glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Leto XVII
Številka 44 (606)
Titovo Velenje, 5. novembra 1981
Cena 7 din
YU ISSN 0350-5561
Obravnave rezultatov gospodarjenja
Odgovorno organizirati razprave
V organizacijah združenega dela potekajo obravnave devetmesečnih rezultatov gospodarjenja. Zato ni odveč, če ponovimo stališče sindikatov, da je nujno, da vse osnovne organizacije Zveze sindikatov nadvse odgovorno organizirajo razprave in spodbudijo delavce, da bodo ob odločanju in razpolaganju z ustvarjenim dohodkom uresničevali dogovorjene usmeritve.
Ob upoštevanju slabosti v gospodarjenju v prvem polletju naj bi delavci ob ugotavljanju rezultatov gospodarjenja v devetih mesecih ocenili tudi, kalo se uresničujejo usmeritve iz resolucije o družbeno ekonpmskem razvoju v letu 1981. Ob tem je še zlasti pomembno, da ugotovijo stvarnost planskih dokumentov svojih organizacij združenega dela za obdobje 1981/85 ter se na podlagi teh ugotovitev odločijo za dopolnitve načrtov "ali pa zahtevajo odgovornost za dosledno uresničevanje dogovorjenega.
Ob morebitnih ugotovljenih odstopanjih od planskih dokumentov pa morajo ustrezno ukrepati po programu, ki bo zagotovil učinko-
vito uresničevanje dogovorjene politike.
Ob obravnavi teh rezultatov je treba seveda tudi oceniti vsebino vseh nosilcev načrtovanja od temeljnih organizacij združenega dela do družbenopolitičnih skupnosti, skupaj z ukrepi in programom nalog za njihovo uresničevanje. Treba je oceniti srednjeročne plane za obdobje 1881—85 ter glede na ugotovljena, odstopanja od predvidenih razvojnih ciljev republike pripraviti plane za prihodnje leto, kajti ugotoviti je mogoče, da v prvem letu uresničevanja srednjeročnih planov, mnogi nosilci še niso uskladili svojih planov z realnimi možnostmi.
Pri obravnavi devetmesečnih rezultatov gospodarjenja pa je seveda zelo pomembno tudi, da delavci ne razpravljajo le o materialnem in denarnem stanju njihove organizacije združenega dela, ampak tudi o njihovem samoupravnem in družbenem položaju v celotni reprodukciji.
Skratka, razprave morajo voditi k cilju, da bi zagotovili zboljšanje rezultatov do obravnave zaključenega računa 1981.
Delavci morajo odgovorno spregovoriti o gospodarskih težavah in slabostih v lastnem okolju ter storiti vse za zboljšanje rezultatov do konca leta.

TGO Gorenje
w
Nov tozd v Črnomlju
Zaposleni v obratu kompresor-	kompresorjev, ki jih je bilo treba
jev Črnomelj, v okviru temeljne	doslej uvažati, zaposlujejo pa
organizacije združenega dela	trenutno 85 delavcev. Temeljni
Zamrzovalniki, so se odločili, da	kamen za notfo tovarno kompre-
oblikujejo 19. temeljno organi-	sorjev so, kot je znano, položili
zacijo združenega dela tovarne	22. decembra 1977, poskusna
gospodinjske opreme Gorenje.	proizvodnja v novi tovarni pa je
V Črnomlju bodo letos, kot ra-	stekla maja letos, čunajo, izdelali okrog 79.000
Šmartno ob Paki
November 1981 -mesec kulture
Sobota, 7. novembra ob 19. uri — DIVJE SVINJE, VESELI BERAČI (GLEDALIŠČE POD KOZOLCEM, Šmartno ob Paki)
Nedelja, 8. novembra ob 17. uri - PLESI (ŠALEŠKA FOLKLORNA SKUPINA)
Sobota, 14. novembra ob 19. uri — PASJE SRCE — komedija (Amatersko gledališče Velenje)
Nedelja, 15. novembra ob 17. uri — PREJA, VLEČENJE KLADE — ljudski običaj (Folklorna skupina Oljka, Šmartno ob Paki)
Sobota, 21. novembra ob 19. uri — MALA ČAROVNICA ... — igra (Gledališka skupina OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki)
Nedelja, 22. novembra ob 17. uri — KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA in nastop ansambla SRNICA — Šmartno ob Paki)
Četrtek, 26. novembra ob 19. uri — MLAČVA — ljudski običaj (Folklorna skupina Oljka, Šmartno ob Paki)
Petek, 27. novembra ob 19. uri — SLAVNOSTNA SKUPŠČINA Kulturnega društva s podelitvijo priznanj
Sobota, 28. novembra ob 19. uri — PROSLAVA OB DNEVU REPUBLIKE (OO ZSMS Šmartno ob Paki in OO ZSMS Gorenje)
Od 10. novembra do 22. novembra bo v osnovni šoli bratov Letonje Šmartno ob Paki — RAZSTAVA DEL LIKOVNIH AMATERJEV Šmartno ob Paki
V soboto predstava gledališča Pod Kozolcem
R L Velenje
Rekordna poprečna dnevna proizvodnja
Velenjski rudarji so tudi v mesecu oktobru v prizadevanjih, da bi nakopali kar največ premoga, dosegli nove pomembne delovne uspehe. Z izkopom 463.000 ton lignita so dosegli drugi najvišji mesečni izkop premoga vseh časov poprečno na dan pa so oktobra nakopali po 18.279 ton lignita.
Sicer so v prvih desetih mesecih letos pripeljali iz šaleškega podzemlja skupaj že 4; 118.600 ton lignita oziroma v poprečju 17.800 ton na dan. To pa je rekordna poprečna dnevna proizvodnja, dosežena v letu dni.
