Vreme M kresom prosi, najdeži, potem ’ Prositi treba ni. Sprva bo ablačnp j z občasn^^^^ vinami, nato tla * Murska Sobota, 24. junij 2004, leto LVI, št. 26, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit pana MO Murska Sobota se govorilo. Tokrat pa gre zares. ton Slavic je raj odstopil So Nizozemci kupci Pomurskih mlekarn? Str. 2 - Ko se vmeša politika Imenovanje ravnatelja na Osnovni šoli Kapela Treba se je bilo pravilno odločiti Nepreslišano NAROČNIK 1.439 pakiranj cma zn kg, različni dobavitelji !rnn Celeia 899.- teleta Trajno nizka cena PURANJA PIKNIK PLOŠČA pakirano, cena za kg Perutnina Ptuj 1.049 ČEVAPČIČE & različni dobavitelji __ Posebna 999-- ponudba SLADOLED COBANA družinske paličice, 10 x 70 mb Mercator COCKTA 1,5 litra, Kolinska, Ljubljana Ponudba velja do prodaje zalog. AKTUALNO Zadolževanje ljutomerske občine »Nič drugega ne želim, kot sedanjemu županu še en mandat,« je ob sprejemanju sklepa o najemu dolgoročnega posojila izustil nekdo iz ozadja sejne sobe. A ljutomerski svetniki pretirane zaskrbljenosti zaradi novega zadolževanja niso pokazali, ne tisti z leve ne z desne strani omizja. Skoraj brez razprave in ob takšni odločitvi pričakovanega ključnega vprašanja, ali se ni dalo priti do denarja kako drugače kot z najemanjem dragega posojila, so sprejeli sklep, da občina Ljutomer najame dolgoročni kredit za sofinanciranje gradnje čistilne naprave Ljutomer v višini 40 milijonov tolarjev in vodovoda Desnjak-Stara Cesta v višini 20 milijonov tolarjev za dobo sedmih let. Šestdeset milijonov posojila pa bo navrglo še dobrih deset milijonov tolarjev obresti Očitno je svetnikom za dvig rok zadostovalo pojasnilo, da sta investiciji vključeni v načrt razvojnih programov občine. To bo že četrto dolgoročno posojilo občine, lani so najeli šestdeset milijonov za obnovo ljutomerske osnovne šole, odplačuje pa še dve iz leta 1994 in 1998. Zadolženost na zadnji dan lanskega leta je znašala 115 milijonov tolarjev, občina pa je izdala še dve poroštvi Javnemu stanovanjskemu skladu v višini 46,5 milijona tolarjev Pa sama višina posojila ne bi bila tako v nebo vpijoča, če zaradi prazne proračunske blagajne in zategovanja že ne bi pokalo po vseh šivih, pa če povzamemo v bran te trditve samo razprave z zadnje občinske seje Javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, imajo likvidnostne težave, to pa pomeni, da dobavitelji že grozijo z ustavitvijo dobave, zaposleni pa so ostali brez regresa. Ceste razpadajo, za vzdrževanje pa ni denarja niti načrta za obnavljanje. Projekti, v katere je občina že vrgla veliko denarja, na primer Jeruzalem, se ne premaknejo z mrtve točke, kljub podaljševanju uporabe smetišča pa bližnjim stanovalcem ne morejo priznati odškodnin, saj bi to sprožilo_plaz odškodninskih zahtevkov, odložene pa so še mnoge druge obljube krajevnim skupnostim. M. H. Ko se vmeša politika Imenovanje ravnatelja na Osnovni šoli Kapela Treba seje bilo pravilno odločiti Prejeli smo Jevšek, anonimke... Na uredništvo smo prejeli pismo kot odgovor na članek Jevšek, anonimke in policijski preprodajalec. Glede na že predhodno objavljena prispevka na televiziji in članke v drugih časopisih, kjer so bile objavljene tudi začetnice mojega imena in nato glede na vsebino članka, ki ste ga vi objavili ter v njem še bolj podrobno z določenimi podatki, kot je moja izobrazba, mesto zaposlitve, datum in način prenehanja delovnega razmerja v Policiji ter moja kandidatura za generalnega direktorja Policije, prikazali, daje večina oseb, s katerimi sem bil v kontaktu, vsi bivši sodelavci in vsi sorodniki ter znanci, sosedje in prijatelji, takoj vedela, da gre za točno določeno osebo, torej mene. V naslovu je napisano, da naj bi bil »policijski preprodajalec”, kar ima še posebno zelo žaljiv prizvok. V nobenem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi bil preprodajalec, kaj šele, da bi bil policijski preprodajalec” oziroma da bi nezakonito prodajal avtomobile. V Članku me označujete kot »Pokvarjeni policist?*, ki je zelo žaljiva in neresnična trditev, saj nisem bil nikoli disciplinsko kaznovan, niti ob prenehanju delovnega razmerja nisem bil v nobenem disciplinskem postopku, prav tako nikoli nisem bil kaznovan za kakršno koli kaznivo dejanje ali prekršek. Ves čas trdite, da sem se ukvarjal s preprodajanjem avtomobilov, kar pa seveda ni resnično, kot sem že opisal v zgornjem delu. Prav tako je zelo žaljiva trditev, da naj bi se zadnja leta ukvarjal z nečednimi posli in naj bi imel prste vmes tudi pri vodenju ilegalnih prebežnikov čez mejo. Kse te trditve so lažne in popolnoma neresnične, saj Še nikoli nisem bil kaznovan, kot sem že navedel, niti zoper mene ne teče VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH lidaja: Podjetje u Informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: lr »tawim poslovod-U *?T pwip»*ala *io' v " Kodelo«. zn ju. po i, "JMW Mura tej nemški »s? najem prostnt* "^ška tunu, k' ’'dddutti znamk žen-‘■'•'sokegt cenovnega •».Č' M ki rfn kunca tet* s 120 milijoni , ki \ih bo zate ; ° Wilsttsf'o M delo, pa >a nedoločen Jo delavcev,ki * v?; 'Č Ptav tako zaposleni ^■Y11 ' Pre' v? xtboto, zanje ^a^’^neUzard zaaotu " i, . '^'ezarčMedc ki v v-^^slu* delavcev, '■''kri, ' MlUOOd- ' ^*^ekTni’' dahnh izkušenj ^kik. ‘ saji soboškimi pet let Partnerjem S podpisom pogodbe o sodelovanju med Muro in firmo Rene Lezard bo sle dnja v proizvodnih prostorih obrata v Gornjih Petrovcih ustanovila novo družbo in v njej za nedoločen čas zaposlila 80 Murinih delavcev. Foto: Aleš dobili nobenega uradnega dopisa ali izjave,« je za Vestnik povedal Geza Farkaš, predsednik LDS Murska Sobota. »O tem jaz nič ne vem in me tudi Slavic ni osebno obvestil. Res je edino to, da je o svojem odstopu večkrat mimogrede namigoval. Več pa bom vedel, ko se bova osebno srečala.« Po naših podatkih se do zaključka redakcije to ni zgodilo, saj naj bi bil Slavic za vse nedosegljiv. »Vsak je pri svojih dejanjih svoboden in lahko svobodno odloča, res pa je, da imajo nekatera dejanja tudi posledice,« pravi Farkaš. Na vprašanje, ali imajo v stranki kakšnega kandidata za župana, pa je dejal: »Lepo bi bilo, če bi lahko koga samo tako ven potegnili - Po informacijah o odstopu bo občinska mandatna komisija predlagala sprejem ugotovitve sklepa o prenehanju mandata. Predvidevajo, da bi bila ta seja mestnega sveta 6. julija, potem pa bo prišlo tudi do razpisa novih volitev. Te se morajo izvesti v roku od 60 do 90 dni in lahko se zgodi, d a.bodo hkrati z državnozborskimi volitvami. A. Nana Rituper Rodež Komentar Včeraj je bil sklican zbor za republiko s prvopodpisanim Dimitrijem Ruplom. Zaradi zaključka redakcije ne morem podrobneje ocenjevati vsebine zbora. Toda ne glede na to je za sabo potegnil določene konsekvence, ki jih ni mogoče zaobiti. Že znotraj vladajoče stranke LDS je dvignil veliko prahu in Stranko pripeljal tako daleč, da je ministru dala jasno vedeti, da gre za biti ali ne biti. Vprašanje sicer je, ali bo šla J. Votek stranka v tej zgodbi do konca, Rupel je bil v svojih stališčih po volilnem porazu jasen in je povedal, da so se liberalci oddaljili od sredinske politike in posledično zaradi tega tudi izgubili volitve. Pa to že ni več toliko pomembno, pomembneje je, ati bo znotraj LDS prišlo do končnega obračuna z Ruplom. Ob tem, da druge liberalne zgodbe obelodanjenja v zadnjem obdobju niso doživele epiloga, je vprašanje, ali bo obračun z Ruplom tako radikalen, kot je napovedan. V tej zgodbi namreč ne smemo prezreti še enega dejstva. Po Drnovškovem odhodu je bil Rupel poleg ministrovanja v vladi zunanji minister stranke doma. Bilje namreč edini, ki je vzpostavljal stike in tudi komuniciral z opozicijo, predvsem s koalicijo Nova Slovenija. Lahko domnevamo, da položaj na jesenskih volitvah za LDS še ni , nujno povsem izgubljen, je pa vprašanje, ali ji bo zagotovljen takšen monopol, kot so ji ga omogočile pretekle volitve. Na tej ravni pa jim radikalizem, s katerim se izkazujejo sedaj, verjetno ne bo koristil, še posebej, če bo treba iskati zaveznike za novo koalicijo. Toda glede na sedanje razpoloženje med obema blokoma je ta zgodba težko verjetna. Čiščenje Ne glede na to, kaj se bo zgodilo na vrhu stranke, je pomembno tudi, kako bo stranka reagirala na lokalni ravni, kjer se vleče za njo kar nekaj vprašljivih zgodb. V Kopru naj bi prišlo do čiščenja z odstopom dveh članov vodstva, čeprav gre pri enem za imenovanje za direktorja ene od institucij blizu vlade. F torek je prišlo po aferi z občinsko komunalo do zamenjave vodstva v Novem mestu, kjer je prevzel krmilo stranke Miloš Kovačič in, kot kaže, je izgubil podporo župan, ki je bil dolgo Časa pod zaščito stranke, čeprav so mu očitali »čudneposle« že v časih, ko je bil veleposlanik v Zagrebu. Ali bo na vrsti tudi Murska Sobota? V načelu v tem okolju trenutno ni na površju »afera, vendar se na županski ravni nekaj spet dogaja. Da za-deve ne tečejo najbolje, se je videlo že po zasedanjih občinskega sveta, ki seje v primerjavi s preteklostjo, ko seje sestajal tudi dvakrat na mesec, sedaj sestajal izredno redko in sprejemal le najnujnejše odločitve. Ni nujno, da to pomeni, da delo ni teklo, vendar je prisotnost župana Slavica vse manj čutiti. V ponedeljek je po mestu začela krožiti novica o napovedanem odstopu župana Slavica, potrditve katere pa ni bilo mogoče nikjer preveriti, čeprav je nihče ni potrdil in ne zanikal. Nekoč so podobne govorice že krožile. Tokrat je drugače. Ob tem, atije župan Slavic odstop napovedal in ga še ni uradno podal, se sedaj ne da več kalkulirati. Tokrat je v imenu občine in verjetno tudi v imenu stranke spregovoril podžupan in odstop potrdil, čeprav bi bilo korektno, da to stori sam župan. Morda tega ni storil zato, ker računa na možnost premisleka in umika odstopa. Čas pa je žal preveč občutljiv, da bi se lahko še naprej šel take igriee. Navsezadnje na volitvah za župana njegova zmaga ni bila več tako superiorna, da bi mu dajala možnost tovrstnega manipuliranja. Uspeh stranke na volitvah v občinski svet pa je bil v obratnem sorazmerju z njegovo zmago s prednostjo dveh ali treh glasov. Igre je torej konec. V.Soboti se je začela tekma za novega župana. OBVESTILO POTROŠNIKOM Beno že doslej ustvarjali okoli poldrugi milijon evrov letnega prometa, v prihodnje pa se bo podvojil. Po Escadi, ki je lani prevzela Murine prostore v Gornji Radgoni, je to druga nemška firma, s katero so se v Muri odločili za tovrstno obliko sodelovan ja, po zagotovilih prvega moža soboških tekstilcev pa takšno sodelo vanje zagotavlja tudi večjo socialno varnost zaposlenim. Tuje firme, ki se odločijo za vlaganje v novem okolju, po njegovem proizvodnjo tu tudi obdržijo, medtem ko tiste, ki iščejo zgolj dodelavne posle, proizvodnjo lahko kaj hitro preselijo na trge s cenejšo delovno silo. Firma Rene Lezard Mode iz Schwarzacha je ugledna nemška modna hiša, ki je bila ustanovljena pred petindvajsetimi leti, v kratkem času pa si je ustvarila visok ugled. Družba, ki se ukvaga tako z moško kot žensko modo, ima razvejeno prodajno mrežo, kjer pod svojo blagovno znamko ne ponuja le oblačil, pač pa tudi veliko modnih dodatkov. V do-govom oz. pismu o nameri, ki so ga podpisali z Muro, naj bi nemško podjetje prostore v Gornjih Petrovcih vzelo v najem, pozneje pa bi jih tudi odkupilo. Ludvik Kovač KUPCEM TRGOVSKEGA SISTEMA MERCATOR (ŽIVILA) J H ONEMOGOČEN NAKUP MESA IN MESNIH IZDELKOV PROIZVAJALCEV MIR IN AGROMERKUR Meso jefhc, zdravo. Obveščamo javnost, predvsem pa porabnike mesa in mesnih izdelkov proizvajalcev MIR -Mesna industrija Radgona in AGROMERKUR Murska Sobota, da zaradi poslovne politike sistema MERCATOR od 1. julija dalje tudi v (nekdanjih) prodajalnah sistema ŽIVIL v sicer zelo široki paleti izdelkov ne bo mesa in mesnih izdelkov domačih proizvajalcev MIR in AGROMERKUR. Tako nastalo zožitev ponudbe »najboljšega soseda« bomo nadomestili s še pestrejšo in ugodnejšo ponudbo naših izdelkov in mesa pri njegovih sosedih TUŠU in ŠPARU ter tudi pri trgovcih ERA. VELE, LECLERC in KLASEK ter v drugih pestro založenih prodajalnah in v lastnem MESNEM CENTRU v Murski Soboti. Ob tem se bomo posebej posvetili izdelkom blagovne znamke nenavadnega, vendar zapomljivega imena AVE, ki združujejo tradicijo kvalitete s sodobnostjo proizvodnje in načina ponudbe, poseben poudarek pa bomo namenjali kakovosti, neoporečnosti in sledljivosti domačega svinjskega mesa edine tovrstne blagovne znamke PIGI (Pitanec z Garancijsko Izjavo). Z iskrenimi pozdravi MIR, d. d. in AGROMERKUR. d. O. o. AGkOMERKUR P« I 8 k s 8 LOKALNA SCENA 24, junij 2004- Venn TEMPIRANO Mitja Ficko, na Občini Gornja Radgona odgovoren za ceste: »Zelo težko je na strani države imeti nekega pametnega sogovornika. Kakorkoli se že to sliši, ampak tako pač je. Država noče nič slišati o pločnikih. Mi smo ve dno v stiku z njimi in nanje pritiskamo, ampak naletimo na gluha ušesa, sami pa ne moremo narediti nič, ker nas vedno opozorijo, da je to državna cesta.« Neva Karba, vodja vrtca v Stročji vasi: »Ponosni in veseli smo, da je naš otrok Žan Žnidarič osvojil 1. nagrado na državnem natečaju Narava in druge nesreče ■ Nevarne snovi 2O03/2004. Z našim delom skušamo otrokom že od malih nog privzgajati pravilen odnos do okolja.« Franc Perkič, več kot 30 let brodar na kroŠkem brodu: »Kraški brod vozi čez dan, vendar se ljudje ob mostovih čez Muro bolj malo vozijo z bro-dom. Še največ domačini, turistov pa ni veliko. Spomladi, ko so vozili drva, jih je bilo več. Kolesarji raje gredo čez most, še največ je pešcev Ljudje pravijo, da nimajo denarja. Naj povem, da stane ena vožnja z brodom sto tolarjev za pešca, 150 za kolesarja in 300 za avto. Če bi bilo v tem kraju več turizma, bi bilo tudi več prevozov.« Tomo Kruhek ob zagonu proizvodnje v Kobilju,- »Program je perspektiven, saj ga v Slovenj Gradcu delajo že dvajset let. zahteve pa so vse večje, saj gre za firmo, ki ne bo propadla. Zato računamo, da bomo tudi mi lahko dolga leta delali, saj imamo urejeno kooperantsko pogodbo s Preventom.« Rudi Horvat, podžupan soboške občine, o Soboških dnevih: »Vsako leto je težje, vzrok pa je v slabem gospodarskem stanju in tudi v prevzemih. in odkupih domačih podjetij. Tako je vse manj podjetij, ki so pripravlje na prispevati v te namene.« Angela Mitrovič ob vključitvi apaške šole v mednarodno mrežo eko-šoi: »Zastava je lepa. Seveda smo nanjo zelo ponosni. Če jo hočemo obdržati, moramo Še naprej pridno delati, zato že zdaj načrtujemo in tudi izvaja mo nove naloge, da bomo te pogoje izpolnili.« David Reeder, mednarodni koordinator Do- i navsko-karpatskega programa WWF-a: »Zadali ste si veliko nalogo. Mislim, da na začetku projekt lahko izpeljete s prostovoljci, ampak kmalu boste morali imeti de nar, da jim boste lahko plačali. Ne nujno veliko, a plačati jim boste morali...« Janez Ferenc, predsednik kulturnega društva Veržej: 'Oča rihtar’je bil zmeraj kriv za vse, kar se je v Veržeju zgodilo. Tudi če je soseda sosedi vlila pomije za ograjo ali pa je sosedo v gosak pojedel solato. Use stvari je moral rešiti ‘oča rihtar'. Takrat mi je bila to najljubša vloga, ker je lahko o vsem odločal in bil neke vrste zapovednik vsem drugim Veržejcem 'Rihtar’ je bil pisar, imel je podobno vlogo, kot jo ima danes župan.« OŠ Črenšovcl gostiteljica prešemovcev Spoznavanje, izkušnje Učencev in učiteljev iz Beograda, Konjiča in Murskega Središča žal ni bilo Osnovne Šole, ki še vedno nosijo ime po velikanu slovenske literarne umetnosti dr. Francetu Prešernu, danes delujejo v Črenšovcih, Mariboru, Ribnici, Kranju in Beogradu. Svojčas jih je bilo precej več. Med drugim je nosila to ime tudi Šola v Bogojini. V Črenšovcih so se odločili, da bodo ob koncu letošnjega šolskega leta organizirali mednarodno srečanje Prešernovih šol, na katerega so povabili tudi osnovni šoli JU 1 Konjic v Bosni in Hercegovini in iz Murskega Središča na Hrvaškem. Srečanje je bilo to soboto, ko so pripravili tudi tradicionalno otroško veselico z ustvarjalnimi delavnicami, športnimi igrami, plesom Žal so se gostje iz nekdanjih jugoslovanskih republik zahvalili za povabilo z obljubo, da bodo prišli kdaj drugič. Slovenski prešernovci pa so prišli vsi in se tudi predstavili na skupni kulturni prireditvi, ki so jo povezali še s podelitvijo priznanj za sodelovanje v literarnem natečaju Prešeren 2004 Po besedah ravnatelja Prešernove šole v Črenšovcih Štefana Ftičarja, ki jih je izrekel v svojem pozdravnem nagovoru, je namen takšnega srečanja širjenje Prešernovih idej, medsebojno spoznavanje, navezovanje prijateljskih stikov, izmenjava izkušenj, boljše razumevanje ter spoznavanje krajev in vzgojno-izobražčvalnih ustanov, kjer delujejo šole s Prešernovim imenom. Vse to je zelo koristno tudi po mnenju župana črenšovske obči- Pomagamo reševati problem domovanja in razumeti tudi druga vprašanja. Za vas oblikujemo ugodna stanovanjska varčevanja in stanovanjske kredite s konkurenčnimi obrestnimi merami z odplačilno dobo do 20 let. Izbirate lahko med stanovanjskim kreditom s klavzulo TOM ali z valutno klavzulo, pri kateri se lahko odločite za fiksno obrestno mero, lahko pa izberete spremenljivo obrestno mero, vezano na Euribor Ponujamo vam tudi različne načine zavarovanja kredita ■ lahko zastavite nepremičnine, plačate zavarovalno premijo ali vam pomagajo plačilno sposobni solidarni poroki. Odvisno od namena kredita m vrsto zavarovanja pa vam del kredita lahko izplačamo tudi v gotovini. Izberite svoj odgovor na stanovanjsko vprašanje! ABANKA Okoli vas se naš strel vrti. »Več podrobnosti o kreditih in informativni izračuni so na voljo v vseh enotah Abanke in na spletnem naslovu www.aban.ka.si. Informacije vam posredujemo tudi v Kontaktnem! centru na Številkah (01) 30 07 201 do (011 30 07 204. POMLRSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTV A SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 S srečanja učencev Prešernovih šol v Črenšovcih ne Antona Tornarja, ki je prav tako izrekel dobrodošlico gostom in čestital vsem za dosežke v iztekajočem se šolskem letu. Izrazil je prepričanje, da so lahko učenci in starši zado'™i! Prešernove šole v Črenšovcih. Zapleti na seji občinskega sveta v Radencih Strankarska nas- prot a hromijo deM Že prihod skupine 30 delavcev družbe Radenska Ekoss, d. o. o., na sejo občinskega sveta v Radencih, kjer naj bi se svetniki seznanili z informacijo o namenu prodaje te družbe, ni obetal nič spodbudnega. In res! S skoraj polurno zamudo so namreč začeli sejo, dokler se župan Jožef Toplak s predstavniki političnih strank ni dogovoril, kaj storiti v nastali situaciji. Očitno pa pri tem ni bil dovolj uspešen, saj so potem še dobro uro premlevali, kakšen naj bo dnevni red. Kresali so se namreč različna mnenja in pogledi. j Lil.' jduh država na eleganten nam, da svoje občane d" _ l|flr^ ' so imeli svetniki številne p1 r.ti ■ se je zdelo Francu Pel gano z logiko, da je obrti uvrščena v isto s ' .n-pnir , stvom, trgovino in ,■ e* . tako se je zavzel, da se p^ll7. te nosti podrobno raze e n»ta f Štihec izrazil bojazen,L ■ čin odlok raztegnil v n' želeli zadeve poenostavi' . , . .... in še nekaj svetnikov pa -primeru nesprejetega ° Pričakovanja zaposlenih v Ekossu, da bi to hčerinsko oru^ kupila občina in ustanovila javno komunalno podjetje, se nila. Čeprav so se nekateri svetniki navduševali nad to tem menda lahko organizirali cenejše javne službe, kot so ^tsp;ava|a^ vodo, čiščenje odplak, urejanje okolja itd,, je ta pobuda zaenk vodi. Ugotovili so namreč, da občina za tovrstni nakup \ p^11 zaposlenih nima dovolj denarja, zato naj bi o zadevi še teme J -------------- nu ne bi mogli pridot*11 pi' vbnazemljišča, s- dnja investicij občinske uprave Srev ^yinJ na ta način odrekli p nom tolarjev, koliWr^ pili občinski blagajni 1 razlogi, da so svetn* 1 1 zeleno luč za taO^Jo ^|n točki dnevnega f ■ j leto računu občine p-ft311. !l,.ivzorn.|gr,iJ^ K-razpravijalcev, se K niecu odbor m ra-"' W|ek,k ' j*3. najglasnejši Miha* . prt P . domnevne nepravi - „16^ u občine. Kljub temu • -P' ^1: « ku zaključnici^ Prihodki so znašali ' j tolarjev, odhodki P' milijona sit, pri ^lijon0;^ sticije približno 1* Največ hude krvi je bilo glede županovega predloga, ki je z dnevnega reda nameraval umakniti 17. in 18. točko, ko bi morali obravnavati razrešitev člana sveta zavoda OŠ Kapela Branka Fekonje in imenovanje nadomestnega člana Mihaela Petka (pozneje so svetniki s tem soglašali). Člani komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, ki jih kot predsednik vodi svetnik Ivan Horvat, so vztrajali, da o tem odločajo, kajti v nasprotnem primeru, kot so zagrozili, ne bo mogoče izpeljati seje občinskega sveta Ko je že kazalo, da so politična nasprotja med svetniki v tem volilnem letu povsem izbila na dan, so se po vnovičnem odmoru, ko je tudi župan pristal na kompromis, z glasovanjem 11 svetnikov za in 3 proti odločili, da vendarle sprejmejo nekoliko dopolnjen dnevni red. ‘ Najprej so se v prvi obravnavi lotili odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Čeprav je strokovnjak Anton Štihec podrobneje pojasnil, zakaj je potreben nov odlok, po katerem je LOKALNA SCENA Občinsko slavje v Radencih Vlaganje v znanje je prednostna naloga Deveti Soboški dnevi 2004 Za različne generacije in okuse '^ošinem prazniku občine Radenci n01 av kongresni dvorani hotela Radin n— ' "du .m st je župan Jožef 'V-d. t oprimi morn spomin I9R ko šobili posta-'Tni ttnieljl nove občine. ’ w ■.. m.dJ je Mio v tem Mtko narejenega Novi ki* ‘ '"h ■ t■ nas peljejo v lepo Wm naselja, letošnja najpo-^gradnja Kjpela-Murščak, ki bo “^oktiigsto milijonov uda1 n;bna je. tudi pridobi-^^jektov ,n dom starejših ■ z Jtrae,rjo katerih bo-: prihodnje leto. Naj- ?■ '"hnrocm projekt pa je gradnja kanalizacije v ’’seh. razen v Radencih,« JT 'nižini opredelil pogla-■nnajittetije , ’’’ttlm govornik je bil Her-^'’Maažič sekretar na Mini-1,1 ••■A-tvo, .iiH, *■' opredeljeval naloge nnctiel tla jun je n*1' * ^UvV.anie pogojev za m^Mli Mil -K.- je pro* j^Tjot&ttgpčil izvedi« de-Kp^frlskevNrhtBc.Ta mi'*‘ „ ^noge občine velik il* ht ‘ it tin gih nalogah, ki občine zagotavljale >’11 km vj ki 'tnunalne sto-'mda kuulizacija in k '■< -ikavečina občin, ie tudi radenska, k vlaganje v znanje \ Pttdormna Miog batnem kultu n em 1,11 Mi sodelovali Julija Klajnščak, Simona Pirc s tambu-raško skupino Dotmantraši, Tomi Vočanec - Baaron in Jure Vo-čanec. Nato so podelili letošnja občinska priznanja in nagrade. Plaketo občine Radenci sta prejela OŠ Kapela, ki letos praznuje 200-letnico obstoja in uspešnega delovanja, prepoznaven pečat pa daje tudi v okolju, v kate- Franc Korošak s plaketo stare kmečke arhitekture. Priznanja so dobili dolgoletni gasilski aktivist Ivan Trstenjak iz Beračeve, PGD Hrašenski Vrh ob 50-letnici uspešnega delovanja, NK Radenska ob 30-letnici, Anton Hribernik, župnik župnije sv. Magdalene s Kapele za skrbno opravljanje duhovnega poslanstva, Janez Konrad s Hra-Šenskega Vrha za uspešno delo gospodarja lovske družine, Franc Koren iz Hrastja - Mote za dosežke v čebelarstvu, in Danica Sepešy, ravnateljica OŠ Radenci, za velik prispevek k razvoju in promociji občine. Ob koncu pa so rojaku Rudiju Čačinoviču »Novost je oživitev grajskega dvorišča« V petek se z dnevom državnosti začenjajo letošnji deveti Soboški dnevi, prilagojeni različnim okusom« gostje in nastopajoči pa prihajajo iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Makedonije in tudi Brazilije. Hkrati je to priložnost, da se na odrih in stojnicah predstavijo domači ustvarjalci. »S Soboškimi dnevi želimo vsako leto ljudem različnih okusov in generacij predstaviti najboljše kulturne, zabavne, športne in družabne dogodke. Najboljše, kar lahko zagotovimo, predvsem pa tiste, ki jih čez leto ne moremo videti in slišati,« je povedal Rudolf Horvat, podžupan Mestne občine, ki do sredine julija nadomešča župana. »V minulih letih smo imeli različne prireditvene prostore, letos pa se bodo prireditve zvrstile v mestnem parku, okolici gradu, novost pa je oživitev grajskega dvorišča. Celotna prireditve bo stala deset milijonov tolarjev, 8,5 milijona pa so zagotovili sponzorji. »Vsako leto je težje,« smo lahko slišali, »vzrok pa je v slabem gospodarskem stanju in tudi v prevzemih in odkupih domačih podjetij. Tako je vse manj podjetij, ki so pripravljena prispevati v te namene.« Kljub temu pa se bo do nedelje zvrstilo trideset dogodkov, nekaj prireditev pa si bomo lahko ogledali do sredine julija oziroma do občinskega praznika. Na osrednjih prireditvah bodo nastopile velike zvezde, kot so Vlatko Stefanovski, Prijavo kazališče, Natalija Verboten in tudi druge skupine svetovnega slovesa, predstavile pa se bodo tudi domače skupine. Na spremljevalnih prireditvah bomo lahko pobliže spoznali Krajinski park Goričko s prikazom nastajanja izdelkov domače obrti, postavili pa bodo tudi stojnice z domačimi dobrotami in specialitetami. A. N. R. R. letošnji dobitniki občinskih priznanj rega je vpeta, in kmetija Franca Korošaka iz Okoslavec, to je delovna družina z izredno Ijubez- nijo do zemlje, živali in vsega, kar je povezano z naravo, njihova hiša pa je pravi biser bogate ob njegovi 90-letnici podelili spominsko darilo. Milan Jerše, foto: N. J. Cicibanov dan v Gornji Radgoni Na radgonskih Tratah so pripravili 15. cicibanov dan, sklepno prireditev tamkajšnjega vrtca in njihove enote. Potekala je v znamenju plesa, glasbe in oblačil. Bil je tudi skupen glasbeno-plesni nastop z vrtcem iz avstrijske Radgone, s katerim dobro sodelujejo (Most prijateljstva, Ko si srečen). Zbralo se je okrog 1.000 (tisoč!) otrok, njihovih svojcev in gostov, ki so lahko občudovali tudi delo v Številnih ustvarjalnih kotičkih za otroke in starše. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi gledališko predstavo Čudežni pralni stroj Leonard, razstavo otroških likovnih izdelkov... O. B. h ^esta se bo na veliko gradilo !°Ve mestne vsebine ~ VUVMIir " nov parkirni režim It* ■ pr«. Ria "'n, >^‘ano- sS4 IJI PomPaVVe' ?emb«n VV^S^azazi- “i bilo. Zoran Hoblaj, Mestne Četrti Murska Sobota, se je na javni obravnavi zavzel, da se načrt čim prej sprejme in začne z realiazacijo, Še posebno kar se tiče gradnje nove glasbene šole. Če bo Šlo vse po načrtih, naj bi z gradnjo glasbene šole, ki bo na mestu sedanje tekstilne tržnice, začeli marca prihodnje leto, je povedal Jože Stvarnik, strokovni sodelavec za Šolstvo pri Mestni občini. »Idejni projekt naj bi bil končan do sredine septembra, glavni projekt pa do konca leta. K izgradnji Šole so pristopile vse občine Upravne enote Murska Sobota,-razen občine Moravske Toplice, ki pa prev jekta ne zavira, zato upamo, da ga bomo izpeljali brez težav.« V okolici glasbene Šole je predvidenih 35 parkirnih mest. V bližini glasbene šole bodo fazno gradili tudi tri stanovanjske stolpiče, v vsakem pa bo od 15 do 19 stanovanj. Predvidevajo, da bi v okolici le-teh skupaj uredili 87 parkirnih mest in tudi podzemno garažo, tako da bi prišlo na eno stanovanje več kot eno parkirno mesto. Načrtujejo Še zelenico in otroško igrišče. Nova pa je tudi informacija, da je ob Gregorčičevi ulici na mestu objekta nekdanjega Ga-texa in območju sedanjega makadamskega parkirišča predvidena gradnja poslovno-stano-vanjskega objekta, v bližini pa je mogoča gradnja dveh individualnih stanovanjskih hiš. Ob objektu načrtujejo tudi podzemno parkirišče v eni etaži. Novi zazidalni načrt predvideva tudi nova parkirna mesta in garažne hiše ter tudi nove vsebine v tem delu mesta, ki bodo narekovale nov prometni režim. Dokler pa bo ta del gradbišče, se bo problem parkiranja v Murski Soboti še poslabšal in vprašanje je, kako se bo vse skupaj reševalo. Parkirnih mest pa je za obiskovalce mesta manj tudi zato, ker so si stanovanjski in poslovni objekti na svojih parkiriščih uredili zapornice. Javno pa še vedno ni znano, kam se bo selila tekstilna in bižuterijska tržnica A. Nana Rituper Rodež V Odrancih se niso premislili Večina znova za izstop Vrata za sodelovanje bodo pustili odprta - Podprli dodatni oddelek v otroškem vrtcu, soglasja za gradnjo romske kapelice pri zaselku Kamenci niso mogli dati Dokapitalizacija Razvojnega javnega sklada Lendava je nepoštena, so menili svetniki odranske občine na drugi obravnavi predloga za dokapitalizacijo omenjenega sklada, ki so ga ustanovili z delitveno bilanco prejšnje skupne občine Lendava. Vrednost hale oz. nekdanjega obrata tovarne Mura v Lendavi nikakor ni 500, ampak kvečjemu okrog 250 milijonov tolarjev. Če pa bi priznali ocenjeno vrednost in s tem 26,20-odstotni delež države v skladu, bi se občina Odranci in vse druge znašle v podrejenem položaju glede na lendavsko občino, ki bi lahko skupaj z državnim deležem (glasom; sprejemala vse odločitve Kot je bilo dogovorjeno z delitveno bilanco, je Občina Odranci prenesla v sklad 4.190.000 tolarjev v obliki fi- nančnega kapitala in nepremičninska sredstva v višini 83 707.341 tolarjev. Ker so se odločili za izstop, jim pripada izplačilo finančnega deleža, kot je dogovorjeno v sporazumu (20 odstotkov?), obenem pa prevzem devetih stanovanj in dveh garaž v Lendavi ter dveh stanovanj v odranskem bloku. Vse to bodo skušali prodati in izkupiček vložiti v razvojne namene svoje občine. Vrtec, ravnatelj, stimulacija, kapelica Druga pomembna odločitev, ki so jo morali sprejeti na zadnji seji, pa je bila, ali podpreti dodatni oddelek v vrtcu Mavrica Odranci glede na to, da se je število vpisanih otrok povečalo na 45. To namreč prinaša občini tudi dodatno finančno obveznost, ki predstavlja samo za prve štiri mesece novega šolskega leta okrog 1,7 milijona tolarjev. Morda proti pričakovanju so bili vsi za dodatni oddelek, poudarili pa so, da se lahko zaposlita dva nova delavca, vendar za določen čas. To pa Še ni vse, o čemer so se morali odločiti odranski svetniki. Tako so podprli tudi odlok o ustanovitvi skupne uprave za medobčinski inšpektorat s sedežem v Beltincih, izrekli so negativno mnenje za Ivana Kram-perška, ki je poslal vlogo za razpisano delovno mesto ravnatelja OŠ Odranci (to je storila tudi sedanja v. d. ravnateljice Marija Stnolko), podprli so predlog za 10-odsotno stimulacijo delavcev Zdravstveno doma Lendava za delovno uspešnost, niso pa dali soglasja Elizabeti Levačič iz romskega naselja Kamenci v občini Črenšovci za gradnjo novo kapelice na zemljišču, ki spada v katastrsko občino Odranci. Jože Graj GOSPODARSTVO 24. junij 2004- VBM Nedokončanih štiriinsedemdeset stečajev Poplava novih Konec maja je bilo na murskosoboškem okrožnem sodišču nedokončanih štiriinsedemdeset stečajev, prisilnih poravnav in likvidacij, od tega skoraj polovica iz lanskega in letošnjega leta. Že enajsto leto teče stečaj za štiri podjetja, Eureko, ki se je začel aprila triindevetdeset, za gornje radgonske družbe Elrad, Eirad Antene in Elrad Orodja je bil stečaj uveden januarja št iri in devet deset, za vse pa je že bila opravljena glavna delitev stečajne mase. Iz leta Štiriindevetdeset so nedokončani še trije stečaji (Kmetijska zadruga Kapela, Beltinka Beltinci in Opekarna Lendava), od teh pa glavne delitve stečajne mase niso opravili še za doigovaško opekarno. Iz petindevetdesetega leta ostaja stečaj murskosoboške Pan Agre, iz naslednjega leta Pomurke Trženje, iz sedemindevetdesetega leta pa še stečaja za Agro trade Dokležovje in Elrad Elektroniko Gornja Radgona. Zanje postopka niso pripeljali niti do glavne delitve stečajne mase. Iz osemindevetdesetega leta je nedokončan stečaj dveh beltinskih družb Mizar in Sirs, za EEK Videm in Pomurski tisk Murska Sobota, iz devetindevetdesetega pa za Beltrans Murska Sobota, Pa-nonko KZ Murska Sobota, ING-GRO Lendava, Seping Murska Sobota, Komunalno podjetje Gornja Radgona in Gaber Karel, s. p., Trgovina z rezervnimi deli Avto Dixi iz Serdice. Pri slednjem stečajnem dolžniku je že bila opravljena glavna delitev stečajne mase. Četrto leto je stečaj nedokončan za stečajne dolžnike Panonka semenarstvo Hodoš, Kmetijska zadruga Beltinci, Dari Radenci, Mu-rakem Murska Sobota (opravljena glavna delitev), Simentalka