Samoupravne funk- cije pač niso nekaj težkega, da bi se jih bilo treba ote- pati ali bati. V Ce- lju je baje celo pri- mer, ko predsednik delavskega sveta šteje bolj ko častni funkcionar, saj zve za sejo šele takrat, ko mu direktor poš- lje vabilo za se- jo delavskega sve- ta .. . SESTAVLJEN JE PETLETNI PROGRAM REGULACIJSKIH DEL ZA CELJSKO VODNO VOZLIŠČE Velika regulacijska dela so opravljena, toda Celje še vedno ni varno pred poplavami Da bi Celje povsöm zavarovali pred popla- vami, bi potrebovali še 28 milijonov dinarjev za predvidena regulacijska dela Mnoga dela zahteva tudi graditev nove avto- mobilske ceste Nekatera regulacijska dela pa zahteva tudi nadaljnja urbanizacija Regulacija Savinje in pri- tokov, zlasti pa dela, ki so bila opravljena v Mih po osvoboditvi na celjskem vod- nem vozlišču so tista, ki bi jih lahko brez pomislekov postavili na prvo mesto ja- kostne lestvice, če bi takšen vrstni red določevali in se- stavljali med komunalnimi in podobnimi opravili. Gre za dela, ki so naletela na splošno razumevanje in pod- poro, četudi vselej ni bilo na voljo dovoLj denarja. Celje se je po regulaciji ovinka Savinje sikozi mesto oddahnilo. Nevarnost poplav se je občutno zmanjšala. Stanje se je zboljšalo tudi zaradi regulacij .skih dea na Voglajni, Hudinji in drugih pritokih. Toda, ali je Celje povsem varno pred poplavami? Odgovor je na dlani. Cedj« še ni rešeno pred visokimi in katastrofalnimi vodami. Katastrofa, ki j« tolikokritt uničevala ljudska premoženja in jemala življenja, še vedno preži. Prav zaradi tega in v smLslu priporočila sveta za urbanizem, gradbene, komu- (Dalje na 6. strani) CEIJK, 8. .XI'RILA 1971 — ŠTKVILKA 1?. — LinO XXV — CENA ßO PAR Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec PET DNI DO TITOVE ŠTAFETE BOGAT PROGRAM AKTIVNOSTI V MESECU MLADOSTI Letošnji mesec mladosti se ne bo omejil samo na maj, marveč potekajo praznovanja v obliki številnih akcij že aprila in bodo trajala še ju- nija. Celjska občins:ka kon- ferenca Zveze mladine je pripravile zelo bogat pro- gram. 12. in 15. aprila bo v SLG Celje tradicionalna priredi- tev »Naša beseda 71«. V po- nedeljek bodo nastopile dra- mske in recitacij,ske skupine asnovnih šol, v sredo pa srednješolci. Istočasno bodo odprli tudi likovno razstavo v foyer ju, ki bo trajala do so- bote, 17. aprila. Najboljše stvaritve bodo nagradili in jih poslali na raastavo v Zre- nj anin, ko bodo jimija v tem mestu Igre bratstva in enotnosti. Najboljše dve ali tri skupine z Naše besede se bodo udeležile slovenske pri- reditve »Naša beseda«. V torek, 13. aprila bo ob 18.30 prispela v Gel je Tito- va štafeta. Mladinci jo bodo pozdravili pred zgradbo SLG in izvedli kulturni program. Štafeta bo prenočila v Mla- dinskem klubu, kjer so pri- pravili program' in disko ples. Naslednji dan, ob 8. uri zjutraj, bo nadaljevala ob zvokih pihalnega orkestra pot proti Šentjurju in Šmarju. Kviz o 30. obletnici OP, na katerem se bodo pomerili mladinci srednjih strokovnih šol, bo 23. aprila po spreje- mu mladih v Zvezio komuni- stov. Sprejeli bodo približno 50 novih članov. V teh dneh poteka literar- ni natečaj srednješolske mla- dine na temo Vstaja sloven- skega naroda. Zaključek na- tečaja bo 27. aprila, ko bo- do na proslavi, ki jo organi- zira občinska konferenca SZDL, podelili priznanja za najboljše prispevke . Na sam prazmik dela bodo taborniki organizirali nooni pohod. V prvih dneh maja bosta sprejema za mlade in starejše družJbeno politične delavce ter mentorje, ki ju pripravlja Občinska konfe- renca ZMS. Od 17. do 22. maja bo športna olimpiada mladincev iz delo\Tiih oi^anizacij. Po- merili se bodo v streljanju, malem nogometu, šahu in kegljanju. Najboljši bodo osvojili prehodni pokal. Dan mladosti bi naj bil v znamenju veličastne parade mladih, katere v Celju ni bi- lo že vrsto let. Sodelovalo bi preko 2000 mladih ljudi iz šol, delovnih organizacij, specializiranih mladinskih or- ganizacij, klubov. Od po- vsod tam, kjer mladi živijo in delajo. Parada mladosti bi naj bila prikaz udej&tvovanja celjske mladine. želja občinske konference je tudi organizacija tekmo- vanja oziroma nastopa beat ansamblov celjskega področ- ja, ki bi bilo lahko koncem meseca maja. Jimija se bo končalo zbira- nje materialov o mejnikih revolucije, ki so ga organi- zirali po celjtskih osemlet- kah. Iz zbranih materialov bodo izdali tudi posebno knjigo. Za občinski praznik bo 200 mladih sodelovalo s teritori- alnimi enotami pri napadu na Resevno. Zaključek praznovanj bodo predstavljale Igre bratstva in esnotnosti, ko bo celjska sku- pina odbila v Zrenjanin. Se dolga je vireta manjših ajkcii v počastitev meseca mladosti, ki jih bodo organi- zirali posamezni aktivi. Vse- kakor bodo mladi Celjani tu- di letos dostojno proslavili svoj praznik. M. SENICAJR Nekdanja brigadirka s proge »Brčko-Banoviči« in vrste drugih mladinskih akcij TILČKA ŽAGARJEVA je bila med 35 udeleženci iz Celja na proslavi 25. obletnice v Brčkem. Dva dni je prizadevno »delala inventuro«, najprej v avtobusu, kjer je urejala svoj seznam; kdo si, kje in kdaj si bil, pa pozneje na terenu; smo bili tu, ali nismo bili? O tem, kako so se nekdanji brigadirji vračali v mladost, v sliki in besedi na 10. strani. (Foto: Jure Krašovec) CELJSKI ROKOMETAŠI V ROVERETU Od sobote do potiedeljka bodo celjski rokometaši s kompletno prvo ekipo gosto- vali v manjšem italijanskem mestu Roveretu, kjer se bo- do udeležili tradicionalnega rokometn^a turnifrja. Poleg Celjanov, ekipe Umaga In da bodo obvestili vse odgovor- ne kulturne dejavnike. Posiljena ženitev siamskih dvoj- čkov ni uspela. Vsaj zaenkrat ne! Vprašanje je, kako bi živela v za- konu, ko pa lahko ločeno izvrstno in tesno sodelujeta, če bi se izra- zili po šahovsko: na potezi sta mu zieja! ' T. VRABL JAVNA TRIBUNA Minuli četrtek je bila v Domu JIjA v Celju prva izmed treh javnih tri- bim, ki jih organizira Občinska kon- ferenca SZDL o ustavnih spremem- bah. Zbranim je na tribuni govoril Beno Zupančič. Druga tribuna bo predvidoma 14. aprila, udeležil pa se je bo Stane Dolanc, član IK CK ZKJ. Kot zaključek javne razprave o ustavnih spremembah pa bo t mesecu maju še tretja tribuna, na kateri bo govoril predsednik skupšči- ne SRS in poslanec našega področja tovariš Sergej Kraigher. S temi tn-' bunami želi občinska konferenca; SZDL doseči predvsem to, da bi se posamezne strukture občanov kar najpodrobneje seznanile z bistvenimi i spremembami našega ustavnega si-^ stema. -bes KOLESAR UMRL CIRIL KAMBIC, 26, iz Maribora, se je peljal zve^ Cer z osebnim avtomobilom iz Saovenskih Konjic pro. ti domu. V fcraju Dobmež je nenadoma s stranske ceste zapeljal na cesto I reda MARTIN VERDEN IK, 55, s Kravjeka pri Lečah, na kolesu brez lu6i. Kambič je vozil s kratkimi lučmi, zaradi drugih vozil in je tako zagledal kolesarja šele na kratki razdalji. Skušal ^ je obvoaiti, vendar ga jo zbil v obcestni jarek, kjer )e umrl. RDEČA LUČ ZAHTEVALA ŽIVLJENJE FRANC TRATNIK, 38, iz Celja je peljal z osebnim avtomobilom skozi križišče Teharske in Cankarjeve uli- ce v Celju. Pri pošti je z leve na desno prečkala Can- karjevo ulico, ko je bil semafor za pešce zaprt — go- rela je rdeča luč — TEREZIJA GRADIŠNIK, 83 iz Ce- Ija. Voznik jo je zadel kljub zaviranju. Gradišnikova je dve uri po nesreči umrla v celjski bolnišnici. To je 18. prometna nesreča s smrtnim izidom na celjskih cestah v tem letu. PRITEKLA JE PRED AVTOMOBIL STANKO CENTRIH, 25, iz Velenja, je vozil po Ki- dričevi cesti, ko je na križišču s Kersnikovo oest» pritekla izza avtobusa pred osebni avtomobil ANA AVBERŠEK, z Lopatnika. Lažje poškodovano so od. peljali v zdravstveni dom. ^ NEPRAVILNO PREČKANJE Dr. PAVEL DRNOVŠEK, 39, iz Celja, se je peljal po Kersnikovi ulici v Celju proti Dečkovi cesti, ko je nenadoma stekla čez cesto šestletna ROMANA ORAČ, Iz Celja Voznik je močno zaviral, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Otroka so zaradi težje poškodbe odpeljali v celjsko bolnišnico. PO LEVI NA OVINKU RAFKO DECMAN, 37, iz Cerovca pn Šmarju, je vozil s tovornjakom proti Celju, ko mu je v ovinku na Peharju pripeljal nasproti p>o levi strani ces.te voznik osebnega avtomobila JURIJ KACIČNIK, 28, iz Celja. Kačičnik je vo7il z neprimerno hitrost.jo. V nesreči je bil laže poškodovan. TRIJE POŠKODOVANI IVAN SUPER, 21, s Ponikve pn 2alcu je vozil z osebnim avtomobilom iz Topolščice proti Šoštanju pra- vilno po desni strani ceste, ko mu je v Metlečah pri peljal nasproti na ostrem ovinku po levi strani ceste voznik osebnega avtomobila FRANC GRINDL, 54, iz Maribora. Pri trčenju sta bila poškodovana olja voznika in sopotnik v Šuperjevem vozilu, IVAN PUNCER iz 2alca. PREHITRO JE VOZIL MIROSLAV PETERLIN, 22, iz Vodic je jDeljal z oseb- nim avtomobilom iz Gornjega gradu proti Nazarju. Zaradi neprimerne hitrosti je na ovinku zapeljal s ce- ste, kjer se je avtomobil prevrnil. Lažje poškodbe je dobila sopotnica FRANČIŠKA POLIČNIK. 17, iz Gor- njega gradu MOPEDIST ZADEL V TOVORNJAK ALOJZ SEDOVSEK, 33, iz Velenja se je peljal z mo- pedom proti Skalam ter prehiteval kolesarja v trenut- ku, ko je pripeljal nasproti s tovornim avtomobilom JANEZ BAH iz Velenja. Mopedist je s krmilom zadel v zadnje kolo avtomobila, padel in obležal nezavesten. Odpeljali so ga v Zdravstveni dom Velenje, nato pa v celjsko bolnišnico, od koder je odšel pred pregledom IZSILJEVANJE PREDNOSTI IVAN TOVORNIK, 27, iz Škmice se je peljal z mo- pedom po Teharski cesti proti Celju, ko je nenadoma zapeljal na cesto in tako izsiljeval prednost voznik osebnega avtomobila FRANC KOŽEL.J, 21, iz Ljublja- ne. Zadel je mopedista. ki je padel in si zlomil levo nogo. TURIZEM V VOJNIKU IN STRMCU Pred dnevi sta bila občna zbora turističnih društev v Vojniku in Strmcu. Oba sta lepo uspela. Na obeh so prevladovala komunalna vpra- šanja in tisti problemi, ki se nanašajo na ureditev kra- jev in jXKiobno. Vrh tega 60 v Vojniku ugotovli, da bi lahko ob ustreznih naložbah *- škodoval si je desni gleženj; Franjo Petrina, 28, Brezako- vec, poškodoval si je desno roko; Stanko Lubej, 40, Hru- ševec, poškodoval si je de- sno koleno; Jakob Cvek, 34, Ogeče, FK>škodoval si je pr- ste desne roke; Marija Lov- renčič, 53, Krašina, poškodo- vala se je po glavi; Adolf Majcen, 23, Socka, poškodo- val s. je desno zapestje; Ivan Podgoršek, 25, Zlabor, poškodoval si je levo roko; Franc Martinčič, 19, Celje, poškodoval se je po glavi; Nada Hojnik, 16, Ljubečna, poškodovala si je levo roko; Peter Kristavčnik, 23, Celje, poškodoval levo roko; Mi- hajlo Grbič, 30, Celje, poško- doval si je levo kračo; Jože Frjavž, 23, Bukovje, poško- doval si je desno kračo; An- drej Gritanc, 32, Celje, po- škodoval si je prste desne roke; Marija Vodenik, 16, Ko- zjak, poškodovala si je levi gleženj; Ivan Zupanec, 23, Vojnik, poškodoval si je pr- ste desne roke; Anton Gobec, 35, Kristan vrh, poškodoval si je desno roko; Maks Di- mec, 37, Kasaze, poškodoval sa je levi gleženj. DižURNE LEKARnF Do sobote. 10. aprila je de- žurna lekarna Center, Vodni- koiva 1, od sobote od 12. ure dalje pa Nova lekarna, Tom- šičev trg 11. HRASTNIK Nikolaj Toplak, študent m Cecilija Pavlic, strojepiska oba iz Hrastnika; Ivan Laz- nik, delavec, Plesko in Bla- ženka Jerebičnik, delavka, Hrastnik; Slavko Habrun, delavec in Nada Stražar, delavka, oba iz Hrastnika. ŽALEC Alojz H rutic, 22, Velenje in Lidi.ja Tonihišek, 21, Mi- gojnice. HRASTNIK Franc Gril, 40, električar, Hrastnik. ŠENTJUR PRI CELJU Marija Gobec, 82, preužit- karica, Tratna; .Ana Antlej, 92, gospodinja. Trska gorca; Marija Kovačič, 73, preužit- kar.ca, Kostrivnic; Marija Lesjak, 65, gospodinja. Bu- kovje; Franc Golob, 76, soc. podpiranec; Alojzij Obreza, 75. kmet, Vezovje; Ana Se- lič, 77, kmetica. Turno; Franc Hercog, 69, kmetovalec, Ja- kob; Rudolf Novak, 70, upo- kojenec, Tratna; Jera Maž- gon, 87, upokojenka, šentjer. ŠMARJE PRI JEL.'^AH Leopold šiJec, 86, Breclje- vo in Cecilija Dobrina, roj. Kralj, 64, Trebče. ŽALEC Leopold Oblak, 63, upoko- jenec, Pongrac; Marija Koše- uina, roj. Mešič, 86, gospo- DELAVSKA UNIVERZA v sredo, 14. aprila bo govo- ril o ustavnih spremembah, obenem pa tudi odgovarjal na vprašanja obiskovalcev član predsedstva IK CK ZKJ Stane Dolanc. Razgovor bo ob 19.30 uri v Narodnem do- mu. dinja, Vransko; Stanislav Cigler, 39, mv. upokojenec, šešče pn Preboldu; >lartin Podkrajnik, 73, upokojenec, Zg. Roje; Cecilija Zupane, 70, upokojenka, Zabukovica, An- gela Mogu, roj. Vodovnik, 61, gospod.nja, Podgorje pn Le- tušu in Jurij Polutnik, 68, upokojenec, 2alec. UMON: od 8. do 11. aprila ameri.ški barvni film »Kra- ljevske sanje« od 12 do 11. aprila francosko nemši barvni film »Novopečeni .go- spodje«. MKIKOPOL: do 11. aprila ameriško-italijanski barvni film »Poišči si prostor, kjer boš umrl«, od 12. do 15. aprila italijanski barvni filiri »Mladi (Jasanova«. DOM: do 11. aprila angleški barvni film »Svetnik proti mafiji« od 12, do 13. apri- la italijanski barvni i'ilm »Za dolar več« od 14. do 15. aprila italijanski barvni film »Revolveraš K.lay«. IM)BRNA: 10. in 11. aprila italijanski barvm film »Za dolar več«. Predstave so v kinu Union in Dom vsak dan od 16., 18. in 20. uri, v Metropolu ob 16.30, 18.30 in 20.30 uri, v Do- brni pa v soboto ob 18., v nedeljo pa ob 16. uri. Petek, 9. aprila ob 19.30 url Büchner: »I.,eonce in Lena« — premiera za premierski a- bonma in izven Sobota, 10. aprila ob 19.30 uri »Leonce in Lena« za so botni abonma m izven Torek, 13. aprila ob 19.30 uri Strindberg: »Gospodič- na Julija« — gostovanje v Kranju Sreda, 14. aprila ob 16. in 19.30 uri »Gospodična Julija« — Gostovanje v Kranju. CENE NA CELJSKI TRŽNICI Ta teden je oila tržnica ze. lo dobro založena. Kmetje so prinesli na s.rg ve.iko zelenjave, predvsem regrata, radiča m motovilca, zato je cena tej zelenjavi padla. Motovileč lahko ku- pimo po 7—12 dinarjev, re- grat od 6 do 10 dinarjev, radič pa po 6—10 dinarjev. Kilogram krompirja stane 1—1,20 dinarja, čebula je 1—3,5 dinarja, povezana v kito, česen po 6—12 dinar- jev, solata po 4—5 dinarjf-v, špinača 8—10 dinarjev Ki- slo zelje in čebula sta še ve- dno na prodaj po 3 dinarje za kilogram, nekaj je bilo tudi jabolk po 1,50—2,50 di- narja, prav tako suhih sliv po 4 dinarjev. Jajčka so bila po 0,-50—0,60 par in bilo jih je veliko. Kilogram orehovih jedrc pa je stal 25—28 di- narjev. V DRUGEM KOLU ŠE BOLJŠI REZULTAT! v drugem kolu občinske strelske lige so strelci do- segli odlične rezultate, mno- go boljše kot v prvem kolu. Med moštvi vodi Celje z 2567 krogi, sledijo Kovinar Štore 2550, Tempo 2459, In- grad 2293 itd. Rezultati ekip po II. kolu pa so naslednji: 1. Celje 5103, 2. Kov.nar .5030, 3. Tempo 4899 krogov Itd.. Med posamezniki je bil to- krat najboljši Sršen z 272 krogi, sledijo Užmah 269, Dobovičnik 268, Jerani 266, Dečman 265, Brečko 264, Jä- ger 264 itd. Po drugem kolu med F>osamezniki pa je vrstni red naslednji: Dobovičnik 535, Jeram 529, Brečko 529, Deč- man 527, Sršen .525, Vanov- šek 525, Jager 523, Štor 522, Kočevar 513, Lah 508 itd. V današnjem sestavku bo- mo ob.:^irneje spregovorili o možnostih štipendiranja, predvsem o razpisu sklada izobraževalne skupnosti SR Sroveaiije za štipendiranje in posojila Za šolsko leto 1971-72 in posredovali še nekatere informacije. Pred kratkim je štipesidij- ski sklad republiške izobra- ževalne skupnosti razpisal štipendije za šolanje v prvih razredih srednjih šol. Na razpis se lahko prijavijo u- čenci osmih razredov osnov- nih šol, katerih starši imajo stalno bivališče v Slovesmji Prosilci morajo imeti odli- čen ali prav dober učni us- peh, dohode^ na družinskega člana pa ne sme presegati 640 dinarjev. Prošnji na po- sebnem obrazcu kolkovani z 1 dinarjem, je treba priloži- ti: overjen prepis spričevala .sedmega razreda in prvega polletja 8. razreda, potrdilo o dohodkih staršev (skrbni- kov, varuhov) v letu 1970 i.za upokojence odrezek pokoj- ninske izkaznice, za zapo- slene v tujini ustreano fk> trdüo delodajalca), potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov in mnenje šole na posebnem o^srazcu. Vse obrazce do- bijo prosilci na zavodu za zaposlovanje oziroma na os- novni šoli. Pri podelitvi šti- pendije bodo imeli prednost učenci, ki so se odločili za šolanje na gimnazijah, ob iz- enačenih ostalih pogojih pa učenci iz delavskih in kmeč- kih družin iz manj razvitih območij v SR Sloveniji. Šti- pendije bodo podeljene pra- viloana v višini razlike med polovičnim dohodkom na čla- na družine m otroškim do- datkom ter življenjskimi stroški v višini materialnega cenzusa. Prošnje z vsemi zahtevanimi prilogami je tre- ba oadata na komunalnih za- vodih za zaposlovanje najka- sneje do 15. aprila 1971. Po roku prispelih prošenj, prošenj brez zahievanih pri- log m prošenj, ki bodo na- slovljene neposredno skladu, .sklad ne oo obravnaval. Pro- silci bodo o rezultatih razpi- sa obveščeni do 31. maja 1971. Posebej naj poudari- mo, da morajo prosilci vse prošnje urediti preko osnov- nih šol, ki imajo vsa ustrez- na navodila štipendijskega sklada m službe za zaposlo- vanje. In sedaj še odgovori na našo pošto! Veseli smo bili pisma Fanike Otorepec, ki i^am ga je poslala iz Niirn- berga žal ji moramo odgo- voriti takole: premalo si po- vedala o sebi in svojih že- ljah tako, da ti pametnega nasveta, pa še na takšno daljavo, res ne moremo dati. Piši nam še enkrat bolj ob- širno, predvsem pa nam ne pozabi sporočiti svojega na- slova, da ti lahko odgovori- mo tudi direktno, še odgo- vor Antonu Preložniku iz Kladnarta pn Vojniku: in- formacije o učnih mestüi boš lahko dobil na svoji