56. štev.
Pavftalni Iranko v državi SNS.
VLiublJanl, v četrtek 10. marca 1921.
v3:, s..-
(shaja resen nedelj In praznikov vsak dan ob 10. eri dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Franeišhaneka ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise fronbirati ta' podpisati, sicer se jih ne pri-obči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 65 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’—, Pri večjem naročilu popust.
Poumuna itnv
Leto V.
M K.]
1» f
Vv. • ,,<£
Glasilo lugoslov. socijalno - demokratične stranke
Telefonska it. 312^
Naročnina: Po poiti ali c dostavljanjem na dom sW celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 812, aa ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije ta Hat so poštnine prosta. *
Opravništvo ie v Ljubljani* frančiškanska ulica št.6^1 Učiteljska tiskarna.
al\
H
Vlada trdno stoji •. •
LDU Beograd. 9. inarca. Po vesteh »Jutarnjega lista« bo »menda« prišlo do sporazuma med Pašičem In muslimani. Muslimani zahtevajo, da se jim odkupi zemlja po današnji vrednosti. Potem pa zahtevajo tudi avtonomijo šol in cerkve. Vlada bo vsekakor popustila tembolj, ker so zemljoradniki sklenili, da ne vstopijo v vlado.
LDU Belgrad, 9. marca. Člane zemljoradničke stranke iz Bosne je
Dogodki v Rusiji.
A. Resne vesti.
IDU Moskva, 9. marca. (Brezžično ) Ljudski komisar za zunanje posle Čičerin je objavil vladno Izjavo, da poročila Inozemskih Hstov o velikih nemirih v Petrogradu in Moskvi niso resnična. Tudi ni v Kronstadtu splošnega upora, temveč uprlo se je samo moštvo vojne lauje »Pa tropa vlovsk«. Drugi pomorščaki -se upora niso udeležili razen nekaterih. ki so bili pod vplivom cari-stičnih častnikov. Vesti o obstreljevanju Petrograda in o uporu moštva v fortih so izmišljene.
LDU London, 9. marca. (Brezžično.) Iz Helsingforsa javljajo, da le bil spričo resnega položaja Tro-Ckij imenovan za diktatorja z neomejeno inočjo in da se je podal v Petrograd.
I.DU Berlin, 8. marca. Listi Javljajo iz Rige: Po semkaj došlih vesteh se sovjetski vladi došedaj še ni posrečilo, polastiti se upornega Kronstadta. kjer je revolucijski komite. ki obstoji iz socialnih revolu-cionarcev desnice, prevzelo vso oblast. Ta komite razširja brezžične brzojavke in pozivlje ruski narod k uporu proti Moskvi. Uradna moskovska brezžična brzojavka javlja, da je v Petrogradu vse mirno. 8000 petrograjskih mornarjev je baje na sborovanju 5. marca sklenilo podpi-Tati sovjetsko vlado. Sinovjev in Kalinin baje nista bila aretirana. Tukajšnji zastopnik sovjetske vlade stoji v normalni zvezi z Moskvo tn Petrogradom.
B. Očitne laži.
LDU Varšava, 9. marca. (Brezžično.) Vesti iz Rige potrjujejo, da »ta bila Zlnovjev in Kalinin aretirana.
LDU Varšava. 9. marca. (Brezžično.) Proti Kronstadtu poslana rdeča armada, po številu 50.000 mož. ne kaže posebnega veselja za bojevanje. Iz gubernij Orlov. Har-kov, Saratov in Kaluga javljajo o kmetskih uporih.
V začetku je b» »Lugano«. lep kraj ob laško - švicarski meji. od-boder so pošiljali v svet časniške »race«, isto vlogo sta prevzela za časa revolucije v Rusiji najprej »Stockholm«, za njim pa »Helsing-fors«.
Vse na nadkriljuje »Varšava«!^
Dogodki v Nemčiji.
Zmaga brez krvi.
LDU Mainz. 8. marca. Zavezniške čete, ki so zasedle Diisseldorf, so ponoči dospele semkaj in zasedle mesto. Postopale so tako. da po možnosti niso rabile orožja Belglj-. e čete so prišle v mesto, francoske in angleške pa so zasedle desni renski breg in vkorakale v mesto Od južne strani. Na reki se je zbralo zavezniško rečno brodovje. ki se'je pripravljalo k napadu.
Stališča nemških strank.
LDU Berlin. 8. marca. V nem-,fiko - nacionalni ljudski stranki manijo. da so zavezniki sedaj Včršili versaillesko mirovno pogodbo, ki
vodstvo poklicalo v Belgrad. Informirani krogi spravljajo to v zvezo s pogajanji med vlado in muslimani.
Ta-le »menda« je najbolj imeniten. Ampak Turki so dragi, silno dragi 1 Vlada ima sicer mnogo denarja, pa vendar! Trdno pa le stoji • •.
vsled tega za Nemčijo ni več obvezna. Nemčija torej ni več obvezana Izvršiti mirovne pogodbe. To stališče bi morala zavzeti tudi državna vlada.
V socialno - demokratični stranki pa menijo, da Nemčija iz Izida londonske konference ne sme izvajati, da ne bi izvršila prejšnjih obveznosti.
V neodvisni socialistični stranki upajo še vedno, da bo angleško in francosko delavstvo vplivalo na svoje vlade, da bi se vzpostavila pogajanja z Nemčijo.
Francoski socijalisti v Berlinu.
LDU Berlin, 8. marca. »Dena« javlja, da se francoski socialistični voditelj Renaudel mudi v spremstvu glavnega urednika lista »Humanite« v Berlinu. Oba socialistična voditelja imata nalogo, stopiti v zvezo z vsemi socialističnimi strankami Nemčije, da se pripravi konferenca angleških, francoskih in nemških socialističnih strank, na kateri bi se dosegel sporazum med delavskimi strankami omenjenih držav za praktično delo pri obnovi opustoše-nih ozemelj Francije. Konferenca se bo vršila 2e v najkrajšem času.
Obsedno stanje in cenzura.
LDU. Berlin, 9. marca. Listi poročajo iz Diisseldorf a: General De-goutte je izdal odredbo, s katero se proglaša obsedno stanje nad Dussel-dorfom in zasedenim ozemljem. Vse stavke so prepovedane. Uradniki imajo vršiti nadalje svoje posle pod kontrolo zasedbenih oblasti. Z izjemo mednarodnih D-vlakov in delavskih vlakov je ves promet v zasedeno ozemlje in venkaj ustavljen. Vsak potnik se mora izkazati s posebnimi dokumenti. Poštni, brzojavni in telefonski promet je dovoljen le pod kontrolo. Število policijskih uradnikov so določile zasedbene oblasti. Število francoskih zasedbenih čet v Diisseldorfu znaša od .»000—4000 mož.
LDU Koblenz. 8. marca. Med-zavezniška porenska komisija je izdala dve novi odredbi, ki stopita takoj v veljavo. Po prvi odredbi uvedejo zasedena oblastva telefonsko ta brzojavno ' cenzuro za osem dni. Ta cenzura se more vedno zopet podaljšati za osem dni. Cenzura velja tudi za vesti o premikanju čet
Nemci zapustiti London.
LDU London, 8. marca. Nemško odposlanstvo je danes odpotovalo s posebnim vlakom. Dr. Stamer, nemški poslanik se odpravi danes v Berlin.
Čehi mobilizirajo proti Nemcem.
LDU. Praga. 8. marca. Olede govoric, ki so se razširile o mobilizaciji. poroča »Pravo Lidu«, da so socialnodemokratični poslanci od merodajnih strani dobili zagotovilo, da se Je treba pripraviti na »even-tualnosti« spričo dogodkov, ki se odigravajo na Nemškem, ako bi dogodki na Nemškem imeli posledice za češkoslovaško republiko.
»Eventualnosti« — to je lep izraz, ^namesto da bi odkrito rekli, da Cehi mobilizirajo.
Poljska in Romunija.
LDU Varšava, 8. marca. Pred odhodom poljskega zunanjega ministra Sapfehe Iz Bukarešte se je objavil nastopni uradni komunike: Za bivanja kneza Sapiehe v Bukarešti se je na več konferencah med zunanjima ministroma Romunije in Poljske dosegalo popolno soglasje glede političnega položaja obeh držav. Z zadovoljstvom sta izjavila oba ministra. da popolnoma soglašata glede političnih ciljev obeh držav. Ti cilji zasledujejo ohranitev tako težko pridobljenega miru in jamstva za politiko miru.
LDU Varšava. 8. marca. »East Express« javlja lz Bukarešte: Romunski listi poročajo, da so boljševistični časopisi priobčili komunike, ki razpravlja o odnošajih med sovjetsko Rusijo in Romunijo. Čičerki Je sporočil romunski vladi, da Rusija in Ukrajina nimata nobenih sovražnih namenov proti Romuniji. Ako Romunija sprejme predloge sovjetske vlade, je vsaka možnost za zapletljaje izključena.
Za slučaj spomladanske boljše-viške ofenzive proti Romuniji so se morali Rumunf ozreti po zaveznikih. Prvi so se oglasili Poljaki. Mogoče sami iz svoje volje vsled tradicijo-nelnega sovraštva poljskega plemstva (ne naroda 1) do Rusov, ali pa, kar Je še verjetnejše, na francoski pritisk, če bi se šlo samo za obrambo. bi se še našla kakšna opravlče-valna beseda za poljsko - rumunske zahrbtnosti, toda gre se bržkone za več. Kjer so Francozje vmes, je povsod nesreča.
Iz ustavnega odseka.
LDU. Belgrad, 6. marca. 28. selo ustavnega odseka ie otvoril predsednik dr. Nentič ob desetih dopoldne. Razprava o členu 81 se nadaljuie. Sprejet Je bfl prvi oddelek, ki tovori o vojaški dolžnosti la o sestavi vojske.
Dragi oddelek, kj tovori o vojaških sodiščih se Je odgodtt, dokler se vojni minister o tem oddelim ne sporazume t vlado.
PreNo ae Je na razpravljanje o členu 82. Prestopke, Id Jih napravijo državljani v družbi z vojaki, sodi civilno sodišče. Tudi ta člen Je Ml soglasno sprelet.
člen 83: »Noben državljan po končanem 20. letu ne more dobiti državne službe, ako ni po dol očkih vojnega zakona odslužil roka v vojaški sJužbi ali pa bi) oproščen.« Ta redakcija Je bila sprejeta z večino glasov.
Posl dr. Pavlčič (narodni klub) predlaga, naj se vstavi v ta člen še ta-le stavek: »Za ureditev notranjega reda ki »L ni te more uporabiti vojska samo na zahtevo pristojne civilne ©Masti. ° uporaM orožja proti dri* v O*"0*” »o določal poseben zakon.« — Vojni minister meni, da 2e zakon o javni varnosti predpisuje, kdaj se sme uporabiti vojska in da torej tega ni treba še v ustavi izrecno povedati.
