Hm Urged Slovenian Daily in tha United State«. lamd every day except Sunday« and legal Holidays. 75,000 Reader«. GLAS NARODA Lisi slovenskih delavcev v Ameriki. POZOR, NAROČNIKI... Naročnikom naznanjamo, da več ne poŠt« Ijamo potrdil za poslano naročnino. Zadostuje potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne, meseca in leta jo naročnina plačana. Uprava. TELEFON: CHebea 3-1242 Enter«! m Second Glut Matter September 21, 1903, at the Pott Of floe At Mew York, N. Y„ uder Act of Oonffreu of March 3, 1879. TELEFON: OHelsea I—1243 No. 294. — Stev. 294. NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 17, 19 37-PETEK, 17. DECEMBER 1937 Volume XLV.—Letnik XLV POVZROČITELJI NAPADA NA "PANAY" KAZNOVANI - " ■ ' ■' - ■ —- » 0mm WMBM^MMMMMMMM————^^^^^^^^^^^ ——_________ Delbos navdušeno sprejet v Pragi POVELJNIK JAPONSKIH ZRAČNIH OPERACIJI ADMIRAL MICUMANI VČERAJ ODSTAVLJEN Navzlic zatrdilu Japoncev, da so pripravljeni dati kakršnokoli zadoščenje, zadeva potopljene top-ničarke 4'Panay' ne bo tako kmalu rešena. — Ameriški državni department je dobil poročila, da to jo obstreljevale tudi japonske vojne ladje. WASHINGTON, D. C., 16. dec. — Bombardiranje ameriške topničarke "Panay" na reki Jang-ce je stopilo danes v novo luč. Ameriški državni department je namreč dobil uradna poročila, da topničarka ni bila obstreljevana samo iz zraka, pač je pa streljala na njo tudi japonska artilerija. Državni tajnik Hull je izjavil, da bo ameriški poslanik na Japonskem, Joseph C. Crew, dvignil nove obtožbe proti Japonski vladi v Tokio. Državnemu departmentu je bilo med drugim u-radno sporočeno tudi sledeče: — Ko so preživeli zapustili potapljajočo se top-ničarko 'Panay", so se letalci spustili zelo nizko ter so namerili strojne puške na rešilne čolne. — Predno se je topničarka potopila, so prišli na njen krov japonski častniki in to navzlic ameriški zastavi, s katero je bila "Panay" dobro ozna- čena. Državni department čaka še poročila očividcev, namreč Hughesa, ki je poveljeval topničarki "Pa-nay", in tajnika ameriškega poslaništva Atcheso-na, ki je bil v času obstreljevanja na krovu. Oba sta na poti proti 3anghaju, in poročilo bo najbrž že jutri dospelo. SANGHAJ, Kitajska, 16. dec. — Japonske oblasti naznanjajo, da je bil zaradi bombardiranja a-meriške topničarke Panay admiral Tiezo Micu-mani, načelnik japonskih zračnih operacij, odstavljen. S tem je japonska vlada naglo pričela izpolnjevati obljubo, da bo vsak častnik, ki je odgovoren za bombardiranje, kaznovan. Časnikarska agent ura Domei tudi poroča, da je cesar Hirohito poklical v avdijenco monariške-ga ministra admirala Misumasa Jonaja. Mornariške oblasti pa nikakor nočejo povedati, ko je bila ta avdijenca v zvezi z bombardiranjem Panaya. — Predsednik Roosevelt je državnemu tajniku Hullu naročil, da zadevo topničarke predloži naravnost cesarju Hirohitu. Pri bombardiranju topničarke Panay in treh a-meriških trgovskih parnikov na Jangceu v nedeljo sta bila ubita dva Amerikanca in en Italijan. — Okoli 12 mornarjev je bilo ranjenih. Ko se je admiral Micumami oprostil za tragični dogodek, je bil odstavljen. SANGHAJ, Kitajska, 26. decembra. — Ne meneč se za ogorčenje celega sveta zaradi bombardiranja ameriških in drugih ladij, se japonski vojaški voditelji pripravljajo za veKko prodiranje v južno Kitajsko, da popolnoma podjarmijo celo Kitajsko. p c- Poročila o prodiranju proti jugu, kar bo dove-Jlo do še večjega spora z Anglijo, prihajajo z več strani. Po mnenju angleških opazovalcev, je bilo od 200,000 japonskih vojakov, ki so bili udeleženi v prodiranju proti Nankingu, poslanih proti jugu 50,000 vojakov. Vsled tega so Angleži v velikih skrbeh, kajti prepričani so, da bo prišlo do o-strega spora z Japonsko zaradi strategično važnega Honkonga. NEMŠKEGA AGENTAŽELE DEPORTIRATI Fritzu Kuhnu bi radi dokazali, da je bil v srcu nazij, ko je prosil za a« meriško državljanstvo. WASHINGTON, D. C1., dec. _ Priselniški odsek poslansko zbornice je uvedel da" nes akcijo, . dee. — Prijatelji Harrvja L. Hopkinsa, načelnika Work Progress Administration, izjavljajo, da navzlic svoji bolezni ne bo odstopil. Zdaj se zdravi v kliniki Mayo bratov v Minnesoti. Ko se mu bo obrnilo zdravje na bolje, se bo podal na trimesečne počitnice. PRVA NEPOLITIČNA USMRTITEV V MEHIKI PtfEBLA, Mehika, 16. dec. — Danes je bil ustreljen Carlos Garcia Martinez, ker je u> moril in oropal neko staro ženo za $18. Predmo je l/il odpeljan na morišče, ga je v njegovi smrtni celici obiskala njegova mati donna Modesta Martinez in ga blagoslovila. Preo petih Jet ill letos zopet plačala Združenim državam nekaj na račun svojega vojnega dolga. Madžarska ho prva med 1- evropskimi državami, ki bo /<»[>.