Murska Sobota, 23. avgusta 1990 • Leto XLIi • Št. 32 • Cena 8 din YU ISSN 0351-6407 Obmejno mesto Gornja Radgona živi v teh dneh z Mednarodnim kmetijsko-živiiskim sejmom. Letošnji je že osemindvajseti, ob prisotnosti številnih razstavijai-cev, obiskovalcev in gostov pa ga je minulo soboto slovesno odprl slovenski kmetijski minister dr. Jože Osterc. V skoraj tridesetletnem razvoju si je sejem utrdil svoje mesto v slovenskem in jugoslovanskem kmetijskem prostoru in se uspešno vključuje v evropski prostor, kar potrjujejo tudi članstvo v skupnosti sejmov dežel Alpe-Jadran. Za letošnji sejem bi lahko zapisali, da predstavlja pomemben korak na poti k začrtani vsebinski in organizacijski usmeritvi, takšen vtis pa daje že tudi njegova zunanja podoba. Povečan razstavni prostor in skrbnejša razporeditev razstavijaicev že dajeta vtis o načrtnejšem razvoju te sejemske prireditve, nadaljnji razvoj v tej smeri pa mu zagotavlja tudi evropsko kakovost tovrstnih sejemskih prireditev. Več o letošnjem sejmu na 3. in 5. strani. V POMURSKEM GOSPODARSTVU PO POLLETNEM GOSPODARJENJU Prihaja čas za alarmI Nekatera neugodna gibanja, ki so v pomurskem gospodarstvu že dalj časa, so se nadaljevala tudi v letošnjem prvem polletju. Industrijska proizvodnja, ki je že v letu 1987 začela kazati težnjo po upadanju, se je zmanjšala tudi v prvem polletju letos in je bila v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižja za 3 odstot-Ike. Gibanje obsega industrijske proizvodnje je v posameznih podjetjih in občinah zelo različno, saj so imeli največji padec v rad-. ganski občini (— 8,5 odstotka), v ljutomerski je bila nižja za 6,5 । odstotka in soboški za 2,9 odstotka, medtem ko je v lendavski ob- R čini porasla za 3,4 odstotka. Takšno gibanje je posledica zaostrenih razmer na tržišču, ki pa jih pomursko gospodarstvo še ne čuti v takšni meri kot slovensko, kjer se je industrijska proizvodnja v prvem polletju znižala kar za 11,4 odstotka. Kljub temu pa tudi v pomurskem gospodarstvu ni časa za miren spanec, saj že julijski in avgustovski podatki v nekaterih podjetjih opozarjajo, da vedno več proizvodnih zmogljivosti ostaja neizkoriščenih. Še hujša pa je neizkoriščenost delovne sile, saj ni malo podjetij, ki vedno več delavcev pošiljajo na prisilne dopuste. Najhujše je v tem trenutku v kovinskopredelovalni industriji, položaj pa se zaostruje tudi v nekaterih drugih dejavnostih. Ob zmanjšani proizvodnji, ki je vplivala tudi na za odstotek nižjo produktivnost, pa poseben problem v pomurskem gospodarstvu predstavljale slaba plačilna sposobnost in vedno več je podjetij z blokiranimi žiroračuni. V juniju, denimo, je bilo takšnih že 18, nekaj pa je celo takšnih, ki jim zaradi plačilne nesposobnosti grozi stečajni postopek. Tudi izgube so stalen spremljevalec pomurskega gospodarstva, skupna pomurska izguba pa je v prvem polletju znašala skoraj 149 milijonov dinarjev, kar je dvakrat več kot ob četrtletju. Z izgubo je poslovalo 46 podjetij, ki zaposlujejo dobrih 40 odstotkov ■ vseh delavcev v Pomurju, med večjimi izgubarji pa naj omenimo le SGP Pomurje, Mesno industrijo Pomurska, Cestno podjetje, ■ Avtoradgono, Radensko in Gradbenik, med izgubarji pa je tudi 11 zasebnih podjetij, vendar predstavlja njihova izguba le 0,8-od-stotni delež v celotni pomurski izgubi. Takšno seveda vpliva na akumulacijo, saj njen delež v razporeditvi dohodka pada, pomursko gospodarstvo pa je v prvem polletju ustvarilo le slabih 65 milijonov dinarjev akumulacije. Podatek, da je izguba 2,3-krat večja od akumulcije, ne zahteva dodatnega komentarja. Spodbudnejši ob tem je le podatek, da je nekaj podjetij, ki ustvarjajo večjo akumulacijo in tem bo potrebno v prihodnje namenjati več pozornosti. Kljub številnim pripombam na račun neustreznega tečaja dinarja se je pomurski izvoz v polletju povečal za 7,5 odstotka, vendar močno Zaostaja za slovenskim, ki je bil v tem času večji za 31 odstotkov. Za 50 odstotkov pa se je povečal pomurski uvoz, vendar je njegova pokritost z izvozom še vedno 122,5-odstotna in je ugodnejša kot v Sloveniji, kjer je vrednost uvoza za 4 odstotke presegla izvoz. Po vsem tem in po gibanjih v zadnjih dveh mesecih pomurski gospodarstveniki torej ne morejo ostati brezbrižni. Razmere so tako zaostrene, da o njih ne kaže več le razpravljati, pač pa jih je potrebno nemudoma reševati. Pa ne s prisilnimi dopusti, saj proizvodnja tega ne prenese, pač pa z ustreznimi programi, četudi na račun zmanjšanja števila zaposlenih. Skrb za socialno varnost zaposlenih namreč v teh razmerah ne more ostati le na ramenih Ludvik. Kovač V drugi polovici tedna se bo spet ogrelo in zjasnilo. Rada se po vremenu Jerneja (24. avgust) vsa jesen narejena. Strd za potice popijejo Jerneja VREME S kruhom in soljo... Tako se sprejema najboljšega prijatelja; Martin Ropoša, predsednik krajevne občine Dolnji Senik v Porabju na Madžarskem, in Alojz Kozar, predsednik vaškega odbora Martinje, sta si 15. avgusta, na dan velike maše in tudi na dan obmejnih enot JLA, segla v roke čez mejno črto dveh sosednjih držav in tako tudi simbolično odprla mejni prehod — tokrat le za en dan, za dan odprte meje, da so se lahko srečali sosedje, prijatelji in znanci, Slovenci z obeh strani meje. Morda pa ni več daleč dan, ko bo mejni prehod Gornji Senik—Martinje odprt vsak dan. Reportažni zapis o tem objavljamo na str. 11. Foto: J. G. Pri umnem gospodarjenju je nepogrešljiv INTELLIGENT personal COMPUTERS COMPUTERS & POS Podjetje za poslovno informatiko je ekskluzivni zastopnik IPC za Jugoslavijo. Sedež ima v Murski Soboti, Grajska 1 A, tel.: (069) 21 353 fax: (069) 25 025. IPC RAČUNALNIKE LAHKO SE DOBITE: HIPEC DOMŽALE • MPA ZRENJANIN • MIKR0S VARAŽDIN • FIS VALUTA OMIŠALJ • ELKOM OHRID • TIM SOFTVVER SERVIS BEOGRAD aktualno po svetu Srbska narodna straža pred radijsko postajo v Kninu, kjer je bilo v nedeljo tudi referendumsko volišče. Da je bila skoraj povsod množična udeležba, pa priča posnetek v Gračcu. V Kninski krajini kot v sršenjem gnezdu Najbrž nismo bili v novi Jugoslaviji še nikoli tako blizu državljanski vojni kot te dni zaradi referenduma pripadnikov srbske narodnosti, ki živijo na Hrvaškem (Kninski krajini in . drugod). Kot je znano, je hrvaška oblast njihov referendum o politični (če ostane Jugoslavija federacija) oziroma teritorialni (če pride do konfederacije) avtonomiji prepovedala, ker ni bil organiziran po legalni poti in ker je tudi protiustaven. Organizatorji referenduma — Srbska demokratična stranka — pa so sklenili, da ga izvedejo za vsako ceno. V petek in soboto je bilo stanje tako napeto, da je bilo pričakovati celo oborožene spopade. V Gospiču je bilo pripravljenih za posredovanje okrog 5.000 pripadnikov posebnih enot Republike Hrvaške, po ulicah Knina ter drugih okoliških mestih in vaseh pa so Srbi postavljali barikade in straže. Zapirali so tudi ceste, po katerih se turisti vozijo proti morju. Ne ena ne druga stran ni hotela popustiti. Krožile so že govorice, da je posredovala vojska. Do popuščanja napetosti je prišlo šele po sobotnem dogovoru, ki sta ga sklenila minister za notranje zadeve Republike Hrvaške Josip Boljkovac in predsednik skupščine občine Gračac Vojislav Lukič. Posebne enote so se iz Gospiča začele vračati v Zagreb, s cest pa so tedaj začeli odstranjevati barikade. Tako se je v nedeljo kljub vsemu le začel referendum Srbov na Hrvaškem. Ponekod so prišli na volišča 100-odstotno. Sicer pa na lepakih piše, da se bodo Srbi, ki se ne bodo odzvali referendumu, priklonili Kučanovi prevari, Račanovi izdaji in Tudjmanovemu slepilu. Čas za glasovanje je določen do 2. septembra, vendar vse kaže, da bodo lahko volišča zaprli prej. Kako se bo vsa stvar končala in razpletla, je seveda nemogoče predvideti. V scenariju ima veliko vlogo tudi srbsko vodstvo na čelu s Slobodanom SOMBOTEL 1000 novih delovnih mest Elektrokovinska zadruga (Villamossagi es Vasipari Szovetke-zet v Sombatelu je začela z montažo električnih kabelskih vodov za firmo Opel leta 1988. Z delom sta bili zadovoljni obe strani. Lani so ženske in dekleta delale v dveh izmenah na treh tekočih trakovih, letos pa so spravili v pogon na željo Opla še dva tekoča trakova, tako da dnevno izdelajo električne kabelske vode za 1200 vozil vectra. V letošnji realizaciji zadruge je Opel udeležen z več kot polovico. Po razgovoru s predstavniki firme Opel bodo proizvodnjo v Sombatelu tudi v prihodnje razvijali in modernizirali, za te potrebe bodo zgradili tudi nove obratne prostore, v katerih bo poslovalo že novo mešano podjetje Packard Electric Vas Kft. (s 40% deležem zadruge), ki bo do leta 1995 zaposlilo novih 1000 delavcev. (Po Vas Nepe, J. V.) Miloševičem, ki je v imenu predsedstva SR Srbije poslal tudi posebno pismo predsedstvu SFRJ in v njem med drugim zapisal: »Organi oblasti na Hrvaškem so pred očmi jugoslovanske in svetovne javnosti skušali z represivnimi ukrepi odvzeti Srbom na Hrvaškem temeljno človeško pravico do svobode izražanja mnenja. Zato predsedstvo SR Srbije zahteva od predsedstva SFRJ, da v skladu s svojimi ustavnimi obveznostmi in svojo odgovornostjo prepreči vsako nadaljnje kršenje človekovih pravic Srbov na Hrvaškem, ki jim jih zagotavlja ustava.« Čudno, kako te iste pravice ne veljajo za Albance na Kosovu! Prišlo je tudi pojasnilo JLA, ki ga je v njenem imenu posredoval za Tanjug predstavnik ZSLO za obveščanje javnosti, polkovnik dr. Vuk Obradovič. Med drugim je povedal, da so bile trditve o vmešavanju armade v domnevni scenarij za destabilizacijo razmer na Hrvaškem grobo podtaknjene in manipulacija. »Izjave hrvaških voditeljev Franja Tudjmana in Stipeta Mesiča, da sta letali vojnega letalstva prestregli tri helikopterje hrvaškega ministrstva za notranje zadeve in jih prisilili, da so pristali na letališču Lučko, so netočne. Helikopterji so leteli mimo napovedane in odobrene poti, zato je kontrola letenja ravnala po predpisih in jim ukazala, naj polet prekinejo in se vrnejo na izhodiščno letališče. Prav tako je nedopustno, da si samozvani nacionalni voditelji, kakršni so Jovan Raškovič in podobni, prilaščajo armado in manipulirajo v zvezi z njenim možnim posredovanjem. Armada je neomajno privržena politiki bratstva in enotnosti in svoji z ustavo SFRJ določeni funkciji in odgovornosti.« JUGOSLAVIJA IN IRAK Če se sprva nivedelo natančno, kako je z ukrepi Jugoslavije proti Iraku zaradi okupacije Kuvajta, pa so te dni prišla v javnost nekoliko podrobnejša in konkretnejša pojasnila. Podal jih je uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Ivo Vajgl. Jugoslavija je sprejela celo vrsto ukrepov in vzpostavila dialog z neuvrščenimi, pa tudi z drugimi državami in mednarodnimi ustanovami, da bi kar najhitreje rešili krizo'v Zalivu. Obenem Jugoslavija dosledno izvaja odločitve resolucije 661 varnostnega sveta o sankcijah proti Iraku. V to državo tako ne izvaža več orožja in vojaške opreme ter ne opravlja gospodarskih in finančnih dejavnosti, ki jih zajema resolucija. Vendar pa vse to močno ogroža tudi gospodarski položaj Jugoslavije. Dobava iraške nafte je namreč način odplačevanja iraških dolgov, zato bi radi dosegli sporazume, ki bi nas razbremenili obveznosti do drugih držav. In kako gleda Jugoslavija na blokado (ameriško) Iraka? Po mnenju zveznega sekretariata za zunanje zadeve je za to pristojna le OZN, njen varnostni svet pa je izglasoval le resolucijo o sankcijah, ne pa tudi o zapori Iraka. Sicer pa se Jugoslavija zavzema za takšne rešitve, ki izključujejo uporabo sile in temeljijo na mednarodni koordinaciji za mirno reševanje sporov. Slovenska vlada pa si v zvezi s tem posebej prizadeva za zaščito naših delavcev v Kuvajtu in Iraku ter za rešitev gospodarskih problemov, ki nastajajo zaradi prekinitve sodelovanja. Med okoli 10.000 Jugoslovani je bilo na delu v Iraku 291 Slovencev. Medtem se jih precej vrnilo. Vendar pa slovenske organizaci- je niso pretirano ogrete za takojšnjo vrnitev delavcev, saj so prepričane, da bo kriza hitro minila, s preuranjenimi potezami pa bi. izgubile sedanje poslovne stike. Glede škode, ki jo bodo imela naša podjetja v Iraku, odpade na Slovenijo manjši del, kljub temu pa se slovenska vlada ne strinja z zvezno, ki meni, vsaj po dosedanjih informacijah, da gre za komercialne posle naših podjetij in naj zato tudi sama nosijo tveganje. Kaj (ne)bo dražje? Te dni se je na veliko šušljalo, da se bo podražil bencin in na črpalkah je bilo videti precej tistih, ki so si zavoljo tega prišli napolnit rezervne sode z gorivom, drugi pa so želeli pričakati podražitev vsaj s polnim avtomobilskim rezervoarjem. Potem pa je vse skupaj >ne-prijetnov presenetila vest iz Beograda, češ da zvezna vlada bencina do septembra ne bo podražila, ker bo do takrat na voljo dovolj zalog. Združenje naftnega gospodarstva Jugoslavije pa sicer zahteva povečanje cen naftnim derivatom za 34,1 odstotka, in to zaradi povečanja cen na svetovnem trgu, ki so posledica vojne v Zalivu. Konec avgusta se bo podražila le elektrika, ne pa tudi druge oblike energije. Za september pa napovedujejo porast cen železniškega prometa, kruha in moke, vendar ne v odstotkih, ki jih predvidevajo predlagatelji (železničarji, mlinarji, peki). Nasprotno pa bi lahko padle cene prometnih sredstev, električnih naprav, kemičnih in končnih lesnih izdelkov, končnih tekstilnih izdelkov, usnjene obutve in galanterije, pa tudi drugih izdelkov. Tako vsaj ineni namestnik zveznega sekretarja za trgovino dr. Branko Maričič. ✓—Iz Beograda piše--------------------------------------— V vseh dosedanjih pretresljivih obdobjih, ki so v našem povojnem življenju deževala dokaj neusmiljeno, me je neusmiljeno spremljalo modrovanje o nacionalizmih, mejah in omejenostih. Pravijo namreč, da so meje potrebne samo omejenim. Koliko je pri nas omejenosti, nazadnje kažejo dogajanja na hrvaško-srbskem območju, ki ga spremljajo srbsko-hrvaška območja. Ne razumem prav, ali na jezično nacionalističen ali nacionalističnojezičen način, vsekakor pa tako, da . je človek v tem vse matij varen človek in vse bolj nevarna žival, kar je v svojem bistvu človek pod krinko vsakršne humanoidnosti. Zdi se mi (pametnejši bodo rekli o tem kaj pametnejšega), da je navsezadnje nacionalizem polarizacija internacionalizma, ki ga ne bi bilo, če ne bi bilo nacionalizma, ki ga je internacionalizem poskušal negirati z metodo klasične politične konfrontacije; in če ob tem razmišljamo o temeljnih predpostavkah komunističnega gibanja, je zares veliko vprašanje, ali se je to gibanje res moralo opreti na internacionalizem in proletariat, ali pa je imelo (ima) kakšno boljše izhodišče, če je točna definicija socializma (menda se o socializmu pri nas še sme javno govoriti), da je logično nasprotje kapitalizma, oziroma da je delo drugi pol kapitala, seveda če dela ne razumemo v zgolj prodajnem smislu. Po vsem, kar sem doslej doživel, verjamem, da večina ljudi, da ne rečem komunistov, ki so v oblikah oblasti prisegali na delo, ni nikdar doumela filozofske dimenzije dela, zato ni čudno, da jih je od sto ostalo dvajset pri besedi, da ne rečem zaprisegi, še manj pri osebni časti, ki je preveč prodajno blago. Biti na liniji, natančneje rečeno: na vajetih, je kajpak mnogo lažje, kot pa tvegati prihodnost po lastni Nacionalističnost vesti. Razslojevanje ljudstva v časih vulgarnega političnega pluralizma to jasno kaže: večina deluje absorbcijsko tako z ene kot z druge strani in ni razlike od profesorskega akademskega streljanja do navadnega medsebojnega fizičnega uničevanja. To resnico praksa vsak dan znova potrjuje. Hočemo ali nočemo avtonomije, to zares ni edini življenjski problem. Opravičil za početje čez vse meje je več kot dovolj in nobeno doslej ni prepričljivo preživelo svoje prihodnosti. Za nacionalističnost je bistveno razpoloženje množice (vsekakor ne razum in razumnost posameznikov), ki samo po sebi deluje absorbcijsko: dokler v večini ne dvigneš svojega glasu, te trepljajo po ramenu kot svojega mlajšega brata, čim odpreš usta zaradi enakopravnega razgovora, ti zalepijo usta in ti govorijo o enakopravnosti močnejših. Verjetno je to mogoče pojasniti s pojmom: majorizacija, toda navadni ljudje niso navajeni učenega obravnavanja najnavadnejših ljudskih medsebojnih odnosov in zato njihovih posamičnih in kolektivnih reakcij ni mogoče predvideti. Tudi pri srečanju s kačo ni mogoče predvideti, ali bo napadla ali pa zbežala. V osirju je kajpak povsem drugače. Toda v obdobju omejenosti, ko je z mejami mogoče vse opravičiti, se pač dogaja, kar se dogaja, seveda ne samo nam. Zgodba o Iraku in Kuvajtu je kar se da zgovorna: česar ne dosežeš z argumenti razuma, dosežeš z argumenti nadmoči. Ko zmaga nasilje, ga opravičiš s »prepričljivimi« razlogi, vsaj kar se tiče nepoučenih, preprostih ljudi. Za prihodnost se sedanjiki ne menijo mnogo, zlasti če so dovolj stari egoisti. Simptomatično je, da vsakdo pri nas in drugod opravičuje svojo agresijo s svojimi materialnimi interesi, izračunanimi v dolarjih, dinarjih ali katerikoli že veljavni valuti. Internacionalistična nesebičnost je torej vse bolj nepopularna, ker pač ne daje solidarnostnih višjih gospodarskih rezultatov prav zaradi človekove sebične narave. Zgodovina, ki je pred nami, vsekakor ne bo prizanesljiva temu živalskemu nagonu sedanjosti, ki si prizadeva vrniti človeka v čase pračloveka, ko je bilo inteligentno uporabljati vsakršno orodje za človekov obstanek. Nacionalističnost, prav tako kot proslule nacionalizacije, vsekakor ni zastavonoša prihodnosti, kakor ni bilo varovanje osvojene oblasti nikakršno jamstvo za uresničevanje prihodnosti, ki je človek sedanjosti pravzaprav niti ne more spoznavno ugotavljati. Politične zablode o tem, kako prenesti socializem iz Evrope v nerazvite dežele, in potem, ko je tam najprej izvojevan, nazaj v razvite proletarske dežele, so zdaj spoznane. Filozofija pač ni politika in politika ne more uresničiti filozofije, ki je v načelu praktično neuresničljiva samo z metodami prepričevanja. Viktor Širec globus TIRANA — S P°en°S‘d|w stopka jugoslovanskega štva v Tirani so Albanc P ceni z državljani drugi ji težav dobijo naše vizu • pi je Albanija še vednoM p odobravanju prošenj a tovanja naših ljudi v J. 40 OHRID - Po ve« W jugoslovnaska ladja isuiis prvič zaplula v alba ■ Podgradec ob Oh .,^1001^ Ladjo Skopje je tam kegi* soč prebivalcev«^*^ sta. Kaže, da bodo redno linijo Ohrid SUBOTICA -verskih prireditev ob * nega oznanenja je Kuha*’ Maševal je 'i grebški nadškof m J je kvi svete Tere^ljev ^ozdravn1 okrog 3.000 ljudi. v P ,a je pjŽ nadškofu so navaja1, . in Si* nje še bolj zbližalo Zagr tico. KUMROVEC - Za ZKJ Josip Broz-Ti ° ek Vse/PF začeli stečajnr postoP«^^. pozivajo, da v 30 d .(eni ko® tve do te ustanove jo dolžniki takoj P sti. ,, „ v h BEOGRAD - jeseni kot napovedujejo, ‘ ukrepe, ’ j nove administrativ . p|aS j zaustavila Prevell^upna benem sektorju. « je pA izplačana julija za Jza vd okvire realnih možnost milijarde dinarjev. UUBUANA ~ !ji žavm sporazum, . bljam-boto podpisali v J PRIŠTINA-banskim prebiva rega imajo dovolj na K J Srbom in ^nog . rj|j minulih dneh o neka orožnih listov ■— j g dah čez 10.000. BAGDAD - do ekonomske m ^11 P j/ zave. Posebej bodo ^1. nje hrane, zdravil ne bodo niti, otr Koga se bojijo Švicarji? Tako kot večina zahodnoevropskih držav je tudi Švica v dosedanjih obrambnih načrtih postavljala na prvo mesto kot možnega agresorja horde do zob oboroženih rdečih sovražnikov z Vzhoda. Po novi vojaški strategiji pa so postali Sovjeti nenevarni. Uvrstili so jih na rep možnih napadalcev. Prvi zvrok za začetek nove vojne je postala človeška ali ručanalni-ška napaka. Človek, denimo, odpove in vidi na zaslonu namesto golobov nasprotnikove raketono-silke ali pa nastane kratek stik v katerem od računalnikov. Drugi povod za vojno pa bi po mnenju Švicarjev lahko bili mednacionalni odnosi. Kot najprepričljivejša primera sta spora med Madžari in Romuni na Sedmograškem ter med Srbi in Albanci na Kosovu. Oba spora se lahko močno razširita in v primeru spopada prisilita k posegu tudi velike sile. Kakšno vlogo bi pri tem imela Švica, je za javnost ostala vojaška skrivnost. Znano pa je, da v tej državi živi in dela okrog 70.000 Srbov in blizu 35.000 Albancev. Četrta možnost nove vojne je položaj na Srednjem vzhodu, peto žarišče je Irak, šele šesto pa Sovjetska zveza, vendar le v primeru, če bi Zahod pomotoma izstrelil na to državo raketo. Zaradi takšnih sprememb Švicarji ne bodo več organizirali velikih vojaških vaj. Tako rekoč vse svetovno časopisje se je ™ strmoglavljeni predsednici pakistanske vlade odpotovala it države, je ne bi sodno pregan, kazniva dejanja, ki so ji jih naprtili. Vendar si ostane v domovini in da bo spet poskušala p bra, ko bodo v Pakistanu splošne volitve. m b »Mprečljiva kot na minulih volitvah. Ljn“s strmoglavljenje izsiljem^ Odgovor na vprašanje o asodi odgovora na vprašanje o usodi JugoslaviJ j, F (Dr Zark° PUh0 / Razmah podjetništva prinaša tudi jri J pa so najbolj prizadeti (Miran Šubic, Manjka samo še nekakšen ^°^oV'vjtvij0 vanskim parlamentom nastopil s predsta va kol hrvaških Srbov« ; da ljubljena jug°s - je de izredno stanje na Hrvaškem, tako k |)l slugi Mojsova — na Kosovu. jfl»fv (Peter Poto^’ ” ./ Sz ” J *’ L-j aa republika Nemčija je, kot kaže, meka za preseljevanje l?- 8 bi v njej bolje živeli. Lani so našteli okrog 377.000 prise-™ev nemškega rodu, do srede avgusta letos pa že 294.000, in to Romunije (86.623). Po podatkih, ki jih je objavil zahodno-£®kitisk, živi več kot 2 milijona prebivalcev nemškega porekla tu* |Jwjetski zvezi. Judi med njimi obstaja želja za preselitev v oziroma nekateri ponovno zahtevajo lastno republiko ob Jb«jo je Stalin ukinil. Največji pritisk za preselitev v ZR Nem-čutiti v Nemški demokratični republiki, od koder se je lani S • °krog 4WHMW ljudi. Pričakovati je, da bo združitev obeh l 'Ik preselitveni vrvež zaustavila, nekateri pa napovedujejo, da sprožilo še večji plaz. Kaj bi se zgodilo, če...? Jtipn^dnonemški poznavalec Bližnjega Vzhoda Peter Ranke ima 'l Jen« odgovore skoraj za vsa odprta vprašanja glede krize v Zali-»n^>ahko Irak popolnoma blokiramo? ^Sitiia c tem primeru pa morajo biti enotne sosednje dežele, kot dska Arabija, Jordanija idr. Avtocesta med luko Akaba ,-m.ie °dprta. Za dobro oskrbo Bagdada mora po tej cesti Spit,. Pilati 9000 tovornjakov. Vendar to je nemogoče, kajti, >oljne " ka • z3!3116-« »Tni m'sli naPasti Sadam Husein? . ^sein.se 'ahko primeri vsako sekundo. Zaradi blokade se počuti Rženega. Kmalu bo začel streljati.« »(^napade? Miivoirfavade ^ran’ se h°do odprle vse fronte kot v prejšnji osem-č. Vendar to zdaj ni verjetno.« »Sirit "apade Sirijo? se lahko sama brani. Moskva bo pomagala Damasku.« ’CeDr^napade Jordanijo? "'Izrael h e lraška vojska v Jordanijo, so v nevarnosti izraelske meje Ka'ta^ odgovoril.« , »ytpl P8’če napade Saudsko Arabijo? ^bardi? PriIperu bodo posredovale mednarodne sile. Bagdad bo ! rtovov i^.n; N' izključena uporaba taktičnega atomskega orožja — ?talonosilk.« - ”'2tal1'?pade Izrael? M Prij 0 letalstvo je pripravljeno za akcijo v najmanj petih mi-- K-I^ebi se tudi ZDA.« 1 »Na st ° bi'0 mrtvih, če bi uporabil bojne pline? belili ljudi, če že ne kar milijoni. Izraelci so prebivalstvu - ZakPl.,nske maske.« t "Ob7aJ,^kodne sile ne osvobodijo Kuvajta? Roditev db' Zahod v tem predelu ni imel svojih sil. Sedaj pa je m°goča le v primeru, če bo vojna.« (Po Dnevniku) ■ Mamljive .jugoslovanske devize S1Ovijat*' >'Zu,l,< konvertibilnosti dinarja, ki vsem jugoslovan-N ^.o^on^goča nakup deviz v bankah, ni posrečil« le Ju* Vv’''žarsl^n ,u<1' državljane sosednjih vzhodnoevropskih dr-'"Češk ,Romunik in Bolgarije), pa tudi Sovjetske zveze, >r< federacije. Če jim namreč uspe pripeljati k ^dim • *n -*0 prodati, potem se vračajo domov precej bojih jo d0 ,rIe,°d prodanega blaga lahko na dokaj enostaven na-Ie n?’?’ ki imai° v teh državah mnogo višjo ceno. Sami C. a”ski kupiti na banki, lahko pa to zanje stori kakšen \Xnsk0 zavljan' k« tudi nekaj zasluži. Zato se je v zadnjem Spakah P°vpraševanje po devizah, tako da jih pred- ^/"anihii „ "”1? 'n severni Hrvaški pogosto zmanjkuje, čeprav ’ul» l8tjev a J?a“' zatrjujei°' da ima Jugoslavija že za 9,5 mili-Kvhrodai Z.n,h rezerv. Pri vsem je prav gotovo najbolj čudno /tjč^tega „ ’ razncga blaga nimajo skoraj nobenih težav pri 'Mi „ »hičajn,, Verjame, naj obišče denimo tržnico v Varaždinu, ■ hi .tržnici v razn' >trgovci< iz Poljske in drugih držav. kL? jim še J?urski Soboti se včasih ustavijo ti >trgovci<. Men-Nu i f° odkri,Je ®”di'o v Avstriji, vendar jih tam finančna polici-\hi z""je “dvzarne blago in ves zaslužek ter povrh tega še f preprek j 5* Pri nas ne zgledujemo po tem učinkovitem sevanje >šverckomerca<, ni znano. enkrat o kralju v Matjažu AX ki! Vestni- odm-sl-6-hsis VVkPania ^hotno su-n Se kaj' 'n I» k' bi Potr6b°valo Za U 'abko bi- i ’ r;ilj Ma-" še ‘ako Jt A b 6nsko Hud bj te ° njem- KhSXviln?,?a točka? V’ SX-'e pred W« M« PoPat?r? Mar V%n a,sih kra- V^k^kn'” kJe ? xOt Vse X , V 'n tulil!?6 kako ta?'"«!;?11111.11 resni- ■ “X'1186 je vM™' Na' J" primerno bolj prepričljivo. Njeno oporišče je zgodovinsko dovolj nadrobno izpričano dogajanje v soteski ob Ziljici, blizu sedanje tromeje med Jugoslavijo, Avstrijo in Italijo konec 15. stoletja. Leta 1478 je bil prvi večji kmečki upor na Slovenskem, zajel pa je skoraj vso Koroško. V njem so ob kmetih sodelovali tudi vaški obrtniki in rudarji. Fevdalna gospoda je bila resno vznemirjena in kar prav ji je prišlo, da so prav tisti čas na Koroško vpadli Turki. Po nekaterih nadrobnostih bi se celo dalo sklepati, da so Turke fevdalci sami poklicali na pomoč. Ko je, kakor piše kronist, okoli 30 tisoč Turkov pridrlo prek Predela, jih je v ozki soteski ob Ziljici pogumno pričakalo vsega 600 kmetov in rudarjev. Turška sila je seve to 50-krat manjšo kmečko vojsko posekala do zadnjega moža. Vodja te zveste čete pa naj bi bil kmet Matjaž, ki so mu kot vodji po tedanjem običaju rekli kralj (kot je malo kasneje postal kmečki kralj Matija Gubec). Zi-Ijica je tedaj ,krvava tekla'. Za šeststo slovenskimi fanti in možmi je jokalo šeststo mater, sester, nevest in žena in zagotovo nekaj tisoč sirot! Iz take drame se lahko rojeva poezija, kakršno poznamo v neštetih pripovedih o slovenskem kralju Matjažu.