Velja u vse leto $6.00 NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 44. — ŠTEV. 44. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at. the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 The largest Slovenian Dally k» the United State«. i Issued every day except Sundays I and legal Holidays. I 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 23, 1935. — SOBOTA, 23. FEBRUARJA 1935 VOLUME XT.TTT — LETNIK *t.ttt, SENAT ODOBRIL PREDLOGO GLEDE KRAJEVNIH MEZD ČE BO SPREJETA WAGNERJEVA PREDLOGA, BO KOMPANIJSKIM UNIJAM ZAVEDNO ODKLENKALO Z odobren jem McCarranovega amendmenta je bil zadan predsednikovi politiki zelo hud udarec. — Štiri tisoč milijonov ne bo zadostovalo. — Sprejem Wagnerjeve predloge bi zrevolucijonira? razmere v industriji. — NRA naj preišče nepristranski odbor. WASHINGTON, D. C, 22. februarja. — Po dva dni trajajoči debati je včeraj senat s 44 proti 43 glasovom odobril McCarranov amendment k vladni predlogi. Amendment določa, naj dobivajo delavci, zaposleni pri javnih.gradnjah, krajevne plače. To se pravi, naj bodo tako plačani kot so plačani delavci pri privatnih podjetjih v dotičnem kraju. Predsednik Roosevelt, ki je zastavil ves svoj vpliv, da bi preprečil sprejem McCarranovega a-mendmenta, je doživel s tem občuten poraz. Predsednik je namreč določil, naj znaša plača delavca, zaposlenega pri javni gradnji, le petdeset dolarjev na mesec. Pred glasovanjem je senator Glass zapretil, da bo predsednik za slučaj sprejema McCarranovega a mendmenta vso predlogo vetiral, kakor se je iz kazalo, pa ta pretnja ni nič zalegla. Soglasno z vladno predlogo, bi bilo namenjenih štiri tisoč milijonov dolarjev za nabavo dela nezaposlenim, 880 milijonov bi bilo pa uporabljenih za direktno podporo onim nezaposlenim, ki iz tega ali onega vzroka ne morejo dobiti oziroma vršiti dela pri javnih gradnjah. Stiritisoč milijonov bi zadostovalo, ako bi dobivali delavci po petdeset dolarjev mesečno. Ce bo pa McCarranov amendment obveljal, soglasno s katerim naj dobivajo delavci krajevne mezde, bi pa niti dvajset tisoč milijonov dolarjev ne zadostovalo. Po prvotnih vladnih načrtih bi dobilo pri javnih gradnjah delo tri in pol milijona nezaposlenih. WASHINGTON, D. C., 22. februarja. — Danes je bila izročena kongresu predloga senatorja Wag-nerja, tikajoča se uravnave nesoglasij med delavci in delodajalci. Sprejem predloge je baš v sedanjem času umesten, ker so se začele pojavljati zmede in nesoglasja, kako naj bo NRA vbodoče upravi j ena. Ako bo Wagner jeva predloga sprejeta, bo enkrat za vselej ocfklenkalo takoimeriovanim kompanij-skim unijam, kajti proglašene bodo za protipostav-ne. Nadalje določa, da sme večina delavcev v katerikoli industriji izvoliti skupino zastopnikov, ki zastopajo vse delavce dotične industrije kot celoto. Zastopnik Narodne zveze tvorničarjev je takoj izjavil, da se bo njegova zveza odločno protivila sprejemu Wagner j eve predloge. Senatni finančni odsek je imenoval poseben odbor, ki naj preišče poslovanje NRA. Republikanski senator Nye in demokrat McCar ran pa zahtevata v to svrho poseben odbor, češ, da bi možje, ki bi jih postavila vlada, ne presojali nepristransko. Pred zborničnim odsekom za delavske zadeve je včeraj izjavil Wm. Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije, da se strinja s predlogo, ki določa, naj bodo pri upravah pravilnikov zastopani delavci v istem številu kot delodajalci. Ce bi se to že prej zgodilo, bi imela NRA dosti več uspeha, ker bi bile posebno določbe glede plač in delovnih ur boljše izvedene. Vseh pravilnikov je 549; delavci so bili pa zastopani samo pri 52 in so imeli le pri 22 pravico glasovanja. Svobodne volitve v Jugoslaviji NADZORSTVO NAD OROŽJEM Amerika zahteva nadzorstvo vsakega topa "od rojstva". — Francija hoče podati vsa pojasnila o municijskih naročilih. Ženeva, Švica, 22. februarji. Ameriški poslanik v Švici II. Wilson je na razoroži t ven i konferenci stavil zahtevo Zdr. držav, da se izda za vsaki top na svetu *'krstni list" ter da se zasleduje njegovo " življenje " do konca. Rekel je, da je izdelovanje orožja postalo moralno vprašanje, na katero javno mnenje zahteva odgovor. Poslanik II. Wilson je rokel, da mora biti 7>o načrta njegove vlade za vsako orožje izdan "krstni list". (Vhoslovaški in poljski delegat sta podpirala predlog Anglije, da se postavijo trgovski aeroplani pod isto strogo nadzorstvo kot vojaški aeroplani. Temu predlogu pa nasprotujejo Združene države. Francoska delegacija je pa predlagala, da so ameriški predlog premeni toliko, da se nadzorstvo še poostri in da mora vsaka država takoj objaviti vsako naročilo orožja in municije. "Združene države zahtevajo objavo rojstva vsakega topa", je rekel glavni angleški Lord Stanhope. "Francija hoče iti še dalje in hoče objaviti informacijo, pred no je bil top rojen". SESTRI STA SKOČILA IZ AER0PLANA Hčeri ameriškega konzula sta izvršili samomor. — Bili ste na potu iz Londona v Pariz. London, Anglija, 22. feb. — Dve Amerikanki, 20 lot stara Jane du Bois in 23 let stara Elizabeth du Bois, edini hčeri ameriškega generalnega konzula v Napol ju Coert du Bois, sta skočili v smrt iz aeroplana, katerega sta najeli iz Londona v Pariz. Njuni trupli so našli delavci. ki so v bližini gradili neko hišo. Sestri sta se držali z rokami, kot v zadnjem objemu, ko-sta ležali na polju blizu T7p-minstrn. Splošno prevladuje mnenje, da sta šli sestri prostovoljno v smrt, ker sa se dva angleška tetalca.