•: pričela odplačevati svoj vojni dolg, ko so leta 1932 vsled 11 nov »tjevega moratorija vse države, raznn Finske, preneh«'«-I • plačevati svoj dolg. Z včerajšnjim dnein bi morale evropske države plačali >voj polletni obrt.k v znesku $1,89,179,447. Anglija, Francija, Italija, Poljska in Jugoslavija so že pred nekaj dnevi naznaaile, da ne morejo plačali. Dosedaj je sam« Fin-ka veduo točno odplačevala svoj ■lolg in je tudi sedaj obljubila, da ga bo odplačevala tudi v bo-t loče. Madžarska dolguje v dosedanjih polletnih obrokih — .f4f»7,r.73. V avgu-ta je madžarska vlada obvestila državni department, da j«' zopeet pri volji odplačevati svoj dolg polletno po $9,8'28 za dobro treh let, ali skupno $58,968. V tem či-ii pa bi morala plačati $'jriS,440. Madžarska je s|>oročila državnem departmentu, da j»? pripravljena pogajati se za pogoje, da odplača v treh letih svoj dolg v znesku $1,939,(MX). Madžarska je prenehala z odplačevanjem tsvojega dolga 15. junija, 1932, ko so jo njene gospodarske razmere pri>i" lile, da preneha z odplačevanjem. Ako pa sedaj Madžarska plača svoj polletni delež, Hindi toga še ni izbrisana iz imenika onih držav, ki so prenehale odplačevati svoj dolg. Glede teh je namreč ameriški kongres sklenil, da od Združenih držav ne dobe nobenega posumila, dokler ne plačajo vsega zaostalega dolga. Ako h oči-Madžarska biti izbrisana iz tega imenika, tedaj mora plačati v,*s zaostali doli?, aH pa se pogoditi za nove pogoje odplače-vanja. Sedanji znesek, katerega je Madžarska pripravljena plačati na račun svojega -vojnega dolga, je samo plačilo za žito, ki ga je leta 1920, ko je Madžarski pretila lakota, dobila od vlade Združenih držav. Dolg za posamezne evropske države je naslednji: Belgija $61,300,084; Cehoslovaška $16,315,400; Estonska $4,169.27; Finska $232,143; Francija $455,0009,163; Anglija $994,460,367; Madžarska $467,673; Italija $84,118,757; Letaka $1,697298; Litvinska $1.353,227; Poljska $51,766,147; Romunska $7,438,750 in Jugoslirvija $1,813,515. I™"'" KVMBffiffiMMMMMMMU r- '"'^wai^ifiry ■awmw®' m iinunwI Denarne posiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU Tenmo-modrt božične znam ke v korist Pitt*l)uški tuberkulozni ligi, ki se nalepijo zraven poštnih na božična )>is-ma. karte in zavoje, so par tednov v prodaji. Ni petvebe še le priporočati teli /..lamk v nakup, priporoča jih plemeniti namen sam. Saj iatLiua da brezplačno zdravnišk . in bolniško oskrbo vsako leto več tisočem v Allegheny county, in nadaljnim tisotem tozadevno zdravniško preiskavo in navodila . In koliko važnosti je to, ako pomislimo, da so v Združenih državah od štirih smrtnih slučajev trije radi tuberkuloze. Tudi kapitalistični dnevniki propagirajo razprodajo teh znamk, kar je popolnoma pravilno. k temu pa še pribijejo žalostno, toda resnično dejstvo, da je ta bolezen razširjena 6 krat bolj nn d navadnimi in no-i'/učen i mi delavci nego pa med izučenimi in profesionalnimi, radi revščine in pomanjkanja. In s tem priznanjem gospodje sami sebi nehote podpišejo obsodbe, oziroma predstavni-j kom kapitalizma, čigar inter-' se zastopajo. Čigava pa j«* krivda, da pri-j den in pošten delavce, dasi ne-i izučen, ne more dostojno prcžiJ veti sebe in svoje družine in ni siguren svoj« ga dela in zaslužka? Ali -o morda delavci krivi sami (razen kolikor pride v poštev njihova ne^olidarnost)! Ali jKrnianjkanje prirodnega. bogastva? Pomanjkanje rodovitni- zemlje? Pomanjkanje napredka, znanosti in iznajdb? Ali pregosta obljndenost, tesnoba ! Ne. vsega imamo tn v Ameriki v izobilju, dosti več kot kjerkoli na svetu, glede oblju-denosti pa naša dežela lahko pošteno preživi več nego dvakrat toliko prebivalstva nego ga zdaj ima. Pa porečejo: kriva je neiz-učenost delavcev. Ali tudi to ne drži, ker vsi delavci ne morejo postati rokodelci in profesionalci. saj svet bo vedno potreboval navadnih delavcev i za t«žka dela ter domača opra-i vila. Pravi in resnični odgovor je samo eden: krivda leži v