List 29.
Tečaj If.
Kirotliiji Danici.*)
Rod* serčno ini pozdravljena. Danica! Zakladov Ti nai drajših svoj ga roda. Jezika in vere. očetov še /»ploda. Pozdravljena bod' zvesta čavarica!
Ti ni-i šegi sužnja veternica;
Teb1 vera, jezik, ni minljiva moda: Ti mater glas. nar sla)' je in svet Gospoda: Za bogo- in rodoljubje vsa resnica!
Je modrim nekdaj zvezda pot kazala "z dežele rojstvene k Novorojencu, k' je svetu pot. resnica iri življenje!
Ta zvezda s' Ti, Danica! zdaj Slovencu; O de bi Te sledd! Ti perpeljala Bi k njemu ga, k' je vsih želja spolnjenje! Iz Goriškiga.	Bogomil.
Poslednja sodba.
/. Trobenta poslednje sodbe.
Nič ne zamore v grehu zakopanima človeka hitrejši iu lohkejši iz njegoviga smertniga spanja zbuditi, kot trobenta poslednje sodbe. Prerok Zo-fouija je v duhu zaslišal njen strašni glas, ki dušo in kosti pretrese: in zatorej sodnji dan imenuje dan trobente in trobentuiga hucanja (Zof. i. Ki.) In Gospod, ki podobo poslednje sodbe v svojim strahovitim vcličastvu pred nami razkrije, pravi z razločnimi besedami: „Poleni ho Sin človekov poslal svoje angele s trobento iu z velikim glasam- (Mat. 24, 31.): kakor tudi sv. Pavi pričuje: ..Glejte — vsi bomo vstali naglo, kakor bi z očmi trenil, na poslednjo trobento: ker zapela bo trobenta iu mertvi bodo vstali nestrohliiviu (I, Kor. 15, 52.) Grozo-viten bo ta zaklic, kterimu so po besedah sv. Gregorja vsi življi (elementiJ pokorni, kteriga neznano gromenje seree skalovja presune, ki podzeiiiljino odpre, železne vrata raznese, in spone mertvih raztere. Angeli in veliki angeli, angeli variti mest in dežel bodo nad sebi izročenimi okrajiiami trobento zaslišali dali, in kratko pred vstajenjem ho zadonelo njeno žalno tuljenje. Mertvi jo bodo po svoji duši zaslišali, in ko hi trenil, bodo trupla z dušo sklenjene k noviniu in iicrazvezljiv imu življenju. In od izhoda do zahoda, ua vse čvelcrc kraje sveta ho hucala trobenta, iu bodo doneli močni glasovi: Vstanite, vi mertvi, in pridite k sodbi!
•i Za n'i v o teto poslana in naključno zrikasnjrna.	Vred.
Takrat bo gromenje in veršenje, proti kterimu je šumenje vsili derečib hudournikov manj, kot če se list o spomladanskih sapicah zgane. Iu ho strahotno hrumelo nad gorami in dolinami, nad gojzdi in ravninami, nad mesti in vasmi, nad deželami in morji. Ti trohentni glasovi hodo vdarili na bronasti nebeški obok, dc bodo duše, ki so po vstajenju Gospodovim do tega časa v nebeških prebi-vališih zbrane bile, k svetimu združenju z n i i It telesi priklicali: ti glasovi bodo kot gromenje in viharno šumenje na peklenski obok zadoneli, de bodo duše pogubljenih, ki so sc od začetka sveta do tiste ure v brezno pogreznili, k sodbi pozvali. Trobenta bo bučala, vse grobe in merlišnice odperla. in trupla nepokvarjene iu čverste od vsih zivljev (elementov) nazaj tirjala. Pač se ta dan imenovati zamore dan trepeta, dan vojske, razdjanja in kervi. kteri o razporu vesoljuiga sveta pogubljenim večno gorje oznanuje. Zemlja daje svoje mertve. votle pečine dajejo svoje mertve, morje daje svoje mertve. smert in pekel dajeta svoje mertve nazaj.