osno-vni šoli; šolanje za finomehanika traja tri leta (teoretični del v šoli, praktični pa na učnem mestu v podjetju ali pa pri zasebniku-mojstTu) in sicer na šolskem centru Borisa Kidriča v Celju. Največji problem ti bo dobiti učno mesto v tej stroki, ki pač v Celju ni najbolj razvita, pa tudi med fanti je velik inte- res po izučitvi v tem pokli- cu. Odgovor naši bralki pod šifro »dramski igralec iz Šentjurja«, smo poslali kar direktno v pismu, prav tako Albini Majerič iz Lesičnega. To bi bilo za danes vse. Povemo naj še to, da bodo vse osnovne šole dobile v kratkem dobile obsežne in- formacije o vpisu v šole II- stopnje za vse šole v Slove- niji, prav tako tudi o pro- stih učnih mestih. Na vseh šolah se bodo oglasili tudi sodelavci zavoda za zaposlo- vanje. KRSTIKA JE BILA NEUTEMELJENA v gradivTi, ki ga je za ne- davno sejo Izvršnega odbora občinske konference SZJDL v Celju pripravila občinska e\Liza za telesax» kulturo, je bila v posebni točki izre- čem tudi kritika na račun športne strani v Novem ted- niku. Kritika je bila izre- čena v tem smislu, da celj- ska športna javnost ni zado- voljna z načinom, kako ob- ravnava šport Novi tednik, ker se je le-ta predvsem us- meril na poročanje o šport- nih dogodkih. Na seji redakcije smo dva- krat obširneje razpravljali o tej problematiki in med dru- gim ugotovili, da se s tako kritiko v nobenem primeru ne moremo strmjati, ker jo smatramo za neutemeljeno, ker je bila preveč F>avšalna in neargumentirana, pred- vsem pa nekonstrutivna. Ure- ništvo še nadalje smatra, da je osnovno poslanstvo šport- ne suam v Novem tedniku v ion, da poroča o vseh nmo- gokterüi podzvezjiih in dru- gih tekmovanjih na našem širšem (ne samo celjskem) Ijodročju, ki praviloma ne najdejo publicitete v drugih časnikih. Res je, da mora Novi te- dn:k preko svoje šp^rine straiii prispevati svoje tudi k splošni problematiki teles- ne kulture in k razreševa- nju teh problemov. Res pa je tudi to, da o tem nismo dolžni pisati samo mi v ure- dništvu, temveč so k temu poklicani predvsem tisti de- javniki, ki so s strani druž- bene skupnosti zadolženi, da skrbe za čimširši razmah in razcvet telesne kulture. Ni- koli nismo bih zaprt časn-k, najmanj pa na področju športa, saj pet šestin pri- spevkov napišejo številni zu- nanji sodelavci. Sleherna kri- tika mora voditi h konstruk- tivnim zaključkom, mora pa biti osnovana, argument.irana in mora vsebovali elenieuiie za boljše bodoče deJo. V tem primeru je šlo samo za tako, katere posledice so lar hko v vsakem primeru samo negativne. Uredništvo tako kritiko odklanja, je ne spre- jema, čeprav si po drugi strani želimo kar največ po- bud, tako s strani posamezi- nih institucij, društev tn ne na koncu tudi posamezni- kov. Ce je občinska zveza za te- lesno kulturo smatrala za potrebno da problem odpre in prav je, da ga je, potem bi morala nedvomno ubrati drugo pot, ki bi zglajevala eventualna nesoglasja in raz- lične poglede, ne pa, da jih poglablja. S takim načinom, s tako pavšalno kritiko ne bomo prišli na zeleno vejo in obojestransko nezadovolj- stvo bo ostajalo še naprej. V okviru svojih moči in zmožnosti smo še naprej pri- pravljeni. (in tudi dolžni smo) prspe\ati kar največ k na- daljnjemu razvoju telesne kulture, toda bojimo se, da s takimi metodami ne bomo želi kaj prida zrelega žita . .. Ce občinska zvez®, smatra, da je Novi tednik tako pomem- ben dejavnik v sklopu raz- reševanja telesriokultume problematike kot temu kaže, potem bi pričakovali druga- čen pristop, kot smo ga mi- nuli teden doživeli, ko si je nekdo dovolil z enim sa- mim načelnim in pavšalnim stavkom briskrirati vse, kar smo IIa tem področju v mi- nulem obdobju pa vendarle storili tudi pozitivnega. Pripravljeni smo prispe- vati še več, toda na podlagi plodne j šega sodelovanja, ta- ke metode in nekonstruktiv- no kritiko pa odklanjamo. Glavni in odgovorni urednik B. STRMČNIK TUEN ER AČKUN SE POSLAVLJA OD TELIČA — Pred prv o spomladansko tekmo z Vitexom so se člani uprave RK Celje, trener in isrralci poslovili od dolgoletnega kapetana ekipe in enega najlxjljsih igralcev Andreja Teliča. Že naslednje jutro se je odpeljal v Zagreb in za leto dni zamenjal športni dres z vojaško uniformo. Vse- kakor se bo odsotnost odličnega igralca v nadaljevanju zvezne lige celjsld ekipi poznala. Na sliki: Trener Ačkun se poslavlja od Andreja Teliča, ob strani sto.Tita Piičko in Koren. Foto: leve TRETJE MESTO ZA CELJSKE ŠAHIŠTE Na 17. brzoFK>teznem tur- nirju slovenskih mest v šahu, ki je büo v Zagorju ob Savi, je velik in skoraj nepričako- van uspeh dosegla ©kipa ŠK Celje. Med 36-timi lipami so se uvrstili v finale, kjer so poleg zmag zabeležili .še remi proti močni ekipi Mari- bora in osvojili odlično tretje mesto s 45. točkami. Tudi djioiga etopa SK Celje se je uvrstila v finale, kjer je bila deveta s 26,5. V finalu, kjer je nastopilo dvanajst ekip, so bili tudi šahisti 2alca in si- cer na 11. mestu s 22. točka- ma. Ostale ekipe s celjskega področja, ki so sodelovale na turnirju — Velenje, Rogaška Slatina in Šentjur — se niso uvrstile v finale. V celjski prvi ekipi je bil najboljši Pešec, ki je od 19 možndh osvojil kaj 17 točk. IzkasaM so ae še Draksler in Ojsfcrež v prvi ©kipi ter Stu- dnička, Pa.i4c in Bo^adi v drugi. S. PERTINAČ PEŠEC NA PRVENSTVU ŽELEZNIČARJEV Prihodnji teden se bo za- čelo letošnje državno prven- stvo šahistov železničarjev, kjeir bo nastopil tudi trenut- no najboljši celjski šahist, uslužbenec na železnici, Franc Pešec Na podobnem tekmo- vanju lani je osvojil 2.-4. mesto in se uvrstil v repre- zentanco. To bo poskušal do- seči tudi letos. S. PERTINAC DRUGI REMI V LETOŠNJI SEZONI Ceijski hokejista na travi imajo tudi letos lizredno smo- lo. Močan udarec po žogici, katerega je izvedel NikoHč, je kriv, da nista ostali obe točici v (üelju. Žogica se je namreč ustavila na sami črti gostujočega vratarja in ob- ramba Mladosti je imela do- volj i moči, da je mimo pre- senečenih ii^lcer Gatoerja rešj^ točko. Kcsičnd rezultat prevenstvene tekme zvezne li- ge je tako ostal neodločen 0:0. Boljšo igro prt Celjanih pa so pa-iicaeali Bon, Nikolič in JoÄt. jk streljanje KOVliNAll V TllElJExVl KOLU PRE>L\GAL CELJE OOčinsiui sueii>iia v &treljajiju z naciio pušuio je v naj- veöjein razjriiUiu. V uetjem äoIu »o se strelci Kov.naija iiia- šcevaii za porazt- v prvih dveh itolih celjskim strelcem. Fie- iiia.t;uL so Jih 7 2tjUl'2;>ÖO iirogi. Imetji pa je Tempo z 2491 krogi. fo iretjem kolu vcxiijo Se vedno ceij&ki screlc: s prednostjo 21 itrogov To prednost pa lahko izguDijo v zadnjem kolu, ki je na programu 7 ji 8. aprJa, Med posEimeaniki -so strelci tokrat dosegli izredne rezultate. Vid se, da se vsi ressnt pripravljajo za lepuultiko pi'vensivo v streljanju z alato puščico. Zmagal je Seršen (Celje) z 272 kro- gi. Sledijo: Dečman 208, Brečko 268 (oba Kovmar), Jeram (C»- Ije) 267, Stor (Kovmar) 267, Dobovičmk (Celje) '266, iioče'ar (Tempo) 265, Jagcr (Celje) 264, Ohtik (Celje) 262, Založnik (K;v vinar) 262. Na skupni razpredelnici med posamezniki vodijo Etobovičnik, Seršen in Dečman. jk DRUGO IN TRETJE MESTO PRI ZLATI PUŠCICI strelca Rečice pri Laškem so v nedeljo izvedli v Lahkem le- tošn>- republiško prvenstvo Sioveiaije v streljanju za Zlato pu- ščico. Tekmovanje je bilo odlično izvedeno, celjski strelci pa .lo dosegli izreden uspeh. Predstavniki Celja, Kovinarja in Tempa so potrdili, da je tudi zračna puška orožje celjskih strelcev. Zmagal je sicer Frelih iz Kranja, toda takoj za njim sta Ce- ljana. Hočevar (Tempo) je drugi s 539 krogi, Dobovičnik (Celje) pa tretji s 535 krogi. Ostali Celjani so se uvrstili: 10. ing. Seršen 529, 11. Brečko (Kovinar) 529. 14. Jager (Celje) 526, 19. V. Deč- man 524 . 22. Stor (Kovinar) 520, 27 Ahtik (Celje) 517, 28. Je- ram (Olje) 517, 32. Kočevar (Kovinar) 514, 47. Užmah (Kovinar) 502, .55. Lazar (Celje 494. HO. M. Dt'cnian (Kovinar) 490. Vsega skupaj so nastopili 104 tekmovalca. J. KUZMA nog^omet PROTI MARIBORU ODLIČNA IGRA Celjski nogometaši Kiadivarja so ze dobili prvi obliž na hudo rano proti Svobodi Tokiat so v izredno taktični igri premagali kompletno vrsto Maribora, člana I. zvezne lige. Rezultat 2:1 (1:1) pove, da se Ctljauj tokrat zaigrajj dobro. Zlasti sta uga- jala Bauman ▼ vratfh m mladi Ogrizek, ki je bil steber mošt- va. Hribemii je lepo poveöJval obrambno vrsto z napadom, dočim je hitri (üerenjak precej namučil obrambo Maribora. TI igralci so bih tudi najbolj Si akterji srečanja. Oba zadetka je dosegel Žavski. Srečanje pa Je vodil zelo korektno Bukovar z Celja ik l OLIMP NA TEŽKEM IGRIŠČU OSVOJIL TOČKO Nogometaši Olimpa so kljub izredna lepi igri osvojili v sre- čanju proti Dokležovju eno točko. (Gostje so igrali izredno v c^b- rambi in kratki pasovi celjskih napadalcev so bili lahek plen ob- rambe. Kljub temu pa so igralci Olmapa prikazali dobro igro. Edini zadetek za Olimp je dosegel Hojnik v 79. minuti, rezultat pa je bil 1:1. V nedeljo igrajo Gaberčani proti Slivnici. jk VOJNIK BREZ IGRIŠČA v nadaljevanju prvenstva v L skupini celjske nogometne pod- zveze je bilo doseženih tudi nekaj nepričakovanih rezultatov. Vodeča ekipa na lestvici Partizan Šoštanj je le s težavo prema- gal Celulozarja, Opekar iz Ljubečne pa visoko premagal Ljubno. Srečanja med Vojnikom in Brežicami ni bilo. Ker v Vojniku popravljajo igrišče, so nogometaši vezani na celjska nogometna igrišča. Na igrišču Skalne kleti, kjer naj Im se odigralo sreča- nje, je bila ob isti uri zvezna tekma hokeja na travi. (Jostje iz Brežic niso hoteli počakati dve uri in tako odpotovati dcrniov. Zadnjo besedo o tem pa bo nedvomno rekla Celjska nogometna podzveza. Rezultati 13. kola: Boč — Žalec 0:3, Straža — Polzela 5:1. Opekar — Ljubno 8:0, Radeče — S«iovo 4:0, Šoštanj — Celu- lozar 2:1. Lestvica po 13. kolu I. skupine: V nedeljo pa se bodo srečali: Brefcoe — SoÄtanj. Celuiozar — Radeče, Senovo — Opekar, Ljubno — Straža, Polzela — Boč in Žalec — Vojnik. T. Tavčar PORAZ PROTI SVOBODI POZABL.IEN Kladivar je v nadaljevanju r^ubliškega prvenstva presenetil. V Kranju so celjski nogometašii zmagali proti Triglavu 4:3 in m z zadetkoma Zavskega in Cereiyaka popravili spodrsljaj iz prve- ga kola. Sedaj jim Svoboda beži samo za dve točki in pravi med Svobodo, Rudarjem in Kladivarjetn za končni naslov prviJt- ka se šele prične. jk odbojka ^ S TEKMOVANJEM PRIČELE TUDI j ODBOJKARICE Ker iaradi oe^orazuma in nepravočasnega obvestila s strani osrednje zveze niso sodelovale na zimskem prvenstvu, so celjske odbojkarice t nedeljo prvič nastopile v letošnji sezoni. Proti vr- sti Brestanice so igrale dobro in sigurno zmagale 3:0. S px-ven.st- vom pričnejo 9. maja in se bodo kar v prvem kolu pomerile proti nevarni vrsti Pužinarja v gosteh. jk karate ZMAGA IN PORAZ V VARAŽDINU C^jäki karate tekmovalci so g0sjt0\-ali v Varaždinu. V nada- ljevanju slovensko-hrvaške lige so se pomerili proti Zagrebu in izgubili 2:3. Točki sta osvojila Petrovič in Kolar. V drugem sra- öanju pa je petčlanska celjska vrsta premagala Varaždin 4:1. Zma- gah so: Spiljak, Kolar, Ctobec in Jakhel. jk dviganj« uteži ŠTIRJE REKORDI JOŽA URANKARJA Ce ne bi imel smolo celjski tekmovalec Snirečnik, oi celjska vrsta dvignila v tretjem kolu nov celjski rekord. Tako pa ;-io brez enega veljavnega dviga dvignili 488,4 kilograma in ostali .se vedno na čelu razpredelnice druge zvezne lige. V ceJjskem mo- štvu pa je Jože Urankar, član državne reprezentance dosegel tti državne in en republiški rekord. Največ je vreden rekord v ohin- pljskera triatlonu, ko je dvignil 410 kg. Državne rekorde je ša dosegel v teznem dviganju 133,5, in sunku 157,5. Republiškega pa T potegu 120 kg. Mimo njega je Papotnik v srednji kategori.ii dvignil v potegi 115,5 kg kar je nov republiški rekord. Ostali celjska dvigaloi so dvigovali takole: Papotnik 336, Glava<5 3H0, Sinrečnik 325, Bevc 320, Slavko Urankar 335, Joie Urankar 4!i). J. KUZMA kegljanje j, DVA PORAZA PROTI TRIGKWU IN DESETO MESTO Oto zaključku republiškega liga prvenstva v kegljanju so člani KK Celje nastopili y Ljubljeini in izgubili obe dvoboja z motino rtdpo, loi je tudi republiški prvak, Triglavom. Prvi dvoboj se je končal s 6863:6611, drugi pa s 7353:6782 podrtih kegljev. V Obeh dvobojih sta med Celjani bila najboljša Vanovš^ (867 in 906) ter Lubej (828 in 905). V vseh osmih srečanjih pa ima najbolj.^ popreček Vano>všek — 903. Celjani so t republiäd Ugi osvojili 10 mesto. 3 LUBEJ 1 CELJE I HECilLAClJA I)AINt:E JL'LKO KOŽUH, odbornik: Zanima me, kako je z regulacijo Dajnce. če se ne motim, je ostalo še oko- li 800 metrov za regulacijo. Za ta dela bi ne potre- bcn^li velikih sredstev, so i>a na vsak način nujna. OSKAR NAGLAV: tajnik skupščine: Predstavniki vodne skupnosti iz Celja so nas obvestili, da je regii- lacija Dajnce v teku in da bodo dela končana, kakor bitro bo to mogoče, na vsak način pa bodo opravljena pred sezono del na pvoljih. (»1EJITEV H iTROSTI Vprašanje, ki ga je odbornik prof. Jože Zupančič načel na eni prejšnjih sej članov obeh zborov skup- ščine občine Celje glede oanejitve hitrosti motornih vozili na Otoku in sinhronizacije semaforjev pri pošti ter na križi^šču Stanetove in Vodnikove ulice, je do- bilo svoj odmev tudi na zadnjem skupščinskem zase- danju, v petek, 26. marca. JANKO ROT, načchiik oddeüta za splošne in notra- nje zadeve: Tako Trubarjeva kot Malgajeva ulica sta zelo pregledni, dovolj široki in v glavnem brez gostega prometa. Zato bi omejitev hitrosti ne bi bil primeren in opravičljiv ukrep. Mnenje strokovnih služb je, da je rešitev problema v pazljivejši vožnji, v povečanju discipline voznikov motornih vozil pa tudi v pazljivosti pešcev. Na vsak način pa bo pogostejša kontrola miličnikov nujna. Ne glede na to, bomo bržčas po- stavili opozorilne znake, kot so otroci na cesti, šola Ln podobno. Sinhronizacijo semaforjev pred pošto in na križišču Stanetove ter Vodnikove ulice bi težko uveljavili, ker delujeta tu dva različna svetlobna sistema, če bi hoteli to urediti, bi morali imeti en sam sistem, kar pa bi bilo 2xiruženo z velikimi stroški. Poleg tega je treba povedati, da je semafor na križišču pri lekarni Center nameščen kot proviz«':>ričen ter bo po rekonstrukciji Šlandrovega trga in razširitvi Vodnikove ter Cankar- jeve ulice odstranjen in nadomeščen z novimi svet- lobnimi znaki. I ŽALEC 1 NA OSNOVNI ŠOLI VRANSKO ZAMAKA Ivan Vranic, Pi-ckopa: »Na osnovni šoli Vransko je treba čimprej popraviti streho, ki prepušča vodo in stavba zaradi stalne mokrote propada. Primeri slabega vzdrževanja šolskih zgradb so verjetno tudi v drugih krajih. Pristojni organi skupščine naj v zvezi s slabim vzdrževanjem šolskih stavb povzamejo potrebne ukre- pe ter opozorijo osnovno šolo Vransko, da to odpravi.« Janez Meglic, načchiik oddelka za splošne zadeve: »Dobili smo obvestilo, da je osnovna šola Vransko po- pravila ostrešje in žlebove in da se škoda ne dela več. Vidni pa so še ostanki prejšnjih zamakanj. Zdaj čakajo, da bodo tudi to odpravili, na adaptacijo šole. To bo po programu o izgradnji in obnovi šol na žalskem področ- ju prihodnje leto. Moram pa poudariti, da se v zad njem času šolske stavbe na našem področju bolje vzdr- žujejo, ne nazadnje tudi zato, ker je na razpolago ne- kaj več sredstev.« DRUŽBENI DOGOVOR O ŠTIPENDIRANJU v teh dneh so vse delov- ne organizacije v občini spre- jele poročilo o pripravništvu m štipendiranju v letu 1970-71 in predlog družbene- ga dogovora o štipendiranju in kreditiranju učencev in študentov. V aprilu naj bi trej samoupravni organi, ko- misije za kadre in poslovni odbori, delovne skupnosti, družbeno politične orga- nizacije in drugi zainteresi- rani razpravljali o tem, kako l?i v celjski občini učinkovito sanirali sedanje neprimerno stanje na področju pripravni- štva in štipendiranja. Pripravljenost obstaja. To je pokazala skupščinska raz- prava. V enakem slogu so razmišljali na zadnji seji društva kadrovskih delavcev tudi kadrovniki in vsi tisti, ki so v delovnih organizaci- jah odgovorni za kadrovsko politiko. A čeprav gradivo o štipendiranju in pripravni- štvu, pa tudi nekateri podat- ki o kadrovski strukturi za- poslenih kar spodbujajo k razpravi o kadrovski politiki, mora biti v središču naše pozornosti predlog družbene- ga dogovora o štipendira- nju in .kreditiranju učencev in študentov. Kakor je znano, bi mora- li ta predlog sprejeti do de- cembra lani. Doslej se je to zgodilo le v devetih občinah na Slovenskem. Republiška izobraževalna skupnost in drugi »podpisniki so sprejem dogovora zahtevali in pripo- ročili, a to je bilo vse. V ob- činah se je moral oblikova- lec dogovora znajti, kakor je pač mogel — Rezultat republiške zahteve pač kaže, da pismena navodila niso do- volj. Republiška izobraževalna skupnost bi lahko bila po- budnik regijskih posvetov, na katerih bi morali sodelovati predstavniki občinskih skup»- ščin, gospodarstva in nego- spodarstva, političnih organi- zacij in drugih. Na tak ali podoben način bi potekalo pripravljanje dogovorov ne- dvomno hitreje, kvalitetneje in tudi enotneje. Neposredni stiki zainteresiranih pa bi pokazali tudi na realne mož- nosti za sprejem družbenega dogovora. Kajti zlasti v celjski obči- ni mora družbeni dogovor o štipendiranju in kreditiranju pomeniti več kot le racional- nejšo razdelitev razpoložljivih sredstev za štipendiranje. Enotnejša in smotrnejša po- litika podeljevanja štipendij je en cilj. Pomembnejše pa je nekaj drugega. Sedanje število celjskih štu- dentov in štipendistov na višjih in visokih šolah (505 v letu 1969-70) dokazuje, da nam bo tudi v prihodnjih le- tih manjkalo kadrov z višjo in visoko izobrazbo. Ali si to lahko privoščimo v nedo- gled? 2e zdajšnje malo uspešno iskanje pripravnikov in študentov (za štipendije!) kaže, da smo že precej zamu- dili. Sprejem družbenega do- govora naj bi torej pomenil prvi premik. Ce bodo štipenditorji pod- pisali I predlagani dogovor (v gospMarstvu naj bi do 1975 vsako leto namenili za štipendije 0,50 odstotka od bruto osebnih dohodkov, v negospodarstvu pa 0,30 od- stotka), bo letos za dijaJ^e in študente dovolj štipendij. In to visokih štipendij. Edinole, če bo na voljo več sredstev, bo moč zagotoviti spremem- be v celotnem sistemu šti- pendijske politike. Tudi te spremembe (enotni kriteri- ji za podelitev, štipendira- nje v prvih letnikih srednjih šol, usmerjanje nadarjenih učencev iz osnovnih šol, zdru- ževanje sredstev manjših de- loAmih organizacij in podot>. 