« j 3 Da bi se Za gomjeradgonski sejem kmetje in drugi stalni obiskovalci radi porečejo, da je z njim povezan tudi začetek deževnih dni. Tudi za letošnjega bi lahko dejali tako, čeprav se je tokrat vreme nekoliko izneverilo tradiciji. Ploha in nalivi so namočili sejmiščni prostor že v petek, v soboto in nedeljo pa je sijalo sonce. Lepega vremena so bili veseli organizatorji sejma, še posebno pa gostinci. Nedelja je po navadi tisti sejemski dan, ki pritegne v Gornjo Radgono največ ljudi, saj si lahko obiskovalci poleg sejma ogledajo tudi kakšno zanimivo prireditev. Obisk 28. kmetijsko-živilskega sejma prvo sejemsko nedeljo je bil rekorden, parkirni prostori pa zasedeni do zadnjega mesta. Gornja Radgona je bila podobna velikemu mestu, kjer so pločniki polni ljudi. Toda ti ljudje (ne le Pomurci, saj so prihajali tudi iz drugih krajev Slovenije, pa tudi iz tujine) so hodili v skupinah. Gomjeradgonski sejem je verjetno med redkimi, ki si ga ogledajo cele družine, saj na njem najdejo kaj zanimivega vse generacije. MINISTER IN DRUŽINSKE KMETIJE V soboto dopoldne so na go- Krog oprostitev še ni začrtan Že skoraj mesec dni uporabniki zdravstvenih storitev plačujemo občutno višje participacije. Ne bomo govorili o tem, ali so upravičene ali ne, skušali vam bomo postreči z nekaterimi odgovori, ki jih je: dal pomočnik ministrce za zdravstvo dr. Tone Košir v informativnem biltenu Republiškega sekretariata za zdravstveno in socialno varstvo. Pomočnik ministrce uvodoma poudarja, da se krog upravičencev, ki so oproščeni plačila participacije, ni spremenil. Participacijo za bolnišnično zdravljenje v višini 50 dinarjev je treba plačati za vsak dan, ko se bolnik zdravi v bolnišnici ali zdravilišču. Pri hospitaliziranih bolnikih pa ne zaračunavajo participacije za laboratorij, EKG in druge diagnostične in terapevtske posege, ki niso posebej našteti v Uradnem listu. Za laboratorijske preiskave in EKG v zdravilišču je treba plačati participacijo po pavšalu za medicinske storitve v višini 100 din. S 1. avgustom so uvedli tako imenovano malo medicinsko uslugo, za katero moramo uporabniki plačati 5 dinarjev. Poravnati jo je treba v primerih, ko bolnik ali uporabnik v zdravstveni ustanovi dobi recept, napotnico, potrdilo, ne glede na njihovo število in to takrat, ko ni opravil pregleda pri zdravniku. Če gre za pregled, te participacije ne plačamo. rc očitno za nekakšno administrativno takso v zdravstvu. Participacijo je treba poravnati za vsak specialistični pregled ne glede na to, kdo je napotnico napisal. Pri rentgenskem slikanju, pri katerem je šlo za konstrastne preiskave, je treba poleg pr'sPe*' ka za rentgenske slike plačati tud prispevek za specialistični pregled. Pri ultrazvoku, CT in podobnih pregledih specialistične participacije ne plačamo. . Za funkcionalno testiranje participacijo plačamo pri t«t,ra"Ju pljučnega delovanja pri cikloerg metriji, avdiometriji in rad,°iz°‘ topnih preiskavah, za različne agnostične preiskave vida pa par ticipacije ne zaračunavajo pose bCDr. Tone Košir je ttdi navedel, da republiški izvršni svet zauiesen pripravlja tako imenovano pozi vno listo zdravil. Zdravila s te H ste bo v celoti ali pa ob dogovorjeni participaciji plačevala Uprava za zdravstvo, sicer pa bomo mora li uporabniki v lekarnah placevM polno ceno. ' Oktobra skupno zasedanje soboške in Delegacija mesta Ingolstadt, v kateri so bili poleg nadžupana Petra Schnelia, tudi člani parlamentarnih strank, seje ob koncu tedna mudila na obisku v Pomurju. S tem so vrnili obisk predstavnikov soboške občine, ki so ob nedavnem srečanju v tem zahodnonemškem mestu, kjer je zaposlenih veliko naših delavcev, poglobili medsebojne stike. Tokratni obisk delegacije iz In-golstadta je bil povezan tudi z otvoritvijo radgonskega sejma, kjer so se predstavili s posebno razstavo. Ob tej priložnosti so imeli zavedali pomena kmetijstva 18. avgusta so na krajši dopoldanski slovesnosti na sejmišču v Gornji Radgoni odprli 28. mednarodni kmetij-sko-živilski sejem. Zagotovo lahko trdimo, da je to največja tovrstna slovenska prireditev, po kakovosti pa menda prekaša celo največji jugoslovanski kmetijski sejem v Novenj Sadu. stinskem delu sejmišča, kjer potekajo tudi večerne zabavne prireditve, uradno odprli sejemska vrata. Prireditve se je udeležilo kar precej razstavljalcev in obiskovalcev; vse je najprej pozdravil direktor Pomurskega sejma Ivan Kovač, nato pa je spregovoril slavnostni govornik, dr. Jože Osterc (Prlek, saj je po rodu iz Kokoričev), republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Govoril je o pomenu kmetijstva in nujni spremembi odnosa do te pomembne dejavnosti, njegova razmišljanja pa so povsem drugačna od tistih, ki smo jih poslušali na minulih otvoritvah sejma. Po njegovem mnenju je industrijsko kmetijstvo energetsko in materialno potratno ter ekološko in etično nesprejemljivo. Med drugim je dejal: »Sodobno kmetovanje bo tudi pri nas moralo biti zasnovano na odgovornosti za varovanje okolja in tal ter ohranjanju kulturne in poseljene krajine. Na območju večjega predela Slovenije sta zato prostorska in socialna funkcija kmetijstva enakovredni ali celo pomembnejši od pridelave Naša živinoreja je vsa leta po vojni preživljala določeno krizo in le redka so bila obdobja, za katera bi lahko rekli, da je zlezla na zeleno vejo. Pa vedno le za krajši čas, saj smo na račun kmetijstva in tudi živinoreje vedno skušali razreševati socialno problematiko zaposlenih. Živinoreja je ob vsem tem še toliko bolj občutljiva, saj za obnovo zahteva daljše obdobje, največkrat pa je tako, da se tisti, ki živino enkrat opusti, zanjo le stežka ponovno odloči. Najlepši primer za to je Vojvodina, kjer so kmetje in tudi družbena gospodarstva živino ta-korekoč »likvidirali« in se preusmerili v poljedelstvo, kjer je prilagodljivost razmeram na tržišču hitrejša. V Sloveniji nam je vsaj doslej razmere uspevalo obvladovati ali posledice vsaj omiliti. Pred leti, ko je jugoslovanska živinoreja zabredla v eno najtežjih kriz, nam je v Sloveniji z najrazličnejšimi spodbudami uspelo vsaj ohraniti stalež osnovne črede, saj je bilo pričakovati, da se bodo začele razmere spet izboljševati. Pa kaže, da smo se tokrat nekoliko ušteli, saj kriza, ki pesti slovenske živinorejce, traja že predolgo in tudi sredstev za spodbude, s katerimi bi premostili težave, je začelo zmanjkovati. Svoje je k vsemu temu dodala še zvezna vlada, ki je dovolila uvoz mesa in živine ter s tem takore- -----KOCKA JE PADLA ICE V vodstvu nemške zvezne železnice (Deutschen Bundes-bahn —DB) so se odločili: Načrtovana hitra železniška proga Niirnberg—Miinchen bo vodila skozi Ingolstadt. Odločitev je padla, ne da bi se posvetovali s prizadetimi mesti ali občinami. Vodja novega železniškega projekta Peter Nussberger je povedal, da so se dokončno odločili 25. julija, ko so črtali drugo različico, ki je predvidevala, da bo šla nova železniška proga skozi Augsburg. Vest je odjeknila kot senzacija, saj je trasa te nove železniške povezave že vrsto let predmet di- ingolstadtske vlade pogovore s strankami in predstavniki gospodarstva. Dogovorjeno je bilo, kako nadaljevati poslovne vezi s tovarno Mura v Murski Soboti, ki naj bi prevzela izdelavo dela notranje opreme za določene vrste Audijevih vozil. Hkrati so v pogovorih ugotovili, da je možno tesnejše sodelovanje na drugih področjih le tako, da se naše gospodarstvo vključi s konkurenčnimi cenami in kakovostjo izdelkov. Lo hrane. Te večstranske funkcije kmetijstva pa lahko zadovoljivo rešuje le družinska kmetija, ki je prilagodljiva in je zato v sosednjih deželah nosilka kmetovanja.« Osterc je prepričan, da moramo tudi v Sloveniji spodbujati razvoj družinskih kmetij, prvi korak k temu pa bo, da bo kmet plačan tudi za prostorske in ekološke storitve. Večji dohodek lahko kmetu zagotovi tudi turizem, vendar je prodaja na domu povezana z izboljšanjem bivalne in prehranske kulture na vasi, zato bo potrebno ponovno uvesti kmetijsko-gospodinjsko šolanje. Dr. Jože Osterc je še povedal: »Še tako učinkovite slovenske kmetije pa zaradi svoje majhnosti in težavnosti terena, na katerem kmetujejo v večini primerov, ne morejo biti povsem konkurenčne velikim evropskim kmetijam in kmetijam po svetu. Zato je njegovo pridelavo potrebno ustrezno zaščititi. Ker vzrok za manjšo konkurenčnost ni kmetija, je prav, da posledice ukrepov za zagotovitev paritetnega dohodka nosi družba kot celota. Ce Realnost ali izsiljevanje? koč nastavila nož za vrat slovenskih živinorejcev. To so seveda izkoristili mesarji, ki z uvozom cenejšega mesa pritiskajo na domače rejce, in izsiljujejo nizke cene, takšne, ki ne pokrivajo niti stroškov prireje. S trditvijo, da je meso iz tujine cenejše zaradi učinkovitejše in cenejše prireje v tujini, se naši rejci ne morejo strinjati, saj dobro vedo, s kakšnimi ukrepi v teh državah podpirajo kmetijstvo. Zato jim ne preostaja drugega, । Center naj se • ■ postopoma razdruži J Srenješolski center tehniško-pedagoške usmeritve Murska ■ Sobota, ki ga obiskuje okrog 1800 učencev in zaposluje 150 de- . | lavcev (od tega 120 pedagoških), po desetih letih združitve | ■ prejšnje gimnazije Juša Kramarja in Centra poklicnih šol očit- ■ no ni opravičil pričakovanj. Zato ga bo potrebno razdružiti in I ■ omogočiti nemoten vzgojno-izobraževalni proces. Takšno oce- I no in stališče so sprejeli na torkovem pogovoru z vodstvom । I Centra in predstavniki OE Zavoda za šolstvo v Murski Soboti, I ki ga je sklicala podpredsednica izvršnega sveta občinske ! | skupščine Brigita Bavčar. IV tem šolskem letu pa še ni možno ustanoviti samostojne ■ gimnazije oziroma samostojne tekstilne in kovinarske šole, če- | Iprav so tekla nekatera prizadevanja tudi v to smer. Nujno pa ■ je, da delujejo samostojno učiteljski zbori vseh treh usmeritev, ■ I da bi se začel proces >umirjanja<, nesoglasij, razprtij .. . Jože Graj z skozi Ingolstadt skusij med gospodarstveniki, industrijo, naravovarstveniki in lokalnimi ter deželnimi politiki. Nussberger je odločitev utemeljil s spremenjenimi razmerami na bivši nemško-nemški meji in eksplozijo prometa med vzhodnim in zahodnim delom Nemčije, posebej med Berlinom in Munch-nom. Tridesetkilometrski ovinek proti Augsburgu bi samo otežko-čil in upočasnil ta promet. Odločitev Nemške zvezne železnice je presenetila ministrstvo ■za okolje, pa tudi mnoge naravovarstvenike v Ingolstadtu, ki so nasprotovali hitri železnici. Tudi bavarski zvezni urad za zaščito čeno pa so se sestali tudi predstavniki posameznih strank, predvsem socialdemokrati, socialisti in prenovitelji. Soboški Demos pa je organiziral razpravo o političnem življenju v ZRN ob skorajšnji priključitvi NDR in pri nas v pluralni družbi. Zavzeli so se tesnejše sodelovanje in medsebojno pomoč pri prenašanju izkušenj, ki jim bodo koristile v njihovem bodočem političnem delovanju. v kratkem ne bo mogoče priti do primerne zaščite na zvezni ravni, bomo morali slovensko pridelavo zaščititi sami. Priznavanje proizvodnih lastnih stroškov in zaščita pa seveda morata biti naravnana tako, da spodbujata uspešne kmete, neuspešne pa pripravita do tega, da oddajo zemljo v obdelavo uspešnim kmetijam.« Za konec je še dejal, da je pospešen razvoj kmetijstva in predelovalne industrije tudi pogoj za kakovostno rast kmetijsko-ži-vilskega sejma v Gornji Radgoni. Že letos smo opazili nekaj bistvenih kakovostnih premikov, saj so izboljšali infrastrukturo, povečali razstavne površine (skupno je sedaj že 90 tisoč kvadratnih metrov razstavnih površin), zgradili-nov hlev za konje — najpomembnejše pa je, da so preselili zabaviščni del, prodajo blaga za široko porabo in krama-rijo na drugo stran, v bližino stadiona, tako da ni več v središču sejemskega dogajanja. Od 1200 razstavljalcev je po mnenju organizatorke sejma Mateje Jaklič okrog polovica novih, gre pa predvsem za take, ki so se ob novi zakonodaji preoblikovali, med njimi pa je vse več zasebnih podjetij. V prihodnje bo takih vsebinskih sprememb gotovo še več. Bernarda B. Peček kot da z bojkotom skušajo prisiliti odgovorne, da začnejo razreševati nastalo problematiko. Slovenska kmečka zveza je zato postavila zahtevo, da kilogram žive teže govedi ne bi smel biti cenejši od 25 dinarjev, čeprav bi po izračunih kmetijskega inštituta realna okdupna cena morala znašati najmanj 34 dinarjev. Če mesarji teh zahtev ne bodo sprejeli, priporočajo rejcem, da živine ne oddajajo iz hlevov. L. Kovač okolja opozarja na negativne učinke te nove prometnice. Kar 491 ha se bo spremenilo v gradbišče, kar bo močno spremenilo okolje. Zadovoljivo se bo dalo rešiti, le hrup lntercityja express (ICE), ki bo brzel 250 kilometrov na uro. Še nekaj podatkov: 171 kilometrsko progo od Niirnberga do Miinchna naj bi gradili 7 let, vse pa bo stalo 2,6 milijarde nemških mark. Ko bo proga zgrajena, bodo potniki za potovanje med tema dvema mestoma porabili le 69 minut (doslej 100 minut). Walther Schneeweiss Delegacija iz Ingolstadta je bila tudi na obisku v župniji rim-, sko-katoliške cerkve v Murski Soboti, kjer so se zavzeli za nujnost razširitve teh stikov - na evangeličansko versko skupnost. Na koncu obiska pa so se dogovorili tudi o skupnem zasedanju soboškega izvršnega sveta in vlade mesta Ingolstadt, ki bo letošnjega oktobra v Murski Soboti. Na njem bodo posebno pozornost namenili problematiki ekologije, zaposlovanje in gospodarskega razvoja. K, M. Jerše ŠTEFAN SMEJ BREZPOSELNOST — VROČ KOSTANJ V ROKI Pomanjkanje dela in velika nelikvidnost vplivata na zmanjšanje zaposlovanje v soboški občini — Med iskalci zaposlitve več kot polovica mladih do 26. leta — Ne bo šlo brez dolgoročne politike Oni, tisti in mi tukaj Recimo, da začnemo s tistimi (našimi?) tam na jugu. V teh dneh ni bilo časopisa, ki ne bi po nekajkrat ponovil, kaj je rekel vodja hrvaških Srbov Ra-škovič o svojih rojakih na pogovoru s Tudmanom. Psihoanalitik je zrl v svoje analitično zrcalo in diplomatsko ugotovil, da so Srbi nor narod. Popolnoma diplomatska ugotovitev in samo naivneži so lahko pričakovali. da bo ta izjava v pogovoru. ki ga je prvi priobči! Da-nas. Srbe med seboj sprla! Celotna, nezavita izjava, skupaj s tistim, kar-pove pozneje o Hrvatih, se namreč glasi: mi Srbi smo nor narod, toda vi Hrvati ste genocidni, vi ste iztrebljevalci, kajti imate kastracijski kompleks, bojite se, da bi vam kdo odrezal jajca in zato segate po nožu in hočete pobiti tiste, ki imajo tega moškega atributa največ. To pa so seveda Srbi — tako je prepričan Raškovič. Poleg tega pa — kako se tudi med nami tukaj uporabljajo izrazi »lud«, »ludnica«, noro, norišnica? Ali ne pravimo, da je nekaj ludo takrat, ko nas fascinira, ko je preseglo naša pričakovanja ? Iz Raškovičevih ust je to zvenelo prav tako, laskajoče, kajti on je s tem mislil. da so Srbi genialno nor narod. Raškovič je vendar Srb! Da, tukaj se v tej sezoni še vedno ljubkuje in psuje ljudstva in narode. Na oni strani, ki ji pravimo evropska, se sezoni ustrezno — kajti vroče je, vlada politično mrtvilo in ni vredno, da bi se preveč napihovali. ker pač ni upati na takojšnje reševanje — obkladajo na strankarski način, vodja neke stranke ugotovi norost ali brezjajčnost kvečjemu v vodstvu druge stranke, svojim političnim. ne krvnim, nasprotnikom, očita — očitno gre za očitek opozicije vladi — da so nečuječni, da spijo poletno spanje, namesto da bi po svoji politični dolžnosti, po dolžnosti vladajoče stranke, bedeli in takoj ukrepali zaradi zdravja ljudi, ki jih ogroža preveč in premalo ozona. Premalo v ozonski plasti in preveč tukaj spodaj. . In če se ministri na oni strani, pod pritiskom javnosti in opozicije, prebudijo iz poletnega sna ter začnejo takoj obljubljati, kaj vse bodo naredli. da bi se zaščitilo zdravje državljanov vsepovprek. ne glede na dolžino jajc oziroma na narodno pripadnost, se mora naš narod varovati sam. Zato postavljajo vaške straže. Srbi ne morejo, da ne bi bili vigi-lanti. včasih so bedeli pred Turki, takrat, ko so jih v ta namen naselili po vojnih krajinah in jih za to pla-I čevali, zdaj bedijo po vaseh pred Hrvati, Šiptarji. muslimani in kmalu bodo začeli bedeti tudi pred Slovenci. Tudi tokrat tega ne počnejo zastonj, saj so genialno nor narod in vedo, zakaj se to splača. Oni tam čez v Avstriji bodo najbrž že naslednje leto tudi povečali svojo čuječnost. Bedeli bodo nad koncentracijo ozona v zraku in brž ko bo ta dovolj visoka, bodo začeli ustavljati avtomobile brez katalizatorjev. Tisti tam doli ustavljajo avtomobile že zdaj, če nimajo registracije iz pravega dela države. Avstrijci bodo ustavljali svoje in tuje. svojih čedalje manj, ker je čedalje manj takih, ki nimajo katalizatorjev. Tiste.brez počasi prodajajo nam in potem nas kmalu ne bodo več samo ustavljali ob alarmu zaradi smoga, ki ga bodo poslej razglašali tudi ob previsokih koncentracijah ozona, ampak nas sploh več ne bodo pustili v državo. Pa mi tukaj? Pri nas za zdaj še ni vaških straž, toda naši kmečki fantje so po mnogih vaseh v času žetve igrali celonočni nogomet, zdaj pa godrnjajo zaradi nizke cene pšenice, čeprav je ta višja kot na svetovnem trgu. Kmetje na oni strani, in opazil sem. da že tudi na Madžarskem, pa postavljajo pred hiše table, na katerih piše, da je mogoče tukaj na dvorišču kupili bučno olje, med, jabolka, vino, vse to in še drugo biol Mi niti vmes nismo, med onimi in tistimi, mi smo domorodci, ki kupujemo bleščečo usmrajevalno pločevino brez katalizatorjev in sanjamo. da smo v Evropi. V soboški občini žal ugotavljajo, da se negativna gibanja pri zaposlovanju, ki so jim bili priča že lani, nadaljujejo tudi v letu 1990. Vse večje namreč takih delovnih organizacij, ki naravnega odliva (upokojitve) ne nadomeščajo z novimi delavci, brezposelnost pa nenehno narašča, predvsem pri mladih, ki končujejo šolanje. In prav to je skrb zbujajoče, saj je več kot polovica vseh iskalcev zaposlitve mlajših od 26 let. To pomeni, da ostaja brez zaposlitve najvitalnejši del mlade generacije. Po drugi strani pa predstavljajo poseben problem tudi več kot 20 odstotkov takih, ki nimajo nobene strokovne izobrazbe, v gospodarstvu pa jih vse manj potrebujejo. Primerjava podatkov s koncem preteklega leta kaže, da seje v letošnjem maju število zaposlenih znižalo kar za 108 delavcev. ZOPER DVOJNO MORALO ZASEBNIKOV Skrajni čas je, da se tej epidemiji stopi na prste Podobno kot drugje, so tudi v Pomurju zadnje čase zrasla številna zasebna podjetja kot gobe po dežju. Nič čudnega, saj so pravočasno »zavohali«, kako je mogoče na lažji način do večjega zaslužka. Nič nimamo proti tistim, ki so do visokega kupčka denarja prišli z lastnim delom, polnim iznajdljivosti, in konkurenčnostjo. Zal pa imamo opravka tudi z drugačnimi primeri, ki mečejo slabo luč na zasebništvo. Liberalizacijo predpisov pri ustanavljanju zasebnih podjetij so namreč mnogi izkoristili le za svoje ozke interese. Kako si namreč razlagati dejstvo, da so se čez noč prelevili kar naenkrat- v uspešne poslovneže, dotlej pa tudi po svojih zaslužkih niso bili omembe vredni. V bistvu gre za dvojno moralo podjetnikov, ki se ne ozirajo na kakršnokoli poslovno moralo, ampak skušajo izkoristiti sleher Spet križi s cenami in komunalo Soboška vlada nezadovoljna z vzdrževanjem lokalnih cest — Za konkretne dogovore med cestarji in gradbeniki — Pomanjkanje denarja pesti tudi komunalo — Kdaj mejni prehod v Prosenjakovcih Po poletnih dopustih so se v Murski Soboti prvič sestali člani ob-.činske vlade, ki so obravnavali vrsto zanimivih tem. Kot je uvodoma poudaril predsednik soboškega .izvršnega sveta Ivan Obal, je nujno, da so z aktualno problematiko na različnih področjih družbenega življenja čim bolje seznanjeni tudi novoizvoljeni predstavniki občinske oblasti, ker bodo na ta način lahko hitreje in uspešneje odpravljali pomanjkljivosti. Že poročilo o izpolnitvi načrta gradnje cestnega omrežja v občini je spodbudilo tvorno razpravo, v kateri so z zadovoljstvom ugotovili, da je bil program del pri obnovi in asfaltiranju lokalnih cest skoraj v celoti uresničen. Izjema sta le odseka Bakovci — Krog in skozi Brezovce, dodatno pa sta bila uvrščena odseka v Ivancih in Bratoncih. Nikakor pa ne morejo biti zadovoljni z vzdrževanjem cest v soboški občini, saj so marsikje že načeti odseki, na katerih so pred kraktim potegnili asfaltno prevleko. V marsičem je to posledica pomanjkanja denarja, saj so od lanskega decembra, ko so sprejeli predlog omenjenih del, znatno poskočile gradbene cene. In ker so tu velika odstopanja, so se v razpravi zavzeli za tesnejše dogovarjanje cestarjev In gradbenikov, soboški izvršni svet pa načrtuje, da bo kmalu pretresel tudi uresničevanje srednjeročnega načrta gradnje cest. S podobnimi problemi se ubadajo tudi na komunalnem področju, zato v popravku finančnega načrta za letos sploh niso navedli dograditve čistilne naprave v Murski Soboti, ki je poleg oskrbe z vodo, zlasti na Goričkem, in čiščenja odplak prednostna naloga. Z gradnjo vodovoda do Cankove, ki je velik finančni zalogaj (dogovori z Avstrijci še niso dali otipljivih rezultatov), bi rešili velik problem kakovostne vode. To velja tudi za Krajevno skupnost Kuštanovci, ki so jo dodatno uvrstili v obsežen program komunalnih naložb, precej pa si obetajo tudi od postavitve vodovoda Bogojina—Moravske Toplice. Poleg tega načrtujejo, da bodo letos začeli z gradnjo kolektorja v Ve-ščici, dokončali dela na vodovodnem črpališču v Črnskih mejah in Krogu, kjer gre za uvajanje avtomatizacije, ter uredili potok Ledava. Kot smo slišali na seji, stanovanjsko gospodarstvo predvideva, da bo letošnji program del v celoti izpolnilo, s solidarnostnimi sredstvi pa bodo pridobili 24 novih stanovanj. Hkrati je bila sprejeta pobuda o odprtju mejnega prehoda v Prosenjakovcih, od koder je nekoč že potekala pomembna prometna povezava. Dogovorjeno je, da bo oddelek za notranje zadeve SO Murska Sobota sprožil ta postopek pred ustreznimi republiškimi organi, s čimer bodo omogočili normalno komuniciranje ljudi z obeh strani meje. Milan Jerše To število pa se znižuje zlasti v gospodarstvu, kjer iščejo vse več možnosti, kako bi se rešili tehnoloških presežkov delavcev, kar je seveda posledica ekstenzivnega zaposlovanja v preteklosti. Večina novih zaposlitev, kolikor jih je pač, pa je le za določen čas. Ob pomanjkanju dela in veliki nelikvidnosti je do neke mere razumljivo odklonilno stališče mnogih kolektivov do zaposlovanja, pri čemer pa tudi zasebni sektor ne more zapolniti vrzeli. Posledice zaradi zmanjšanih zaposlitvenih možnosti pa se žal vse močneje kažejo v naraščanju števila brezposelnih. Ta je ob koncu letošjega julija v primerjavi z mesecem prej večja kar za 5,1 odstotka (oziroma od 2014 na 2116 iskalcev zaposlitve). Kot navajajo na soboškem Zavodu za zaposlovanje, je dejanska no možnost, ki se jim ponuja. To dovolj zgovorno ponazarjajo primeri iz prakse, ko so t.i. poslovneži iz marsikatere delovne organizacije, ki je šla v stečaj — to so seveda že zdavnaj predvideli, saj so bili pri koritu — obrnili hrbet svojemu bivšemu kolektivu. Tako so se lepo znašli in sedaj zelo dobro krmarijo svojo uspešno poslovno barko. Nič jih ni motilo, če so ob tem izdali tudi poslovno skrivnost matičnih podjetij, glavno je bilo, da so se sami izkopali iz godlje, ki so jo pred tem zakuhali. Nazadnje, kako je sploh možno opravljati tem »iznajditeljem« dvoje del — svoje v matičnem podjetju in še zasebno. To pomeni, da so izkoristili svoje znanje v delovni organizaciji samo toliko, kolikor so menili, da je nujno, ker so v ospredju priva-' tni interesi, dobro vedo, kaj je zanje najboljše v poslovnosti, in to izkoristijo zase. Večletne iz- brezposelnost še veliko večja, saj je iz dneva v dan več delovnih organizacij, ki imajo gospodarske presežke delavcev. Te težave poskušajo reševati s prisilnimi dopusti oziroma s čakanjem na delo. V težavah so zlasti SGP Pomurje, IMP Panonija in Agroser-vis. In če k vsemu temu prištejemo, da v delovnih organizacijah nimajo dolgoročne metodologije načrtovanja kadrov, kar je posledica nejasne vizije razvoja, si laže predstavljamo nakopičene probleme. Brez ustreznih kadrov in njihovega nenehnega izobraževanja pa je nemogoče dolgoročno načrtovanje. V soboški občini zato vidijo rešitev v tem, da se bo začel nov krog gospodarske aktivnosti, kjer bo prišla do večjega izraza podjetniška inovativnost, kar bo omogočilo odpiranje novih delovnih mest. Milan Jerše kušnje in navezave stikov s tujimi partnerji jim to uspešno omogočajo. Skrajni čas je, da se tej zasebni epidemiji stopi na prste in onemogoči njihovo dejavnost. Malo jim je mar, kako posluje matično podjetje, kar zadnje čase dokazujejo številni stečaji podjetij. Brez skrbi! Če bi dobro opravljali delo in naloge v podjetju, jim ne bi toliko dišalo ustanoviti lastno podjetje za 2.000 dinarjev . .. Dobro bi bilo slišati, kaj o tem menijo delavci iz neposredne proizvodnje, delavski sveti in sindikat, ki se zaman trudi izboljšati življenjske razmere, predvsem pa plače delavcev, ko pa je že vnaprej vse določeno ... V tujini se zasebnik, ki je prenehal delovno razmerje s podjetjem, najmanj dve leti ne more ukvarjati z enako ali podobno dejavnostjo, kot jo je v prejšnjem podjetju. Povsem logična zadeva, saj bi to lahko marsikateri izkoristil v svojo prid, pri nas pa se zaenkrat še požvižgamo na te primere. Koliko časa še? Milan Jerše NOTICA Nesmisel pa tak! Da kazni marsikdaj ne predstavljajo vzgojnega ukrepa, potrjuje praksa. Navsezadnje se s tem problemom vse bolj ukvarjajo tudi v inšpekcijskih službah, zlasti v tržni, kjer je največ kršenja zakonov in drugih predpisov. Za oporečnost živil, ko pride do množične zastrupitve ljudi s hrano ali sladoledom, mora kršitelj po zveznem zakonu plačati le — reci in piši — 43 dinarja kazni. Za to, da v prodajalni zalotijo trgovca brez delovne obleke, pa je treba po republiškem zakonu odšteti 3 tisočake. Kakšen nesmisel kaznovalne politike!? Taki in podobni primeri so seveda precejšnja ovira za večjo učinkovitost inšpekcijskih služb. Inflacija je namreč v preteklosti v mnogočem razvrednotila učinek kazni, prenehal pa je veljati tudi zvezni zakon o oblikovanju cen, zato se marsikje požvižgajo na simbolične kazni. Tudi to, da imamo za celotno Pomurje le enega komunalnega inšpektorja, je svojevrsten absurd, ko vemo, da je ravno pri varstvu okolja največ problemov-. M. Jerše BODO SPOMENIKI SPET PADALI’ Ker se politika rada igra s kamni, ali se lahko zgodi, da v teh novih svobodnih časih nekateri spomeniki odstranje . drugi pa prišli na svoje staro mesto? Ob spremembah °:e m
  • t' spomin in opomin bodočim generacijam, da se ne sp ^d* smiselnost vojne, ne sme biti omadeževan. Znano je. ! svetu povezujejo stare in nove umetnine, kar večini jtvjsp0’ če so to res umetnine. Zato so nekateri predlogi o pre reiveza!) menikov,'ki češ ne sodijo v določeno okolje, le d°^ra znaneI' njihovo odstranitev. Temu ne bi smeli nasesti. dePrauien)ih žave z vzdrževanjem spomenikov. Žal se je o teh Pr0 -e kdaj preveč govorilo in premalo naredilo. Navseza sajjetu11’ pomniki nekega časa ostati; počistila jih bo zgodovin . L doslej vedno tako! Delu čast in obl^ ......................................................delanj , Delu čast in oblast, to je bila že davno zahteva ^[^eži Pr,.ji Socialistična revolucija naj bi jo tudi uresničila. Toda z da častimo le še davne heroje, če ne celo mitološke ose da imajo mitingi. Sicer pa, kdo pri nas sploh še dela- voritH vprašanje, na katerega ni lahko povsem zadovoljivo fa "tpi sikoga sem namreč slišal, da žal resnično dela le ma ker ne bi hoteli, ampak, ker ne morejo, saj tisto, ka vredno počenega groša. Torej, sploh ni delo. In kaj je P° Spomnimo se samo nekaterih znanih pregovorov, pa nam bo zadeva jasnejša. Delo je vir bogastva. Delo je vir sreče. Delo človeka ubija in ga poneumlja. Ali pa: Delo človeka osvobaja. Delo je užitek. Delo je človeka ustvarilo. Delo je muka. Delo bo človeka ugonobilo. In kaj je zares delo? Je preveč, če rečemo, da vse našteto? GLOSA Nesporno je, da je delo ustvarilo človeka in ga ustvarja še danes. Ne samo zgodovinsko, ampak je vsak posameznik v prvi vrsti proizvod dela (najprej vzgojnega dela staršev in nato vse bolj lastnega delovanja). Dobrine in vrednote so proizvod dela. Bogastvo in napredek sta rezultat dela milijonov ljudi. Delo je človeka spremenilo iz sužnja narave v njenega gospodarja; delo torej prinaša človeku svobodo in srečo. Bitje, ki ne dela, zato ni človek, saj mu manjka bistvo človeškega. Pa vendarle! Delo človeka tudi poneumlja, ko dan za dnem, npr. za tekočim trakom, ponavlja ene in iste gibe. Človek je tu le mesnati stroj, zato ga sedaj vse bolj zamenjuje zanesljivejši i,n vzdržljivejši robot. Delno delo pa v človeku ubija njegovo ustvarjalnost, njegovo misel, s katero bi lahko storil še marsikaj. In delo ubija še drugače. Puška, top in atomska bomba so navsezadnje proizvod dela. Ob razmisleku, da je delo ustvarilo najstrahotnejša sredstva za mučenje in pobijanje, se moramo zgroziti. Delo je ustvarilo najbolj ------ ■ Pin^' veličastne dobnn |a žal tudi največj J Pa se boste vP]aSt vsaj g dobilo čast in ski drž‘lVI: se jere® jast.a.J upravljanjem • ■ e |e p(i da je delo pak tudi oHast’ ^ai^e/ danes, je ^oUP^P^ ima država, m S X zahteva trg- dela P tir stvu proizvod' blago. Naju"-*' M sposobnosti, poŠ ee ne celo v Pomurju. Kakšen je odnos mesta in Pred«ajVllata 'n kako bi moralo biti v prihodnje — o tem smo Hgl! ednika Skupščine občine Gornja Radgona, Alojza Vo- ^Mesto ’i?5t'jsk°-živilski »u , občino? ° zgodovini sej-eba Podarit., da Tn ;tega stafusa se- |*ok, 'ho, Gornja Radgo-^Se Ine °grorn Se tu v ^asu seJ’ Sti>8dehv° 'judi' Vendar še niso te-W; na nj^an'zirale, da bi °Pred^ račun. Meki’6 d°10čenSem slabo orga-ki bi Nre?Vah na ^a-u sejma ali X Vse* na ^em' Tu mi‘ Statao obrtmke. Pred Pogledali S > Obrtni ugotovili, da ob-&in ■. se ob?? niso orga-d1 < jMo je veliko de- iNji^čepta a bodo zaslu-SA de|ab' lahko naši 'n njene 1 obrtniki iz ne okolice. Prav tako ni interesa za gostinsko dejavnost v okviru sejma. Nekatera podjetja so, recimo, svoje prostore raje odstopila drugim!« Je to odvisno le od obrtnikov, ali pa bi vodstvo Pomurskega sejma moralo dati prednost domačim obrtnikom, aranžerjem, cvetličarjem? »Ne bi rekel, da je tu vmes kakšen drug interes vodstva sejma. Ugotovili smo, da ni primerne organiziranosti obrtnikov in pred časom niti študentskega servisa v naši občini. Zato se je vse organiziralo prek mariborskega in soboškega servisa in iz tega jasno sledi, da niso zaposlili vseh naših kadrov. Upam, da bo že prihodnje leto vse to organizirano na primeren način in da bo položaj povsem drugačen. Pri vsem tem pa bo težko izključiti konkurenco, ki je pri obrtnikih vse večja. Vendar sem prepričan, da bi lahko bili naši obrtniki cenejši in konkurenčnejši.« Sejem se je v minulih letih razvijal površinsko in kakovostno, tega pa žal ne moremo reči tudi za mesto? »Precejšen problem — ne le Gornje Radgone, ampak vseh se- Alojz Vogrinčič, predsednik Skupščine občine Gornja Radgona c jemskih mest — je, da ljudje ne živijo s sejmom in ne izkoristijo vseh prednosti, ki jim jih daje sejem. Jasno je tudi, da vse drugo, kar bi moralo biti organizirano ob sejmu, ni tako, kot bi moralo biti. Predvsem je slabo poskrbljeno za parkiranje osebnih avtomobilov. To smo letos poskušali rešiti in smo dali na voljo tudi nekatere prostore okrog parka bratstva in enotnosti, vendar pa je treba tu vložiti še ogromno dela. Mesto mora zaživeti s sejmom. Trdim, da je mogoče v tem času zaslužiti ogromno denarja, ker so ljudje pripravljeni trošiti; pri taki organiziranosti zunajse-jemske ponudbe pa je težko potrošiti ves denar, saj ni primerno organizirana niti trgovina niti gostinstvo.« Boste lahko kot predsednik občine kaj storili, zahtevali, sprejeli kak odlok? »Mislim, da je potrebno tukaj najprej zagotoviti možnosti in zainteresirati ljudi. Ta čas se vedno pogosteje pojavljajo zasebni trgovci, tudi gostiln imamo precej (v mestu sicer manj), vendar pa so do sedaj ponujali le v tem smislu: zaslužiti čim več s pijačo. Manj so pripravljeni ponuditi tudi ustrezno in kakovostno hrano. Manjka pa tudi delovanje turističnega društva.