današnjem krivičnem kapitalističnem sistemu, katerega prvotni in glavni smoter je izkoriščanje slabejših. in razkošno življenje peščice izvoljenih od žuljev in znoja širokih ljudskih mas. (Dopi&i (ituniiitlu. .V. Y. I taneen a mer. z nilji-vid, kate- Xa povabilo tukajšnega med 11 a ro< I nega Ca megi<* i nst i 111 ta j so poli božične pesmi prvo ne-. „ , • , , , . i .. . . , . i ... •»•» i ♦ . .....: . , , rega ste mi poslali l>rezpln<*n<> del|o decembra pevski zbori 141 •»•» I« t stanujem v tej našel- .. . v j . . . k:„: ,11. ii- : .Naročnino za list (ilas Naro- raznih narodnosti, m sicer v mm, toda kar se dela m za- , . . glasbeni dvorani, vsi v narod-'*lužka tiče, še ni hib, tako sla-j,la ]!li"\ kaJ nih n nišah in v svojem materi jo kot je od meseca septembra.j''[>" ^topniku , .los. neveicu. ko >»• je oglasil Peter • • • • nem jeziku. Slovenci smo bili zastopani po ženskih članicah mršega pevskega društva "Prešeren": Sylvia Fa bee. Justina Janini k, Mary Butkovcc; Olga Brožie. Mary Skerlong, Anna Klun in Anna Strnisha, s pesmijo "Angel jsko petje." Značilno je to. da sta dva pittsburška dnevnika 'Sun-Te- legrali" in "Post-Gazette" pri-' Drtroil. Mich. nesla sliko edinole naše sloven- j Da je Detroit glavno mesto ske skupine, to pa radi prepro-1 avtomobilskih tovarn v A meri i- . • i i i !•»«.*. \nni, i\n ic oiriasil \ strojarni delalo eni po dva! . , . J ,. j,,: , i . • •• * P'1 meni, ker jaz t earn lista m* dni na teden, em pa me. \ tir- . , , , , . . varni za lin. ,m je bilo polovieo! ,MH" . odstavljenih, tako da je sedar llk"J V < 111 l'0^^"1' kot je tukajšnja p«>št:i poročala! ilomačih novic. Zimo imamo : . M - • -/m i i i do sedaj lei»o in milo. v tej naselbini ,)<»! brezjiosel- \ nih, oziroma le deloma zaj>o- slenih. 'Pozdrav! esel Božič vam in vsem rojakom in rojakinjam! Naročnik. Charles Strniša. ste, toda najlepše in najbolj markantne narodne noše kot mi je povedal fotograf, ki je vzel sliko za prvi list. Druge narodnosti so bile: A-merikanci, Bolgari. Karpatski Rus ki Poljaki. Rusi. Srbi in 1'krajin tci. ki, je že skoraj vsakemu znano. Tudi precej Slovencev se nahaja Mikaj. Povečini so zaposli •ni v avtomobilskih tovarnah. j . . . r- .. -i ,, . isieeala sreča, ill «-ent Ker s-ino j>a jako oddaljeni , ■ , , , ,, ■ i . . doliro delal. Pov Cfarksbiinj. If. V a. Prosim va«. da mi |M>šl jet»* oh j»i ihižnosti Slov. Amer. Koledar. Dolgo ča kriza precej dobro jiri-jela. tako, da ni-eni zasluži' niti enega rajavega indijanca let. Letošnje poletje me je e dosti ro letal, l'oveni vam. da ■t-i itv.uii-i, i....... , , ooiiro leiai. i-o vem vam, l,, j, ono lotka 1)o,,,"» 1>;' vzhodni . • .......„..... . .. . . , ^4.....,; i.... i minilo, odkar je tukajširia jek strani, drugega j»h na zapadli. , , . .i« i..i.l. i • . larna zaprla vrata. Nihče m itla se lahko shajamo v j>rostem ....... . . . • • • i» .„ i. . , , , . ve, kdaj jih bo zoiiel odprla jeasu. ker tega imamo tako veej ^ /. ^ ' ' Za zgradbo 2000 novih dela v-j ^ pn'vtM"' l^^no hom° kladnice ravnokar dovolila 10 ««« ^nske raz 'veseliti. Kakor vsako leto. ta J. Sedej. T JLU08LAVU0 Ca I US__Wa m T ITALIJO Z» $ .......... Lir 10« | 11.25________Lir S 29.59 .......... Ur m I 67.H______Lir 1H# ti 12_______Ur tm liriJ«--ur MM KER HE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE KPREMEMBI GORI ALI POLI_ Za lzpUtil« vr^JUi ndnr kot tg«nj nvrdcm, iMdld v dinarjih »M lirmb dowOJaJtmm fe Mjto p*C«k. otujelll v staro ko tudi leto« priredi Z'liski od- . .....m. ... l\, , v. ____ (domovino parnikom huropa, isek (Slov. Nar. Doma li ].>:?; , t i r» it-, i - i »ozdravi jam -v-e znance in pri- • • • • Zgaga KAKU dE TREBA .IKST1 t, r, ..... . .. |»ozdravl am vse znance m pi John R., Miklavževo veselico v ! , .. .. , . .. , . . , i - • i i ..v iintelic po Združenih državah, lepo okrašeni dvorani /. ho/ie- 1 nim drevesom polnim daril, klx^M)lU) svo'a t.-ra se bodo razdelila otrokom. Ženski odsek S. N. I). uliud-\hl. . , .. . .. no vabi vse SIov.mhv in Slo- i),mlk 1,1 sll,a Jo1"' ^ !" * Louis in Charles Ala., ter dva »trica Pausie v \Vy-Mrs. in Mr>. Vt like Z otroki, da se udeleži1 'Anžiček. Mr. in Mrs. Pire tei I; tega prijateljskega večera, ker|Mr- 1,1 •X,r>- An,,-V KlM,Jal1 v tn 1h>v resnici nekaj krasneira. ranl- n- u'r '» •,0,lM Igrala bo izvrstna slovenska1 v Warren, O. Ravno godba za plesaželjne. Pivo.