'ne) so zapisane, v družbe- nem dogovoru. Predlog, da naj bi štipen- ditorji prve štipendije razpi. sali že v aprilu, torej pravo- časno, druge pa v maju ali juniju, kaže, da bi lahko druž- beni dogovor že letos zaoral ledino tam, kjer bi jo moral že davno prej. Družbeni dogovor pa za- hteva tudi boljšo povezanost z učenci in dijaki, s študen- ti in s fakultetami, s srednji, mi in osnovnimi šolami. Prvo potezo pa morajo storiti samoupravni organi de- lovnih organizacij. Družbeni dogovor o štipendiranju in kreditiranju učencev in štu- dentov bi morali podpisati že v tem mesecu. S tem bi že v novem šolskem letu lahko delali bistveno drugače, kot pa smo doslej. Draštvo ka- drovskih delavcev je ocenilo da je za sprejem družbene- ga dogovora sedaj zadnji čas. če tako menijo ljudje iz gospodarstva, potem smo lahko pri sprejemu družbe- nega dogovora že zdaj opti- mistično razpoloženi. J. V, VELIKA GASILSKA PARADA! PROSLAVLJANJE 100 LET GASILSTVA V CELJU - GASILCI BODO IZDALI KRONIKO sto let je minilo od za- metka gasilstva v Celju in letos slavijo celjski gasilci resnično visok jubilej. Iz skromnega društva se je do leta 1971. razvilo 19 prostovoljnih gasilskih dru- štev, štiri industrijske gasil- ske enote in močna poklic- na četa. Danes je v celjski ob- čini 760 aktivnih gasilcev — operativcev ter precej pi- onirjev. Problemi, s katerimi se bo- rijo društva, pa se verjetno v 100 letih niso preveč spre-- menili. Financiranje še ved- no ni najbolje urejeno, če- prav je v zadnjih letih zara- di razumevanja celjske ob- činske skupščine narejen od- ločen korak naprej. Proble- matično je vključevanje mla- dih ljudi in ljudi z visoko izo- brazbo, saj postajajo društ- va zaradi nezainteresiranosti obojih čedalje bolj primat starejših, kljub njihovi želji po mladih kadrih. Zaradi izrednega razvoja gasilske tehnike bi v društvih potre- bovali ljudi s tehnično izo- brazbo, toda izredno redki so, ki bi bili pripravljeni, da se vključijo v društvo. Pro- blem je tudi strokovna vzgo- ja novih in starih članov, po- sebej v prostovoljnih društ- vih zaradi pomanjkanja ča- sa in ponekod tudi materi- alov ter učil. Navkljub vsemu pa so celj- ski gasilci v 100 letih naredi- li ogromno. Težko bi bilo zabeležiti vse, kar so v tak- šnem obdobju rešili, kje so pomagali — le eno lahko re- čemo, prihiteli so vedno tja, kjer so jih težko pričakova- li. Delček te zgodovine, vsaj glavni dogodki, bodo za^ beleženi v Kroniki, ki jo bo- do celjski gasilci letos izdali. FJazdelili so jo na tri obdob- ja, od 1871. do konca I. sve- tovne vojne, obdobje med vojnama in v novi Jugoslavi- ji. Kronika bo izredno zani- miva saj bo obravnavala lju- di in imela tudi politično obeležje vseh treh obdobij. Gasilci poleg tega priprav- ljajo za konec jimija tudi veli- ko vajo skupno z enotami civilne zaščite, oziroma teri- torialne obrambe. Vaja bo na področju Gaberja in Hu- dinje ter bo zajela podjetja EMO, Cinkarno, Klimo, obrat IFA in Lip Savinja, Centralna proslava bo 22. jmija. Velika želja celjskih gasilcev je, da bi organizira- li veliko parado v kateri bi naj bilo prek 4000 sodeluj o- CIH. Za praznovanja bodo porabili približno 50.000 di- narjev. Dvajset tisočakov so že zbrali z raznimi oglasi, iz- dali pa so tudi spominsko značko, za katero predvideva- jo, da jo bo kupilo veliko lju- di, ki poznajo vrednost in pomen dobro organiziranih gasilskih enot. M. SENIČAR MLADINA PRED NOVIMI NALOGAMI Velike naloge čakajo maj- hen kolektiv aktivnih mla- dincev terenskega aktiva ZMS Rimske Toplice. Odkar so lansko leto zamenjali vodstvo, je organizacija za- dihala bolj sproščeno in za- vestno, čeravno se je prvot- na ihta že ohladila. Ohladili pa so se predvsem tisti za- greteži, ki so želeli kar čez noč Mladinski klub za svoje osebne potrebe in ne toliko za širok krog mladih. V aprilu se je nabralo niz nalog, ki so po svoji vsebi- ni prilagodljive zmožnostim članov UO, ker le oni so edino delovno torišče sicer" strmoglave množice iz spis- ka. še vedno pa je velika na- paka vsega gibanja Rimlja- nov v tem, da se, ali nezna- jo aH pa nočejo povezovati, posvetovati se, sodelovati, kjer se njihove zadeve vse- bdnsko ujerr^jo in podobno. Delo mladih ni bilo nikoli primemo cenjeno ali okrep- ljeno vsaj z moralno, če že ne z materialno txxiporo in na drugi strani pa.&ivnost ali ogorčenost po liniji najkraj- šega odpora starejših, če je "šlo za delikte. Vedno brez dinarja v blagajni je života- rila in še životari ta orga- aizacija, ki se ji nihče ne po- sveča. Pa vendar sem pre- pričan, da dela glede na po- goje in številko aktivnih mnogo več kot katera koli druga organizacija, društvo, zveza in podobno. Prav lju- bezen do izvajanja nekaterih vej aktivnosti daje polet, da se ne ustrašijo še tako zaple- tene akcije. Dvoje važnejših proslav, sprejem Titove šta- fete, srečanje s sosednjima organizacijami in razni se- stanki, ki bodo obravnavali posamezne probleme so pri- ložnost, da mladi dajo vse od sebe in še več kolikor bi lahko kdo od njih pričako- val. želeh bi še, da je stik s SZDLJ še boljši in da te- melji na takojšnjem posredo- vanju odgovornih ob more- bitnih težavah. Andrej Marinšek PLANiNSKI TURIZEM V RIMSKIH TOPLICAH Planinski turizem se je v Rimskih Topücah vrsto let lepo spletal z dolinskim, ki je cveteil predvsem v pasjih dneh, ko so vode željni iska- li kopeli v 'odprtem bazenu. Zadnje čase pa je nekaj za- škripalo tako v PD Rinxsküi Toplicah kot se razume tudi v turizmu, ki se nanaša pred- vsem na planisko postojanko Kopitnik, ki jo prenavljajo. Večne težave z dežurstvom in konkurenčnost planinske- ga doma Gore, ki spomiruja na hotel in je s svojo no- tranjo obliko že zdavnaj po- goltnil pristnost gorske izbe in spremenil atmosfero, sta v glavnem kriva za neijrejeno stanje v gospodarski politi- ki. Na eni strani govorimo o planiinskem duhu in izpol- njevanju planinskih načel, na drugi strani pa omogoča- mo, da je pri nas vse več tistih obiskovalcev, ki se priipeljejo do koče v svojih vozilih in nimajo pojma kaj je pravi gorski turizem. Pa to še niti ni vse. Največ dohodka prinesejo društvu domačini, ki jim je sobotna in nedeljska postrež- ba v koči edini stik tako s. Koseščino kakor s pijačo in delno tudi jedačo, ki bi jo morali sicer iskati v dolini. In prav ti ljudje so več- krat priča zaprtim vratom koče takrat, ko bi morala oskrbnikova roka delati s pol- no paro, da bi tako društvu tot äebd prinesla nekaj za- služka. Ce Pa se že gostje naselijo okoli točilne mize in naokrog, se lahko zgodi, da bo sredi opoldneva tre- ba pobrati šila in kopita, na eks spiti kar je plačanega dn izginiti, ker se oskrbniku iz tehničnih razlogov mudi do- mov. Vprašajmo se, ali je koča zaradi planincev samih ali je namenjena širši skupi- ni ljudi, ki so vsaj enkrat tedensko željni družbe, kap- ljice m zabave. Ko domačini, ki So takšne stvari že do- življah, pomislijo na neka- tere planince, ki so dežura- li so seveda upravičeno kri- tični, kajti med takratnim tn zdajšnjih stanjem postrež- be in obratovalnega časa je velika razlika. S tem pa iz- ginja planinski idealizem. En sam človek se ne bi smel pehati za zaslužkom in z veliko odgovornostjo, kajti vsi domačini le niso tako prijazni in disciplinirani kot bi kdo mislil. A. M, SE VEDNO VELJA: V SLOGI JE MOC v programu dela, ki je za- stavljen velikopotezno, pred- vsem pa odgovorno, je Cen- ter za socialno pomoč, veli- ko skrb posvetil prav orga- nizaciji prostovoljnega dela občanov in njihove pomoči soljudem. Socialna varstvena dejav- nost zavzema široko področ- je dejavnosti, ki bi jo lahko opravljali ljudje laiki v svo- jih krajevnih skupnostih. To bi bile konkretne naloge s področja varstva starejših občanov in organizacija so- seske pomoči. Tu prihaja v poštev socialna patronaža in skrb za materialno ogro- žene starejše ljudi. Prav ta- ko bi socialni delavci — lai- ki lahko pomagali pri odkri- vanju socialno ogroženih otrok, pri organiziranju dnev- nega varstva in nadzora nad ogroženimi. Ta dejavnost pomoči bi se lahko razširi- la tudi na pridobivanje rej- niških družin za otroke in starejše osebe, na pridobiva- nje skrbnikov. V svoje delo bi vključili tudi nadzor nad mladoletnimi osebami, zla- sti prestopniki. Prav tako bi lahko sodelovali pri izva- janju različnih solidarnost- nih akcijah. Pridobivanje prostovolj- nih sodelavcev v krajevnih skupnostih bi morala biti stalna naloga Centra za so- cialno delo, kakor tudi druž- benih organizsacij in dru- štev. Center bo v te namen imel razgovore s političnimi aktivi v krajevnih skupno» s>tih. Prav tako naj bi se P**, vzgledu I. osnovne šole for- mirale socialno varstvene komisije iz vrst učiteljev in drugih občanov. Naloge teb komisij bi bila skrb za so- cialno ogrožene otroke i® urejanje njihovih težav ne- posredno v družini, krajev- ni skupnosti, delovni orga- nizaciji, kjer so starši zapo- sleni. Za usposabljanje prosto- voljnih sodelavcev bo pi^ skrbel Center za socialno' delo, kakor tudi za realizaci- jo programa. Z. S. VEČ O PROBLEMATIKI KOLEKTIVA Kmetijski kombinat Hme- zad je v zadnjih dneh pri- pravil dva seminarja za delav- ce kombinata, ki delajo v družbeno političnih organi- zacijah podjetja dn organiza- cijskih enotah ter samou- pravnih. organih. Seminarja, ki sta bila v Šempetru in Petrovčah, se je udeležilo 'SS seminaristov, pretežno mladih ljudi. Medtem ko so prejšnja leta podobne semi- narje pripravljali skupaj z Delavsko imiverzo, pa so ga ietos v lastni režiji, kajti prejšnji seminarji so bili vse preveč splošni in brez podro- bnejše obraTOave problema- tike kolektiva. Letošnja se- minarja sta bila vsebinsko razdeljena na dva dela: prvi je obsegal splošne družbeno pomembne teme, ki so jih predavali družbeno-politični delavci, drugi pa organizaci- jo, strukturo in problema- tiko kolektiva; te teme pa so razlagali strokovni delav- ci lastnega podjetja. POLOVICO PRORAČUNA TEMELJNO IZOBRAŽEVALNI SKUPNOSTI 0 Občinske može vsako leto bolj boli glava, kajti vedno več je zahtev- kov po sredstvih iz proračuna, le-ta pa se ne razteguje kot elastika in želje! % Na zadnji seji so žalski odborniki sprejeli proračun za letošnje leto, ki je od lanskega višji za bore 4%! Polovico proračuna, ki je 20 milijonov 547 tisoč din, so namenili financiranju vzgoje in izobraževanja, ostalo polo- vico pa ostalim koristnikom! % Ker je občina zagotovila 50% proračunskih sredstev za vzgojo in izobraževanje, kar pa gre na škodo ostalih koristnikov, kot sociale, zdrav- stva, cestnega sklada, dejavnosti krajevnih skupnosti itd., bo temeljna izobraževalna skupnost tudi letos od republike prejela intervencijska sred- stva. % Potrebno bo skrajno racionalno gospodarjenje brez vsakršnih dodat- nih dobrot! Vse skupščinske seje, kjer )dboiniki premlevajo občin- ;ki proračun, so dolgotrajne n razburljive, kajti vedno je ^eč zahtevkov, kot pa mož- losti, da bi te zahtevke izpol- lili. V celjski regiji je več >bčin, ki jim sestavljanje pro- računa povzroča še posebne težave, kako vsem ugoditi. V tej skupini je presenetljivo tu- di žalska občina. 2e sam podatek, da je žalska občina po narodnem dohodku na 32. mestu v Sloveniji in po proračunskih sredstvih na prebivalca, vključno izobraže- vanje pa na 60., to je zad- njem mestu, pove dovolj. Pred zapletenim proble- mom so bili ponovno letos, ko so morali nameniti 50 od- stotkov proračunskih sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja, kar je bil pogoj republiške izobraževal- ne skupnosti za dodelitev in- tervencijskih sredstev. Samo tako bodo lahko zagotovili osebne dohodke do višine republiškega p-oprečja, mate- rialne izdatke pa povečali za 15 odstotkov. Upravičenost do- poinih sredstev za B pro- gram bo ugotavljala poseb- na komfsija pri republiški izobraževalni skupnosti. To- likšna vsota izločena iz pro- računa za vzgojo in izobra- ževanje pa bo pustila posle- dice pri ostalih koristnikih proračuna, kot so sociala, zdravstvo, cestni sklad, de- javnost kraje\Tiih skupnosti in drugi. V letošnjem letu bo žalska občina razpolagala s 20 mili- joni in 547 tisoč dinarji. Od tega je namenjeno 10 milijo- nov 273 tisoč financiranju vzgoje in izobraževanja, osta- la polovica pa ostalim ko- ristnikom. Novo ustanovljena kulturna skupnost bo razpo- lagala z 468 tisoč din (sred- stva, ki jih prepušča republi- ka in iz proračuna), za 18 od- stotkov pa so se povečala sredstva občinske zveze za telesno kulturo (skoraj 83 ti- soč din). Za sto tisoč din bo- do bogatejše krajevne skup- nosti, za malenkost pa so se povečala Sredstva še pri ne- katerih koristnikih. Odborniki so se strinjali, da bo sistemsko urejanje ne- katerih področij, kot so de- javnosti vzgoje in izobraže- vanja, kulturno prosvetne de- javnosti itd., zahtevalo tudi čimprejšnjo sistemsko uredi- tev proračuna. Gre pred- vsem za spremenjen odnos pomoči republike do dodat- nega financiranja, kar bi omogočilo, da bi občine z razpoložljivimi sredstvi lažje vsklajevale potrošnjo vzgoje in izobraževanja, kot tudi potrošnjo ostalih koristnikov proračuna. Manj bi bilo in- provizacije, ki po nepotreb- nem povzroča celo vrsto te- žav. T VRABL DENAR KNJIŽNICAM, KNJIGE PA IZ ZABOJEV LJUDEM # V celjski občini je petnajst ljudskih knjižnic, delujeta pa samo dve: v Gaber ju in Socid! # Brez knjižnic, ki so »zaspale«, so tudi v taksnih središčih, kot so Štore, Vojnik in Dobrna! # Trenutno je skritih v zabojih, omarah in zapra- šenih policah več kot 5700 knjig; če k temu prišteje- mo še knjižni fond v Štorah, Zagradu, Ljnbečni in Trnovljah, ki ga številčno niso uspeli ugotoviti, je šte- vilo knjig nedostopnih bralcem še grozljivejše! • Knjižničarji so večinoma brez ustrezne izo- brazbe, nekateri v vojski (primer Svetine!), vse sku pa j pa vodi k temu, da naredimo red v nevzdržni situaciji v knjižničarstvu! # V pripravi sanacijski program knjižničarslvii! Po uvodnih podatkih, ki so vse prej kot razveseljivi, se ne motimo če zapišemo, da so prav knjižnice tißte, ki so najbolj vesele ustanovitve kulturne skupnosti, kajti le- te naj bi pomenila zdravilno injekcijo za skoraj uimrtviče- no ljudsko knjižničarstvo v celjski občini. Od petnajstih Ijii^kih knjižnic normalno deluje samo knjižnica v Ga- berju in delno v Socki, v vseh ostalih krajih, vključno s pomembnimi sr^išči Sto- raani, Vojnikom, Dobrno in Šmartnim v Rožni dolini pa knjižnice spijo spanje praAdč- ßega. Vzrokov za taJcšno sta- ije je več: od knjižničarjev, ki nimajo ustrezne izobrazbe do denarja, ki ga je bilo ve- öno premalo ali bolje reče- 'to nič za obnavljanje knjiž- i^ega fonda. Vse to je pri^ Ijalo do tega, da je trenut- 'io več kot 5700 knj^ skritih Po zabojih, policah in oma- kah ter nedostopnih ljubite- lijmi knjig! Kulturna skupnost 'Celje je zaradi tega že pripravila sa- •^acijski program ljudskih •aijižnic. Zaradi pomembne- & delovanja knjižnice v Ga- "^rju je treba zagotoviti, da •^tia knjižničarja opravita strokovni izpit in da se že le- pripravijo idejni načrti za gradnjo nove knjižnice. Sredstva za gradnjo bi mora- li zagotoviti do naslednjega leta, gradili bi jo naj v novi stanovanjski soseski Hu- dinja. Izven Celja po sanacij- skem programu predvideva- jo samo tri samostojne ljud- ske knjižnice in to v Storah, Vojniku in na Dobrni. Za VSe tri knjižnice, ki že dalj časa ne delujejo, bodo na- bavili po dve sto novih knjig ter poskušali zainteresirati za sofinanciranje v štorah Železarno in na Dobrni Zdra- vilišče. Knjižnice — izposojevalni- ce naj bi bile v Frankolo- vem, Sooki, na Svetini tn v Smartnem v Rožni dolini. Vsaka knjižnica — issposoje- valnica bi imela po enega honorarnega priučenega knji- žničarja, knjige pa bi jim dovažali iz centralnega knjiž- nega fonda pri Mestni ljud- ski knjižnici. Sanirali pa ne bodo knjiž- nic v Strmcu, Zagradu, Kom- polah, Teharjih, Ljubečni, Trnovljah in Škofji vasi, saj so že pred daljšim časom od- mrle, bralci s teh področij Pa se bodo laiiko posluževali knjižnic, ki jih bo zajela sa- nacija. Za ljudi, ki bodo pokazali zanimenje za honorarno vo- denje knjižnic, bodo do ma- ja pripravili devetumi semi- nar v matični knjižnici, da bodo kasneje svoje delo lah- ko stroko^Tno opravljali in da se bo ponovila situacija, katero zdaj rešujejo. Za strokorao nabavo knjig bi skrbela študijska knjižnica Celje, za službo urejanja po- tujočih knjižnih kovčkov v knjižnice — izposojevalnice in pregled nad knjižnim fon- dom pa bi prevzela Mestna ljudska knjižnica Celje. Kulturna skupnost resnič- no pomeni zdravilno injekci- jo za knjižničarstvo tako y občini Celje, kot tudi v osta- lih občinah, kot so 2alec, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Šentjur in La- ško, kjer knjižničarstvo ni t nič boljši situaciji in mu bo- do prav