Ljutomer, Panonka ZbH Murska Sobota, Gidgrad Lendava in Konus usnjarna Ljutomer. Stečajni postopki za podjetja Agromerkur -Murska Sobota, Asfalti Murska Sobota, Pomex Murska Sobota in Indip Lendava spadajo v leto dva tisoč ena (končna delitev za Purlen je bila opravljena aprila letos), izpred dveh let pa so nedokončani še stečaji za Tekstil Prosenjakovci, Elgo Vidonci, Zimske vrtove Mur ska Sobota in Malvo Murska Sobota Lam je bil stečajni postopek uveden za osemnajst podjetij, na oglasni deski pa že zmanjkuje prostora za objavo letošnjih. Do konca maja jih je bilo že osemnajst. Od leta dva tisoč stečaje vodita le dva stečajna upravitelja z licenco, dr. Štefan Ščap, ki vodi štiriinštirideset stečajev, in mag. Milorad Vidovič, ki je upravitelj dvajsetih stečajev. V šestih primerih stečaj vodi še Milan Koren, po enkrat pa Jože Flegar, Danica Kos, Bojan Pevec in odvetnik Igor Vončec, trojica stečajnega senata pa je nespremenjena in jo sestavljajo sodniki Emerik Benko, Dezider Novak in Jasna Vedenik. M. H. Petnajst let Goričanke Minulo soboto je proslavilo s praznovanjem v šotoru pred prodajnim centrom pri Gradu petnajst let delovanja trgovsko podjetje Goričanka iz Trdkove. Sedanji direktor Srečko Kalamar se je z ženo Ireno že leta 1989 na začudenje vseh odločil, da zapusti varno državno službo in se poda na negotovo pot samostojnega podjetništva. Po petnajstih letih bilanca kaže stalno rast. Eno od največjih goričkih podjetij je v obdobju od 1989 do '1994 promet povečalo za štirikrat, in enako se je zgodilo v obdobju 1994 do 1998. Lani je bila realizacije prodaje desetkrat večja kot v letu 1994. Glavna dejavnost podjetja je trgovina na drobno, ki Jo razvijajo predvsem v segmentu prodaje živilskega blaga in prodaje gradbeno-tehničnega blaga. Goričanka trenutno zaposluje 12 delavcev, vsako leto pa usposobi za delo povprečno dva nova dijaka trgovske oziroma ekonomsko komercialne smeri. Direktor Srečko Kalamar pa je znan tudi po nekomercialnih aktivnostih, saj skrbi tudi za kulturne, športne, turistične in cerkvene prireditve na tamkajšnjem območju. T. K. Odločitve o dolgoročni usodi reke Mure Pobude o postavitvi elektrarn prihajajo iz pomurskega okolja V prostorih Prleške razvojne agencije je bila minuli četrtek konferenca, ki sojo naslovili Za Muro, na kateri so okoljevarstveniki in ljubitelji življenja ob Muri predstavili argumente, ki govorijo v korist nedotakljivosti porečja Mure. Želja, da bi že drugič rešili Muro in preprečili gradnjo hidroelektrarn na njej, je po porodnih krčih konference v Rakičanu, po kateri so nekateri udeleženci čutili potrebo, da jasneje izrazijo svoje argumente za nedotakljivost Mure, dobila svoje nadaljevanje na posvetu v Ljutomeru v organizaciji Prleške razvojne agencije. di gradnje hidroelektrarn. Potenciale zavarovanih kmetijskih območij je v demagoškem nastopu predstavila dr. Marija Markeš z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo m prehrano z željo, da se »profilira tako naravi kot potrošniku v prijazni dejavnosti*. Sonaravni razvoj iti ekološko kmetovanje sta tudi prihodnost pomurskega kmetovanja, vendar je realno stanje nekoliko drugačno, odnosu do narave v okvirih Nature 2000, koalicije županov Šentilja, Radencev in Gornje Radgone na eni ter »avtonomnih« nevladnih organizacij na drugi strani, ki vsak na svoji strani lobira v korist lastnih interesov, je na koncu poudaril gospod Kraj-čič, direktor Zavoda za varstvo narave. O viziji razvoja pomurskih kmetij, ki se lahko z minimalnimi vlaganji v infrastruktu- Rdečo nit »nedotakljivosti« je razvezal predstavnik madžarske nevladne organizacije s poudarkom na ohranjanju biotske raznovrstnosti območja Nature 2000 na Madžarskem, ki pokriva celoten pas reke Mure. Prispeli telegram medžimurskega župana je zagotovil vključitev hrvaškega toka Mure v program Nature 2000, s čimer bi se Mura tako rekoč obranila pred posegi žara- to pa se je potrjevalo tudi v epilogu razprave, v kateri so spregovorile še pomurske kmeto-valke, ki so svojo »legitimnost dokazale že pred dvajsetimi leti na znamenitem zborovanju v soboški galeriji«, je poudaril dr. Andrej Fištraveciz mariborske pedagoške fakultete Avtonomnost mišljenja in delovanja je na udaru tudi v demokratični družbi, kar se navsezadnje kaže prav v ro in v nova znanja preusmerijo iz primarnega v terciarni sektor, s Čimer bi se tudi vključili v razvoj ekološke pridelave hrane, ki je navsezadnje veliko bolj cenjena, in subvencioniranju na skupnem evropskem tržišču pa je govoril organizator konference Goran Šoster. Treba se je zavedati, da je Mura mednarodna reka, na katero predvsem hrvaško elektrogospo- Galex, razdelili tristo milijonov tolarjev bilančnega dobička Dokapitalizacija za širitev dejavnosti V Murski Soboti spet občasno smrdi Delničarji družbe Galex, proizvodnja in promet s farmacevtskimi in drugimi proizvodi Murska Sobota - 43-odstotni lastniški delež imajo Pomurske lekarne, drugo pa posamezni delničarji - so na deseti skupščini izglasovali predlog o povečanju osnovnega kapitala, ki zdaj znaša 36 milijonov tolarjev, za deset milijonov tolarjev. Izvedli ga bodo z izdajo deset tisoč navadnih imenskih delnic po nominalni vrednosti tisoč tolarjev za delnico in prodajni ceni 15-563,20 tolarjev. Do vpisa novih delnic imajo prednostno pravico dosedanji delničarji, m to v petnajstih dneh od poziva k vptsu, ki sicer traja šestdeset dni Direktorica družbe Smiljana Biirgermeister je povedala, da bodo sveži denar namenili za širitev dejavnosti, saj je strateška usmeritev Galexa proizvodnja ge- neričnih zdravil. Lani je dobila družba dovoljenje za promet z generičnima zdraviloma zitro-cin in meloxan, vložila pa je registracijsko dokumentacijo še za novo generično zdravilo. Delničarji so na skupščini - zastopanega je bilo 69,38 odstotkov kapitala - razporedili tudi skoraj 300 milijonov bilančnega dobička (lanski dobiček znaša 50 milijonov tolarjev). Osemindvajset milijonov bo Šlo za dividende ali 800 tolarjev bruto na delnico, 10 milijonov za rezerve iz dobička, 505 tisoč tolarjev za nagrade, 258 milijonov pa ostane nerazporejenih in se prenese v naslednje poslovno leto. Lastniki so izvolili še nadomestno članico nadzornega sveta, in sicer Eriko Varga Lukač, cer za pooblaščenega revizorja za leto 2004 imenovali družbo Audit iz Murske Sobote M. H. G oran Šoster. Prt^1 r3zvojna agencija’-nativa elektrarnam ji zaščita celotnegaporo dja reke Murevok^ Programa Natura200^ ogrožene naravne tate. Z ekonomski ■' dika pa je treba zagotoviti državna * gljo, kjer bi se vložilooo mesto v primat kundarnisektorvW! ni m kvartarni sektor1 darstvo zelo resno rarv^c, na iniciativi in želja nem nivoju zeh> snixW* ( jetski potenci ali pfidr^f energije iz obno^ !/"• ih •J'’ da, veter, sonce) pa P01^^ evropski skupnosti rre^^ Slovenija r ključen t ). državami, prisiljena vhenju 33,0 * Sije iz obnovljenih ' 4 ‘nia del tega »ucirkon^1^ Potenciala, * je zelo Simon Balažič z maribvd ^ kultete fc še veliko več nai -h” iPev zakaj naj ^lura"s- n ' ^knjena, je še dejal Spretnosti lohirJOp se 1 kazale v prihiti1 ne^‘ v spregledati sosedni se je začela pjsJijl:l3 EU Kolikšno rm " ni ■ ranitvi Mure drufi'1' >ma lokalna mednarodnem pr°sld mo videli v priliki' ^/c Oskar Ustavitev delovanja čis - -1 ..-eri r'f 0 z novo čistilno napravo, sicer uri1' drugi vzrok. Ker je nova «i»" začetku enoletnega poskusne?11 * odgovor zaprosili koncesij P111 Petrol kot investitor in po4cl’ izvajalec .. Ti so v svoji izjavi zapi*"1 „ ‘ prišlo do ustavitve biološke?2 p>r radi nedelovanja biološke no prišlo do nastajanja nepf jeluj^^i^ • procesi v čistilni napravi pr f£pr^ iG Koncesionarja sta ob tem, da ' ,1' povečanje neprijetnega vO' 1 vanje bioloških reaktor jev razlogov za ustavitev biol jgipf0 vanja. Prizadevajo si, da bi b10 (£(n e2* pil,, li v najkrajšem možnem ‘ J”11 (,,di " za razumevanje Domneve ^^p P sno prihaja do neprijetne?2 stran o problemu ne želi K’ ne naprave V nekaterih predelih Murske Sobote in bližnje okolice se v zadnjem tednu spet širi neprijeten vonj, podoben, kot se je širil pred časom, preden so odprli novo čistilno napravo. Padavin je sedaj dovolj, dvignila se je podtalnica, kaj je torej vzrok temu neprijetnemu vonju, so občani že začeli spraševati. Nova Čistilna naprava, ki ima velike kapacitete in deluje po principu mehansko-fizikalnega čiščenja ter fizikalne razgradnje komunalnih vod, je v pogonu od sredine marca, težave pa so se sredi junija znova pojavile. V začetku letp so trdili, da stara ne more počistiti vse odpadne vode, zato se bo stanje izboljšalo, ko bodo zagnali novo čistilno napravo. Nekaj časa je res vse delovalo, potem pa se je vonj začel znova pojavljati. Takrat je tudi Mirko Šabjan, direktor Komunale Murska Sobota, zatrdil, da se bo vse uredilo nSTUlK - 24. junij 2004 GOSPODARSTVO Konsi iz Kobilja pred stečajenU Podjetje za kratek čas £ •n pnloznos w °stalo sedemdeset delavcev a ”i”’" lobilisko L za Konsik« Ustnika Bo-Siu Kruhek, k povedal. ^tr ’° kot koo- v_ K°t K pove *njše' "; ’K to posledi-i z " !1" avtomobila so šivali avto J"«opotrdi- SrJ. natočil od klenih"' ""'"'I^HŠte-^’^hihpn- k 'sode,ova-je bilo ‘ vendar je trg dovoljevat, da je to trajalo vse do nedavnega. Žal pa trenutna situacija tega ne omogoča več,« so še sporočili iz Preventa Ob zagonu proizvodnje v Kobilju je Tomo Kruhek za Vestnik govoril drugače. Takrat je dejal: »Program je perspektiven, saj ga v Slovenj Gradcu delajo že dvajset let, zahteve pa so vse večje, saj gre za firmo, ki ne bo propadla. Zato računamo, da bomo tudi mi lahko dolga leta delali, saj imamo urejeno kooperantsko pogodbo s Preventom.« Podjetje Konsi v Kobilju je bilo že od začetka podjetje priložnosti in to ostalo do konca. Celjska podjetnika namreč zanj nista naredila ničesar, kar bi mu zagotavljalo dolgo zdravo življenje, ne poiskala novih poslovnih partnerjev ne vanj vlagala. Zaradi stečaja je ostalo brez dela sedemdeset delavcev. Ti vedo povedati, da jih je nekaj podjetje zapustilo že konec lanskega leta, in čeprav sta še pred nekaj meseci lastnika županu kobiljske občine Pavlu Nemetu zatrjevala, da imajo delo zagotovljeno do konca leta, je ostala sredi aprila brez dela prva skupina delavk, kot je navajal delo- ^tovnj sklad za zaščito divjih živali po Dravski še Murska liga? amah na Muri N "’n »L 7cbl,n«m '■ih„^vS)ove- 1 . , ,r Zvabili me- I ^."'qaDo-■ A1,1 ■ >..1 ■> nSle ^1 Da™a 'T4 dA J/»Murska ^Park 'N ^ir A J^i,^"Rrami ^m^eza-a koncu z Avstrijo,« je svoje načrte razkril Turk. Njihov gost David Reeder pa je kot pogoj za uspešno delovanje programa navedel lokalno skupnost. Reeder je mnenja, da če ni odziva ljudi, če ti lokalnih programov ne podpirajo, varovanje okolja ne deluje. Povedal je še, da se bo glede na to, da gre za nevladno in nepolitično organizacijo, najbolj zatikalo pri denarju, zato predstavniki Mavrice upajo, da bi v Sloveniji čim prej odprli WWF-ovo pisarno, od koder bi lahko črpali vsaj del denarja. Javne konference so se udeležili tudi predstavniki različnih Pomurskih organizacij, ki delujejo na podobnem področju v Pomurju. Nad ustanovitvijo Murske lige, s katero bi bilo mogoče zaščititi reko Muro in njeno okolico, so bili navdušeni. »Z ustanavljanjem Murske lige bomo začeli takoj. Žogico bomo dali naprej društvu Tabrih, sklicali bomo iniciativno konferenco in jo ustanovili v kar se da kratkem času. Murska liga bi bila namreč osnova za ustanovitev urada WWF,« je še povedal Turk Vanja Poljanec dajalec v odpovedi zaradi nedoseganja norme, v resnici pa zaradi pomanjkanja dela. Desetega maja je potem prejelo sklep o enomesečnem odpovednem roku še devetinštirideset delavk, delo pa je dokončalo enajst šivilj in skupina režijskih delavcev, ki so potem podjetje tudi zaprli. Delavci niso prejeli plače za april in maj, izplačilo, ki so ga prejeli na račun, pa naj bi bilo regres za letni dopust, čeprav delavci ne vedo, ali za lani ah letos, saj o tem niso prejeli nobenega obvestila, čudi pa jih, da so zneski tako različni. Tomo Kruhek je glede obveznosti do delavcev dejal, da jim podjetje dolguje tri plače, ki pa jih bodo prejeli od jamstvenega sklada. Podjetje Konsi namreč nima premoženja, zato ni pričakovati, da bi se upniki mogli poplačati iz stečajne mase. Pred dvema tednoma so iz tovarne odpeljala tudi stroje, ki sta jih imela lastnika v najemu od Preventa, stavba pa kot premoženje stečajnega dolžnika družbe L tok iz Kamnika tudi po dveh dražbah ni dobila lastnika, tako da se zanjo sedaj poteguje občina, ki ima do stečajnega dolžni Stanka Dežnik, univ. dipl. inž. krajinske arhitekture Kaj bi hidroelektrarne na Muri pomenile za njeno okolje? »Natančnih posledic ne moremo predvideti, ker ne vemo, kakšne tipe elektrarn bi gradili, s kakšnimi stopnjami dvigovanja nasipov. Vsekakor bi bila to gradnja, ki bi povzročila spremembe ne le za ta odsek, ampak tudi v nadaljevanju toka. Tako kot sedaj čutimo vplive Šentilja vse do Bistrice ali še dlje, se bo potem ta vpliv še podaljšal. Zagotovo bi bila to stoječa in ne tekoča voda, zajezena in ne nezajezena, struga bi se zmanjšala, poplav ne bi bilo več. Spremenil bi se celotni sistem poplavnih logov in vsega ekosistema. Vpliv na okolje bi bil ogromen.« Ali jim bo uspelo zgraditi elektrarne? »To je zelo težko predvideti. Po eni strani potrebujemo nove vire energije, ker je še zmeraj porabimo preveč. Ti naj bi bili obnovljivi, ker je odpor proti jedrskim elektrarnam izjemno visok. Zagotovo bi bilo z energijo pametno varčevati, kolikor se le da, ker je v primerjavi z evropskimi povprečji še zmeraj porabimo preveč. Ni prav, da se tehta, ali takšno ali drugačno elektrarno. Vedno je treba presoditi, kaj je manjše zlo, ker v bistvu vsak poseg nekje nekaj prinese. Ne moreš nekaj, kar rabiš tu, prestaviti na drug konec. Jaz mislim, da celo premalo ali nič ne govorimo o sončni energiji, da se jo zapostavlja. Sončno sevanje je v Pomurju v Sloveniji daleč največje. Ne mislim samo na sončne elektrarne in sončne celice, ki so še zmeraj predrage pa tudi energetsko potratne. Pri nas se sla- ka tudi terjatev za zgrajeno kanalizacijo. In kako je Konsi sploh prišel v Kobilje? Občina Kobilje je konec leta šest in devetdeset z družbo Konsi iz Celja podpisala dogovor o prevzemu proizvodnje podjetja Kobitex v stečaju, saj je že takrat računala, da bo po stečajnem postopku Utoka postala lastnica stavbe. Z namenom, da bi Kobiljčanom ohranila zaposlitev, je potem od stečajnega dolžnika tudi odkupila stroje, ki pa sta jih celjska podjetnika zložila v poseben prostor, saj za nov proizvodni program in tehnologijo, Šivanje avtoprevlek, niso bili primerni. Podjetje so zagnali s sedemnajstimi zaposlenimi, čeprav je Prevent že takrat ponujal delo za Štirideset ljudi, vendar, kot sta takrat izjavljala lastnika, sta imela velike težave z iskanjem primerne delovne sile. Zaradi tega sta tudi razmišljala o selitvi proizvodnje, najprej je bilo govora o selitvi v Dobrovnik, pozneje sta primerne prostore iskala tudi v črenšovski občini. Do tega potem ni prišlo, je pa podjetje zaposlilo tudi delavke iz trideset kilometrov oddaljenih krajev. Majda Horvat ma in seno, ki ju ne porabimo za živino, še zmeraj pokurita in energija odide v zrak, namesto da bi ju uporabljali kot vir kurjave. Pri tem je zagotovo še veliko možnosti za nadaljnja razmišljanja. Obnovljive vire pa bomo morali najti Tudi vetrne elektrarne so ena možnost. Kot država smo namreč dolžni v določenem odstotku pokrivati energijo iz obnovljivih virov, kar veter, voda in sonce zagotovo so. Olja, nafte in premoga zmanjkuje in tudi termalna voda ni obnovljiv vir, ker je v omejenih količinah.« Kaj bi za okolje pomenila Murska liga? »Murska liga je eden od načinov organizirane civilne strokovne javnosti, ki naj bi bila partner v dogovarjanju z drugimi sektorji,« Zanima me Vaše mnenje o pisarni WWF v Sloveniji? »To bi dejansko lahko omogočalo stalni stik s podobnimi strokovnjaki in institucijami po svetu, ker je ta organizacija svetovno povezana. To bi omogočalo izmenjavo izkušenj, znanj, povezav, promocije, lahko tudi razvoj nekaterih oblik turizma, ki bi našim ljudem lahko pomagale preživeti ali se dodatno izobraziti. Tudi to je aktivnost, ki se bo slišala, ki je znana.« Foto: V. P. VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI ■ 15.62004 22.6.2004 razlika v odstetkib Batna teorija Gorenje, d.d.,Velenje 6.097,84 6.00839 -1,47 Intereuropa, d.d,Koper 6.931,51 6.899,94 -Mb Krka, d.d., Novo mesto 68.125,75 67.00231 -1,65 Luka Koper, d.d, Koper 8.318,42 840535 1,05 Mercator, d.d., Ljubljana 57.202,21 36.99935 -035 Petrol, d.d., Ljubljana 65.352,62 62.614,82 -1.13 Pivovarna Laško, d.d., Laško 7750,00 7.652,15 -1,26 Radenska, d.d., Radenci 1.900,0« 1.920,00 1,05 Sava, d.d., Krmi 28.572,95 28.435,00 <48 Terme 5000, d.d., Moravske Toplice 1.700,00 1700,00 0,00 ProsO trg Juteks, d.d., Žalec 27.700.(10 27 602,00 -035 KD Holding dLd.. Ljubljana - redne 10.200,00 10,114,88 -0,83 KD Holding d.d., Ljubljana - predn. 6.111.34 6.090,85 -O34 Tosama Domžale, d.d., Domžale 14.500,0« 14.481,38 -0,13 Otn«zike m pranem ni« Sl.Odškodninski sklad 2. izdaja 104,941 104,98 0,04 Pmai trs mmnigte dntKe Infond ID, d.d., Maribor 2.767,72 2.783,76 0,58 KD ID, d-d., Ljubljana 205,11 203,10 -0,98 NFDl,d.d., Ljubljana 309,50| 31032 0,23 Triglav steber 1, ID, d.d., Ljubljana 353,26 348,08 -1,47 Zlata Moneta!. ID. dd. Maribor 24958 -333 Fmti nt • p»«M. livni draiSe DTK d Maribor 85 9i. 0,00 INDEKS Slovenski borzni indeks SB12U 4.493,66 4.440,68 •1,18 Indeks delnic PH)-ov P1X 4.201,12 4.157,90 -1,03 Na borznem parketu Na borzi počitniško razpoloženje Na trgu vrednostnih papirjev je že počitniško razpoloženje, ki vpliva na dnevni trgovalni promet. Promet je majhen in opazno je drsenje tečajev vrednostnih papirjev. Negativni trend je bil kar pričakovan in za mnoge kar dobrodošel, saj bo ponudil nove vstopne priložnosti za tiste, ki so zamudili minuli pozitivni trend. Osrednji borzni indeks SBI 20 je trenutno pri vrednosti 4.440 točk, indeks PIX pa znaša 4,158 točk. V uradni A-kotadji so pridobile minuli teden dober odstotek delnice družbe Luke Koper in trenutno stanejo 8.405 tolarjev. Poldrugi odstotek sta izgubili delnici družb Krka in Gorenje. Z nekoliko manjšo izgubo sledita družbi Pivovarna Laško in Petrol. Trenutno razpoloženje investitorjev je pesimistično in za celotni trg velja, da izgublja tržno vrednost, zato se splača biti potrpežljiv in počakati na nove vstopne priložnosti, ki se bodo zagotovo spet pojavile. Trenutno se v takem stanju zelo težko najde delnica, ki bi pridobivala vrednost, ko pa se bo razpoloženje investitorjev spremenilo, bomo spet priča novim rastem tečajev. Na prostem trgu je med investicijskimi družbami izgubila kar 3,3 odstotka delnica družbe Zlata moneta, ki stane trenutno nekaj manj kot 250 tolarjev. Na tujih kapitalskih trgih je dogajanje tudi v poletnem času kar dinamično in zanimivo. V ZDA se pričakuje zasedanje FED-a, kjer se bodo odločili za dvig obrestne mere, ki je trenutno najnižja doslej. V terminskih pogodbah je že vključen dvig obrestne mere za 0,25 odstotka. Tudi v prihodnje se lahko pričakuje dvigovanje obrestne mere vse do 3 ali 4 odstotkov. To pa zagotovo ne bo ugodno vplivalo na delniške trge in naznanja, da je v zraku negotovost, neprijetna za vlagatelje. Ne smemo tudi pozabiti, da se z novembrom približujejo predsedniške volitve v ZDA. Nemški osrednji borzni indeks DAX 30 je v izrazito negativnem trendu, in sicer pri vrednosti 3.928 točk, kar je pod psihološko mejo 4.000 točk. Zadnji teden beležimo največje negativne premike pri delnici družbe MAN, ki so cenejše za 5,6 odstotka, nekoliko manj so se pocenile delnice TUI in Siemensa. Za 7,5 odstotka pa so se podražile delnice družbe RWE, za 2,4 odstotka delnice družbe Deutsche Post in za 1,3 odstotka delnice družbe Henkel. Štefan Kerčmar, neodvisni finančni svetovalec za naložbe na domačem in tujih kapitalskih trgih KMETIJSTVO 24. junij 2004-Vlff Naj... domačija 2004 Včasih pridemo kakšno leto prehitro Vsakokrat je težko vprašanje, v katero smer oditi na teren, proti Goričkemu, na desni breg Mure, proti Lendavi ali!' kam drugam. Pa smo se tokrat odločili, da bi šli čim bližje, da lahko tudi več naredimo. In smo tudi šli in smo vandrali cel popoldan do večera, pri tem pa smo spoznali tri domačije. In če komisije, ki so jo na ob tej priložnosti sestavljali Žita, Melita, Robert, Vanja in jaz, ne bi priganjala, bi jih morda spoznali še manj. Pa kar koli že kdo reče, več nismo uspeli. Lahko bi še manj, ampak so več vredna spoznanja in prijetna srečanja z ljudmi, ki so izjemni v več pogledih. Toliko zanimivih ljudi in domačij odkrijemo in tako težko se je od njih posloviti in iti naprej na novo, ki je prav tako dobra in zanimiva. Vedno pravimo, k njim se spet vrnemo, a čas tako hitro teče, da se potem srečamo spet ob kakšni drugi priložnosti. Smodiševi iz Kuštanovec so naši stari znanci, saj smo jih obiskali že v okviru akcij prejšnjih let Kako prijetno je spet obiskati ljudi, pri katerih si že bil. se sprehoditi po njihovi zemlji in pogledati, kaj vse so od našega zadnjega obiska naredili. »V dveh letih se ni nič spremenilo, pravijo, le več zemlje imamo ih še več dela. Pa vsi smo starejši.« Smodiševi so eni redkih, ki v teh krajih kjer lahko greš samo v hrib ali po hribu navzdol, vztrajajo na zemlji in v kmetijstvu. Pa ne tožijo in ne jamrajo, njihovo kmetijo in delo pa poznajo pri nas v Sloveniji, hleve pa si pridejo pogledat kmetje in strokovnjaki iz Hrvaške. Ni enostavno, pravijo, moraš pa delati in se znajti, pa gre življenje naprej. Mimo gozdnih jagod, ki jih prav tako vsako leto obiščem, nas je pot vodila naprej. V nižinskem delu Prekmurja, natančneje v Noršincih, smo obiskali Cigutove. Eno leto prehitro ste nas obiskali, sta nas pozdravila Štefan tn Marija in nas povabila naprej. Samo na videz sta mirno sedela v senci, saj so na kmetiji sredi velikih gradenj in investicij. Pri njih res nikoli ne mirujejo in pri njih se delo nikoli ne ustavi. Številke govorijo same zase, s svojimi načinom dela in načrti pa kažejo, je kmetija kot pravo podjetje. Pri hiši in na kmetiji, ki se je z leti razvijala in rasla, so samo štirje, hkrati pa imajo pet zaposlenih, obdelujejo 200,8 hektarja zemlje, imajo osem traktorjev in še nekaj prav presenetljivih dejstev. In da bo mera polna, imajo izredno skrbno urjeno tudi pisarno. Nekaj je uradnih dokumentov, gospa Marija pa tako za svojo dušo hrani še izrezke o vrtnarjenju. Prav zanimive ljudi pa smo odkrili tudi v Rakičanu, ko smo obiskali Farkaševe. V Rakičanu je kmetij vedno manj, kraj pa se vedno bolj spreminja v primestno naselje. Kljub temu sami Še vedno vztrajno ohranjajo tradicijo in ciste lepe navade, ki so bile nekoč razširjene med ljudmi. Farkašavi še vedno vsako zimo, ko ni drugega dela, povabijo k sebi prijatelje, da pozno v noč trejo orehe. To je bil Čas, ki so ga namesto pred televizijo preživeli skupaj, se pogovarjali o vsem, kar je naneslo, kar se na vasi dogaja, naredili so tudi kakšno norčijo in se predvsem dobro zabavali Gospod Jože Farkaš, najstarejši pri hiši, pa je spoštovan, saj se je že nekoč boril za kmete in se zavzemal tudi za kmečke pokojnine. Veliko zgodb ima v zalogi, pa verjetno premalo poslušalcev. In vsaka domačija in vsak domačin, s katerim se srečamo, ima veliko zanimivih in poučnih zgodb. Mi jim lahko prisluhnemo, čeprav tudi mi vedno hitimo. Kljub temu velikokrat pridemo kakšno uro pozneje in naredimo manj, kot smo si zadali. Saj vedno pravimo, ljudje so tisti, ki so pri tej akciji najpomembnejši in ki tej akciji dajo smisel. Nitratna direktiva Pri izvajanju EU-standardov bo še vroče Kmetijsko-gozdarskl zavod Murska Sobota je pripravil izobraževanje v okviru Programa razvoja podeželja o izvajanju EU-standardov. Največje težave se bodo tako v Sloveniji kot v Pomurju pojavljale ob izvajanju standarda nitratne direktive, ki zah- Turnišče: cene pujskov Prejšnji četrtek so ponujali na sejmu v Turnišču ducat pujskov, .starih do deset tednov in težkih od 22 do 28 kilogramov. Za žival so zahtevali od 9 do 10 tisoč tolarjev, lastnike pa je zamenjalo le šest pujskov. 2004 Pomurske mlekarne zanimive za tujce Lastništvo zaenkrat še v domačih rokah Od 1. aprila letos odkupne cene mleka nižje za 2,47 tolarja pri litru A. Nana Rituper Rodež ljubljanska banka Podružnica Pomurje TONDACH^ teva neprepustno zgrajene greznice in gnojišča za gnojila živalskega izvora, katerih kapaciteta mora zadoščati za dobo skladiščenja najmanj šest mesecev. Ce bodo kmetije hotele uveljavljati neposredna plačila, bodo standarde enostavno morale izpolnjevati, kar je jasno povedal tudi kmetijski inšpektor Ludvik Lazar. Ker je denar za subvencije pretežno evropski, je tudi kontrola evropska. V zapisnik o opravljenem pregledu mora inšpektor zapisati, ali kmetijsko gospodarstvo izpolnjuje zahteve za ustrezno zgrajene greznice in gnojilne načrte ali ne. EU-standardi zahtevajo interdisciplinarni pristop, zato so na Kmetijsko-goz- Lastništvo Pomurskih mlekarn ostaja zaenkrat nespremenjeno in tovarna ostaja v domačih rokah, nam je zatrdil mag. Ivo Rotdajč, prvi mož druge največje slovenske mlekarne, potem, ko so se v javnosti pojavile informacije, da se za nakup njihove mlekarne zanimajo Nizozemci. Rotdajč pravi, da se doslej še niso pogovarjali z nobeno od nizozemskih mlekarn, drži pa, da so v preteklosti že vzpostavili prve stike z nekaterimi avstrijskimi in nemškimi mlekarnami. Za mlekarne iz Avstrije in Nemčije so Pomurske mlekarne še posebej zanimive zaradi svoje lokacije, saj predstavljajo dobro izhodišče za prodor na trge nekdanje Jugoslavije, kjer Pomurske mlekarne že zdaj prodajajo dobršen del svojih izdelkov. Avstrijske in nemške mlekarje iščejo v Sloveniji predvsem partnerja, s katerim bi skupaj dopolnjevali proizvodni program in ga prodajali na trgih jugovzhodne Evrope, s temi izdelki pa bi lahko nastopili tudi na trgih Evropske unije. V Pomurskih mlekarnah imajo že zdaj nekatere programe, Izbor mlade kmetice leta 2004 Maja Lejko tretja Društvo kmečkih žena in deklet Tišina Tretjega Izbora mlade kmetice leta 2004, ki je letos potekal v Gabrovcu v občini Metlika, se je udeležila tudi Maja Lejko iz Tropovcev in zasedla odlično tretje mesto. Izbor so organizirali v sodelovanju s krajevno skupnostjo Gabrovec in občino Metlika tudi Zveza kmetic Slovenije, Kmetijskogozdarska zbornica Slovenije in nosilec akcije Kmečki glas. Nanj so darskem zavodu Murska Sobota predavali strokovnjaki različnih strok. Izvajanje in prilagajanje EU-standardom so predstavili specialisti iz kmetijsko svetovalne službe, o zakonodaji o gradnji objektov je govoril gradbeni inšpektor Franc Potočnik, postopke za pridobivanje gradbenih dovoljenj pa je pojasnil vodja oddelka za Okolje in prostor pri upravni enoti Murska Sobota Silvo Po-dlesek, o gradnji nepropustnih greznic je govoril arhitekt Robert Smodiš, kodeks dobre kmetijske prakse pa je podal Anton Jagodic, vodja rastlinske pridelave iz sektorja za kmetijsko svetovanje pri KGZ Slo Vanja Poljanec venije. ki so zanimivi za te trge, imajo pa tudi proste predelovalne zmogljivosti, ki bi jih lahko izkoristili za nove izdelke. Pri tem imajo predvsem v mislih izdelke iz stranskih produktov, ki nastanejo pri izdelavi sira in masla. Po besedah mag. Rotdajča v Pomurskih mlekarnah doslej niso kazali posebnega navdušenja za tovrstno sodelovanje, saj želijo tuji partnerji večinski delež v tovarni, takšnih zahtev pa pomurski mlekarji ne želijo sprejeti. Po njegovem bi s prodajo večinskega deleža največ izgubili prav rejci krav molznic, saj tuji lastniki prav gotovo ne bi upoštevali njihovih interesov. Sicer pa je lastništvo Pomurskih mlekarn zaenkrat pod nadzorom, saj pomurski mlekarji nadzirajo 75 odstotkov delnic podjetja in mimo njih se ne more nič zgoditi. Po besedah prvega moža Pomurskih mlekarn so prišle informacije o zanimanju Nizozemcev iz ene od borznoposredniških hiš, kjer so nizozemski mlekarji iskali možnost za nakup. Na prihodnji seji skupščine bodo delničarji sicer sprejeli sklep o izključitvi prednostne pravice zdajšnjih delničarjev za na- se lahko prijavile ženske, stare od 18 do 40 let, ki živijo na kmetiji. Ob pomoči razpisa je izbral upravni odbor Društva kmečkih žena in deklet Tišina Majo Lejko. »Majo smo izbrali zato, ker je izpolnjevala vse pogoje, ni še dopolnila 40 let, je zelo sposobna ženska, spretna pri vseh opravilih, še posebej pa pri peki domačega kruha iz kmečke peči, s katero se ukvarja,* je povedala predsednica društva Marija Ritnik. Društvo Kmečkih žena in deklet Tišina je zelo aktivno, čeprav je še zelo mlado društvo, saj so ga ustanovili januarja letos. 160 članic je starih več kot 16 let, prihajajo iz desetih od dvanajstih vasi občine Tišina in se udeležujejo številnih prireditev, strokovnih posvetovanj in izletov, organizirati pa nameravajo tudi razstave in tečaje. Eden od izletov, ki so se ga udeležile, je bil tudi obisk Metlike, kamor so spremljale na tekmovanje Majo Lejko. Maja pravi, da je doma na kmetiji, čeprav je pred dvema letoma še hodila v službo. Je mati dveh otrok, žena pa tudi snaha. Njen delavnik se velikokrat začne že ob štirih zjutraj, saj se ukvarja tudi s peko domačega kruha. Veliko itela ima tudi z rejo prašičev, delom po hiši, kuhanjem in podobno. Lejkovi so začeli z dopolnilno dejavnostjo peke kruha, vsi prostori so že kup delnic, vendar ta izključitev velja le za delnice, ki jih imajo člani družbe pooblaščenke zunaj pooblaščenke, medtem ko ostane promet delnic znotraj pooblaščenke nespremenjen. Na seji skupščine delniške družbe so odločali tudi o izplačilu dividend, ki pa bodo nižje od lanskih. Namesto 700 tolarjev bodo letos izplačali le 400 tolar jev dividend po delnici, razliko pa bodo namenili za rezervacije. Direktor Ivo Rotdajč priznava, da Se likvidnostni položaj v zadnjem Času tudi v Pomurskih mlekarnah poslabšuje, slabšajo se tudi pogoji poslovanja, zato bodo skupaj z drugimi slovenskimi mlekarnami vztrajali pri znižanju odkupne cene mleka. Po zadnjih predlogih naj bi bila od 1. aprila letos odkupna cena litra mleka nižja za 2,47 tolarja, to razliko pa bodo pridelovalci dobili s premijo, ki prav tako velja od 1. aprila, država pa jim jo bo izplačala Šele čez eno leto. Predstavniki slovenskih mlekarn zatrjujejo, da je znižanje odkupne cene neizogibno, saj so izdelki, ki prihajajo na slovenski trg iz Evropske unije, za sedem odstotkov cenejši od slo- Mag. Ivo Rotdajč d* mlekarn: brez pristanka las nič zgoditi- Seved r , ■ ne možnosti za povezave s tujimi izključene.« venskih, usoda karstva pa je zdai P j visna odl^.^^pSlI našali d:,flULl l1’ jjri'^ bodo duvenskr ^rl^ ne lahko o^'r p F odkupni cent prisiljene dajF, Maja Lejko: »Po pravici povem, da sem bila male p" ga nisem pričakovala. Potem pa sem se vseeno vziv ■ iV|ja|a. naš kraj in kmetice. Na izborse nisem posebej Pr|P 'serT1 s'ae kmetiji in družini nimam veliko prostega časa. Gradiv enilja'e la, potem pa je šlo s pomočjo naših članic, ki so ■ if1 nje ^4 kar v redu. Vprašanja so bila vezana na zgodovino vp^^, pa so tudi vprašanja o kmetijski mehanizaciji in . ^'"^jti. smo morale pokazati tudi dokaj enostavne ročne sp ravno to zmedlo. Dobili smo Šivanko m niti, ki snno J zelo majhna luknja, pri tem mi je spodletelo in Pfl$ ‘1 ,.