cena 400 dinarjev številka 5 (911)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 4. februarja 1988
Ob kulturnem prazniku
V počastitev letošnjega kulturnega praznika bo v sredo, 10. februarja, s pričetkom ob 19. uri v domu kulture v Titovem Velenju slovesna akademija. Program bodo izvedli člani Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki. Za to priložnost bodo pripra-
vili premiero dela Ludvika Aškenazya »TO ČESAR ŠE NI BILO«. Gre za cigansko pravljico z močno aktualnim sporočilom. Delo je režirala članica tega ansambla Slavi-ca Pečnik.
Na slovesni akademiji bodo podelili tudi priznanja ob-
činske kulturne Prejemnike teh na 9. strani.
skupnosti, objavljamo
Občinska kulturna skupnost vabi, da se slovesne akademije ob letošnjem kulturnem prazniku udeležite v čimvečjem številu!
Vegrad
Zataknilo se je pri registraciji
Sredi lanskega leta so tudi v velenjskem Vegradu, tako kot v mnogih organizacijah združenega teta po Sloveniji, spoznali, da jih obstoječa organiziranost pri poslovanju obremenjuje, saj se morajo mnogo preveč ukvarjati sami s sabo. Odločili so se za ukinitev tozdov in oblikovali enovito delovno organizacijo. To svojo odločitev so potrdili na referendumu konec meseca novembra.
Čeprav imajo delavci v slehernem delovnem okolju pravico, da se sami odločijo, kako bodo organizirani, pa se je Vegradu »zataknilo«, ko so hoteli to svojo novo organiziranost prijaviti na Sodišču združenega dela v Celju. Delno sicer tudi zato, ker v elaboratu o ukinitvi temeljnih organizacij niso predvideli, kakšne posledice bo to imelo v naši
družbeno politični skupnosti. Z ukinitvijo svojega tozda v Beogradu naj bi prenesli v breme občinskih interesnih skupnosti potrebe 260 delavcev in njihovih družinskih članov. Teh dodatnih obveznosti pa naše samoupravne interesne skupnosti nimajo v svojih planih in jih tudi ne morejo sprejeti. Dovoljena poraba je
Termoelektrarne Šoštanj
S polovično zmogljivostjo
V prvem mesecu letošnjega leta so obratovale šoštanjske termoelektrarne le s polovično zmogljivostjo, saj so bile hidrološke razmere tako ugodne, da ni bilo večjih potreb po termoener-giji-
Skupno so poslali v omrežje januarja 224 GWh ur električne energije (lani januarja 375,9 GWh). Za to so pokurili le 299 tisoč ton premoga. Količina premoga na deponiji zaradi tega narašča in ob koncu januarja ga je bilo že okoli 915 tisoč ton.
(bz)
namreč v letošnjem letu naravnana na lansko, kar pa pomeni, da bi dodatne obveznosti lahko sprejeli le na račun padca standarda naših uporabnikov.
O teh problemih je prejšnji teden tekla beseda tudi na velenjskem izvršnem svetu, kjer so se dogovorili, da naj ostanejo delavci, zaposleni v enoti Beograd, še naprej prijavljeni tam, zahtevali pa so tudi, da pripravi Vegrad poročilo o tem, kako se bodo prilagodili novi organiziranosti in kako bo ta vplivala na njihove rezultate.
O sami organiziranosti pa niso razpravljali, saj je to pravica delavcev, zato tudi ovir za registracijo ne bi smelo biti.
(mz)
Zdravstvo
Velenjčani zavrnili paket
Program ukrepov in aktivnosti za uskladitev programov zdravstvenega varstva z materialnimi možnostmi je bila edina točka izredne seje skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Velenje že v torek, 26. januarja. Čeprav je po tej seji in kasneje po seji skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije pred tednom dni, že vse jasno — program ni bil sprejet, pa vas le moramo malo seznaniti s potekom in mišljenjem velenjskih delegatov.
Program omejevalnih ukrepov, povezan v paket, ki ga je pripravila Zdravstvena skupnost Slovenije je papirnat, administrativen, nastal brez vključitve stroke; linearen, ker ne upošteva posebnosti; omejevalen po dolgem in počez brez konkretne podlage — saj mu ni bila priložena niti analiza koliko naj bi prihranili. Tako nekako je izzvenela torkova seja delegatov zbora uporabnikov in izvajalcev ve-
lenjske zdravstvene skupnosti in tako nekako je bilo tudi v Ljubljani.
Velenjčani smo zavrnili celoten paket, čeprav so delegati v razpravi dali vedeti, da vsi ukrepi le niso takšni, ki bi jih lahko kar tako porinili ob stran. Pa tudi tega, da bo treba varčevati se krepko zavedajo. Kljub temu pa so se spraševali, ali niso nekateri ukrepi v krepkem logičnem nasprotju. Če omenimo samo en primer, takšnih na katere so opozorili, pa je bilo še več: zmanjševanje porabe zdravil. Kako, če naj bi krajšali število oskrbnih dni v bolnišnicah in jih nadomestili z nego na domu? To pa prej pomeni več kot manj zdravil. Za zo-botehniko pa so menili, da bi imeli predlagani ukrepi preveč resne posledice. Cene proteti-čnih izdelkov so tako visoke, da je vprašanje, kdo bi si jih sploh lahko privoščil. Kot rečeno, primerjav in utemeljevanj je bilo še več.
Brez ukrepov in varčevanja pa tudi na področju zdravstva žal ne bo šlo, samo da to varčevanje ne bi smelo stati zdravja zavarovancev. O tem, kakšni naj bodo ukrepi, naj odloča stroka, pripravijo jih naj sami tudi v zdravstvenih organizacijah in to tako. da bodo prinesli rezultate brez posledic na zdravje zavarovancev.
Velenjski delegati pa so tisti torek sklenili ponesti v Ljubljano tudi vprašanje o odgovornosti pripravljalcev takšnih ukrepov. Če ste »ljubljansko« sejo spremljali, potem veste, da bodo o tem razmišljali in verjetno tudi odločali delegati na naslednji seji skupščine.
Ne glede na to, ali še »dobimo« kakšen ukrep ali ne, so sklenili delegati na seji velenjske zdravstvene skupnosti, pa bodo že na marčevski seji govorili o tem, kje bi se pa le še dalo prihraniti kakšen dinar.
Milena Krstič-Planinc
Gornja Savinjska dolina
Samoprispevek osnovni pogoj napredka
V maju se bo v mozirski občini izteklo obdobje tretjega samoprispevka, za nadaljnji razvoj pa je tudi četrti več kot potreben, njegov temelj pravzaprav. Referendum za 4. samoprispevek mora torej biti temeljito pripravljen. Tako so že lani predstavniki občinske konference socialistične zveze, skupščine občine in njenega izvršnega sveta obiskali vse krajevne skupnosti in se povsod med drugim pogovarjali tudi o nadaljnjem napredku Gornje Savinjske doline in posameznih krajev. Dejstvo je, da financiranje krajevnih skupnosti sistemsko ni urejeno, zato si nadaljnjega napredka brez samoprispevka ne znajo niti predstavljati.
Časi so seveda težki in vsi vedo, da se ljudje s težavo odločajo za plačevanje samoprispevka.Prav zato v mozirski občini temeljito razmišljajo ob pripravljanju novih programov in načrtovanju novih prepotrebnih pridobitev, katerih osnova je 4. samoprispevek. Že jeseni so pri občinski konferenci socialistične zveze imenovali iniciativni odbor ter politični aktiv za pripravo in izvedbo referenduma. Ob tem je
Titovo Velenje
V soboto vrhunski rokomet
Ljubitelji rokometa bodo gotovo sobotno popoldne preživeli v Rdeči dvorani na doslej najmočnejšem rokometnem turnirju v našem mestu. Ob 30-letnici rokometa v dolini je rokometni klub Šoštanj povabil na turnir svetovne in olimpijske prvake — A reprezentanco Jugoslavije, večkratnega državnega in evropskega prvaka Metaloplastiko iz Šabca, Borca iz Banja Luke, za katerega igra Velenjčan Iztok Puc, ki pa je sedaj član A reprezentance, četrti udeleženec turnirja pa bo seveda domača ekipa, ekipa Šoštanja.
Začetek tega vrhunskega turnirja bo ob 15. uri.
V stavkovna pravila ujeta stavka
Prekinitve dela, izredni zbori, izsiljeni sestanki, torej ti tako imenovani izrazi nezadovoljstva delavcev, so dobili skupni imenovalec. Spet so postali to stavke oziroma štrajki.
Saj besedna prevleka resnično ni mogla prikriti vedno večje odtujenosti, ki so jo marsikje delavci občutili pri odločanju, pri razpolaganju z ustvarjenim dohodkom, do birokratskega razreda, ki jim je s svojimi odločitvami rezal vedno tanjši in tanjši kos kruha in marsikdaj izničeval njihove delovne uspehe. Stavkovni val preteklih dveh let in način, kako so bile večinoma razrešene zahteve delavcev, pa sta jih samo utrdila v prepričanju, da z denarjem ne razpolagajo sami, ampak, da to dela nekdo mimo njih.
V našem območju je bilo v letu 1986 12 prekinitev dela, v
preteklem letu pa 29. Največ jih je bilo v Celju in Laškem, in sicer v vsaki občini po 7. Najbolj odmevna je bila stavka de-
NAŠA TEMA
lavcev LIK Savinja, še posebej zato, ker so se delavci te delovne organizacije, ki je morala v stečaj, znašli v nezavidljivem položaju. V občini Mozirje so bile lani 4 prekinitve dela in sicer v Smreki, Komunali, Turistu in Elkroju, v občini Velenje pa dve in to v Tovarni usnja Šoštanj in v ESO.
Vzrok za vse te stavke je predvsem socialno ekonomski in seveda tudi političen, saj .dovolj jasno opozarja na nekatere
neprepričljive usmeritve in dogme naše družbe. Kot menijo nekateri, semkaj sodita predvsem lastninsko vprašanje in politični monolitizem.
Kako delavske stavke posegajo v politične dogme, dokazuje tudi osnutek stavkovnih pravil slovenskih sindikatov, ki jih je pripravil ekonomist Dušan Rebolj, član predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov. Z njimi naj bi sindikat uradno prevzel vodenje stavkajočih delavcev in organiziral stavko, če so bile pred tem seveda izkoriščene vse samoupravne možnosti. Raztegljivost tega pojma in številne druge nedorečenosti v pravilih, pa so navedle našega priznanega pre-učevalca delavskega gibanja na Slovenskem dr. Vladimirja Ar-zenška, da je ta pravila poimenoval kot poizkus birokratske
kontrole nad stavkami, s čimer naj bi se omejil njihov družbeni pomen kot avtonomne akcije delavcev.
Stavkovna pravila so sedaj v javni razpravi. Naš standard pa je iz dneva v dan slabši in medtem, ko nekateri že stežka staknejo skupaj mesec z mesecem, saj je po ocenah, v Sloveniji lani le še 20 odstotkov gospodinjstev pokrivalo življenjske stroške (siva ekonomija seveda ni upoštevana), je jasno, da si bodo stavke še sledile. Sindikat je doslej ob teh spontanih delavskih reakcijah stal ob strani kot »odtujena struktura«.
Ali ne bo s predlaganimi stavkovnimi pravili od delavcev še bolj odmaknjen?
BORIS ZAKOŠEK
izvršni svet izdelal osnutek programa za 4. samoprispevek, ki gre te dni v široko javno razpravo, seveda pa to niso vse aktivnosti v zvezi s tem.
Osnutek predvideva, da bo večina sredstev ostala v krajevnih skupnostih, seveda pa morajo te izdelati še lastne programe, ki
morajo biti zanimivi za vse krajane. O velikih potrebah po krajevnih skupnosti ne kaže razpravljati. Sem sodijo vodovodi, telefonski priključki, kanalizacija, ceste in mostovi, popravila prosvetnih in drugih domov, mrliške vežice in podobno. Vsi se zavedajo, da bo uspeh referenduma v veliki meri odvisen predvsem od rezultatov dosedanjih samoprispevkov, pri tem pa povsod ugotavljajo, da so večino načrtov doslej uresničili. Ljudem bo treba torej pravilno in pošteno prikazati dosedanje uspehe in bodoče potrebe in uspeh referenduma bo veliko bližji.	j p
SO TO ZIMSKE POČITNICE? - Počitnic je (sko raj) konec, snega in zimskih radosti pa ni in ni hotelo biti. Razen seveda za tiste srečneže, ki so si lahko privoščili visokogorska smučišča. Tako je pač bilo in najmlajši so se znašli kakor so vedeli in znali. Se sreča, da je namesto snega večkrat posijalo sonce in jim omogočilo takšno ali drugačno razvedrilo.
(b. m.)
2. stran * nSS CSS
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
titovo velenje *	4. februarja
S prizidkom k Zdravstvenemu domu do polovice potrebnih površin
»Prostorsko stisko bomo
zgolj omilili«
Po vseh letih prizadevanj, truda in dokazovanja smo v Titovem Velenju le pričeli graditi nujno potreben prizidek k zdravstvenemu domu, ki je tudi ena od prednostnih negospodarskih naložb v tem srednjeročnem obdobju. Prostorsko stisko, s katero se danes srečujejo zdravstveni delavci in z njimi tudi uporabniki zdravstvenih storitev dobro poznamo. Natrpane čakalnice, ki so za nekatera področja dela kar na hodniku — zobozdravstvo; neprimerni prostori nujne medicinske pomoči, kjer so bili zdravniki včasih prisiljeni nuditi pomoč težkim poškodovancem kar na tleh v prostorih garaž; lekarna, ki od prve vselitve v sedanje prostore kljub temu, da se je šte-
je naštevati, čeprav bi o potrebi po novih dodatnih prostorih vedelo največ povedati zdravstveno osebje samo, pa tudi nam zavarovancem ni povsem tuje.
Kako je prišlo do uresničitve načrtovane naložbe, sta nam po-' magala spoznati predsednik poslovodnega odbora Zdravstvenega centra Velenje Kristian Hra-stel in član tega odbora dr. Jože Rebernik.
Prvič smo se z resno in utemeljeno potrebo po prostorski širitvi Zdravstvenega doma v Titovem Velenju srečali že pred letom 1980. Že v srednjeročnem načrtu do leta 1980, je bil v programu tudi predlog izgradnje tretje faze Zdravstvenega doma. Zaradi zaostrenih gospodarskih
tfii —
fv i-ČZm* -r-	•-•Jj
r> , - r" »t Tr

vilo prebivalstva večalo od leta 1964 ni pridobila niti enega kvadratnega metra dodatnih površin; dvoizmensko delo . . . Odveč
razmer, še posebno težke pa so bile te razmere v nekaterih večjih organizacijah združenega dela naše občine, do uresničitve načr-
Po normativih bi rabili 18 tisoč m2
Da bo podoba o nujnosti gradnje prizidka k Zdravstvenemudomu še slikovitejša, povejmo, da bi po normativih rabili na našem območju osemnajst tisoč kvadratnih metrov ambulantnih in drugih površin. Imamo jih sedem tisoč. S prizidkom bomo pridobili 5600 kvadratnih metrov, kar je še vedno samo polovica manjkajočih.
Kaj bo v prizidku ?
S prizidkom bodo v Zdravtvenem domu razrešili prostorske težave najbolj ogroženih ambulant, tako, da bi v PRVI ETAŽI dobili prostore: rentgenološkeka služba, dispanzer za pljučne bolezni, dispanzer za medicino dela in športa ter nujna medicinska pomoč.
V DRUGI ETAŽI bi bile obratne ambulante REK-a (RLV) in velenjskega dela sozda Gorenje.
V TRETJI ETAŽI pa dispanzer za žene, dispanzer za borce, obratne ambulante za druge velenjske delovne organizacije, splošne ambulante in prostori lekarne, ki imajo v Titovem Velenju že od leta 1964 toliko prostora kot ga imajo.
tovane naložbe ni prišlo. Poleg tega pa je imela občina Velenje takrat tudi obveznosti do izgradnje bolnišnice v Slovenj Gradcu (otroškega oddelka) in modernizacije bolnišnice Celje.
»V Zdravstvenem centru Velenje smo že konec leta 1979, še bolj intenzivno pa v letu 1980 pripravljali izhodišča za izdelavo investicijskega programa. Ta program smo zelo natančno obravnavali v vseh delih osnovne zdravstvene dejavnosti na območju Titovega Velenja in tako izoblikovali ustrezen strokoven predlog, ki je nudil prvo podlago za investicijski program izgradnje oziroma razširitve prostorskih zmogljivosti osnovnega zdravstvenega varstva za območje Titovega Velenja",« se začetkov spominja Kristian Hrastel.
Na podlagi ustreznih investicijskih kriterijev so večim gradbenim projektantskim organizacijam v Sloveniji ponudili, da izdelajo idejne rešitve. Odzvali so
se jim — Vegrad Inženiring, Medico inženiring iz Ljubljane in velenjski Projektivni biro. »Glede na to, da smo imeli določene zahteve za uresničitev načrta širitve, med katerimi je bila najpomembnejša fazna izgradnja in racionalno izkoriščenje prostora ter najcenejša izvedbena varianta, se je tem kriterijem s svojo ponudbo najbolj približal velenjski Projektivni biro,« pravijo v Zdravstvenem centru, zato je bil tudi sprejet prav idejni projekt Projektivnega biroja iz Titovega Velenja.
Se tako lepi načrti in dodelani idejni projekti pa se lahko v današnjih časih hitro porušijo. Poglabljanje težav v gospodarstvu je delavcem Zdravstvenega centra že dalo slutiti, da bodo sredstva za gradnjo težko združili (Zakon o omejevanju naložb v negospodarstvu). Zato so začeli razmišljati o vmesih rešitvah, ki so se jim v tistem trenutku zdele dovolj realne.
Za silo in določen čas so skušali tudi adaptirati prostore sosednjega Farmina. Toda razni odškodninski zahtevki nekaterih uporabnikov Farminove zgradbe ter nujne adaptacije in prizidki (recimo za rentgen) so bili skoraj tako veliki kot bi jih stala izvedba delne tretje faze načrtovane izgradnje.
Zato so tudi na podlagi ocene stroškov takoj pristopili k reviziji oziroma spremembi investicijskega programa. Izdelali so predlog nadomestne rešitve in to tako, da so se odločili na skoraj isti lokaciji za prizidek k Zdravstvenemu domu.
Tako je ta investicija po vseh težavah v tem srednjeročnem obdobju le prišla do uresničitve. Pa še to etapne. To pomeni, da bo treba sredstva združevati do leta 1990.
Naložba — gradnja prizidka k Zdravstvenemu domu Titovo Velenje je tudi z republiškega stališča — Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo ocenjena kot nujna, zato je zajeta tudi v dovoljeni kvoti s katero so omejene naložbe v negospodarske investicije v SR Sloveniji (zvezni zakon). In za leto 1987 je bilo tako pridobljeno soglasje za milijardo 400 milijonov dinarjev sredstev, ki so jih angažirali za pripravljalna dela in dokončanje prve etape te tretje faze gradnje. Dela morajo biti končana do avgusta letošnjega leta, to je v osmih mesecih
Inžiniring izvaja za to pooblaščena strokovna organizacija Zavod za urbanizem Velenje, ki je' skupaj z investitorjem Zdravstvenim centrom Velenje pridobil vso potrebno lokacijsko — tehnično dokumentacijo z ustreznimi soglasji — gradbenim dovoljenjem, v začetku decembra lanskega leta.
Razpis za izvajanje del je bil objavljen sredi preteklega leta in na osnovi razpisa so se prijavili Gradiš, Ingrad in Vegrad, ki je bil tudi najugodnejši ponudnik in ki bo izvajal gradbena dela, inštalacijska pa ESO.
Tako nekako so potekale vse aktivnosti, da je končno prišlo do gradnje prepotrebnih dodatnih prostorov v Zdravstvenem domu v Titovem Velenju.
Kako v že obstoječih prostorih?
Zaradi gradnje prizidka in pre-elitve nekaterih dejavnosti v prizidek, se bodo lahko vsaj nekoliko bolj »razširile« tudi nekatere druge službe. V drugi etaži, kjer so sedaj obratne in splošne ambulante bosta razvila delo predšolski in šolski dispanzer, v tretji etaži pa bo lahko svoje delo razširila zobozdravstvena služba. Četrta etaža bo »rezervirana« za delo specialističnih ambulant — dispanzer za mentalno higieno oziroma nevropsihiatrični dispanzer, ter dispanzer za bolezni grla, nosa in ušes — otorinola-ringologija.
Nujna medicinska pomoč — v garaži
Če je kdo že potreboval nujno medicinsko pomoč in se je po njo zatekel v Zdravstveni dom Titovo Velenje, potem dobro ve, v kakšnih pogojih in prostorskih razmerah so jo morali nuditi zdravniki. Bolnike za prevoz v bolnišnico pripravljajo kar v garažnih prostorih. Se posebno hudo je, če se zgodi kakšna težja nesreča, saj neprimerni prostori in pogoji za delo še dodatno ogrožajo zavarovanca.
Ob ustrezni opremljenosti ur-gentne službe pa bi lahko manjše posege opravili v Titovem Velenju. Recimo mavčenje oziroma vse tiste posege, ki jih lahko opravlja specialist splošne medicine.
Še vedno pa niso s tem rešili prostorskih težav reševalne postaje, fizioterapije, laboratorija, nekaterih specialističnih služb (intemistike, dermatologije, oku-listične, ortopedske, konzilijarne, patronažne in zdravstvene vzgoje, delovnih prostorov lekarne). In po normativih bo še vedno manjkalo precej ambulantnih prostorov in prostorov dispanzerskih služb. Veseli pa smo lahko, da se je le pričelo.
Milena Krstič — Planine
ZŠAM Titovo Velenje
Večji poudarek vsebini dela
Inovacije v mozirski občini
Mačehovski odnos nikomur ne koristi
Več kot jasno je, da so v razvitejših družbah in s tem gospodarstvih inovacije vsakdanji pojav in so temu primerno tudi cenjene in ovrednotene. Zanemarjanje inova-tivne dejavnosti pomeni celo nazadovanje v razvoju na vseh področjih. Z gospodarskega in družbenoekonomskega vidika je inovacijska dejavnost življenjskega pomena, ker po eni strani krepi umske zmogljivosti in po drugi ponuja rešitve, ki so na tržišču zelo drage. Pri nas in posebej v mozirski občini smo na tem področju večinoma zelo skromni, nerazgledani in premalo ambiciozni.
Predvsem manjka hotenja, ki
V Teleksu z dne 14. 1. 1988 je bil objavljen tudi prispevek novinarja Petra Mirkoviča »Trg sam prihaja k elektrogospodarstvu«. V članku so nekatera aktualna razmišljanja o boljši organiziranosti in večji poslovnosti, ki jih podpiramo pa tudi površne ugotovitve, netočnosti in nesmisli, ki smo jih dolžni vsaj malo pojasniti.
Na strani 19 revije v stolpcu 2 s podnaslovom »Izgubljeni v vesolju papirjev«, je bilo objavljeno tudi naslednje: »O pretiranem tozdiranju nemara najbolj prepriča velenjski sozd, kjer so svetovalci ITEO ugotovili, da bi lahko bil spričo zaokroženega tehnološkega procesa enovita delovna organizacija. Zdaj pa ima 12 tozdov, pri čemer si zaposleni iz različnih tozdov domala hodijo po nogah ob isti proizvodni liniji.«
se ne sme pojavljati samo v kriznem obdobju, ampak mora delovati stalno in spontano. Spodbujevalni vidiki, kot so normativni akti, ovrednotenje in plačilo odškodnine, morajo delovati antibi-rokratsko in učinkovito, sicer se izniči zanimanje med inovatorji, ki so že itak bele vrane. Mozir-ska občina je skupaj z velenjsko pripravila razstavo žetve inovacij in pripravila druge aktivnosti, ki zajemajo osveščanje za inovacijsko dejavnost, kar skupaj z ostalim pomeni le korak na neizmerno dolgi poti. Sindikalni organizaciji in raziskovalni skupnosti so opravile še vrsto drugih aktiv-
Res »genialna« ugotovitev. Blagor deželi, ki ima takšna podjetja, kjer se po potrebah dnevne politike sozd mimogrede lahko preoblikuje v enovito delovno organizacijo, okoli 8 tisoč delavcev pa razvrsti ob isti proizvodni liniji! Pa pustimo šalo ob strani in preidimo k dejstvom!
Resnici na ljubo moramo zapisati, da SOZD REK Franc Le-skošek-Luka deluje že enajsto leto in sedaj vključuje 6 delovnih organizacij (Rudnik lignita Velenje, Termoelektrarne Šoštanj, Elektrostrojna oprema, Avtopre-vozništvo in servisi, Sistemi pakiranja, Tiskarna) in 3 delovne skupnosti skupnega pomena, skupno torej 32 organizacij združenega dela s 7.881 delavci po stanju 31. 12. 1987. Vtem času je bilo v okviru kombinata odprtih nad 1.600 novih delovnih mest. V največji DO po številu zapo-
nosti za krepitev množičnosti te dejavnosti.