kulturne sfeupnosti posvetile vso pozornost. To je pa tudi eden izsmed osnov- nih in glavnih namenov zara- di česa so bile osvojene kul- turne skupnosti in jim pre- puščena večja sredstva. T. VRABL Pripis urPilništvu: Čeprav je čas proslavljanj dneva žena že zdavnaj za nami, objavljamo danes štiri zapise, ki smo jih prejeli minuli teden. Ker gre v dveh primerih za poročanje o proslavah na va.si, smo se v uredništvu odločili, da prispevka objavimo, čeprav z veliko za- mudo z ozirom na čas dogodkov. Tovarišica Milena nas sprašuje v svojem pismu, če nam lahko še kaj napiše za Novi tednik. Tako njej, kot vsem bralcem velja vabilo, da nam čim- pogosleje pLšete o stvareh, ki se dogajajo v vaših krajih, saj naši novinarji nikakor ne morejo zabe- ležiti vsega kar se dogaja. Torej — kar pero v roke im korajžno. Slehernega prispevka smo veseli in če je le količkaj uporaben ga z veseljem objavimo. Vaš urednik PONIKVA PRI ŽALCU PROSLAVI- LA DAN ŽENA Kakor vsako leto, smo se tudi letos zbrale žene iz Ponikve in Podkraja na proslavi Dneva žena, da bi skupno praznovale. Vsaj ta dan se lahko sprostimo in za trenutek pozabimo na vse skrbi in težave, ki nas spremljajo iz dneva v dan. Kmečka žena, če hoče skr- beti za vse, ne more biti nikdar prosta. Nekoč žene nismo bile enakovredne, ta enakost je bila izborjena v revoluciji, še pred vojno žene nismo imele volilne pravice, ni- smo mogle izbrati vsakega poklica, ki bi nas veselil. Danes je vse drugače, že- na se uveljavlja na vseh področjih družbenega živ- ljenja, ima enake pravice kot moški in enake dolž- nosti. Gledati pa moramo, da teh pravic, ki so jih pri- borile naše prednice, ne izgubimo. Na današnji dan, na Dan žena, pridemo skupaj in se pozdravimo in po enem letu zopet stisnemo roke. Priredili so nam prosla- vo, na kateri je sodeloval moški pevski in mešani zbor Ponikve pod vodstvom Ivana žerjava; zapeli so lepe stare slovenske pes- mi. Tudi šolski otroci iz žalske in i^nkovske šole so nastopili in recitirali. Mala, petletna Cvetka pa je zapela pesmico Mami, oj mami. Organizacije so nam pri- pravile tudi zakusko.. Nek- do je rekel, saj veste, je pač bolj skromno. Kmeč- ka žena je vajena več skro- mnega kot preobilnega, to- rej smo zadovoljne, da se nas spomnite vsaj enkrat v letu. Marsikatero oko matere, žene se je orosilo, ko sliši: »Mami, danes je pa tebi namenjeno«. Mis- lim, da smo bile vse vesele in zadovoljne takega pri- srčnega sprejema in pros- lave, vidimo, da kmečka žena še ni čisto pozablje- na. Čutimo se dolžne, da se vam zalivahmo, vsem orga- nizacijam in nastopajočim za trud, ki ste ga vložili y proslavo, ki je tako lepo uspela. Vsem prisrčna in iskrena hvala. želimo si še tak.šnega sni denja, da bi bile vse zdra- ve, vesele vsaj ta dan, ter da -bi pozabile in odložile skrbi. Tudi tiste, ki so bo- lne in one, ki se iz kakrš nih koli razlogov niso mog- le udeležiti proslave, naj Se prihodnje leto zbero z nami. Ne smemo Pa poza- biti tudi, da bi po svetu zavladal mir. Da ne bi nik- dar prišlo do vojne. Ubo- ge žene Vietnama, koliko trpe! Da bi vse žene Viet- nama dočakale svobodo, kot smo jo me. žene Ponikve— Podkraja SZDL ŽLEBNIK- MOČILNO ZOPET ZAŽIVELA SZDL Žebnik—Močilno je Po triletnem molku zopet zaživela. Med tem časom so vaščani z lastnimi pri spevki in pomočjo občine sami zgradili nov vodovod v Zebniku. Nastajajo še nove potrebe in predlogi, ki naj bi pomagali ustvari- ti nove skupne načrte. Lansko leto so izvolili nov vaški odbor, ki je le- tos organiziral proslavo ob Dnevu žena. Proslava je bila v lovski koči na Mo- čilnem, kjer so žene tudi pogostili. Kljub slabemu vremenu se je proslave u- deležilo približno sedemde- set žena. V uvodnem govoru je predsednik vaškega odbora, Jože Breznikar, pozdravil žene in jim v imenu SZDL Žebnik—Močilno čestital za njihov praznik. V kratkem zgodovinskem pregledu je orisal pomembno vlogo kmečke žene in matere na- sploh in še posebej v NOB ter njeno razvojno pot do danesi. Poudaril je tudi žensko enakopravnost v na- sprotju s staro miselnostjo, ki je določala žensko spo- sobnost izključno le na go- spodinjsko-vzgojnem nivo- ju. Izkazalo se je drugače — ženska se je emancipi- rala, brž ko se je aktivno vključila na vseh delovnih področjih in s svojo sp>o- sobnostjo dokazala, da je njeno delo enakovredno moškemu. Seveda pa je nje- na prvotna naloga — vzga- jati otroke in opravljati gospodinjske posle — osta- la. Zato se je predsednik ustavil ob problemu zapo- slene žene, ki je tudi v nar šem kraju vse bolj aktua- len. Sledila je zakuska. Za ples je poskrbel harmoni- kar Anton Skoporc z Brun- ka. žene so bile presene- čene, vesele in zadovoljne. Vesele tem bolj, ker so se jih spomnili in s tem pri- znali njihovo skrb in trud, P. M. UPOKOJENKE TOPRA NA GOLTEH Ob mednarodnem prazni- ku žena se v celjskem Topni niso spomnili samo redno zaposlenih delavk, temveč so povabiU v tovarno tudi vse upokojenke. Po ogledu tovarne, ki je v zadnjem času napravila velik in lep razvoj, so se udeleženke od- peljale z avtobusi v Savinj- sko dolino, nato pa še z gon- dolo na Golte. Za nadvse dobro razpoloženje je po- skrbelo tudi vreme, saj je bil čudovit sončen dan. Vse udeleženke in udeleženci se s tem najtopleje zahvalju- jejo kolektivu Topra. P. A. ZAHVALA HVALEŽ- NIH UPOKOJENK Delovni kolektiv tovarne »ET O L« v Celju vsako le- to za mednarodni praznik »dan žena« 8. marec obdari vse svoje zaposlene in u- pokojene ženske. Tudi za letošnji medna- rodni praznik žena 8. ma- rec je delovna skupnost to- varne »E T O L« v Celju z lepimi in ekonomsko ko- ristnimi darili obdarila vse svoje zaposlene in upokoje- ne žene. Vse upokojenke to- varne »ETOL« v Celju smo bile prijetno presenečene rig^ lepem in koristnem darilu. ki je bilo enako kakor sa aktivne uslužbenke. V parih tn skromnih be- sedah je težko opisati ve- selje in prijeten občutek ob ponosni zavesti, da de- lovna skupnost in vodstvo omenjene tovarne tudi za dan žena enako upošteva svoje nekdanje uslužbenke — sedaj upokojenke — kot svoje aktivne usluž- benke.. Lepa in prisrčna hvala delovni skupnosti in vodstvu tovarne »E T O L« v Celju za obdaritev in člo- vekoljubno pozornost. HVALEŽNE UPOKOJENKE TOVARNE ETOL V CEUU ZADNJIKRAT NAPOLNIL PRI PETROLU V CELJU Po štirinajstdnevnem d<.)- pustu doma sem se v nede- ljo, 3. januarja, vračal nazaj v New York. Ustavil sem se pri Petrolu v Celju z novim avtom BMW 2500, da napol- nim do vrha bencinski rezer- voar, češ, da je to zadnja postaja do New Yorka. Po zelo zasneženih cestah sva z bratom prispela v Mün- chen naslednij dan. Avto sem pustil v hotelu, od ko- der so ga odpeljali v Ham- burg, od tam pa z ladjo pre- ko Atlantika v New York. Tudi sam sem že naslednji dan z letalom odletel v New York. Težko sem čakal na avto. Končno je prispel 19. janu- arja. Med vožnjo preko oce- ana je ladja zajela dovolj morske vode, tako da je bil avto pod vodo do arma- turne deske. Avta nisem pre- vzel in po treh tednih so ga odkupili za rezervne de- le. Zavarovalnica Gerling Kon- zern v Münchenu zavlačuje z odplačilom 6590 dolarjev, kljub temu, da je bil avto zavarovan. Naročil sem nov avto BMW 2800 Bavaria in tovar- na BMW ga je po 20 dneh poslala v New York. Avto me čaJca, jaz pa denar. Na svidenje poleti in lep pozdrav. JOŽE PAVLIC ODGOVOR MERXA Na članek »Stara pašte- ta«, ki je bil objavljen dne 25. III. 1911 v vašem listu pod rubriko »PISMA BRAL- CEV« dajemo sledeče po- jasnilo: Najprej prosimo, da bt pri objavi dopisov občanoo polagali več pozornosti na vsebino in točnost dopisa. V članku je namreč reče- no, da je na pokrovu bil odtisnjen datum 2. IX. 1969, v nadaljevanju pa je povedano, da bi naj izte- kel rok 25 mesecev. Od 2. IX. 1969 pa do pred ne- kaj dnevi objave ni poteklo 25 mesecev, ampak samo 18. Primerjava glede pri- dobljene vrednosti z mxize- jem je dokaj smešna, zla- sti še, ker za tovrstne kon- zerve jamči proizvajalec. Pripomniti je, da konzer- ve nimajo določenega roka trajanja, kjer to ni nave- deno in potrebno. Tudi za to konzervo nt bil določen rok trajanja. Trgovina ima dolžnost, da v primerih, ko se pokažejo zunanji vidni znaki kvarjenja (napihnje- na konzerva) odstrani arti- kel iz prodaje. Za kvaliteto in neoporečnost pa jamči proizvajalec, čudi nas, da v danem primeru, če f» bi- la konzerva v resnici pok- varjena, ni občanka zadeve prijavila sanitarni inšpek- ciji, kA bi bila pristojna ugotoviti event, pokvarje- nost. Ali je z objavo tega članka hotel pisec zaščiti- ti občana, ali škodovati ug- ledu podjetja? Prav gotovo je takšen postopek zgre- šen. Pa tudi mi, brez za- mere, če smo morcdi po- vedati resnico in opozoriti pisca na nepravilno sešte- vanje in ga napotiti v bo- doče na pravilni postopek. V. d. gen. direktor FRANC PETAUER VODE ŠE GROZIJO (Nadallevanre s 1. str.) naijie m stanovanjske zadeve pri skupščini občine Celje se je kolektiv vodne skupnosti Savinja »Nivo« lotil nove na- loge ter iz dolgoročnega pro- grama regulacijskih del izlu- ščil tista, ki bi jih naj izvr- šili v naslednjem petletnem obdobju na območju hidrosi- stema Celja in tako dokončno rešili mesto ob Savinji pred poplavami. Prc^ram zajema štirinajst točk, prav toliko del, ki jih zahtevajo Savinja, zahodna in vzhodna Ložnica, Sušni ca, Koprivnica, Travniški i>otok, Lahovnlca, Hudinja itd. Za vsa ta dela bi potrebovali 28 milijonov dinarjev. F>rogram pravzaprav opozarja na nuj- nost del, ne določa pa njiho- vega vrstnega reda. Navzlic temu je znano samo to da bodo prednost imela tista, ki jih bo zahtevala graditev hi- tre ceste. Savinja še zmeraj ix>plav- Ija Ogroženo je zlasti veliko območje med reko m Ljub- ljansko cesto oziroma savinj- sko železniško progo. More- bitne povodnji na tem ob- močju so nevarne tudi zaradi tega, ker ogrožajo vire pitne vode v Medlogu, da ne ome- njamo Ingradovih obratov, vrtnarsko šolo, mlekarno itd. Regulacijska dela na Sa- vinji od izliva Ložnice na- vzgor pa terja tudi razvoj stanovanjske soseske na Lož- nici. Mimo tega so ogrožene Lisce na desnem bregu. Vseh poplavnih površin je okoli 75 hektarov. Sušnica, ki je bila prese- kana z obodnim kanalom, je ostala nad njim neurejena in poplavlja okoli 50 ha zem- ljišč. Del poplavnih površin na Ostrožnem je predviden tudi za gradit«^ stanovanj. Toda, ta dela se bodo lahko pričela .šele tedaj, ko bo po- tok reguliran. Izredno nevarna je Hudi- nja. Reka je ostala neregu- lirana od železniškega mostu pri cinkarni do prejšnjega sotočja z Voglajno. Kaoar po- plavlja Huduija, je v nevar- nosti industrija; ogroženo pa je tudi območje Creta in ob- močje novih oziroma bodo- čih skladišč. Vsega skupaj gre za več kot 100 ha zem- ljišč! Hudinja pa je nevarna tudi nad izlivom Travniškega potoka. Zato program za.,e- ma regulacijo do Škofje va- si. Dokler ta hudourniški vo- dotok ne bo reguliran na tem odseku, bodo njegove visoke vode prepljavljale okoli 5 kv. kilometrov površin. Na de- snem bregu se vode lahko razlijejo do Marit>orske ceste in po Travniškem potoku tu- di v novo naselje na Zg. Hu- dinji, na levem bregu pa za- lijejo velike komplekse no- vih hmeljskih nasadov, Tr- novlje in zemljišče pod Be- žigradom vse do Creta. Vzhodna Ložnica je nevar- na predvsem industrijskim kompleksom cinkarne na le- vem bregu HiKiinje. Po regu- laciji hudinje Travniški po- tok sicer ne bo več tako ne- varen, navzlic temu pa ga bo treba regunrati do šmarjete. Urediti bo treba tudi La- hovnico, saj njen odtok nad Zg. Hudinjo ogiuža novi sta- novanjski predel. Prestavitev zahodne Ložnice terja v prvi vrsti urbanizacijo mesta. Predvidena graditev hitre ce- ste pa bo zahtevala tudi manjše korekture Koprivnice na Dobrovi, vzhodne Ložnice in manjšega ot(fka na Zepini. Prav tako bo graditev nove avtomobilske ceste terjala ureditev manjšega potoka v Tmovljah in zgraditev melio- racijskega jarka na Zepini. V tesni zvezi z graditvijo hitre ceste pa bodo še delne regu- lacije zahodne Ložnice, Suš- nica, Lahovnice, Travniške- ga potoka in Hudinje. Tak je program. In kot so zapisali in rekli njegovi se- stavi j alci, je osnovno izhodi- šče zanj iskati v eni sami želji, v eni sami zahtevi — dokončno rešiti Celje pred poplavami! M. B02IC NAJPREJ TOVARIŠTVO, POTLEJ TABLETA Pred enim letom je letna skupščdna Kluba zdravljenih alkoholikov v Celju sprejela zadolžitev za nadaljnje usta- navljanje tovrstnih klubov. Tako je postal Klub zdrav- ljenih alkoholikov poleg edu- kativnega kluba v Vojniku, hote ali nehote odgovoren za nadaljnjo rast in razvoj klubov, danes res edino us- pešne oblike zdravljenja al- koholikov. Pred dnevi je rva pobudo čOana matičn^a kluba iz Celja prišlo do ustanovitve novega Kluba zdravljenih al- koholikov na Aljaževem hri- bu. Krajevna organizacija Al- jažev hrib je z razumevanjem in prva priskočila na p>omoö. Na splošno je sprejeto, da alkoholizem ni samo problem posameznika, ami)ak celotne družbe. Razumljiivo je, da je zelo pomembno, da postane družiba subjekt in objekt zdravljenja. To se pravi, da z množičnostjo, s klubi, na- redi kvaliteten preskok v zdravljenju alkohoLikov, ki se kaže v tem, da pK>stane objekt zdravljenja družba in ne samo alkoholik, hkrati pa kot alkoholik v klubu po- stane tudi subjekt zdravlje- nja. Tak primer imamo pri Hrvatih, kjer je preko sto klubov, v katerih je nad dvaj- set tisoč članov. S svojimi zahtevami so prišli pred Hr- vatski sabor in doseli spre- jetje zakona, ki določa, da je vsaka občma zadolžena na svojem področju za borbo proti alkoholizmu in za us- tanavljanje klubov. Cilj vsakega Klub» za oz- dravljene alkoholike ni izko- reninjevanje alkohola, mar- več pomoč bodnikom-alko- koholikom. Kako poniagati? V Klubu člani naletijo na vrednote, kot so torarištvo, ki ga zavestno gojijo in raz- vijajo. In, ko Član začuti sotovariševo skrb in ljube- zen, ga ne želi razočarati. S pomočjo tovariša, pa pomaga tudi sebi. Ko vidi tuje gor- je, se nehote zave tudi se- be in spozna čeri, katerim se bo v bodoče laliko izog- nil. Cim večjo možnost ima pomagati, tem bolj je sre- čen. Delo klubov bo olajšano, ko bo družba v celoti spo- znala njihovo vrednost in jih podprla ne samo materialno, ampak predvsem moralno kot enakopravne partnerje pri htmianizaciji celotnega družbenega prostora. Z. S. LETOŠNJE PROSLAVE Pod vodstvom podpredsed- nka celjske občinske skup- ščine, prof. Jožeta Marolta dela komisija za pripravo in organizacijo letošnjih pro- slav m prireditev v počasti- tev 30-letn.ice vstaje, enake ob- letnice OF ter praznika celj- ske obč;ne, 20. julija. Komisija je pred dnevi sprejela program glavnih prireditev, v kateri bodo so- delovale vse družbene in politične organizacije. Zlasti lep delež bodo imeli mladi ljudje pa tudi kulturno pro- svetne organizacije. Glavne proslave bodo v počastitev dneva OF, 1. maja, meseca mladosti, dneva borca, praz- nika celjske občine, dneva vstaje slovenskega naroda, dneva republike in 22. decem- bra, dneva JLA. M.B. IVAN DIVJAK - TONE Ce ne bi bilo te nesrečne hrbtenice, zaradi katere je Ivan Divjak štiridesetod- stotni invalid, bi jubilanta srečanje z Abrahamom še bolj presenetilo. Tako je to. Človeku se leta naberejo, pa če jih ču- ti ali ne. Ivan Divjak, zadnja leta ta znan predvsem kot pri- zadeven funkcionar pri av- to-moto društvu »Slavko Slander«, ki nima ravno majhnih zaslug za gradnjo motela in testirnega centra ob Ljubljanski cesti, je Ce= Ij an že 20 let. Ce se čuti Celjana? Se- veda se. Celo prepričan je, da pozna v Celju več ob- čanov, kot v Celju rojeni Celjani. Kako ne bi? Leta, ko je delal tu kot oficir UDBE, pa leta ko je bU predsednik okrajnega od- bora zveze rezervnih ofi- cirjev in podoficirjev, vsa leta ko se v celjskem špor- tu uveljavlja kot funkcionar pri rokometni sekciji »Že- lezničarja«, kot atletski so- dnik in kot funkcionar av- to-moto športa, so mu na- grmadila znanstev, tovari- šev in prijateljev. Odkod navdušenje za mo- tonzacijo? že kot fant, ko je kot izučen cementninar razmeroma dobro zaslužil, si je kupil motorno kolo in je bil na njem nepre- stano k6t Jurij na konju od jutra do mraka, seveda kadar ni delal in jedel. Prekrižaril je vse dolenj- ske ceste, spoznal vse kra- je, v katerih je potlej po izbruhu vojne partizanil; nn\orej v Trdinovih Gor- jancih, pn v Belokranjskem odredu, Cankarjevi brigadi in prvi VDV brigadi. Kako se počuti kot pet- desetletnik? Smo že pove- dali. Hrbienica ga opozar- ja, da ni več mladenič. In zdravje? Po partizansko. Kdo bi se ustavljal ob vsa- kem prehladu, trganju po kosteh in mišicah? Poleg devetih odlikovanj iz NOV, ima vrsto pri- znanj. In bogataš tudi. Dve zlati plaketi ima, eno kot atletski sodnik, drugo kot funkcionar avtomotomih tekmovanj. Pa brez šale, imajo vrednost te plakete, ta priznanja. Dokaz so, da ni preživel teh svojih i>et- deset let tjavdan, da ni mislil samo nase, kot to mnogi delajo in od skrbi in naprezanj samo zase prehitro starijo. i^a mnoga leta — tovariš TONEl J. Kr. OOPRTA OBČINSKA VRATA ZAPIRA LJUDSKI FAKTOR o v zudiijiii ielili se je žalska občina v popreč.ju Iiitie.je ra/vljala kot Slove- nija in celjska resi.jal • Med bodočimi no.silci razvoja občine je pred- kovinska industrija, kajti preko te pano.c^e želijo spremeniti neugodno stru- kturo gospodarstva! • »Tuji« partnerji bodo v žalsko občino lahko pri- šli skozi odprte občinske meje šele takrat, ko jim ho to dovolil ljudski fak- tor! To je samo nekaj aktualnosti iz pogovora z anali- tikom pn skupščini občine Žalec Jožetom Cerovškoni, diplomiranim ekonomistom. Ker v našem zadnjem šta- fetnem intervjuju m bilo predloga za naslednjej^a in- tervjuvanca, smo se v uredništvu odločili za njega. Pred tremi leti ste prevzeli vodstvo analitske služ- be na občini. Kakšni so vaši občutki dan-^s, k« /ulsko občino poznate do zadnje kapilare? »Predvsem sem po treh letih intenzivnega dela pri spoznavanju občine o njej mnenje spremenil, in to v pozitivno smer. Gre za razne kritične ocene odgovor- nih in neodgovornih ljudi v preteklih letin, ki so ugled in pa mesto občine v Sloveniji od dejansketu po iz- plačanih osebnih dohodkih. Od tod tudi verižna reak- cija izredno nizkega proračuna, ki se v glavnem na- paja iz teh nizkih OD. Prav zaradi tega predvidevamo kot tretjega nosilca bodočega razvoja kovinsko indu- strijo s hitro razvijajočimi podjetji, kot so SIP, Fer- ralit in Sigma. To so panoge z višjo produktivnostjo dela in predvsem z višjimi osebnimi dohodki, kar je za naš bodoči razvoj izrednega pomena. Prav preko te panoge želimo spremeniti neugodno strukturo bodo- čega gospodarstva. Kot nosilci bodoče.