Dr. Sušnik (lugoslov. klub) govori nato o zlorabi oblasti od strani vojske. Minister za konstituanto sprejme predlog dr. Pavlčiča, da se more uporabiti vojska samo na zahtevo civilnih oblasti. Predlog posl. dr. Pavičiča se nato soglasno sprejme kot člen 84 v oddelku, H govori o vojski.
Sprejme se tudi ile” 85: »Tuje vojske se ne morejo'staviti v službo naše države hi vojska naše države se ne more staviti v službo kake tuje države.«
Preide se na I. oddelek, ki govori o izpremembah ustave. Ker Je ta oddelek sestavljen na podlagi dvodnevnega sistema, se seja za četrt ure prekine, da bi ožji odsek mogei dovršiti izpremembe, kj se nanašajo na določila o enodomnem sistemu. Nato se ves enajsti oddelek z malo Izpre-menrbo sprejme, da Je za Izpremlnjanjo ustave treba trlpetlnskc večine od vsega števila poslancev. Predloge za izpremembe v ustav) more staviti narodna skupščina ali kralj. O teh izpremembah določa narodna skupščina s kraljem,	-C
Radikalec Ljuba Jovanovič predlaga, naj se danes še ne razpravlja o členu 86, ampak šele na prihodnji seji, in da se dne 9. marca podaljša delo tnterparlamentarne konferenca, da se doseže medsebojni sp> razom glede onih členov vladnega ustavnega načrta, ki so ostali nerešeni, kas or tudi o čJeun 86 in o tretjem oddelku u«ta-
| ve, ki govori o državnih oblastih. Posia-ncc predlaga nadalje, naj se na tej konfe« reuel rešujejo tudi oni členi, ki govore O svobodi vere in prepričanja. Njegov pred« log se sprejme, nakar predsednik dr. Nin« ČIČ zaključi sejo ob dvanajstih bi pol la odredi prihodnjo za 10. t m. ob devetih dopoldne.
Naša industrijska politika.
Slovenske pokrajine so razmeroma revne in le s težavo morejo prehranjevati naše kmečko prebivalstvo. Bogata pa je naša zemlja drugih zakladov, ki se pa izpremene v zaklade šele takrat, če jih dvigne, obdela in izdela delovna roka.
Ta roka pa ne sme delati. Ta roka ne sme dvigati zakladov iz zemlje, da plačamo primanjkljaj v hrani, ta roka se ne sme gibati, da se oblečemo in obujemo tako, kakor sc oblačijo in obuvajo evropsko civilizirani ljudje, ta roka se ne sme premikati, da bi plačevali svoje kulturne ustanove eventueino sami, ampak ta roka naj miruje na povelje enega samega mogotca v belgraj-sketn trgovinskem ministrstvu!
Komaj je minilo par tednov, kar so se vršile v Belgradu gospodarske konference, katerih so se udeležili tudi zastopniki slovenskih delavskih organizacij, a že zopet grozi nov ferman! Delavski zastopniki so prinesli v Belgrad obširen statističen materija] s seboj, ki jasno dokazuje, da mora vzeti celo industrijo v Sloveniji vrag, ako se ne najde pravočasno pomoč. Delavski zastopniki in zastopniki gospodarskih organizacij iz Slovenije so tudi predlagali potrebna sredstva, zlasti glede carin, da se obdrži slovenska industrija vsaj na življenju in 2 njo vred nekaj tisoč slovenskih delavskih rodbin, in pameten Človek bi mislil, da se bodo ti praktični nasveti vendar upoštevali! Konference se vendar ne sklicujejo zato, da hodijo delegati gledat na uro?
Pa nel Minister ima sicer dobro voljo, toda on Ima eno veliko napako: on je Slovenec in ni član »beo-gfadske porodice«! Zato ne odločuje on, ampak odločuje gospod načelnik ali dva načelnika, ki stojita Dod tako mogočnim vplivom in zaščito ne srbske, ampak cincarske »heogradske porodice«, da jih tudi tristotavžent ministrov — Slovencev ne premakne z mesta!
Kakšnega kalibra so gospodje v trgovinskem ministrstvu, ki naj odločajo o usodi nekaj tisoč slovenskih delavskih rodovin, najbolje ilustrira sledeča dogodbica:
Prišli so k njemu industrije! kovinske stroke iz Slovenije. Jamrat in stokat seveda. Razložili so mu
seveda natanko, da bodo morali ugasniti »Martinove« peči. če jim carina onemogoča dobiti potrebni koks. Nato je rekel ta čudni 2enij: Pa delajte stole I
Gospod si najbrže predstavlja »Martinovo« peč kot neko svetov-« no čudo: Ce mečeš zgoraj vanjo ru« do in koks, teče iz nje železo, če pa mečeš vanjo drva in stare »porab* kine«, pa lezejo spodaj stoli in mize iz nje!
l aki možakarji vodijo pr) nas trgovsko in industrijsko politiko! Ampak blizu mu ne moreš za vraga ne. Tudi sam minister ne! Njegova naloga namreč ni, da čuva in brani državne koristi ali celo koristi in in-* terese tistih, ki delajo, ampak on mora varovati edino-le koristi in In-* terese nesrbske »beogradske poro« dtce«! Slovenski delavec bo smel delati in zaslužiti v svoji domovmf Šele takrat, kadar mu bo to milost« ljivo dovolila tista lepa družba ci« ganske, rumunske in grške, ali ka-« kor pravijo Srbi na kratko: cincar« ske krvi. ki danes neusmiljeno ropa in pleni celo državo s Srbi vred. in pa tisti gospodje v belgrajskih mini-« strstvih, ki sede na svojih' mestih' kot reprezentanti te imenitne »po« rodice«!
Naši listi pogosto tožijo, da v na« tih krajih narašča neprijaznost ali celo sovraštvo proti Srbom. Ali je to čudno? Delavec ve. da prihajajo naredbe, ki mu ubijajo eksistenco doma, iz Belgrada in on ve le. da sc v Belgradu Srbi gospodarji. On ne ve. da v Belgradu niso gospo« darjl Srbi. ampak nekaj cincarskih rodovin! Zato se seveda obrača njihova jeza — in to upravičena je« za! — prot! tistim, katere on! srna« trajo za krivce svojega zla!
Danes preti pogin naši kovinski industrij, jutri bo prišla kakšna dru« ga na vrsto, pojutranjem pa tretja. Iz Belgrada nas bo pa kakšen tak ženij, kot smo ga omenili zgoraj, to« lažil z izrekom: Delajte stole -— magari v »Martinovi« peči!
Kolikor dalje bo trajal tak ne« srečni sistem, toliko glasnejši ho klic po avtonomiji! Ali pa še več!
Krivi pa tega krika ne bodo cm!, ki kriče in bodo kričali, ampak on!, ki nosijo moralno odgovornost zanj!
Nova vlada na Hrvaškem.
Po dolgih pogajanjih v Belgradu se je končno le rešilo vprašanje, kdo naj bo novi ban na Hrvaškem: odločili so demokrati za £r. Tomlje-noviča. bivšega podbana.
Novi ban je znan kot silno energičen mož. ki je brezobziren do skrajnosti. Vlada v Belgradu je oči-vidno smatrala, da je ravno tak moz na Hrvaškem prepotreben: mož. ki se ne bo plašil v danem slučaju tudi nobenega nasilja, ako to zahtevajo tisti gosoodje, ki danes v Belgradu odločujejo.
Današnje politično stanje na Hrvaškem je silno zaostreno in razmerje med glavnimi političnimi strankami je skrajno napeto. Tak položaj zahteva navadno diplomatsko - spretnega državnika, k| zna In razume Izglajevati nasprotstva s kompromisi, dokler se razburjeni duhovi ne pomirijo.
Dr. Tomijenovič pa ni mož kompromisov.
To je pokazal in dokazal že kot podban. On je nastopil proti Radiču
z vso strogostjo. Radič sam je mo« ral v večmesečno ječo. ker se ni uklonil sili, in njegove pristaše so črnili kot »prevratne elemente« vsi listi. Navajali so tudi številne dokaze o njegovem veleizdajniškem delovanju. toda čudno je ostalo koncem koncev le. da ga vkljub vsem »dokazom« niso postavili pred red« no sodišče prav mnogo mesecev, tako da se je vera v resničnost »dokazov« prav znatno omajala v vseh glavah, ki Še samostojno mislijo!
Pritisk pa, ki ga je izvajal podban dr. Totnljenovič na Radičev po-kret. je rodil silen odpor v ljudstvu. '1 o se je jasno pokazalo pri volitvah, ki so prinesle Radiču okrog 60 mandatov na Hrvaškem, kar je bila samo posledica in rezultat dr. Tom« ijenovlčevega podbanovanja!
Sedaj prihaja dr Totnljenovič Iz Belgrada v Zagreb kot vrhovni šef hrvaške uprave. Kakor je razvidno iz razgovora, ki ga je imel z dopisnikom velikega nemškega Usta, pri«
haja v Zagreb z istimi metodami, s katerimi je delal politiko kot podban. Ali ne bo dosegel isiega rezultata?
On se bo opiral pri zatiranju vseh »prevratnih elementov« v prvi vrsti na znano Draškovič - Vesniče-vo »Obznano«.
Ta »Obznana« je bila naperjena spočetka proti komunistom, danes pa se kaže vedno očitneje, da je to neka univerzalna žavba. ki naj tz-leči bolno državno telo ne le od komunistov, ampak sploh od vseh, ki današnji vladi niso po volji!
Na HrvaSkem pride za komunisti na vrsto Radič, potem klerikalci, potem socijalisti. potem Narodni klub. potem bogvekdo Še vse! Radič seveda to dobro ve in je tudi pripravljen na vse.
Da bo prvi boj veljal Radičevi stranki, sledi iz tega. da so vsi zagrebški listi, ki podpirajo današnjo vlado, kot na komando prinesli dolge članke, katerih vsebina so nova »senzacijonelna odkritja« o proti-državni propagandi hrvaških separatistov v Italiji, na Ogrskem i. t. d., s katero zopet spravljajo v zvezo Radiča do starem receptu. Te stvari se bero danes že Jako dolgočasno, in niso nič druzega kakor prazne trditve brez dokazov, interesantne pa so zato, ker se bero kot jasna introdukcija v novi politični kurz na Hrvaškem, ki ga naj inavgurira novi ban.
Radič bo seveda napovedani boj sprejet. To se vidi iz izjave, ki jo je dal dopisniku belgrajske »Pravde«: »Imenovanje dr. Tomijenoviča za hrvaškega bana smatramo za naj-nesrečnejšo idejo, ker so demokratje na Hrvaškem v manjšini, toda mi smo sklenili, da se bomo pokorili zakona in bomo počakali, da pride čas za odločevanje s kroglicami.«
Takrat bo Radič dobil še več mandatov kot danes, če ne bo postal pametnejši ali gospod ban ali pa belgrajska centralna vlada.
Kaj pa to pomeni?
Strokovne organizacije, pozori
V Belgradu so najprej strašili z naredbo o dela in redu in jo končno uveljavili, ne da bi Jo bili do danes v večjem obsegu uporabili. Potem so prišli z naredbo proti komunistom. kar vse pomeni silno reakcijo-namost v današnjem prosvitljenem veku. Svoboščine, dasi niso bile velike ne v Srbiji ne v Avstro-Ogrski pred vojno, se omejujejo in kratijo državljanom še — po dokončani svetovni vojni. To je znak prevladajočih potenc, ki se v vojni niso ničesar naučili.
