52. številka. Ljubljana, vtorek 4. marca. KIL leto, 1879. SLOVENSKI NAROD. Iznaja vsak (Ihti, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velJH po poŠti pretanku za avstro-o gorske dežele za celo leto 1>. »,'ld., M pol I 1.1 m gl., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto U ::i.|.. za četrt leta r.M. i'0 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 'M kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in sa dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila bo plačuje od četiristopne petit-vrste *> kr., če se oznanilo enkrat tiBka, fi kr., če so dvakrat, in 4 kr., če se tri- alt večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši St. 3 „tfledališka stolba". O pravni fttvo, na katero naj Be blagovolijo posijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolimmovcj hiši. Važnost slovenskih čitalnic in društev sploh. ii. Čitalnice ali bralna društva po Sloveniji delujejo za narodno stvar z napravljevanjein koncertov in veselic, gledališčnih predstav, z narodnim petjem in širjenjem čitanja slovenskih novin. Marsikdo je bil pridobljen uže z veselo družbo. Saj uže II o rac veleva strinjati veselo 8 koristnim dulce cinn utili. Gledališke predstave slovenskih iger po narodnih diletantih jako mnogo store za ogla-jenje našega jezika, za privajo pravilnega pismenega izgovora, za odvajo predijalek ličnega naglašanja a i tujčevanja, za narodni jezik sploh. Zatorej naj bode zlasti zdaj v postnem zsmskem času našim čitalnicam pri poročeno, da kolikor morejo skrbe za gleda liščne predstave. Slovensko dtamatično društvo je izdalo v „ Talij iu iger uže dovolj, da se ob pomanjkanji repertoara nij tožiti, velika večina teb iger je še vedno pri društvu v zalogi in se more dobiti. O agitatornej moči narodne pesni je bilo uže govorjeno v tem listu, nij nam treba ponavljati, kakor ne Slovence k petju izpod-bujati, ker znano je, da v tem oziru na slo vauskeni jugu nij sin o baš zadnji. A širjenje čitanja slovenskih in slovanskih novin je morda še najvažnejši in prvotni namen čitalnic, ki ima o tudi ime od njega Kadar bode naše slovensko občinstvo do volj bralo slovenskih novin, potem se nam nij bati za narodno zavest. In zarad tega bi pač bilo treba, da se še V€Č č.taluic ali bralnih društev ustanovi, nego jih je uže. Nobena vetja vas bi ne smela biti brez bralnega društva. Saj nij treba velicib dvtran, vel.nh čitalnih sob: zadostuje manjše zbirališče. Tudi nij treba celih kopic časnikov: trije slovenski časop;ui bi zadostovali v takej vasi, kjer se zdaj še sploh ue bere. Za posa meznega malt ga posestnika je v deuašujih časih dostikrat prehudo, da bi si sam naročil dnevnik, predrago se mu zdi. Ali če jih stopi več skupaj, vsak nekaj doda in „braluo dru štvo", kakor ga je v vasi treba, je skupaj. V tem Buiitdu naj bi rodoljubi po kmetih agitirali. S tem bi bilo pouiagauo uašej žurnali-stiki in našej slovenskej stvari. Naj tedaj vsi oni mnogi rodoljubi, ki pod-piraloo pomorejo pri delovanji naših slovenskih društev, ue oinagujejo, temin: naj vzvi šeni občno narodni cilj pred očmi imajoči, znajo, da si podobno njim prizadevajo tudi drugi narodni somišljeniki po družili krajeh naše Slovenije za jednak cilj vzbujenja in ukrep ljenja narodne ideje, iti da iz tega skupmga dela rase ona harmonija narodnega prerojenja Slovenstva, za katero se uavdu^u;euio vsi. Politični razgled. i\olruiM«k «le*ele. V Ljubljani 3. marca. Nov Bad nemilu* • usta roiciMc stranke in njene nemčevalne politike se je te dni na Dunaji pokazal. Dlc 28. febr. bo du najski študentje praznovali lOOletuico rojstva pravosiovca Savigiv ja. Pri tej priliki so neki nemški študentje s tem za Bvoje nemško prusijanstvo in veleizdajstvo deuionstri rali, da bo pri uapitnici na našega cesarja na lašč obsedeli in se tudi potlej nij so gunili ko ko ji h drugi pozivali, naj vstanejo. T a k o j e s i- stema ne m š k e u b ta vo ve r n e s t ra n k e , ki avstrijske Slovane preganja, i z-redila svojo lastno mladino za vole-z d a j o ! Kakor v „N. Fr. Pr." beremo, hočejo češko-nemški poslanci uže prihodnji mesec začeti priprave delati za bodoče voittve v državni bor. Podobno bodo ravnali drugi „ustavoverci". Tu je opomin tudi za nas druge. V 07«•#»« državnem zboru je pri budgetnej debati dne 1. t. m. pri stavku: „vladarjevi dohodki" oglasil se Aleksander C/.a-nady od skrajne levice, opisaval bedo in silo v deželi, katero je po njegovem mnenji prouzročilo zasedanje Bosne, ki je zahtevalo toliko