Ob vsem tem se v mozirski občini tiste delovne organizacije, ki so jim inovacije prepotrebne, mačehovsko in zaplotarsko obnašajo namesto, da bi sledile tistim, ki so na tem področju že dosegle vidne rezultate, dokazale koristnost in gospodarske učinke. Navsezadnje bi se morale zavedati, da živimo v času, ko bomo resnično morali izkoristiti lastne umske možnosti.
j. p.
slenih, to je v Rudniku lignita Velenje je res 12 TOZD in še 3 DS s skupno 5.435 delavci. Pri tem pa je dobro vedeti, da največji TOZD Jamska mehanizacija šteje 987 delavcev, TOZD Mizarska dejavnost pa le 49, vse OZD pa imajo svoje določene in razmejene naloge in pristojnosti. Delo v rudniku se odvija v treh izmenah, iz tržnih, tehnoloških in varnostnih razlogov mora potekati čimbolj organizirano in vsklajeno, da se pravočasno in vedno sproti zagotavlja okoli tisoč m odkopne fronte, s katere se v teku leta pridobi od 4,7 do 5,1 milijonov ton premoga. V letih 1977-1987 je bilo v RLV izkopanih 52,9 milijonov ton lignita, v TEŠ pa proizvedenih 35,9 milijard kilovatnih ur električne energije. Kar 82 % premoga se je namenilo za potrebe elektrarn in toplarn, s čimer je bil dosežen
Ob zaključku leta 1987 in v pripravah na letno konferenco, so člani ZŠAM Titovo Velenje posvetili večjo pozornost vsebini programa dela za tekoče leto. Obisk vseh upokojenih članov in članov v daljšem bolniškem sta-ležu (s simbolično obdaritvijo s praktičnim darilom) je bila ena izmed zadnjih aktivnosti uspešnega lanskega leta, ki daje delovanju združenja tovariško noto.
V težavah, ki pestijo tudi poklicne voznike, bo potrebno združiti interese in naravnati delo tako, da bo prišla do izraza solidarnost, tovarištvo in družab-( nost, strokovne naloge pa bi naj
eden glavnih globalnih ciljev integracije, da se čimveč nizkoka-loričnega lignita oplemeniti v električno in toplotno energijo. S pomočjo boljše mehanizacije in izpopolnjene organizacije seje v RLV postopno dvigal tudi od-kopni učinek, v desetih letih za okoli 50% in je lani že presegel 30 ton (delavca) delovnik.
Strinjamo se, da so v vseh OZD še določene rezerve. Obenem se pa tudi sprašujemo: komu je namenjeno površno in neresnično pisanje? Od strokovnih in javnih delavcev bi človek predvsem pričakoval, da stvari najprej resno in temeljito proučijo in potem objektivno informirajo javnost. Da lahko predlagajo nove boljše rešitve pa morajo najprej dobro poznati sedanje stanje, uspehe, pomanjkljivosti, napake, ne nazadnje ločiti vsaj SOZD in DO, število OZD in njihove naloge. Ta posel morajo vršiti tudi z glavo in srcem, ne pa samo zaradi denarja! Samo s pisanjem in nizanjem pol in neresnic pa niti pri obveščanju občanov, motivaciji delavcev za boljše delo, kot tudi pri odločitvah vseh pristojnih za uspešnejše organizacijske oblike ne bomo prišli dovolj daleč in v pravo smer.
Miroslav Žolnir, SOZD REK FLL-DSSS
izvajali predvsem tam, kjer so za to kadrovske in materialne možnosti (avto šole, SPV, idr.).
V Titovem Velenju so se pri izvršilnem odboru ZSAM odločili, da kot članski material in »bonitete« pripravijo svoj material in ugodnosti za člane, ker jim tako približajo kraj in interes za koriščenje.
Za vse člane, ki bodo koristili zdravilišče, bo omogočeno koriščenje tega z 10% popustom, letno bo organiziran brezplačen tehnični pregled za vozilo, vsi člani imajo brezplačen vstop na
avtomobilski sejem v Titovem Velenju (prireja ga ZŠAM T. V.), organizira se brezplačno preverjanje znanja iz cestno prometnih predpisov, uvede se stalno spominsko darilo ob odhodu članov v pokoj, vsi člani imajo 5% popust pri vseh strokovnih storitvah v okviru združenja.
V tem času se Velenjčani že pripravljajo na organizacijo regijskega srečanja šoferjev in av-tomehanikov, kar pa daje programu dela za leto 1988 nove razsežnosti.
Jože Miklavc
Ljubno ob Savinji
Skupščina turistične zveze
V petek popoldne bo v večnamenskem prostoru osnovne šole na Ljubnem ob Savinji programska in volilna skupščina Zgornje-savinj-ske turistične zveze. Pregledali bodo delo skupščine in njenih organov v preteklem obdobju, sprejeli smernice za nadaljnje delo in izvolili nove organe zveze.
Po skupščini bo ugledni hortikulturni strokovnjak, direktor arbo-retuma Volčji potok, inž. Blaž Ogorevc, predaval o urejanju bivalnega okolja, naslov predavanja pa je Vrtni biseri.	j n
Tudi o pasivnosti starešin
V teh dneh potekajo po krajevnih skupnostih velenjske občine programsko-delovne konference krajevnih organizacij zveze rezervnih vojaških starešin. Rezervni starešine na njih govorijo o preteklem delu in oblikujejo delovne programe za v prihodnje. Ponekod so opravili tudi volitve za ožje vodstvo krajevnih organizacij in imenovali delegate za sejo občinske konference. Povsod pa naj bi evidentirali možne kandidate za predsednika predsedstva občinske konference ZRVS Velenje. Precej razprav rezervni starešine namenjajo vprašanju pasivnosti nekaterih svojih članov. Ne le, da so neaktivni v ostalih organizacijah in društvih, tudi v lastni organizaciji jih ni čutiti. Razumljivo s tem trpi celotno delo posamezne krajevne organizacije, voljo pa jemlje tudi vsem, ki so pripravljeni delati. Seveda obravnavajo tudi trenutne gospodarske in družbene razmere pri nas.	(b.m.)
Časopisna raca o sozdu REK
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od I. janu-
arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od I. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik), Boris 'Zakošek ( odgovorni urednik), Milena Krstič-Pla-
ninc, Bogdan Mugerle. Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Frantjška Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955. 855-450. Brzojavni na-
slov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 300 dinarjev. Mesečna naročnina 1.100 dinarjev, polletna naročnina za .individualna naročnike 6.600 dinarjev, za tujino 11.200 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
4. februarja	* titovo velenje
NAŠ INTERVJU
nas cas* stran 3
Pogovor s predsednikom Občinske konference SZDL Velenje Pankracom Semečnikom
POD PRHO
Kultura praznovanja
Pred nami je osmi februar, slovenski kulturni praznik. Kaj je in kaj pomeni tako majhnemu narodu kot je slovenski, bi znali najlepše povedati osnovnošolci in srednješolci. S tem ne trdim, da tega ne bi znali ludi drugi, ampak tako lepo kot ti, gotovo ne. Včasih smo mu v šoli peli hvalinice, ne samo prazniku, kulturi. Koliko nam je od tega ostalo ?
Veliko praznikov se zvrsti v letu dni. Praznik se od praznika razlikuje. Najraje imamo tiste, ki so povezani s prostim dnem. Pa vendar. Imamo praznike, za katere natančno vemo, kaj k njim sodi, kako jih bomo obeležili, kako praznovali. Tudi, če ne bomo šli nikamor in bo cela manifestacija tekla kar doma.
Recimo Novo leto: jelka, pod njo darila, obložena miza, TV
program brez katerega ne gre.
Osmi marec: šopek rož in zveneče, kar se da ljubeče besede (da imajo rok trajanja največkrat samo en dan niti ni pomembno), polne gostilne.
Prvi maj: kresovi, vihrajoče zastave, rdeči nageljni in izlet — najlepši je v hribe.
Dan borca: prost dan, ki se ga da čudovito povezati z dnevom prej in dnevom kasneje, če je potem ali prej še sobota in nedelja — mini počitnice.
V takšnem slogu bi lahko nadaljevali do prihodnjega Novega leta. Zraven pa vključili tudi cerkvene praznike, ki jih že zaradi običaja, tradicije, mamljivosti nežnega brisanja prahu s spominov izpred veliko let, v slovenski družinah opremimo in obeležimo vsaj s hrano, ki se jim poda.
Kaj naredimo ob slovenskem
kulturnem prazniku ? Položimo na mizo primerno hrano? Recimo knjigo ? Ga obeležimo vsaj z obiskom za tisti dan pripravljene proslave, prireditve? Niti ni pomembno, kje proslava je — v kulturnem domu ali dvorani krajevne skupnosti? Obljubimo svoji duši in svoji vesti: to leto bom pa le prebral ENO knjigo, si ogledal ENO razstavo, prisluhnil ENEMU koncertu . . .?
Ali pa je edina kultura, po kateri še imamo potrebo tista, ki jo použijemo skozi usta in prebavimo skozi želodec? Lakote, ki bi nas zgrabila ob pomanjkanju kulturne hrane, pa ne čutimo več? Slovenski kulturni praznik je priložnost, da se zamislimo tudi nad tem.
Milena Krstič-Planinc
»Odgovorno prevzemam dolžnost!«
samo politične, upravne in vojaške, kjer v resnici najdemo največ učiteljev. Vsaj enako odgovorne so tudi vse poslovodne dolžnosti v drugih delih združenega dela.
Pa vendarle nekaj tudi o vprašanju! Učitelji, vendar ne vsi, smo širok poklicni profil. Prav zaradi tega smo tudi postali učitelji. Če smo pravi, smo sprejemljivi in sposobni delati v vseh sredinah. Upoštevaje vsem znane razmere v šolstvu in družbeno vrednotenje učiteljskega dela, ni čudno, da tisti, ki so sposobni zatreti v sebi ljubezen — do morda najlepšega poklica, odhajajo drugam. Ce se jim nudijo najodgovornejše dolžnosti — zakaj pa ne!«
NAŠ ČAS:
In kam bi uvrstili sebe, med učitelje, vojake, ali___?
PANKRAC SEMEČNIK: »Zakaj ste zaključili z ali in tri pike?
Morda te tri pike pomenijo politik? Sam nadaljujem drugače, kmetovalec, vodo-vodar, mizar, gozdni sekač, vodilni delavec, govornik, skrbnik ostarele matere in šele sedaj ...
Delavec sem, delavec morda širšega profila kot večina, a vendarle samo to.« NAŠ CAS:
Na programsko-volilni seji ste po izvolitvi dejali takole: strniti moramo vrste v trenutku, ko bomo morali podreti lastne plotove in videti našo skupno korist. Kateri so ti plotovi?
PANKRAD SEMECNIK: »Lažje je čutiti resnico o številnih plotovih lastnih vrtov v naši družbi, kot pa zadovoljivo odgovoriti na vaše vprašanje. Vendarle naj poizkušam!
Vsaka SIS, ne samo v naši občini, se obnaša tako, kot da je kos pogače družbenega premoženja samo njen. Pri tem vidi samo lasten interes. Da je nesreča večja, je ta interes ne samo zakonsko podprt, ampak temeljito za-betoniran. Življenje ljudi pa ni zgolj življenje v 10. ali od 10 in nekaj SIS. Te pogače družbenega premoženja ne morejo deliti, saj so največkrat poosebljene v takih in drugačnih ljudeh. To bo potrebno deliti mnogo bolj odgovorno kot doslej. Seveda bo poprej potrebno še kaj spremeniti na področju veljavne zakonodaje.
O SIS je popularno govoriti, imamo pa plotove še mno-gokje. Vse OZD gospodarstva in negospodarstva bodo v plotovih morale odpreti vsaj vrata, da bodo bolj živele z ljudmi in okoljem, kjer so locirane, ali so zanj ustanovljene. Učitelj, zdravnik, upravni delavec, direktorje v ne tako davni preteklosti bil mnogo bolj del kraja, kjer je živel in delal.
Lahko bi seveda nadaljevali še o idejnih, miselnih, stanovskih in drugih plotovih. To pa morda kdaj drugič, ko bom bolj v sedlu in bom morda imel bolj jasno misel, kako naj bi se to odvijalo v okvirih SZDL.« NAŠ ČAS:
In še to ... »Dolžnost sprejemamo s polno mero odgovornosti do dela in vas delegatov.« Kako si zamišljate svoje delo?
PANKRAC SEMEČNIK: »Najmanj kar sem lahko obljubil, to bi moral storiti vsak na podobnem položaju, je to, da odgovorno prevzemam dolžnost.
Moram priznati, da bolj vem, kaj je moje delo, kot ta-
Pankraca Semečnika, našega novega predsednika občinske konference SZDL Velenje pozna velika večina naših krajanov. Opravljal je že številne delovne dolžnosti, kjer se je srečeval z njimi.
Da pa bi njega oziroma njegove poglede na delovno dolžnost bolje spoznali, smo v uredništvu izoblikovali nekaj vprašanj.
NAŠ ČAS: Vse več je primerov, ko se tudi za najbolj odgovorne dolžnosti — mislimo konkretno za predsednika — namesto enega, pojavlja že več kandidatov, ki ponekod, tudi na javni tribuni, zagovarjajo svojo vizijo uresničevanja programa. V Titovem Velenju doslej še nismo tako ravnali. Pa vendar, v nevezanem pogovoru ob izvolitvi, ste se zavzemali za takšen način.
PANKRAC SEMEČNIK: »V volilnem postopku za predsednika OK SZDL sem se počutil zelo nelagodno. Čutil sem, da z menoj nekako manipulirajo drugi, čeprav par tem ne morem s prstom pokazati konkretnega posameznika. Zaradi dolgoletnega načina kandidiranja pri nas, ko kandidati pasivno spremljajo, kaj se bo z njimi
NAŠ ČAS: Na program-sko-volilni seji smo pri obrazložitvi o poteku evidentiranja slišali tudi to, da najbolj sposobni ljudje zavračjo najodgovornejše dolžnosti. Vi pa ste pristali?
PANKRAC SENEČNIK: »Moram priznati, da me je formulacija predsednika kandidacijske komisije o tem, da najsposobnejši kadri zavračajo odgovorne funkcije, prizadela ter kot človeka in delavca globoko užalila. Prizadela me je toliko, da sem zaradi sebe in vseh, ki so z menoj prevzemali odgovorne dolžnosti na programsko-volilni konferenci, hotel za govorniški pult in tik pred volitvami preklicati svojo kandidaturo. Tega nisem storil samo zaradi tega, ker znam ceniti veliko, zavzeto in pošteno delo
»Mislim delati tako kot doslej do poštenih ljudi.«
zgodilo, sam seveda tega nisem mogel spremeniti. Zato je potrebna širša družbena akcija, podpora štaba ljudi, ki ne kuhajo kadrovske politike za zaprtimi vrati pisarne in na nekakšnih sejah kandidacijskih konferenc, kjer odločajo o kandidatu ljudje, ki ga niso še nikoli videli. Morda je tale zadnja misel povedana pregrobo. V bistvu pa drži! Ali morda ne?
Trdno sem prepričan, da bo v procesu demokratizacije naše družbe prišel čas, ko bo- , do tisti, ki bodo kakorkoli stopali na čelo družbenih dogajanj, morali stopiti v volilnih postopkih pred ljudi. Če ne bodo že zagovarjali lastne vizije uresničevanja družbenih programov, se bodo morali vsaj pokazati tem ljudem z vsemi svojimi človeškimi lastnostmi, po izteku mandata pa pred njimi odgovorno polagati račune.
Pa še nekaj. Morda moj primer ni tipičen, v splošnem pa drži. Človek čuti drugačno odgovornost do dela, če si je položaj moral izboriti, kot pa če so ga tja postavili.«
: predvsem z velikim posluhom
ter oceniti trenutek osebe, ki je to izrekla. Take izjave nikakor ne sodijo na volilno konferenco, ker žalijo ljudi, če v načelu tudi 100 odstotno držijo.
Ne vem, kdo bi lahko danes ocenil, kdo so tisti naj-sposobejši kadri. Morda so to tisti, ki ždijo na zapeČKih dobrih služb, od koder jih ni mogoče zbezati, pa kritizirajo slab sistem in slabo vodenje? Morda so to tisti, ki pritajeni upajo na kakršnokoli večjo družbeno spremembo ali pa so morda to tisti, ki že danes odkrito nastopajo proti našemu sistemu, pa se zaradi tega, ker nas še vedno večina zaupa vanj, ne morejo uveljaviti. Ali so to res najsposobnejši ljudje? Pokažimo se, pridimo na plan!
NAŠ ČAS: Kako gledate na to, da večino družbenopolitičnih najodgovornejših dolžnosti opravljajo učitelji oz. delavci iz družbenih dejavnosti?
PANKRAC SEMEČNIK: »Vaše vprašanje je prej trditev kot vprašanje. Trditev pa najbrž v celoti ne drži. Najodgovornejše dolžnosti niso
demokratični monolog, morda polilog? Dialog je dialog in je vedno demokratičen, če to ni, ni dialog.«
NAŠ ČAS:
Za uspešen dialog je potrebno tudi dobro obveščanje.
PANKRAC SEMEČNIK: »Prav gotovo! Vendar ne samo to! Za uspešen dialog je potrebno tudi neprestano izpopolnjevanje znanj in poznavanje razmer, v katerih živimo. Če pri tem mislite na vlogo našega časopisa pri razvijanju dialoga znotraj naših občinskih meja, morda tudi širše, potem bo najbrž potrebno vsaj nekoliko spremeniti način dela. Samo poročanje je premalo. Bralci mnogo več dobijo pri kresa-nju mnenj tistih, ki določeno stvar kar najbolje poznajo. Imamo take časopise — tudi pri nas?
»SZDL bo vse bolj postajala prostor za usklajevanje interesov vseh delov naše družbe ...«
ko si zamišljam, da ga bom opravljal. Ta »kako« namreč zahteva odgovor o načinih dela, ki so v naši družbi zelo ustaljeni in katerih pripadnik nisem vedno z vsem srcem. Pri tem mislim na obvezne, največkrat neplodne seje in sestanke. Ali ni pošten dogovor odgovornih mnogo bolj učinkovit? Zaupanje nam je bilo izkazano z izvolitvijo, postavitivjo ali imenovanjem. Zakaj je potrebno vedno znova to potrjevati? Morda zato, da se zmanjšuje naša odgovornost?
Mislim delati tako, kot doslej: predvsem z velikim posluhom do poštenih ljudi, ki tako pravijo, mi je v veliki meri dan.« NAŠ ČAS:
Za SZDL je prav gotovo zelo pomembno, kako v njej delujejo druge družbenpoliti-čne organizacije, še zlasti ZK.
PANKRAC SEMEČNIK: »Če je SZDL, če še ni pa bo vse bolj postajala, prostor za usklajevanje interesov vseh delov naše družbe, potem bodo tudi druge družbenopolitične organizacije. Ne samo DPO, ampak vse družbene ustanove, bodo morale to ne samo deklarativno, ampak tudi dejansko z delom doka-
zati. Za doseganje sodelovanja pa moram priznati, da se vse DPO naše občine, vključno z ZK, ki ste jo posebej izpostavili, zadovoljivo vključujejo v delo SZDL.«
NAŠ ČAS:
V zadnjem času veliko govorimo o demokratičnem dialogu?
PANKRAC SEMEČNIK: »Demokratični dialog je čudna zadeva za nas. Približno tako kot samoupravno sporazumevanje, kjer se srečujeta močnejši in šibkejši, pa se potem naj sporazumeta. Prepričan sem, da ste postavili vprašanje v najplemenitej- : šem pomenu pojma.
Za uveljavitev dialoga kjerkoli morata biti prisotna vsaj dva kultivirana, izobražena in primerno vzgojena ter neobremenjena subjekta ali strani subjektov. Bojim se, da pri nas navadno redko najdemo ljudi in strani subjektov, ki imajo te lastnosti. Osnovni vzrok je morda v metodah dela šol na vseh ravneh, ki zanemarjajo ali sploh ne vedo, da je dialog najuspešnejša metoda poučevanja.
Ne vem, zakaj demokratični dialog? Ali obstaja tudi
NAŠ ČAS:
V SZDL nenehno poudarjamo, da mora postati še bolj odprta in akcijsko učinkovita pri reševanju nalog. Kako se bo vključevala v reševanje aktualnih nalog naše družbenopolitične skupnosti?
PANKRAC SEMEČNIK: »Spet ta kako! V šoli so me nadzorniki, svetovalci, ravnatelj spraševali, kako bom poučeval, pa sem za to napisal priprave, da so videli kako. Ko sem bil ravnatelj, so hoteli od mene izvedeti kako bom vodil šolo, pa sem napisal program, da so videli kako. Ta kako pa v največjem delu ni bil tak, kot so oni mislili. Delo največkrat samo kaže pot!
Za odgovor bi bilo potrebno postaviti bolj konkretno vprašanje. Nalog je namreč veliko in sem o nekaterih že prej govoril. V skladu z možnostmi in sposobnostmi kadrov v predsedstvu, organih predsedstva ter v krajevnih konferencah pa bomo poizkušali kar najbolje uresničevati tisto, kar občani od nas pričakujejo: odpravljati oz-kosrčnost, kadrovati nove ljudi, ki bodo sposobni dialoga in usklajevati delo, hotenja in interese številnih subjektov naše preorganizirane družbe.«
Zapisali:
MIRA ZAKOŠEK TATJANA PODGORŠEK
4. stran ★ nSS CSS
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ _titovo velenje ★ 4. februarja.
Nama Veleblagovnica Titovo Velenje
Prisluhnili željam in zahtevam kupcev
Težave na tržišču, cenovna neskladja, padec življenjske ravni, protiinflacijski ukrepi in vse ostale stvari so pogoje gospodarjenja tako otežili, da so v nekaterih primerih že kritični. To seveda ne velja samo za proizvodne organizacije, pač pa tudi za vse ostale. Z vsemi temi težavami so se že in se še srečujejo tudi v veleblagovnici ljubljanske Name v Titovem Velenju.
Kljub temu so z velikim prizadevanjem vseh zaposlenih in z veliko mero preudarnosti, lansko leto sklenili uspešno. Finančni pokazatelji, so za kolektiv spodbudni. Promet so lani, v primerjavi z letom poprej, povečali za 119 odstotkov in s tem letni plan presegli 120-odstotno * Ob tem poudarjajo, da so ti rezultati tudi plod dobrega sodelovanja z dobavitelji izdelkov, ki so velenjsko Namo preko vsega leta skrbno zalagali. Seveda si je moralo okoli 160 zaposlenih močno prizadevati, da so kar največ raznovrstnih izdelkov in blaga tudi prodali. Ob tem so se zavedali, da je predvsem potrebno prisluhniti kupcem in ustreči njihovim željam, če je to le mogoče.
Prav zato so v lanskem letu izvedli več anket z vprašalnikom. Preko njih so lahko zvesti ali naključni obiskovalci veleblagovnice izrazili svoja mnenja, predloge, kritike in pohvale. Ker so v Nami ugotovili, da so te ankete najboljši napotek za spremembe in izboljšave, so sklenili z njimi nadaljevati. Osnovno vodilo bo tudi v letošnjem letu izboljšati ponudbo in njeno kakovost, predvsem pa še izboljševati odnos med kupci in prodajalci. Vse to bodo lahko dosegli tudi s programom izobraževanja in strokovnega usposabljanja prodajalcev, ki so ga za letos že pripravili.
Lani so v Nami pripravili več akcij, na katerih so pod strokovnim vodstvom prikazali delovanje malih gospodinjskih aparatov in pripomočkov. Ker je zamisel med kupci zbudila veliko za-
nimanja, jo bodo letos ponovili in še razširili. Prav tako bodo nadaljevali pokušnjo pijač in jedi priznanih jugoslovanskih izdelovalcev.
Da pa se v tej trgovski hiši ne ukvarjajo zgolj s prodajo, lepo kažejo razni primeri. Tako so v prostoru restavracije poseben kotiček namenili za razstave različnih likovnih, ročnih in drugih del. Lani je bilo precej razstav in so popestritev kulturnega dogajanja v našem mestu, na njih pa se lahko znani in neznani umetniki predstavijo številnim obiskovalcem. Ne smemo pozabiti tudi kulturnih večerov v prostorih Name. Več jih je bilo, v zelo lepem spominu pa je ostala prireditev, ko so pevke-upokojenke, nekaj večerov zapored, pele in predle ob spremljavi citer.
