in generali, na čelu jim nadvojvoda Friderik, ter izročili vladarju dar celokupne vojne sile: maršalsko pdlico. Cesar je palico sprejel, nato jo pa podal nadvojvodu Frideriku kot prvemu maršalu, rekoč: „Srčno se Ti zahvaljujem, ljubi stric, za Tvoje besede. Iskreno se zahvaljujem mojim, v boju preizkušenim maršalom, paladinem krone, za izročitev maršalske palice, znaka najvišje vojaške oblasti, najvišjih sanj vsakega dobrega vojaka. Težki čas nas je vse nerazdružno sklenil, od cesarja in maršala pa do infanterista. Nerazdruži Ijivo se vsi borimo za slavo domovine, eden za vse, vsi za enega, neraždružljivo zvezani za vse čase. V tem čuvstvu izročata armada in mornarica prvemu maršalu, ki ju je v viharnem času vodil v boj in zmago, najhvaležnejše to maršalsko palico, njemu, ki tudi v težkih urah ni nikoli odpovedal v trdni veri v moč države in nedotaknjeni obstoj: „Indivisibiliter ac inseparabiiiter“. Tako je bilo, tako je in tako ostane za vse večne čase. — Nato se je vršila promocija enajstih še živečih irt enega medtem padlega viteza reda Marije Terezije. — Na Terezijanski vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu so na slovesen način izbrali 170, na modlinški vojaški tehniki pa 109 akademikov in> jih, uvrstili v armado. — Nemški cesar je čestital cesarju ustno ob njegovem odhodu iz velikega glavnega stana.
Iz domačih listov.
„Slovenec“ in „Slov. Narod“ poročata obširno — mestoma dobesedno — o slavnosti v Št. Janžu.
„Naprej“ prinaša „Slovenčev“ uyodnik od petka o Narodnem Svetu. Poživlja socijaliste, naj povedo o Narodnem Svetu in o eventualnem sodelovanju ž njim svoje mnenje.
Po domovini.
Sodobna verska vprašanja. Hrvatska tiskarna frančiškanske provincije v Mostaru začne v kratkem izdajati zbirko znanstvenih brošur pod naslovom „Savremena pitanja“. Urednik zbirke je prof. Mandič. Zbirka je namenjena inteligenci, posamezni zvezki bodo obsegali 4 do 5 pol in bodo stali 1 K 50 vin. Zvezki bodo izhajali neobvezno, vendar upajo založniki, da jim bo mogoče že med vojsko poslati na leto po 10 zvezkov v svet. Založba te prepotrebne apologetske knjižnice želi, naj bi se prijavili tudi slovenski znanstveniki kot sotrudniki.
Pruska velenetnška vojna stranka na Dunaju. Pruski velenemci prično izdajati na Dunaju svoje glasilo „Wiener Mittag“. Ustanovno glavnico so založili nemški vojni dobičkarji, katere vojska bogati, vsled česar bi radi, da se drugi vojskujejo za nje še naprej.
Mirovni pokret v Nemčiji prepovedan. Vojaško generalno poveljstvo v Nemčiji je prepovedalo dr. Metzgerjeve mirovne spise. Prepovedano je na fronti tudi glasilo katoliških miro-Ijubov „Die neue Zeit“. Dr. Metzgerjevi spisi v Avstriji niso prepovedani in so izšli v knjižici „Friede auf Erden“ (Mir na zemlji).
Odkritje Krekove spominske plošče v Št. Janžu. V nedeljo, dne 18. avgusta so odkrili spominsko ploščo Krekovo v Št. Janžu. Iz Ljubljane so se odpeljali ob 8. uri dopoldne zastopniki Jugoslov. kluba, Čehov, Poljakov in Hrvatov v Št. Janž. Na vseh večjih postajah so imeli pozdravne govore. V Št. Janžu se je zbralo do 10,000 ljudij. Slavnostni govor je imel domači župnik Bajc. Občinski odbor je sklenil soglasno, da prevzame spominsko ploščo v svojo oskrbo in varstvo. Kakor poroča „Sl. Narod“, je vlada poslala v Št. Janž veliko število orožnikov in vojaštva. Po našem skromnem mnenju popolnoma brez potrebe. Če se kakšna reč dovoli, naj se dovoli v celem in polnem obsegu, ali pa naj se prepove vse in vse. Polovičarstvo vedno škoduje. Mi se za prepovedi ne ogrevamo, ampak, smo za kolikor mogoče veliko liberalnost in toleranco, ker vemo, da se država vsled par premišljenih ali nepremišljenih besed še ne bo podrla.