^«1*'' Nanj pa sem zelo ponosna, kajti zastopala sem ce ■ urejeni, potrebna je le še dokumentacija. »Pri peki mi pomagajo moz m otroci. Peka kruha z drvmi na stari tradicionalni način je težka in zahtevna To ni stroj, da bi ga kar tako vključil. Skrbeti moraš, da pravilno zakuriš, kdaj greš zakurit, koliko boš zakuril. Pač, počasi se bomo na- vadili tud‘ nJ> J. ■ . otoka, kihceta / -* - . » u. nil" Po naših znanih poteh V Termah 3000 novi in obnovljeni bazeni 4,'Moravske Toplice poleg ^^^Ih Investicij ves čua posodabljajo obstoječo infrastruktu-11» j " * vodilom »biti najboljši . nnal,“11 Zdravilišč«. Tako so bučali investicijo v bazen-tor«****91 ' vrednosti 16 milijo- wtolarjev nm $ 'l,r ^ko uporabljajo nov in obno-Un k 1:1 '<"'inplrks A hU, ki zajema nov zu-jo' skl kompleks s skupno površino 430 woflu velikosti 80 m2 in obba- listf l P^’ine z ’sir ležalniki. Še posebej je za in etuiju zdravilnost naravne ter-‘7 ' Jrne vode, zanimiv integriranba-tiid^ K‘ morsko vodo, ki je pred štiri- n''* “v* s‘oves zdravilnosti 'e vode in povzročila razcvet turizma na ’•htkov Ir* 'L'nvestlral*80 lud’V t ’■ > Mer .,j । lr): zgraa mostu. Lesen most, ^W^icosv Vida'0'k 18 milifonOV t0' - h J '■•■»’j da 'glavno cesto, ko vodi / "r,v"okoljem okolice ? Iestil starega, kije bil za- jn ' Rj ‘ar-'' saj seje za " do ^Pe’ice. ener- h\5bil„„ ■"'■'driLa - Precej povečalo. l atl ,s?odar5tvo Mura, projek * ’h’’"" v- “Moritvi je spregovoril S blagoslovila ^B- ■ J. g* tonislav Zver in dobrov- —--------------------- -11 fešitve. gre za to, G. K. Chasterton Dan odprtih vrat Kovačeve domačije Na domačiji Vesne in Štefana Kovača v Nedelici so tudi letos pripraviti prireditev Dan odprtih vrat Kovačeve domačije. Ob prireditvi s kulturnim programom, kjer so si obiskovalci tudi ogledali s slamo krito hišo z gospodarskim poslopjem, so pripravili še druženje ob kresu, pokušnjo dobrot in prikaz domače obrti. džarske, pa je obiska] tudi prekmurski »pozvačin«. Domače dobrote so pripravile gospodinje iz turniške občine. Lastnik hiše Štefan Kovač, ki je sin narodnega heroja iz druge svetovne vojne Štefana Kovača -Marka, je ob tem povedal, da z obnovo hiše niso želeli, da bi ta postala zaprašen muzej, ampak jo želijo deliti s krajani in obiskovalci, ki jih zanima, kako so nekoč dediščine Maribor obnovila. Tako hiša z gospodarskim poslopjem vključuje »veliko hišo«, kuhinjo s krušno pečjo, spalnico in druge prostore z bogato opremo iz preteklosti, posebej pa so v hlevu uredili zbirko kmečkega orodja in lončevine ter starega pohištva. Ta teden poteka na domačiji že tretje leto tudi delavnica za restavriranje starih lesenih pred- Turistične prireditve Dobrovnik - V okviru dnevov turizma občine Dobrovnik bo v soboto, 26. 6., ob 18 uri v kulturnem domu v Dobrovniku slavnostna seja Turističnega društva Dobrovnik ob 40-letnici ustanovitve. Ob 19. uri bo premiera gledališke igre Ilonkina nostalgija. V nedeljo, 27. 6., ob 1330 bo v Žitkovcih proslava ob 70. obletnici PGD Žitkovci, v torek, 29.6., pa bo v DOS Dobrovnik otvoritev astronomskega tabora. Velika Polana - V soboto, 26. junija, ob 20. uri bo v Sabolovi hiši v Mali Polani predstavitev knjige Naša Poljana avtorjev Marije Makarovič, Metke Fujs in Mirka Ramovša, v kateri so avtorji strnili folklorno dediščino Velike Polane in njene okolice. Organizatorja projekta Občina Velika Polana in Kulturno društvo Miška Kranjca iz Velike Polane bosta pripravila v istem prostoru v nedeljo, 27. junija, ob 14. uri, še prireditev Tak je inda bilou s predstavitvijo noše ter značilnih plesov Velike Polane in okolice. Gostišče osvežišče 2004 Dobra domača hrana V kulturnem programu so ob šolarjih osnovne šole Turnišče m turniškem kulturnem društvu, ki seje predstavilo s plesom, petjem in gledališko igrico z odlomkom iz dela Miška Kranjca, nastopili še gostje iz Porabja. Lutkovno predstavo so zaigrali lutkarji z OŠ Gornji Senik, zapele pa so pevke iz Števanovec. Goste, precej jih je bilo tudi iz Ljubljane in Ma- živeli v prekmurski slamnjači. Cimprača je bila na tem mestu, kjer sedaj stoji Kovačeva hiša, zgrajena leta 1877 na te melju stare hiše. Ker je domačija brez ustreznega skrbnika propadala, jo je leta 1995 družina Štefana Kovača ml. odkupila od solastnikov in jo do leta 2000 od pomoči sorodnikov in Zavoda za varstvo naravne in kulturne metov, ki jih bodo potem vključili v zbirko. Obiskovalci ali večje skupine si lahko ogledajo hišo ter vse etnografsko in zgodovinsko gradivo, ki je v njej, tudi druge dni v letu v dogovoru z lastnikom ali Turističnim društvom Turnišče Predstavljajo pa se tudi na internetnem naslovu www.kovaceva-dornacija.com. Jože Gabor Tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe Na družabni prireditvi Kuhanje štajerske kisle juhe v kotlu, ki jo je pripravilo v soboto pri lovskem domu Jež v Boračevi pri Radencih radensko turistično društvo, se je pomerilo petnajst ekip. Po treh urah kuhanja je komisija sklenila, da si prvo fhesto delita ekipi Vinogradništvo in vinarstvo Kapela in druga od dveh ekip Društva upokojencev Radenci. Komisija, ki ji je predsedoval priznani kuhar iz Radina v Radencih Janez Gjergjek, je priznanje za drugo mesto podelila Radioklubu Radenci in prvi ekipi Društva upokojencev Radenci, tretjo mesto pa si je »prikuhala« ekipa predsedstva Gasilske zveze Radenci. Tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe v kotlu so organizirali sedmo leto in spada v okvir prireditev od občinskem prazniku občine Radenci. Na prireditvi so potekale še viteške igre, ki jih je pripravila Radenska konjenica, društvo upokojencev Radenci je pripravilo tekmovanje v pikadu, ponudbo kisle juhe pa so s svojimi domačimi dobrotami dopolnile še članice Društva kmečkih žena Kapela. V vsaki ekipi, ki je tekmovala v kuhanju kisle juhe, sta bila kuhar in pomočnik, ki sta morala v kotlu skuhati 20 porcij kisle juhe iz osnovnih sestavin, ki jih je priskrbel organizator. Za dodaten okus so tekmovalci lahko prinesli svoje dodatke, vendar je bito zaželeno, da bi se čim bolj držali osnovnega recepta, ki ga je pripravila Zdenka Tompa. Ta vključuje dva kilograma svinjskih nogic in repov, pol kilograma svinjskega srca, drugo meso, čebulo in drugo zelenjavo, začimbe, moko, česen, kislo smetano, krompir in kis. Po končanem ocenjevanju so juho razdelili obiskovalcem in je je seveda hitro zmanjkalo. J. Ga. Tudi tokrat objavljamo glasovnico, s katero lahko sodelujete pri našem izboru gostišča osvežišča 2004. Na koncu izbora bomo podelili nagrado tistim trem, ki jih boste izbrali vi bralci, in trem, ki jih bomo izbrali z raziskavo po terenu, ki jo bomo opravili mi novinarji skupaj s kulinaričnimi, arhitekturnimi in gostinskimi strokovnjaki. Že v prejšnji številki smo poudarili, da je treba pri teh kandidatih upoštevati tako opremljenost gostinskega lokala kot tudi ponudbo dobre domače hrane in prijazno postrežbo v gostinskem lokalu, seveda pa je za gosta pomemben dejavnik tudi cena glede na tisto, kar na krožniku in v kozarcih dobi. Še posebej bi želeli, da s svojimi glasovi nagradite tiste, pri katerih lahko dobite kakovostno pripravljeno tradicionalno prekmursko in prleško hrano, saj ugotavljamo, da smo predvsem pri originalnosti ponudbe Pomurci precej šibki. Če ponujamo že kaj domačega, potem so pogosto to za želodce gostov iz razvitejše Evrope precej zahtevne jedi, kot sta prekmurska gibanica in bograč. Imamo pa tudi veliko preprostih ljudskih jedi, ki so lažje prebavljive in bolj zdrave. Izpolnjene glasovnice za akcijo Gostišče osvežišče pošljite na naslov: Vestnik, Iliča arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota. J. Ga. gostiščEvTv v osvezisce PRIJAVNICA Prijavljam gostinski lokal: Predlagam ga za naslednjo ocenitev {obkrožite, v čem je najboljši): 1. Gostišče s prijazno postrežbo 2. Gostilna s ponudbo prekmurske in prleške hrane 3. Estetsko opremljen gostinski lokal Naslov prijavitelja (če želi sodelovati prt končnem žrebanju): 10 KULTURA 24. junij 2004-V|W Lučka Zorko: Obdukcija srca Pesmi Knjiga o razmladičenju Svojo drugo pesniško zbirko (prva je bila Reciklaža kosti) je pesnica predstavila v MIKK-u skupaj z Robertom Titanom - Felixom, saj sta, kot je povedal v uvodu, s tem mladinskim klubom povezana že nekaj let - najprej kot mentor in učenka, zdaj kot sodelavca in prijatelja. Njun pogovor ob glasbeni spremljavi je odkril marsikaj o pesnici, ustvarjanju in poeziji, a bilo bi premalo, če bi ostalo samo pri tem. Pesmi je treba še vzeti, prebrati, osamiti, saj nam največ da tisto, kar je omenjeno v literarni teoriji kot ena od možnosti: »misleči pogovor s pesnitvijo«. Resda pogovor z Lučkino poezijo ne more biti zgolj »misleči«, njene pesmi so nekaj, kar včasih tudi zaboli, tudi s starejše, veliko bolj umirjene perspektive. To spremljavo nakazuje že naslov Obdukcija srca, še bolj pa dodatno pojasnilo: knjiga o razmladičenju. Poezija je večplastna in večpomenska in kot taka vsakemu bralcu odkriva nekaj drugega: kakor daleč pač prodre njena beseda in s kakšnimi izkušnjami in odprtostjo je sprejeta. Je poezija, ki jo mislimo, ki jo čutimo, ki jo vidimo. Knjigo o razmladičenju vidim kot knjigo o bitju, ki je padlo iz gnezda in se odrte kože bori za življenje, je poezija, živa in utripajoča od krvi. Zbirka ima tri sklope in gre, kot je v spremni besedi povedal urednik edicij Separa-tio, v prvem za igrivo poezijo in igrivo dojemanje sveta. Lahko bi rekli tam nekje med Tomažem Šalamunom in Kosovelovimi konstrukcijami, ki so nastajale tudi iz časopisnih naslovov, Lučka pa se pri tem poslužuje televizijskih podob. Drugi sklop je bistven -»dotika se le najtemelnejše človekove vezi s svetom - in potemtakem tudi s samim sabo«. Seveda to pomeni ljubezen, ki je v življenju neobhodna in nepogrešljiva - je izpolnitev v drugem In ravno te pesmi so Ex-odus ali Kje je zemlja Koroški slikar Miro Hajnc iz Radelj ob Dravi, leta 2002 nominiran za Jakopičevo nagrado, se je v razstavnem salonu muzeja Radenske predstavil z otvoritvijo svojega najnovejšega likovnega ciklusa v jajčni temperi na platnu Exodus (kje je zemlja) z zanj znanim eruptivnim ustvarjalnim zagonom, nastalim v neprekinjenem, skorajda ekstatičnem procesu, ob skromnem počitku in spancu ter asketski prehrani. Njegova izpoved razstavljenih slik ni bila še nikoli tako mračna. Po pozdravnem govoru predstavnice galerije Milene Mauko je o umetniku in njegovem delu spregovoril kustos Mario Berdič, najbolj »go loko že« in »odrte«, najbolj razm-ladičene. So padec iz gnezda, padec v prazno, v bolečino: Bruham vse, kar je strastno ti, ti, ti Plazim se za tvojim imenom Cez dan sem vesela in hladna ponoči sem sama in vroča in deroča Ko nisi ti, ti, ti so zvezde samo nebesna telesa je sonce samo vir svetlobe je ljubezen samo beseda A ko se človek izliže iz sebe, iz bolečega mikrokozmosa, v katerem nemočno pobrca-va, zagleda svet Ta svet pa je poln stvari, ki po razmladičenju utegnejo vzbuditi zanimanje, refleksijo pa tudi povezanost in nov smisel. Levim se skoraj vsak teden skorje so moj arhiv po katerem brkljam kadar sem kaznovana s krivdo izmišljenih porazov. V Sloveniji, da o svetu ne govorimo, je veliko mladih pesnikov. In veliko pravil, s kateri- ki slikarjeva dela spremlja že od vsega začetka. Hajnc razstavlja že od leta 1981 dalje Njegove slike so bile na ogled že na več kot tridesetih samostojnih razstavah ter na skoraj Štiridesetih skupinskih razstavah, tudi v tujini (Budynaru Muzeum-Racibor, Poljska, Kulturhaus-Bruck an der Mur, Avstrija; Bi-blioteca Civica-Cordovado, Italija; Plaza de la cultura Mostoles-Madrid, Španija; galerija Luka-Pula, Hrvaška; Art Gallery-Strumica, Makedonija; Kulturamt-Hilden, Nemčija...) Razstavo, ki bo odprta do 20. junija, si je vsekakor vredno ogledati, žal pa je bilo na otvoritveni razstavi zelo malo obiskovalcev iz naše okolice. D. M. Slike harmonije narave Jozsefa Zsupana Ko pogledamo slike Jozsefa Zsupana, ki sojih razstavili v prostoru dobrovniške-ga kulturnega doma, se nam najprej zazdi, da seje slikar lotil spominov na pokrajino in naselja v Prekmurju izpred desetletij, ko so tukaj bile še »cimpra-ne« hiše neokrnjena narava. Dejansko pa se slikar pri svojem delu posveča podobam preteklosti pokrajine čez mejo na Madžarskem oziroma slika naselja in pokrajino tik ob siovensko-madžarski meji, kjer tudi prebiva. Zsupanživiv Csesztregu, njegove realistične slike pa odsevajo sanje, spomine in hrepenenje po tišini in miru pokrajine v Panonski nižini, to pa v vsakdanjem življenju danes vse preredko srečamo. Svoje slike harmonije naravejeZsupan doslej razstavljal že po galerijah raznih krajev Madžarske pa tudi v Parizu in Munchnu. - J. Ga. ki malo zabolijo mi pesmi lahko odmerimo in si zagotovimo, da beremo »prave«. Se vedno pa obstaja tudi tisto najpreprostejše: da pesem doživimo kot skrivnostno mešanico navdiha in obvladovanja jezika. Da nam postane posebno doživetje, kar tudi pesmi Lučke Zorko v resnici so. B. B. L Rudi Ringbauer predstavil tretjo knjigo aforizmov O treh vrstah resnic Po Božjih in Preprostih resni-cath so izšle še tretje, Gole resnice, ki jih je avtor predstavil na prijetnem »starosoboškem« večeru v klubu Pac, Harom az igazssag, bi rekli Madžari. Rudija Ringbauerja je kot starega prijatelja predstavil direktor zavarovalnice Triglav Rudi Cipot, rekoč, da so aforizmi dogodki življenja, popisani na izviren način, so aksiomi našega življenja v sedanjosti, preteklosti in prihodnosti, so resnice, ki nas nenehno aktivirajo, kar je dokazala tudi številna publika, lahko Dobrodelni koncert v evangeličanski cerkvi Evangeličanska cerkvena občina Murska Sobota je tudi na letošnjo binko-štno nedeljo po končani božji službi pripravila tradicionalni dobrodelni koncert in družabno srečanje vernikov te cerkvene skupnosti in tudi drugih. Na dvorišču evangeličanske cerkve sta ob tej priložnosti nastopili glasbeni skupini Zdenek Bily Dixieland Band in rimskokatoliški moški pevski zbor, pripravili pa so tudi pogostitev in srečelov. Zbrali SO štiristo tisoč tolarjev, ki jih bodo namenili otroškemu oddelku bolnišnice v Murski Soboti. - A. N. R. R. Likovna kolonija Izak Lipovci 2004 V galeriji v beltinskem gradu so odprli j« udeležencev likovne kolonije Izak Lipovci 200kkl 27. junija. Tokrat se predstavljajo Igor Banff, G** džiski in Peter Vernik. Na otvoritvi, kjer je nastopiln" ški pevski zbor KUD-a Lipovci, je o delu utnetnikovsp^ voril ravnatelj Galerije Murska Sobota mag. FraauW Igor Banfi se je rodil v Murski Soboti. Akademijo umetnost je končal v Ljubljani leta 1997 pri profesorju Jemcu. Leta 2000 je končal specialko na isti sorju Lojzetu Logarju Sedaj živi in dela izmenično v LjuNI Murski Soboti. V Beltincih se predstavlja s sedmimi deli Goce KaJajdžiski je po rodu Makedonec, ki se je mili I'' Ze vec kot sedemintrideset let živi in dela v šentjun", Likovno akademijo je končal v Beogradu. Doslej / i^ osemdeset samostojnih in skupinskih razstav dom* i"' u j0 Udeležil se je tudi velikega števila slikarskih koc ut ^k, zato Im piiorrna ukn besed kot Avtorja bralci Poznajo, a na) nmt'Ln^ ' Podatkov: Rudi Riagbati^. d Od IM..’ poti od vajenca v •1J’'' 'barviti driavnuidr štva pa do sodniku v marsikaj in med drW ■ ^di aforizme, k> kot tridesetletnega or it I v‘l v knjigi leta 1^''3 veliko se rad vrača t r° ki ga ima tudiP' B. B- k, 40 Beletrininih knjig ljutomerski gimnaziji Zbirka Beletrina pri Študentski založbi uspešno selje, kjerje s finančno pomočjo Nove Ljubljani® ' ' □ jla11^. venskih gimnazij s pa štiridesetimi knjigami. ■ pi^X Franca Miklošiča iz Ljutomera, Knjige je gimnazij1 v literarno-glasbenem nastopu pa sta nastopile P . ggjetri^ izkazal s svojevrstnim »bluzom«, ter pisatelj in 0^" kije prebrat zgodbe iz svoje knjige Mrtvi kot. - T- vestnik KRONIKA predvidoma le ob četrtkih Nihče kriv, ker so bili na sprehodu, v fitnesu ■n kartali? bo pričal Miro Petek l^Wfc‘S0diSču seie tk t zagovori ob- S PriČa' ’ “P t™, “ ad| Prepiso-P°s»»etkov '... tl densko, tudi v času sodnih počitnic do 22. julija in od 12. avgusta naprej. Vseh pet obtoženih se zagovarja kot nedolžnih. Štruc je svoj zagovor podal že 1. junija, na zadnji obravnavi so to storili še preostali štirje. Koludrovič je bil dan pred napadom spuščen iz mariborskih zaporov, povedal je, da od obtoženih pozna le ste bili POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? > žEL|TE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE MURSKA SOBOTA. StMsta Rozmana IG 0801314 Nov zakon o varnosti k Obtoženi Štruc, Puc in Hojnik (od leve prati desni), štroca obtožnica bremeni, da je vse skupaj načrtoval. V kritičnem času, to je 28.2.2001, je bil v Portorožu. Puc naj bi napadalcem pokazal Petkovo hišo. V času napada naj bi doma igral kartezočetom, bratom in stricem. Hojnik, po trditvah tožilcev je Petka udaril s palico za bejzbol, je v zagovoru povedal, da gre pri vsem tem verjetno za maščevanje direktorja slovenjegraške policijske uprave. Dodal je, da se tudi stedi na prizorišču napada ne ujemajo z velikostjo njegove noge. v cestnem prometu Državni zbor je sprejel nov zakon o varnosti v cestnem prometu, ki predvideva za kršitelje cestnoprometnih predpisov bistveno višje kazni kot doslej. Nov zakon bo začel veljati 1. januarja 2005. Določene so višje kazni za povzročitelje prometnih nesreč, razen nesreč z neznatno nevarnostjo. Višje kazni so predpisane tudi za kršitve, ki se nanašajo na prehitro vožnjo in na vožnjo pod vplivom alkohola (za prekoračitev hitrosti v naselju za več kot 50 km/h poleg denarne kazni Še prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, enako za vožnjo pod vplivom alkohola nad 1,5 promila). Za prekoračitev hitrosti so zagrožene bistveno višje kazni, tako bo voznik, ki bo prekoračil hitrost v naselju za 10 km "h, moral plačati 10.000 tolarjev kazni. Za prekoračitev hitrosti do 20 km, h je predvidena kazen 30.000 tolarjev in ena kazenska točka, za prekoračitev hitrosti do 30 km/h 60.000 tolarjev in tri kazenske točke ter za prekoračitev nad 30 km/h 120.000 tolarjev kazni in najmanj pet kazenskih točk • Zakon prinaša novosti tudi za opravljanje vozniškega izpita (mladi vozniki bodo že s 16 leti in po! lahko odšli v avtošolo, nato vozili s spremljevalcem in pri 18 letih opravili vozniški izpit) ter na področju prometnih dovoljenj, registrskih tablic in tehničnih pregledov. Meja dovoljene količine alkohola v krvi pa še naprej ostaja 0,5 promila. Podrobneje smo o tem pisali v letošnji šesti številki Ve- stnika. A, B. V 'V iin ' obtožn'ca bre- " ' saJnaibi Prepeljal iz Obilni telefon pa je ^tor Drugoobtoženi Koludrovič je v svojem zagovoru povedal, daje Petka prvič videl šele na sodišču. Tisti večerje bil na sprehodu s partnerko in svojo psico. V zagovoru je skušal dokazati, da je izvedenec naredil napake pri odtisih obuval. Tiste, ki so mu vse to namestili, bi pohabil. Med tožilkinim zaslišanjem je večkrat povzdignil glas iti oeloval nestrpno. "■Son ---’-"'J dalje. M, Uba ,' - . J' "»'u. . IM.. . ‘ •"dUd-k ""Co 'tU, JT™' Jn . štruca in da za tak napad potrebuješ homogeno kriminalno združbo, kar pa obtoženi niso. Poskušal je tudi zmanjšati resnič- nost pričanje svoje mame, saj je po njegovem zlobna in ne najbolj brihtna. Da je bil na večer napada doma, lahko pokažejo izpiski klicev na mobilnem telefonu kot tudi osebe, ki so bile tisti večer pri njem. Ena od njih je k njemu prišla vinjena in želela, da bo se šla z avtom vozit po parkirišču, kjer je bil novozapa-dli sneg. S pomočjo čevljev, ki jih je v vrečki prinesel s sabo, pa je dokazoval, da je izvedenec storil napako pri svojem mnenju. Tako kot obramba in obtoženi že skozi vse sojenje opozarjajo na domnevne nepravilnosti pri pričanju anonimnih prič, je na to opozoril tudi Koludrovič. Hojnik se je v svojem zagovoru vprašal, ali si mora odrezati prste na nogi, da bo velikost noge ustrezala sledem na prizorišču zločina. Kot alibi je navedel izpiske klicev na mobilnem telefonu in baznih postajah, ki naj bi potrdile, da je bil tisti ve- čer doma Eden do klicev naj bi bil od osebe, ki je zaposlena na notranjem ministrstvu. Povedal je še, da se veseli dneva, ko bodo tisti, ki so vse to skupaj zakuhali, sedeli in da je žalostno, kar počneta policija in tožilstvo Odklonil je, da bi ga zaslišalo tožilstvo. Vogrinec je povedal, da se mu dogaja krivica. Poleg tega posamezniki iz policije in tožilstva na obtoženih gradijo kariere. V sodni spis je priložil videokaseto svojega pričanja pod hipnozo Ni želel, da bi ga zaslišali tožilci, saj je vse povedal že med preiskavo. ■ Puc je bil v zagovoru kratek Tistega dne je bil doma. Nekaj dni pa napadu pa so ga v zvezi s tem zaslišali kriminalisti. Na vprašanja svojega zagovornika, ali pozna Petka, je odgovoril, da ga ne pozna in da niti ne ve, kje je njegova hiša. A. B., foto: Natalija J uliti o v * * *L • -. r , ‘'Winrisdi ’"■Urh "(Mi." C: Požar v zdravilišču Moravske Toplice * / V soboto ob deseti uri dopoldan je izbruhnil požar v enem od bungalovov v naselju Prekmurska vas v zdravilišču Moravske Toplice. Nastala je za približno 5 milijonov tolarjev škode, sajje zgorelo ostrešje in nekaj notranje opreme. Požar so pogasili gasilci iz Moravskih Toplic, Martjanec inTešanovec. Preiskovalci so ugotovili, da je prišlo do požara po vsej verjetnosti zaradi okvare hladilnika. A. B-, foto: N. J. Vi, 3.990,00 opreme! Ž«wdn dvaMna kapaMca ABBA 4.990,00 D % popust rolerjev, kotalk VINTERSFW’ AKCIJA CZ Prijava kaznivega dejanja prek Interneta Po novem lahko kaznivo dejanje policistom prijavimo tudi prek svetovnega spleta Potrebujemo osebni računalnik, dostop do interneta in digitalno potrdilo. Naznanilo lahko predamo prek spletne strani slovenske policije ali elektronske uprave Po prijavi se bo najprej ocenilo, ali gre za kaznivo dejanje, prijava pa se bo predala v pristojnost policijski postaji ali kriminalistični službi, ki naveže stik s prijaviteljem. Nato se bo opravila preiskava kaznivega dejanja. Kazniva dejanja pa lahko še vedno naznanimo na policiji, po telefonu številka 113 ali na anonimno številko 080 12 00. A. B. Sojenje Makoterjevi septembra? Prejšnji četrtek je bila na mariborskem okrožnem sodišču preložena obravnava na ponovnem sojenju zoper Milico Makoter, ker je moral biti njen zagovornik na drugem sojenju, sama pa se zaradi zdravstvenih težav sojenja ni mogla udeležiti. Makoterjeva je obtožena, da je naročila umor soproga, prleškega podjetnika Janka Makoterja, ki je bil umorjen 26. septembra 1999 v družinski hiši na Cvenu. Poleg tega naj bi Makoterjeva naročila bombni napad na ljutomersko policijsko postajo in raketni napad na hišo njenega takratnega komandirja in Jankovega brata Jožeta Makoterja, oboje se je zgodilo 7. novembra 2000. Naročila naj bi bila tudi umor mlajšega sina Tomija Makoterja, ki pa ni bil izvršen. Obtoženka je za omenjena dejanja že bila obsojena na 30 let zapora, a je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje Po njeni izpustitvi iz pripora 12. junija lani ji zaradi zdravstvenih razlogov sploh še niso sodili Zgodilo seje ... Med 15. in 22. junijem se je zgodilo na pomurskih cestah 57 prometnih nesreč, v katerih se je 7 oseb lažje telesno poškodovalo, pri preostalih nesrečah pa je nastala le materialna škoda. Policisti Policijske uprave Murska Sobota so 40-krat posredovali zaradi kršitev javnega reda in miru, od tega 16-krat na javnih krajih in 24-krat v zasebnih prostorih. Kaznivih dejanj je bilo 40, med njimi 21 tatvin, 6 vlomov, 9 poškodovanj tuje stvari, ponarejanje, ogrožanje varnosti, goljufija in ogrožanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom. Na mejnih prehodih so zavrnili 33 tujcev, ki niso izpolnje- 20% popust na kolesa 17. do 30. junija 2004 A. B. vali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. Spolzko + alkohol = na streho Voznik avta med Gomilicami in Trnjem je zaradi tega, ker je imel pretežko nogo na pedalu za plin, ker je bila cesta mokra in ker je imel alkohol v krvi, zapeljal s ceste in se obrnil na streho Na srečo je bil le lažje ranjen. Sezona je odprta Udar strele je v petek zvečer zanetil požar na gospodarskem poslopju na Ivancih. Poslopje v velikosti 5 x 10 metrov je v celoti zgorelo, v njem pa tudi kmetijski priključek in približno 1000 bal slame. Ali Je bila v Radgoni bomba? Mariborski policisti so v nedeljo popoldan prejeli sporočilo, da je v Trstenjakovem domu v Gornji Radgoni bomba. S vso razpoložljivo tehniko, sem štejemo delavce za protibombno zaščito in vodnike službenih psov za od krivanje eksploziva, bombe ali česa podobnega eksplozivnega ali nevarnega niso našli, A. B. 12 (IZ)BRANO 24. junij Barometer Branko Fekonja, radenski občinski svetnik, je glasoval v nasprotju s politično direktivo občine v svetu šole na Kapeli, zato so ga odžagali. Anton Slavic, soboški župan spet igra igro bi bil - ne bi bil župan. Jože Špindler se pripravlja na ponovno kandidaturo za poslanca. Ali mu bodo pri tem pomagali predlog za priznavanje odškodnin za smrad, ki naj bi jih bilo deležnih 13 gospodinjstev v bližini odlagališča odpadkov, in preplačani občinski uradniki? Borut Meh, direktor Mure, je podpisal pismo o nameri z nemško družbo Rene Lazard, s katero v Gornjih Petrovcih ustanavlja družbo za proizvodnjo visokokakovostnih ženskih oblačil. Kaj to pomeni za lastne Murne blagovne znamke, ni bilo povedano. Zoran Jankovič se je izkazal s svojim odnosom do mesa in mesnih izdelkov Agro-merkurja in Mira. Po polni pripojitvi Živil jih je izločil iz Mercatorja. O tem, ali je v ozadju nevključevanje Agromerkurja in Mira v rokometno zgodbo o uspehu, ni podatkov. Krajevna skupnost Krog rase in se razvija Samoprispevek je bil gibalo razvoja Največ težav z vzdizevanjem kabelskega sistema. Krajevna skupnost Krog obsega dve vasi Krog in Sataho-vce, kjer živi skupaj 1475 prebivalcev. 5 tem se ta KS uvršča na drugo mesto po velikosti v Mestni občini Murska Sobota, pohvalijo pa se lahko tudi s tem, da se naselji širita, tako nastajajo celo nove ulice. Že šest let'je predsednica KS Gizela Lubšina, ki je povedala, da je k razcvetu obeh vasi veliko pripomogel samoprispevek, v zadnjih letih, ko samoprispevkov ni več, pa se poznata pomanjkanje denarja in odvisnost od občine. Infrastrukturo imajo v glavnem urejeno, v načrtih pa imajo rekonstrukcijo vodovodnega omrežja in regulacijo potoka Mo koš. Na območju cele Krajevne skupnosti so naredili kanalizacijo, kroška je bila vredna 265, satahovska pa 124 milijonov tolarjev. Krajani so zanjo prispevali skupaj 40 odstotkov vrednosti, preostalo pa občina. Imajo tudi plinovodno omrežje, vendar zanimanja za priključitev ni. Zgradili so tudi 1342 metrov pločnikov, v načrtih pa imajo še preostalih tisoč metrov. Poleg tega načrtujejo še ulično razsvetljavo in odvajanje meteornih voda s ceste. Potrebna bi bila tudi preplastitev vseh cest, tako v Krogu kot Satahovcih, saj so le-te po iz- Dražje zavarovanje Vzajemne Samo za starejše od šestdeset let Vzajemna zdravstvena zavarovalnica bo s pni m avgustom za 13,5 odstotka podražila premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, vendar zvišanje velja le za starejše od šestdeset let. Vzajemna ima 1,12 milijona zavarovancev, od tega 383 tisoč starih nad Šestdeset let. Premije ostajajo nespremenjene za mlade oziroma jim bo Vzajemna ob dvigu priznala določene popuste, saj tako želijo preprečili odhod mladih zavarovancev h konkurenci. Poslovna enota Vzajemne v Murski Soboti ima sklenjenih 65.500 zavarovanj dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, od tega je dobra tretjina zavarovancev starejših od šestdeset let. Prva podražitev po letu 2002, ki bo prizadela le starejše zavarovance, je posledica več kot 1,4 milijarde tolarjev izgube Vzajemne v prvih petih mesecih. Negativni rezultat je nastal zaradi neugodne starostne strukture zavarovancev, saj starejši od šestdeset let predstavljajo tretjino vseh zavarovancev in prispevajo sedemintrideset odstotkov vseh vplačanih premij, s tem da je njihov delež v škodah več kot šestdesetodstoten Vzajemna namreč deluje po načelu soli- Gizela Lubšina, predsednica KS: »S samoprispevkom in sodelovanjem občine seje v preteklem obdobju v obeh naseljih precej naredilo. Danes pa smo odvisni od občinskega proračuna. Tako v zadnjih letih zberemo manj sredstev, kar se pozna pri razvoju krajev.« gradnji kanalizacije in plinovoda precej poškodovane, na izkopih pa se ob dežju nabira voda Krajani so nejevoljni, ker voda škropi po fasadah njihovih hiš. Cestno podjetje Murska Sobota bi moralo cestišče sanirati, pa jim gre delo počasi od rok. Prav tako je potekel rok za sanacijo Ravenske ulice v Krogu. Krajani so pristali na izgradnjo tlačnega voda pod pogojem, da se na koncu preplasti cesta. Sanacija pa še ni bila izvedena. darnosti, saj omogoča zdravstveno varstvo po približno enakih premijah vsem, ne glede na osebni riziko oziroma tveganje posameznika In kot pravijo v Vzajemni, jih prav neugodna starostna struktura zavarovancev loči od njenih tekmic, zavarovalnice Adriatic ter zdravstvene zavarovalnice Triglav. Vzajemna je z dvigom premij čakala dve leti, saj je pričakovala, da bo sprejet zakon o izravnalnih shemah, ki bi izravnale razlike pri stroških zdravstvenih storitev, ki so posledice razlik v starostni strukturi, strukturi po spolu in strukturi huje bolnih. Povod za dvig premije pa sta bila še intenzivno privabljanje mladih, manj tveganih zavarovancev s strani konkurentk, ki poslujeta kot profitni delniški družbi, in pa sklep Agencije za zavarovalni nadzor, ki jima ne nalaga enakih obveznosti oblikovanja dosmrtnih starostnih rezervacij, kot velja za Vzajemno. M. H. L Sanacija najbolj kritičnih mest Ker sta se oba kraja razširila, obstoječe kapacitete vodovodnega omrežja ne zadovoljujejo več potreb, zato bi ga bilo nujno obnoviti in razširiti. Pridobili so soglasja in gradbeno dovoljenje, okoljsko ministrstvo jim je v ta namen obljubilo 20 milijonov tolarjev sredstev za obe vasi. Obljube niso izpolnili, češ da denarja ni in da bodo prišli na vrsto šele čez 3 leta. Kljub temu bodo s pomočjo občinskih sredstev sanirali najbolj kritična območja. S pomočjo NLB tisoč dodatnih operacij sive mrene | Bolniki čakajo dve leti in P Na očesnem oddelku mur in pol. Povprečna čakalna doba v J- « hrlu vcl jp skosoboške bolnišnice so lani opravili petsto osemdeset operacij sive mrene, nanjo pa še čaka tisoč dvesto ljudi. Da je tri deset mesečna čakalna doba predolga, priznava tudi vodstvo bolnišnice, saj bi jih glede na strokovne in kadrovske zmožnosti - dva zdravnika operirata samostojno in tretji ob nadzoru -lahko letno opravili sedemsto, čakalno dobo pa skrajšali na leto Simbolično darilo N LB za vse operirance, krpico »za jasen vsakdan«, je v družbi Ivana Tibauta, direktorja območne enote ZZZS, direktorju bolnišnice Bojanu Korošcu izročila Zorica Kerec. ... -h' ‘ d .J gramu r gram prijavil-1 m0ČI P l/ racij, vod s1 ” nikom desetici Franc Perkič, več kot 30 let brodar na kroškem brodil, troski brod vozi Čez dan, vendar se ljudje ob cez Muro bolj malo vozijo z brodom. Še največ prislov pa ni veliko. Spomladi, ko so vozili dna. *f bilo več. Kolesarji gredo raje čez most, še scev. Ljudje pravijo, da nimajo denarja. Najpv^' stane ena vožnja z brodom sto tolarjev za pešca, s kolesarja in 300 za avto. Če bi bilo v tem kraju vec^ ma, bi bilo tudi prevozov več. V krajevni skupnosti si prizadevajo, da bi svoje objekte do- bro vzdrževali, ti pa so v Krogu vaško-k ul turni dom, javna tehtnica in mrliška vežica. Še posebno slednja bi bila potrebna obnove. V Satahovcih je še nedokončan športni center in drugo. Težava je, da KS potrebnih sredstev za te namene nima. S samoprispevkom se je v preteklem obdobju v obeh naseljih precej naredilo, danes pa so odvisni od občinskega proračuna Del sredstev dobijo za delovanje KS, drugo pa so namenska sredstva, za investicije in infrastrukturo. Kot nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča zbereta obe vasi letno 6 milijonov tolarjev. »To je manj, ko smo jih s samoprispevkom, kar se pozna pri razvoju,« pravi LubŠinova. Naj večji problem v obeh vaseh pa je v kabelska televizija, krajani so nezadovoljni s servisiranjem in vzdrževanjem sistema, za kar so odgovorni pn tATV Murska Sobota. Okvare so pogoste, vzdrževalci pa ne vlagajo v obnovo omrežja. Krajani imajo pripombe tudi m viswr^ Tka. sij trku G-!A J'* kot za nacionalka VpriK * ’ se stanje ne izbolp> da si poiščejo novega1^' kabelskega omrei^ Družabno , življenje na v Ob posebnih različnih dogodkih^ vaško-kulturnem Skupaj praznmel° ;}* danindanžena^jrf tudi na starejše ° us-rX tve popestri ! ‘ upokojenski zen |,un«r ,a. vUM.h unai^ lo novo gasila kojenskodrusn"’ ličnih podrocp ■ aktivni tudi na *P , ročju.Kaj^’^ štva dosegaj11 državnem mer* ; I' tudi pri nogo^ tu kot v naran p#rH A. Na na Sloveniji je štirinajst mesecev, sprejemljivo in primerljivo z evropskimi državami pa bi bilo obdobje treh do šestih mesecev. Toda iz obveznega zdravstvenega zavarovanja je lani bilo za celotno Slovenijo plačanih le dobrih 6250 operacij, letos pa 9375, zato si po besedah predstojnice očesnega oddelka murskosoboške bolnišnice Vlaste Strumbelj, dr. med., spec., želijo, 'l:' vrednem Pr^ negazavaro^J^ ska7” ii'" । .dih'** malo,.a hkrm* čakajo Zavodi’ 5.