V letošnjem letu čaka ta velenjski kolektiv precej dela pri reorganizaciji in posodobitvi nekaterih prodajnih oddelkov, kar so v anketah predlagali tudi kupci. Največja letošnja naložba bo vsekakor nov vhod s parkirnega prostora v samopostrežno prodajalno, ki bo omogočal lažjo pot za prevoz blaga z vozičkom iz prodajalne do avtomobila. Pripravljajo tudi že načrte za prizidek k samopostrežni prodajalni Preskrba na Koroški cesti, prav tako pa idejne načrte za nadgradnjo nad veleblagovnico. Za boljšo poslovnost v velenjski Nami uvajajo tudi računalniško obdelavo podatkov, ves sistem pa bo povezan s središčem v Ljubljani.
Sklenimo ta zapis z naslednjo ugotovitvijo. Poslovni načrt Ljubljanske Name, veleblagovnice v Titovem Velenju za letošnje leto ni majhen, večji je kar za 150 odstotkov. Vsi zaposleni se bodo morali krepko potruditi, da bodo usmeritve dosegli. Gotovo se bo moral v nekaterih primerih izboljšati tudi odnos kupec — prodajalec, če želijo obdržati sedanje kupce in si pridobiti nove. Tega se v Nami dobro zavedajo, zato uspeh ne bi smel izostati.
B. Mugerle
/
»Zlate vilice« za restavracijo Jezero
Redakcija revije »Praktična žena« iz Beograda organizira vsako leto izbor najboljših restavracij v Jugoslaviji. V izboru sodelujejo turistične zveze, posamezni turistični delavci, novinarji in občani. Priznanja dobijo restavracije, ki se v preteklem letu posebej izkažejo pri ponudbi hrane, pijače in ostalih gostinskih storitev.
Dodelitev »zlatih vilic« si je restavracija Jezero skupaj s še 200 restavracijami v Jugoslaviji prislužila predvsem š svojo dobro kuhinjo, nekaterimi izvirnimi jedrni in tudi
s široko izbiro kvalitetnih pijač, predvsem buteljk iz vseh jugoslovanskih vinorodnih okolišev. Svoje je dodala tudi nenehna skrb zaposlenih za urejenost lokalov in okolice ter obilo odmevnih zabavnih prireditev na prostem.
Vodstvo REK-ovega družbenega standarda in zaposleni v restavraciji Jezero so z dodeljenim priznanjem počaščeni in ga sprejemajo kot obvezo za še boljše delo in rezultate na področju gostinsko turistične ponudbe v Šaleški dolini.
DO Paka
Od besed k dejanjem?
Gostinstvu in turizmu v dolini pripisujemo velik pomen. Žal, se tega mnogi ne zavedajo tako dobro kot govorijo. O posebej spodbudnih rezultatih na tem področju namreč ne moremo govoriti. Med tistimi, ki so precej časa le govorili, mnogo premalo pa naredili, so bili tudi delavci delovne organizacije Gostinstvo in turizem Paka. Vrsto let so med svoje prednostne naloge vztrajno zapisovali dvig kakovosti ponudbe v njihovih lokalih. Vendar so bili pri uresničevanju tega premalo učinkoviti.
V začetku lanskega leta sprejeti ukrepi za boljše gospodarjenje, velika mera prizadevnosti pri večini zaposlenih za njihovo dosledno uresničevanje tokrat le niso zvodeneli v prazno. Večina delavcev je namreč kar kmalu spoznala neugoden gospodarski položaj delovne organizacije in tudi to, da bodo sami sebi sposobni odrezati debelejši kos kruha le z boljšim delom. Če so v prejšnjih letih o kakovosti in pestri ponudbi v njihovih lokalih le govorili, so pri pripravi delovnega programa za letos ugotovili, da so na tem področju lani le naredili korak naprej. Seveda vsega niso izboljšali tako kot bi morali in želeli. Zato ostaja dvig kakovosti ponudbe med ukrepi za dosego še boljših rezultatov poslovanja tudi letos na prvem mestu. Že prihodnji mesec načrtujejo v sodelovanju s Splošnim združenjem za gostinstvo in turizem Slovenije, s Kolinsko in Pivovar-
Gorenje Mali gospodinjski aparati
Cilj: poslovno učinkovita DO
Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje so lani poslovali prvo leto kot samostojna delovna organizacija. Osnovni cilj, to je obvladovanje vseh vitalnih poslovnih funkcij in dosledno izpolnjevanje nalog iz srednjeročnega načrta, so dobro uresničevali. V primerjavi z letom 1986 so, na primer, povečali proizvodnjo za 14 %, zaključili pa so tudi prvo fa-
Še letos bodo zgradili nov vhod v samopostrežno prodajalno in poskrbeli za druge prednosti
zo naložbe v posodobitev proizvodnje, ki bo zagotovila dolgoročno stabilno poslovanje tega 460-članskega delovnega kolektiva.
Za kupce doma in širom po svetu so lani v Nazarjah izdelali skoraj 1,043.000 malih gospodinjskih aparatov. Kar 58 % vse lanskoletne proizvodnje so prodali na tuje, z izvozom, ki so ga v primerjavi z letom pred tem kar podvojili, pa so iztržili okrog 6,5 milijonov dolarjev. Pomembno je nadalje, da so uspeli povečati dohodek in izboljšati delitveno razmerje v korist akumulacije. Tako se je delovna organizacija Gorenje Mali gospodinjski aparati uvrstila med najuspešnejše delovne organizacije v občini Mozirje.
Podobno kot v drugih Gorenjevih delovnih organizacijah so tudi v Gorenju Mali gospodinjski aparati pripravili program ukrepov, da bi zagotovili uresničitev planskih nalog za leto 1988. Osnovna naloga je izdelati 1,200.000 malih gospodinjskih aparatov, ali 18% več kot lani. Vso povečano proizvodnjo bodo namenili za prodajo na tuje trge, z izvozom pa naj bi iztržili nad 9 milijonov dolarjev, kar je dobrih 40 % več kot lani. Kar največjo pozornost bodo namenili gospodarjenju s sredstvi. Stroške na enoto proizvoda so že znižali, računajo pa, da jih bodo z novo opremo in izboljšanim tehnolo-
škim procesom ter z manjšo porabo izdelavnega materiala in energije še nadalje zmanjšali. Pospešeno bodo nadaljevali s procesom informatizacije, z uvedbo stroškovnega računovodstva pa želijo okrepiti odgovornost posameznikov za nastale stroške.
Prizadevali si bodo nadalje zvišati kakovost izdelkov, vso pozornost pa bodo namenili videzu, zanesljivosti in trajnosti izdelkov, saj želijo najmanj zadržati mesto, ki ga imajo med evropskimi proizvajalci malih gospodinjskih aparatov. To bodo dosegli tudi z nenehnim izobraževanjem in motivacijo vseh zaposlenih.
V letošnjem letu bodo nadaljevali z uresničevanjem investicijskega programa. Druga faza predvideva nadaljnjo tehnološko posodobitev proizvodnje; osrednji nalogi bosta posodobitev proizvodnje elektromotorjev in montaže. Ponudbo Gorenjevih malih gospodinjskih aparatov pa bodo obogatili z dvema novima izdelkoma. Vlaganja v tehnologijo in inoviranje tehnoloških postopkov pa bo zagotovilo od 8 do 10% povečanje produktivnosti dela.
(ar)
no večjo predstavitev sezonskih jedi za ta čas. Teden ribjih jedi naj bi zapolnil ponudbo v mesecu marcu. Prihod poletja pa razstava zanimivih slaščic skupaj s sladoledi. Tedensko prireditev bodo poimenovali kar festival sladoleda in zanimivih slaščic.
Da bi se resnično kar najbolj približali željam in zahtevam gostov, ki zahajajo v njihove lokale, nameravajo letos ponovno oceniti kakovost lokalov in ponudbo v njih. Toda, to še ni vse. Omenimo naj še popestritev turistične ponudbe v hotelu samem. Brezcarinski prodajalni in butiku naj bi se letos spomladi pridružile še usluge kozmetično-frizer-skega salona ter enota turistične agencije.
Ob teh aktivnostih ne smemo pozabiti notranjih ukrepov. Ti so pravzaprav pogoj za načrtovan dvig kakovosti storitev in ponudbe. Z boljšo disciplino, prerazporeditvijo delavcev so že lani nekatere stvari izboljšali. K uspešnemu zaključku poslovnega leta sta prispevala svoj delež tudi lani ustanovljena komercialna služba ter ustrezno nagrajevanje po delu. »Ti ukrepi so nas potegnili iz slabega položaja. Trdno se jih bomo oklenili tudi letos, saj bi radi z lastnimi sredstvi posodobili kakšen naš lokal in se po svojih zmožnostih vključili v uresničevanje koncepta gostinske in turistične ponudbe občine Velenje,« poudarja direktorica delovne organizacije Paka Slavica Zabukovnik.
Ob doseganju boljših rezultatov gospodarjenja in ureditvi nekaterih stvari postajajo vse bolj aktualne tudi usmeritve srednjeročnega programa tega kolektiva. V njih so zaposleni predvideli izgradnjo novega hotela oziroma prizidka k obstoječemu. Že v drugi polovici letošnjega leta naj bi stekli prvi pogovori o tem, kako zagotoviti denar za izgradnjo prizidka.	_tp.
Gorenje Glin
Dopusti
Odbor za družbeni standard Gorenja Glin iz Nazarij bo tudi letos pripravil organizirano letovanje delavcev, in sicer v avtokam-pih Funtana pri Vrsarju, Lanterna pri Poreču, Ladin gaj pri Llmagu, Štela Maris pri Umagu, letovati pa bo mogoče še v Atomskih toplicah pri Podčetrtku in v Čateških toplicah.
Počitniške prikolice so namenjene za letovanje štiričlanskih družin, ob uporabi zasilnega ležišča tudi petčlanskih družin. V Atomskih toplicah je prav tako nameščena počitniška prikolica, v Čateških toplicah pa ima Gorenje Glin vikend hišico.
Za letos je predlagal odbor za družbeni standard 10-dnevne izmene, sezona letovanja ob Jadranskem morju pa se bo začela 15. junija in bo trajala do 15. septembra.	(p)
Gorenje Procesna oprema
Procesni sistemi uspešno obvladujejo proizvodnjo, enakovredno kot uvoženi
Delovna organizacija Gorenje Procesna oprema iz Titovega Velenja se s programi orodjarstva, strojegradnje in elektronike v čedalje večji meri uveljavlja tudi na tržišču. Pri tem velja omeniti, da so se pokazali Gorenjevi sistemi pri obvladovanju procesov proizvodnje povsem enakovredni s tovrstnimi uvoženimi sistemi.
V Gorenju Procesna oprema So lani, med drugim, izdelali 110 orodij za predelavo pločevine in polimernih materialov. Skrbeli so tudi za
vzdrževanje orodij v delovnih organizacijah Gorenja v Titovem Velenju in Nazarjah. Sodelovali so še pri avtomatizaciji in modernizaciji proizvodnje v Gorenjevih delovnih organizacijah v Titovem Velenju. Najzahtevnejše naloge so opravili v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika Gorenja Gospodinjski aparati. S področja strojegradnje velja omeniti nadaljnji razvoj stroja za ka-libriranje cevi in začetek izdelave strežne naprave za po-
služevanje strojev za brizganje plastike.
S področja elektronike pa sodijo med pomembne dosežke delavcev Gorenja Procesna oprema avtomatizacija transporta legur in adjustaže v novi Jeklarni 2 na Jesenicah, kjer so avtomatizirali še stroj za vlečenje žice. V Luki Koper so avtomatizirali raz-tovor ladij, transport, silosi-ranje in pretovarjanje iz silosov na transportna sredstva. V kranjski Savi in beograjskem Rekordu so avtomatizi-
rali konfekcijske stroje za izdelavo avtomobilskih plaščev, v Mežici posodobili in avtomatizirali livarsko linijo svinca, v novogoriškem Go-stolu linijo za pekarne itd. Za Unis so izdelali transportni sistem za linijo za proizvodnjo televizijskih sprejemnikov za naročnika iz Sovjetske zveze, več krmilnih in kontrolnih pultov ter testnih naprav pa so izdelali še za proizvajalce gospodinjskih aparatov.
N. K.
NOVI STROJI — Vse težave v našem gospodarstvu in na tržišču z vsemi ukrepi vred terjajo od združenega dela dodatne napore in iskanje kar najbolj učinkovitih poti za izhod iz krize. Ta je tudi za temeljno organizacijo ravenske Železarne Kovinar-stvo na Ljubnem ob Savinji prinesla občutno manj naročil in kopico drugih težav. Tudi zaradi tega so prisiljeni preusmerjati proizvodnjo in trgu ponujati nove izdelke. Prvi med njimi je stroj, ki so ga izdelali za rudnik Bor, obetajo pa si še novih naročil, ki bodo bistveno prispevale k boljšemu poslovanju.
Op)
4. februarja	* titovo velenje
OD TU IN TAM
nas cas * -»trans_
	Mimo
vis	škarij
Koliko je ura?
Naši vrli televizijci nas vedno znova presenečajo z raznimi »grozljivkami« in drugimi nevšečnostmi. Za eno zadnjih sicer niso sami krivi, gledalci pa smo le lahko videli, da nekdo ve koliko je ura pri nas. Našega dobrega predsednika Branka Mi-kuliča je sprejel tudi papež, ki ga je po uvodnem pozdravu povabil naprej v sosednjo dvorano. Preden sta vstopila, si je papež potegnil rokav in pred očmi svetovne (TV) javnosti pogledal na uro. Ker je papež nezmotljiv, lahko upamo, da ve, koliko je ura pri nas, ali pa je pri tem mislil kaj drugega. Kdo ve!?
Sekretar brez knjižice
Sekretar ene od osnovnih organizacij ZK v Leskovcu v Srbiji ni član ZK. Tako je namreč pokazala prevetritev spiskov članstva, ki so jo opravili na občinskem komiteju. Pa naj še kdo reče. da Partija vedno teže pridobiva nove člane. Brani se jih! Nekateri morajo vanjo ilegalno.
b. z.
Turistično spotikanje
tobra z avto rallyem. Vem, da bo prireditev za prgišče več in da takšnale objava ne bo močno povečala števila obiskovalcev. Vem pa tudi, da je pot do turistične uveljavitve kraja dolga in da je zgolj papirna resolucijska usmeritev ne izpolni. Turizem je v naših razvojnih dokumentih sicer prednostna panoga, a kaj, ko se nam spotika že ob takšnih-le kamenčkih.
Kozerija
Vroče noči Josefine Mutzenbacher
Pred mano je Pratika al koledar večine turističnih pri reditev, ki se bodo v tem leti zvrstile v Sloveniji. In k' obračam liste, marsikater znane, manj znane in nov prireditve so v njej, se mi ka samo po sebi vsiljuje vprašs nje, kje si velenjska občin* Saj ne da bi bila med več kc šeststo prireditvammi čist' pozabljena, kje pa, kar dva krat se predstavi in sicer 15
Oni petek nam je bilo v kinu vsem močno vroče, ne le poskočni Josefini, znani dunajski kur-tizani. ki jo je v močno »mehki« erotični verziji odigrala Andrea Werdien. Vroče je bilo biljeterju. ki je hitel prodajati karte, vroče nam. ki smo se zgnetli v prepolni kinodvorani. še stojišč je na koncu zmanjkalo, vroče nastopajočim. ki so se trudili, da bi bilo njihovo seksualno doživetje kar ■najbolj dramatično.
Nemški Jilm iz sedemdesetih let je ob vseh eksibicijskih nastopih dajal podobo seksualne groteske. v katerih si razen oprsne gimnastike in jezdnih vaj. pvoe-zanih z modernimi tehnikami dihanja. le stežka sledil »globljim« poantam filma. Politično obarvanost celotnega dogajanja je potrdila v filmu izrečena misel, da če se v razvratnost vmeša oblast, temu ne moremo več reči »kurbarija«. Sicer pa je bila za-
P
Umazanija
bava sčasoma tudi za marsikaterega gledalca preveč utrudljiva. pa so se posebno tisti, ki so sloneli ob stenah, hitreje napotili domov.
V filmu so poleg ohranjenih štiridesetletnic uspešno sodelovali tudi moški akterji, gledalke pa je verjetno »navdušil« glavni igralec Lojzek in njegov mehki pimpek. Seveda takšnih je bilo še nekaj (pimpekov, ne igralcev). Ob izraziti igri sije človek obraze pač težko zapomnil.
Velenjski kino nas je z Joseji-no uvedel v svet mehke erotike in to ob 22. uri ponoči, verjetno tudi v strahu pred mladino do 18. let. ki ji ta ogled ni bil dovoljen.
Srednjeletni cepci smo potem zijali v večmetrska oprsja, medtem. ko so doma otroci na videu vrteli naše trde porno filme.
Kakorkoli, spet smo korak pred to mladino.
B. Z.
I
I
I I
I
VELIKA PRIDOBITEV - V Gornjem gradu pospešeno gradijo nov poslovni in stanovanjski objekt. V njem bo Zgornjesavinjska kmetijska zadruga uredila sodobne trgovske prostore in združila svojo ponudbo na enem mestu. Mladi Gornjegrajčani bodo pridobili precej novih stanovanj, v objektu pa bo prostor tudi za ostale namene.
OP)
Šoštanj — 109 občni zbor gasilcev
V soboto, 6. februarja bo ob 17. uri v gasilskem domu v Šoštanju občni zbor domačega društva. To bo že 109. občni zbor društva, ki je sploh najstarej-šea v naši občini. Na njem bodo izvolili novo vodstvo in podelili najzaslužnejšim priznanja in odblikovanja ter pripravili program del za jubilejno 110. obletnico. Za ta jubilej bodo tudi povsem dogradili novi prizidek h gasilskemu do-
V. K.
SREBRNI ZNAK ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Na podlagi 40. člena Statutarnega sklepa občinske organizacije Zveze sindikatov Slovenije Velenje razglaša Odbor za organizacijsko-kadrovska vprašanja OS ZSS Velenje pogoje in rok za predlaganje kandidatov za srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije v letu 1988.
Srebrni znak se podeljuje sindikalnim delavcem in organizacijam za večletno uspešno delo pri uveljavljanju temeljnih nalog zveze sindikatov. Pri tem bo še zlasti upoštevano:
—	uveljavljanje vloge zveze sindikatov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja:
—	uresničevanje ciljev in nalog gospodarskega in družbenega razvoja ter gospodarske stabilizacije;
—	smotrno upravljanje in gospodarjenje z družbenimi sredstvi ter uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela:
—- trajnejše izpolnjevanje dogovorjenih sklepov in stališč, sprejetih v organizacijah in organih zveze sindikatov in sindikatov dejavnosti.
Predlog za podelitev srebrnega znaka lahko podajo sindikalne organizacije in njihovi organi.
Predlog z obrazložitvijo in utemeljitvijo, kje in kdaj je predlagani kandidat deloval kot sindikalni aktivist v interesu delavcev oziroma delavskega razreda, predlagatelj pošlje do 29. februarja 1988 na Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Velenje.
OS ZSS Velenje Odbor za organizacijsko kadrovska vprašanja
v Topo/škem bazenu ?
Nedelja je. Primeren dan za rekreacijo. Odločimo se, da se razgibamo Q v našem Naravnem zdravilišču v Topolšici.
Neprijetno smo presenečeni že ob vstopu v garderobo. Preseneti nas vonj po človeškem potu, umazaniji. Pa naša želja po rekreaciji je močna in zavestno »potlačimo« vase neprijetne občutke. Nočemo videti umazanih tal, prekritih z vrečkami od šamponov, ženskimi hlačnimi nogavicami. Odprem garderobno omarico. Njena notranjost že dolgo ni »videla« vode in detergenta. Velika želja po plavanju usiha, a še vedno vztrajam. Pazim sicer, kam bom stopila. Umazaniji se ni moč ogniti in to v hotelu B kategorije, v naravnem zdravilišču.
Najhujše presenečenje pa me šele čaka. Ko se spuščam po stopnicah proti bazenu, mi v nosnice udarja neprijeten vonj, spominja me na človeške izločke. Otrok mi pravi: »Mami, ali vonjaš urin?« Zavrnem ga, čeprav imam enake občutke. Poizkušam zamižati pred umazanimi stopnicami. Mra-zi me. Potem pa se moj pogled ustavi na umazanih, mokrih brisačah. Prostor namenjen dezinfekciji nog, je prazen, brez vode. Kadi ob tuših so prav tako umazane,
polne las in dlak (upam, da vsaj človeških), ob robovih je posušena pena. V grlu me stiska in razmišljam, ali naj grem v bazen. Voda v njem je bila motna. Tu in tam je plaval kakšen kosmič, do dna je bilo težko videti. Obdaja me slabost in bazen hitro zapustim. In se seveda sprašujem kje so delavci odgovorni za higienski minimum. Mar je za obiskovalce v času šolskih počitnic zares vse dobro? Škoda, da nimam epruvete, razmišljam. Vodo bi bilo treba dati v analizo, namesto tistega, ki bi to moral narediti. Vsa ta vprašanja postavim delavki zdravilišča, ki mi pojasni, da so za higieno odgovorni vsi.
Menim, da bi morali ob takšnih higienskih razmerah bazen zapreti. Bilo bi veliko bolje. Škoda bi bila gotovo manjša, kot bo, če bodo izbruhnile nalezljive bolezni. Teh pa je kot vemo zelo veliko.
Povedali so mi, da bazen čistijo ob ponedeljkih. Nam morda preostane, da vse dni v tednu »počivamo« in čakamo na tisti ponedeljek, ko bo voda čista, ko bodo bazen generalno očistili? Pa kaj to sploh pomeni. Mar niso delavci naravnega zdravilišča dolžni vedno skrbeti za higieno, vsaj osnovno?
T. L.
od 16. do 18. ure. Razstava bo odprta do konca leta meseca.
- bo -
V Mayerjevi vili v Šoštanju
Razstavlja Jure Godec
Danes popoldan ob 17. uri bodo v prostorih Mayerjeve vile v Šoštanju odprli razstavo likovnih del člana Društva šaleških likovnikov — Jureta Godca.
Nobenega dvoma ni, da bodo poznavalci Godčeve ustvarjalnosti — in to še zlasti tisti, ki njegovo ustvarjalno delo spremljajo vse od občasnih, vendar obetavnih začetkov priložnostnega karikaturista pred približno petimi leti — spoznali novega Jureta Godca.
Tej trditvi v prid govori tudi spremna beseda k razstavi, ki jo je v zgibanki, izdani ob tej priložnosti, pripravila Milena Božiček— Koren, kustosinja v Kulturnem centru Ivan Napotnik iz Titovega Velenja, obenem pa članica komisije za ocenitev Godče-vih del za to njegovo samostojno razstavo.
Zapisala je namreč, »da nemirni in delovni duh velikokrat navdihujeta avtorja k zelo izvirnim kolažem 'nove podobe". Pe-rorisba najde sožitje s figuro in floro; mešane tehnike in monoti-pija oplemenitijo z izvirnimi dodatki risbo. Figuralika je temeljni motiv Godčeve ustvarjalnosti in tako jo želi predstaviti in izpostaviti tudi v tukajšnji predstavitvi.«
Povabilu na odprtje te razstave danes popoldan dodajmo še to, da bodo v programu sodelovali tudi učenci osnovne šole Biba Ročk iz Šoštanja, razstava pa bo odprta vsak delovni dan dopoldne od 8. do 14. ure, v ponedeljek, torek in petek pa tudi popoldan
PROST! STREL 0 PROST! STREL
Medijska provinca
Primer 1 (Delo, oktober 1987 — iz teleprinterja): Natančen opis obiska Jožeta Smoleta v Titovem Velenju, ki se je zgodil dan poprej.
Primer 2 (Delo, januar 1988 — iz naših krajev): Na sto kvadratnih centimetrih poročevalec govori o uspehu Modnega salona iz Titovega Velenja na sejmu mode in o njegovih letošnjih načrtih.
Primer 3 (Delo, januar 1988 — iz naših krajev): Na sto kvadratnih centimetrih izvemo, da so v Mariboru obnovili obrtniško pe-karnico, v kateri bodo odslej pekli štiri vrste kruha . . .
Primeri so precej naključni, a za današnjo temo dobrodošli. V prvem primeru gre za dogodek, ki se enostavno ni zgodil! Napovedan je sicer bil, a je bil v zadnjem trenutku prestavljen za ne-
kaj dni, vneti novinar, ki je članek iz komodnosti pripravil vnaprej, tega ni izvedel pravi čas in
je tako »natanko poročal o do-
todku«, ki ga ni bilo . . . Druga va primera sta zanimiva v medsebojni primerjavi: obema je bilo posvečenega enako prostora, na enako pomembnem mestu glasila SZDL Slovenije. V enem članku gre za nekaj ton kruha, v drugem pa za milijon dolarjev izvoza. Eno se dogaja v Mariboru,
drugo v Titovem Velenju.
