bhaja vsak četrtek
in velja s poštnino ▼red in v Mariboru z pošiljanjem na dom za celo leto K 5.— ta pol leta „ 2.60 za četrt leta „ 1.30
Naročnina se pošilja npravništvu t tiskarni it. Cirila, koroške ulice hštv. 6. List se pošilja do odpovedi.
Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
SLOVENSKI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Posamezni listi dobé se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po ' f) h.
Rokopisi se ne vra-"^jo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 12 b, dvakrat 18 h, trikrat 24 h.

Stev. 10.
V Mariboru, dne 9. marcija 1899.
Tečaj XXXIII.
Židovstvo v Avstriji.
Že večkrat smo izrekli prepričanje, da raznih zla v Avstriji ne bode mogoče s pridom ublažiti, nikar pa odstraniti, dokler ne izgine najhuje zlo, dokler se ne zatvori oni vir, ki ali pospešuje, ali poraja druga zla — židovstvo.
Že leta 1868. je trdil znani veliki katoliški pisatelj Alban Stolz, da se nikjer na zemlji židovstvo ni povspelo tako visoko, kakor baš v Avstriji. Če je to bilo res tedaj, kaj naj porečemo danes za 30 leti židovskega gospodstva? Danes imamo žide v najvišjih državnih službah, kjer se naj zakoni izvršujejo, sedijo pa tudi v deželni kakor v državni zbornici, kjer se zakoni delajo; židje imajo v rokah časništvo, književnost, umetnost, gledališče, ter nam delajo politiko in javno mnenje, ocenjujejo in pišejo knjige, igrajo na odrih, slikajo itd. Židje nahajajo se v pravnih kakor šolskih oblastih, kjer =cdi;o in vzgajajo krščansko ljudstvo. Židje imajo banke, zavarovalna društva, borzo in so patroni državni denarnici. Skratka: Žid ima v Avstriji vse v rokah, on toraj ima Avstrijo.
Ni bilo vsekdar tako. Desetkrat so se že bili izgnali iz Avstrije, ker so bili krščansko ljudstvo prehudo gulili, in kolikokrat so se jim pravice skrčile, da se jim je bilo težje gibati! Ali vselej so si vedeli, kakor lisjak, zanjko zopet potegniti črez glavo. Tolike moči pa, kakoršno imajo danes, niso imeli nikdar, ker niso nikdar uživali tolike prostosti, kakor sedaj. Leta 1848. dale so se njim namreč vse pravice, ki je more državljan pri nas sploh
uživati, le zemljišč si še do leta 1867. niso smeli pridobivati, toda od tega leta sem so tudi v tem oziru slobodni.
Ali se torej sinemo čuditi, da so kri-vonosci jeli v Avstrijo trumoma laziti, kakor v obljubljeno deželo? Pred letom 1848. jih je v tostranski polovici bilo 355000, 1. 1850. že 476000, 1. 1869. 822000, leta 1880. črez 1 milijon in danes jih je blizo l1/, milijona. Pri prebivalstvu 233 milijona znaša to 6'5°/0, ali da pride na 15 ljudi 1 žid. Vse dežele te sreče seveda ne uživajo v enaki meri; Kranjska ima izmed vseh najmanje židov, in sicer pride tam na 5416 prebivalcev 1 žid, na Štajarskem že na 740, dočim je v Bukovim in na Dunaju vsak deseti, v Galiciji celo vsak deveti človek žid. Ogrska jih je štela 1. 1847. 270000, danes črez 1 milijon. Dočim se je drugo prebivalstvo v vsej monarhiji v zadnjih 50 letih pomnožilo za kakih 28%, je židovstvo prirastlo za dobrih 250%.
Ne maramo zasledovati napredke avstr. židov na vseh poljih, to bi bilo preobširno za jeden spis; pokazati samo hočemo v kratkem, koliko so dosegli, odkar uživajo svobodo, v pridobivanju imetka: zemljišč in denarja.
Pozabiti ne smemo, da do leta 1867. v Avstriji niso imeli niti pedi zemlje. Ali že to leto šteje na pr. Galicija 37 židovskih veleposestnikov, v letu 1870. že 68, v 1. 1873. 289 in v letu 1890. 680. Vsak peti veleposestnik je tamkaj žid. Samo od 1874. do 1892. 1. je v Galiciji prišlo 43000 kmetskih posestev v židovske roke, in danes imajo židje 70% vse dežele, in več nego 2 milijona kmetov robuje Židom kakor suženj. V par
letih bode vsa Galicija do zadnje grude židovska. Tudi na Ogrskem židje pred letom 1867. niso imeli niti pedi zemlje. Danes je njihova ena tretjina vse dežele. Ves komitat Nitra je lastnina žida Poppra. Po uradnem državopisu je na Ogrskem 3192 velikih posestev in od teh je dozdaj židovskih 1031. Ali se imamo torej čuditi, da je avstrijsko-ogrsko veleposestvo, izvzemši v par krono-vinah, liberalno židovsko, če pomislimo, da je v tej skupini židovstvo v večini? Kolikega pomena pa je to za zakonodajstvo, to se celo ne da presoditi.
Poglejmo si še, kaj imajo v denarju. Pred 1. 1848. skrbeli so zakoni, da se židje niso mogli preveč obogatiti; stali so v premoženjih precej za kristjani. A danes ? Tostranska polovica šteje po uradnih izkazih črez 100 židovskih milijonarjev, med kojimi ima dunajski Rothschild okoli 2000 milijonov gld. Zid Konigswarter je prišel 1.1825 s 42000 gld. na Dunaj, in 1. 1896. je njegov sin «baron» Konigswarter zapustil 100 milijonov gld. Reitzes je prišel na Dunaj med 1860 in 70 brez znatnega imetka; danes ima črez 200 milij. Dunajski veletržec s premogom, Gutmann, je v svojih mladeniških letih po kavarnah ponujal užigalice, danes ga cenijo nad 100 milijonov, itd. itd. Vsi so naglo in na lahek način obogateli. Kar imajo kristjani v primeri z njimi, je beračija. Vseh 17 avstrijskih bank, ki dajejo na leto čistega dobička na 30 mil., je v židovskih rokah. V Avstriji štejemo okoli 60 zavarovalnih društev; vsa, izvzemši Slavijo in Unio catholica, so židovska. Na borzi, kjer se vsak dan dobijo in zaigrajo milijoni, so
Listek.
Jeruzalemsko romanje.
(Piše prof. J. Zidanšek.) 4. Dolg čas na ladiji; sv. maša in govor; morska bolezen in druge sitnosti.
Še dva dni na morju! To je dolg čas za tistega, ki nima nič opraviti; in v tem položaju smo zdaj na ladiji vsi romarji bili, ker celih 14 dni, kar smo se za vsem po morju vozili, bili smo brez pravega dela; nekteri so si čas kratili z branjem zanimivih knjig, drugi s petjem in godbo, zopet drugi z igro; ženske so se znale dobro kratkočasiti na pr. z ročnim delom, s pripovedovanjem itd., bile so celo nektere, ki so kovale — pesni; usmilili so se mi pa kmetje, ki so doma navajeni delati, od zore do mraka, tukaj pa dolge cele dni niso imeli drugega oprav\a, kakor pohajkovati po ladiji in gledati zelenkasto, valovito morje.
V tem času doletela je mene dvojna sreča in čast, nadloga pa samo ena; prvo veselje je bilo to, da sem mogel na ladiji maševati; ker je duhovnikov bilo mnogo, altarja pa samo dva, zato seveda niso mogli vsak dan vsi maševati, ampak smo se vrstili;
gotovo je za nas kaj redkega, maševati na visokem morju, na zibajoči ladiji, ki vsled burnega morja stoka in škriplje in poka; spomnil sem se takrat znamenitih besed, koje je govoril Bog po preroku Malahiji (1, 11): «Od sončnega izhoda do zahoda, je veliko moje ime med narodi in na vsakem kraju daruje in prinaša se mojemu imenu čista daritev»; in zares, ni kraja na zemlji, kjer bi se ne mogla opravljati daritev sv. maše. Drugič me je razveselilo častno vabilo, da naj na krovu zbranim romarjem spodbudno besedo spregovorim o sv. deželi: ker je pa Palestina meni takrat bila še takorekoč: neznana dežela, zato sem rajše govoril o božjem kraljestvu na zemlji, kojega pred-podoba je bila obljubljena dežela Kanaan. Zavedal sem se pri tem govoru, da stojim nekako pred zastopniki vseh avstrijskih dežel, torej pred Avstrijo! Pri tej priliki omenil sem tudi neko krivo mnenje, koje se pogo-stoma med ljudmi nahaja, namreč, da bo ob sodnem dnevu sedanji svet (t. j. vidno stvar-jenje) celo pokončan; ne! ne bo vničen ali pokončan, ampak odrešen, spremenjen ali preslavljen; premine namreč, tako piše sveti Pavel, podoba (ali oblika) tega sveta (I. Kor. 7, 31); Bog je s človekom vred tudi vse vidno stvarjenje kaznoval, ktero zato vedno vzdihuje po odrešenju sinov božjih (t. j. člo-
veka) in velike bolečine trpi; kakor hitro bo pa človek po svojem telesu preslavljen in celó oilrešen, pride tudi za ves viden svet rešitev; že od svojega začetka sem je stvarjenje dovršeno in kakor se ničesar na novo več ne vstvari, tako se tudi ničesar ne zgubi in se ne bo izgubilo ali vničilo, tudi najmanjši prašek ne.
Kakšna pa je bila nadloga, ki je mene in več drugih na ladiji zadela? Menim, da tisti, ki se je vozil po morju, že ve za njo ali jo vsaj sluti: — morska bolezen! Ko sem se bil iz Jeruzalema vrnil, me je skoraj vsak znanec vprašal: ali te je morska bolezen napadla? Zato moram tudi o tej precej sitni in grdi reči spregovoriti in povedati, kako se je meni v tem oziru godilo. Ko neki popoldan sedim na krovu in zrem po valoviti, neizmerno široki morski planjavi, čutim na mah omotico v glavi, ktera me je že prej malo bolela; ker mi tudi drugače ni bilo nič kaj dobro, grem takoj v kabino, kjer že najdem svoja dva tovariša tiho in mirno na postelji sloneti, kakor bi česa pričakovala; tudi jaz se vsedem in se naslonim na ladijino steno; čez 2 uri prešine v hipu neka vročina celo telo in — moj želodec včini nekaj —, kar ni lepo; pa zdaj ga nočem več tožiti in opravljati pred celim svetom, saj je od tistega časa sem, odkar zopet na suhi zemlji pre
do malih izjem sami židje; 1. 1895. je bilo vpisanih 60 židovskih milijonarjev in 1500 manjših židov. Vse najboljše železnice na Avstrijskem, kakor na pr. južna, so židovske, dočim mora država za slabe na leto okoli 22 milijonov gld. plačevati, da primankljaj pokrije.