denarnih in krvavih žrtva. Od stote „vladarjevi dohodki" se ne more nič ubrisati, dejal je, ker je potrjena za deset let, a kralja naj bi se prosilo, da odpusti on s • m jeden milijon od cele svote svoje plaće. Finančni min eter je par beaedij govoril /.oper ta predlog. D.niifl Iraityi, ud skrajne levice, pak je podpiral Czanadvjcv predlog in povedal sledeči dogodjaj: Ko je leta 1848 prišla deputacija požunskega državneg* zbora na Dunaj k cesarju s prošnjo, naj bi ou potrdit prvo neodvisno ministerstvo, odgovorilo se je te) deputaciji, uaj počaka, ker vladar je ravno pri kosilu. Na to odgovori jeden ud deputacije: „Ako deželi nevarnost pr«.ti, naj kralj euo skledo menj jo!" Ali ta mož nij bil Kossuth, ampak nj veličanstva tajni svetovalec knez Pavel Eszterha*y. Tudi zdaj je dežela v denarnej nevarnosti, za to naj se vladarja naprosi, da bode jeden ni ili ,011 menj porabil. — Pri glasovanji se je zavrgel predlog C.anadvjev, zanj je glasovala le skrajna levica. Itol<§ii»snarodne skupščine odbor, ki ima premisliti želje vzhodnje-rumelijskih Bolgarov, je jednoglasno sklenil »pisati in evropskim velevlastim poslati spomenico. Manjšini je zahtevala, naj narodna skupščina ne Branko Radičević. 1. Dno 2G. januarija 1879. so dunajski slovanski VBeučiliščni dijaki praznovali spomin slavnemu srbskemu pesniku Branku Radi čeviću, in more biti „Slov. Narod" ustreže svojim čeBtitim čitateljem, ako jim poda po dobrem viru posneto kratico životopisno črtico tega odličnega Srba, kateri povsem zasluži tudi naše pozornosti in našega spoštovanja. Branko Rad i cev ic- se je rodil v Brodu v Slavoniji dno 15. marcija 1824. Krstili so ga Aleksijem, katero ime je on sam po meje prevel na srbski. Oča Božidar (Todor), Novosadčan, je začasno opravljal Blužbo pošt nega uradnika v Brodu; a mati Ruža (Ro zalija) je bila Vukovarka, iz obitelji Mihaj-lovieev. Posled nekaj časa ho mu očeta premestili v Zemun, kder je 1'» ran ko zvršil ljudske šole in sicer tri leta B6 srbskim, a tri leta z nem skim poukom (1830 — 35). G muazijo je proučil v Karlovcih od 1. 183G do I. 1841 ; in inodrotdovje 1. 1843 in 1844 v Temešvaru, kamor se mu je z nova preselil oča v svojej službi. Strokovnim naukom se je učil: najprej prava na Dunaji (l 1845 — 48); 1. 1848 m 1849 je preživel v Karlov ah, v / iiiunu in doma; ali 1. 1850 — 51 prestopi v lekarski fakultet dunajskega vseučilišču, kder je proučeval svoj predmet do smrti di.e 18 junija 1. 1853. Pokopan je na Duuaji. Grob mu lepša kamenit spomenik, na katerem se bereti naslednji po . ebuo zanj pum« m 1101 vrsti: pMlogo teo, mlogO započeo, Cas umrli njega jo puineo." (Mnogo litel je, muogo /»počel, Smrt ga prouiunila je v pupol.) Učil se je po vseh šolah z dobrim vspe-hom, če tudi za svoje detiuske dobe nij kazal bašti mnogo sposobnosti. A imel je dober spo mm in VB« je lehko umevni. Kuko razborit mu je bil duh, se razvida uže iz ttga, ker je v svojih, slovstvenemu razvoju malo ugodnib dneh pevul tako izborno. Bil je vedno vesele nravi in vrlo šaljiv. Lase je imel bolj rujav-ka ti' nego plavkaste, lice podolgasto. Oatavil nam je tri knjige pesnij. Prve dve je izdal on sam na Dunaji 1. 1847 in 1851, a tretjo je, kakor posmrtno ostalino, i/dal ujegov oČa v Temešvaru 1. 18G2. (Oča mu je bil duhovit mož, kar s u In 1 uže tu, ker je prevel in 1. 1847 izdal Schillerjtvo dramo „Viliem Teli".) V prvej knjigi Branko Ridi-čevićevih pesnij se ualinje iztočni govor, a v drugej utočni in južui v jednakej meri; v onej je tuli nekoliko provincijalizmov, a ta stoji uže na višku denašujega književnega jezika. Prvo knjigo je pesnik posvetil „srbskej omladini". Tedaj še ta beseda nij imela polit čnega pomena, temveč je značila jedino: mladi naraščaj, zarod. A druga je posvečena pesnikovemu velikodušnemu mecenu: „knezu M i h a j 1 u zboruje prej, predno od vlastij odgovora nij na to Bpomonico. Pišejo, da pe hoče za #i/#-*r«» Francoska potegniti z rosno demonstracijo sredo je -morske flote v e-gejskem morji. Iz Londona so poroči smrt sket/i* emira £ir-Alija. Podkralj indijski je dobil od Jakub-Khann pismo od 21). f.jbruana v katerem se naznanja Sir-A'ijeva Hmrt. Će se obistini, menda pomenja bližnji konec al ganske vojne 01 Zultt-Kt frov se poroča, da i i m je dozduj le \ed»o deževje branio reko Tugeln prestopiti in Natal napusti. Angleži 10 Samo t defenzivi in čaknjo pomoči, ki pa iz Aiglije ne more pred 4 tedni priti. V »11'iH.ikrni zboru je pruskc-ncinAko ministerstvo odgovorilo na interpelncijo