-R ki!!lert!iiH~5tn imeli Rkih poročevalcev. SCHUSCHNIGG V FRANCIJI Avstr. kancler je skrivaj prišel v Pariz. — Na postaji je bilo aretiranih 900 oseb. Pariz, Francija, 22. febr. — Policija je izdala stroge varnostne odredbe, ko sta prišla v Pariz avstriski kancler dr. Kurt Sehuseliiiigg in zunanji minister Egon Berger-Waden-ber. Socijalisti in komunisti so nameravali proti njima prirediti velike demonstracije, toda v Pariz sta se pripeljala po skrivni poti. Da se izogneta vsem nepri-likam, sta izven Pariza izstopila iz svojega posebnega železniškega voza in sta se pripeljala z drugim vlakom na postajo Reuillv, mesto na postajo Gare de PEste. Na postaji bilo samo nekaj francoskih uradnikov in peščica časnikar- ADMIRAL BYRD SE VRAČA Dunedin, Nova Zelandija, 20. februarja. — Admiral Richard E. Bvi\l, ki se vrača v Ameriko s svoje ekspedicije na južni tečaj, je rekel, da je zato ostal več mesecev sam v oddaljeni postojanki za opazovanje meteorologičnih pojavov, ker bi prišlo do kakih prepirov, aiko bi imel še koga pri sebi. Byrd pravi, da sta se mu ponudila kapitan Alan Innes-Tavlor in še nok njegov tovariš, da ostaneta z Bvrdom v samotni koči, toda ni bilo mo-* gdče prepeljati več živeža kot samo za dva. Byrd je slednjič odločil, da je psihološko nemogoče, da bi samo dva mogla živeti skozi dolgo dobo neprestane noči in se je odločil, da bo šel sam. "Da pa odkrito povem", je rekel Byrd, "nisem mislil, da se bom še živ vrnil. Prva 2 meseca prilikah v Avstriji. Vit i si, >ki jih je dobila, se dokaj razlikujejo od onega položilja, ki ga prikazujejo avstrijska poročila o inozcin-s k oni tisku. Gospa Snowden pravi med drugim: — Ivo sem se leta 1019. mudila v Avstriji, je kazala ta dežela sliko lakote in obupa, sliko siromaštva in politične razcepljenosti. Takrat je bila pretežna večina avstrijskega prebivalstva za priključitev Avstrije k Neurji, pa tudi poborniki ustanovitve posebne katoliške države oh Dmiavu, ki bi ji pripadla tudi Bavarska, so imeli precej pristašev. Bili pa so tudi taki, ki So lioteli obraniti samostojnost Avstrije že iz starega, nasproftstva. do Prusije- — Kakšen pa je položaj danes, kakšno je danes razpoloženje avstrijskega prebivalstva, »kakšno je zlasti mnenje širokih slojev glede toliko poitdarjane "samostojnosti" Avstrijo? — l)a bi spoznala vse to na licu mesta, brez uradnega olepševanja in brez enostranskega popisovanja, sem prepotovala vso deželo, da se sama poučim. Vtis, ki sem ga dobila, jena kraltko tale: — Take neodvisnosti, kalkor je bila zamišljena v pogajanjih in sporazumih med Parizom in Rimom, sedanja Avstrija noče. — Ali koncem koncev ni merodajnejša želja prebivalstva samega ? Ali ni bila "samodoločba narodov" r 1 izmed glavnih ciljev, za katere se je borila Anglija na strani zavetnikov v svetovni vojni i — Neodvisnost, ki hi se za jamčila proti želji in volji \ečine avstrijskega prebivalstva, bi bila pačbaš nasprotno od prave in resnične neodvisnosti. Predstavljala ne bi po-mirjenje, nego stahio vznemirjenje dežele. — Oosprtdar^fco Avstrija sploh -ne more biti neodvisna; za to govori že politika miloščin, ki jih je Avstrija neprestano dobivala od onih, ki naj sedaj za jamčijo njeno neodvisnost. — Pravilno bi bilo postavljeno samo vprašanje: Ali si bo mogla Avstrija očuvati svojo neodvisnost od Nemčije, ne da bi s tem prišla docela prtd vpliv in kontrolo Italije? — Kogarkoli vprašate danes v Avstriji, vam bo, če ni baš najvišji uradnik ali policaj v bližini, odgovoril ve-ilno in povsod: OJfkar je na krmilu sedanji režim, se m prav nič izboljšalo. — Edini mož, ki sem ga srečala v vsej Avstriji, ki si je zadovoljno met roke in izjavil, »da gre polagoma na bolje, je 'bil — direktor neke tvoruice orožja in nnmicije. Iz Jugoslavije. Važno potovanje. Kdor jo namenjen potovati v stari kraj ofc dobiti koga od lain, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Tiled naše ddlgoletne ekuinja Vam swtoreaio dati najboljša pojasnila tn Mi vaa potrebno prmbrbeii, da je potovanj* udobna m hitra. Zato m a««fmo obrnite na nas m vsa pojasmu*. Mi priskrbimo me, hoditi proinje aa povratna dovoljenja, potm Mi, vietje in oplok vse, kar je §a potovanje po-♦ majkitrojiem času, im kar je gSavno. ea Nadrtavtjaui naj na odlašajo do sadnjege trenutka, ker predno ee dobi ta WasMugtome povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT.trpi najmanj en nimm. TiHte tomej takoj m breopio&no navodila on eaaatavIjg-mo Vam, -do boste poceni im udobno potoval. SLOVENIC PUBLISHING (TRAVEL BUREAU 216 Wert 18 th Street JTfc- : New York, N.Y. - - n _______» CO. Brata je ubil. Te dni je v Drežnici pri Ogulinu Ignac Bosnič ubil svojega brata Mitro. Brata sta se že dolgo prepirala zaradi vodnjaka. Pred kratkim sta se vnovič začela prepirati. Iz prepira ee je razvil pretep, med katerim je Iganc z nožem zabodel Mitro, ki jc kmalu nato izdihnil. Ignaca so orožniki zaprli. Smrtna obsodba matere, morilke sina. 4. februarja je zagrebško o-krožno sodišče izreklo sodbo v znanem procesu proti morilkama Ani in Adeli Trulovi, ki sta v Karloven umorili sina odnosno braita Viljema. Za proces j t* vladalo v Zagrebu izredno veliko zanimanje. Popoldne se je zbrala pred okrožnim sodiščem velika množica ljudi, tako da je morala policija vzdrževati red. Ana Trulova