^ vanje Slovel '____Lrl .1 - JO . za skrajšanj 1■ ji .ero se podjetij Ja*\fflii<1' I,-10 »ih..... bodo soč od iriS’ K41 jst 1,1 (IZ)BRANO 13 ! < J Pojasnilo ' "'‘i^nd.da „ “cu 2- svetovne voj- >-r-v 1M streljanje Ti Vir;^1 ampak Titana W ; !: ,b" UClte|f v .kld ’Del n’e- stmkaL^i* številki Ve- J. G. srednje- dajalec $an l ^milijardno Ječijo se ^Sujeta dva '' ?n ^’sketn mi "iškega ,fCT ^isia izbiro ^^Moku £>tm * ,kP«najst K Pri Uk1, V obeh J* ^ae. V: <>dn(>, 1 . 1Zln8a-Oce-’ie h J*i’hte podpo I <*112 H’’5' •»i- ' ’°rei u ŠUr,najs“t P'*'*- Pobite ob %) 1 je..... Občinski Saf^ “^ktu- i' «UM. SSfc"* £ V ^-;7konča|iko. »W o,- '"'^i/s jai. 22 ^d2ejascn’ Jj”0 ^eli "' načrtov. M. H. lu- Dvodnevni obisk varuha človekovih pravic v Pomurju Hanžka opozorili na teritorialno diskriminacijo 0 problemih z evangeličansko cerkvijo, madžarsko manjšino in Romi »Ob zadnjem obisku v Pomurju smo bili po eni strani presenečeni, ker smo dobili dokaj malo pobud. Tudi zato smo čakali dve leti. Zdaj pa smo presenečeni zopet drugače, saj smo dobili več kot 30 pobud, zato smo morali namesto dveh ekip na hitro sestaviti še tretjo, pri čemer smo angažirali osem ljudi iz našega urada,« je na tiskovni konferenci v Murski Soboti uvodoma dejal varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Prvi dan obiska je bil namenjen pogovorom s predstavniki evangeličanske cerkve, madžarske manjšine in Romov. S škofom evangeličanske cerkve Gezo Ernišo so se dogovorili, da bodo pomagali pri .reševanju nekaterih odprtih vprašanj, kot je npr denacionalizacija v Ljubljani, Mariboru in Celju. Sogovornika sta se strinjala, da je treba vzdrževati odprtost družbe in njeno pluralnost, strpnost med različnimi narodi in verskimi skupnostmi. Ugotovila sta, da je ta del Slovenije zaradi velike oddaljenosti od Ljubljane diskriminiran na Številnih področjih, zlasti pri možnostih izobraževanja in zaposlovanja »Vprašanje razvojne politike je stvar vlade in parlamenta, naš urad pa nima drugega orodja, kot da na te probleme opozarja,« je pripomnil ombudsman Matjaž Hanžek je obljubil, da bo na probleme regije opozoril v državnem zboru. Foto: M. J. Tudi s predstavniki madžarske narodnostne skupnosti so načeli problem teritorialne diskriminacije, posledice katere so po mnenju Hanžka za manjšino lahko še veliko hujše kot za pripadnike večinskega naroda. »Še posebej, če se njeni prebivalci odseljujejo in upada njihovo število, s čimer manjšina izgublja moč in korenine. Obvestili so nas o štirih problemih. To so uporaba simbolov, jezika v državnih institucijah, kjer uradniki ponekod ne znajo govoriti madžarsko, nadalje smo načeli vprašanje statusa knjižnice v Lendavi in popravo krivic, povezanih z denacionalizacijo Pomembno je, da smo s predstavniki manjšine navezali stike, saj bomo v prihodnje lahko nekatere probleme reševali tudi na daljavo.« Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek se je sestal tudi s predstavniki Zveze Romov Slovenije, ki so ga opozorili na primere nestrpnosti in brezbriž- nega odnosa do romske problematike. »Zlasti smo opozorili na potrebo po načrtu za celovito integracijo Romov, za katero mora skrbeti vlada, ne pa problematike prepuščati zgolj lokalnim skupnostim. S tem ne mislim, da se lokalne skupnosti lahko povsem izognejo reševanju te problematike. Taka celovita integracija Romov bi morala potekati na več področjih, npr prostorskem, komunalnem in izobraževalnem. Pomembno pa je tudi informiranje Romov in večinskega prebivalstva o njej.« Drugi dan je ombudsman sprejemal pobude občanov z najrazličnejšimi težavami. »Najpogostejše so dolgotrajni postopki na sodišču, saj je to dokaj pereč problem zaradi počasnosti sodišč. Izstopajo odškodnine, zemljiški spori, medsosedski odnosi, spori glede lastnine in v zvezi z upravljanjem večstanovanjskih hiš in zazidalnimi načrti.« Med drugim je bil omenjen primer iz Finžgarjevega naselja v Murski Soboti, kjer želi investitor kljub nasprotovanju občanov postaviti oskrbovalni center. Zanimivo je, da je mestni svet v prvi obravnavi že sprejel spremembe zazidalnega načrta. Hanžek je obljubil, da bodo raziskali, ali gre za korektnost postopka. Vsekakor pa bodo pristojne institucije opozorili na tovrstne probleme. Milan Jerše Barometer Smilija Burgermaister, direktorica Galexa, pričakuje po dokapitalizaciji zagon novega razvojnega ciklusa s proizvodnjo generičnih zdravil. Ivan Markoja, odranski župan, se je s svetniki odločil, da ne bodo podprli nepoštene dokapitalizacije lendavskega Razvojnega sklada. Proslavili dvestoletnico OŠ Kapela Ponosni na uspehe Ob začetku prireditve, ko je mladinski pevski zbor zapel himno. Leta 1804 je prišel na Kapelo za organista Ivan Trstenjak, ki je bil izučen še za učitelja. Isto leto je začel poučevati otroke. Prostor za to je uredil v neki viničariji, kjer je tudi sam stanoval, dokler se ni stavba porušila. Od tega je torej že dvesto let. Ta častitljivi jubilej so proslavili minuli petek na dobro obiskani prireditvi v (priložnostni) šolski telovadnici, na kateri so nastopili mladinski pevski zbor, Jure Vočanec z igranjem na klavir, otroška folklorna skupina Vrtca Grozdek, otroški pevski zbpr, kitaristka Julija Klanjščak, FS KD Janka Divjaka Kapela in Julija Klanjščak z glasbeno spremljavo Drotmantraši. Prireditev je vodila učiteljica Živana Safran. Ravnateljica Marija Mauko je v svojem pozdravnem nagovoru in opisu prehojene poti poudarila, da se lahko s ponosom ozrejo na prehojeno pot, ki jih je vodila v strokovno rast, uvajanje novosti, ra- ziskovanje ... »Pred šolo plapolajo zastave združenj ekošol, Unescovih in zdravih šol, ki vsebinsko simbolizirajo tudi naše delo. Gradimo mavrično šolo 21. stoletja, v kateri naj še trdneje poženejo zdrave korenine ustvarjalni nemir, raziskovalni duh, kulturo miru, in širimo krila v svet.* Njihove želje in potrebe so tudi nova telovadnica in večje zunanje športne površine. Minister za šolstvo in šport Slavko Gaber, ki je povzel besedo, je najprej dejal, da je prišel na uspešno šolo, ki je znana tudi v širšem prostoru, da bi jim čestital za vse, kar so storili za mlado generacijo. Medtem ko je le bežno omenil današnji čas kot čas številnih izzivov, je dokaj nazorno opisal razmere, kakršne so bile okrog leta 1804, ko se je začela šola na Kapeli. To je bil čas francoske revolucije, ki je dala poseben pečat tudi pomenu izobraževanja, ko se je dal Napoleon okronati za cesarja... Besedilo in foto: J. G. In memoriam General Lado Ambrožič V 97. letu starosti je umrl general Ambrožič ■ Novljan, nekdanji načelnik Vrhovnega štaba NOV in POS ter kasneje član delegacije Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, kije prišla v prvih dneh aprila 1945 v že osvobojeno Prekmurje. Takoj po prihodu v Lendavo in nato v Mursko Soboto je začel general Ambrožič ■ Novljan neutrudno delati pri utrjevanju vojne in politične oblasti. Podrobno je pregledal komande vojnih področij na vaseh in mestih, predlagal in organiziral njihovo okrepitev ter predlagal nekatere kadrovske spremembe. Bil je govornik na številnih mitingih po Prekmurju. S svojo kleno in odločno besedo je navduševal in spodbujal prebivalce Prekmurja k naporom za celjenje vojnih ran, Kot član Vrhovnega štaba NOV in POSje izdal nalog za splošno mobilizacijo in ustanovitev Prekmurske brigade, ki je v zadnjih dneh vojne v Sloveniji s svojim odločnim in junaškim nastopom veliko prispevala h končni osvoboditvi in razoroževanju nemške vojske in njenih pomagačev, od ustašev, četnikov do Čerkezov in drugih, vse od reke Mure prek Ljutomera in Ptuja do Maribora, nato pa s L bataljonom na celjskem območju, z 11 bataljonom pa v bojih za dravograjske mostove. General Ambrožič ■ Navijanje od ustanovitve brigade skrbel za njeno usposabljanje za boje, skrbel za njeno oborožitev in preskrbo Spremljal in strateško usmerjal je celotni pohod brigade in njene akcije na celotnem območju Štajerske in Koroške vse do zmagovitega konca trojne. Maja leta 2005 bomo praznovali 60. obletnico ustanovitve Prekmurske brigade. Upali smo, da bomo generala Novljana, kljub njegovi starosti, spet lahko pozdravili v Murski Soboti. Žal ga ne bo več med nas. Člani Skupnosti borcev Prekmurske brigade se ga bomo z dolžno hvaležnostjo in spoštovanjem vedno spominjali kot velikega generala Slovenske vojske in istočasno borca za mir. Bil je človek z veliko začetnico. Naj mu bo lahka slovenska zemlja! Predsednik Skupnosti Mirko Hajdinjak Srečko Kalamar, podjetnik iz Trdkove, dokazuje, da se da z dobrimi podjetniškim pristopom preživeti tudi na Goričkem. Minulo soboto so proslavili petnajstletnico uspešnega delovanja. Bojan Macuh je po začetnem odporu v času, ko je bil v. d., prepričal vse pristojne na Razkrižju, da so mu dali soglasje k imenovanju za ravnatelja razkriške osnovne šole. Dr. Andreja Gomboc, as-tronomka iz Kroga, je članica skupine na ljubljanski Univerzi, ki je vključena v misijo GAIA, ki bo po načrtih Evropske vesoljske agencije poletela v vesolje. 14 IZ NAŠIH KRAJEV 24, junij 2004- VESTNIK 35-krat Marija Režonja V zadnji številki Vestnika je prišlo v besedilu o 10-letnici krvodajalstva v Lipi do neljube napake. Pomotoma je bilo zapisano. da je Marija Sobočan darovala kri 35-krat, pravilno pa bi se moralo glasiti Marija Režonja. Se opravičujemo! J. Ž. Društvo Prekmurcev v Slovenski Istri, s sedežem v Kopru, smo svojčas že predstavili. Minuli konec tedna pa smo okrog trideset njihov Članov in skupino pevk iz Ospa srečali na 2-dnevnem izletu po Pomurju. Najprej so se ustavili pri Babičevem mlinu v Veržeju, nato so se ustavili v Črenšovcih, od koder so šli na ogled rojstne hiše Miška Kranjca v Veliki Polani (tam je nastal naš posnetek), večer pa so preživeli v soboškem hotelu Diana. V nedeljo so bili gostje občin Rogašovci in Cankova, kjer seje predstavila tudi njihova skupina pevk iz Ospa z etno glasbo. - J. G. Je to res, me je začudilo, ko mi je znanec Slavko omenil, da pozna v Ljutomeru okrog 80-letno gospo, ki bi od veselja, če bi jo obiskali, zaigrala na svojo harmoniko in povedala še marsikaj zanimivega. O tem sem se seveda želel prepričati na kraju samem In z mano je šel tudi znanec - Slavko Vajs iz Iljaševec, ki mi je med potjo pripovedoval, da je kot otrok skoraj vsak dan nosil k njej - Danici Osterc v Križevce pri Ljutomeru - mleko. Njena hčerka Milka pa ga je naučila igro s kartami črni Peter In res se je Danica pokazala v takšni luči, kot jo je opisal Slavko. Najinega obiska je bila zelo vesela. Harmonika je že čakala pripravljena in tudi ona, da bi zaigrala nanjo. No, še prej smo nekaj časa veselo kramljali. Največ je tekla beseda o tem, kako Iz Primorja v Pomurje Kljub svojim osemdesetim letom Danica Osterc z veseljem vzame v roke harmoniko, jo raztegne, zaigra in tudi zapoje. Pouk v zeliščnem parku V zeliščnem parku na Kuzmi, ob nekdanji stražnici, je bilo te dni precej živahno. Nekatere osnovne in srednje šole so prihajale tja v okviru naravoslovnih dnevov. Tam imajo namreč zeliščni park, ki deluje kot pilotski projekt. Tako lahko obiskovalci spoznajo poprovo meto, meliso, slez... Jeseni bodo v velikih količinah zasejali tudi tagetes (žametnico), saj si pri tem obetajo dober posel s farmacevtski m velikanom Bayerjem iz Nemčije. Nastaja tudi učna pot Kuzma-Grad-tromejnik. Na posnetku so učenci 7 razreda OŠ Puconci z učiteljem Ignacem Čehom. - J, Konkolič Srečanje po dvanajstih letih Po dvanajstih letih so se ponovno srečali otroci iz vrtca pri OŠ Razkrižje in vrtca Grlica iz sosednje Štrigove. Skupino tridesetih otrok in desetih staršev v spremstvu vzgojiteljic so pričakali najmlajši v vrtcu pri OŠ Razkrižje, kjerso si izmenjali priročna darilca, se skupaj igrali v parku in si privoščili malico. Nato so ob pomoči predstavnice šole obiskali znameniti Ivanov izvir, Slomškov mlin in razkriško cerkev. Župnik Marjan Rola jim jev kratkih obrisih predstavil župnijo. Pred slovesom so se tudi skupaj fotografirali, Podobnih srečanj si želijo oboji še več, zato so se okvirno že dogovorili za srečanje na začetku novega šolskega leta v septembru, ko naj bi razkriški najmlajši obiskali vrtec v Štrigovi. Prekinili so dolga leta molka m skupaj ugotovili, daje bil že čas, da končno ponovno spregovorijo - kot sosedje in prijatelji. Z druženjem vzpostavljajo tudi prijateljske meddržavne odnose. - J. G., foto B. M, Danica je še vedno živahna, zgovorna... Harmonika je njena velika prijateljica je bilo, dokler je še vodila gostilno Pri Danici Vrabl in seveda v njej tudi delala. »Najprej sem pomagala v gostilni svojini staršem, okrog trideset let pa sem bila glavna jaz - za 'šankom' in tudi v kuhinji. Obisk je bil zelo dober. Ob nedeljah so si gostje največkrat naročali svinjske in telečje pečenke, med tednom pa kislo juho, golaž, vampe, govedino in tlačenko v solati ' „ zgodilo, da je John « la v gostilni dolgo v -1 do jutranjih ur. Danica jih JePK žati, saj je pogosto harmoniko in zaigra . in plesali. ma od sebe, ^'“7 h\r,iSlk poslušala, kako to ‘ vlw-Onplf prsti P,f ra raztegniti mehi tiskati na harniom Sčasoma je postaj na kot malokdo-zabavi gostov v gos _ tudi frizer Franc M ' । strižnico in krh™1' nj ihovi Stari hiši.11 želeli, da bi se z H1 v kartanju šnopsa1 I jarda, se jim Je seljem pridružila( raj nepremagljiva- f^. Pred dvajsetimi^ 01jJjt stilni nasledila hči nekaj časa se o'1 1 magala. Potem vinsko klet na Hra' hu, kjer je namera' stalno, vendar se je P |( 4 več osamljeno, za■ odločila za najem -vanja v Ljutomeru. Tak . tamkajšnjega dm ‘ Ji kamor lahko hod. ■ ■ druži s prijatelji • tudi na sprehod v da večkrat vzame harmoniko. Pre , l vkom poslovi a, . seljem zaigrala -n ^-i”” Besedilo m f°‘° Gasilci iz Cezanjevec proslavili 110-letnico del°v Prejeli plaketo Gasil' ske zveze Slovenije V kroniki Prostovoljnega gasilskega društva Cezanjevci v občini Ljutomer je zapisano, da se je zbralo na prvem občnem zboru 6. januarja leta 1894 28 rednih in 11 podpornih članov iz štirih sosednjih vasi Cezanjevci, Kamenščak, Vogričevci in Stara Cesta. Društvo je dobilo od takratne občine staro brizgalno iz leta 1866. Začeli so razmišljati o gasilskih prostorih in orodju. Potrebna finančna sredstva za nakup orodja in opreme so člani dobili z organiziranjem različnih kulturnih in zabavnih prireditev ter nabiralnimi akcijami. Na jubilejni slovesnosti, ki je bila minulo soboto, se je zbralo veliko uniformiranih gasilcev s prapori. Zbranim je namenil nekaj besed predsednik PGD Cezanjevci Marjan Rudolf, slavnostni govornik pa je bil župan Jože Špindler, ki je podčrtal dobro delo gasilcev ter jim podelil občinsko priznanje. Predsednik GZ Ljutomer Ffanc Jurša pa je podelil občinska gasilska priznanja tretje, druge in prve stopnje. Slednja so prejeli Anton Markovič, Andreja Novak - ' s -S—rt IE*’- ■ Podpredsednik G2S Tone Koren je izročil PGD CezahjS Slovenije ob 110 letnici obstoja in delovanja društva- tretje Jožef MaK° . j stopnje Fta likovano P ze Slovel. Besedi J Gorkeš; častni člani pa so postali Alojz Rauter, Nandek Vargazon in Jožef Gregorinčič Podpredsednik GZS Tone Koren pa je podelil republiška gasilska priznanja. Plamenico tretje stopnje sta prejela Zvonko Vargazon in Marjan Novak, plamenico druge stopnje Franc Novak ml., državna priznanja IZ NAŠIH KRAJEV 15 Stanislav je bil na robu obupa Na kratko Na kratko Zdaj kaže vse dobro Stanislav Nepužlan je preživel burno otroštvo. Rodil se je v vojnih časih kot sin družine v Avstriji. Osnovno šolo je obiskoval v Veržeju in Ljutomeru r$eze pn petnajstih letih moral zaposliti, saj denarja za nadaljnje šolanje ni bilo. i| 2^’e bila pot v takrat “triesfd*r,t?rske «havli,j j? Polnih 40 let u?oko^en’s vvasj I'"^"^nein sve- 1''^..Pavla d. Cb1l° tfeba ob’ KIh|' Stan? .ld’1i’CeSarSe ^čiia ° bar sam in mu |P, l'reienOSt Hju hi- ob^ana s V 'Vn.in borovim n^najdejo za-^ahL,. "^ptič-,Czani'Stanko K^daiL '^drevesih. j*' C”kruto ldl|J ohranja *inte. ' Stanko, pre-^^‘’whudi > ln n‘*J bo4ele bonie posegu znano, 8Ova«soda. v h<‘lnišnid v • ‘^'41 in i' ' la Popoino- X. - - po dodatnih medicinskih posegih. Moram se zahvaliti celotnemu zdravniškemu osebju kirurškega oddelka v Rakičanu, še zlasti dr Cvetki Potočnik in dr. Arpadu Norčiču. Požrtvovalnost, prijaznost in ustrežljivost je bila izjemna in nimam niti najmanjše pripombe na njihov odnos do bolnikov.« Rad obuja spomine na Ljutomer S 4-člansko družino se je Stanko kot edini zaposleni težko prebijal skozi življenje Skromnost je njegova popotnica, ki ga vseskozi spremlja. Njuna otroka sta že skoraj pri svojem kruhu - hči je poročena in živi v Ormožu, sin pa živi pri starših in kot poklicni kuhar išče zaposlitev. Pav la skrbi za lično urejen dom in zunanjo podobo prekrasne narave. Stanko pogosto obišče bol no mater v Ljutomeru in pri tem obuja spomine na mladost ter si želi, da bi se ponovno zbrala vsa druščina, ki je v sedemdesetih letih nabijala žogo na igrišču pri znamenitem kopališču reke Glo betke med obema železniškima postajama v Ljutomeru. Besedilo in foto: Niko Šoštarič Na kratko Dobrovnik V Dobrovniku se je začel etnološki raziskovalni tabor. Udeleženci bodo obiskovali domačije in zbirali značilne eksponate iz preteklosti, jih očistili in razstavili Nekateri bodo dobili svoje mesto tudi v muzeju Tabor bo‘trajal do 4. julija. F Bo. na internetu: www.vestnik.si • zUMlje izpolnili ,< pravi Angela Mitrovič. - J. G., foto: M. M. VeČlnj pošt v Pomurju. d d . Ul. a, Novaka 13. Mursko Sobot* Srečanje v Rožengruntu Leta 1964 je končalo osnovno šolo v Apačah 57 učencev in učenk. Prvič so se ponovno srečali pred petimi leti, ko so praznovali abrahama in 35. obletnico končanja šole. Pred kratkim so se spet srečali v Rožengruntu in proslavili 40. obletnico. Nekateri so prišli tudi iz Švice, Avstrije in Italije, kamor so odšli s trebuhom za kruhom. Žal sesedem sošolcev in sošolk medtem že izgubili. Pridružili pa so se jim takratni ravnatelj Janez Zemljič ter razrednika Marija Fras in Stane Toplak. Imeli so se zelo lepo. Poslovili so sez mislijo, da je vsak trenutek vreden življenja. Uživati je treba danes zvečer, dodati še kakšen nepozaben doživljaj in si ga zapisati v knjigo spomina. Življenje niso dnevi, ki so minili, ampak I so dnevi, ki smo si jih zapomnili. • 0. B. SEDAJ JE PRAVI ČAS, DA SI ZAGOTOVITE VSE POTREBNE DELOVNE ZVEZKE IN UČBENIKE ZA VAŠEGA ŠOLARJA Prihranite si vse te skrbi in nepotrebne poti! Izkoristite najugodnejšo ponudbo in možnost plačila na tri obroke! Vse naročeno vam bomo dostavili v solo ali na dom konec avgusta! Naročilo lahko oddate na naši spletni strani www.kopi ja-novaji ali pa nam pošljite našo naročilnico, ki jo je Vaš otrok prejel v šoli. Kopij« ' nova d.o.o., Razlagova ul. XI, ZOOO Ma«*itx>r, tel: OI/MO IS 86 vedno... bodite sku z nami tudi Vi Korak spreda _korak spredaj JA • 1 šolski program 16 MULARIJA 24. junij 2004 - VESTNIK Na ribolovu V šoli smo se pogovarjali o vodi in ribah. S sošolcem Marselom smo se dogovorili, da bomo šli na ribolov k njihovemu ribniku. Nekega dne smo res šli tja. Njegov stric nam je pripravil ribiške palice. Tudi jaz sem dal na trnek črva in čakal, ali bo kaj prijelo. Ujel sem dve ribi. To je bil za vse lep dan. Jaka Potočnik, 2. a, OŠ Bakovci Uspelo namie! Pred kratkim je bila v ljutomerskem domu kulture dobrodelna prireditev. Njeni organiza- l19200 MLADIČE ŠKOTSKE OVČARJE - LESIJE, stare / tednov, prodam. Tel.: 05 36618 60. m 19418 PUJSKE PRODAM. Tel.: 041 813 850. m 19449 BIKCE za nadaljnjo rejo kupim. Tel: 031 566881 m 19464 PURANE, težke, ugodoo prodam. Tet.: 584 80 73,051239 492. ml9470 posesti HIŠO z delavnico v Slomškovi ulici v Murski Soboti prodam. Tel:. 031218 279 ali 070 793 221. ml9313 ENOINPOtSOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote, z opremljeno kuhinjo, dam v najem. Tel: 004162 82 45 723, po 19. uri m 19354 MANJŠO STANOVANJSKO HIŠO, obnovljeno, v okolici Radencev, dam v najem. Tel.: 041630 701 ml9423 APARTMA NAD ANKARANOM, za 4 osebe, ugodno oddamo Tel: 041 695 884. ml9426 HIŠO S PRIPADAJOČO PARCElOv Dobro vniko prodam. Tel: 041248 697 ali 572 H29.ml9427 GRADBENO PARCELO V PUCONCIH prodamo. Tel: 523 1909. m19429 STAREJŠO HIŠO z dodatoo oovozgrajeno kletjo, na 10- a reki parceli v Bočečovcih 18. prodamo. Tel.: 565 17 72. ml9431 STAREJŠO Hišo 2 GOSPODARSKIM POSLOPJEM v Bakovcih pri mlinu prodam. Franc Lukač, Partizanska 1, Bakovci, m19438 Dvosobno stanovanje s podzemno garažo, staro 13 let, v Murski Soboti, veliko 54 m1, naprodaj za 10.500.000 sit, oddajajo pa poslovni prostor • skladišče v Sodlšincih velikosti 4G m1. Cena: 47.000 Sit/masec. Flsa, d. o. o., Lendavska 8, M. Sobota, S22 35 36,051311 805. www.flsa.sl m 19442 DVOINPOLSOBNO STANOVANJEv Razlagovi ui. 12, balkon, dve kleti, pritličje, leto gradnje 1988, brez CK, naprodaj. Tel.: 02 531 11 93, Kralj, od 20 do 21. ure. m19446 APARTMAJE NA OTOKU KRKU dajem v najem - novi, klimatizirani, 1 km od morja - 50-60 evrov oa dan.Tel:. 00385 91 536 04 05 ali www.villahaya.con’ ml9448 STAREJŠO VSELJIVO HIŠO v okolici Lendave kupim. Tel.: 040892 382 ml9451 HIŠO. NOVOGRADNJO, 140 m2, dokončano. s pokrito teraso in nadstreškom za dva avtomobila, zemljišče 710 m2, cena je 17 mio. SIT, prodam. Tel: 031 620 728. ml9455 NOVO HIŠO. 11 km iz M. Sobote, 5. gr. faza.z 1 ha zemljišča, ograjeno, prodam za 11 mio. SIT. Tel: 041 804 776. ml9457 HIŠO, ob glavni cesti, delavnico, 120 m2, za katerokoli dejavoost, garažo, prodam. Tel: 031509218. ml9458 POSLOVNE PROSTOREz oporabnim dovoljenjem za trgovine, pisarne in druge mirne dejavnosti, v poslovoi zgradbi v Ti-šinski ulici v Murski Soboti, v velikosti 65, 80 in 160 n>2. dam v najem, Tel :. 041 797 668 ali 02 545 15 85. ml9460 « V CENTRU RADENEC ODDAM DVOINPOLSOBNO STANOVANJE z balkonom, opremljeno, adaptirano, z vsemi priključki, za daljše obdobje, io v IZOLI, v bloku, eno-soboo. 4 ležišča, kuhinja, kopalnica, velika terasa, opremljeno, v času dopusta dam v najem. Tel.: 041 952 449. m!9462 kmetijska mehanizacija TRAKTOR MS, 30-55,80KM.4x4.pro-dam.Tel:. 564 1191. ml9445 STISKALNICO ZA GROZDJE, 900,1200 in 15001, obračalni plug. 3-brazdni in 4-brazdoi, normalni molčer, rotobrano in škropilnico za njivo, cev 12 m. in prikolico za grozdje, 1200-i»1500-litrsko, prodajo. Tel: 031 550 988. ml9453 Nadfjevanfe matih oglasom na 20. strani. 20 24, junij 2004- VKNII Nadljevanje malih oglasov z 19. strani. DROBILNIK ZA ŽITO SIP, izkopalnik za krompirNatrefaia, podrahljalnik Gruber prodam. Tel : 041 282 110. SKUTER KIMHQ S 50, letnik 1995, prodam Tel ' 031 201825. ml9467 kmetijski pridelki VINO prodam. Nad 1001 je možna dostava. Tel.: 575 18 77 ati 041 773 370. m!9366 MKZ ZAPOSLI KOMUNIKATIVNO OSEBO, LAHKO TUDI MLAJŠI UPOKOJENEC, ZA PRODAJO ATRAKTIVNIH ARTIKLOV NA STOJNICI V BTC CtTYJU V MURSKI SOBOTI Tel.: 041 717 303. MKZ, Slovenska 29, Ljubljana. ml9430 PRODAJALKO ZAPOSLIMO. Na razgovor se oglasite osebno dne 30. 6. 2004 ob 9. uri v trgovini Elegant Shop, Slomškova 29, M. Sobota. ml9428 GRADBENEGA DELAVCA zaposlim. Tel.: 041 756 150. ml9466 razno srečanja Zamrzovalno omaro, še v garanciji, 5-pre-dalno, prodam.Tel: 527 16 70. ml9465 delo PRIREJAMO SREČANJE • PIKNIK za vse člane in druge nevezane - osamljene jutri, v petek, 25. junija, obl3. uri na Odtoku ljubezni ■ Ižakovci. Ženitna posredovalnica v Zdravilnem dotiku, Majda Šiftar, s. p., Gederovska 14, Černelavci, tel.: 521 18 28. ml9397 NATAKAR(ICA) dobi redno zaposlitev v restavraciji GRM, Hajdrihova 16. Ljubljana. Nedelje in prazniki zaprto. Nudimo dobro' plačilo in nastanitev. Zaželene izkušnje z delom v strežbi. Informacije po tel.: 041 790 366. ml9424 ZAPOSLIMO VOZNIKA C- IN E-KATEGORIJE za opravljanje mednarodnih prevozov Prevozništvo Hozjan, Simon Hozjan, s. p., Trnje 48 d, ČrenŠovci, tel.: 041 736 500. m 19459 storitve NEMŠČINO USPEŠNO INŠTRUIRAM ZA VSE ŠOLE, pripravljam na popravni izpit, maturo In prevajam. Tel.: 541 14 56,031 718 972. ml9439 STROJNE TLAKE - ESTRIHE izvajam. Ernest Mešič, s. P , Murska ul 89 Krog M. Sobota, tel.: 041 756 150. ml9468 Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. ZAHVALA Tiho in prehitro nas je 16. junija v 84. letu starosti zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in babica Etelka Lepoša roj. Poj bič iz Ratkovec Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za mrliško vežico ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo družinam OzvatiČ, Malačič, Vratar, Hujs in Kočiš za vso pomoč. Hvala duhovniku g. Balažiču in pevcem za odpete žalostinke ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči: hčerka Zorica z možem Jožetom, vnuk Jože x ženo Danico ter pravnuka Mitja in Jožek Dobrota tvojega srca ne bo nikoli pozabljena. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega, nenadomestljivega moža m 1 Štefana Holcmana iz Murske Sobote AGRANTA, d. d., v stečaju Lendavska 9,9000 Murska Sobota razpisuje na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti JAVNO DRAŽBO Za prodajo nepremičnin in premičnin v lastni stečajnega dolžnika, in sicer: _________________1. NEPREMIČNINE______________ 1.1. gradbeni objekt A8 montažna hala s površino 770 m1 in zemljišče s pare. št. 620/13 s površino 1436 m2, k. o. Lutverci, po izklicni ceni 17,920.000,00 1.2. gradbeni objekt, skladišče in mlin, s površino 1143 m3 in zemljišče s pare. št. 3443/2 in 3443/4 s površino 4257 m2, vpisana v vi. Št. 421, k. o. Hodoš, po izklicni ceni 8 960.000,00 2. PREMIČNINE Inv. št. Naziv nepremičnine Kol, Izklicna cena 2.1. 700011 predsetvenik KEP, leto izd. 2000 1 70,400,00 2.2. 700013 nakladalnik Dobrava 1 435.200,00 2.3. 700067 silosi in silosna oprema, razstavljeni 5,952.000,00 2.4. 700039 bočna kosilnica FELLA, 2001 1 409.600,00 2.5. 700020 kontrolna oprema za kompostiranje DRAGER 1 896.000,00 2.6. 700023 osebni avto RENAULT 4 GTL, 1991 1 76.800,00 2.7. 700024 osebni avto LADA NIVA 1.7i, 2000, bilje poškodovan 1 505.600,00 2.8. 700052 stroj za razkuževanje Gustavson, 2001 1 499.200,00 2.9. 700062 tovorno vozilo TAM 260T 22BL 1 224.000,00 ... Bo jezik mi utihnil, pogled ugasnil moj, še umirajoč bom vzdihnil, Srce, glej, ves sem tvoj... ZAHVALA V 79. letu nas je 3 junija 2004 za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi in brat Ciril Zerdin organist v pokoju iz Velike Polane Z žalostjo in bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji pod, mu prinesli cvetje, sveče ter darovali za sv, maše in dobrodelne namene, sočustvovali z nami in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebej hvala g. župniku Francu Kodili za pogrebni obred in lepe besede slovesa, enako tudi govornikoma društva upokojencev in pevskega zbora, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Ferenčak. Hvala hčerkinim sodelavcem v podjetju V Paul Anna, sinovim sodelavcem na Telekomu, PE M. Sobota in OŠ Miška Kranjca V Polana. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu! Žalujoči njegovi najdražji POGOJI JAVNE DRAŽBE Javna dražba bo 28.06.2004 ob 10, uri na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, soba št. 12, Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Pred začetkom javne dražbe so se dolini ponudniki izkazati s plačilom 10 % varščine od izklicne cene, ki jo plačajo na transakcijski račun stečajnega dolžnika št. 02340-0253852390 oz. zagotovijo varščino S predložitvijo nepreklicne bančne garancije domače banke, unovčljive na prvi poziv. Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo varščina vračunala v kupnino, drugim pa bo vrnjena v 8 dneh brez obresti. Pogodbo za nakup nepremičnin mora kupec skleniti v 8 dneh pojavni dražbi, kupnino pa plačati v 15 dneh po podpisu pogodbe oz. v treh mesecih ob predložitvi nepreklicne bančne garancije domače banke, unovčljive na prvi poziv. Prodane stvari se kupcu izročijo po plačilu celotne kupnine. DDV in vse druge stroške s prodajo nepremičnin in premičnin plača kupec. Nakup nepremičnin in premičnin poteka po principu videno - kupljeno, poznejših reklamacij glede stvarnih napak se ne bo upoštevalo. Ogled nepremičnin in premičnin je mogoč po dogovoru s Francem Lepošo, telefon 031 691 282, od 8. do 18. ure. Že eno leto v grobu mimo spiš, a v srcih naših vedno še živiš. Rožice ti grob krasijo in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN 17. junija je minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, sin in brat Štefan Copot iz Odranec Za vsako lepo misel, položen cvet in prižgano svečo na njegovem grobu - najlepša hvala! Tvoji najdražji KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti. Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586 Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in marmorja. Tel.:02/54210 24, faks: 02/542 20 24, GSM: 031876 949 KEB - kamnoseštva Erjavec, Marjan Erjavec, s. p. Ribiška pot la, 9231 Beltinci Kopališka ul 2. Murska Sobota KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 km. PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA D. E. POGREBNIŠTVO telefon: 02/521 3T CO UREDITEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH UREJANJE ZELENIC PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041/631 443 se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, posef* družini Želodec za nesebično pomoč, pr»v 1 ' । sodelavcem Mure, prijateljem, znancem in soseooic^ ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani n P' lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, _ - cvetje, sveče ter nam izrazili ustno in pisno Sw Posebna zahvala velja lovski družini Dolina za organizacijo in izvedbo pogrebne svecanos* rogistom, govorniku in vsem članom zelene bra ki ste ga pospremili do njegovega zadnjega ° Iskrena hvala dr. Šišku, pokojnikovemu osebnemu zdravniku, za zdravljenje m razumevanje ter sestri Majdi za prijazn°st Posebej hvala tudi dr. Mrkšiču na pljučnem o ki je storil vse, da bi mu pomagal Prav tako hvala sestram za pomoč in neg0 Hvala sodelavcu Vukanu za čustven in občuten p°5 Hvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevce® odpete žalostinke ter pogrebništvu Komu Žalujoča žena Vera in sin Jože z druži110^^ Ni smrt tisto, kar nas locg in življenje ni, kar druži so vezi močnejše, brez po so razdalje, kraj in čas. M. Kačič ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila draga mama, babica in pr Gizela Bunderla iz Doliča 97 Z globoko žalostjo v srcu se iskreno vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem m ' ki so nam pomagali v težkih trenutkih, d-'M' ‘ i(0 za svete maše, sveče, prispevke za poroda ; v Murski Soboti ter jo pospremili na njeniz Posebna hvala duhovnikoma g. Ficku in g za pogrebni obred ter pevcem za odpete pes Hvala tudi osebju pljučnega oddeAa za vso pomoč in pogrebništvu Hozpn Žalujoči vsi njeni -------------- V življenju svojem W d Z nasmehom pozdrav r ,, u> z ljubeznijo obdarjala Vsaki naši želji vedno 1 nikoli nam nisi NE ZAHVALA Izteklo se je plemen^0 c naše drage mame, stat® tašče, sestre in tete Marije Graj roj. Sobočan iz Srednje Bistrice Z bolečino v srcu se ob nenadni in bole^ drage mame zahvaljujemo vsem sorodni sosedom, prijateljem in znancem, ki ,v, m trenutkih priskočili na pomoč Hvala za t° • f{ sožalja, darovano cvetje, za svete vsem, ki ste jo pospremili na njeni Hvala oddelku intenzivne nege 111 •' K . oddelka soboške bolnišnice za *s° Iskrena hvala g. župniku za pogrebni i> ^.Jr za čutno odpete žalostinke, govornikoma ^ci'' ter Milanovim sodelavcem in prijatelje ^r^r Posebej hvala družini Ivana Sobočana • za nesebično pomoč . trd# Žalujoči vsi, ki smo Jo in^lt DRAGA STARA pogrešali te bomo tvoj Tanja, Tomaž in Darja Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho pristopite in večni mir mi zaželite. ZMNMA ktu nas je mnogo prezgodaj zapustit dragi sin in brat Ladislav Volf 'boleč' 'Z ^elt’nec Bkren°' 'U 'f Preran' 'n nenadomestljivi izgubi Pn?tdje ° Za^vi'’uiemo vs«m sorodnikom, sosedom, in znancem, ki ste nam v najtežjih "rir h svete' ° . nam izrekali sožalje, darovali cvetje, Številu pos maSf" 'n dobre namene ter pokojnika v velikem I'M) na nIeSovi zadnji poti k večnemu počitku, h n R^MlaPodjetju KG Rakičan, d. d„ EE Beltinci, ^tinke^V 8 Sušen pevcem za odpete Za. e 8 11 terk: za odigrano Tišino, govornikoma ^de slovesa in Pogrebništvu Jurič, s. p. Vsem Še enkrat - iskrena hvala! mati ln oče ter sestri z družinama ZAHVALA V 90. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Tiho, skromno si živela, za svoje delala, trpela. Zdaj ostala je praznina, v naših srcih bolečina. ZAHVALA N Ib. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica, sestra, tetica in vujna Marija Žižek iz Nedelice 102 ’tal "b Meči k* ^odttjv ' 'zg11™ se iskreno zahvaljujemo vsem *hk<> tel t " Vodeni, botrini in znancem, ki ste jo 1 ”* p; •' iCm stev'Iu pospremili na njeni zadnji poti, ,■ ■ v * 1 ustno in pisno sožalje. Hvala vsem, ki ste ' W za sv- maše in mrliško vežico. ‘'Črtu. !l1 " Alojzu Rattuku in p Marjanu Maučecu za ed ter domačim pevcem za odpete žalostinke. se tudi ND iz Nedelice, upokojencev in pogrebništvu Ferenčak. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA V 87. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Helena Kovač od Grada “hvaljuietno v$em sorodnikom, d ''joni ,• i ■ . '‘1 'n znancem, ki ste jo pospremili name''11 P0**’ darovali vence, sveče in za nam pisno in ustno izrazili sožalje. rni f i od Dovniku za pogrebni obred, Hte zalostinke in pogrebništvu Banfi. *IT1 enkrat - iskrena hvala! žalujoči vsi njeni zahvala ' 88. nas je zapustila naša dra«.i mama, babica. Prababica in tašča Helena Zakoč ’’Stanjevec 17 b । i'| 1,111 terd fr'>atelie° Zallvaljujemo vsem sorodnikom, ar°Vali,,m’ k'ste jo pospremili na njeni zadnji Hva^ g in v dobrodelne namene. in Uh^aiku, pevcem žalostink 0^^e*)n^tvv, Hozjan njeni najdražji Bil se boj ti za življenje, dano ti je bilo trpljenje. Srce trudno je zastalo in težki boj je dokončalo. ZAHVALA V 91. letu nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Veronika Emri iz Gorice Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste jo pospremili ria njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali sveče in v dobrodelne namene. Posebej hvala gospodoma duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. s Žalujoči vsi, ki so jo imeli radi Draga prababica, pogrešali te bomo! Tvoji pravnuki: Štefani, Nina, Sara, Tadej in Blaž Sidonija Zavec roj. Hajdinjak iz Sebeborec Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku Martinu Horvatu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Zahvaljujemo se osebju Doma starejših Rakičan za vso skrb med njeno boleznijo. Žalujoči najdražji Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag. Še težje izgubiti ga za vedno, a najtežje je živeti brez njega. V SPOMIN 20. junija je minilo eno leto od takrat, ‘ ko nas je zapustil naš dragi Aleksander Jambor iz Čikečke vasi 14 Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob jjegovem grobu in prižgete svečo v spomin. Žalujoči vsi, ki te imamo radi Že šest let naš dom je prazen, ko nehote smo šli narazen. Vedno, ko jutro se rodi, v dan zazremo se z žalostnimi očmi. Takrat srce v bolečini zaječi, je res, da te, ljuba mama, več med nami ni. V SPOMIN 24 junija mineva šest žalostnih let od takrat, ko se je ustavilo plemenito srce drage mame, matere, prababice in sestre Katarine Dovečar iz Dolge vasi Hvala vsem, ki jo nosite v spominu in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Žalujoča hčerka Štefka in vsi njeni najdražji ZAHVALA V 75. letu nas je za vedno zapustila draga sestra in teta Rozalija Berden iz Filovec 156 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter prispevali v dobrodelne namene Žalujoči njeni najdražji Je čas, ki daje čas, ki vzame, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN 28. junija minevajo tri leta od takrat, ko nas je tragično zapustil naš dragi Stanko Valeč iz Motovilec Hvala vsem, ki s postankom ob njegovem preranem grobu in mislijo počastite spomin nanj ter prinašate cvetje in prižigate sveče. Tvoji najdražji Dobrota tvojega srca ne bo nikdar pozabljena ... V SPOMIN 23. junija je minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi in brat Štefan Sever iz Pečarovec 127 Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsr njegovi O, saj ni smrti, ni smrti! Samo tišina je pregloboka kakor v zelenem, prostranem gozdu! (S. Kosovel) Obnemeli smo ob žalostni vesti, da nas je sredi ustvarjalnega dela zapustila naša sodelavka prof. Marija Krauthaker profesorica matematike na Gimnaziji Murska Sobota Od nje smo se poslovili 17.6.2004 v Lipovcih. Cenjeno sodelavko in profesorico bomo ohranili v trajnem spominu. Kolektiv in dijaki Gimnazije Murska Sobota ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 87. letu zapustila nadvse ljubljena mama, tašča, babica in prababica Ana Zver roj. Koren iz Renkovec 138 Ob boleči izgubi izrekamo iskreno zahvalo botrini, sosedom za obiske na domu, sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebna hvala družini Činč za nesebično pomoč med njeno boleznijo Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, sveče, za svete maše in druge namene, nam pa izrazili iskreno sožalje. Posebna zahvala je namenjena g. župniku za besede slovesa in pogrebni obred, g. Darji Koren za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem Še enkrat - iskrena hvala! Z žalostjo v srcu vsi, ki smo jo imeli neizmerno radi! 22 OGLASI 24. junij 2004^ VESTNIH Ajvar nepekoč Eta m S Eta, Kamnik Od 14. 6. do 3. 7. 2004! IIII z SL 5 Pridite v trgovski center: MERKURMOJ5TER, Obrtna ul. 39, Murska Sobota, tel.: 02 530 10 50. bril plošča- ražnji« pakirano , cena za kg razfičiir dobavitelji 080 12081 luažNnsuscNl ^MIO 1.399 283 • ~ I Sladoled Leone Ent Tia, ,C 75 ml. dva okusa: 11 borovnsa-malina aS po mara riča-ananas-greti hrtu Incom, Ajdovščina SUN® 62 ™5L1,1 Fructal. AjdovičirU SUj® 169( F Akcijska ponudba velja v vseh prodajalnah skupine Mercator, Mercatorjevih franšiznih prodajalnah cer v prodajalnah Živila Kranj t) ~ rl S i’/*/ y,f* od 23 6. do 4.7.2004 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana. X—z L C J—* xJL V Lz X X L d L —Mercator^ Za denar moraš imeti 5 ber /*A| || ETO Najdonosnejši slovenski posebni sklad v zadnjih treh letih: + 160,63 * 1.000.000 SIT (1.6. 2001) > 2.606.300 SIT (1.6.2004) II II zaupanje ima ime - vzajemni skladi KD MEDIAFIN KOM, d. o. o., Dunajska 21, Ljubljana UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT do 12 OBROKOV PE LENDAVA: 031737 715, 031589 448 KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO -PREVOZ. Jakilč Bojan. S- p., Gornja Bistrica 51, tab 57 85 200 VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. mtOnQir'itr. It. <1 1'1. l.NdWkj L J. U— OKREPČEVALNICA BUSKO (na avtobusni postaji v Murski Soboti) m , O 2 8oni so vom no voljo no vseh proda j nih mestih SOU Ma J q fibor in ŠOU Ljubljana po enotni ceni 355 sit. Okusno v» ® hrana izbrana pijača ugodna lokacija in prijamo osebje. * a$eb hs’ po AMOm oken in ti’rsk'F’ vrte* ««Mrt KOZA* ».p H*re«o«ič»k tazc 9350 Gcrn« 03^1,4 »I. in$63 1046 GS» 0*! 539 704 BETONARNA PETELIN s PE G. RADGONA PE PUCONCI tel,: 02/56 43 060 BETON IN I tel.: 02/54 59 590 Pisarna tel.: 09/29 96 5.70 BETONSKI IZDELKI GOTOVINSKI POPUST ■ 0 Investments, dfld-, CeiovJka cesla 206,1000 Ljubljana, upravlja posebne vzajemno s Made Galileo (uravnotežen}, Rastko ideimUD posebnih vzajemnih skladov v upravljanju K D investments so med delovnim časem brezplačno na voljo na sedežu družbe, na vpisnih mestih m p * sprejemajo pristopne Izjave. Vpisna mesta In pogodben? partnerji so objavljeni na spletnih straneh wwvr.kd-flroup.sl, kjer so v •!•««>«»* poročilo ter prospekti vzajemnih skladov KO. Vlagatelj ima poleq prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega ter polletnega porot ■ VrtjpQji zagotovilo za donose v prihodnosti. Gibanje vrednosti točke posameznega sklada je odvisen predvsem od stanja na trgu vrednostnih pap* 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz Sv*f,Sdan,ni novinar Dejan Fujs • Matjaž ■ 2""° ‘'r 11'Mariborsko Pism0> ™wila-09.10 TV As-09.15 Re-Poro^j ,n ob koncu tedna -10.00 l 'i! Mak °®?1’*'11 00 Poročila -11 15 1,1 Marka i > Du^na Radiča, Džoužija, Berte ° ° Poročila BBC -12.05 Obvestila - 15 hC?1 Fuis> * 15 °0 Poroči- vara, *^411J i °" P‘Jr,‘Cll’i -14.05 Obvestila -14.30 ^cdsnJ' '* ^^0 Dogodki in odmevi-16.15 '-'Oglasi i- ' 1 '‘'Osrednjaporočila-1740 val nagrajuje -18.00 Al- 19 °0 Mladi sejem (Nevenka Emri) (Maja, Staša '! za mlade, vaša razmišljanja i ,lin<>tei)' 20.00 Ugasni televizor, ^-24.00 SNOP junij, de- 830 M v0^0’«-«9-15 , h - ■bOO p. Turnišču -' hnn?;"111 - s ^•[r i- ' 00 Poro- 13.00 Pn? 1' Al' Nagrada tedenskega spon-h A. l' ' ^515 1. oseba ednine -14.00 l 'in r ' ’ Obv«tila - 14.15 Oddaja tedna -J^odk rUbCt Gabriela Granfol Peurača) -' «0 0sre(iln odlnev'' Napoved sjaoreda 3'17^^ P°r°čila • 17.30 Murski val na-ali oglasi. 19 00 Poročila-1915 ' čr । ' 1,1 ami in pozdravi - 20.00 Slove- 'POk tvojc. 24.00 SNOP 4 30 pan’" n'i ’ °5 00 Vedro v nedeljsko ju-^blSilv odmcvi’ oddaja o porabskih ^1 Dom '1 *08.00 Misel in čas, duhov-n900r j^1 dubovn*kov-08.30 Zamu-:em . Zb°r pesmi tedna ‘ 09.30 Srečanje 'a u' 10.25 Obvestila - 10.30 Ne- Va,-94.6 Mhzin 105,7 Mhz ^ŽŽ^MerU- Rubin Vesele Štajerke M Strici Prekm»fCi ►s. 4 Pot Sanja S /M " ^lozbe Mandarina Iz L Kotnik. Kidriče- 6? Radenci. r'^' 28. junija . aobo, ’'’"^ arhitekta Novaka L,.' --- ’ glasbene lestvice. J '--------------- b' glasujem za skladbo deljska kuhinja: Naša poljana (kulturna dediščina Velike Polane in okolice), voditelj Boštjan Rous -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce (Silva Eory) • 13 30 Čestitke, šport in Na narodni farmi -19.00 Poročila - 20 00 Fordja-nek (Jože ČinČ) - 24.00 SNOP PONEDELJEK, 28. junij - dežurna novinarka Silva Eory - 05.00 Vedro v dobro jutro (Irma Benko in Boštjan Rous) - 07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič -09-15 Ponedeljkova tema in internetna anketa -10.00 Poročila -10.05 Obvestila-10 30 Mali oglasi -11.00 Poročila -12 00 Poročila BBC - 12 05 Obvestila -12.30 Anketa - 13 00 Poročila • 13.15 1 oseba ednine • 14 00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -16.15 Napoved sporeda -1700 Osrednja poročila -17.20 Obvestila -17 30 Murski val nagrajuje -17 40 Mali oglasi -18.00 MV DUR - 19.00 Poročila ■ 1915 Kr-panke, oddaja o kulturi - 20.00 Kak je inda fajn bi-lou (Milan Zrinski) -21.05 Nadaljevanje večerne oddaje - 24.00 SNOP TOREK, 29. junij, dežurna novinarka Lidija Magdič - 05.00 Vedro v dobro jutro (Vida Toš) -07 40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 10.00 Poročila - 10 05 Obvestila -10.30 Mali oglasi • 11.00 Poročila -11.15 Kratki stik - 12 00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer -13.00 Poročila • 1315 1 oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi- 15.30 Dogodki in odmevi-17.00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila -17. 30 Murski val nagrajuje • 17.40 Mali oglasi -18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) -18 40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev -19.00 Poročila -19.15 Eti ta je muzika • 20.00 Jukeboks, domača glasbena scena skozi naočnike Boštjana Rousa - 24.00 SNOP SREDA, 30. junij, dežurni novinar Marjan Dora - 05.00 Vedro v dobro jutro, Peurača, Radič - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08 15 Veterinarski nasvet - 08.45 Džoužijevo pismo - 0915 Izzivi Duška Radiča -10.00 Poročila -10.05 Obvestila- 10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -11.15 Trn v peti, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.15 Putra -12.30 Intervju -13 00 Poročila -13 15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila-17.20 Obvestila-17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Poletni utrip -19.00 Poročila -19 15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 1. julij, dežurni novinar Dejan Fujs - 05.00 Dobro jutro! - 07.40 Zagrebško pismo Branka Šomna -09.15 Kuharski nasvet -10.00 Poročila • 10.1S Pomurske občine se predstavljajo: župan občine Velika Polana Andrej Lebar (Boštjan Rous) - 11.00 Poročila -11.15 Reportaža tedna -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila-14.15 Domača plošča, lestvica -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio -19 00 Poročila -19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) ■ 20 00 Geza sezeza, glasbene želje, nagrade ... - 24 00 SNOP Kulturni koledar Kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna muzejska razstava. - V Galeriji je do 4. julija na ogled razstava likovnih del na temo vstopa v Evropsko unijo z naslovom Art Euphoria. Razstava je pripravljena v sodelovanju z Galerijo - Muzejem Lendava. - V razstavni izložbi podjetja Fer-Ing, d. o. o., razstavlja Janez Gyorfi svojo izbrano fotografsko dokumentacijo in tehnične izdelke z naslovom Sobota in tehnika nekoč. - V PAC-u je na ogled razstava del akademskega slikarja Sandija Červeka iz Murske Sobote. -V predprostoru grajske dvorane si lahko ogledate razstavo Grafiti na rimski keramiki iz zbirk Pokrajinskega muzeja Ptuj, - V lokalu Art Caffe je na ogled razstava fotografij svetovnega popotnika in vrhunskega fotografa Ar-neja Hodaliča. - V MIKK-u si lahko ogledate razstavo fotografij Mateja Ficka. - V pritličnem prostoru PAC-a je do 17. julija na ogled razstava Kače - Zakaj se jih bojimo? avtorice dr. Staše Tome iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. - V Pokrajinski in študijski knjižnici je na ogled razstava Natura 2000. LJUTOMER V Galeriji Anteja Trstenjaka je do 26. junija na ogled razstava del akademskega slikarja Uroša Weinber-gerja iz Novega mesta. GORNJA RADGONA V galeriji kulturnega doma so do 9. julija na ogled dela Matjaža Gederja iž Gornje Radgone. LENDAVA - V sinagogi je v stopniščnem delu na ogled zbirka Zapuščina dr. Aleksandra Schwarza. - V gradu sta na ogled dve razstavi: Lendava na zemljevidih od 16. do 20. stoletja in Velika vojna v krnskem pogorju PUCONCI V občinski stavbi je na ogled razstava del članov likovnega društva Mavrica. LIPOVCI 2 7. junija sc bo končala 12 likovna kolonija Izak Lipovci. BELTINCI V grajski galeriji je na ogled razstava del treh udeležencev likovne kolonije Izak Lipovci: Igorja Ban-fija, Goceta Kalajdžiskega in Petra Vernika. LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši (Pavelhaus) je do 29. junija na ogled razstava Manjšine v Pavlovi hiši. Ogledate si lahko tudi razstavo Slovenci na avstrijskem Štajerskem -Romi v Sloveniji - nemško govoreči v Sloveniji. Kino Murska Sobota Četrtek, 24. junija: ob 18.00 ameriška družinska komedija Količinski popust, ob 20.00 ameriška komedija Eurotrip Petek, 25. junija: Ni predstav! Sobota, 26. junija: ob 18.00 Količinski popust, ob 20.00 Eurotrip Nedelja, 27. junija: ob 18.00 Količinski popust, ob 20.00 Eurotrip Sreda, 30. junija: Ni predstav! Ljutomer Sobota, 26. junija: ob 20.00 ameriška družinska komedija Količinski popust Nedelja, 27. junija: ob 20.00 ameriška drama Lov na srečo Gornja Radgona Petek, 25. junija: ob 19.00 ameriška fantazijska pustolovščina Peter Pan, ob 21.00 ameriška romantična komedija In prišla je Polly Nedelja, 27. junija: ob 18.00 Peter Pan, ob 20.00 In prišla je Polly Delimo vstopnice za kino Z zgodbo o Troji povezujemo trojanskega konja. Našo nagrado prejme Anton Kovač, Slovenska 3,9000 Murska Sobota Čestitamo’ Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Katero žival povezujemo z zgodbo o pustolovskem junaku Hidalgu? Kupon št. 26 - odgovore pošljite do torka, 29. junija, na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po e-pošti: torno.koles@p-inf.sr PLES, FOLKLORA RAZKRITJE V j>etek, 25. junija, ob 19. uri bo v kulturnem domu prireditev Folklora treh dežel. MURSKA SOBOTA V torek, 29. junija, ob 19 uh bo v grajski dveirani večer sodobnega plesa, ki ga organizira Zavod Flota. OTVORITEV KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU V petek, 25. junija, ob 19.30 bo v župnijskih prostorih otvoritev razstave del Geze Gibičarja iz Murske Sobote. KONCERT TURNIŠČE - V četrtek, 24. junija, ob 21 uri bosta nastopili v šotoru na parkirišču Planike v okviru tradicionalne Varaške noči skupini DeMiron in Page One. - V petek, 25. junija, ob 20. uri bosta nastopila v šotoru na parkirišču Planike Jasmin Stavros s svojo skupino ter ansambel Horizont. - V soboto, 26. junija, ob 17. uri bo v šotoru na parkirišču Planike zabava s skupino Skok. MURSKA SOBOTA - V četrtek, 24. junija, ob 22. uri bo nastopil v hotelu Diana DJ Eddy the Fish iz Ambasade Gavioli. - V soboto, 26. junija, ob 11. uri bo v BTC-ju nastopila skupina 7-th Angel In Funky Tine GORNJA RADGONA V četrtek, 24. junija, ob 22. uri bo v klubu Rodos tehno prireditev Summerstarter 2004. BELTINCI V četrtek, 24. junija, ob 22. uri bo v diskoteki M3 nastopila Vesna Pisarovič. F1KŠINC1 V petek, 25. junija, ob 22 uri bodo nastopili v Sfmg’s klubu Vlado Kalember, Davor Borno in Pika Božič. RAKIČAN V soboto, 26. junija, ob polnoči bo nastopila skupina Blue Planet NERADNOVCI V soboto, 26. junija, ob 21. uri bo nastopila na srečanju Citroen skupina Špirit Band iz Murske Sobote. DOGODEK MUR$KA SOBOTA - tOd 24. do^7 junija bodo potekali v mestnem parku in na grajskem dvorišču Soboški dnevi 2004 s številnimi koncerti, predstavami, delavnicami, razstavami in folkloro ((»droben pregled je v prejšnji številki priloge TV OKNO). Ognjemet bo v četrtek. 24. junija, ob 22.30! - V četrtek, 24. junija, ob 11. uri se bo začela v mestnem parku akcija Pojej več paradižnika, spij manj alkohola, ki jo pripravlja MIKK Murska Sobota pred festivalom alternativne glasbe Te MIKK-a. - V petek, 25 junija, ob 20. uri se bo začel v lokalu Art Caffe Večer Petra Gabriela. Najprej bo otvoritev razstave fotografij s koncerta Petera Gabriela avtorja Jureta Zaunekerja, sledi koncert na velikem platnu, nato pa bo vrtel DJ Črti glasbo Petera Gabriela. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU V petek, 25. junija, ob 20. uri bo v kulturni dvorani ob dnevu državnosti kulturni program, kjer bo nastopil Zadnji moment ob desetletnici delovanja in se predstavil vodja Janez Ferenc. Prireja KUD Križevci! BELTINCI V soboto, 26. junija, ob 12. uri se bo začela v parku športno-zabavna prireditev z igranjem ulične košarke in odbojke na mivki, ki jo prireja KPŠ Murska Sobota. Za glasbo bo poskrbel DJ, zvečer sledi zabava z glasbo. IŽAKOVCI V petek, 25- junija, ob 13- uri se bo začel na Otoku ljubezni piknik za osamljene. ŽITKOVCI V nedeljo, 27. junija, ob 13-30 se bo začela pred vaško-gasilskim domom slovesnost ob 70. obletnici ustanovitve PGD Žitkovci, BUČEČOVCI V soboto, 26. junija, bo osrednja prireditev ob 110-letnici PGD Bučecovci GRADIŠČE V soboto, 26. junija, bo srečanje vasi z imenom Gradišče. GLEDALIŠČE LJUTOMER V četrtek, 24 junija, ob 20. uri bo v atriju Mestne hiše gledališka predstava v počastitev dneva državnosti. PREDAVANJE IJUTOMER V soboto, 26. junija, ob 10. uri bo v prostorih Gimnazije Franca Miklošiča okrogla miza na temo Delo generala Maistra na območju severovzhodne Slovenije. FILM PROSENJAKOVCI V petek, 25. junija, ob 13 uri se bo nadaljevalo snemanje filma Turnikment. 24 ZADNJA STRAN 24. junij 2004 - ViM VESTNIKOV KOLEDAR Gasilci in štorklje 24. junij, četrtek, JANEZ 25. junij, petek, HINKO, dan državnosti 26. junij, sobota, STOJAN 27. junij, nedelja, EMA 2S. junij, ponedeljek, HOTIMIR 29. junij, torek, PETER, PAVEL 30. junij, sreda, EMILIJA 26. junija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 12 minut, zašlo pa ob 20. uri in 57 minut. Dan bo tako dolg 15 urin 45 minut, kar je že za minuto manj kot pred petimi dnevi. 25. junija ob 21. uri in 9 minut bo na nebu nastopil prvi krajec. Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 23. junija 2004 država ozn. val. šifra enota nakupni »rednji prodajni EMU EUR 978 1 238,2169 238,9337 239,6505 Hrvaška HRK 191 1 32,3313 32,4286 32,5259 Madž. HUF 348 1 0,9327 0,9355 0,9383 Švica CHF 756 1 157,3635 157,8370 158,3105 V. Brit. GBP 826 1 358,5444 359,6233 360,7022 ZDA USD 840 1 197,1668 197,7601 198,3534 Skrajšali V banki se trudimo, da so čakalne vrste čim krajše. Odzvali smo se tudi na akcijo "Skrajšajmo vrste", Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Veseli smo, da s svojim prispevkom pomagamo skrajšati vrsto tisoč posameznikom, ki čakajo na ooeracijo sive mrene. f 4 ljubljanska banka Nova banka ti,d, Ljubljana VANBK-VICl Poredna kokos Lisica je ponoči pojedla kokoš. Ko je mamica to opazila, je rekla hčerki: »Vidiš, ker kokoš ni bila pridna, jo je pojedla lisica! Santo perje je še ostalo!« »Če bi bila pa pridna, bi jo pa mi pojedli, kajne mami?« Druge ženske »Katere ženske imaš raje: tiste, ki veliko govorijo, ali tiste druge?« »Katere drugem Napaka Mladi ginekolog je prvič opravil vse potrebno pri porodu. Starejši doktor ga je le opazo- Strah pred levom »Lukec, ali poznaš žival, pred katero trepeta tudi lev?« »To je levinja.« Brez smisla Dva stara prijatelja se pogovarjata. »Ti, ali si že probal viagro?« »Ne Še. Sicer pa nima smisla. Z drugimi ženskami ne seksam več, za ženo pa je predraga.« , val. »Mi je uspelo? Sem naredil kakšno napako?« »Nič hudega. Le na koncu poroda bi morali udariti otroka po ritki, vi pa ste potrepljali mamico.« Kuhar ve Gost želi plačati. »Kaj ste imeli?« ga vpraša natakar. »To ve le kuhar. Jaz sem naročil postrv!« Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. Tale električni drog pri gasilskem domu na Srednji Bistrim je očitno zelo primemo mesto za gnezdenje Štorkelj. Letos je priletel par v to gnezdo že 18. marca, medtem pa so tudi že mladiči kar precej zrasli. Vse to se seveda pozna tudi na tleh. Člani PGD Srednja Bistrica so te dni opravljali Še zadnja dela pri obnovi doma in urejanju okolice. Pred asfaltiranjem so morali poskrbeti, da nični letelo iz gnezda na tla. In znašli sose takole. J. G. Še o majskem streljanju v Kranjčevi ulici Poročali smo, da sta se 3- maja v Kranjčevi ulici v Černelavcih sprli dve skupini Romov in da je med njimi prišlo do streljanja, v katerem sta dve osebi umrli, več pa jih je bilo huje in lažje ranjenih. Kriminalisti so v zvezi s preiskavo streljanja podali na okrožno državno tožilstvo kazensko ovadbo za dve kaznivi dejanji umora Pripravljajo pa še poročilo za dopolnitev kazenske ovadbe, ki bo na tožilstvo poslano pozneje. V priporu je ena oseba, po naših podatkih naj bi to bil Saško Cener. A. B. Ovadba zaradi posilstva moškega Podjetnik, lastnik več lokalov in trgovin z območja Murske Sobote, med drugim ima svoje prostore tudi na soboški tržnici, naj bi februarja posilil 19-letnega fanta, ki je bil pri njem zaposlen. Na tožilstvo je bila zaradi tega podana kazenska ovadba. Za posilstvo je v Sloveniji po prvem odstavku 180 člena Kazenskega zakonika zagrožena zaporna kazen od enega do desetih let, A. B. m NI ^r.- niči h "aslednje'^^ tereodioc-^^ so J* Idkt' Ne' ^"1^*5 kertrad'^",^ val M ^*2^. LUP imela7e^n*^ letna naje' Bukovnik Ob majhne V okviru dneva policije, ki bo 27. junija, so prejšnji petek šestdesetim dobitnikom z območja Policijske uprave Murska Sobota podelili priznanja. Priznanja organov za notranje zadeve se podeljujejo delavcem organov, organizacijskim enotam ministrstva, podjetjem, organizacijam, državnim organom, krajevnim skupnostim, društvom, samostojnim obrtnikom in občanom. 25. junija pa bo v soboškem gradu v okviru Soboških dnevov koncert policijskega orkestra z Nušo Derendo. A. B., foto: J. Z. Vsi smo mi gasilci Pri gašenju požara, ki je zajel enega od bungalovov v zdraviliškem kompleksu Terme 3000, je aktivno sodeloval tudi prvi mož Term Dušan Bencik. Njemu in še drugim gasilcem se lahko zahvalimo, da je bii požar uspešno pogašen in daje nastala le materialna škoda. Je pa to dokaz več, da se veliko Pomorcev že rodi z gasilsko čelado na glavi. A. B.,foto: N. J. NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): ime in priimek: kraj: ulica: številka: poštna številka: pošta: davčna številka: datum: Naročnino želim plačevati (obkroži]: a] po položnici • letno b] po položnici - polletno Pozornost novemu naročniku, ki se na Časopis naroča PRVIČ: majica VESTNIK Ne cj po položnici - trimesečna djetn1^ oWHhTa T ,^<0 Ka‘e Navid^ kajP^;# ^«4 ,ec“ d ko 11 ‘ v tej se Je &■' s«as»«. >-5 , v svetuj-' ■»i’s j v središJu2^^J‘,'X frizuro ..lk *n'“'Ča «pra« J Zaenk'at ^ui- ko|eb l* id*’ del^7' X/ keseo'^ J'irrif junij 2004 tute p^n tute 26ve$m Medo osvojil 1 Majdo^ Pa naj še kdo reče, da je sožitja med človekom in naravo dandanes vse manj - pentutarski sodelavec je namreč posnel sladko objemanje kosmatinca, nekaj sto kriške ga rjavega medveda in njegove naključne partnerice, gornjeradgonske gostinke MAJDE ŠMID [Majda ima očala). Viri tutajo, da se je Majda v medvedovem objemu dobro počutila in da za naslednjič načrtuje bližnje srečanje z leopardom, zaradi česar kani odpotovati na safari v Tanzanijo. O njenih vtisih bomo seveda poročali! Tekal Dandanes živi še sedem »kupinarjev- - Alojz Toplak, Vincenc Pucko, Štefan Magdič, Štefan Matjašec, Ivan Horvat in Franc Magdič. Vsi skupaj so zaslužni, da je bil etnološki projekt, ki so vaško-gasilskem domu v Renkovcih, zelo uspešen. Začetek »kupinarstva« v tem kraju sega v prva le1" stoletja, saj so se podjetni Renkovčani po vzoru »kupinarjev« z Madžarske začeli ukvarjati s pose dejavnostjo - pobiranjem oziroma kupovanjem jajc, perutnine in perja po okoliških krajih Zdaj ■•••'■ j. dejavnost čisto zares obudili. Zatorej: regijske putke, kokoši in kar je še perjadi, pozor! . Jupii jeee... pismo iz Slovenk Naši v xamci5^* Piši, piši mi! - Ladislav domonkoš je rojen v DOBROVNIKU, a že 40 le' 'Lr Avstraliji. Pomurskih korenin pozablja v nobenem trenutku S-razdalji se vrne vsaki dve ali rJ vnukinji (triletna RUBY in leto jn < sta prekmursko ■ najbolj veseli, ko I’ '■ ^41" Slovenije pa ga bo z veseljern P1* A V Seveda ne dobesedno, ker na »penu« nima kaj početi, pač pa je pozirala našemu sodelavcu Frbu. Nekdanja vrhunska igralka tenisa, Štajerka Mirna Jaušovec, se je namreč brez zadržkov prijazno nasmehnila, ko jo je Frbo zaprosil za pentutarski fototermin. Kako tudi ne, saj je bila na eni od list kandidatka za evroposlanko. Izvolili je sicer nis(m)o, a Penute verjamejo, da tega niti ni pričakovala. Saj je v tenisu dovolj dela. Frbo Je toto balon? ■ Ondan sta se srečali nerazdružljivi prijateljici - motoristka in svetovna popotnica .J spodaj] in murskovalovska novinarka ter ekspertka za prepevanje ob vodi Muri SILVA E - Apt‘ Zgodilo se je na Goričkem, natančneje v ŽENAVLJAH, ki je najbolj znano slovensko ‘-^ 4 F naselje. Pentutarski fotograf ju je ujel, ko sta zrli vsaka skozi svojo luknjo, da bi doumetn ti (balon} pušča. j tute tute junij 2004 Slovenija bo dobila Mateja ni padla daleč od drevesa Boš ti tudi telko ske barve! tekal Peter L obiskal Zuto kučo Kajuhovi zanamci prvič skupaj na zabavi HOVE ali •oucua Batuje Tako vestnikovci kot murskovalovci in venerovci so vedeli, da je podjetje letos bogatejše. Pa ne denarno, pač pa za prvega potomca druge generacije vrha piramide, vnukca direktorice IRME BENKO, PETRA I. Dočakali smo tudi njegov prvi obisk, ki se je zgodil pred uradnim začetkom poletja, v medijsko hišo pa ga je prinesla mamica MAJA. Kdaj bo prišel na obisk Peter II. (ali PETRA I.), pentutam ni razkrila Jog Koalicijska usklajevanja so bila dolgotrajna, a za našo regijo več kot uspešna - potem ko se je minister za zunanje zadeve DIMITRIJ RUPEL (kozarec šampanjca drži, kot se spodobi, z obema rokama) odločil, da odjadra iz LDS in se poskusi v drugi, bolj desni vlogi, se je seveda moral pobrigati tudi za naslednika. Ali bolje: naslednico. Po trimesečnih pogajanjih in zaslišanjih je jasno - na pobudo prvega Evropejca GORNJE RADGONE, ravnatelja in podžupana DUŠANA ZAGORCA (manjši od še ministra) -nova zunanja ministrica republike Slovenije slavistkam aktivistka za sodelovanje z Avstrijo, NORMA BALE (zamišljeno premleva, kakšna bo njena prva zunanjepolitična poteza v novi vlogi). Ministrica bo naloge prevzela jeseni, po parlamentarnih volitvah, in to ne glede na volilni izid - sedanji vladajoči so se namreč z opozicijo zedinili, da bo to prav ona. Ker protipredlogov ni bilo, Pentute upajo, da bo Norma kar najbolj častno zastopala pomur- sejala s Ferrero v Waldnerovo? Mesta v regiji k sreči niso tako velika, da bi bili ljudje med seboj pretirano odtujeni. Prav nasprotno - v Soboti se vse večkrat dogaja, da posamezne soseske ali ulice poskrbijo za skupno zabavo Ta se je v začetku tega meseca dogajala tudi v Kajuhovi ulici, kjer so pripravili prvi tradicionalni piknik z mednarodno udeležbo (poleg Prekmurcev so bili tam Štajerci, Korošci in kar je še drugih slovenskih narodov in narodnosti). Kljub dežju se niso dah motiti. Kot poroča pentutarska sodelavka (tudi Kajuhovka), je bila udeležba množična, na prizorišču pa kar 50 odraslih in 20 otrok Igrali so se tako prvi kot drugi, med drugim so se preskusili tudi v nategovanju. Pa ne drug drugega, pač pa vrvi. Zmagali so močnejši. Kot se za meščane spodobi, so pripravili tudi ognjemet, ki so ga lahko brez vstopnine (ali oglednine) opazovali tudi drugi prebivalci Sobote. , Verjetno ni treba posebej poudarjati, da se je na veliko jedlo in pilo pa tudi pelo - za ipesmi (ne samo Kajuhove) pa je poskrbel človek s kitaro, sicer prvi mož pomurske policije, SANDI JEVŠEK. Kdor ga je poslušal, pravi, da je bil tako dober, da bi včasih neprijetni policijski vsakdan zlahka zamenjal s kariero estradnika. ' r" ' T.io tako -^^eg°V°rno ne pa-iriin' 'Cl ^^a- v ‘^icrii-r ■ u Pa ie vsaiv JS smehlja HORVAT, p'^inq' ki Službo ^Mj^^lja v UU- P°z‘ r.