Tlule-niusovo glede luigj, in s cer na način za Itn Bijo prav razžaljiv. Predsednik ih fnian jo de jal namreč, da nemška vlada ne ve, ali je ruskim oticijulniiu poročilom verovati, ali jim nij. S cer p», da minska vlada pozna hvojo veliko odgovornost, m da je previdna v vat h naredbu h zoper razširjenje epidemije. l)o| HNI. li I.i ruta 23 f-br. [ l/.v. dop.] Zires krasno pomladanske dneve hitio uže imeli tu v I/vnu! Vse jo bilo veselo naravo, Oilvljt-jočega solnčiei, in pozabljene ho bile vho vre menske ne/gode, h kojimi smo ho morali tu boriti; kajti mislili smo si, zime je konec in pomlad bode nastopila. A temu nij tako, kajti predvčerajšnjem je začelo snežiti, in črovolj visok sneg zopet pokriva tutllO Bosno. Sploh je pa vreme tukaj jako nestanovitno: v enem dnevi imamo vse, sneg, dež, burjo, solnco in gesto meglo, in kakor je pri nas mesec april, kur se tiče nostanovitnosti vremena, na slabem glasu tako bode menda tukuj s februarjem, No, stanje naše se je ho daj uže zdiituo poboljšalo. Razen poštenih stanovanj imamo Bcdaj vsega v fto precej-nej »uri, česar vojak potrebuje; samo škoda, da vsega porabiti no moremo. Imamo na primer, sla mu piko in k a valetu za postelje; a kaj nam hasnejo, ker jih zaradi pomanjkanja prostornih stinovanj ne moremo porabiti! K večjemu po dve postelji morejo biti v enoj sobi, in večina vojakov je primorana še vedno na tleh počivat. Olejo imamo sedaj tudi dovolj ; a v najtiujšuj /um, meneča grudna, stiskala sta se po dva moža pod eno plahto. Vse bode /. časom boljšo, pretečeni teden smo Še ce!6 volnene jopiču dobili, in dasiravnojih menda ne bodemo doda ve6 potrebovali, vendar smo jih radovoljno sprejeli in oblekli. Zdravstvene razmere pa nijso tukaj nič kaj hvalevredne, /mirom gre dosta vojakov v bolnišnico, in najnnvadnejša bolezen je „Ilio tvphus". Pa upajmo da se bode tudi to kmalu /boljšalo, in ako ne, no, nam ne bode dosti več škodovalo, ako se uresniči vost, da pode naš polk začetkom meseca aprila zopet v domače kraje. I)i bi se pa ta vest obistinila, si pri sedanjih okoliščinah vsak mi: k -razen nekaterih gospodov, kojim bi težko bil) vojskino priklado pustiti — iz srci že'd. Pa le počaka lino še do aprila, do tisti hinal b "de centa iz Lvna do Rjlegu brega gotova, ako pa ne tako daleč, pa vsaj do I lan-prologa, in marširanjo proti domačemu kraju bodo izdatno polajšano L* žal bog, da zidanje ceste zaradi jako ii'ugodnega a remena le počasi nujreluje. Mesto Liv no tudi užo nekaj nnprolujo: Po ulicah so desko z ničnimi imeni n. pr. „\VlliteminTgOva ulc»", „FilipoviČeva ul eiu, „('ikoževa u'ica", Firduževa ul cau itd. A kar je najbolj hvalevredno, jo to, da so po noči ul co celo užu r a za v i 11 j e n e. Pa ne smete mislit1, da imamo tukaj plin kakor v Ljubljani ali pa v Trstu. O ne, tako daleč se nijsmo prišli, za sedaj nuni zado.stujo še pe-troleum in včusi tuli kaka lojeva sveča. Predno svoj dopis končam, hočem še omeniti, da je tukaj v Lvmi dosta kranjskih in primorskih slovenskih delavcev, koji so prišli som kruha iskat. Navadno se pofabljo ti ljudje za delo na cesti, in bo j>'a čani po 'J —3 gM. na dan. .Iako komično ho mi zdi, ako primerjam našega Tolminca s tukaj nj m Bošnjakom ali Turkom: Turek z rudeču ktpo na obr.tej glavi in • oibukom v ustih, naš Tolminoc pa h potlačenim klobukom na glavi in „čuf.iiieou v UStdi. Kaj ne, kako nasprotju jo to V Priho l-njič kaj diu/ega. (Našim bralcem mtreži to. Ur.) Wj \ rlmilac 2. marca. [Izv. dopis.) Končan ju boj pri volitvi občinskega župana iu svetovalcev mej nasprotno iu narodno stranko na Vrhniki dne 1. m arci j a tekočega leta, — in z njim je skleneno premirju za 3 leta. Dnsiravno je naša nasprotna stranka na vse kripljo delala, ter so pripravljala za odločilno vihamo voldno borbo, da bi v njej napravila novo „kulturo", — ali človek obrača, B >g obrne, pravi pregovor; — propala jo omenjena protivna stranka popolnem, ter nio rala tvrrlnjavo (občinsko županijo) prepustiti i a m o narodnim možem. Volili bo Be tedaj sledeči gospodje: Peter Le na as i z Vrhnike, za župana; dalje za občinske svetovalce: Igna-oi j ML Jelov še k I Vrhnike, Franjo K o t-nik iz Vira pri Vrhniki, Gregor Slabe is Znžara, Janez Brenčič z Vrhnike, Jurij Grampovčnik z Vrhnike in Franjo T rs ar s Hriba. Slava volilcem, ki so volili omenjene gospode narodnjake 1 Nar(d'ia stranka želela je zojiet prejšnjega župana za zdanjega, g. Ig. A. Jelovšeka; ker pa prejšnji nij hotel nikakor so zopet tega posla poslužiti, ao