S tem smo ilustrirali današnjo temo, ki ji lahko rečemo: Odmevnost dogajanja v velenjskem prostoru v sredstvih javnega obveščanja naše ožje domovine. Ob silno zapleteni naslovitvi gre v bistvu za čisto preprosto stvar: v Velenju se dogaja veliko, o tem pa se v časopisih, na radiu in na televiziji veliko premalo poroča! Naloga osrednjih sredstev obveščanja je sproti in objektivno obveščati prebivalce republike o vseh pomembnejših dogodkih. Res je, da se veliko teh dogodkov zgodi v centru (Ljubljana), ali v malo manjših centrih (Maribor, Celje, Kranj . ..), toda še vedno je veliko pomembnega tudi v najmanjših centrih (Lenart, Videm ob Ščavnici, Bovec, Titovo Velenje . ..). Primerjanje otvoritve pekarnice z uspehi dinamičnega izvoznega ppdjetja morda m najboljša, kaže pa vendarle na nekaj — določene sredine lažjepridejo v sredstva obveščanja. še tako na videz nepomemben dogodek v velikem centru bo laže našel pot v časopise, kot pa objektivno pomembnejši v majhnem mestecu.
Časopisna podjetja Delo, Večer, Dnevnik, Radio Ljubljana, Televizija Ljubljana so delovne organizacije^ ki v praksi uresničujejo družbeno verificirane usmeritve na področju informiranja. Zdi se, da uredniška politika (uredniki) v teh hišah Velenju niti slučajno ni naklonjena. Organizatorji dogodkov v občini (ne glede na zvrst) si bodo obrusili vse pete preaen bodo našli odgovornega za poročanje z našega območja — pa še potem je veliko vprašanje, ce se bo dogodek vsaj v obliki vestičke pojavil nekje med Novicami iz naših krajev ali pa v petindvajsetem TV Obzorniku (o tem, da b i kakšen kulturni dogodek uvrstili na »elitno« kulturno stran ali oddajo, pa sploh ni govora!). Žal brez zvez tudi pri obveščanju, »po-družbljenemu« financiranju navkljub, očitno ne opraviš prav veliko. Saj ne gre, da bi se kar počez hvalili po časopisih, radiu in televiziji — pomembnim dogodkom pač moramo dati primerno obeležje (zaradi potrditve pravilnosti, nepravilnosti odločitev, zaradi izmenjave izkušenj, zaradi normalne medčloveške komunikacije ...j - pa ne glede na to ali se zgodijo bogu pred nosom ali pa za njegovim hrbtom. Prav zanimivo bi bilo narediti analizo z naslovom: Pogostost pojavljanja občine v sredstvih obveščanja glede na njeno ekonomsko moč — število objavljenih besed na enoto dogodka.
Vsaj dve poti vodita iz naše medijske anonimnosti: Prva je ta, da centri obveščanja pošljejo v Velenje svoje stalne dopisnike (zaenkrat to delo mimogrede opravljajo novinarji z drugin območij), kar bi sicer verjetno veljalo kar nekaj denarja — tehnična oprema, stanovanja ..., a bi se ob pametnem dogovoru neka-
ko dalo rešiti. Seveda denar namenjen obveščanju ni strošek temveč investicija. Druga pot je, da obveščanje navzven prepustimo občinskemu Centru za informiranje (Naš čas), s tem, da mu omogočimo ustrezno kadrovsko zasedbo. Predpogoj za obe poti pa je seveda zagotoviti pri organih in odgovornih delavcih osrednjih medijev zadostno pripravljenost, da občini Velenje priznajo prostor, ki ji zavoljo njene gosjpodarske moči in razvitega družbenopolitičnega življenja, kulture, izobraževanja . .., tudi gre. Relacije za dosego tega cilja so jasne: OK SZDL — RK SZDL — mediji.
Druga od omenjenih poti je sicer na prvi pogled elegantnejša, verjetno tudi cenejša, skriva pa v sebi izredno veliko nevarnost — neobjektivnost poročanja. Želja vsake sredine je, da je njena slika v javnosti čim lepša, vemo pa, da obveščanje nima nobenega pravega smisla, če bomo pisali samo o lepem, dobrem, proslavah in izvoznih številkah, ko so ugodne. Če bomo obveščali sami, potem v svojo skledo zlepa ne bomo pljunili. To pa je ze oddaljeno od objektivnega, neodvisnega novinarstva. Za primere se nam ni treba ozirati posebej daleč. Glasilo velenjskega giganta iz tedna v teden objavlja delovne zmage, govore, rastočo proizvodnjo — lepo in prav, a kje so problemi — jih v desettisoč glavem kolektivu ni (je na primer primerno to, da glasilo novico o skorajda revolucionarnih kadrovskih spremembah prinese močno oskubljeno šele po več tednih od sprejema sklepov in ravno toliko tednih ugibanj in šušljanj po tovarniških prostorih)? Slične informacije se o kolektivu potem pojavijo še v Našem času Pod tovrstne prispevke se z veliko smisla za črkovno
omenjenega kolektiva. Se pravi: kolektiv sam odloča o vrsti in vsebini informacij, ki naj bi jih občani o njem konzumirali. Seveda ni v njegovem interesu, da se pojavi v slabi luči, ne le v občini, zato bo skušal s svojimi informacijami pokriti tudi širši prostor. Ne želi si polemičnosti svojega internega glasila, ne želi si polemik v občinskem glasilu, ali v republiki. Ima monopol nad informacijami o sebi! In to čisto po krivici. So interne zadeve, o katerih se pač morajo odločati delavci sami, toda takšen kolektiv je vpet v svoje ožje in širše okolje na tisoč načinov (kooperantsko, bančno, komunalno, izobraževalno, raziskovalno, socialno ...), vsak trenutek kot celota ali preko posameznikov vstopa v odnose z drugimi subjekti. In ti odnosi so mnogovrstni, dostikrat napeti, ob uspehih se pojavljajo težave itd. To je čisto normalno. Gre za boj mnenj. Ni pa več normalno negativne, neprijetne zadeve zamolcati. Zapiranje informacij z ekskluziv-nostjo dobavitelja pač ni najbolj v skladu z moralo. Da se na območju občine to lahko dogaja je delna krivda tudi na Centru za informiranje, ki bi se iz pasivnega razpečevalca novic moral temeljiteje spremeniti v njihovega oblikovalca — za kar ima potrebne kvalifikacije, in tudi nujno potrebno distanco, ki pa za povsem objektivno poročanje izven občine skorajda ne bi več zadoščala.
Seveda je iluzija pričakovati, da bomo uspeli z neodvisnim novinarstvom, a vendar je bolje, da dopisnik odgovarja le svoji vesti in novinarski hiši, ki naj bi bila že po naravi neodvisna.
Skratka obveščanje iz Velenja ni samo problem »medijskih centrov«, niti samo problem Velenja. Po dosedanjih brezplodnih naporih si bo potrebno v imenu objektivnega in zadostnega poročanja iti naproti, zavedajoč se predvsem vsak svojih obveznosti. Kdaj se bo to zgodilo? In koga lahko kot občan-ka čez mesec ali dva potegnem za majico rekoč: »No, je kaj spodbudnih no-
vic?<<	_U. HRAST*
*» .. . Hrast, ki mu ni mar, če se obenj praskajo merjasci.«
(H. H. Kirst)
ZNOVA O LOGARSKI — O zapletih v zvezi z Izletnikovim planinskim domom v Logarski dolini smo že pisali in še bomo, saj stvari še zdaleč niso razčiščene. Vse skupaj seveda na škodo doline in njene turistične in gostinske ponudbe. Vsemu skupaj se je žal pridružila še letošnja zima z zares skromno snežno odejo. Žal tudi zato, ker so v Logarski bogatejši za nov teptalec, v sodelovanju z Elanom so pridobili 200 parov: smučk z opremo, snega pa je premalo in zaradi vseh zapletov tudi gostov.	(j.p.)
6. stran ★ nSS CSS
KULTURA
titovo velenje *	4. februarja
Mesec kulture v občini Mozirje
V soboto slovesnost v Novi Štifti
Kljub vse bolj pičlim sredstvom, ki jih namenjamo za kulturo, vsaj v Gornji Savinjski dolini niso preveč črnogledi, kar seveda velja za ljubiteljsko dejavnost in dosežke na tem področju. So ena redkih v občini, ki kulturi namenja ves mesec, ne le teden, ali dan. Tako bo tudi letos, saj se bodo od sobote, 6. februarja, do 5. marca ob petkih, sobotah in nedeljah po vseh krajih uvrstile številne kulturne prireditve, ki jih bodo pripravljala prosvetna društva, knjižnica in galerija Mozirje, glasbena šola iz Mozirja in godba na pihala. Predstave si bodo izmenjavali med posamezni-
mi kraji, zajemajo pa gledališke in lutkovne igre, koncerte moških, ženskih in mešanih pevskih zborov, plesne in recitacijske točke, literarne večere v mozirski knjižnici, razstavo kiparskih del v galeriji ter koncerte glasbene šole in godbe na pihala.
Uvodna slovesnost s podelitvijo priznanj kulturne skupnosti in zveze kulturnih organizacij občine Mozirje bo v soboto, 6. februarja, v Novi Štifti. Dan kasneje bo v Mozirju koncert moškega in mešanega pevskega zbora iz Mozirja ter ženskega zbora iz Naza-rij.
j- P-
Šoštanj v počastitev kulturnega praznika
Kulturni center »Ivan Napotnik — muzej« iz Titovega Velenja prireja v kulturnem domu v Šoštanju razstavo pod naslovom: Delavsko gibanje v Šoštanju do druge vojne. Otvoritev razstave, ki jo je pripravil kustos Damjan Kljajič, bo v petek, 5. februarja ob 17. uri s krajšim kulturnim
programom.
Na razstavi, ki je pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti Šoštanj, bo spregovoril njen predsednik Matjaž Natek. Vsekakor bo to za delavsko zavedni Šoštanj pomemben kulturni dogodek.
V. K.
Občinska kulturna skupnost Velenje
Priznanja ob kulturnem prazniku
Na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v SREDO, 10. FEBRUARJA, OB 19.00 URI, v Domu kulture v Titovem Velenju bo Občinska kulturna skupnost podelila Na-potnikova priznanja za leto 1987.
Priznanje Kulturne skupnosti Velenje bo dobila OŠ Karla De-stovnika-Kajuha Šoštanj,
Napotnikovo plaketo Karel Hladin,
Napotnikovo diplomo Slavica Pečnik, Ludvik Glavnik, Jože Krajnc in Foto klub »Zrno«,
Napotnikova priznanja bodo podelili Ivani Lešnik, Viti Tam-še, Vidi Polutnik, Karlu Kočniku, Dominiku Češku, Cirilu Camlohu in Jožetu Jakopcu.
PRIZNANJE KULTURNE SKUPNOSTI VELENJE:
prejme_OŠ Karla Destovnika-Kajuha v Šoštanju za uspešno delo pri razstavi »Likovni svet otrok« in za urejanje spominske sobe Kulturniške skupine XIV. divizije.
Na osnovni šoli vsako leto uspešno organizirajo razstavo »Likovni svet otrok«, v kateri sodeluje okrog osemdeset osnovnih šol iz vse Slovenije. V šolski galeriji, ki je odprta vsak dan skozi vse leto, je razstavljenih okrog 400 likovnih del v različnih likovnih tehnikah ter mala plastika. Ob otvoritvi razstave, ki je zadnjo soboto v mesecu marcu je vsako leto izdan tudi katalog.
Z razstavami so občasno sodelovali na razstavah v Ljubljani in drugod (Razstava osnovnošolske likovne' vzgoje v organizaciji Slovenskega šolskega muzeja z naslovom »Od risanja do likovne vzgoje«, Hortikulturna razstava na Gospodarskem razstavišču v i Ljubljani, študijske razstave na pedagoški akademiji v Ljubljani in Mariboru).
Osnovna šola Karel Destovnik Kajuh bo v letu 1988 organizator in gostitelj že 20. republiške razstave »Likovni svet otrok«. Skozi vsa leta so razstavo usmerjali najvidnejši likovni pedagogi, za kontinuirano delo pa si je največ prizadeval kolektiv osnovne šole Karel Destovnik Kajuh v Šoštanju. Za organizacijo je šola prejela že Žagarjevo nagrado.
NAPOTNIKOVA PLAKETA:
Karel Hladin je učitelj in dirigent mladinskega tamburaškega orkestra Mladi tamburaši. Že leta 1936 je pričel igrati v takratnem tamburaškem orkestru. Vedno je bil gonilna sila tamburašev, za katere je prepisoval note za pesmi, ki jih je za tamburaše prirejal njegov starejši že pokojni
brat. Leta 1984 je bila v KS Pesje ustanovljena tamburaška šola iz katere se je razvil današnji pet-najstčlanski tamburaški orkester Mladi tamburaši.
Usposobitev Mladih tamburašev je Hladinovo življenjsko delo, prav tako pa njegova enain-petdesetletna zvestoba tamburi-ci.
NAPOTNIKOVA DIPLOMA:
Slavica Pečnik opravlja vzgoj-noizobraževalno delo že osemnajst let na OŠ Bratov Letonje v Šmartnem ob Paki. Uspešno je vodila lutkovni, recitacijski in gledališki krožek, ki je prerasel v pravo gledališko skupino, ki sodeluje na občinskih in republiških srečanjih. Za uspehe z gledališko skupino je v letu 1985 prejela zlato Linhartovo plaketo in Napotnikovo priznanje. Izjemen uspeh pa je doživela s predstavama »HIŠA« in »MEDVED Z VRTNICO«, ki ju je postavila na oder s svojo pionirsko gledališko skupino.
Ludvik Glavnik se je v rani mladosti posvečal glasbi, predvsem zborovskemu petju. Osnovno glasbeno izobrazbo je pridobil kot član tamburaškega orkestra v Pesju. Leta 1946 je začel prepevati v fantovskem zboru, kasneje pa se je posvetil dirigiranju. Dvajset let je uspešno vodil Moški pevski zbor Kajuh, sedem let Šoferski zbor in šest let Rudarski oktet. Po upokojitvi je prevzel vodstvo pevskega zbora v Vinski gori in lani v Ravnah pri Šoštanju. Z vestnim delom je z zbori dosegel visoko kvalitetno raven.
Jože Kranjc je član Gledališča pod kozolcem, kjer je ustvaril lepe igralske kreacije v vsaki predstavi posebej. Poleg igralstva se je potrdil kot ustvarjalec tekstov priložnostnih programov za RTV Ljubljano in za potrebe domačega kraja. Kot mentor je usmerjal mlade novinarje na OŠ v Šmartnem ob Paki in mlade literate. Za svoje igralske dosežke je prejel Napotnikovo priznanje, Linhartovo jubilejno značko in Linhartovo zlato značko.
Foto klub »ZRNO« je bil ustanovljen leta 1979. V krakem času svojega delovanja se je prebil v vrh jugoslovanske pionirske, mladinske in članske fotografije. Delo v klubu je usmerjeno v vzgojo, ustvarjanje in organiziranje razstav. Člani so sodelovali na številnih republiških, zveznih in mednarodnih razstavah, kjer so prejeli več kot petdeset nagrad in priznanj. Vse uspehe so dosegli z veliko mero zagnanosti in požrtvovalnosti vseh članov kluba.
Rečica ob Savinji
Dvajset let petja in igranja
V soboto zvečer bodo s slavnostnim nastopom proslavili 20-letnico obstoja in uspešnega delovanja člani pevskega zbora pri kulturno-prosvetnem društvu Franca Skoka na Rečici ob Savinji. Jasno je, da so pevci od začetka do danes nepogrešljivi na sleherni prireditvi v kraju, značilno zanje pa je, da razen dveh izjem pojejo še vedno isti pevci in obletnica bo torej tudi njihov »osebni« praznik. V obeh desetletjih so vadili in peli nepretrgoma, edine »prekinitve« ponavadi nastajajo v poletnem času, saj je med njimi precej kmetov, zato včasih pride do zastoja pri vajah.
Obenem s pevci bodo v soboto slavili tudi člani narodnozabav-nega ansambla Veseli Drenovci, ker njihova pevska zasedba izvira iz zbora. Povedati seveda velja, da zbor in ansambel vseskozi vodi Darko Atelšek, ki je njuna duša in srce. Za Vesele Drenovce je napisal veliko večino skladb, nekaj lastnih pesmi pa je prispeval tudi za zbor. Pri tem mu precej pomaga tudi Ivan Senica, ki je za Drenovce in zbor prispeval veliko besedil.
S tem, da zbor prepeva dvajset let v skoraj isti zasedbi, pa ni rečeno, da mladih pevcev ni. Zaenkrat zares veliko obetajo mlade pevke, ki jih vodi Lidija Podles-nik. Vadijo in nastopajo šele nekaj mesecev, pa že dosegajo zavidljivo raven izvirnosti in kakovosti. S pevci bo slavilo tudi društvo, saj v njegovem okrilju deluje tudi dramska skupina iz Poljan, ki pripravlja svoje nastope ob različnih priložnostih.
Vsi skupaj bodo svojo ustvarjalnost prikazali na sobotni proslavi ob 20-letnici moškega zbora, program pa bo povezoval in zabaval gledalce Jaka Šraufciger.
j. p.
Delavci Gorenja bodo
razstavljali
V velenjskem Gorenju namenjajo vse večjo pozornost kulturnemu ustvarjanju delavcev. Dokaz za to so tudi jutrišnja otvoritev skupne razstave likovnih del delavcev v avli poslovne zgradbe sozda. Razstavo, povezano s priložnostnim kulturnim programom, bodo odprli ob 12. uri.
V. K.
Anekdoti
Angleškega matematika, filozofa in borca za mir Bertranda Russella, ustanovitelja mednarodnega sodišča, ki se po njem imenuje, so nekoč vprašali, če ima človeštvo po njegovem mnenju kaj dosti upanja za bodočnost. »Seveda ima nekaj upanja«, je dejal, »ampak čisto le nisem prepričan o tem. Včasih se mi zdi človeštvo kot krdelo po-balinov, ki se igra z vžigalicami sredi skladišča bencina.«
Na vprašanje kakšna je pravzaprav razlika med advokatom in državnim tožilcem je odgovoril: »Približno taka kot med krokodilom ali aligatorjem.«
Rojen za glasbo in petje
Kulturnega utripa v Šmi-helu nad Mozirjem in v občinskem središču samem si brez neutrudnega Antona Acmana zagotovo ni moč predstavljati. Zlasti to velja za delovanje pevskih zborov, saj bi brez njega, njegove volje in znanja, v zadnjih desetletjih glasovi preneka-terikrat utihnili. Tudi in predvsem zaradi njegove človeške dobrote in življenjske vedrine. Pravo doživetje se je pogovarjati z njim, saj iz njega vrejo spomini na številne dogodke in dogodivščine iz preteklosti, kar preveč jih je ohranjenih v njegovem bistrem spominu.
Pravzaprav je bil rojen za kulturo, zlasti petje in glasbo. Ob tem so mu precej pripomogle tudi razmere v takratnem Šmihelu, prijel-tni in lepi vasici pod Mozir-skimi planinami. Ljudje so radi peli in igrali in tudi časi so bili vsemu naklonjeni. Že rosno mladega je pritegnila glasba, točneje citre, ki jih je imel stric. Kupiti si jih ni mogel, »saj še za sol, petrolej in drugo prepotreb-no ni bilo,« pravi. S stričevim razumevanjem se je kmalu naučil nekaj skladb. Kakšnih devet let sem imel, ko je našo hišo obiskal župan, v takratnem času mogočen in zelo spoštovan človek. Zaželel si je, da mu zaigram. Bilo mi je silno nerodno, na očetovo prigovarjanje pa sem le popustil. Župan mi je dal dva dinarja in to je bil moj prvi »honorar«. Za dva dinarja si dobil dve štruci kruha, jaz pa sem si privoščil precej že-melj.«
Kasneje ga je pot privedla v dramsko skupino. »Nikoli ne bom pozabil kak sem s 16 leti moral zaigrati zaljubljenega študenta. Silno mi je bilo nerodno, saj takšnih, se pravi ljubezenskih izkušenj, šmihelski
fantič pač ni mogel imeti. Pa mi ga je le uspelo postaviti na oder, ljudje so bili zadovoljni in kasneje so se vloge kar vrstile.«
Potem so se dogodki bliskovito zavrteli. Končal je leto glasbene šole v Celju in srednjo glasbeno šolo v Mariboru, Želja po nadaljevanju študija na konserva-toriju v Ljubljani pa je ostala neizpolnjena, pretrgala jo je vojna. Leta 1940 je odšel k vojakom, druga vojna pa ga je doletela na bolgarski meji. Nemci so ga zajeli in v ujetništvu je prebil 3 leta. Šele leta 1944 mu je uspelo pobegniti in se vrniti v osvobojeno Gornjo Savinjsko dolino. V Šmihelu je bila partizanska tehnika, med partizani pa seveda precej pevcev in že za božič leta 1944 so ubrano zapeli.
Po osvoboditvi je moral ostati doma. Brata so Nemci ustrelili v Celju, njegova žena je umrla v Auschvvi-tzu, otroci pa so bili izseljeni. Domačijo je bilo treba obnoviti, predvsem pa poskrbeti, da so se otroci vrnili domov. Bratovega sina, sedanjega gospodarja, so po velikih težavah našli in ga vrnili domov šele leta 1947, saj ga je posvojila neka nemška družina.
Veliko navdušenje ob priborjeni svobodi je krepila' tudi pesem. »V Šmihelu smo imeli že leta 1946 prvi koncert. Velikega veselja in sreče se z besedo ni dalo izraziti, lahko smo to storili s pesmijo. Sreča je bila brezmejna in njen izraz je bila pesem. Prepričan sem, da danes noben zbor partizanske pesmi ne more zapeti tako iz srca, kot smo jo takrat. To je treba doživeti.« V prvih povojnih letih je bil šmihelski zbor skoraj edini daleč naokrog. Veliko so nastopali v mežiški, šaleški in domači dolini — posebej
je vsem pevcem ostal v spominu nastop na zborovanju na Ostrožnem, ko so prvič stali v neposredni bližini tovariša Tita.
»Po nekem nastopu v Za-vodnjah smo se v dežju vračali peš proti domu. Med potjo smo iz neke hiše slišali radio in našo pesem iz njega. Seveda smo vdrli v hišo in uživali. Tisto pot so dekleta prehodila bosa, saj čeveljčki za nastop za tisto blato pač niso bili primer-ni.To so takšni dogodki, ki človeku ostanejo v spominu in so mu v zadovoljstvo na stara leta.«
Udeleževal se je številnih seminarjev za pevovodje in na enem izmed njih poslušal celjski gimnazijski pevski zbor, ki se mu je vtisnil v srce. Takoj se je lotil dela doma in »spravil skupaj« čudovit mladinski zbor. Z njim bi zmagal na festivalu v Celju, vendar zbor ni bil dovolj številen in je nastopil izven konkurence. »Res pa je, da je bila tista generacija izjemno pevsko nadarjena, saj je bilo od 28 učencev, kar 25 članov zbora,« pravi Anton Acman.
Delovanja v kulturnih in drugih organizacijah vsepovsod ne kaže naštevati, saj je »pevskega dela več kot dovolj. Leta 1965 so v Mozirju dali pobudo za ustanovitev pevskega zbora. Poskusil je, pridno so delali in že leta 1978 nastopili na Naši besedi v Mariboru, kar je bil lep uspeh mešanega zbora. Kasneje so se njegove vrste nekoliko razredčile, kar je vplivalo na kakovost, vendar so znova strnili vrste in zopet prepevajo. »Pričeli smo z moškim zborom, devet let kasneje nadaljevali z mešanim, pred leti pa ob njem znova oživili moškega. Dvajset let je minilo kot bi trenil. Vodim seveda tudi šmihelski zbor, lani pa so tudi mozirski upokojenci izrazili željo, da bi prepevali. Zdaj sem včasih vse popoldneve v Mozirju. Dela je veliko, vendar takšno delo opravljaš z veseljem, dokler pevci z veseljem sodelujejo,« meni Anton Acman, ki mu veselja in volje res ne manjka. Naj je ne zmanjka tudi pevcem.
J. P.
Anton Acman in njegovi pevci in pevke
Društvo za pomoč manj razvitim osebam
Pridite, ne bodite osamljeni
Stiska,^i jo preživljajo starši manj razvitih otrok, je pogosto neizmerna. Mnoge pahne v samoto. V sebi prebolevajo bol, odpovedo se prijateljem, znancem. Neradi zahajajo v družbo.
Pa to nikakor ni prav. Niti zanje, niti za njihove otroke. Zbližati se morajo s svetom, se vključiti vanj. Pri tem pa jim lahko pomaga društvo za pomoč manj razvitim osebam, ki deluje v občini Velenje že več kot 10 let.