V Belgradu pa pripravljajo še nov atentat na delavske strokovne organizacije. Dan za dnevom prihajajo vesti Iz Belgrada. v katerih se poroča, da se izdeluje v ministrstvu naredba oziroma zakon, ki bo nekoliko podoben staremu avstrijskemu društvenemu zakonu, deloma pa bo obsegal tudi določbe, ki se tičejo delavskih mezdnih gibanj in odgovornosti za gospodarske posledice. kakor veljajo že na Angleškem In v Zedinjenih državah. Po teh določbah sme namreč razredna justica kakršna pač je danes Še vedno v razredni državi običajna, obsojati organizacije na odškodnino, ne da bi čutila, da dela s tem krivico enemu delti državljanov.
Olavno pa je, kar naglašajo belgrajska poročila, da bodo morale strokovne organizacije puščati vnemar vsakršno politiko, to je, biti bodo morale popolnoma gospodar-
ske ter da bodo pod policijskim nadzorstvom. Kaj to pometli, ve le tisti, ki razume, kako je vse gospodarstvo odvisno od politike, da je namreč gospodarstvo posledica politike slabe ali dobre. Jasno je, da se utegnejo glasiti nove določbe društvenega zakona tako korenito reakcionarno, da poklicne ali strokovne organizacije niti ne bodo mogle protestirati ali razmotrivati o še tako bedasti politiki, ki utegne neposest-nim slojem biti v jako dalekosež-nem zmisiu škodljiva.
Naše znano stališče je. da so interesi delavstva oziroma razredne delavske organizacije tako tesno spojeni s politiko, da je sploh nemogoče začrtati mejo med politiko in gospodarstvom. Vsakršno omejevanje strokovnih organizacij v tem pogledu je torej napad na obrambno možnost in sposobnost organizacij, katerih delovanje je že po sedanjih zakonskih določbah silno okrnjeno.
Opozarjamo danes na ta atentat na strokovne organizacije. Kljub temu, da so komunisti silno oslabili delavsko gibanje v državi, so naše organizacije vendar faktor, ki se more postaviti v bran takemu načrtu. Ne čudili bi se, če bi te reakcl-jt narne načrte kovali znani nazadnjaki klerikalci, čudimo se pa, da je kaj takega mogoče pod egido takozvanih naprednih in demokratičnih strank. Očividno tukaj izrablja svoj vpliv znana bank rok racija, ki danes prevladuje v državi v vsem javnem življenju. Atentat, ki ga namerava vtihotapiti ta tajna reakcionarna siia. utegne biti za delavsko gibanje grozovitih posledic, ker jim podveže življenske žile.
Delavstvo, pozor torej na dogodke, ter povej, da si ne daš jemati svoje stare pravice in naravno pravo do življenskega boja.
Bankokrati. roke proč!
Politiine vesti.
+ Bolgarski uotranji minister v Belgradu. V Belgrad pride za dva do tri dri bolgarski minister za notranje stvari g. Dimitrov. Svrha njegovega prihoda ni znana in tudi ne, ali ga bo g. Pašič sprelet. — Svrha njegovega obiska )e z ozirom na dogodke v Nemčiji fai Rusiji prav dobro znana.
+ Je že začeli Včeraj je ministrski! predsednik Pašič sprejel novega francoskega poslanika g. Slmonsa.
+ Delavski sindikati pod kontroloI Posebna komisija ministrstva za socialno politiko izdeluje naredbo, ki se tiče delavskih sindikatov. — Škoda deta In pisarije!
+ Pomoč za cariste. Finančno ministrstvo Je odobrUo naknaden kredit za pomoč ruskim beguncem. — Mi nimamo nič proti dajanju podpor res potrebnim ljudem. Toda v prvi vrsti bi se morali upoštevat! vendar domači reveži, ali n?? Mi se čudimo, da se ni Se našel noben iz Rušile se vmivši ujetnik, ki M imel toliko pameti, da bi se bil priglasil pri francoskem konzutata kot »ruski izbegllca« in potem vlekel našo državno podporo!
+ Delavcev se bole! Kakor poroča »Vorv.arts«, je francoski general Lerond prepovedal tajniku mednarodne strokovne organizacija, angleškemu voditelju »Trade-Utrion« in predsedniku zveze francoskih strokovnih organizacij vstop v Gorenjo Slezijo. Kakoc Je znano, se bo vršilo v Gorenji Slezih v kratkem ljudsko glasovanle za pripadnost ati nepripadnost k Nemčiji. Sleparij le tam seveda 5e več kot na Koroškem.
+ Cicvarlč In demokrati Klub demo-kraške stranke v Beigradu je imel sejo, na kateri se je sestavila nekaka komisija, ki
bi naj napravila potrebne korake proti Cl-
cvariču. Ta je namreč v »Beogradskem Dnevniku* napadel ministra notranjih zadev Draškoviča — Zakaj ga je napadel, bo vedel sam najbolje. Razumemo, da je dein. kritika njihovih grehov zelo neprijetna stvar, če pa mislijo s posebnimi komisijami zadevo rešiti, potem — morajo imeti presneto slabo vest Poznamo take komisije!
+ Radičeva stranka Je Izdelala svoj ustavni načrt. V nedeljo je ožji strankini odbor v Zagrebu razpravljal o tem svojem načrtu v specijaini debati.
+ Državuopravui položaj Vzhodne Gali, iie. Line 23. pr. m. v Parizu zborujoči S'tt Zveze narodov je preciziral državno-pravni položaj Vzhodne Galicijei n določil: 1. Določbe mirovne pogodbe o pravicah narodno s in ih manjšin na Pojskem se ne morejo uveljaviti na teritoriju Vzhodne Galicije, ker leži Vzhodna Galicija Izven mej Poljske. 2. DoJočbe o izvrševanju mandatov in kontrole Zveze narodov nad mandatarji se v Vzhodni Galiciji ne morejo Izvrševati, k er Poljska »i bila z nobenim mandatom poverjena, da uvede v tej deželi svojo upravo. 3. Poljska je začasno le vojaški okupant Vzhodne Galicije, koje suveren so pa države entente. — Ententa torej varuje Vzhodno Galicijo kot nekak poseben držav-nopravni objekt. Vsled tega mednarodne«* položaja Vzhodne Galicije poljska okupacijska vlada ne sme zahtevati od vzhodno-gališkega prebivalstva, da se proglase za državljane poljske države; prav tako Potiska nima pravice na tem ozemlju rekrutirati niti kasirati zakonov, ki so Mii tu v veljavi do poljske zasedbe, ne sme razpuščati oblasti ali vzpostavljati nove, ne sme premeščati uradnike na poljsko ozemlje, ne sme dohodkov Iz Vzhodne Galicije vporab-Uati za potrebe poljske države In ne sme državljane Vzhodne Galicije klicati na odgovornost, ako le-tl kršilo državljansko pravo Poljske. — Potemtakem ima Vzhodna Galicija odslej svojo legalno podlago in
Poljska nadaljevali svojo dosedanjo prakso
Vladanja v Vzhodni Galiciji — Poljska vlada namerava zoper te določbe vložiti v Parizu protest. — Goni opisani državno-pravni položaj Vzhodne Galicije velja dotlej, dokler kaka določena vlada ne dol>I mandata nad tem ozemljem.
+ Francozje imajo smolo. General Kozlovskij je v petek posSal petrograjskim komunistom ultimat, kjer jih po®ivlje, mj se v treh dneh umaknejo iz Petrograda. Tozadevna pogajanja niso imela uspeha. — To je popolnoma umevno. Kdo se bo pa udai generalu, ki ima tako lepo ime? Ce bi bili Izbrali Francozje kot vodjo kron-Stadtskih ustašev generala Zmagovskega, bi bilo to vse drugače — ampak Kozlovski?
+ Španski ministrski predsednik — ubit. Ko je snoči ministrski predsednik Da to zapustil zbornično poslopje in se odpeljal z avtomobilom, so ga neznani storilci usmrtili s streli iz samokresov. —> Meščansko časopisje javlja, da so ga ubili delavci — seveda I
+ Boj ogrske vlade proti strokovnim organizacijam. »Regeli Hi rek« poroča iz FeSte, da pripravljajo v tamošnjem trgovinskem ministrstvu zakonski predlog, ki bo onemoKO&ii vodjem delavskih strokovnih organizacij Izrabljati moči, nakopičene v gospodarskih organizacijah, v politične namene. Ta predlog zagotavlja gospodarsko delovanje strokovnih organizacij.
+ Proti vojnim zločincem bo4jševiške-ga militarizma je izdala češkoslovaška socialna demokracija oklic. »Negiede na to, da kompromitirajo (deje revolucije in mednarodnega socializma, so — pravi oklic, ki je naperien proti vpadu v Gruzinsko-boljševiki zahrbtno napadli socialistično republiko!*
+ Vseukrajlaski kongres sovjetov le Ul otvorjea v Harkovu. V imenu vseukra-tinskega osrednjega IzvrSevalnega odbora je $odai Rakovski poročilo o zunanji situaciji Ukrajine.
Dnevna kronika.
Osebna vest. V pravoslavje je prestopil, kakor poročalo, rektor ljubljanske univerze prof. Rikard Zupančič — pred tem krstom z imenom Richard Suppan-tschltsch.
Rabinec la mufti. Kakor javljajo 'a Belgrada, so sklenili, da se službi vrhovnega muitija in glavnega rabina smatrati za »ukazne«, t. 1. za državne s pravico do penzSe. Ker imamo tudi v Ljubljani »novo vero«, ki ima že svojega »papeža*, upamo, da bo tudi ta v kratkem postal najmanj hofrat.
Razpuščene strokovne organizacije bodo * smislu nove naredbe, katero izdeluje ministrstvo za soc politiko, zopet dovoljene, toda organizirane morajo biti na popolnoma gospodarski podiagi. Bodo pod nadzorstvom poiicijei — Živela svoboda pod demokratičnim policijskim nadzorstvom!
301etnlce MlUoiUev« smrt) se spominja nemšld na Dunaju Izhajajoči list »Reichspost«.
Požega, oziroma deputacija Požegovcev je šla v Belgrad, da tam zahteva, naj bi postalo to mesto samostojno središče, v tem ko bi po sedanjem načrtu spadalo pod Osijek.