je bila obsojena na smrt na vešalih, njena hči Adela na 15 let ječe. V utemeljitvi je sodišče ugotovilo, da je Ana Trulova izvršila zločin po zrelem premisleku, Adela pa je intelektualno sodelovala in pristala na zločin, da-si bi ga lahko preprečila. Ko je predsednik kazenskega senata razglasil sodbo, se je Adela Trulova onemogla zrušila na tla. Njena mati si je v ob-upu vsa lica razpraskala. Brain tel ja dr. Šafar in dr. Stadler sta prijavila priziv, zastopnik obtožnice dr. Ružič pa se je s sodbo zadovoljil. Zlato v bosanskih rudnikih. Neko angleško gospodarsko podjetje iz Londona je že lani ostalo svoje strokovnjake, da preiščejo opuščene rudnike v Bakovičih in Kozogiv«lu pri Foči. Ti rudniki leže v ozemlju. kjer je mnogo pirita, limo-nita in antimonita. Rudniki so last Zgornjcogrske rudarske družbe v Budimpešti, ki jih je eksploatirala do leta 1910, ko jib je jug. država sekvestira-la. Angleži so sklenili, da najprej preiščejo rudnike in sestavine rude, šele nato bi se odločilo, če jih prevzamejo. Doslej so v rudnikih očiščeni rovi in so delavci že prišli do glavnih žil rude. Rudo so poslali v Zagreb, da jo tam analizirajo. Analiza je ugotovila, da ta ruda vsebuje več zlata kakor ruda v califomijskih rudnikih. Zastopnike angleškega gospodarskega podjetja je ta u-speli iznenadil, vendar so pa zaradi gotovosti poslali rudo v London, da jo tudi tam analizirajo. (V se bo itudi pri drugi analizi ugotovil tolik odstotek zlata, bo angleško podjetje, kakor se trdi, že na spomlad začelo z cksploatacijo rudnikov. Razpuščena kolonija ruskih beguncev. V Dubrovnik je prispel bivši rusk ovčarski poslanik v Be o-, gradu Strandmann, ki je sporočil tam bivajoči m ruskim beguncem, da je njihova kolonija razpuščena zaradi raznih incidentov, ki so se v njej pripetili v zadnjem času. Kakor v drugih mestih, so imeli ruski begunci v Dubrovniku svojo kolonijo, ki j«4 poslovala *kot vsa druga društva. V zadnjem času se niso samo na vso moč kreirali odborniki tega društva, marveč je prišlo med njimi tudi do dejanskih obračunavanj. Tako je nedavno neki odbornik napadel predsednika ruske kolonije, nekdanjega polkovnika Vladimira Št reka, ter ga občutno poškodoval. Ko je sedaj bivši konzul Strandmann razpustil dubrov-niško rusko kolonijo, bo njegov ukrep povod novih hudih nesoglasij med ruskimi begun-cn. Imenoval je namreč- bivšega polkovnika Strefea za komisarja razpuščene organizacije. Ko se je mož obešal... Te dni se je obelil v Banja-luki bivši občinski beležilik Bogdan Golič in sicer zato, ker ga je žena varala z ruskim emigrantom Teofvlom Lebe-djevim. Mož je bil zadnje čase brez službe in je živel v težkih razmerah. Žena pa si je znala kmalu pomagati, našla je ljub-čka, od moža pa je zahtevala samo luksusuzne stvari. Končno je ^postalo možu življenje neznosno in sklenil je končati si ga. Popoldne je zalotil ženo doma z ljiibčkom. Odšel je v drugo sobo in napisal poslovilno pismo, potem se je pa na stranišču obesil. Ženo in njenega ljnbčka so aretirali. Tel.: STuyvesant 9-6440 Dr. D. S. DIBICH ZDRAVNIK Orilinira : 10—12 op. in zadnji teden zaključila, da je bila nomimi-eijska peticija slovenskega so-cijalističnega aldermanskega kandidata v 22. ward Antona Gar. Pošljite mi Koledar, ostanek pa vknjižito za nadaljno naročnino. Pozdrav! Joseph Bregar. Detroit, Mich. Dm* marca s«' vrši v Slovenskem Delavskem Domu igra "Rdeče rože". Igra j«* zelo zanimiva. Ker oselmo poznam igralce in igralko, vem, da s«) vloge v najboljših rokah. Jaz >o bom udeležil, magari, če prek le padaj«*. Rad bi napisal kak daljši d«>-pis, pa mi ni bilo mogoče, ker j«> bila moja ličrka Lillyan pre«l par t«'dni operirana na slepiču. Vsem prijateljem in prijateljicam s«1 lepo zahvalim, ker so jo tako pogosto obiskovali v bolnišnici in poznej«* fudi doma. Hvala za vse, posebno pa za cvetlice. Cela hiša je bila ko rožni vrt. Operacija j«- zelo dobro izpadla. Vse gre po najboljši volji. C pa m, da se v kratkem (»glasim /. daljšim dopisom. Torej nasvidenje. dno 'A. marca v D«dnvskem Domu. A. M. Movers. SLOVANSKA PREDAVANJA NA COLUMBIA UNIVERZI. Slovansko Sokolsko TJ druženje je izposlovalo, da bo priredil oddelek za slovanske jozi-ke na Columbia univerzi več predavanj o slovanski literaturi. Predavanja se bodo vršila ob osmih zvečer v 305 She-merhorn Hall. Columbia University. Dne 2. aprila bo predavanje o srbski, 9. aprila o hrvatski, IG. aprila pa o sloven, ki književnosti. Dne 9. maja bo velika poljska prireditev v McMillan Academy Theatre. Vsi člani sokolskih skupin so uljudno vabljeni. EGIPČANI IN PIGMEJCI USTNICA UREDNIŠTVA. ns 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI za IsplaOIo Tefijth meokov kot agort] navetleno, bodici t fflnarjin tU lirah dovoljujemo le tKttJr; pogoje. stlačila f imriIku dolarju is— IH-$15— pMiati.......... $ b.7s • • • • •••• ...... ... flf— " ......... $21— .. $41.19 a m • • r % * • m— " " ......... Prejemnik dobi ▼ starem krajo tiplaHlo r dolarjih. $1—> SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY 44Gla« Narod«" • hibi mh flfttr nbw iork, m. t. SBB F. K., Pire Hill, Pa. V doti«"-nem oglasu je bilo rečeno, da bo sedanja uprava banke predložila sodišču v odobrenje račun za stroške, ki jih ima z likvidacijo. Kdaj bo izplačana četrta dividenda, nam ni znano. Ko bomo dobili tozadevno naznanilo, bomo objavili v listu. A. M. M., Detroit, Mich. — Naznanilo