<;a razvoja se pojavljajo tudi lesna industrija (Polzela), zasebna obrt, trgovina in gostinstvo. Prav slednji dve panogi pa v preteklem obdobju nista odigrali tiste vloge, ki bi jo morale. Pri trgovini je zanimivo, da Savinjski magazin, ki smo mu dolgo časa očitali vlogo monoprv lista, v naši občini danes ne predstavlja niti polovico naše trgovine. Ta podatek nakazuje smer, kjer .se bo- mo morali lotiti problema « Ka.i imate v mislih? »Idejo o izgradnji shopping — centra in to nekje v naši občini ob prometni žili. Ta ideja ni tako utopi- stična, kot na prvi pogled izgleda, še posebno ne, ker je do nas prišla iz priznane trgovske hiše v Ljubljani. Med odborniki je še vedno aktualen propadel referen- dum v Savinjskem magazinu glede priključitve trgov- skemu podjetju Merx. ki je bil pripravljen vložiti na našem območju do leta 19^75 milijardo 800 milijonov starih dinarjev, s tem pa bi skoraj v celoti razvili in kompletirah trgovsko mrežo, kot smo si jo želeli in kakršna bi morala biti. Ker je ta načrt propadel bo- mo morali iskati druge poti.« V občini imate štiri družbena gostinska podjetja pa kljub temu nerazvito gostinstvo. »Imamo tri družbena gostinska podjetja, četrtega pa ne smatram za resnega, ker bo čez leto verjetno potrebno ponoTOo reševati njegov obstoj. Najskrom- nejše je gostinsko podjetje v Braslovčah, ki bo iskalo možnosti svojega razvoja v razširjeni dejavnosti na Polzeli Slovan na Vranskem se bo počasi moral pre- malmiti k prometni žili zaradi vse večje borbe za čas, le-tega pa potniki izgubljajo ob čakanju, da šoferji po- malicajo. Hmeljar v Žalcu je v lanskem letu dosegel zaradi gostišča pri kegljišču največji promet izmed vseh treh, vendar mu pot ne bo šla navzgor, če ne bo zgradil hotelčka.« Kaj pa zunanji partnerji. Govorite o odprtosti ob- činskih mej pa lahko mirno zapišemo, da vsak po- skus prodora tujega partnerja naleti na odpor in pro- pad. Tako v trgovini, kot gostinst\Ti. Sami pa ste pro- ti združevanju sorodnih organizacij v občini. K.je vi- dite rešitev? .. »Mit o zaprtosti naše občine že nekaj zadnjih let ne drži več. Nasprotno, celo vložili smo velike napore, da bi privabili tuja podjetja. Ni pa občinska napaka, če referendum ne uspe. Mislim, da se bomo lahko res- no pogovarjali o integracijah šele takrat, ko bo zain- teresiranost za sodelovanje prišla iz obeh delovnih or- ganizacij. ne pa samo ene Ljudski fak+nr stoji med odnrtimi občinskimi vrati. Trenutno nam torej pre- ostane izpopolnjevanje tehnologije in orgnni^aciie de- la v takšnih okvirih, kakršne imamo « Žalec daje videz urbanistično neiirelenegü mesta, nekakšnega sračjega gnezda? . ^ , , »Elaborat o regionalni ureditvi, ki na je irdelal rojak Cizej. leži v občinskih predalih.« tudi ni preveč čisto mesto? č-istoča mesta je odvisna tudi od stopnje kulture občanov.« Komu naj izročimo Stafetno palico? »Kako iste ali podobne probleme rešuieio v mnogo boli razviti velenjski občini. Predlagam nr^'liHkq tnm- kajšnje občinske skupščine Rafka Brlo<^njV.-j\..< TONE VRABL ZAP'S O RAZSTAV OTROŠKIH RISB NA TFMATIKO NOB V MUZEJU REVOLUCIJE PODOŽIVUENO ŽIVLJENJE PARTIZANOV ObčinsK-i odbor Zveze zdioi- ženj borcev NOV Celje in občinska ziveza prijateljev miadiaie Celje sta pred ča- som objarvila razpis, ki je vabil osnovnošolsko mladino naj prične risati in zajemati snov iz partazanske temati- ke. Učenci celjske regije so se razpisu odzvali v velikem številu m poslali nad 200 del v oceno. Največ so pK>slale II. os- n' -na šola iz Celja, osnov- na šola Šmarje pri Jelšah, o.s.novna šola Šmartno ob Paki, osnovna šola Biba Rok iz Šoštanja, osnovna šola Mi- ha Plntar-Toledo iz Velenja in dmge. 2irija je odbrala 65 del, ki so razstavljena na tej impre- sd-vTii razstavi. Prav tako je nagradila štiri razstavljena dela 5 simbolično vsoto 30.000 starih dinarjev, kate re je prispeval Občinski od- bor Zveze združenj borcev NOV. Prvo nagrado je dobila skupina 5. b razreda osnov- ni^ šo;e Miha Pintar — To- ledo IZ Velenja za skupinsko delo »Šoštanj — za en dan osvobojen.« Drugo nagrado je prejel učenec B. Kumer iz osnovne šole Pintar — Toledo za nsbo »V zaporu«. Tretja nagrada je pripadla učencu L. Sosterju iz osnov- ne šole Šmarje pri Jelšah za »Partizanska pohod«. Ce trto nagrajena je bila Mari- ja P. iz H. osnovne šoie v Celju ia risbo »Ječe.« Poleg nagrajencev so prejeli pis- mene pohvale še vsa sodelu joči in šole. Razstavo je otvoril in pK> delil nagrade podpredsednik Občinske zveze prijateljev mladine v Celju Dragan Pre- dan. Pod vodstvom igralke Božičeve so učenci 3. osnov- ne šole v Celju, predvajali ob ustrezni in diskretni glasbi, recital partizanskih pyesmi. Sprehod po razstavi nas prepriča o enkratnem doje manju in polnem p>oanavanju snovi, brez pretiranega hero- izma, kot je nastala na pod- lagi zgodovinskih resnic in domišljije otrok. Z impresiv- nostjo se srečamo na vsakem koraku. Tedaj, ko nam hoče avtor v okornih črtah poka- zati, kako si predstavlja par- tizansko ali pa takrat, ko z neko grozljivostjo prikazuje ječe in sonce kot žarek upar nja v njej. Oko se ustavi ob mojstrsko narmanem por- tretu partizanke, ki s ponos- nim izrazom v očeh govori, češ, ne vdam se. Z vso resnostjo so risali in podoživljali partizansko življenje m junašlco borbo našega ljudstva otroci različ- nih vrst starosti. Skupno pa jim je bilo eno — in to so želeli povedatd in tudi pove- dali: cenimo to trpljenje, ga razumemo in dojamemo, za- to računajte na nas. Tradici- je NOB so nam svete, in skušamo jdh ohranjati tudi mi. Z. S. Dobrodošlico nam je vo- ščil velik transparent, ko smo se v nedeljo popoldan —21. marca— pripeljali v prijazno gomjesavinjsko vas Bočno. Ni bilo težko ugoto- viti zakaj številni avtobusi, osebni avtomobila in gneča ljudi, saj se je iz bližnje dvorane že slišala Pregljeva pesem Štajerski fantič, ki so jo fantje pred nastopom še enkrat zapeli. Veliko, pre- cej akustično dvorano smo napolnili do zadnjega kotič- ka, da b; prisluhnili petju ženskih, moških in mešan,ih pevskih zborov iz vse mo- zirske občine. Letos je bila namreč Bočna prireditelj že skoraj tradicionalne to-vr- stne kulturne manifestacije. Po uvodnem govoru in po- zdravni besedi, ki je bila namenjena tudi častnemu gostu in domačinu — tov. Tonetu Kropovšku, predse- dniku Slovenskih sindikatov, smo prisluhnili petim mo- škim, enemu ženskemu in dvema mešanima pevskima zboroma ter združenim mo- škim pevskim zborom. Od kod so pevci in pevke, kdo jih vodi? Moški pevski zbor iz Bočne (18 pevcev) ter žen- ski pevski zbor iz Bočne (10 pevk) vodi Janez Roč- nik, mešani pevski zbor iz Nove Štifte (18 pevcev) in moški pevski zbor :z Nove Štifte (10 pevcev) vodi Ja^ nez Pustoslemšek, moški moški pevski zbor iz Luč (12 pevcev) vodi Krebs Vin- ko, moški zbor iz Nazarij (18 pevcev) vodi Janez Na- potnik, zborovodja mošk^a pev.sikega zbora iz Mozirja (22 pevcev) in mešanega pevskega zbora ia Smihela (25 pevcev) pa Anton Ac- man. Predstavil nam je tudi dve svoji priredbi in vodil združene moške pevske zbo- re. Kaj bi lahko jjovedali o kvaliteti petja in kaj o zbo- rovodjih? 2e samo dejstvo, da so to sami kmečki lju- dje, ki se dan za dnem uba- dajo s trdim delom, zgovor- no prepričuje, da so to ve- liki entuziast:, ljubitelji na- rodne in umetne pesmi, ki jim je kulturno delo vsa- kodnevna potreba in zado- voljstvo. Tudi zborovodje so kmečki ljudje, ki si močno želijo, da b; se lahko stro- kovno izpopolnili in tako dvi- gnili kvaliteto svojega zbo- rovskega dela. Prav tako ve- lja vse priznanje za uspeh prireditve vodstvu revije. Morda res pesmi niso zapeli tako, kot jih zapojejo reno- mirana zobri, vendar smo za- puščali dvorano z nekim no- tranjim ugodjem in toplino, ki so nam je nudili pevci s svojim pristnim doživljan- jem tega kar čutijo, kar j'im pesem pvomeni. Vid Marčen AVGUST LAVRENČIC RAZSTAVLJA — Jutri popol- dne bodo v Likovnem salonu Celje odprli 101. razstavo. Tokrat se bo po petih letih, odkar je samostojno raz- stavljal, medtem pa se je udeleževal izključno skupin- skih razstav in posvečal likovnemu udejstvovanju na drugih področjih, predstavil priznan in upoštevan sli- kar Celjan Avgust Lavrenčič. Razstavil bo popolnoma nov ciklus slik v oljni tehniki, ki pomenijo izrazito prelomnico v njegovem dosedanjem ustvarjanju. Zara- di slednjega bodo ljubitelji likovne umetnosti spozna- li Lavrenčičeva dela tudi z nove strani. Na sliki je eno izmed del, ki jih bo Avgust Lavrenčič razstavil — slika »Reporter«; nastala je leta 1969 kot odmev na takrat- ne aktualne svetovne dogodke, ki so marsikje tudi reporterjem prekrižale delati po vesti in poštenosti. Tokrat bo otvoritev razstave minila brez slavnostnega uvoda, avtor pa se bo z ljubitelji likovnih del pogo- varjal. Otvoritev bo jutri, v petek, 9. aprila, ob 17. uri. CELISKA PEVSKA GOSTOLJUBNOST V tem tednu so organiza- torji Mladinskega pevskega festivala razdelili med otro- ke osnovnih šol pole, s kate- rimi želijo obvestiti njihove starše o letošnjem festivalu in jüi istočasno prositi za sodelovanje, ki se naj bi izražalo v sprejemu otrok gostujočih zborov na stano- vanje. 2e leta 1958 so celj- ske družine pokazale veUko razumevanje, saj so prenoči, le 622 otrok. Takrat so se sprijateljili in mnogo si jih še danes dopisuje ali celo obiskuje. Posamezni zbori, ki bodo letos sodelovali na festivalu, se že zdaj veseli- jo, ko bodo prišli v Celje k starim ali novim znancem in prijateQjem. Organizatorji nameravajo priskrbeti pre- nočišča pri zasebnikih za šest zborov ali 420 otrok ▼ starosti do 15 let. Ti zbori bodo prišli IZ Skopja, Bitole, Tito- grada, Janjeva, Sabca in Su- botice. Ker je celjska pev- ska gostoljubnost že znana, organizatorji pričakujejo, da bodo tudi letos Celjani pvoka- zali vse razumevanje in dali prenočišče za dve noči — iz 3. na 4. in 4. na 5. jimij — isa 420 otrok. tv Kulturna prizadevanja P1.ŠE: ŠTEFAN ŽVIŽEJ Frankolovo: OBČNI ZBOR FK()SVETNE(iA DRUŠTVA »A. BEZENŠEK« Pretekli teden je bü v Frankolovem redni občni zbor Prosvetnega društva »A. iBezenšek«. Kljub nekaj- letnemu zatišju in kulturne mu mrtvilu, se je na tem sestanku zbralo kar precej Frankolovčanov. Po uvod- nem poročilu, ki ga je pre bral dosedanji predsednik učitelj Anton Drev, se je raz- vila zelo dobro usmerjevana razprava, kakršne sicer ni- smo vajeni in je tudi nismo pričakovali. Nanizali so vr- sto splošnih ugotovitev (po njihovem mnenju so bile le te ovira za boljše delo dru štva), hkraiti pa so se teme- ljito pogovorili o odnosih med gostinskim podjetjem »Ojstrico«, ki jim bo v bo- doče nudilo brezplačno zača- sno zatočišče, ker je stara dvora.na zavoljo adaptac;j- skih del v neuporabnem sta- nju in bi za njeno popravilo rabili preveč sredstev. Skleni- li so sprožiti akcijo za nove prostore, še v tem letu bodo ustanovili mošk: pevski zbor in glasbeno šolo. V razpravi, sta sodelova- la tudi predstavila Občin- skega sveta ZKPOS Celje in s kritičnimi ter vspodbudni- mi besedami orisala vlc^o in perspektivo tega društva v novih pogojih dela po us- tanovitvi Temeljne kulturne skupnosti. Ob tem občnem zboru lahko mimo zapišem, da je bil na 'dostojni višin: tako, da lahko pričakujemo v naslednjih letih bogato kul- turno-prosvetno letino. Ccl.jf: LUNA PARK — KULTURNA USTANOVA Vse kaže, da smo v Celju dobili »novo kulturno insti- tucijo«. Ni nam znano kdo je dal tej ustanovi pravico uporabe naslova »kulturno zabavna ustanova, jasno pa je, da le-ta ni registrirana pri celjski Temeljni kulturni skupnosti. Gre za gostova- nje »KULTURNO ZABAVNE USTANOVE ADRIJA«, ki je izbrala za svoj postanek pro- stor pred celjsko »Celeio«. Svojčas smo rekli taki »u&tar novi« Lunapärk ali zabavišče, danes pa jim nadevamo sta- tus kulturne organizacije. Je že res, da so se časi spre- menili, niso se pa toliko, da bi lahko slehernemu »cirku- santu« izdali izkaznico kul- turnega delavca. Vojnik: OD 9. do 17. ma.ja BO MEDOBČINSKA DRAM- SKA REVIJA Na zadnjem sestanku Pro- svetnega društva »France Prešeren« je bilo sklenjeno da bo tudi to leto v tem kraju že tradicionalna Med- občinska dramska revija. Za- jemala bi naj občine Celje, Slov. Konjice, Žalec, Laško in Velenje. Program b; ob- segal 6 dramskih del s tega področja. Nekatera dela so že znana, druga pa bodo do- ločili v najkrajšem času, ve do pa že, da bodo v progra- mu prevladovale komedije. Glavno breme organizacije bo nosil celjski občinsia svet in domače društvo. Vojnik: »ZMRZN.1EN RAZBITI VRC« Ob gostovanju dijaške sku- pine s celjske gimnazije pe- dagoške smeri, ki se je ma- loštevilnim Vojčanom pred- stavila s komedijo »Ray/oiti vrč« smo morali debelo uro zmrzova.ti. Mladi igral- ci so drgetali na odni »kul- turnega doma«, gledalci pa so se zavijali v plašče in komaj dočakali konec pred- stave. Zaledenele roke se ni- so mogle ogreti ob ploskanju po dokaj površno izdelani predstavi, ki je sodila v ok- vir »Naše besede«. Vojničani, ki sicer slovijo kot dobri organizatorji, so p>ovsem odpovedali. Osam- ljen gospodar je mencal ob kritičnih pripombah ter iz- kal različne izgovore — pra- vega pa na noben način ni mogel najti. Nekaj podobnega se godi tudi vojniškim igralcem, ki večer za večerom zmrzujejo na vajah. Nehote se ti vsili vprašanje ali nd morda bo izmed vzrokov, da premalo ljudi dela v kulturno pros- vetnih organizacijah. Potem se pa še pritožujemo?! ZLATA KRAŠOVEC: LJUBLJANSKA SREČANJA MILOŠ MIKELN Publicista, dramatika in sa- tirika Miloša Mikelna sem poiskala v Cankarjevi založ- bi, na njegovem novem de- lovnem mestu. Najin razgo- vor se je vrtel okoli drama- tike, satire in gledališča. Svoja otroška leta je Miloš Mikeln preživel v Celju. Ko je bila leta 1044 v bombar- diranju porušena hiša, kjer so stanoa'ald, se je njegova družina preselila v Petrovče. šolanje na gimnaziji ga je spet privedlo v Celje. To so bila tista prva povojna leta, ko je bil svet videti veliko bolj preprost in so mladi reševali svoje probleme z zavzetostjo, ki je izvirala iz občutka svobode. V Savinj- ski dolini je Miloš Mikeln sodeloval v celotnem kultur- nem življenju. Zgodaj se je ix>vezal tudi s celjskim gle- dališčem, kjer so uprizorili njegova prva odrska dela. Se zelo mlad je dramatiziral Finz^arjev roman Pod svo- bodnih soncem. Sam pravi, da tega danes za nobeno ce- no ne bd storil, ker je to pač delo, ki je bolj ali manj že vnaprej obsojeno na ne- uspeh. Na vprašanje, katere svoje tekste ocenjuje kot najbolj- še, je odgovoril, da se v njem dramatik in kritik to- Uko prepletata, da ni i2aredno ponosen na nobeno svoje de- lo. Najljubša pa mu je ko- medija »Petra Seme pozina poroka«, ki je krstno uprizo- ritev doživela prav v Celju. Leta 1966 je v Celju doži- vela velik uspeh z Inventuiro 65, ki jo je tudi sam re- žiral. Spominja se, da je büo sodelovanje z ansamblom celjskega gledališča izrediK) prijetno iA budi koristno. Tudi s satiro ge je Mikeln pričel ^odaj ukvarjati. O tem je F>ovedal: — Najprej sem se veliko ukvarjal s komedijo. V času, ko se je naša družba toliko učvrstila, da je lahko pre- nesla tudi zelo razHčna mne nja o neki stvari — medtem ko je bilo naše mnenje o stvareh v prvih letih socia- listične graditve »zelo enot- no«, pa če smo se s tem strinjali ali ne — pa se mi je odkrilo pomanjkanje sati- re v Sloveniiji. Takrat sem napisal serijo satiričnih od- daj za televizijo, iz njih pa Inventuro 65, ki je bila v Ljubljam uprizorjena več kot. sto krat v eni sezoni in je s tem potolkla vse slo- venske rekorde od Linharta naprej. Pozneje sem napisal še en satirični kabaret in tako prišel n« glas satirika. Kasneje je bil Miloš Mi- keln štiri leta direktor Mest- nega gledališča ljubljanskega, zdaj pa je direktor Cankar- jeve založbe in trenutno pd- še, kot sam pravi, predvsem plane, proračune in podob- ne stvari. Tako mu ob delu v gledališču in tudi zdaj v Cankarjevi založbi nd ostalo veliko časa za pisanje, ven- dar je uspel napisati knjigo »Kako se je naš« dolina pri- vadila svobodi«. O njej pri- poveduje takole: — V tej knjigi sem skušal na zabaven načdn opisati do- godke od 1. maja 1945 do 1. maja 1946. Opisoval sem živ- ljenje v Savinjski dolini, ki pa je hkrati odraz življenja na Slovenskem t tistem ob- dobju. Knjiga bo izšla letos pri Mladinski knji^, po njaij pa pripravljam tudi telemij- sko serijo, ki bo na siporedu šele leta 1973. — Na Celje je Mikeln še ved- no zelo naveean. Sam pravi, da mu je Celje šc vedno naj- bolj všeč med vsemi sloven- skimi mesti in bi se odlo- čil edino zanj, če bd se od- selil iz Ljubljane, kamor je vezem zarada svojega dela. Lepo pa bi bilo, če bi celj- ska industrija dobila fdJtre, da bi bil zrak vsaj takšen, kot je bil takrat, ko je bila ta industrija še v povojih — čeprav je že precej smradi- la. ZLATA KRAŠOVEC LAGALA JE Popisovalka prebivalstva je pozvonila pri vratih stolpnice na Otoku Prišel ji je odpret fantič desetih let, izza vrat pa je kukal malo mlajši bratec. »Sia mamica in očka doma?