O kakšen razgled ho pač to, ko sc bodo na pervi trohentni glas nc Ic gradovi in zidovi potrcsli, ampak tudi gore na skalovje vstanovIjene majale, vrata peklenske zarožljaje se odklenile, grobni zapahi se odbili, in vesoljni svet od britkosti. strahu in groze presiinjen! Tedaj tista čudovita ura pride, kadar bi pogubljeni nič več iz pekla ili. izvoljeni pa nikakor v nebesih ostati ne hotli!
Pogubljeni bodo želeli, pekla ne zapustiti, de bi plamnoiskrcčiga obraza svojiga Sodnika ne vidili, očitne iu sramotne ohsudbc svojiga pogubljenj* ne slišali, de hi s svojimi telesi nič vec ne sklenili, in v tej sklenitvi dvojne kazni na duši iu telesu vekomej nc terpeli.
Izvoljeni pa v nebesih lic bodo ostati hotli. zato de hi s svojimi očmi ljubeznjivo obličje svojiga Sodnika vidili, dc hi zaželjeni glas od njega slišali: Pridite, vi oblagodarjeni mojiga Očeta, in »le hi se s svojimi častitljivo spremenjenimi telesi k veseli zdruzhi na vekomej zaročili.
O de bi se ta grozoviti trohentni glas v naših ušesih odmeval, v tem ko v meltkuznosti lene kratkočasnosti iu nccimcmc sladnosti neskerhiii počivamo, iu se laznjivim sanjam svojih želja, svojih obetov in namenih lahkovoljno prepušamo! O dc hi se nam ta glas razlegal med veselo gostijo, de hi. kjer kozarci in gosli poj o, med norčevanjem iu brenkanjeni sodnja trobenta tako strašno zadonela. in nas s strahani in grozo presunila!
Ako pa to trobento, ki bo na povelje večniga Sodnika v dan serda in povračila z nebeških višav zadonela, s potolaženim in veselim sercam zaslišali
hočeš, poslušaj tmbentni glas, s kterim ti božja milost zdaj. v dnevih izveličanja, veliko sveto leto oznanuje. Kolikorkrat v svoji tihi hišici kake svete bukve s pobožnostjo bereš, kolikorkrat se mašniku svojih grehov spoveduješ in mizi Gospodovi bližaš, kolikorkrat se per oznanovanju božje besede znajdeš: tolikokrat poslušaš podbujevanje svetiga Duha, to vabilo milosti božje: prijetne nebeške sapice ti pihljajo besedo od zgorej: „Zdaj je čas, de iz spanja vstanemo!- fliimlj. 12, II.J Nikoli še ni llog nikogar terdo kaznoval ali clo z naglo smcrtjo od lod vzel, de hi mu poprej te trobente milosti ue bil zaslišali dal, ktera naj bi ga k pokori klicala, in kakor planinsko trobilo hrepenenje in zažclenje njegove duše po nebesih v njem budilo.
Zatorej nas tudi tako resnobno beseda preroka opominja: ..lian«, ko slišite njegov glas, ne za-kerknite (ne vterditc) svojih sere!" (1»s. 94, H.) Premisli vender; on ne pravi: ko jo slišite o velikonočnim času, kadar zapoved cerkvena vsa kteriga veže, svoje seree od madežev grešniga zadolžeuja očistili: on ne pravi: ko jo slišite cez eno leto, čez en mesec, ali morde jutrišnji dan; on pravi: ko jo dans slišite, dans koto trobento milosti začujete, ki >as k gnadi božji, k življenju, k popolnosti in k z\Hiranju kliče: tedej ne zakerknite svojih sere, in ne oglušite svojih ušes njenimu glasu!