glede prireditve društva *4Triglav" smo dobili prepozno. J. P., Hibbing, Minn. — Huev Long je senator v državi Loui-siani. Z razijyjii mamljivimi obljubami je pa znal pridobiti zase pretežni del prebivalstva. Njegova beseda je merodajna. Go ve mer je slepo orodje v njegovih rokah. Državna zakonodaja je uveljavila celo vrsto postav, ki dajejo Longn oblast, ki jo ima običajno le governer. Tako je naprimer državna milica podrejena Longn, ne pa governerju. Tudi nad policijsko silo v raznih mestih ima Long vso oblast. Long je demokrat, itoda ne soglaša s politiko predsednika BooseveKa. Odkritje oritlikavih rodov v notranji Afriki spada ine«l najbolj zanimiva znanstvena «le-janja naše dobe. Sic«ji* so že staroveški pisat«*lji poiwali o t«'h pritlikavcih, a nihče jim ni hotel prav verjeti. Sedaj so našli v nekem faraonskem i^robu ob Srednjem Nilu nov g«» obraze. DR. KERNOVEGA BERILA m ZNIŽANA Angleško-slovenskc Berilo KNGLISH SLOVENE READER STANE BAUO $2 Naročite ga prt — KNJIGARNI GLAS NARODA 216 WEST 18th STREET "GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročili za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina sa stari kraj stane (7 • V Italijo lista ne po- DVE SIROTI. Kakšna bo vajina usoda ? Ali bo poplačano s srečo in zadovoljstvom vajino neizmerno trpljenj«*.' Xa stotine in stotine pisem je dobilo uredništvo od čitate-ljev, ki ne morejo prehvaliti zanimivega romana, ki je <*din-stven po svojem zasnutku in razvoju ter ho imel tudi <*«lin-s1v«'ii konec. Kakor v kalejdoskoju s«i s«' razvijali pred čitateljem pi i-zori: Ubogi siromašni oče j< hotel pustiti v temni noči na cerkvenih stopnicah nebogljeno dete. Tam j«- pa našel še drugo tako nebogljenko ter se z obema vrnil v svoje sironm-šl vo. Deklici sta bili -lični dvema rožnima popkoma, in ko sta dosegli petnajsto leto, je usoda prvič zamahnila s svoj«) neusmiljeno roko: Luiza je o. !:•-pela. Potem ' pot v Pariz, ugrab-ljenje, ločitev. Nedolžna Henrika v zapor med vlačuge, slepa Luiza v kremplje stare heračic«' Pro-chardke. Le meillo upanje ju je ščitilo pre«l obupom. Ilenriko mi-sel na Roger ja. Luizo mis«'l na ubogega pokvečenega Petra. Simpatična oseba zdravnika Heberta, ki j»* orodje dobre usode, plate niti bo«ločnosti mladih zaljubljencev. Pomilovanja vredna Marjana, ki strašno trpi za svoj })i*e-grešek; bol nesrečne matere Diane, «lo skrajnosti razbičana slutnja in ljubosumnost samozavestnega policijskega načelnika; LaFavetova eksfH^licija v Ameriko, in Roger k«»t junaški častnik v nji. S srečanjem Rabussona in Marijane v divjem ameriškem pragozdu s«> je roman približal svojemu višku in ho kmalu končan. Se štirinajst d britkosti in trpljenja prevladami ? Ce bi hotel urednik točno odgovarjati na vsa ta vprašanja, bi mu deset rok in dvajset ur dela na dan ne zadostovalo. Stvar urednika pa tudi ni, «la bi izdajal skrivnosti. Roman zato objavljamo, ljubavue o-pojnosti do dna, da razioinin se nedotaknjeno liostjo, da bo nasičeno, kar koprni po telesu. (iospa moja. Moje žgoče, pohotne oči v«> slečejo ill ta sciuirajo tako, lad ko, da obližeš vse prste. Kakor orumeiielo listje jeseni se I.očete protiviti, trpečete in drlititc nekaj časa, potem ]>a pa dele na nastavljeno dlan in j očete od radosti, da -te um g le pasti na njo. Vidini vas sklonjeno naein vas... mojster. Njegovo pesmi so ležale na toaletni mizici kraj divana. Stisnjene listnice niso mogle kljubovati smehljaju. — Dolgočasim se, strašil.> se dolgočasim — povejte mi NAZAJ V PREMOGOROV Premogarki Idi Mae Sftnhl so pred nekaj meseci oblasti prepovedale delati v premogovni ku. Pozneje je bila pa prepoved preklicana, in Ida se je vsa zadovoljna vrnila v premogovnik pri Cadiz, Ohio. ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO . _______________ _________________________________ ________.L NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA 1 SLOVENSKI ftALJrVEC. !*> strani. Cena...... OODČEVSKI KATEKIZEM. «1 strani. Cena HUMORESKE IN' GROTESKE. 1K0 struni. Cena SPAKE IN SATIRE. 1»» strani. Cena ........ TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena .......... TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi šjiloijjrn " Vse naše"). 1«) strani. Cena ........................ VESELE POVESTI. 75» strani. Cena .......... ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena PO STRANI KLOBUK. 1T.» strani. Cena ---- PKEDTRŽAM. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. DOMAČE ŽIVALI. strmi I. Cena .......... 12 KRATKOf ASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena TOK RAJI IN ONKRAJ SOTLE. ((7 strani. Cena TE KNJIGE LAHKO NAROflTE PRI: .40 I .80 .DO .70 M .35 .45 M .25 J* .2.=» .30 f KNJIGARNA "GLAS NARODA' 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. ¥. kaj lepega — jiesmice. — Ljubim vas, — je vzkliknil in pokleknil pred njo. Fi. kako obrabljena, je ta fraza! — je dejala zaničljivo — Isto pravi moj vrtnar kuharici vsak dan petkrat, ko prežvekuje v kuhinji mastno ostanke. Ali no znate nič drugega povedati ? Saj ste j>es-nik. — Ah, ali hočete slišali glas angela, ki odpušča grehe in kliče nazaj v raj? — No, kli<-u zelo nevarno. Moj prijatelj ml j«' prlporneM TRINERJEVO GRENKO VINO in |iti'|)rifnl sem >«•. du ni witim »■!