Pripravljajo strokovna predavanja, na katerih staršem svetujejo, kako naj pomagajo svojim otrokom, kako naj jih vzgrajajo. Pa ne le tor
»Koristni so tudi pogovori, medsebojna izmenjava izkušenj, pravi predsednica Mira Grudnik. »Tako človek vidi, da pri svojih težavah ni osamljen. Ko o svojih problemih razmišljaš v samoti, so ti veliki, ko pa smo v skupini, vidimo, da le ni tako hudo. Včasih koristi le majhen nasvet in težava, ki se ti je zdela prej nepremostljiva, naenkrat izgine.«
Vsako leto pripravi društvo za svoje člane, okoli 120 jih je, kakšen izlet, pa piknike skupaj z otroki.
»Na njih se imamo zares lepo in tisti, ki enkrat pridejo, se aktivnosti z zadovoljstvom udeležujejo.
Le to, da se prvič odločiš je malo težje. Pa vseeno, nikar ne oklevajte!«
Društvo dokaj dobro sodeluje s starši šoloobveznih otrok, poti do staršev predšolskih otrok pa ne najdejo. Vključujejo pravzaprav le tiste, ki imajo svoje otroke v posebnem oddelku velenjskega vzgojno varstvenega zavoda. Pa bi bilo prav, da bi se v društvo vključili starši takoj takrat, ko vidijo, da z njihovim otrokom ni vse vredu. S pravilnim pristopom, primerno vzgojo, bi namreč za otroka lahko naredili več, kot pa če se zapro v samoto.
Društvo ima svoj sedež na osnovni šoli Štirinajste divizije, kjer je tudi veliko strokovnjakov za delo s takšnimi otroki.
Na zadnjem občnem zboru, pred dnevi, so starši veliko govorili o težavah v zvezi z varstvom svojih otrok. Nimajo jih kje pustiti. kadar imajo kakšne opravke. Društvo je že poskrbelo za razrešitev tega poblema. Povezali so se s Študentskim servisom, ki ima svoj sedež na Kersnikovi 1 v Titovem Velenju (prostori J^u-gobanke, telefon 855 185). Priskočili vam bodo na pomoč.
(bz
4. februarja	* titovo velenje
POTOPISI, ZANIMIVOSTI
nas cas * stran ?
DVIGNJENI ZASTOR (73)
SREČANJE # SREČANJE
Zmago Frankovič
Po poklicu je črkostavec, bil je pet let predmetni učitelj glasbenega pouka na osnovni šoli Gustava Siliha v Titovem Velenju, sedaj opravlja dela in naloge poslovodja Mladinske knjige. Ze več kot 32 let pa je njegovo življenje močno povezano s kulturo, predvsem pet-jem.
Ne vemo, kako bi Zmaga Frankoviča imenovali — znanec z ulice, z odrov, nastopov, prireditev ,. . . Kakorkoli že, v prvi vrsti je pevec. Pesem je njegova popotnica v slabih, težkih, dobrih, prenatrpanih in kaj vem kakšnih trenutkih še. Ta ga razvedri, osvoji, ob njej pozabi na svet okoli sebe. Prepeva kjerkoli in kadar pač lahko.
Začel je z 18. letom pri mešanem pevskem zboru Angel Besednjak v Mariboru. Člana tega zbora sta bila že njegov oče in mati. le nekaj vaj je bilo potrebnih, daje dirigent ugotovil, kako lep glas ima Zmago. Le majhen namig je bil dovolj za vpis na nižjo glasbeno šolo. Svoje znanje je nato dopolnjeval še na srednji šoli in akademiji za glasbo, kjer je končal prvo stopn jo, smer solo petje. »Moraš biti rojen pod tako zvezdo. Imeti nagnjenje do vsega, če hočeš biti koiikortoliko uspešen, najti v tem kar počenš, zadovoljstvo,« pravi Zmago in nadaljuje: »Veselje, volja, občutek za lepoto, negovanje te, dati ljudem nekaj lepega, prav tako družbi — vse vleče in vleče. Seveda so pri tem pomembni tudi pogoji za delo.« Verjamemo mu, saj drugače ne bi sedem ali osem let vodil Šoštanjskega okteta, od leta 1971 dalje Kajuhovega, na čelu katerega je še danes, Od leta 1967 je član mešanega učiteljskega zbora Slovenije. Pred dobrima dvema letoma je prevzel še dirigentsko palico Lovskega zbora iz Škal. »Kar je preveč, je preveč. Nekje bo treba izpreči.« Takoj za tem pa opravičilo, da človek ne more biti »fijakarski konj«, ampak se mora ukvarjati z več konjički. Poleg pevskega ima Zmago še vrt in vinograd. »Tam je dela, če hočeš ali ne. Vse je zanimivo, pestro, naporno. Treba si je razporediti čas in zadeve uskladiti.« Sicer pa so otroci sedaj že veliki in mu pomagajo pri delu v vrtu in vinogradu.
Zmagov prosti čas je tako natrpan kot delovne obvez-
nosti. Zaveda se, da mora biti človek »na mestu« tu in tam. Če se pevcu ne ljubi na vajo, pač ne gre. Zborovodja si takšnega »lagodja« ne sme privoščiti. Konec februarja pripravljajo člani Kajuhovega zbora samostojni koncert. Spet bo potrebnega veliko odrekanja za pospešene vaje, da bodo na koncertu zapeli čjmbolj ubrano.
Dogodkov, spominov na prehojeno pot je ogromno.
Zmago Frankovič
Prav tako stisk vzponov, padcev — bolečih, neprijetnih, smešnih,... Zelo dobro se Zmago spominja prerokovanja sosedov, ki so že pri njegovih treh oziroma štirih letih ugotavljalo, kako dober pevec bo. Zelo rad je namreč sedel na oknu, opazoval svet okoli sebe in prepeval. »Ja, težko je, ker človek nima toliko časa, da bi se v eno stvar bolj poglobil, ji namenil več pozornosti. Premalo ga imam, pa naj se obrnem tako alijdrugače. Hudič je to.«
Čeprav je Zmago doživel marsikaj, obupal še ni. Tudi ne bo vse dotlej, dokler bo lahko pel in dokler bo čutil v tem zadovoljstvo in veselje.
-tap-
Skupščina Svobode Šoštanj
Šoštanj postaja likovno središče
»Mešani pevski zbor je vaš »paradni konj«, je na sobotni letni skupščini prosvetnega društva Svoboda Šoštanj dejal predsednik ZKO Ivan Marin in tako potrdil prepričanje, da se je ta zbor povzpel med najboljše v republiki. »Zato,« je še poudaril, »poskrbite, da bo imel ustrezne pogoje za delo in se bo še naprej ustrezno dograjeval.«
Sicer pa poleg tega zbora v društvu uspešno delujejo tudi godba Zarja, kj je najstarejša sekcija društva, Šaleški oktet (lani je proslavil 25. letnico delovanja) ter harmonikarska sekci ja. V preteklem letu so bile te sekcije še aktivnejše kot prejšnja leta. Godbeniki so sodelovali na številnih prireditvah, mešani pevski zbor se je na reviji v Celju uvrstil na zaključno tekmovanje Naša pesem 88, ki bo aprila v Mariboru, harmonikarji pa so tekmovali na izbirnem tekmovanju za Zlato harmoniko. Eden od članov seje uvrstil v finale ter si priigral srebrno odličje.
Kot je poudaril predsednik društva Zdravko Zupančič, je potrebno v letošnjem letu vendarle obnoviti, pred leti zelo uspešno dramsko sekcijo, saj je gotovo škoda, da društvo sedaj pokriva le glasbeno področje.
Na skupščini so opozorili tudi
na propadanje doma kulture v Šoštanju. Z njim upravlja društvo, vendar samo nima sredstev za zahtevnejša obnovitvena dela. Predvsem je takoj potrebno obrniti streho in ker je denar v teh dneh že nakazan, bo ta naloga gotovo kmalu opravljena.
Rado Slane, predsednik Kulturne skupnosti pa je prisotne seznanil s prizadevanji, da v Kulturni skupnosti kar najprimerneje obeležimo 100. letnico rojstva našega umetnika Ivana Napotni-ka.
Poudaril je tudi, da Šoštanj postaja pravo likovno središče Šaleške doline, saj bo poleg tega jubileja, praznoval še dvajset let Likovnega sveta otrok. Tu sta Napotnikova galerija, pa Mayer-jeva vila, v kateri se zbirajo velenjski slikarji in kiparji. Gozdarji nameravajo urediti tudi ekološki muzej.
Skratka, Šoštanj postaja vedno pomembnejši kulturni prostor, potrebno pa je postoriti še marsikaj, da se bo s temi svojimi zmožnostmi tudi ustrezno predstavil bližjemu in širšemu okolju.
Na letni skupščini so člani društva potrdili še letošnji načrt dela in srečanje sklenili z mislijo, da svojo prisotnost v tem letu še uspešneje predstavijo našim občanom.	(bz)
Tretje oko Al
w W rti yy\o /i/trlfl " n hovo/tn	■ lil I ■■ ■
»Kaj me boste za besedo prijemali? Kje imate dokaze? Kje je kaj zapisano ?«
(Marko Kravos. Beseda ni konj)
»To je jasno. Beseda ni konj. Človek reče eno, misli drugo, pa se sliši čisto drugače.« Tako Marko Kravos v pesniški zbirki Tretje oko pocilja v srce dandanašnjega obljubarskega in se-stankarskega sveta, v katerem obljube nikogar za nič ne obvezujejo, četudi je kje kaj zapisano. Vsega je že toliko, da bi vsak pismen državljan rabil priročen bralni avtomat, ki bi premleval raznorazno solato, od Dela do zapisnikov gasilskih društev, da o drugem, normalnem leposlovju, ne govorimo.
V naši prelepi Šaleški dolini smo o umiranju gozdov napolnili s papirnatimi besedami že veliko malho. Za tiste, ki jih gozdovi res skrbijo, je ta jugopisarska manija gotovo problematična, saj vero v garantnost popisanih papirjev spreminja v čisto navadno listje za brisanje riti. Seveda je škoda tudi tega papirja, na katerem prebirate to, neštetič ponovljeno jamrarijo. A za ilustracijo pokukajmo v uvodni članek 2. številke letošnjih Naših razgledov, kjer Matjaž Mulej pravi, da je dobil že pol metra gradiv v ustavnih spremembah. Pri tem gotovo ni imel v mislih dolžinske, ampak višinske metre. Kaj se bo iz teh gradiv zgradilo, ve najbrž samo sveti Peter v nebesih. Nas ta »zgradba« v prihod-njosti gotovo čaka, v njej pa bomo lahko še naprej gojili bratstvo in enotnost ter druge pridobitve revolucije, ki bo trajala, trajala.
Neprestano trajanje revolucije je na veliko žalost borcev za gozdove ves čas osoljeno z nenehnim spreminjanjem vsega, kar si lahko zamislite. Spreminjanje pri nas pa je možno le na podlagi tisočih ton papirja, ki ga pridobivamo žal še vedno iz lesa. Edina sreča pri vsem tem je, da se strokovno pripravljena gradiva ciklično prepisujejo in tako ne zaposlujejo velikih intelektualnih potencialov.
Varnostniki okolja prepogosto pozabljajo(mo) na to važno dimenzijo uničevanja gozdov in preveč eksplicitno in pikolovsko vidijo(mo) dim, ki se kadi iz vi-
sokih dimnikov elektrarn in toplarn. Treba bo reči bobu bob in razdeliti odgovornost med vse krivce, ki pomagajo pri izginjanju gozdov. To namreč ne pomeni le izgubo narodnega bogastva, ampak tudi izgubo strateško pomembnega skrivališča za oboroženo obrambo tega istega. Saj vendar poznamo vso našo zgodovino.
Toda! Mar smemo sedaj, ko revolucija še traja, ustaviti spreminjanje sveta tako, da onemogočimo tiskanje gradiv? Ne smemo! Ne pred zgodovino, ne pred svojimi otroci! Torej zelenim ne ostane drugega, kot da še naprej gledajo v svoje termoelektrarne in toplarne ter čakajo, kdaj bodo ob njih zrasle naprave za odžve-pljevanje dimnih plinov. Očitno je, da so se naveličali sestankov, zborov krajanov, časopisnega otipavanja in merjenja ostrine peres in besed, ki na koncu vedno izginejo v dim. Napotili so se k svojim vladarjem in od njih prejeli kopico obljub. Te naj bi jih prepričale, da bo življenje na obrobju sončnega, predalpskega sveta znosno tudi za domorodce.
Tako so se nasitile koze, volk pa je ostal nepoškodovan. Toda vse skupaj se še naprej vrsti okrog čarobne palice, katere en konec držijo trdo v rokah ekologi, kaj je na drugem pa ne ve še nihče. Kljub lajnanju, da papir vse prenese, se kakšne besede prerado pozabijo zapisati in potem ni mogoče nikogar za besedo prijemati. »Kje imate dokaze? Kje je kaj zapisano?«
Češerika ali epifiza, žleza v možganih vseh vretenčarjev, domnevno ostanek nekega pradavnega čutila, morebiti tretjega očesa, je pesnikorrt zapeljiva prispodoba. Morda je ravno ta blodila po glavi Marku Kravosu, da je svojo pesniško zbirko poimenoval Tretje oko. V njej je zaro-bil tudi takole: »Jaz o tem ne vem nič, me ni bilo zraven. Sem šel na stranišče, nisem nič videl ... Jaz ne bom šel za druge v šmir. Ko bodo drugi, bom tudi jaz... Se nič ne bojim, samo previdnosti je treba, ne pa proti vetru scat.. . Vsak se po svoje bori. Naj vsa stvar sama dozori, potem bomo videli, na katerem koncu prijeti.«
Peter Rezman
Potovanje na Kitajsko in Japonsko
6.	MAJ (sreda) zadnji dan v Tokiu
Hiro je imel prost dan. Vsi smo zjutraj poležavali. Ob 10h smo vstali in nato odšli v trgovino. Kupili smo hrano za zajtrk in si doma pripravili tako razkošen obed, da smo komaj vse pojedli. To je bil najin zadnji dan v Tokiu. Po zajtrku sva spakirala svoje stvari. Hiro naju je pospremil do železniške postaje, kjer sva kupila karte za vlak do letališča Narita. Poslovili smo se in si obljubili, da se vidimo julija v Jugoslaviji. Hiro zopet namerava v Pariz in od tam skozi Jugoslavijo v Grčijo. Z Bojanom sva se zaobljubila, da ga bova dobro pogostila in mu povrnila njegovo gostoljubje.
Z vlakom sva se vozila uro in pol. Na zadnji postaji so naju tudi malo kontrolirali. Od tam sva šla z avtobusom do letališča. Na letališču sva uredila formalnosti, plačala takso (2000 jenov), zapravila nekaj denarja in čakala na avion.
Tokrat je bil avion polno zaseden. Moj sosed je Američan (po rodu iz Ohia), ki pa živi in dela na Japonskem. Zopet smo prestavili uro. Pristali smo ob 8,30 v Hong Kongu. Počakala sva še najino prtljago in zadnji hip ulovila avtobus do mesta. Odločila sva se, da bova pustila prtljago tam kjer sva prej stanovala in se zato ne bova nič prijavila. Odložila sva nahrbtnike in šla kupit nekaj majic, ki sem jih že prej izbral. Po nakupih sva se odločila, da bova zjutraj prej vstala in se počasi odpravila na Kitajsko — nazaj v Peking. Spat sva šla kar v spalne vreče — samo enkrat na celem potovanju.
7.	MAJ (četrtek)
Zjutraj sva, po zajtrku v McDonaldu, pospravila stvari v
nahrbtnike in se s taksijem odpravila do železniške postaje. Ta-xi je v Hong Kongu relativno poceni in se splača prevažati z njim. Ko smo z vlakom prišli do meje, sva peš prešla mejni pas, uredila vse nujno, menjala denar . ..
Spoznal sem dve dekleti z Danske. Potovali sta kot midva, le da sta bili še na Filipinih in Tajskem, zdaj pa sta bili tudi namenjeni na Kitajsko. Z njima sva potovala do Cantona. Na železniški postaji smo se poslovili, ker sta šli oni dve v Hostel, midva pa po informacije za vlak do Pekinga. Ker nisva imela Jutakinih zvez, sva plačala za karti enkrat več kot za pot do Hong Konga in še turističnih juanov nisva mogla menjati v ljudske. Srečo sva imela. da sva čakala na vlak samo nekaj ur, saj smo odpotovali ob I9,35h. Ko sva čakala na vlak, sva si kupila nekoliko boljšo večerjo (kurje bedrce, riž, zelenjavo in pepsi).
Ob 7h zvečer so po vojaško začeli spuščati potnike na vlak. Čeprav sva bila med prvimi v čakalnici, je bilo potem na vlaku že vse polno, a sva komaj lahko stlačila najino prtljago. Bila sva slabe volje, že zaradi tega, ker sva plačala za pot do Pekinga skoraj 3 x več kot od Pekinga sem dol.
8. MAJ (petek)
Spanje je minilo brez tiste vročine, ki mi je počasi začela že presedati. Tokrat je bilo kar znosno. Zopet sva se rtiorala navaja--ti na grozne higienske razmere. Na vlaku je normalno, da vodo, s katero izplahuješ kozarec, poli-ješ po tleh, na tla mečeš vrečke od čaja, smeti mečeš skozi okno . . .
Ravno so nama pripeljali zajtrk (zopet riž z neko zelenjavo in ostanki mesa . ..) — tokrat obupno.
Po celodnevnem poležavanju sva šla na večerjo v jedilni va-
Na
avtobusih je v Pekingu velika gneča
gon. Zopet podobno. Le pivo, ki nama je cenjeni del kosila, je še kar normalno. Tokrat sva se počutila bolje. Ko sva se vrnila v najin kupe, smo se pogovarjali (s tistimi, ki znajo angleško) o Kitajski, Jugoslaviji, šolanju, zaposlovanju, zaslužku, o možnostih potovanja, odprtosti državne politike.
Zvečer sva težko zaspala, saj sva cel dan poležavala.
9. MAJ (sobota)
Tokrat so nas na vlaku zbudili že ob 5h zjutraj z glasno glasbo in tudi vse luči so prižgali. Pravi teror nad potniki. Spal sem naprej, nisem se pustil motiti. Pa me je prisilil (da sem vstal) možakar, ki je pospravljal postelje. Sede smo čakali, da prispemo v Peking. Vlak je zamujal več kot dve uri.
Kitajci so začeli zbirati svojo prtljago, zloženo v raznih vrečkah in torbah. Z njo so se motovilili gor in dol. Za najine nahrbtnike je bilo komaj kaj prostora.
V Pekingu sva se poslovila od sopotnikov. Najprej sva šla na informativno agencijo in spremenila datum najinega odhoda na teden dni prej. Spremeniti sva morala tudi datum na najinih vi-zah za Rusijo.
Zopet sva se zgnetla na mestni avtobus in se odpeljala do postaje, kjer je bilo najino prvotno bivališče. Ker sva zamudila kosilo, sva se zadovoljila kar s keksi in mineralno vodo. Potem sva šla gledat, če je Jutaka še v sobi v kateri smo stanovali skupaj. Žal je bila soba zasedena, z Jutako pa sva se po 18-ih dneh veselo pozdravila. Tokrat sva dobila sobo v 6 nadstropju, v skupnih spalnicah. Šla sva k Jutaki in spoznala še nekaj njegovih prijateljev. Pogovarjali smo se o Japonski, Hong Kongu — ob sko-
delici kave, ki se je prav prilegla.
Potem sva šla na sprehod v mesto, si ogledala še nekaj trgovin (tokrat sem si kupil usnjeno jakno za 250 RMB jenov). Privoščila sva si še večerjo (na »blef«, saj nisva vedela, kaj je kaj). Bilo je kar okusno, seveda poplaknje-no s pivom.
Na poti domov sva srečala dva muzikanta, ki sta igrala ljudsko glasbo in otroka (imel je kakšnih 5 let), ki je izvajal trike s tremi skodelicami in kroglicami.
Po krajšem počitku v hotelu sva šla zvečer z Jutako na pivo. Tam sem srečal Danca, ki sem mu že prej v biroju dal nekaj informacij, skupaj smo sedeli ob pivu in pripovedoval mi je o svojem potovanju po Indiji, Burmi, Nepalu, Tajski. Na poti je bil že eno leto, ter opravljal tudi razna priložnostna dela, da je dobil potreben denar.
Pred spanjem naju je Jutaka učil še nekaj osnovnih kitajskih
Piše: Dare Bencik 7
in japonskih besed ob poslušanju kitajske glasbe, ki je bila takrat hit št. 1 (kaseto je kupil Bojan).
10. MAJ (nedelja)
Pred zajtrkom sva vplačala iz-posojnino 2 — koles. Preden sva šla v mesto, sva uredila zapiske in oprala nekaj stvari. Potem sva šla na »forbiden plače« (prepovedan prostor). Tam sva zelo poceni nakupila še nekaj značilnosti (palčke, budine kipce).
S kolesom sva šla (precej utrujena od »shopinga«) do hotela in potem na kosilo v kitajsko restavracijo. Pred njo sva srečala Berlinčana, s katerim sva se pogovarjala o doživetjih in izkušnjah.
V hotelu sem spoznal še enega Nizozemca, ki jih tudi bolj redko srečaš na takih potovanjih — tako kot Jugoslovane. Zvečer pa sem spoznal še Avstralce, ki so bili na poti v Evropo.
Parkirišče koles
8. stran ★ n8S C3S
KULTURA
titovo velenje ★	4. februarja
Ob 8. februarju — slovenskem kulturnem prazniku
Kultura človeka hrabri in mu daje moč
Kultura. Asociacija. Kakšna? Ustvarjalnost, doživljanje, spremljanje, oblikovanje, hotenje, vedenje, čutenje, potreba, denar ...? Ali: slika, knjiga, grad, violina, beseda, glasba, barva ...?
Kaj vam pravzaprav pomeni in predstavlja pojem kulture? Kaj kultura sploh je? Le ena od besed v stavku — slovenski kulturni praznik?
O njem se pogovarjamo s prvim človekom velenjske kulture: Ra-dom Slancem, predsednikom skupščine Kulturne skupnosti Velenje.
»Človek je kulturno bitje, brez kulture se ne bi znašel, ne bi imel orientacije. Kultura je kot oblikovalec zavesti, nosilka osvobajanja človeka, izhodišče, smisel, namen osvobajanja in s tem smisel dela in življenja posameznika in skupnosti.
Predpogoj, vrednost in vrednota, ki s humaniziranjem vseh elementarnih človekovih potreb odločilno vpliva na njegovo delo, ga spodbuja in vodi. Kultura je neposredna spremljevalka produktivnosti dela, temeljna silnica, ki človeka hrabri in mu daje moč, da dela za osebno in skupno blaginjo. Pri tem pa je gmotna blaginja le temelj in okvir za duhovno vsebino in za človeka vredno — socialno varno, zdravstveno zavarovano s čim manjšim trpljenjem in bolečinami povezano življenje. Ohranja čvrstost naroda v sodobnem pomenu, hkrati pa mu odpira meje in širi horizonte v svetovno integracijo duha, dela in mišljenja.
Ob tem je treba najprej odpraviti razlikovanje in nasilno delitev na tako imenovano gospodarsko in negospodarsko sfero. Kultura v širšem pomenu — v duhovnem, izobrazbenem, socialnem in zdravstveno varstvenem ni postranska, dodatno obremenjujoča družbena sfera, ampak temeljna entiteta naše družbe, katere osnovni smisel in namen je humanizacija vsega individualnega in kolektivnega. Metodološko to pomeni — poiskati sodobni, na vse strani odprti družbi primerne oblike kulturnega dela, odpreti možnosti uživanja umetniškega mišljenja in duha, dostopnost do vsega tega.«
NAŠ ČAS: Brez kulture ne bi mogli živeti. Kot kruh je. Pa vendar jo v naši družbi uvrščamo med porabo in še to tisto, ki ji dajemo mesto nekje ob strani. Pogosto dobi človek občutek, da ji namenimo pač toliko, kolikor ostane ...
RADO SLANC: »Proučevanje kulture politike in splošna kultu-rologija sta v razvojnem začetku, vendar je kljub temu potrebno kulturološkim vprašanjem posvetiti večjo raziskovalno, analitično in miselno pozornost.
Verjetno lahko hitro ugotovimo, da je enakopravna vključenost kulturnega razvoja — v finančno materialnem pogledu — v splošni družbeni, ekonomski in znanstveno tehnični razvojni plan, redkost. Razvoj duhovno umetniške ustvarjalnosti se bo vedno izmikal opredmetenosti planske miselnosti in metodolo-
gije, vendar to ne pomeni, da družba nima nobenega vpliva na dinamiko in moč svojega kulturnega razvoja.
Deformacija, ki jo nakazuje vprašanje, je nerazumljiv dosežek v evoluciji naše družbe. Večkrat sam sebe prepričujem, da je to le ostanek nadgrajenske miselnosti, ki pa na današnji stopnji razumevanja sveta in človeštva že pomeni svojevrstno mešetarje-nje. Prepričan sem, da vulgarna materializacija idejnih in umetniških kvalitet, ki jih vsebujejo humanistična dela, ni možna.«
NAŠ ČAS: Kakšen je položaj kulture v družbi in naši občini?