« Bernarda B. Peček U U ZNANA IMENA MED ZMAGOVALCI j bilojL‘raktorj’°mursko ‘ek-^%njkkrati oračev, ki Jeza nastn 'zbirno ‘ek-dSt0P na republi- škem prvenstvu, bi lahko zapisali, da je bilo resnično množično. Pa ne le po številu tekmovalcev, pač pa tudi po obisko- valcih, ki se jih je na Ljutomer-čanovih poljih na Krapju zbralo kar lepo število. Po daljšem času ie območno tekmovanje tokrat spet potekalo v ljutomerski občini, za naslove najboljših v Pomurju pa so se potegovali tekmovalci iz vseh štirih pomurskih občin. Pomarsk' traktoristi orači so se tudi letos pomerili v štirih kategorijah, o naslovih najboljših pa so tudi tokrat posegla ze bolj al manj znana imena, kar opoza -ia na to da bodo morali tej de javnosti v okviru orgamzaci) za tehnično kulturo, pa [Vd1 J okvi u zadružnih organizacij, namenjati v prihodnje nekoliko več skrbi. Voranjuzvečbrazdnimiplu-ai ie letos naslov pomurskega »i ...»i« “»"S drugo mesto je pripadlo V adu Kramarju in tretje Ivanu žilav cu. Najboljši pri dvobrazdnih plugih je bil Anton Gider pred Jožetom Zverom in Jožetom Režonjo, medtem ko je med tekmovalci od 16 do 23 let zmagal Štefan Panker pred Aleksandrom Smodišem in Dušanom Kučanom. Žensko zastopstvo je bilo tudi tokrat manj številčno, zmagala pa je Marija Rožman, pred Jožico Horvat in Marinko Rantaša. Letošnje pomursko tekmovanje traktoristov oračev se je vključevalo v program prireditev ob mednarodnem kmetij-sko-živilskem sejmu in na njem so podelili naslov šampion radgonskega 'sejma najboljšemu oraču. Ta naslov je pripadel Antonu Giderju, ki je tudi v skupni uvrstitvi (oranje in spretnostna vožnja) v vseh kategorijah zbral največ točk. Ludvik Kovač Foto: Nataša Juhnov man ! POISKATI PRAVO ] ; POT DO CILJA I Na letošnjem mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v J ■ Gornji Radgoni so se novinarji, ki spremljajo to sejemsko pri- | reditev, na tiskovni konferenci pogovarjali tudi s slovenskim ■ ■ kmetijskim ministrom, dr. Jožetom Ostercem. Osrednja tema I pogovora je veljala odnosu nove slovenske vlade do nadaljnje- ■ Iga razvoja kmetijstva in do reševanja nakopičenih težav v tej ■ panogi gospodarstva. Po Osterčevih besedah si moramo v Sloveniji prizadevati, I I da dosežemo stoodstotno samooskrbo s hrano, saj si brez tega J • ni mogoče zamisliti politične samostojnosti. Cilj je zastavljen, | I zdaj ostaja naloga, kako ga uresničiti. Podobne cilje so si na- ■ Imreč zastavljali že tudi v preteklosti, vendar so jih skušali ures- | ničevati z industrializacijo kmetijstva, kar pa se je pokazalo ■ Ikot neprimerno. Sam koncept za dosego cilja mora biti odvi- I sen od možnosti, ki jih imamo, te pa so pri nas v marsičem I I drugačne kot v drugih državah. Iskati moramo takšen koncept, ■ ' ki bo ohranjal poseljenost rodovitne zemlje in zdravo okolje. | Naš prostor je ekološko izredno občutljiv in zato se bo potreb- ■ Ino zavzemati za okolju primerno kmetovanje, česar se bodo | morali načrtovalci razvoja kmetijstva še posebej zavedati. Osnova slovenskega kmetijstva morajo postati družinske ■ ■ kmetije, za katere pa bo potrebno poiskati ustrezne programe, ■ takšne, ki bodo zaposlovali tudi ljudi na manjših kmetijah, I | obenem pa zagotavljali ustrezen dohodek kme kim družinam. Na razgovoru seveda niso mogli tudi mimo težavnega po- ® I ložaja v živinoreji, ki ga je še zaostril uvoz živine, mesa in mle- I ■ čnih izdelkov. Slovenska vlada je zato že poslala zahtevo zve- ! . zni vladi, da sprejme ustrezne ukrepe, ki bodo zaščitili domačo | I živinorejo. Po prvih vesteh je Zvezni izvršni svet že zadolžil ■ ■ pristojne zvezne organe, da pripravijo ustrezne ukrepe in pri- I čakovati je, da se bodo razmere vendarle začele izboljševati. | L. Kovač | ■11 — —i — — —«8 ANKETA Ogledujejo in kupujejo Osrednji dogodek Pomurja, mogoče pa tudi Slovenije, je v teh dneh kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni. Vse pomurske družine ga obiščejo vsaj enkrat, enkrat za zabavo, drugič pa za resne nakupe, precej obiskovalcev pa je prišlo iz drugih krajev Slovenije, republik in držav. Nekaj razstavljalcev in obiskovalcev smo povprašali o vtisih o letošnjem sejmu. Sonja Kerčmar, Agroservis Murska Sobota, vodja prodaje: »Blago imamo predstavljeno pri različnih razstavljalcih, na primer pri enih traktorske prekopalnike, pri drugih kabine za vse vrste traktorjev, pa 10- in 20-litrske posode. Nov izdelek, ki ga letos tudi predstavljamo, je priprava za žaganje drv, ki ga razstavljata Agrooprema in Agrotehnika gruda. Drugače pa smo vse moči vložili v prodajo vozil, ki jih imamo v zalogi. Agroservis že od začetka sodeluje na radgonskem sejmu. Organizacija je kar dobra, le telefonske zveze so bolj slabe. Na sejmu ni veliko prodaje, za nas je ta sejem pomembnejši, ker se tukaj predstavimo večji množici ljudi kot celota. To pa vpliva na kasnejšo prodajo.« Branko Blenkuš, TOK Radovljica: »V Gornjo Radgono smo prišli organizirano —’ z avtobusom. Vsako leto ga obiščemo. Zanimajo nas predvsem stroji, saj smo nekateri tudi potencialni kupci. Na tem sejmu je precej večja ponudba kot na kranjskem; tisto ni več kmetijski sejem. Tu pa imaš občutek, da se organizatorji trudijo, da tisto, kar je novega v trgovinah, najdeš tudi tukaj. Problem je seveda kupna moč, zato tudi ni tujih strojev: kakovostni so dragi, tako da si jih naši ljudje ne morejo privoščiti. Tudi mi, kar nas je tukaj, se ukvarjamo s kmetijstvom, predvsem živinorejo, poleg tega pa smo še zaposleni.« Evgen Bencik, Sebeborci: »Z ženo sva prišla na sejem z namenom, da kupiva del za molzni stroj, in sva ga že dobila. Doma imava 12-hektarsko kmetijo, pridelujemo pa pšenico, sladkorno peso in koruzo, imamo tudi 6 glav živine in 8 svinj. Sama sva, zato bi rada imela vsaj najnujnejšo mehanizacijo. Potrebovala bi še trosilnik za gnoj, vendar je predrag. Prejšnja leta sem bila res prav vsako leto na sej- mu, ker sem bil tukaj zaposlen kot kontrolor molznic pri ŽVZ-ju. Zdi se mi, da ni velikih sprememb. Na videz je izdelek lep, v resnici pa je drugače. Ni bistvenih izboljšav pri strojih, že nekaj let so skoraj enaki. Mi prihajamo sem vsako leto. Vedno tudi lahko najdem kaj koristnega.« Geza Kuplen, Poznanovci: »Danes sem prišel na sejem sam, ker me nekaj zanima, mogoče pa bomo kasneje še enkrat prišli z družino in prijatelji. Takrat se bomo verjetno tudi dlje zadržali, kaj pojedli in spili. Po poklicu sem zidar, zato me zanimajo predvsem stvari, ki so povezane z mojim delom. Zelo me zanima hlevska oprema in podobno. Če bo kaj primernega, bom tudi kupil. Organizacija sejma je dobra, zdi se mi, da vsako leto boljša. Razstavljeni so tudi stroji, ki jih prejšnja leta ni bilo. Za mene je to velika prireditev, kjer lahko dobiš tudi veliko koristnih nasvetov. V trgovini vsega tega ne vidiš, vsaj ne na enem mestu.« Emil Maučec, Krapje: »Na sejmu me najbolj zanimajo živali in stroji. Doma imamo kmetijo in sam že vozim traktor, orjem njivo, v hlevu kidam gnoj. Delo na kmetiji me zelo veseli in ko bom velik, bom delal to še naprej. Želim si. da bi lahko kupili traktor IMT, ta je največji razstavljeni, vendar to ni mogoče, ker je predrag, pravi dedek. Videl sem tudi krave, prašiče, golobe, koze. Koze bi kupili, vendar jih ne prodajajo. Sestra je dobila električne orgle, jaz pa bom v sredo dobil »plejer«, ker jih Zagavec šele takrat dobi.« Bernarda B. Peček __________ Stran 5 kmetijska panorama SORTE OZIMNIH ŽIT ZA SETEV V LETU 1990/91 Nobenega dvoma ni več, da je za nami najobilnejša žetev ozimnih žit do sedaj. Tako lahko pričakujemo, da bomo tudi po statističnih podatkih za Slovenijo v letu 1990 prvič presegli pri pšenici povprečni pridelek 4,00 t/ha zrnja. Na posestvih se po dosedanjih podatkih povprečni pridelki pšenice gibljejo med 5 in 7 t/ha zrnja, na KG Rakičanu, obrat Rakičan, pa celo prek 7,5 t/ha zrnja. Tudi pridelki ječmena in rži so bili večinoma izjemno visoki. Na tako visoke pridelke ozimnih žit so v prvi vrsti vplivale izjemno ugodne vremenske razmere v času rasti in razvoja žit od setve do žetve. Med temi dejavniki so bili najpomembnejši: — Pravočasna setev v dobro pripravljeno setvišče. — Izjemno dolgo obdobje razraščanja žit zaradi visokih temperatur v zimskih mesecih. — Precejšnje rezerve dušika v — Razpredelnica 1: Sortni izbor ozimnih žit za leto 1990/1991 I. OZIMNA PŠENICA Sorta Izvor Leto potrditve Kakovostni razred Višina slame Čas dozorevanja Občutljivost za Rajonizacija ANA OS 1988 l-A, N sz rjavenje plevic VSA PRIDELOVALNA OBMOČJA BALKAN DŽERDANKA NS OS 1979 1986 I Az At SV SN sz SP p. plesen rjavenje plevic VSA PRIDELOVALNA OBMOČJA ii-A. VSA PRIDELOVALNA OBMOČJA MARIJA ZG 1988 I-B, SN SP p. plesen VSA PRIDELOVALNA OBMOČJA SANA ZG 1983 III—C, SN SP mraz, p. plesen VSA PRIDELOVALNA OBMOČJA Dvanaesta OS 1988 l-B, SN SZ rjavenje plevic VSA PRIDELOVALNA OBMOČJA Žagi 87 VK 1988 ll-A, N SP p. plesen VSA PRIDELOVALNA OBMOČJA Zrinka VK 1988 l-A, SV SP p. plesen VSA PRIDELOVALNA OBMOČJA (NS rana 2) NS 1975 ll-B, V z p. plesen, mraz, ptiči OSR. PRIM. (Zagrebčanka 2) ZG 1984 III-B, N sz rjavenje plevic VSA PRIDELOVALNA OBMOČJA (Lonja) ZG 1980 III-B, N sz rjavenje plevic VSA PRIDELOVALNA OBMOČJA (Jugoslavija) NS 1980 l-B, V SP p. plesen, fuzarioze klasa VSA PRIDELOVALNA OBMOČJA (Zvezda) NS 1982 l-B, SV SP p. plesen VZH. OSR. (Zelengora) NS 1982 ll-B, v SP p. plesen VZH. OSR. (Pitoma) VK 1983 l-B, SN SP pozna setev VZH. II. OZIMNI JEČMEN Sorta Izvor Leto potrditve Oblika klasa Višina slame Čas dozorevanja Opombe 1 2 3 4 5 6 7 ROBUR ZC 1984 6 x SN SZ občutljiv za p. plesen in listno pegavost ALPHA ZC 1983 2x SV SP srednje občutljiv za listno pegavost in poleganje SLADORAN OS 1984 2x SV SP manj občutljiv za bolezni in poleganje (NS 293) NS 1980 2x SV SP manj občutljiv za bolezni in poleganje lil. OZIMNA RŽ DANKO SB 1979 V SP občutljiva za snežno plesen IV. OZIMNA TRITIKALA CLERCAL ZC 1986 V SP srednje odporna proti poleganju; primerna za pridelovanje na slabših tleh v bližini gozdov, kjer dela škodo divjad. LEGENDA: Nosilne sorte so izpisane z velikimi črkami, sorte v uvajanju z malimi črkami, sorte v opuščanju so v oklepaju. Izvor: NS — Institut za ratarstvo i povrtarstvo. Novi Sad ZG = Institut za prozivodnju i oplemenjivanje bilja, Zagreb OS = Poljoprivredni institut, Osijek VK = PIK Vinkovci ZC = Poljoprivredni centar Hrvatske, Zagreb SB = Seme Beograd Višina slame: N = nizka Rajonizacija: VZH. = severovzhodna Slovenija Čas dozorevanja: Z = zgodaj Oblika klasa: 2 x = dvoredec SN = srednje nizka qsr _ osrednja Slovenija SZ = srednje zgodaj 6 x = šestredec SV = srednje visoka PRIM. = Primorska SP = srednje pozno V = visoka p = pozno tleh, saj zaradi pičlih padavin od setve do kolenčenja žit ni bilo izpiranja dušika. — Sorazmerno hladno in vlažno vreme v času od kolenčenja do cvetenja je po eni strani povzročilo bujno rast ozimin, po drugi strani pa so nizke nočne temperature zavirale razvoj glivičnih bolezni, predvsem pepelaste plesni. — Obdobje razvoja od cvetenja do tehnološke zrelosti posevkov je bilo dolgo, brez temperaturnih šokov, in dovolj vlažno, v času žetve pa je bilo vreme suho in vroče. Oboje je vplivalo na visoko absolutno in hektolitersko težo ter celotno kakovost zrnja žit. Seveda pa je za doseganje visokih pridelkov žit poleg ugodnih vremenskih razmer pomembna tudi tehnologija pridelovanja. Zaradi raznolikosti pridelovalnih razmer na posameznih območjih Slovenije je pravilen izbor sorte eden najpomembnejših elementov te tehnologije. Ob sedanjih odkupnih pogojih oziroma cenah pšenice se dosedanjim merilom za izbor sort (višina, stabilnost in kakovost pridelka, odpornost na mraz, bolezni, škodljivce in poleganje, dolžina rastne dobe) pridružuje tudi primernost sorte za uporabo v prehrani posameznih vrst živali. Pri tem je potrebno poudariti, da je mogoče tudi z osnovnimi sortami pšenice (3. kakovostni razred, Bi—Bz in Ci kakovostna skupina), kot so na primer sana, Zagrebčanka 2 in lonja, na temelju veljavnih pogojev za odkup (Kmečki glas, št. 29, 18. julij 1990) doseči ob uporabi primerne tehnologije pridelovanja »2. vrsto pšenice« in s tem višjo odkupno ceno. Na temelju letošnjih in večletnih rezultatov natančnih poskusov s sortami ozimnih žit, ki jih izvajamo na štirih poskusnih mestih v Sloveniji, je strokovna skupina za poljedelstvo določila priporočene sorte ozimnih žit za setev v Sloveniji v letu 1990/91. V razpredelnici so prikazane P meljne lastnosti in rajonizacija za 15 sort pšenice, 4 sorte na ter po 1 sorto rži in tritikala Za vse nosilne sorte pšenice/ organizirana proizvodnja pa v Sloveniji, prav tako za sep ječmena robur in alpha ter 11 sorta danko. Vsem pridelovalcem, ki m® jo, da je izbor sort prevelik, P® poročamo, da se odločajo za silne sorte, ali pa za tiste, h ’ priporočene za njihovo pn®' valno območje. Poudarjamo, je ta seznam sort samophpof0. lo in da lahko pridelovalci B rajo med vsemi sortami oziim" žit, ki so vpisane v Jugoslo sko sortno listo. , a V Sloveniji imamo .. ne potrebe po zelo zgodnji" i tah pšenice (setev strniščnm „ sevkov) in po resnicah (di^ Zal je takih sort pšenice zelo ® lo v sortni listi, le pri Pos,a a nih pa je organizirana nja semena. Najzgodnejša , med priporočenimi je ska rana 2, ki pa daje bi«’ nižje pridelke kot druge je slabo odporna proti dolg ni snežni odeji in ptičem-to lahko nadomestimo s ana, ki je mnogo boljr0" in le dan do dva Po2nejs3.aeti resnicami je pridelava se organizirana le za sorto z J ska 149, ki jo tako pnP.0^ za setev na pridelovalnih ov jih, kjer dela škodo Sorte trdih pšenic turgidum var. durum) " preizkušajo na Kmetiji^0' narskem zavodu v Novi j, kjer lahko vsi zainteresiran delovalci dobijo potrebn tehnol^ Elementi sortne ten priporočenih sort opH^Pjstf-do objavljeni v prvi po10 .$■ tembra v Kmečkem S135^, pu priporočil ob setvi oz Ljubljana, 2. 8. 1990 Zoran Čergan, dtp ■ . $ Andrej Zemljič, KMETIJSKI^ IMAMO V NAŠEM VINOGRADU CHARDONNAY ALI BELI PINOT? CHARDONNAY BELI PINOT Ko poslušam vinogradnike pri njihovih pogovorih, večkrat opazim, da se pri opisih in pojmih o teh dveh sortah pojavljajo določene nepravilnosti. Ker se bliža čas zorenja grozdja, to je pa najboljši čas za spoznavanje sort, mislim, da kratek opis razlik med njima ne bo odveč. Navajeni smo, da pomurski vinogradniki rečejo kar »burgundec imam zasajen!« Potrebno se bo sprehoditi po vinogradu, dobro pogledati listje in grozdje in videli bomo, kakšen je ta naš »burgundec«, ki se mu pravilno reče chardonnay, ali pa bomo ugotovili, da imamo zasajen beli pinot. Sorta chardonnay izvira iz francoske vinorodne pokrajine Burgundije, kakor tudi beli pinot, obe pa spadata v eni izmed najstarejših vinskih sort. Nekaj časa so mislili, da je chardonnay genetski različek belega pinota, vendar to ni res. Je popolnoma samostojna sorta. Je pa res, da so naši vinogradniki že od nekdaj trdili, da imamo dva bela burgundca. Enemu so rekli kar beli burgundec, drugemu pa bela kle-vna. Danes vemo, da je ta beli burgundec bil v resnici chardon-nay, bela klevna pa beli pinot. Naši starejši vinogradi so nekako mešanica teh dveh sort, mlajši nasadi pa so bolj ali manj čisti chardonnay. Da bomo sorti lahko razlikovali, si poglejmo nekaj poglavitnih ampelografskih značilnosti iz različic obeh: CHARDONNAY BELI PINOT LIST CHARDONNAY je srednje velik, okroglast, cel, pe-celjni sinus je v obliki črke U s poudarjenima žilama, ki sta goli. Drugi sinusi so slabše izraženi, kakor tudi stranski zobci. Prav peceljni sinus je značilnost, po kateri takoj ločimo chardonnay od belega pinoja. LIST BELI PINOT je na hitro podoben prejšnjemu, vendar je peceljni sinus zaprt v obliki črke V, žile pa so obrasle z listno površino. GROZD CHARDONNAY je srednje velik, zbit in konične oblike. Ima eno ali dve krilci, ki nista močneje izraženi. Grozdje dozoreva prej kot pri belem pinotu in dosega v povprečju nekoliko višje sladkorne stopnje. Več je v grozdnem soku tudi kisline, kar posebno godi pridelovalcem penečih se vin. GROZD BELI PINOT je izrazito cilindrične oblike in nima nikoli krilca. Jagodna kožica je tanka, kar vpliva na večjo občutljivost sorte za sivo grozdno plesen kot pri chardonnayu. Na splošno velja, da grozdni sok belega pinota kakovostno zaostaja za chardonnayem. To zadnje velja tudi za kakovost vina iz teh dveh sort. Številne pokušnje so pokazale, da v povprečju dobijo chardonnayi višje ocene kot beli pinoti. S tem bi pisanje končal in če bo pripomoglo k boljšemu razumevanju, kaj je chardonnay in kaj beli pinot, je namen dosežen. Andrej Kraner, dipl. inž. agr. RADIO & VESTNIK RADIO & VESTNIK VESTNIK & RADIO &> VESTNI & RADIO & VEST VESTNI 69000 Murska Sobota, Kroška C-poštni predal: 41 telefon: (069) 21-630, 21-321 telefax: (069) 21-322 telex: 35-219 žiro račun: 51900-601-11849 VESTNIK & RADIO & VESTNIK & RADIO & VESTNIK & J* AGROSERVISP0 Murska Sobota Obiščite nas na kmetijski' ,, sejmu v hali ABC POMURKE- jz I* Imamo ugodno prodajo izdelK nega programa z — Preračunavam in ugotavljam, da bi moral živeti vsaj še 100 let, če bi želel, da se mi povrne investicija 10% popustom- Priporočamo se s servisnim* za vse vrste osebnih in tovord^^' g kmetijske in gradbene meha*1’ V času radgonskega sejma 1 8% popust pri zunaj-garanc * ^** ^ visnih storitvah za kmetijsko cijo. VESTNIK, Stran 6 Se vam zdi da živite varno? 0 ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE f VESTNIK MEDIJ SEVEROVZHODA! 9 tisoči VESTNIKOVIH bralcev bodo prebrali vaše želje, vaša Če lahko mirnega srca obkrožite teh sedem točk, ste na dobri poti: Vaša varnost so zavarovani Vsako leto Z vašim partnerjem zagotavljata varnost Ko se vam dobite dodatna miren začetek Zagotovili ste šolanje Starost vas ne skrbi, da boste uživali varčevalne Tudi, če bo šlo kaj narobe, prebrodili z I in prihranki pred inflacijo. se povečujejo. življenjskim si vzajemno skupnega življenja. rodi otrok, sredstva za novega življenja. sredstva za otrok. ker že danes veste, sadove razumne odločitve. v življenju kdaj boste krizo manjšimi težavami. Z izpolnitvijo zavarovalne police, Življenjskega zavarovanja pri Zavarovalnici Triglav z enim podpisom lahko izpolnite vseh zgornjih sedem točk. zavarovalnica triglav Ker živlieniepotrebu/e varnost o: u a. O z o S □ H tz> Nova stanovanja v Razlagovi in Kidričevi sporočila 9 gospodarska propaganda je vez med izdelovalcem, trgovcem in potrošnikom & napisano sporočilo gre iz rok v roke in mnogim je vodilo za odločitve o nakupih Pokličite gospodarskopropagandno službo VESTNIKA, MEDIJA SEVEROVZHODA, po telefonu (069) 22-403 ali 21-064 ali nam sporočila pošljite na naslov: VESTNIK, go-spodarskopropagandna služba, Titova 29/1 69000 MURSKA SOBOTA. , R7ranje % v v kfa~ Vadnji » Si žilnih /? !°n- ^>4 Mo pro- Meh' : v kra- SS P« naj c,h 'n Hre-Jerše Poleg gradnje stanovanjskega bloka na vogalu Lendavske in Cvetkove ulice ter nadzidava v ulici Staneta Rozmana sta v Murski Soboti aktualna še dva posega na stanovanjskem področju. Prvi je priprava zemljišča v Razlagovi ulici, kjer je po zazidalnem načrtu predvidena gradnja stanovanjskega kompleksa s tremi objekti. Doslej so že zgradili dva objekta z 48'stanovanji, v tem srednjeročnem obdobju pa načrtujejo gradnjo objekta z 42 stanovanji. Pri tem gre za nadomestno gradnjo za dotrajane stanovanjske provizorije. Rušitvena dela so že opravili letošnjega maja, do novembra pa naj bi bila vseljiva stanovanja v poslovno-stanovanjskem objektu v Kidričevi ulici. Na ta način bodo pridobili 9 solidarnostnih stanovanj. Če pa bodo do konca leta 18, s čimer bi pridobili 10 novih stanovanj. M. Jerše zbrali dovolj denarja, bi opravili še nadzidavi na Kidričevi 16 in KOVINOTEHNA JELOVICA JELOVICA JELOVICA JELOVICA JELOVICA JELOVICA. STAVBNO POHIŠTVO IN DRUGI IZDELKI NA MEDNARODNEM KMETIJSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI IZJEMEN SEJEMSKI POPUST 10% GOTOVINSKI POPUST POTROŠNIŠKO POSOJILO 1 + 4 okna, vrata, senčila, montažne stene, montažne hiše, vrtne garniture... Brezplačen prevoz za večje nakupe, montaža, strokovni nasveti. Sž JELOVICA Škofja Loka, tel. (064) 631-241, fax (064) 632-261 Murska Sobota, Cankarjeva 25, tel. (069) 22-921 OBIŠČITE NAS NA SEJMU V RADGONI HALA F gospodinjski stroji — blago za široko porabo — akustika — ogrevalna tehnika UGODNE CENE IN UGODNA POSO.Tn.ft SE PRIPOROČAMO! Stran 1 1990 PROGRAM POMURSKEGA TISKA BREZ ILUZIJ Ob reševanju likvidnostnih problemov so pozitivne spremembe vidne — Na konvertibilni trg za blizu 22 odstotkov več — Velik porast dobička v Pomurski založbi — Eu-reco bo odkupil Tapetništvo? Čeprav se tudi združeno podjetje Pomurski tisk iz Murske Sobote, sestavljeno iz grafičnega podjetja Tiskarna, Pomurske založbe in podjetja za izdelavo reklamnih blokov Eureco ter strokovne službe, letos pa se je iz njega kot samostojno podjetje izločila Kartona-ža, z velikimi napori otepa z urejevanjem likvidnostnih problemov in z visokimi obveznostmi do družbe in bank, je v letošnjem prvem polletju vendarle zaznati določene pozitivne premike, ki vzbujajo zaupanje. Ta 362-članski kolektiv je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta ustvaril za 21,8 odstotka več dohodka, predvsem na konvertibilnem trgu. ZALOŽNIŠTVO NA KONJU »Spričo razmer na tržišču smo z doseženim dokaj zadovoljni, edino v Eurecu, ki je imel 997 tisoč 800 dinarjev izgube, računajo, da jim bo s povečanjem izvoza na zahodnoevropsko tržišče in s povečano realizacijo doma uspelo do konca leta pokriti primanjkljaj. Glavni vzrok izgube so bile prenizke prodajne cene na nemškem tržišču in tudi prevrednotenje tečaja dinarja, kar je imelo za posledico za 8,28 odstotka nižji izkupiček v dolarjih. Ker gre za sezonsko prodajo izdelkov, lahko pričakujemo, da bodo do konca leta 1990 v Eurecu imeli dobiček. Ta je v prvih šestih mesecih letos najbolj porasel v Pomurski založbi, in sicer na blizu 2,6 milijona dinarjev. K temu je gotovo prispeval dober založniški in prodajni program ter angažiranje ustreznih služb, kar je omogočilo ugodno prodajo SODOBNA TEHNOLOGIJA — V združenem podjetju Pomurski tisk, posnetek je iz tiskarne, si prizadevajo nenehno posodabljati proizvodnjo, saj bodo le s tem lahko konkurenčni na trgu. Racionalizirana raba energije in ugodje v prostoru Če hočemo govoriti o varčevanju energije za gretje, moramo najprej vedeti, kaj moramo doseči v prostoru, da se bomo dobro počutili. Počutje v prostoru ni odvisno od temperature v prostoru, ampak od rezultante večih dejavnikov: — temperature pregrad (sten, tal, predmetov, stičnih površin), — temperature zraka, — vlažnosti zraka, — gibanje zraka, — oblačila in aktivnosti človeka, — čistosti zraka itn. Poenostavljeno in dovolj natančno za stanovanjske zgradbe lahko rečemo, da je počutje odvisno od srednje vrednosti med temperaturo zraka in temperaturo stičnih površin (pregrad), imenovano občutena temperatura. Drugače povedano: človek ima isti občutek toplote, če je temperatura zraka nižja pri ogretih pregradah. Prostor s temperaturo zraka 16° C in temperaturo pregrad 20° C daje isti občutek toplote kot prostor s temperaturo zraka 21° C in pregrad 15° C, saj je v obeh primerih občutena temperatura 18° C. To dokazuje dejstvo, ki ga dosti »strokovnjakov« ne razume, da lahko imamo tudi pri 20° C občutek neprijetne hladnosti v prostoru. Če govorimo o varčevanju energije, ki pa ne sme biti razlog za zmanjšanje udobja v prostoru, moramo upoštevati prej navedene parametre in jih poskušati čim bolj normalizirati. Osnova za dosego približka k idealnim razmeram je izolacija prostora, s tem dosežemo zmanjšanje toplotnih izgub, višjo površinsko temperaturo na notranji strani zidov in večje ugodje. Temperatura zidov nam z nižjo temperaturo zraka zagotavlja udobje, če pa upoštevamo, da pomeni zmanjšanje temperature zraka, za 1° C prihra- 16” 20” 24° Teoretično idealno ogrevanje 16° 20° 24° Talno ogrevanje 16° 20° 24° Radiaiorsko ogrevanje 16° 20° 24° 28° Toplozračno ogrevanje nek ogrevalnih stroškov za 5—6 % pri vsaki stopinji, je računica enostavna. Vlažnost zraka se sicer da regulirati z bolj ali manj zahtevnimi vlažilci, kar pa običajno zanemarjamo in smo odvisni od vremenskih razmer. Najugodnejša relativna vlažnost je okrog 45-55 %. Gibanje zraka v prostorih gibanja je pri normalnih razmerah, če izločimo prepih, špranje ... odvisno od načina gretja. Običajni načini gretja, ki jih poznamo, oziroma največ uporabljamo, so: radia-torsko, toplozračno in talno gretje. Iz diagrama je razvidno, da se krivulja talnega gretja približuje idealnim razmeram. Zaradi omejenosti prostora in splošno najmanjšega poznavanja tega gretja, ki zagotavlja temperaturo tam, kjer je potrebna, bom to gretje v grobem opisal. Sodobno talno gretje so pričeli razvijati v Franciji po letu 1930, vendar se v večji meri ni uveljavljalo zaradi materialov (korozije). Razcvet pa je doživel ta način gretja v zadnjih 15 letih, predvsem v zahodnih deželah. Talno gretje je en od sistemov panelnega gretja (stropno, zidno, s ploščami), kjer prostor greje velika površina (tla, zid, strop), s tem se zmanjša temperatura grelnega medija, kar ima svoje prednosti. Panelno gretje je gretje z žarčenjem, ki omogoča, da se človek pri nižji temperaturi zraka ugodno počuti zaradi občutene temperature. Ker imajo žarilne površine večje dimenzije in nizko temperaturo (nižjo od 30° C), je gibanje zraka minimalno, s tem pa maniše dvigovanje prahu in nečistoče. Radiatorsko gretje ima kontaktno površino ogreto nad 60, 70° C in je gibanje zraka dosti večje, to opazimo po črnih stenah in stropovih nad radiatorji. Prednost panelnih gretij je seveda tudi v tem, da ne potrebujemo prostora za grelno telo. Cena ogrevanja je po nekaterih avtorjih nižja za 10—20 % in celo več, kar je odvisno od prostora, namembnosti, višine in drugih vplivov. Opozoriti pa je potrebno, da to gretje zahteva zelo dobro regulacijo, natančen izračun in kakovostno izvedbo, s čemer dosežemo opisane razmere in seveda temperaturo tal, ki je omejena po namembnosti prostora. Smešno je, da danes pri razvoju elektronike, regulacije in izolacij še nekateri strokovnjaki omenjajo škodljivost talnega gretja za noge, saj so to podatki iz literature okrog leta 1940—1950, ko je bil sistem v povojih, možnost regulacij pa za današnje razmere relativno primitivna. Prav tako ni omejitve glede talnih oblog. Pri možnosti gretja s toplotno črpalko in termalno ali solarno energijo je vsekakor najprimernejši sistem. Menim, daje racionalno rabo energije in ugodno počutje možno doseči. Jože Brdnik knjig. V tem obdobju se je znatno posodobil tehnološki proces v podjetju Tiskarna, kjer načrtujejo še nakup novih strojev. Zanimivo je, da so prodajo povečali kar za 71,68 odstotka v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, predvsem na ameriško tržišče. Za založbo PIL v ZDA so namreč natisnili velike naklade knjig v barvnem tisku o avtomobilizmu, športu, kulinariki in drugem, za kar je ogromno zanimanje bralcev,« nam je pojasnil koordinator Združenega podjetja Pomurski tisk in vodja splošne kadrovske službe MILAN BANIČ. V tem obdobju, so dosegli z izvoznimi posli 710 tisoč 666 ameriških dolarjev prometa, razliko nekaj nad 800 tisoč dolarjev pa so morali odstopiti papirnicam v Radečah, Medvodah in Vevčah, ki so glavne dobaviteljice reprodukcijskega materiala za izvoz. TUDI KARTONAŽE NISO PUSTILI NA CEDILU Z reorganizacijo podjetja so v Pomurskem tisku v mnogo-čem racionalizirali posamezna opravila. Vsa dela nekdanje delovne skupnosti opravljajo sedaj le strokovne službe združe MILAN BANIČ — koordinator združenega podjetja Pomurski tisk, ki je to odgovorno funkcijo prevzel letos. nega podjetja, pri čemer odpade velik delež na zunanjetrgovinsko poslovanje. Po dogovoru z grafičnim ih embalažnim podjetjem Kartonaža, ki, kot rečeno, posluje kot samostojno podjetje, opravljajo tudi zanje zunanjetrgovinske posle, storitve tehnično-vzdrževalne službe, avtomatske obdelave podatkov, skupna pa je ostala tudi družbena prehrana. Prav zdaj se s tujim vlagateljem, firmo Ritter iz Darmstadta v ZRN, dogovarjajo za odkup poslovnih prostorov nekdanjega Tapetništva, ki je v stečaju. Če bodo našli skupni jezik, se bo Eureco preselil v te prostore, svoje zdajšnje prostore pa bi odstopil potrebam Tiskarne in Kartonaže, s čimer bi odpravili še eno ozko grlo v proizvodnji. Ko bodo namreč izkoriščene vse zmogljivosti, bo še do večjega izraza prišla kakovost njihovih izdelkov. Milan JERŠE Vpliv Zalivske krize na Pomurje Tepena Elrad in Ina Nafta — Gornjeradgonsko podjetje ima v Zalivu čez milijon dolarjev ' neplačanih računov; sodelovalo z ' obema: Irakom in Kuvajtom. — Lendavska firma udarjena neposredno: z zdajšnjimi cenami nafte ni mogoče normalno poslovati. Kriznega štaba še ni. Pomočnik glavnega direktorja Elrada v Gornji Radgoni Anton Sečko, ki mu je zaupano trženje, ugotavlja: »Zalivskim državam že dalj časa prodajamo antene. Izvoz v Irak, Kuvajt in Savdsko Arabijo predstavalja 15 do 20 odstotkov skupnega izvoza na tuje. Irak nam dolguje milijon sto tisoč dolarjev, pri čemer je 80 odstotkov računov že zapadlih. V Kuvajt smo tudi že poslali naročila, vendar so jih pozneje preklicali. Ne vemo, kako bo naprej. Naše poslovanje bo zaradi tega še dodatno obremenjeno.