si i/brali g. Franjo Kotnika, ali oba dva, zavoljo prenapetega opravila, nij-sta mogla prevzeti. V dni;hi bo se pomenili za g. Peter Lin Iliji, ter ga slednje tudi za lapIM izvolili. Torej naša neniškutarska stranka je proti vsej agitnciji, zvijači in a svojimi premnogimi stroški pokazala, da imajo njihovo moč kokoši v krempljih, da ne jodnoga svojih renegatov niiso mogli v volitev vrinili. Sploh se je bobualo naindnej stranki, da jej zadnja ura bije; ali hvala Bogu, še živi, je zdrava in vesela. Slovenec je tih in miren, da sovražnik misli, da «pi, ali kadar jo treba, ponosno vzdigne svojo glavo, ter pokaže vso moč in življenje. Nasprotna, neniškutarska stranka se jo prevzetno dvigala, in ponosno svojo glavo nosila; ali zdaj bo poparjeni in imajo bolezen, in sicer, domačo tiho zakotno grižo ; — njihove bolezni ne bode mocol nobeden nemškutarsk renogat ozdraviti, le narodna stranka, ta jih ozdravi — in sicer, da bi so složno združili, ter vsi v prid narodu, BogU, cesarju in domovini delovali. ■ k N«»ii*-\ida nad Ljubljano 27. fobr. |I/.*iren dopis.) Naša lotoa na novo oživljena čitalnica kaj veselo in pridno napreduje. Napravila nam je v letošnjem prod-pnstu dve veselici z odličnima programomn. Da je prva veselica dno 2. febr. splošno zado-volila, pokazalo se ju to prav posehr.o pri drugoj veselici dne 23. febr. ker se je domačega občinstva tolko zbralo, da so bili vai čitalnični prostori tako natlačeno polni, da mnogo ljudi j uij moglo dobiti prostora. Tujih gostov zaradi silno Blabega vremena nijsmo imeli. Občinstvo se je vse hvalo vredno vedlo, niti najmanjšega nereda nijsmo zapazili. Mnogo veselja nam je napravila tombola, ki |o štela lo ličnih, vmea nekaj celo krasnih dobitkov. Po končane) tomboli vršilo so ho M. O bre n o v i e u." Prankovićcva dola so Be izdajala mnogo potov. Volno je želel, da po okončanih študijah potuje; osobito ga je gnulo videti Kosovo polje. Rakci je: „Moja želja jo napisati |p08, a prej ne zabilježim niti črke, dokler ne vidim Kosovega, na katerem je zašla srbska slava, Be izgubila avoboda in nastalo rohstvo. Tva rino imam nabrano, kajti srbski opos ima jednak biti grškemu, vanj imajo biti upleteni vsi naši običaji." A nij se izpolnila ta želja njegova i u naša ! Mnogo let je občeval z Dauičićom, ter sta bila često skup'ij, kadar nijsta imela posla. Z njim vred se je izobraževal v svojem jezici. Ker jo Branko zelo mlad umrl, no mo remo likati zanimivih dogodkov ali važnih promemb v njegovem življenji ; tudi so mu še nij mogel povsem razviti značaj, da bi se bil vom pokazal svetu. II. Znamenito je tudi, kar nam naohratana dama, Mina V u k o m a n o v i c1 k a - Kara d j i clova, hči očeta srbsktj narodnoj literaturi, nesmrtnega Vuka, poroča o Branku hudičevim Mina Vukomanovčka Karadjicova jo pi sala pozuatemu odličnemu srbskemu kujižev niku S te van u V. P o po v i t1, u na nega poziv o Branku, kar mi podajemo tukaj le v glav ni h potezah : Vi me vprašujete, se li spominjam Branka V Je-li moči zabiti lup sjtominV Mnogokrat se ga spominjam, Časi veselo, časi otožno. Se zdaj ga vidim, kajti bil jo v našoj bUl vsak dan, liki sin in brat. — Znano jo, dajo Vuk zbiral okolo sobe našo darovito mladež, iu bistro njegovo oko je takoj izpuznalo i/van redni dub Rudičev v. Zaradi tega mu jo bil Vuk skrbou oča, iskren prijatelj iu vesten učenik. To je imelo najboljši vpljiv na inla d« ga pesnika. Često je bival mladenič. Branko vos dan v Vukovej pisarni, in z večera jo vedel slabotnega starca na izprohod iu v diu/ho, v katero bo bo shajali Miklošič, Ranko, K ar ar a, Pot m novic, Danicu!, in časi tudi drugi naši sloveči književniki. Vuk je imel vedno pozornost na Branka, in lo-ta se je zvesto oklepal svojega učitelja in prijatelja« Koliko jo Vuk cenil Brankov talent, svedoči to, da mu jo pridobil pri knezu Mihajlu vsakoletno podporo HOO gold. v srebru. To je bilo mnogo za iste dni. NajŽivejše pl motim dobo leta 18 ll> do 1849, ko je bil Branko v najlepših letih. Tedaj jo bil še telesno krepak. Nijsein i:a sicer pogostemu videvala v našem domu, kajti bival jo na|več pii očetu, vendar so ga |nko živo ipominjam« Itisti je bil srednjo velike, bolj šibak, a vendar postavom L'iso je nosil do rumen dolgo in, kadar jo bil v živahnem r.izgovoru, jo čosto zmajeval z glavo, da bo mu kodri llfrleli, kakor levu griva. (Kouuo puli.) druge točke zanimivega programa prav redno, in vzlasti veseloigra „Zakonske nadloge*, ki je mnogo prijetnega smeha ▼zbu lila, se je