Pavialnl franko v državi SHS« 227. Itev. V Uublianl, v pondeliek 6. oktobra 1919. L«to lihaja razen ncdeij in praznikov vsak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani^. Frančiškanska ulica št. 6/I„ Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri-•bči. Rokopise se ne vrača. Inserati: Enostolpna petit-»rstica 75 vin., pogojen prostor 1*25 v; razglasi in poslano vrstica po 1*50 v; Večkratne objave po dogovoru primeren popust Glasilo jugoslov. locllalno - demokratične stranka, Posamezna kev. stane — 40 vinarjev. —— Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za po! leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K, Za Nemčijo celo leto 77 K. za ostalo tujino in An etiko 84 K. — Reklamae je za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6 i., Učiteljska tiskarna. Telefonska it. 312. Trlfkovlč sestavil vlado, LDU. Belgrad, 5. Kabinetna lista, katero je designirani mini-sterski predsednik Marko Trifko-vič predložil danes opoldne prestolonasledniku v odobrenje, obsega nastopne ministre: ministrski predsednik Marko Trifkovič, (radikalni disident)? minister za zunanje stvari dr. Ante Trumbič (neopredeljen); minister za notranje posle Stojan Pfotič (radikalec); minister za sao-btačaj dr. Anton Korošec (slov. ljudska stranka); minister za vero dr. Franjo Jankovič (slov. ljudska stranka); finančni minister dr. Ve-Hzar Jankovič (radikalec); minister socijalno politiko dr. Mehmed Spaho (muzliman); minister za trgovino Stojan Ribarac (srbški naci-jonalec); minister za prehrano dr. 'van Krnic (narodni klub); minister za pošto in brzojav dr. Mate Drin-kovič (Narodni klub); minister za Pravosodje in konstituanto dr. Ladislav Polič (Narodni klub); minister za agrarno reformo dr. Mom-oilo Ninčič (radikalec); minister za Prosveto Miša Trifunovič (radika-kalec); minister za javna dela Joca Jovanovič (radikalec); minister za Sume in rude Velja Vukičevič (rafalni disident); minister za voj-in mornarico general Števa nadžič (neopredeljen). LDU. Belgrad. 5. (Dodatek k no • y< ministrski listi.) Minister za pravosodje le imel nostati dr. Dušan Pe-teš (demkr. dis.), minister za zdravstvo na dr. Slavko Miletič. 'LDU. Belgrad. 5. Danes Dopoldne ob 3. ie bil designirani ministrski predsednik Marko Trifkovič sprejet od prestolonaslednika v av-diienci in mu ie podal novo kabinetno listo. Regent te liste ni pitrdil. Jutri ob 11. uri snrelme reget destiliranega ministrskega predsednika drugikrat v avdiienci. Danes popoldne so se vršili zasebni razgovor! jhed demokratsko zaiednico in se-danio vladno stranko (rad. bk'kotn). Vedno zadnji! Po vsem svetu so sc začeli sedal boriti proti oderuhom in korupciji, ki bbenein povzroča sedanje splošne neznosne življenjske razmere. Porogali smo že o ukrepih v Franciji; ^ediio nai še odredbe v Angliji in ■ Cehoslovaški. Anglija: Na seii_ komi-sile dolcnle zbornice, ki le bila potrjena s proučevanjem Vzrokov draginje, ie izjavil kot prvi prehra-hievalni minister Roberts, da nara-i capi n cen rii krivo le pomanjkanje mrrak tudi LISTEK. duktivnih sredstev. Gotovo le, da stopaio cene ne glede na to, če vlada kontrolo izvršuje ali ne. Roberts le opozarjal na nezakonito špekulacijo veletrgovcev. Rekel je, da