RADO SLANC: »Prav gotovo je kritičen, ker se mora neprestano dokazovati kot enakovredna komponenta v razvoju družbe. O kulturoloških in kulturno političnih problemih družbe in sedaj živečih in ustvarjajočih ljudi vsekakor premalo vsi skupaj razmišljamo. Naša kulturno politična besedovanja, sklepi in njihova uresničitev se strašno težko osvobajajo pragmatičnih polresnic, skleroze in slabokrvnosti. Omrtvičenj smo. Administrativni sistem povzroča, da stopicamo na mestu brez volje in moči. Skozi politično administrativna očala vidimo ukrepe, zakone, statute, pravilnike in obrazce, s katerimi nas osrečujejo drugi, pa tudi sami med seboj. Zato nimamo, niti v praktičnem, niti v teoretičnem smislu izdelanega integralnega modela kulturne politike.
Kar pa se tiče naše občine, to je seveda moje mnenje, pa sem optimist. Zaupam ljudem. Če prebivalci te doline damo nekaj nase — in mislim, da damo — potem bomo tudi v bodoče nadaljevali in dograjevali našo kulturno stvarnost, skrbeli za našo de-
diščino, vzdrževali kulturne objekte in življenje v njih, uvajali sodobno tehnologijo in metode dela v poklicne kulturne ustanove, ustvarjali pogoje za aktivno vključevanje čim večjega števila prebivalcev v kulturno umetniške procese, omogočali priliv svežih idej in kritično ostrili kriterije do svojega in tujega ustvarjanja, skrbeli za svoj življenjski in delovni prostor in živeli v skladu z vrednotami civilizacije in naroda, katerima pripadamo. Z roko v roki delali naprej.«
NAŠ ČAS: Vemo, da bo denarja za kulturo v letošnjem letu manj. Kako ga razdeliti, da bi ga vendarle polno izkoristili?
RADO SLANC: »Ustvarjalnih zamisli na področju kulture je v naši občini veliko. Najbolj učinkovito bi bilo financiranje posameznih projektov. Vendar to povsod ni možno.
V zadnjih letih je bila »tehnika razdeljevanja« sredstev v kulturni skupnosti relativno natančno izdelana in naravnana v financiranje programov. S tem smo uspeli spremeniti nekatera razmerja med višinami sredstev za posamezne programe, omogočili pojav novih programov, skupščina pa si je tako zagotovila večji vpliv in nadzor. Ob tem pa smo jasno izražali težnjo, da morajo nosilci programov, torej izvajalci, z zagotovljenimi sredstvi ravnati odgovorno in v svojem obsegu gospodariti sami.
Nekaj programov smo financirali direktno, torej brez izvajalcev, da smo uveljavili določeno mero poslovnosti, predvsem pa dokazali, da se je tudi na določenih segmentih kulture mogoče pri financiranju programov obnašati poslovno.«
NAS ČAS: Zadnji ukrepi, ki
smo jim priča, podirajo nekatera načela pri planiranju in ludi v kulturni skupnosti zahtevajo večjo fleksibilnost. Vendar pa kljub nejasnostim na tem področju in kljub ukrepom, teče življenje naprej in načrtovanje razvoja je nujno tudi v takšnih razmerah.
RADO SLANC: »Opreti se je potrebno na lastne sile, sprejeti razmere takšne kot so, poskušati vplivati na pozitivno spremembo razmer, hkrati pa dobro delati. Področje kulture pa je zelo hete-rogeno, zato tudi ta trditev ni enostavno izvedljiva. Znani so pri taki organiziranosti entopij-ski pojavi. Če hoče kulturna skupnost polno izkoristiti predvidena sredstva potem moramo vztrajati na izvršitvi sledečih nalog: definirati kakovost kot bistveno sestavino slehernega kulturnega področja, določiti skupne cilje celotne kulture v občini ter delne cilje posameznih segmentov — ob tem, da skupni cilji niso vsota delnih, morajo biti I prioritetni. To pa zahteva najmanj vsakoletno verifikacijo srednjeročnih ciljev. In še nekaj je zelo pomembno — terjati od izvajalcev usposobitev, da bodo zmogli začrtano delo.
Vem, da ni lahko. Mislim pa, da je to edini odgovor na vprašanje. Predvsem pa je to odgovor času, v katerem živimo.«
NAŠ ČAS: Kultura je širok pojem. Sem sodijo knjige, kino, časopisi, slikarstvo ... Kje so prednosti naših ustvarjalcev, ki bi se lahko uspešno predstavili tudi širše. Jim sploh dajemo za to možnost?
RADO SLANC: »Od Herodo-ta naprej je jasno, kako pomembni so stiki z drugimi. To nas namreč sili v to, da se nenehno sprašujemo, kakšne so odlike naših kulturnih elementov. Soočanje naših kulturnih dosežkov s širšim prostorom in njegovo kritičnostjo je pomembno in dragoceno.
Institucionalne oblike obstajajo. To so razna tekmovanja, revije, srečanja in seveda tudi izmenjave, kjer občina Velenje nastopa tako v jugoslovanskem kot mednarodnem merilu. Dosegla je tudi že visoka priznanja. (Gledališče pod kozolcem in njegova mladinska skupina, Koleda, Dekliški pevski zbor, Rudarska godba, Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj, Republiška razstava Likovni svet otrok, Foto »Zrno« ...)
Z ofenzivnejšim nastopom, bolj organizirano pa bi bilo potrebno naše kulturne dosežke zasidrati v slovenskem prostoru kot stalnico. Na tem področju je v preteklosti največ dosegel Kulturni center »Ivan Napotnik«. Pa tudi rudarska zbirka predstavlja solidno osnovo za razvoj v republiško pomembno institucijo.
Prednost naših ustvarjalcev je tudi v tem, da imamo na primer v mejah Zveze kulturnih organizacij zelo visoke in kakovostne dosežke. Kot primer vzemimo glasbeno udejstvovanje, ki je or-ganizirno in vsebuje vse elemente za učinkovitost. Razpolaga s prostorom in kadri, ki se že več
let premišljeno in vztrajno zbirajo v glasbeni šoli in okoli nje. Glasbeno področje je v občini Velenje organizirano tako kot le redko kje.
Nimamo pa še izdelane politike, kako sicer prodreti s svojo ustvarjalnostjo v slovenski prostor. Tudi eksplicitno izražene želje po tem ni. V slovenskem in mednarodnem prostoru nastopamo v zadnjem času samo z glasbeno šolo. Kot objekt, recimo — violinska šola. Ta uvršča Titovo Velenje med evropske centre glasbe. Sicer pa ne izstopamo s svojo kulturno umetniško produkcijo. To pa zato, ker doslej tega načrta nismo naredili. Je pa nujen, čeprav mislim, da je že vzdrževanje doseženega nivoja zahtevna naloga.«
NAŠ ČAS: Ljubiteljska dejavnost je v občini Velenje zelo razvejana. V številnih društvih krajani tvorno delajo. Pojejo, igrajo, plešejo . .. Doslej je bilo med njimi le malo sodelovanja. Letos pa so se prvič povezali in »rodil« se je Deseti brat, ljudska slikanica, ki je bila med občinstvom sprejeta z navdušenjem. Mar ni ravno to primer tistega, kar si želijo in potrebujejo naši občani?
RADO SLANC: »Največji uspeh Desetega brata je v tem, da je v tako integriranem projektu uspelo združiti toliko ljudi, 70 iz različnih področij. Nisem umetnostni kritik, zato lahko rečem le, da sem zelo zadovoljen, da je to velik napor — tako režiserjev, kot celotnega ansambla — tako odlično uspel. Za to, da ima takšen odmev med publiko, pa krivim tudi čar gledališča samega. Zgodovinsko — družbeni in jezikovni pomen gledališča oblikuje samobitnost ter s tem razvija in utrjuje kulturno identiteto naroda. Gledališče je bilo vedno oporišče slovenske zavesti in samozavesti in eden od virov moči v spopadu s potujčeva-njem: Zois, Linhart, Levstik, Stritar, Cankar, Župančič... Gledališče, ki združuje toliko oblik umetniškega ustvarjanja, predstavlja mesto in prostor skupnega doživljanja, posredovanja in sprejemanja umetnosti. V Titovem Velenju moramo narediti vse, da mu bomo gledališče vrnili.
Tudi velenjska amaterska kultura, ki je v posameznih segmentih izredno razvita in kakovostna pa lahko še bolje pokaže svojo moč in svoje dosežke združena, tako združena, kot je bila recimo v Desetem bratu, ustvarjalno torej, ne le v svoji zvezi.«
NAŠ ČAS: Kje narediti ločnico med ljubiteljsko torej amatersko kulturno dejavnostjo in visoko kulturo?
RADO SLANC: »Nikjer! To sta dva nivoja ene in iste stvari. Oba morata biti prisotna, za oba je značilno spajanje, izposojanje, medsebojno oplajanje, torej dialektična soodvisnost. V kakšnem sosledju niti ni bistveno. Bistveno pa je pri obeh, vprašanje kvalitete.«
NAŠ ČAS: Kulturni center Ivan Napotnik je naša profesionalna kulturna ustanova. V zad-
njem času se zdi, da je vprašanje razreševanja ravnatelja te ustanove, na nek način tipični odraz našega odnosa do kulture.
RADO SLANC: »Po mojem mnenju je to posledica kadrovske krize v občini, še posebej kadrovske krize na humanističnih področjih. Ob industrijskem razvoju je celotna družbena skupnost morda nekoliko pozabila, či bi morali bolj načrtno poskrbeli adi za humanistični oziroma kulturni del. Kulturna skupnost že dalj časa štipendira različne profile in večina teh štipendistov potem tudi dela v kulturi. Prisotno pa je vprašanje vodilnega kadra. Kriza vodenja v Kulturnem centru predstavlja težak problem tudi za Kulturno skupnost. Ta seveda brez Kulturnega centra ni tisto, kar je z njim. Morali bomo vložiti vse napore, da se problem ravnatelja Kulturnega centra v najkrajšem času razreši, saj postajajo razmere nevzdržne in če tega ne bomo naredili, bomo kmalu funkcionarji v Kulturni skupnosti postali nosilci nekaterih programov.«
NAŠ ČAS: Dediščina, takšna ali drugačna. Tudi do nje imamo nek odnos. Kakšen je ta odnos do kulturne dediščine v Šaleški dolini?
RADO SLANC: »Trenutno se ukvarjamo, intenzivno, z dvema programoma. Sanacijo oziroma obnovo velenjskega gradu in Kavčnikovo domačijo. Oba programa napredujeta, seveda pa sta povezana s sredstvi. Če bi jih bilo več, bi šlo hitreje.
Tu je še vprašanje sanacije oziroma ureditve simbola Šaleške doline — šaleškega gradu. V Kulturni skupnosti in komisiji za kulturno dediščino čakamo na projekte, ki bi jih že moral izdelati Zavod za spomeniško varstvo v Celju. Veliko pa smo se že dogovarjali s Turističnim društvom oziroma zvezo, da bi nastopili skupaj. To je velik finančni zalogaj. Ne le problem kulturne skupnosti, ampak cele občine. Če bi začeli brez realnega ovrednotenja del, bi se nam lahko zgodilo, da bi zašli. Ne moremo namreč brez projektov reči, da bo to stalo toliko in toliko, potem bo pa desetkrat več.«
V letošnjem letu slavimo 100. letnico rojstva Ivana Napotnika. Ob tej priložnosti pozivam velenjski muzej, da pripravi, občinsko skupščino pa, da sprejme odlok o razglasitvi Napotnikove zapuščine kot dediščine našega kulturnega prostora.
Tudi sicer moramo v letošnjem letu razglasiti premično dediščino.
NAŠ ČAS: In ob koncu — vaše misli ob letošnjem kulturnem prazniku.
RADO SLANC: »Vse, kar sem že povedal. Vsem nam pa želim, da bi se zavedli in zavestno opredelili za nekatere vrednote, kot so: odkritost, poštenost, sodelovanje, radost ob delu in njegovih rezultatih. In vsem iskreno čestitam ob kulturnem prazniku.«
Mira Zakošek in Milena Krstič Planine
Mešani pevski zbor Gorenje
Še bolj ubrano, še lepše.
Ni lepšega, kot če ti je dano, da lahko ob pesmi pozabiš na vse kar te teži, da zapoješ, da s pesmijo iz otopelosi prebudiš še koga. Ni bolj polne dvorane od tiste, ki je prepojena z glasovi nekaj deset pevcev, ki se tam pod stropom mešajo in preletajo in oplemeniteni prihajajo nazaj v uho. In ni bolj polnega občutka kot je, če je eden od glasov tvoj.
Tako je verjetno prepričan tudi Ivan Sotošek, že od vsega začetka prvi tenor mešanega pevskega zbora Gorenje, od lanskega novembra pa tudi predsednik tega zbora. Najraje ima tisto — Rož, Podjuna, Žila, pa ono Poj-dem u Rute, ali pa tisto Sem se rajtav ženiti pa se ne bom . . . Koroška pesem mu je blizu. Ta mu še najlepše odzvanja. Z Ivanom Sotoškom sva se srečala zaradi zbora.
Mešani pevski zbor Gorenje je bil ustanovljen decembra 1976.1
leta, na prvi vaji so se pevci srečali 6. januarja 77. leta, trenutno pa v njem prepeva petdeset pevcev in pevk, ki so zaposleni v najrazličnejših organizacijah združenega delu v občini Velenje, in še zdaleč niso, kot bi kdo ob imenu pomislil, samo delavci Gorenja. Zbor že od samega začetka vodi Ciril Vrtačnik. «dslej so naštudirali več kot sto pesmi. Veliko. Kar poskusite se spomniti, če jih toliko sploh poznate, kaj šele, da bi jih znali zapeti. Nastopajo na vseh prireditvah v okolici, podajo pa se tudi drugam. V druge kraje, v druge republike. Tudi čez mejo. Vsaki dve leti izmenično — enkrat tu, drugič tam — se srečajo s podobnim zborom KONKORD1A iz Esslingena v ZRN. Letos jih bodo pevci tega zbora obiskali v Titovem Velenju.
Še nekaj ne bi smeli spustiti, I ko nizamo podatke o zboru. Te-
še boljše
ga, da so se dvakrat udeležili revije Naša pesem v Mariboru in se obakrat vrnili z bronom.
Še vedno pa z doseženim niso zadovoljni. Predvsem si želijo, da bi se zbor glasovno še okrepil. Manjkajo jim predvsem moški glasovi, pogrešajo pa tudi mlajše ženske glasove. Ko so v novembru izvedli občni zbor, so sprejeli, kot se spodobi tudi program dela za naprej. Naloge so razdelili na kratek in dolgi rok. Stalna naloga, ki jih bo ves čas spremljala pa je dvig kakovosti, še boljše, še lepše. Ta kakovost se mora potrditi, pravijo mora, vsaj s srebrom v tej skupini pevskih zborov. Nov program je pred njimi, letni koncert, kjer bodo spet pokazali, kako ubrano zvenijo njihovi glasovi.
Kako pa je s sredstvi? Glavnino sredstev za njihovo dejavnost zagotavlja Gorenje, pokrovitelj zbora lani je bilo tega denarja
približno osemstotisoč dinarjev, nekaj pa prispeva tudi Zveza kulturnih organizacij, lani recimo petsto dvajset tisočakov. Nekaj zberejo pevci sami. Pa kar gre. Le letos na tihem upajo, da bodo le dobili kaj več, ko bodo imeli na obisku goste iz Esslingena.
Če vas je zamikalo, da bi se preizkusili, vrata so vam odprta. Poiščite jih lahko vsak torek ali četrtek v glasbeni šoli Frana Ko-runa-Koželjskega, kjer vadijo. Z vajami začnejo ob 19.30.
Ne bi vas sicer želeli prestrašiti, ampak reči je treba, da so vaje precej naporne. Dostikrat se zgo-
di, da pride kdo na novo, ko pa spozna, da je potrebno za lepo petje precej dela in volje, si premisli in se odloči, da bo raje prepeval sam, brez vaj in tam, kjer ga nihče ne sliši. Pa vseeno pridi-j te, morda za vas ne bo pretežko.
I	(mkp)
Pevski zbor Gorenje
4. februarja ;-?	* titovo velenje
OBJAVE, RAZPISI
nas cas ★ stran 9
Kulturni center Ivan Napotnik
Koledar prireditev — februar
V	POČASTITEV SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA ČETRTEK, 4. FEBRUARJA
knjižnica Titovo Velenje Od tega dne bo v mesecu februarju na ogled tematska razstava OTON ŽUPANČIČ življenje in delo
PETEK, 5. FEBRUARJA, ob 17.00
preddverje doma kulture Šoštanj Otvoritev dokumentarne razstave REVOLUCIONARNO GIBANJE V ŠOŠTANJU
Pripravil: Kulturni center Ivan Napotnik — muzej
Razstava bo odprta do konca meseca
PETEK, 5. FEBRUARJA, ob 19.00
dom kulture Šoštanj
0'Casey — Werich PRIHRANJENI DOLAR komedija
Gledališče pod kdzolcem iz Šmartnega ob Paki Igrata: Jože Krajnc in Jože Robida
Vstopnice 2.000 din, popusti običajni.
Vstopnice prodajajo v domu kulture Šoštanj med 10.00 in 11.00 uro ter eno uro pred predstavo.
SOBOTA, 6. FEBRUARJA
ob 10.00 dom kulture Titovo Velenje
ob 11.30 dom kulture Šoštanj ob 15.30 dom kulture Šmartno ob Paki
Zdenek Florian:
TOBIJA
lutke
Gostuje lutkovno gledališče iz Kamnice pri Mariboru
Tobija je jazbečar, ki ni zadovoljen s svojim izgledom. Rad bi prevzel podobo nekaterih drugih živali. Izkušnje pa ga pripeljejc do spoznanja, da je srčnost pomembnejša od zunanjega videza.
Vstopnice 800 din!
SREDA, 10. FEBRUARJA, ob 19.00
dom kulture Titovo Velenje
SVEČANA AKADEMIJA ob slovenskem kulturnem prazniku
s podelitvijo Napotnikovih priznanj
V	programu sodeluje Gledališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki.
PETEK, 12. FEBRUARJA, ob 19.00
galerija kulturnega centra Ivan Napotnik
otvoritev razstave slik VIKTOR ŠEST
V	programu ob otvoritvi sodeluje Klemen RAMOVŠ s predstavitvijo kljunaste flavte in komentiranim koncertom.
Viktor Šest je član Društva mariborskih likovnih umetnikov. Psihološko in fiziološko posredovanje vidnega sveta s prizvoki hi-storicizma so atributi njegove umetniške interpretacije, ki jih posreduje v oljih in risbah.
Razstava bo odprta do konca meseca.
PETEK, 12. FEBRUARJA, ob 19.00
obisk v ljubljanski operi
Peter lljič Čajkovski LABODJE JEZERO balet
Balet Labodje jezero sodi v sam vrh najbolj priljubljenih svetovnih baletnih del. S svojo očarljivo glasbo, razgibanimi ritmi in sijajno instrumentacijo vsakokrat na novo očara poslušalce.
Odhod avtobusa ob 16.30 izpred Rdeče dvorane. Cena aranžmaja 10.000 din. Prijave do zasedbe avtobusa. Telefon 854-747.
TOREK, 16. FEBRUARJA, ob 19.30
dvorana glasbene šole Titovo Velenje
SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Dirigent: Marko Letonija Solist: Miran Kolbe, violina
Program:
Škerlj — 6. simfonija (rapsodi-čna) za violončelo in orkester, R. Schumann — 1. simfonija, J. Brahms — Violinski koncert
Organizator: Glasbena mladina Velenje
Koncert je namenjen šolski mladini in za izven. Vstopnice 3.000 din. Popusti običajni. Vstopnice podajajo v Glasbeni šoli in v domu kulture
ČETRTEK, 18. FEBRUARJA, ob 19.30
knjižnica Titovo Velenje Bojan Štih — Tone Partljič FAUSTOVE IMPROVIZACIJE BOJANA ŠTIHA
v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega
Namesto razgovora z Bojanom Štihom, ki je bil predviden v naši knjižnici le nekaj mesecev pred njegovo smrtjo, smo povabili MGL, ki se bo predstavilo z izborom njegovih provokativnih esejev, ki prinašajo vrsto njegovih najbolj značilnih misli, mnenj in opažanj o slovenskem duhovnem prostoru in še vedno pomenijo svojevrsten izziv.
Vstopnina 2.000 din. Popusti običajni.
PETEK IN SOBOTA, 19. in 20. FEBRUARJA, ob 19.30
dom kulture Titovo Velenje
Josip Jurčič DESETI BRAT
Režija, scena in kostumi: Bogomir Veras
Nastopajo združeni gledališčniki, pevci in folkloristi občine Velenje
Ljudska slikanica DESETI BRAT je do sedaj štirikrat privabila polno dvorano občudovalcev ter požela vsa priznanja in splošno odobravanje. To je gledališka predstava, ki jo danes radi gledamo.
Vstopnice 3.000 din. Popusti običajni!
Predprodaja vstopnic v domu kulture Titovo Velenje, v domu kulture Šoštanj med 10.00 in 11 00 ter v trafiki v Šmartnem ob Paki. Okoličani lahko ob nakupu vstopnic rezervirajo tudi sedež v posebnem avtobusu, ki bo peljal na to prireditev iz Šmartnega ob Paki skozi Šoštanj — v soboto 20. februarja.
NEDELJA, 21. FEBRUARJA, ob 17.00
dom kulture Šmartno ob Paki
MEŠANI PEVSKI ZBOR GORENJE
koncert
Dirigent: Ciril Vertačnik
Vstopnice 3.000 din.
SREDA, 24. FEBRUARJA, ob 19.00
obisk v ljubljanski operi Giuseppe Verdi NABUCCO
Ta veličastna Verdijeva opera še vedno privablja trume občudovalcev, vendar bo vedno redkeje na repertoarju, zato je to zadnji obisk
Odhod avtobusa ob 16.30. Cena aranžmaja 10.000 din. Prijave na telefon 854-747.
ČETRTEK, 25. FEBRUARJA, ob 19.30
dvorana glasbene šote Titovo Velenje
AKADEMSKI KOMORNI ZBOR COLLEGIUM MUSICUM iz Beograda
Dirigent: Darinka Matic — Maro-vič
Solisti:
Svetlana Bojčevič, sopran, Aleksandra Ivanovič, mezzosopran, Aleksander Manevski, bas, Darko Manič, bas, Kosta Popovič, klavir, Predrag Stefanovič, klarinet
Program: A Caplet, B. Britten, Z. Erič, I. Kuljevič, D. Despič, V. Ni-kolevski
Vstopnice 2.000 din. Popusti običajni. Vstopnice prodajajo v domu kulture in v Glasbeni šoli.
SOBOTA, 27. FEBRUARJA, ob 16.00
dom krajanov Pesje
JUBILEJNI KONCERT OB 60-LETNICI TAMBURAŠKE-GA ORKESTRA V Pesjem
Sodelujejo tamburaši iz Pesjega in Griž, Podkrajski fantje ter citrar M. Marinšek.
SOBOTA, 27. FEBRUARJA, ob 18.00
dom krajanov Škale
SREČANJE PEVSKIH ZBOROV
Koncert pevskih zborov v Škalah bo zaključil prireditve v mesecu kulture.
SOBOTA, 27. FEBRUARJA, ob 19.30
dom kulture Titovo Velenje
Peter Turrini TA NORI DAN
Gostuje Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica
Ta nori dan po Torriniju je gangsterska igra o dekadentni, oblasti željni aristokratski kliki, ki bi za vsako ceno želela preprečiti Figa-ru in Suzani, da bi odletela iz ple-menitaškega gnezda in odšla po novih poteh. Igra ni samo komična temveč tudi napeta, kajti to je nova igra o Figaru z novim Figa-rom, novimi poantami, novim zaključkom in novim končnim naukom.
Vstopnice 3.000 din. Šolska mladina 1.500 din.
NEDELJA, 28. FEBRUARJA, ob 17.00
dom kulture Šmartno ob Paki
FOLKLORNA SKUPINA MARIJA GRADEC
Folklorna skupina iz Marija Gradca pri Laškem bo prikazala splet plesov iz Slovenije in onkraj njenih meja
Vstopnice 2.000 din.
PONEDELJEK, 29. FEBRUARJA, ob 18.00
obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani
Modest Musorgski BORIS GODUNOV opera
Dirigent: Lovrenc Arnič
Gre za prvo veliko postavitev opere v Cankarjevem domu, kjer se bo vsako leto zvrstila po ena opera, ki zahteva posebne tehnične, akustične in prostorske rešitve. Koreografija je delo Waclawa Orlikovskega, nastopajo pa domala vsi solisti in zbor Opere in baleta Ljubljana.