v.se bvale vredno izvršila. Iznenadi! je občinat ro v veliko začudenje novi, jako okusno imrejeni in prostorni oder, katerega doslej Čitalnica nij imela in ao ho prej vse predstave, pevske in dramatične, vršile kur v gnječi mej občinstvom Vse težke ovire izvršili so domači diletant j»» brez vsakakc tuje pomoči. Mlj prvimi odl'ko vala se je vzlaati kot izvrstna govornica in epretna igralka gosp.i 1/ieija O llazkova, ravno tako je mnogo pohvale in priznanja dobival g Vranjo Tisal, ki so je »ploh veliko trudil, da nta ne obe prolpustni veselici tako redno izvršili. Tuli pevci in pevke so se dobro ob nesle, tako, da nam je še mnogo prijetirh in zabavnih večerov pričakovati v nalej Čitalnici. Pohvalno nntn jo le še omeniti našega pred sodnika g. Jarneja Ittztnana, ki si na vso moč prizadeva BI našo narodno čitalnico. Bog gi Živi še mnogo let.! ■ s \oinui|slic^ki 94, febr. |lzv. dop.I K r so je čulo uže nekoliko glas >v, kateri obledujejo vprašanje: velike ali malo ob-fine, naj bode tedaj ttldl inojej misli nekoliko prostora. Z dopisom nll kovinsko dolino" v fit. 28 „Slov. Nar." kakor z dopisom „z.dn-lenje Pivko" v Št. J*8 „Slov. Nar." se mota misel popolnem vjomu Prvi dopis govori namreč, da naj so zdanje občine nkur bolj več ne krčijo; drugi pn, da |e /druVnje malih občin V velike, potrebno in koristno. Tuku j tedaj nij treba dru Elgft, nogo vzeti srednjo pot. Dozdanje občine naj so ros bolj ne krčijo nezdružciiu naj ae pa še idrtltifo, in Hemter-tja v Htrategičnem obziru naj so od ali združenih občin nekatero vasi odvzame in drugim doda, tako, da so bi potem v nobenem obziru nobeden ne mogel pritoževati. — Vsak pa ve, koliko več mnogovrstnih opravkov imajo županije donos, nego so jih imele pred 20 ali 30 leti In kjer so male obfino z 20 do 'M) številkami, nij si težko misliti, da so v taki h tnalih občinah redko — in tu li ne — najde človek, ki bi najmanje bil kos 7.upauijskiin opravkom. (Jo jo stvar količkajšneg* pa mena, mora tak župan potovati od Judeža do Kajfa, da mu spravi stvar na pravi tir. In zgodi se često, da gre za blagor tega ah onega, ali za kako koristno napravo itd — ob, koliko je upiranja predno ho iz takega župana kaj spravi. In ako mu boš tudi resnico povedal, da jo tako rekoč loko s prsti potiplje, vendar ne bo verjel — in zakaj ne V — zato ker o stvari nobenega pojma nema I'o mu m župana take male občine, ko jo šlo za neko vužno Htvar — kaj mislite, kaj jo storil V Svojo ženo jo najprej povprašal za HVtM, potem kako staro babnieo, ali pa kakega „šu-fitarja," — ter potem povedal, da so mu vsi ti odsvetovali, da Bog obvaruj se podpisati. U-»z vidno je tedaj, da tisti godrojači, ki hočejo na vsak način, da bi imela malo da ne vsaka biša Hvoiega „purg.m'inojstra," no gledajo za blagor ljudstva, nego le na časti jim je ložeče. Ne bodite častiželjui; za občni blag >r ljudstva glejte, to bo vam najlepša čast ter so le toliko požurite, da kadar ho bodo ob'me združile, da ho to prav zgodi. Potr m si pa izberite moža za župana, ki pozna kraj, okoliščine in druge vaše potrebe. Ul bi imeli voliti kskega FiHchorja, volito rajši Bibiču, pa bosto videli, da bo prav in dobro. Ic 1'ONtfoiiJe 27. febr, |I/,v. dop.) Kaša čitalnica je priredila, kakor je bilo vašem listu uže omenjeno, 23. t. m. besedo deklamacijo, petjem, tombolo in plesom. D*siravno se ne morem z veliko uduležitvijo častitega občinstva pohvaliti, katero jo žalibog hIM)0 vremo, ali rokel bi Hkoraj nevihta za Iržavala, moremo vendar lo ta večer kot eni najlepših zabilježiti. — <-veterospevi so ao zelo precizno izvršili, za kar gre gospodom pevcem vsa pohvala. Posebno vnel nas je I radostjo Klas g. A. Dttribl iz Vipave. Njegovo petje pri samospevih „Ubogi vojak" in „Popotnik" vzbul.lo je v občinstvu aplošno odobravanje, ker v resnici takega glnsu se ne Čuje kmalu, in bi g. A. Ditrfhl le prosili, da nam tudi pri prihodnjih veselicah naše čitalnic j ne bo Hvojega sodelovanja odrekel. — Junakinja večera pa je bila gospica M. Vičič, katera nam je de-klamovabi „Slovensko junakinjo". Imeli smo priliko, občudovati odlične darove, kateri so ROftpIc! prirojeni. Ta večer pokazal nam je, d i smo si pridobili izvrstno deklamovalko, na katero umremo ponosni biti; — tudi njej tedaj očitna zahvala za njeno sodelovanje. Po izvršitvi programa pričel se je ples. Mej tem ko se je mladina sukala, so se Htarejši gospodje drugače zabavali; a videlo so je lopo soglasje mej občinstvom. Obžalovati moramo le, da je vočor tako hitro