|tako pozdravljam Mr. in Mrs. jHitice in različne jedi bodo na razpolago. Začetek ol> 'I. uri popoldn • v nedel jo dne 19. decemhra 1 !K*-7. I .mi- Plankar. iNiek Radoš ter Mr. Frank -Inr-jeviča v Cottage Mill, Ala. Vsem tudi voščim vesel Bo-žie in - rečno Novo leto. Frank Pausič, na potu v Bučko na 1 )olenjskeni. Chintftn. III. ('»'njeni:-— Vam sporočam, da sem sjm jel Koledar za leto 193S. T je res krasna knjiga za maliM'n,,|a denar .jO centov. Vsem rojakom j P°h'g >odiŠča v velikem trgn priporočani, naj ga naroče. do-|'ia Notranjskem. Poizve se pri: klor ga je še kaj v zalogi. 11 va j FRANK ZABCKOVEC. Cer-la vam tudi za tako lep in na-'kniea pri Rakeku. Jugoslavija Gostilna NAPRODAJ [proda se dobro idoča go-itilm' ZAPRTJE. NEPREBAVA. GLAVOBOL IZGINE - CE PIJETE TRINERJEVO ANGELICO! NUBOUŠE ŽELODČ NO ZDRAVILO ZA JESEN IN ZIMO l'RI VSEH LEKARNARJIH GEORGE C. APOSTLE, Inc. UNDERTAKERS EDINI JUGOSLOVANSKI POGREBNIH V NEW YORKUin POPOLNI QJ 1N OKOLICI pocreB viSje PHEDNO GRESTE KAM DRUGAM. OBRNITE SE NA NAŠ POGREBNI ZAVOD, KI VAM BO NAJBOLJŠE POSTREGEL. PO NAJNIŽJIH CENAH Osebno vus bo obiskal nai zastopnik, ki vam bo po. vedal cene in dal vsa druga pojasnila. Ustanornfk NEW YORK, N. Y. 455 W. 43 St. PF . 6—2586 BROOKLYN, N. Y. 219 Atlantic Ave. MA in 4—7611 POVELJNIK AMERIŠKE ARMADE NA KITAJSKEM It 'vplaflk 9 »r- mirmto pMtatl |1U - " SIS.— - • 4 US .SIMS .414— ,J2L— Prejema t k dnM ▼ sUrem knja IzpUiUo v dolarjih. RDJMi NAKAZILA ISTMUDIO PO C&BUB LMTKB SA PRISTOJBINO SI__ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gits Naroda" df WE8T Itth STREET NEW YORK. h. Y. POŠILJATELJE OPOZARJAMO, mi aakaiaj* pri MOjaM dovfle vari« (naprkMr aU, «resta, VMt) dlaarjer nirama Dr, kajti taka IsplaCIIa aa mWtnfr to- pa paftiljaaje ne^craflUi vari todl i m....... SLOVENIC PUBLISHING CO. (Travri Botma) "Cable Letter" SE JE CAS, DA VASA BOŽIČNA PO-SIUATEV DOSPE V DOMOVINO PRAVOČASNO ZA PRAZNIKE, AKO SE POSLUZITE "CABLE LETTER". — Pristojbina je $1.—. Potniški Oddelek "Glasa Naroda" 216 W. 18th Street New York City Polkovnik diaries Priče, poveljnik ameriške armade v Šang-haju, ki je z ostrimi protesti prisilil Japonce^ da so se u-maknili iz tistega tlela mednarodne »a^ejhLne v Šangbaju, ki ga kontrolirajo ameriški vojaki.' Pravilno jesti je precejšnja umetnost, ki ji ni vsakdo ko<. Tistemu, ki j«' že iz mladega vajen, je lahko, učenje je pa križ, tako za otroka kot za odraslega. Nekega 'večera, sam ne veni, kje sem se l)il zamudil, sem sel veeerjat v italijansko restavracijo v Downtownu. kamor >o veasi zahajali tudi nekateri na si ljudje. Ko sem potižil >vojo običaj no teletino in jo poplaknil 7 rdečim vinom, sem zaslišal za >ehoj sloveusko besedo. Motel sem se ozreti, pa sem se premislil. Ona je prec» j skrivnostno govorila — kakor v ecrkvi. — Zaljubljena ^tn, — mislil, — naj povečerjata v bo /jem imenu. Zgami jima ne bo zgage delal. Štrlel sem v časopis in jima trdovratno hrbet kazal. Slišal sem, kako je naročila S piska joči m, tenkim glasom večerjo za dva. Koj prve bese de so me prepričale, da nista zaljubljenca. — Mati je s svojim sinčkom — sem kouštatiral, ker je re fila: — Na, tukaj imaš servet, da y vratu ga zavezi. Nobenega odgovora. — Ubogljivega otročička i-ma, — sem dalje konštatiral. — Xa. tukaj imaš puter. Le lepo namazi. U, ti neroda! Nikar ne pobiraj, saj vidiš, da je padel na čik. Oh, nobene mani-re nimaš! Le lepo jej župco. To se pravi "brodo". Brodo itali-ano. Kako pa držiš žlico.' Že škrišč, na piuto ti je kapnilo! Pa laka draga junta! Neroda nerodna, saj nisi za nikamor. Obriši se vendar! Kaj bo pa kclnar rekel 1 <'el makaron i-maš na bradi. Nekaj časa je bil mir, nato je pa zopet začela: — Nikar ne jemlji kruha s taco. ('emu imaš pa vilice? Z vilicami se vzame kruh, ne pa - kremplji. Tresk! Na, pa j<-šel talar... O. ti neroda! Se ta iarje bom plačevala. Oh, sa.i pravim. roko vzemi eikno. Cikna se je z roko pri finih ljudeh. ('e ti ne gre, pa v aržet .spravi. Kar v ruteo zavij, pa glej, da te kelnar ne vidi. Vi-'liš, to je f>a špargelj. To j" dobro za želodec... Ne tisti ko-nee—drugi konec daj v usta. In vse pojej, je predrago, da bi -e kaj stran metalo. Žos pa lepo s kruhom pomaži, pa ne takrat, ko te kclnar gleda. O ti packa, pa na ta nove hlače. . . Tak merkaj no malo, kaj bodo pa ljudje rekli. .. Pa spet draj-klining. . . S samo žajfo ne bo šlo ven. . . In z desno roko vzemi cuker, ne z levo. . . Le kaj si bo kelnar mislil, ker nimaš nobene manire. Tak jej no, zakaj pa češ doma vse požreti ?... Vse to set n sli.