>► u>|Hšnn. |m('' pa tudi zelo prijetim> x-» piti. Pri njem Iniui »»stal. Vaj; H. I*." Trinerjevu <uk» Vino j»- najl**lj^i urejevalec zaprtja in dru-^ih ueprilik. ki so v zv«»/.i ž njim. iiaftriiner plinov, ^lalw'^a teka. tit»prehuve, ^lavoliol.i. i«'spfčinrsti, nervoznoKti in splošin- u-trujenosti. V dnevih flu j«- prva stvar, za katero morate skript L odprlo <■:■*•-venje. l*ri vseb lekarnarjih. J«»s. Tri-nt»r c»irj».. 13%! S. Ashland Ave.. Chi-e tiščali mladi Siouxi. Rabusson se je bil previdno priplazil prav blizu taborišča. Naenkrat, se je pa prijel za grlo, da je zadržal krik, ki bi se mu bil sicer izvil iz njega. Sretli kroga sta se bila baš vzravnala dva Indijanca in potegnila za seboj pred poglavarja ujeto ženo. Ujetnica — o tem . Kalnisson ni mogel nili dvomiti, — je imela na sebi evropsko obleke. Dolgi lasje so ji valovili čez ramena. Kabussou je opazil, da stopa pogummo, svesta si usode, ki jo čaka. Videč pred selwj rojakinjo, ki naj bi postala sužnja poglavarja Siuoxov, se je Rabnsson zdrznil. Prva. njegova misel je bila, kako rešiti ne -srečno ženo. < V bi bil |>oslušal samo svoj pogum in svoj gnev, bi bil takoj navalil na Indijance ne glede na to, da je bil skoraj brez orožja in sam, tako, da bi bil po kratkem, brezupnem boju nedvomno podlegel. Toda to bi bila nepotrebna žrtev. In pomi slil je, da bo bolje počakati, da bi se mn nudila ugodna priliki, ko bi lahko z vero v nsp.\!i poskusil rešiti ubogo ujetnico. i Dotlej Rabnsson ni mogel videti obraza mla de žene, ker je bila obrnjena k njemu z hrbtom. Ko sta jo pa Indijanca privlekla pred poglavarja. se je začela obupno braniti. V kratkem boju se je napol obrnila in poka-Povseni nov recept, po kate- ] zala v grmovju skritemu Rabussonu obraz. rem se da premagati starost i rr , . • , , ,„ - .... 1, , ° . i I o pot se le Kabusson ua vso moe sti>nil /A\ m smrt, je ...........1 ŽE 124 LET PIJE VODKO dal nemški etno-! graf ski okspediciji ruski muzi k Mihail Postnov, živeč v grlo, da bi no kriknil. S])i>znal je ujetnico okolici mesta Habarovska. Poj Bila je žena, ki se je bil nekoč blazno zalju-zatrjevanju nemške eks]»ediei ; bil v njo, ki ga je bila ljubezen o-žar in mladi Mihail je moral v mrazu bežati k sorodnikom. Tam so mu dali vodke, tla bi se posrrel in oil tistega časa je ostal iz hvaležnosti zvest vodki, ki ga je v oni strašni noči tako prijetno pogrela. V dokaz je pokazal nemškim učenjakom policijsko potrdilo i« leta 1812, kjer je rečeno, tla je sin uradnika carske uprave v Moskvi. poročite se na ■«OLA8 NARODA" največji slovenski dnevnik f Združenih državah. t NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim srcem naznanjam prijateljem in zunncem tu/.no ves', da je dne f). februarja zavedno zatisniia svoje trudne oči moja nadv«> ljubljena in nepozabljena wn>roj?a — MARY FLANDER • Pokopana je bila dne 12. februarja po katoliških obredih na pokopališču v Penn, Pa. V Ameriki je bivala nad 30 let. Na tem mestu se leiKi zahvalim vnem onim. ki mi jo i>osetili ob mrtvaškem odru in se udeležili pogrelut. Lepa livala Mr. in Mrs. Fland-er v Yukon, I'a.. za poklonjene evetliee in v»o izkazano pomoč. Hvala tudi Mr. in Mrs. Jene iz Yukon, Pa., za evetUce in udeležl»o pri pogrebu. Hvalaldružini Trust in Local Union v Itillton, Pa., za cvetlice. Pokojnieo priiHtrcKttmo v blag sp<»min. Žalujoči ostali: GEORGE FLANDER, soprog v RiUton Pa.; Družina PETERNELL v Musse, Pa.; LUCIJA PKTERNELL, sestra v starem kraju. Rillton, Pa., 18. februarja. V hipu, ko je j>o čudnem naključju zopet srečal njo, ki jo je še vedno tako vroče ljubil in ki ni upal, da jo bo še kdaj videl, je Kabusson začutil, da se ves trese. Po prvem navalu jeze, ki mu je pognal vso kri v glavo, so mu pritegle isoize iz oči. Vse, kar je bil pretrpel od prvega dne, ko je spoznal, da je njegova ljubezen zaman, p reč u te noči, jjolue obupa in neutešenega hrepenenja, vse muke bridkih spominov, vse to se je hipoma razblinilo v nič. V duši nesrečnega Rabussona je ostalo samo silno hrpenenje osvoboditi ujetnico ter po stati njen rešitelj in suženj obenem. 7j veseljem bi ji bil žrtvoval svoje življenje. In morda bi mu skrb in udanost priboril to, na na kar se je bal celo misliti: Marjanino ljubezen. Kar so mu za roj i le po glavi težke misli. Kako je mogla priti Marjana v ta kraj, tako daleč od Louisiane? Kako je prišla v roke Indijancem! Kaj se je zgodilo s poročnikom d* Ouvellesom f In v bujni domišljiji je prišlo bivšemu se.<*-žantu na misel, da je morda iporoenik, Marja-nin mož, že" mrtev. Ce bi se mu torej posrečilo osvoboditi ujetnico, bi lahko ubogo ženo osrečil. Tako bi se mu izplnile vse vroče želje; ki jih je bil že davno pokopal, v neizmerni sreči bi našel uteho m bogato plačilo za vse trpljenje. In priletni mož je zasanjal o veliki sreči kot da je še petošolee. Toda treba je bilo opustiti sanjarjenje. In Rabusson je čutil, kako se v njem znova prebuja sila, odločnost in pogum. Dogodki v indijanskem taborišču so pa šli svojo pot. Marjani se je bilo posrečilo iztrgati se iz rok, ki ,so jo krepko držale, in planki pred poglavarja. — Podleži! — je zaklicala ponosno dvignjene glave in žarečih oči, kakor da bi jo mogli Indijanci razumeti. — Podleži in strahopetci so vsi ti možje, možje, ki napadajo »slabotno že no... In podlež je poglavar, ki jih vodi... In zdaj ko ste me zavlekli tn sem, kjer me čakajo vse muke m najbrž tudi smrt v vaših rokah, bi i-ada vedela, kaj nameravate -toriti z men«»j vi. ki ste .poglavar teh [Midležev. Te besede je izgovorila z največjim zaničevanjem. Poglavar >e je zarezal in pokazal bele zob ; njegov obraz je spominjal tisti hip na divjo zver. Potem je pa dvignil roko in pomigai ujetnici, naj pride k njemu. Marjana se je znova vzravnala : — Kaj sU« storili z mojim može t o 1 — je za kričala vo osveti ga je prevzela. Srečati se mora z možem, ki so ga bili ujeli Siouxi. To je bil sovražnik, ki je hotel obračunati z njim v odkritem boju. In li-ti hip je videl v mladi ženi plen, k. mn ne sme niti. Da, osvobodi jo. Iztrga-jo Indijancem iz rok, pa če bi moral še tako dolgo zalezovati tolpo Si.ouxov in čakati, da napoči ugoden trenutek. Čakala ga je zelo težka naloga, ki je zalite-vala mnogo poguma, vztrajnosti in premetenosti. Sile je hotel čnpati iz svoje ljubezni in mržnje. In dočim se je malo prej še komaj premagoval. tla ni brez pomi-leka planil na Indijanec, je bil zdaj naenkrat -krajuo previden in potrpežljiv. Mar ni vedel, da bo poglavar pogubi 1 ujetnico ? Kaj ni dobro poznal teh Indijancev, mac ni točno vedel, kakšno usodo pripravljajo beli 'ženi, ki naj bi s<> nad njenim krasnim telesom naslajal njihov poglavar? Xe! Rabusson je odklanjal zdaj vsako misel. da bi umrl ob strani ljubljene žene. Hotel je živeti z njo. In pri misli, da se j'1 jmlastil žive in uide z njo vsem nevarnostim, ,je bil sposoben največje odločnosti in sile. Njegov sklep je bil zelo nagel. Ni mogel več ostati miren gledalec dogodkov, ki bi se morali odigrati v indijanskem taborišču. Najprej si je moral preskrbeti strelivo. In imel ni drugega sredstva nego napasti najbližjega, na straži stoječega Siouxa, ki bi pa moral biti čim bolj oddaljen od taborišča. Vedel je, da najde na robu gozda več na straži stoječih Indijancev. Vsaka straža je imela karabinko in naboje, kajti Angleži so dobro oborožili Indijance, si so jim zvesto služili. In ta^o je Rabusson }>očasi splazil od taborišča. Plazil se je po vseh štirih in zelo previdno proti robu gozda. Kar je zagledal mladega Indijanca, stoječega nepremično med dvema drevesoma, ki sta ga zakrivali od dveh strani. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, Id vas bo zanimala. Cene so velo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" Q-AMERIKANSKI4C0LEDAR ZA 1935? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA ŠE DANES "QLAg.ir AR O D A" NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 23, 1935 TH2 LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. SAMOSTANSKI I OVFf kJ (ROMAN IZ 14. STOLETJA).!^ V/ T JLi Vj ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H. 33 — No boš dolgo čakala, mucka! Samo pazi, pride eden za drugim! Mati iu jaz, iu —. Ne, imena svojega sinčka ne spravi skozi ustnice. Ko se obrne od groba in vzame prazno desko i»od pazduho, se potočita dve debeli solzi po njegovi bradi. Noče iti čez trg; tain je bilo preveč ljudi. Po ovinku poišče hišo slikarja. Mojstra najde doma. — Napiši mi ime na desko! — mu pravi. — Ali ti je kdo umrl? — Otrok. Marija ji je bilo ime. Napravi samo lepo! Rdeče in modro. In naslikaj spodaj tudi križ! Bom plačal. V eni uri se vrnem po desko. Od_ tu odide Wolfrat k samostanskemu oskrbniku. Gospoda Šlutmana najde v pondeljskem razpoloženju. To je bilo od vseh oskrbnikovih razpoloženj najslabše. Kajti v nedeljo, poileg tega še velik praznik, .ji* imel gos|Kxl Šultinan navado dalje kot običajno ostati v samostanski kleti; tem ostrejše pa je bil naslednje jutro nahmšen jezik gosjx* Cecilije; in ker večji ogenj napravi večjo vročino, je bilo razumljivo, da je gospo«! Šlutinan ob takih pondeljkovih jutrih v svoji pisarni gospodari! kot vremenski žarek, ki ne najde poti iz oblakov, temveč se vedno bliska in grmi, ne da bi se popolnoma raz-gnal. Ko storpi Wolfrat čez prag, se vrže g«>spod Šlutinan nadenj s ploho zmerjajoči h besed, kot gorski fx»tok s svojo vodo čez potrpežljivo skalo. Wolfrat stoji mimo in tiho; nekaj časa trpi, da gre nevihta preko njega. Nato pa, ko s«' gospod Slutman enkrat oddahne, pravi: — Kaj se mučite s tem kričanjem, gi>spod oskrbnik? Slišim tudi, ako tudi meh malo manj pritiskate. Začudenje nad temi drznimi besedami je gospoda Šlutmana skoro izpremenilo v kamen; njegov rdeči obraz je postal še bolj rdeč; pesti dvigne kvišku, z naglimi koraki premeri sobo ter zagrmi: — Ali je že bilo kdaj kaj takega v celem krščanstvu? Kako se upa ta človek govoriti z menoj! Tak strupen gobec! O! Ho-ho! Ja, oskrbnik, naj bi prijazno govoril? S takim človekom, ki ne zna drugega, kot mešati sol? Ali blagovoli, želi, zapoveduje vaša milost? Ali se naj še po trebuhu plazim j »red takim človekom, ki še ne more plačati stanovanja ? Iz Wolfratovih oči švigne temen pogled. * — Kdo pravi to, gospod oskrbnik? Prinesel sem najemnino! Gospod Šlutman je skoro padel vznak. — Ti si prinesel najemnino? Ti? — Hropeč stegne pest v zrak, kot bi ga hotel podreti, kot napadalni kozel trdnjav--ki zid. — Kdo ti je rekel prinesti najemnino? Ako ima naš ve-lečastiti gospod prost toliko dobrote in nebeškega usmilje-npa, da pravi: naj pogledam, ako je ta Wolfrat igralec ali pijanec — in to nisi, in dober delavec si tudi, tedaj miš ne odgrizne nobene niti! Bog me kaznuj! In ker je resnica, zato pravi njegova strogost, gospod Henrik iz Tnzinga, moj najin i-lostljivejši gospod prost, da je temu Wolfratu najemnina za ietos odpuščena! — Gospod Šlutmanu poide