Trgovina je do malega v židovskih rokah. Na Dunaju kakor v drugih večjih mestih je pretežna večina firm, in med njimi največjih, židovska; v Budapešti je na pr. 90% trgovin židovskih; tudi v manjših seliščih jih je od dne do dne več. In celo vojaštvo mora se Zidom dati guliti, ter jemati sodrgo, ki jo krščansko ljudstvo za svoje sinove Židom drago plačuje. Koliko procesov že je odkrilo take golufije! Koliko golufij pa ostane prikritih! Nazadnje še naj omenimo, da je avstrijska država Zidom dolžna 4500 milij. gld., za katero posojilo ima vsako leto plačati črez 170 milj. gl. % Zato pa je vlada in z njo vsa država od teh pijavk odvisna. Avstrija je, kakor znano, pred par leti uvedla zlato veljavo. Židje so se silno trudili, da bi v zbornici prodrla; in res je pri tej uvedbi le Rothschildov «Avstrijski kreditni zavod» imel čistega dobička 11,900 000 gld. Konservativci so že leta 1873. hoteli uvesti borzni davek. Tedaj je liberalec Keil djal: «Navezani smo na Rothschilda in zato ga ne smemo užaliti; sicer si povrne davek po obrestih za državni dolg mnogoterno.»
Kako je bilo mogoče, da so Zidje v primerno kratki dobi dosegli tolike uspehe, dočim tudi kristjani ne držijo rok križem, na to vprašanje odgovoriti, nam danes ni več mogoče. Sicer pa ne vemo, ali ne bi zapadli državnemu pravdništvu. Zato pa naj le, in sicer ne prvokrat, izrečemo svoje prepričanje, da bode morala biti avstrijskim zakonodajcem jedna izmed prvih skrbi, da store židovstvo po primernih zakonih, za Zide posebej izdanih, neškodljivo.
Trozveza.
Avstrija je zvezana sedaj z Nemčijo in Italijo. Da smo zvezani z Italijo, pač ni nobenega pomena. Italijansko vojaštvo se odlikuje najbolj v bežanju, notranje stanje Italije pa je gnjilo. Uboštvo, nezadovoljnost in upor so najvažnejši znaki italijanskega naroda. Tudi na zvezo z Nemčijo ne moremo biti ponosni, ker Nemčija ne pozna najvažnejše lastnosti, ki jo zahtevamo od prijatelja, zvestobe. Znano je, kako zahrbtno in tudi nam v škodo je sklenila Nemčija pogodbo z Rusijo. Zadnji čas se je Nemčija začela pri-
bivam, zopet priden in miren; obide me potem splošna slabost in spravim se počivat; še ves drugi dan bil sem za nič in nekako omočen in malobrižen; ni mi bilo mar ne za jed ne za pijačo, sploh za ničesar ne, in se nisem brigal za ves svet več; samo trdne sklepe sem delal, da ne pojdem več na to grdo, hudobno morje, ako se srečno vrnem v Evropo; in vendar bi me zdaj že zopet mikalo, peljati se vun na širno morsko ravan. Dobro je to, da ta bolezen ni nevarna, sicer pa dovolj nadležna; moram reči, da je pozneje, vsaj mene, mnogo bolj mučila vročinska bolezen ali mrzlica v vročih krajih na pr. v Kairi, v Jerihi in v Damasku. Neprijetno na ladiji je bilo najbolj to, ker se je od vseh stranij slišalo javkanje in stokanje, ker je bila menda polovica romarjev na tak način bolana. Še huje je bilo med otokom ciperskim in Kreto, ko smo se že domu vračali; vzrok je bil ta, ker je bila ladija vsled porabljenega premoga in drugih rečij bolj lahka, kakor poprej, in je torej morala plesati, kakor so ji burni valovi in vetrovi piskali in godli; celo naš zdravnik je bil bolan; sicer nam je on naravnost povedal, da zoper to bolezen ni zdravila. V časnikih je bilo pred kratkim brati, da se morska bolezen tistega ne loti, ki se prek želodca dobro prepaše. Meni se to verjetno zdi, ker sem opazil, da so se
bliževati Franciji. In na Francoskem radi vidijo to približevanje. Govori se, in to ni nemogoče, da Nemčija koprni po zvezi z Rusijo in Francijo. Kadar se pa Nemci dogovorijo s Francozi, se Rusi ne bodo obotavljali, stopiti v zvezo tudi z Nemčijo; s Francijo pa so itak že v zvezi. Potem bo ostala Avstrija osamljena in oslabljena z razpadajočo Italijo. In to bi bil za našo državo hud udarec! Kako lahko bi se mi zvezali z Rusi in Francozi, da bi naši vplivni državniki le ne bili taki osebni neprijatelji Ruske. Trozveza Avstrije, Ruske in Francije bila bi past, v kateri bi morala miška Nemčija plesati, kakor bi ji igrala trozveza.
Deželni zbori.
Dočim nekaj deželnih zborov že deluje, se bodo drugi zbrali še le 14. marca. Vsi deželni zbori, v katerih so zastopani Slovenci, čakati morajo tudi do 14. t. m. In zakaj to čakanje? Zaradi čeških Nemcev, ki ne bi radi vstopili v deželni zbor češki, da s tem nagajajo vladi, ki še vedno noče preklicati njim neljubih jezikovnih naredb. Sedaj pa je skoro gotovo, da Nemci ne bodo šli v dež. zbor češki, zato je vlada storila konec čakanju ter sklicala češki in večino drugih deželnih zborov. Vedno in vedno moramo opazovati, da se avstrijska politika suče največ okoli Češke, a na jug se tako rado pozablja. Nam to ne ugaja, a kaj si hočemo? Češka je velika, njeni poslanci se v državnem zboru ne morejo prezreti, vlada jih mora upoštevati. In ako hočemo, da se bo vlada bolj ozirala tudi na jug, združimo se s Hrvati, stvarimo si v Avstriji Jugoslavijo, koja bo naslonila avstrijsko politiko na obali adrijanskega morja.
Deželni zbor štajarski.
Tudi naš deželni zbor bo začel dne 14. marca zborovati. Slovenski poslanci se bodo zborovanja udeležili. O čem se bo v deželnem zboru razpravljalo r&zven o proračunu, še danes ni natančneje znano. A slovenski volilci pričakujejo od svojih poslancev, da se bodo o vseh zadevah temeljito poučili ter posegali v razpravo, kjerkoli bo potrebno. Ne samo na nedostatke predlogov v narodnostnem oziru se je treba ozirati, ampak tudi drugi stvarni nedostatki se morajo šibati. Istotako pričakujejo volilci, da ne ostanemo samo pri platonični želji «Proč od Gradca», ampak da stopijo poslanci v tem oziru z dovršenimi predlogi pred nemške tovariše. Veseli nas, ker slišimo, da nekateri slovenski poslanci že resno proučujejo, kako uresničiti zahtevo «Proč od Gradca!»
nektere stisnjene gosposke ženske dobro in dolgo zoperstavljale tej morski nadlogi; toda pri tem načinu zdi se mi to neugodno, ker potem ne more človek dovolj jesti, kar se je dozdaj vedno priporočalo kot najboljši pripomoček zoper to bolezen; drugače namreč telo preveč oslabi, ako nima želodec nikakega dela; tudi izmed naših romarjev so bili nekteri že celo ubogi in malosrčni in niso hoteli ničesar več okusiti; prositi in prisiliti smo jih morali, da so vzeli košček kruha in nekaj požirkov dobrega črnega vina; ne motim se, ako rečem, da je marsikteri romar v takih trenotkih obupal in mislil, da ne bo nikdar več videl svoje ljube domovine.
Ker že o bolezni govorim, omenim še nekaj; imeli smo na ladiji tudi pravega bolnika : baronica Liebig iz Dunaja, dasi bolena za plučnim katarom in eksudatom, hotela se je na vsak način udeležiti tega romanja (bila je tudi poleg pri zadnjem lurškem romanju) ; rekla je: če le Jeruzalem vidim, potem pa rada umrjem! Iz začetka je še šlo dobro, a potem je dobila plučno vnetje in zdravnik se je že sam bal, da bo umrla in da jo bomo pokopali v hladen, moker grob — v morje. A kaj se zgodi? odleglo ji je že na morju, še bolj v Egiptu in v Jeruzalemu je že bila skorej celo zdrava! V zahvalo za dobljeno zdravje najela je potem
Novo ministerstvo.
Na Španjskem so dobili novo ministerstvo, ker je prejšnje Sagastovo ministerstvo odstopilo vsled vseobčnega nezaupanja, posebno pa vsled posledic nesrečne ameriško-španjske vojske, pri koji tudi Sagasta ni nedolžen. Predsednik novega ministerstva je mož odločno katoliškega mišljenja Silvela. Prvi čin, katerega je storila nova vlada, je, da se ustavijo pokojnine vsem bivšim ministrom, katerih ni majhno število. S tem se dotičnim osebam ne stori posebna krivica, ker so si že toliko prihranili v teku svojega službovanja, da jih ne bo morila skrb za vsakdanji kruh.
Užaljen minister.
Zanimiv političen dogodek se je pripetil v Rimu v francoski cerkvi o priliki sv. maše zadušnice po pokojnem francoskem predsedniku Feliksu Fauru. Mrtvaški oder v cerkvi je blagoslovil papežev državni tajnik, kardinal Rampola. Ker sta v Rimu dva zastopnika francoske republike, jeden pri papežu, drugi pri italijanskem kralju, je bilo določeno, da zasede častnejši prostor na desni strani odra poslanik pri kralju, na levi strani pa poslanik na papeževem dvoru. Ko je kardinal Rampola završil mrtvaški obred, se je poslovil in poklonil najprej sv. Križu, potem francoskemu poslancu na papeževem dvoru, zatem poslancu na kraljevem dvoru. A tudi italijanski minister vnanjih zadev, prostozidar in nasprotnik cerkve Ganevaro je bil navzoč. Njega pa kardinal ni hotel pozdraviti. Obrnil se je od njega proč in šel brez pozdrava mimo. Canevaro je bil vsled tega pred vsem občinstvom osramočen. V pikrih besedah je izrazil užaljenost. Francoska poslanika sta komaj pomirila razburkane valove v duši prostozidarja Canevara. Da sovražnike svete cerkve ponižaš, prosimo te, usliši nas.
Dopisi.
Od Sv. Križa pri Rogaški Slatini.