Do izpolnitve povečanega letnega proizvodnega načrta je manjkala 2. novembra velenjskim rudarjem še 716.00 ton premoga. Sicer pa naj bi v mesecu novembru, v 22 delavnikih in eni tretjini, nakopali 375.800 ton lignita. Torej je mogoče z gotovostjo pričakovati, da bodo velenjski rudarji dosegli povečan letni delovni načrt in ga. kot vse kaže, tudi presegli! -
Predsedstvo 0K SZDL Velenje
Volitve, programske konference
Ocena dosedanjih priprav na skupščinske volitve 1982 je bila osrednja točka dnevnega reda zadnje seje predsedstva OK SZDL Velenje. Ugotovili so, da priprave v nekaterih okoljih kasnijo, pa tudi sicer je opaziti še nekatere druge slabosti, ki jih bo treba čimprej odpraviti. Poglavitna naloga organov vseh družbenopolitičnih organizacij bo, da okrepijo svoje aktivnosti v pripravah na skupščinske volitve 1982, posebej še med postopkom za evidentiranje možnih kandidatov za delegate. Z namenom, da bi pospešili vsebinske in kadrovske priprave na volitve, je bilo dogovorjeno, da bodo pripravili v vseh organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih pogovore z vodstvi družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Na teh pogovorih bodo govorili tudi o programskih konferencah SZDL. Sicer pa bodo organi vseh družbenopolitičnih organizacij podrobno pregledali dosedanje priprave na skupščinske volitve in jih • ocenili.
Priprave na programske konference organizacij SZDL pa bodo skušali v Šaleški dolini kar najbolj povezati s pripravami na volilne konference osnovnih organizacij ZK. Sicer pa bi morala biti na sejah programskih konferenc krajevnih organizacij SZDL, ki jih morajo opraviti do
konca novembra, v ospredju zlasti še vprašanja gospodarske stabilizacije, dosedanje delovanje delegatskega in družbenopolitičnega sistema, lastna organiziranost in priprave na skupščinske volitve 1982.
Predsedstvo OK SZDL Velenje se je na zadnji seji seznanilo Judi s predlaganimi spremembami in dopolnitvami pravil občinske konference SZDL Velenje. Javna razprava o tem traja do srede meseca novembra, vanjo pa naj bi se kar najbolj aktivno vključila tudi občinska vodstva družbenopolitičnih orga-
nizacij.
Člane predsedstva OK SZDL so na zadnji seji, ki je bila 28. oktobra, obvestili tudi s potekom Sprejemanja srednjeročnih načrtov za obdobje 1981 — 1985, ki marsikje zamuja, ter načrtov za leto 1982. Obravnavali pa so še program novoletnih prireditev in sprejeli predlog odbora za novoletno praznovanje otrok pri občinski zvezi prijateljev mladine Velenje, po katerem naj bi delovni kolektivi iz Šaleške doline prispevali za novoletno praznovanje po 100 dinarjev na zaposlenega.
Krajevna skupnost Stara vas
88 dreves za tovariša Tita
V krajevni skupnosti Stara vas so se odločili, da bodo v okviru akcije za trajno obeleževanje in ohranjanje osebnosti in dela tovariša Tita zasadili v parku 88 dreves, ki bodo simbolizirala 88 let Titovega življenja, njegovo borbo in delo. Tudi na ta način bodo Starovaščani v okolju, kjer živijo, dostojno in trajno obeležili
Titovo ime. Akcijo so, med drugim, podprli tudi vsi delovni kolektivi Stare vasi.
88 dreves v Titov spomin bodo krajani Stare vasi zasadili v parku med prostovoljno delovno akcijo, ki bo v četrtek, 5. in v petek, 6. novembra. Zbor prostovoljcev bo oba dni ob 15. uri pred vrtcem Rožle.
Seja delavskega sveta TGO Gorenje
Janez Miklavčič, predsednik KP0 TGO Gorenje
V tovarni gospodinjske opreme Gorenje so med spremembami, ki naj bi zagotovile uspešnejše obvladovanje sprotnih težav in učinkovitejše uresničevanje razvojnih hotenj, predvideli tudi spremembe v načinu vodenja delovne organizacije. Namesto individualnega poslovodnega organa — direktorja je obliko-
van kolegijski poslovodni odbor z namenom, da se vodstvo delovne organizacije razbremeni tekočih operativnih nalog, ki so prenešene na odgovorne nosilce v delovno skupnost skupnih služb.
Poglavitna naloga kolegijskega poslovodnega odbora je oblikovanje aktivnosti na programsko
tehničnem, ekonomsKem in splošnem področju ter zagotavljanje pogojev za uresničitev zastavljenih ciljev.
Delavski svet delovne organizacije je na svojem zadnjem zasedanju, ki je bilo 30. oktobra, imenoval za prvega predsednika kolegijskega poslovodnega
odbora tovarne gospodinjske opreme Gorenje Janeza Miklav-čiča, sekretarja občinskega komiteja ZKS Velenje in člana CK ZK Slovenije. Za člana kolegijskega poslovodnega odbora so imenovali Petra Krepla in Janeza Zivka. Tretjega člana KPO pa bodo imenovali pozneje.
Izvršni svet SO Velenje
Načrtovanje v ospredju pozornosti
Na 151. redni seji so člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje razpravljali o vrsti pomembnih točk. Najprej so se seznanili s poročilom o izvajanju akcijskega programa za organiziranje in konstituiranje delovne organizacije Vekos. Predstavniki Vekosa so poudarili, da so vse temeljne samoupravne akte že sprejeli, v tem tednu bodo sprejemali še akte o razmerjih med delovno skupnostjo skupnih služb in temeljnimi organizacijami, ostali pa so v javni razpravi. Kljub vsemu se pri izvajanju akcijskega programa srečujejo z vrsto težav, katerih večina leži v neustrezni zakonodaji. Zakon o komunalni dejavnosti je zastarel in ni usklajen z novo zakonodajo. Pripravljajo sicer novega, vendar vse prepočasi in nanj ne morejo čakati. Prav tako ne velja več občinski družbeni dogovor o komunalni dejavnosti, novega pa še niso izoblikovali. Zaradi tega je prišlo do zapleta pri soglasju občinske skupščine, saj nekaterih njihovih rešitev občinska komisija za pregled samoupravnih aktov ni. potrdila. Tudi zgledovanje pri sorodnih organizacijah jim iz enakih razlogov ni bilo v pomoč. Člani izvršnega sveta so se zato med drugim dogovorili, da je treba pospešiti akcijo oblikovanja in sprejemanja novega občinskega družbenega dogovora o komunalni dejavnosti.
Pod to točko dnevnega reda so se člani izvršnega sveta seznanili tudi z ustanavljanjem skupnih strokovnih služb za stavbno-zem-IjiJko, stanovanjsko, kmetijsko-zemljiško, komunalno in temeljno vodno skupnost. Temeljni samoupravni akti so pripravljeni in jih bodo sprejemali na referendumu 23. novembra, največji problem s katerim se trenutno ubadajo, pa so skupni delovni prostori.