šaj in sem si mislil: — Otrok, sitno in hude mater imaš. Vzel sem klobuk in se odpra* nI ter uvide! svojo zmoto. Za menoj ni sedela mati < svojim otroeičem, .pač pa žena s svojim zakonskim možem. In možu je govorila besede, ki sem jih zgoraj navedel. Ona — imajhna stvarca, da je komaj izza mize videla — on pa za dve glavi večji od nje, močan in postaven. Nji je šel jezik kot raglja. On pa ni ves -večer niti ust odprl. Na obrazu in na očeh so mu je poznalo, da je po vse i večerji lačen. n0L28 NZkOVZ" New York, Friday, December 17, 1937 ===== L i ..............= THE LARGEST SLOVENE DAILY Ttf UJ93. KOMPROMITU JOČE PISMO Potenj ko je opravil mučno potovanje po Holandski Indiji, se je Jean Durand, ugledni trgovec, ki se je pravkar mudil na trgovski vožnji, izkrcal v Singaporu, odkoder se je hotel čez dva dneva od]>eljati domov v Francijo. Čakal je na svojo ladjo in s« za ta čas ustavil v velikem hotelu. Ko je uredil svoje stvari v sobi. ki so inu jo odkazali za bivanje, je stopil niz stopnice v veliko hotelsko vežo, kjei so nešteti prezrači In i k i skrbel: za dovajanje svežega zraka. Pod veličastnimi palmami s( je tam spustil v naslanjač in si prižgal egiptovsko cigareto. Mali kitajski bov mu je pri-nesel naročeno ledeno ei trema-do, poleg tega pa še pljuvalnik iz rtikla, čeprav ga ni bil naročil, ker ni imel navade, žvečiti gume kakor gosti anglosaškega porekla. Trudnost in vročina sta Du-randa tako omamili, da sc mu je začelo dremati. Da bi odgnal dremež, je hrkal, kakor človek, ki se bliža petdesetemu letu. drugače pa ima popolnoma čisto vest. Ko se je čez nekaj časa zdramil iz spanja, je opazil v fotelju na nasprotni strani moškega, ki je moral imeti takisto okrog petdeset let. Gugal se je na vzmeteh in očividno užival v tem položaju. Tudi po-leg tega gosta je kitajski bov položil poniklan pljuvalnik, a tudi on se ga ni posluževal, ker ni imel v ustih žvečilnega gumija. "Kilo je ta človek ?" je zdajci šinilo Durandu skozi možgane. "Ootovo bo kakšen francoski rojak!" Jean Durand je namreč imel oster dar opazovanja. Da bi preizkusil svoj instinkt, je naslovil na novodo-šleca nekaj besed v francoščini. Ni se varal. Tovariš v naslanjaču je bil takisto Francoz in tako se je med obema začel pomenek. Novodošlec je Du-ramlu pripovedoval, da je d?>-potoval z Vzhoda, imel je namen, vkrcati s< na prvo ladjo, ki odrine proti Franciji. Durand in njegov tovariš v naslanjaču sta prišla do spoznanja, da bosta potovali skupaj najmanj tri tedne, (čestitala sta si na tako srečnem naključju in instinktivno sta jela tudi dobivati simpatije e-den za drugega. Bila sta približno istih let v življenju sta se bavila s približno enakimi posli, tako da sta imela tudi o življenju v marsičem ujemajoče se nazore. Čez četrt ure je dobil Jean Durand dovolj poguma, da se je francoskemu rojaku predstavil z imenom. Tedajci se je njegov tovariš nasmehnil: "Tudi jaz so pisem za Du-randa! Nu, moje krstno ime ni Jean, marveč Jacques. Vidite. ■|X>tem vam lahko, da naju bodo na ladji zamenjavali .Mogoče bova doživela z*yadi tegn še kakšno »veselo komedijo." "No^mene bo kaj takega ?amo veselilo!" je odvrnil n« te besede Jean Durand. Ko sta izmenjala še nekoliko komplimentov, sta se jjoslovila v domnevi, da sta se našli dve bratski^ duši. Večerjala sta pri inti mizi in nashdnji dan sta se dogovorila da gresta skupaj v vežo, kjer bopta srkala citronado, izmenjavala misli in se gugala v mehkih foteljih. Tja jima je prinesel hotelski vratar kiup pi som. fabrala sta si iz kupa v*ak svoja po krstnih i menit in pisavi na naslovih ter čita sla poslovna in rodbinska sporo-čija. Naravnost srečna sta Čutila, da in je drvegia poŠta iz Francije v Singapuru in sta si k temu medsebojno čestitala. Ko sta že skoro prečitala korespondenco, se je približal hotelski vratar vnovič s pismom v roki. Dejal .je: "Gospodu, še eno pismu je prispelo na naslov g. Dnranda Prosim, izvolita sa,Tm razsoditi, komu pripada-" Položil je pismo na mizo, se vljudno priklonil in odšel. Oba Durand a sta z očmi planila na to pismo, ki je bilo prav toliko namenjeno prvemu kakor drugemu. Na>lov