Ilrugači bo ta zaklic Gospodov v konec sveta, drugaci je v trli dnevih izvelieanja: takrat bo čas jeze", zdaj je čas miru. Takrat bo glas Ho/ji kol močan trobentni grom stresal, zdaj je kot prijetna <*api< a. po besedah preroka: ,,ln za ognjem je prišlo prijetno sumljanje" ( III. kralj. 19, 12.) Ile se oborožiš zoper strahoto sodu je trobente, torej poslušaj, kar ti llog v prijetnim šumljaiijii svoje nii-losii govori: kar ti govori v tihim pihljanju >vojiga* svetiga Ilulia, kteri ti govori zdaj z groženjem, dc se bojiš, zdaj prijazno, de ga ljubiš, zdaj osorno (ojstro), de žaluješ, zdaj ljubeznivo, de se veseliš. Njegov glas diha tu iu tam: Salomon ga je slišal na svoji postelji, Savi na veliki cesti, ko ga je klical: Savi, Savi! Avguštin ga je cul na vertu, Frančišek v cerkvi, Hubert v pušavi in samoti. - Ne hodi gluh per tem opominu, ker ne veš, ali te dans ne kliče in ne vabi poslednji-krat! tih, toliko ljudi ga ni poslušalo, in njili osoda se jim je v pogubo zvergla, njih noge so se zamotale v vezi nregrehe, in noč iu večna suiertua groza jih je zajela! —
Pismo
ij. )iiixjonarja Trabant a iz urednic Afrike itn Ajih inilosti precaslitl/iriija larantinskifja škofa.
Ker sim v svojih dosedanjih naznanilih zlasti svoje pnpotvanje skoz Kgipt popisoval, naj zdaj se od Nubie nekoliko razodenem.	»
Asvansko slapovje, pod 24. stopnjo severne sirjave, loei Kgipt od Nubie. ki je po obnehjii, barvi, lastnostih iu segali prebivavcov od Egipta cisto razločna. Ta dežela jc bila meni iu mojimu tovarsu. gospodu Kociatičiču, tolikanj v a/nisi. ker sva odsilunal brez navadne previdne vodhc preča-stitljiviga gospoda apostolskiga namestnika mogla sama. brez posebniga znanja v brodarstvu, zlasti pa v brodarenju skoz nevarne slapovje, v kterim je polno nekaj iz vode molceih nekaj skritih pečin, jadrenje ..Zgodnje Danice- proti llartumu vladali.
Nas precastitljivi uiisionski poglavar nas je z
večim delam robe v Korosku zapustil in sam sprejel vodbo številnih karavan skoz pušavo. Tedaj smo mogli jest, častiti gospod Kociančič — pravi vodja na ladii — in rokodelec Knavs sami po Nilu dalje popotvati in železno ladijo čez več ko 7 sir— javinin stopinj njenimu namenu naprot kermiti. »Se je bilo dvomljivo iu celo neverjetno, de bi mogli v tem letnim času pri tako nizki vodi priti skoz sla-povja od Vadi-halfe do lierbera; ali s pomočjo Hožjo je vse mogoče in s serčnostjo smo se lotili dela. Naročilo smo imeli, ako bo moč čez perve natoke druziga slapovja priti, de naj tudi v tem letnim času dalje jadrimo, sicer pa bi bila naša ladija nekako popotno postaniše (štaeion), ker bi bili mogli do prihodnjiga Niloviga natoka med pervim in drugim slapovjem ostati.
V 7 dneh smo peršli do Vadi-halfe. Sto in sto ljudi je bilo potreba, de so ladijo močnim na-tokam nasprot vlekli. Zdaj je ladija v rob terčila, zdaj se je kaka verv utergala in kermilo se je naglo kakor blisk nazaj zagnalo ter protilo, na grebenastih skalah se zdrobiti; zdaj se nam jc bilo vpirati z nerodnostjo težnikov, zdaj z neukret-nostjo njili vodnika, zdaj z nasprotnimi vetrovi, zdaj s podvodnimi nasipi. To sc je dolgočasno povra-čalo in menjalo, in še le po skerbnim in težavnim popotvanju čez tri mesce in devet dni smo prevc-slali naj gornjiši El-llomarskc slapovja. Kadar smo čez kak nevaren kraj prišli iu pri človeških stanovališih z „Zgodnjo Danico" ostali, se presta-ii i li skerbi iu stisk opočit in za daljno pehanje novih moči zbirat, so černi ponilski prehivavci na trume k železni ladii stili, in so jo odznotraj in odzuiiaj radoviduo ogledovali. Reka Nil se tukaj čez rudečkaste, razbeljene in neprescgljive pušave vali. Itekli so (zamorci), de čedne sobice v ladii so pač veliko lepši, kot prchivuliša njih nielek-ov ( kraljev) in šcliov (občinskih sodnikov - županov ). Kes pa tudi poglavarji v ti deželi prebivajo v tako revnih kočah, de so le bolj podobne podertinam za lisice, kakor hiši za človeka, ki ze nad šest jezer let na zemlji stanuje. Iu nehote sc tukaj popotniku vsiluje, stare Nubijskc poslopja z novimi primerjati. Velikanski s hieroglifi fmalopisi) prevideni spominki, kakoršne sim p. v Aleravi vidil, so v silnim nasprotju s sedajnimi Nubijskimi prehivavci in njih oliko, in treba je ljudstvu čistiga prerojenja iu stoletij, de se pogreznjeno ljudstvo toliko povzdigne, de bi zanioglo spominke staviti, kakorsni njih snrednikam toliko čisla dajejo.