pretekel, ker razšli smo ho veselega iroi še le ob ranem ji.t,ru. 9 r. iHliri'iliiNlir okolice 27. febr. [Izv. dop] Olkftl hoih, da bi sprejetnejšo pero od mojega popisalo zabavo nabrežinske narodne čitalnice, ki ae je vršila na pustno nedeljo. Ker so nij oglasil uikedo, hočem to storiti jaz. Slabo bilo jo vreme ves dan, skra-jema dež, potem strašna burja, a vse eno se pozno do dneva, menim, da do 8. ure zjutraj, — Poleg neumornega odbora gre največ hvale uže gori omenjenemu gospodu, ljubeznivim gospe'n a postaje, ki so ogromno pripomogle k okinčanji sobane, nadalje neutrudl jivemu g. Pebieonu, ter domačim gospicam in fantom. Živili in složimo Re, da bodemu i v bodoče nnkazali svetn, da smo „otroei vretlni majke Slavo" ! l/pod \ ti nosit 1. marca. [Izv, lopis.' Imeli smo uže večkrat priliko v „Slovenskom Narodu" Čitati, kako veliko nkviza-cijo so Hi nemškutarji na g. Vodopivcu, kot duhovnu in učitelju pridobili. V zadnjem dopisu iz f'rnič ho čita, da ho vai zadovoljni bili, tla so ao ga iznobili. tudi duhovenstvo, in da so bili ljudje šo tako dobri, da so mu „forajt" dali. In g. Vodopivee jo res „forajt* potreboval, ker se je preselil od tam na Kranjsko, na jedno pri Idriji ležečo visoko goro, t. j. „nach Tschudenberg." Ali tnm, kakor povsod, ni i dolgo prebival; pomagal si jo hitro od tam, in prišel je k nam pod NanoB ▼ Kizdrto. No bom rekel, da so se tu zanj potegovali, saj nijso vedeli, kdo iu kaj je. — Ali v kratkem času ho ga izpoznali, kakšen jo, in vai so rekli, da so ho močno prenaglili, in da ho dobili ali kupili „mučka v mehu." Ker dopisnik iz ("'rnic njegovega življenja popisati nij hotel, zato tudi jaz nečem, da si bi vedel marsikaj povedati. Ko je iz.poznal, da mu v Bazdrtem neče nobeden več upati, in da zanj nobeden vet no mara, so je po 19 mesecih, kar je v Razdrtem prebival, v neko bližnjo „zlato" vasico, na Ubellko za učitelja preselil. Da ho se ga šlo ho jo diatinguiranegii občinstva do 2001 ll-.izdrtčimjo i/uebili, ho jako veseli, in tudi si nobenega tncega več iz dtugl škofije ne pri-žele, ker ho imeli dosti izkušnje na Mačnikn in zdaj na tem Volopivei. — Ubelcem pa voščimo srečo li celega srca, več jim ne moremo reči. Neinškutnrjein od srca želimo še več taeih pristašev. oseb, tako, da jo velika sobana v g. Grudnove] hiši na tlačeno polna bila. Krasne bile so dekoracijo, VHe v zelenji in zaHtavah, vso v po lobuh in zrcalih, v narodnih grbih in hojah. Po Lebunovej: „Domovini", katero je izborno pel nubrožinski zbor, nastopi Janez Ko/jirep, nemškutarsk bil 16 od nog do glave. Pripovedni jo, dn je doma iz dolenjskega trga, kder zapoveduje g. Vitez, ter da je prišel agitirat proti Nabergoju, — Kako ao ga pa odgnali Prosečani, branili se njegovih dosetakov, tor ko jo siten postal, razčesali mu grbo, pa „nagi li ili" mu rebra, da ne bodo nikoli več zdrav, — kako so ga potem v Križu dobro voljno sprejeli, ter tla jo tam prava pravcata astrnbanska kuga prišla mej njegove banko-kovce, — kako so ga v Nabrežini zaprli, — kako jo vgotuihil „kurji britof" in več enacega. Deklamacija nij bila to pot posebno dobra, ker jo g. P. imel prekosniato grlo; pa to za nekoliko opravičuje, ker ga je potem vjel tiež iu ao je vsled tega nekuj prehladi!. — igra: „Poštena deklica*1, igrala so je izvrstno. Ogro u i no smeha vzbujal jo vz.lasti g. 11., kot stnp'ek, — a tudi vse druge moči bde so jaku iu krepke. Poklon se mora v/lasti napraviti gospici Tareetovej, ki je kaj simpatično igrala svojo ulogo, Pevcev no hotlem omenjal, — znani so UŽI tako, kot pravi ko renjaki. /avih 1 Po besedi pik ho jo pričel živahen ples, pri katerem jo svirnl tržaški sop-tet Brošan. Budi prunialegn pr» štora moralo so je deliti, tako, da je samo polovica plesala na t nkn t, a potem druga. Omenit1 mi je tudi k runih to Jot. neka Ur« h dam, in pa poiebuo šo uekujih Odličnih mask. Po odinoiu plesa se jo kot ljou, ki ga jo privedel g. Feiebtin gor, ter kaj lepo umetno vodil vse, iu na Hvoje stroške Kupil dekoracije. IMesalo se |o DonuuV stvari. — (Zadnji potres na Kranjskem) spravljajo nekateri učenjaki v zvezo z nesrečo v čeških Toplicah, kjer vrelec u šahu je. Pravijo, da ju v Toplicah vir za nekaj časa nehal bil tudi tačas teči, ko je bil veliki l-isa-bonski potres (17f>5). — ( V al v a zor j a) je ravno izšel r>2. zvozčič, obsegajoč, na daljo „vou den landes-iilrsten u. herzogen in Krain". — (Iz Mozirja) so nam telegrnfira: Vest zastran kazni celjskih dijakov nas hudo vznemirja. Priču kujemo pojasnila in izpre-inembo. Gorenji Savinjčaui. — (Z D u D a j a) se nam pišo: .Slovensko literirno društvo na Ihniaji" bodo imelo v četrtek dne 8. marca svoj redni zbor. Dnevni red: 1. „O m eh auičuosti jezika"; spisal l'Y. Podgornik. 