se je namreč glasil: "J. Durand, Grand hotel, Singapore." Začetna črka J. se j*- lahko nanašala na Jeana kakor na Jacque. sa Durandii, lahko pa tudi na kakšno tretjo osebo, ki se je ostrem tonu: "Kaj pa mislite o meni? Kaj mislite o mojih letih in v moji poziciji, da bi me fcdo imenoval malega iu dragega prijatelja!" Pogledala sta se z jeznimi očmi in vsak izmed njih je mislil, da se njegov soimenjak šali ž njim. Kako bo mogoče v taks ni atmosferi prebiti tri tedne enemu poleg drugega! In vožnja z ladjo bo traja gotovo tri t« dne. Kakšne so perspektive tega skupnega potovanja?" Med tem, ko sta se tako gledala z izzivalnimi pogledi kakor bi se hotela nabosti z očmi, je nenadoma pridrvel v vežo mlad pomorski častnik. Opravičil se je. da je tako pridirjal SMRT VEČJKRATNEGA DELEGATA. V Mascot h, 111., ™je preminul C>. decembra Frank Augus-tin. Star je bil 70 let. Tukaj je bival 32 let in spadal k JSKJ in je bil večkratni delegat. Doma je bil iz fare LeskoVec pri Krškem, vas Venišče na Do- lenjskem. Tukaj zapušča žalujočo ženo Frančiško in pet odraslih sinov. Martin Dolenc. ADVERTISE IN GLAS NARODA" MAKS VALENČIČ I 'M K L. 2K. novembra ji« v Martin, Pa. umrl Maks Valenčič, stai 42 let, doma iz Jtiršice. Zapušča žalujočo ženo, sedem nepreskrbljenih otrok in brata Toneta Valenčič. Naj mu bo lahka ameriška zemlja! John .Jurca. SI/>VKNKKI Rf>K< >B< >RF,< \ V Gornjem Micjiiganu^* žl dalj časa odlikuje slovenski rokoborec Jimmy Adamič, ki je izvojeval že celo vrsto lokalnih zmag v areni in tamkajšnnji ča-j -opisi so polni hvale o njem. in imenoval je svoje ime Na- to začel takoj pameten razgo- insala J. Durand. Ker sta bila i vor: oba Dnranda resna trgovca, se) "Gospoda, prosim, da. mi o jima je videlo to pismo zelo {ruostita moio predrznost. Mor-j kompromitujočega značaja. Pa-ida se je med vajino pošto zrne-pir je bil elegantni, rokopis nežen in jasen. Oba sta na prvi pogled presodila, da utegne hiti to rokopis kakšne dame, ki se oglaša, da zbudi v na-slovljeneu neprijetne občutke. Z veliko usiužnostjo je Jean Durand izročil pismo svojemu tovarišu Jacque.su Durandu. Reknl je: "Prosim vas, 'xlprte to pismo! Zanašam se ha vašo d i s. k reci jo!'* Jacques Durand pa ni opazil takšnega občutka pri svojem soimenjaku ter ga je kratko iu suho zavrnil: "Mislim, da to pisanje ne more biti namenjeno meni." "Prosim, kaj ste hoteli s tem izraziti ?" je vznemirjeno vpra-šal Jean Durand. Soimenjak je odgovoril v istem tonu in tako so kmalu začele padati ostre besede: "Vi torej menite, da jaz nisem tako resen človek, kakoi ste vi?" "Nobenega izgovora v tej stvari. Gospod, jaz sem me- --- ščan in dober oče svoji druži- VOJAKI PROTI TIGROM. ni!" --- "Nu, tudi jaz mislim. da -j \a severu Maiake vlada v svojim obnašanjem ne^ dajem!državi Kedah v bližini siamske povoda za kakšen suni!*" j nu.jr veliko razburjenje. Do-Anglosiisi, ki so bili stalni j oiačjni si ne upajo več iz svo-gostje v tem lioteln, so motrili i jjjj j^,,,-. oba Francoza, kako si iih daje- j Xajprvo je ogromen tiger na-ta kljub temu, da sta bila edina J j)adel deklico, ki se je igrala Francoza med tolikimi drugimi na vaškem trgu. Pobil jo je gosti. Na kraju sta se začela z u,|arci svojih šap in izginil celo glasno prepirati. . svoj„ žrtvijo v džunglu. Na Durauda sta to opazila in sta• „trokov krik je pritekla mati, čez nekaj časa prenehala /., j(, ,t. takoj nato napadel drug zbadljivostmi >amo iz način- j tiger in jo raztrgal pred očmi nalnega samoljuV.jr. Vtilmib j trei* tajočih vaščanov. Nihče • ni imel toliko po8 strani.) Pisatrlj je segel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena......................$H)0 MED PADAKJI IN ZDRAVNIKI. Spisal Janko Kač. (VIT strani.) Štajerski rojak'Kač ni do svojega štiridesetega leta stopi! v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt." Cena ...................... 85c. IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tavčar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.5Q KLEOPATRA. Spisal Rider Hazard- 283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladarje iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena......................$1.45 KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack London. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena......................$1.00 Slovenic Publishing Company J v-.'lf i. .