Naslednjo točko so namenili predlogu dogovora o družbeni in strokovni aktivnosti na področju investicij in ustanovitvi območne komisije za oceno investicij v Šaleški in'Gornji Savinjski dolini. Komisija je že ustanovljena in je že obravnavala vrsto vlog. Pravno in organizacijsko sodi v. okvir Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, zagotavljanje sredstev za njeno delovanje so
razrešili na seji, potrdili sestavo komisije in z dopolnitvami in spremembami sprejeli predlog družbenega dogovora.
Predsednik izvršnega sveta je člane nato seznanil s sestankom, ki ga je na pobudo Rudarskega šolskega centra sklical izvršni svet in so se ga udeležili še predstavniki REK in Rudnika lignita Velenje. Namenili so ga reorganizaciji Rudarskega šolskega centra. Poslej naj bi bila to ena delovna organizacija za vzgojo in izobraževanje, predlog njene notranje organiziranosti morajo izoblikovati uporabniki in izvajalci, ga uskladiti z zakonom' o združenem delu in z zakonom o usmerjenem izobraževanju ter predlog takoj poslati na izvršni svet.
Zanimivo je bilo tudi poročilo o aktualnih problemih uresničevanja politike zaposlovanja. Člani so poudarili, da neuresničeva-nje resolucijskih izhodišč povzroča vrsto širših socialnih problemov, zlasti pri delavcih iz drugih, republik, v vse večji meri pa se kaže tudi problem zaposlovanja mladih. Kakovostne kadrovske politike ni in tudi pot do nje ni dovolj jasno opredeljena. Strukturna neskladja se torej večajo in ostale posledice neustreznega zaposlovanja tudi.
Stopnja zaposlovanja naj bi letos v velenjski občini znašala 2 odstotka. Kaže, da bo presežena, žal pa se temu ustrezno ni povečala kakovost zaposlovanja. Doslej je stopnja zaposlovanja v gospodarstvu dosegla 1,6 odstotka in v negospodarstvu 3,4 vendar velja pri tem upoštevati dejstvo, da je v negospodarstvu zaposlenih le 9,6 odstotkov vseh zaposlenih. Od vseh zaposlenih je le 38 odstotkov žensk, njihov delež med novo zaposlenimi pa znaša le 25 odstotkov. Znova se torej pojavlja problem zaposlovanja ženske delovne sile. Letos se je zaposlili 650 delavcev in od tega jih je kar 71,6 odstotka ozkega profila. Od vseh novo zaposlenih jih je preko 50 odstotkov iz drugih republik in tudi teh je več kot 70 odstotkov brez poklica.
Stopnja brezposelnosti ni zaskrbljujoča, saj je manjša kot lansko leto. Bolj vzbuja skrbi dejstvo, da je med njimi vse več
strokovnih kadrov in seveda žensk. Stukturna neskladja se torej poglabljajo, pravih dolgoročnih usmeritev na tem področju ni, če pa so, so zaradi novih razmer in ukrepov nerealne. Šepa tudi poklicno usmerjanje, saj je več ali manj prepuščeno skupnosti za zaposlovanje. Štipendiranje ni kadrovsko usmerjeno in kljub naknadnemu vpisu so letos podelili manj kadrovskih štipendij kot v prejšnjih letih. Člani izvršnega sveta so spregovorili še o problemih zaposlovanja invalidov ter invalidnih ali prizadetih otrok, o pogodbenem in nadurnem delu, zaposloval u upokojencev in o drugih perečih problemih na tem področju.
Veliko časa so namenili tudi aktivnosti na področju pripravljanja planskih dokumentov. Tako je akcijski program izvršnega sveta SO Velenje za ta mesec skoraj v celoti podrejen načrtovanju. Uresničitev tega programa bo vsekakor omogočila sprejetje planskih dokumentov do konca tega leta. Ob tem pa je najbrž odveč naslednji dogodek. V zvezi s pripravo planskih dokumentov je predsedstvo občinske konference SZDL izvršnemu svetu poslalo pismo, ki so ga člani razumeli kot očitek za svoje (ne)delo. Kot se spodobi, so na dopis tudi odgovorili. Odgovor dokazuje, daje izvršni svet v tem letu na tem področju storil vse, kar je v njegovi moči in pristojnosti, ali skoraj vse. Člani namreč niso krivi za neopredeljene širše razvojne smernice, nemočni pa so tudi ob neresnem in neodgovornem ravnanju posameznih planskih služb in poslovodnih organov. Zato so tudi sprejeli pobudo, da bodo v kadrovsko evidenco vnesli podatke o (ne)-odgovornem ravnanju posamez-' nih odgovornih posameznikov na tem področju in jih upoštevali pri bodočem kadrovanju.
Vseeno, naj bo vmes nesezna-njenost ali ne. dejstvo je, da »dopisovanje« med dvema tako pomembnima dejavnikoma na področju oblikovanja planskih dokumentov, ni na mestu. Še zlasti ne, ker sta praktično pod isto streho in ker je v tem času njuno odgovorno in konkretno sodelovanje več kot nujno.
J. Plesnik
Šaleški študentski klub
K delu pritegniti bruce
Že več kot dvajset let imamo v naši občini Šaleški študentski klub. Trenutno je v klubu okoli sto študentov, ki delujejo v dveh aktivih, in sicer v Mariboru in v Ljubljani. Naši študentje imajo tudi aktiv zveze komunistov. Celotna aktivnost je seveda odvisna od bolj ali manj uspešnega dela šestih komisij. Na svbji zadnji skupščini in na sejah predsedstva so študentje ugotovili. da je v preteklem letu zelo uspešno delovala komisija za kulturo, medtem ko seje najmanj izkazala komisija za obveščanje. Ostale komisije pa so v glavnem izpolnile zastavljene naloge.
Sicer pa je lani izbrano povsem novo vodstvo svoje delo začelo dokaj, uspešno. V delo so v začetku uspeli vključiti precejšnje število študentov, žal pa je v drugi polovici leta. ko se je bilo potrebno intenzivneje pripravljati na izpite, prvotna zagnanost močno upadla. Kljub temu pa so naši študentje v lanskem šolskem letu opravili nekaj večjih akcij. Tako so organizirali enodnevno udarniško delo v rudniku, pripravili so celodnevni seminar, na katerem so spregovorili o družbenopolitičnih in gospodarskih dogajanjih v svetu, domovini in občini, pripravili so akademski ples, kije za delo kluba še posebnega pomena, saj je to glavni vir financiranja kluba. Poleg teh akcij so pripravili tudi smučarski tečaj.
