Kako se je zgodilo Matijčku
llpirznarjevi so imeli lepo hišico s sadnim vrtom, a sj|^ za vrtom se je razprostirala majhna dolina, ki se je proti hiši vedno bolj zoževala, v nasprotno stran pa prehajala v seleno ravan, Imeli so pa Krznarjevi tudi Matijčka, in ta Matijček ni itnel ušes. Nikari pa ne mislite, da ni imel morebiti uhljev; o uhlje že, pa kakšne! Toda ušes pa ni imel, druga^e bi vendar vsaj katerikrat kaj slišal.
141
Tako 88 je, reeimo necega dne igral v dolinici za vrtom. Solnčece je gorko sijalo, a po šumečih travah so brenOale čebele, mušiee in metulji. Pa niti solnce niti čebele ne bi mogle odvrniti živega Matijčka, da se ne bi zaganjal za pestrimi metulji in lučal klobuka za njinii.
»Matijček. ftlatijček !« se oglasč zdajoi mati. Toda Matijček je že zopet po svoji slari navadi sedel na ušesih in ni hotel ničesar slišati. In letal je še dalje za metulji in ni se bal ni vročega solnca ni čebeJ.
Okolu ušes pa mu je vedno nekaj šumelo: »Zakaj ne greš, zakaj ne greš . . .«
ln v drugifi so se oglasili mati: »Matijček, Matijček!« Toda o Matijčku ni dulia ne slulia . . . Tam po zelenem travniku se podi Matijček, vidi marao, a jih noče videti, sliši jih, a jih noče slišati. In leti tam za metulji in se ne boji ni vročega solnca ni čebel.
Okoli glave mu pa vedno nekaj šumi: »Zakaj ne greš, zakaj ne greš?«
A tretjič niso zaklicali več mati. Pa tudi m bilo treba.
Kar t hip začuti Matijček neko stvar v ušesu. In ta stvar brenči notri in šumi, šegače ga in gluši. Stra-homa stresa Matijček glavo, da bi se oprostil neprijetne st-vari, a zaston). Stvar le še bolj brenči in šumi, tako votlo in budobno. joj, kakor da ga hoče sedaj, sedaj snesti. In Matijček  se spusti v jok   in tek proti domu.
Doma so pa mislili. da jo znorel, tako je stresal z glavo, kremžil se in jokal in vpil: »Ajej, ajej v ušesih !«
»I kaj je. kaj je?- praše-vali so mati.
»»VuSesih, v ušesih««, klical je lalostno Motijček, »»prej vedno dejalo: »zakaj ne greš, zakaj ne greš?« potlej pa notri šlo—6—6 . . .««
Mati so precej vedeli, pri čem da so. Vzeli so hitro lasno iglo in jo vtaknili v uho. Kmalu, kmalu so privlekli iz ušesa tisto stvar, tisto pošast — majhno mušico . . .
In so dejali: »Vidiš, vidiS, Matijček, kaj vse člo-veka zadene, ako noče slišati! Dvakrat sem te klicala,
142
pa te ni bilo na spregled, mušica pa te je prignala . . ., prav, prav, Drugič je pa tudi ne slušaj, kadar te bo opominjala: »Zakaj ne greš, zakaj ne greš 'i*«
Toda  MatijČku  ni  nikdar   veČ  zastonj   šepetala % »Zakaj ne greš, zakaj ne greš ?«                       Siluška