^ °Ceta MAR’ kariero. ^:ih.n . ” lehil C zato \ Peljal v Pentute iessvo- Preprečil nesrečo ^lD preveč. Tekal Odločitve Ce bi se še 1 x rodil, bi bil spet v uniformi! P*" junij 2004 13^1* A: Mladoporočenca in svate so na dvorcu v Rakičanu pričakali ob glasbi pozavn. potovanje s kočijo po grajskem parku, eksotična drevesa. Poroka je slovesen dogodek v življenju dveh ljudi in vsakdo si želi, da bi bil kar se da nepozaben. Mihaela Vajndorfer iz Moravcev in Matjaž Šišernik iz Maribora sta izbrala za kraj svoje nepozabne poroke Dvorec Rakičan, s pomočjo katerega je dobil ta dan še dodatno pravljično razsežnost. Modra dvorana je bila kraj, kjer sta mladoporočenca pred šestdesetimi svati dahnila »da«, si tako obljubila večno zvestobo in ljubezen ter jo pred zbranimi zapečatila s prvim poljubom kot gospod in gospa Šišernik. Celodnevno poročno dogajanje sta Mihaela in Matjaž s poljubom pred svojima pričama Brankom Vajndorferjem (levo) in Iztokom Sišernikom (desno) zapečatila ob dobri glasbi in zabavi v lovskem domu v Rodoslovcih. Po civilnem obredu se je mlada družinica odpravila na krajše Svatje so poroko ovekovečili s fotografijo pred večtraktno stavbo dvorca z značilnimi prvina^1 baroku prezidane arhitekture. rem so ohranjena števil Za poseben slavnostni sprejem s pisanimi koktejli sto poskrbelo tudi0 ? graščak, ki sta Mihaeli in Matjažu zaželela srečen in ljubezni pom ■ ■ Poroka je bila v znamenju marjetic. Venček le-teh je krasil tudi lase male Ajre, mamica Mihaela pa je imela iz marjetic v obliki majhne košarice spleten poročni šopek. modrem salonu dvorca Rakičan sla si pred svati obljubila večno zvestobo in si nataknila prstana. Malo treme je sicer bilo. Matjaž je namreč Mihaeli nataknil svoj (prevelik) prstan. Da bi imela Mihaela in Matjaž poleg Ajre še več otrok, so ju svatje posuli z rižem. Da je bilo čakanje na slavnostni trenutek krajše, so se gostje posladke pri bogato obloženi mizi na hodniku rakičanskega dvorca Po civilnem obredu so se odpravili še na Svetinje, mojhno nas* nekaj starimi stanovanjskimi hišami, župniščem in mojhno idilt*n^ svečanost je vodil župnik Branko Ogrizek. Grajska poroka ----junij 2004 — W29--------------p^n------ Te dni je vse v znamenju žoge... 1 v®čjih mestih so pokupljeni televizijski spre ^^iki, vstopnice na portugalskih igriščih so ^Prodane in tudi mlade soproge znanih no nosijo dres svojih reprezentanc, se '’tograrirn n>, navijajo za najboljše. Celo otroci nosijo N z nogometnimi oznakami. Kot gimnazijec sem ^vl^zniierii,;j ^9 nogometne tekme. Gledal sem N*-. po vojni, ko so igrali bratje Norčič, ko so J;*0?1 težke. kmete so »dušo«, nogometni čevlji so izdelani domu, nogometaši so bili uslužbenci, . službi, popoldne so trenirali. nugnmet kraljuje s svetu različnih športov. _ J |e v vse pore družbenega življenja, združuje in pomaga reklamirati različne izdelke, radost in bolečine. Velikokrat smo ’^l. dn je navijaču na tribuni od razburjenja pretepi sO del ^^^L/povsakitek-w Prenesejo na ulice. V Zagr da,o„ oSebna in Hajdukom celo štadiona, navijači J ^ači končajo la^šruh tekmah mnogi ezniki, ve- ljb zaporu. Toda to s p šale ta ,d »živa, vlaga denar v šport rememb tr- \ r?'14'10 Spremljevalci družben da je fcst Stn° vstopili v čas nogome _ q praVjia ■' '?,otne' univerzalni jezik, vsi p od pla ’ ie igranje strast, vsi bi igT na na Nogomet je kdo je n^epša dekleta slišimo vp - goStejši * feleb postav M « »°- '% . bi bila rada manekenk , etašislav- * pa ». to •“1910 kh ’. dobri ljubimci. Hm. Kaj P m sO ut-’ i b W naprej trenirajo, P trenerV S° jih obiščejo so- 1 dovphli svojim igralcem, d 1 nOgometna j-bu,.",1 labku seksajo ... SvetOV%viCi, zasnova-•i ljb -rt HFA Ima svoje sredisce 4 članice. . -^hteP^^P^dsto leti, danes 1 nOgomet. s r'hsij s^dwe igre, ki spominjaj našim in izvirajo iz-32- e predmet, S brcali okrogli k^naU pr ^trlv Pravi narodni junaki- a v m ne od68 do 71 v v starem s,,1 °d 3% m • ežja od 453 gr astum« v . ^ir,,. .^le nastal»giuoco deloal ■ je imenuje »calcio^ »soule« ah h . larPastum« prerasel konca '■ ali ‘ Soj©’alci skušali brcati z S -e igra u sosednje vasi. Iz rai $dvard ki je brunagomet ^^eTe kljub '■B,. ’“’“'nih središčih- 18r . oslaiavse ^prenesla na Škotsko .n «*» do 19. stoletja, ko je doživela revolucijo. Najstarejši nogometni klub je angleški. Notts Country iz Nottinghama so registrirali leta 1862. Nogomet so si izmislili britanski oficirji in vojaki leta 1857. Današnji nogomet je rezultat številnih sprememb in dodatnih pravil. Danes skoraj nihče ne ve, da je bil gol do leta 1865 sestavljen iz dveh palic, brez prečke, gol je veljal tudi, če je žoga letela tri, štiri metre visoko med palicama. Potem so golu dodali najprej vrvico, kasneje prečko, in to na višini 244 centimetrov Na začetku je vsako moštvo lahko imelo več vratarjev. Golman je lahko uporabljal roke na vsakem kvadratnem metru igrišča. Leta 1912 so to omejili na šestnajst metrov pred golom. Številke na majicah so nogometaši dobili šele 1928. leta. V začetku so sodniki opozarjali na napake in prekrške z vpitjem, z maha njem robčka, šele 1878. so uvedli piščalke. Prvi korner, strel iz kota, so izvedli pred sto tridesetimi leti, avtogol pa so na začetku izvajali z nogo. Leta 1970 so uvedli rumene in rdeče kartone. Prvi britanski klub, ki je doživel izključitev svojih štirih igralcev, je bil Millwall v sezoni 1992-1993. Če bi bil izključen še peti igralec, bi sodnik tekmo prekinil, moštvo pa bi tekmo tudi izgubilo. Polnih sto let ni bilo mogoče zamenjati ranjenega igralca. Danes lahko trener zamenja po tri igralce in vratarja. Branilec Alvin Martin iz londonskega West Hama se lahko pohvali, da je leta 1986 zabil »hat trick«, to je tri zaporedne zadetke, vendar trem različnim vratarjem, ker je nasprotno moštvo zaradi prejetih golov dva vratarja zamenjalo. Leta 1998 je napadalec Barnsleya Ashley Ward v petih minutah dal gol, zgrešil enajstmetrovko ter dobil rdeči karton. Izreden »uspeh« oziroma, neuspeh je doživel leta 1975 Vardarjev branilec Atanas Grnčarov, ki je dal na tekmi proti Železničarju dva avtogola! Nekateri veliki nogometaši so zadeli poleg tujega gola še lastni gol oziroma vrata. Na svetovnem prvenstvu 1978. v Argentini je dal Nizozemec Ernie Brands gol za Nemčijo pa tudi za svoje moštvo. Zelo pozno pa je nogomet postal tudi trgovina. Leta 1937 je eden od boljših angleških nogometašev dobival na teden osem funtov. Danes mnogi igralci zaslužijo na mesec po milijon evrov Uidi transfer, prestop iz enega kluba v drugega, je postal drag Vrhunski igralec lahki > danes skupaj s svojim klubom zasluži za prestop po več deset milijonov evrov. Toda 1927. je Manchester United kupil nekega veznega igralca za tri hladilnike sladoleda! Na sedanjem evropskem prvenstvu na Portugalskem ni slovenske reprezentance (tudi srbske ne), zato pa Hrvati skušajo iz svoje navzočnosti skovati gospodarski profit. Mnoga podjetja so sponzorirala nogometaše, med njimi Karlovačko pivo, ki je postalo v marsikaterem trenutku pregrenko za še tako žejne navijače - žejne piva m slave! Branko Šdmen Alenka Kukel, upravnica MIKKa Vsakodnevne obveznosti me peljejo skozi mestni park. Čutim sproščujoč utrip, ki ga doživljajo mladi. Počitnice. Trate so polne mladostnikov, ki si tako ali drugače krajšajo proste ure, tiste, ki so jim jih dali učitelji ali so si jih vzeli sami. Ko jih gledam, se spomnim na predpočitniški čas, ko smo šolske obveznosti začeli redčiti in smo morali samo tu in tam še kaj postoriti, da smo si izboljšali učni uspeh. Ko jih gledam, se sprašujem., kaj je bilo takrat drugače. Verjetno je bil to drugačen ritem, ki so ga doživljali naši starši. So bili spretnejši od nas? So nas drugače kot mi danes svoje otroke zaposlili in nas usmerjali v koristnejše preživljanje prostega časa? Resje, da mladi takrat nismo imeli na voljo toliko različnih možnosti, nismo bili informirani o tem, kako najbolje zapolniti prosti čas. Vsa ponudba za prostočasne aktivnosti je bila usmerjena na šolo. Torej so bili naši starši mojstri na vseh področjih. Poleg tega, da so vsak dan odhajali v službo in skrbeli za blagostanje družine, so premogli še vedno dovolj energije in del svojega časa preživeli z na mi ali pa so nam pomagali izbrati med različnimi aktivnostmi, ki nam jih je ponujal takratni čas. Ležanje v travi Tudi danes ni dosti drugače, razen tega, da so vlogo »animatorja« prevzele različne ustanove, ki že od rane mladosti skrbijo za otrokov razvoj. Najprej ga v vrtcu okupirajo z nizomdelavnic in aktivnostmi, tudi v osnovni šoli ni veliko drugače, tako v vrtcu kot šoli pa vlogo koordinatorja prevzamejo starši, ki do potankosti zapolnijo čas, ki bi ga sicer njihovi otroci preživeli pri. sosedih, prijateljih ali pa kar na cesti. Se pa celotna reč obrne na glavo, ko mladostnika sreča puberteta in prestopi iz osnovne v srednjo šolo. Takrat marsika teri, »odraste« kar čez noč ali pa ga kot odraslega začne obravnavati okolica. Vlogo koordinatorja prostočasnih aktivnosti prevzamejo različna društva in mladinski centri, ki pogosto ne vedo, kako navdušiti današnjo mladino in iz nje potegniti kanček zanimanja za ponujene aktivnost, kaj šele, da bi se jim ideje porajale same in bi ustanove, namenjene njim, uporabili kot servise, ki bi jim pomagali ideje izpeljati. Mladi, samo-zaverovani vase in v najažji krog svoje družbe, si želijo predvsem zabave, pri tem pa spregledajo niz aktivnosti, ki so same po sebi zabava. In poleg zabave se da z njimi pridobiti spretnosti in znanja, ki jih odrasla oseba nedvomno potrebuje. Če pogledamo še malo v prihodnost. Tudi vsak od vas, dragi mladi, se bo verjetno nekoč sprehajal skozi mestni park in za roko držal svojega potomca. Starejši bo, večja bo njegova želja, posnemati ležeče v travi. Ali vam bo prav? Ali so počitnice namenjene samo ležanju v travi? junij 2004 Pe" Zbirki pesmi, napisani vprleščini, sta toliko prepredeni s humorjem, da ju ljudje z užitkom vzamejo v roke. Za knjigo vedno izberem pesmi, take bolj hecne, ki jih ljudje z užitkom prebirajo in se narežijo Za svoj 40. rojstni dan pa sem izdal prvo knjigo Železni vrelec z ilustracijami Geze Škaperja. Tudi pri drugi knjigi Kisla župa sem ostal zvest prleškemu humorju, ki je tako specifičen, za ilustracije pa je poskrbel Igor Muršič Zanimivo, da je veliko Prekmurcev kupilo to knjigo, mogoče še več kot Prlekov Skozi like živali spregovoriš o tipičnih človeških lastnostih. Mnogi imajo kakšnega psa v bloku, ki ga zjutraj peljejo na sprehod... To je ventil, da se hecam, in človeške napake predstavim z živalskimi štosi: kokoši, svinje, črv, pes pa tudi muha. Pri svojih pesmih se ne norčujem iz drugih, ampak tudi iz samega sebe Šele če se znaš smejati na račun svojih napak, se lahko smeješ tudi na račun drugih. In ko sva pri psu Psi kakajo in lulajo ob blokih, da se otroci potem ne morejo igrati, in iz tega sem se pohecal. Potem pa mi hčerka prinese domov psa. Pa to ni res! Vztrajno sem potem na sprehod poleg psa jemal še plastične vrečke, da bom pobiral pasje kakce Dokler me ni sosed sredi zime vprašal, če regrat že rase. Zdaj jih tudi jaz več ne nosim, čeprav me zaradi tega peče vest. Ko pa gremo s psom v mesto, vrečko vzamemo s sabo. Bolj redke so knjige, kijih prebirajo različne generacije. Vrelec in Župa sta že taki. Zanimivo, otroci niti ne vedo, kaj je »ola guma«, pesem o tem pa znajo na pamet. Naj omenim nekaj zgodb Izvedel sem, da so na ljutomerski gimnaziji v enem razredu mojo knjigo brali ob kulturnem dnevu. K meni je pred nedavnim prišla študentka slovenščine, doma iz Male Nedelje. Na fakulteti pripravlja diplomo iz živega jezika, pa so ji dali mojo knjigo. Ampak, če bi vedel (globoko zavzdihne op. a), da me bodo študentje mučili z mojimi knjigami, ne bi napisal niti enega verza. Pred kratkim sva šla z mamo k znanki, stari več kot 80 let Pod bogecovim kotom je imela Sveto pismo, televizijski spored in moj Železni vrelec. Prisega na rock, zaslovi pa v narodnozabavni glasbi Mnoga tvoja besedila so tudi uglasbili. Mislim, da jih je od 70 do 80 Že kot'študent sem napisal kakšno pesem Takrat je prijatelj nekaj mojih tekstov odnesel Borisu Roškarju, ta pa jih je pospravil v predal 20 let kasneje so Štajerskih 7 na festivalu z eno od teh pesmi zmagali. Podpisan pa je bil on. Poklical sem ga, takoj se je opravičil in mi naslednji dan pripeljal nagrado. Potem so me povabili tudi drugi. Če pišem besedilo, želim iz teksta narediti pesem, to pa je ponavadi težje in potem ni tipično, da bi se taka skladba vrtela pri glasbenih željah. Ko jutro zabrede čez mrtve rokave, ogrnjeno z roso in pesmijo ptic, se zganejo žita in praprot in trave in zdrzne se trsje na prsih goric... Iz pesmi Preiekija, ki so jo uglasbili Štrki, 1998 S stihoklepcem Markom Kočarje® o prleškem humorju in prleški duši Prve pesmi pišeš iz razočaranja, ne iz navdušenja. Vsakemu kakšna ljubezen pade v vodo ali ga kdo razočara. Lahko se ob tem vesiš in delaš vse živo ali pa pišeš pesmi. Ampak pisati pesmi je veliko bolj zdravo,« pravi Marko Kočar. In Marko je pisal in pisal, da se jih je nabralo za nekaj svežnjev in za dve knjigi. Vsak, ki se želi razvedriti, ju rad vzame v roke. Ker zna tako prefinjeno spregovoriti o tistih človeških lastnostih, ki bi jih najraje skrili. Skoraj 80 njegovih besedil je dobilo glasbeno podobo in štiri prvo nagrado. Ker zna tako tankočutno zajeti to pokrajino in te ljudi. Je Prlek, ki že 18 let živi v Murski Soboti. Še vedno mu je najbližja prleščina, v kateri piše, čuti pa tudi vplive Prekmurja. Saj, po dedku je četrt Prekmurec. Pogovarjala sva se ob glasbenem golobjem petju na balkonu njegovega stanovanja, od koder je čudovit razgled daleč naokoli. »Pizdarije sem vedno rad delal« Najpogosteje opevam prleško pokrajino in ljudi pa tudi Prekmurje. Veliko si delal z domačimi narodnozabavnimi ansambli, s Štrki in Špiki, in z njimi pobral največ nagrad. Do sedaj sem bil šestkrat na ptujskem festivalu in štirikrat odnesel prvo mesto. Poleg prej omenjene sem na Ptujskem festivalu dobil s Štrki dve nagradi in eno s Špiki Ponosen sem na svoje prleške pesmi. S Štrki je zelo lepo delati. Ponavadi želijo imeti temo, dajo mi melodijo ali kakšno idejo, jaz pa napišem besedilo. Špiki so malo mlajši. Nazadnje sem zanje napisal besedilo na temo Skuhaj mi dodole. O dodolih še nihče ni prepeval. Pisal pa si tudi za mnoge slovenske pevce. Z Romano Kranjčan sva se srečala po dobrodelnem koncertu. Pohvalil sem eno njenih otroških pesmi, pa sploh V rdečih poljubih žarijo gorice, za poljem se Mura objema s temo. Žalujke so vtkane v srebrne meglice, nad gozdom odkriva se zvezdno nebo. Iz pesmi Zdomec, leta 1996 nagrada za najboljše besedilo, uglasbili Štrki ni bila njena. Očitno sem to storil tako simpatično, da je potem uglasbila mojo Ribič Jaka. Zadnjič mi je povedala, da bosta z možem uglasbila prleško pesem Muha. Tokrat ne za otroke, ampak kar za svojo dušo. Sodeloval sem tudi s Kalamari, ki so na Orionu zapeli mojo skladbo Tvoja sled. Ob različnih priložnostih sem spoznal mnoge glasbeniki slovenske zabavne scene, s katerimi sem kasneje sodeloval Z Andrejem Šifrerjem, Darkom Keglom, Strici mdrugimi. Meni osebno so najbližje besedila, ki sem jih napisal za Be Radio To je moja muzika. Dobrih a vtorjev besedil je pri nas malo. No, pa jaz se nimam za ne vem kakšno kapaciteto. Veliko veliko jih je boljših od mene Čeprav so me že povabili tudi v Društvo pesnikov slovenske narodnozabavne glasbe. Kakšen absurd, jaz, ki sem rasel ob Pink Floydih, ki prisegam na rock, se pojavim v Sivčevi knjigi Kdo je kdo v narodnozabavni glasbi. Ampak tudi to je kompliment in ni slabo. In če bi kakšna alternativna glasbena skupina prišla k tebi, da jim napišeš besedilo? Ja, ja ... ne vem, bolj težko. Sicer pa še nisem poskušal. Pojedel veliko zarečenega kruha Rad imaš glasbo. Kaj pa je s pesmijo Lili Marlen? Misliš tisto, ki jo je prepesnil. ah .. (smeh). Ti si to tudi izvedela? To je bil hec in to so spomini na staro Jugoslavijo. (Smeh.) Pa tudi zgodba o tem, da se zarečenega kruha največ poje Pred leti so me na povabili, naj pripravim humoristično oddajo za Murski val. Za to priložnost sem spesnil resnično zgodbo o Avstrijcih, ki so se pri nas nekoliko napili in peli pesem Lili Marlen. Prišla je policija in jim odnesla potne liste. Kmalu po tem, l^o je šlo to v eter, je tudi na Murski val prišla policija in odnesla trakove s posnetkom. Več o tem ve direktorica Irma Benko Takrat sem rekel, da nikoli več ne bom sodeloval na radiu. To mi je bilo dobra šola 30 'f - - Stopi kura do kokotg S keren gnezdi že si grofa, tii na dvori jaz sen mač! Mene nemaš kaj Kura. Kisla Ampak očitno ne dovolj, saj ste se vrnili 3» tudi na Murski val. Ob napadu Nata na Jugoslavijo sva z Dej«11 za 1. april na Murskem valu obveščala, da se seli na letališče v Rakičan. Bil sem ameriški ^1 polnimi usti zvečilega gumija. Kasneje sem nekaj ljudi poklicalo policijo in da so se ' mejo. Takrat sem se odločil, da se ne bom ■' ‘ .Ji radiu. Sedaj pri Zamurjencih raje pustim Dušanu Radiču, ki vsaj ve, do katere meje lan* . tega občutka nimam. Jaz sem kot prleški Hi' h ki samo posojam glas V čem je vzrok, da nekateri ljudje humorja ali imajo tako nizek prag? ''. Morda ljudje res preveč hitro zameni0 poznam, s katerimi se lahko brezmejm * zabavam. Ne vem, zakaj so eni takoj užaljeni." ■ da so nekje naredili napako in da so pri tem si je v zaprtem krogu, kjer se še smejijo, ko pa R'e 51de 1 moraš paziti. Nemci so bolj sproščeni pri humor ja veliko privoščijo To je demokracija. koli blekniti, pa za to nisi kaznovan. Videli smo te lahko tudi v gledališki P' Po tridesetih letih so sestavljali križevs^ društvo in me povabili zraven. Zakaj P11 p poskusil, šem rekel m šel Saj pizdarije sem Predstavo Iz nevole v nevolo je režiral So’1 je odličen in tako simpatično odštekan. , si je izmili, nam pa je pustil, da tudi sarm Ker jaz treme nimam Imel pa sem jo k1 PJ u’-id1’ sem pustil študij na Pedagoški fakulteti-stopiti pred razred. No, ze čez dve leti pase ' turistov Dobro vem, da je prav trema najbolj uniči. Predstava je bila zame izz>v 1 gie3‘ užival. Samo ena slaba lastnost amaters-je - da ti vzame ogromno časa. alf1 Kako doživljaš smeh in kako resne dobro voljo? _ To, da se ljudje smejijo, je res dober oni je, če se smejijo zaradi mene. Jaz ni^1'1 ’z (|d 1 jim lahko izboljšal počutje. Če jim pa l|th izboljšam razpoloženje, pa je to tisto, kar ° D|se Vsak dan. ko se dobro narežiš, se počuti > v. P. 5« ’ „:i^, • tovat , šeI° ':‘X > N' T0^’’ prerodil. ®M(31 p«" junij 2004 Velika TRIPENKETA Spet so tri aktualna vprašanja est znanih Pomurk in Pomur-^tuje tudi osemnajst duhovi odgovorov za resen razmislek. J ft (0 Sl J« p P p * p p F it f Kateri letošnji poletni modni trend najbolj vzburja vašo domišljijo? Kateri od sedmih nedavno izvoljenih evropskih poslancev bo najbolj znal zastopati vaše interese in zakaj? Pred leti so se izseljevali za boljšim kruhom v Ameriko, zdaj pa pravijo, da bi se najraje vrnili, ker je Amerika pri nas. Kaj pa mislite vi? Miran Korošec profesor. Murska Sobota (J Julijana! Je čista, prelestna gorska reža, odeta v prozorno. Zadovolji in poteši skoraj vsa poletna hrepenenja, pa še naprodaj je - za vsakim vogalom. ^Prepričan sem, da bo vseh sedem sijajno zastopalo predvsem Svoje interese. Kot na primer Ta, ki z glasbo in pesmijo odpira bruseljska vrata, po fantastičnem izboru pa sam sebi aplavdira: Evropa sem Jaz - Jaz sem Evropa (to je eno in isto); mogoče bo ta meni in »prelubim« Slovencem najbolje stregel na evropski veselici. ^^Seveda je Tudi pri nas nekateri že brskajo za kruhom po smetnjakih, drugi pa zaradi preobilja hodijo na drage shujševalne kure. Dr. Andrej Horvat a doktor znanosti, sodelavec । RS za regionalni razvoj K l । , . ' . dresl »murašev«, ko doma ^^^ntre^^e'eno‘bele in vijoličaste. To je '■ stod’ n ' '00,1 Por>osni regiji zagotavlja iger ^9°^* ,udi kaj kruha. Žn se nn ^^etnih ,^ars^a žilica o bogatih transferjih C^ve^kih virov« iz Dežele ob Muri in ja razvojnih vodij, da novi osrednji ^^In n Prireditve Slovenija zgradi v . B za Bežigradom ali Stožicah. ^Lepa, vitka, simpatična zunanjost - znotraj pa praznina. Se dobro, da so letos modne »cargo« hlače, ki premorejo veliko žepov, le upam lahko, da bo iz njih tudi »kaj za vzeti«. Le kje bom jemal, da bom državi dajal? Se dobro, da sem sam svoj stilist. . 1''^..;^ " k'''zvoljen za evroposlanca bodo < mOje slabo zastopani. Pri tem mislim ^*50 L^paSe^ne '^l^rese (manj bo pokušin piva^ prekmurske (kdo bo sedaj lobiral za Pomurje?) in tudi nacionalne 6 Poslance regionalni razvoj bolj molo zanima ali pa o njem nimajo pojma). O^iiVA ali je tam res tako hudo Glede na filmske in pisateljske aktivnosti ■ naredili J ^'cbaela Moora, ki ZDA in Američane prikazuje kot bogate idiote, ki so svojo ‘ - Podjetje, svet pa za prizorišče večanja profila, sem res raje v Evropi, a še raje v i c t P ’L - kletnih. ' . ^0. za|erJr 'Jdn^ trendih prevladujejo zelo žive prt kau- 'J'nen Zaradi tega sta se P : ■■ Zadnje čase se mu „<■ . . žena začenja-veri n&] W energij Pn čutila. A mu Je a nje®' j s® smrti povedala, pričanjem v " । ' jr* lasala Štefanu naj .-n tacijo od Boga^P dbO n naredila z mano_ _ iztekla m mora Življenjsko pot ’ ^rJ^ S.nprav^«”^^ . sposobnostim ru^b ter zetu tudi dela vnuk vročino, mu ,g temperatura ta 'L OčistnjeJ^;^^ £ Prijazen, a &C gospod št«! v pri klet. Za ohranjena vtukajšnjemd^^ In natočil mi 1 pr1, črnine Odšla s „,;b y' j"-ri*'nn| 1 zapomnim oku v objem obeh / tiho šepetal. Vrn ( Okus se mi ; »n Fotografij sem šel f°t0®r.n r>' prvič, drugič nem in apara j Pogledam naj^s.^ tik za menoj, h Vel®1. »Poskusite zno ^j.i' j sproži.« m ™IK33 p^n junij 2004 —JP Izbiramo naj... nMakarico in natakarja II e n ti ti F F t e e j i- ^4^ p^^0'150 >° objavljamo v tokratni številki Vestnika, imate še 1 d* katerih bo deset finalistov (pet žensk I- k । se bodo potegovali za naziv naj natakar in naj ^^na naslednji številki Pena, ki izide konec julija, bo Predstavitev desetih finalistov, ki so dobili največ glasov. Splošno glasovanje še Mnjič, naslednjič finalisti avgustu. kr, -d° sklepne X!16 * s‘ M teh deset L .... ®le Pa se bodo vse -/ 4 30 lih dobile nav letošnjem n 1 priznanja in t,akM,rici in nata-Obenem s sklep-m./' J'"-''Sčeosvežišče. 1, 'bu- glasove za z raz k. 1 1 ,Uria m iz bolj ali finskih lokalov O ^Člh, $ na to. da imajo '.tuj' t izenačeno mi h"? Predstavili v J***0 vaše 1 h / L_f U lz k,ta v let' ■ ugotavljamo, da skorajda v vseh naših ' ' , letimo na kakovostno in prijazno postrežbo gostov 1 ' ■ r : 'b-sif,r Rakarji pustijo težave doma in se trudijo svoje Etilno opravljat, So lepše pa je, če pravijo, da jih to so rudi med ljudmi in da ga ne bi zamenjali nal natakarico in natakarja glasujete tako, da %. ^tekt^ K1 "■ ki srno jo objavili, in pošljete na naslov: Vestnik, 1 in no* 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom Za naj Mlakarja. eni J. Ga. Q^nco in natakarja tako, da izpolnile glasovnico in jo pošljete ha»w: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Glasujem za naj... natakarico Ime in priimek: —'---------------- Gostišče: - Glasujem za naj... natakarja Ime in priimek: ____ Gostišče: __________________- ---- BM Bogastvo je bil in ostal Bojan Bohnec je leta 1999 prišel na kolesarjenje po vaseh beltinske občine s starim kolesom znamke Victoria Biefeld. In takrat so se mnogi spomnili, do imajo tudi oni ali njihovi sorodniki med staro šaro nekaj podobnega. Šest s kolesi letnikov 1938 in 1939 jih je stopilo skupaj, in ko so se pojavili v javnosti kot na posnetku, so zbudili veliko pozornost in pridobili številne somišljenike. V začetku leta 2001 jih je že bilo toliko, da so ustanovili Društvo starodobnikov - ljubiteljev starih koles Dimek Beltinci. Od takrat vestno služijo zastavljenim ciljem: zbrdTi čimveč starih koles (predvsem tistih izpred druge svetovne vojne), zbrati fotografsko dokumentacijo iz minulih časov, si priskrbeti oblačila in obutev, primerno starosti koles, pomagati članom pri iskanju rezervnih delov in opreme za kolesa, se udeleževati Prav vse jim uspeva. Letos so bili celo največja atrakcija na GIRO Dl ITALIA v Poreču, konec maja pa so spravili pod streho že II. rally starih koles in starih koles z motorjem po »Mar-kaston«. »Gvušno je gvušno,« starce (mišljeni so tisti na dveh kolesih) je treba dobro zaščititi, zato so na čelo kolone postavili policista z najsodobnejšim kolesom, ki pa ni imel pravega dela Ob njem je prvi med beltinskimi oldtajmerji, predsednik društva Gusti Farkaš. Jure Z je* »Sklenoli smo, ka de tretji rally stoprocentno naslednje leto. Prek 300 de nas. Biciklni so Za tole sedenje na »štangi« B rfl bi Jelka verjetno kdaj BmB morala plačati kazen, ampak aktualni Zakon o varnosti v cestnem prometu tega prekrška nima evidentiranega. So pa nekoč fantje takole prav radi zapeljali svoja dekleta naše velko bogastvo. Ce ga šče što ma, naj ga včasi začne vred jemati in glancati. Drugo leto se pa vidimo v Boltincaj.« Starodobno kolo s tablico je bilo narejeno pred drugo svetovno vojno, okrog leta 1932. Ima zvonec na poteg, za svetilko pa karbidovko. Po letu 1935 so bile karbidovke prepovedane, ker so začeli množično izdelovati svetilke in diname. Takrat je bilo kolo premoženje in kdor ga ni zavrgel, ima še danes pravo bogastvo. Kolesa že od nekdaj niso samo moška zadeva. Ob moškem je bilo pri vsaki hiši tudi žensko kolo. Dekleta so se za rally posebej lepo opravila. Štefka Zver z »jankov« ni imela posebnih težav, kolegici Ljubici pa je bilo krilo kar odveč. Ampak obe sta varno prispeli na cilj ... Kak zakunjeno, nej smo Še dobro začnoli, pa že trbej popravlati,« je bil prvi komentar lastnika, toda servisna služba je delovala brezhibno. Vsi so prišli do cilja - nazaj v Beltince, kjer so si razdelili priznanja in medalje ter se veselili ob zvokih domačih »dečkov«. raznih prireditev in se družiti. p^n junij 2004 Blagota in Senka Vukotič Poročno darilo bil zapo: kjer je »gledati smo po; Blagoto Vukotič v svojem rojstne ;verjan)a ga pre hn«0 sla° dne«1" Cetinje juneg* kd01’"’ »Prav zaradi vsega tega je bila pomurska ravnica ob skupaj po nevesto m se odpravijo na matični urad, nato sledi vsesplošno rajanje in šele tretje popoldne svatje odidejo domov. Tudi meni je ostala moja poroka v lepem spominu in“še zdaj včasih s Senko pogledava fotografije z začetka najine skupne življenjske poti,« je povedal Blagota »Jagnjetina se peče tudi ob velikih dogodkih in se prinaša kot darilo na poroke. Poroka je eden pomembnejših dogodkov v življenju Črnogorca ali Črnogorke Vsi si morajo zapomniti dogodek. Najprej pridejo svatje zvečer na poroko k ženinu, nato zjutraj odidejo vsi otročji t/1 V preteklih letih sta se Blagota in Senka velikokrat vračala v Črno goro. Vlakovni prevoz so zamenjala letala, čeprav je v Črni gori le dvoje letališč in ima tamkajšnja letalska družba le štiri letala. Cilj njunih potovanj je predvsem Cetinje, kjer živijo sorodniki Cetinje je eno tamkajšnjih najlepših mest Leži v kotlini Nad mestom se dviguje Lovčen, v višavah katerega je pokopan Petar Petrovic Njegoš, tamkajšnji največji pesnik »Zdaj V Gornjo Radgono ga je pred 42 leti pripeljala službena pot, ki je vodila iz Črne gore prek Beograda do pokrajine ob Muri. Njegovi prvi spomini o Sloveniji so polni lepih vtisov, še posebno tisti prvi pogled, ko je uzrl brezmejno ravnico, ki je tako drugačna od črnogorskega gorovja in skalovja. Z Blagoto Vukotičem je prišla v naše kraje njegova žena Senka. Tudi njene korenine segajo v Črno goro._________________________ samo žarna vrta je gota ga Turistični vodniki opisujejo Črno goro kot obmorsko deželo z neskončnimi peščenimi in prodnatimi plažami, čistim morjem, lepo obalo, številnimi starodavnimi mesti in nacionalnimi parki. Po drugi strani pa ob tem veliko ljudi pozablja, da ima Črna gora tudi svoje gore in planine, kjer narava ni tako naklonjena prebivalcem, kakor ob morju. »Moja vas se imenuje Če-vo in je 32 kilometrov oddaljena od Cetinja. Vas je precej revna, primanjkuje vode, naravnih izvirov ni, ljudje pa gradijo cisterne. z zelenja«3' Senko na g01 Tratah Od nj' kjer shranjujejo prozorno tekočino, ki jo pozneje uporabljajo za kuhanje, umivanje in pitje. V naših krajih ni rodovitne zemlje. Uporaba traktorjev zaradi skalovja in planin ni mogoča, zato ljudje majhne njive obdelujejo ročno Ukvarjajo se tudi z živinorejo, vendar je pri tem reja koz prepovedana. Zelenja ni veliko m prav koze so bile tiste, ki so vedno pojedle spodnje dele dreves in vso grmovje. Nato so rejo z zakonom prepovedali,« je opisal življenje v svojem rojstnem kraju Blagota Vukotič. Na območju vasi so bile tudi največje bitke s Turki, ki so se trudili zavzeti tamkajšnje ozemlje, pa jim za- Lepi sPorn ostali. njoet TP* jo naredi® žaloval, d službe venijo. Ta ■ tvarila do' ki m sin**’ * stalno P* radi vra^ gono, Pr* midva ra* goro m oi' Na fotografiji je skupaj z mamo Letalo namesto vlaka _______ Blagota s hčerko Rado mojem prihodu tako lepa, saj je že na prvi pogled ponujala boljše življenje. Zdaj si sploh ne morem več zamišljati razmer, v katerih smo delali v Črni gori, kjer nismo imeli ne avtomobila m ne kolesa in smo kot policisti morali od vasi do vasi po tri in štiri ure peš. Delo policista na mejnem prehodu v Gornji Radgoni je bilo čisto nasprotje mojih delovnih opravil v Črni gori. Toliko lepša so bila druženja z ljudmi, ki sem jih srečal med delom tako v Črni gori kot Sloveniji. Tako pri nas kot pri vas so ljudje prijazni in gostoljubni Povsod se sicer najdejo izjeme. Ljudje smo različni, kakor so različni prsti na roki. Imamo jih pet, a vsakega drugačnega O različnosti bi se dalo govoriti še v drugih razmerah. Na primer veliko različnih jedi se znajde na mizi, kadar vas družina v Črni gori povabi na Koze so prepovedane Na matičnem uradu kosilo ali večerjo. Največkrat se ob takih priložnostih na žaru pečejo jagenjčki. Priprava za peko se začne že dan prej, ko je treba jagenjčka zaklati in ga imeti čez noč v posebni marinadi. Nato se naslednji dan meso peče zelo počasi, tudi pet do šest ur, saj bi prehitra peka povzročila, da bi meso zgorelo,« sta povedala Blagota in Senka prav I® ljudi smejo loc®7^^ mišljal naš sog Vrtnai^^ Blagota " * kojena Blag0 vse drugače prehodu z več cwind.0'. P pripravljajo na novano scherg^ namesto radi nedostopnosti in visoke lege naselja to nikoli m uspelo. Z leti se razmere spreminjajo, saj so začeli v vaseh in drugod v planinah graditi ceste in preostalo infrastrukturo. Tudi Šenka je doma iz krajev, kjer je življenje težko Otroštvo je preživela v Gvozdu, ki je v bližini Nikšiča. Okoli tamkajšnjega naselja je nekaj pašnikov, kjer v planinah pastirji pasejo ovce in krave. Kmetje tovorijo hrano zase in za svoje družine visoko v planine z osli, ki potrebujejo včasih tudi dve uri in več, da prilezejo do cilja. Štiri ure do vasi 50 2^adlU Budve, ki onwg° . Cetinja, da >• popoldne kopa)0 morju, zvečer P- - - _. • hladni senci cet10 ■ uideta v ves,« je dejal smo Slovenci m živeli v isti f' ni bilo treba P°-nega lista, P0'-" vemja 0^°^ potuhi zdaj na mi . , hodu ni nobeni povedal N. , . minja,kako]e mejnem pneho _ ■ ■ njo in avstrijsko . mani * skriva vsa skr ,? ■ Ne glede na e skrbeti za IT j i n Blagota, ki Je »To je ostalo rostva. pM mouc^S^ zo, saj)° bH° ‘ h, veliko Posto ,r' šel iz šole. roko učbei , 5til. sem png^^^ da so se p k0 . list, v vsak bok1 riti vsak avtom°°“ od nas zahtevali, ■ strožji, veli s< r' ' Prelepih 42 let v Sloveniji junij 2004 Vrbincih so »gnezdili« tudi dvojčki syuiw*« ^meriti nazaj v Babince. Eden, ki na tej prireditvi nikakor ni smel manjkati: lujzek Kosi. Nataša Juhnov, T. K. Štiriletni dvojčici Meta in Maša sto prišli iz Ključarovec. Za srečanje dvojčkov sta poskrbeli sestri Slavica Jureš, po rodu Ižokovec, sedaj pa Babinčanka, in Marija Marič iz Ižakovec. 9as'lsko« fotografij. T”* Golot »Ta ideja je stara dve leti, ker smo se odločali in razmišljali, ali bi naredili majhno ali veliko stvar, zato smo potrebovali več casa-s temeljitejšimi pripravami. Obvestili smo vso Slovenijo, medijem, ki so nas podprli, pa smo zelo hvaležni.« Ansambel Čuki, ki se je poleg Škorcev primerno vključil v dogajanje, so tako morali najeti že pred enim letom. »Če se na‘Gorenjskem družijo Janezi, se lahko na tem koncu Slovenije, ki je najbogatejši s pticami, srečajo tudi Golobi, Sinice, Vrablji, Žagarji, Čuki... Ideja je zrasla iz akcije, ko smo leta 1999 posejali dva tisoč zlatih zrn, ki danes potujejo po Sloveniji. Seveda pa je bilo vzpodbuda tudi to, da imam sam ptičji priimek«, je s smehom prikimaval Marjan Kos, po rodu iz Korene v občini Sp. Duplek, že dolgo vrsto let pa Babinčan, ki ima še en zanimiv podatek: »Podatek, ki ga malokdo ve, pravi, da v Sloveniji gnezdi 210 različnih vrst ptic, od tega kar sto v Pomurju, ob reki Muri, nekateri pravijo, da kar 110 vrst. Tako da je tudi prav, da smo tukaj pripravili takšno prireditev Drugi namen pa je druženje in promocija Prlekije. To zadevo bomo tudi avtorsko prijavili in zaščitili« Natančnih podatkov o tem, koliko je ljudi s priimkom ptic v Sloveniji, še ni. V Babincih, kjer so pričakovali okrog dva tisoč ljudi, bodo to poskušali obdelati do naslednje prireditve. Ob srečanju ptičjih ljudi so se zbrali tudi nekateri slovenski dvojčki V Babincih je bilo napovedanih deset parov. Za njih je skupaj s sestro Marijo Marič skrbela Sla vica Jureš: »V okviru Turističnega društva Babinci smo pred petimi leti organizirali drugo srečanje dvojčkov, prvo je bilo v Branoslavcih. Imeli smo že srečanje na Moti pri gostilni Trnek, sedaj pa smo naredili skupinsko srečanje tukaj. Eno leto se nas je zbralo kar dvanajst parov, predlanskim so prišli celo iz Nemčije.