sapa. — Najemnina? Odpuščena? — jeclja Wolfrat. Prebledi in omahuje, kot bi se ga polotila omotica. — In sedaj mi prinese najemnino! Prinese, prinese! — Gospod Slutman vije roke, kot bi objokoval razdejanje Jeruzalema. In zopet obmivši se k Wolfratu, zakriči nad njim: — Od kod pa imaš denar? — Dobil sem ga, ker sem ga moral! — odgovori Wolfrat, vzravnan, s hripavim glasom. — Od kod ga imam, vas nič ne briga. Vam ni treba plačati. Oc pa vas že muči radovednost: Eggebauer mi ga je posodil. — Eggebauer? Posodil ? — Ker sem v soboto ponoči nesel njegovega lesenega Boga na njegovo planino v "Rdečini". Glasno in počasi izgovarja Wolfrat te besede. — Onega težkega Boga ? Ponoči ? fn zato ti je denar posodil? — In ker je mogoče mislil, da boste dobili šc slabšega soseda na glavo, kadar me spodite iz hiše. — Hudič te podi iz hiše! Ne jaz! — grmi gospod Šlutman. — Ali sem zmaj, ki bruha ogenj, in žre kamenje? Na mestu mi sedaj izgineš! Glej da greš k ženi in otroku! In temu umazancu boš dal denar nazaj, do zadnjega vinarja! Apage! Šlutman skuša Wolfrata zgrabiti za vrat, da bi ga vrgel skozi vrata. Toda Wolfrat prime oskrbnikovo roko z železno roko. Sedaj imam denar in sedaj hočem tudi plačati. Od nikogar ne maram nobenega daru, najma/ij pa od samostana! — Stopi k mizi in odšteje osem šilingov po vrsti na mizo; vsakega pritiBne s palcem, da zazveni in brni. — Prokleto, ali ne bom gospodar niti v svoji sobi? — kriči gospod Šlutman, čegar rdeči nos postane moder in se napne kot jeklo v ognju. — Ali ne boš takoj napravil, kar ti ječemf Ali ne boš takoj spravil denarja? Ali hočeš takoj iti? — Pri vsakem "bos" je udaril s pestjo po mizi, da je posoda odskakovala kot dekleta na plesu. — In če že hoče Eggebauer svoj denar metati skozi okno, ga obdrži sam in ga porabi za svojega bolnogo otroka. Samostan ga ne potrebuje! — Tudi moj otrok ne več! — Tvoj otrok je zopet zdrav? — Nobena žila ga več ne boli. Črni padar mu je pomagal, padar revnih ljudi. In zastonj, gospod oskrbnik, popolnoma zaBtonj! Vedno ima čas in ponoči nikdar ne spi, kadar kdo vpije po njem. In če imate kdaj kaj časa, gospod oskrbnik, vzemite iz omare knjigo, kjer so zapisani ljudje, in napravite * __ __(Dalje prihodnjič.) 1SCEJ0 SE — Prosijo se spodaj navedene osebe, da se javijo. Tisti naši naseljenci, ki bi vedeli dati kake informacije o iskanih, se naprošajo, da pišejo na: Slave Trošt, Coimni-sioner <>f Emigration, Royal Yugoslav Consulate General, 1819 Broadway. New York, N. Y. Anič Matilda in njeni otroci Josipa, Rudolf, Marija in Anton, kateri so se izselili 1>-ta 1!M>4. Zadnjič so se javili z iiasjova: Kent St., Joliet, III., leta 19n7. Balič Ivan, rojen 18S.'»; izselil se je leta 1913; javil se j«> svoji obit olj i zadnjič leta 11 >'3 z naslova: B. N. (»2 West land, Washington C.. Pa. (Vervenka Frank iz Madžar ske; njegova adresa: 3."> High Frequency l^aborastory, Monroe St., Passaic, N. .1. Crlenjak Marija in Yiktori ja, rodom iz Daruvara, v Ameriki že 25 let. 1'lifer Gustav, zadnji naslov: 4:i"> K. 1(». St., New York. N. Y. Dolenc Mary, zadnjič se je javila v decembru 1. 1919 iz Clevelamla, O. Dol t ar Anton, rojen lHft*. v Gradcu, obč. Črnomelj, Dravska banovina: v Ame nki du le-ta 1893. Drechsler Šali, sin Henrika, rojen v Sarajevu, živi nekje v Brooklynu, N. Y. Grabar Ivan (John), rojen 1887, javil se je 1928 iz mesta | Mick leys, R. D., Allenton, Lehigh, Pa. Hip Anon, stara 45 let; zaposlena kot bolniška sestra v New Yorku; njena zadnja adresa: o i W. 90 St., New York, N. Y. Hočevar Anton in Jože iz Poljčan, št. (i, zadnjič se je javil iz Clevelanda,0. leta 1919. Imprič Nikola iz Desprimci, šrt. 6, občina Brezovica; misli se, da je umrl 1. 1918 ali 1919 v Mercer, Pa. Kasunič Franjo iz Duge Gore. Karlo Josip iz Klanjca ali Tuhlja v Zagorju; v Ameriko je odšel pred pred 26 leti, zadnjič se je oglasil leta 1917; izselil se je iz vasi Blato, občina Stupnik. KoCkarevič Milan (Mike Kortz) iz Vel. Redanci. Kopriva Frank iz Bcbrovca, občina Petrovina, star 46 let; prebival je v Johnstown, Pa. Kovaček Jakob iz Sv. Petra (Ludbreg) srez Ludbreg, zadnji naslov: 803 W. Ravenave, Youngstown, Ohio. Y Ameriko se je vrnil leta 1924. Kncss Rudolf Schmidt iz Serpcnici, Goriško; zadnja adresa je bila nekie v Brook-lynu, N. Y. Lanc Marko (Lang), rodom iz Rume; leta 1913 je bil zaposlen v Clevelandu, O. Lapčevič llija iz Pogorja št. 42, srez Virginmost; leta 1932 se je javil z naslova: Box 31, McDonald, Ohio. Likjmui Josip, Ljuba in Ivan Likman, iz Varaždinske Toplice. Markovič Ivan iz Domašin-ca, Dekanovac, f'akovec; zadnjič se je javil z naslova: Union Street 2, Luzerne, Pa. Medjimorec Šimun iz Hlebi-ne; v Ameriko je prišel pred 36 leti; zadnja adresa: Box 121, Landing, Pa. Meničanin Radovan iz Go-ricke, st. 39, zadnji naslov: P. O. Box 142, Canton, Ohio. Mikulan Pavao iz sela Boto-vo, št. 29; isti se je izselil v Ameriko okoli leta 1904; zadnjič se je javil z naslova: Box 195, Virginia, Minn. Novak Josip iz Višnjegore, rojen 1890. Zadnji naslov: 22 Ido Avenue ,Akron, O. Za časa svetovne vojne je služil v ameriški vojski. Omahen Gašper, rojen leta 1896 v vasi Joh, št. 4, občina JADRANJE PO LEDU PESNIK IN URA Nadaljevanje s 3. strani. Na sliki vidite tri člane delnvskcgii kluba v Moskvi, 1 vesele zimskega športa, jadrajoč po zamrznjeni reki. ki si- BI agovica. srez Kamnik, Dravska banovina; zadnjič