(Volilni shod.)*) Tukajšnje «SI. kat. pol. društvo v Slatini» je zborovalo ob mnogo-brojni udeležbi v nedeljo dne 12. febr. t. 1. ob 3. uri popoludne v gostilni g. F. Ogrizeka pri Sv. Križu. K zborovanju je bil povabljen tudi deželni poslanec dr. Fr. Jurtela, kateri je govoril o sedanjemu položaju Slovencev. V živi, jedrnati in razumljivi besedi je omenjal
*) Vsled pomanjkanja prostora objavljamo poročilo šele danes.	Ured.
sv. mašo, ktero sem jaz pri Sv. Jakobu v Trstu opravil. Tudi neka druga romarica, ki je bila na očeh bolena, vrnila se je iz Jeruzalema zdrava domov! Vkljub temu bi pa vendar ne svetoval bolehnim osebam v Jeruzalem romati; sicer je naš najstarejši romar 841etni slovaški kmet vse težave dobro prestal, toda za navadno mora veljati to-le: Kdor ni zdrav ali je že znabiti precej star, naj ne gre na tako daljno pot, ker romanje v Egipt in v sveto deželo je bolj težavno in nevarno, kakor sem si jaz sam poprej domišljal.
Ko so lansko jesen Tirolci (500 mož) v sv. deželo romali, še niso hoteli žensk na to božjo pot seboj vzeti, da bi jih nikjer ne motil slabotni spol; pri našem romanju so nas zares včasi ovirale, ker nas na pr. niso mogle dohajati na slabi cesti ali pa v hribih; sicer pa lehko rečem, da samo v Jeruzalem in Betlehem romati, tudi za ženske ni pre-težavno; precej hudo je le na pr. potovati k mrtvemu morju, k jezeru genezareškemu ali na goro Tabor itd. Drugih sitnob smo pač tudi nekaj imeli z gosposkimi ženskami; nektere take namreč hočejo, da bi se jim vse priklanjalo, jim streglo; hočejo imeti posebne pravice, prve sedeže itd.; dobro, naj jim posvetni gospodje strežejo, ako hočejo; a duhovniku ni treba tako dvorljivemu ali galantnemu biti, ker je njegova čast za to pre-
g. govornik avstr. Slovanom krivično ustavo od 1. 1861 in 1867, nadalje krivico, katera se godi Slovanom v Avstriji s tem, da je večina avstr. prebivalstva slovanska, v drž. zboru so po krivičnem volilnem sistemu v manjšini, nadalje, da je skoraj skozi in skozi vsaka vlada Slovanom, posebno pa še Slovencem, sovražna. Nič boljše, a dostikrat še slabejše, godi se Slovencem v štaj. dež. zboru. Tudi volilna pravica za štaj. dež. slov. poslance je silno krivična. Vkljub temu, da je od vsega štajarskega prebivalstva nad eno tretjino Slovencev, vsled česar bi morali imeti tudi nad eno tretjino deželnih poslancev, imamo vsled krivične volilne postave in sovražnega nam vladnega pritiska le osem dež. poslancev. In kako se tudi s temi postopa, znano je že itak vsem avstrijskim narodom.
V narodnem kakor tudi gospodarstvenem obziru obnaša se nemško-nacijonalna večina v štajar. dež. zboru nasproti Slovencem kot najkrutejša mačeha. Na nezaslišane, postavnim in pedagogičnim načelom nasprotujoče načine vsiljujejo se nam nemške ljudske šole — mučilnice — ali že, da iste vzdržujejo slov. občine, ali pa s pomočjo nemško-ži-dovskega šullerajna. Z isto tako sovražno roko nam kruta nemška mačeha deli svoje milosti v gospodarstvenem obziru. Za Nemce darovati Nemcem ni nobena svota prevelika, in množica prosilcev ni nikoli preobilna, da bi ne našla uslišanja, dočim se vsaka pomoč, namenjena vsaj deloma slovenskemu prebivalstvu dežele, na vse mogoče in nemogoče načine odbija. Vkljub temu, da štaj. Slovenci nimajo nikakoršne slovenske srednje šole — nasprotno Nemci črez obilje — so za iste tudi gospodarske (poljedelske, vinarske in sadjarske) šole z ozirom na popolnoma nemški poduk in nemške učitelje le prav majhne vrednosti.
Uvažajoč, da imajo Nemci dež. kmet. šolo v Grottenholu pri Gradcu s prav primernim sadjarskim in vinarskim podukom, bi bilo dosledno in pravično, da bi se enaka šola osnovala za Slovence v Mariboru ali v Celju. A nemška prenapeta krivičnost tega noče dovoliti, temveč stopa od leta do leta v sovraštvu do Slovencev višje. Nemški na-cijonalni večini štaj. dež. zbora namreč ni bilo dovelj, da je poduk na štaj. dež. vinarski šoli v Mariboru popolnoma nemški, ter da je bilo razven ravnatelja vse učiteljstvo slovenščine nevešče, namestila se je na izpraznjeno mesto ravnatelja vkljub temu, da je bilo dovolj slovenščine zmožnih prosilcev, slovenščine nezmožnega, iz Pruskega došlega J. Zweiflerja, kateri bi naj slovenske uka-
visoka. Večkrat se mi je že studilo, ko sem videl; kako so morali celo imenitni duhov-, niki precej zadej za ženskami sedeti; to ni lepo in skorej bi rekel: to ni krščansko, ker katoliška hišna gospa bi morala vedeti, kdo je duhovnik ali celo škof; pa dandanes se res večkrat zdi, kakor da bi ljudje o tem nikakega pravega pojma več ne imeli; želim in upam, da se take in enake šege izumirajočih in pojemajočih narodov, kakor Francozov in Lahov, v slovenskem ljudstvu ne bodo udomačile; sicer, če se že gre za žensko čast, se lahko reče, da je poštena kmetica bolj časti in spoštovanja vredna, kakor marsikatera gosposka našopirjena damica; a dovolj o tem! — Ako prideš v petek zjutraj v Maribor in vstopiš v grajsko lavretansko kapelo lehko vidiš, kako grajščak, baron Tvikl sam mašniku ministrira; on se tega ne sramuje in to je lepo in častno za njega, ker Bogu ali njegovemu namestniku služiti, to je tolika ali še veča čast, kakor kraljevati.
Velika in majhna kraljica.
(Prevel iz franc. M. T. Savinjski.) (Dalje.)
Napočilo je 1. 1789. Dan na dan prikazovala so se strašna znamenja one grozne nevihte, ki je potem več let z divjo silo
željne učence po pruskem kopitu vzgajal. Istotako se je namestil isti dan kakor ravnatelj vinarske šole za dež. vinarskega komisarja slovenščine popolnoma nezmožni bivši učitelj na vinarski šoli v Mariboru gsp. Anton Stiegler, kateri bi naj vinor. slov. ljudstvu potrebne poduke dajal. Kakšen vspeh bode tak strokovnjak pri slov. vinogradnikih dosegel, lahko si pač predstavlja vsak, kateri naše razmere količkaj pozna.
Z ozirom na zgoraj navedene kakor še druge premnoge krivice, katere imamo štaj. Slovenci od nemško-nacijonalne večine štaj. deželnega odbora in zbora prenašati, ni pač čuda, da so zborovalci zahtevali «Proč od Gradca» in da ni bilo niti jednega, ki bi ne bil tej zahtevi volilcev pritrdil.
In izrekla se je ednoglasna želja, da štaj. slovenski deželni in državni poslanci vse moči v to zastavijo, da se klicu vsega slovenskega štajarskega prebivalstva «Proč od Gradca» prej ko prej vstreže, da dobimo svojo lastno gospodarstveno kakor politično uprafo.
Poročevalcu, kateri je ljudstvo opominjal, da naj poleg narodne zavednosti tudi gospodarstveno napreduje, ker le na ta način je obstanek in napredek zagotovljen, izrekla se je ednoglasna zahvala za njegovo na vse strani trudapolno in požrtvovalno delovanje za narodni in gospodarstveni blagor ljudstva, kakor se mu je tudi podala neomejena zaupnica.
Zborovanje se je zaključilo z gromovitim trikratnim «živio» na presv. cesarja in cesarsko hišo.
Št. Ilj v Slovenskih goricah. (Nov zavod.) Hranilnica in posojilnica v Šentilju, o kateri se je poročalo, da se je ustanovila, začne svoje delovanje v nedeljo 12. marca. Po poznem opravilu bode novo ustanovljeni zavod otvoril svoje uradovanje, sprejemale se bodo prvokrat hranilne vloge in vplačevali se bodo zadružni deleži. Ti so jako nizki, jeden zadružni delež znaša namreč samo 5 gld.
Misel, katero so že dolgo imeli šentiljski rodoljubi, se je uresničila, ustanovljen je prepotrebni denarni zavod. V resnici, pre-potreben je ta zavod za tukajšnji okraj, pred vsem z ozirom na delavsko ljudstvo. Ljudje tukaj že še najdejo zaslužka. Ali s tem zaslužkom se niso do zdaj tako okoriščali, kakor bi se dalo, ker ni bilo. hranilnice, katera bi sprejemala tudi take male doneske, da bi se obrestovali. Od zdaj zanaprej bo drugače. Brž ko si bo zaslužil delavec nekaj denarja, že ga bo lahko založil v tukajšnji hranilnici in si tako skrbel, da se mu po malem nabere svota, katera mu bode dokaj izdala. Tem potom bode novoustanovljena hranilnica
besnela po Francoskem ter napolnjevala nesrečno deželo s trepetom, hranila nje prebivalce z bolečinami in britkostjo ter napajala je s krvjo in solzami. Seveda ni nihče slutil, da bode prihodnjost tako krvava, a vendar se je mnog oziral strahoma ter vprašal sam pri sebi, kaj še bode v kratkih dneh. Tudi jasno čelo sicer toli vesele kraljice zmračilo se je večkrat, kakor da megla zakriva solnce, vedno bolj in bolj navdajale so jo hude slutnje. Ali je morebiti že okušalo nje blago srce predčutke onih najgroznejših ur, v kojih bode nekoč nehalo utripati?
Kolika sreča za človeka, da mu je prikrita prihodnjost, kolika sreča bila je tudi za Marijo Antoaneto, da ni vedela, kako krvavo bode žarelo solnce njenega življenja, ko bode šlo v zaton! Njene misli so zdaj pogosteje hitele tja, kjer je bivala Marjetica. Z materino skrbljivostjo želela je utrditi srečno prihodnjost svoji varovanki. Pošlje ji glas, naj se pripravi, kajti došla bode kmalu, da zve iz njenih lastnih ust, kakšen stan si je izvolila.