« »Ne, nobenega ni! A, vi ste! Mamica mi ]s vse naročila in pustila tale listek s po- datki, če bo zadostovalo, drugače boste morali še enkrat priti, po bo eden od staršev doma.« Popisovalka je vstopila in pričela 2 delom. Fanta sta ji pridno i« zvedavo pomagala. Popisovalka je podatke do- polnjevala z vprašanji, dokler se ni za- taknilo. »Je mamica rojena v Bosni?« »Ja, v Tuzli, pa ni Bosanka.. Slovenka ie,« sta vedela povedati fantiča. »Tam je samo rojena.« »Koliko pa je vajina mamica stara?« je dalje preverjala podatke popisovalka. Enoglasno sta ji povedala, da ima rna- mica enaintrideset let. Popisovalki se podatki niso ujemali. Na listku je bilo zabeleženih nekaj let več. Fanta pa sta bila prepričana, da se je mamica zmo- tila pri zapisovanju in trdila dalje, da je mamici enaintrideset let. Popisovalka je odšla. Kq je prišla v drugo, je bila doma zbrana vsa dru- zinica. Mož se je prihuljeno smejal, fantiča pa sta čakala. Malce nerodno je bilo tudi popisovalki. Gospodinja pa Se je na široko in na ves glas zasme- jala in po pravici povedala, da si je nabrala že petintrideset let. Podatki so bili točni. Sinova, ki sta prežala na vsako ma- mino besedo, sta planila: »Vedno si re- kla, da si stara enaintrideset, eno leto več kot trideset, dobro vem, da si tako rekla!« »Tako sem vama dejala pred leti, ko mi je bilo res toliko let. Minila pa So še štiri po vrhu.« Pogladila ju je po laseh, se jima prisrčno nasmejala, stisnila k sebi. Pa ni nič pomagalo. Očke so bile meglene, ^e čisto malo, pa bi tekle solzice. Njuna mamica je že toliko stara, so govorile oči. Pa res samo to? NINA TABORNIŠKE VESTI Po združitvi obeh cel j sk'Ji taborniških odredov v sku- pen odred II. grupe odre- dov je v programu dobila večjo obveznost in mesto skrb za sodelovanje na vseh taborniških tekmovanjih. To so v zadnjih letih zane- marili, saj so se bolj usme- rili na sodelovanje pri raz- nih spominskih pohodih. Da bo letos drugače je dokaz v tem, da bodo 18. aprila pri- pravili v Kobaridu področ- no tekmovanje za najmlajše člane medvedke in čebelice. Zaradi boljše organizacije tekmovanja so poslali v Kranj več starejših taboirni- kov, ki so se 3. in 4. aprila udeležili seminarja za sod- nike taborniških veščin. XXX Tudi letos bodo nadalje- vali z urejevanjem taborne- ga prostora v Kokarju pri Nazarju. Tokrat nameravajo predvsem urediti športna ig- rišča in plan-šarske hišice. XXX v prvomajskih dneh pri- pravljajo mozirski taborniki skupaj s celjskimi republi- ško akcijo pod naslovom »Nič nas ne sme preseneti- ti.« Gre za sodelovanje vseh slovenskih tabornikov, ki se bodo združili v brigade in uprizorili vajo, kako so pri- pravljeni «a p>omaganje v primeiu elementarnih ne- sreč. V dolini v okolici Na- zarja bodo pripravili »neur- je« in taborniki bodo evaku- irali ljudi v postavljen ta- bor. Od .jutri do nedelje bo več- ja skupina celjskih tabonu- kov sodelovala na tradicio- nalnem p>ohodu po poteh Sreanske fronte v šidu. Gre za spominski pohod, kate- r^a se udeležujejo taborni- ki .skoraj vseh naših repub- lik. Kljub temu, da je ob zdru- žitvi obeh taborniških od- redov v enega med določeno sredino vladalo negodovanje in pesimizem pa trenuten razvoj dogodkov kaže pov- sem drugačno sliko, število tabornikov se je povečalo, ponovno pa so pristopili tudi tdsti, ki so se ob združitvi zaradi takšnih ali drugačnih razlogov umaknili. Jože Kerbs, predsednik Občinske zveze tabornikov je povedal, da bodo najprej utrdili ta- borniške vrste v Celju, za tem pa bo občinska zveza poskušala ustanoviti oziroma pomagati pri ustanovitvi ta- borniških odredov tudi v dru- gih krajih občine Celje; pred- v.sem v štorah, Vnjniku, na Dobrni in drugod. tv POSVET O CELJSKEM GRADU Prejšnji teden je Zavod za spomeniško varstvo v Celju sklical širše posvetovanje, na katerem naj bi se odločili o nadaljni poti pri urejanju in sanaciji celjskega gradu. Na FK>svetovanju, ki so se ga udeležili poleg predstavnikov zainteresiranih organizacij in ustanov iz Celja tudi predsed- nik turistične zveze Slovenije dr. Danilo Dougan, predstav- niki univerze ter predstav- niki republiškga zavoda za spomeniš.ko varstvo, je bila izvoljena posebna strokovna komisja, ki bo usmerjala in vsklajevala nadaljnja ob- novitvena dela. V komisijo so bili izvoljeni univer. do- cent dr. Nace šumi, univ. docent dr. Tatjana Bregant, profesor Zoran Vudler, pro- fesor Milena Moškon, pro- fesor Ivan Stopar, profesor Lojza Bolta, ing. arhitekt Nataša šumi in ing. arhitekt Ivo Prodan. O delu komisije, ki se bo že v kratkem sestala na svojem pn-em delovnem ses- tanku, bomo še poročali. MAJOLKA SE ŠIRI Kolektiv gostinskega pod- jetja Majolika se je odločil za posrečeno razširitev pro- storov. Nad svojim doseda- njim lokalom v Prešernovi ulici so namreč kupili stano- vanje, ki ga bodo preuredili v lične gostinske sobe. Gre za okoh 140 kv. metrov. Po programu bodo z deli začeli še ta mesec, nove oro- store bodo odprli do letoš- nje jeseni. Za ta dela bodo potrošili okoli 500,000 dinar- jev. M. B. SKROMNA UDELEŽ- BA V GIMNASTIKI III. RAZREDA Medobčinskega prvenstva v gimnastiki III. razred za mladinke in mladince se je udeležilo 23 tekmovalcev iz TVD Partizan Celje — me- sto in Celje — Gaberje, med- tem ko tekmovalk iz Šem- petra ni bilo. Rezultati: mla- dinci — ekipno: 1. Celje — Gaberje 281,0 točk, 2. Celje — mesto 272,4 točke. Posa- mezniki: 1. Tomo Krasnov, Celje — mesto 58,0 točke, 2. Cveto Lorger 57,1, 3. Ciril Trebičnik, oba Celje — Ga- berje, 56,8 točke itd. Mla- dinke — ekipno: 1. Celje — mesto 179,8 točke. Posamez- nice: 1. Lidija Pinter 37,5, 2. Urška Belcer 36,7, 3. Kat- ka Sambol, vse Celje — me- sto, 35,7 točke itd. Vprašuje: Štefan Zvižej Odgovarja: Zdravko Ivačič Imate še kaj skupnega s te- levizijskim kuharjem, razen priimka? Da, v svojem iz- redno pestrem življenju sku- ham marsikatero pripombo na račun organizacij v kate- rih delujem kot vsestranski kulturni in politični delavec. Včasih pa še koga »spečem« z iskreno mislijo, ki p>a ni vselej dobrodošla . . .?! Ka- tere funkcije pravzaprav združujete v vaši veseli de- lavoljni naturi? Za mladega človeka, ki se šele prebija v lastno življenje, kar precej' sem predsednik delavskega sveta četrtine delovnega ko- lektiva Železarne Štore, pod- predsednik tovarniške sindi- kalne podružnice, član pred- sedstva tovarniške konferen- ce ZMS, Član in tennični vodja upravnega odbora Amaterskega gledališča »Že- lezar«; kar pa ostane še prostega časa, le-tega posve- tim svojemu poklicu elektri- čarja, mar ni to za mladega komunista dovolj. Kaj pa pravzaprav delate še v ka- bini gledališkega električar- ja? (tu sva se namreč srečala na »tesnem«) Tu je tudi moja ljubezen. Boginja Talija me je očarala in nek notranji klic me nenehno žene med kulise, oderske za- vese, rad vonjam vonj po šminki in mastiksu, rad ustvarjam za druge, sam pa pri tem uživam. Kako sodi- te integracijo celjskega Ama- terskega gledališča z vašo dramsko skupino? To je bil trenutno edini izhod od ka- terega pričakujemo vsestran- ske koristi. Novo amatersko društvo lahko ob prijatelj- skih odnosih, sodobnejši re- pertoarni politiki, stalni skr- bi za mlade ljudi, predvsem pa ob enotnem delu, posta- ne vzor amaterskega kolek- tiva.Kaj bi pritegnilo še več mladih k odru? Predvsem razvitejše družabno življen- je. Sem proti plačevanju in honoriranju, zagovarjam pa stimulans o obliki družab- nih večerov. Taki večeri os- tanejo človeku še dolgo v spominu — morda vse živ- ljenje. Omenili ste reperto- ar. Ali menite, da sedanja politika ne ustreza? Ne tr- dim, da je povsem zgrešena, sem pa proti večnemu po- navljanju. Pri pripravah no- vih tekstov je treba veliko energije, ki jo zmorejo le mlajši ljudje. Umetniško vodstvo Amaterskega gleda- lišča bo nedvomno upošte- valo in realiziralo to staU- šče, saj v njem delujejo izkušeni amaterski kulturno prosvetni delavci. Kako vskla- jejete privatno življenje z vsemi dolžnostmi, ki vas obremenjujejo? Zelo prepro- sto: imam ženo, ki razume moja hotenja. Moti me le to, da človeku, ki se izkaže kot prizadeven, delavoljen človek, obešajo vedno nove fimkcije. To je popK>lnoma zgrešeno. Poznamo vas tudi kot ved- rega in vedno nasmejanega. Nam morda lahko poveste neko anekdoto iz vašega po- klica? Ni še dolgo tega, ko sem sredi dela zaslišal iz tovarniškega kletnega prosto- ra obupne krike. Vsi smo se najprej spogledah in pomis- Uli na najhujše, v kletd je namreč trafo postaja visoke napetosti. Pognali smo se po stopincah in v misli smo že reševali žensko, ki obupno kriči na pomoč. Obstali smo. Kaj smo videli? Ženska je vsa prestrašena z razširjeni- mi očmi v smrtni grozi gle- dala — podgano. (Oddahnili smo se, ona pa je še ves dopoldan hodila z roko na prsih ter masirala prestra- šeno srce. In vaša osebna želja? Da bi bil zdrav ter, da bi imel v družinskem življenju toHko razimievanja kot doslej. ODLIČNI MLADI PIONIRJI-ATLETI AD Kladivar je pripravilo prvo prvenstvo Celja za pio- nirje in pionirke v pokritih prostorih. Nastopilo je več kot 100 mladih tekmovalcev, med katerimi moramo zlasti omeniti Zavška, ki je zma- gal na 60 m — 7,5 in skoku v daljavo — 562 cm ter So- kačevo, ki je skočila v da- ljavo pet metrov. Ostali zmagovalci: pionirji: 60 m ovire: Pangeršič 8,7; met žo- ge: Kopitar 51,67 m; met me- dicinke: Petež 11,20 m; 600 m: Orovšek 1:52,9; palica: Za- bret 250 cm; višina Čob 166 cm; pionirke: 60 m: Sohač 8,3; 60 m ovire: Ambrož 10,2; met žoge: Vaukner 27,45 m; met medicinke: Rebek 9,50 m; 300 m: Poteko 54,9; vi- šina: Poteko 130 cm. CELJSKI GIMNA- ZIJCI NAJBOLJŠI Na področnem prvenstvu za srednješolske ekipe v gimnastiki je zmagala Ginrna- zija Celje, sledijo TSŠ Celje, RŠC Velenje, Pedagoška gim- nazija Celje itd. Med posa- mezniki je bil prvi škobeme. Ped. gimnazija, sledita Kras- nov in Pinter, oba gimnazija Celje itd. NAJBOLIŠ! m O- VADČI NA OS ŠOLI I. CPI ISKF CFTE Preko sto pionirjev in pio- nirk se je udeležilo prven- stva celjske občine za osnov- ne šole. V obeh konkuren- cah sta zmagala vrsti osnovne I. celjske čete pred II. os- novno šolo itd. Med posa- mezniki je bil prvi Petek pred Pavliho, med, posamez- nicami pa Belcerjeva pred Petaverjevo in Mežarjevo. PREDAVANJA V APRILU Celjska delavska univerza pripravlja v aprilu več zani- mivih predavanj. Po razgo- voru o sladkorni bolezni, ki je sodil v okvir prireditev na čast svetovnega dne zdra- vja in včerajšnjem pop^, ji vanju prof. Mirka Kaini)^ v neznano smer, bo v pQ. J deljek, 12. t.m. isti pr^, [ vatel j iz Ljubljane opog^ U na lepote Španije. V sr€< K 14. aprila bo o ustavn »š spremembah govoril p: predsedstva izvršnega Tsf^ |. teja CK ZKJ Stane Do]^ v torek, 20. t.m. pa bo j T nar Dela, Drago Kralj , peljal udeležence predavg ^ na pot od Isanda do Ba ^ mov. Vsa predavanja se bodo ' čela ob 19.30 v veliki a _ rani Narodnega doma. 95 PREŽIVNINA ZA| OTROKE ZVIŠAN n s pomočjo skrbstvenega ^ gana Centra za socialno i i je bila letos za 41 ot na novo uveljavljena, oz ma zvišana preživnina )| otroke. . Sporazum o plačilu j živnine je bil med sti dosežen v 26 primerih, v s* pa so bile stranke napot si na sodišče. Povprečna ] P živnina znaša 147 dinarje i Jj »KLOPČIČ« V GALICIJI v Galiciji pri Zalou pred nedavnim uprizorili seloigro »Klopčič«, ki sj je v nabito polni dvq zadružnega doma ogle( Zgodilo se je, da so morali zdravni- ka poklicati na dom. V bolniški poste- lji je ležala hčerkica. Bila je premajh- na, da bi lahko povedala i^se, kje in kaj jo boli Le visoka vročina je doka- zovala, da Se v drobnem telescu kuha in da je zdravnikova pomoč nujno PO- trebna. Zdravnik je prišel in ugotovil tudi bolezen. Pred odhodom je še napisal recept in priporočil takojšnjo jemanje zdravil. Do lekarne na Otoku se je odpravila stara mama. »Da, to je dobro zdravilo,« je ugo- tovila magistra in dodala: »Le žal go. trenutno ste v tn »V m starejša in da na »Nič,i »Kar tU karne ^ vam prii Rečer Samo je bila ^ Pa St jo srečo nos t je IZ DNEVNIKA SLG CELJE Jutri, v petek, 9. aprila bo v Celju že nova premiera, ki jo je poleg Claudelove Za- menjave in Plautove Mostel- larie (v maju) prav tako šte- ti za prvo postavitev na Slo- venskem. V prevodu Jožeta Udoviča se bomo namreč pr- vikrat srečali z veseloigro nemškega dramatika Georga Büchnerja LEONCE IN LE- NA. Točnejša oznaka bi bi- la tragikomična veseloigra, gl^e na osnovni tragični mo- tiv", ki spremlja čudovito po- potovanje princa Leonceja in princeso Leno. Büchner je v tem delu upodobil stanje no- tranje nesvobode, determini- ranosti vsega ravnanja v si- stemu državnega mehanizma. Princ Leonce in princesa Lena se napotita iskat pro- stost, ki jima je kot kra^ Ijevskima otrokoma odvzeta. Utečeta pred osovraženo dol- žnostjo, poroko iz državnih razlogov. Ne da bi se spo- znala se na potovanju sreča- ta, se zaljubita in vrneta na dvor kralja Petra, Leoncije- vega očeta, kjer oznanita svojo življenjsko odločitev. Kar sta nevede izbrala, pa je natanko tisto, kar jima je bilo Od vsega začetka dolo- čeno. Navidezna prostost se izkaže kot vnaprejšnja dolo- čitev. CJeljsko uprizoritev je reži- ral Miran Herzog, ki se po mnogih letih spet vrača kot gost na naš oder. Sceno in kostume sta zasnovala Celja- na Avgust Lavrenčič in Vida Zupan-Bekčičeva. V naslov nih vlogah bosta nastopila Štefan Volf in Metoda Zorči- čeva, v drugih pa domala ves celjski ansambel. JANEZ ŠMAVC K) nadvse zadovoljnih r. Delo je režiral ože, pri celotni orga- pa sta pomagala tudi 3«n;k in M. Verdel. )v je zelo uspela v no zadovoljstvo vseh, alcev kakor tudi šte- občinstva. F. A. Rl AKCIJE me organizacije RK 'etrovče, Galicija, Po- 1 Vinska gora bodo Jkupno krvodajalsko 14. t.m. v Zdravstve- tnu v Žalcu. Dan kas- krvodajalska akcija ieli, 16. aprila pa v .-u. i velike porabe krvi me akcije neizogibne e. Tega bi se morali vodajalsko sposobni avedati in se akcijam flTNE VESTI IZ NJSKE DOLINE nedeljo se je pričelo iveno tekmovanje v d rokometni ligi. Ig- artizana Griže so go- v Ptuju in srečanje z Dravo 22:9. Drugi ivnik Partizan Petrov- je gostoval na Skalni Celju. Ker nj bilo de- jga so odigrali prija^ tekmo. Rezultat 39:5 je B. V nadaljevanju ranja se bosta v ne- oib 10. uri pomerila eboj Griže in Petrov- igrišču v Grižah. ahisti šahovskega klu- lec so v zadnjem ko- tli s šahisti Velenja ne- no 2:2. Na lestvici so očkami na tretjem me-' IH KROJEV »ANSKO SEZONO hO KULTURA V DELOVNIH ORGANIZACIJAH v Velenju so pred mese- cem ustanovili kulturno skiup»- nost. V tem času sta bili dve seji iz\Tšilnega odbora, mimo t^a so pripravili fi- nančni načrt za letos. Le-ta znaša 83.400 dinarjev. Tako bo za kulturno dejavnost te občine letos skoraj polovico več sredstev kot lani. Osrednja kulturna naloga Velenjčanov je graditev nove knjižnice in obogatitev knji- žnega fonda, saj ima matič- na knjižnica le 6.000 knjig. Tako so sklenili, da bodo za gradnjo knjižnice namenili 20.000 din. LIKOVNI PROSTOR V ŠMARTNEM OB PAKI v šmartnem ob Paki so odprli svoj razstavni prostor. Uredili so ga v spodnjem pro- storu osnovne šole. Likovna sekcija domačega prosvet- nega društva je pred kratkim odprla razstavo, kd jo je vredno pogledati. Trije do- mačini: Modrijan, Mlinarje- va in Srdič razstavljajo svo- ja dela. v tem prostoru pa bodo pripravili tudd druge likovne razstave. BRUNK-MARIJA GRADEC Laško se intenzivno pri- pravlja, da ustanovi svojo kulturno skupnost. Doslej se je že zbralo nekaj sredstev in vse kaže, da bodo zago- tovljena v predvideni višdni in da bodo redno pritekala. Kar zadeva financiranje spo- meniškovarstvenih akcij, so se letos odločili, da bodo dali prednost neodložljivim sanacijskim posegom na po- družni cerkvi v Brunku nad Radečami. Cerkev izvira ie začetka 16. stoletja in je zna- čilen predstavnik poznogot- ske dvoranske arhitekture; zato je uvrščena tudi medi spomenike I. kategorije na Slovenskem. V svoji notra- njosti krije pod ometom poz- nosrednjeveške freske, ki jih nameravajo v naslednjih le- tih odkriti, letos pa bodo po- skrbeli, da zavarujejo stav- bo pred razkrajajočimi po- sledicama talne in atmosfer- ske vlage, že pred leti pri- četa prezentacijska dela v marijagraški podružnici bo zato spričo skromnih sred. stev, s katerimi letos razpo- lagajo, potrebno odložiti do prihodnjega leta. Takrat bo- do predvidoma tudi na tem objektu obnovili zunanjost, tako da ga bo mogoče brez strahu in sramežljivosti po- kazati tudi tujcem, saj hra- ni starodavne umetnine, med drugim tudi pred nedavnim odkrite in restavrarane fres- ke. POTREBEN BO SERVIS V zadnjih letih se je šte- vilo kmetijskih strojey in naprav na področju mozir- ske občine izredno povečalo. Ker pa nobena stvar ni več- na in so tudi stroji potrebni strokovnega vzdrževanja ima- jo v zvezi s tem kmetje mnogotere hude težave. Ugo- tovitve kažejo, da bo potre- bno čimprej ustanoviti ustre- zen servis za remont in vzdrževanje kmetijske meha- nizacije. Skupščina občine Mozirje je v zvezi s tem problemom predlagala kme- tijski zadrugi, da le-ta čim- prej prouči možno.st rešitve ' tega aktualnega problema. SVET ZA ^ KMETIJSTVO ^ Poleg rednega reševanja v.seh tekočih problemov na | področju gospt^arskega raz- | voja, posvečajo v mozirski občini še posebno pozornost | razvoju kmetijstva. Z ozirom | na gospodarsko strukturo je to tudi razumljivo, vendar ■ je iz prizadevanj skupščine | in dmgih činiteljev razvidno, da se kmetijstvu posveča še I posebna pozornost. Trenutno | razmišljajo o tem, da bi ob prvih spremembah občinske- | ga statuta vnesli tudi novost, | in sicer, možnost ustanovit- ve sveta za kmetijstvo ali I sveta za kmetijstvo in goz- | darstvo. IV ^ ^ ^ ^ ^ nalogi. Morali ho- t t ^ala?