Po napravah pa, kakor so zdaj v teh krajih, sc ljudstvo ni v stanu k taki omiki vzdignili, ^olc sc sploh le v večih mestih najdejo, v kterih se ie samo korana (lurškiga sv. pisma) iz glave učijo; nar ložji reči naših začetnih šol bi bile tukej že za visoke šole, kakoršne bi se pa še le napraviti mogle. Dečik (deklicam po mislih mohaniedancov tako nie učenja treba ni) v šolo hodi večidel v taki starosti, v kteri bi doma očetu le nadlego delal (mati pa se za rejo dečkov nič ne zmeni); berž pa ko zamore vole goniti, ki s kolesam vodo vlečejo, ali ovce ua pašo tirali, je očetu že //»dosti šole, in fantek se mora dela lotili. Od tod izhaja, de li ljudje, ki se, razun nekterih koptov (razkolnikov v veri), kteri po mislili ko pisarji žive iri mem pisanja malo znajo, moliaiiiedaiici imenujejo, pozneje od svoje vere nič več ue vedo, kakor: le en llog je, iu iiiohamel jc njegov prerok.- Rokodelstvu je prav slabo, k večimu znajo pavolo tkati, s ktero se ua pol oblačijo. Druzih rokodeleov, kakor mi-
zarjev. šivarjev, čevljarjev tukej ni; vsak si sam potrebno napravi, in ker le prav malo potrebuje, tudi prav malo izdela. Po mestih kakor v novi Dongoli in El-Mušerifu ni sicer čisto brez nekakih rokodelcov: kovačev, zidarjev, mizarjev in čevljarjev, ali ti le robate reči izdelujejo in jih je malo. Ker turki k rokodelstvu v teh krajih nič ne store, se tudi ni čuditi, ako poljodelstvo samo troje orodje, namreč: grablje, valjar in rovnico, za dlan dolgo in tri perste široko, in verh tega le še eno samo napravo za kmetijo, namreč vodovod ima. Dcsiravno Nubienci v kmetovanju niso ne razumni ne pridni, vender prebivavci v ravneh ne stradajo, kakor p. ljudje v okrogli nove Dongole, kjer so kraji egiptovskim podobni. Previdnost Božja jim v kratkim času, ko se Nil razlije in vročina čezna-vadno močno pertisne, pripravi bogato žetev, ki jim da pšenice, ječmena in ovsa, zlasti pa dure (_ki je drobni turšici podobna razun de so zerna sive), fižola, boba, kumar po 1 čevelj dolzih, buč, leče, bamij (ki je podobna majhnim kumaram), češnja, sladkih in vodnih melon in tudi pavole. — V novi Mongoli in njeni okrajni, ki je posebno bogata z dateljni, tudi v Ambukol-u in Sumi sim vidil sicer blagodarjenc kraje, vender Nubie ne morem ne lepe, ne rodovitne dežele imenovati: Nilovi bregovi so na mnogih krajih ali v sulic pešene pu-šave ali pa v gole pečine vpreženi, torej Nubia v primeri nima veliko ljudstva. Prebivavci sploh so ubožni. Ako se vpraša zakaj? odgovori vlada: dcsiravno naši ljudje ob Nilu rodovitne kraje imajo, so vender ubožni, ker so preleui, de bi zemljo prav obdelovali. Podložni se pa s tem izgovarjajo, dc
so davki presilno veliki, in ne morejo k ........ženju.