Marjetica je vedela, da so jo že trije imenitni mladeniči pri kraljici snubili. Seznanila se je bila ž njimi v počitnicah na kraljevem dvoru. Prvi teh bil je visok plemič starodavnega, slavnega rodu ter je bival v kraljevi službi; drugi imeniten grof, ki je
velika dobrota za tukajšnjo dobro, delavno ljudstvo. Zato je želeti, da se ljudstvo tudi oklene novega zavoda in že v nedeljo dne 18. marca je pričakovati, da jih bo prišlo precej, ki bodo vložili svoje trdoprislužene vinarje vanj.
Pa novoustanovljeni zavod v Šentilju ne bo samo hranilnica, temu tudi posojilnica. Tudi v tem oziru se mora reči, da je bil takšen zavod prepotreben Šentiljčanom. V današnjih časih se prigodi tudi posestnikom, da pridejo v zadrego za manjše svote. Da so jih dobili, so imeli do zdaj včasih celo jako sitnih potov in stroškov. Za naprej si bodo prihranili take pote in stroške, pomoč bodo dobili v domači posojilnici. Že iz teh dveh ozirov se razvidi, kolik blagoslov bode nova hranilnica in posojilnica za Šentilj. Zato ji pa tudi vsakdo, ki še ima kaj srca za pri-prosto ljudstvo, mora želeti prav iskreno, da se krepko razvija!
Iz Šoštanja. (Lichtenegger in Zoff.) Zakaj se čuje tako grozno vpitje? Šoštanjski Nemci se jokajo! Kaj pa je ? Gsp. Lichtenegger bi bil rad zdravnik pri bolniški blagajni, pa je propadel, in je bil izvoljen g. dr. Chloupek. Odtod vpitje. In še večje je bilo vpitje, ko so pristaši g. Lichteneggerja slišali, da si je okolica Šoštanj izvolila za svojega mrliškega oglednika g. dr. Chloupeka. Prestrašeni se poprašujejo: Kaj naj storimo ? In domislili so se, da imajo dobrega zaščitnika v Slovenjem Gradcu, ki jim bo gotovo rad pomagal. Kdor ima strica v Rimu, lahko tje pride. Tako so mislili šoštanjski Germani ter hitro vložili rekurz. In res, gsp. Zoff je pomagal. Razložil si je postavo, da kdor je provizoričen okrajni zdravnik, mora biti tudi mrliški ogleda. In tako je gsp. Lichtenegger zopet na konju. Dr. Chloupek je Ceh, navdušen Slovan. Pa občina bo vložila rekurz zoper ta odlok g. Zoffa, in gg. slovenski poslanci bodo brezdvomno pazili, da rekurz ne bo ležal pol leta pri okrajnem glavarstvu. Zdaj so dobili naši Nemci pogum in so imeli zborovanje v gostilni gsp. Petschnigga (beri Pečnika.) Sklenili so neki z vsemi sredstvi delati zoper dr. Chloupeka. S kakšnimi sredstvi? Poštenih sredstev nimate, torej boste težko kaj opravili. Ce bo kaka mlada babica agitirala za g. Lichteneggerja ali kak organist pri kupici vina zabavljal čez odlok občine, ne bo veliko pomagalo. Mi Slovenci smo pripravljeni na boj!
Iz Frankolovega. (Poučno zborovanje.) V nedeljo dne 26. februv. 1899 po večernicah se je zbralo mnogo frankolskih posestnikov v šolskih prostorih in zakaj? Ta-mošnje, v prid kmetskega stanu delujoče
tudi že dokaj let služboval pri kralju; tretji sam dvorni zdravnik, ki sicer ni bil plemič, a vse ga je visoko čislalo in nadejal se je prav lahko, da bode stopal od stopinje do stopinje vedno višje v časti kakor službi kraljevi.
Naj se odloči Marjetica za kateregakoli teh snubcev, najlepša in največja sreča ji bode zagotovljena — tako vsaj moral bi soditi vsak človek po človeški pameti. Povrh bi se ji s tem spolnila najiskrenejša želja srca; prišla bi v bližino svoje ljubljene kraljice na sam kraljevi dvor; vsak dan bi jo lahko videla, vsak dan vsaj jedno besedico spregovorila ž njo, svojo kraljico. Vse najslajše nade in čarobne sanje preteklih let izpolnjene bi bile na mah z dnevom poroke.
Tako je sreča obetala vsestransko svojo tovaršijo nadepolni mladenki, ki je vsa razburjena pričakovala ono uro, ko jo pokliče kraljica na odločilen odgovor.
Srce Marjetice bije urneje, ko ji naznanijo, da je došla kraljica. Sedaj, v zadnjem trenutku, dozdeva se ji, da hoče cela truma pomislekov in dvomov podreti vse dobre sklepe, porušiti njeno stanovitnost; pogum ji upada, ko zagleda kraljico, in strah jo navdaja, ali bode pač zadovoljna materina njena zaščitnica, ko ji razodene svoje sklepe in želje.
«Bralno društvo» je imelo svoje zborovanje, pri kojem je govoril tudi potovalni učitelj g. Ivan Bel6. Namen takšnih zborovanj je po besedah predsednika, kmete pripravljati in podpirati, da na ložji način obdelujejo polje in vinograde ter s časom preosnujejo «Bralno društvo» v «Kmetsko zadrugo.» Zastarelo in piškavo misel mora kmet zapustiti in poprijeti se racijonalnega dela. Kdor sam zase ne skrbi, temu se nič domov ne prinese. Kmet po starem kopitu je mrtva veja kmetijstva. Na predlog predsednika hočemo prihodnjič, enkrat v majniku, ogledati si kakšen vinograd. Tamkaj se bo na licu mesta pokazalo, kako se ima vinograd obdelovati, kako je cepiti na zeleno. Mislim, ako se vam v toliki meri ponuja priložnost, se kaj naučiti, da tedaj gotovo noben posestnik frankolski ne ostane doma. Ni vsak kmetski sovražnik, koji gosposke hlače nosi.
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
(Imenovanje.) Deželnega sodišča svetnik Anton pl. Wurmser v Celju je imenovan svetnikom višjega deželnega sodišča.
(Gornjeradgonski okrajni zastop) ima neki v svoji blagajni veliko praznega prostora. Niti celega petdesetaka ne zmore. Lekarnar in radenski zdravnik pa še nista izplačana, ker še neki nista naredila računa. Potemtakem bo veliko primanjkljaja, posebno če bo se račun obeh odobril. O radenskem zdravniku je znano, da je zelo drag. Trebalo bi se mu plačilo za posamezne slučaje postavno določiti.
(Iz vojniške okolice.) Ali ni nohene pomoči zoper poštarico v našem trgu? Z najpriprostejšimi ljudmi noče slovenske besede spregovoriti. Bolj olikan menda ni, kdor manj zna, ampak mislim, da je bolj olikan, kdor več jezikov govori in je prijazen do ljudi ter njim rad postreže, kjer more. Pri stopnicah pod pošto je še zmirom napisano samo »Zur k. k. Post«. Ali ne sme Slovenec, ki za pošto tudi plačuje, na slovenskih tleh ničesar v svojem jeziku izvedeti o pošti? Pošta na Frankolovem bo pa menda nastala, ko se bo »še in še« pisalo.
(Shod spodnještajarskih učiteljev) se vrši danes v Celju. Mi smo pismeno želeli shodu najboljše uspehe ter naprosili č. g. kapelana J. Kržišnika, da nas na shodu zastopa, ker smo sami vsled uredovanja zadržani.
Marija Antoaneta reče koj po uvodnih besedah:
«Hčerka moja! Znano ti je že, čemu sem prišla danes semkaj k tebi. Iskreno želim, da ti zagotovim srečno prihodnjost — predno še je morda prepozno.» Poslednje besede povdarjala je z nekako čudno resnobo. «Veselilo me bode nepopisno, ako bodeš ti srečna in zadovoljna vsled mojih naredb in rada ukrenem vse, da se to spolni. Imela si časa dovolj, da si povpraševala sebe in svojo vest. Tudi ti je znano, kako imenitni mladeniči te snubijo. Sedaj pa pričakujem, da mi z otroškim zaupanjem razkriješ svoje srce ter mi naznaniš svoj sklep. Zastavim ti kraljevo besedo svojo, da ti izpolnim sleherno željo, ako le ne nasprotuje človeški pameti in dolžnostim tvojim.»
«Prevelika milost!» šepeče Marjetica vsa presunjena. «Oh, kako se morem vredno skazati tolike velikodušnosti, tolike dobrot-ljivosti! Toda Veličanstvo, ponižno prosim odpuščenja! Jaz se nikoli poročila ne bodem: Moje srce je le edina lastnina mojega Boga in moje kraljice; druga ljubezen ne najde več v njem prostorčka!»
Vprašaje jo gleda Marija Antoaneta, kakor bi pričakovala še pojasnila takemu govorjenju. Marjetica umeje kraljičin pogled ter nadaljuje z iskrenostjo in navdušenostjo:
(Slavni zgodovinar,) vseučiliščni profesor dr. Ivan Krst. pl. Weiss je dne 8. marca na oslabelosti umrl. Njegova »Svetovna zgodovina« bo storila njegovo ime neumrljivo.
(Visoka starost.) V nedeljo 5. sušca je umrla pri Sv. Benediktu v Slov. gor. Elizabeta Likovič; porodila se je pri Sv. Ro-prtu dne 17. septembra 1800, dočakala je torej visoko starost 99 let. Mnogo časa je bila izgledna kmetica pri Sv. Petru blizo Maribora, slednja leta pa je prebivala pri svojih sorodnikih pri Sv. Benediktu.
(Nemška omika.) Celjska »žaba« raste od dne do dne v svojih lažeh in obrekovanjih čez Slovence. Onikrat je prinesla dolg članek, v katerem se svojim lahkovernim bralcem laže, da bodo o binkoštih celjski Slovenci Nemce ^popolnoma potolkli in izgnali iz Celja; zadnjič pa ji zopet ni prav, da se je pri pogrebu čevljarja Strašeka iz Teharjev na mestnem pokopališču molilo slovenski. Pogrebci bili so sami Slovenci, kako torej naj bi se bilo molilo, če ne slovenski ? Le tako naprej »žaba«, dokler ne počiš.
(V Muti nad Marnbergom) so sklicali pred kratkim socijalni demokratje shod, katerega se je udeležilo mnogo delavcev iz različnih krajev. Izvemo pa tudi veselo vest, da se organizira v isti okolici tudi krščan-sko-socijalno delavstvo.