Tajna seja zaupnikov, ki se je vršila ob priliki slovanskih gostov v Ljubljani v soboto, je izdala naslednji komunike; Konferenca, katere so se v Ljubljani dne 17. avgusta 1918 udeležili Poljaki, Čehoslovaki in Jugoslovani, se je bavila z vsemi kulturnimi, političnimi, gospodarskimi in spcialnimi problemi, ki sc tičejo uresničenja samoodločbe udeleženih narodov, kakor tudi z vprašanjem, kako naj se trajno uredi razmerje teh
narodov med seboj,
Pri tem se je konstatirala popolna enodušnost vseh delegatov, tako vprašanje načel, kakor tudi vprašanje skupne taktike, v kateri naj se doseže končni naš cilj.
Dva brezmesna tedna vsak mesec namerava uvesti prehranjevalni urad za civilno prebivalstvo, izvzemši bolnike in sanatorije.
Imenovanje v notranjem ministrstvu. Na-mestništveni tajnik Evgen Zupančič je imenovan za ministerijalnega podtajnika v notranjem ministrstvu.
Cena kruhu. V smislu razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 11. t. m., št. 25.891, se bo prodajal od danes dalje hleb kruha, ki tehta 500 gramov, po 48 v, pol hleba po 24 v in četrt hleba po 12 vin. Čim prejme mestna aprovizacija zadostno množino krušne ^mpke, kar se pričakuje v nekolikih dneh, pekel s*e bo 600 gramov težak kruh in prodajal hleh po 64 vin.
Podraženje mlevskih Izdelkov. C- kr. deželna vlada razglaša, da je podraženje mlevskih izdelkov stopilo v veljavo. Vzrok dvigu cen se navaja zvišanje cen žitu, vpeljava mlatilnih premij, zvišanje plač mlinarskemu osobju, sosebno pa še zvišanje stroškov tujezemskih mlevskih izdelkov. Glasom naredbe mora imeti vsak prodajalec v svojih prodajalnih prostorih na vidnem mestu nabite cenike vseh mlevskih izdelkov. Od-tiske te naredbe se dobi v tiskarni Ig. pl. Klein-mayra in Fed. Bamberga v Ljubljani.
Da-li je dovoljeno zaplenjevatl živila? Kljub temu da so merodajna mesta ponovno prepovedala nižjim oblastim, konfiscirati taka živila, ki jih posebno manjpremožni ljudje vzamejo s seboj za lastno preživljanje in očividno ne v tihotapske namene, se še vedno dogaja, da odvzamejo na kolodvorih, posebno pa na kmetih, uradniki, v mnogih krajih celo vojaški organi, ljudem živila, ki so jih dobili naravnost pri poljedelcih, ne da bi pri tem dotičniki mogli dokazati upravičenost takega ravnanja. Opozarjamo izrecno na odlok urada za ljudsko prehrano z dne 21. oktobra 1917, ki prepoveduje zapleniti male množine živil, ki jih imajo s seboj predvsem manj premožni ljudje, da si z njimi olajšajo svojo izredno težko prehrano.
Sladkor se podraži. Po poročilu osrednjega društva čokoladnih in sladkorjevih fabrikantov je pričakovati začetkom prihodnje sladkorjeve letine prav znatnega podraženja sladkorja, i. s. v kort-sumu kakor tudi v industriji. Zato se. morajo po mnenju osrednjega društva zopet spremeniti obstoječe najvišje cene za sladkor. — Sladkorjev! baroni lahko počenjajo, kar hočejo, ker jih nihee ne kontrolira, in molzejo ljudstvo, kot se jim zdi. Do živega jim ne more priti menda niti vlada.
Za „Vojaški dom“ v Ljubljani so nadalje darovali: Župan dr. Ivan Tavčar 300 K, Josip Kosler, Ljubljana 200 K, Franc Hočevar, Ustje p. Ajdovščina 4 K 70 vin. Mestno županstvo v Rudolfovem 200 K. Občina Mozelj 20 K. Zbirka v župniji Mavčiče na Gorenjskem 252 K 60 vin. Prav lepo prosimo še nadaljnih darov. Spomin-
jajte se z dejansko ljubeznijo naših hrabrih vojakov!
Matija vitez Schönerjeva ustanova za vpokojene, ubožne železničarje. Prošnje je vlagati najkasneje do 10. septembra 1918 pri oddelku, kateremu je bil prosilec pred vpokojenjem dodeljen. Uboštvo mora župnik ali pa župan potrditi. Prednost imajo vsekakor v vojni onemogl'' ali ranjeni železničarji.
Triglav, Oskrbnica „Triglavskega doma* na Kredarici opozarja vse, ki nameravajo letos še na Triglav, da bo koča oskrbovana le še kakih 14 dni.
Vojno odlikovanje. Mornariški višji kurat dr. Josip Sever je odlikovan z vitežkim križcem Fran Josipovega reda z vojno dekoracijo. — Z zlatim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje je odlikovan poštni oficijal Friderik Tomažič v Trstu.
Loterijski urad v Trstu se je preselil nazaj v Trst in začne uradovati 21. t. m.
Drobiž.
Troelstra v Švici.
Berlin, 19. avgusta. Generalni tajnik nizozemske mirovne lige Troelstra je dospel v BerU/ kjer se bo posvetoval z nemškim poslancem Erz* bergerjem, ki se udeleži konference.