Tomaž Smonkar — predsednik Šaleškega študentskega kluba »Izboljšati želimo sodelovanje z delovnimi organizacijami, saj se kasneje laže vključimo v delo.«
Na zadnji seji skupščine so se naši študentje dogovorili. da bodo za uspešnejše delo kluba v prihodnje, za namestnike posameznih funkcionarjev v klubu določali bruce. Tako ne bo težav ob menjavah vodstev. Opo-
»NA§ CAS« glasilo SZDL izdaja Center za informacije, propagando in založništvo Velenje p. o. Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ CAS« je bil ustanovljen I. maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR«, kol tednik pa izhaja »NAŠ C AS« od 1. marca 1973 naprej.
UREDNIŠTVO: Marijan Lipov-šek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (Odgovorni urednik), Bogdan Mugerle. Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo in uprava. Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10. telefon (063) 850-087 in 850-316 in 850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena . posameznega izvoda je 7 dinarjev, letna naročnina pa 300 dinarjev (r.i tujino 600 dinarjev).
Žiro račun pri SDK. podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, tisk in odpre-ma: CGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
'Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 -1 /72 z dne. 8. februaija 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Proslavili
varčevanja
V počastitev 31. oktobra, dneva varčevanja, je bila v soboto pred poslovalnico Ljubljanske banke Temeljne banke Velenje na Šaleški cesti v Titovem Velenju krajša slovesnost. Učenci glasbene šole so zapeli nekaj pesmic, spregovorilj>a je tudi pomočnik direktorja Temeljne banke Velenje Franc Ženiva. Govoril je o pomenu mednarodnega dneva varčevanja in varčevanju sploh ter o različnih ugodnostih, ki jih daje banka svojim varčevalcem.
SIS za varstvo pred požari
Imenovani organi skupščine
zorili so tudi na prezasedenost nedeljske večerne avtobusne proge za Ljubljano. Študentje zaradi tega pogosto ostajajo na avtobusni postaji. Ker problem ni nov, bi prav gotovo že bil čas, da ga odgovorni tudi razrešijo.
Poleg tega so študentje podprli prizadevanja OO ZZB NOV Velenje ter OK ZSMS Velenje za pridobitev skupnih prostorov za mladino in borce. Kritično so na skupščini spregovorili tudi o zaposlovanju v občini ter menili, da je potrebno odločneje pričeti odpravljati honorarno plačana delovna mesta, namesto honorarnih delavcev pa zaposlovati mlade kadre. Sicer pa so se na seji dogovorili, da morajo navezati tesnejše stike z organizacijami združenega dela ter obogatiti sodelovanje z OK ZSMS in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Podrobnejše plane dela pa bodo pripravili na sestanku komisij, ki bo konec tega tedna.
Na zadnji seji skupščine samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari Velenje, so bile poleg pomembnih programskih nalog izvedene volitve organov skupščine, kije tako slednjič le dokončno kadrovsko konstruirana. Kadrovska komisija pri OK SZDL je potrdila možne kandidate za nosilce funkcij v zboru uporabnikov, izvajalcev in predsedstva, delegati skupščine pa so jih izvolili.
Predsednik skupščine ostane (še en mandat) tovariš Ivo Gorogranc. predsednik zbora uporabnikov je postal delegat TGO Gorenje tovariš Tine Pečečnik. predsednik zbora izvajalcev pa Herman Lešnik. delegat IG D Tovarne usnja Šoštanj. Devetčlansko predsedstvo bo vodil Franc Martinšek iz Rudnika lignita, imenovani pa so bili tudi člani samoupravne delavske kontrole odbora za SLO in DS ter delegat za Zvezo SIS za varstvo pred požari SR Slovenije Branko Rednak iz G D Škale.
Skupščina SIS je predlagala, da se sredstva iz prispevkov zavezanccv. ki se sicer vračajo nazaj k tozdom v obliki namensko izvedenih protipožarnih aktivnostih (30 % od BOD), v višini 3.270.000,00 dinarjev (kolikor znašajo v letu 1981 v ta namen zbrana sredstva), dodelijo GD Šentilj in G D Bevče (po 1.500.000.00
dinarjev na društvo) za dograditev gasilskih domov. Vendar pa si morata obe društvi pridobiti soglasje OZ'D oz. tozdov za odstop teh sredstev (kar bo pa težka naloga). Dosežena je bila sprememba naložbe' namenskih sredstev v višini 1,000.000.00 din za nakup gasilske cisterne za G D Velenje — mesto (prej predvidena za razširitev objekta gasilskega doma).
V letošnjem letu lahko izkoristijo gasilska društva sre-stva za nabavo orodja in opreme v višini 2.800.000.00 dinarjev in sicer: Pesje in Lo-kovica za popravilo gasilskih avtomobilov. Gaberke za vračilo posojila za avtocister-no. Šalek za popravilo elek-
tričnih instalacij v domu, Topolšica za dokončanje adaptacije doma, Šoštanj za popravilo lestve. Šentilj za nakup avtocisterne. Velenje — mesto za nakup avtocisterne, nekaj sredstev pa bo potrebnih za nabavo in vzdrževanje UKV sredstev za zveze po gasilskih društvih.
Kar 590.000.00 din sredstev mora SIS za požarno varnost, kot delež obveznosti, ki jih ima občina Velenje do republike, odstopiti za sklad za pospeševanje izvoza.
V teh dneh so organi skupščine SIS za varstvo pred požari že pristopili k podrobnemu načrtu porabe sredstev in aktivnosti za prihodnje leto.
V gasilstvu je potrebna mehanizacija
Jože Miklavc
Za letošnji Dan mrtvih je bilo v vseh cvetličarnah na našem področju dovolj različnega cvetja, pa tudi cene so bile letos dokaj ugodne, saj so bile enake Ihnskim. Pa vendar so se našli tudi zasebniki, ki so skušali na račun tega dne iztržiti kar največ. Tisti, ki si založenosti cvetličarn niso ogledali, so tako plačevali na trgu krizanteme slabše kvalitete tudi po 50 in celo več dinarjev. V vrtnariji Komunalnega centra Velenje pa so prodajali prvovrstne krizanteme po 45 dinarjev.