Potvarjale! mleka. V onih mirnih, predvoinih časih je tržno nadzorništvo ljubljanskega magistrata marljivo In vestno vršilo svoje funkcije. Tržnega nadzor-ništva organi so vodili strogo kontrolo nad mlekom. Med vojno in skoro do zadnjih časov je ta mestni urad opustil to hvalevredno funkcijo. Mlekarice in prodajalke mleka so se vsled dobrohotne brezbrižnosti tržnih organov popolnoma razvadile in uganjale so naravnost brezvestne manipulacije z mlekom. Ko so se v zadnjem mesecu pojavile neštevilne pritožbe, ker občinstvo ni že nikjer dobivalo za drag denar poštenega mleka, se je slednjič tržno nadzorništvo zganilo in je v zadnji polovici meseca februarja počelo
kontrolirati mlekarne In okoličanske mlekarice. Izvršeno le bilo več kemičnih preiskav mleka. Rezultati teh preiskav pa so bili naravnost presenetljivi. Preiskave mleka so dognale, kako so nekatere prodajalke in mlekarice znale izrabljati svoje konsumente, ko so jim prodajale z 20 do 50% z vodo pomešano mleko za pristno proti visoki ceni. Na podlagi teh kemičnih preiskav je mestni magistrat sedaj ovadU 13 oseb, prodajalk v Ljubljani in okoličan-skih mlekaric državnemu pravdništvu zaradi potvorbe mleka v smisiu zakona o ponarejanju živil. I. Kdo so potvarjale! In kakSnl so rezultati kemične preiskave? Nekatere ljubljanske prodajalke so mleku, itak že posnetemu, prilivale znatne količine vode. Naslednji »krščevalci mleka« so ovadeni: t. Ferdinand N er žima v Kri-Ževniškl ulici Preiskava poskuSnje njegovega mleka Se spravila na dan, da ie ta prodajalec prodajal mleko s 50% prilite vode. Njegovo mleko je fanelo le maščobe. 2. Antonija Lotrič, prodaja*-ka v Morijanski ulici štev. 7. Mleko is imelo 309S vode in 2.1% maščobe. 3. Marija Podjed v Floriianski ulici St 9. Mleko pri njej 20% vode hi 2.496 maščobe. 4. Ana Cotman v Gradišču. Mleko 30% vode ki 2.1% maščobe. Prodajala pa Je tudi zelo posneto mleko z 13% maščobe — seveda za drag denar. 5. Antoni a J e Še, prodajalka na Rimski cesti št. 8, ki je imela že enkrat sitnosti zaradi moke. Je prodajala mleko z 20—30% prilite vode. — U. Kako manipulirajo z mlekom okoličanske mlekarice? Ta zanimivost tvori posebno poglavje! Okoličanske mlekarice imajo pri mleku dvojno prakso. Ene mleko posnamejo maščobo do skrajnosti In potem vozijo v Ljubljano to popolnoma maščobe posneto mleko In je konzumentu prodajajo za pravo. Druge zopet mleko posnamejo, a temu posnetemu prilivajo še znatne odstotke — vode. Ljubljanski de mm *■
lavec In tvoja družina pa plačuj to r-broz-go« za drag in pošten denar. Od okoli čanskih mlekaric je mestni magistrat ova. dil naslednje: 1, Ana Cameruik iz Ga* meijn. Mleku pridejane 25% vode. 2, Frančiško Podgoršek iz Bukovce P»1 Vodicah. Mleku je prilila 25-45% vode, 3. ivauka Se m raje iz Jarš. Mleko 30%! vode. 4. Antonija M r h a r lz št. Vida< 20% vode. 5. Ivana Snoj Iz Stožic št. 2T, Polovica maščobe posnete. 6. Miha Ku« Sar lz Podutika je prodajal močno po* sneto mieko. Vse te osebe se bodo mora!« v kratkem zagovarjati pred sodiščem za< radi potvorbe mleka.
Velik požar v Ternitzu, Kakor poro* čajo pozni večerni dunajski listi, je Izbruhnil v jeklarnicah v Ternitzu požar, kj je uničil vrtiinice s stroji vred. Škodo ce, nijo na več kakor 30 milijonov kron. Vzrok je bil menda kratki stik. — Ternitz Je velik industrijski kraj na Nižjem Avstnj* skem, kjer je zaposlenih tudi lepo števila kovinarjev iz naših krajev;
Kemična tovarna v Mostah. Prejeli smo: V listih smo čitall že večkrat vesti, da je v kemični tovarni v Mostah vladal« korupcija. Občinstvo vsled tega sedaj m N sli, da so se razmere v tovarni uredile. To. da nekateri 5e vzlic temu trdijo, da Je nt korupciji bilo nekaj resnice. Vprašujemo se sedaj samo, da-U je mogoče, da so sj od strani uradnikov na račun delavstv* godili nedostatki. Govori se, da Je neki SO' spod iz tovarne verižil. Tega gospoda žali< bog n! več med nami. Dalje se govori, da Je bil s tem gospodom v zvezi še nek! dru< gi gospod. Sedaj sta se baje sprla obraten vodja Š. in mojster 1. Toda ta spor ni men* da važen zaradi delavcev samih, temveS zaradi očitkov, ki jih je mojster Ž. napravil obratovodji, trdeč, da sl je le-ta »ti času prevrata prilastil od dernobilizacljske-ga blaga neko črpalko, ki je bila menda spravljena v vozovih, vsled pomanjkanj* prostora spravljenih na progi kemične to* vame. To črpalko je baje popravil ln skoro gotovo prodal. Dalje Je menda dal g. S. po* praviti svoj motor brez obvestila ravnatelj« stva na tovarniški račun. Gospod S. pravlj da mu je popravilo dovolil prejšnji ravna« telj. — Vprašanje Je, da-li je ravnatelj moti-tanističnih pbratov kot sekvestor omenjen« tovarne o teh svareh kaj poučen? — Ce !♦ vse to, kar se govori, resnica, Je bila to vse« kakor korupcija. Ali je stvar v redu. če mo* ra delavstvo molčati, če vidi kaj takega! Molčati zato, ker bi ga sfcer g. S. vrgei n« Cesto in pospeševal brezposelnost?! Naj s« torej naše višje oblasti prepričajo na isti način, kakor v državni cinkarni v Celjfl, Č8 je res, da je vladaia in da še mogoče vlada korupcija v tel tovarni I Na dan z res* nico!
Z vseučilišča. V torek, dne 8. marca I« začel na ljubljanski juridlčn! fakulteti svo< je predavanje 'o »Pravni zgodovini JužmJt Slovanov, bivši profesor kijevske sedaj kontraktualni redni profesor ljubljanske univerze, g. prof. Jasinski-Nlketič. — Za pedavanje je vladalo med dijaitvom velika zanimanje.
Preklnjenje telefonskega prometa« Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljuo« Ijam naznanja, da se bo telefonski prevodni objekt na belgijski vojašnici povodom re« konstrukciie tukajšnjega telefonskega omrežja v času od 10.—13. tm. preloži Radi tega bodo v navedenem času Izklju« čen| Iz prometa telefonski naročniki s sledečimi naročniškimi številkami: 4, 53, so, 60, 107, 110: 244; 247; 253; 276; 337; 341, 351, 356, 363, 368, 415, 446, 447, 555. 566. 569; ln sledeče direktne zveze: 1) vojni delegat, licej — glavni kolodvor, 2) inšpekto< rat državne železnice, licej—glavni kolo« dvor, 3) Inšpektorat državnih železnic, II* cej — obratno ravnateljstvo južne želerat* ce.
Proti plačartal, to je davku, ki K» » plačevati zasebnim uslužbencem polej osebne dohodnine, hočejo zavzeti stališč«
zasebni nameščenci v Liubljani. V la namen sklicujejo shod za četrtek dne 10. tm, ob pol 8 tiri zvečer v dvorani mestnesta smmsmammm r'"~~	'	"~r~TT™Hi
LISTEK.
Brsnislav Nušič:
Rejenček.
Preložil Cvetko Golar.
(Dalle.)
»Kakšno žensko. kriZ božji,« kriči zopet pop, »pustite me pri miru! Kdo ie to, ki me kar naprej nadleguje?«
»Jaz, policaj,« reče Rista svečano.
Komaj je to izustil pa prideta od nekod kot namočena pred vrata župan in štacunar.
Spogledata se in začudita, kaj se godi pred vrati njihove sobe.
»Ali sta se vi dva nastanila v tej sobi s popom?« se obrne zdaj policaj k njima.
»Da.« odgovorita.
»Pa kje sta bila dozdaj? Gotovo sta iskala kako žensko, ki se razume pri otrocih.«
Ko župan iti štacunar vidita, da jp.iu je vse znano, priznata;
»Da!«
»Pa sta jo našla?«
»Nisva!«
»ln če bi jo bila tudi našla, nadaljuje Rista, ^»bt bilo prepozno, pop je že rodil «
Zupan ln Jova se prestrašita in ne vesta, ali bi se smejala ali vdrla v zemljo.
»Ali dajte no. odprite vrata, da mu pomagamo.«
»AH nikar, prosim te, tu ni treba nikakšne pomoči.« reče Jova videč, da hrušč čimdalje bolj narašča.
Medtem so že vsi prihrumeli, sobarica, kuharica, kravar, deček, k! snaži svetilke, in tudi krčmar je zapustil krčmo In prišel, da vidi čudo.
»laz kot policaj ukazujem, da se otore!« zakriči strogo Rista.
To je slišal tudi pop znotraj, in ko vidi, da ni druge pomoči, odpre vrata. in vsa truma udari v sobo. Milič se je razkokodajskal po postelji In veka kar naprej, in zaman skuša pop, da Ra previje, Ko se je zaslišal hrušč, ga ie pustil nagega na postelji.
Sobarica prva zaploska z rokami:
»Ju, kakšen lep otrok!«
»In kako velik, kot da Ima že dva tedna, doda kuharica.
Pop ln župan in Jova se samo spogledajo in nihče ne v6, kaj bi rekel. Župan pride prvi k sebi in reče policaju:
»Prosim te, zapovej vsem, naj gredo ven, a ti ostani tukaj, da tl pojasnim kaj in kako je.«
Rista stori tako, sede, a vsi gredo ven. Župan naroči najprej štiri kave in pove vse po vrsti Ristl, kaj in kako je, kako so šli k predstojniku se pritožit in kako jih je ta odbil.
Risti je bilo šele zdaj jasno, da vse to ni nikakšen dogodek in se sprijazni s temi dobrimi ljudmi in jim še obljubi, da bo sam zjutraj prišel ponje, da jih odvede k nekemu zelo dobremu advokatu, ki jih bo naučil boljše nego vsak drugi, kaj in kako naj napravijo z otrokom.
Nato vstane pop, utrujen od trušča in hrušča, da ere soat a otro-
kom. a župan, Jova in Rista odidejo v krčmo, da pijejo.
Rista Je. to se razume, vsem pojasnil, da pop ni rodil, in da vsa ta stvar ni nikakšen »dogodek«.
DVANAJSTA GLAVA.
Prlpovest policaja Rlste, ki Jo Je Iz spoštovanja napram gosposki treba poslušati, četudi po svoji vsebini ne spada v ta roman.
Tako so sedeli policaj, župan in štacunar Jova globoko v noč in se čudili in križal!, kako je mogoče, da se človeku nekaj primeri, čemur se ni nikoli nadejal.
»Mogoče, mogoče, kako ne —« trdi neprestano policaj Rista, »naj vam povem samo, kaj se je meni nekoč pripetilo.«
Štacunar Jova naroči takoj se liter vina, policaj vzame županov zavojček, ln si začne delati cigareto, a župan in Jova se primakneta bliže, Ja slišita, kaj bo povedal.