Odhod avtobusa ob 15.30 izpred Rdeče dvorane. Cena aranžmaja 10.000 din. Prijave do zasedbe avtobusa. Telefon 854-747.
ŠE ŠTIRJE LEPI GLASBENI DOGODKI V MARCU 1988:
TOREK, 1. MARCA, ob 19.30
dvorana glasbene šole Titovo Velenje
SVEČANI KONCERT ob 80-letnici Pavla Šivica
Izvajajo: solisti, zbor in orkester Glasbene šole Titovo Velenje
Skladatelj in Prešernov nagrajenec Pavel Šivic slavi te dni visok življenjski jubilej Za njegovo bogato ustvarjalnost na področju glasbe ga bomo Velenjčani počastili s koncertom njegovih skladb.
Vstopnice 2.000 din. Popusti običajni.
SOBOTA, 5. MAREC, — pred praznikom Dneva žena
v sodelovanju s Kompasom Celje
koncert
HOFBURŠKI SIMFONIČNI ORKESTER
v Koncertni hiši na Dunaju Program: J. Strauss. E. Kalman, F. Lehar, R. Stolz
Odhod ob 3.30 izpred Rdeče dvorane. Na Dunaju ogled znamenitosti in večerja na Grinzingu. Prenočišče z zajtrkom. V nedeljo ob 10.30 koncert v Koncertni hiši ter ogled Schonbrunna in Prater-ja. Povratek v Titovo Velenje v poznih večernih urah.
Cena aranžmaja 79.900 din. Doplačilo za vstopnico na koncert 250 Asch, za večerjo 130 Asch in za druge vstopnine 130 Asch.
MOŽJE! Ne pozabite na dan, ki se ga vaše žene rade spominjajo in jih tokrat presenetite z malo drugačnim šopkom. (Cena aranžmaja = cena 4 šopkov v naših cvetličarnah)
Prijave sprejemajo v domu kulture Titovo Velenje, tel. 854-747. Ob prijavi je potrebno plačati 30.000 din.
PONEDELJEK, 7. MARCA, ob 18.00
dom kulture Titovo Velenje
KONCERT V POČASTITEV DNEVA ŽENA
Sodelujejo:
Moški pevski zbor Kajuh dirigent: Zmago Frankovič Mešani mladinski pevski zbor CSŠ
dirigent: Danica Pirečnik
Lepa slovenska narodna in umetna pesem je najlepša čestitka ob prazniku, ki ga kulturno proslavi-I mo.
' Vstopnine ne bo.
SOBOTA, 26. MARCA, ob 18.00
obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani
DIMITRIS SGOUROS, klavir in Simfonični orkester Slovenske filharmonije
Dirigent: Uroš Lajovic Program: A. Dvorak — Simfonija št. 8; J. Brahms — Klavirski koncert št. 1
Mladi grški pianist, ki je že dvakrat navdušil ljubljansko publiko, bo tokrat kar trikrat nastopil v Cankarjevem domu, vsakokrat z drugačnim programom in drugim dirigentom.
Odhod avtobusa bo ob 15.30 izpred Rdeče dvorane. Cena aranžmaja 12.000 din. Število vstopnic je omejeno.
VSEM OBISKOVALCEM NAŠIH PRIREDITEV ISKRENO ČESTITAMO OB 8. FEBRUARJU — SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Občinska kulturna skupnost Velenje Zveza kulturnih organizacij Velenje Kulturni center Ivan Napotnik Titovo Velenje
I »Kj.|N|o| I m
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINAH VELENJE IN MOZIRJE
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	Dl	NČ DČ	ROK P	OD	ŠT. DEL.
Center srednjih šol — TOZD EKŠ	prof. slovenskega jez.	prof. slovensk. jez.	X	nč	8	550.000	1
ELEKTROKOVINARSKA OPREMA	informatik ali ekonomist						
Center srednjih šol — TOZD EKŠ	ali ing. elektrotehnike	informatik I.	3	nč	15	460.000	
	ing. strojništva	ing. strojništva	3	nč	8	480.000	
Gorenje — Servis	ekonomski tehnik	knjigovodja terjatev	6 m	nč	8	300.000	
ELEKTROKOVINARSKA OPREMA	programerski tehnik ali						
	strojni tehnik	informatik V.	2	nč	15	310.000	
Gostišče Tinka Zaje	kuharska pomočnica	kuharska pomočnica	X	nč	15	150.000	
Gorenje — Notranja oprema	strojni mizar	strojni mizar II	X	nč	8	230.000	
VIZ — TOZD OŠ Gustav Šilih	snažilka	snažilka	X	dč	8	250.000	
LEGENDA: D! — delovne izkušnje, NČ — nedoločen čas, DČ —		določen čas, OD — osebni dohodek.					
REDNI KINO
Nadaljevanja ciklusa komedij BUD SPENCERJA in TEREN-CE H1LLA.
Četrtek, 4. 2. ob 10., 18. in 20. uri ŠTIRI PESTI PROTI RIU — ameriški, avanturistični.
Petek, 5. 2. ob 10., 18. in 20. uri TATOVI IZGUBLJENEGA ZAKLADA — italijanski, avanturistični.
Sobota, 6. 2. ob 16., 18. in 20. uri PAR NEPAR - ameriški, komedija.
Petek, 5. 2. ob 22. uri NOČNA PREDSTAVA - ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK — ameriški, erotični. V gl. vi.: Leslie Bovee.
Nedelja, 7. 2. ob 18. in 20. uri NEŽNA KOŽA DEVICE ANGELE — italijanski, erotični. V gl. vi. Carlo Mucari.
Nedelja, 7. 2. ob 10. uri in ponedeljek, 8. 2. ob 10., 18. in 20. uri BMX BANDITI - angle-ško-avstralski, akcijski. V gl. vi.: David Argue.
Torek, 9. 2. ob 18. in 20. uri NEŽNA KOŽA DEVICE ANGELE — italijanski, erotični. V
. vi.: Carlo Mucari.
Sreda, 10. 2. ob 10., 18. in 20. uri MAFIJA PROTI NINJI — hongkonški, akcijski. V gl. vi.: AIexander Lou.
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 4. 2. ob 20. uri LABORATORIJ ZLOČINOV — italijanski, srhljivka. V gl. vi.: Micha-el Murphy.
Nedelja, 7. 2. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA -
BMX BANDITI — angleško-av-stralski, akcijski.
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 8. 2. ob 20. uri ŽENSKA SOKOL — ameriški, spektakel. Režija: Richard Don-ner. V gl. vi.: Rutger Hauer, Mi-chelle Pfeiffer. 2 nominaciji za Oscarja 86: kategoriji zvok in montaža zvočnih efektov.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 6. 2. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA — BMX BANDITI — angleško-avstral-ski, akcijski.
Sobota, 6. 2. ob 18. uri LABORATORIJ ZLOČINOV - italijanski, srhljivka.
Nedelja, 7. 2. ob 17.30 in 19.30 uri PAR NEPAR — ameriški, komedija.
Ponedeljek, 8. 2. ob 19.30 uri NEŽNA KOŽA DEVICE ANGELE — italijanski, erotični.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 5. 2. ob 19. uri NEŽNA KOŽA DEVICE ANGELE — italijanski, erotični.
Nedelja, 7. 2. ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA BMX BANDITI — angleško-av-stralski, akcijski.
Torek, 9. 2. ob 19. uri MAFIJA PROTI NINJI — hongkonški, akcijski.
KINO KONOVO
Sreda, 10. 2. ob 18. uri JOSKS — ameriški, mladinski.
STISKARNA
Torek, 9. februarja, ob 19. uri SLOVENSKI KRATKI FILMI. Ponedeljek, 15. februarja, ob
19. uri LITERARNI VEČER ob 8. februarju in 44-letnici smrti Karla Destovnika-Kajuha.
Zbor delavcev Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje
OBJAVLJA dela in naloge
TAJNICE
za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji:
—	končana srednja upravno administrativna šola
—	dobro znanje strojepisja
—	dve leti delovnih izkušenj
—	znanje slovenskega knjižnega jezika
—	tečaj za tajnice
Poskusno delo traja dva meseca.
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
Kandidati naj pošljejo prošnje s potrebnimi dokazili na Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, 63320 Titovo Velenje, Františka Foita 10, v 8 dneh po objavi razpisa.
Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili o izbiri v 8 dneh po sprejemu sklepa.
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE
TOZD Naravno zdravilišče Topolšica
Delavski svet tozd Naravno zdravilišče Topolšica razpisuje po določilih statuta tozda dela in naloge individualnega poslovodnega organa
VODJA TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA
Kandidat za vodjo tozd mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	najmanj višja strokovna izobrazba
—	znanje tujega jezika
—	5 let izkušenj
—	da je s svojim dosedanjiim delom pokazal sposobnosti razvijanja samoupravnih, socialističnih odnosov
—	da predloži program dela.
Kandidat bo izbran za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v zaprti ovojnici z oznako »Razpisna komisija« v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni center Velenje, kadrovska služba, Titovo Velenje, Vodnikova 1.
Kandidate bomo o izbiri obvestili po sprejemu sklepa na delavskem svetu tozd.
10. stran * H3S C3S
OBJAVE, RAZPISI
titovo velenje *	4. februarja
JL
INŽENIRING
p. o.
TITOVO VELENJE
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
V	sedanji organiziranosti smo mlajša delovna organizacija, vendar imamo veliko izkušenj in znanja s področja vodenja inženiringa za potrebe agrokompleksa, izdelave tehnične in tehnološke dokumentacije, raziskave tržišča in vodenja finančnega inženiringa.
S svojo dejavnostjo pokrivamo celotno jugoslovansko tržišče in uspešno prodiramo na področje zunanjega trga.
V	osvajanju posameznih programov in tržišč smo imeli hitro rast. Sedaj smo sredi razvojnih, tehnloških, organizacijskih in kadrovskih prizadevanj za še kvalitetnejši in hitrejši razvoj naše delovne organizacije, katera so usmerjena v osvajanje novih programov in prodaje intelektualnih storitev.
V	teh prizadevanjih je veliko prostora za nove kreativne in samoiniciativne kadre, zato
vabimo k sodelovanju:
—	diplomirane inženirje strojne, elektro in gradbene smeri,
—	inženirje strojne, elektro in gradbene smeri,
—	ekonomiste,
z nekaj let delovnih izkušenj. Zaželjeno je, da imajo kandidati opravljen strokovni izpit.
Zaposlitve nudimo na področju:
—	vodenje organizacijske enote — sektorja projekti-ve, razvoja in consuttinga,
—	priprave dela,
—	vodenja projektov,
—	projektiranja strojnih inštalacij (vodovod, ogrevanje, ktimatizacija),
—	projektiranje gradbenih objektov v agrokompteksu
—	projektiranje etektroinstatacij (šibki tok, jaki tok, elektronika).
Vse zainteresirane kandidate vabimo, da se osebno oglasijo ali pošljejo pismeno prijavo z dokazili o izobrazbi in dosedanjjmi delovnimi izkušnjami v 15. dneh po objavi na naslov: DO INŽENIRING, Trg mladosti 6, Titovo Velenje.
Kandidatom nudimo solidne osebne dohodke, ki so na nivoju povprečja podskupine Inženiring organizacij v SRS. Pri reševanju stanovanjskih problemov nudimo pomoč v obliki stanovanjskih kreditov.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30. dneh po končanem zbiranju prijav.
KH
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje „„■,,,__
MERCATOR-ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE
UGODNA RAZPRODAJA KOKOŠI
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje ima po zelo ugodni ceni RAZPRODAJO ŽIVIH KOKOŠI od 15. februarja 1988 dalje do razprodaje
na farmi v VARPOLJU, Rečica ob Savinji
Kokoši so srednje težke, rjave, primerne za zakol ali za nadaljnjo rejo.
V spomin Milanu Krenosu
Po tragičnem padcu 21. januarja je v celjski bolnici podlegel poškodbam v 37-letu starosti Milan Krenos iz Šoštanja. Rodil se je 20. maja 1951 v Titovem Velenu in se po dveh letih s starši preselil v Šoštanj, kjer je živel in deloval v številnih organizacijah _ do mnogo prezgodnje smrti. Že z 8 leti je stopil v pionirske vrste šoštanj-skih gasilcev, dokler tudi sam ni postal mentor pionirjev. V gasilskem društvu je deloval polnih 29 let. Zelo seje izkazal pri izgradnji novega gasilskega doma, kakor tudi pri izgradnji prizidka. Še zadnji dan svojega življenja je bil na udarniškem delu pri gasilnem domu in se veselil nove delovne zmage. Sicer pa se je vedno rad udeleževal raznih akcij, še zlasti kot šofer gasilskih vozil je bil nepogrešljiv. Mnogi krajani hribovskih vasi, ga bodo zelo po-• grešali, saj je v sušnih mesecih požrtvovalno razvažal vodo v
gasilski cisterni za ljudi in živino. Za 29-letno delo v gasilstvu je prejel številna priznanja in odlikovanja. Poleg tega se je udeležil kar 9 mladinskih delovnih akcij po Sloveniji in Jugoslaviji in se vedno vračal odlikovan kot udarnik.
Bil je tudi zelo vnet planinec saj je obhodil domala vse naše gore in planinske koče. Sodeloval je tudi pri Društvu slušno prizadetih in Društvu invalidov občine Velenje. Prisoten je bil povsod tam, kjer je čutil, daje njegova pomoč potrebna. Se zlasti rad je pomagal invalidom, da so na raznih izletih vsi prišli na cilj. Sredi neutrunega delovanja v prid naše družbene skupnosti, ga je nepričakovano doletela smrt, ki bo v naših organizacijah zapustila globoko vrzel.
Hvala ti dragi Milan za vse — zelo te bomo pogrešali.
Viktor Kojc
TOVARNA MERIL SLOVENJ GRADEC, n. sol. o.
62380 SLOVENJ GRADEC • FRANCETOVA 16 • JUGOSLAVIJA
»Slovenijales« TOVARNA MERIL Slovenj Gradec, komisija za delovna razmerja TOZD LES
razpisuje dela in naloge
ORGANIZIRANJE IN VODENJE PROIZVODNJE
Pogoj:
—	končana VII. zahtevnostna stopnja lesarske smeri ter 3 leta delovnih izkušenj na vodenju proizvodnje,
—	končana VI. zahtevnostna stopnja lesarske smeri ter 5 let delovnih izkušenj na vodenju proizvodnje,
—	organizacijske in vodstvene sposobnosti za tovrstna dela,
—	poskusno delo 3 mesece.
Zaposlitev je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Fismene prijave z ustreznimi dokazili je treba vročiti v 15 dneh po objavi na naslov:
»Slovenijales« TOVARNA MERIL Slovenj Gradec — kadrovska služba.
SMj terme topolšica
Naravno zdravilišče — TERME TOPOLŠICA vabi:
v četrtek, 4. februarja ob 20 uri, na KONCERT VOKALNE SKUPINE »TERCA« IZ CELJA pod vodstvom Franja Bobinca z družabnim večerom.
v soboto, 6. februarja, ob 20. uri, na
PLES,
ZABAVALA VAS BO SKUPINA CANDY.
v četrtek, 11. februarja, ob 20. uri, na
KONCERT MLADIH TAMBURAŠEV IZ PESJA Z DRUŽABNIM
VEČEROM.
v soboto, 13. februarja, ob 20. uri, na
PLES V MASKAH
S PTUJSKIM INSTRUMENTALNIM ANSAMBLOM.
Izvirne maske imajo prost vstop, najboljše pa bodo nagrajene.
Nagrade:
—	vikend paket za 1 osebo
—	celoletna karta za kopanje
—	polletna karta za kopanje
Prodaja pustnih krofov, v njih bo tudi srebrn prstan.
v nedeljo, 14. februarja, ob 15. uri, na OTROŠKO PUSTOVANJE.
v torek, 16. februarja, ob 20. uri, na
PUSTOVANJE S PTUJSKIM INSTRUMENTALNIM ANSAMBLOM.
Izvirne maske imajo prost vstop, najvišje bodo nagrajene. Nagrade:
—	vikend paket za 1 osebo
—	celoletna karta za kopanje
—	polletna karta za kopanje
Prodajali bodo pustne krofe, v katerih bo tudi srebrn prstan. Gostovali bodo ptujski kurenti.
v četrtek, 18. februarja, ob 20. uri, na
KONCERT POPULARNIH IN ROMANTIČNIH MELODIJ (klavir,
čelo, sopran)
Z DRUŽABNIM VEČEROM.
v soboto, 20. februarja, ob 20. uri. na ples z ansamblom ČUDEŽNA POLJA.
v četrtek, 25. februarja, ob 20. uri, na predstavo FOLKLORNE SKUPINE IZ ŠMARTNEGA S PODOKNICAMI ter družabni večer
v soboto, 27. februarja, ob 20. uri, na večer DUNAJSKIH VALČKOV z dunajsko kuhinjo.
ZABAVAL VAS BO ANSAMBEL VENUS.
VABLJENI!
Rezervacije in ostale informacije: recepcija hotela Vesna, telefon 891-120.
gorenje
□
m
n. sol. o., 63320 Titovo Velenje, Partizanska cesta 12
Delovna skupnost skupnih služb
Na podlagi sklepa delavskega sveta DSSS Gorenje Gospodinjski aparati
RAZPISUJE
komisija za delovna razmerja DSSS Gorenje Gospodinjski aparati dela in naloge, pri katerih imajo delavci posebna pooblastila in odgovornosti:
1.	vodja razvoja programa (3 izvajalci: za področje razvoja kuhalne tehnike, pralno pomivalne tehnike in zamrzovalno hladilne tehnike)
2.	vodja razvojne tehnologije
3.	vodja skupnih razvojnih dejavnosti
4.	vodja skupnih spremljajočih dejavnosti
5.	vodja sektorja investicij
6.	vodja sektorja prodaje
7.	vodja sektorja oskrbe
8.	vodja računovodstva
9.	vodja posebne finančne službe
10.	vodja plana in analiz
11.	vodja razvoja sistema in komunikacij
12.	vodja razvoja proizvodne in poslovne informatike
13.	vodja razvoja tehnološke informatike
14.	vodja kadrovskega sektorja
15.	vodja centralne priprave proizvodnje
Za opravljanje del in nalog delavcev s posebnimi' pooblastili in odgovornostmi so lahko imenovani delavci, ki izpolnjujejo splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori o uresničevanju kadrovske politike in izpolnjujejo še naslednje pogoje:
pod 1)
—	VII. stopnja strokovne izobrazbe (dipl. ing. tehnične usmeritve)
—	5 let delovnih izkušenj na področju razvoja
—	aktivno znanje tujega jezika
pod 2)
—	VII. stopnja strokovne izobrazbe (dipl. ing. — tehnična usmeritev)
—	5 let delovnih izkušenj na področju razvoja tehnoloških procesov
—	aktivno znanje tujega jezika pod 3)
—	VII. stopnja strokovne izobrazbe (dipl. ing. — tehnična usmeritev) oz. z delom pridobljena delovna zmožnost
—	5 let delovnih izkušenj na področju razvoja
—	aktivno znanje tujega jezika
pod 4)
—	VII. stopnja strokovne izobrazbe (dipl. ing. — tehnična usmeritev) oz. z delom pridobljena delovna zmožnost
—	5 let delovnih izkušenj na področju razvoja
—	aktivno znanje tujega jezika
pod 5)
—	VII. stopnja strokovne izobrazbe (dipl. ing. — tehnična usmeritev) oz. z delom pridobljena delovna zmožnost
—	5 let delovnih izkušenj na področju investicij
—	aktivno znanje tujega jezika pod 6)
—	VII. stopnja strokovne izobrazbe (dipl. oec., dipl. ing., dipl. organizator dela) oz. z delom pridobljena delovna zmožnost
—	aktivno znanje tujega jezika
—	5 let delovnih izkušenj na vodstvenih nalogah
pod 7)
—	VII. stopnja strokovne izobrazbe (dipl. oec., dipl. ing.J oz. z delom pridobljena delovna zmožjiost	» ♦ »
dipl. oec., dipl. ing. in-
—	aktivno znanje tujega jezika
—	5 let delovnih izkušenj na področju oskrbe
pod 8)
—	VII. stopnja strokovne izobrazbe (dipl. oec. — smer računovodstvo)
—	5 let delovnih izkušenj na področju računovodstva
—	pasivno znanje tujega jezika
pod ,9)
—	VII. stopnja strokovne izobrazbe (dipl. oec. — smer finance)
—	5 let delovnih izkušenj na področju financ
—	pasivno znanje tujega jezika
pod 10)
—	VII. stopnja strokovne izobrazbe (dipl. oec. — smer plan — analize, računovodstvo, finance)
—	5 let delovnih izkušenj na področju planiranja, analiziranja, računovodstva, financ
pod 11)
—	VII. stopnja strokovne izobrazbe — dipl. ing. elektrotehnike oz. računalništva
—	5 let delovnih izkušenj na področju informatike, računalništva
—	aktivno znanje tujega jezika
—	opravljen strokovni izpit
pod 12)
—	VII. stopnja strokovne izobrazbe formatike oz. računalništva
—	5 let delovnih izkušenj na področju informatike, računalništva in organizacije
—	aktivno znanje tujega jezika
—	opravljen strokovni izpit
pod 13)
—	VII. stopnja strokovne izobrazbe — dipl." ing. elektrotehnike, računalništva oz. tehnične fizike
—	5 let delovnih izkušenj na področju projektiranja krmilnih sistemov
—	aktivno znanje tujega jezika
—	opravljen strokovnj izpit
pod 14)
—	VII. stopnja strokovne izobrazbe — družboslovna usmeritev
—	5 let delovnih izkušenj na področju kadrovske dejavnosti
—	aktivno znanje tujega jezika
pod 15)
—	VII. stopnja strokovne izobrazbe (dipl. ing. organizacije dela, dipl. ing. — tehnična usmeritev, dipl. oec.) oz. z delom pridobljena delovna zmožnost
—	5 let delovnih izkušenj na področju operativne priprave proizvodnje
—	obvladovanje računalniških obdelav pri vodenju in krmiljenju proizvodnje
Za navedena dela in naloge bodo izbrani kandidati imenovani za dobo 4 leta in so lahko po poteku mandata ponovno izbrani.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev v 15 dneh po objavi na naslov:
Gorenje Gospodinjski aparati
Sektor kadrovskih zadev
Partizanska 12
63320 Titovo Velenje
z oznako na kuverti »RAZPIS«
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem razpisnem postopku.	.............. .
4. februarja »titovo velenje _ |\|/\3 OBVEŠČEVALEC	liaS CSS ★ stra"11
Koledar
ČETRTEK, 4. februarja - ANDREJ
PETEK, 5. februarja - AGATA SOBOTA, 6. februarja - LJUBO
NEDELJA, 7. februarja — RI-HARD
PONEDELJEK, 8. februarja —. JANEZ
TOREK, 9. februarja - POLONA
SREDA, 10. februarja — SIL-VAN
Mali oglasi
DOBRO OHRAJENO kotno sedežno garnituro prodam. Informacije v popoldanskem času, telefon: 855-038.
IŠČEM VARSTVO za dva otroka. Telefon: 856-156. PRODAM PC SHARP 731, tiskalnik, kasetnik, kryboard z literaturo in 54 programov. Lesjak, Kersnikova 17.
ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE ZA TROSOB-
NO. Informacije po telefonu 855-059.
PLEMENSKO KRAVO PRODAM. Telefon 858-745.
STAREJŠO HIŠO z nekaj zemlje, v Celju prodam. Naslov v upravi lista.
KRAVO, SIVORJAVO, brejo štiri mesece in 300 komadov tra-janke, rdeče barve, prodam. Silvo Rošer, Klane 50, Dobrna. BARVNI TV prodam. Cena po dogovoru. Telefon 853-221. NUJNO PRODAM polovico hiše pod ugodnimi pogoji. Prednost imajo tisti, ki so na rušnem področju RLV. Ogled vsak dan od 14. do 20. ure — Gorica Velenje, vhod D, Splitska 15, Rade Stojanovič.
ZASTAVO 101, letnik 76, pločevina obnovljena, registriran do maja 88 prodam. Telefon 853-231 int. I 19 — dopoldne. D1ANO, letnik 80, prodam. Telefon 884-111 — popoldne in zvečer.
ZASTAVO 101, letnik 1976, po delih ali celo, po ugodni ceni, prodam. Prodam tudi kasetofon Sonny z zvočniki 2 x 20 W. Mirko Stojakovič, Jenkova 8, Titovo Velenje.
SEDEŽNO GARNITURO, raztegljivo in omare za dnevno sobo ali spalnico model »Dragica« poceni prodam. Telefon 856-310 popoldne.
PLEMENSKO KRAVO, brejo ali po telitvi, kupim. Telefon 063 831-213.
PARCELO, 641 m2, v Šmartnem ob Paki, prodam. Janko Rahten, Letuš 72.