^Jaiii/ j*-- ' . . . . ". , ;., • .. > . A. . •1 £99 W2HQV11» New York, Friday, December 17, 1937 TWE 13K&WST BWTEtfB JTA1LT W ZJX3, Ljubezen za ljubezen ROMAN IZ 2IVUEIUA <£}) ZA "8LAS MARODA" PRIREDIL: I. H. O I ~l51l ) O "Inias prav, ne bomo ga zapeljavali v skušnjavo, da bi pozabil svoje dobre sklepe. 'Bom že jaz naredil; glede voza bom že uredil, da boš zadovoljna. Jirz se boni z Herbertom peljal z lovskim vozom, ve pa se boste Vse štiri peljale v zaprtem avtomobilu, tako je še najboljše." Lizika mu da dobel poljub. "Tisočera hvala, oče. Kako lepo je to, če človek pride k tebi. pa je refcen vseh skrbi." "Želim si samo, da bi imel sredstvo, s katerim bi mogel v;,m vsem pregnati skrbi. Ali imaš še kaj na srcu, Lizika?" "Samo vprašala bi te še rada, ako imaš še vedno tako velike skrbi." » Oče globoko vzdihne. "Dr. Waren mi je še za nekaj tednov preskrbel malo miru, toda to ne bo več dolgo držalo. . Sedaj pa pojdi in me ne zadržuj." Lizika ga zopet poljubi, nato pa naglo odide. Razburjena in žareča pripoveduje Hani, kaj je oče sklenil in Hani se tudi olajša srce. Ko so zvečer vsi pripravljeni na odhod — Hana je prišla zadnji trenutek iz svoje sobe, ker je imela komaj četrt ure časa, da se je preoblekla — pomaga Kari Rasmussen svoji ženi in hčeram v avtomobil, nato pa vanj naglo potisne Hano in zapre vrata. "Dame se boste peljale v zaprtem vozu, jaz pa bom z Herbertom prišel za vami," pravi in ukaže šoferju odpeljati. Herbert, ki je bil vesel, da je mati odločila, da se bo peljal s Hano, čmerno gleda pred se, ko oče potisne Hano v avtomobil. Precelj klaverno stoji poleg očeta, ko pripelje lovski voz. "Tako sedaj pa se bova tudi midva odpeljala, ti pa lahko kočiraš." V avtomobilu nekaj časa vlada leden molk. Gospej Heleni od presenečenja ostanejo usta odprta, toda predno je mogla protestirati proti Hanini navzočnosti, je avtomobil že odpeljal. Lizika skrivaj prime Hanino roko, da bi jo opogumila. Šele čez nekaj časa najde gospa Helena zopet besede in tedaj padajo vsakovrstne zlobne besede na Hanino nedolžno glavo. Gospa Rasmussen pravi, da za očeta ni dobro, da se mora v hladnem večernem zraku peljati v odprtem vozu, da je bilo dosedaj vedno dobro, da so imeli štirje vedno dovolj prostora v avtomobilu in da je sedaj zaradi Hane treba napreči drug voz, ko vendar konji potrebujejo počitka. Kolike žrtve so zato, da je treba tudi Hano vze ti v družino, kamor sploh ne spada. In tako dalje godrnja in zmerja gospa Helena. Lizika vedno bolj stiska Hanino roko. To naj bi pomenilo' Nič se no brigaj za to. Toda Hani prihaja vroče v grlu in požira solze. Najrajše bi izstopila in se peš zopet vrnila domov. Toda to ni šlo; potrpežljivo je morala poslušati hude besede, katere je tudi Dita z marsikatero opazko potrdila. Lizika jezno pogleduje svojo sestro, kajti sama tudi ni smela ničesar reči za Hano. Toda sram je je matere ii sestre. Tako pridejo na Herrenberg in takoj, ko se avtomobil vstavi, je gospa Helena sama ljubeznivost in sladkost, četudi ne proti Hani. Gert Darland pride svojim gostom že v veži naproti in njegove oči najprej iščejo Hano, ki ima zopet svetlomodro obleko, toda je zelo bleda. Ustnice se ji tresejo kot v zadržanem joku. Ko dame odložijo, stopi Lizika, ki je bila prva gotova, naglo k Gertu. "Nikar se ne čudite, ako Hana ni v prazničnem razpoloženju; mama jo je zopet hudo zmerjala. Hana se je zelo veselila na današnji večer, toda to veselje ji je bilo že naprej pokvarjeno. Več vam bom povedala pozneje," mu tiho reče. Tudi Kari Rasmussen in Herbert prideta kmalu in Gert ju tudi pozdravi. Takoj nato pride tudi baron Zabern s svojo družino. Dr. Waren in njegov stric sta bila že prej tu. Med splošnim pozdravljanjem more Gert nekaj besed iz-pregovoriti s Hano. "Prosim, ne bodite tako žalostni, v moji hiši vam mora cveteti samo veselje. Pozabi te na vse, kar vas bridko teži; ne mislite na nič drugega, kot da hočete biti veseli." Hana ga milo pogleda s svojimi lepimi očmi in ji je, kot bi vrgla od sebe težko breme, "Da, da, vse bom pozabila, vsako minuto tega večera hočem iskreno vživati in pri tem me ne bo nič motilo. Jutri pa se naj zopet prične vsakdanja pesem." "Tako je prav." Hana je bila predstavljena Warenovemu stricu in Henrik pri tem izpregovori ž njo nekaj prijaznih besed. Nato pa jo Gert predstavi