« je povzela ^ "'ošito, da se mudi > ^ tudi težko hodi. f ^vrnila magistra. ' Do mestne le- I ^liala 2 avtom in t( V« m ' ^ le minilo in še 4 ^orn, ' V«ost takšna, da I Pa tudi hvaleš- fi ' -mh STARO IZGINJA Velenja že- danes ne more- mo več deliti na dva dela, na novega in starega. Stari del se je namreč že skoraj povsem umaknil ' novim sta- novanjskim stolpnicam. Po- drli so tudi staro »Golovo hišo« in tako dalj prostor cesti ter izgradnji sodobne avtobusne postaje. Nedaleč proč, preko ceste, gradi stanovanjsko podjetje odprti olimpijski plavalni bazen, ki bi ga naj predali namenu že julija letos. Trgovskim hišam v Velen- ju se bo že jeseni pridru- žila ljubljanska Na-ma, ki bo zgradila štirinadstropno hišo poleg Sodobne opreme. V četrtem nadstropju bo tu- di restavracija. —v— PRIHODNJE LETO LASTEN KATASTER Katastersko službo za laško občino, tako kot tudi za šentjursko, sedaj opravlja celjski zavod. Po tem, ko je cejski zavod postal del občinske upravne službe in spričo naraščanja stroškov soudeležbe, je nadaljnje med- občinsko sodelovanje na tem področju p>ostalo vprašljivo. V laški občini nagibajo k ustanovitvi lastnega zavoda, ker pričakujejo ,da bi tako organizirana služba bolj ko- ristila potrebam občine in občanom. Kr. OLAJŠAVE ZA KMETE Kmetje v mozirski občini, ki obnavljajo gospodarska poslopja, bodo v celoti opro- ščeni plačila prispevka iz osebnega dohodka od gozda za les, ki ga bodo uporabili pri obnovi novih poslopij. Prav tako bodo priznavali davčne olajšave vsem kme- tom, ki bodo vlagali sredstva v modernizacijo svoje kmeti- je po navodilih strokovne službe pri Kmetijski zadrugi. Posebne davčne olajšave bo- do deležni vsi kmetje borci, odvisno od tega koliko časa so sodelovali v NOV. Poseb- no pomemben pa je sklep skiipščine, da v tekočem letu ne bo zviševala kmetijskih I davščin, da bi tako vplivala I na hitrejši razvoj moderniza- _ cije kmetijske proizvodnje. I BORIS ŠINIGOJ I UPRAVNIK I Občinska skupščina je na « zadnji seji imenovala za I upravnika zavoda doma upo- * kojencev v Laškem Borisa s šinigoja. Upokojenski dom, | ki bo v kratkem vseljiv, bo delova kot samostojni zavod, h pri čemer bo deležen tudi p subvencij, kot je bil deležen med gradnjo kreditov. Ce bi » bil dom pod upravo stano- | vanjskega podjetja, bi bila najemnina v njem nedostop- » na upokojencem. I PRIZNANJE GLIN-U ■ Skupščina občine Mozirje | je izrekla vse priznanje GLIN-u v Nazarjih za vse- ■ stransko koristno akcijo iz- || gradnje gozdnih cest, ki so izrednega pomena za nadalj- ■ ni obstoj in postopno jačanje | gospodarske moči hribovskih kmetij. I Novi procesi, sproženi z nedavnimi ukrepi za stabiliza- cijo našega gospodarstva so pogojih tudi večjo aktivnost organizacij Zveze komunistov, oziroma posameznih oddel- kov. Ob obiskih v nekaterih celjskih delovnih organizacijah smo ugotovili, da se komunisti v celoti zavedajo svojega poslanstva, da se je aktivnost organizacij in članov zelo povečala. Ponekod tudi niso skrivah dejstva, da jih je tre- nutna situacija sama prisilila k temu, da aktivno posežejo v razreševanje posameznih problemov, če primerjamo se- danje stanje z obdobjem pred stabilizacijskimi ukrepi, po- tem moramo ugotoviti velik pozitiven premik v smislu vse večje aktivizacije vrst Zveze komunistov. Sicer pa poglej- mo, kaj so nam o delu svojih oddelkov povedali nekateri sekretarji, ki danes odgovarjajo v naši mali anketi- ALENKA KUNDIH, Tovar- na perila TOPER Celje: O stabilizacijskih ukrepih smo razpravljali na seji oddelka in sicer kot temo vpliv stabi- lizacije in devalvacije na na^ še podjetje. Menim, da je bi- la razprava zelo potrebna in tudi zanimiva, saj smo govo- rili med drugim tudi o naj- nižji meji osebnih dohodkov. O socialni diferenciaciji koli- kor vem nismo govorili. Naš oddelek je srednje aktiven, predvsem zaradi slabe ude- ležbe na sejah in premajhne informativnosti. Mislim, da bi lahko delali bolje, odraz bolj- šega dela pa bi moral biti predvsem v hitrejšem reševa- nju aktualnih problemov.« Alenka Kundih .Tanko Krašovce JANKO KRAŠOVEC, sekre- tar oddelka LIBELA Celje: »O obojem sm^o govorili na seji sekretariata, o ukrepih pa tudi na oddelku. Jasno je, da je razprava potekala o po- višanju cen reprodukcijskega materiala. Ugotovili smo, da se moramo opreti na lastne sile in zadolžili vodstvo pod- jetja, da vsi sektorji pripra- vijo predlog ukrepov z željo, da čimbolje prebredemo nar stalo stanje in ustvarimo sredstva za večje osebne do- hodke. že sedaj so se kot re- zultat razprave in naših skle- pov pokazali določeni rezul- tati. Menim, da je naš odde- lek aktiven, saj smo rešili vrsto stvari in bili glavni i>o- budniki v marsikateri zadevi. Po razgovoru o socialni dife- renciaciji smo ugotovili, da v našem podjetju ni nekih ne" pravilnosti in predlagali or- ganom upravljanja, da razči- stijo probleme glede vredno- tenja delovnih mest, še pose- bej zato, ker od nas bežijo strokovnjaki.« MILICA OMLADIČ, sekre- tarka oddelka METKA Celje: »Razprava o ukrepih je pri nas potekala najprej na sploš- no, potem pa tudi aplicirana na razmere v podjetju. Izde- lali smo akcijski program u- krepov za prihodnje obdobje. Del programa bo izvršen pre- ko komunistov, del preko strokovnih služb. Poudarili smo odgovornost posamezni- kov. Osebno namreč menim, da se nekateri komunisti pre- malo zavedajo svojih obvez- nosti. Naš oddelek je aktiven predvsem v zadnjem obdob- ju, ko razpravljamo o zelo konkretnih zadevah in me- nim, da smo precej prispeva, li k razreševanju problemati- ke v podjetju.« Milica Omladič Zdravko Vrečko ZDRAVKO VREČKO, sekre- tar oddelka ŽIČNA Celje: »O obeh temah smo govorili sa- mo na sekretariatu, priprav- Ijanio pa tudi razpravo v od- delku. Kot verjetno tudi dru- god smo ugotavljali, da je problem za nas v povišaruju cen reprodukcijskega materi- ala. Kot vso kovinsko prede- lovalno industrijo ie tudi nas prizadelo povišanje cen za 15 odstotkov ln smo bili zato mnenja, da bo potrebno uskladiti prodajne cene za odstotek udeležbe materiala. Zadnjo sejo oddelka smo imeli febru- arja in menim, da vsi komunisti čutimo potrebo za razpravo o omenjenih aktualnih problemih.« Petintrideset nekdanjih brigadirjev iz leta 1946 je minulo soboto za dva dni izbrisalo iz svojh možganskih krivulj pretečenih 25 let. Možje, že^ ne, otroci (zvečine tudi že odrasli) morajo opro- stiti ta skok v preteklost, ko smo se na domove spomnili bolj na kratko kadar smo kazali foto^ graf i je naših »pobrigadirskih« dosežkov in pri- dobitev, ko smo napisali kartice s pozdravi in spet bili sredi spominov na mlada leta - delov- na leta. v besedi bom tokrat kratek. Tisti, ki smo bili zraven, smo naš skok v mladost globoko do- življali, vsem drugim pa z ro- manom ne bi mogel dopovedati, kako nam je bilo. Preden se raznežim, sem dolžan sjKDročiti globoko zahvalo vsem, ki so prispevali denar in čas, da smo po 25 letih spet bili skupaj v Bosni. Iskrena hvala. Od Celja do Brčkega je zlago- ma iz drobnih spominov nastaja- la veličastna podoba. Zvečine smo bili »Kajuhovci«, brigadirji prve delovne brigade, ki je bila zame- tek vrste nadaljnjih brigad in udeležbe mladine našega območ- ja na akcijah po vsej Jugosla- viji, pa do akcij v Albaniji, na Češkem in v Varšavi. V Brčko nismo prišli razkazo- vati se, zato smo jo precej ubrali T Spionico, kjer smo po dolgem iskanju in prerekanju le odkrili prostor nekdanjega taborišča, a razočarani zvedeli, da so baje vodnjak v vasi gradili S vabi, če- prav v betonskem tlaku še pi- še... I. Cel... Na akdemijo v Brčkem nismo bili vabljeni, zato smo v Bjelini, kjer smo prespali v udobnem ho- telu, priredili svojo. Trajala je tja do druge ure po polnoči, spo- red pa je bil maratonski, v kate- rem smo bili vsi sodelujoči in občinstvo hkrati. Tudi nad proslavo nismo bili navdušeni. Najprej zato ne, ker so nas zrinili v mrtev kot, kjer smo malo videli, slišali pa nič. Toda govori o tem, kaj je proga, ki smo jo gradili, p>omenila nam in družbi, nam niso bili niti nuj- no p>otrebni. Naši brigadirji so imeli po žepih bogatejši fotograf- ski material, kot je bil na voljo v razstavni dvorani. Nemalo smo bili ponosni, da smo bili Celjani bržčas najbolj organizirana sku- pina med brigadirji-veterani, saj smo stopali celo pod lastnim bri- gadirskim praporom, se ob har- moniki brigadirja Dragota (tudi harmonika je bila v prvi brigadi) spomnili vseh brigadirskih pesmi in koračnic. Pomladil nas je takle skok v mlada leta. Vsi brez razlike smo po svoje obžalovali današnjo mla- dino, katere velik del bo prikraj- šan za spomine, ki niso samo veseli, marveč tudi polni razlogov za ponos in zadovoljstvo. Je kaj čudnega, če smo se vr- nili domov zahripani od petja m vzklikanja gesel? Takle kolektiven izlet v preteklost je mogoč le, ker so bila doživetja tako močna, da so neokrnjena preživela z na- mi vred četrt stoletja. JURE KRAŠOVEC V povorki »mladine« v Brčkem so nekdanji brigadirji s celjskega območja stopali pod lastnim praporom in peli staro brigadno »himno«... V Brčkem so se Celjanom pridružili tudi brigadirji iz re- virjev. Pozor! Takšno pozdravljanje pred 25 leti ni bilo dovoljeno! Naš dobri stari Drajfo s svo.|o dobro staro harmoniko s starimi vižami kuri osiveli mladini pod petami (le\o) in intendant Cvetko (desno), ki je poleg komandanta Staneta ves čas opravljal nekdanjo funkcijo. Komanda in intendanca sta vedno steber vsake organizacije. STREL IZ SKRITE PIŠTOLE udi v Laškem in okolici ired dnevi vznemirila vest, se v gozdu Vulgo v Ja- inčevem dolu »streljajo«, Hetni MARTIN POSPEH äelc pri Rimskih Toplicah prijavil, da je neznanec >ljai nanj, ko je šel na 5k k prijatelju. Ugibanja i ljudmi so bila različna, orili so o osebnem ma- hanju, divjem lovcu in Igem. Razumljivo je, da celjski kriminalisti takoj čeli s preiskavo, katere dediča je prijava javnemu Bistvu Martina Pospeha za- I suma lažne ovadbe in ZETA JAZBINŠKA zaradi na kaznivega dejanja iz lomarnosti. V podrobnejši iskavi so namreč ugotovi- da je Pospeha obstrelil Jo- Jazbinšek in sicer zaradi iiomamosti ozirt>ma po ne- 'či. 'ospeh se je tistega popol- eva odpravil proti vasi Tr- fQ, da bi obiskal prijate- Jazbinška. Nosil mu je iJoje za pištolo, ki jo je ibinšek imel brez dovolj e- I že od leta 1945. Prijate- i sta najprej odšla v klet, to pa se je Jazbinšek sam ttil v kuhinjo in iz omare ei pištolo. Odprl je okno, ' bi preizkusil naboje hi pi- Dlo. Vstopil je Martin Pospeh se mu približal z leve fani. v tem trenutku se je ^tola po nesreči sprožila. Krogla Je Pospeha zadela levo stran prsi, izstopila özi roko in se zarinila v i. Verjetno sta se Jazbin- k in Pospeh po tem ne- senem dc^odku dogovorila, ' bosta o resnici molčala, '«binšek je izbrskal kroglo zidu, jo odvrgel na njivo, ^toio pa je skril na bliž- i6m seniku. ^oda, sledovi so ostali, feiskava je ugotovila, da je '^la zadela zid, pozneje pa ■ Jazbinšek prinesel tudi ^to pištolo. ^orda bi lahko povedala ''a takoj VSo resnico o ne- ^®önem dogodku in tako pri- '^ila drugim mnogo časa in ^a-rja ter v končni fazi tu- di sebi, ko se bosta morala zagovarjati med drugim tudi zaradi dejanja neresničnih izjav. M. SENICAR ISKRA ZANETILA POŽAR V ŠOŠTANJU Na stroju za zbiranje pra- hu v tovarni usnja v Šoštanju je nenadoma izbruhnil ogenj, ki so ga tovarniški gasilci uspeli i>ogasiti_ v eni uri. Preiskava je pokazala, da je iz elektromotorja presko- čila igkra v ventilator in od tu po ceveh v stroj. Delavec, ki je upravljal s strojem, ga je zaustavil in obvestil delo- vodjo. Ta je poklical elektri- čarja, ki je takoj pričel s pregledam elektromotorja. Tedaj je nastala manjša eksplozija, za njo pa ogenj. Škodo so ocenili na 130.000 dinarjev. PESEK SE JE VSUL NANJ DRAGO ROBEK, 24, iz Kladnja pri Krškem je ko- pal pesek v peskokopu in ga natovarjal na kamion. Kopal je na odseku, kjer so bili sloji peska visoki štiri met- re. Po kratkem počitku je hotel nadaljevati s kopanjem, ko se je vsul sloj peska nanj in ga pritisnil ob stranico tovornega avtomobila. Ko so avtomobil umaknili, je bil Robek že mrtev. UMRL V BOLNIŠNICI Iz celjske bolnišnice so sporočili, da je umrl IVAN URBANO, ki se je težko po- škodoval zadnje dni meseca marca. Urbane, delavec podjetja GLIN Nazarje je v gozdu pri Lokovici blizu Šoštanja polnil, motorno žgo z gori- vom. Nenadoma se je vnela obleka in Urbane je dobil opekline II. in III. stopnje. OTROK IN ŠIBICE Pred dnevi je izbruhnil o- genj na gospodarskem poslo- pju last NEŽE NEPUSLAN v Bizeljskem. Zgorelo je pod- strešje in z njim krma In drugo. Škodo so ocenili na 10.000 dinarjev. Goreti je pričelo zaradi ne- previdne igre otroka s šibica- rni. PADEL Z VLAKA Ob 1. uri zjutraj so našli med železniškimi tiri na po- staji Dobova hudo poškodo- vanega 44-letnega PETRA JU- KICA, doma iz okolice Der- vente, ki je trenutno zaposlen v Zahodni Nemčiji. Jukič je bil oblečen samo v spodnje perilo, vendar je baje imel pri sebi dokumen- te. Predvidevajo, da se je vo- zil z brzim vlakom Atene— München in ko se je napotil v toaletne prostore, odprl na- pačna vrata. Prepeljali so ga v bolniš- nico Brežice, od tam pa za- radi izredno hudih poškodb v zagrebško bolnišnico. Dan pred zaključkom re- dakcije smo izvedeli, da se je javil Jukičev prijatelj in FKJvedal, da sta potovala sku- paj. Kot kaže sta nekoliko proslavljala in ko se je Ju- kič napotil proti toaletnim prostorom, je dejansko odprl napačna vrata. , KONJ GA JE POTEGNIL ANTON CAxMPLAH, 68, iz Tržišča pri Planini je v hle- vu odvezal konja in z njim odšel na dvorišče, da bi ga vpregel v voz. Toda konj je močno potegnil in zdirjal. Camplah ni spustil povodca in konj ga je vlekel za se- boj. Pri tem je Anton Cam- plah udaril z glavo ob rob betonskega korita. Obležal je nezavesten. Dan pozneje je v celjski bolnišnici umrl. OTROK PRIŽGAL TRSKO v ponedeljek je izbruhnil ogenj na gospodarskem po- slopju VILIJA MARGUCA iz Kolačnega pri Ločah, občina Slovenske Konjice. ' Zgorelo je ostrešje, krma in drugo. Domači so sami pogasili ogenj, ki je povzročil 5000 dinarjev škode. Ugotovili so, da je štirilet- ni otrok odvrgel gorečo tr- sko med stiho listje. VLAK GA JE POVOZIL v bližini železniške postaje Sevnica so v ponedeljek po- noči našli mrtvega 27-letnega ALOJZA MOTORETA iz Lon- čarovega dola, delavca ŽTP. Motore je bil v bolniškem staležu ter se je dopoldne za- drževal v Sevnici, Pozneje «e je odpravil po progi proti Krškemu in verjetno presli- šal potniški vlak. ki je pri- peljal iz Zida.nega mostu. Bil je mrtev na kraju nesreče. OTROKE JE BILO STRAH SOCIALNI DELAVCI O RAZMERAH SKUPNOSTI NUHANOVIČ- HORVATOVA ^ OTROKE IN NJO JE BILO STRAH GROŽENJ v prejšnji številki smo objavili razgovor s Sulejma- nom Nuhanovičem iz Velike Kladuše, ki je v Cinkarni za- bodel 34-letno Marijo Horvat. Kot eden izmed razlogov nje- gove jeze je bil tudi ta. da je Horvatova zahtevala na centru za socialno delo v Ce- lju rejništvo za oba otroka. Nuhanovič je v zaporu dejal, da je imel otroka rad in da je moral večkrat sam skrbeti zanju, medtem, ko je Hor- vatova pohajkovala. Kakšna je bila vloga občinskega cen- tra za socialno delo pri po- segu v težke razmere skupno- sti Nuhanovič—Horvatova? Vprašanje, ki ga s tem pri- merom začenjamo nikakor ni enkratno, saj je takšnih »skupnosti« v Celju precej, vse pa so karakteristične ali po vdajanju alkoholu, sla- bih gmotnih razmerah, pre- tepanju tn stalnih groženj enega od obeh pravih ali ne- pravih zakoncev. Dejstvo je, da na centru le redkokdaj mine uradni dan, ko ne bi prijokala k njim ženska s prošnjo za pomoč, ker ji moški ali mož grozi, da jo bo ubil. Grožnje in znova grožnje, tu klofutanje, tam obljubljen nož. In v takšnih razmerah rastejo otroci, ki sO mnogokrat priče stalnih pretepanj, grdega govorjenja, otroci, ki so neredko tudi lačni. Center za socialno de- lo nima veliko moči. razen tega, da pokliče posamezni- ke na razgovor — ki se ga lahko ali pa tudi ne udele- žijo — in pozneje če so razme- re že tako hude predlaga od- vzem otrok. OBA STA HODILA NA CENTER PO POMOČ Horvatovo so pričeli na centru obravnavati leta 1967 zaradi slabih gmotnih raz- mer. Center ji je vse do le- tos — ko so dali otroke rej- niški družini — plačeval vrtec za oba otroka, ki sta danes stara enajst, oziroma pet let. Nuhanovič je prvič prišel po pomoč na center že leta 1963, ko je iskal službo. Ma'rija Horvat ni imela lahkega živ- ljenja, saj je oče prvega otroka odšel v tujino in ze- lo neredno dajal denar zanj. Tudi Nuhanovič ni mogel prispevati veliko za svojega otroka, saj je bil najprej na prestajanju zaporne kazni, pozneje pa doma v Veliki Kladuši brez službe. Intenzivneje so pričeli ob- ravnavati Marijo Horvat zo- pet preteklo leto, ko je na centru potožila, da zaradi stabiih pretenj ln Nuhano- vičevega vdajanja alkoholu živi v neznosnih razmerah. Prosila je, da naj zaščitijo otroka. Povedala je, da se ga boji, saj je skočila skozi okno in pobegnila. Več dni je ni bilo nazaj. Strah je prevladal. Ko so Nuhanoviča poklica- U na razgovor je bil izredno korekten in se takoj strinjal, da se bo odselil od Horvato- ve, ki je za to tudi prosila. Zanikal je vse obtožbe Mari- je in p>ovedal, da otrok ne tepe. Kot kaže Nuhanovič proti otrokom resnično ni bil na- silen, saj jima ni nikdar pri- zadejal telesnih poškodb, medtem ko je bila Horvato- va na zadnjem obisku v cen- tru plava v obraz. »MAMO TEPE« Na center" sta prišla tudi otroka sama. Socialna delav- ka, ki ju je sprejela, je po- vedala, da sta se tresla in jecljala od strahu, ko sta pripovedovala, da oče prete- pa mamo. Tako so se na centru dogovorili s Cinkar- no — katere last je bilo sta- novanje Horvatove — da pod- jetje sodno zahteva izselitev Sulejmana. 