Plačuje se v Nubii od vodovoda po 500 piastrov, in od vsaeiga datelnoviga drevesa po IIO 50 par davka. Delavci, ki nimajo nič lastniga zemljisa, plačujejo po 5 piastrov.
Uad bi tudi kraj, v kterim se zdaj znajdem, v misel vzel, torej od imenovane dežele samo to še opomnim, de sini na več krajih vidil ostanke keršanskih cerkev, p. na otoku Barosi, v Mogratu in Dufarii, in pa de je vožnja po Nilu zavoljo slapovij inoeuo nevarna, vsako leto se v Selalih nekaj ladij potopi in to ko jc velika voda. Kadar je voda majhna, se ne more skoz iu skoz po nji voziti, ker tačas še več slapovij dela: samo naša ,,Zgodnja Danica** je imela srečo pri majhni vodi čez vse slapovja priti. Kako bi tedaj tudi jaz vesel ne zapel s tremi mladenči pesmi, rekoč: Benedieitc fon-tes Domino, beuedicite maria et Uumina Domino, (lo je: Hvalite studenci (iospoda, hvalite morja iu reke Gospoda)! ker sim dolgo iu nevarno vožnjo po Nilu do llartuma srečno opravil.
Imenovano poglavitno Sudansko mesto, v ktero sim — hvala Bogu! — 29, sušca prišel, je v pečeni ravnini pri sovodnji Višnjeve in Bele reke iu bi utegnilo nad 20.000 prebivavcov imeti. Zamo-rem število le pri eni meri določili, ker ga vlada sama ne more določno povedati, zakaj mohuiiicdan-ski rojenci se ne vpisujejo v bukve, kakor katoliški. Od tod izhaja, de je zastonj mohaiuedaiica prašati, koliko de je star. liazun nekterih katoličanov, 51 koptiških deržin in nekaj oseb druzih kristjanskih vercov, so vsi prebivavci mohamedanci (turkiJ. Ker sc do mohamctaucov tukaj po zapovedi našiga Zveličarja pri vsaki priložnosti z ljubeznijo obnašamo, smo si njih spoštovanje pridobili: pa tudi spoštovanje koptov, ki imajo tukaj 4 duhovne, med njimi eniga škofa nad Nuhio in Su-
danam, smo si pridobili, ker njih sinove z domačimi rejenci skupaj v naši šoli potrebnih reči v arabskim in laškim jeziku učimo. Veselilo bo Vašo milost zvediti, dc se koptiški otroci našiga keršanskiga nauka učijo in to, ako Bog hoče, je perva stopinja k njih spreobernjenju. Težko mi je, de jest dosihmal še nisim mogel učenik biti, ker sim se arab-šinc še le po nekoliko naučil: vender se srečniga čutim, de pri kakim zaderžku redniga učenika že nadomestujem. Popisati moram še svoje manjši opravila v Hartuniu itd. Ker se bom, ako jc Božja volja, tudi pri napravi perve nove misionske staje ob Beli reki med Bariskimi zamorci vdelezil, naznanim tudi, de so visokočastiti g. namestnik ju-trajšni dan, god sv. Andreja, varlia moje ncpo-zabljivc domače škofije, v odhod po Beli reki odločili. . . .
Oton Trabant,
apostolsk misionar.
V H ari u mu 2i>. kimovca IKV<£.
O^lcd po Nluveii«ikim.