se je javil starišem iz Akron, O. I Sen if-ar Franjo, rojen 183(» v Sv. Štefanu, srez Šmarje pri Jelšah, občina Teharje, Celje, Dravska banovina. Y Ameriko < se j«- izselil leta 1910. Zadnja 'adresa: Box 242, Strabane, Pa. } Sokič Nikola iz sela Ornbi-jca. br. 115, srez Gradiška, v i Ameriko se je izselil leta 1914. Zadnjič se je javil z naslo\«l. Box 67, Elport, Pa. stvovati svojemu kronanju. — Kraljica Karolina po tej sramoti ne dolgo živela. Umrla je že čez mesec dni. SEVERNE MIŠI NADLEGUJE JO LJUDI Ruska postaja Marešali na v ' l -7 — — j Stanič Andro iz Dubrovn i- j polotoku Jamalu v Karel i j ka; v Ameriki je že okoli 35 dol sk«Mii morju je te dni obupno 4A 1 . A. 1.11____1 ____________» ________ 1 • "______ 40 let. Ugrinič Gaja iz Beograda; zadnjič se javil leta 1913. klicala na pomoč zaradi invazije polarnih miši. Te živalice so namreč napadle ljudska se govo netopirju podobno kravato. Začudeno jo je pogledal. — Glej, moj čevelj--je dejala in se škodoželjno nasmehnila. — Prijatelj, prosim. Obul ji je atlasu i če vi j ček j iu poljubil nožico v svileni no 1 gavici. i — Nadaljujte, — je dejala. J — Najkrasnejše sanje pri vabim in sam bom stal na straži, dokler se vaše angelske oči n« od pro, da vani prinesem azur neba, na katerem IhmIo počivale. — Sinjimi z nebo? — je ponovila. — Ah, da, to obetajo [ ljubčki svojim ljubicam — t Motajo? Xc. Ljubezen j lie pozna ovir. Zapovedujte. . -iospa moja! S«' nekaj >labih udarcev in nastala ji' mučna tišina. Sta rinska, divno okrašena ura na toaletni mizici, se je ustavila. Prebledela je in sklenila roke, rekoč: Za boga, navij te ti-ro, ta tišina je neznosna! Ogledoval je mehanizem in obračal uro. Bela pi ret ova gla-»a na nilialu se je porogljivo režala. — Hitro, hitro, sicer me ta tišina zaduši. In tudi njemu se je zdelo, da iju; tišina stiska grlo. Pot mn je oblil čelo in roke so se mu nervozno tresle. — Ta grozna tišina me u-bije! Saj me vendar ljubite! — ie vzkliknila. Tišina je ustavila kri v žila',, vrtelo je prizme v očeh i:; fonetično je šumelo v ušesih. — Zblaznim... SHIPPING NEWS 27. februarja; Manhattan v Havre Rex v Genoa 1 marca: MajeMtic v Cehbourg 6. marca: Alb*-rt IfaJlin v Hamburg J'rexiflent Harding v Havre 8. marca: Ilerrngaria v Oherbouig Bremen v Bremen WeMterland v Havre 9. marca: Pari* v Havre K«-n>a v Uciioa 13. marca: bt-uiMhland 15. marca: i 'lympi> Hiitnhurgf Havre v Ch«-rln.ur( 1«>. marca: Chanijiljin v Havre <"ont»-
  • >urc Veninani v il»uli«nf Iv« s Uooaevelt v Havre • 22. marca: I'-nnland i- Havre v Cherbourg 23- marca: II.- «1> France v Havre 17. marca: N-« Vorlt v Hamburg :*atiirnia v Tr>t Me:.hatlan v Havre 29. marca: IWengaria v Cherbourg Bremen v Bremen 30. marca: Paris v Havre StutiKart v Hamburg Kex v ->noa Vagner Anna in Vaguer Je-' lišča v imenovanem kraju do lisaveta, rojena v fVste regu;-"0. stopnje severne širine. Sko-Ana, rojena 1883, Jelisaveta j n> v vseh človeških bivališčih leta 1902; zadnjič so se javile Uo pregrizlc stene hiš in sked-iz Philadelphia, Pa. jnjev in uničile zaloge živil. Vsi Žilka Dušan iz Petlinje: | obrambni ukrepi niso doslej zadnji naslov: 3523 Toronto, ' izdali nič. Ljudje se v strahu Ohio. j preti škodljivimi glodalci umi- Zuber Josip iz Leskovca. br.! kajo za har&ade iz pohištva, 54, občina Rujevac, rojen leta'kar pa jim tuli ne pomaga. Ru-1S95; zadnji naslov: Box 511,ske oblasti so poslale v ogro- Columbus, Ohio. žene kraje letala z živili, da ne bodo prebivalci vsaj pomrli od lakote. SVOJEMU KRONANJU NI SMELA PRISOSTVOVATI Ko je angleški kralj George I III. leta 1810 zblaznel, je po-, stal regent njegov najstarejši | sin George. Waleski princ, bo-; doči kralj George IV., je živel burno življenje in da bi mogel plačati ogromne dolgove, je moral leta 1795 razdreti svojo | tajno zakonsko zvezo z gospo j Fitz Herbertovo iu se oženiti s Karolino Braunschweig. Toda princ je sovražil svojo ženo in kmalu sta se ločila. Karolina je pptovala po Franciji in Italiji, najiotila se j<» tudi v Jeruzalem in povsod si je pridobivala simpatije s svojo ljubeznivostjo in radodarnostjo do revežev. Ko je leta 1820 kralj George Tli. umrl, se je vrnila Karolina v Anglijo, toda njen mož ji je ponudil 50 tisoč funtov šterlingov, če bi o-stala v tujini. — Ne, — mu je odgovorila, — moj nai-od me ljubi in potrebuje. In res ja je ljudstvo navdušeno pozdravljalo po londonskih ulicah, na kralja so pa kričali, čim se je pojavil: "Kje je tvoja žena?" Na dan kronanja se je pripeljala Karolina z navadnim vozom pred West-minstersko opatijo. Stopila je z voza bleda, -toda trdnih ko-^ 7 rakov je krenila k vratom opatije. Tam ji je pa gardni častnik zastavil pot. — Prostor za angleško kraljico! — je zakli-cal eden izmed kraljičinega spremstva. Častnik ee je pa globoko priklonil in odgovoril: — Na kraljevo povelje Vaše Veličanstvo ne sme piiso- 5. aprila: Olympic v Phfrbmirp Kun>p:t. v l:r»-nien 6. aprila: ChamplaJn v Havre 10. aprila: Washington v Havre 12. apri'a: Alajeatir v Cherbourg 13. aprila: He vtte v Havre Rex v OenojL iz rok in začela sama iskati skrivnost mehanizma. Pritisnila je na gumb in ura je začelu me'iti čas. »Še en pritisk in menanizem je začel širiti z\<> kc nienuetne pesmi. Dala mu je roko v poljube. — Adieu, moj dragi. Imenitno ste me danes zabavali. lil odslovila ga je s smehljajem, ki ga je dobro razumel. Tisti hip se je :