« Očitno sodi radgonsko podjetje med tista podjetja v Sloveniji, ki bodo krepko občutila posledice Zalivske krize oz. sodelovanja z Irakom in Kuvajtom. Pred mnogimi leti je bilo tovrstno sodelovanje priporočljivo; vzemimo le tisto z neuvrščenimi državami. Pred dnevi so sicer Elra-dovci prejeli opozorilo zvezne vlade, naj bodo previdni pri sodelovanju z Zalivskimi državami, vendar je zdaj že prepozno. »Nafta je s 15 dolarjev za sodček skočila na 29 in je ni mogoče dobiti pod 27 dolarjev. Za nas to pomeni, da pri takih cenah na svetovnem tržišču ne moremo normalno poslovati. Zahtevek za povečanje cen naftnih derivatov smo že posredovali, dogovarjamo pa se, da bi morale biti usklajene s cenami surovine,« ugotavlja glavni direktor lendavske Ine Nafte Miloš Ošlaj. Dodaja, da poslovanje firme ta trenutek (17. avgust — op. pis.) ni ogroženo in da obratuje s stoodstotnimi zmogljivostmi. Toda: »V nekaj dneh mora biti bolj ali manj jasno, kako in kaj naprej. V nasprotnem bo moralo priti v proizvodnji do restriktivnih sankcij, predvsem zaradi finančnih učinkov. Kriznega štaba resda ni, vendar vsaj dvakrat dnevno razčlenjujemo, kaj vse skupaj za nas pomeni. Ko cenovno ne bo več šlo, ko bomo torej pridelovali samo še izgubo, se bomo ustavili. Ponavljam: treba je uskladiti cene surove nafte s cenami naftnih derivatov, kajti preživimo lahko le, če ne bomo prodajali pod ceno. Tako ne mislimo samo v Ini Nafti Lendava, ampak je tako mnenje prevladujoče tudi po drugih rafinerijah. Nafte po sedanji ceni ne kupujemo. Ko bomo porabili že kupljeno, bomo pač brez surovine. In ve se, kaj to pomeni.« B žunec B. B. Peček Lendava Konec divjih odlagališč? V lendavski občini — v Dolgi vasi — bodo v kratkem odprli občinsko odlagališče komunalnih odpadkov. S tem naj bi bilo tudi konec napol uradnim odlagališčem v krajevnih skupnostih in divjim odlagališčem, ki jih je v slehernem kraju po nekaj. Da bi šlo poslej vse tako, kot veleva skrb za čisto okolje, so pripravili še odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki. Te so dolžni odlagati v ustrezne zabojnike vsi lastniki in uporabniki oziroma upravljale! stanovanjskih in poslovnih prostorov. Pa tudi v samih krajevnih skupnostih oziroma po vaseh naj bi bilo poskrbljeno za ustrezno zbiranje. Tam bodo poleg individualnih posod še zabojniki. Ločeno pa bodo zbirali prave (neuporabne) odpadke in take, ki so še uporabni, kot so steklo, papir, tekstil in razne kovine. Te bo prevzemala enota Dinosa. Komunalne odpadke bodo odvažali vsak teden, po potrebi pa tudi večkrat. Zunaj uradnega odlagališča, kamor bo odpadke vozilo komunalno podjetje, ne bo dovoljeno odlaganje, razen odpadnega gradbenega materiala. Š- S. NAROČILNICA NAROČAM VESTNIK Časopis začnite pošiljati od dne . . Ime in priimek Naslov: kraj, ulica, hiš. št. Podpis: Datum: * iz^' Naročilnico natančno izpolnite s tiskanimi jO- žite in pošljite na naslov: VESTNIK, 69000 MUR’ BOTA, Titova 29. TOVARNA LOGISTIČNE OPREME (TLO) LENDAVA 83 NOV DIREKTOR IN NOVO PODJETJE Nezaupnica staremu vodstvu — 150 delavce* P^jj Osebni dohodek po 52 dneh — VrednostjJrt;^ milijonov, neplačanih računov pa za 54 Delni stečaj in ustanovitev novega podjetja k !e ‘c «9 »a Hudo krivico bi storili, če bi (tudi mi) trdili, da je za vse težave lendavske Tovarne logistične opreme krivo »staro« vodstvo. Takoj je treba namreč povedati, da so bili na čelu mladi ljudje in šele nekaj let. Bolj bo držala ugotovitev, da vodstvu ni uspelo izpeljati preustroja izdelave in reorganizacije firme, ker za vse to ni imelo dovolj pooblastil (beri: prostih rok). Najbrž je bilo vmes tudi nekaj kljubovanja, saj si drugače ni mogoče pojasnjevati izjav nekaterih delavcev, češ: Sprijaznil se bom s prekinitvijo delovnega razmerja, ampak iz tovarne me ne bo(do) metal(i) tisti, ki je (so) vse to zakuhal(i). Potemtakem delavskemu svetu ni ostalo nič drugega, kot da je dal nezaupnico direktorju in ostalim iz vodilne sestave. Brž nato pa je delavski svet imenoval novega direktorja, sicer člana kolektiva, Borisa Petriča in mu dal številna pooblastila. Ker pa tudi novo vodstvo ne bo moglo narediti čudeža, bo potrebno še potrpeti. Pa ne dolgo! Prihodnji mesec naj bi v Lendavi ustanovili novo podjetje, v katerem bi izdelovali večino izdelkov, kot jih zdaj v tovarni logistične opreme. Tudi »lokacija« bo ista, ne pa tudi vsi delavci! Žal! Na pobudo (študija) mariborskihg strokovnjakov (dr. Šime Ivanjko ih drugi) bodo v novo podjetje prenesli le donosne izdelavne programe, zaposlili bodo le toliko delavcev, kolikor jih bo treba (namesto sedanjih 400 le kakih 250), drugi pa bodo ostali člani starega kolektiva, ki bo šel v stečaj. Delavci, ki jih ne bodo nanovo zaposlili v novem podjetju, bodo imeli pra- vico do denarnega nado<* kot je to urejeno z zaposlovanju v novemlftl bodo poleg dejanskih 1 p upoštevali še kriterije, k' izoblikovali v sindikatu- Agonija lendavske rel nekako razpleta, sedanja pot (delni nejša kot pa popolna uW nekaj vmesnega. To ^tr tudi za poslovne partnet/' J ko ne bodo popolnoma zaupanja v to firmo, do morda postali celo so// vitelji nove. To pa je moralno dejanje, ampo vni ukrep, saj bodo taku na izdelavne programe jjl darjenje, da bi tako tel (med drugim) tudi do narja, ki so ga »vložm11 Lendavska tovarna Je dolžna dobaviteljem j f banki in družbeni skup spevki) 54 milijonov .bjbiV njeno premoženje P^ice^ti vredno 83 milijonov- m.^.1 oblikovali tudi upnisk'//^ je že dal podporo usta vega podjetja. Tako kot pri v^Mij (je) bo tudi v TLO vprašanje delavcev, ojj do zaposlili Število nezaposlenih ijp dava se bo tako še P^ okrog 150 delavce^^a strani pa je nujno, da ji ostanejo le delavci, * ^jtP, sko potrebni za drugače (prezaposm1 firma propade. if; *9 k), ", »6, sz I KOMPAS PE GORNJA RADGONA, telefon 74 741 izplačilo avstrijskega prometnega davka spedicijske storitve: uvozne prijave, cariRF . začasno zavarovanje vozil — preskusne I3*’ zavarovanja vozil - zelene karte prodaja Kompasovih počitniških aranžm3F ,|, odkup deviz „111" j brezcarinska prodajalna na štirih ponui^*' ij prehodih z možnostjo dinarskega plačila y G° bogata ponudba jedi v restavraciji P'vn,c Radgoni i I I t I i I ! Dobrodošli vsak dan, tudi ob kulturna obzorja Vincetič NEBO NAD Obnova cerkve pred obletnico 1 x na lintn- kulturni koledar ŽENA VLJAMI noč do popoldneva« je do onemoglosti ponavljala Tilda in is??' da so to četrturno oddajo prenašali tudi drugod, celo sam itb?SiOnzul g. Remerand je osebno prišel v studio, tehnični vodja rap'a un'v- Pr°f- Osana pa je pogovor prof. Cosynsa pos-na plošče. ?tru ie Pfiropotal mož. Orožniški narednik Fuss ni bil le pi-lia ( ^ec tudi pošvedran, povaljan in slinav. Postavil se je med vrati, ^ T;odsunil Z nogo, dvakrat kolcnil, skočil k postelji in potegnil iu s i VshVn:LUrba'. ie rjovet, kurba, a misliš, da so mi iztaknili oči, ali kaj? Z ii(e!o k°rn ^i je zakrila obraz in pričakovala najhujše. Čakala je, da bo 'n tomastiti, nagačen maček se je znašel v njegovih ro-sfoie. 9a/e le spuatH na tla, buli/ je kot pretepen vol in začel prevračati da iaz n'sem takšen kot onadva, ha? kksna onadva, trote! stari? se je dvignila na komolce. hkIS^’ usranl belgijski balonar, ki si ga obirala z očmi, draga se mu je krepko spahovati. -■ v mS' kie >e zdaj? ^TLlubljani, trotel stari! ^»1 snmater!n'’ p'tda, v materini, ne pa v Ljubljani... G6ri je, je po-^ie. utn, gori... lepo prosim izvolite gospodična Tilda Fuss, go-ipitu Sbri, trotel stari, kje gori. . Še me ne pustiš, bom začela Že nekaj let potekajo na ljutomerski farni cerkvi temeljita obnovitvena dela. Najprej so obnovili zunanjost (ometi, nova streha), zadnje mesece in tedne pa obnavljajo notranjost. Gre za obsežna dela, ki naj bi bila končana do konca avgusta oz. najkasneje do začetka septembra, kajti takrat se cerkev Janeza Krstnika v Ljutomeru pripravlja na pomemben jubilej. O tem je nekaj več povedal ljutomerski župnik, gospod Izidor Veleber: »V Ljutomeru praznujemo letos 300-letnico tega svetišča. Gre pravzaprav za obletnico cerkve, takšne, kakršna je sedaj. Leta 1688 je prvotna cerkev namreč pogorela, mojstri pa so jo v treh letih obnovili in zgradili takšno, kot je sedaj. Za ta jubilej pa je praznovanje 300-Ietnice dovolj dostojen in obenem tudi upravičen vzrok za slavje. Obenem pa gre za poživitev v dogajanju naše župnije, saj se verniki in tudi drugi tako bolj povežejo med seboj. Ob tem jubileju bo več prireditev: pripravili bomo simpozij, ki naj bi bil nekako nadaljevanje Kovačičeve Zgodovine sreza Ljutomer, in sicer tisti del zgodo- s? ^Am'- vp'J' kuzl'ca’ kar vP'i! A s' vPlla tud' takrat, ko te je ln & kakšng da stene n'mai° ušes, ha ? Danes jih že imajo, da on Pa je še bolj pobesnel. Prestapal je, se majal, spa-t£'ei°bstaimal za rob m'ze’ če ie hotel narediti nekaj korakov, je njen nP°te-m pa zapel veslati z rokami, nenadoma ji je priletel v ^■^ločng ?9aben maček, s katerim se je bila tudi že kurbala. \ marice je vzel dvogled, odprl okno in ga uperil nekam v /d " k nebo k p.ladam' draga moja ? se ji je podobrikal. u " Pa ne k^' trotel stan’ mu je zdolgočaseno odvrnila. tod ?ain°k°li nebo’ draga moja, temveč nebo nad Žena-e lepo vidi. Še lepše kot predvčerajšnjim. In veš. kaj vi- Vsa « " nor?t Že Presedala- " In veš k ,al. stari sleci se pa spat. ' ’ a/ v'dim? je trmoglavil. Onadva, onadva kretena, draga Ne brli :^k n°Lceviz mene, trotel stari! ^inn jf^^s Poglej! ’e9a7 n' PravV°^ed u rok? 'n i° Postavi! k oknu. z nat??ebo nad Ženavljami? se je čez čas oglasil izza nje,-nag z161"71 .revolverjem v roki ki je čez nekaj trenutkov na-hsvijami v zelenkasto rjavo svileno platno, prepojeno ^'^^j t ^bg^siPovorkpozneie se ie profesor Maks Cosyns, ki so ga v i ^^nsk?? iiCal'kar 9°špod Kozinc, zagledal v strop hotelske banjam Un'ona in skušal obnoviti stavek iz brzojavke: ? r°leto U ^Unažu, je v smehu končal njegov asistent van der Elst % ^hebom'- mi je nekam znano, gospod profesor, se je čez cas Ur nad ž Ofes°r in še?nav^am'' dragi gospod asistent, se je odkrehni! sla-z dlanjo po zidni tapeti sivkasto modre barve. (konec) ^nde? nad Ženavljami. katere naslov bo marsikoga aso-^iPodVela Mrazit °\eSa tUma Nebo nad Berlinom, je bi! resnični dogodek. Pa tud? eP°sl°vni izdelek, seveda tudi sama zgodba, so v njej K?3 Zn Sn’lf’ ZvečJeSn'^ne osebe (razen dveh glavnih): namreč 18. 8. 1934 % ^n^venika n sPusf'i v Ženavljah stratosferni balon, ki sta ga vodila baln?°'' Cosyns in njegov asistent Nere van der Elst. L1' tratnem vzbudil v slovenskih (pa tudi jugoslovanskih) občilih deian' ,vencu in Jutru je kar mrgolelo (tudi napihnjenih) ■ osn°vi le-teh je nastala tudi ta novela), takratno U1aP™,a,° v centru pozornosti, višinska letalca pa je za dj^1) Leon' kralj Aleksander L (red sv. Save III. stopnje) in ta- / ie L??? <0,'c'rski križec reda belgijske krone). Za zanimivost Pa prav tak™ pr'prav^a prave ovacije. Zagreb, od koder sta po-^ursk^Sobot br' p'saniu le novele se iskreno zahvaljujem g. Ja-M. V. vine, ki je po letu 1926, ko se Ko- ' vačičeva zgodovina konča. Na ta simpozij smo povabili eminentne slovenske zgodovinarje, ki bodo vsak po svoje skušali dodati kamenček v mozaiku dogajanj do danes. Vse povedano bomo skušali nato izdati v posebnem zborniku. Zavedamo se, da mlademu rodu moramo podati in osvetliti tisti čas, ki ga sami niso doživljali, je pa usodno vplival na današnja dogajanja.« PRIREDITVE TURNIŠČE- V soboto, 25. avgusta, bo ob 20.00 v stari župni cerkvi nastopil ansambel Pro mušica tibicinia iz Maribora z mezzosopranistko Svetlano Čursino. Zveza kulturnih ogranizacij Lendava tako odkriva ambient stare tur-niške župne cerkve in njeno izjemno akustiko ter vas vabi. GORNJA RADGONA -V nedeljo, 26. avgusta, bo od 10.00 po ulicah mesta velika turistično-folklorna prireditev parada kmečkih opravil in običajev. . i NOVO MED KNJIGAMI Takole bi se glasila v slovenskem prevodu nova antologija slovenske književnosti mlade generacije. Izšla je v sodelovanju i^ŠEVEM OBJEKTIVU Prav v okvir teh priprav pa sodi tudi obnova notranjosti, torej ‘resk in drugega v cerkvi. Kako potekajo dela, saj je ljutomerska cerkev pod spomeniškim varstvom? ŽELEZNE DVERI - Tu bodo v nedeljo, 26. avgusta, pripravili zanimivo turistično prireditev — postavljanje klopotca. Organizatorji zagotavljajo, da gre za največji doslej postavljeni klopotec, saj merijo vetrnice 13 metrov. Ob postavljanju klopotca bodo obudili tudi stare običaje, ki so bili v navadi pred začetkom । jesenskih del v vinogradu. »Dela vodi Zavod za spomeniško varstvo iz Maribora, izvajajo pa jih člani restavratorske delavnice naše škofije. Vsa izvedbena dela vodijo člani restavratorske delavnice, pravi izvajalci pa so naši domači slikarski mojstri. Delajo dobro in pošteno, zato jim tudi veliko zaupajo. Obnovili smo freske Toneta Čeha, ki jih je naslikal leta 1922. Na freskah je upodobljeno življenje Janeza Krstnika, druge freske pa so v ladji, te pa je naslikal Jakob Rol-lo. Tem freskam bi radi dali svežino in s tem tudi svežino temu prostoru, ki je za kristjane ne samo muzej in spomenik, marveč tudi drugi dom.« Kot kaže, bo do 2. septembra, ko bo v Ljutomeru velika slovesnost, vse nared, predvsem pa bodo obiskovalci lahko občudovali obnovljene freske v cerkvi Janeza Krstnika v Ljutomeru. Dušan Loparnik razstave LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak je na ogled razstava del iz stalne galerijske zbirke in umetnin, ki so nastale na minulih slikarskih kolonijah. Gre za razstavo, ki zajema številne domače ljubiteljske slikarje in slikarje iz drugih slovenskih in jugoslovanskih krajev. MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je še vedno na ogled razstava Pridobitve 1988—1990 za stalno zbirko. Med deli so na ogled ustvaritve Franca Mesariča, Eda Muriča, Bogdana Čobala, Jožeta Kološe, Mehmeda Zaimo-viča, Ulija Seiderja, Dragice Čadež, Savoljuba Radojčiča, Sandija Červeka, Stefana Galiča, Marjana Gumilarja, Jožeta Horvata-Ja-kija, Lojzeta Logarja, Ignaca Medena, Nikolaja Beera, Vlada Potočnika in Jožeta Denka. MURSKA SOBOTA - V pokrajinskem muzeju je na ogled razstava stalnih muzejskih zbirk. 4:^ STRAST IN MIR ■ ' cirpr Vlado Žabot ima odlomek iz romana Stari pil. Kot se spodobi za tako zvrst dela, ima tudi ta na koncu dodane življenjepisne in bibliografske podatke o avtorjih, prevajalcu in celo prirediteljih. Pri že uveljavljenih pisci žal teh podatkov ni, kar gotovo ni prav. Naslednja pripomba so naslovi v bibliografiji. Naslovov ne bi smeli prevajati. Napisati bi jih morali v originalu in šele nato morebiti v oklepaju, saj iz tega lahko v prihodnje sledi, da bodo imeli prevajalci teh del glede naslovov težave, predvsem če bo v bibliografiji zajeto eno delo pod dvema naslovoma. Nekateri naslovi so smiselno slabo prevedeni, drugi, čeprav bi jih lahko prevedli, niso prevedeni. Napaka je že pri ponavljanju istega dela (npr. pri Lainščku je Za svetlim obzorima, pri Vincetiču že Za ’ svetlima obzora, čeprav gre za isti naslov in isto knjigo, v kateri sodelujeta dva avtorja). Pri Lainščku je nadalje navedeno delo Ogrebotina, poleg navedba, da so to pesmi iz leta 1986, čeprav gre za roman iz istega leta z naslovom Raza. kar treh izdajateljev, in sicer Književne reči iz Beograda, Literature iz Ljubljane in Književne zajednice iz Kikinde. Antologija v obsegu 232 strani je uvrščena v serijo Savremena jugoslovenska književnost. Antologijo sta pripravila Nedeljko Radlovič, avtor več samostojnih knjig in celo avtor antologije mlade makedonske književnosti (1989). S slovenske strani je sodeloval Jani Virk, mladi literat, kritik, prevajalec in ured-ni. Ne smemo pa prezreti še sodelovanja Milana Vincetiča. V spremni besedi sta sesta-vljalca med drugim zapisala: »Ta približevanja so nujna, če seveda ne želimo, da popolnoma izgubimo medsebojni kulturni stik. Vsi vemo, da zapiranje v okvir lastne kulture ni dobro niti pri velikih narodih; pri malih, kakršni so vsi, ki živijo znotraj Jugoslavije, lahko postane kultura avtarhija, servirana z nacionalnim patosom, smešna, groteskna ali perverzna. Zato so kulturne intervencije, in eno imate pred seboj, dragocene in nujne za modus vivendi malih kultur.« RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so na ogled akvareli avstrijske slikarke Ulrike Therese Raab-Pammer. LENDAVA - V muzejskih prostorih na lendavskem gradu je razstavljena bronastodobna naselbina Oloris. V galeriji je na ogled razstava risb učencev osnovnih šol. knjige Uspešnice tega tedna v knjigarni Dobra knjiga v Murski Soboti: Moje sobne rastline: RASTLINE IZ PEČK (Mladinska knjiga) Ivo Svetina: DEČEK IN MU- HA (Mladinska knjiga) Len Deighton: BERLINSKA IGRA (Mladinska knjiga) čas- v ?redcn Je Murska Sobota dobila svojo »pravo« avtobusno posta-a- V njem se je pisalo 1953. leto, v katerem je mojster fotografije Jože Prvotno postajo pred banko oziroma Zvezdo v središču mesta. Bila je sila idovoljiva, čeprav brez strehe nad glavo potnikov, ki so čakali in tako jo namesto pred Zvezdo imamo zdaj za Diano in tako zaprav so problemi začeli naraščati s številom prebivalstva in v pomurskem središču in drugih, ki se vozijo iz njega in vanj. avtomobT ■ *vt°busno postajališče ob Kidričevi ulici, namesto avtobusov pa ' saJ je nekdanje avtobusno postajališče postalo parkirišče. $ Bavčar Tokrat je antologija sestavljena iz štirih sklopov: poezije (Biografija sna), proze (Ataskilska bi-blioteka\ dramatike (Drama) terkritike (Obnova kritike). Od mladih pomurskih literatov so zajeti trije. Feri Lainšček ima v prevodu Oroslana, a le v izboru (Izšteta, Prva, Prva ponovljena, Oroslan ponovljen). Milan Vincetič je predstavljen prav tako s poezijo. To je Finska iz istoimenske pesniške zbirke. Celoten izbor besedil, kar je redek pojav, je prevedel Vojislav Despotov, prav tako pesnik, pisatelj, esejist in prevajalec, ki poleg iz slovenščine prevaja še iz angleščine in nemščine. Gotovo je omenjena antologija dragocen prispevek pri zbliževanju in poznavanju kultur dveh narodov, posebno še na področju književnosti. In takšne programe je potrebno samo pozdraviti in jih tudi pošteno uresničevati. FRANC KUZMIČ vabi k sodelovanju nove pevke in pevce Sindikalni mešani pevski zbor Štefan Kovač, Murska Sobota . Če imate lep glas, smisel za I zborovsko petje in voljo do dela, pridite na avdicijo v torek, 4. septebram, ob 19. uri v zborove prostore v Cvetkovi ulici 10 v Murski Soboti. Hkrati obveščamo dosedanje pevke in pevce, da bomo pričeli z delom v sezoni 90/91, v četrtek, 6. septembra, ob 20. uri. VESTNIK, 23. AVGUSTA 1990 ji utrip življenja En hribček bova kupila Trimlini predmestje Lendave Splošno veljavnega recepta za 40-letno skupno življenje zagotovo ni. Tako pravita tudi Srečko in Zlata Intihar iz Rakeka na Notranjskem, ki sta bila na vnovičnem obisku v Prekmurju; natančneje v Križevcih na Goričkem, od koder je doma Zlata, in pri sestrični v Murski Soboti. Spoznala sta se leta 1950 v Mariboru in od takrat živita v hiši moža Srečka, ki je bil dolga leta železničar. Vesela sta bila obiska in kmalu smo se zapletli v prijeten pogovor v senci dreves. Zgovorna 65-letna ženica Zlata nam je razkrila, da izhaja iz siromašne 6-članske družine. »Zato smo si morali otroci že zgodaj služiti kruh na različne načine. Po končani osnovni šoli sem delala tri leta tudi na Hodošu, kar je bilo že v času okupacije. Po osvoboditvi pa sem zvedela, da v Murski Soboti pripravljajo tečaj za bolničarke in sem se prijavila. Zatem me je pot vodila v Maribor. kjer sem se zaposlila v vojaški bolnišnici. Tja so transportirali vse ranjence iz partizanskih bolnišnic. Tako je naneslo, da sem tam spoznala svojega bodočega moža. Sprva mi je bilo nenavadno, ker sem se znašla v drugem predelu Slovenije, v Rakeku. Posebno še zato, ker so v Prekmurju drugačni ljudje, ki prijazno sprejmejo vsakega človeka, morebiti tudi neznanca. Sčasoma pa sem se navadila na novo okolje, ljudi in njihove običaje. Še vedno pa me, to moram priznati, vleče v domači kraj, kjer sem preživela otroška leta,« je z malce otožnim glasom povedala Zlata Intihar. Še danes se hvaležno spominja svojih umrlih staršev. Pravi, da so bili zelo dobri vzgojitelji, čeprav je bilo pri hiši vedno veliko dela. Potem pa nadaljuje: »Res se zmeraj z veseljem vračam v Prekmurje, kjer imam le še nečakinjo z njeno družino in sestrično v Murski Soboti, s katero se razumeva, kot da bi bili sestri. Spoštujeva eno drugo, prijazno pa nas vedno sprejmejo tudi vsi njeni, ki so obzirni do naju.« Ko se nam je pridružil še 63-letni Srečo, kot ga kličejo po domače, smo zvedeli še več zanimivega. In kako se on spominja svoje mladosti? »Rodil sem se v petčlanski družini v Rakeku, oče je bil železničar, mati pa gospodinja. Imeli smo nekaj zemlje in redili živino. Po končani osemletki sem se vpisal v meščansko šolo, a je zaradi okupacije nisem končal. Kot zaveden otrok nisem prenašal fašistov, zato sem se odločil, da postanem partizan. Po enajstih mesecih vojskova nja sem bil ranjen v pljuča, po ozdravitvi pa so me obsodili na 18 let zapora. Večinoma sem bil v ječah v Italiji, kot je Perugia, dokler ni bilo kapitulacije Italije. Zamenjali sojih Nemci, ki so me odpeljali v Dachau, nato pa v Buchenwald, kjer sem ostal do konca vojne. Vrnil sem se šele avgusta 1945. Pogrešal sem očeta, ki so ga prav tako aretirali in poslali v Dachau, od koder pa se ni nikoli vrnil. Najprej je služboval v policiji, kmalu pa sem je odločil za železničarski poklic. Nič čudnega, saj sta bila tudi njegov oče in brat železničarja. V DRUŽINSKI IDILI — Zlata in Srečko Intihar iz Rakeka bi se najraje že jutri za vedno naselila v Prekmurju. Zdaj jima pomembno vez predstavlja časopis Vestnik. Foto: M. Jerše. »Sodeloval sem pri elektrifikaciji in gradnji mnogih železniških prog, od Postojne do Celja in Dobove. Vsako drugo leto smo spremenili bivališče, vagoni pa so bili naš drugi dom. V pokoju sem že 14 let.« Svojo pripoved pelje kot po tirih. »Skupaj z ženo sva si v Rakeku zgradila hišo. Nekdaj sem imel veliko veselja z zidanjem. Bil sem tudi ribič. Lovil sem v potokih, kjer so postrvi, in v Cerkniškem jezeru, kjer so bolj kleni, linje, rdečeperke. Ujel sem tudi trofejno ribo, za spomin pa imam preparirano njeno glavo. Ko je Cerkniško jezero usihalo, smo reševali ribe in jih nosili v strugo, kjer je bilo veliko blata. Zdaj sem že prestar za takšna opravila, zato nadaljujejo z našim delom mladi. Veselje do ribištva pa še vedno ni splahnelo.« Življenje je v svoji raznolikosti res nenavadno in presenetljivo. »Glavno v zakonu je razumevanje, drugo gre potem kar samo po sebi,« rada pravita. Nabrala sta si veliko izkušenj, predvsem v tem, da je zelo koristno vsako stvar trikrat premisliti, preden se dokončno odločiš. »Zdaj, ko sva v pokoju, pa sva se zatrdno odločila, da se poskušava čimprej za vedno vrniti v Prekmurje. »Zlati, ki se v prostem času najraje ukvarja s cvetlicami in kmečkimi deli, in Sreču je Prekmurje dobesedno priraslo k srcu. Zato sta tudi naročena na Vestnik, saj iz njega, kot pravita, zvesta marsikaj zanimivega o dogajanju v naši pokrajini, ki jima je zelo všeč. »Vsak četrtek nestrpno čakava, kdaj nam bo poštar prinesel časopis, v katerem je toliko poučnega za preprostega človeka. In ker nama je hiša v Rakeku postala nekoliko prevelika, si želiva manjšo v okolici Murske Sobote, kjer nam ustreza tudi podnebje. Želiva si, da bi stara leta preživela v Prekmurju, zato izkoriščava to priložnost, da se nam oglasi interesent na najin naslov: Rakek, Dovče 17. Lahko bi se dogovorili za zamenjavo ali prodajo hiše.« Oba si namreč želita kak miren kotiček, kjer bi se lahko z veseljem ukvarjala s svojimi konjički. In teh ni malo. Milan Jerše Lendava je tik po vojni štela le dobrih tisoč prebivalcev — skupaj s Trimlini, ki so takrat spadali pod tako imenovano veliko občino Lendava. Dejstvo, da so Trimlini v vsej svoji zgodovini pripadali lendavski oblasti, se kaže še danes, ko so v sklopu krajevne skupnosti Lendava. Po vojni je vas doletela skoraj enaka usoda kot bližnje Petišovce, kjer so zaradi naftne industrije izselili prebivalce. Na srečo v vasi in tik ob njej niso vrtali, tako da je ostala nedotaknjena, zato pa tudi zapuščena, saj se je le redko kdo na novo naselil ali v njej gradil. Sredi šestdesetih let, ko so zgradili današnjo lokalno cesto Lendava—Petišovci, se je vas začela hitreje razvijati. Ob potoku Črncu se je razpotegnila vas tja do tovarn petrokemične indusri-je, Ine Nafte, na drugi strani pa se čedalje bolj približuje Lendavi in postaja že nekakšno predmestje. Po letu 1980 se vas začenja naglo razvijati, zgrajenih je bilo kakih 50 novih stanovanjskih hiš, v katerih so se valile mlade družine, zaposlene v Ini Nafti, ter vaščani, ki so se vrnili z začasnega dela v tujini. V zadnjih dveh letih pa gradijo kar 30 novih stanovanjskih objektov ob cesti Lendava—Trimlini. Domačini pravijo, da se je že sedaj število prebivalstva podvojilo in da bo čez pet let, ob takem tempu gradnje, vas povezana z Lendavo. Na eni strani lokalne ceste Lendava—Trimlini je predvidena gradnja turističnega naselja, na drugi strani pa gradijo nove stanovanjske hiše. Stari del vasi počasi izumira, ta pa je tudi najbolj ogrožen, saj sega tja do veli- Plakatiranje naj b' ture. Ali je pri nas izobesi res kulturna? Kje v jre'^1^ plakate. Po ograj3"'« zidovih, najmanj p . y nies* 1 za to mesto, še ^"‘Lte kjer imajo menda sp lZp ke o plakatiranju-takšnih cvetk je nj Tu je mogoče se d3^ p* mesecev po volltva.j0rda fL, kate kandidatov, vo ‘ Lendavi se niso k ^11 Ali pa bodo plakatl prihodnjih? .S h ‘I si fn «5 ti it ima Stari del vasi je tako blizu naftnih rezervarjev podjetja sj]StoM v nenehni nevarnosti pred požari. Trimlinčani so ustanovili ga var-štvo, zgradili gasilsko vaški dom in si tako zagotovili večjo p' 0 nost. Drugi novi del vasi pa se bo čez nekaj let povezal z L >1« % >1 kanskih naftnih rezervoarjev. Prav zaradi varnosti vasi so v Trimlinih ustanovili gasilsko društvo, ki bdi nad požarno varnostjo. Predlanskim so obnovili gasilsko-vaški dom — za gradnjo je prispeval Sredstva vsak krajan. Pred nedavnim pa so v vasi uredili tudi telefonijo. Doslej namreč v vasi niso imeli telefona, pomagali so si tako, da so telefonirali iz najbližje čuvajnice, kijih je nekaj okoli zagrajenega kompleksa Ine Nafte. * M 'St, Potem ko so obnovili vaško-gasilski dom, se je začelo prebujati tudi kulturno življenje. Sicer pa je bilo le-to v tej vsi vedno bolj ali manj pestro. V dvorani v vaškem domu so uredili oder, tako da lahko sprejel -gostovanje tudi gledališke s ne. Trimlinčane pa še vedno stari problem. Del cesteoo do industrijskega obrneš dave je še vedno makadam klub številnim peticijam, r šnjam in delegatskim njem na sejah stare skup Od vaščanov zahtevajo,, c cesto vzdržujejo, po njej f' n vozijo težka vozila s tovori najbolj uničujejo cesto- n n da bodo temu napravili^ tako, če bodo cesto zapri1- Jam S S Ledavsko jezero pri Kraš k “Je Sl .K»ta Foto-1 VESTNIK, Stran 10 KAM NA IZLET? V lovskih družinah lendavske občine postaja čedalje bolj priljubljeno tekmovanje v streljanju na giinaste golobe. Vsako leto ob tem času društva pripravljajo tekmovanja, ki so koristna iz dveh vzrokov. Na srečanjih lovcev le-ti izmenjajo izkušnje, ob streljanju pa se urijo. Lovska družina Petišovci je pred nedavnim pripravila takšno tekmovanje, najboljša ekipa pa je dobila v dar srnjaka. JD Kak dopustniški dan ali nedelja bosta ravno pravšnja za izlet na Goričko. Ta z grički posejana pokrajina skriva v svojih nedrjih neštete prijetne kotičke in zanimivosti. Za vse, ki imate radi vo do oziroma se radi v teh poletnih dneh osvežite ne le s požirkom piva, temveč tudi s plavanjem, bo izlet do Ledavskega jezera pri Kraščih prava poslastica. Iz Murske Sobote vas bo popeljala pot skozi Černelavče' in Cankovo v Krašče. Prijazne, z rožami okrašene hiše, zelena drevesa in obdelana polja vas bodo toplo pozdravljala, še preden boste zagledali sivo modro gladino Ledavskega jezera. Ledava, ki priteče iz Avstrije je od leta 1978 od Pertoče in Domajinec ujeta v umetno jezero, ki obsega 145 hektarjev. Nasipi tega jezera varujejo ravninski del pred občasnimi povodnjimi. V jezeru domujejo tudi nekatere sladkovodne ribe, zato vam bo prišla prav tudi ribiška palica, če imate seveda dovoljenje, da jo uporabljate. Ledavsko jezero v poletnih dneh še najbolj oživi, saj ga poleg ribičev radi obiščejo tudi kopalci in jadralci na deskah. Tisti, ki gibanje radi združijo s piknikom, pa skorajda težko najdejo prijetnejši in primernejši prostor, kot je ravno ob tem jezeru. Svetujemo vam, da vzamete kaj za pod zob, še zlasti, če se boste od doma odpravili že dopoldne. Ob jezeru boste namreč lahko kupili le kakšno pijačo, pa še to samo ob nedeljah. Sicer pa boste bolj prepuščeni sami sebi, kajti zamisel, da bi ob jezeru uredili prostor v turistične namene, ni naletela na prava ušesa, pod katerimi bi se našlo tudi dovolj denarja za njeno uresničitev. Morebiti ji bo prihodnost bolj naklonjena in bomo kaj kmalu lahko zapisali, da vam bodo na lepo urejenem kopališču ob Ledavskem jezeru postregli tudi z dobro hrano in a P0-pijačo, poleg t-frek^ tudi za zabavo t0 4 zaenkrat si 1 de? X kar sami. Pa m sa Mtj prišli do izrabe m kreativnost-N p iP j pj ko križem da vas bodo kot P stavljali sem *\doJ se bo kar nap J / ukvarjal z va?" vse potrebno 1 s(. naravo! Ne boj n3 muh, saj so sa'. poslujte?! ko kot ribe, ki J’ uloviti na trn e■ - iti p ■ zeru. zakurite aZ Preden zapust pospravite za s j un radi preživeli ,jUi n 0. in prijaznem ■ tudi nimate za kaJ odprte meje med Martinjem in Gornjim Senikom Mejna črta iz rož solze, poljubi Bil i?S( Je. f”®6’ zgodovinski ^®eina z- 5’ avgust> ko je bi-med Slovenijo in Martinjem na Min n? ,rnJlm Senikom v ^sedlahi3^113 ,z r°žami, ko W drža, ■ st0P'l do soseda v ^kočiin ali se 'J3 zaPe' ftllim kn’ u?? nekoč> a,i Pa z Okr°g 3’ki-;iaskoraj VcSta ^kozi g°zd, ki je dvojne n„e.od konca 2- svetoma in^n d° danes precej za-^Ozna 3 V.eč mestih skoraj % ]judi’ Je. končno spet po-? meje n°Ja^ na obeb stra-%rneje! a’ bli je res dan dan za nas Sl°-?h Približn™0,na G°rnjem Se-^zaprh0-40 'f1 Je ze> ko so ES? Sm° lahk0 a srečamnSei smo> da se Prijatelj' »Nb> bil« e Zelja Pa Je’ da S^bituk?