Iz Gorice t. rožniku 185*1. Teržan. — Ni z lavno, kar hiiio v Gorici slavnost doživeli, ktera se zamore v resnici naj redkejšim prigodkam prištevati. Vi-sokočastiti gospod Peter Budili, časiiiljiv S3letui starček, je tretjo novo mašo bral. Ker zavoljo silne starosti si ni upal priti v veliko cerkev, de bi ob navadni uri (o pol enajstih) slovesno peto mašo imel. jo v svoji domači molitvarnici. kier sicer druge dni ma-šuje, to res redko slovesnost s pripomoejo nekterih tn-kajšnih častitih duhovnov pobožno opravil. — Rolil je leta uiiiogozasluzui gospod na podnožju Svete G.»re v Gargaru blizo Gorice dne 21. me*ca -večana 1771», masuik je bil posvečen 23. svečana 170 4. iu jc potem mnogo let ua kmetih z velikim pri dan verne du-e pa-sel. Nepozabljivi rajnki Goriški škof. .1 ižef Valand. •<»> ga kmalo, ko so v Gorici prišli, med korarie Goriške velike cerkve vverstili, si ga tudi za vodja škofi^jko pisarilice, in potem za svojiga velikiga namestnika izvolili; in naposled so mu naložili častno in zraven težavno službo vodja v tiikajšnim bogoslovskim semeništi. ktero je še le konec leta 1842 popustil. Od tega easa vživa ta častiti gospod dobro zasluženi mir. je sicer veliki ogleda ljudskih šol, odkar jc rajnki Valentin Stanič blagiga spomina zapustil to dolin« solz. ali pi-sarije opravlja drug gospod, ki je v boljših letih. Pred desetimi leti je z vso slovesnostjo svojo drugo novo maso odpel; letaš pa, kakor smo omenili, tretjo. B »g mu daj še mnogo veselih let doživeti!
Blizo Gorice. — Gr. Str. — Cnidan je nekiga že priletniga fantunu očitna šiba božja zadela. I.cta je imel slabo slabo navado, ali jc bil jezili ali ne. reči: Strela te zadeni! 17. velikiga travna popoldne se začenja za dež napravljati. naglo je bilo s ecrirmi oblaki pokrito nebo; bliskalo ino gromelo je, de je mogel davek trepetati, ino se še kaj huiiga bati. Sam sim v velikim strahu bd, ko nisim mogel v nekim kraju izpod strehe; na enkrat sc zablnka ino zagromi, de se zemlja strese. Ilukel sim, de je moglo blizo kje irc-oti; povedo mi, »le je človeka ubilo. Ino glejte. — ravno tistiga jo res strela zadela, kateri je tolikokrat na uma-zaiiim jeziku strašne besede imel: Strela to zadeni. Nejevernik 1mi leto prigoubo slepimu primerl|eju pripisoval. Ali pravi kristjan nc pozna tajstiga. Mislim, do slepi primerljej bi ne vedil izmed toliko tavžent i j h, ki so tudi pod milim neham bili, ravno litega zadeti; veliko več pomnimo nauka Kristinoviga, de od vsako prazne besede bo treba odgovor dati.
Razgled po kerMunskim svetu.
I z Prage. Grof Franc Kolovrat jo dal novo podobo hv. Frančiška Scrafskiga /a kamnitni most napravili. Ker jo uveli Frančišek Serafski pripomočnik našiga svitliga cesarja . bo njegova podoba ob euim v opomin ozdravljenja Njih c. k. apostolskiga Veličanstva postavljena.
V t'a na d-s ki škofii se je lansku leto 75 ueka-toličanov v katoliško cerkev vernilo.
Iz herieka. Oče Bona veni ura (baron Keleler) je uudan tukaj med veliko mašo in pri poooldauski službi Iložji pridigval. Pri obeh pridiguh je bilo silno veliko ljudstvu iu njegov prisertui govor je tudi terde seree gumi. Oče Bonavcntura je bil popred častnik pri konjikih.
Nekdanji rongean-ki pridigar v Ofenbahu, Keil-iiian.se je L'l. vel. travna v katoliško cerkev veruil.
Iz lierolina. Kakor se sliši, so pisma kraljeve, ki so jih v zupušini ranjciga kardinala in škofa Dipen-broka dobili, kralju nazaj poslali. De se jc to zgodilo, je bila želja kralja samiga, kteri jc ranjkimu škofu vedno veliko zaupanje skazoval.