GOLF JXD, letnik 86, prodam. Telefon 857-278. KUPIM PISALNI STROJ. Informacije na telefon 853-708. R 4, letnik 1978, po ugodni ceni, prodam. Informacije: Kardeljev trg 2, stanovanje 37. RAZTEGLJIV KAVČ, dva fotelja, mizico in spalnico prodam poceni in na obroke. Telefon 856-204.
TRI PRAŠIČE, domače krmlje-ne, težke od 100 kg do 140 kg prodam. Martin Ograjenšek, Ponikva (Spodnja) 51, Žalec. ZASTAVO 101, letnik 80, registriran do februarja 89, prodam. Vrnjačke banje 5/18, Titovo Velenje.
V NAJEM VZAMEM garsonjero ali enosobno stanovanje v Titovem Velenju Žalcu ali Šmartnem ob Paki. Ponudbe pod šifro »TAKOJ«.
POCENI PRODAM razna ženska oblačila, smučarske hlače, bundo — št. 38. Telefon: 856-067.
IŠČEMO UPOKOJENKO za
pomoč v gospodinjstvu. Nudimo stanovanje in hrano. Plačilo po dogovoru. Telefon: 853-390. PRALNI STROJ 664 BIO S ugodno prodam. Telefon: 854-042.
OPRAVIČUJEM SE ŽENI za
vse slabe postopke storjene pod vplivom drugih. Branko Šum-Ijak.
VIKEND (NEDOGRAJEN) prodam. Telefon: 858-543 — popoldan.
ŠTEDILNIK, NOV (2p, 2e), prodam 20% ceneje. Telefon: 842-167.
ATRIJSKO HIŠO v IV. fazi. na700m-' parcele, na KOROŠKEM prodam za 75 milijonov. Telefon: 062-301-500. ČRNO VINO in izabelo prodam. zamenjam tudi za drva. Mi-
ra Perger, Preserje 10 a, 63313 Braslovče.
PRODAM JEEP WILLYS z
vgrajenim Mercedes 180 diezel motorjem, registriran do julija letos. Telefon: 063-882-124. NA LEPI SONČnini legi v bližini turistične točke prodam nedokončano hišo. Telefon: 063-711-658. od 16. do 20. ure. INŠTRUIRAM MATEMATIKO in fiziko za srednjo stopnjo.
Tevž, Tomšičeva 47, Titovo Velenje.
HLADILNIK GORENJE prodam. Cena po dogovoru. Telefon: 858-542.
D1ATONIČNO HARMONIKO B S AS NOVAK prodam. Ivan Virbnik, Škale 21a, Titovo Velenje.
TRAKTOR TOMO VINKOVIČ
(TV521) prodam. Telefon: 062-845-767, po 15. uri.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta
| | Franca Sevčnikarja
iz Slatin
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, duhovniku, pevcem, gasilcem in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
Pavle Krajnik-Kovše
iz Vitanja, Brezen 62, roj. 17. 10. 1908
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, pokojnici darovali vence in cvetje in jo pospremili na
njeni zadnji poti.
Prisrčna hvala dr. Krajnčevi in ostalemu zdravstvenemu osebju v bolnišnici Topolšica, dr. Ma-sletovi iz slovenjgraške bolnišnice, govornikoma in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: sin Kari, hčerke Marija, Pavla in Helena z družinami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
Štefana Pozniča
1931 — 1988.
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom in sosedom za darovano cvetje, izrečeno sožalje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot.
Posebej se zahvaljujem Gasilskemu društvu Lokovica, častni straži, Obrtnemu združenju Titovo Velenje, Ivanu Gorograncu, KS Šoštanj, Godbi Zarja Šoštanj, Pevskemu zboru, dr. Lazarju in strežnemu osebju, gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Venceslava, sestra Ivanka in brat Jožef.
mm
Ljubil si nas in mi smo le ljubili, ne boj se. dragi ata. v srcih le bomo vedno nosili.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata
Jožeta Podpečana
IZ C1RKOVC, 1922—1988
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in ga pospremili na zadnji poti. Posebna hvala družini Pušnik za nesebično pomoč.
Zahvaljujemo se tudi KS Cirkovce, ESO — strojni obrat, RLV — jama Preloge, društvu upokojencev, kolektivu OŠ Gustava Šiliha, Miha Pintarja-Toleda, sodelavkam iz Gorenja ter ostalim za darovano cvetje, dr. Zupancu in osebju bolnišnice Slovenj Gradec ter Vrbačevim, govornikom za poslovilne besede, duhovniku za opravljen obred, častni straži in rudarski godbi.
Žalujoči: žena Ivanka, otroci Viktor, Tone in Milena z družinami ter sestre Cilka, Tilčka, Helena in Anica.
Najhujša vseh je bolečina v nesreči srečnih dni spomin
ZAHVALA
ob nenadni tragični izgubi sina, brata, strica in nečaka
*
Milana Krenosa
roj. 20. maja 1951.
Iskreno se zahvaljujemo dr. Pirtovšku, gasilskemu društvu Šoštanj-mesto, kolektivu Termoelektrarn, planinskemu društvu, društvu invalidov, društvu slušno prizadetih, mladinski organizaciji, Milanovim sodelavcem in dobrim sosedom za vso nudeno pomoč v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi gospodu duhovniku za opravljeni obred, godbi Zarja Šoštanj, govornikom za poslovilne besede in vsem darovalcem cvetja. Prav tako velja zahvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje in pomagali v najhujših dneh ter Milana v tako velikem številu pospremili na zadnji poti do zadnjega počitka, zlasti številnim članom sosednjih gasilskih društev.
Še enkrat vsem skupaj hvala!
Žalujoči: mama, sestri Marjana in Jožica z družinama in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in sestre
Ane Videmšek
iz Gaberk
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja,
darovane vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom za pomoč, govornikom za poslovilne besede in duhovniku za opravljen obred. HVALA vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mamice, stare mame, prababice, tašče, sestre in tete
Cecilije Selan
IZ PESJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja,
za toliko lepega cvetja in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo družinama Polutnik, in Škripač ter Novakovi mami za vso pomoč
in požrtvovalnost v najtežjih trenutkih. Toplo se zahvaljujemo duhovnikoma župnije Sv. Marije Staro Velenje za številne obiske na
domu, za zadnji obisk v bolnišnici in opravljen pogrebni obred. Hvaležni smo dr. Zupancu za dolgoletno zdravljenje, Angeli Dobnik, Domu za varstvo odraslih ter zdravnikom in sestram intenzivnega oddelka bolnišnice Topolšica. Najiskrenejša zahvala velja sodelavcem Informativnega centra za vso pomoč in razumevanje v času njene bolezni in za odobren izreden dopust takrat, ko je bila mama najbolj potrebna nege
in pozornosti.
Hvala sodelavcem TEŠ, Društvu upokojencev Pesje, Krajevni skupnosti FLL Pesje, govorniku
tovarišu Borovniku, pevcem in praporščakom. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki je s kakršnokoli gesto pokazal, daje našo
mamo spoštoval in jo imel rad.
Pesje, Titovo Velenje, Svangsta, Šentjakob, Pšata 28. 1. 1988
ŽALUJOČI VSI NJENI
Slovesen sprejem za Iztoka Puca
Mala anketa
Priznanje zlatemu rokometašu
Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Miran Arzenšek je prejšnjo sredo sprejel Iztoka Puca, najboljšega igralca in strelca nedavnega mladinskega svetovnega rokometnega prvenstva na Reki, Iztok pa je bil tudi kape-tan naše reprezentance, ki je osvojila naslov svetovnih prvakov.
Sprejema so se udeležili tudi nekdanji Iztokov trener Miro Po-žun, predsednik rokometnega kluba Šoštanj Franc Plaskan, predstavniki OTKS in ZTKO Velenje in drugi gostje. Predsednik izvršnega sveta je Iztoku Pucu čestital za izjemne športne dosežke. Posebej je poudaril, da smo v Šaleški dolini še zlasti ponosni, ker se je njegova športna pot pričela v Šoštanju pri tamkajšnjem
klubu. Sledil je sproščen pogovor, tudi o ostalih športih na našem področju, ki žal, tako so menili razpravljalci, niso na dovolj zavidljivi ravni. Na koncu sprejema je predsednik izvršnega sveta Iztoku Pucu zaželel še veliko športnih uspehov in osebne sreče in poudaril, da eno brez drugega ne gre. Zatem mu je izročil v spomin knjigo, predstavnik OTKS Velenje mu je predal plaketo za izredne športne uspehe, predstavnik ZTKO pa sliko.
Po uradnem sprejemu smo Iztoka Puca zaprosili za krajši pogovor. O svojih željah in načrtih je med drugim povedal: »Vse moje želje so trenutno usmerjene proti Seulu, kjer bodo prihodnje olimpijske igre, vsekakor največji cilj slehernega športnika. Sem na zelo dobri poti, da se uvrstim v našo državno reprezentanco. Naša velika skupna želja pa je, po igrah v Los Angelesu, znova osvojiti zlato medaljo. Bo zelo težko, vendar možnosti so. Olimpiada bo žal šele septembra, do takrat pa bo treba zdržati veliko zelo napornih treningov in priprav, preliti bo treba potoke znoja.
Seveda pa me ne čakajo le priprave. Do konca državnega prvenstva moram še igrati pri Borcu iz Banjaluke, kamor sem odšel takorekoč s trebuhom za kruhom. Za naprej ne vem. Klub je trenutno pri dnu lestvice in nas čaka izredno naporna borba za
obstanek med najboljšimi. Če nam bo uspelo, bom morda celo ostal v Banjaluki. Tudi zato, ker je ekipa zelo mlada in zelo perspektivna in je lahko čez dve, tri leta, v vrhu jugoslovanskega rokometa. Če ne bomo uspeli, bom prisiljen oditi, saj kot stalni re-prezentant ne morem igrati v drugi ligi, če želim napredovati.
Navsezadnje moram počasi pričeti razmišljati o svoji bodočnosti, ne le športni, torej bom odšel tja, kjer bodo možnosti najboljše. Ponudb mi seveda ne manjka in niso nobena skrivnost. Vabijo me Dinos-Slovan, Med-
veščak, Crvena zvezda, Metalo-plastika, pravzaprav ni kluba, ki me ne bi želel imeti v svojih vrstah. Naj povem še to, da sem edini igralec v klubu, ki sem redno zaposlen.«
Zaželimo torej Iztoku Pucu, da bo prvi olimpijec iz naše doline in da z reprezentanco osvoji medaljo, morda celo zlato. Odveč ni tudi podatek, daje Iztok v soboto odigral 50. tekmo za člansko državno reprezentanco, kar je za mladinca, v enem naših najboljših športov, zagotovo izjemen dosežek.
B. Mugerle
Iztok Puc je bil vesel sprejema v domači občini
Rokomet
Še dvakrat uspešni
Srečanja letošnje odprte zimske rokometne lige so vsa v Radečah. V nedeljo so šoštanjski rokometaši zabeležili dve novi zmagi. Najprej so premagali Ter-mopol iz Škofje Loke z 21:14, nato pa še domače Radeče s 23:12. V zadnjih dveh kolih se bodo v nedeljo pomerili s Krškim in Sevnico.
Nastopili so: Vajdl, Dremelj 1, Krejan 7, Ramšak 5, Ocvirk 3, Plaskan 9, Požun 6, Štrigl 6, Les-jak 4, Blagotinšek 1, Verdnik 2 in
Radšel (zadetki veljajo za obe srečanji).
Že v soboto so rokometaši Šoštanja v Rdeči dvorani odigrali prijateljsko srečanje s prvoliga-šem Borcem iz Banja Luke. Gostje so nastopili brez svojega najboljšega igralca Iztoka Puca, rezultat pa je bil 26:26 (13:10). Najuspešnejši pri Šoštanju so bili Vrečar 7, Plaskan 6 in Požun 4, pri Borcu pa Čop in Kneževič po 7 ter Maglajlija 5.
Mali nogomet
Zimska liga
V letošnji zimski ligi so ekipe razdeljene v dve skupini po deset ekip, po štiri najboljše iz vsake skupine pa se bodo uvrstile v končnico tekmovanja. Doslej so odigrali štiri kola. V prvi skupini vodi Karaka s 7 točkami, pred Mušketirji, Gorenjem, Gradbeništvom, Demičem in Pesjem s po 5 točkami. V drugi skupini vodita ekipi Zelenega bara in Kluba 81 z 8 točkami pred Albatrosom s 6 točkami. Naslednji dve koli bosta na vrsti v nedeljo, 7. februarja, od 8. do 14. ure bodo srečanja prve skupine, od 14. do 21. pa druge.
Pušnik na
svetovno
prvenstvo
V ponedeljek je na svetovno mladinsko prvenstvo v nordijskih disciplinah v Avstriji s trenerjem Darkom Kaligarom odpotoval Boris Pušnik.
Na državnem prvenstvu za mlajše mladince v Planici se je Pogorelčnik uvrstil na četrto mesto, Čepelnik in Danilo Rednjak pa sta bila 10. oziroma 14.
Na tekmovanju za pokal Cockte za pionirje A je Boštjan Rednjak zasedel tretje mesto.
Šah
Regijski prvaki
Na ekipnem hitropoteznem prvenstvu celjske regije za leto 1988 je zmagala prva ekipa Titovega Velenja, druga velenjska ekipa pa je bila četrta.
Šaleško šahovsko društvo pripravlja 8. sindikalno šahovsko ligo za moške in ženske ekipe iz občine Velenje. Liga se bo pričela v ponedeljek, 8. februarja, ob
16. uri v hotelu Paka. Nastopijo lahko ekipe delovnih in temeljnih organizacij, društev, krajevnih skupnosti in drugih organizacij. Moška ekipa šteje 6 članov, ženska pa dve članici. Najboljše ekipe in posamezniki bodo nagrajeni. Število ekip je neomejeno, prijavnina za nastop moških je 8.000 dinarjev, ženske ekipe so prijavnine oproščene. Pismene poimenske prijave sprejema Milan Goršak na oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost Gorenje SOZD, informacije po telefonu 854-676 ali 853-321 int. 132.
MILIČNIKI SO ZAPISALI 0 MIL
NI BILO HUJŠIH PROMETNIH NESREČ
V	prvem mesecu letošnjega leta v občini Velenje nismo zabeležili hujših prometnih nesreč. Naše ceste niso terjale človeških življenj. Seveda si vsi želimo, da bi se lahko s takšnimi podatki pohvalili še naprej.
Prejšnji teden niso zabeležili miličniki nobene prometne nesreče s telesnimi poškodbami oziroma večjo materialno škodo.
DVA VLOMA V KLETI
V	noči na 27. januarje neznani storilec vlomil v klet Romana J.
od koder mu je odpeljal kolo. V noči na 30. januar pa je neznanec iz kleti J. V. odnesel orodje LJnior vredno okoli 200 tisočakov.
NA SILO HOTEL V STANOVANJE
Miroslav R. je prišel malo po pol noči 26. januarja vinjen do stanovanja G. M. v Šaleku, kamor je hotel na silo vstopiti. Miličniki so mu to preprečili, priskrbeli pa so mu tudi ustrezno prenočišče, kjer ni imel koga motiti. Seveda pa ga čaka še zagovor, pa verjetno tudi kazen pri sodniku za prekrške.
Avtomototuring klub
Načrte uresničili, a malo denarja
Sedaj, ko je večina organizacij, društev, klubov in drugih, ocenila preteklo delo in ocenila njegovo (ne)uspešnost, so tudi člani Avto-moto turing kluba Titovo Velenje potegnili črto pod opravljenim delom. Ugotovili so, da so kljub nekaterim težavam, ki so jih pestile v preteklem letu, z doseženim lahko zadovoljni. Sicer pa bodo o tem podrobneje spregovorili na letni skupščini kluba 13. februarja. Zapišimo, da so z vsestranskim prizadevanjem slehernega člana in s sodelovanjem drugih skoraj vse načrte uresničili. Seveda so najbolj ponosni na izvedbo lanskega ral-lyja v Titovem Velenju, ki je v vseh pogledih uspel, pa čeprav so poznavalci tega športa dvomili, da je z malo denarja moč tako zahtevno prireditev spraviti pod streho.
Tudi za letos in v prihodnje so si člani AMTK Titovo Velenje zastavili dokaj obsežen program. Skromna finančna sredstva, ki so jih imeli na voljo v preteklem letu, jim niso vzela poguma, da ne bi nadaljevali z enako zavzetostjo kot doslej. Tudi letos bo med vsemi nalogami, ki jih načrtujejo, najpomembnejša organizacija rallyja za državno prvenstvo, ki se bo preimenoval v Rally-Gore-nje 88. Z veliko mero optimizma organizator napoveduje, da bo
rally letos zadnjič za državno prvenstvo, že naslednji naj bi bil z mednarodno udeležbo. Z dosedanjimi izkušnjami in uspešnimi izvedbami rallyjev so že dokazali, da omenjena namera ni uresničljiva. Ob tem pa se člani AMT dobro zavedajo, da je za tako zahtevno prireditev potrebno tudi veliko dela in seveda finančnih sredstev. Žal ugotavljajo, da je za nekatere športne prireditve v naši dolini denarja dovolj, za izvedbo rallyja, ki ima iz leta v leto več privržencev, pa enostavno denarja ni, ali ga je bore malo. V AMTK so za primer povedali, da so nekateri športni klubi v Šaleški dolini od ZTKO Velenje, kjer se zbirajo namenska sredstva, dobili kar lepo vsoto denarja, njim, klubu torej, pa so ostale le ničle.
Med ostalimi pomembnimi nalogami, ki čakajo člane kluba, so še turistični rally »Spominov NOV«, soorganizacija rallyja Sa-turnus in akcija s področja preventive, ki so že postale tradicionalne. To so pregledi koles na osnovnih šolah, kolesarski izpiti, brezhibno vozilo — varno vozilo in druge. Seveda se bodo tekmovalci AMTK tudi letos udeležili tekmovanj, odvisno pač, koliko 'bodo udeležbo zmogli pokriti z lastnimi sredstvi.
b. m.
Za pokal Zdravo
RTC GOLTE in RTV LJUBLJANA organizirata v nedeljo, 7. februarja, veleslalom za pokal ZDRAVO na Medvedjaku, ob 10.30 uri.
Istega dne ob 11.00 uri bo na progi Lahovnica pokal ZTKO občine Velenje, za cicibane letnika 1979 in mlajši.
Prijave za pokal ZDRAVO pošljite na naslov RTV LJUBLJANA Moša PI-JADEJEVA 10 do četrtka, 4. 2. 1988, za pokal ZTKO pa sprejemamo prijave na dan tekmovanja v hotelu Golte.
VABLJENI!
Dežurstva
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje:
6. in 7. februarja — dr. Aleksander Uršič, Titovo Velenje, Kidričeva 3.
Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti Zdravstvenega doma Vele-
nje, sicer v pripravljenosti na domu.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj:
od 5. do 12. februarja — Ivo Zagožen, dipl. vet., Jerihova 38, Titovo Velenje, telefon 858-704.
Gibanje prebivalstva
Poroke:
Matej Kugonič, roj. 1964, elektrotehnik iz Topolšice in Brigita Potočnik, roj. 1969, konfekcio-narka iz Topolšice. Smrti:
Štefan Poznič, upokojenec iz Šoštanja, Tovarniška pot 1, roj. 1931, Anton Šteharnik, upokoje-
nec iz Tolstega vrha pri Ravnah na Koroškem 39, roj. 1944, Marija Kotnik, upokojenka iz Florjana 29, roj. 1899, Avgust Ofentav-šek, kmetovalec iz Tomaža 6, roj. 1908, Neža Kaš, upokojenka iz Gaberk 86, roj. 1913, Neža Adri-njek, upokojenka iz Kasaz 70 a, 1 roj. 1909.
31. januar — dan brez cigarete
Marica Štumberger
Melita Valoh
Znanstvenih dokazov o škodljivosti kajenja danes ne more nihče ovreči. Vedno znova nam dokazujejo, da je kajenje škodljivo tako za kadilce kot tudi za tiste, ki jih ti ogrožajo. Podatki o škodljivosti kajenja so dovolj zgovorni in sami po sebi opozarjajo na kvarne posledice. Žal, streznejo največkrat tiste, ki po cigareti nikoli ne posežejo.
Nič nove niso ugotovitve, da je kajenje med mladimi močno razširjeno. Tudi to ne, da jih v tej nasladi išče izhod iz takšne ali drugačne stiske vedno več. Vsaj tu menda najdejo košček zadovoljstva, ki jim ga družba brez jasnih in konkretnih ciljev ne more dati, niti starši. Tem je največkrat edini cilj hlastanje za denarjem in drugimi dobrinami. Slabe vzornike imajo v njih. Ničmanj vzorni jim ne morejo biti tovariši učitelji. Ti jim na eni strani trobijo o škodljivosti, na drugi pa . .. No, kakorkoli že, zdravju, ne dajemo vrednosti, ki mu gre. Zanj in za zdravje skupnosti se nekateri niti nočejo potruditi. Zato so akcije kot so teden boja proti kajenju, mesec boja proti raznim oblikam zasvojenosti in odvisnosti republiškega Rdečega križa namenjeni bolj ali manj samemu sebi. Kako bi sicer drugače lahko ugotavljali, da ženske »lovijo« moške s 30 letno zamudo, da je med odraslimi moški kar polovica kadilcev, med ženskami približno petina; da kadi že 17 odstotkov fantov starih od 13. do 15. let ter 4 odstotke deklet te starostne skupine. Jugoslavija je ena od dežel z najhitrejšim porastom potrošnje cigaret in je tretja po številu pokajenih cigaret na število odraslih prebivalcev. Pred njo sta le Združene države Amerike in Avstrija. Nenazadnje nas k takšnemu razmišljanju vodi tudi dejstvo, da nihče od naključnih anketirancev ni vedel o 31. januarju, dnevu brez cigarete. Pobudo zanj so dali študenti medicinske fakultete iz Tuzle pred dvema ali tremi leti. Že danes lahko trdimo, da pobuda ni padla na
ugodna tla, saj svojega namena — da bi se kadilci vsaj ob takih dneh vprašali, ali so dovolj močni reči cigareti ne in seji za vselej odpovedati — ne bo dosegla. Kaj so nam povedali naši anketiranci?
Marica Štumberger: »Akcija name nima nobenega vpliva. Delam v trafiki. Če bi sodila po številu prodanih zavojčkov cigaret na dan, ne bi mogla govoriti o zmanjšani prodaji. Sama sem poskušala reči cigareti ne, vendar sem zbrala premalo volje. Žakaj kadim? Ne vem. Morda iz navade ...«
Melita Valoh: »Ne sodim med kadilce in zato je zame dan brez cigarete potreben in pomemben. Mislim, da je takih dni še premalo, pa naj si že tako na glas vpijemo, da so namenjeni samemu sebi. Premalo je volje, premalo spodbud, vzrokov za kajenje pa veliko: od družbe, do stisk. Jaz pravim, da je vse le grda razvada. Moji sovrstniki so »pridni« kadilci. Žal, jih je vse več. Ko pa enkrat začneš, je težko končati.«
Sead Subušič: »Nisem pravi kadilec. Po cigareti posežem le občasno. Pa še to ne vem, zakaj počnem, saj ne čutim nobenega zadovoljstva, užitka. Sem natakar in pri opravljanju poklica vidim marsikaj, predvsem pa, kako nezdravo živijo mladi. Vse večjih kadi in vse mlajši so. Starši in šola za vzgojo premalo naredita. O 31. januarju — dnevu brez cigarete, pa pravim: še več takih dni in morda bo krog tistih, ki bodo začeli o škodljivosti kajenja globlje razmišliati, več.«
Tatjana Škruba: »Takšne in podobne akcije imajo dober namen. Vendar gredo tako kot pri večini tudi mimo mene neopazno. Kadim iz zadovoljstva, čeprav vem, da je to samo grda razvada, ki škodi zdravju. Tega skupaj z mano premalo cenijo tudi mladi, ki se tej nasladi vse bolj predajajo. Da bo kako drugače, bo potrebnih veliko več akcij, vzgoje ter trdne in močne volje vsakega posameznika.«
Sead Subušič
Tatjana Škruba
ttt
radio velenje
LestvjCa
Ponedeljek, 8. februarja, na radiu Velenje
1.	ALWAYS ON MY M1ND — Pet Shop Boys
2.	BODY NEXT TO BODY — Falco & Brigite Nielson
3.	BALLA BALLA II. — Francesco Napoli
4.	MY ARMS KEEP MISSING YOU - Rick Astley
5.	G.T.O. — Sinita
6.	WHEN I FALL IN LOVE — Rick Astley
7.	FAITH — George Michael
8.	HOT GIRL — Sabrina
9.	E.S.P. _ Bee Gees
10.	REVULUTION IN MY HEAR - Say, Say
Moj predlog. Moj naslov _