(Stariši, pazite na otroke!) V nedeljo dne 5. marca začelo je med pozno božjo službo goreti poslopje kmeta Franca Munde v Sobetincih, župnije Sv. Marka. Malo dekletce vžgalo je slamnato šopo za hišo. Le babica je bila z otroci doma. Burja razvnela je ogenj z neizprosno silo, ki je uničil celo poslopje z vsemi shranjenimi pridelki, ter užgal tudi hišo soseda želarja Vida Vajde. Ker je v bližini le jeden studenec, zmanjkalo je vode in tako je bilo vse delo zaman. K sreči se je bil veter obrnil prav jedno uro poprej, drugače bi zgorela vsa vas. Stariši, skrijte užigalice, da ne morejo do njih ne veliki ne mali otroci.
(Profesorski izpit) napravil je pretečem mesec s prav dobrim uspehom na graški univerzi gospod Tone Jošt iz Gotovelj, sedaj učitelj na ljubljanski slovenski gimnaziji.
(Iz šole.) V Cadramljah pri Konjicah je g. nadučitelj Bogomir Malenšek dne 5. t. m. zaspal v Gospodu. Luč sveta zagledal je v kraju Studenec na Kranjskem. Povodom zlatega jubileja vladarstva svetlega cesarja dobil je on, če se ne motimo, jedini izmed učiteljev spodnještajarskih, zaslužni križec. Vsled mnogoletnega učiteljevanja v Cadramljah imenovanec Šteje brez malega vse žup-
«Doživela sem nekoč srečno uro, ki je bila polna vzvišenosti in svetosti za-me, uro, koje ne zabim ves čas svojega življenja. Ta ura me je nekako posvetila ter mi podelila največjo čast, najvišje plemstvo, koje morejo sploh človeške roke podariti na zemlji. In v tisti uri, preblaženi, najsrečnejši uri življenja mojega, zaobljubila sem se Gospodu, da nikoli več ne bode počivalo tuje srce na mojem srcu, da me nikoli ne bode objemal pozemeljski ženin kot svojo nevesto!»
«In katera je bila ta ura?» vpraša kraljica, in čudna slutnja jo navdaja.
«Bila je ona, v kateri je prevzvišena kraljica francoske dežele mene, nekdanjo beraško sirotico, pritisnila na svoje srce!»
Smrtna tišina sledi tem besedam, Marjetica si ne upa dihati. Po obrazu kraljičinem razodevalo se je začudenje, ginjenost, žalost in občudovanje, ki je navdajalo sedaj njeno srce. Duh njen gleda tukaj toli vzorno, da, nad vse neomejeno hvaležnost, spoštovanje in vdanost do kraljevega prestola, a vidi tudi odsev divjega sovražtva, s kojim zapeljano ljudstvo izven samostanskega zidovja nesramno obrekuje prav posvečeno osebo kraljice, ter že v kratkem pomandra nje žlahtno ime, ter ga potepta v cestni prah, kakor ime kakega razbojnika.
(Dalje prihodnjič.)
ljane med število svojih učencev. Svetila mu večna luč! Pri odprtem grobu je govoril vlč. gosp. knezošk. svet. Bezenšek, potem pa še po lepih spisih v ,Popotniku' in ,Vrtcu- znani učitelj Čadramljski, g. L. Cernej. — Naduč. pri Sv. Križu na Murskem polju je imenovan učitelj g. Anton Herzog. Stalnim podučiteljem je imenovan g. Ignac Sternecki pri Ksaveriju in stalna podučiteljica je postala gca. Leop. Piano v Št. Lenartu pri Laškem. Vsa štaj. učiteljišča dobivajo vsako leto, odkar je Linhart deželni šolski nadzornik, obligatno zahvalo, le mariborsko učiteljišče ne. Zakaj ne? Veščaki pravijo, da je na mariborskem učiteljišču učiteljsko osobje po večini slovenskega rodu, in to je neki velik nedostatek v očeh g. Linharta.
(Domača umetnost.) Za župno cerkev pri Mariji Snežni na Velki je izdelal Franc Filač od Svet. Martina pri Slov. Gradcu 40 klopij za 1350 gld. Klopi so iz trdega lesa, okusno in strogo po cerkvenem slogu izdelane. Tudi trojna cerkvena vrata je izdelal prav umetniško po nizki ceni 280 gld. Ne hodimo na tuje po mojstre in umetnike, ako jih imamo doma.
(Blag pokojnik.) V nedeljo popoldne 5. marcija je umrl v Gostinci pilštanjske župnije Martin Jug, po domače Stukl. Ranjki je bil blizo 40 let cerkveni ključar pri sveti Trojici v Dobležičah in kot tak je silno veliko storil za cerkev. Ob enem je bil vrlo gostoljuben in odločen narodnjak, torej dober katoličan in zvest Slovenec; zato v miru počivaj blaga duša!
(Potres.) V soboto ob enih popoldne čutili smo na Pilštanju in po okolici močen potres, trajajoč kaki dve sekundi. Ljudstvo je bilo silno zbegano, vender druge nesreče ni bilo.
(Kupčija s svinjami na Tirolsko.)
Pred delj časom se je pokazala v hlevih ljutomerskega okraja kužna bolezen pri svinjah. Vsled tega se je prepovedalo iz celega ljutomerskega okraja prodajati in izvažati svinje na Tirolsko. S tem pa se je godila velika škoda ondotnim poljedelcem in trgovcem s svinjami in se jim godi še zdaj, čeravno že davno ni več te bolezni v okraju. Državni poslanec g. J. Žičkar je celo zadevo na podlagi priposlanih podatkov razložil c. kr. trgovinskemu ministerstvu ter osebno prosil trgovinskega ministra Di Paulija za pomoč. In pomagalo se je ne samo ljutomerskemu okraju, temveč celi štajarski deželi, kakor se razvidi iz sledečega dopisa, ki je došel imenovanemu poslancu iz trgovinskega mini-
sterstva dne 4. marca t. 1.....«c. kr. na-
mestniji v Inomostu se je naročilo, da ima
Smešničar.
Dvoživke. V šoli je bil govor o dvoživkah (amfibijah). «Kaj je to dvoživka?» oglasi se učenec v zadnji klopi.
Učitelj: «Vidite ga, zopet pokaže, da se ni ničesar naučil! Dvoživke so živali, ki živ6 takisto v vodi, kakor na kopnem!»
Učenec: «Aha! Zdaj vem, to so goske in race!»
* *
*
Učitelj: «Kdo je bil Kolumb?»
Učenec: «Kolumb je bil ptič!»
Ko poneha smeh, vpraša učitelj učenca, kje je to zvedel. — «Saj sem bral nekje: ,Kolumbovo jajce,'» odreže se deček.
V šoli so dobili nalogo, da bi popisali, kako koristi voda. Učenec konča svoj spis z besedami: «Konči je voda tudi za to koristna,
ker bi brez nje ne mogli do otokov.» * *
*
Vprašajo malega Jožeta, kaj je nevesta ? Premišlja nekaj časa, potem odgovori: «Nevesta je gospa, ki še nima moža, pa že ve za njega!»
dovoliti uvažanje svinj iz onih političnih okrajev štajarskih, ki so ravno brez iste bolezni in sicer vsaj k onim javnim klavnicam, ki se nahajajo ob krajih na železničnih postajah in da se tam v primernem obroku zakolje.»
(Iz Vitanja.) Deželni potovalni učitelj g. Jelovšek je v nedejlo 5. marca govoril v sobani bralnega društva o svinjereji in živinoreji. Tega nam že dobro znanega gospoda posluša naše ljudstvo vselej prav rado, ker govori v domačem jeziku prav razumljivo. Včeraj nam je g. Jelovšek priporočal, naj se ustanovi tukaj družba za izrejo primernih bikov. Od dobrega bika je odvisen dober živinski zarod. Deželni zbor je pretečeno leto potrdil hvalevredni predlog deželnega odbora, da si naj s pomočjo dežele občine same iz-rejajo dobre bike. Kmalu pride g. Jel. zopet k nam in upamo, da se do tistihmal naši razumni živinorejci dogovorijo, da se takoj ustanovi omenjena zadruga.
(Ormoški luteran.) Iz Ormoža dobivamo poročila, da je katoliško prebivalstvo v ormoškem sodnijskem okraju še vedno zelo nevoljno nad katoliškim odpadnikom in sedanjim luteranom, sodnijskim adjunktom dr. Štepišnikom, ter da bodo občine storile vse, da dobijo zopet katoliškega adjunkta. Posebno pa je neki ljudstvo vznemirjeno radi te okolnosti, ker mora prisegati pred — luteranom. Katoliškemu ljudstvu katoliške sodnike.
(Duhovniške spremembe.) Umrl je dne 28. februv. br. Gabriel Giraud, oblat v trapiškem samostanu v Rajhenburgu. — Častni kanonik in župnik na Dobrni, preč. g. K. Gajšek je stopil dne 1. marca v stalni pokoj. Župnija na Dobrni je razpisana do 12. aprila.
Iz drugih krajev.
(Sv. Oče) so v toliko ozdraveli, da vsak dan lahko že za nekoliko časa zapustijo posteljo. Nevarnosti ni nobene več. Bolezen so prenašali sv. Oče celo potrpežljivo ter nasproti zdravnikom le šaljivo govorili o njej. Ves krščanski svet se veseli, da se je bolezen tako srečno končala.
(Pot okoli sveta.) Kadar bo dodelana velika sibirska železnica, bo trajala pot okoli sveta samo 33 dni. Stariši, kateri svojim dijakom v počitnicah ne znajo dati drugega dela, jih lahko pošljejo enkrat okoli sveta.
(2000 milij. gld.) pravimo v uvodnem članku, da ima dunajski Rothschild premoženja; in tako je. To je gotovo ogromna svota, to ve vsak, ali ni ga človeka, ki bi si jo mogel predstaviti. Zato o njej nekoliko misli. Ze 1 mil. je silno mnogo in daje po 4% na leto 40.000 gld. obresti. Človek, ki je star 100 let, še ni živel 1 mil. ur. Če je že 1 milijon toliko, koliko pa je še le 100 milijonov, koliko 1000 milijonov, koliko 2000 milijonov? Od Kristusovega rojstva pa do današnjega dne še ni preteklo niti 1000 mil. minut; predno preteče drugi tisoč, utegne biti sodnji dan. Kako pa je bilo mogoče, da je Rothschildovo premoženje tako naraslo? če se pomisli, da ta svota daja po 4% v letu 80 milijonov gl. obresti, ki se nikakor ne morejo porabiti in toraj denejo h glavnici, ki vsled tega drugo leto zopet večje obresti daje, postane to vsaj nekoliko razumljivo. Ali Rothschildu ni treba čakati celo leto na 80 m., vsled špekulacij mu včasi na dan pade v naročje več milijonov.