- ?° en dan> am-K ^'slim °dprb mejni pretepaj do *Je ta dan Posled-Toč Je Sk°' Pozdravil dnevu odn ra 1 na slovesnosti “Prte meje, ob mejni sel Alojza Kozarja. Zatem je povzel besedo dr. Janez Dular, republiški >minister za Slovence po svetu<, ki je poudaril, da naj bo ta prireditev tudi kot opomin državnim oblastem na obeh straneh meje, naj ne odlašajo z odprtjem mejnega prehoda, ki je usodnega pomena za narodnostni razvoj. Manjšina brez stika z matico nima prihodnosti. Zato naj iz dneva odprte meje pride teden, mesec, leto, stoletja odprte meje. Tudi predstavnik Železne županije Gybrgy Stiz je izrazil zadovoljstvo, da je končno prišel trenutek odprte meje in se obenem zavzel za odprtje mejnega prehoda, ki bo omogočal neposredno povezavo ljudi z obeh strani in pospešil vsestransko sodelovanje. Predsednik izvršnega sveta SO Murska Sobota Ivan Obal pa je prebral pozdravno pismo predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana, v katerem je izrazil želje, naj ta mejna vrata ne bodo odprta samo enkrat letno. Takrat to ne bo več praznik, ampak normalna sesta- MestopAaltnrno-družabnem srečanju v Martinju. Mejo z Gornjim Seni-l. 'v 0®eh smereh) okrog 3000 ljudi. M? Srnjim Senikom 'n S*®, ki je bila tokrat ozna-predsednik ob-4 Vadzatske (porabske) ob-^ >1« Ropoš. Enako ga-dogodku je bil tudi M?iškega odbora Mar-M ? Kozar. Med drugim je “se nas je današnji A devinski trenutek, ki M * “Panje, da bodo naša j W Prizadevanja za odpr-prehoda končno i%aa; Rodovina je žal tu-t^tV°Uku slovenske zem-glenko sled, saj je s tSi ^državno mejo po 1 • S^tMzarezala v sloven-X^0 telo in med seboj s' , ti« ,.'ke, prijatelje, znan-Sfe 1Ud' na tem koščku M 5 Etnije, ki so se skupaj zaPeli slovensko A dn v?’k' ie odmevala od N^artinja. Skupaj smo i življenja, sku- t "VZ^ali v šolo ali skup-V « °Va'1 senično cer-je5se te vezi na-se hole" 'kSaj & grobove svojcev UMhS Postoriti, je bilo IjNt dalx Potovati drug k '^naokrog,blizu 60 ti Se J^g tega so bile ra-na pri potovanju ^traneh (obve-pt-hMdepoz't’ omeieno S?«* £ez me’° idr )-MSa ali krajl so tudi vse MS ži?v°d bo prinesel ^nafe rojakom v - JO pot do rnati-"CSan;;'? Predvsem obno- S«? vezi, katere -ja «Mla Vrezovala dr-Je bila sklepna mi- SLOVENCI V AVSTRALIJI Naj v spomin na dan odprte meje raste tudi lipa, simbol slovenstva, prijateljstva, miru ... skali roke, se objemali in nekateri tudi jokali od sreče. Meje naenkrat ni bilo čutiti, kot je v naravi pravzaprav tudi ni. Narisana je le na zemljevidu. Ko se je to splošno navdušenje nekoliko poleglo, so se vsi napotili na športno igrišče v Martinju, kjer je bilo kulturno-družabno srečanje, predstavniki oblasti, obmejnih organov in drugi pa so imeli vmes v Trdkovi okroglo mizo o uresničevanju narodnostne politike in razvoju obmejnih krajev. Vodil jo je Ivan Obal in med drugim dejal, da je prvi cilj prihodnjega razvoja tega območja ureditev najkrajše cestne povezave za porabske Slovence z matičnim narodom, in to prek mejnega prehoda Marti-nje—Gornji Senik, druga stopnja je povezava tudi drugih po-rabskih vasi s Slovenijo, tretji cilj je ureditev železniške proge Murska Sobota— Martinje— Gornji Senik—Monošter, četrti korak, ki ni mišljen kot zadnji, pa je vključitev tega predala Go- Tudi s slovensko mašo v farni cerkvi na Gornjem Seniku so počastili dan odprte meje. vina našega prijaznejšega življenja. V želji, da bi vse to postalo res čimprejšnja stvarnost, so s srečanja ob meji poslali pozdravna pisma predsedniku Republike Slovenije, predsedniku madžarske republike, predsedniku občine Murska Sobota in predsedniku Železne županije. To se glasi: V imenu prebivalstva Martinja in Gornjega Senika vas s spoštovanjem pozdravljamo ob dnevu odprte meje. Upamo, da ta meja v prihodnje ne bo ločevala, temveč z odprtjem mejnega prehoda povezovala prebivalce obeh vasi in obenem Pomurje in Porabje. Zatem sta vodilna moža obeh sosednjih krajev dveh držav v spomin na ta dogodek posadila ob mejni črti lipo, drevo, ki simbolizira slovenstvo, mir, prijateljstvo ... To sta potrdila tudi z izmenjavo kruha, ki so ga potem v znak dobrodošlice razdelili med prisotne. In potem je nastalo splošno veselje. Ljudje so si sti- »o?' ‘ • kai n« Senik«, Žlebičev! iz Čepinec Kerečevi iz °vati 60 “ 1' vesel> in srečni, da so se lahko srečali, ne 'ometrov daleč naokrog. ričkega v koncept skladnejšega razvoja Slovenije. Na okrogli mizi pa so sicer še največ govorili o novih mejnih prehodih med Madžarsko in Slovenijo. Prevladalo je spoznanje, da mora imeti prednost prav prehod Martinje— Gornji Senik, ker si zanj najbolj prizadevajo ljudje z obeh strani meje in je tudi najdlje predmet raznih medvladnih in drugih pogovorov med predstavniki obeh držav, in ker bi bil to prvi prehod, ki bi porabske Slovence neposredno poveza! z matičnim narodom. Naj bi ga odprli že letos, je poudarjala večina. Ali se bo to res zgodilo, pa še ni odločeno. Slovenska vlada je predlog o tem že poslala zvezni administraciji, na madžarski strani pa tudi ni zadržkov, le glede financiranja ne kaže najbolje. Poveljnik carinske službe za Žalsko in Železno županijo Istvan Dbmeter je povedal, da imajo letos na Madžarskem okrog 30 predlogov za nove mejne prehode s sosednjimi državami. Njihova vlada zagotavlja denar le za mednarodne prehode. Ker med Senikom in Martinijem zaenkrat ni predviden prehod takšne kategorije, bi ga lahko odprli le ob sodelovanju (financiranju) lokalnih dejavnikov. To pripravljenost pa so ti že pokazali ob pripravljanju dneva odprte meje. Vprašanje je le, ali bodo zmogli tudi denar za nadaljnja potrebna dela. Rečeno je bilo, da si bosta obe strani v tej smeri kar najbolj prizadevali. Poleg tega pa naj bi odprli še mejne prehode z Madžarsko pri Prosenjakovcih, Kobilju in Pincah. Po okrogli mizi in druženju na športnem igrišču v Martinju se jih je večina napotila še na Gornji Senik. Čez mejo so lahko šli brez vseh formalnosti. Delavci obmejnih organov, ki so imeli za to priložnost skupen šotor, so jih le prijazno pozdravljali. Kakšen dogodek! Tudi v Seniku je bilo kulturno-družabno srečanje na tamkajšnjem športnem igrišču, zatem pa se jih je večina zbrala v farni cerkvi, pri slovenski maši, ki je bila prav tako posvečena dnevu odprte meje. JOŽEF GRAJ k, Kot ena sama velika družina Slovensko društvo Sydney je staro 35 let in je najstarejše in največje društvo Slovencev v daljni Avstraliji. Združuje okoli 250 članov, ki na številne prireditve in druženja radi pripeljejo tudi svoje najbližje. Aprila so se preselili v nov dom, ki so ga sami zgradili in so nanj zelo ponosni. Po desetih letih sta rodno Prekmurje zopet ooi-skala Anica in Stefan Šernek, ki živita v Sydneyu že 34 let. Štefan je tudi predsednik slovenskega društva, in to že 6 let. Pravi, da so morali stari dom društva prodati, ker je država ravno na tistem mestu, kjer je stal dom, določila zeleni pas. V zameno jim je ponudila 3 zemljišča in Slovenci so lahko sami izbrali, kje bodo postavili nov dom. Zgradili so ga v dveh letih. Vsak član je daroval tisoč opek, nekaj denarja so si izposodili, vendar so ga že vrnili. V domu so uredili dvorano, mladinsko sobo, slovensko knjižnico Otona Župančiča, lovsko sobo, jedilnico in kuhinjo ter točilnico in pisarne. V kratkem bodo okoli njega zrasla še športna igrišča, na katerih bodo prosti čas preživljali zlasti otroci. Sicer pa v društvu, ki združuje Slovence iz vseh regij, največ pa je Prekmurcev, deluje več sekcij. V dveh folklornih skupinah Planika plešejo tako mlajši kot starejši, med balinarji pa se na štirih stezah merijo poleg moških tudi ženske. Slednje se ne dajo niti v lovski ali ribiški družini, medtem ko v pevskem zboru Lipa pojejo sami moški. Aktivni so še harmonikarji in društvo slovenskih pisateljev v Avstraliji (teh je sedem). Vse dejavnosti predstavljajo na raznih prireditvah, med njimi pa so največje ob Prešernovem dnevu (8. februarja), materinskem (8. maja) in očetovskem (L septembra) dnevu. Društvo uspešno sodeluje tudi z drugimi slovenskimi društvi v Avstraliji. V njihovi dvorani (tudi stari) pa že vsa leta visi slovenska trobojnica brez zvezde. Veliko skrb namenjajo tako v društvu kot vsak sam slovenskemu jeziku. Svoje otroke pošiljajo vsako soboto v slovensko šolo, na sydneyski univerzi pa so lani uvedli tudi študij slovenščine. Po dva člana iz vsakega slovenskega društva sta v šolskem odboru, ki skrbi za izobraževanje otrok, ki obiskujejo pouk v slovenščini. Teh je okoli 75 in vsako leto pripravijo maturantski ples. Lani oziroma v minulem šolskem letu je bilo 16 maturantov. Še posebej se razveselijo vsakega obiska iz matične domovine. Obiskujejo jih razne pevske in dramske skupine ter umetniki in novinarji. Pred kratkim jih je še posebej vzradostila pošiljka stotih slovenskih knjig, ki so jim jih poslali iz soboške invalidske knjižnice, zagotovil pa jih je Jože Šavel. Pisana beseda je njihova trajna sopotnica in so zato za vsako podarjeno knjigo zelo hvaležni. Sicer pa berejo nekatere časopise (Delo, Rodna gruda, Šlovenec idr.), ki jih dobijo iz Slovenije. Ob nedeljah in torkih poslušajo slovenski radijski program, na eni od državnih televizijskih postaj pa si lahko ogledajo jugoslovan- Anica in Štefan Šernek sta gonilna sila Slovenskega društva Sydney. Čeprav sta v Avstraliji že 34 let, se doma tudi z 28-Ietno hčerko Brigito in 32-letnim sinom Štefanom, ki sta se rodila na tujem, pogovarjajo slovensko. Po desetih letih sta znova obiskala rodno Prekmurje, še zlasti zato, ker sta Štefanova brata dvojčka, Stanko in Mirko, praznovala Abrahama. Vsem Slovencem, še zlasti pa Prekmurcem, sta prinesla veliko toplih in lepih pozdravov od avstralskih Slovencev. ske filme. Radijske novice dobijo direktno iz Ljubljane, pa tudi drugače imajo največ stikov s Slovensko izseljensko matico. Slovensko društvo Sydney tesno sodeluje tudi z verskim centrom svetega Rafaela v tem mestu, ki je prav tako zelo aktivno in ima svojo dramsko skupino. Anica in Štefan zelo požrtvovalno delata v društvu in pravita, da se bo slovenstvo v daljni Avstraliji ohranilo, saj so vsi Slovenci ena sama velika družina, ki preveč drži skupaj, da bi mogla razpasti. Lidija Kosi Če dekle namoči trnek in užene fante V naših krajih ne manjka ribičev, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z ribolovom in presedijo dolge ure na obrežjih ter namakajo trnke. Večina jih sploh ne nerga preveč, če ne ulovijo nobene ribe, saj uživajo pri tem delu, ki jih sporošča in radosti. Čisto drugače pa je, ko gre zares, torej na ribiškem tekmovanju. Tanja Lesjak z Mote blizu Ljutomera ribari v glavnem na tekmovanjih, na katerih dosega zavidljive uspehe. Tanjin oče je za ribolov navdušil tudi sina in hčerko, ki sta se začela ukvarjati tudi s športnim ribolovom. Tanja je pred dvema letoma in pol zapolnila prazno mesto v ekipi in ko je na pomurskem prvenstvu osvojila tretje mesto in zanj prejela medaljo, je od navdušenja sklenila, da bo še tekmovala. Ze na republiškem tekmovanju je bila druga, potem pa je začela zmagovati. Upehi so ji že dve leti zapored prinesli naslov športnice občine Ljutomer. Tanja tekmuje v konkurenci fantov, ki jih neredko premaga. Pravi, da ima pač obilo sreče. Ribiško tekmovanje traja 3 ure, pred začetkom pa ribe vsak tekmovalec tudi nahrani. Kdor ujame več, zmaga. Tekmovalne palice so dolge od 1,5 do 10 metrov, so brez koleščka, na vrvici imajo le plovček in trnek. Ribiči pa tekmujejo tudi v suhih disciplinah, kjer uporabljajo krajše palice s štirimi obročki. No, v teh disciplinah pa ne zmaga tisti, ki ujame več rib, temveč tisti, ki bolje zadene na platnu označene cilje in ki bolje obvlada različne načine metov. Tanja je letos končala prvi letnik srednje tekstilne šole v Mur- ski Soboti in rib ne je posebno rada. Tudi lovi jih raje na tekmovanjih kot kar tako. Če tekmuje, je bolj zanimivo in vznemirljivo. Le 200 otrok v glasbeni šoli Glasbena šola v Gornji Radgoni ob sprejemu ni mogla zagotoviti vsem, ki bi radi svoje glasbeno znanje dodatno izpolnjevali. Za izpit se je prijavilo 74 otrok, sprejetih pa je bilo le 30. Tako bo v šolskem letu 1990/91 vpisanih naprej 200 učencev, čeprav so želje bistveno večje že nekaj let. Glavni razlog je v tem, ker je na šoli vedno le 8 pedagoških delavcev. Starši bodo k šolnini prispevali mesečno do 200 dinarjev. Učitelji bodo še naprej poučevali, razen na sedežu v Gornji Radgoni, v vseh večjih krajih v občini. F. Klemenčič Najlepše vtise prinese vedno z večjih tekmovanj, državnih in republiških, na katerih v zadnjem času tekmuje že kot članica. Sicer pa ima rada naravo in komarji, ki jo oblegajo ob vodi, ji sploh niso preveč nadležni. Volje ima zvrhan koš in če ji ne gre najbolje, verjame, da ji uspeh naslednjič zagotovo ne uide. Všeč ji je, če jo kdo sprašuje karkoli v zvezi z ribolovom, saj o teh vodnih živalih veliko ve, pa tudi o svojih občutkih ob namakanju trnka rada spregovori. »To je res užitek in še toliko večji, če je dober prijem. Ne vem, zakaj bi bilo čudno, če sem dekle in rada ribarim? To resda ni pogosto in običajno, kajti ženske verjetno nimajo časa za kaj takšnega,« se nasmehne Tanja in dodaja, da sama ne bo nikoli nehala ribiti. Če že ne bo hodila na tekmovanja, bo pa »namakala« kar tako. kot vsak ribič tudi Tanja ne pozabi povedati, da moramo upoštevati pravilo, da mora riba plavati trikrat: v vodi, maščobi in vinu. V pripravljanju rib še ni kdo ve kako izurjena. Za to je bolj primeren njen brat, da name niti ne omenjamo. Ravno mama je pri Lesjakovih tista, ki varuje dom, ko oče z otroki odide na »ribičijo« in jih potem pričaka s kosilom ali večerjo. Pa dober prijem! Lidija Kosi Foto: Nataša Juhnov Stran 11 1990 ne zgodi se vsak dan BODO ALGE REŠILE NAS PLANET PRED KATASTROFO? Če naj verjamem ameriškemu pomorskemu biologu Johnu Martinu iz pomorskega laboratorija Moss Landinga, potem naj bi tisto, kar vsako leto odvrača kopalce z obrežij Jadranskega morja, odvrnilo ali pa vsaj začasno odložilo podnebno katastrofo, ki grozi našemu planetu zaradi tako imenovanega »učinka tople grede«. Hitro in poceni rešitev naj bi prinesle cvetoče alge, ki vi vezale odvečni ogljikov dioksid v ozračju- Martinova zamisel je dokaj preprosta. Trdi namreč, da je v vodah Antarktike zato tako malo rastlinskega planktona, ker njegovo rast zavira pomanjkanje raztopljenega železa v morski vodi. Zato bi morali v morje ob Antarktiki stresti okoli 300.000 ton raztopljenega železa, ki bi rast alg tako pospešilo, da bi na novo zrasle alge za fotosintezo posrkale 2.000 milijonov ton ogljika v obliki ogljikovega dioksida in ga vezale kot biomaso. To pa je nič manj kot tretjina ogljikovega dioksida, ki ga vsako leto izpustimo v ozračje zaradi zažiganja fosilnih goriv in izsekavanja gozdov. LE ŠE PEPEL Julija so se pred mavzolejem, v katerem je bilo od leta 1949 na javni ogled postavljeno balzamirano truplo bolgarskega komunista in revolucionarja Georgija Dimitrova, vrstile mirne demonstracije, v katerih so udeleženci tudi s transparenti, na katerih je pisalo Bolgarija ni stari Egipt, zahtevali, naj se truplo toliko let malikovanega državnika končno umakne s tega mesta. Nekega dne pa so demonstranti osupli ugotovili, da je častna straža preprosto odkorakala iz mavzoleja, in ko so pogledali noter, so videli, da pravzaprav nimajo proti čemu več demonstrirati. Naskrivaj pred tistimi, ki bi temu nasprotovali, in tistimi, ki bi to glasno odobravali, so oblasti, v prisotnosti le nekaterih sorodnikov, balzamirano truplo kremirale, žaro s pepelom pa pokopale v grobu poleg pokojnikove matere. S tiho simboliko se je torej poslovilo od »večnosti« še eno človeško telo, ki naj bi neštete rodove v pozni prihodnosti spominjalo na neminljivost lika nekega posamemznika in ideologije, kateri je pripadal. Zopet se je izkazalo, da človeški napuh ne presega niti nekaj generacij, kaj šele večnosti. Sedaj so od balzamirane komunistične četverice, v kateri so bili še Lenin, Mao Zedong in Ho Chi Minh, ostali le še trije. Vprašanje časa je le, kdaj bo tudi njihove ostanke zajel ogenj, zahteve pa so vse glasnejše po normalni pogrebni ureditvi in odstranitvi posmrtnih palač tudi mnogih drugih samodržcev po svetu, ki so upali, da bodo s take vrste razkošjem ušli kritičnemu zobu časa. NIČ VEČ NAPAK S TABLETAMI Na področju kontracepcije v zadnjih desetletjih ni bilo mogoče zaslediti kakšnih revolucionarnih odkritij in kot kaže, se bo moral človek še nekaj časa zadovoljiti z doslej najbolj enostavno in razširjeno obliko preventive, gledano seveda s strani uporabnika, to je s kontracepcijskimi tabletami. Zastoj pri tovrstnih raziskavah, zlasti v Ameriki, pripisujejo valu novega konservatizma, ki je preplavljal novi svet in duhu ni dovoljeval, da bi na tem področju poletel dovolj svobodno. Sedaj pa je iz Združenih držav, natančneje z University of Virginia, kjer se s tovrstnimi raziskavami ukvarja skupina reprodukcijskega imunologista Johna Herra, le pronicla vest, ki naznanja zares nekaj novega. Če se bodo pričakovanja uresničila, naj bi namreč tam nekje sredi tega desetletja že imeli v rokah cepivo, ki bi z en- NADLEŽNA TOTOGRAHJA Komu so na poti krajevni napisi? Že večkrat smo opozarjali, da je takšno obnašanje nekulturno, posebej ko posledice takšnega obnašanja vidi turist, ki ga pot zanese v naše kraje. Na tako poškodovani tabli s krajevnim napisom, je res težko spoznati v kateri kraj ste prišli. __ Foto: N. Johnov Martinov predlog pa ni nič kaj povšeči znanstvenikom in varuhom okolja. Znanstveniki se bojijo, da alge ne bi rastle, četudi bi jim dovajali manjkajoče železo. Velikokrat se je namreč že doslej izkazalo, da imajo lahko obsežni posegi v kompleksne ekosisteme povsem nepričakovane učinke. Zato je tudi Martinov predlog negotov, saj tudi posledice učinka tople grede ne moremo zadosti natančno napovedati, niti z ustreznimi računalniškimi modeli ne. Premalo vemo o hitrosti prehajanja ogljikovega dioksida iz ozračja v zgornje plasti morja. In znanstveniki imajo tudi precej meglene predstave o tem, kako nastajajoča biomasa prenaša ogljikov dioksid v morske globine. Državni svet za znanstvene raziskave pa je Martinov predlog kljub temu obravnaval in do konca leta 1991 naj bi o njem dal svoje mnenje. John Martin je predlagal, naj bi poskusno raztresli nekaj železa v Aljaškem zalivu, kjer raste rastlinski plankton v podobnih razmerah. Poskus, ki bi zajel od 10 do 100 kvadratnih kilome- kratnim injiciranjem preprečilo ženski zanositev za več let. Vsakodnevno ukvarjanje s tabletami bi tako odpadlo, s tem pa tudi strah pred morebitno napako. Učenost preprečevanja zanositve, s katero se sedaj ukvarjajo znanstveniki na virginski univerzi, je v spodbujanju lastne obrambne sposobnosti ženskega organizma proti spermi in preprečevanje le-tej, da bi prodrla v jajčece ter ga tako oplodila. Ob natančnem opazovanju poti sperme do jajčeca in njegovega prodora vanjo je ekipa odkrila spermino ranljivo točko, ki jo želi izkoristiti v svoje namene. V trenutku, preden se prisesa na površino jajčeca, spermij iz glavice na jajčno obodnico izbruhne prebavne encime, takrat pa razkrije membrano, s katero se veže na jajčece. In na tej membrani je trov, bi stal od 10 do 50 milijonov dolarjev. Za kritike iz vrst varuhov okolja pa je Martinova zamisel naravnost obscesna — nevaren tehnološki trik, s katerim bi razmislek o človekovem ravnanju spet potisnili v nedoločeno prihodnost. Mačji aids V začetku osemdesetih let, kmalu potem, ko so bili ugotovljeni prvi primeri aidsa pri ljudeh, so bili v Kaliforniji ugotovljeni tudi prvi trije primeri podobne bolezni pri mačkah. Ugotovil jih je profesor Niels Peder-sen na kalifornijski univerzi, primeri, ki mu jih je prinesel neki ljubitelj mačk, pa so kazali na vse simptome, značilne za to bolezen pri ljudeh. Mačke so poginile, nadaljnje raziskave pa so pokazale, da ne gre za osamljen primer, temveč da je ta bolezen pri mačkah na ameriški celini zelo razširjena že od nekdaj, saj zanjo zboli približno pet odstotkov mačk, da pa se je pokazalo zanimanje zanjo, se imajo mačke zahvaliti predvsem dejstvu, da se je sedaj pojavila tudi pri ljudeh. Tako bodo tudi one deležne znanstvenih dosežkov za preprečevanje širjenja te bolezni, v katere vlaga človeštvo sicer velika sredstva. Znanstveniki so že odkrili gensko kodo virusa mačjega aidsa in ugotovili, da gre le za bratranca. Sestava je podobna, ne pa identična, torej medsebojna okužba ni možna. Ugotovili so tudi, da se pri mačkah bolezen širi predvsem prek ugriza, pri čemer ostri mačji zobje igrajo podobno vlogo kot injekcijske igle pri narkomanih. Ukradli Na Dunaju je bil med pripravami na otvoritev turške arheološke razstave Zakladi Anatolije ukraden 7500 let star in deset centimetrov visok kipec, ki predstavlja bo- protein, ki ji to omogoča. Če bi napadli ta protein, bi spermi preprečili prilepitev na jajčece. V tem je ves smisel in kot kaže, je ekipa, ki jo vodi imunolo-gist John Herr, že našla protite-lesca, s katerimi je mogoče napasti protein na spermiju, s tem da je posnela njegovo gensko kodo. Cepivo, ki so ga izdelali in ga sedaj preizkušajo na kuncih, spodbuja samičji imunološki sistem tako, da pospešeno producira protitelesca, ki uničijo protein na spermiju. Poskuse bodo nadaljevali še na pavijanih, ki imajo protein, identičen s tistim pri človeški spermi, v naslednjih treh letih pa naj bi pričeli tudi že s poskusi pri ljudeh. Strokovnjaki sodijo, da bo cepivo popolnoma brez stranskih učinkov, saj proteinov s tako sestavo v človeškem telesu sicer ni, torej bodo protitelesca popolnoma nenevarna. Nenavadno a resnično. Na dvorišču družine Gbnter v M. Soboti razveseljuje stare in mlade udomačena siva vrana, ki so ji nadeli ime Marci. Nekaterim otrokom je več do igranja s to ptico kot počitnikovanje na morju. Peter je svojega varovanca Marcija takole odžejal, kar s kapalko. Marci se menda rad vozi tudi na strehi avtomobila pa na kolesu in zganja vragolije v veselje domačih. Zbirka Grete Garbo na dražbi Javnost, ki se je je Greta Garbo, dokler je še živela, izogibala, ima zdaj priložnost videti in kupiti umetniške predmete, pohištvo in redke knjige, ki so bile last slovite igralke. Dražbena hiša Sotheby v New Yorku je namreč sporočila, da bo naprodaj umetniška zbirka, v kateri so slike Renoira in Bonnarda, pohištvo iz 18. stoletja, preproge in keramični kipi iz stanovanja na Manhattnu, kjer je igralka dolgo živela. Dražba se bo začela 15. novembra in pričakujejo, da bo prinesla več kot 20 milijonov dolarjev. Umetnine je dražbeni hiši ponudila edina dedinja Grete Garbo — njena nečakinja Gray Reisfield. Ključi za vse sfere tega sveta Horst Klingerberg iz Berlina je vrhunski strokovnjak za odpiranje sefov. V petintridesetih letih je odprl marsikatero blagajno, ki je drugim ni uspelo. Zdaj gre v pokoj, ostalo pa mu je veliko izkušenj in še več ključev. 1 ti * te te »t te k te »t tei St te te' kipec boginje plodnosti 4 ginjo Kibele. V Anatoliji so jo častili kot boginjo plodnosti in narave, njen kult pa se je razširil na cel Bližnji vzhod. Vrednosti tega dragocenega primerka prazgodovinske plastike sploh ne morejo oceniti, zato avstrijska policija ob spo- ročilu o izginotju kipca ni navedla nobene vsote. Razstava Zakladi Anatolije obsega 344 eksponatov in je že obiskala Japonsko, Nizozemsko, Italijo in Dansko, na Dunaju pa jo bodo postavili v Umet-nostno-zgodovinskem muzeju. SLONI REŠENI? Od letošnjega januarja je * svetu stopila v veljavo prepoj trgovanja s slonovo kostjo in s®' nokoščenimi izdelki. Za ta uW se je svet dogovoril, da bi zase® m rešili pred izumrtjem afr&‘ slone, katerih črede so divji b® neusmiljeno krčili zaradi dpbK^. Pn prodaji oklov. Največji uplenjene slonovine je odron^ na Vzhod, kjer delujejo štev® delavnice za predelavo slonov kosti v najrazličnejše okrasne1 uporabne predmete. Največje svetovno središč^ nakup, predelavo in prodap^ novine in slonokoščenih izd6"1 je Hongkong. V tem trgovske mestu deluje prek 4.000 rezd jev, ki si že desetletja sluzijo pr z rezljanjem slonovine. Zaradi hkih zalog, kakih 470 ton g discene slonove kosti, je Ve, Britanija dosegla, da so dom, nja za izdelavo in prodajo iz kov iz slonove kosti samo Hongkong podaljšali do ko prejšnjega meseca. Od tak^Li prej pa prepoved velja tudi21 v Hongkongu bodo tako mo zapreti kakih 100 tovarnic, dela pa bo več tisoč ljudi. V hongkongških s^lad'^ ostalo skoraj 800 ton se neM lane slonovine. Zato se P02^ ci razmer bojijo, da bo črna trgovina, vsaj dokler ne do zaloge izrabljene. ^azC.:Sl. ne trgovine pa bi potem, k0 ^. danjih zalog zmanjkalo, lam?* novno spodbudil lov na a slone._ ■ * Da strahovi niso izmišljuj kazujejo najnovejše za" slonovine na Japonskem kajšnjj cariniki so v zadnjem ze sedemkrat zasegli večje jj ge slonove kosti. Zadnji vreden več kot 2 milijona jev. Sumijo, da gre za ki je prišla na Japonsko iz r konga. Pri zadnjem kongkongških skladišč slon ? sp inšpektorji ugotovili, skrivnostno in neznano ka"^ nilo okoli 200 ton te drag"■ surovine. Deli teh izginil® ze živahno krožili po nalih v deželah, kjer sta m' slonovine in kupovanje so cenih izdelkov tradicionalne■ i Najbrž Je res pr32^ j da so afriški sloni rešeni, . I - v arhivu Češkoslovaška vlada je javnosti na voljo tajne po^L. spise o gibanju za človeko^S v'ce Listina 77. V spisih m dosje zdajšnjega Vaclava Havla, pa tudi nekdanjih oporečnikov^'1 danes pomembne politih, jj c'ic- Osemintrideset svežnjev z naslovom Subvt . dejavnost gibania bodo najprej dali v proučevanj1 nemu inštitutu za novej^ nit v'no, nato pa jih bodostt^jt državnem arhivu, ki^^tt najstarejše gibanje za c 0 Pravice v Vzhodni EvroPj^l bilo ustanovljeno le Mnoge pripadnike gib™ ’^ njimi tudi predsednika H . ^1 več let preganjali in demokratskih reform n" in Slovaškem bo tajne P spise odnesel v zgod°vl hi ve. za vsakogar nekaj nasvet STRES IN PROSTI ČAS ledna uarS'^0^a Je miren konec *todah?b°Žna?e|ja’ kaJti na' počitku £ uzltkom prepustil J tudi °b prostem času « opravek1’ V pe.,ek poPoldan še Oljsko k -iV ■ sob°to piknik ne-hiino J0 *n 'e je konec tedna ’ne °a bi si odpočili. Nekateri ljudje se prepustijo stresu, ker se ne morejo tako hitro sprijazniti s tem, da o svojem po-četku odločajo sami. Drugi se pustijo pregovoriti prijateljem, marsikdo pa živi po načelu, kar lahko narediš danes, ne odlašaj za jutri. Kdor se težko umiri, se lahko poskusi postopoma »ohlajati«, ta- ko, da se najprej ukvarja s športom ali gre v kino, potem pa se s knjigo zavleče v svoj kotiček. Prijateljem lahko rečete tudi, da boste prišli le, če se vam bo zljubilo. In seveda se tudi hiša ne bo podrla, če neko delo preložite za drugi dan. Tako boste za spremembo enkrat zares počivali. D paradižniku, ki je tehtal 90 dag Zaposlena Nati zna otrokom Ain ** kakšna Ps‘b?’°gi so razisko-V131' bolje vpliva na 1 tista t; S a’ ki hodi na delo, J’Mo^a 8osP°dinji in je ves s!6 ?kažov^n‘b materah se raz-?iia4sofinOSt’-pri vzgoji po-V1io »d m yerda- Strogo zah-primerno h"1 Urnik v6^0 družinske čla-Znaio domačih. Otro-favnah razložiti> zakaJ ^fejr£d.