menjalo nekatere pošiliatve petkrat svoiega lastnika nredno dospejo na cilj. Posebno ie razvito dobičkarstvo v mesni, oblačilni in obutveni Industriji. Po govorih še več strokovnjakov je komisija sklenila predlagati zakonito naredbo proti dobičkarjem. To naredbo le zbornica takoj drugi dan potrdila. Sklenili so osnovati osrednji odbor (»Board of trade«). kojega naloga bo predvsem. da poizve za produktivne stroške in za dobiček pri prodaji. Krajevni odbori imajo dolžnost, da sprejemajo in preiščelo pritožbe Občinstva z ozirom na zahtevane cene, in da poizvedo kolik Je bil dobiček. Pravico imajo trgovce prisiliti, da strankam vrnejo preveč zahtevano vsoto, — lahko lih naznanijo sodišču v kaznovanje, pri čemer ie kazen odločena do 200 liber oziroma 6 mesecev ječe. Zabranievati pa ne smeio poštene trgovine oziroma primernega dobička. Če so obtožena podjetja, se lahko proglasi za krivega vsakega družbinega ravnatelja ali funkcijonarja. v slučaju, da ne more dokazati, da Se bil pri združevanju neudeicžen. Odbor deluje z vso silo in njegovo delo se v Angliji že pozna. Enako ie v Združenih državah. Delavstvo je nastopilo boj proti draginji,Vršijo se stavke železničarjev, kovinarjev, rudar-iev. delavcev v klavnicah itd.. In povsod vidimo: glavna zahteva je: znižati cene, kaznovati oderuhe l Velekapitalistične družbe se klonl-jo, vlada dela ukrepe in zakone. V eni zadnjih sej ameriškega kongresa ie prosi! predsednik Wilson za posoiilo 175 milijonov kron in dosegel pooblastilo, da sme tajno policijo intenzivno porabljati Za boj proti špekulacijam z živili. Določili so maksimalne cene iestVlnam in te so za 20% manjše od dosedanjih. — V Čehoslovaški ie bil sprejet te dni zakon o ljudskih sodiščih nroti oderuhom. Vse stranke so združene v tem boiu. Kazni znašalo do 20 let. zapora in do 10 milijonov kron denarne giobe. Krivcem se lahko zapleni tudi celo premoženje. Bed se vrši z vso silo Ut ima že Precej vidnih uspehov. — Povsod se dela, le pri nas vse spi. Mesto da bi se energično prijelo izkoriščevalce, se podpira svobodno trgovino. »Prijatelji ljudstva« dovoliuleio — že v Avstriji preizkušenim — verižni-kom. da še naprej izrabljajo ljudstvo. in ko hoče sociialistični minister kal proti temu storiti. Da sabotirajo parlament. Smo pač vedno žadnll med Všemj! NalnoveJSa poročila. Ameriške čete v Dalmaciji. Zvišale nnuij Cen pro- A«ri tirajte za na Še časopisje! IZKRCAVANJE AMERIŠKIH CET V DALMACIJI. LDU. Pariz, 4. (ČTU.) K izkrcanju ameriških čet v Dalmaciji do-znava »Chicago Tribune«: Ako pomorski talnik Daniel ne izda nasprotnega oovelia. se izkrca na dalmatinski obali še več oddelkov ameriških mornarskih in pomorsko pehotnih oddelkov, da oreženo Italijane ort ponovnih Poskusih, prodirati proti Troelru. Splitu ali drugim dalmatinskim lukam. Jugoslovani zagotavljajo, da se Itallianl olačuielo in da pripravljajo proti Trogiru nov pohod. Prepričani pa so tudi. da iliu bodo ameriške čete pomagale v boiu proti Italijanom. Splošno se sodi. da se bodo Italijani, ako Trogir zooet napadejo, morali zaplesti v boi z ameriškimi pomorskimi silami. Ameriške ladje v Splitu. EDU. Basel, 4. (ČTU) Agence Centrale doznava iz Splita: V luko je dospelo 12 ameriških vojnih ladij. Ljudstvo v mestu se vznemirja, ker pričakuje napada itaijanskih čet. Z druge strani tolmačijo navzočnost ameriških vojnih ladij kot znamenje nameravanega posredovanja v reškem vprašanju in odredb za morebitno blokado Italije. Italijani zapustili Solit. LDU, Split, 5. (DDU:) Danes so zapustile Boko Kotorsko vse italijanske čete In odšle po morju v Drač, kier bodo pričakovale brzojavnih navodil iz Taranta. Dovoz moke za Liubliano. LDU. Ljubljana. 