(V državnem zboru na Nemškem) so bile pretekle dni na vrsti potrebščine, ki jih ima minister za zunanje stvari. Doslej se je uporabljalo za nemške šole v tujih državah 90.000 gld. na leto; za prihodnje leto je pa postavljenih v proračun 180.000 gld. in sicer na izrecno prošnjo Nemcev izven Nemškega, kakor je rekel državni tajnik sam. Kje so tiste nemške šole, za katere se toliko potrebuje? Kje so tisti Nemci, ki so toliko svoto zahtevali? Mi že vemo; zato pa naj vsak družbo sv. Cirila in Metoda podpira, kolikor le more.
Društvene zadeve.
(Iz Središča) nam piše prijatelj, da so pravila družbe za zidanje cerkve sv. Duha v Središču že potrjeno in da se bo dne 12. t. m. po prvi božji službi vršil osnovalni občni zbor ter se takoj sprejemali udje. Podporni udje plačajo na leto po 2 K, ustanov-niki po 100 K. Naj se podjetje srečno in lepo razvije!
(Zavžitno društvo) v Marnbergu odpre v nedeljo dne 12. sušca zadružno prodajal-nico. Kdor še ni ud, še lahko pristopi. Blago bodo dobivali samo udje.
(Čitalnica v Brežicah) priredi dne 12. marca zabavni večer v korist Prešernovemu spomeniku. Pele se bodo izključno Prešernove pesmi. Po triletnem počitku vdarjal bo zopet domači tamburaški zbor. K obilni udeležbi vabi odbor.
(Za dijaško kuhinjo) v Mariboru so darovali gg. prof. dr. Medved 10 K., kapelan Davorin Roškar 4 K., posestnik Franc Pišek tri vagane krompirja, si. posojilnica v Framu 30 K., stolni vikar Mat. Štrakl 10 K., gospa iz Maribora 4 K., župnik Simon Gaberc 10 K.
(«Naša straža».) Za «Našo stražo» je daroval v našem uredništvu čast. g. Dav. Roškar, kapelan v Hočah 4 K. Živeli posnemovalci.
(Bralno društvo «Maribor») se zahvaljuje vsem gg. podpornikom najiskrenejše. Nadaljne podpore se sprejemejo v pisarni g. dr. Pipuša. Društvena pravila so se izpre-menila tako, da lahko vsak in ne samo delavec postane ud društva.
Narodno gospodarstvo.
Vsak dober gospodar mora narediti in naredi koncem leta račun, iz kterega se prepriča, kako je med letom gospodaril, koliko je prigospodaril, kteri del gospodarstva se mu je bolje obnesel, ali pa da previdi, da v tem letu ni bilo mnogo ali nič dobička, vsled česar mu bode potreba v novem letu poprijeti se drugih sredstev, začeti drugače gospodariti.
Prav tako so primorane posojilnice polagati javni račun, iz kterega mora biti razviden obseg njihovega delovanja, promet in konečno stanje ter one točke, ktere odločujejo dobiček ali eventualno zgubo.
Ker so nam začeli že prihajati letni računi raznih posojilnic, hočemo iz njih podajati važnejše točke, da seznanimo nekoliko tudi širše občinstvo in naše častite čitatelje z našimi denarnimi zavodi in njih napredkom.
Pred seboj imamo račun posojilnice v Trbovljah. Ta zadruga, ktera je končala z minolim letom že četrto svojo upravno dobo, ima neomejeno zavezo.
Koncem leta šteje zadružnikov 68 in vplačanih deležev gold. 742. Vlagateljev je ostalo 321, kteri imajo hranilnih vlog s kapi talizovanimi obrestmi vred gold. 9859712. Dolžnikov pa je 63, kteri imajo posojil vkup gl. 41582-80V2- čistega dobička izkaže račun gl. 90 65; rezervni fond pa znaša gl. 1453-79, kar znači zares lepo in nesebično delovanje posojilničnega načelstva. Hranilne vloge se obrestujejo po 4%. Od posojil pa se zahteva 6% na osobni kredit in 5l/»% na vknjižbo.
Celoletni promet je znašal gl. 112840-74%, zadružno imetje pa gld. 101197.97.
Iz računa je toraj razvidno, da je trboveljska dolina precej bogata in da je tam malo ljudij, kteri so morali iskati posojil.
Posojilnica v Sevnici obstoji 16 let in ima neomejeno zavezo. Koncem leta 1898 šteje zadružnikov 1132, kteri so imeli vplačanih deležev gld. 1939 48. Stanje hranilnih vlog znaša koncem leta s pripisanimi obrestmi vred gld. 6768220. Dolžnikov je bilo 746, kteri dolžujejo skupaj gl. 89174 28. Čistega dobička je bilo gld. 195 59, kteri se pridene k splošni rezervi, ktera znaša koncem leta 1898 gld. 3642 46.
Hranilne vloge se obrestujejo po 5%. Od posojil pa se zahteva 6% obresti. Celo-
letni promet'znaša gld. 16358619; vse zadružno imetje pa gld. 97226 —
Savinjska posojilnica v Žalcu nosi menda prav po nepotrebnem tudi še nemško firmo. Ta posojilnica je prav tako stara, kakor najmočnejša slovenska posojilnica, namreč celjska in ima tudi neomejeno zavezo. S pretečenim letom je zaključila 18 svoje upravno leto. Iz računa posnamemo, da je bilo koncem leta 995 zadružnikov, kteri so imeli vplačanih deležev gld. 11670. Stanje hranilnih vlog je naraslo s kapi talizovanimi obrestmi vred na gld. 292428 68, toraj precej nad eden četrt miljona goldin. Dolžnikov ima posojilnica 981, kteri dolžujejo koncem leta skupno svoto gold. 25924187. Iz računa je tudi razvidno, da zadruga pod spretnim vodstvom svojega ravnateljstva tudi previdno gospodari, ker je imela koncem leta za mogoče potrebe naloženega denarja z obrestmi vred nad 60000 gld., to je denar, kterega lahko v vsaki sili vzdigne in da ne pride posojilnica nikdar v zadrego. Na tem mestu priporočamo tudi vsem drugim našim posojilnicam, da naj nikar vsega denarja vedno ne izposodijo, ampak naj si zmirom prihranijo primerno svoto, ktera jim je na razpolaganje. Čistega dobička je napravila žalska posojilnica gld. 328811, od kterega je darovala za dobrodelne namene lepo svotico gld. 753. Obe rezervi znašata koncem leta 1898 gld. 34229.59, to je prilično 8 5% vseh hranilnih vlog.
Hranilne vloge se obrestujejo po 472%, od posojil na osobni kredit se zahteva 6%, na vknjižbo pa le 5%%. Celoletni promet je znašal gl. 47516811; vse zadružno imetje pa gld. 344.876'48. — Za take imenitne zavode nas pač naši nasprotniki ne zavidajo brez povoda; mi pa smemo zares z vso pravico biti na-nje ponosni.
Listnica uredništva: Mnogo večjih spisov tokrat nismo mogli spraviti v list, ker nam primanjkuje prostora. Prosimo torej potrpljenja. Vse prijatelje lista pa prosimo, da nam poročajo, kolikor možno, hitro in kratko. — G. Radovednežu: Čitali smo v ,Popotniku' isti dopis, a motite se, da bi nas presenetil. Tudi mi opazujemo in čitamo. Veselilo nas bo, ako nam tudi Vi izrazite svoje mnenje o gibanju ,der Jungen'. Pozdrav!
Loterij ne številke.
Gradec 5. marcija 1899: 18, 34, 48. 4, 25 Dunaj » »	44, 40, 25, 37, 77
Krščansko dobro delo,
zraven pa še sreča!
Iščejo se v vsaki fari zanesljive osebe, možki ali ženske, trgovci in drugi, ki bi hoteli za dobro plačilo prodajati srečke (lose) za zidanje nove farne cerkve pri Sv. Magdaleni v Mariboru. Kdor bi hotel raz-pečavati srečke, naj naznani farnemu uradu sv. Magdalene v Mariboru svojo adreso in koliko sreček želi. Več se mu bo potem pismeno naznanilo. (Srečke so po eni kroni. Dobitki so 1 par težkih volov, dve molzni kravi, 10 polovnjakov dobre starine itd. Srečkanje bo 15. maja tega leta; izsrečkane številke in dobitki se bodo hitro po 15. maju objavili v „Slov. Gosp.") 3-3
VABILO.
Načelstvo marnberške posojilnice
naznanja, da se vrši dne 16. sušca 1899 ob 3. uri popoludne letno redno občno zborovanje s sledečim vsporedom:
a)	Potrjenje letnega računa;
b)	razdelitev čistega dobička;
c)	izvolitev načelstva, računskega pregle-dovalca in njegovega namestnika;
d)	razni nasveti.
Ako bi ob 3. uri ne bilo zadostno število udov, sklepalo se bode ob 4. uri istega dneva brezpogojno.
IVačelstvo.
Fulard-svila 65 kr.
do 3 gold. 35 kr. meter — japonska, kitajska itd. v najnovejših obrazcih in barvah, kakor tudi črna, bela in barvana Hennebergova svila meter po 45 kr. do 14 gld. 65 kr. v najbolj novošegnih tkaninah, barvah in obrazcih. Zasebnikom poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno.
G- Hennebergove tovarne za svilo (c. in kr. dvorni zalagatelj) v ZUrichu.
A ■ ■ ■ ■ ■
Otvoritev trgovine.
Usojam se naznaniti, da sem s I, SUŠcein t. 1. V Te§;etthoff-ovih ulicah, št. 21. otvoril
obrf z modernim, suknenim, platnenim in kurentnim blagom.
Ker sem v zvezi s prvimi tovarnami imenovanih branž' sem v stanu častitemu občinstvu vedno najboljše blago oddajati po najnižjih cenah, in smatram si za svojo nalogo p. n. odjemalcem z dobrim blagom po ceni streči.
Prosim, da me počastite s svojim obiskom, prizadeval si bom to zaupanje vsikdar opravičiti in si je ohraniti.
Z odličnim spoštovanjem
Jožef ITHa&a.
1-3
TITU m 81 Bil
Otvoritev
slikarske in barv. obrti.
Udano podpisani si usoja naznaniti p. n. občinstvu in častiti duhovščini, da je s 1. sušcem 1899 začel izvrševati svojo
slikarsko
in
"barvarsko obrt
v hiši gspe. Lucardi, v Mariboru, Triesterstrasse 2. Zaupaje na dolgoletno prakso pri neki tukajšnji renomirani tvrdki si bo prizadeval najboljše streči p. n. naročnikom in opravičevati dano mu zaupanje.