« Natančne podatke o tem, koliko je dvojčkov v Sloveniji, hranidruštvo dvojčkov iz bližine Ptuja, statistike pa pravijo, da se v naši domovini narodi okrog 60 parov enojajčnih dvojčkov na leto. »Smo nekaj posebnega, zato je čudovito, ko se srečamo, eni moški, drugi ženske, eni otroci, drugi starejši ... S temi srečanji nameravamo še nadaljevati,« je napovedala Slavica Jureš, V šali je še dodala: -Dvojčki in ptice gredo kar skupaj, saj imajo vsi gnezdo. Obstajajo pa tudi dvojčki, ki imajo priimek ptic, kot npr. Sraka iz Gančan« Le da eni spadajo v človeško vrsto, drugi Slednji bodo kratek čas v lasti prvih, ki jih -------------------------------------P«11 b Jas Babinci, ki leži med Krapjem in Ljutomerom, ima samo 70 hišnih številk, y vendar pa ima za sabo osem ali devet večjih ali manjših prireditev. Prvo - srečanje ljudi s ptičjimi priimki je bilo eno od največjih. Za takšno se je a žačeti pripravljati že veliko prej, kar je namestnik predsednika ^^zacijskega odbora Marjan Kos dobro vedel. Kosovo »gnezdita« skupaj že več desetletij, prihajata pa iz Senešcev pri Veliki Nedelji. Gospa Kosovo se je izkazala tudi z izvrstnim peljem. ^dite Marjana Kosa in Korla Kovača je za Or9an'eV ^obfo razpoloženje poskrbel tudi predsednik odbora Tone Podnar (slednji trije na od leve proti desni, op. p.) Ljudje - ptice p^n junij 200 storili takse Prostovoljno delo na kamboških riževih poljih kmerska televizorju. Zo lažje razumevanje samo primerjava, povezano z diplomsko nalogo. To potovanji Nekaj minut po tem, ko je nežen glas po zvočniku naznanil pristanek, se je izpod meglic prikazala Kambodža. Ob pristanku na letališču Pochentong so se mi uresničile sanje, saj se mi je po več kot dveh letih znova uspelo vrniti v deželo, ki sta jo zaznamovala brutalni režim Rdečih Kmerov in skoraj trideset let trajajoča državljanska vojna. Tokratno potovanje v jugovzhodno Azijo ni bilo turistično, ampak je bilo povezano s šestmesečnim prostovoljnim delom. Na letališču, ki je le nekaj kilometrov oddaljeno od glavnega mesta Phnom Penh, so me pričakali predstavniki ameriške nevladne organizacije- Progressive United Action Association, Inc. (PUAAI). Zaradi vročine in velike vlažnosti je bila dobrodošlica izrečena na hitro, potem pa so me odpeljali na glavni sedež PUAAI. Phnom Penh ali otok miru, kot so ga imenovali nekateri novinarji med vojno v Vietnamu, se je predstavil v novi podobi. Na ulicah, ki so Še pred kratkim samevale, je danes prometni kaos. Dvigajoči se prah in izpušni plini zastirajo pogled na nepregledne kolone motorjev in avtomobilov, ki povzročajo zamaške na cestah gospodarske in finančne prestolnice Kambodže. Ljudje s podeželja v želji po večjem zaslužku in boljšem življenju dobesedno rinejo v »kamboško meko«. Mnogi med njimi se razočarani, obupani, okradeni in oropani vrnejo v neskončen objem riževih polj, ki v Kambodži prevladujejo. nazorno pokazano, kdo so Rdeči Kmeri in z. nekakšna Po proslavi in uvodnem govoru pred mojimi novimi učenci in vaščani je sledilo Fotografiranje v vseh mogočih pozah, nato pa sem se s profesorji in ravnatelji okrožja Touk Meas udeležil uvodne zabave. Nekaj Časa so me nagovarjali, naj tudi jaz zapojem, vendar mi jih je le uspelo prepričati, da se mi niti približno ne sanja, kaj piše ne pisava podobna kitajskim pismenkam. Po zabavi me je ravnatelj okrožja Tuek Meas odpeljal z motorjem na svoj dom. Med vpžnjo po ozki cesti med riževimi polji mi je ves Čas govoril »ljubim te, ljubim tel« in trobil po cesti, naj vsi vidijo, koga pelje. Prijeti sem ga moral okrog pasu in mu nenehno potrjevati, da ga tudi jaz ljubim. Hrupni dan se je končal s še hrupnejšo nočjo. Spal sem v zgradbi, ki je del pagode (budistični center) in je le nekaj metrov oddaljena od šole Prvo noč sem prespal v družbi treh menihov, ki so neverjetno glasno smrčali. Pridružil se jim je tudi moj varnostnik Rono, ki me je šest mesec spremljal kot senca. Ob prihodu v Kam^ zadnjih dni monsuns e9 hladno vreme sa SP plohe. Pokrajina je N । vaščani so vsako rjl' ki so pomemben 1^^ stalnica na kamb Narasle vode so _ zločin nad lastnim prebivalstvom. Film ni potešil moje radovednosti in od tod verjetno izvira moje zanimanje za kamboško preteklost. Slovenija je majhna država, kjer je vse politično in ekonomsko dogajanje osredotočeno na Evropo, zato je bilo skorajda nemogoče dobiti knjige ali druge pisne vire, ki bi mi pomagali pri pisanju diplomske naloge. Moje prvo potovanje v Kambodžo je bilo torej Njihovo smrčanje je prekinila glasna jutranja verska glasba, ki zveni podobno kot otroško razbijanje po posodi. Na mojo srečo so se menihi po dveh dneh preselili v sosednjo zgradbo, jutranja verska glasba pa se je ponavljala le vsake tri tedne. Novo jutro v Kambodži je postreglo z novimi presenečenji. Začel sem spoznavati, kakšna je življenje na kamboškem podeželju, kjer ni elektrike in tekoče vode. Kruto za mestnega fanta. prelomnica v mojem življenju, saj sem spoznal, da obstajajo na tem malem svetu še druge kulture in drugi ljudje. Trenutne razmere (brezposelnost) so me prisilile, da sem začel razmišljati in iskati svojo prihodnost »prek meja«. Moje zadnje potovanje v jugovzhodno Azijo ni bilo turistično, ampak je bilo povezano s šestmesečnim prostovoljnim delom. S pomočjo ameriške nevladne organizacije Progressive United Action Association, Inc. (PUAAI) mi je uspelo uresničiti željo, da bi pomagal ljudem, ki za nasmejanimi obrazi skrivajo temno preteklost. --- __ Po prespani noči na glavnem sedežu ( vse dogajalo bliskovito. Moja kamboška 2?®* . začela s prihodom v vas, kjer sem bil prosu” angleščine in računalništva. Pot se je nekdfl® Monsunsko vreme, ki se je začelo umik*111 novembru, je poplavilo ceste, ki so P° švicarskemu siru. . ( Vojaški spopadi in vsakoletne monsunske P°P' dobesedno uničile kamboško cestno Zame se je začelo novo življenje v svetu, ki je tuj, • drugačen, neznan. Maj prihod je razveselil slehernega vaščana in veliko se jih [e od veselja tudi napilo. Zabava pa ni potekala le ob spremljavi pijače. V Kambodži je treba za dobro razpoloženje poskrbeti tudi z glasno kmersko glasbo ali karaokami. so speljane med n ponekod J P-vih nekaj dni ko pa je sonce p'e-sunske oblake, |e 1 voda iz ribnika * I ° kasneje lahko pranje posode, [ vedno uporabljali vo Odločitev, ki sem jo sprejel že pred leti, da naredim nekaj koristnega za ljudi, ki potrebujejo tujo pomoč in znanje, me je prisilila, da sem sprejel »ponujene« razmere. Sem Matjaž Korenjak in živim v Cernelavcih pri Murski Soboti. Pred dvema letoma sem diplomiral na Fakulteti za družbene vede z diplomsko nalogo Revolucionarno nasilje Rdečih Kmerov: Demokratična Kampučija 1975-1979. Zakaj bi nekoga, ki je tako daleč vstran, zanimala Kambodža? Na to vprašanje naletim zelo pogosto, vendar natančnega odgovora ne vem. Vem pa, da sem prvič slišal za Rdeče Kmere, ko sem si pred leti ogledal film Polja smrti. V filmu namreč ni Tong Le ang I pin junij 2004 MlKK-o darovali ipak tudi z priporočilo petnajst let Učenci skupno število pa se v Kambodži pa ni 1 * pod žarkov računalništvom. V vas sem pripeljal računalnik, ki so mi ga na Med 18.00 in 19.00 sem imel večerjo. bilo povezano le z angleščino, am| so prihajali v šolo tudi iz okoliških vasi, njihovo je ustavilo pri sto dvajset. Moje prostovoljno delo “Mr ”□ VQu se ^^j zgodaj zjutraj. Prebujal sem se s ' ^čeh kikirikali med peto in šesto uro zjutraj. Včasih so ' ki pred nepridipravi varujejo hiše in živino Okrog z 'varnostnikom odpravil do hiše, kjer sem imel zajtrk, a^anizr.ciju (PUAAi) je poskrbela za mojo varnost in Takoj po zajtrku, ob osmih, sem imel pouk z menihi in mladimi, ki si iz finančnih ali drugih razlogov ne morejo privoščiti šolanja. Popoldne, po kosilu, sem imel še tri ure angleščine z otroki, starimi med šest in Na svetu obstaja nepisano pravilo, ki pravi: ko je najlepše, se je treba posloviti. To se je zgodilo tudi meni. Kmalu po novem letu se je končala moja kamboška avantura. Na vprašanje domačinov, kdaj se bom znova vrnil, je sledil odgovor: »Kambodža je moja ljubezen na prvi pogled in upam, da se bom v prihodnosti se vrnil v njeno naročje.« Okrog 21.00 pa sem se odpravil v pagodo, kjer me je Čakala postelja. Kljub monotonemu podeželskemu življenju mi ni bilo nikoli dolgčas, saj sem imel druge obveznosti, ki so bile povezane z življenjem na vasi. V zadnjem tednu oktobra in v začetku novembra so v pagodah, ki jih ima skoraj vsaka vas, festivali. Trajajo dva dni, začnejo pa se zvečer z glasno glasbo, nekateri na njih veliko kockajo, večina ljudi pa se sprehaja in opazuje dogajanje, najpogumnejši in najbolj pijani tudi zaplešejo. Naslednji dan se festival nadaljuje zgodaj zjutraj, ko vaščani prinesejo v pagodo hrano in pogostijo menihe. Ko menihi opravijo svoje poslanstvo, se za mizo usedejo še vsi drugi. Ko je riž varno pospravljen v zavetje hiš, se začne obdobje porok. Te popestrijo življenje domačinov v sušnem obdobju. Obdobje porok traja precej dolgo, saj se začne nekje ob koncu januarja in traja vse do sredine aprila. Zelo pogost pojav so poroke med sosedi ali pa celo med bratrancem in sestrično v drugem kolenu. Se danes se v veliko primerih zgodi, da se za poroko dogovorijo starši mladoporočencev, zato tudi ni čudno, da se veliko parov po nekaj mesecih ali letih loči. Poroko je predvsem pomembna za dekle, saj mora v zakon vstopiti kot devica. Hkrati se tudi zaveda, do bo morala moževo ljubezen deliti z ljubicami in prostitutkami. Poročni obred traja ves dan in že zgodaj zjutraj sosede pomagajo družinama, ki prirejala poroko, pri pripravi hrane za svate. /^I minul kredo zamenjal z orodjem ^oje ( 3 vendar sem bil ves čas bo i P°*° recej moram, da je delo pod žgočim sonc $ Načini kar dobro znajdejo. Svoje šestmesečno bivanje v Kambodži sem končal no najlepši možen način. Za mano sta bili že »slovensko« in kitajsko novo leto 13. aprila ob 17.28 pa sem z gostitelji vstopil še v kmersko novo leto, ki je najpomembnejši praznik v Kambodži, saj se otroci in sorodniki vrnejo na dom staršev. Središče dogajanja ob novem letu se preseli v pagodo, kjer zvečer skoraj vsa vas pleše v ritmu glasbe pa tudi ljubitelji gledaliških predstav pridejo na svoj račun. Preden se je lotila kuhe, me je vedno vprašala, kateri jedilnik sem izbral za ta dan. Nato je čez nekaj minut izginila v oblaku prahu, ki se je dvigal za motorjem, namenjena na bližnjo tržnico. ^Pečji festival ' ;hn<»n Penhu. ^1 festival m ^®saške ekipe iz tekmujejo ’^^0. Zbrana > ^mbodže, °9ajanje na „i '*'oram priznati, da sem imel odlično ’jn - ' "'k0*' r"sem bi’lačen‘ N°s,o'g'ia P° ^m^da so moji ^^amboške podeželske hrane sla me pnsthh. da so mo| °'1 pominjali na domačo pogrnjeno mizo. r'Ža .J' lovilo za £ .r'5 in fenu. ~ otok miru p^n junij 2004 obstaja, da društvo (še) ne lahko sprostite. Boljše počutje Jurij Zauneker se pr' zag0^ rejsan ne bi!« sprehodom po parku globoko vdihnete in Staša Pavlovič & Maja Prettner Verjetno ste mislili, da superbabice ne obstajajo, a mi smo v objektiv ujeli prav to. Pokazala je neverjetno zanimanje in dokazala, da je precej gibčna. V nasprotju z vsesplošno naglico drugih se gospe m pravnic mudilo in hotela je izvedeti čim več. S Stašo sva se v tem času že popolnoma potopili v svet chi gonga, zato nama ni bilo težko ugoditi njeni želji Najbolj nasmejana in zares prava »superbabi«! poduhovi sanja Kakor kikwtrelka je nase privabijtUa zitrvno energijo in se nama sramežljiv sme h hala. V ozadju paws pogiodi že streljali prvi opazovalci. Aja, skrita kamera je ...»ja ... hmm!« , Občutek, da je ljudem z lepo Ik besedo tako hitro mogoče polepšati H dan. naju je gnal dalfo. Mlado ■ dekle |e bil rv , ki '•j ■ Sl »6^° tUdi StarŠ1 mal° V*™" Str°eostjo. Ce bodo v šoli dobri ' ■ ' fotografom Juretom ^budila med našimi Pl povPrašala, kako " naUepše zadnje ure ‘Mj I s v ■■ s s Než Mlade telovadke z mentorico li; Skoraj vse predmete imamo zaključene, zato je v šoli zadnji teden zelo dobro. Vmes gledamo tudi televizijo. Sedaj je veliko bolj zanimivo kot takrat, ko imamo pouk. Samo najbrž ne bi bilo dobro, če bi tak tempo trajal vse leto, saj se potem ne bi nič naučili. Tisti, ki nimajo zaključenih očeh, si jih še popravljajo in se še mučijo, nam pa je že dobro. Mi smo z eno nogo že na počitnicah in na morju. Česa posebnega ne pripravljamo za naslednji teden, ko bo zaključek, verjetno pa bomo nekje v parku. Prinesemo čips, fantje pa poskrbijo Še za drugo. Malo bomo ostali, da se poslovimo, potem pa bomo šli vsak na svoj konec. Letos bo še posebno težko iti narazen, saj smo zelo povezani. Mislim, da se bomo zelo pogrešali. Čeprav nas je večina iz Sobote in okolice in se tudi srečamo, to ni isto, kot če smo vsak dan skupaj. Xer Renato Felkar, 3. letnik, Srednja zdravstvena šola: Jaz sem med tistimi, ki se moramo v teh zadnjih dneh še malo učiti in si popraviti ocene. Na žalost bom imel enega popravnega, to ni ravno najbolj razveseljivo, ampak je boljše kot lani. Zaradi tega me tudi doma bolj težko pustijo ven. Vsako leto si pravim, da se bom letos učil od začetka, vendar tega nikoli ne uresničim. Bom prihodnje leto poskusil. Kar se zaključka tiče, pa Še ne vemo kako bo. Če bi razrednik morda kaj pripomogel, bi bilo drugače. Zdaj pa bo vsak po svoje, zato še ne vemo, kam vse bomo šli. Večinoma se mladi iz vseh šol zbirajo v parku in vsi gremo tja, kjer jih je največ. Nimamo pa kakšnih posebnih nalog, kaj naj kdo prinese. Vsak prinese, kar pač ima. Potem to popijemo, pojemo in gremo. Nekateri gredo hitro domov, drugi ostanejo, kot jih straši pustijo. Če smo pridni, včasih tudi do 4. ali 5. ure zjutraj. Najraje imajo vaje na tleh Konec junija, ko prihaja k nam poletje in ko mladi že snujejo načrte, kako preživeti počitnice, kam na morje, v hribe ali kopališče, se ne končuje samo šolsko leto, ampak tudi vse druge aktivnosti, s katerimi so se ukvarjali že od septembra. Tako so tudi deklice Društva za športno rekreacijo Murska Sobota iz sekcije za orodno gimnastiko svojim staršem predstavile svoj trud in znanje, ki so ga vlagale že od septembra v izvedbo številnih zahtevnih vaj orodne gimnastike. Gimnastika je ena od športnih panog, s katero lahko mnogostransko vplivamo na človeka. Pomemben je njen vpliv na človekov gibalni razvoj, od posameznika zahteva samodisciplino, vztrajnost in smisel za delo v skupini. Pomembno vpliva na človekove gibalne sposobnosti, še posebej na koordinacijo gibanja telesa, moč in gibljivost. Z vsemi prvinami pomembno vplivamo na koordinacijo gibanja vsega telesa, predvsem na orientacijo v prostoru in usklajenost gibov ob glasbeni spremljavi. Osem deklic, starih od šest do devet let, je pridno vadilo dvakrat tedensko po eno uro v telovadnici Partizana. Učijo se vaj iz A-programa Gimnastične zveze Slovenije za cicibane, ki so po besedah njihove mentorice Milice Menart za njihovo starost zelo zahtevne: »Vadijo na preskoku, na bradlji delajo različne elemente, na visoki gredi pa vadijo hojo in različne skoke. Seveda imamo tudi vajo z glasbo na tleh, ki jim najbolj ustreza. Moram reči, da deklice rade prihajajo na vaje Dve sta že tekmovali, druge pa bodo lahko začele tekmovati, ko bodo dopolnile osem let (zaradi starostne omejitve lahko začnejo tekmovati šele, ko dopolnijo osem let, op. p) Da bi dosegali večje rezultate, nimamo možnosti. Naša vadba je časovno omejena na eno uro, kar je premalo. Drugod imajo tudi stacionarno orodje, pri nas tega ni Kakorkoli že, jeseni bomo spet začele s treningi Na žalost samo deklice, ker nimamo trenerja za težke elemente Občasno smo hodili na treninge v Studence in Ruše v gimnastično šolo, vendar je to naporno, predvsem za otroke.■■ Vaša čustvai David! Ko te srečam, se počutim, kot da letim, in sem vsa zasanjana. Ne morem pozabiti tvojih temnih oči in tvojih dišečih las, ko se sklanjaš k meni. Tako prijazen si vedno in vljuden, tako drugačen od vseh fantov, ki jih jxanam. Želim si biti v tvoji bližini in te poslušati, ko razlagaš in pripoveduješ kar koli, pa naj bo to o prazgodovini ali tvojih dogodivščinah s kolegi. Vseeno mi je, tvoj glas je tako bezajoč in prijeten. Le ti tega ne opaziš, ko te gledam in se ti nasmehnem. Tudi ti mi kdaj pa kdaj vrneš nasmeh in takrat sem vsa blažena. Všeč si mi, David, samo jaz ti- tega ne upam povedati. Melani Vaše pesmi Dolga je še noč Dolga je še noč, zato ne odhajaj proč, ne, nočem ostati tu. tu v tvojem jopiču. Počakaj, da bova videla zoro, občutila na telesu roso in slišala prvi ptičji spev, korakov najinih odmev. Ostani in primi me za roko, naj še enkrat občutim to srečo in nesrečo ukradeno, ne govon, da je vse izgubljeno. Dolga je še noč, posebej če jočeš za- nekom, ki nudil tvojim iluzijam je dom in hrano duši, ki v solzah se duši. Sonja Nič nisem pisala Ne vem, zakaj tako dolgo nič nisem napisala, nobene pesmi in niti verza nisem skovala. Morda pa izdati nisem hotela, kaj moje srce teži in po čem hrepeni, kaj ne upa si na glas povedati. Ves ta čas sem le molčala. Še v mislih rim nisem kovala, a sedaj je prišel tisti usodni dan, ko lahko spet svoja čustva dam na plan. Malena »Tou se splača« Delimo vstopnice za Radolfija Resda je vreme v teh dneh precej skopo s svojimi temperaturami, zato pa prihaja v naše konce nekaj vročih ritmov. V soboto, 3. julija, bo nastopil na letališču v M. Soboti hrvaški zvezdnik Davor Radolfi s skupino Ritmo Loco. Vstopnice so v preprodaji po 1200 tolarjev, na-dan koncerta pa bodo po 1600 tolarjev. Bralke in bralci Vestnika jih lahko dobite tudi zastonj. Pred vami pa so težke naloge; zato vam ponujamo kar trt. Izberite tisto, ki vam najbolj usireza: 1. Napišite nam, od kod prihaja Davor Radolfi? 2. Napišite nam, katera skladba vam je najbolj všeč? 3. Pošljite nam kakšno svojo skladbo z ljubezensko vsebino? Odgovor pošljite na dopisnici, v pismu, po elektronski pošti ali kako drugače na naš naslov: Na sceni, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Med prispelo pošto bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli po dve vstopnici. Vašo pošto pričakujemo do 23. junija. Pa ne pozabite svojega naslova. Vanja Poljanec p^n junij 2004 Zgodba z naslovnice ona .d Mladi Antun na preži v Gorskem Kotarj Idilično otroštvo V Ljutomer Lani s pajdašem ob trofeji v Prlekijo, kjer je ostal, čeprav je do prvega pravega smučišča dve uri vožnje. namreč omogoča, da se otresemo strahu Pr-ki /e mučil že naše daljne prednike. mi iz različnih držav, gre precejšen del časa za pisanje: pisanje predlogov raziskav za financiranje, pisanje prijav za opazovalni čas na teleskopih in s sateliti, pisanje poročil, pisanje člankov, dopisovanje prek e-pošte s sodelavci itd. Širša javnost se astronomov običajno spomni le ob posebnih dogodkih, kot sta bila na primer pred kratkim prehod Venere čez Sončevo ploskev in predaja namenu novega teleskopa na Observatoriju na Golovcu v Ljubljani. V Sloveniji smo v zadnjem desetletju priča izrednemu razvoju profesionalne in amaterske astronomije. Število študentov astronomije na Fakulteti za matematiko in fiziko na Univerzi v Ljubljani se je več kot podeseterilo, mnogi med njimi nadaljujejo študij tudi v tujini, dobili smo v uporabo nov moderen teleskop, raziskovalna astronomska skupina na Fakulteti za matematiko in fiziko pa uspešno sodeluje pri mnogih in raznovrstnih mednarodnih projektih. Med drugimi tudi pri misiji GAIA, ki bo po načrtih Evropske vesoljske agencije poletela v vesolje okrog leta 2010- '12 in bo z izredno natančnostjo premerila celotno Rimsko cesto, ki je naš dom v vesolju. Osebno se kot del te Tako je pred tridesetimi leti razmišljal mladi doktor Antun Raspor, doma iz Delnic v Gorskem Kotarju, ko je po mnogih brezuspešnih poskusih le dobil službo v Sloveniji, v Ljutomeru. Vedel je, kje je Slovenija, kje pa je Ljutomer, se mu ni niti sanjalo. Po splošni predstavi o deželi si ga je zamislil kot idiličen kraj med prijaznimi zasneženimi hribi, raj za smučarje. Tako kot njegove Delnice. S sposojenim stričevim avtom se je pripeljal Krnica). Njihov prispevek pri obveščanju i astronomskega znanja širši javnosti je t širjenje znanja in razumevanja naravnih Medicino je Tone dve leti študiral na Reki, diplomiral je v Zagrebu. Potem spet staž na Reki, kamor se je iz svojih Delnic vozil z avtobusom, za katerega si je denar sposojal od očeta. »Ni šlo drugače, študentskega posojila ni bilo več, službo pa je bilo težko dobiti. Veliko prošenj sem napisal, pa ni bilo želenega odgovora, dokler od prijatelja, dr. Sokoliča, nisem zvedel, da nekje v Sloveniji potrebujejo zdravnike Niti za hip nisem omahoval Sicer so me namesto smučišč pozdravili vinorodni griči, kar pa se je zelo hitro izkazalo kot dobro m prijazno.« Začetek v zdravstvenem domu v Ljutomeru ni bil ravno tak, saj so bili ljudje nezaupljivi. »Ni čudno« pripoveduje dr. Raspor. »Fluktuacija v zdravniških krogih je bila izredno velika. Prišli so in odhajali, komaj se je pacient na enega navadil, ga je zamenjal drugi. Jaz sem ostal in si zato hitro pridobil zaupanje « Po štirih letih so mlademu zdravniku potrdili specializacijo iz ginekologije, ki pa prav zaradi pomanjkanja splošnih zdravnikov ni bila uresničena. Sledita dve leti v »Na otroštvo me vežejo lepi spomini« pripoveduje. »Čeprav je bila pri hiši samo očetova plača, nismo ničesar pogrešali Mama je bila doma, z nami, poklanjala nam je ves svoj čas in ljubezen Ni mi bilo treba iti v vrtec, zbujal sem se ob ptičjem petju in zvenu sosedovega kovaškega kladiva. Okoliški gozdovi so bili polni bogastva, ki je marsikdaj napolnilo naše želodčke. Ded in oče sta mi razkrivala skrivnosti lova, ta ljubezen me spremlja še danes. Hiša je bila polna smeha in petja, zato je bilo samo po sebi umevno, da se v glasbeni šoli naučim igrati harmoniko. Vse, kar me razveseljuje danes, me je že takrat, pravzaprav lahko rečem, da so mi bile številne ljubezni položene v zibelko « V Delnicah ni Tone pogrešal ničesar, razen malo več sonca. »Ne boste verjeli, v Delnicah je slabega vremena več kot 180 dni na leto - ah dežuje ali sneži. Morda sem si prav zaradi tega zaželel iti na morje, v pomorsko šolo. Vendar, žal ali na srečo, kakor se vzame, so mi jo zaradi nekoliko slabšega vida odsvetovali. Tako sem se odločil za gimnazijo in kasneje medicino.« Dr. Andreja Gomboc, astronomka, Ljubljana HI« nep:^\. Nebo in zvezde je bil naslov knjige, ki so mi jo v najstniških letih podarili starši. Spomnim se. da sem vsak večer prebrala po eno poglavje in pred domačo hišo v Krogu spoznavala ozvezdja ter se zmeraj bolj čudila in navduševala nad skrivnostmi vesolja. Ob vpisu na fakulteto se mi je zdela ideja, da bi sl »z gledanjem zvezd služila kruh« preveč utopična, zato sem se odločila za fiziko, študij astronomije pa izbrala dodatno »iz lastne zabave«. Od takrat do danes sem spoznala, da od »gledanja zvezd« živi na svetu kar nekaj ljudi in da je biti astronom zelo zanimiv, lep, a včasih tudi precej naporen poklic. Večina ljudi sl zgodovinsko« predstavlja astronome kot sanjače, ki vsako jasno noč opazujejo zvezdice skozi svoj teleskop. Ta predstava pa je zelo daleč od realnosti. Predvsem astronomi nismo sanjači, ampak je astronomija znanstvena veda, ki stoji na trdnih fizikalnih zakonih. Ker se ukvarja z vprašanji, ki so v mnogih pogledih na meji človeškega znanja, je odprta za drzne, originalne, revolucionarne ideje, teorije in metode meritev, a se obenem krvavo zaveda, kako nujno je ves čas razločevati med neizpodbitno potrjenimi dejstvi in nepreverjenimi umovanji. Astronomi danes tudi nismo kakšni posebni ponočnjaki - večino svojega dela opravimo podnevi in prebedimo (v astronomske namene) kvečjemu nekaj deset noči na leto. Ljudi običajno na/boli razočara dejstvo, da ob astronomskih opazovanjih skorajda nikoli ne gledamo naravnost skozi teleskop. Nekoč so slike, ki jih daje teleskop, posneli na fotografske plošče, danes jih posnamemo s CCD-detektorji na računalnik, kjer jih nato ustrezno obdelamo in analiziramo. Še ena napačna predstava o delu sodobnih znanstvenikov vključno z astronomi je. in sicer da večino delovnega časa raziskujejo, opazujejo, merijo, računajo itd. Po vtisu, ki sem ga dobila y_pogovorih s številnimi astrono- Jadranje - sprostitev Ob dobrem glasu in harmoniki še kontrabas. skupine poleg določanja načina, kako bo o' hitrosti vrtenja zvezd, ukvarjam tudi simuliranjem padanja zvezd v masivne črne _ središčih galaksij. S sodelavci na Astrophystcs Institute v Liverpoolu v Angliji, ki sem jih tP01 ■ vj podoktorskega študija, pa sodelujem pri optičnih dvojnikov izbruhov sevanja gama ■ robotskim teleskopom Liverpool, ki stoji na otoku La Palma. ,, , V obdobju zadnjih desetih let se je astronomi^ približala tudi mnogim radovednežem ■ to astronomije kot izbirnega predmeta t izhajanjem astronomske revije Špika ter nostmi astronomskih krožkov na šolah l astronomskih društev (lep primer je tudi P’ ’ Iz Gorskega Kotarj a na ljutomerska smučišča BDHK41 junij 2004 A U R ASZO MBATBQL 50 vsak petek zvečer vse do druge svetovne vojne Židje hiteli v svojo sinagogo, dnevnih' Pre^ sobotnim obredom pred to zgradbo zbirali ter med sabo klepetali o Murski vsakovrstnih novicah. Židovska cerkev, imenovana sinagoga, je stala v v Lendavski ulici, na kraju, kjer je danes tako imenovani židovski blok. Sobočki zidov j* e pred svojo cerkvijo hidaviko ulico so Židje pH, s kolesi, usti P p« stepa s konjsko vj> • ic.nn celo v kočijah ’ ogoslužne daritve in h^nje ^jnoteteJlčnemu bo-■■■ n opravljali tudi v iiutraj, saj je to teden-5 ’judovski praznik, dela J'1,1’•‘ur m zb vsakega verni-brij božji postavi, se dn počasti saba t ju-cooto, ki se prične v ‘r '- -er in koncanasled ut motnem zahodu. in gogi sta bila razbit s kiltom, to je bel vzorcem, in kan-I6 * svojo hebrejsko vnašal opoj v pred-;30raaega ljudstva ‘ >uobi ikih so z radostjo ^rill >ranju iz Tore, knji ge postave, iz katere je bral ra bin, ženske in otroci, fantje do trinajstega leta starosti, pa so le vestno poslušali in opazen vali potek dogajanja z balkona, imenovanega tudi galerija. Tega je imela skorajda vsaka sinagoga, tudi lendav ska, beltinska pa je bila pri tem izjema Po besedah starejših Soben čanov naj bi imeli Židje v Murski Soboti svoje obrede že v prvi polovici 19. stoletja, in sicer v Kučanovi hiši v današnji Zvezni ulici, to je med današnjo novo knjižnico in trgovsko hišo. Nekaj pred letom 1860 je grof Szapary podaril izraelitski skupnosti zemljišče ob Lendavski ulici, kjer je bila kmalu pozidana prva soboška sinagoga. Toda . > - in v M ‘WW*^„ote Atenci, ki je bilo iskra1 na v , . 1 Kitom specializacijah . ^soboške । dr Raspor še danes trpkih src _ _____-—‘ &™*mKotar|u in Pomurju.- l"’'' Wn... Morda se mi P® bil riJ;-I 1 Oboji radi P°’et™\ f Radiihia- J *r'M1 takšno, kot se nam ’' ’’1 -''-us.am< > ohranjati sein^an 7, 30 Podobne’26 nraQv da najcaje l iutomer Povedati Pa kakšniljudje J%!^,!'njiitovcih.KakolepoieGoricKC. nese. SE S?' ZTn,W eden’zmag r’^Zen do belih str- ’1 lu t^dlm. Dru ZI nas tudi Iju - ■ &evii- , kervPrlekjji,m,vendar je znano, zadnji ' smučarjL Tudi pri jadranju, soncu, ie 561X1 ‘‘ Jne slabe delniške ______________—• tarM ,/ 'h 1, , h' av,, d* precej močnega m _stavi|O v ' grobno, da s; T življenje spe P tiva s^r. .. takšne, po katerih leloko b *2* ktto Bl,J doma’ Se več pomislih ' . ‘’■’' to ! ' th Zjutraj noče vdelu,v • Mv Živlmn - , seveda, . ‘it- . '. ■ v družb najdrazjih- Se p J ^nUtno ■ "r v^«hW.mu karimašnajr^^ g na hribčku bl’^u lovišča ' ‘''lamem smučišča na Poh 11 rodna Hrvaško? R. Ficko 7; ‘J/ imahaz zaradi naraščajočega judovskega prebivalstva je postala že v začetku 20. stoletja premajhna in so se dogovarjali za novo sinagogo, tako da so že leta 1907 v mesecu maju, v času murskosoboškega rabina Kissa, ob prisotnosti drugih rabinov, kantorjev' ter druge judovske duhovščine in inteligence položili kamen za novogradnjo. Načrt za gradnjo sinagoge je narisal najpomembnejši madžarski judovski arhitekt Lipot Baum horn. Ta je bil študent Odona Lechnerja, znanega kot očeta madžarskega umetnostnega sloga art dekor, ki je narisal načrte kar za štiriindvajset sinagog na Madžarskem, vključno s sinagogo v Murski Soboti. Zidarska dela za gradnjo sinagoge in rabinariata (stavba, v kateri je stanoval rabin kantor in v kateri so bile še učilnice za verouk), je prevzel Bela Bereny, zidarski mojster iz Keszthelya na Madžarskem. Nadzornik gradnje pa je bil Sobočan Lajos Wolfarth. Otvoritev te veličastne, v romanskem stilu grajene sinagoge je bila deževnega 31 avgusta 1908. Takrat se je na slovesnosti zbralo veliko Židov iz bližnje in daljne okolice. Na otvoritvi sta bila tudi evangeličanski pastor in katoliški duhovnik. Sinagoga je bila na zunaj kot imeniten ogromen orientalski objekt v neomavrskem slogu, od znotraj pa kot sakralna, s kristalnimi lestenci in s šte- vilnimi menorami ter s pisanim okenskim steklom okrašen tempelj, imenovan vz-hodnica. Le kako je morala biti ta izraelitska skulptura po letu 1945 porušena, ko pa je preživela nacizem, ki je bil njen največji rušitelj? Nacizma pa ni preživela večina vernikov, ki so se v njej zbirali. Ti so bili v njej zaprti na usodno noč 26. aprila 1944 (pred šestdesetimi leti), naslednjega dne pa so jih deportirali v s strahom izgovarjam Autsch-witz. Kot je zadnji soboški nad-rabin dr Lazar Roth, znan kot dober govornik, filozof in kritik, pred kruto smrtjo v plinski celici pel poslednji pesmi Smo se pokazali na volitvaj, kak nan je za nouvo Evropo. Po volilnoj udelzbi smo bitij skoro zagnji, Sefele so modruvali zakoj so Udje nej šli na volitve. Ka je prej bilou slabo vrejme. Ges pa mijslin, ka se liden ^adko svira za slovenske poslance v evropskon palrlamenti pa za njuve ti gezere eurof na mejsec. Velki gvlnaš je pa grato glavni slovenski čebelar pa amaterski orgličar Lojze Peterle. No pa nika, de njin fajn tan spilo f pauzi pa de njin med talo. Mlejko nan pa tak prejk teče že f Sloveniji kak bi radi cejno doj vdarili. Pa se začajo napovedi kak ta nan v evrospkoj uniji med pa mlejko tekla v istino obračati. Pouleg Kučanovega foruma 21 pa smo še eno modrijo v Sloveniji doubili. Kak kontra Kučanovin starin rdečin direk-toran si je Janša fku-kper zbobno Zbor za republiko. Mejšani je te zbor. Poleg JanŠovi jurišnikof, seje tan znajšo do zaj najmenje pokoren član LDS-a, naš ti ti zvunešnji minister Dimitrij Rupel. Kak se je on ta znajšo samo on zna. Mogoče je še izda čemeren, ka so njemi njegovi Idsesovci ne j dali diplomatske akademije delati. Pa si zaj znankar mijsli če prestopin pa jo mogouče li dobin. Tak smo f toj slovenskoj politiki kak pri fuzbali. Lejko bi uvedli pomladni pagesenski prestopni rok. Samo kelko je meni znano je sigdar za se krijf trener. Fuzbaleri za velke pejneze labdo tirajo gor pa doj po igrišči, pa špilajo pri tisti što da več. Politiki pa (gvušno Šenki) po svojon trdnon prepričanji stoupijo f tisto stranko štera jih s svojin programon najbole prepriča. Bar tak san sige mislo ka bi naj bilou. Kak dugo pa ka de te zbor popejvo mo še culi. Ati je pravo ka je v eno gvušen. Partizanski pesmi nede pouleg. Edino če si »Na juriš" predelajo. Švedski kralj je prlšo gledat deželico na sončni strani Alp. Tak je se lipou pri nas. Meni je samo nej jasno, kak je Drnovšek tak rano začo s te j mi kralami pa kraticami. Bivši Kabalat Shabat in Ose Shalom ter molil bogu Jahveju Shema Izrael, tako je tudi propadla kultura Abrahamovega rodu pri nas in skorajda po vsej Evropi, kjer je ne obnavlja mladi rod zidovskih vernikov Roth je bil v Auschwitzu usmrčen ze tri leta prej kot večina zidov iz Prekmurja. Vsem tem, ki so bili, gradili, s svojo kulturo, čeprav brez Jezusa, zaradi česar so bili večkrat tudi zatirani pred ljudmi druge veroizpovedi, dali pečat Soboti in nazadnje umrli, izrekam v imenu mlade judovske generacije toda raba, kar pomeni hvala lepa. ^*7 Bojan Zadravec predsednik , naš »zemljak«, je s ten začo zadnji pou leta kak je predsednik bil. Še kamele je odo jahat. Mogouče parna v rokavi kaksega aduta. Pouleg Foruma pa Zbora mogouče dobimo še kakšo trečo taborniško oragnizacijo. Pri nas je se mogouče. Ljubezen s sosednjof Hrvaško f pa je nainok gratal brezmejna. Slovenija s srcem in dušo podpira vstop Hrvaške v Evropsko unijo. Zmejs se malo za hec pa štukajo za