*To je bilo v Belgradu,« začne Rista. ko ie izoraznil kozarec, ki le
bil pred njim in je štacunar nalil novega. »jaz sem bil takrat žepni tat ln kockar.«
Kot da si jima ukazal, sežeta župan ln Jova nevedč ln hkrati v. žep. kjer sta imela denarnico, se odmakneta od Riste. kot da si ju polil s kropom in Izbulita oči,
»Nikar se. ne čudita in ne bojta,« nadaljuje Rista Čisto mirno, »?**? sem ravno jaz danes najboljši policaj,
V	vseh velikih cesarstvih pa tako tudi pri nas vzamejo najrajši v služ* bo kvartopirca ln žepnega tatu. ker on pozna vse takšne tiče ln jim je koj na sledu.
»Tako je.« rečeta s prepričanjem župan in štacunar in se zaupljiva zopet pomakneta bližje k Ristl.
»No. rad bi videl«, nadaljuje Ri-. s*a z nekim ponosom, »tistega«, ki naj bo dober policaj, ne da bi bil prej žepni tat. Pridem, dragi moj, na sejni, pa poznam vsakega ptička ln vem, kaj mu misli glava, kaj mu misli roka. a kaj noga«.
(Halle nrih.V
jSioraa. Na željo Društva zasebnega uradnt-Žlva Slovenije v Ljubljani poživlja trgovska lin obrtniška zbornica službodajalce, da sc [udeleže tega zborovanja.
Slovenski izum. Rojak inž, Mlakar v jMariboru je izumil novo violino, ki se le Izkazala v vsakem oziru, kar se pa tiče velikega tona, celo prekaša najboljša sta-ro-italijanska godala te vrste. Violino bo prvič javno uporabil naš violinski mojster K. Zika na koncertu v Mariboru 14. t. ni.
Požari povzročeni po železnicah. V pretečenih dveh letih so na mnogih krajih tik belokranjske železnice nastali požari, lil so bili zaneteni po iskrah iz lokomotiv, ker so poslopja ob železniški progi v pretežni ivečini krita s slamo. Pri zgradbah železnic sicer gledajo na to, da so poslopja v ožjem požarnem rajonu ognjavarno krita, toda taki predpisi ne morejo zabraniti, da Iskre ne lete preko požarnega rajona. Postopki pa so pri uporabi dotičnih predpisov naravnost nespametno, ker se je železniška uprava trdovratno oklepala ožjega požarnega rajona. Tako se je večkrat pripetilo, da so dali le en del strehe pokriti ognjevarno, dočim je ostal drugi del strehe še vedno s slamo krit In to vzlic opozoritvam komisijskih članov, da se iskra iz lokomotive ne da omejiti na del strehe. Na belokranjski progi so po železnici provzročeni požari napravili škode za 1,375.551 K od 8. julija do 8. avgusta 1920. Taki požari so grozna nesreča za prizadete naselbine, pa tudi z« železniško upravo. Ljudje so ogroženi v »voji eksistenci, ker Jim ni nikdar povrnjena škoda hi ker železniška uprava odškodnine ne izplača takoj, marveč še le po dolgotrajnih obravnavah ali procesih. Pa tudi železniška uprava trpi po po žarili, ker tnora velike svote na odškodninah plačati. Te škode bi se dale čestokrat zabraniti, če fci železniška uprava pravočasno ukrenila, da se zmanjša nevarnost na ta način, da ee slmnate strehe v neposredni bližini proge ognjavarno krijejo, če tudJ niso več nr požarnem rajonu. Na ta način bi se požari omejili In železniška uprava bi si na Požarnih odškodninah mnogo prihranila. Upravni svet Dolenjskih železnic se Je vo filtlepu seje z dne 11. februaria 1921 obrnil na Deželno vlado za Slovenijo, kakor (udi na upravo državnih železnic s prošnjo, da bi poklicane oblasti brez odloga ivse ukrenile, da se nevarnost, če ne odstrani, vsaj zmanjša. Železniška uprava caj da slamnate strehe ob progi ali sama ojmiavamo kriti ali pa naj se sporazumi s prizadetimi posestniki, da sami pokrijejo •trehe proti določeni odškodnini.
Zanimiv tihotapski slučaj. Na prosa Zidan most — Maribor je neka dama, potujo-Ca v Avstrijo, vpraševala, koliko denarja »me vzeti seboj v Avstrijo. Neki sopotnik Ji le pojasnil, da samo 1000 dinarjev, nakar te dama rekla, da ima 1500 dinarjev. Qo-spod }i Je svetoval, da naj 500 dinarjev 4kr*je. kar Je tudi storila. V Mariboru se JI
tudi res posrečilo pri telesni preiskavi Batajit! 500 dinarjev. Ko Je srečala sopotnika, ki JI Je svetoval, naj denar skrije, se mu je še na kolodvoru zahvalila, rekoč, da ji je uspelo skrit; 500 dinarjev. Gospod je Sej takoj b kontrolnim organom in nazna-nfl damo, kateri so vzeli nato 500 dinarjev. Ko sta se pri nadaljnji vožnji preko SpHj v vozu sešla dama in gospod, mu je ona očitala njegovo denuncijanstvo, on pa ji je ponudil takoj 1000 dinarjev za izgubljenih 500. Dama se Je nekaj branila, nakar je gospod Potegnfl Iz žepa drugo listnico in dami po-Jasnil, da si Je s tem, da je damo naznanil, prthranH 36.000 dinarjev, ker so ga smatrali za poitenjaka m ga niso tako natančno preiskali. Dama potem ni več premišljala in vzela ponujanih 1000 dinarjev.
Vlak je povozil ua mariborskem železniškem mostu železniškega čuvaja Alojzija Škola in mu odrezal obe nogi. Ponesreče-i nec je umrl v bolnici.
Smrt na vešalih. Mariborsko sodišče Je dne 7. marca t l. obsodilo 20 letno Alojzijo Rojs zaradi detomora na smrt na vešallh. Morilka Je bila v Dravi svojega otroka utopila. nato pa zbežala v Zagreb, kjer Jo je pa policija prijela.
Poizkušen samomor. Dne 7. t m. Je v Mariboru Ivan Jurečko, pomožni delavec na Južni železnici skušal izvršiti samomor s teu., da se je v hievu obesil. Njegovo de-janie Je pa nekdo opazil in vrv prereza!. Osebju rešilne postaje se ie posrečilo spraviti obupanca zopet k zavesti. Vzrok samomorilskega poizkusa Je bdi vedni prepir t ženo.
Družinska tragedija, V 2avljah blizu Trsta je v hudem družinskem prepiru 61-letni kmet Andrej Roncelj nabodel na vile svojega sina Petra, ki je bil zapravljivec očetovega imetja in Je vedno le popival. 2 vilami Je oče sinu prebodel srce. Sin je
bt
"a mestu mrtev.
Zaloga ukradenega blaga. Dne 7. t. m.
60 bile aretirane 3 ciganke in 1 cigan radi suma tatvme v prodajalni J. Medvod v Sodni ulici št. 7. V omenjeno trgovino so prišli 2 cigana in 3 ciganke. Kupovali so , raznovrstno blago. Ne da bi bUi kaj kupi-( H, so odšli. Takoj po odhodu je poslovod-' ja opazil, da le v času, so so bili ti cigani v prodajalni, izginil kos cclirja. Takoj je slutil, da so to blago morali cigani ukrasti. Cez kake pol ure so prišli cigani nazaj v trgovino, nakar jih je poslovodja tak_>j r.nninril. da so mu blaeo ukradli, kar so
pa odločno zanikali. Kriminalni organi so dognati, da so ti cigani prenočevali v gostilni Orehek v Kolodvorski ulici št. 26, k;er so našli 4 kose blaga v vrednosti 4359 K in več volnenih naglavnih rut. Ker so lastniki tega blaga še neznatvi, se opozarja one trgovce, katerih trgovino so omenjeni cigani v zadnjih treh dneh obl-, skali, da si pri policijskem ravnateljstvu oglodajo najdeno blago.
Tatvina zlatnine. V noči 6. na 7. t. m. sta bila Pavli Martinc v Prisojni ulici iz nezaklenjene predsobe ukradena 2 zlata prstana z briljanti v vrednosti 20.000 K. Oškodovanka je zvečer podožiia prstane, ko je delala kvas za kruh, na neki v predsobi se nahajoči zaboj.
Demobilizacijsko blago. Neki gospod Mirko Meglič v Celju je prodal nekemu Leopoldu Janežiču moderno sesalko z motorjem za fjOOf1 K. Slednji je vse prodat neki ljubljanski tvrdki za 16.000 K. Sedaj pa so sesalko zaplenili in jo izročili demo-biizacijski komisiji, ker so dognali, da je te stvari gopod Mirko Meglič pripeljal iz Italije za časa poloma Avstrije. Sesalka Je Italijanskega izvora.
Od moža le pobegnila. Manda Musku-lin, posetnikova žena v Staremgradu, je pobegnila v Ameriko. Možu ie za beg pobrala 1800 dolarjev ki vzela s seboj dva otroka.
Izgubil se Je znesek 886 K po poti od Blelvvelsove ceste, vladne palače po Erjavčevi cesti mimo gledališča, -flilSerjeva tri., Turjaškega trga če? most po Mestnem trgu, Sadnem trgu mimo Mestnega doma, Streliški ulici na Strmo pot. Pošten najditelj se prosi, da odda denar pri naši upravi proti primerni odškodnini. \
Mestni tržni In policijski urad bo vsled snaženia prostorov v soboto dne 12. marca 1921 za stranke zaprt
Osijek šteje 34.082 prebivalcev, med temi 2327 vojakov, 17.425 mož, 16.657 žen. 2.577 tujih državljanov, 2596 — Zidov, torej približno število vseh feiostrancev, Jim že ntsel
Kulturni vestnik.
Repertok ljubljanskega gledališča. Drama:
Četrtek 10, Golgota, Po znižanih cenah. Izven.
Petek 11. Razvalina življenja. D,
Sobota 12. Bajka o volka. C
Nedelja 13, Razvalina življenja. Izven.
Ponedeljek 14. Bajk« o volku. 0,
Oper at
Četrtek 10. Od bajke do bajke. A.
Petek II. Mlgnon. Gostovanje g. J. Betetta. B.
Sobota 12. Thals. E.
Nedelja 13. Mlgnon. A.
Ponedeljek 14. Zaprto.