4. Po informacijah s pristojnega mesta ie 'dospel danes večji transport žita, ki se ie razposlalo že v mline. Jutri se pripelje nadaljnji transport in v nekaj dneh še 90 vagonov. Tako bo prihodnji teden dovoli moke na razpolago. Cene za moko ostanejo neiz-premenjene, tako. kakor so bile pred transportno krizo. Izvoz v Romunijo Prepovedan. LDU. Belgrad. 4. Naša vlada Je prepovedala vsak izvoz blaga iz našega kraljestva v Rumunilo. Ker so izvozna dovoljenja izdana mnogim trgovcem, so postala vsled tega neveljavna, vlada v gotovih trgovskih krogih velika nezadovoljnost. Vzrok prepovedi izvoza v Rumunijo ie to, da zadržuje Rumuniia razno blago, ki ie namenjeno za na državo, zlasti razno železniško gradivo. Ustavitev osebnega prometa V Avstriji. LDU. Dunaj. 5. (OTU ) Nemško-avstriiski državni urad se je po te- meljitem poudarku v soglasju z drugimi državnimi uradi in upravami zasebnih železnic odločil, osebni promet na vseh železnicah Nemške Avstrije od 12. t. m. dalje popolnoma ustaviti. Ljeninovo stališče ie trdno. LDU. Nauen, 4. (Brezžično) Zastopnik sovjetske vlade v Stockholmu, Frederick Stroem izjavlja, da je popolnoma neutemeljena vest, da bo sovjetska vlada odstopila. Stališče Ljeninovo je trdnejše, kakor kdaj prej. Zedinjene države orotl razdelitvi nemškega brodovja. LDU. Washington, 3. (DunKU. — Brezžično.) »New York Times« objavila vest s poučenega vira, da Zedinjene države ne priznavajo razdelitve nemških parnikov in petrolejskih ladij, kakor jo le določila bruseljska konferenca. Državni tajnik Polk ie obvestil vrhovni zavezniški svet, da bodo Zedinjene države priznale samo ukrepe, kt lih sklene vrhovni svet. Kot glavni vzrok tega odpora se navala dejstvo, da le 14 ladil. ki so bile priznane Zedinjenim državam, samo po Imenu last neke nemške družbe, v resnici pa spadalo družbi »Standard Pil Companv«. v ost klerikalnega časopisja, glavno »Slovenca« in »Večernega List«, da sta naprtila v eni notici odgovornost za to neverjetno podrazenje lekov — socijalnemu demokratu Koraču. ki je vodil dosedai ministrstvo za narodno zdravie... Naredbe ministrstva ža rude in šume. Minister za gozdarstvo In rudarstvo ie dovolil na intervencijo soc. kluba poslancev za povišani© olače železniškim delavcem gozdne železnice Usora-Tulmlč v Bosni 246.800 kron. — Isti minister, (so-dritg Anton Kristan), le dovolil kredit za nabavo brezplačnega kuriva lit deputatov v Isti Izmeri kot državnim gozdarskim uslužbencem tudi političnim gozdarskim uslužbencem v Hrvatški In Slavoniji. — Gozdaric v Dalmaciji In Sloveniji, ki so bil! doslei podUradnlk). le Imenoval za uradnike: gozdarske sluge in paznike pa te Imenoval za poduradnlke. Za revizijo naredbe o veljavnosti srbskega lekarniškega tarifa za celo državo. Sociialistični klub narodnih predstavnikov je interveniral te dni pri ministru za narodno zdravie. da se naredba bivšega ministra Krulja, s kolo se je srpskl lekarniški tari! raztegnil i na Slovenijo, revidira in preuredi. Kaltor znano, je odgovorna za to neverjetno KruHevo naredbo ljubljanska deželna vlada z g. dr. Brejcem na čelu In seve gg. Protič in Korošec kot predsednik oziroma podpredsednik bivšega ministrstva. — Razume se. kdor pozna lažni!