Maršalska palica za Focha.
Ženeva, 18. avgusta. Kakor poroča „Temps“ iz New-Yorka, je sklenila močna ameriška kato-liško-demokratična družba „Kolumbijski vitezi“' ki šteje več milijonov članov, ponuditi Fochu maršalsko palico, na kateri bi bila v zlatu gravirana imena Nancy, Saint-Gond, Jser, Somme io Marne.
Neliberalna Francija.
Ženeva, 19. avgusta. „Le Populaire“ pravi» da odreka francoska vlada vsem osebam brez izjeme potne liste za bvico. Tudi svojci vojni!1 ujetnikov, ki so tam internirani, jih ne dobe.
Mast za'Nemčijo — zaplenjena.
Zagreb, 19. avgusta. „Novosti“ javljajo i2 Vukovara, da je oblast tam zaplenila dva vago' na masti, ki je bila namenjena za Nemčijo.
Promet v baltskem morju.
Bern, 19. avgusta. Glasom „Ostseezeitung' je sedaj paroplovba v baltska pristanišča svo' bodna.
Ni vse veleizdaja.
Kluž (Klausenburg), 19. avgusta. Vseh onj!1 52 romunskih žen po večini iz zelo ugledni!1 rodovin, ki so bile obtožene veleizdaje, je opro' ščeno, ker čin obtožbe sploh ni kažnjiv.
Tatinski dezerter ustreljen.
Budimpešta, 19. avgusta. Danes so tu ob' sodili na smrt in ustrelili infanterista Vukovič* povsod znanega tata, ki je mnogo pokradel in b* to dezertiral.	_	!
Nesreča na železnici.
Galanta, 19. avgusta. Na tukajšnjem kol0' dvoru ste se trčili lokomotivi dveh tovornih vlakom Strojevodje in kurjači so mrtvi. Mnogi potniki s° poškodovani.
Nemiri radi letine na Japonskem.
London, 18. avgusta. Iž Osake javljajo, d* je prišlo do resnih nemirov radi riževe letin«' Skoro v vsakem mestu so čete zbrane in pon«' kod je vojaštvo moralo streljati. Na več mesti* so kmetovalci in delavci požigali in razdeva* trgovine.
Širom sveta.
Gadja nadlega v Beskldih. Iz Dečina f Češkem se poroča, da se je pojavilo v Beskidj* letos izredno veliko gadov, kjer rasto jagode ^ maline.	.
Vdove se ne bodo smele več poročit] Dr. Heutig trdi v neki razpravi v listu „Tag 1 da so vdove v škodo pomnoževanja, ljudstva Ker so skoro vse bile matere, ni treba, da s] zopet poroče in tako delajo napotje mladim kletom. Koncem t. 1. bo po njegovi sodbi n*' manj 800.000 vdov v Nemčiji. Te bi torej moral,e i ostati brez moža. Obeta se hud boj med zreR! Šim ženstvom in mladimi dekleti.
Dostop do zapuščenih vojaških postojan* prepovedan. Civilnemu prebivalstvu je prepoV«' dano hoditi po bivših postojankah c. in kr. af' made ter vojaških postojankah ob koroškoitalj' janski meji, ker se lahko pripeti kaka nesreč* vsled raztrešenih eksplozivnih snovi; ozemlje s* mora prej očistiti. Smatra se za tatvino, poti# : razne premete, in je kažnjivo.	1
Aktivni In rezervni oficirji. V mirnej11 času do pred vojne je bilo razmerje aktivnih rezervnih oficirjev 2:3, kar se^ je tekom voj0“ do danes izpremenilo v 1:4. Število rezervnih črnovojnih oficirjev se je namreč pomnožilo 2: trikrat- V obče so se neaktivni oficirji držali ] vojni izborno, kar je priznal sam cesar. Neakti1'' nih oficirjev je dobilo 6 Leopoldov red, 93 želez1'“ krono, 4 so postali komturji, 7 jih je oficirji !]' 47 vitezi Franc Jožefovega reda, 4707 jih je bi]“ odlikovano z vojaškim zaslužnim križcem ‘ 15.357 s kolajno za vojaške zasluge na tr# križca za vojaške zasluge. Njih 420 jih je prej«! zlati zaslužni križec. — Neaktivni oficirji im*! tudi dva viteza Marije Terezijinega reda, o koW nah za hrabrost bi pa bilo preveč govoriti. , Rezervni oficir je bil v svoji mladosti tudi genei* infanterije Arz, ki se je kot poveljnik zelo izkaz*'
Nemčija bo prihodnje leto brez tobak*' „Beri. Tgbt.“ poroča, da so zaloge inozemske#: tobaka v Nemčiji popolnoma pošle. Dom*“ tobak bo do konca leta popolnoma porablj«11 Tobačnih kart pa^ne uvedejo.
Kupujte „Novice“.