“\Kn,p0' Taroka je boljše na voljo ves dan. Kratek tečaj o prebavi Za razumevanje zapeke je dobro osvežiti znanje o normalni prebavi. Med zaužitjem obroka in izločitvijo ostankov hrane ponavadi preteče štirindvajset ur. Telo zavrže le malo; večina zaužite hrane se v črevesu absorbira in nato presnovi. Tri do šest ur po jedi želodec izloča sokove in hrano pregnete, tako da iz nje nastane kaša, imenovana hima. Hima se iz želodca pretoči v tanko črevo, ki jo dokončno razgradi in absorbira. Neprebavljivi ostanki preidejo v debelo črevo. V debelem črevesu telo iz ostankov vsrka vodo. Tako nastanejo čvrsti iztrebki, ki se nabirajo v danki. Ko se ta napolni, se pojavi tiščanje na blato. Čistilna slamica Odkar je čista pitna voda postala redkost in si le malokdo drzne piti navadno vodo, če potuje po tujih krajih, je zacvetela tudi izdelava in prodaja najrazličnejših potovalnih čistilcev in filtrov vode za pitje. Večidel so to naprave, ki se sicer lepo obnesejo v hotelski sobi ali prikolici, a niso tako priročne, da bi jih popotnik lahko ves čas nosil s seboj. Vse kaj drugega je izum oregonskega podjetja Accuventure, ki je izdelalo prečiščevalno slamico. Gre za plastično cevko, podobno običajnim slamicam za koktajle, ki se od navadnih razlikuje po tem, da je v nji vgrajen sistem filtrov, ki prečistijo vodo. Izdelovalec zagotavlja, da slamica očisti do 98 odstotkov škodljivih snovi v vodi. Zanesljivo odstranjuje 151 škodljivih kemikalij in kontaminantov. Če z njo popotnik uporabi tudi katero od znanih klorovih tablet, lahko posrka za žejo tudi kar precej onesnaženo vodo. Prečiščevalna slamica namreč posrka in odstrani iz vode tudi klor. Z eno slamico je mogoče posrkati kar lepo količino vode: izdelovalec zagotavlja prečiščevanje prek 100 litrov vode. Delovni čas je prilagojen strankam in je od 6.30 do 20. ure! edoo Murska Sobota, Ciril-Metodova ulica 50, tel.: (069) 22 219, 22 809, 21 136 Telefax: (069) 21 136 Za prvo osemletko proti kanalu • puloverji različnih barv in krojev, jopice in majice • perilo • kopalne obleke in kopalke • srajce • bluze • otroške hlačke (kratke in dolge) • otroški kombinezoni • džins • dokolenke • nogavice • dežni plašči in velika izbira drugih tekstilnih izdelkov POLETNA RAZPRODAJA PO ZELO UGODNIH CENAH TUDI USNJENIH IZDELKOV! • v zalogi evropska kakovost nogavic Edoo Ponudba, kot je doslej še nismo imeli! Prek tisoč presenečenj iz uvoza! Na vrtu Olge Kaufman v Soboti je zrasel nenavadno velik paradižnik. Pravzaprav jih je zraslo veliko, tale pa je izjema zaradi svoje teže. Kot nam je povedala gospodinja, je seme iz Holandija, posadila ga je sama, zalivala pa kar s »koprivovo vodo«. Brez vsakršne kemije! foto: N. Juhnov MURSKA SOBOTA 5 NAJ Vsekakor koristen izum. A vseeno upajmo, da ne bo postal vsakdanja potrebščina. Nova NABIRAMO ZELIŠČA ZbAj pIKE ČRTE ‘U’ te in aS ,a najbolj 4^hri«, ^aJraJsi ga K"« d«ma Ja ’” S° pike E "»iboh n d' -v garde' । IWskih LXes‘,znih in kd-s tua; J,. • Pogosto hi • Sur» p,.klee’ kdaj pa ' ‘“di^rta- ^ome‘fijski- VlW®namUa’ S0 pike Pastmi mdrem’rdc-Nai bo ^iik^oblafip/11 So- In ne <>nrneJl,h-ZeIoveli-,’t^l<‘Mk?h8aViekah>tor-h*h n'h’ r°bcih, da o ne govorimo. spoznanja o vitaminu C Skrajni čas je, da poberemo di-šavna in začimbna zelišča z gredic. Tik pred cvetenjem vsebujejo aromatične dišavnice, pa tudi zelišča, ki jih uporabljamo v domači lekarni, največ učinkovitih snovi. Cveteti pustimo le tiste dišavnice, katerih semena želimo nabirati, na primer koriander, kumino, ja-než. Zelišča, ki jih ne uporabljamo takoj, ampak jih želimo shraniti za zimo, nabiramo na sončen dan, takoj ko se posuši jutranja rosa. Natrgamo stebla z brezhibnimi listi. V majhnih šopkih jih obesimo na vrvico na suhem, senčnem in zračnem prostoru. Pazimo, da ne pride dež do zelišč, ki se sušijo. Zelišča, ki jih nameravamo vložiti v sol ali olje, dobro zrežemo takoj, ko so nabrana. Zatem jih vložimo v kozarce, tesno zapremo ter postavimo v hladen in temen prostor. Vitamin C utegne preprečevati koronarno srčno bolezen. Raziskovalci na univerzi v Berkeleyu so proučevali vpliv vitamina C v vzorcih človeške krvi, ki je bila pred tem izpostavljena prostim radikalom. To so nestabilne molekule, ki v telesu po nekaterih spoznanjih delujejo na holesterol LDL, in sicer tako, da začnejo iz njega nastajati gradniki za ateroskloretične žilne obloge. Vitamin C je v berkelejskem poskusu nevtraliziral vse proste radikale, vitamin E, ki velja za glavnega borca proti prostim radikalom, pa le 70 odstotkov. Ce zaužijete dovolj hrane, bogate z vitaminom C (limon, pomaranč, kivija, zelene paprike, brstičnega ohrovta), ga bo dovolj za zaščito pred prostimi radikali. GLASNI JOK PAMETNIH DOJENČKOV? Čim glasneje joka dojenček, tem bolj inteligenten je. Tako so ugotovili zdravniki in psihiatri na neki ameriški univerzitetni kliniki. Zdravniki so opazovali vedenje novorojenčkov v prvih dveh tednih po rojstvu ter merili inteligenco teh otrok pet let kasneje. Jok so beležili na magnetofonski trak, inteligenco petletnikov pa s testi. Izkazalo se je, da so otroci, ki so kot dojenčki najbolj glasno jokali, najbolj bistri. Raziskava je bila opravljena na dvestotih otrocih oziroma dojenčkih. Potolažila bo zlasti tiste starše, ki so zaradi novorojenčkovega joka vznemirjeni in utrujeni. Kuhajte z nami KOKOŠJA BEDRCA Z OBLOGO g: LAKOTA Lakoto utišamo z zelenjavno kašo. Ko se nas loti lakota in se n,e moremo več upirati, vzamemo kuhane bučke, v mešalniku zmešamo z obilico sveže iztisnjenega limoninega soka in z malo soli. Gosto zelenjavno kašo pojemo počasi po žličkah. Lakota mine, želodec je potolažen, v sadni kaši pa je veliko vitaminov in nobenih kalorij. ! Sa„ . ICa Radia Murska Sobota ‘ Ni Hp« KS ^tiik!1-011 John t ^Jane - Big Ben ° ga’ Piim T°t0 Cutugno Pijmo - Magnet H ~ pošljite na naslov: Radio Murska ’ "9000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 ^i 232. Petk^a sP°fedu RMS (UKV 87,6 MHz ali SB k,h °d 18. do 19. Pntrehuiemo ‘ 2 veliki celi bedrci od male kokoši, šopek jušne zelenjave petršiljevo korenino, 2 čebuli, 3 jedilne žlice olja, sol, zelenjave, p___*rl, n lovoneva lista. "^Kokošja bedrca zarežemo po notranji strani po kosti tako, da z lahkoto odstranimo kosti iz zgornjega in spodnjega dela bedre. Z zobotrebci meso »razpremo«, da pri kuhanju obdrži lepo ploščato obliko. Očiščeno jušno zelenjavo grobo narežemo čebulo razkosamo na 4 dele. Olje segrejemo v malo večji kozici, dodamo razkosam . j čebulo ter rahlo popražimo. Prilijemo pn-bhžno3" 1 vode^ solimo, popramo in odišavimo z lovorjem. Kuha-m° ndimo ^zobotrebci oblikovana (dresirana) bedrca in počasi vremo 1 uro. Meso mora biti kuhano, a naj ne razpade. Cas ku-h3nJ Medtem Zanjo Potrebujemo 3 male žlič- Meatem p p re mu pnmešamo 2 žlički limonovega 2§ rumenjaka, šopek sesekljanega petršilja, 2 veli-soka, sol, P P > metane žličko worcestrske omake in 3 do 4 ki žlici g°s ■ _ j j masa rahia in mazava). Vse sestavine žličke drobtin (toiiKo, j > zmešamm rca vzamemo iz zeliščne juhe in počakamo, da se hi ali!Nato iih zložimo v pomaščeno kozico ter vsak kos pose-ohiaaijo. c pripravljeno maso. Pečico segrejemo na bej debelo minut; da nadev zakrkne. Tekočino, ki je 250°C m Pe . he(jrc uporabimo za zalivanje juh ali omak, ostala od ku .J ,jen:’perutnini (namesto kokoši lahko vzame-o tud^pS^ dušeno rdeČ° Zelje in kruh0Ve’ tir°'’ ske ah skutine cmoke. SESTAVIL MARKO NAPAST PRODAJALNA NAKITA V VEČ KRAKOV RAZRASLO DEBLO UPRAVNIK POSESTVA PRITOK GANGESA V INDIJI ARABSKI KNEZ DEČEK V REJI ■ KROTITELJ ŽIVALI MERA ZARITEM ŠPORTNA IGRA Z ŽOGO SMRTNI BOJ, UMIRANJE NARAVNA SILA, INSTINKT PREGOVOR IZUMRLO EVROPSKO GOVEDO IMPORT NIKOLA TESLA ZOLAJEV ROMAN JUŽNO SADJE, CITRONE PARNA LOKOMOTIVA (ZASTAREL IZRAZ) JERRY LEWIS NEMŠKI SKLADATELJ OBMOČJE NORVEŠKI LINGVIST (IVAR ANDREAS) LITER AMERIŠKI PISATELJ GREV AVTOMOBILSKA OZNAKA ROMUNIJE STALNA REČENICA SLAVILNA PESEM «> ♦ BIBLIJSKI OČAK VAN CANKAR ALBERT PAPLER MEDMET ITALIJANSKI PEVEC IN IGRALEC CELENTANO NEMŠKO MESTO NA NIZOZEMSKI MEJI REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno- Izik K..I , a Pretnar, roj, ens, Atal, KE, ŠA, Iran, E, Kne verz MA tu ’• r™ga’ kotomer, Atakora. ’ ’ ala’ S,A hstina, ^USTA 1990 Stran 13 VERICE NE MOREŠ IZPUSTITI Zadnjič je hodtl tu novinar pred šestimi leti. Takrat je vasico ločevala od »sovražnikov« bodeča žica. Zdresirani psi sb ovohavali s plevelom zarasli mejni pas, če se tam skrivajo kakšni sumljivi elementi. Sedaj obseva pokrajino bleščeče sonce, pravi užitek se je potepati v tej valoviti, s hribi in dolinami posejani deželici, v mali slovenski vasici, Vericah. Vojake smo srečali le na števa-novskem bregu, kjer so se pravkar odžejali pri studencu, imeli so sicer orožje, niso pa nas motrili nezaupljivo, celo nasmejani so nas napotili na pravo pot, ko smo spraševali za Verice. živ dan ni zapustila svoje rojstne vasi, niti v Sombotelu ni bila. Sicer so njeni otroci in vnuki hodili tja, in po njihovem pripovedovanju ve, da je to veliko mesto, ki je zelo daleč, da tam živijo Madžari, po ulicah pa celo vozi tramvaj. Verjetno je že dolgo tega, da so ji o tem pripovedovali, kajti sombotelski tramvaj — na žalost — dandanes pozvanja le v spominu stare tete. Eden od vnukov tete Dončec se nam predstavi: Karel Franc Dončec. Dela v monoštrski opekarni. Pravi, da je zaslužek bolj skromen, zato v prostem času hodi še kosit s kosilnico, da bi še Obnovljeno pročelje stare hiše. Ce je kdo upal le misliti na Tita ali Jugoslavijo, so ga že izgnali, izselili. Največ ljudi je zapustilo vasico med vojno in po njej. Nadomestilo za izgubljeno daje le narava, ki je neizmerno lepa. Prekrasna pokrajina, modro nebo, zelena polja, ptičje petje, grič za gričem. Zato ni čudno da so jo našli tujci. Baranyevi sp, npr. prišli iz Debrecena. Kako so našli sem? Sami ne vedo. Odpotovali so, potovali in tako našli Verice. — Sedaj jih enostavno ne moreš izpustiti, pravi glavar družine, ki je doma trgovski poslovodja. Tako misli tudi njegova žena, ki je v tem alfoldskem mestu profeso-prica. »Preživeti tu dva meseca pomeni ponovno rojstvo.« Zdaj so že spoznali vasico, ki jih je sprejela. Našli so prijatelje, vzljubili tukajšnje Slovence. Praprebivalci pa nekako živijo. Nekateri hodijo na delo v Monošter, večina pa le poskuša pridobiti čim več iz te siromašne ilovnate zemlje. Zato jemljem bolj za hvalisavost kot pa za resno besede neke ženske, ki pravi, da je sedaj tudi tukaj Amerika. Morda v primerjavi s prejšnjim, nikakor pa ne'v primerjavi z drugim svetom. Rešili so se prekletstva zapore meje, ob večji sproščenosti, možnosti gibanja se bo morda tudi tukaj izboljšalo življenje. Večjo sproščenost občutijo tudi tisti, ki pridejo na obisk iz čezmorskih in drugih daljnih dežel v Verice. Tisti, ki po besedah prej omenjene ženice hodijo spat s pištolo pod vzglavnikom. V Vericah to ni potrebno, tu je taka mogočna tišina, mir, spokojnost, da se človeku zazdi, da je v kaki pravljični deželi. Ta dežela pa je pravljično carstvo skromnih, siromašnih ljudi. RAZPORED TEKEM (Po Vas Nepe J. V.) ONT T FN- Nafta B:Kapca Hotiza:Graničar DAVA 1990/91 Kobil je "Lakoš fVOOIlJC.LdK.OS I. kolo - 26. 8. 90 Lakoš :Graničar Panonija :Mostje Hotiza:Kapca Bistrica :Nafta B Kobilje :Nedelica RAZPORED TEKEM Vasica šteje 85 hišnih številk. Toda vsaka ne pripada več domačinom. Iz Pešte, pa celo iz daljnega Debrecena so prišli ljudje in odkupili zapuščene, iz ilovice ali slabe opeke zgrajene slovenske domačije — za počitniške hišice. Skoraj vse zapuščene hiše so odkupili ljudje iz daljnih krajev, vas pa še naprej izumira. Zadnjič so pokopali starega Šbmeneka. Rekli bi, da je tako ostala prva hiša prazna. Toda kdo bi tu vedel povedati, katera hiša je prva, saj so domačije tako raztresene po hribih, da te niti sosed ne sliši. Ograj ni, domačini so potegnili mejno črto parcel le v mislih. Tudi teta toliko stara, Dončecova je prav _____ ____, kot je bil pokojni Šomenek — 84 let. Razgovor z njo steče težavno, kajti teta ne zna po madžarsko, govori le tukajšnje slovensko narečje. Svoj kaj zaslužil. Kaj mu pa bo denar? Pravi, da dandanes človek ne more živeti tako, da ne bi šel iz svoje vasice. V Vericah je kakih 15 mladih, nekateri že imajo svoje avtomobile. Vržejo skupaj nekaj forintov za bencin in tako hodijo na razne zabavne in športne prireditve v okolici. V tem pogledu Števanovci niso več center, temveč Monošter ali Kbr-mend. Povprašam poštarja, kaj je tisto, kar povezuje to vasico s svetom? Tega je bolj malo, morda televizija, ki je v vsaki hiši, pa še kako pismo iz Amerike, Brazilije, ali celo Avstralije. Tako so se raztepli po širnem svetu, ker je bila usoda tako mačehovska do te male skupnosti Slovencev. Odgnalo jih je siromaštvo, pa tudi politika. Nekdo je omenil, da takrat, ko se je po vojni izgrajevala dežela, njih so gnali kopat strelske jarke in gradit bunkerje proti največjemu sovražniku — Titu. II. kolo - 2. 9. 90 Mostje :Hotiza Graničar: N edelica Nafta B:Kobilje Kapca: Bistrica Lakoš: Panonija III. kolo — 9. 9. 90 Nedelica:Nafta B Panonija :Graničar Hotiza:Lakoš Bistrica :Mostje Kobilje:Kapca IV. kolo - 16. 9. 90 Mostje :Kobilje Graničar:Nafta B Panonija:Hotiza Kapca:Nedelica Lakoš: Bistrica V. kolo - 23. 9. 90 Nedelica:Mostje VI. kolo - 30. 9. 90 Mostje :Nafta B Graničar:Kapca Panonija: Kobilje Hotiza :Bistrica Lakoš:Nedelica VII. kolo — 7. 10. 90 Nedelica.Panonija Nafta B:Lakoš Kapca:Mostje Bistrica :Graničar Kobilje :Hotiza VIII. kolo - 14. 10. 90 Bistrica:Kobilje Graničar:Mostje Panonija:Nafta B Hotiza :Nedelica Lakoš:Kapca IX. kolo - 21. 10. 90 Nedelica:Bistrica Nafta B:Hotiza Kapca .'Panonija Mostje :Lakoš Kobilje :Graničar »Je tega treba? je tega treba? AH vam nisem piša! da pustite dedeka pri miru? Kazno je, da sem samo zaradi Šarolte in njenega dedeka tukaj. Misliš, da Madžari ne vedo, kaj dekle 'počenja in s kom se druži? Vsako njeno kretnjo si zapomnijo in na vsakem koraku jo zasledujejo. Če jo ujamejo z dedekom, jo bodo takoj zaprli. Potem tudi mene nikdar več ne pustijo na svobodo." »Šar/ota je previdna. Pravi, da bo do spomladi konec vojne. Rusi bodo vrgli padalce za bojišče in nemško vojsko odrezali od zaledja.« »Do spomladi ne izdržim tukaj. Nobene prostosti nimamo. Spimo kar na goli slami in tako tesno drug zraven drugega, da vemo za vsakega, kaj se mu sanja. Tudi uši imamo, da o bolhah in stenicah sploh ne govorim.« »Moj Bog, tudi stenice imaš!« »Ne pri sebi. Stenice se človeka ne držijo kot bolhe in uši. Dan prespijo v špranjah ali pa na stenah. Zato se imenujejo stenice. Prav zato pa so ponoči tem bolj podjetne. Včasih so tako krute, da vso noč ne zatisnem oči. Tudi uši so krvoločne, toda v primeri s stenicami pravi angelčki.« »Zakaj ne razkužite prostora?« »Smo že poskusili, pa nič ne pomaga. Devet življenj imajo v sebi, kot mačke.« iz pisarne prihiti Musolini in pove, da smejo vsi jetniki, ki so dobili obisk, do devetih zvečer v Blatograd. Glattstein zaklene kovčke, jih shrani poleg svojega ležišča in s Klaro precej odide, ne da bi se vrnil ob določeni uri. Zaradi svetega večera stražarji le površno preštejejo jetnike. Da jim manjka en ujetnik, opazijo šele naslednji dan pri jutranjem zboru. Musolini dvigne prah. Eden izmed vojakov prinese iz pisarne seznam jetnikov. Ko še prepričajo, kdo je ubežnik, pretaknej vse prostore, pogledajo v gostilno, za gledališki oder in dvakrat na stranišče. O G/attsteinu ni ne duha in ne sluha. »Glattstein je lisjak. Kar z lisico je uše!« se smejijo jetniki. »Klara ga je zaklenila v kovček in se z njim enostavno izmuznila, « se reži Krčmar. Musoliniju pa ni za smeh. Namesto k maši nažene brigado na občinski svet, kjer morajo za kazen tekati sem ter tja, se vlačiti po trebuhu in v počepu skakati kot žabe. Nekateri jetniki so na Gtatt-steina tako jezni, da kličejo nanj vse mogoče nesreče in mu opsujejo vse sorodstvo. Musolini se poln besa zaklinja, da se bo nad ubežnikom maščeval in da se niti za tisoč brizgancev ne bo dal podkupiti, samo da položi roko nanj. Vsako jutro ga bo tiral na delo, četudi na pol mrtvega. Na hitrico zbere svoje moštvo, pusti doma samo starega brezzobega rezervista Kamona in se požene v Blatograd za ubežnikom. Staknejo gfs Klaro v postelji v hotelu HUNGARIA ob Blatnem jezeru. Ubežnik dela .nadvse nedolžen obraz. Ni vede! da bi se moral vrniti v čitalnico že sinoči ob devetih, temveč šele danes. Klara ' toči krokodilje solze. Noben izgovor ne pomaga. Ljubimca priženejo pod bajoneti nazaj v brigado, ljubica pa opoldan sede na vlak in se z bolhami in z ušmi odpelje nazaj v Murin. Ko brigada izve za Giattsteinovo pustolovščino, jih mine jeza, ki so jo skuhali zaradi ubežnika. Prasnejo v smeh in pozabijo na preživelo gorje na občinskem svetu. Kdo bi kaj takšnega pričakoval od Glattsteina! Če bi se domislili, bi tudi sami napravili tako. Norci pa so svoje žene komajda objeli in sramežljivo poljubili in jih že pustili nazaj domov. Vsi brez izjeme bi radi presedeli tri dni v samici, ki jo je Musolini medtem pripravil za Glattsteina. Na kraju v celici prav nič ni ljubimcu manjkalo. Niti žejen ni bil, kajti Musolini mu je pridno prinašal brizgance in mu deta! družbo. Na Silvestrovo je bi! srečni ljubimec zopet na svobodi. Z Mu-solinijem sta se v gostilni zalivala z brizganci in ob ciganski godbi, ki jima je igrala na uho, opolnoči, ko se je staro leto prevesilo v novo, spila bratovščino. Dva tedna po novem letu pa je udarilo med jetnike kot strela z jasnega: domov pojdejo. Novica je bila tako nepričakovana, da je presenetila celo Bakariča z njegovimi termini. V soboto dopoldan so pospravili in počistili čitalnico. Glatt-stein je pri nekem kmetu najel voz in konja. Kmet je odpeljal vso prtljago na železniško postajo, posredovalec pa napravi! masten dobiček. Kmetu je plačal za vsak kovček dva penga, sojetnikom pa zaračunal petkratno ceno. Ko je brigada izvedela, kako nesramno jih je Glattstein opetnajsti! ga niso več pogledali. Njih vedenje ga prav nič ni motilo. Domov pojde in jetnikov ne bo več videl. !n četudi bi živel še naprej z njim pod isto streho, kaj zato! Trgovina je trgovina. Končno tudi iz jugoslovanske vojske ni prišel brez dobička, zakaj ga ne bi sme! napraviti v brigadi... FRANK F. BUKVIC HAUKVAH npTg rnrn 'BNoSi mpnn 22^2 Tiv ^3 ' r . T “ “ T 19 4 Giattsteinovo življenje se ni nikdar več vrnilo na stari tir, po katerem je bil hodi! preden so ga poslali na prisilno delo. Njegovo veliko veselje, da je končno zopet svoboden in doma pri družini, je bilo kratko. Skalilo se je že prve dneve po vrnitvi. Res, da mu ni. bilo treba rano vstajati in iti na delo, ki se ga je spominjal z mržnjo v srcu. Tudi pri skupnem kotlu zunaj na mrazu ni jede! temveč v topli sobi pri belo pogrnjeni mizi. Spal je v mehkih pernicah in pri ljubeči ženi, ne na slami pri ušivem Cizmadiji. Toda dokler je bil na prisilnem delu, je iz dneva v dan upal na osvoboditev. Po vrnitvi domov je bilo narobe. I/ ozračju je vladala svojevrstna napetost, ki je v brigadi ni bilo. Vsak večer je legel v strahu, da bodo naslednjega jutra potrkali na vrata in ga odgnali v nove, še hujše zapore. Zlasti odkar so jeli Nemci vtikati svoj nos v madžarske notranje zadeve, se svojega strahu ni mogel več znebiti. Vsega, kar so pripovedovali ljudje o nemških taboriščih smrti, sicer ni verjel, prepričan pa le ni bi! da ne bi bilo lahko res. Predvsem Šarolta je dolžila naciste takšnih grozovitosti, da so se človeku ježili lasje. Zato se je'skuša! zavarovati na vse strani. Glavarju je tu pa tam poslal na dom lepo šunko ali velik kos svežega mesa. Lindvvurma, ki si je medtem tudi ime po-madžaril in se pisal Sarkany, in Toplaka je na ulici pozdravlja! kot da bi bila sama cesarja. Škrilcu, ki je pit vino kot krava vodo, je ob vsaki priložnosti plačal brizganec. V. kolo - 23. 9. 90 Žitkovci :Olimpija Zvezda: Petišovci IV. kolo - 16. 9. 90 Žitkovci :Zvezda Olimpija:Petišovci Tešanovci: Križevci 11 plavih :Puconci Prosenjak.: Romah Apače: Pušča Vrelec prost II. ONL LEN- Žitkovci: Petišovci DAVA 1990/91 I. kolo - 26. 8. 90 Zvezda :Žitkovci Petišovci :Olimpija II. kolo — 2. 9. 90 Olimpija :Žitkovci Petišovci:Zvezda III. kolo — 9. 9. 90 Zvezda:Olimpija VI. kolo - 30. 9. 90 Olimpija :Zvezda Petišovci :Žitkovci II. MNL MURSKA SOBOTA I. kolo - 26. 8. 90 Prosenjak. :Tešanovci Apače:Hodoš Pušča: Vrelec Romah :Filovci Puconci: Križevci 11 plavih prosti II. kolo - 2. 9. 90 Filovci : Puconci Vrelec:Romah Hodoš :Pušča Tešanovci:Apače 11 plavih:Prosenjak. Križevci prosti III. kolo — 9. 9. 90 Apače: 11 plavih Pušča :Tešanovci Romah:Hodoš Puconci :Vrelec Križevci :Filovci Prosenjakovci prosti IV. kolo - 16. 9. 90 Vrelec: Križevci Hodoš :Puconci T ešanovci: Romah 11 plavih :Pušča Prosenjak. :Apače Filovci prosti V. kolo — 23. 9. 90 Pušča:Prosenjak. Romah:ll plavih Puconci :Tešanovci Križevci :Hodoš Filovci :Vrelec Apače proste VI. kolo - 30. 9. 90 Hodoš:Filovci VII. kolo - 7. 10. 90 Romah :Apače Puconci: Prosenjak. Križevci: 11 plavih Filovci :Tešanovci Vrelec:Hodoš Pušča prosta VIII. kolo - 14. 10. 90 Tešanovci :Vrelec 11 plavih :Filovci Prosenjak. .'Križevci Apače: Puconci Pušča:Romah Hodoš prost IX. kolo - 21. 10. 90 Puconci: Pušča Križevci :Apače Filovci :Prosenjak. Vrelec:! 1 plavih Hodoš :Tešanovci Romah prost X. kolo - 28. 10. 90 11 plavih:Hodoš Prosenjak. :Vrelec Apače:Filovci Pušča :Križevci Romah :Puconci Tešanovci prost' XI. kolo - 4. 11.90 Križevci: Romah Filovci :Pušča Vrelec:Apače Hodoš:Prosenjak. Tešanovci:! I plavih Puconci prosti Ko je Sarolti omenil svoje -sinje zveze-, mu je zastre odvrnila da so njegove zveže navadni milni mehurčki. aestap° »Ako Nemci na Madžarskem prevzemajo oblast, se J niti na Toplaka ne bo ozira! kaj šele na glavarja ali na zapited ca. Nacisti bodo poslali prav vse murinske »jude v rajh i J pobili,«je rekla resno. . ggeli^ »Da bi Nemci pobijali Jude, tega ne verjamem. Svoje s drugi jih pa prav malo brigajo.« ... M F »Kaj pa prisilno delo? Kaj pa koncentracijska taborišč sistematično morijo ? Kaj pa Hitlerjev Endlbsung ? Ti ne bo izjema. Zanke ti bodo nastavili. Niti vedel ne boš, kdaj st s vanje. V rajh te bodo odpeljali in te tam usmrtili.« Vf5 Oče je svojo hčer nekaj časa nejeverno gledal, P. £ rod3 vznemirjen vzkliknil: »Kaj pa naj naredim za božjo voljo, o / prihodnost zares tako črna?« . I » V partizane pojdi!« je Ko je slišal, kakšne nasvete mu daje njegova lastne Upej^ sli! da se dekletu meša. S svojimi nevarnimi nazori in r ^Jle mi zvezami mu je prav Šarolta povzročala največ skrbi, uo j je? zaupata, da sodeluje z osvobodilnim gibanjem, sploh h ?gsP mirne ure. Boječ se, da Madžari dekte pri njenem nevar 5^ prej ati slej zasačijo, je živet kot divjačina, ki so ji psi za P g ro/ta mu je sicer zagotovila, da je previdna in da ve, ne b°°. pati in komu ne, toda kdo mu lahko jamči, da nekega on razkrinkali katerega od njenih političnih prijateljev, bodo mučili, da bo izdat tudi njo. Potem ne bodo zaprl1 s opOzdT. ke, ampak tudi očeta, češ da ji je dajat potuho. Zaman je/ trmoglavko na strašno nevarnost, ki zaradi njenih zvez so ] družini. Njegovo svarilo je bilo kot bob ob steno. Neke• uporniki celo obiskali. Prišli so na njihov dom, ostali Pn,n.'p0 tii^«i slednji dan in odšli šele z drugo nočjo. Takrat je hodil okrog nje kot po iglah. Vsakega najmanjšega šuma sele,p je j Kadar je zašuštet veter v bršljanu, ki se vzpenja po zidv' ■ JvStOp"^ da se plazijo orožniki pod oknom. Vsakega kupca, k/ , prodajalno ali v mesnico in ga ni pozna! je imel za Pre°he in i, gestapovca. Proti večeru, ko se je skrito sonce za stre . je 0^ dolge sence čez dvorišče, je bit že tako vznemirjen, da .g krat splašil svoje lastne sence. ~ oti^r Zaradi nevarnih obiskov, ki so se jeli vse češče p peP postal celo babjeveren. Sovje skovikanje je ime! za ose čo, čuk pa mu je bit znanilec smrti v družini. ,y ja Pri enem izmed nočnih obiskov so se partizani hva d na poti h Glattsteinovim spopadli z orožniki in jih po tjanju pognati v beg. Šarolta jim je zaradi njihove neustrj.rggO,tol'0o-stregla kot kraljem. Ko so odšli, je še enkrat poskusit sPggoVeoJiji njo pametno besedo. Dekte se tudi zdaj ni zmenita za hj 9 mine. Namrdnita se je in mu rekla, da misli kot ozkosr & or zlaganimi malomeščanskimi nazori in da so ljudem ‘e . fiisOr.gg šteti. Vsi njegovi še tako tehtni razlogi in ugovori pd PI I ga P nič zalegli. Saroita je bila v svojem prepričanju tako Kd Z je raje pustita ubiti kot spremeniti eno samo misel, ^d ! r H1 večjim zagonom delala za upornike. Zbirata je hrano, dl-ke, prenašata je poročita in sestavita črno tisto — P° nHa Sd^1 pd" rodnih izdajalcev, ki jih bo nova oblast po vojni kaznove da je celo Igorja vpregla v svoje delo in da fant zanjo p11 što. Ko je zahteva! od Igorja odgovor, je ta vse zatajit: * je zasmehovala. vZt0^0 Kot da mu njeno sodelovanje z uporniki ne bi P°va, gN kot dovolj skrbi, mu zdaj Šarolta za nameček svetuje, " 7 sto. (nadaljevanje P šport pPRED STARTOM V ONL — VZHOD BELTINKA IN TURNIŠČE ZADOVOUNA S PRIPRAVAMI Bo PHhodnjo nedeljo se začenja prvenstvo v območni slovenski Belt'vzhod, kjer tokrat nastopata dve pomursk: moštvi: dali ? a 1Z ®e^'nec in Turnišče. Obe moštvi sta se okrepili in se že trJ asa skrbno pripravljata za novo sezono pod vodstvom novih ,enstrjev: Cirkvenčiča (Beltinka) in Litropa (Turnišče). Pred pr-dnkeV°m Sm° Za 'zJav* zaprosili Zorana Cirkvenčiča, trenerja Bel-^^22 Franca Lacka, tehničnega vodjo Turnišča. ZORAN CIRKVF.NČIČ - »S pripravami smo začeli 17. julija in vadili 4- do 5-krat tedensko. Načrtovano delo smo doslej v celoti realizirali. V zadnjem času posebno skrb namenjamo uigravanju moštva in posameznih linij, s čimer želimo vnesti nekatere nove elemente ter doseči kakovostnejšo igro, primerno za igralski kader, ki ga imamo. V prestopnem roku se je moštvo okrepilo z devetimi igralci: m l —Čontala, Kozic in Zver (Mura), Kreslin S?vci): Forjan (Bratonci), Kolarič (Črenšovci), Bočkorec (Sa-teli Pa sta se Maučec in Škafar. Odigrali smo osem pnja-00«“ tekem, sedemkrat smo zmagali in enkrat igrali neodloče-ain„ r se.m dolžnost trenerja prevzel v novi sezoni, ne morem re-®Ceniti zmožnosti moštva. Računam pa, da se lahko uvrsti v ^J1 del lestvice. FRANC LACKO — »S tem, da smo si pridobili pravico nastopanja v območni ligi vzhod, smo začeli s pripravami že 8. julija. Trenirali smo štirikrat tedensko, kar je bilo nekaj novega in tudi naporno za naše igralce. Okrepili smo se tudi s tremi igralci: Stankom Markojo st., Stankom Markojo ml. (Renkovci) in Puckom (Polana). Za okrepitev imam tudi angažiranje pomožnega trenerja Škaliča, ki po-prjn maga pri delu trenerju Francu Litropu. V ^dovolj r-aV odigrali 11 tekem, s katerimi smo lahko le delno St,H s pr"1’ saJ j® bilo preveč nihanj iz tekme v tekmo. Sicer pa ne smePravam’ zadovoljen, saj smo naredili veliko, vendar nas T' PričakU^PaVat*’ trd° de'0 nas še čaka. Ktr smo novinci v ^vajQ tudUJem° za^etek z določenim strahom, nekatere igre pa ^totn v-1 °PVm’zem. Naša želja je, da ostanemo v ligi, kar pa s 1 8a imamo, lahko dosežemo.« F. Maučec Zmaga Mure in poraz Nafte .01° j* Prvenstvo v slovenski nogometni ligi, kjer tokrat tek-% ' Sobošk111)!!^3 Predstavnika. V prvem kolu sta iztržila polovičen wa'a z 2•n3«; ura’ Je gostila novinca Jadran Lemo iz Dekanov, je 'grišč . relca golov sta bila Lopert, ki se je po poškodbi zopet tg? r> Mi|Oš e’.Jn Kutuš. Mura je igrala v tejle postavi: Šiftar, Papič, llj^pen ric, Kardoš, Gaševič, Cirkvenčič (Gregorec), Vouri (Ben-Vska Naft bar (Berendijaš) in Kutuš. Sodil je Koletnik z Raven. 1^s’igraij a k Pa je gostovala v Medvodah in izgubila z 0:1. Lendav-** eriair °’ vendar nesrečno izgubili. Edini zadetek so gostitelji (j?"š Pibe - • etrorke. Nafta je igrala v postavi: Palatinuš, Graj, 'h^Roh^n^ ^arga), Šabjan, Pal (Novak), Car, David, Ratajc ^ti ■ ,a doni o^č®*** Sodil je Hvalič iz Nove Gorice. V drugem kolu a z Naklom, Mura pa gostuje pri Steklarju v Rogaški nogomet____________________________________________________ ZMAGALO APAČE V? ^ipanv"-organiziralo turnir v malem nogometu za ženske. '■ Sodelo? iJe zmagala ekipa Apač pred Svečino, Šalovci in Ra-a e Pa so še ekipe iz Skale, Lešanov in Lemerje. .. S,o®“ zdr^J luje pri tem tudi borcev v občinah m ki5®2 nizacije in posamez ’ n3 f< vedajo pomena spo odn°s teklost za humanej med ljudmi. Vp*^ Odpirajo se mn°^v(,ri|e L na katera lahko od? Kdo in koliko bo menike iz narodn°° I ga boja? Kiitenm sp (i b^. bo dajal prednost. jdeoW spet gradili spornem jam in ne ljudem ■ j Me*8^ 0 Foto^02 IZJEMNO UGODNO 18 presta* mountain bike 3.700 din BREZ OPREDE 3.900 din z 0PREH1D na 3 obroke LOOK (zenski) BESS -PRO MARKET tel & fax : 061 218 968 Informacije in naročila : harmonija zdrave narave fauRKsi nun k®' Pot do zdrave narave smo začeli z ekološkim letom 19yu' vstopili z novim znakom POMURKA. Vrsta naših izdelkov Je mičnih dodatkov. V njih smo ujeli del zdrave narave Obiščite nas v našem novem razstavnem prostoru v hali E! POMURKA Murska Sobota p. o., Bljedliava 11, 69000 Murska Sobota • M.: 068/22-440, tatar: 352« ***** ucctuiK 23 TURISTIČNO ZAVAROVANJE Do odhoda je še pet minut e doma niste pozabili nič od tega, potem lItlate s seboj vse za mimo potovanje ln Ugodne počitnice. 1. Potni list in osebna izkaznica 2. Vozovnice 3. Denar in denarnica 4. Zelena karta 5. Zobna ščetka 6. Igla, sukanec 7. Sončna očala 8. Žepna knjiga 9. Fotoaparat in film 10. Zavarovalna polica Turističnega zavarovanj a 'l<‘ b (^Z(lbdi zavarovati pred vsemi nezgodami m V(ii^(‘ln()stnu, hi vas lahko doletijo, ('e ras v poto-tiuj ..^'Zrnept niso opozorili na zavarovalno polico /dtp zavarovanja Zavarovalnice Triglav, sto-Trirrp " bližjega poslovnega mesta Zavarovalnice njfj "l nemudoma izpolnite zavarovalno polico. Z $/ ^sle zagotovili povrnitev stroškov, ki In na potovanju nastali zaradi okvare ali tatvine avtomobila, prometne nesreče, izgube ah poškodovanja pt tja ge, nenadne bolezni, prekinil ve potovanja m poi o > nih neprijetnosti. Zavarujete se lahko sami, s u o družino ali v organiziram skupim. Možnosti -a nezgodo je veliko, pred vsemi se hthko zartu uj( h eno samo zavarovalno polico Turističnega zarmoia nja Zavarovalnice 'Triglav. agrotehnika - gruda LJUBLJANA Obiščite nas na našem razstavnem prostoru v Gornji Radgoni, kjer PRODAJAMO KMETIJSKO MEHANIZACIJO PO KONKURENČNIH IN ZNIŽANIH CENAH • popusti za gotovinsko plačilo do 25 % • te cene in popusti veljajo do konca tega meseca v vseh naših trgovinah NA KMETIJSKO ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI od 18.—26. 8. 