•
K n. slnfonlčnemu koncertu Orkestralnega društva. Neki kritik le ob tej priliki Ljubljani očita! visoko glasbeno kulturo. Stvar je zelo nevarna, posebno v zvezi z raznimi Maticami, operami In podobnimi središči našega muzikalnega življenja. N), pa Orkestralno društvo ne spada sem, mlado Je in se krepko razvija. Doseglo Je že približno višino. Pokazalo Jo Je tudi zadnjič pod vodstvom prof. Jeraja. Jaz vsaj sem mu hvaležen, da ni spremljal s> Usta, g. Zike, pri Dvofakovem koncertu tako, da bi ga s pihali in drugimi godali pokrB. Tega ne znata niti naša najslavnejša dirigenta. Kdor Je kdaj bral kaka muzikalna poročila, bo vedel, kdo sta^ ta dva. Tako smo pa imeli užitek ob poslušanju mojstra - violinista, da je mejilo na ekstazo. Par nevsakdanjih minut, ko se ovije krog tvoje duše utelešena pesem ritmov tn zvokov kakor čarobni venci samih rdečili rož... »Seveda«, bo rekel ta, »ampak ni dovolj, če samo ne — kriješ.« »Seveda«, bo zahteval oni, »toda »Eroica« v taki obliki ne bi smela pred javnosti.« »Seveda«, spet tretji — in tako dalje: Seveda-vec k sevedavcu, cela dolga veriga . . . Bog se nas usmilil	—&
Ivan Zajc. Gotovo Je malo Ljubljančanov, ki osebno poznajo kiparja Ivana Zajca. Vsi oni, ki hodijo mirno mimo njega dan za dnem, niti oddaieč ne slutijo, da je to eden onih srečnih ljudi, ki se morejo z vso pravico nazivati — umetniki. Vendar z njegovega lica ne odseva ta sreča. On je vedno žalosten, sam zase, rahločuten. Vedno in vedno o nečem težko premišljuje. Glava mu Je venomer polna načrtov, a žep mu je vedno prazen. Kadar kdo slučajno pogleda tega malega in neznatnega človeka, Jadno oblečenega, niti ne bi mogel verjeti, da je to tvorec Prešernovega sj». menika, da je ta človek živel in študiral več let v Parizu, v središču vse lepote in vsega okusa. Ivan Zajec je študiral tudi več let v večnem Rimu, v tem mirnem ta najprimernejšem mestu za ustvarjanje idealnih umetniških umotvorov. V vseh njegovih dosedanjih delih opažamo, da je v resnici občutil delikateso helenske linije. V njegovih umotvorih »Medea«, »Sapho«, »DevoJ. ke po kopanju« itd., prevladuje namesto pronosirane očesne dražestl povsod ritmika linij. Ivam Zajc kot umetnik Je bolj pesnik, nego mislec. Mesto sile prevladujejo uri niem občutki. Ustvarjajoč dela se mfcoJi j
ne ozira na dominirajoče umet, struje, rtit!
presionist. Nagiblje se bolj h klasicizmu. Tendence ne pozna. Pozna edinole občutke. Služi edino lepoti. V vsa ona dela, ki j-ib je sam osnova! in ustvarili, je vlil nekaj od svoje prirojene duše in prirojenih občutkov. Kiparji z umetniškim znanjem in kultiviranim okusom, kakor je Iva« Zajc, so v kraljevini SHS zelo redki. Vsled tega je pravi narodni greh, da životari ta umetnik brez-posien že tretje leto v Ljubljani in da merodajni ljudje, tako v Ljubljani, kakor v Belgradu, ne gledajo na to, da bi mu ustvarili priliko za resno delo in ustvarjanje pravih umetniških del.	P.	Z.
Organizacijski vestnik.
iz stranke.
Diskusijski večer se bo vršil jutri v petek ob 20. uri zvečer v mali dvorani »Mestnega doma«. Ker je na dnevnem redu debata o občinskih volitvah, ki se bodo vršile v najkrajšem Času — torej zeio važen tema — opozarjamo vse sodruge Iz Ljubljane, da se diskusije udeleže v čini večjem številu.
Iz strok, organizacij.
Seja centralnega odbora kovinarjev,
se bo vršila v soboto 12. t. m. ob 5. uti popoldne. Udeležba dolžnost. — Tajništvo.
Psja odbora podružnice kovinarjev v LJu.jani, se bo vršila v četrtek 10. t. m. takoj po delu. Prosim točne udeležbe. •— Načelnik.
Vestnik Svobode.
Dramatska podzveza »Svobode« v
Ljubljani ima sejo danes ob 6. popoldne v Šeienburgovi ulici Udeležba dolžnost!
DramatsUl odsek »Svobode« v Ljubljani priredi v soboto (ob 8. zvečer) in v nedeljo (ob 3. popoldne) dramatsko predstavo v gledališki dvorani Delavskega doma »Pri Jelenu« na Savi. Uprizori se SchBnhcrrjeva »Otroška tragedija«.
K »Otroški tragediji« na Glincah. S. Bernot nam je pred začetkom 111. dejania povedal par besed, ki podajajo smisel naše velike kulturne organizacije: Ker nam meščani ne dado prilike, da bi se mogli med njimi duševno Izobraziti, Iščemo te prilike
v	sebi in med seboj! Dobro si naj zapomni te besede, kdor sodeluje pri naši prosvetni akciji, poleg ljudskega mnenja si jih naj zapomni, da mu ne bo treba ob koncu nositi greha radi zastrupljevanja nevzgojenega okusa po »Belih konjičkih«, »Treh ptičkih« in vsej menažeriji dramat-skih živalic brez repa in glave. Slišal sem namreč, kako so se razgovarjali ljudje o Schonherrjevem delu kot o nepričakovanem razodetju najiepše lepote — znamenje, da bi že lahko pričeli z izvrševanjem resnih dolžnosti, da bi ne tratili časa z budalostmi. Izgovorom protiodgovor:	S
patentiranimi strupovi ne dovedemo ljudstva nikdar do višjega, naš čas je majhen, naše naloge velike, v sredstvih smo navezani sami nase, a ravno zato Je prilika vporabiti najboljša 1 — O predstavi sami nK dolgih besed. Prihod surovega spoznanja bi tragični preobrat v treh otroških dušah, zavrženih po lastni materi - pre-šustnlci, so skušali vsi trije igralci podati pt najboljših močeh. Mislim, da Je notranji razvoj dejanja najbolje izrazil s. Vehovec (ml. brat), ki mu je bii pa s. Smole v ulogi starejšega brata vreden soigralec. O sžči. Slakovi bom pa nakratko rekel: Ta nam bo še kaj lepega povedala z rastočim spoznanjem, da igra na odru ni Igra, ampak svetlo zrcalo živega življenja, njegove tragike In humorja. — Vse tri Igralce je motil pretesni prostor, na katerem se upodobljena misel ne more razviti do popolnega razmaha. In zato je na eni strani prav, če sta nas meščanska nestrpnost ta profitarstvo pognala iz skromnega hrama in nas tako postavila pred odločitev, da si priskrbimo enkrat gledališko dvoran3 r odrom, ua katerem ne bo roka roko zadevala venomer ob kulise, če je maice iztegneš. Preveliki pomisleki nam tukaj ne bodo koristili. — Občmstvo je z napetostjo sledilo dejanju na odru, zlasti ko mu je s. Bernot s priprostlm, lepim govorom pojasnil smisel velike družinske žaloigre. To Je domislek, s katerim bomo lahko doživljali čudeže uspehov, če ga bomo nadalje vztrajno gojili- In ravno, ker pričakujem najboljšega od prihodnosti, se je spodobilo, da tudi jaz, neizprosni (kajpak: neizprosni!) kritik nataknem tista očala, skozi katera se vidi svet tako smešno lep In poino zelenega upanja.	K. K.
Gospodarstvo.
—	Angleški kredit Jugoslaviji. Naša vlada je sklenila dogovor o trgovskem kreditu 21 milijonov funtov šterlingov. Posojilo je ponudil Jugoslaviji angleški sindikat trgovcev ta industrijalcev ter se bo dal na razpolago trgovcem, da sklenejo nove kupčije. — Ker velja en funt šterita-gov 580 kron, se gre za kredit v znesku nad 12 milijard — dvanajst tisoč milijonov kron. Po zadnji statistiki ali bolje rečeno iceoitvi, ker prave statistike še nimamo, le »naSal.T vrednost našega uvoza 3 milijarde
dinarjev, t. J. 12 milijard kron. Iz tega sle-
. di, da so angleški trgovci voljni, dati nam vse, kar potrebujemo, na kredit.
Indutrljska kriza na Češkem. »Pravo Lidu« javlja:	Praška	železarska	družba
v Kiadnem je včeraj odpustila 1100 rudarjev, kar je utemeljila s splošno krizo v železarska industriji. Hkrati zahteva od ostalega delavstva, naj svojo delavno silo ojači. Družba namerava nadalje odpustiti, ozirom vpokojiti večje število delavcev v topilnicah.
— Monopolska taksa na siadkor v iznosu 8 K za kilogram se pobira samo od sladkorja iz sladkorne pese in sladkornega trsa, bodisi da je sirov ali rafiniran. — Na vse druge vrste sladkorja, ki se uporabljajo namesto sladkorja v svrho oslajenja, ka-koi škrobni sladkor, sadni sladkor, slada: sladkor itd. se pobira razven trošarine monopolska taksa po 1.60 K od kilograma.
— finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno: Po odloku' generalne direkcije državnih dolgov D br. 1832 z dne 3. marca 1921 je dovoljen izvoz kuponov založnic Avstro - Ogrske banke ter kuponov ostalih državnih in zasebnih vrednostnih papirjev bivše Avstro - Ogrske monarhije.
— Trst, luka za Češkoslovaško. Iz Rima poročajo, da bo trgovska pogodba med Italijo In Češkoslovaško kmalu dogotov-ljena. Po tem dogovoru bo Trst postal češkoslovaška Izvozna in uvozna luka. (O tem vprašanju smo v »Napreju« svojčrs že obširno razpravljali. Op. ur.)
— Trgovinsko ministrstvo Je sldenflo * konsardjem angJeških trgovcev veliko posojilo v znesku 21 milijonov funtov šteriin-gov ali 2100 milijonov naših kron. Baje Je sklenjeno to posojilo z zelo ugodnimi pogoji za — nas. — Zlodej razumi te »ugodnost!*-.
— Nove vrelce nalte so našli pri Ufi>-ku >ti Jaseni v Podkarpatski Rusiji »American Standart Oi! Conipany« ta angleška »Royal Dutch Schal!« skušata dobiti vse pravice do eksploatacije teh vrelcev nafte.
Po svetu.
— Da počasti spomin svojega velikega rojaka Ticha de Brache, ki Je pokopan v Tinskem samostanu v Pragi, Je dospela na Češkoslovaško danska In švedska delegacija žurnalistov. Na grob so položiti venec in za Dance Je govoril Otto Schreyh, urednik holandkega lista »Bor-sen«. — Delegacija je posetila tudi trg vzorcev.
— Boj proti venerljl v češkoslovaški
Češkoslovaško ministrstvo narodnega zdravja pripravlja zakonski načrt za bor« bo proti spolnim boleznim. Po tem zakonu se bo morala vsaka oseba, ki je spolno bolna, zdraviti ob stroških občine. Vsako mesto z 20.000 preb. mora imeti dispanser za brezplačno zdravljenje Spolno bolnih. Oglasi o zdravljenju in tarlatanstvo v tem smtsu bo prepovedano. Zdravniki morajo naznaniti oblastem vsakega bolnika, id se ne bi redno zdravil, dokler je njegova bolezen v položaju, da jo po njem lahko naleze druga oseba. In bo tak bolnik zaprt v posebnih bolnicah. Razen tega bo prepovedana prostitucija. In vsaka oseba, Id okuži drugo, bo kaznovana.