- Dr. Lotrič: Misli o šolstvu. (Dalje.) Veda se naslanja na zakone tni-šlenja in razuma. Te zakone ustvarja na temelju raziskavanja. emoirije. Olavno merilo za znanstvo te razum in njegov objektivni kriterij. Veda postopa logično, logika je njeno temeljno pravilo. Cilj vede m drugega kakor spoznanje resnice. To le njen namen. Postranskih namenov in ciljev ne sme imeti, ker potem bi ne bila več prava veda. Veda sloni na empiriH. Za resnico smatra to, kar odkrije potom emri-riie in logike. Na ta način dognanj; rezultate pa ne smatra kot dogme, t. i. večne in nespremenljive resnice, ampak dopušča* tudi glede ten svojih rezultatov hadalino raziska-vanie. Priznava popolno svobodno pot nadalinl znanstveni kritiki, ker svojih rezultatov ne smatra kot absolutne in nezmotljive. To je naravna posledica principa o relativnosti spoznavanja. Stalna kontrola m kritika ravnp pospešuje razvoj vede. Bogoslovje pa se odira na dogme, katere smatra za večne, absolutne. nezmotljive in nespremenljive.-Veda išče resnico. Teologija trdi. da jo že Im«. Teologija le razlaga svoje resnice, vse njeno znanstveno delo obstoja samo v dokazovanih resničnosti njenih naukov. Bogoslovna veda sloni na avtoriteti, moderna veda pa ha svobodi znanstvenega raziskavanja. Moderna veda ie, velika v svoji metodi, v načinu i« obliki svoiega postopanja. Ona išče in raziskava. Kar odkrije, pove odkrito. Priznava tudi svoie Zmote ja lih popravlja. V tei metodi ravno tiči moč in znanstvenost svobodne vede. Te metode se poslužuje na vseh svojih poljih; v naravoslovni, klet, operira z dejstvi, v modrosloviu, politiki, estetiki itd. Teologi radi očitajo drugim učenjakom namili. 1 o le krivično. Pravi učenjak je ponižen. Cim bolj je učen, tem iasnej« vidi. kako le znanost še v Povcuh, kako smo še le v pričetkih iz poznavanja. Zato dela in išče resnico neprestano. Mislim, da bi bila tudi prvi naloga vsake vere, iskati resnico. Kdor išče resnico, išče boga! Resnica le bog! Moderna veda ne sovraži religije kot češče trdijo razni cerkveni učenjaki. Da pa veda odkriva med drugim tudi razne versk« zmote, ie to njena sveta dolžnos.. ker išče le resnico in se mora samo na njo ozirati. (Dahe prib l GLAD. Spisal Knut Hamsun. — Posloveni! Fran Albrecht. (Dalje.) Kje na vsem svetu naj bi našel pribežališče za čez noč? Jeli bila kje kaka luknja, ka-hior bi sc lahko splazil in skril do jutra? Moj btinos mi je prepovedoval, da bi se podal v Svole staro stanovanje; saj mi ni prišlo niti na U|h, da bi prelomil svojo besedo; z ogorčenjem Sem zavrnil misel od sebe in se v svolern srcu Premočno nasmehnil tistemu malemu rdečemu naslanjaču. Potom asociiacije misli sem 54 hipoma nahajal v sobi * dvema oknoma £**e*a svojih prejšnjih stanovanj: na m!zi sem **del krožnik poln kruha, debelo namazanega z