1990 BOMO RAZSTAVLJALI: - NOVOLIT lahke izolacijske plošče, uporabne za ureditev hlevov, podstrešij, podov, garaž, delavnic i. t. d. — KOM BI POR lahke plošče z vrhunsko termoizolacijo uporabne zlasti za fasade, stropne izolacijske obloge i. t. d. - KOMBIVOL lahke izolacijske ognjavarne plošče, uporabne zlasti za toplotno zaščito industrijskih delavnic, garaž (odličen absorber zvoka), obstojne proti mrčesu in glodal-cem - HLADILNIŠKA VRATA in oprema za proizvodnjo hrane v nerjaveči izvedbi - PROTIPOŽARNA VRATA za sodobne objekte kot so šole, bolnice upravne zgradbe i. t. d. ter 60, 90 in 120 minutne požarne varnosti. POSEBNA SEJEMSKA PRODAJA PO TOVARNIŠKIH CENAH Obiščite nas v hali E. novolit p. o. nova vas na Blokah podjetje za proizvodnjo izolacijskih izdelkov nova vas 56 61385 nova vas YU telefon: 061/798 008, 798 011 798 060 telefax: 798 011 NAGRADNO ŽREBANJE! VELIKA IZBIRA KMETIJSKE MEHANIZACIJE. AVTOMOBILSKIH PRIKOLIC, REZERVNIH DELOV ZA URSUS IN TORPEDO, GOLDONI, VITREX, SIP IN DRUGE STROJE. Pričakujemo vas na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni od 18. do 26. avgusta na našem prostoru. Na sejmišču imamo našo prodajalno, kjer lahko vse leto dobite, kar je potrebno za vašo kmetijo ali vrtičkarstvo. Prav tako imamo prodajalno v Murski Soboti, MarkišavsKa 5, in v Mariboru, Ljubljanska 7. varno potovanje - Turistično zavarovanje zavarovalnica triglav Ker življenje potrebu/e varnost POLJOOPSKRBA NA SEJMU STUDIO NIT. ^i^GUSTA 1990 Stran 19 samozaščita, varnost, obramba Poglobiti obmejno sodelovanje gasilcev Konec leta bodo gasilski predstavniki občinske gasilske zveze v Lendavi in gasilske zveze Žalske županije, ocenili letošnje sodelovanje in pripravili program za prihodnje leto. Gasilci iz obmejnih vasi Mad-' farske so letos začeli sodelovati tudi na občinskih gasil- ‘ skih tekmovanjih v Lendavi, gasilci iz obmejnih društev lendavske občine pa na tekmovanjih na Madžarskem. Tako se tudi praktično usposabljajo in izmenjujejo izkušnje. V prihodnjem letu pa naj bi bilo to sodelovanje še pestrejše. Jani D. Na Ivancih obnovili gasilski dom Na Ivancih so prvi gasilski dom zgradili leta 1937. Ob njem so postavili tudi kip svetega Florjana, zaščitnika gasilcev. Skoraj vse delo so opravili domačini in tako zagotovili požarno varnost v vasi. Pred nekaj več kot petdesetimi leti je bila naša pokrajina značilna po številnih požarih, ki so uničevali gospodarska poslopja. Tiste čase sp ustanovili veliko gasilskih društev, med njimi tudi gasilsko društvo na Ivancih. Zob časa je načel stari gasilski dom, ki je bil vasi bolj v sramoto kot v ponos. Gasilci so spet začeli z akcijo zbiranja sredstev za prenovitev, kot so topočeli davnega leta 1937. Ob pomoči krajevnega samoprispevka in prostovoljnega dela so uspeli obnoviti gasilski dom, v katerem imajo dve garaži za gasilska vozila in orodje ter pisarniške prostore. Na gasilskem domu so montirali sireno, ki opozarja ljudi na nevarnost požara in druge naravne nesreče. Dobili so tudi sodobno brizgal- no. Pomoč so dobili tudi od občinske gasilske zveze. Na slovesnosti ob otvoritvi prenovljenega doma so povabili gasilce iz okoliških društev, s katerimi tesno sodelujejo, ter gasilske veterane. Jani D. Obnovljeni gasilski dom v Ivancih je v ponos krajanov. Za njegovo obnovo so prispevali sredstva vsi krajani, veliko pa so pomagali tudi s prostovoljnim delom. JD STO LET GASILSKEGA DRUŠTVA PUŽEVCI V Puževcih so preteklo nedeljo proslavili pomemben jubilej 100-le-tnico gasilstva. To je drugo gasilsko društvo iz podeželja v soboški občini, ki je proslavilo tako visok jubilej. Proslava je bila pri vaško-gasil-skem domu, na njej pa so bili številni gasilci, krajani in gostje. Slavnostni govornik je bil republiški poslanec Karel Franko. Na slovesnosti so spregovorili tudi: predsednik soboškega izvršnega sveta Ivan Obal, direktor Zavarovalne skupnosti Triglav Rudi Cipot kot predstavnik pokrovitelja in predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest E6ry. Za to priložnost so tudi pripravili kulturni program ter zaslužnim podelili priznanja. Republiška gasilska priznanja so dobili: Štefan Temlin, Karel Gjerek, Bela Brglez, Štefan Bertalanič, Evgen Kuhar in Milan Banfi. Podelili so tudi osem občinskih gasilskih priznanj. Foto: Maučec Lendavski taborniki te dni ob Bukovniškem jezeru spoznavajo taborniške veščine bivanja v naravi. Seznanjajo se z uporabo različnih vozlov in orodjem, ki ga uporabljajo v naravi pri postavljanju bivalnih prostorov. Taborjenje bo trajalo deset dni. Taborniki se bodo v teh dneh seznanili tudi z varovanjem narave. Filip Matko MODERNIZACIJA CESTE BOGOJINA—GANČANI. V polnem teku so dela pri modernizaciji cestnega odseka Bogojina— Gančani v dolžini 2.473 metrov. Pogodbena vrednost znaša 3,420.000 dinarjev, s tem da bodo končna dela veljala nekoliko več. Sredstva za modernizacijo ceste od leta 1988 po sporazumu zbirajo tudi od izkopanega kubičnega metra v gramoznici pri Ivancih, in sicer 8,15 odstotka. Iz tega naslova so samo letos v prvem polletju zbrali 465.000 dinarjev (165.000 kubičnih metrov gramoza). Gradbena dela izvaja Splošno gradbeno podjetje Pomurje iz Murske Sobote. Po sklenjeni pogodbi bodo dela končana 31. oktobra letos. Asfaltirana cesta bo pomenila pomembno pridobitev za krajane Bogojine, Ivanec in Gančan. Foto: F. Maučec Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI Strela med neurjem povzročila požar Minulo sredo je med močnim neurjem strela zanetila požar na dveh mestih — v Andrejcih in Terbegovcih. Ogenj je povzročil veliko gmotno škodo. Prometnih nesreč je bilo na srečo malo. Strela udarila v gospodarsko poslopje Otrok pred avtomobil 14. avgusta seje zgodila prometna nesreča v Tišinski ulici v M. Soboti. Voznica osebnega avtomobila Miroslava Borko- 15. avgusta je v popoldanskem času divjalo neurje nad Andrejci. Strela je okoli 18. ure udarila v gospodarsko poslopje Jožeta Malačiča in zanetila požar. Kljub posredovanju domačih in okolišnjih gasilcev je zgorelo ostrešje gospodarskega poslopja, veliko 7x7 metrov, ter nekaj slame. Prizadevni gasilci so preprečili še večjo škodo. stal na gospodarskem poslopju, velikem 25 x 19 metrov, so skušali pogasiti gasilci iz okolišnjih vasi in domačini. Kljub temu je ostrešje zgorelo v celoti, okoli 500 kubičnih metrov sena, 10 ton pšenice, stavbno pohištvo in nekaj manjšega kmetijskega orodja. Škode je za 650 tisoč dinarjev. Predlog iz Murske Sobote je peljala po Tišinski ulici proti centru mesta. Ko je pripeljala na most razbremenilnega kanala, je izza ograje z leve strani nenadoma pritekel na cesto M. D. iz M. Sobote. Voznica je sicer zavirala, a trčenje ni mogla preprečiti. Pešec M. D. se je hudo poškodoval. Zgorelo deset ton pšenice 15. avgusta je strela med neurjem udarila tudi v gospodarsko poslopje Viktorja Lovreca v Terbegovcih. Požar, ki je na- Trčenje v Šalamencih 19. avgusta se je zgodila prometna nesreča v Šalamencih. Voznik kolesa D. S. iz Šalame-nec se je peljal po naselju proti Bodoncem. Ko je nameraval prehitevati traktor, je trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki ga je vozil Rihard Car iz Poznanovec. Pri trčenju se je kolesar hudo poškodoval. JD ■ Do 1995. obnova 24 cestnih odsekov V soboški občini, kjer je še vedno več kot polovica makadamskih vozišč, bodo v srednjeročnem obdobju 1991 — 1995 namenili osrednjo pozornost obnovi in asfaltiranju lokalnih cest. Pri tem bodo dali prednost manj razvitim in obmejnim območjem, povezavi naselij s krajevnimi središči in Mursko Soboto, upoštevali pa bodo tudi prometno obremenitev posameznih odsekov in soudeležbo krajanov oziroma krajevnih skupnosti. Tako računajo, da bodo v naslednjih petih letih obnovili kar 24 odsekov lokalnih cest, katerih skupna dolžina je blizu 80 kilometrov. Največ dela jih čaka na odsekih cest: Selo—Cikečka vas—Mot-varjevci, Beznovci—Vadarci — Kr-iplivnik— Beli križ in Korov-ci—Gerlinci. Predračunska vrednost asfaltiranja vseh 24 odsekov lokalnih cest v soboški občini je po zdajšnjih cenah več kot 110 milijonov dinarjev. M. Jerše OSNOVNA ŠOLA BRATSTVO IN ENOTNOST TESTVERISEG-EGYSEG ALTALANOS ISKOLA PROSENJAKOVCI - PARTOSFALVA Komisija za delovna razmerja razpisujeta prosta dela in naloge: - PREDMETNEGA UČITELJA ZA ZGODOVINO IN MADŽARSKI JEZIK z dopolnjevanjem pouka zemljepisa; za določen čas, P ali PRU z znanjem madžarskega jezika . Kandidati morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati P°9 po zakonu o osnovni šoli. - SNAŽILKE -ničnj s polovičnim delovnim časom za določen čas na podru šoli Hodoš Pismene prijave z dokazili sprejemamo 8 dni po objavi razpisa- Nastop dela: 1. 9. 1990 Slovenijales, Ll Platana, Murska Sobota razpisuje Pr0^® naloge delavca s posebnimi pooblastili pri delih in nalog VODJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA Pogoji: k q|i | skarstva. Pogoji: -,nbrazba . — srednja oz. KV ustrezna strokovna iz in Možnost kreativnega dela, strokovno izp°P° n ga osebnega dohodka. ,njevahiu Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili °Jzp Q|pOS roku 8 dni od objave na kadrovsko službo Partizanska 93. VESTNIK, 23 Stran 20 Radijski in televizijski spored od 24. do 30. avgusta PETEK sobota nedelja PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO radio radio radio radio radio radio murska sobota murska sobota murska sobota murska sobota murska sobota murska sobota murska sobota Prebujajte se z nami! koiw?V b° Počitnic kmalu zabavat^- Še naprej lahko ietni ,n počivate ob pri-KonJUtranT 8lasbi!) 8.00 Ch hiranje oddaje. 8.00 & „"a sejemska oddaja času n° imate čas, da v Prir?d;Tne najodmevnejših Slovan eV na severovzhodu hSuT oglas na siki? ’ ■ 'Sa 1 bodo mar-133o čn veliko jih bo!), "i ISv madžaršči-’i 16nn nog°dki in odme-Mo |oPnnetn° P°P°ldne °° hko 8lasbe, reda na J’ zadnJa ura spo-ta i, S®1 kontaktna od-RSJa 21 232). 19.00 Spored 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Reklame, glasba, obvestila. 17.00 Aktualno. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 9.00 Nedeljska kuhinja (spet vas čakajo tri ure zanimivosti, glasbe, humorja, pogovorov...). 12.00 Spored v madžarščini. 13.00 Panonski odmevi. 13.30 Minute za kmetovalce. 14.00 Novice. 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 9 00 9 mUKče.ve dogodiv-aiiier ■ Delfin Flipper, Ulovih nizanka- 9.55 Na daja. m^nanj, dok. odnosov Mihailo Lomo-15.55 ’p_lOV- nadaljevanka. •sv. 1R «na noč, ponovi-18.10T Tv dnevnik I. prija. Is ^-mostovi: Ču-^er. p« prijateljev, >. fe*3- '9.10 R-15.54 7,„ Tv dnevnik 2. 0 dneh at° ':edna- 20.15 V 21 mOi; ®veta> angl-^Mesu £akon v Los '22.20 p2?'00 Tv dnevnik " Poletna noč. 9.00 Radovedni Taček, Zlata ptica. 9.20 Moja družina in ostale živali, angl, nanizanka. 9.50 Čudežna leta, amer, nanizanka. 10.15 Zgodbe iz školjke. 10.45 Pogovor s Francem Petričem. 15.55 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik I. 18.10 Mesta-mostovi: Vr-gimnost. 18.40 Cvetlične zgodbe. 18.50 Ciciban, dober dan. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.54 Utrip. 20.15 Žrebanje 3x3. 20.30 Najsrečnejši milijonar, ameriški film. 22.30 Tv dnevnik 3. 22.50 Poletna noč. Program LJ 2: 17.00 Satelitski programi. 19.00 Danes skupaj. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Šanson, glasbena oddaja. 21.35 Poročila. 21.40 Živi pesek, dok. oddaja. 22.00 Struški večeri poezije. 23.00 Kronika dubrovniških poletnih prireditev. 0.10 Satelitski programi. TV SLOVENIJA 9.30 Otroška matineja. 10.20 Pet prijateljev, angl, nanizanka. 10.45 Zgodbe starih mest, zabavnoglasbena oddaja. 11.30 Ansambel Trim. 12.00 Kmetijska oddaja. 15.05 Prisluhnimo tišini. 15.55 Praški panopti-kum, češkosl. nanizanka. 17.00 Tv dnevnik 1, 17.10 Očetova mala zadovoljstva, ameriški film (čb). 18.40 ■ Davor show. 19.15 Risanka. -19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Pozitivna ničla, nadaljevanka. 21.05 Zdravo. 22.25 Tv dnevnik 3. 22.45 Triatlon jeklenih, reportaža iz Bohinja. Program LJ 2: 10.00 Oddaja za JLA. 13.00 Satelitski programi. 14.10 Nedeljsko športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Veliki tektonski 5.30 Prebujajte se z nami! (Jutranja oddaja vam bo med drugim spet povedala, kaj vam je za ta dan zapisano v zvezdah — poslušajte murski val ob 6.301). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Poletno popoldne (ne bomo veliko govorili, pa zato toliko več igrali! Vi pa lahko zapojete, tudi ob oddaji za najmlajše — To sem jaz ob 18.00). 19.00 Spored RS. 5.30 Prebujajte se z nami! (in če vam bo to pravočasno uspelo, boste med drugim lahko sodelovali pri izbiri pesmi tedna ob pol osmih!). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Poletno popoldne (Murski val vam ponuja razvedrilo, med drugim tudi z željami in čestitkami poslušalcev ob 17.30). 19.00 Spored RS. 5.30 Prebujajte se z nami! (Če pa boste morda zaspali, si še vedno lahko naročite telefonsko bujenje po pošti. Dobro jutro!). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Poletno popoldne! (Tudi tokrat so vam na voljo pomurske aktualnosti ob 17.00, ob 18.15 pa boste spet slišali odgovore na vaše žulje v oddaji Poslušamo vas). 19.00 Oddaja RS. 5.30 Prebujajte se z nami! (Bančne informacije, humor Džoužija, glasba, kratke zanimivosti — vse to in še več tudi v tokratnem jutranjem sporedu). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Poletno popoldne (Mozaik glasbe in informacij, odprt telefon za vaše predloge, pobude, kritike - pokličite 21 232!). 19.00 Spored RS. jarek, angl, serija. 20.50 F-l nagrado Belgije, za veliko programi, pregled, programi. 22.20 Satelitski posnetek. 21.20 Satelitski 21.55 Športni 9.25 Ponovitve, mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Super dekle (f), 21.55 Dnevnik, 22.10 Šport, 22.30 Program plus 5-55 Poletni spored, po-^vitve, Mladinski 19.30 Dnevnik, b.00 borzi (n), 21.pt W 90, 21.55 Dnevnik, Kultura, 23.20 P«-plus TV AVSTRIJA TV SLOVENIJA 9.00 Aliče amer. Utrip, Nina in Ivo. 9.15 in njena druščina, nanizanka. 9.30 Zrcalo tedna. 10.00 Nacionalni folklorni ansambel Dancas Maracaibo. 14.35 Zdravo. 15.55 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik. 18.10 Utrip, Zrcalo tedna. 18.40 Radovedni Taček, Zmajev ples. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 S. Ščepanovič: Da Capo, drama. 21.30 Komorni ansambel Slovenicum. 21.55 Tv dnevnik 3. 22.15 Poletna noč. Program LJ 2: 17.00 Satelitski programi. 18.55 Šipanj, dok. oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.45 Žarišče. 21.15 Poletni dan v Stinici. 22.15 Po sledeh napredka. 22.45 Igre brez meja. (Evropsko prvenstvo v atletiki 15.55—20.45). TV SLOVENIJA TV SLOVENIJA 9.30 Živ žav. 10.20 Alpski večer. 15.25 Žarišče. 15.55 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Zlata ptica. 18.15 Čisto pravi gusar. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Music-hall, franc, nadaljevanka. 20.50 Zvezdni prah, zabavnoglasbena oddaja. 21.55 Tv dnevnik 3. 22.15 Poletna noč. Program LJ 2; 17.00 Izbor iz JRT. 19.00 Miklova Zala. 1930 Tv dnevnik. 20.40 Žarišče. 21.10 Žrebanje lota. 21.15 Nočni program iz kulture. 22.40 Šatelitski programi. (Evropsko prvenstvo v atle-tiki) (16.40-20.40). 9.55 Poletni spored, ponovitve, mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zakrij ji obraz (d), 21.05 V ospredju, 22.05 Dnevnik, 22.40 Program plus 9.00 CCD: Oblaki, sonce, dež in veter. 9.15 Aliče in njena druščina, amer, nanizanka. 9.35 Da Capo, drama. 10.55 Music-hall, franc, nadaljevanka. 15.25 Žarišče. 15.55 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Po sledeh napredka. 18.40 Moja družina in ostale živali, angl, serija. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Film tedna: Sreča gospe Blossom, angl. film. 21.30 Sofijski solisti, posnetek iz Križank. 21.55 Tv dnevnik 3. 22.15 Poletna noč. Program LJ 2: 17.00 Satelitski programi. 19.00 Orbitalna mehanika, poljudnoznanstvena oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 21.00 Žarišče. 21.30 Svet poroča. 22.30 Satelitski programi. (Evropsko prvenstvo v atletiki 16.40—21.00). TV SLOVENIJA 9.00 Grizli Adams, amer, nanizanka. 9.25 Zakon v Los Angelesu, amer, nanizanka. 15.25 Žarišče, ponovitev. 15.55 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Noben gozd ni navaden gozd, izobr. oddaja. 18.40 Čudežna leta, amer, nanizanka. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Mihailo Lomonosov, sovjetska nadaljevanka. 21.00 Tednik. 21.55 Tv dnevnik 3. 22.15 Poletna noč. Program LJ 2: . 17.00 Satelitski programi. 19.30 Tv dnevnik. 21.30 Žarišče. 22.00 Letopis popa Dukljanina, dok. oddaja. 22.40 Studio Ljubljana. (Evropsko prvenstvo v atletiki (16.05-21.30). '4.00 °Aram Is’®'’ Dr»ad'nsk' spored, JT) Kniai!nsk' magazin, (h 0 HollV1 mske novitete, ; O.os01 Vedski fantom fS Umor a la carte bt^žara^M11’ l8-°° Tri lito6 že|je "n18«0 Glas-I Šport. Prvi program 9.00 Ponovitve, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Tv kuhinja, 18.30 Nogomet, 19.00 Milijonsko kolo, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Piratski radio (f), 21.45 Dogodivščine gospoda L. (f), 23.35 Kri na škornjih (f), Drugi program 17.00 Vpogled v deželo, 17.00 Bosonog v posteljo (n), 18.00 Tri dame z žara (n), 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Mora groze (f), 23.20 Šport, 23.50 Jazz 9.35 Mladinski spored, 11.00 Kmetijska oddaja, 12.00 Resna glasba, 13.55 Nedeljsko popoldne, 16.00 Dok. oddaja, 17.05 Film, 18.45 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Če enkrat potrkaš na moja vrata (n), 21.10 David Bowie, 21.40 Dnevnik, 22.00 Šport, 22.50 Program plus 9.55 Poletni spored, ponovitve, mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Polnočni valček (d), 21.05 Vzporednice, 21.35 Dnevnik, 22.00 Program plus TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Ponovitve, 13.50 Mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Jaz o sebi (dok. oddaja), 21.20 Opere- ta, 22.50 Portret, Drugi program 9.00 Matineja, 13.30 TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Ponovitve, Mladinske oddaje, Družinski magazin, Knight Rider, 19.30 sliki, 20.15 Kraljica 14.00 18.00 18.30 Čas v živali 9.55 Poletni spored, ponovitve, mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Bour-netova identiteta (f), 23.05 Dnevnik, 23.30 Program plus 9.55 Poletni spored, ponovitve, mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Tednik (pol. magazin), 20.50 Zabavnoglasbena oddaja, 21.50 Dnevnik, 22.15 Program plus TV AVSTRIJA TV MADŽARSKA Šport, 17.15 Klub seniorjev, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Osebni stražar (f), 22.10 Stranski skoki (f), Prvi program 9.00 Ponovitve, mladinska oddaja, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport, 21.15 Magnum, 22.10 Teorema — geometrija ljubezni (f), 23.50 Man-nix (n), Drugi program 17.00 Vinarji, 17.30 Lipova cesta (n), 18.00 Tri dame z žara (n), 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Tekmeci na stezi (n), 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.20 Vojna napoved, 23.10 Nočni studio (df), 21.07 Rally (n), 22.10 Vrnitev dr. Phibesa (f). Drugi program 18.00 Tri dame z žara (n), 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Be-lomodre zgodbe, 21.07 Zunanja politika, 22.00 Čas v sliki, 22.20 Kar zanima vsakogar (dok. oddaja). TV MADŽARSKA TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Ponovitve, Mladinski spored, 14.00 18.00 Družinski magazin, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Težave s prečastitim (f), 21.55 Včeraj, danes, jutri (f), 23.50 Mannix Prvi program 9.00 Ponovitve, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Cirkuški festival, 21.20 Veseli jocker, 22.15 Videoteka, 23.45 Šport, TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA tan otrm ka matineja, k n^Prej se’ °-00 Mor-ii^15 Plan ?Vjeiska seri-1^5?a katerem uPok 'deo n°vice. 'i' >7.4017.30 Sa?kn°- 19 00V°ertaŽe' lqin0VPrašanje QoSp2 TV dnev-rady o?'? na Kata- V; >^21.15 panora-\ ‘j 2115 b-55 s -4° Tv’ Japonski H,'"o nad ,• dnevnik. \ l: ^nta^11-’'®’ °-20 t'čna simfo- 7.00 Sončnica. 9.05 Verski program za protestante. 9.10 Za otroke. 10.10 Polip, pon. I 1.00 Gad, kratki film. 11.25 Kajak-kanu. 13.00 Panorama, pon. 14.00 Oddaja v nemščini. 15.30 Geološka zgodovina Madžarske. 16.00 Hišni prijatelj. 16.10 Barkochba. 16.55 Kajak-kanu. 18.10 Domoznanstvo. 18.30 Sosedje, pon. 20.05 Sodnik pred volitvami, amer. film. 21.40 Madžarska stoletja. 20.05 Rock. 23.05 TV dnevnik. 23.20 Prepovedani filmi: Zgodba Asje Kljačine, sovj. film. 8.00 Biblijsko sporočilo. 8.05 Za cicibane. 9.00 Nasprotja, češki film. 10.15 Glasbeni butik. 11.15 Pogled domov. 14.20 Tele-šport. 16.30 Darilo prosvetnim delavcem, 17,55 Verski program za evangeličane. 18.15 Delta, znanstveni, poročevalec. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže, 20.00 Dnevnik. 20.15 Dvorni norec, ameriški film. 22.00 Odlomki iz romana »Melanholija odpora«. 22.20 Telešport. 8.25 Ponovitve: Teden, Delta. 9.55 Prenos zasedanja Parlamenta. 17.50 Katoliška kronika. 18.00 Koledar 1990, poljudnoznanstveni magazin. 19.00 Cim-bora; Pri skavtih v New Yorku. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Madžarska stoletja; Židovski zakoni. 20.25 Novi val, gala. 21.25 Dovnova vrata, TV film. 21.55 Iz programa tujih televizij: Portreti iz XX. stoletja, Shirley Vernett. 22.55 TV dnevnik. 8.30 Pri Neuhausovih, nemška serija. 9.00 Linda, pon. 7. dela. 9.55 Prenos zasedanja Parlamenta. 17.00 Panonska kronika. 17.15 Naš ekran, narodnostna oddaja v srbohrvaščini. 17.45 Tolovaji, kratki film. 18.15 Četrt ure za gospodarstvo. 18.30 Poje Olga Beregszas-zi. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Derrick, kriminalka.. 21.10 Pregled zasedanja Parlamenta. 21.40 Studio ’90-22.40 EP v atletiki v Splitu. 23.40 TV dnevnik. 8.50 Madžarska stoletja; Madžarska in trojni pakt. 9.15 Počitniška matineja, filmi za otroke. 13.55 Prenos zasedanja Parlamenta. 17.05 Video novice. 17.25 Magazin Alpe-Jadran. 17.55 Bolnica v predmestju, češka serija. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Nekaj minut z Gyulom Kabošom; Revija domislic, 2. del. 20.20 Malo jaz, malo ti; madžarski film. 22.00 Korenine; Visk. 22.45 EP v atletiki v Splitu. 23.45 Četrt ure za gospodarstvo. 24.00 TV dnevnik. 9.10 Avtomanija, pon. 9.35 Pri Neuhausovih, 2. del nemške serija. 10.05 Fe-, ri gre po svetu, predstava Otroškega gledališča. 11.35 Telovadba za invalide. 16.40 Panonska kronika. 16.55 Narodna za orkester. 17.05 Velemesta svet A; Budimpešta. 18.00 Delovno razmerje se preneha, dokumentarni film. 19.00 Otroški verouk. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Kamnite gmote v Ibarri, amer. film. 21.45 Domače ogledalo. 22.35 Atletika. 23.35 TV dnevnik.' 7VFZPE VAM MEŽIKAJO ljubljanska banka Pomurska banka d.d. Murska Sobota % 2aradi tevak<-P d s'cer Pomen' veliko več kot vsi drugi, vendar ti 2a'° boš'z ni P°lrebno izgubljati glave. Tudi on ni ravno hladen, 0,1 sarr> malce potrpežljivosti dosegla, da bo prvi korak storil Precej nadai|je °ko1' d sicer u8aJa’ toda tvoji domači ga imajo že tradi- Partn 8 avo'. P°misli vsaj tu in tam tudi na tiste, ki te imajo mudi __ ,„.Cr ,sc d Je začel oddaljevati, zato se raje malo bolj po- °na: Se tiČe 'juhezm- P^fečil. -S.' nekomu, ki je dovolj resen in zrel, da bi te lahko « v°- OsrečJ2' ”e.kol'ko več zanimanja in lahko bo še prav zani-6 marsiL.,.' a tak° sebe kot tudi osebo, ki ti bo v prihodnosti °n: Sic J pomenila- ?Spelo. \ se b?š poskusil umiriti, a ti to ne bo ravno najbolje h^0 na no«i° pnJateljstvo ti bo prineslo prijetno presenečenje ve-ud> ona ‘ ovno življenje. Presenečen pa ne boš samo ti, ampak v nastalem0®01"®’ da-se počutiš zrelo in izkušeno, vendar ti vse a.se prennci-/)o!.o^aju ne bo Prav nič pomagalo. Se najbolje je, ^nieresir-. 'IŠ ohčutku: čustev pač ne moreš zatajiti in igrati ne-■ Up: Vp^no osebo. z^' k' niniat an-^ ie’ ab h° tvoj poslovni partner privolil v razmer-vda se h • ovnostjo prav nobene zveze. Kaj hitro se ti lahko 11 nekomu B°' na koncu prav ti zapletel v mreže, ki si jih nastavna: Nei,r'0VSem drugemu- tako n?vica le bo presneto presenetila, saj bo obenem č a.’ 2ato se verJelnp kot tudi razburljiva. Družba čaka samo še r? oPaziii«POtrudi in izpelji svoj delež načrta. Nekdo te že dalj p Pa ur to|iko h'!? 'sraT Je vse prenevarna, da bi se vse končalo ko-ti h 'e Pretv r° Zate' Prijateljica te bo povabila na pijačo, kar ° risto druCZa Za nekaj povsem drugega. Na tebi pa ostane, ali DEVICA Ona: Obeta se ti prijeten konec tedna, ki ti bo v prihodnosti še veliko pomenil. Tudi na poslovnem področju se ti obeta nrecei šen vzpon, ki tl bo pošteno vzdignil ugled med sodelavci nred vsem pa premagal tvoje finančne težave. ’ 1 On: Vse ima svoje meje - tvoj problem pa je v tem da iih up znaš pravilno določiti. Partnerka si lahko kaj hitro premish hpo’ tem pa ti bo se zal izrečenih besed. Odidi raje malo v naravo in o vsem skupaj pošteno razmisli. Ona: Z nepremišljeno potezo si boš nakopala cel kup neprijetnih opravil, podrobneje pa bos spoznala tudi nekoga ki si ea že dalj časa zaman poskuša a ujeti v svoje mreže. Izkoristi ponujeno priložnost — ne bo ti zal! 1 JC,,U On: Ne pričakuj preveč, saj se ti lahko zgodi, da boš na koncu krajši konec potegnil ti. Poslovni načrti se ti sicer ne bodo uresničili do potankosti, a boš vseeno pošteno okrepil svojo finančno si-tuacijo. ■v—' AVGusta 1900 Ona: Prišel bo nekdo, ki ga £e »»1,- z., nisi upala približati. Ponudil ti bo oov«?m°?aZliJeŠ’ a si mu n'koli ga boš z veseljem sprejela. Nekomu pa lo vsek^nV^ ki On: Sedaj pa vidiš, kam te je pripeljalo / bo Povšeči. nanje. Nekdo, ki si ga pustil na cedifu JleodSovorno rav-FEHTNICA nu,ek. Raje stori prvi korak ti in se mu vsaji^poiteno op0^" 're' Ona: Na zabavi boš spoznala celo r ■ eden se ti bo še posebej vtisnil v tvoj snfmi° "m''"1, obrazov, toda telefon sicer zazvonil, vendar se boš v • Nas,ednJe jutro bo la. vonjem trenutku premisli- On: Vedi, da vse vode že kar len ' mlin. Prijateljica ti ne bo mogla odreči^L- i0 ,prf:dvsem »a tvoi ŠKORPIJON 'je, saj bi zate storila še vse kaj drugcea d.°^aj nenavadne že-_____________________________________________ b 1 oda le kaJ se obiraš ti’ Ona: Poskusila si boš premisliti, a bo izziv vse prevelik za tvojo radovedno naravo. Ko bosta sama, se nikar ne sprenevedaj, ampak mu odkrito povej kaj pričakuješ. Na razne igrice pa raje kar pozabi. On: Vsaj še nekaj časa boš moral biti zadovoljen z malim, zato si nikar ne delaj gradov v oblakih. Le zakaj bi tako hitel, če pa dobro veš, da je trenutna pot popolnoma napačna. Saj vendar obsta- STRELEC jajo tudi druge alternative! Ona: Prevroča čustva se ti bodo še precej maščevala, saj boš krajši konec potegnila prav ti sama. Toda še vedno bo čas za popravni izpit, le da bo tokrat vse skupaj precej težje in predvsem bolj zapleteno. On: Ne razmišljaj tako glasno, saj se lahko tvoje sicer dobronamerne ideje kar hitro obrnejo proti tebi samemu. Potreboval boš prijateljevo pomoč, toda zavedaj se, da bo le to potrebno nekoč KOZOROG tudi povrniti. Ona: Znenada se bo pojavila neka povsem tretja oseba, ki se bo začela vmešavati v tvoje zasebne zadeve. Postavi se ji po robu, saj ti lahko v nasprotnem primeru popolnoma podre sicer ugodno in obetajoče razmerje. On: Prihaja ugodno obdobje, da se poskusiš na področju, ki te že dolgo mika. Zajela te bo prava delovna mrzlica. Toda nikar ne pozabi na prijatelje, saj ti lahko dober nasvet, še bolj pa pomoč, VODNAR izdatno pomaga pri uresničevanju načrtov. Ona: Nekdo ti bo ponudil zanimiv predlog in z veseljem ga boš sprejela. Obeta se ti prijeten večer, ki ti lahko v prihodnosti še ve-t hko pomeni. Vse pa je odvisno predvsem od tvoje iznajdljivosti, ki pa najverjetneje ne bo zatajila. \ On: Nekdo ti bo ponudil zanimiv predlog, ki ga boš z veseljem sprejel. Seveda pa je predlog eno, realizacija le tega pa nekaj povsem drugega. Sprejmi pomoč, saj ti bo dodaten denar lahko Sa-RIBI mo koristil. Stran .21 kino SPORED FILMOV V KINU PARK MURSKA SOBOTA od 24. do 30. avgusta 24. avgusta ob 18. in 20. uri it. komedija SUPERLEPOTEC. ZGODE IN NEZGODE ROMANOPISCA, ki VESELO ŠARMIRA VSE ŽENSKE OKOLI SEBE. USODNO VLOGO ODIGRA LEPA NAJSTNICA...! KREPKA MERA ZABAVE OB ZAPLETIH IN SIMPATIČNI VLOGI ADRIANA CELEN;UNA! 24. avgusta ob 22. uri erot. Film NEUMORNI LJUBIMEC - nočni kino. 25. avgusta ob 18. in 20. uri amer, akc. (vojni) Tlim JURIŠ NA BAZO GLORIA. FILM KOT IZ NAJBOLJŠIH ČASOV AMERIŠKEGA VOJNEGA FILMA! IZVRSTNE AKCIJSKE SCENE IN PREPRIČLJIVA PROTIVOJNA IZPOVED. 25. avgusta ob 22. uri erot. film NEUMORNI LJUBIMEC - nočni kino. 26. avgusta ob 18. in 20. uri amer, vojni (akc.) film JURIŠ NA BAZO GLORIA. 28. avgusta ob 18. in 20. uri it. we-stem SODNI DAN. ZAGOTOVO JE TO FILM ZA VSE, KI SE Z NOSTALGIJO SPOMINJAJO DOBRIH STARIH VESTERNOV - VABIMO! 29. avgusta ob 18. in 20. uri ital, vestem SODNI DAN. 30. avgusta ob 18. in 20. uri amer, grozljivka ŽRELO, IV. del. Kino KUD ŠALOVCI 25. avgusta ob 21.30. uri ital, komedija SUPERLEPOTEC. 26. avgusta ob 21.30. uri erot. film NEUMORNI LJUBIMEC. KINO - LENDAVA PETEK, 24. avgust Ob 19.00 — KAKOR PRAVI OČKA (amer, komedija). Ob 21.00 - LJUDSTVO NEZEM-UANOV (amer. znan, fantastični film). SOBOTA, 25. avgusta Ob 19.00 - TRANSILVANIJA (amer, komedija). Ob 21.00 - KAKOR PRAVI OČKA (amer, komedija). NEDELJA, 26. avgust Ob 18.00 LJUDSTVO NEZEM-UANOV (amer, znan, fantastični film). Ob 20.00 — TRANSILVANIJA (amer, komedija). KINO TURNIŠČE PETEK, 24. avgust Ob 20.30 - TRANSILVANIJA (amer, komedija). SOBOTA, 25. avgusta Ob 20.30 - LJUDSTVO NEZEM-LJANOV (amer. znan, fantastični film). NEDELJA, 26. avgust Ob 15.00 - LJUDSTVO NEZEM-LJANOV (amer. znan, fantastični film). Prodam MOTORNA VOZILA PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1987, prodam. Drvarič, Satahovci 11, ® 26 437. M-474 DIRKALNO KOLO ROG SUPER IN ŽENSKO KOLO prodam. ® 26 426. M-475 Vabljeni na koline z bujto repo v Gostilno ŠPILAK—SIJARTO v Puconce 24., 25. in 26. avgusta! VESTNIK VESTNIK — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič, Jani Dominko, Silva E6ry, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografija), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21-383 in 21-064; odgovorni urednik 21-579; glavna urednica in direktorica, naročniški oddelek, računovodstvo in tajništvo 21-064 in 21-383; GPS (trženje) 22-403 in 21-064; dopisništva: Gornja Radgona 74-597, Lendava 75-085 in Ljutomer 81-317. Telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za trimesečje 1990 je 70,00 dinarjev, za delovne organizacije 140,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk GZP Mariborski tisk, Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. CTX IN APN 6 prodam. Cena po dogovoru. *S? 25 169. M-423 DVA AVTOMOBILA 125 P, registri rana do 16. decembra 1990, prodam. Kološa, Radmožanci 17. LE-12868 126 P, letnik 1977, prodam v celoti za rezervne dele. Cena: 3.000,00 din. Markišavci 21. M-469 FIAT 126 P, registriran, prodam. 