Miličniki so zapisali
KRŠILI JAVNI RED IN MIR
—	V Kolodvorski restavraciji v Titovem Velenju so 30. oktobra nekaj po
20.	uri razgrajali vinjeni M. B., H. M. in S. H. Posredovati so morali delavci Postaje milice, ki pa so podali tudi predlog sodniku za prekrške.
* — Prav tako 30. oktobra nekaj po
21.	uri je razgrajal v gostišču Pirh v Šentilju vinjeni I. V. Ker ga niso mogli pomiriti, so za pomoč prosili miličnike. I. V. pa se bo moral zagovarjati še
.pri sodniku za prekrške.
—	30. oktobra okoli 11. ureje pes last F. G. v Šoštanju ugriznil dva delavca, ki sta delala v bližini cerkve. Ker pes ni bil privezan, se bo morala lastnica zagovarjati pri sodniku za prekrške.
ZADEL OTROKA
Voznik osebnega avtomobila' CE 124-027 Zlatko Grebenšek je 31. oktobra okoli 10. ure dopoldne v bližini cerkve v Šmartnem zbil sedemletnega Daniela Avberška. Pri nesreči si je Daniel zlomil nogo.
NEIZKUŠEN VOZNIK
Voznik osebnega avtomobila CE 139-326 Drago Cede je 2. novembra letos zapeljal s ceste v Šentilju v bližini hiše št. 37 b. Do nesreče je prišlo zaradi prehitre vožnje in neizkušenosti voznika. Drago Cede je vozil namreč brez vozniškega dovoljenja. Pri nesreči seje telesno poškodoval.
2 v občini Velenje
n
/omaje opraviti evidentiranje možnih kandidatov
ivoma namreč eba v mesecu likor ostaja še rneje opraviti možnih kandi-;ate, prav tako i kandidatov za ižnosti v skup-ipolitične skup-ipščinah samo-resnih skupno-ih volilne komi-iski konferenci : je bilo doslej
precej manj latov, kot jih je mi leti. Druga t je vtem, daje animi možnimi :cej ,, stroko v-, v posameznih ivijo ,,avtorite-o katerih si že-mki oziroma oviti vzvode za interesov posa-n iz temeljnih lruženega dela vnih skupnosti.
,,strokovnih" Dt opozarjajo v terih družbeno-anizacij, rezul-znih neformal-: mimo organi-dikatov in soci-ponujajo rešit-ne v raznoraz-Nadalje je mo-iti, da so v ne-
katerih okoljih nosilci tudi vsebinskih in kadrovskih priprav na bližnje skupščinske volitve (ne samo organizacijskih) tajništva samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Le-ti, kot vse kaže, po dogovoru s poslovodnimi organi tudi evidentirajo mogoče kandidate za delegate. Rezultat tovrstnih prizadevanj oziroma hotenj pa je že opazen. Med evidentiranimi možnimi kandidati za delegate je še zmeraj premalo članov ZK, pa delavcev iz neposredne proizvodnje, žena in mladine. Ponavlja se, med drugim, stara praksa, ko v sredinah s prevladujočo žensko delovno silo med evidentiranimi skorajda ni žensk itd. Dogaja pa se tudi, da posamezniki ne sprejemajo predlogov za njihovo evidentiranje, tako za možne kandidate za delegate kot za nosilce odgovornih dolžnosti v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. To pa je vprašanje, ki ga bo treba nedvomno skrbno preučiti in ugotoviti vzroke za te resnično nenavadne in dejansko nepričakovane odločitve posameznikov. Sicer pa poteka evidentiranje, kot kažejo zadnje ocene, še vse premalo v bazi, med delovnimi ljudmi in občani, vse preveč pa v vod-
stvih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov itd.
Kar zadeva doslej evidentirane možne kandidate za odgovorne dolžnosti za skupščine družbenopolitičnih skup-^ nosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti kažejo zbrani podatki, da nekatera okolja mislijo, da so nalogo opravili že s tem, da so sestavili spisek imen. Zato bodo morali organi družbenopolitičnih organizacij najpozneje so srede novembra oceniti doslej zbrane predloge, saj se bo v začetku meseca decembra že začela javna razprava o predlogih možnih kandidatov za odgovorne dolžnosti v skupščinah.
Čeprav smo v zadnjem času nekajkrat ocenjevali uveljavljanje delegatskih razmerij pa> bo treba v vseh okoljih in na vseh ravneh znova podrobno pregledati delovanje delegatov in delegacij v vseh temeljnih samoupravnih skupnostih, posebej še z namenom, da pospešeno odpravijo nekatera odprta vprašanja oziroma slabosti, ki so zaznavne v dosedanjem delu delegatov in delegacij. Mimo drugega bo treba preučiti vprašanje primernosti obstoječega števila delegatskih mest v skupščinah samoupravnih skupnosti ter v
vseh treh zborih občinske skupščine (posebej še v družbenopolitičnem zboru in zboru krajevnih skupnosti), pri čemer velja omeniti, da v družbenopolitičnem zboru v prihodnje ne bodo mogli biti več najodgovornejši predstavniki občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij. Gotovo je, da bo treba v prihodnje dosledno uresničevati tudi načelo, da člani poslovodnih organov v organizacijah združenega dela ne morejo opravljati odgovorne delegatske dolžnosti, kar zdaj vselej ni primer.
Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje je na zadnji seji, med obravnavo priprav na skupščinske volitve 1982, ugotovilo, da je potreben dogovor vodstev družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v vseh temeljnih samoupravnih skupnostih o vsebinskih in kadrovskih pripravah na spomladanske skupščinske volitve. Zato bodo pripravili skupne sestanke vodstev družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov in se na njih dogovorili o nalogah in aktivnostih v pripravah na volitve. Pričakovati pa je tudi, da bodo samoupravni organi v organizacijah združenega dela in krajevnih skup-
nosti uvrstili na dnevne rede priprave na skupščinske volitve 1982. oicer pa bo pripravila volilna komisija občinske konference SZDL Velenje seminar za predsednike koordinacijskih odborov za vodenje priprav na skupščinske voiitve 1982, na katerem bodo izoblikovali podroben dogovor o prihodnjih aktivnostih.