2. Krjavec, Gregorčič in Bovec Životopisno Črtico, spisal K. štrukelj. — (Inel je vanje.) Goriško coh. kr. okrajno glavarstvo jo zopot naznanilo nekatere oseb j iu dl'Uttoe, katero so nameravajo presoliti v Ameriko. To so: Mozetič Jožef od Ivana i/. Bilj, Tomšič Miha r. Miho i/. Sovo-denj, Devetak Jožef r. An l rej a iz Sovoilenj z družino, M-rvič Jožif iz Mirna, Cijan Andrej Od Ivana /. dol. Oirovigft, Uravuar Aulrej 3 Povrne, Vik tn|0 z družinami. — (Politična pravda.) Duo 27. februarja je bil pri goričkoj c. kr. okrožnoj Bod-niji pri tajnoj obravnavi obsojen Peter Bres fan r. Ivana iz Ogleja, 25 letni krojač in v zadnjem čassu strežaj v nekej tržaškej kavarni, ker je na večer 1. decembra 1873 o priliki 25 letnice cesarjevega nastopa na cesarski prestol, položil na stopnice Stabilejevc hiše v Gorici petardo, katera je počila ter razbila nekatera okna in dva kipa. Zatoženec je ob Bojen na tri It ta trde, poostrene ječe. — (Zasačeni tatovi) Pred berbo ali trgatvijo lanskega leta ukradeno je bilo Tomažu in Jožtfu Stoku iz Dutovelj in dvema Skopeljcema s polja više od kviutala grozdja, katero so vrli Dutovci v kratkem v raznih skrivališčih večinoma našli in tatovom na sled prišli. Zastran tega hudodelstva imeli so se zagovarjati pred c. kr. tržaškim deželnim sodiščem Jožef Tavčar Drejčev iu Matija in Te režija Starec, vsi trije iz Dutovelj. Prvi je bil spoznan, da je kriv hudodelstva tatvine ir. obsojen na šest mesecev teške ječe. Terezija Starec, Bpoznana kriva udeleštva tatvine, dobila je dva meseca ječe. Matija Starec je pa bil spoznan kriv samo udeleštva prestopka tatvine, ter je dobil osem duij zapora. — (O pomanjkanji duhovnov) v tržaškej in koperskej škofiji pravi g. škof Do-brila v svojem pastirskem listu priloženem tržaškej „Našej Slogi" to-le: „11 pastirskom listu za lanjsku korizmu sam vam oznanio, draga braćo, veliko pomanjkanje mladića, želj* Lih posvetit se duhovničkomu stališu, i da se jur sada u mnogih mjestih nemore zadovoljiti duhovnim potrebam puka. Ja sam vam onda rekao, da bi našoj biskupiji trebalo, da ima u senieništu svake godine 50 boguslovaca, a mjestu 50 bilo ih je godine 1873 samo 20, god. 1874 18, god. 1875 13, god. 187G 11, god. 1877 9, 1878 7, od kojih su dva na koncu školske godine zapustili bogoslovje. Kad ee je razglasilo to žalostno stanje naše bisku pije, neka veledušna gospoda Tršćanska sa-braše se u odbor potvrdjen od vlade, da nabiru dragovoljne novčane prineske i darove, kojimi bi se siromašnim i dobrim dijakom pomagalo, i ako bi se ikako moglo, da se utemelji semenište za gmnasialske dijake. Za istu svrbi' ustanovila ee je bratov,- rt na po svoj biskupiji pod obranom sv. Obitelji: „Isusa, Mane i Josipa", koju je sv. Otac Lav XIII. potvrdio. Članovi toga bogoljubnoga družtva podjeljuju na godinu u gradovih svaki najmanje forint, a po sehh 50 novčića. Dužnost mi je, od svega srdca zahvaliti svim dobrim dudam, koje su na koji god način pripomogle za ovo bogoljubno djelo, bilo to milostinjom, molitvom, ili drugače. U isto vneme utičem se opet vašemu pobožnomu srdcu, proseč vas, da naprjedujete pomagati početo dobro djelo, koje će biti, kad bude dovršeno, vječan spomenik vjere i bogoljubnosti vjernih naše biskupije. Kad su se istom počeli nabirati milodari, nastale su druge silne potrebe, koje bu zahtjevale od vas brzu pomoć. Znam, dani su Šli; potreba prihodi za potrebom, i prošnja za prošnjom ; ali ja sam ipak prisiljen trkati opet na vratašca vašoga milostivoga srdca. Preduzetje tako veliko i potrebito zahtjeva puno novaca, i neda se dovršiti, nego ako se mnogi združe, strpljivo uztraju, i do konca pomagaj u koliko tko primore. Što se je do sada nabralo, sve je dano na dobit ili interes, od kojega jedan djel dodaje bo kapitalu, a od drugoga diela dobivajo pomoć siromašni i dobri dijaki. Premda nam je to semenište jako potrebito, ipak nenioreme ga još graditi, jer se je premalo novaca nakupilo, a dokle ne-bude ga oosta, nesmimo početi, da nereče i nam porugljivi sviet: .Ovaj čovjek je počeo zidati, a nemože dovršiti" (Luk. 14, 30). — Proteste godine umrlo nam je devet svećenika, šest ih je stupilo iz službe radi starosti iu bolesti, tri su prešli u druge biskupije, a za Blužbu je bio samo jedan žakan