'S' -21 943. M-478 FIAT CROMA 1600, stari dve leti, moder, z dodatno opremo, nujno ugodno prodam. Prevoženih ima 40.000 km. Cena 21.000 DEM v protivrednosti. *S? 22 204. M-479 RENAULT 18, letnik 1986, karambo-liran zadnji del, prodam. Gyergyek, Vidonci 26. M-484 LADO RIVA 1300, december 1986, prevoženih 30.000 km, prodam. ® 75 668. M-485 LADO RIVO, letnik 1988, prodam. Kupšinci 5 a. M-489 GOLF, nemški, in centralno peč ter bojler prodam. Veščica 36. M-491 FIAT 1300, v celoti ali po delih, prodam. ® 46 543 — popoldne. M-498 PEUGEOT 304, letnik 1972, prodam. Rajh, 'S? 87 412. M-500 FIAT 125 P in APN 6 prodam. Veselinovič, Grajska 9, M. Sobota. M-5ii 1 VISA II RE, letnik 1986, april, prodam. ® 72 079. M-505 ZASTAVO 101, za dele, traktorsko koso za Steyr (žaba) ter črno-beli tv sprejemnik (star 3 leta) prodam. Gomilica 6. M-506 AUDI 100 GL prodam. Ficko, Roga-šovci 34. M-509 MOPED AVTOMATIC 3, s smerokazi, dobro ohranjen, prodam. Dobrovnik 282, ® 79 026. M-511 MOTORNO KOLO YAMAHA 650 XJ, letnik 1976, prodam. Grabe 4, Križevci pri Ljutomeru, S 21 580, int. 50 — dopoldan, Novak. M-515 RENAULTM TL, letnik 1984, prevoženih 40.000 km, registriran do decembra 1990, prodam. ® 25 295. M-523 RENAULT 16, prevoženih 30.000 km, v celoti ali po delih, prodam. '2? 22 854. M-524 MAZDO 323 — 1.5 SEDAN, letnik 1987, prodam. 2? 76 394, od 19. do 20. ure. M-526 ZASTAVO 750 ugodno prodam z vsemi rezervnimi deli. Zorica Kicoše-vič, Andrejci 10. M-527 AUDI 100 (1974) rahlo karamboliran (prednja stran), registriran do junija 1991, prodam. Krog, Murska 63, ‘S? 26 136. M-529 GOLF J, letnik 1977, dobro ohranjen, prodam za 20.000,00 din. Jurij 11 b, <2? 78 684. M-530 JAWA 350, letnik 1986, prodam. Mirko Štelcl, Kidričevo naselje 7 — bloki — Radenci. M-537 ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1983, prodam. Ostre, Dobrovnik 251 d. M-538 TOMOS COLIBRI, star 6 mesecev, prodam za 10.000,00 din. Borut Titan, Brodarska ulica 41, Krog. M-539 126 P, letnik 1977, registriran do aprila 1991, prodam za 7.000,00 din. ® 76 314 po 15. uri — Bogojina 3. M-542 RENAULT 4 GTL, letnik 1984, ugodno prodam. Bogojina 3, ® 76 314. M-543 TOMOS AVTOMATIC PRODAM. ® 45 006. M-544 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1985, in Zastavo 128, letnik 1987, prodam. ® 45 331. M-546 AVTOMATIK, star 4 leta, s čelado, prodam za 5.000,00 din. Lendavska 23 b, stanovanje št. 158, ® 25 068. M-547 TOMOS CTX, letnik 1989, zelo ugodno prodam. Ižakovci 117. M-550 JUGO KORAL 45, star 22 mesecev, prodam. Metler, Panonska 7 a, Beltinci, ® 21 225, int. 246 — dopoldan. M-558 ZASTAVO 750 prodam. Predanovci 54. M-559 MOPED APN 6, 5 prestav in stereo glasbeni center prodam. ® 21 750, int. 66, dopoldne, popoldne 23 424. M-561 RENAULT 4, letnik 1977, in 4 gume 145/13, ugodno prodam. ® 41210. M-565 TOMOS AVTOMATIK A 3 KLS prodam. ® 21 592 — popoldne. M-567 SKALO 55, staro 20 mesecev, prodam za 60.000 din. Merklin, Vidonci 115. M-576 ŠKODO 105 S, letnik 1983, registrirano do 1991, zelo ugodno prodam. ® 23 825. M-577 ZASTAVO 128 letnik!989/3, prodam. Rogašovci 7. M-578 GS 1.3, letnik 1979, vozen, prodam za 9.000,00 din. ® 22 132. M-583 TOYOTA COROLA 1.3 METALIK, letnik 1987, prodam. ® 74 625, popoldan po 15. uri. GR-13847 ZASTAVO 750 LC, registrirano, prodam. Roman Breznik, Sp. Ščavnica 17 a, ® 60 517 od 7. do 15. ure. GR-13840 CTX 80 ugodno prodam. ® 82 138. IN-14394 POLY ZASTAVA, letnik 1987, prodam. ® 73 500. M-584 FORD TAUNUS 1,6 ugodno prodam, Kovač, Kocljeva 14 g. GRADITELJ! POZOR! Izdelujem stropne nosilce vseh velikosti, zelo ugodne cene, dobava takoj. Večjo količino dostavimo na dom brezplačno, cena zajamčena. Informacije. Željko P.. Novo Selo Rok, R. Končara 16. 42200 Čakovec, telefon: (042) 811 685. nn ŽIVAL! PRODAM ŠTIRI KOZE in ure za avtogeno varjenje prodam. Tišina 31 a. M-477 KRAVO, staro 9 let, brejo 8 mesecev, prodam. Dolnji Slaveči 143. M-487 KRAVO, BREJO 8 MESECEV, PRODAM. Jože Režonja, Štefana Kovača 51, Turnišče. M-494 STAREJŠO KRAVO, brejo 9 mesecev, prodam. Žitkovci 16. M-519 MALE PUJSKE PRODAM Viktor Šebjanič, Peskovci 26. M-520 KRAVO in voz z gumijastimi kolesi, 16-colska, prodam. Vaneča 66. M-569 KRAVE PO IZBIRI, eno s teletom, prodam. Jože Mužinčič, Šafarsko 29 (pri šoli). M-14390 MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 16. ® 46-211. M-570 NESNICE, MLADE JARČICE PASME HISEX, rjave iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah, vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Gostilna Anice Benčec, Bakovci, Prečna 6a. ® 76-070. Pohitite z naročilom, ker bomo v kratkem končali s prodajo. M-MM NESNICE MLADE JARČICE PASME HISEX, rjave iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, ® 24-393, pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bokan, ® 77-686. MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 46. M-MM MLADE JARKICE (kokoši nesnice, stare 18 tednov, prodam. Zvonko Medved, Pribislavec pri Čakovcu, ® (042) 817-897. GR-12873 MLADIČA ČISTOKRVNEGA IRSKEGA SETRA. z rodovnikom, prodam. ® 87-727. IN-14393 ALPSKI SRNASTI KOZI, stari štiri mesece, prodam. ® 62-143. IN-13844 KRAVO, staro osem let, brejo pet mesecev, prodam — po izbiri. ® 62-026. IN-LI3838 KMETIJSKA MEHANIZACIJA TRAKTOR URSUS, 35 KS, prodam. Puconci 78. M-466 SEJALNICO ZA PŠENICO, 15-red-no, prodam. Satahovci 4. M-467 STISKALNICO (PREŠO) ZA SLAMO VELGER prodam. ® 78-700. M-468 DVA KOMBAJNA KLAS, z adapter-jem za koruzo, prodam. Naslov v upravi lista. M-470 TRAKTOR ZETOR 5245, s prednjim pogonom, kot nov, prodam. ® (062) 741-216. M-492 VELIKO STISKALNICO (PREŠO) ugodno prodam. Ponudbe na upravo lista pod. Antikvariat. M-493 TRAKTOR URSUS in prikolico, plug in krave, ugodno prodam. Korovci I a. M-497 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 522, z vsemi priključki, prodam. Dolič 17, Gostilna Špilak. M-513 TRAKTOR IMT 540, ohranjen, prodam. Vonča vas 22, p. Tišina. M-516 JERMENICO ZA TRAKTOR IMT prodam. Tropovci, Jordan 52. M-518 SIPOV CIKLON prodam. ® 48-548. M-521 KROŽNE BRANE UGODNO prodam. Anton Pintarič, Hrastje-Mota 91. M-534 MOTOKULTIVATOR, 5 KS kanadska izdelava, in kakovostno belo vino, laški rizling, prodam. ® 23-512. M-536 SILAŽNI KOMBAJN, tip MEX 2, prodam. ® 87-327. M-540 TRAKTOR IMT 539, 1750 delovnih ur, in smrekove deske, debele 5 cm, prodam. Pečarovci 76. M-553 TRAKTOR IMT 533, 1600 delovnih ur, prodam. ® 82-628. IN-14395 FREZO IMT 806, novo, s priključki, in žago, motorno, Tomos, 30 % ceneje prodam. ® 69-128. GR-13841 MOTOKULTIVA TOR MUTA s pri kolico, domače izdelave, prodam za 13.000,00 din. Tončka Simonič, Ozka 2, Lendava. LE-12870 posesti NEDOGRAJENO HIŠO pri Ljutomeru prodam. Možno na obroke. Zamenjam tudi za avto z doplačilom. Ponudbe po telefonu: 73-316, od 18. do 21. ure. M-473 GRADBENO PARCELO v Preda-novcih prodam. ® 45-166. M-482 CAFE BAR BOLERO, Gornja Bistrica, zaposli natakarico s končano šolo ali ustrezno prakso. Plača boljša kot marsikje drugod. Honorarno zaposlimo tudi ob sobotah in nedeljah. NOVO HIŠO v Genterovcih (voda, elektrika v hiši) prodam. Ponudbe na upravo lista. M-490 ŽUPNIJSKI URAD PEČAROVCI, p. Mačkovci, proda enonadstropno hišo s trgovskim lokalom blizu cerkve. ® 77-057. M-499 HIŠO, v surovem stanju, z nekaj zemlje prodam. Interesenti naj se oglasijo v Logarovcih, 58, ® 87-650. M-502 POSLOVNI PROSTOR za mirno obrt prodam. ® 73-235, do 15. ure — ob delavnikih. M-525 V SREDIŠČU DOBROVNIKA nujno in poceni prodam hišo. Stanislav Papič, Dobrovnik 245. LE-12865 GOSTINSKI LOKAL, opremljen, na Cvenu pri Ljutomeru, oddam v NAJEM najugodnejšemu ponudbniku. Ogled med 12. in 16. uro pri: Marjani Otovič (Kuhar), Cveri 19, Ljutomer. IN-14389 GOZD prodam. ® 26-035. M-562 45-ARSKO PARCELO s starejšo hišo ob glavni cesti, blizu Moravskih Toplic, ugodno prodam. (Spremembe namembnosti zemljišča ni potrebno plačati). Naslov v upravi lista. M-568 PARCELO za vinograd prodam. ® 26-349. M-571 NEDOGRAJENO HIŠO v Krogu prodam. ®(063) 852-220. M-MM VINOGRAD, 23 arov, z gradbeno parcelo, prodam Marija Fras, Plitvič-ki yrh 46, G. Radgona. Gr-13843 HIŠO v Lendavi prodam. Markotan, Mlinska 19. LE-12872 80 arov zemlje, primerne za vrtnarsko dejavnost, v Krogu, prodam. ® 22-118. M-587 razno PRODAM TRISED, star 5 mesecev, ugodno pro- dam. Jurij 126, p. Rogašovci, ® : 78 603, do 15. ure. M-472 KAVČ, dobro ohranjen, prodam. Žitna 8, M. Sobota. M-476 HI-FI KAMACROWN - 2 x 20W, daljinsko upravljanje, LCD, spomin postaj, dvojni kasetofon, v garanciji, prodam za 4.000,00 din. ® : 46 375. M-480 OJAČEVALEC ZA KITARO, 60 W, prodam. ® 24 095. M-481 TRAJNOŽARNO PEČ za etažno centralno kurjavo prodam. ® 26 166. M-496 ŠOTOR, trojček, Induplati, prodam. ® 75 577. M-12858 DVA RABLJENA SODA, 574 in 450 1, 100 g žice za vinograd, škropilnico Stihi, Hondo F 620 Y, s prikolico, in priključke prodam, kovačeva 10, Lendava. Le. 12862 VOZ z gumijastimi kolesi prodam. ® 87 650. M-503 CIRKULARKO ŽELEZNE KONSTRUKCIJE in mizarski pult (»hobl-pank«) v odličnem stanju, prodam. Naslov v upravi lista. M-514 FRANCOSKO POSTELJO, skoraj novo, prodam. ® 26 114. M-517 12 m’ SUHIH AKACIJEVIH DRV PRODAM. Središče 38, p Prošenja kovci. M-526 HARMONIKO, 48-basno, in 4 metre nove balkonske ograje iz lesa prodam. ® 26 480. M-531 GLASBENI STOLP, 2 x 60 W in šotor za 4 osebe prodam. Meolic, Do-kležovje 34 a. M-532 BARVNI IN ČRNO-BELI TELEVIZOR PRODAM ZA 4.300 din. Naslov v upravi lista. M-533 BLATNIKE za DEUTZ 45 nove, po ugodni ceni prodam. Gerlinci 101. M-548 STROJ ZA PLASTIFICIRANJE PAPIRJA, nemški, prodam. ®2I 385. M-551 PRIKOLICO BRAKO ugodno prodam. Novak, Tomšičeva 14, ® 24 364. M-554 VINO, ŠMARNICO, prodam. Bogojina 72. M-555 SATELITSKE PARABOLE ZA SPREJEM VSEH SATELITOV ugodno prodam. ® 46 109. M-564 VIDEOREKORDER SAMSUNG SUX 303, star 3 mesece, prodam. ® 24 432. M-566 POGONSKO JERMENICO za Fer-guson prodam. Satahovci 58 b. M-573 BASS KITARO FENDER PRECISI-ON in bas ojačevalec Acoustic 220 prodam. ® 77 102. M-574 STREŽNO OPEKO ZAREZNIK, 3500 kosov, ugodno prodam. Rogan, Severjeva 15, ® 24 068. M-575 BARVNI TV GORENJE, na daljinsko upravljanje, in kunce, lisice in no-vozelandce, ugodno prodam. Grad 196, ® 77 618, po 20. uri. M-579 STOLP IN TELEVIZOR KAMA-CROVN dosti ceneje kot v trgovini, vse novo, prodam. ® 24 236. M-581 POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO, staro dve leti, prodam. Hozjan, Čren-šovci — stanovanje nad pošto. M-582 ZDAJ PA JE ŽE ČAS, DA Sl NAROČITE PREMOG Poceni kot malokje ga dobite pri KURIVO PREVOZ, Bojan Jakšič, Gornja Bistrica, tel.: 70 106. CENA: velenjski lignit — 609 din/t trboveljčan (kosi) — 1.044,00 din/t PIZZERIJA — GRILL — DOMAČE SPECIALITETE - p0 ROČNI MENIJI GOSTILNA ŽELEZEN BEZNOVCI vabi od četrtka do nedelje na pice: kapricciosa, prekmurska, lovska in sadna. hiienH Ob ponedeljkih zaprto. Cene konkurenčne, vab) Razno POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO s sedežno garnituro in zamrzovalno omaro prodam. ® 21 030 — zvečer. M-586 RDEČE VINO (kloton), 10001, po 8.00 din. ® (042) 830 240. IN-14392 KARAMBOLIRANO KAROSERIJO ZA GOLFA, stari tip, v celoti ali po delih — in razne dele prodam. ® 74 576 dopoldan, popoldan 62 067. M-13846 .kupim ŽAGAN LES, 12 roženic 480 x 12 x 14, 1 lega 600 x 18 x 20, 2 slemeni 500 x 18 x 20, 1 nosilec 450 x 20 x 20 kupim. ® 23 289. M-232 ENOREDNI KOMBAJN za sladkorno peso kupim. ® (062) 721 472, zjutraj ali zvečer. sobe DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti vzame v najem mlad par. Dobro in zanesljivo plačilo pod šifro AVANS. M-9974 GARSONJERO ALI MANJŠO SOBO v Murski Soboti vzamem v najem. Naslov v upravi lista. M-488 Pri ZAHVALI v prejšnji številki Vestnika smo narobe zapisali priimek: Janka Koklja. Pravilno je: JANKO KU-KEL. Za napako se opravičujemo! PREKLIC! „IDdbe«''l Preklicujem veljavnost p 8 e pri zavi dinarskih sredstev H KS Panonka v M^’: 3. M?2* ime Jože Kovač, Tesano PREKLIC! ,nriče«l’,!’ Preklicujem veljavnost sp prvi letnik Zdravstvene so nu, izdanega v sol. I- .5 arjeva Aleksander Kocan Mot Prosenjakovci. M-471 PREKLIC! , britev* „ Preklicujem veljavnos L^galF razreda OŠ Rogašovce, gog^0* 1985 na ime Drago Sms - 22. M-486 T£ ŽALUZIJE IN »1»* JEM IN MONTIRAM ® (061) 722 645. M-6W PREKLIC! ct listka®. Preklicujem veljavnos |n(| M osebnega dohodka v • co št. 49606-7, izdan g pOlje nonka tozd Govedor J er M’ stvo Rakičan na ime a" Odranci 189. M-495 natakarico takoj vat, Črenšovci 3, ®,7® °p0ZO’Li-ZASEBNE TRGOVINE Fzap^ Dekle z aranžersko solo1 ?01# tev kot trgovka. |6. uf-’ fonu: 41 397, od 10. MONTERJA CENT^kimErol!Oi’ VE z odsluženim vojaskjj^.a^ vozniškim izpitom ka javite j|, slim. OD po dogovoru-J.garjeva- , naslov Franc Gregom Radenci © 73 500 TAKOJ ZAPOSLI^ DO, LAHKO UČENO N ATA golita1’ GOSTILNA tva Kančal, Lendava KULTURNI CENTER MIŠKO KRANJEC MURSKA SOBO Komisija za delovna razmerja RAZPISUJE prosta dela in naloge za: VIŠJEGA KNJIŽNIČARJA - IZPOSOJEVALCA lN ■ še ti 56 INFORMATORJA jeVati - Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izp01 slednje: •7obraže'/anl — da imajo končano VI. stopnjo usmerjenega iz smer knjižničarstvo. . za Posebne zahteve: opravljen strokovni izp knjižničarja. iov- Poskusno delo 3 mesece. poinin1 ° Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s v (i nim časom. . naj Kan Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoje pošljejo v 15 dneh po razpisu na naslov: ,qckA KULTURNI CENTER MIŠKO KRANJEC, MUH^ TRUBARJEV DREVORED 4. titj O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obv po razpisnem roku. solz nešteto J ^0 solze grt>b a tebe drag0 niso prehud V SPOMIN bridkf u-27. avgusta mineva losti, odkar nas je z jn 51 stila naša draga m mama Marija Lazar iz Stanjevec • ' z res.n'Cf(>^ Osamljeni in žalostni se ne moremo sprija^/pelo ni več med nami. Težko je življenje brez ,aja jn lia pfj/11 bilo je tvoje življenje. Veliko si za nas žrtvo s;lfno F nismo stisnili ti roko v zahvalo. Ostali sta Eno leto v preranem grobu spiš, v naših srcih še živiš, nihče ne ve, kako zelo, zelo boli, ko tebe več med nami ni. Ni te, da bi nas bodrila v bodoče dni... V SPOMIN Čas beži, 20. avgusta je minilo leto, polno žalosti in bolečine, odkar nas je zapustila naša nepozabna dobra žena, mama, tašča in stara mama Jolanka Herceg roj. Kodila iz Prosenjakovce ni '? zemlje kot dobra semena, da bi si znova segli v tople dla-8r»b n I a Za'ost 'P bolečina domujeta v naših srcih, ko ti na prerani zni večnega spomina in prižigamo sveče večne Ijube- bijra? ' ae'° ‘n.lrPbcnje tvoje je bilo življenje. Za teboj je ostala veli-nih J!1”?’ v naših domovih in naših srcih so ostali sledovi tvojih prid-D0|,rj ..k-Odnesla si radost, ostal je le grenak spomin na minljivost. bj ii r?U - ’ kva'a vsem, ki se z lepo mislijo ustavljate ob njenem gro-Pnnašate sveže cvetje in prižigate sveče ter z nami delite žalost in Draga bolečino. ■ zena> mama, tašča in stara mama, ostala si nam v lepem spomi-ZlatkoOi^Oi/^LOJOČI; mož Jožef, sin Zoltan z ženo Vero in vnuk Urška, ^'v'ra z možem Ladislavom, vnukinja Petra in vnukinja možem Velnerjem, hčerka Margita z možem Ludvikom ter vnuk ____ . Ladislav V rodni zemlji mirno spita, a v naših srcih še živita. V SPOMIN 24. avgusta bo minilo žalostno leto, od kar nas je zapustila draga mama, babica in prababica Terezija Hamlet iz Radenec 15. junija so minila tri leta, odkar nas je zapustil dragi mož, dedek in pradedek Franc Hamler iz Radenec Eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Rožice ti bom na grob nosila, dokler me ne bo črna zemlja krila. N SPOMIN 24. avgusta bo minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek Viljem Mešič iz Murske Sobote Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi Zakaj usoda posega prav tja, kjer je najmanj zaželena, vzame ti, kar ti je najdražje, in ti dodeli pusto osamljenost, polno spominov. V SPOMIN Janku iz Andrejec K tvojemu preranemu grobu hodimo že eno leto, pa se nam zdi, da smo še včeraj snovali lep jutri, ljubljeni sin. Danes ne moremo dojeti, krute resničnosti in nič ne more ublažiti naše bolečine. Vsi tvoji žalujoči, ki smo te imeli radi ZAHVALA V 57. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Jožef Vincetič iz Murske Sobote Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in kolektivom za darovane vence in cvetje, izrečeno sožalje ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat— iskrena hvala. Vsi njegovi Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo tvoji vsi. ZAHVALA V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in prababica Ana Zadravec roj. Terboča iz Turnišča Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Zadravcu za dolgoletno zdravljenje in patronažni s. Mujdričevi, g. župniku in g. kaplanu, govornici KS in ZZB, vsem pevcem in dobrim sosedom. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi Vse,h, ki se ju spominjate in obiskujete njun prerani grob. Žalujoči: vsi, ki smo ju imeli radi V SPOMIN 28. avgusta 1990 mineva osmo leto globoke žalosti, odkar nas je zapustila naša draga hčerka, sestra in svakinja Rozika Dominko iz Beltinec V sem, ki se z dobro mislijo ustavite pri nJenem grobu in prižgete sveče. C' Vsi njeni najdražji Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša pd življenja. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite. L M*lstetak„ x . ZAHVALA Venci ter j številno, s spoštovanjem, toplo besedo, cvet-na< rovi za svete maše pospremili na zadnjo pot ega dragega moža, očeta in brata Andreja Novaka 5;, str°jnega ključavničarja v pokoju iz Bratonec Vss U QsebV1^U,eVa' P°sebna zahvala zdravnikom in medi-n; 'nternega oddelka Bolnice Murska Sobota za ^ds. ing0V'm Pravljenjem, g. duhovnikom za lep po-u^^oma f?evcem za odpete žalostinke. Zahvala tudi i> f^^hiko *n Bratonci za ganljive poslovilne be-°sebe- 01 'n gasilcem za častno stražo in udeležbo na J Pa Se zah >• ■ P°grebu- , na*ha v . .Jujeva vsem sosedom in znancem, ki so ežkih trenutkih priskočili na pomoč. Žalujoči: žena in hčerka ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče Aleksander Vlaj iz Bodonec 127 Ob boleči izgubi našega dragega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, predvsem Novakovim, prijateljem znancem in gasilcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in vence, darovali za dobrodelne namene, nam pa pisno ali ustno izrazili sožalje. Posebna hvala g. duhovniku Jošarju za čudovite besede ob slovesu, hvala njegovim bivšim cerkvenim pevcem, Prekmurskemu oktetu, Zorici in Šišleku za odigrano uspavanko in Tišino. Predstavniku gasilcev, cerkvenemu zboru in KS se za besede , sip,veda globoko zahvaljujemo. Vsem še enkrat — iskrena hvala. Žalujoči: sin Sanji, snaha Greta in svaterja Marika Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 65. letu starosti nas je po krajši in hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Alojz Recek iz Večeslavec 12 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč in ga v tako velikem številu od blizu in daleč pospremili k zadnjemu počitku ter in šoPke’ nam Pa izrekli b zahvala gre kirurškemu oddelku v Rakičanu, ki so mu v stanjih dneh življenja lajšali bolečine. Hvala tudi kolektivoma Mure in Moravskih toplic, g. župnikoma, pevcem, vsem, ki * darovali za sv. maše, ter Agici za ganljive poslovilne besede. Vsem ša enkrat — iskrena hvala! v ...... M .riia sinovi Alojz z ženo Bernardko, Stanko z Žalujoč': z ena Mmr^ ZC"° , rnsdiem vnuki Mateja, Alež, Mihec, Nina in Tadej, se-jana stre in brat z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA V 65. letu starosti nas je po kratki in hudi bolezni za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama in tašča Etelka Hari roj. Abraham iz Križevec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem žalostink, ter predstavniku krajevne skupnosti za ganljive besede ob grobu pokojnice. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi O, vsi, ki srečal sem vas kdaj na cesti življenja, rad poslal bi vam pozdrav. Še vedno ste sopotniki mi zvesti. Rad vsaj za hip bi zvami spet postal, vam segel v roko, rekel vam besedo in z vaših ust odmev pričakoval. (Rado Bordon, Srečanja) ZAHVALA V 69. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat Koloman Kurnjek iz Dolenec 53 Ob težki izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki ste nam priskočili na pomoč, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Viliju Hriberniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predsedniku KS Bediču za lepe poslovilne besede, družini in firmi Oberrmayer ter družini Naycinger iz Uhendorfa v Avstriji. Iskreno se zahvaljujemo tudi 317. brigadi, Mure G. Petrovci. Vsem skupaj — iskrena hvala. Žalujoči: žena Julija, hčerka Ivanka z možem Mirkom vnuki Vlasta, Anita, Benjamin, Patricija, brat Franc z družino, svakinji Ana in Marija z družino, nečakinja Marija z družino ter drugo sorodstvo iz Madžarske in pri nas L ^ AVGUSTA 1990 Stran 23 v besedi in sliki INDUSTRIJA KONFEKCIJE VELIKA POLANA Po 12 ur za Francoze JUBILEJNI KOLESARSKI MARTON TREH SRC — Kolesarski klub Tropovci je pripravil 10. jubilejni kolesarski maraton treh src, ki sodi v okvir prireditev radgonskega sejma. Sodelovalo je okrog 250 kolesarjev iz celotne Slovenije. Najštevilčnejša je bila ekipa Gorenje Muta, najstarejša udeleženca pa 54-letna Angela Marinič in 65-letni Adolf Topolovec, oba iz Murske Sobote. Poleg medalj udeležencev so tokrat podelili tudi spominske jubilejne medalje. Foto: F. Maučec V velikopolanski tovarni konfekcije dela ne manjka. Res je sicer, da 'vpravljajo v glavnem tako imenovane dodelavne posle (kupec pošlje surovine) in da imajo izdelovalne zmogljivosti zasedene do konca leta, kljub temu pa so sredi časa dopustov sprejeli izredno naročilo svojega nemškega partnerja: izdelavo 6200 kombinezonov za francoske vojake strojnike. Šivali so jih neprekinjeno 24 ur na dan dobra dva tedna in naročilo izpolnili ob dogovorjenem času. Dela se je lotilo 50 delavcev, ki so delali po 12 ur (od 2. do 14. in od 14. do 2. ure) dnevno. Š. S. NOV POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT V SOBOTI — Na vogalu Lendavske in Cvetkove uhce Soboti gradijo delavci SGP Pomurje in njihovi koop ^^111 slovno-stanovansjki objekt. V pritličju bo 6 loka ov’.sjropiil>' za trgovske in gostinske potrebe ter pisarne, v 6 na ^11 mansardo pa bo 34 stanovanj. Skupna površina stan1 prostorov bo 1926, poslovnih pa 248,5 kvadratnih m« računska vrednost objekta z okolico je 25 milijonov di vestitor del pa je oddelek za stanovanjsko gospo« Skupščini občine Murska Sobota. Računajo, da no predali namenu junija prihodnje leto. Foto: M- Jerse- PINCE-TORNVISZENT-MIKLOS Dva dni odprte meje Na meji z Madžarsko postaja vedno bolj zanimivo. Po dnevu odprte meje, ki smo ga imeli prejšnji teden pri Martinju, se bo tokrat za dva dni odprla meja pri Pincah. 26. in 27. avgusta bodo imeli krajani sosednjih vasi možnost, da si po dolgih letih spet sežejo v roke na meji med Pincami in Torniszentmiklosem. Slovesnosti se bodo začele v nedeljo ob 9.00, spregovorila bosta tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in predsednik županijskega sveta Žalske županije Laszio Varga. Udeleženci srečanja še bodo ob 11.00 udeležili maše v Tor-niszentmiklosu. Drugi dan odprte meje bo potekal v znaku okrogle mize v Pincah, katere tema bodo etnografske značilnosti in običaji teh krajev. Na pogovoru naj bi spregovorili tudi o drugih vprašanjih: o nadaljnjem odpiranju meje med državama, predvsem ob meji. Za vse državljane SFRJ bo prehod meje možen tudi z osebnimi izkaznicami. se — Gasilsko društvo KOBILJE prireja DRUŽABNO GASILSKO SREČANJE IN VELIKO VRTNO VESELICO v soboto 25. avgusta! — Družabnega srečanja se bodo udeležila tudi društva z sosednje Madžarske in iz Trbovlja, prične pa se ob 16.00 — Ob 19.00 vabljeni na veselo rajanje z ansamblom RINGL-ŠPIL — Čakajo vas odlične specialitete in domača kapljica! — Pridite v Kobilje, veselo bo! Tudi letos so krajani Razkrižja pripravili tradicionalne vaške igre. Kot kaže, so iz leta v leto bolj priljubljene, saj se jih udeležuje vedno več tekmovalnih ekip, pa tudi obiskovalcev je vedno več. Začele so se s povorko vozov, na kateri so posamezni kraji iz KS Razkrižje in Hrvaške prikazali najrazličnejše značilnosti, kot so: opekarji s Šafarskega, oljarji iz Gi-bine, mizarji z Razkrižja, pintarji iz Banfija, Čebelarji in koritarji iz Ve-ščice... V povorki so nastopili tudi člani folklorne skupine in moškega pevskega zbora kulturnega društva Razkrižje. V tekmovalnem delu vaških iger pa so se ekipe pomerile v najrazličnejših zabavnih spretnostnih igricah. Prireditvi ob rob lahko zapišemo še to, da je organizacija lahko vzor za številne podobne dogodke, ki pa so za razliko od vaških iger na Raz-križju organizirane površno in zgolj zato, da jih pač imajo. D. L. Čedalje več je ljudi, ki skušajo čez mejne prehode pretihotapiti orožje in strelivo. Cariniki in policisti pa iz dneva v dan spoznavajo prav neverjetne načine tihotapljenja. Tak zanimiv, a vendarle naiven način, si je izmislila tudi Pištole so ji povečale prsi 38-letna Rozalija S. iz okolice Krapine. Na mejni prehod Šentilj se je pripeljala kot potnica v osebnem avtomobilu. Ženska se je zdela carinikom sumljiva, celo oblečena je bila nenavadno za ta letni čas. Sum, da z njeno prtljago nekaj ni v redu, se je hitro potrdil, dokaz pa so našli pri ženski. V nedrčku je nosila štiri pištole kalibra 7,65 milimetra, v damskih vložkih pa je imela še štiri rezervne okvirje. Orožje so zasegli in jo prijavili sodniku za prekrške. VERŽEJ SREČANJE SLOVENSKIH GANČANI Novih 150 telefonov j V Gančanih končujejo z deli pri razširitvi omrežja. Predvidevajo, da bodo dela končali še ta poslej J® bo v septembru že telefon zazvonil v 150 domačija - ,^^111 bilo v Gančanih le 8 telefonov. Nove pridobitve sestajali23 veselijo, saj so kot ena večjih krajev po telefoniji re j j]j vf3' sosednjimi naselji. S tem pa še ne bodo dolgorocn pa F sanje telefonije, saj se že pojavljajo novi naročn' > ova telf' zaenkrat ne bo mogoče ugoditi, čeprav to omogo jgvolj11). fonska centrala na beltinski pošti. Tega namreč telefonski kabel med Beltinci in Gančani. Zato peyati’J novi naročniki, če bodo želeli priti do telefonov, P p. !»■ di za debelejši kabel. — KRVODAJALCEV Krajevna organizacija Rdečega križa Veržej je pripravila v soboto prvo srečanje krvodajalcev Slovenije. Udeležilo se ga je prek 400 članov iz vse Slovenije. Že dopoldne so si ogledali Veržej in znamenitosti (vključno z Babičevim mlinom, kjer so jih pogostili s pravimi domačimi krapci), nato pa so se odpravili v termalno kopališče Banovci. Tam so udeležence najprej pozdravili predstavnik organizatorja, predsednik Rdečega križa Slovenije, in slavnostni govornik, dr. Božidar Voljč, predstojnik oddelka za transfuzijo Republike Slovenije. Spregovoril je o organiziranosti krvodajalstva in njegovem pomenu. Povedal je, da smo med državami z najbolj razvitim krvodajalstvom, saj daje kri okoli 5,5 odstotka vseh Slovencev. Prvo srečanje krvodajalcev se je nadaljevalo z družabnim srečanjem. Po ocenah krajevnega odbora RK je prireditev sicer uspela, kljub temu pa so pričakovali nekaj več udeležencev. Nekateri kljub prijavam niso prišli v Veržej, vzrok pa je, kot običajno, pomanjkanje denarja. Kljub temu so krvodajalci prepričani, da bodo s tovrstnimi manifestacijami nadaljevali. D. L. Obrest BIODIS BIODIS unorabljamo za sajenja ali kot dodatek k zemlji za sajenje lončnic. Vsebuje biološko čista hranilna sredstva, ki pospešujejo rast, cvetenje in tvorbo semen. OM««" £ irF1'.’ nos'1! iiiF postopku U«g lastno5^, J? 'SS^^ Brest, Industrija pohištva, n sol °',h „/ Tozd Mineralka, Tovarna ognjeodpornih minerain p 61380 Cerknica, Jugoslavija . Telefon: (061) 791-200, telex: 31167, telefax: OB 14. URI NA TRGU SLAVKA Javno žrebanje srečk blago-vno-denarnega srečelova Odbojkarskega kluba Veržej, glavna dobitka sta osebna avtomobila Yugo koral 45 in Zastava 126 P. Goste bosta zabavala ansambla Marela iz Mengša in Pohorje expres iz Maribora • Presenečenje večera bo ognjemet! SUPER, SUPER I m SGP POMURJE ■ (0^ 69000 Murska Sobota, ulica Štefana Kovača 10, žiro račun: 51900-601-10131, poštni predal: 110,,ele telex: 35 255 YU GRAFOM, MURSKA SOBOTA AKCIJSKA PRODAJA - TEGOLA CANADESE (uvoz iz Italije) - BALKONSKE IN VRTNE OGRAJE POKROVITELJI PRIREDITVE SO: INGRAD LJUTOMER, PRLEKIJA LJUTOMER IN POMURKA, MESNA INDUSTRIJA MURSKA SOBOTA - BETONSKA GALANTERIJA LOKALI IN STANOVANJA - RADENCI - LOKALI IN STANOVA^' V času POMURSKEGA SE^^