Gotovo je, da je osnovna naloga prav vseh, da bo med evidentiranjem možnih kandidatov za delegate uveljavljena kar najširša pobuda delavcev in občanov. Evidentirani kot možni kandidati za delegate pa morajo biti resnično taki delavci in občani, ki so s svojim dosedanjim delom že dokazali, da bodo v času, ki je pred nami in ki bo gotovo še bolj zahteven, storili resnično vse, kar lahko oziro-rr° zmorejo, za utrjevanje in razvijanje demokratičnih odnosov socialističnega samoupravljanja in delegatskega sistema ter skupščin družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti v skladu z načeli, zapisanimi v ustavi. V teh hotenjih in prizadevanjih pa bodo morali izkazati vodilno idejno-politično >vlogo, v okviru socialistične zveze, člani zveze komunistov.
Marijan Lipovšek
Šaleška dolina
J nagnjenji in potrebami
ok za bodoče velik. Celovi-t usmerjanja i dosežena. Še spoznavajo in ienja k dolo-in poleg tega ajo potrebe ter slitve. Pove-šole z zdru-ie vedno slaba, malna in pred-;a. Ob tem je no delo z mla-šoli lahko doli več stroko-ruženega dela mje sodelavce, di, da se je v epila načrtnost cev in študen-. srednje, višje V tej akciji so /ali združeno -politične or-skupnosti ter javnost. Osno-usmerjanje so
bile opredeljene družbene kadrovske potrebe; objavljeni so bili skupni razpisi za vse vrste poklicev, za katere je združeno delo pokazalo zanimanje; tako je poklicno usmerjanje sicer zajelo vse, ki so se vpisali na srednje, višje in visoke šole, kljub temu pa je še vedno prevladala njihova prejšnja odločitev.
S poklicnim usmerjanjem je vse premalo povezana štipendijska politika. Med poklicnimi težnjami mladine in razpisanimi štipendijami združenega dela je razkorak še vse prevelik. Vzrok zato so dosedanje slabosti in napake pri opredeljevanju in izvajanju štipendijske politike. Združeno delo je razpisovalo malo štipendij, pa še zanje ni bilo zanimanja. Mladi so namreč pritiskali na štipendije iz združenih sredstev, ker so se večinoma odločali za drugačne usmeritve, kot so jih nudile razpisane štipen-
dije. Takšno štipendiranje bo seveda slabo vplivalo na zaposlovanje še nekaj prihodnjih let. Za primer lahko posluži naslednji podatek: od 37 absolventov različnih šol, ki prejemajo štipendije iz združenih sredstev, jih je le 13 usmerjenih v gospodarstvo. Iz združenih sredstev trenutno podeljujejo 468 štipendij in 303 kadrovske.
V letošnjem letu je šolanje na osemletki končalo 242 učencev. Od tega jih je le 37 ostalo doma na kmetiji, ostali pa nadaljujejo šolanje na centrih usmerjenega izobraževanja. Največ se jih je usmerilo v kovinsko-predelo-valno industrijo, sledijo pa blagovno-denarni promet, tekstilna industrija in kon-fekcionarstvo, v naslednji skupini pa so s elektro stroka, agroživilstvo, pedagoška dejavnost in gradbeništvo.
J. P.
dice preteklih slabosti
ovanju zaposlo-injeročnem ob-> zelo smeli in to zmanjšanje izkega profila in e števila delav-Uresničitev teh t odpravila neu-) sestavo, jasno a ob tem doseči ribe v pogledih nremeniti politi-spodbuditi izo-ielu in seveda jevanje pO delu.
lje doseči, bodo številne zahtev-»rej bodo morali )loško opremlje-/logo znanja pri. sm bodo morali 3ela in naloge in vane strokovne ter kvalificirano
proizvodno delo bolj nagraditi. Kadrovske in druge strokovne službe se bodo morale v prihod-njebolj aktivno vključiti v uresničevanje sistema usmerjenega izobraževanja in v reformo šolstva v celoti. Okrepiti bodo morali stike med združenim delom in osnovnimi šolami in s poklicnim usmerjanjem združenemu delu občine Mozirje zagotoviti tiste poklice. ki jih najbolj primanjkuje. Seveda bodo morali prekiniti zaposlovanje upokojencev in močno zmanjšati pogodbena de-lovna-razmerja.
Dejstvo je tudi, da zaposlovanje. nskem in letošnjem letu ni teklo skladno z opredeljenimi načrti. Predvsem v organizacijah združenega dela zaposlujejo preveč nekvalificiranih delavcev. Zaradi teh in drugih slabosti je upravičena bojazen, da že v tem
Program prireditev za leto 1982
Vse organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, družbene organizadje in društva, morajo občinski konferenci SZDL predložiti program prireditev, ki jih načrtujejo v letu 1982. Pri tem morajo navesti točen datum, mesto in širino prireditve, način zagotovitve finančnih sredstev in odgovornega za organizacijo. Na osnovi dobljenih podatkov bo občinska konferenca uskladila program prireditev za prihodnje leto.
Usklajenost programa prireditev v prejšnjih in v letošnjem
letu se je izkazala za pomembno pridobitev, zato je nujno potrebno, da se programi uskladijo tudi za prihodnje leto. Da bo to možno, morajo vse organizacije podrobno proučiti zahteve in izoblikovati tudi sprejeta stališča o organizaciji proslav in prireditev ter sklepe in stališča naših najvišjih organov o varčevanju na vseh področjih.
Programe prireditev morajo vse organizacije poslati na občinsko konferenco SZDL najkasneje do 1. decembra.
Delovni posveti
in prihodnjem letu ne bo moč zaposliti vseh mladih, ki bodo zaključili šolanje. Če bi želeli zaposliti vse. bi morali v tem srednjeročnem obdobju dosegati štiriodstotno letno rast zaposlenih. Takšna številka je v načrtih tudi opredeljena, v zadnjih dveh letih pa jo v mozirski občini prekoračujejo. Gospodarska stabilizacija vsekakor zahteva tudi manjšo rast ekstenzivnega zaposlovanja in ustrezno kakovostno izboljšanje. Zaradi tega in predvsem zaradi neskladnosti poklicnega usmeijanja s potrebami združenega dela bodo pri zaposlovanju mladine nastali resni problemi. Ena izmed posledic dosedanjih nedorečenosti bo seveda tudi nadaljnje zaposlovanje mladih izven meja domače obči-
J. P.
Od 9. do 13. novembra bosta pripravila občinski svet ZSS Velenje in občinska konferenca SZDL Velenje, skladno s sklepi zadnje seje predsedstva OK SZDL Velenje. pet delovnih posvetov s predstavniki vodstev družbenopolitičnih organizacij in' samoupravnih organov iz temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti Šaleške doline. Na posvetih. na katere bodo povabili tudi predsednike koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanja, vodje kadrovskih služb, evidentičarje in individualne rv->ci<-.vr.Hnf> <->•*_
gane. bodo ocenili dosedanji potek priprav na skupščinske volitve 1982 ter sprejeli usmeritve za nadaljnje delo.