rtdjeu; mjesto 50 bogoslovaca imamo ove godine samo četiri u semeništu, a 4G mijesta je praznih. Vidite dakle, draga braćo, kako strašno propada snećeničtvo, i koliko škode će biti od toga pojedinim vjernim i svemu puku! Tvrdo se uzdajuć, da vi, moji dragi, nećete mi uzkratiti ni u naprjed vaše pomoći za zi danje i utemeljenje tako potrebnoga mlade načkoga Bemeništa, nego, da ćete me radostno podupirati vašimi miloslinjami i pobožnom molitvom. Razne vesti. * (Grški nadškof Dio u i s v Adri janopolji) je za svojo večkrat javljeno tur-koljubje in sovraštvo do Bolgarov, hudo kaz novan bd. Carigradski listi poročajo namreč kakor Brno po telegrafskoj vesti uže posneli bili, da je 18. februarja prišla pred nj govo palačo velika množica Bolgarov, ki bo vrata utrli, starca za brado in za lase na ulico vlekli, tepli in suvali. Iluska policija je potlej trpinčenca rešila. * (Trojen umor.) Jakop Bohm, črev-Ijar v \Viener Neustadtu je umoril svoje tri otroke, stare G, 8 in 10 let, in nazaduje šo sani sebe. Uzrok temu groznemu činu je bil ta, ker nij imel dela. Vtorek dopoludne je še pisal več pisem svojim prijateljem, v ka terih jim je svoj sklep obznanil, da Bi hoče samemu bebi življenje končati, in ker zna, kaj da morajo uboge zapuščene sirote trpeti, vzel bode tudi svoje otroke v drugi svet sa boj: .Otrokom bodem oči zavezal, je po samno na raznih krajih ustrelil,u pisal je. V sredo dopoludne je pisma oddal nečemu po-streščeku, ter mu zaukazal, da jib pred tretjo uro popoiudne ne sme dotičnikom oddati. Po kosilu dejal je svoje j soprogi, da se gre sprehajat z otroci, tem pa rekel, da se bodo v akademičnem parku igrali .slepih miš". Otro-čiči Bi nijso mislili, ka je to njih zadnji pot. Ob polu treh je dobil Bohmov prijatelj Kobli ček ono osodno pismo, — hitel je takoj z druzimi prijatelji in z nekoliko policaji v park, — a našli bo Bolima in otroke uže mrtve. Od Hvoje soproge se Bohm nij nič poslovil. * (Napad blaznega.) Iz Budapešte se poroča: Pri pregledovanju 24. februarja ob 8. uri na večer v tamošnjoj norišnici nij bilo blaznega Gabriiela Lorincze, ki je uže 5 let bil v norišnici. Nadpaznik Šandel gre takoj na dvorišče iskat ga, in sicer najprej v hlev, ker je Lorincze imel nalog krave primanjeve opravljati. Šandel ga je tu našel, ter ga tudi hudo okregal zato, ker nij bil Lorincze prišel k vi/ tac, ji, iztrga mu iz rok senčne vile in jih proč vrže. Lorincze pak potegne nož iz žepa, skoči na paznika in mu z jednim mah-1 jajem vrat prereže, potem pa ubeži. Predi vratmi pa blaznega opazi nekov voznik, ter ga hoče ustaviti, a Lorencze ga sune ter izgine v noči. Nadpaznik Šandel je teško ranjen, in se dvomi, da bode okreval. 1 »uril r l.|iitHJtanl. 21. februarja: Krnet pl. Ficlitetiau, c. kr. voj. pokojnika dete, 2 lati, v soteski št. 10, vsled vne-tice pljuč. — Alojz U'-rnot, deta sodAija 9 in., na iinljanskuni nasipu št. 10, vsled vodenice. - Johauai Sega, kondukterja hči, 8*/a leta, na sv. Petra cesti št. 91, vbIi d hripavice. 25. fobiiaija: Anton l>il Bon, c. kr. gooineter v pokoju, tt'' let, v Trubarjevih ulicah št. 1. vsleđ mrtvice na pljnčah. 2ii. februarja i Marija Prop-lnh, vdova delavca, Si let, v uhožnej hiši, vBled oslabljenja. 27. februarja: Jobana Mavzar, šivilja, 20 let* v rOŽ lili IKICdl Št. 11, v .siril pij. t II lirik u lo it: — llrd v;k Perko, vdova c. kr. okrajnima komisarja, ; let, na kongresnem trgu št. 4, vsled inrtvice na pljučabu 2K. februarja | Ana Zdravje, šivilja, 23 let, v glodiščnih ulicah št. 10, vsled tuberkuloze. T ujel. «$. marca : Pri Nlonut Jelovšok iz HiBtrice. iz Zagreba, — Lepač, Kuh iz Dunaja. Kanižo. — Grtinhtit iz Gradca. Rosonborg Lengvel iz Pri MitliAui Kin/.tli;. 1 r iz Doažal. - — 11 i rs rt. iz Kočevja. — di Cento iz Celju. Oxiu%]Btca, borta 3 marca. ttevirno nleg .»fično porodilo.) .notni dri. dolg v bankovcih . . 62 gld. 95 kr. '.notni dri. dolg v srebru . . , 63 . 85 ™ i 66 50 mr Vkcije narodno banke . . . . 788 . — 229 . 25 116 . 45 gr' — 1 : 5 . 28 48 9 >-*jtvTi*» mark** 57 . 25 Služba zdravnika v M m.-i rji pri Jelšah, z letno plačo 500 goldinarjev, se b tem razpisuje. Prosilci naj blagovole svojo prošnje t 4 (Vrinili pri okrajnem zastopništvu Sina-njskem (BezirkBvertretung St. Marein bei Er-lachatein) vložiti. (72—1) Okrajni zašlo p v Š mar ji, dne 26. februarja 1879. Htrkt :Wir empfehlon: gAseMtst. als Bnstes und PreisvviirdiflstPS Die Regenmantel \Vagendecken (Pbchen), Belleiol&gen, Mismfle ca ca« CD 1.ustnimi „Narodne tiskarne'