piranski zaliv. Pa smo toga že vajeni. Vmojoj maloj glavi pa si misjlin, kaše Ju za drujgo nejde, kak ka Evropska unija še dale šče meti granico doj na jug. Pa na Jadran se nesmi pozabiti. Ta še izda radi odijo potomci arijske rase. So nam pa naš ministerski predsednik gospod Rop prejšnji keden cejlo vrtnarijo podarili. Z njegovi ust je prišla izjava, ka de leta 2013, Slovenija prehitela najbolj razvite države Evropske Unije. No jasno je ka do jeseni volitve, samo zakoj si je pa glij nesrečno 13 -tko zbral pa ne ven. Ka mo li še se čuti letos? Falabougi, mij deca idemo na počitnice, pa tej naši glavni tuj. Znankar do prejk sindikata šli f kakše razpadnjene bungalove na Bahame pa Maldive. Ka do v meri premislili s ken do nas krmili septembra. Pouleg sej tej strank pa zborof pa forumofz atijon že en lejpi čas brodiva, ka bi napravila nouvo stranko. MRDA de se zvala. Tou je kratica Mlada Revolucionarna Demokratična Akcija Ati je pravo, ka de lejko član sakši šteri se strinja z imenon stranke, pa tou še aktivno dela. Naš politični program pa deka mo te ka so zaj pri kopanji vo MRDA - li, Rupla ati nede zval, čiglij je gvušen ka bi fčasi bil za tou, ka se nan pridruži. V našoj stranki de se popej-valo, geto pa pilou. Pa še si sami plačamo. V izogib napačnemu razumevanju kratice! * mrda - miganje, (ritmično premikanje. Slovenci vseh dežel, MRDAjte se. junij 2004 Priprava novega računalnika Ste kupili nov računalnik in imate vse svoje pomembne podatke in programe na starem računalniku? Vedno, ko kupimo novi računalnik, smo v enaki situaciji, da moramo spraviti vse svoje stvari s starega na novega. Premik podatkov, nastavitev in aplikacije na novi računalnik je lahko zelo težavno delo. Postavlja se seveda vprašanje, kako se ga lotiti. Najprej moramo postaviti nov računalnik blizu starega. Če imamo možnost, priklopimo oba računalnika v omrežje Novi računalnik potrebuje za priklop v omrežje svoje omrežno ime, ki mora biti drugačno, vsaj začasno. Druga možnost povezave je prek paralelnega kabla Povezava bo v tem primeru precej počasnejša, vendar lahko pustimo celotno zadevo teči tudi čez noč Ko sta računalnika povezana, se moramo odločiti za tehniko premika. Win- j Svet digitalnih tehnologi] dowsi XP imajo v ta namen vgrajeno funkcijo, imenovano »Files and Settings Transfer Wizard«, ki to nalogo dobro opravi, vendar ne podpira povezave prek paralelnega kabla. V tem primeru je rešitev lahko program Move Me podjetja Spear it Software, ki je namenjen ravno kopiranju prek kabla. Ima še to prednost, da poleg podatkov in nastavitev prenese tudi programe. Je pa treba uporabo programa plačati (20 dolarjev za posamezni premik) Vaš stari računalnik verjetno nima windowrsov XP, zato ne boste mogli uporabiti omenjene funkcije Rešitev je, da namestite windowse XP na novi računalnik in od tam zaženete funkcijo. Sama funkcija omogoča tudi, da se podatke prenese na disketo ali CD in se jo tako lahko zažene tudi s starega računalnika. Že omenjena slabost te funkcije je dejstvo, da moramo sami ponovno namestiti vse programe na novem računalniku. Lahko nam pa sestavi seznam programov, ki še manjkajo na novem računalniku. Za uporabo programa Move Me ga je treba namestiti na obeh računalnikih Če bo šlo vse po sreči, kar se pri premikih sistema ne dogaja vedno, bodo vsi programi uspešno nameščeni na nov računalnik. Obe orodji sta dokaj enostavni za uporabo in uporabnika na intuitiven način vodita skozi celoten postopek. Pred uporabo je dobro zapreti vse druge programe m biti pripravljen na izmenično uporabo enega in drugega računalnika med pos topkom. Ob kopiranju pa je potrebna tudi precejšnja potrpežljivost. Po končanem premiku lahko začnemo uporabljati nov računalnik za vsakodnevna opravila, stari računalnik pa je dobro imeti še nekaj časav pripravljenosti. To je koristno, če ugotovimo, da se kakšna datoteka ni prenesla ali da je prišlo do kakšne druge napake med procesom kopiranja. Šele ko smo zares prepričani, da je na novem računalniku res vse tako, kot želimo, lahko star računalnik odstranimo V primeru, da na računalniku ni bilo pomembnih podatkov, je odločitev za premik na nov računalnik enostavna. V nasprotnem primeru pa je pomemben še en korak Če se bomo računalnika znebili (prodali, podarili...), je dobro, da zbrišemo z njega vse podatke. Ker so nekateri podatki lahko zaupni in osebni in ne želimo, da jih vidijo drugi, jih moramo LCž ■ pravilno zbrisati. Vsak malo bolj podkovan računalničar bo znal povedati, da ko nekaj zbrišete z diska, tega dejansko ne odstranite, le v evidenci datotečnega sistema več ne obstaja. Za fizično brisanje z diska pa obstajajo programi, ki zbrišejo (in prepišejo) dele diska, kjer so datoteke, namenjene za odstranitev. Med temi so 12Ghosts Shredder, Eraser, Secure Clean in drugi. V tem primeru je nemogoče, da bi kdorkoli lahko našel vsebino prvotne datoteke. Orodja za premik podatkov med sistemi nam lahko precej olajšajo delo. Vsak, ki je že kdaj dobil nov računalnik in je moral celotno zadevo postavljati na noge ponovno od samega začetka, ve, koliko dela in živcev je potrebno, da je na novem računalniku res vse tako, kot smo imeli na starem. Želim vam lahko le še čim manj sivih las ob nameščanju vašega novega računalnika. Mag. Matej Gomboši INGVER raste v tropskih krajih. Znanstvene raziskave so pokazale, da krepi imunski sistem, preprečuje vrtoglavico in nastajanje čira na želodcu, lajša revmatične bolečine, preprečuje nastajanje holesterola, tumorjev (posebej raka kože). V kombinaciji s česnom je učinkovit pri zmanjšanju sladkorja in maščob v krvi. Pomaga pri jutranjih slabostih, posebej slabosti povzročenih s kemoterapijo. CHILL Znanstvene raziskave so pokazale, da so biološki učinki različni in še vedno ni dokaza o njegovi neškodljivosti. Nekatere raziskave kažejo, da Chili zavira rast rakastih tvorb in pomaga pn hitrem prebavljanju hrane. Druge trdijo, da prispeva k nastanku tumorja na debelem črevesju, želodcu in jetrom Prekomerno uživanje chilija pa naj bi povzročalo poškodbe sluznice prebavnih organov in preprečevalo resorbiranje hranljivih sestavin v krvi. Vsebuje veliko vitamina C. KURKLTMA Raste v južnih predelih Azije Znanstvene raziskave so pokazale, da kurkuma krepi imunski sistem, znižuje holesterol, pomaga pri celjenju ran, preprečuje nastanek čira na želodcu. V ljudski medicini jo uporabljajo proti ugrizu kobre, pri ženskah pa proti prekomerni poraščenosti. Z našega štedilnika Branko Časar Gobov kapučino Sestavine: 120 g jurčkov, 120 g lisičk, 120 g pora, 100 g masla, 30 g česna, 300 g toasta, sol, por, šopek peteršilja, 20 cl sladke smetane, 4 jajca Priprava Gobe očistimo in pod hladno vodo splahnemo. Por narežemo na kolobarje Maslo v ponvi segrejemo, na njem posteklenimo narezan por ter začinimo s soljo in poprom. Dodamo poljubno narezane gobe in jih počasi pražimo, da iz njih izhlapi odvečna tekočina, nato dodamo še sesekljan česen za aromo. Potresemo s sesekljanim peteršiljem in odstavimo z grelne plošče. Nato si pripravimo štiri skodelice, v katere naložimo pripravljene gobe. Na gobe položimo toast v obliki modelov, ki ga zalijemo s sorazmernim deležem sladke smetane in pokrijemo z jajcem, pečenim na oko. Vse skupaj postavimo v pečico in pečemo 10 minut pri 180 °C. Pečene takoj postrežemo. Rožmarinovo nabodalo Sestavine: 600 g svinjskega fileja, 4 vejice rožmarina, sol, poper, olje za pečenje Priprava Svinjske fileje narežemo na dva centimetra debele rezine, ki jih solimo in popramo. Rožmarinovim vejicam odstranimo lističe na spodnjem olesenelem delu Steblo z vršičkom uporabimo za nabodalo. Meso nabodemo in na šibkem odprtem ognju zlato rumeno zapečemo Pečeno takoj postrežemo. Kruhov cmok z bučkami Sestavine: 240 g belega kruha, 3 cl bučnega olja, 180 g bučk, 40 g čebule, 15 cl mleka, sol, poper, 3 jajca, bučno olje za premaz, bučno olje za pečenje Priprava En dan star beli kruh narežemo na kocke. Bučno olje segrejemo in na njem posteklenimo na kocke narezano čebulo, ki jo zalijemo z mlekom in dobro prevremo Narezane kruhove kocke prelijemo s pripravkom, solimo m popramo Premešamo, dodamo na kocke narezane bučke in jajca. Vse skupaj rahlo premešamo. Pustimo počivati 10 minut. Nato vzamemo alu folijo, premažemo z oljem m nanjo preložimo kruhovo maso, zvijemo v cmok, krajce dobro stisnemo in 30 minut kuhamo v vodni kopeli Odvijemo in cmok narežemo na tri centimetre ki jih v ponvi na razgretem olju P°A' Stročji fižol s paradižnika^— Sestavine: 240 g svežega stročje^ 40 g česna, 80 g masla, 160 g -3y češnjevca, sol, majaron, bazi^'IV potrebi Priprava Maslo v kozici segrejemo, douu-in očiščen stročji fižol, malo fl, po potrebi zalijemo m do P01' ‘ "ijOr„ dušimo. Nato dodamo česen m ■ *.,... Dušimo do treh četrtin, na10^"’:j paradižnik češnjevec in vse -■ " dušimo. Po potrebi zalivamo Pri 1 potresemo s sesekljano bazilik«- Torta z jajčnim likerje!!!—- -< Sestavine: 5 jajc, 80 g masla, korja, 1 zav. vanilin sladkati11- ' ribane čokolade, 200 g mletih W 2 cl jajčnega likerja, pol zav. Pe ,. d praška, 20 cl rastlinske smetar ' jajčnega likerja Pr3Prava Maslo penasto umešamo, o menjake, vanilin sladkor 10 sladkorja. Mešamo tako dolgo, ■ -in se sladkor popolnoma ra* in sladkor razmešan, dodamo '■ deljne s pecilnim praškom, 2 likerja in naribano čokola pomešamo. Beljake s konjem stepemo v trd sneg, k ... {h vmešamo v mandljevo maso :• pravljeno maso napolnimo PG' pomokan tortni model. pečici 45 do 50 minut pri 1?5 L ‘ ohladimo. Ob straneh jo PrPstalo^ četrtino stepene smetane, tano pa gosto nabrizgamo 15 torte V sredino tega roba v jajčnega likerja, da lepo r^z damo za 30 minut na hladno Začimbe kot zdravilo Vpliv na zdravje nekaterih nam manj znanih začimb, delno povzemam iz knjige »Začini i zdravljen avtorja Saše Radiča. Tako: velja ■'1 ■iK* KARDAMON Domovina kardamona je srednja Indija. Pomaga pri izločanju želodčne kisline, preprečuje krče in ima protivnetno delovanje. V ljudski medicini • ,Alir rodizijaka. pl;.' ' KORIJANDER: Prihaja iz ,.,-u raziskave kažejo, da preprečuje n>^ na debelem črevesju in da ima mo' . ■ pr^P in antioksidantno delovanje b*3, nastajanje spermatozoidov. Ob omenjenih vzhodnjaških zaC tudi na našem tržišču, ne sm«1*1 prav tako zdravilne začimbe in i'rj timijan, rožmarin, bazilika. bHg ? žajbelj, idr, ki jih poznamo in 'V , v l',|J gojimo jih sami - če ne na vrtu, okenskih policah. Jedi, zacinjene s pravo mero z* ju' ne bodo dale samo piko na u pripeljale do boljšega zdravja 111 dišale bodo lepo. USTNIK o junij 2004 m°de ' ^edruea„ ženske ^UthlainH' Ji ' P moda Tudi izbor. ' le mogoče kazati . , ‘ 1 'T ' se je : J* t0 ni nem°g°r™i kolena predelu ramen poljubno ln zakrivamo. Wm,', ™ba “ * r^-. l Plovni bor . v največji vročini in maiic so ’Majo . mh linib ki pou-^oko ° V naPakah >nj Png°stoišče neko Par. Ko - išče lepoto v ’■'i.H, ’ Zadrge in ' to.JCdrr dodatki ved krasii° obla fUn. pa omogočajo kcNna|noa Spo-\ovi','ge ogn soraz-”... ■■“■‘njo zgodovino, %a' K° Vemo, da so se z gumbi ,BL 1 % v srednjem ^<$1 zdi. da moda ■ c nazaj in se J? " r :' načinov ^iti na nov m svež -----Pen--- Ramena Ramena pomenijo moč, silo, posebej moška. Konstitucija ženskih ramen je dosti nežnejša, zato so f osemdesetih letih prejšnjega stoletja prevladovala oblačila, ki so poudarjala ta del telesa. Ženske so svojo enakopravnost hotele pokazati na način, ki je bil takrat v modi malone zapovedan. videz, in to celo bolj, kot se zavedamo. Takrat, ko se pogledamo v novi obleki v ogledalo in vemo le to, da nas nekaj moti, je pomembno razmisliti tudi o raz merju barv, o različnih spodnjih in zgornjih delih oblačil, predvsem pa o tem, kakšno je celotno sožitje oblačil z našim telesom. Včasih je rešitev, če pou darimo samo določen del telesa tako, da nas pogled v ogledalu prijetno preseneti. Če nam široka ramena pov zroča jo težave pri oblačenju, je dobro razmisliti o temnejših barvah oprijetih majic, bluz in šalor ter o svetlejših in širših spodnjih delih Izrezi naj ne bodo horizontalni, ampak na V in U. Tudi modni dodatki v obliki brošk in drugega nakita lahko privlačijo pogled na mesta, kjer si ga sami želimo. Tatjana Kalamar Morales & M jih p®*10 Podstavljajo vpliva na naš Največ kofeina užijemo s pitjem kave, pravega čaja, kole in kakava. Je dramilo za umsko in telesno dejavnost, ker spodbudi osrednji živčni sestav. V jetrih ga presnavljajo encimi družine citokrom P450, še posebno izoencim CYP1A2, zato kofein medsebojno deluje z mnogimi zdravili. Presnovljen se lažje izloči iz telesa, zato vsa zdravila, ki zavrejo jetrno presnovo kofeina, zadržijo kofein v telesu. Njegova raven v krvi je tedaj ob enakem odmerku večja. Na srečo ima kofein velik terapevtski razpon in večina zdravilskih interakcij, ki zadržijo kofein v krvi, ni klinično pomembnih. Seveda pa se lahko spremeni tudi učinek drugega zdravila v kombinaciji. Zdravila in kofein - tehtanje podrobnosti Kofein in drugi ksantini Običajno so neugodni ko-feinski učinki šibki Denimo, človeka, ki je popil preveč kave, pesti glavobol, postane živčen in nemiren ter ga tare nespečnost. - Takšne nevšečnosti se pojavijo mnogo prej, preden bi se mogli zaradi čezmernega odmerka razviti nevarni mišični krči in krčenja ter motnje v srčnem ritmu (aritmije) Nasprotno ima sorodni teofilin (zdravilo za lajšanje dihanja) ozek terapevtični razpon in preseneti s toksičnostjo brez predhodnega blagega opozorila Toksični učinki sorodnih učinkovin se seštevajo, zato ima lahko bolnik, ki se zdravi s teofilinom, resne težave po pitju čezmernih kofeinskih napitkov. Nevarnost je še večja, če bolnik jemlje še kakšna druga zdravila, ki zadržujejo kofein v krvi, in ce je nedavno opustil 'kajenje in ni prilagodil teo-filinskega odmerka Vsi ksan-tini, sem spadata kofein in teofilin, stopnjujejo izgubo kalija (hipokaliemija), ki jo povzročijo nekateri diuretiki. Kofein in zaviralniki beta Zaviralniki adrenergičnih receptorjev beta upočasnijo srčni utrip, znižajo krvni tlak in omogočijo zadostno oskrbo kisika v srčni mišici. Terapevtsko ugodni učinki se uporabijo za zdravljenje angine pektoris in hipertenzije Pri kadilcih so zavrti, zato se ti morajo zdraviti z višjim odmer- Bioenergoterapevt Štefan Titan odgovarja Zdravilni vodni tokovi v Pomurju - do tolikobanalnih napak pri določanju točk? "U'.’ h- I . * 'Ur nekaj. Tudi ta, da samozvani ra- Težko je na pamet go-°bvlat(aio teoriie radiestezije, ki nas uči, voriti o vzrokih. Dejstvo je, da so meritve napačne. Problem ni v tem, kako sposobni so bili merilci Problem je v tem, da jim bolni ljudje zaupajo In kaj moramo vedeti, ko stojimo na energetskih točkah9 "hloh nekaj. Tudi ta, da samozvani ra.. J čir°bvladajo teorije radiestezije, ki nas uči, s^hja ,a Olica niha in ima valovno dolžino 0,5 niSo Približajo valovni dolžini 50 cm in , r-'|lk Previsoka ah prenizka, spodbujajo lastno < >|r|t 1,1 'U'’ zelo pozitivno deluje na telo. Vsa •!. 'k' svojo druga valovanja, ki odstopajo od tega, 'st|k 'kl Pojav rekvenco m valovno dolžino celicam. To ’!?>„ .^Posleri- ^Orferenc ter povzroči nenormalno '!r,ij, P' daljšem času bolezen celice. Telo . ■ ne počuti dobro Čez čas bo ’ ri'JSI. mravljince, vrtoglavico, težje dihanje '1" P°iavi>o močni glavoboli, slabost, >'? i, ki smo jih držali nad točko, se ZDRAVILNI VODNI TOKOVI V POMURJU Zdravilni vodni tokovi v Pomurju (vir: Štefan Titan) kom zdravila. Kofein okrni zdravilne učinke mnogo manj, kot to stori tobačni dim. A večji odmerki kofeinskih napitkov, posebno še skupaj s kajenjem, niso skladni s tovrstnim zdravljenjem Kofein in alkohol Mnogi prisegajo na kofein kot priročno sredstvo za streznitev Prikupno, a žal napačno mnenje je spočel gospod J M Walsh. Ta Američan je daljnega leta 1894 v besedilu o kavi zapisal »Nic ni boljšega zoper pijanost kakor močna, sveže pripravljena črna kava, popita brez sladkorja ali mleka < Raziskave, narejene slabih sto let pozneje na velikem številu prostovoljcev, so pokazale, da kofein nima moči, izboljšati psihomotorne sposobnosti, ki jih je alkohol oslabil. Še več, v teh okoliščinah zmanjša preudarnost in povz-,roči nenadno zaspanost Dob ronameren ukrep postane nevaren, ko se odloči voziti ali upravljati stroje domnevno tre zen, a v resnici utrujen človek. memo pitje kave zmanjša raven litija v krvi, opustitev pitja jo zveča. Psihiatrični bolniki, ki ne pijejo kave, imajo prednost pred tistimi, ki jo pijejo, ker se Lahko zdravijo z manjšimi odmerki tega zdravila. Opustitev pitja kave brez zdravniškega nadzora pa ni priporočljiva iz dveh razlogov. Odtegnitev kofeina lahko povzroči glavobol in utrujenost, ki poslabšata afek-tivne in shizofrene psihotične motnje, poleg tega postane koncentracija ob neprilagojenem odmerku litija v krvi toksična. Nasprotno pa kofein pomembno zveča krvno raven antipsihotika klozapina. Ob vodeni terapiji ni težav. Pri zdravljenju z visokimi odmerki zdravila, in če se v kratkem času popije preveč kave, pa nastopijo težave z več stranskimi učinki Kofein in pomirjevala Kofein zmanjša učinke ben-zodiazepinskih pomirjeval in uspaval Ne ve se, ali jim nasprotuje na mestu delovanja ali pospeši njihovo izločanje iz telesa. Vsekakor ni dobro piti kave zvečer, ker lahko kljub uspavalom onemogoči dober sen. Koristna je zjutraj, če odpravi omotičnost in meni talno počasnost po uspavalih Sorodni aminofihn se iz enakega razloga uporablja za prebujanje po anesteziji z ben-zodiazepini Drugo Kofein in odvajanje od alkohola 1 ' 1P05^116 žile na zunanji ,, . ku pJ 'Onejo. Kdor predolgo vztraja na teh slabosti, padavice in celo v ■■ : je negativno sevanje, močnejša je ■ , Polagam ekstremno previdnost, t,* 1 ’hftra ' so lahko tudi drugje, kot npr. ^bIj |£h ' Olji po določenih rezultatih (merilec ' 1 tist^ rezultate si želi), neizkušenosti, vplivu r ' 11 meri (ker merilec ni zadosti same Moritev drugih, ker se boji avtoritete)... Če smo na akupunkturni zemeljski točki, ki naj bi bila zdravilna za človeka, bomo čutili prijetno toploto in umirjenost. Dlani moramo držati pred sabo, obrnjene navzdol, prsti naj so rahlo upognjeni. Ko jih čez čas pogledamo, bodo prijetno rdeče barve. Vendar naj vas opozorim, da tudi točke, ki so na termalnih mineralnih pretokih, niso zdravilne, ampak delujejo blagodejno Dajejo nam občutek prijetnega počutja, povečajo življenjsko energijo, ki pa se, žal, čez čas izniči. Za konec bi poskušal apelirati na vas, drage bralke in bralci, da vsi skupaj pustimo Zemlji, da živi svoje življenje, in je ne uničujmo. Dajmo ji zadihati s polnimi pljuči in ne izkoriščajmo njene energije, s katero se sama vzdržuje Odrekanje alkoholu naredi bolnike razdražljive, nespeče in plahe, kofein f>a te simptome okrepi. Ker zdravljeni alkoholiki radi segajo po kavi, obstaja tveganje, da se bodo od kofeina vznemirjeni vrnili v pomirjujoč alkoholni objem. Nevarnost je večja, če se odvajajo od alkohola s pomočjo zdravila disulfiram, ki zveča kofeinsko raven v krvi. Zato naj ne pijejo preveč kave Brezkofeinska kava in čaj sta primernejša. Kofein in antipsihotiki Pri pivcih kave je zahtevnejše zdravljenje psihoz z litijevim karbonatom. Cez- Zadrževalniki kofeina v telesu so v najrazličnejših skupinah zdravil. Neugodni kofeinski stranski učinki se lahko pojavijo pri zdravljenju z antidepresivom fluvoksa-minom, toksični pa pri zdravljenju psoriaze z metoksale-nom. Peroralna kontracepcija in hormonska terapija ne vplivata klinično pomembno na kofeinske učinke. A večji in podaljšan učinek kofeina naredi nekatere ženske nemirne in jim poslabša sen. Nasprotno antiepileptično zdravilo fenitoin zveča jetrno presnovo kofeina in zmanjša kofeinski učinek. Medsebojni vpliv z drugimi zdravih je lahko tudi koristen. Kot sestavina kombiniranih zdravil zoper bolečine - skupaj z aspirinom, kodeinom in paracetamolom - kofein okrepi analgetični učinek. S kofein-skim testom pa ugotovijo zvečano dejavnost jetrnih encimov, ki jo povzročijo nekatera zdravila in bolezenska stanja. mag. farm. junij 2004 p^n 44 0 Nagradna križanka Od 24. VI do 29. VII HOROSKOP^ AVTOR; ŠTRFAJ4 HAKNN1AJC NAČRTOVALEC VOIAŠK1H OPEKAČU NASPROTJE PRAV? C G SLOVENSKI IGRALEC (STANE) RIMSKI 8OG UUBEZNI angleški PISATELJ DEFOE FOND * ‘ > STRAH PRED 1AVWM NASTOPOM 1 PLOŠČATA * L MORSKA RIBA . i -. - O0RI - -c - OBZIDAN POMOL IZ PRIPOVEDNA PESNITEV ŽILA ARHT-KT DEŽELA NA OBEH AMERIŠKA MEVŽA, ZJDU KAMNITA GMOTA DOVODNICA MIHEVC STRANEH PIREMEJEV (LINDA) TEPČEK EVGEN CAR PREBIVALEC haSe DRŽAVR aBKTtCN* PTICA, ALK LESEN HODNIK NA ALPSKI HIŠI LEVI PRITOK MURE RISO W5C VELEBITOM PEN PRAVOSLAVNI CERKVtNI VLADAR POO TURKI USTAŠKO TABORIŠČE V POSAVINI JNUUAR5K0 MAS EVE * RAMENSKI NAŠITEK ZAČIMB DALMATIN. ŽENSKO IME PRITOK SAVINJE rz VELENJA KRAJ HA HRVAŠKEM PARJENJE srnjad« POMURSKI SHOWMAN (JOŽE) FIALUANSK) PEVEC PAZNIK V ZAPORU KAKOVOST • KROTILEC ŽIVALI MOTNJA, DEFEKT ANTIČNO RAČUNALO METANJE PUŠČIC v tarčo 1ČRALEC BATtS RAJKO LOTRIČ LUKA V BOLGARU DAR ROMAN KONČAR KOSMATENA TKANINA ZA PLAŠČE SLOVANSKI POPOTNIK IN POTOČ RAK (ARNE) DEL CEVOVODA KRAJ OB PRAVI S HE ISLAMSKI BOO KREDITNA KARTICA KAČA VRLJKANKA TELESNA NAPAKA POMURSKA PTVKA SOKRATOV TOŽNIK DESNI PRITOK LABS NA ČEŠKEM 1 SLOVENSKI ALMSKJ REŽISER (JOŽE) KAJNOV BRAT PRILAGAJANJE OKOVU JESENSKI MESEC PRIZNANJE ZA DOBER DOSEŽEK PEN VTŠJNSKA TOČKA 0OLQ LETALSKI NAPAD ION z NEGATIVNIM NABOJEM ’ajraa REPIČ GRŠKA NEMŠKI FILOZOF (GEORG) KHTCBKD BRENKALO INKOVSKI VLADAR dAKA N0V1NAB B AHAČIČ ČETRT? »’MSXI PREBIVALEC IRSKE FRANCOSKA TONE GOGALA KRALJ TERORIST ORGAN IZ. BALETKA STALNA aeSEDHA ZVEZA, FRAZA HRVASKJ PARLAMENT davščina HČJ KRALJ* DANAJA IZ GRŠKE MITOLOGIJE ARABSKO OGRINJALO MESTKA BABICA R ‘ ■ S 1 ■I 1 ANTON USTREZNA. DOPUSTNA KOLIČINA frOD PLEME 'A-1 '.... 5 S’ ' **-A. 1 VEČJA PTICA PEVKA. DROZG ČAS BREZ VOJNE KOSTUMOGRAFINJA VOGELNIK SHR*! * « IGRALKA RIMA ♦ NAZIV / JF TOMAŽ TERČEK LESENA SKLEDA, IZ KATERE JEDO PASTIRJI L J JTELESENJE BOGA VIŠNUJA V HINDUIZMU Pripravlja: Agendi • - Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen OVEN (21. III. - 20. IV.) (23. IX EHTNICA Odnos so dela bo čedalje resnejši, vi pa boste vedno bolj zahtevni. S kupčijo še malo počakajte. Imeli bodo prepričljive argumente. Vas bodo prepričali9 Odlična finančna priložnost v začetku druge polovice meseca Proti koncu meseca se bo potrdil pregovor, da ni vse zlato, kar se sveti, pa tudi to, da je vesela druščina eno, zanesljivi prijatelj pa povsem nekaj drugega Pazite na vašo kožo. Na glavo si dajte klobuk BIK (21. IV - 21. V.) 22. W Morda je pred vami življenjsko P0™ _, Veliko možnosti je. da boste tvegali m। • usmerih v pravo smer. S časom v’ ^ti gospodarili, z denarjem manj Neka ,, vas rada pridobila - hodite raje P° opazil0' morete se odločiti, vendar tega drug1. $ t» zato se ne izpostavljajte. Nedolžen^^^ postopoma razvil in lahko postane razburljivo. Opazil(a) vas bo. ŠKORPl^ Rešitve VESTNIKOVE KRIŽANKE z dne 10 Junija - DRUŠTVO DIMEK, BELTINCI Povabilo k reševanju 1. nagrada v vrednosti 10.000 SIT Katica Tkalec, Mladinska 4c, 9231 Beltinci 15701603 2. nagrada kuharska knjiga 8oug žegnjaj: Marija Pihler, Bodonci 7a, 9265 Bodonci 3.-7. nagrada VESTNIKOVA MAJICA Erika Kovač, Tešanovci 3a, 9226 M Toplice Lojzka Krpič, Gornji Slaveči 71,9263 Kuzma Angela Marič, Krog, Vodnikova 7, 9000 M Sobota Cvetka M el in. Ormoška 11, 9240 Ljutomer Erika Pišek, Petanjci 63, 9251 Tišina Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade bodo prejeli po pošti. Potrudite se in rešitev z osenčenih polj prepišite na dopisnico, ki jo skupaj z vašo davčno številko pošljite na naslov: VESTNIK, p. p. 107, 9000 Murska Sobota, s pripisom PENOVA NAGRADNA KRIŽANKA. do vključno petka, 2. julija 2004 Pet reševalcev bomo nagradili, in sicer z nagrado v vrednosti 10 tisoč tolarjev, knjigo, čestitko na Radiu Murski val in Vestnikovo majico. P^n Pen je, kratko rečeno, Vestnikova mesečna priloga In ima tudi sicer rvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil, da bi, v skladu z imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) in penetrantnež (prodirajoč) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. Odločitve, ki jih boste sprejeli po občutku, bodo pravilne Pomembni trenutki v odnosu z najdražjo osebo. Prihajajo zapleti, vendar ste na njih navajeni, zato boste tudi v prihodnje verjetno ukrepali po svoje in ne tako, kot bodo pričakovali drugi. Dogodek v začetku ne bo kazal, kako pomemben je, zato bodite pripravljeni Jantar je vaš zaščitnik pred mnogimi boleznimi. Ne razkrivajte svojih načrtov z osebam, ki jih premalo poznate. v - 21 (ZJ. A- Dogodki bodo potekali hitro, vi Pa želeli spremljati in je mogoče 1 ^«51 težav. Verjetno se bo pokazalo, strani Vse bo odločila oseba, o-' bili radi odvisni, vendar vam jun«* treba biti črnogled. Energij0 P začetku meseca boste spretn° , .dali”*1 Obdobje, ko prevelika drznost m ne bosta dali pravega rezultata - Ne prehitevajte! DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) STRELI# (22.XI- Da, da, mogoče je, da boste kmalu zelo za-, ljubljeni »Ona« stran se tudi pripravlja, da bi vam nekaj povedala, vendar se boji, da bi zardela Treba bo narediti majhno inventuro in pregledati dolgove. Če ste komu kaj dolžni, povrnite. Zdravje ni kritično, vendar priporočamo preventivo - redno uporabo medu in čebelarskih izdelkov Tako si boste okrepili živčni in imunski sistem. Energije ne bo primanjkovalo. RAK (22. VI. - 22. VII.) Nekako vam moramo povedati, da ste zadnje čase preveč zaverovani vase. Pustite, da tudi drugi občutijo, kako lepo je biti pomemben. Sicer se pa boste znašli v brezzračnem prostoru, ko boste dojeli, da vsega ne morete narediti sami. Izziv, s katerim se boste spoprijeli, vas bo prisilil v pogumno dejanje Nekdo pričakuje, da boste pravični Drobna pozornost bo dvakrat poplačana. Opravičilo ne bo prepričljivo LEV (23. VIL-22. VIIIJ Trmasti boste, ko bo šlo za vaše želje, in jezni boste, ko ugotovite, da ne gre vse tako kot bi hoteli. V glavnem morate vedeti, da se včasih po daljši poti pride prej kot po bližnjici in na silo Izborili si boste posebno obliko svobode, v kateri boste potem uživali. Velika možnost, da se boste zanemarili Vaše dobrote ne bodo jemali s hvaležnostjo, ampak se bodo delali, da je to nekaj normalnega, zato zadevo dodatno razložite. Rahla zadrega zaradi finančnih težav DEVICA (23.VIII.-22.IX.) Spoznanje in dobra ideja vam bosta pri delu naredila veliko zadovoljstvo, čeprav ne bo vloženega kakšnega posebnega napora Čustvena radost ob koncu tedna in nadaljevanje v začetku tedna, nato draga šola, ki vam bo prinesla pomembno izkušnjo Pri reševanju zapletov ste včasih znali celo uživati. Prisiljeni boste igrati dvojno vlogo, v duši pa boste odločeni Spustite se na tla in začnite reševati. Kar ugodno obdobje, ko boste a zadovoljni s sabo in svojim riR'“-'M/ boste zadrego, čeprav po nepotr ph 11 se boste hitro odločiti, ker p trenutek Na začetku meseca ne financah, nato uživanje Pluton '- J* vaše življenje temeljito spremen-boste pred tem izčrpani in boSte' Privoščite si .dober dopust - tako kot prerojeni. kozoi^ (22. Au- Na razpotju se bo treba odh" ji. -tem možnost večjega usPe , vsakdan Po drugi strani pa 1 da ne boste ostali sami V 7 čutik^^ preti stres. Ob iskanju izhoda ■ g Kasneje se bodo zadeve P°Pr u b ’ ■ julija ne pričakujte veliko- - ' * delovne sposobnosti, morda j Finančna injekcija morda VOD^ (21-1 , ti. Obdobje, ko ni treba pre^i (gge ’ p(F za utrditev pozicije m o ^jrjet1®’ prihodnje Stvari so f"' , r1’ razmišljajte o tem, da bi se - : ■ ^J vas lahko spodmaknejo. P*4 mesec s im drU« morda napetost in prepm ' j,vriz " zapeljati v tvegan posel, '•4 1,. ;i i«-- bo kruha, ker boste finančno ne boste prikrajs <20- Stvari boste hoteli prit* to največji uspeh. h- ■- d' . koristi. Poklicali vas bud’ ’ g^ri" ‘ da boste priča Že nekaj °a . in ste skoraj pozabili- _ -ft* Poiščite družbo! Sicer 0 .^ri . Uživali boste v lahkotnih gjje '1 boste veliko pozitivne m^^gdl trenutno ni do tega, po®* do bližnjih. Izdala ga Podjetje za Lnformiranje.Odgovoriii urednik matičnega časopisa (e Janko Votek, uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Rituper in Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gonter, za fotografije skrbita Nataša Juhnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emri. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročninel I« ------------------------------------------------------- ------junij 2004 Kako je kruta usoda prekinila mlado življenje? .7 Motorna žaga prerezala življenjsko nit majhnega Aleša toliko časa, da bi tokratno zgodbo pospravili v arhiv, kajti vse skupaj se je zgodilo šele pred dobrim a dogodek zaradi preventive v podobnih primerih vabi k obnovitvi. Vsekakor pa zadeva nikoli ne bo šla v d Možino Kraljevih z območja vinorodnih hribčkov nad Gornjo Radgono, ki jim bo ostala vse življenje v ^^^msppininu... ^kot po vsej pomurski regiji, je bito ^«31 tudi HQhotu (dan po petku, 13. pinija . Gornje Radgone veliko taksa* prireditev, družabnih in rabavnin A kljub temu mnogi pridni^ ^7^’niso mirovali, saj so ob svojih žitnih , Pogradih, sadov- A L ./■'D na vrtovih pos- ** 2 okopavanjem in opravili pomagati, ■ svoji prehitri smrti končal 7. razred OŠ Gornja Radgona A usoda )e hotela drugače. Enako kot vsa družina, ki ji m bilo z rožicami postlano, je bil tudi Aleš nadvse priden, delaven in gospodaren. S skupnimi močmi so na vse načine poskušali izboljšati kakovost in donosnost kmetije in zato so vsak tolar vložili v gradnjo ali prenovo \ objektov, nabavo hujno potrebnih strojev ipd. In \ potem, ko so si uredili nove hleve, bi bila na vrsti | tudi ureditev hiše in še marsikaj so imeli v načrtih. osnovnošolske valete in nekaj zadnjih dni šolskega leta je bil njegov sedež v učilnici 7. b-razreda prazen, prav tako pa tudi srca njegovih najbližjih svojcev Izjemno žalostno je bilo dva dni po nesreči, v ponedeljek, 16. junija, na gornjeradgonskem pokopališču, saj bi se tudi kamen razjokal ob pogledu na strte in razjokane svojce, sošolce in vse druge, ki so se poslavljali od malega Aleša. Ob nenadoknadljivi izgubi tistega, kar sta imela najraje, pa sta se starša Cvetka in Anton zahvaljevala so imeli tudi kakš- ▼ .... ’/U^a opravila, kot so __ Popravljanje okrog piskih, gospodarstev, žaganje di pri > to nekaj takega se je dogajalo^tudip^ Kraljevih v naselju Ptujska cesta v * l .So^ah. streljaj od Gornje Ra ’ nekaj po 10-^^dicami. Potem ko so 1 ‘i*. v kateri je izgubil življenj a so 7. razreda OS Gornja Radg ugotovili, da je Anton ra 16? 1 Al/ * sinovoma Zvonko , Starim 13 let, na krožni J ^Tj? ^tromotor, žagal drva. ga- a pridna trojica ni o n C* Valiko pospraviti po dvorišču m pnp velikndrv. t«nrišlo toni primeru nesreča ni počiva a kakršne na tem območju z bko Med delom se je namreč oce da hi bliže nametal večja polena, >* Vključil Zage - »cirkularke«- V tet iz neznanega vzroka, najv '\4l|MWe slabosti, nenadoma P ' ku। . ''1 r' ' ht Krožne žage, ki ga je močno j .^uha OčeinbratstahitroPosredo^ hitskupaj z mamo Cvetk. ■ . . avtomobil in pohiteli so iskat me b -’n p Ja ju fant med prevozom v d J**« Radgoni umrl. In po % ta^rtlažitnamtragicnano«^ ko so se postavili v vlogo Sit, č1"" Cvetke, očeta Antona, brata Z ■ 7X zakatere se ’eČaSj“SHn živi) na t)L '\| Z1na je skromno živela ( _ridno N '*?»■ « pa so )o v žadmib tart i' povečevali. Cvetka, Alowja Mj?; v Muri V Črešnjevcih, se je odto )' '?1 tradicijo svojih pie ni 56 ie ludi m°Ž AntOnnstalbrez i.. H t^11’ je šel v stečaj, zato je nriiož-Potem je prijel na vsako pri®. -.ph _ ^1‘i p« kmetiji je bilo treba tako da je vsak tolar pr^l Ve. ,h unko je tudi navdušen «ad nik 'm-. . rRvno Po tragediji končal b 'r/ - . - ■ v: - .-US,'.T.. -<. vg< - •• X j J Poleg zaposlitve v svoji firmi se Ivan ukvarja tudi s kmetovanjem in vinogfa ^0 nameravam opustiti, čeprav skoraj ni zaslužka. Užitek mi je biti v naravi delam na njivah in v vinogradu ter doma pri svinjah. Pred leti sem se tudi 0 -n( < predsetvenik. In ne da bi se hvalil, ne vem, ali lahko tako dobrega kupita v ‘r^