Volilna komisija pri predsedstvu OK SZDL Velenje bo za posvete, zraven drugega, pripravila predlog za oblikovanje konference delegacij za delegiranje delegatov za zbore uporabnikov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti ter za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine in pa predlog za oblikovanje združenih delegacij ter števila članov v delegacijah.
Programsko volilne konferenca
V prostorih novozgrajenega doma družbenopolitičnih organizacij, je bila v torek, 27. oktobra 23. seja predsedstva KK SZDL Konovo. Člani so spregovorili o nalogah, ki jih čakajo v pripravah na volilno programsko konferenco, ki naj bi bila 26. novembra. Ugotovili so, da je evidentiranje možnih kandidatov skoraj zaključeno, zato so razpravljali tudi o kandidatih za' novo predsedstvo KK SZDL. Vsi prisotni so bili mnenja, da je sedam«*
sedstvo, ki je to nalogo opiavljalo kar dve mandatni obdobji, vse naloge opravilo več kot zadovoljivo, še posebej so pohvalili delo predsednika Karla Stropnika, ki ima pri tem največ zaslug.
Na seji so spregovorili še o trenutnih perečih problemih v krajevni skupnosti. Največ pozornosti so namenili gradnji na področju Sela in pripravam na topHfikacijo.
i
Z. Siatinjek
Gospodarjenje
Številka 44 \JB06) - 5. novembra 1981
Tovarna gospodinjske opreme Gorenje
Izgube in obeti za boljše rezultate
Devetmesečno poslovanje so temeljne organizacije združenega dela tovarne gospodinjske opreme Gorenje sklenile s skupno izgubo 352 milijonov dinarjev. Skupna izguba je resda nekoliko višja, kot je bila ob polletju, vendar je treba upoševati, da so bili delavci Gorenja na kolektivnem dopustu in da je bil v primerjavi s prejšnjimi meseci večji tudi izvoz, zlasti še v mesecu septembru. Izgubo izkazuje ob koncu septembra 9 temeljnih organizacij združenega dela, in sicer Štedilniki, Elektronika Velenje, Elektronika Ptuj, Pohištvo, Pralna tehnika, Hladilna tehnika, Galvana in Plastika; „izguba-šem" se je pridružil ob koncu septembra tozd Zamrzovalniki, tozd Embalažnica pa ne izkazuje več izgube. Pregled izpolnjevanja proizvodnih in izvornih načrtov izkazuje ob koncu tretjega četrtletja ugodnejšo sliko, kot jo je ob polletju, saj se zdaj proizvodnja in izvoz že močno približujeta operativnim mesečnim načrtom.
Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje je dosegla v obdobju januar — september
10 milijard 700 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Vrednost proizvodnje za izvoz, upoštevaje pri tem neto prodajne cene, pa je znašala 2 milijardi 455 milijonov dinarjev. Se pravi, da je bila proizvodnja za izvoz udeležena v skupni vrednosti proizvodnje za prvih devet mesecev letos kar z 32 kar je precej več kot prejšnja leta. Septembra, na primer, so v TGO Gorenje izdelali za prodajo na tuje za 362 milijonov dinarjev izdelkov, s čimer so se približali izvoznim obveznostim, ki jih ima tovarna.
Prve ocene o poslovanju v mesecu oktobru kažejo, da bosta dosežena proizvodnja in izvoz v približno enakem obsegu, kot mesec dni poprej. Operativni načrti za mesec november pa že vključujejo povečane izvozne obveznosti. Zaradi zaostrenih uvoznih režimov bodo proizvodnjo izdelkov elektronike zagotavljali izključno na osnovi koopera-cijskih pogodb, razpoložljiva devizna sredstva pa namenjali za nakup reprodukcijskih materialov in sestavnih delov za
proizvodnjo, za prodajo na tuje.
Sicer pričakujejo, da bo tovarna gospodinjske opreme Gorenje sklenila letošnje poslovanje s približno takšnim finančnim rezultatom, kot ga je izkazovala ob polletju, se pravi z izgubo. Prizadevali pa si bodo, da bi v novembru in decembru dosegli kolikor je mogoče najvišjo proizvodnjo in izvoz, saj naj bi po neto prodajnih cenah prodali na tuje v letu 1981 skupaj za 3 milijarde 500 milijonov dinarjev izdelkov.
Pomembno je, kot opozarjajo v tovarni gospodinjske opreme Gorenje, da na rezultate gospodarjenja in poslovanja že vplivajo sprejeti ukrepi za boljše gospodarjenje. Odstotek doseganja mesečnih operativnih načrtov proizvodnje se veča, povečala pa sta se tudi realizacija in prodaja na tuje. Razumljivo pa je, da v sorazmerno kratkem času vidnega izboljšanja gospodarjenja in poslovanja ni mogoče doseči, posebej ne v razmerah, kakršne so še zmeraj pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli.
GIP VEGRAD
Težave s pridobivanjem
del
V Vegradu posvečajo obravnavi poslovnih rezultatov vso pozornost in z zadovoljstvom ugotavljajo, da beležijo na tem področju že dokaj lepe rezultate. Dosegli so namreč, da se tako koordinacijski odbori kot sindikalne skupine osredotočijo pri obravnavi teh rezultatov predvsem na probleme njihovega okolja. Največ pozornosti so pri obravnavi devetmesečnih rezultatov poslovanja namenili delavci vprašanjem, kaj bodo delali v prihodnjem letu, saj je znano, da v času stabilizacije gradimo vse manj in bo zaradi tega pridobitev del njihova poglavitna naloga v prihodnje. Nadalje so delavci opozarjali na preslabo povezanost med tozdi ter opozorili, da je potrebno več pozornosti nameniti boljšemu ravnanju z osnovnimi sredstvi, tehnično dokumentacijo, bolj varčevati material, narediti vse, da bo izkoristek delovnega časa boljši in še bi lahko naštevali. Prav tako so delavci zahtevali, da je potrebno v želji, da se vse pomanjkljivosti kar najhitreje odpravijo, zahtevati osebno odgovornost posameznikov.