Čakajoč dobrohotnih naročil ostajam z odlič. spoštov. udani
Mihael Sirotič,
slikar in barvar. 1-2
r
Electra"
Užigalnica za žep, ki se sania užge z žepno svetilko. Ako se le pritisne, nastane plamen. Iz nikla,izvrstna cena 1 gld. Če se pošlje fl. 1'20 franko. _ . Povzeto fl. 1-40. 1-3 M. Feith, Dunaj, II., Taborstrasse 11/B.
S Novo!3
koncertne trobente
v Dostavnem varstvu pod štv. 49,981.
Izvrsten inštrument za nemuzlkalične, na
katero se trobijo vsi mogoči napevi, pesmi, signali, koračnice, plesi. Kovana jejz najboljše medi (me-sing). Vsak zna trobiti, ne da bi moral znati note ali se učiti. Glas popoten, če se le rahlo trobi. Enako zanimivo za odrašene, kakor otroke.
Cena s 4 zaklopnicami . . gld. 2-70 „8 „	. . „ 3-60
» 12	. . „ 5-40
(dobro ponikljana 25 kr. več) vštevši pesmarico. Cene so tako nizke, da vsakdo lahko poskusi. Vsak bo zadovoljen, jo bo razširjal in priporočal.	2-12
Pošilja se po poštnem povzetju.
Kari Schiirmann,
IVI usili wei-lie, Haspe in Westfalen.
Usnje in podplate
bogato sortirano dobro blago
priporoča p. n. kupcem prav ceno
Antonija Kotzar,
Tegetthoffove ulice 34, 3-3 nasproti hotela „Stadt Wien".
Vse stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane cene!
Trijeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice
za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronoaporl, poboljšani sestav Vermorelov. Aparate za sumporavanje lozov.
Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav. Slamoreznice j ako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah Stiskalnice za seno in slamo ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje, prodaja v najboljši izvršitvi
Ig. Tlellei" na H>unajii9 II/2 Praterstrasse 49. 1.20
Zastopniki ae Iščejo. — Ceniki brezplačno. "3M
- Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati. —
♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦

II o ■■■ ion 11 ril U
jrazno- *
Podpisana ima v zalogi najrazno
vrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, balda-
Wertheimovi šivalni stroji.
hlne, raznobarvne plašče,
kazale, plnvlale, dalma-
tlke, velnme, albe, kore-
&
telje, prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vse drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovolč pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažu-jejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpošte-nejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatijuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo.
Najodličnejšim spoštovanjem se priporoča	27-52
Ana Hofbaaer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode r EJfbljat%i, Molfove ullrp štv
iliini»7T7Triil«
ü£x9
Na prodaj
radi smrti hiša, v kateri je gostilnica in pekarija, zraven vrt za točenje s kegliščem; vedno dobro obiskana, pripravna tudi za mesarja; zamore se še oddati dvojno stanovanje. Hiša je v mestu na Spodnjem Koroškem. Več se izve pri upravništvu «Slovenskega Gospodarja». 2-3
Jako izvrsten znau visokoročen Wertheimov „Elektra" stroj, izmed vseh družinskih strojev najboljši, teče čisto lahko in tiho, po najnovejših iznajdbah popravljen, se dobi po znižani ceni za
30 dni za posknšnjo, 50 5 let se jamči.
i. 35.
Ml« „Riniscliff" 1..»».
Vsak družinski stroj, ki se v času poskušnje ne obnese dobro, vzamem na lastne stroške brez ovire nazaj.
Veliko 1000 po celi monarhiji prodanih Wertheimovih šivilnih strojev se utegne povsod ogledati in na željo se ustrega z natančnejimi naslovi.
Specijalni stroji za krojače in čevljarje, perilni valjci, izžemniki, kasete varne proti ognju in tatovom, po najnižjih cenah.
Zahtevajte cenilnike, šivilne vzorce in priznanja.
Pošiljavec šivilnih strojev Strauss, Dunaj IV., Margarethenatraaae 12 dg.
Zalagatelj uradnih in učiteljskih druUev.
Pošljite nam 5 Wertheimovih šivilnih strojev. Pa prosimo za stroj, ki je enako dober, kakor on, ki ste ga lani poslali eni naši sestri.	2-5
Samostan N. N. (Ime se na željo naznani.) Banjaluka (Bosnija).
Na želodcu
in vsled starosti slabotnim priporoča Benedikt II r rti, posestnik graščine 6olitsch pri Konjicah. 10 let stari, duha in telo krepčajoči naturni „Cojt-n«e'\ pripravljen (ekstrahiran) iz njegovih lastnih vin. 4 steklenice z zabojč-kom 6 gld. franko na vsako pošto.
Posamezne steklenice po 1 gld. 50 kr. se vedno dobivajo pri Al. Quandest, Maribor, Gosposke ulice.	8-50
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako ge naroča
po pošti.
Pogled mestnega trga in lekarne Ubald pl. Trntoezy-ja v Ljubljani.
11—12
Ubald pl« Trnkoczy,
lekar pri rotovžu zraven mestne hranilnice v Ljubljani
priporoča sledeča zdravila: ttoMetov ¡ti. TmhofZff-jn
kapljice. Dobro sredstvo
Z6lOQ6Cn6 " - 1 ,ttkl*
krogljice
niča 20 kr., 1 tucat 2 gld. OoMstov ¡ti. Tr**ftocxt/-ja
odvajalne (čistilne) čistijo želodec. — Škatlja 21 kr., zamotek 1 gld. 5 kr., pet zamotkov 4 gld. 75 kr. Marija Zeli. Varstv. znamka. Pocukrene krogljice, 1 škatlj. 40 kr., 3 škatlj. 1 gld.
_ "	nohtov t*l. Tvnkoczy-Ja
□ rsni, pljučni in kašijev sok ali zeliščni sirup, sestavih	' ljen z lahko raztvarljivim vapnenim železom, utiša kašelj, raztvarja sliz, ublažuje bol in kašelj, vzbuja slast do jedi in tvori kri. — 1 steklenica 56 kr., pol tucata 2 gld. 50 kr. Oo/etov pl. Tvnfsoe*y-ja
ali drgnilni cvet (udov cvet, Gichtgeist) je kol bol utešujoče, ublažujoče drgnenje za križ, roke in noge, kot zopet poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem Varstvena delu itd. priporočljiv. — 1 steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. znamka. Doktov gtl. Trnhoc*y-ja tinktuva ««
izkušeno sredstvo zoper boleča kurja očesa, bradovice, utrpnjenje kože, žulje in ozeblino. Ima to veliko prednost, da se samo le s priloženim čopičem bolani del namaže. Steklenica po 40 kr. Šest steklenic 1 gld. 75 kr.
protinski
očesa,

: Avtonomna past za množico živalij.
Za podgane fl. 2'—, za miši fl. 120. Vlovi v eni noti, ne da bi se pazilo na njo, do 40 komadov, ne zapusti nobenega duha in se stavi sama. Povsod najboljši vspehi. Se pošilja proti poštnim povzetjem. M. Feith, Dunaj. II., Taborstrasse li/b.
w
Zganjarija
R. Wieser-ja i Hočab Dri Mariliorn.
Največa žganj»rsk» zaloga na Staj ar-skem po čuda nizkih cenah. Zdravilski konjak za bolestnike In okrevalce kemično razložen in spoznan za čisto vinsko pre kamnino	10
■ ■ ■ ■
Kajetan Murko,
PTUJ, glavni trg, 4. PTUJ.
Usojam si naznaniti okolici ptujski, da dobim za Velikonoč popolnoma sveže blago po najnižjih cenah.
Za možke: bele srajce, ovratnike, manšete, gate, kravate, žepne robce, nogavice. — Za ženske: predpasnike, črne in pisane, jopice, pisane nogavice, špice za okoli vratu. — Za otroke: obleke za dečke in deklice, srajčice štumfke. predpasnike.
8C Naročitve na zunaj se takoj izvršč.
Za mnogobrojno pozornost in naročbo prosi z odličnim spoštovanjem udani	1-3
Kajctati Murko,
PTUJ, glavni trg, 4. PTUJ.
m m m m
Umetno-obrtna delavnica
cerkvenih kamnoseških in podobarskih del
priseženega izvedeneca
kamnoseka J. Fm PEYER-ja
v Mariboru.
MoscfcinegE-Allee, Hilariiisstrasse, Carneristrasse.
Izdeluje altarje, prižnice, obhajilne mize. krstne kamene, okna, itd. itd.
Tudi prevzema mere prostorov za omenjene predmete, kakor tudi originalne načrte.
Posebno se bavi z napravo nagrobnih spomenikov. Prav velika zaloga dogotovljenih novih nagrobnih kamenov od peščenega kamena, mra-morja, granita in sijenita. Solidna postrežba in prav nizke cene.	6
Svoji U svojim !
Ivan Itebek,
stavbeni in umetni ključavničar
v Celju,
Polske ulice, štv. 14, v lastni hiši.
Priporočam se prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu za napravo vsakovrstnih del, spadajočih v mojo stroko, n. pr. napeljavo vodovodov in strelovodov, hišnih telegrafov in telefonov, za napravo štedilnih ognjišč vsake velikosti in kakovosti. Izdelujem nagrobne, pred-altarske, vrtne in druge železne ograje, kakor tudi vrata, navadna kakor umetna dela.
Priporočam tudi svoje na stroj pletene mreže za ograjenje vrtov ali dvorišč, kakor tudi v varstvo velikih steklenih oken n. pr. pri cerkvah itd. itd. vse po najnižji ceni.	3-12 DC* Načrti in proračuni brezplačno.
Važno za poljedelce!
K bližajoči se pomladi priporočam svojo veliko zalogo mena in sicer:
Stajarsko deteljo, ki je 3 leta prosta predenice (žide). Pravo lucerno, ki je 7 let prosta predenice (žide). Najboljšo vrsto mrkve, pese, (korenja).
Travniška semena, sortirana in mešana za suho in mokro zemljo.
Vse vrste vrtnarskih semen.
Raiijo za vezanje, kakor tudi vezi iz gumija za požlahtnevanje na zeleno.
Opozarjam, da kupčujem s semenom najboljše kaljivosti in čistosti in ga prodajam po nisyi ceni.
3-3	Priporočam se udani
Janez Riegelbauer v Ptuju
(poleg nemške hranilnice).
IU11L
JllJi_
Domača tvrdka
Josip Lorber & dr.
tovarna za stroje in livarna v Žalcu pri Celju,
izdeluje in prodaja po tovarniški ceni:
Najboljše in najcenejše travniške brane, katerih se rabi dandanes že nad tisoče, izvrsten pripomoček za čistenje travnikov, nadalje
Najboljše možnarje proti toči, kakor tudi k temu spadajoče plehaste cilindre, najizbornejSe sla-moreznice, najnovejše mlatilnice, z ležiščem na krogle, istotako stiskalnice in mline za grozdje in sadje, geple itd. itd.