— 200.000 invalidov Je danes na Poljskem. Listi prosijo vlado, naj jih na kak način podpre in priobčujejo obširne razprave o teh vojnih žrtvah.
— Milijon dolarjev za obrambni sklad delavstva. Zbirajo sedaj organizirani krojaški delavci v Ameriki, kjer se pripravljajo na velike socialne borbe. Kapitalistični velepodjetnik! se pripravljajo okrasti svo-Js ulužbence možnosti vsaj malo človeškega življenja ra zato zbira delavstvo fond, ki bo precej visok in s kojim bodo podprla izprte. Prispevkov je došlo že veliko.
— Z lažjo propagirati resnico. Angleški mnlster Sbortt ie priznal na interpelacijo nekega poslanca, da so vladni nameščenci na Angleškem sodelovali pri izdajanju lažnjivih izvodov sovjetskega glasfla »Pravde«, s katerimi Izvodi so potem trosili po svetu sleparske vesti o dogodijajih na Ruskem na Ruskem samem pa propagirali proti boljševizmu. Mister Shortt je še pristavil, da Izdajanje takega Usta ne 00. meni propagande proti sovjetom, ampak propagiranje — resnice... Vsekakor zanl-mlv slučaj buržulskega cinizma!
— Mali posnema neumnosti velikih. Vojna med Panamo in Kostariko,- dvema miniaturnima državicama v Srednji Ameriki, je v polnem razvoju. Zadnje vesti poročajo, da so bili Panamci tepeni In so se morali umakniti; poročajo pa obenem, da so priplule na Ilce mesta vojne ladje Zedinjenih držav, ker Jim Je varovati — svoje interese. V Kostariki so ogromni petrolejski vrelci. Razumete?
—■ Vsi občinski davki so bHI odpravljeni v okrožju mesta Moskve.
— Ameriška »razredna Justlca«. Nedavno Je izbruhnila stavka med rudarji premogokopne družbe Coronadb v drža-
vi	Arkansas. Sedaj je ameriški rudarski trust zahteval odškodnino v znesku 6*5 tisoč dolarjev za izgube, ki jih je družba »utrpela« za časa stavke. In najvišje sodišče v imenovani državi je res obsodilo —; strokovno organizacijo rudarjev na iz- I
plačalo dotične velikanske svote! — Če pojde v Ameriki po tej poti naprej, mora po logičnem zaključku priti do tega, da bodo posamezne družbe kratkomalo zaprle s v (»ja podjetja, vrgle delavstvo na cesto iti zahtevale za čas izprtja odškodnino od — strokovnih organizacij: in priti mora tudi do tega, da izgubi ameriško delavstvo enkrat potrpljenje in požene vso bando svojih izkoriščevalcev v zrak. Takrat bo ve« selje in konec!
—	Pet velikih parnikov od 2700 do, 6500 ton je Izginilo pri zadnjem velikem -orkanu, ki je divjal ob obali Severne Ante« rike.
Sodrugi!
Ne pozabite, da je eksistenca delavskih listov mnogo težja od drugih listov. Vedite, da so na delu vso mogoče sile, da zaduše glasila zavednega organiziranega delavstva.
Zato na delo: Čitnjte, Sirite »NAPREJ", edini slovenski delavski dnevnik! Pridobivajte novih naročnikov I Potrebujemo Vase ^pomoči v Vašo korist.
Društvene vesti.
Redni občni zbor pevskega društva »Slavec« se bo vršil v soboto, dne 12. t, m. ob 20. uri v društvenih prostorih v Na«, rodnem domu. Poaivijamo ustanovne, pod« pome, kakor izvršujoče člane, da se ebo« rovanja polnoštevilno udeleže.	k!
S. K. »Primorje« v Ljubljani vabi vso.1 člane na važen setanek, Jd so vrši v nedeljo 13. tm. ob 11. dopoldne v Igralni kavarne »Zvezda«. Dolžnost vsakega čil«' na Je, da se udeleži sestanka.	K
Dopisi.
Pogreb s. Kosa v Celju. V soboto ob 3< popoldne se je vršil vri# pogreb smrtna ponesrečenega sodruga Franc Kosa, premi« kača, s kolodvora na okoliško pokopališče,' Pogreba se ]e udeležila polnoštevilna 2o< lezničarska godba in delavsko pevsko dru« štvo »Naprej«. Pevsko društvo Je zapelo n« postaji žalostnlko, nakar se je pomikal iz« prevod po Aleksandrovi ulici, Kralja Petraf cesti. Mariborski cesti na pokopališče. Po« greba se Je udeležilo tiradništvo tako kako« uslužbenci lužne In državne železnice ten drugo delavstvo. Zlasti žene so se v prav velikem številu udeležile pogreba. Na po« kopališču je Imel sodrug Kopač nagrobni govor, kateri je marsikomu segel na dnu srca la jo izšli H nekatero solzo V oči, kd je vzel slovo od sodruga Franceta v imenu organlzacize In v imenu žene in otroka, bratov In staršev. Nato je zapel pevski zbor In potem le zaigrala godba žalostink«, Žnjtrn je zgubilo Strokovno društvo železni« Carjev, podružnica Celje, dobrega sodrug^ godba dobrega godbenika. V taienu Stro* kovnega društva železničarjev, podružnic* Coiie, se najtopleje zahvaljujemo vsem, M so se udeležili pogreba, posebno pa pevskemu društvu Naprej.
St. Peter r Savinjski dolini. V nedello dne 6. t. m. bi se moral prt nas vršiti sh.id naše stranke. Toda govornik, sodrug Ko« ren Je bil obveščen, da se shod ne smo vršiti zavoljo kos. Nič nismo hudi, če a« nam shod prepovedali vsled nevarnosti« da se bolezen ne razširi, čudno se nam pai le zdi, da smejo n. pr. Orli Imeti svoje va« Je in da sme šentpeterska godba povsod neovirano nastopati. Kaj pa v cerkvi? AH se tam ne bo nihče okužil? No, saj Ima dr, Jančič »žegnano« vodo! Lteol J* danet predragi Sicer pa naj bo, bo pa zato nal shod potem, ko prenehajo koze, sijajna manifestacija!
OuštanJ, Pri nas se je vršil v nedelji dne 6. marca velik! strokovni shod kovl« narjev, na katerem je poroča! s. Leskovšek Iz Celja Isti Je podal predvsem poročilo 9 občnem zboru kovinarske organizacije, kt se je vršil v Ljubljani. Po poročilu Je g ,7« vornik v obširnem referatu pojasnjeval razvijanje razrednega boja proletariata, ki ga vodi v kapitalistični družbi. Omenil !es ideja *soclializina ni več nova in tudi nt premagljiva. Nasprotniki, ki zatirajo prole« tarljat, pospešujejo razredno zavest med proletarijatjm: boj, ki ga proletariat vodi Je posledica neusmiljenega Izkoriščanja od strani kapitalistične družbe. Jasno je to« rej, da mora tudi proletarijat biti neusml« Ijen napram krivicam, ki sc mn gode. Raz« redni boj pa ni vedno enak. Posebnost bo*
Ja se opaža v krajih kakor sedaj na K or o« škem. ko odločujejo razni mogotci o ussdl delavstva s tem, da jih izsanjajo v tulina zgolj vsled tega, ker ne trobijo v njih bur« žuaznl rog, dočim se nahajajo še pri nas razni priganjači tujih narodnosti; tistim se namreč nacionalistična buržuazija klanja« Žene, ki so zavzele socialistično prepričanje, se jih od moža preganja vzlic veljavne cerkvene ln dosedaj še državne poroke. Tukaj presega teror buržuazije vse meje. ln gospodje okrog rimskih zaveznikov v čr« 11II1 suknjah mirno puste, da se njih dela enostavni razveljavlja. Podhodu se je raz« vila živahna debata in sprejela resolucija.
Iz Ksmn|ka, Izletnikom v prijazno Kamniško Bistrico je gotovo znan mu dol-
Stran 4.
N A*P R E J.
Stev. 50.
goCasni »kitajski« zid. ki se vleče ob poti iz Kamnika proti Stranjam. Malo jili je, ln pomislijo, da se za tem zidom skriva gnezdo trpečih, nikdar življenja varnih ljudi, ker za tem zidom je tovarna za smodnik, Barutana v Kamniku. Vsak hip je pričakovati tu eksplozije; oče — delavec ne ve, ali bo videl zvečer svoje otroke ali ne. tovarna je pod državnim vodstvom hi zato bi človek menil: tu ie gotovo red in natančnost, da se delavcu s smrtjo pred očmi izplačuje zasluženi denar. A motil bi se, ker že davno bi se imeie izplačati neke doklade delavstvu, toda še do danes ta denar vodstvo Baruiane pridržuje hi zavlačuje. — Gode se v tej jugoslovanski državni tovarni stvari, ki so vredne graje. Da so javnost pouči o ravnanju teh mogotcev, bomo še marsikaj osvetili, oko ne krene vodstvo tovarne na drugo pot In ne da de-lavstvu, kar mu gre. — Pred časom je bilo vse delavstvo organizirano v močno organizacijo kemičnih delavcev.- Po zaslugi komunistov je pa ta organizacija popolnoma razpadla iti sedaj nimajo delavci nlkake opore. Brez organizacije je to delavstvo, hi zato se z njimi postopa, kakor se gospodi zljubi. Protežira se razne »Sokole*, nevešče v delu in postavlja zmožne ljudi v ozadje. Delavci, zavedajte sc In pomnite: Par komunističnih hujskačev je zakrivilo vašo sedanjo razdvojenost. Na vas samih je vse! Ko ic bila organizacija, se ni nik-do upal ravnati tako z vami. Dobro imamo še v spominu one čase, ko je bila organizacija v svoji moči. Da, res, ni se čuditi, da potem to razni elementi izkoriščajo in agitirajo proitdržavno. Prihodnjič kaj več.
—	Prizadeti.
Ccljt. Na dopis iz Celja, v katerem sc omenja s Frana Koštomaja, brivca v Celju, nam le poslal g. Koš tarnaj popravek, k) nikakor ne odgovarja tiskovnemu zakonu in ga ne moremo priobčiti. G. KoštomaJ trdi, da n: bil nikdar sovražnik delavstva, ter je koi obrtnik politično neaktiven Podpira pa razna društva brez razlike strankarstva. trsko podpira tudi tiste. — To objavljamo kot misli popravka.