Poslom, ki ie nato spremenil svojo zunanjost r1 Postal beefsteak, zapeljivi beefsteak, in zra njega snežnobela servileta, kruha v obilici, •J0* in vilice od srebra. Nato so se odprle duri* »stopila je gospodinja in mi ponudila še več . Vizije in bedaste sanje! Dejal sem si. da bi 111 suet zmešalo glavo, ako bi zdajle zavžll kaj lu ane, mrzlica bi se polastila mojih možganov in potem bi se spet moral boriti s tistimi blaznimi domisleki, Prav nobene jedi nisem prenesel, bil sem pač takšne sorte, to je bilo nekai Dcsebnega z mano, nekaj Čudaškega. Nemara pa bi le še iztuhtal kaj pametnega radi prenočišča, predno bi se zvečerilo. Saj se ni mudilo: v nalslahšem slučaju bi si poiskal kak prostor v gozdu, vsa mestna okolica mi je bila na razpolago, mraza pa še tudi nismo imeli posebnega. Zunaj je ležalo morie v težkem pokoju, ladje in neokretne, širokokljunaste barke so rezale brazde v svlnčenobarvno ploskev, metale proge vode na desno in levo ta drsele nato dalje, dočim se je iz dimnikov nalik debelim blazinam valil dim in se je udarec strojnega bata trudno nosil skozi vlažni zrak. Ne solnca hi ne vetra, drevje za mano je bilo mokro ta kloDrna kateri sem sedel, je bila mrzla in sool-zkm Čas je hitel, sanjal sem prčdse, postal sem utrujen ta po hrbtu me je rezal mraz; kmalu nato sem opazil, da so se mi oči zaprle. In pustil sem, da se zapro... Ko sem se prebudil. Je bila tema vseokrog; napol omamljen in prezebel sem zgrabil za svof paket in pričel teči. Stopal sem hltrele ta hitreje, da bi se ogrel, udarjal vkup z rokami, sl drgnil noge. ki so mi postale že malone ne- občutljive ta sem dospel do ognjegasne stražnice. Bilo je devet, spal sem več ur. Kaj naj pričnem 's samim seboj? Nekie sem pač moral biti. Tako stojim in gledam gori v stražnico in razglabljam, ako bi se ne moglo posrečiti, da bi dospel v enega izmed hodnikov in oripazil trenotek, ko bi patrulja okrentla hrbet. Sel sem po stopnicah In hotel z možem tam pričeti pogovor; takoj se je s svojo sekiro postavil v »pozor« in čakal, kai mu imam povedati. Ta dvignjena sekira, ki je bila s svojo ostrino obrnjena proti meni, se ie zasekala kot mrzel udarec preko mojih živcev; onemel sem od strahu pred tem oboroženim možem ta sem nehote stopil nazaj. Ne besedice nisem zinil, marveč sem se samo plazil počasi od njega: da bi ga premotil, sem sl položil roko na čelo, kot da premišljam, kar sem pozabil; tako sem Šel odtod. Ko sem spet stal spodaj na troto-arju, sem se čutil odrešenega, kot da sem bil pravkar ubežal veliki nevarnosti. Nato sem zbežal vstran. Zeblo me je in lačen sem bil. vse bolj mi je upadal pogum In tako sem šel po Karel-lva-novi cesti: čisto nagla« sem preklinjal in prav nič me ni brigalo, da so slišali vsi ljudje. Doli ob stortingu *. takoj o® prvem levu. mi je hi- parlament poma potom nove asociiacije misli oriše i um slikar, ki sem ga poznat, mlad človek šem ga nekoč zunaj v Tivohlu rešil zaušnice seta ga pozneje obiskal. Počil sem s prsti takol podal v tisto ulico, našel duri. na le bila karta C. Caharlja Barteb m trkal. Prišel le oti sam; dišal ie po pivu in tobaku. da je bilo groza. »Dober večer!« sem rekel. »Dober večer! Ah, vi ste? Ampak za vraga, čemu prihajate tako pozno. Pri met t