3. marca so oba otroka vključili v rejniško dmžino, ker so bili odnosi v »družini« nemogoči. Horvatova je si- cer jokala, vendar je kmalu uvidela, da bo to najbolje. Nedvomno je bila navezana nanju, vendar ni vid'ela dru- gega izhoda, ki ga verjetno tudi ni bilo. Pred tem se je teden dni potikala z otroko- ma PK) Celju, prenočevala pri neki znanki in celo v Cinkarni. Govorila je o sa- momoru. Zanimivo je mne- nje socialne delavke o ka- rakterju Horvatove »Bila je neodločna, labilna, sugestibilna, ni znala odloč- no povedati kaj hoče Pose- bej v zadnjem času je bilo opaziti, da živi v nekakšnem stalnem strahu, tudi zaradi otrok, ki jima je baje Nuha- novič rekel, da ju bo ubil.« Bržkone gre samo za grož- njo izrečeno v besu. saj Nu- hanovič sam pravi, da je imel oba otroka rad in je svo- jega celo hotel odpeljati do- mov v Veliko Kladušo. Takšna je plat tragičnih razmer, ki so dobile straho- ten epilog pred dnevi v Cin- karni. Koliko je takšnih o katerih ima.jo podatke na centru za socialno delo, ki bodo svoje grožnje uresničili morda jutri, čez leto ali de- 5et in morda nikoli? Kdo naj takšnim »družinam« pomaga, kdo naj bo tisti, ki bo že pri prv.h znakih dnirinske trage- dije zavaroval otroke in jim omogočil normalno mladost? Ali nismo prav pri teodo uresničevali skupn< ili ločeno, pa je trenutii< aolj odvisno od kmetijskil :)rganizacij kot od kmetov Vsak naj gospodari s plodo ri svojega dela. Ko bodo ra žusni čisti, bodo spori odprav .jeni. Jože PeteK Težko najdeš tisto, kar ti je pred nosom. Nerodno je odpirati odprta vrata. Nihče te ne more ponižati, če se sam ne ponižaš. Kjer je okras, je tudi prevara. Čim se razorožimo v glavah, se z lahkoto tudi V skladiščih. Največ zla poganja iz izmišljenih korenin. Zlato je prizadelo toliko gorja, da je hu- dič prej zlat kot črn. Zlato se preveč ble- šči in je težko videti tako, kakršno v resni- ci je. NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Dasiravno smo v enem na- ših prejšnjih tedenskih pre- gledov notranje političnega in gospodarskega dogajanja navedli mnenje — ki je ob- veljalo kot neuradno — češ da se bodo v tem mesecu menda odmrznile cene neka- terih industirijskih in drugih izdelkov, ki jih je konec lanskega leta zajel ustrezni odlok zveznega izvršnega sve- ta, se to mnenje ni uresni- čilo; minuli četrtek je ZIS na svoji seji razpravljal o osnutku KREDITNO MONE- TARNE POLITIKE za leto 1971 ter je ta osnutek po izhodiščni oceni predlagate- ljev (Narodne banke Jugo- slavije in državnega mone- tarnega sveta) tudi sprejel, hkrati pa je ZIS podaljšal veljavnost dosedanjega odlo- ka o ZAMRZNJENJU CEN Za industrijske izdelke. Ob tem samo nekaj besed — nekaj podrobnosti prav- zaprav — o obeh gornjih sklepih ZIS. Kar zadeva spre- jeti osnutek letošnje kredit- no monetarne politike ome- nimo, da je v tej politiki za- risana določena zadržanost, ki naj bi vplivala na MANJŠO RAST POVPRAŠEVANJA na domačem tržišču kot doslej — kar z drugimi besedami pomeni določeno zmanjšanje kupne moči ob sočasno zmanjšani ponudbi proizvod- nje na tržišču. Bržčas si to politiko lahko tolmačimo tu- di kot določen pritisk na di- vjanje cen — v ugodnem smislu kajpak in v smislu nadaljnjih stabilizacijskih ukrepov. V sprejetem os- nutku kreditno monetarne politike je predvideno, naj bi se pri nas letos denarna masa povečala za 14 odstot- kov, kratkoročni krediti pa v celoti za 15 odstotkov. In še — kar zadeva ome- njeno prolongacijo doseda- njega zamrznjenja cen indu- strijskih izdelkov: kot je zna- no, je ZIS to zamrznjenje izvedel s posebnim odlokom lani oktobra, veljavnost od- loka pa naj bi se (kot je bilo tedaj predvideno) iz- tekla konec letošnjega apri- la, ko naj bi začeli še inten- zivneje učinkovati vsi instru- menti stabilizacijskih ukre- pov. No, zvezni izvršni svet je sedaj — kot rečeno — po- novno odločil, da ostanejo cene teh izdelkov na doseda- nji ravni ter pod trdno dru- žbeno kontrolo, hkrati pa je v tej odločitvi ZIS rečeno, da. bo cene nekaterih vrst GRADBENIH MATERIALOV (npr. opeke, apna, peska, mivke) poslej mogoče spre- minjati samo v soglasju z odločitvami republiških izvr- šnih svetov. Kljub pričakovanjem ZIS na tokratni seji še ni raz- pravljal o napK>vedanem zni- žanju CARINE ZA AVTOMO- BILE ter za njihove motorje in sestavne dele motorjev — čeprav vse kaže, da se bo ta carina v prihodnje vendar- le morala znižati (ampak menda samo za 10 odstotkov namesto pričakovanega več- jega znižanja). No, kljub vsemu, kar smo napisaU zgoraj o določenem zamrznjenju cen (ki kajpak velja samo za tiste izdelke, na katere se nanaša odlok ZIS), pa moramo ob tem na- pisati, da sedanje stanje v zvezi s stabilizacijsko politi- ko pri cenah na našem tr- žišču ne kaže ravno najugo- dnejše podobe. Iz obvestila zveznega zavoda za statistiko povzemamo, da se je v pri- merjavi z lanskim trimeseč- jem reprodukcijski material na tržišču podražil kar za 15,2 odstotka, cene na drob- no pa so se povečale za 12 odstotkov in splošni življenj- ski stroški za 12,8 odstotka — kar vse velja, kajpak, za celo državo in v povprečju. Iz taistega obvestila tudi po- vzemamo, da naši EKDLGOVI V MENJAVI S TUJINO še vedno naraščajo v mesecu marcu je bü naš celotni uvoz (SFRJ) kar za 39 odstot- kov večji kot lani ob istem času — in tako imamo v le- tošnjem prvem trimesečju za 5,7 milijarde din zunanjetrgo- vinskega primanjkljaja (kar je približno za 2,6-krat več kot v tem času lani). Pomembno vprašanje, ki mu je bila posvečena seja republiškega izvršnega sveta ta ponedeljek, pa je bila ob- ravnava osnutka splošnega družbenega dogovora v zve- zi z zakonsko akcijo — če lahko tako rečemo — ki jo lahko v okvirih republike pripravljamo za DRUŽBENO USMERJANJE DELITVE DO- HODKA. Republiški IS je tokrat sprejel osnutek sploš- nega družbenega dogovora o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohod- ka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah z določili zadevnega repu- bliškega zakona; kot je zna- no, potekajo sedaj priprav- ljalni razgovori med akte- rji samoupravnih sporazumov (torej zastopniki gospodar- skih organizacij sorodnih dejavnosti ceiroma ustreznih grujpaoij združenega dela), ki bodo slednjič sklenili te sporazume in tako uskladili delitev dohodka v svojih ob- likah dejavnosti — ob tem pa trije zakonsko določeni sopodjpisnilki temeljnega dru- žbenega dogovora (izvršni svet, sindikati in gospodar- ska zbornica) tehtajo osnov- na načela in merila v zve2ä z nalogo. Omenmmo še, da družbeni dogovor (ki bo po- temtakem dokončni okvir, znotraj katerega se bodo la- hko gibali samoupravni spo- razumi organizacij združene- ga dela) predvideva najnižje in najvišje osebne dohodke za normalni delovni uspeh v polnem delovnem času. Republiška skupščina — pravzajprav dva od njenih zborov, republiški in gospo- darski — se je sestala na za- sedanju to sredo. Na dnev- nem redu ima vrsto pomemr bnih vprašanj — med dru- gim bosta npcr. skupščinska zbora sklepala o zakonskem osnutku o pogojih za PRO- DAJO STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ v dru- žbeni lastnini — ki se jih bomo na tem mestu dotak- nili prihodnjič, saj nam r tem trenutku sklepi še ni- so znani. In za zaključek še dogo- dek, ki ga moramo vsaj za- beležiti: ta ponedsfijek je PREDSEDNIK TITO obiskal Zenico — železarsko in ru- darsko središče v BiH — ter je tam pregledal bojno pripravi j enost' teritorialnih snot zeniške komime in ko- mandantom razvrščenih bri- gad podelil bojne zastave. V govoru, ki ga je imel na tej slovesnosti, je predsednik rito ix>udaril p>omen enotno- sti naših narodov, saj je ta enotnost temelj vseljud.ske abrambe naše domovine. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Te dni je v središču pozornosti štiriindvajseti kongres komunistič- ne partije Sovjetske zveze. Minulo soboto se je končala prva polovica kongresa. Mnenja o kongresu so v svetovnem tisku precej različna, har je seveda jasno. Nekateri ame- riški komentatorji menijo, da se je Leonid Brežnjev v svojem večur- nem govoru v bistvu zavzel za pri- znanje teritorialnih sprememb v Evropi po 2. svetovni vojni. Ko se je zavzemal za razveljavitev Var- šavskega in Atlantskega pakta in odpravo tujih baz, je — po mne- nju ameriškega komentatorja Ja- mesa Restona — v bistvu računal s tem, da bi potem bila Rdeča armada vodilna sila v Evropi. Ta- ko Brežnjev kot Gromiko sta se zavzela za razširitev oziroma nor- malizacijo odnosov z Združenimi državami, pri čemer je Gromiko konkretno omenjal tudi razgovore o Zahodnem Berlinu, Srednjem vzliodu, evropski varnosti in ome- jitvi strateškega oboroževanja. Ostro pa je Brežnjev napadel ki- tajska politična stališča ter po- udaril, da je predvsem od vodstva LR Kitajske odvisna smer nadalj- njih odnosov med obema država- ma. Z jugoslovanskega stališča je na 24. kongresu predvse«! zanimivo dejstvo, da je Brežnjev praktično popolnoma zamolčal obstoj sveta neangažiranih držav. Vse neuvršče- ne države je nekako pospravil v »rezervni sklad« vzhodnega oziro- ma zahodnega bloka. Tudi disku- tanti na kongresu niso omenjali neuvrščenih, kaj šele, da bi spre- govorili o 3. konferenci neangaži- ranih lani v Lusaki. Ztmanjepoli- tična ocena dosedanjih referatov na 24. kongresu KP SZ torej kaže, da je za Sovjetsko zvezo in njeno partijo svet razdeljen na dve po- lovici: na Vzhod in na Zahod. Vmes, sodeč po besedah Brežnjeva in drugih, ni ničesar. Vsa vpraša- nja naj se torej rešujejo s stališča Vzhoda ali Zahoda. O takšni pre- živeli delitvi sveta pa laliko mirno rečemo, da je — če nič drugega — močno poenostavljena podoba sveta in naše dobe. Predsednica izraelske vlade Gol- da Meir je zavrnila egiptovski predlog, naj bi se izraelske čete umaknile z vzhodnega brega Su- eškega prekopa, nakar bi to plov- no iwt spet odprli. Na kongresu združene izraelske laburistične stranke je Golda Meir dejala, da si Izrael sicer želi, da bi bil Suez spet ploven, vendar ne za ceno umika s Sinaja in iz Gaze. Sueški prekop ni ploven že od junijske vojne leta 1967 in sedanje izjave Golde Meir povezujejo z ameriško pomočjo Izraelu. Izvenameriški ko- mentatorji namreč ugotavljajo, da se Izrael ne bo umaknil, dokler ne bo dobil krepkega »opozorila« iz ZDA. Izrael zavlačuje krizo, pred- sedniku Nixonu pa je to najbrže pogodu. Prihodnje leto so namreč volitve za novega predsednika ZDA in Nixon bi si brez dvoma rad obdržal in še pridobil simpatije ameriških Židov. V öilu je na občinskih volitvah politično in moralno zmagala levi- čarska koalicija ljudske fronte pod vodstvom čilskega socialističnega predsednika Salvadora Allendeja. Ljudska fronta je dobila absolutno večino glasov (52 odstotkov), opo- zicijski stranki demokristjanov (ki so še naprej najmočnejša po- litična stranka v čilu) in desni- čarskih nacionalistov p>a 48 odsto- tkov glasov. Zmaga koalicije je tu- ^ osebna zmaga predsednika Al- lendeja, ki je po volitvah izjavil, da takšni rezultati in potek volitev pobijajo desničarske trditve, da marksistični režim ni demokrati- čen in da ne dovoli svobodnih vo- litev. V ZDA vihra borba mnenj »pro et contra« glede poročnika Calleya, ki je bil zaradi tega, ker je ubil ali ukazal pomoriti več kot sto juž- novietnamskih civilistov, obsojen na dosmrtno ječo. Medtem ko se eni zavzemajo in napovedujejo, da bi moralo na zatožno klop sesti še več podobnih ljudi, pa so predstav- niškemu domu ameriškega kongre- sa že predložili resolucijo, ki zahte- va popolno pomilostitev poročnika Williama Calleya. Demokratski po- slanec Ed Edmundson je izrekel mnenje, da je ta dokument izraz »najglobljih občutkov večine Ame- ričanov«. Hkrati poročajo, da je po sodbi plošča »Bojna himna po- ročnika Calleya« postala best-seller. 19. Paradižnik je segel v predalček in škatli- co pomirjevalnih tablet zagnal Klari kar z avtat Mudilo se je pač ... Tedaj pa - kot da ni bilo še dovolj strahu in presenečenj - je odprl svoj gobec - »štor«, na katerem je sedela Klara. »Štor« je v svoje zobato žrelo ujel škatlico in jo pogoltnil. Uganili smo, kdo je ta štor! Mrcina je iz bliž- njega jezerca prišla počivat na obalo. No, tokrat bo njen počitek posebno globok! Tablete, ki jih je vrgel Paradižnik, niso bile od muh! Zobata živalca je zadremala tako temeljito, da ji je Pa- radižnik zlahka slekel dragoceno obleko, še pre- den se je prebudila. Ob pogledu na imenitno kožo je odleglo tudi Klari, ki se je že kar videla trgu Košate lipe s torbico In čevlji iz prave k kodilje kože. Dogodki zadnjih minut pa so vendarle pus sled na živcih obeh popotnikov. Odločila sta malce zaustaviti se, pomalicati in zadremati jezeru. časi furmanov na zgornjesavinjski cesti so resda že zdavnaj minili, toda Icljul) temu se še zgodi, da se na cestah pojavi »kolona« vozil z samo dvema konjskima silama. No malce hudo je, če se to pripeti na dvojnem ovinku, ko se potem za njimi nujno nabere kar lep rep, tistih, ki vozijo z veeimi konjskimi močmi... (foto: b. s ) Kot vsaka ^ima je tudi letošnja prizadejala cestam veliko škode. Cestno podjel Celje je že pričelo popravljati najbolj poškodovana cestišča na celjske območju, da bodo ceste pripravljene na velike obremenitve v bližajočem obdobj Na sliki so delavci Cestnega podjetja Celje, pri popravilu ceste na Polzeli. Foto: Tone Tavč Stara dotrajana hiša na Uuhartovi ulici (nasproti tržnice je porušena in bodo namesto le-te zgradili nov moderen trgovski lokal, čez nekaj časa bo dobil predel okoli l^vinove in Linhartove ulice lepši modernejši videz ... I. Premzl V R E M E Evropo zajema pod- ročje visokega zračne- ga pritiska. Padavine bodo prenehale. Do ne- delje je pričakovati le- po in toplo vreme. Ne- varnost jutranje slane. \'UVI rEDNIK — GlaaUo Občinskih organüaclj Sociahsütne ^veze delovnega ljudstva: Celje LaSko m 2alec — Uredništvo .n uprava Celje, Gregor616eva 5 poStnl predal 161 - Urejuje UredniSKj odbor — Glavni Id odgovorni urednik: Bernard Strmčnik - Tehnični urednik; lože Cegnar — NOV! TEDNIK iznaja vsak četrtelt — Izdaja ga OOP »Delo«, Informacije propaganda Celje — Tisk ln lt:;šeji OGP »Deloa Ljubljana - Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne Številke 60 par: leina naročmna 30 dm; polletna iS din Za tujino znaSa na ročnins 60 din - Tekoči račun 507—1—1280 — TELEIPONl; urednjšivo 23-69 ln 31-05 mali oglasi tn naročnine 38-00 STROGO ZAUPNO v naši soseski že dlje časa ni več tako prijetno kot je bilo nekoč. Pa ne, da bi si želeU starin časov. Ti so minili in se ne morejo nikoli več vrniti. Toda, lah- ko bi se povrnili tisti prisrčni odnosi med ljudmi, ki so ustvarjali prijetno razpoloženje, zaupanje, sprošče- nost. Toda... vse kaže, da so tudi to samo želje. Lju- dje so se namreč predali nevoščljivosti, vrtanju v osebnost drugih ljudi, v njihove uspehe in težave. In v tem so vzvišeni nad vsemi, še več, so nedotakljivi in nezmotljivi. Njihove besede so edino merodajne pa če- prav izmišljene in žaljive, čeprav izvite iz trte. In bog ne daj, da bi kdo pogledal za njihovimi koraki, da bi se obregnil ob njihove kamne, ki jih je polno vse- povsod. »Njim je lahko. Denarja imajo na kupe, milijone pa na hranilni knjižici. Uživajo, povem vam, da uživajo kot baroni. Družba jim daje vse in omogoča vse.. .« To je moto besed in obrekovanj, ki krožijo po sose- ski. Zdaj se nanašajo na enega, zdaj na drugega, samo nikoli na tistega, ki jih goji m razpihuje, ki jim prili- va olje, da še bolj zagorijo, da postanejo še bolj stru- pene in žaljive. »Ste jo videli?« je začela klepetulja zaupni pogo- vor s sosedo v nadstropju više.« Ima nov klobuk. Pa ko bi ji pristojal, bi nič ne rekla, tako pa ima tako velike krajce, da se vsa skrije pod njim in se zdi kot velika goba v gozdu. In tista barva! Tako kričeča, da opozarja na vsakem koraku!« Zaupnost se je širila od prve sosede v nadstropju nad njo, do druge pod njo, do tiste na levi in desni, vse je bilo strogo zaupno. Toda, ljudje so vedeli vse, celo več, kot je bila resnica. Ljudje so vedeli, kako ži- vijo, kaj jedo za kosilo in kaj za večerjo. Ce niso ve- deli zanesljivo, so z jeziki pripravili bogat jedilnik. Hiša, velika hiša z nmogimi stanovanji, se je spre- menila v pravo stražamico. če ni bila pri oknu ena, je bila druga, in potem je spet šlo od ust do ust, od nadstropja do nadstropja. Obveščevalna služba je funkcionirala brez zastoja in imela je velike oči, iz- redno domišljijo in še večjo nevoščljivost. »Vem, da imajo nekateri veliko povedati o meni in naši družini. Vem, da nam sledijo na vsakem kora- ku in da kar pokajo od zavisti, kadar se peljemo na izlet, kadar smo veseli in srečni. Toda, srečo si ustvar- jamo sami, brez njihovih neslanih pripomb. Naša sre- ča je delo. Pri nas ne poznamo pohajkovanja in ne za- pravljanja časa. Gostilrte niso naš drugi dom. In ka- dar nas tarejo težave, jih rešujemo sami znotraj dru- žine, z lastnimi napori. Tedaj ne kličemo na pomoč sosedov, ki komaj čakajo, da bi se nam nekaj pripe- tilo, nekaj slabega in težkega. Težave so naš problem, če jih seveda napravimo sami!« Oh, kako čudni smo ljudje ...!? —a"