tudi baronici Zabern in njeni družini. Do-brotljiva baronica, ki je medtem že postala četrta zaveznica zveze, drži nekaj časa Hanino roko v svoji. Mlado ženo potegne k sebi in govori nekaj časa ž njo, medtem pa njeni pogledi sočutno počivajo na Haninem olbrazu. Hani je pri srcu, kot bi jo božale ljulbeznive materine roke, tako prisrčno in ljubeznivo govori ž njo odlična gospa. Z nepopisnimi pogledi se gospa Helena ozira po obeh in Dita pogleda mater, kot bi hotela vprašati: Kako se ti to zdi, da baronica Zabern smatra Hano za vredno, da izpregovori ž njo le besedo? Najbrže je vse pozabila, kar si ji ii povedala o njej. V veliko presenečenje matere in hčere pa se baronica Zabern zelo dolgo razgovarja s Hano, dokler jo drugi ne za-pleto v pogovor. Hana ima šele sedaj čas ogledati si baroko sobo, ki služi za sprejemni salon. Polni pcfoožnega dbčudovanja lete njeni pogledi čez krasne preproge, o cijih vrednosti seveda nima niti pojma. Ne more se naouditi vsem preprogam in težkim zavesam. eŠ nikdar v svojem ži vljenju ni bila v tako odlični hiši. In Darlandova visoka, vitka postava je v tako lepem soglasja s tem prostorom. Srce ji postane težko, šele sedaj popolnoma spoena, Kako velik prepad zija med njim in njo. Cele svetove je bila oddaljena od tega moža, pa vendar ga je ljubila z vsako nitjo svojega srca. Da — ve, da ga ljulbi, ve, da je bilo njeno srce z vsakim utripom njegovo, ve tudi, da bo ta ljubezen ostala% brezupna, da je bila zmota njenega srca. ■___ Razne vest!. MIŠI ZNAJO NAJTI POT DOMOV. Čudno se človeku zdi, ko bere, da razne živali znajo čudovito najti pot tja, kjer so živele prej, preden so iz tega ali drugega vzroka bile od tam odstranjene. Beremo o ptičih, ki znajo vsako pomad najti pot v kraje, kjer so gnezdili prejšnje leto ter se drže celo istih vasi in hiš. Enako je s psi in mačkami, kadar jih kdo odvede kam drugam. Tudi ti se radi vračajo nazaj, čeprav so bili odvedeni desetine kilometrov daW. Še bolj pa je čudno, da se pred kratkim isto opazovali pri miših. Profesor dr. Bastian Schmid poroča o strokovnem glasilu "Wissenschaft und Technik" v Frankfurtu, da je opazoval miši, s katerimi je napravil več poskusov.. Za poskuse je uporabil gozdne miši. Dve miški je pustil, da sta v hiši prezimili. Nato so ju ujeli ter jima izrezali nekaj šopov dlake, da so jih laže spoznali. Potem pa so obe živalci odnesli ven na polje ter ju tam spustili. Nesli so jih v mišni-cah, ki sta bili poviti z rutami, da živalci nista moirli videti, kam ju neso. Obe miški sta se vsakokrat vrnili v hišo, in sic^r že navadno istega dne. Ker pa so bila vežna vrata v hišo zaprta, sta miški splezali po trti ood streho, kjer sta bili vajeni dobiti živeža v tamkajšnjih shrambah. Navadno sta se vr- . . nili že med 8. in 12. ponoči ali .1° Jav"<> v Lllle-pa vsaj zjutraj do 8. Pozneje so jih odnesli bolj daleč ven na polje, enkrat celo za 13,000 mišjih dolžin daleč. Vsakokrat sta se miški zdravi vrnili po isti poti. Ta opazovanja dokazujejo, da imaio žival' poseben dar o-rientacije, kar so doslej opazovali le pri ptičih, psih in drugih ž; valih. Seda i je to dokazano tudi pri miših. KITAJSKO-JAPONSKA VOJNA ftOOOOOOOOOOPOOOOPOOOOOOOC c»131tn ami n cene voraUi U itoT, ržservacijo kabin In pojasnila *a pot o tanj«. SLOYENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 21« W. 18th 8i., New Y«rt JC^OOOOOOOOOCOOOOOCOOOOOC KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS Kitajska deklica, ki je na begu iz Nantao izgubila svoje s^ a riše, opazuje druge begunce, ki se podajajo z ladjo 'v francosko koncesijo v Šanghaju. 22. decembra: Aqultania v Cherbourg 23. decembra: Aquitania v Cherbourg 23. decembri: Saturnia v Tr»t 26. decembra: Normandie v Havre la svojo snaho. Hotela je, da bi se njen sin bogato oženil. V Franciji v zadnjih 50 letih ni bila usmrčena nobena na smrt obsojena ženska, ker je prezi-dent republike vsem znižal kazen na dosmrtno ječo KLUB PROSTOVOLJNO GLADUJOČIH. Prostovoljna gladovna stavke v ječi. Člani kluba so| postali tudi možje, ki so glado-, sPravi v Južno Ameriko štiri ka je dala povod za ustanovitev novega kluba v Angliji, To pot ■ -ie menda med vsemi drža- pa porota ni priporočila moril-! vami na ?vetu k,ubov' ke v pomilostitev, nasprotno, v Američani so namreč zelo na- ohsodbi je bilo rečeno, naj bo vdušem za klul)e in