Celje, Dne 2. marca se je vršil dobro-obiskan shod kovinarjev, na katerem je poročal s. Leskovšek pri Jugoslovanu v Gaberju. Podano poročilo o izidu občnega zbora je članstvo vzelo na znanje. Razvila se je živahna debata, ki so sc je udeležili ss. Murko, Oset, Mlakar in Gunčar. Poročalo se je tudi o položaju delavstva v državni cinkarni. Končno se je sprejela naslednja resolucija: Resolucija, sprejeta na zboru kovinarjev dne 2. marca 1921. v gostilni pri Jugoslovanu. Zbrano delavstvo tovarne A. Westen protestira najodločneje proti modernim kapitalističnim nakanam ureditve modernega delavskega delavnega reda po nemškem vzorcu, ki sc }c uvedel v gori omenjeni tovarni tako, da bi moralo delavstvo namesto 8, sedaj 10 ttr delati na dan. Organizirano delavstvo odklanja take kapitalistične mahinacije, s katerimi se hoče zakoniti osemurni delavnik prekoračiti, akoravno bi na teden znašal delavni čas samo 48 ur. Delavstvo oz. zbor ugotavlja, da ob današnji 1 trsni nima delavstvo več one fizične moči, da bi prenašalo podaljšanje delavnega časa, zlasti pa ne v tovarni, kjer se dela pri strojili. Vsled svetovne krize In pomanjkanja dela je vsak poizkus glede prekoračenja osemurnega delav-
nika napad na ubogo delavstvo, s katerim so vstvarja armada brezposelnih, česar posledica bj bila popolna anarhija,
Trbovlje, če mogoče čitateljl mislijo, da je sedaj pri nas vse v redu, odkar zastopajo delavstvo komunisti, se grozno metno. Hočemo podati majhno sliko teli be-ritcljev za delavske interese. Pretečeni teden so zaupniki rudarske zadruge, vsi komunisti sklenilii n naznanili ravnatelju, da se naj delavcem odtegne od njihovega zaslužka ostale vinarje izpod krone za izredno bolniško podporo. Mi bi ne imeli proti tak-šntmu odtegovanju ničesar, ali stvar je drugačna; odtegovanju ni mogoča nobena kontrola od strani delavstva, drugič pa iakaj pa imamo bolniško blagajno za družine, v katero plačujemo 30 vinarjev na mesec, kar je namenjeno za izredno podprto, drugič pa Imamo svoje organizacije, v katerih sl lahko vstvarhno razne iomde, rt da hi imel ravnatelj kako odločilno besedo pn izključno delavskemu denarju. Mi razumemo, da Je ravnatelj za taka odtegovali'a takoj pripravljen, ni pa pri prav!] e n tako h.tro daii delavcem to, kar jim gre po vseh pravicah. Mi proti takšiemu nezakonitemu odtegovanju naiodločuejše protestiramo, ker, če se nemore izplačevati zaradi drobiža, zakaj niso tl tako dobri bori-to ji za delavstvo zahtevali, da družba doplača one vinarje, kolikor jih manjka do krone, ker bi družba lažje to prenesla koi pa dc'a\ci. Radovedni smo, če bi bil ravnatelj tudi tako naglo pripravljen to plačati, kakor je za to, da se vinarji odtegujejo -- Več delavcev.
Guštanj hi stanovanjske zadeve. Kuj po plebiscitu so.se priselili v našo dolino
uradi: v Guštanj Je prišlo okrajno glavarstvo- ki si je izbralo za svojo pisarno najlepšo zasebno vilo, da-si je dovolj primernih hi večjih poslopij. V sosednje Prevalje pa so prišli sodišče in davčni urad, finančna straža in cariniki, katerim je neka komisija novembra 1920 določila zopet najprimernejša zasebna stanovanja za pisarne četudi bi se bila našla primernejša poslopja. Ker je tukaj Družba sv. Mohorja že od leta 1919, je nastalo občutno pomanjkanje stanovanj, da-si smo bili prej v tem oziru dobro preskrbljeni. Seveda ako se sili pisarne v stanovanja za družine, kakor so počenjali za časa voine razvajeni nemški častniki, potem mora zmanjkati prostora v največjem kraju. Vrbutega so se nasolili razni nadzorniki, upokojenci in drugi brezposelni ljudje, ki bi prav lahko stanovali drugod ta ne v Guštanju in ne v Prevaljah. Zgoraj omenjena komisija pa ni drugega storila, nego določila je hišo za uTada, adaptirati pa jih mora občina, nc da bi jo bil kdo vprašal po denarju;.prevaljska občina Je zelo zadolžena ima visoke doklade, pa hj morala zidati stanovanja, ki še tega ni mogla po-voljno storiti, kar je v uradih do sedaj naredila. Guštanjska občina nasprotno nima nobenih doklad, ker ima dovolj lastne imo-vlne, v trgu so na razpolago stanovanja, to spomlad bi zidali hi zadeva z uradi bi bila v redu v korist obeh krajev. Mesto torej delati v korist javnosti, so določili končno, da preseko še okrajno glavarstvo Iz Gu-Stania v Prevalje, ki je že itak prenapolnjeno z inteligenco — Guštanj, bogati in zidanja voljnj Guštanj pa izpraznujajo ln to vsled trme nekaterih referentov v Ljubljani ln nekaterih uradnikov pri nas, ki jim je
za lastno udobnost, no za korist uradov aii ljudstva. Da bo mera polna, smo dobiJj na sodišče tri sodnike, dva oficijala., knjigovod* jo in ostalega osobja toliko, da šc sedeti nimajo prostora za onih par obravnav, ki so na teden. Uradništvo samo jc v zadregi in se posmehuje Salomonovi modrosti političnih in sodnih referentov v Ljubljani. Občinstvo, ki je brez strehe, pa se ne posmehuje: zato zahtevamo v imenu prebivalstva cole doline, naj se uradi porozdele med oba kraja, naj se sezida za urade potrebne pro. store in skrbi naj se za zasebna stanovanja. Nastavljati in premeščati uradnike lo lahko, občinam diktirati adaptacijo jc še lož-je, stanovanja iskati in stroške plačevati jo Pa druga, seveda ne referentova stvar. —* Ako povemo še, da se nas tukaj neznosno obira in se cene od dopoldne na popoldne dražijo smo popisali vse ugodnosti. Gotovi ljudje v Ljubljani delajo ttako, kakor bi hoteli ljudstvo nalašč dražiti in odtujevati.
Dr. D.
Ste prehlajeni? Imate bolečine v orsih? V grlu? Ali kaSliate? Imate nahod? — Dobri Driiatell v takih hudih dneh Vam le Felleriev	Elza-
iltiid! 6 dvolnatih ali 2 veliki tDeci-ialni steklenici 42 K. Državna trošarina nosebei. Zagorski sok zoner kameli iu Drsne bolečine 1 steklenica 9 kron.
Slaba hrana Vam Je ookvarlla želodec? Fellerieve prave EUa-kroeliice ga snraviio v red! 6 škat-l‘5c 18 K. Omot in Doštnina oosebef. a naiceneie Etičen V. Feller. Stubl-ca donla. Flsatrar št. 252. Hrvatska.
Priporoča
se tvrdk
Večletna garancija.
. Josip Peteline,
A	Don*	avli
Petra
.7,
Ljubljana,
Popravila se sprejemajo.
edina tovarn lika zaloga
Hvalnih strojev v vseh opreirah, materijal in Izvriba predvojna, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si-ftlietia pantiia I steme, Igle, olje na drobno in debelo. Mstna garancija 1 .	"	Ugodni plačilni pogoji.	=
Ma popravila iavia.
Stavnemu občinstvu naznanjam, da sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela ter jih izvršujem ločno, solidno in po konkurenčnih cenah. Se priporočam z odličnim spoštovanjem
Iv. letUkat, uianki maitter, LiobliaDa.
Pol v Rožno dolino to.
Mm n mit.
mala, se odda.
Naslov v upravi »NAPREJ*.
Vse kleparske stroje ta orodja ima vedno v zalogi zastopnik tvrdke ERDMANN KIRCHEIS.Aue
Karlo Okretit i drog, Zasreb,
Kstzovi lL 25. Strugalnkco, vrtalni stroji, brusil-nko, tratno tago, stroji sa obliCanJo (Abrlchter) itd.
Tovarna Barva
vsakovrstno - -• blago.
Kemično čisti obleke.
Qv0f1nlilf51 ovratnike, zape-Ljubljana, Poljanski nasip 4. dVclIUIIKd »tnice in srajce.
Podružnica: tselenburgova ul. 3.
Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega
Haložana
naj se blagovoli poslužiti tvrdke: j
Prn Ha Mia z Hunt
Ante Korenjak In drug I pri Sv. Barbari v Halolah.
Splošna ključavničarska
in
mehanična delavnica
se je otvorila. Sprejema splošna popravila pisalnih in šivalnih strojev, kontrolnih blagajn itd.
Fr. Lebar & L Tišler
Jenkova ulica 9.
Maribor
Gosposka ul. 38
Podružnični
Novomesto
Glavni trg
Kočevje
št. 39.
JIILIO
MEINL
D. D.
KAVA
i
KAKAO
Centrala: ZAGREB.
Podružnice: ZAGREB: Duga ulica 6. LJUBLJANA: Aleksandrova cesta 1.
MARIBOR: Gosposka ulica 7. PEČUH: Kraljevska ulica 19.
! Iščemo strojevodje !
Reflektira se samo na take moči, ki so bile zaposlene pri ozkotirnih železnicah bagerskih obratov, na dnevnih kopov ali stavbenih obratov. Neožc njeni reilek-::	tanti naj pošljejo svoje ponudbe	::
rudniškemu vodstvu v Kočevju*
t.
t
se dobe pri
pisarniški, clga-alnl In drugi, strojnice, svlnt-nikl, p*ras» ln wsa pisarniška petrablžlna
tvrdki E. M. KOLAR, Celje,
Kralja Patra casta 23.
Pniaja TStb tKijilistiiiih lasojisav. — Zi luniiinu iitantn 10 % popusta.
Z. odličnem spoštovanjem	E.	M.	K«-l3f.
Naročajte „NAPREJ“
Najvetja zaloga
Tvrdka J. DOL ENC,
Ljubljana, Hitlerjeva ulica št. S
se priporoča za na-kup najboljših instrumentov izvrstnih tovarn po najBolidnejžih in nizkih cenah.
Mariborska eskomptna banka, Maribor,
Tegetthoffova ulica 11
Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC
prevzema denarne vloge in iz« vršuje vsakovrstne bančne posle - - pod najugodnejšimi pogoji. - ■
II
I
rcgtstrcvena z&čruga z cmeieno zavezo
sprejema hranita G VlCfce vsak delavnik od 8. do 13. ure in jili obrestuje po čistih
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. PCSOlita daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
= Edini, res delavski denarni zavod.
i	—	(vpisan*	zadruga s omajanim poroštvom)
sprejema
hranilne vloge, ti lih oMii to 4 L
Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 1088 članov ter sledeče društvene sklade:
Rezervni delež..................® 41.647 42
Društveni sklad.................^ 30.939 43
Blagovni promet za leto -1919 je znašal K 2,329.207 94.
Clau postane lahko vsak, kdor plača vstopnino K 250 ln delež K 40-.
Pisarna v Zagorju štev. C9. i-
(S
Tidaiaieli: Iva« Mlinar.
Tisk »Učiteljske tiskarne« > LlublJani.
(Odgovorni urednik: J<i». Vdovec.