Prevzame v najboljšo in točno izvršbo vsa v strojno in livarsko stroko spadajoča dela, za tovarne, mline, žage in druge obrtnike naprave, istotako prevzame vsak stroj v najtemeljitejšo in cenejo popravo. 1-6
Za vsat možnar, stroj, sploh za vsalo delo se jamči.
Tovarniške cene.
Vožnje karte
in
tovorni listi
v
Kralj, belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antwerpna naravnost v
loyi M in FiMelfijo.
Koncesijovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno
Red Star Linie, Dunaj IV., Wiednergüi'tel 20,
ali
Julij Popper, Bahnstrasse 8, Innsbruck. 5
^ÄAi^	Ä /N /t	/N /S i
Vl/w	vwvvvvTvTwv v/wvwv/v
5-6
Vsega zdravilstva
dr. Tomaž Bergmann,
nekdaj bolniški zdravnik deželne bolnice v Ljubljani, dozdaj pr. zdravnik v Slov. Bistrici, ordinuje
v Mariboru, Reiserstrasse 2.
(ogel Tegetlhoff-ovih ulic v Gr. Meranovi hiši) od 9—10. predpoldne in 1—3. popoldne.
G' ¿N /N rt /N /N /N	/N /N/N rt /N rt rt ,
s/	N/ s7V v/
Oklic.
Prostovoljna sodna dražba.
C. kr. okr. sodišče v Šoštanju daje na znanje:
Na prošnjo dedičev dovoli se prostovoljna sodnijska dražba v zapuščino po dne 8. prosinca 1899 v Št. Andražu umrli Tereziji Ko-novšek spadajočega zemljišča vlož. štev. 54 kat. občine Št. Andraž cenjenega na . . 444 gld. 08 kr. s pritiklino po . . 10 » 85 » skupaj . 454 gld. 93 kr. in se določa v to edini rok na
18. marca 1899.
od 11—12 ure dopoludne v tus. uradu s pristavkom, da se bo zemljišče s pritiklino vred pri tej dražbi le za ali nad cenilno vrednost po 454 gld. 93 kr. prodalo, da spada skupilo v zapuščino po Tereziji Konovšek in da je posestvo neobremenjeno.
Pogoji, cenilni zapisnik in izvleček iz zemljiščne knjige se morejo v navadnih uradnih urah pri tem sodišču pregledati. 2-3
C. kr. okrajno sodišče v Šoštanji dne 22. lebr. 1899.
Mihelič s. r.
Ohiic.
Prostovoljna sodna dražba.
C. kr. okrajno sodičče v Šoštanju daje na znanje:
Na prošnjo varuha mladoletnih dedičev Antonije Mravlak v Ple-šivcu dovoli se prostovoljna sodnijska dražba v zapuščino dne 24. prosinca 1899 v Plešivcu umrle Antonije Mravlak spadajočega zemljišča vlož. štev. 15. kat. občine Plešivec (vlgo Lipnikar,) cenjenega
na........ 3421 gld. 39 kr.
s pritiklino po . 232 » 45 > skupaj . 3653 gld. 84 kr. in premičnin, cenjenih na gl. 153'43 in se določa v to edini rok na
18. marca 1899 od 10—11 ure dopoldne na licu mesta v Plešivcu (pri Lipnikarju) s pristavkom, da se bodo stvari, katere pridejo k prodaji, prodale le za ali pa nad cenilno vrednostjo, da spada skupilo v zapuščino po Antoniji Mravlak in da ostane zastavna pravica glede na zemljišču zavarovanih tirjatev nedotakljiva.
Pogoji, cenilni zapisnik in izvleček iz zemljišne knjige se za-morejo v navadnih uradnih urah pri sodniji ogledovati.
C. kr. okrajno sodišče v Šoštanji dne 27. febr. 1899. 2-3	Mihelič s. r.
Služba orpista in mežnarja
se odda s 1. majnikom 1899 pri farni cerkvi Sv. Lenarta » Zabukovji. Prosilci naj se do 10. aprila osebno oglasijo pri cerkvenem predstojništvu v Zabukovji.
Močen učenec
kovačnico pri Antonu Mlakar, Koroške ulice, 78.	1-2
PrnHn	se prostovoljno
II UUa v najem novozidana hiša z enakim gospodarskim poslopjem pri farni cerkvi v Slov. goricah s trgovino, z mešanim blagom in 10 orali zemlje: vrt, njive, vinograd, gozd in travnik, pod ugodnimi pogoji. — Naslov pove iz prijaznosti uredništvo «Slovenskega Gospodarja.» 2-2
t
Načelništvo registr. zadruge „Hranilno in posojilno društvo v Ptuji" naznanja s tem, da je dne 28. februvarija t. 1. po kratki bolezni previden s sv. zakramenti v Gospodu zaspal zasluženi soustanovnik in dolgoletni ud ravnateljstva gospod
Dr. Jakob Ploj,
odvetnik v Ptuji.
Sv. maša zadušnica bode se služila v mino-ritski cerkvi.
Na Ptuji, dne 2. sušca 1899.
V najem
ali
na prodaj
se da blizo Dobrnskih toplic
(Bad Neuhaus) mlin s štirimi tečaji na stanovitni vodi, tudi v največi suši; poleg so stope in čistilnik za žito. Orodje je vse v najboljšem stanu. — Zajedno se tudi odda krčma, katera je dobro obiskana, posebno od topliških gostov. Prostor za krčmo in trafiko obstoji iz 5 sob, kuhinje in dveh kleti, potem pokrito ke-glišče; nadalje se odda mala ko-vačnica in mlatilni stroj, katerega voda žene.
Kdor želi prevzeti ali kupiti, naj se blagovoli oglasiti najdalje do 15. marca pri gospodu 1-2
Ivanu Brauner-ju
na Dobrni pri Celju. (Neuhaus b. Cilli.)
i^PWH^icf kakor pri vsakem «'»»■■'»J®'»! mizarju se kupijo pri meni rakve (trüge). Lepo lakirane, močne rakve od 4 gld. naprej.	3-10
JEVicterik Wolf,
naprava za pokopavanje mrličev.
Tegetthottove ulice, št. 18 in Blumengasse 10. MARIBOR.
^sem p. t. kmetovalcem in vrtnarjem priporočam najboljšo vrsto semena od pese ali rone, potem raznovrstna semena trav, zelenjadi in cvetlic. — Ravno tako se dobi pri meni poljski malec (gips), umetalni gnoj, rafija-ličje, koreninsko ličje in drevesni vosek.
Prodajalnica špecerijskega blaga
in semena
3-12
M. Berdajs v Maribora.
Za bolehne na pijačah, y vratu in goltancu in nadušlpe ljudi.
Kdor se hoče za vselej znebiti pljučnih in goltančnih še toliko trdovatnih bo-leznij, potem naduhe, če je še tako zastarela in navidezno neozdravljiva, naj pije A. W»lflPBky-Jev čaj zoper kronične pljučne in vratne bolezni. Na tisoče zahvalnic zajamčuje veliko zdravilno moč omenjenega čaja. Zavoj stane 1'20 mark. Knjižice zastonj. Pristen samo pri A. Wolffsky ju v Berolinu, N. 37. ________19-26
Novozidana hiša
z 10 stanovanji, na glavni cesti ležeča, 20 minot od Maribora proč, gospodarsko poslopje in 1 oral njive se pod ugodnimi pogoji proda za 7500 gld. Letne najemnine 500 gld. Vpraša se v Scbillerstrasse 14 v prodajalnici.	7-13
Išče se
slovenski trgovec,
kateri bi rad imel svojo proda-jalnico v lepi, veliki, ob drž. cesti ležeči vasi na vznožji Pohorja, 1 uro od železniške postaje. Pogoji so jako ugodni. — Več pove upravništvo «Slovenskega Gospodarja».	2-2
Franc Javernik
v Brezni št. 42, p. Vitanje pri Celji.
Imam mnogo tisoč
opek za strehe
ter oddajem tisoč kosov po 12 gld. 50 kr., postavljeno na okrajno cesto v Vitanje. Kdor ga potrebuje, naj se oglasi na gornji naslov pismeno ali ustmeno do konca meseca marcija. 2-2

IpiHmiio
je Bartlielovo apno za klajot
zabrani, da živina ne liže In Krize lesa, da ne dobi mehkih koHtiJ,
da ne shi^Jia. stori pa, da rada jeT, da dobro prebavna, daje veliko mleka, je močna za delo in daje izvrstno meso.
Za vsako vrsto živine prav potrebno. Opis, kako se rabi, zastonj. 5 kil za po-skušnjo 1 gld. na Dunaju.	16-20
m. Barthel In drug*, na Dunaju,
X. Keplergasse 20/V.
Izvrstno olje iz kostij
za šivalne stroje, kolesa, kakor tudi izvrstno olje za svetljavo, ki se ne kadi, za kolesne svetilke, iz tovarne olja iz kostij H. Moebius & Fils, Basel (Švica). Dobi se pri: ian. Erhartovih naslednikov
R. Strasimayer, puškar. Francu Neger, trgovina za šivalne stroje in kolesa.
Herm. Proscb, trgovina za šivalne stroje in kolesa.	9-26
Dobri viničarji
z najmanj 5—6 osebami za delo se prejmejo takoj pri Rossmannu v Framu. 2-8
BILANCA
„Posojilnice v Vitanji," reg. zad. z neomejeno zavezo za 1. 1898.
Aktiva.
1.	Posojila.....
2.	Zaostale obresti .
3.	Naloženi denar . . .
4.	Nevzdignene obresti istega
5.	Prehodnji zneski .
i 6. Inventar po odpisu 10%
7.	Koleki.....
8.	Gotovina koncem leta .
gld.
kr.
189.789 23 4.218 49 11.534 14 259 15 43 36 327 33 4 99 10.249 967.
205.426 65>/,
Pasiva.
1.	Deleži.......
2.	Dividende (obresti) . .
3.	Hranilne vloge . . • .
4.	Kapitalizirane obresti .
5.	Predplač. obrestnih posojil .
6.	Nevzdignene nagrade
7.	Posebna rezerva gl. 4484'11 70 iste .... » 223 20 vstopnine ...» 33 50 vplačane res. . » 78-85 od čist. dobička
iz leta 1897. . » 356 92
8.	Čisti dobiček 1. 1898. . . .
gld.
kr.
3.757 — 18 35 185.382 367, 7.903 55
1.184 5
79
5.177 58 1.998 02
205.426 65Vs
Delz-ova kava
rin bolj priljub-
ker dela kavo zdravo,
Ijena,
okusno in tečno.
Rudeči zavitki z belim trakom.