#V Smirni jc 84HMNI Grekov. Ojstro jim jc bilo letaš prepovedano, veliko noč s pušami streljati; iu so vender 15 ur neprenehama streljali, pokazati, de imajo obilno streluiga prahu. — O veliki noči Grcki natolevajo, de Judje kcršausVe otroke skrivej darujejo. Letaš so je tu prazna vera strašuo ponovila. De so v srednjim veku take daritve bile. je dovolj dokazano; ni davno, kar je bila v tirolskim časniku po uradnih preiskavah popisana moritev Simona Tiicrskiga v 15. stoletju. Zo 2t» dni si noben Jud V/, hiše nc upa; zakaj če ga Grcki zasačijo, ga pretepo ali mu brado odrežejo. Turški poglavar Ali Paša pa iiimu moči, Grekov zavoljo lakih djanj strahovati.
Francoski minister učit niga uka jc zaukazal, de naj se v vsih giuiiiazialuih ucilnicah podobe Jezusa Križauiga napravijo.
Is D u bi i na. Veliki škof Dublinski. Dr. 1'ullen, je podložne škofe ii» predpostavljene samostanov v zbor poklical.
I/. II i m a. Družbo Jezusovo po smerti nogluvarju
Rothana Oče Pirling vlada. 21. rožnika, v dan svetiga Alojzja. bo veliki zbor noviga poglavarju volil.—Zbor svetih obredov je v seji 7. veliciga travna perčel preiskovati življene ranjce Rivier, ki jo pred nekimi leti v Vivierski školi v Gospodu zaspala, kjer je lepo so-bivali.se vstauovila.
Pevcu
štirih sonetov v 21. listu Zgodnje Danice.
Veselja nam serce si vplamcuila, Ti lira nova, ki nam lepotije Nad zvezde, lune, zore si Marije V Danici tak plameče poplavila.
Obdarovala očitno pevska Vila
Bogato z mikam vsiui Tc harmonije; Na nubezu pesniškim v Teb' zašije Nuni zvezda nova; naj bi dolg' svetila
O de pogostama bi lesketala
Ti zvezdica se nam v Marije slavo, In vedno za lepote nje gorela!
De mnogokrat bi svoje strune vbrala Ti mlada lira iu harmonijo pravo Le glasov domorodnih nam donela! M
Zastavica.
Štiri so stvari en'gu imena,
Vsaka pa jc druziga plemena.
„Perve listi duh sladak duhtijo —
Zalo ti cvete v domačem mesti;
Drugo sape v daljni jug podijo —
Ona spravlja skor ljudi iz stesti;
Tretja se roili o zori zlati —
Ali uuicrje ko solnce vzhaja;
Zadnja je ljubezni sladko muti —
Ktera stare moč peklen'ga zmaju". P.v.
Mili darovi.
Za afrikanski mision. M. Sporn I gold. —
N a r o č e v a 11 j e
na
& o b nt * o b• a k i g
Perro polletje /noti koncu gre: toraj vse častite hracec. ki so bili na po/ leta naročili , prav le/to opomnimo. de bi na daljno naročilo obnovili, in sicer pred ko Je Miors nuj do houvu lega tueneu. de se dovolj no število listne pripravi in natisne.
Častiti brarei nam ne bodo zamerili, ker nismo mogli obljube spolniti, kar nadalj-se vanje eerkrenih zgodb zadene, ker je gospod pisav ce dolgo bolan bi/. \ prihodnje se bodo nada/jsera/e. kotikor hitro sc bo moglo.
Gospodam dopisorarcam, pomočnikom in sode/arcam se priserčno zahvalimo iu ji/i se dalje njih izverstne pomoči prav priljudno poprosimo. Zlasti sc priporočimo vsim dobrosercnim in iskrenim gospodam po Krajnskim, Goriškim, t str ionskim, Stajorskim in Koroškim, de bi blagovolili dopisov za ^Offieii po Sioreunkhu* pošiljati.
List bo izhaja/ v tem duhu. kakor jc začei in upamo, dc bo tudi rprihodnjc veliko mikavnih dopisov iz Srednje Afrike donaša/.
Zgodnja Ihtniea velja za pol leta v tiskarn iei pre jem a n a 1 gold.. po posti pa i gold. 20 kraje. \aročilnina se pošilja r opronleuih pismih gosp. %Bozefu Mitusuiku* tiskarju na bregu st. 19D.
Oil^utorna \re.lniki«: Luku Jer*H in l»iidre j Aim.jr.
— Z.tlo/iiik: ./.i*«/' Bf<i*ntli.