In kako so v Vegradu poslovali v devetih mesecih letošnjega leta.
Z rezultati, ki so jih dosegli, so lahko zadovoljni, saj so skoraj 25
odstotkov presegli načrtovani celotni prihodek, ta pa je v primerjavi z enakim obdobjem lani višji kar za 68 odstotkov. Tudi z ustvarjenim dohodkov so lahko zadovoljni, saj je za 17 odstotkov večji kot so načrtovali oziroma kar za 53 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani. Veliko pa imajo še nedokončane proizvodnje, in sicer za 196 milijonov dinarjev. Vključno s pospešeno amortizacijo so v Vegradu v devetih mesecih letošnjega leta ustvarili za 86 odstotkov večje sklade kot v devetih mesecih lani. Posebej pa je potrebno poudariti, da na tako ugodne rezultate vpliva priliv dohodka iz tujine, ki so ga dosegli v višini dobrih 25 milijonov dinarjev.
Ob teh rezultatih pa se zavedajo, da je v trenutnem gospodarskem položaju potrebno posvetiti vso pozornost pridobitvi del tudi za prihodnje. Vse več je namreč investitorjev, ki gradnjo načrtovanih objektov prelagajo, ali pa od nje celo odstopajo. V veljavi je odlok o prepovedi uporabe družbenih sredstev za negospodarske naložbe kar bo najbolj prizadelo program DOM 101, ki se je uveljavil predvsem na tem področju. Vegrad je prizadel tudi odlok o zagotavljanju potrebnih sredstev za gradnjo
Obnovo moti pomanjkanje rezervnih delov domača podjetja
Obnova tovarne ivernih plošč
Zamenjati iztrošeno opremo
objektov, ki zahteva, da je potrebno za objekte, ki se grade iz sredstev samoprispevka, zbrati najmanj 50 odstotkov sredstev, pred-no se lahko pridobi ustrezna dokumentacija. To je prav tako močno zavrlo gradnjo objektov družbenega standarda. Nič manj pa jih tudi ni prizadel sklep republiškega izvršnega sveta, ki pravi, da je potrebno vse investicije nad deset milijonov, družbeno ovrednotiti.
Vse to je silno neugodno vplivalo na pridobitev del delovne organizacije Vegrad, saj je tudi konkurenčnost na trgu mnogo večja.
No, kljub številnim težavam, ugotavljajo, da imajo svoje zmogljivosti za prihodnje leto še kar zadovoljivo zasedene. Da pa bodo lahko poslovali dobro tudi v prihodnjih letih, ko se stanje kot vse kaže še ne bo izboljšalo, bodo morali posvetiti vso pozornost približanju cen tržnim možnostim, kar seveda pomeni zniževanje sedanjih cen. Se več pozornosti pa bodo morali posvetiti doseganju pogodbenih rokov boljšemu delu. Se bolj pa se bodo morali vključevati tudi v izvajanje investicijskih del v tujini, kjer so beležili v zadnjem času že dokaj dobre rezultate.	Mira Zakošek
Stroji v obratu izdelave ivernih plošč v nazarski temeljni organizaciji Iverna od sredine oktobra mirujejo. V tovarni namreč opravljajo letni remont, ki pa je letos dobil nekoliko večji obseg kot običajno. Vzrok zato je v dotrajani opremi. Stara je namreč že deset let in pogoste okvare so resno motile proizvodnjo, pa tudi kakovost izdelanih ivernih plošč je bila dokaj slaba. Ob že znanih težavah v proizvodnji ivernih plošč je vsekakor tudi to dejstvo veliko pripomoglo k neuspešnemu poslovanju te temeljne organizacije združenega dela.
Tokrat bodo torej v veliki meri obnovili strojno linijo pri izdelavi surovin ivernih plošč. V celoti bodo zamenjali natresne postaje, obnovili in tudi tehnološko preuredili zračni transport pri pripravi iveija in sušilnice zanj. obnovili in izboljšali bodo filtrske naprave in podobno. Zavzeto delajo 12 ur dnevno in naj bi remont zaključili v enem mesecu. Že danes pa poudarjajo, da v tem roku verjetno ne bodo uspeli. Vzrok zato leži v pomanjkanju nujno potrebnih rezervnih delov.
ki jih manjka predvsem zaradi uvoznih omejitev. Kolikor jih morejo jih naredijo sami. vseh pa vendarle ne morejo.
Pri tem velja poudariti, da so uvozili le natresoe postaje, ostale dele in opremo pa šo prispevala domača podjetja Krivaja iz Zavi-dovičev. Klima iz Celja in Stgma t
Vranskega. Pozabiti ne smemo tudi na vdiko pomoč sosednje temdjne organizacije Energetika in vzdrževanje. Stokratnoobnovo bodo močno izboljšali kakovost surovin ivernih plošč, v veliki meri odpravili zastoje v proizvodnji in zmanjšali onesnaževanje okolja, tudi znotraj tovarne.
i

Tokrat so se izkazala domača podjetja
Merx Šoštanj
Zadovoljivi rezultati
V meraovi temeljni organizaciji v Šoštanju z letošnjimi devetmesečnimi poslovnimi rezultati niso povsem zadovoljni, čeprav so ti bistveno boljši kot so bili na začetku leta. slabši pa od rezultatov v preteklih letih. Na manjšo poslovno uspešnost so predvsem vplivale neustrezne gospodarske razmere in številni stabilizacijski ukrepi. Občutno upada »kvalitetni promet«, ki omogoča večjo razliko v ceni. narašča pa promet osnovnih življenjskih potrebščin, kar je razumljivo, saj padajo realni osebni dohodki. V šoštanj-skem Mer\u so v letošnjih devetih mesecih zabeležili za 1.2 odstotka manjšo razliko v ceni kot v enakem obdobju lani. to pa je zelo vplivalo na izpad dohodka.
Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram pa v temeljni or-
Z dobrim delom bodo tudi v prihodnje konkurenčni na tržišču
Uspešna predstavitev
Na sejmu gradbeništva in gradbenih materialov v Gornji Radgoni se je uspešno predstavila tudi delovna organizacija Vegrad Velenje. Poleg tega pa so na seminarjih, ki so jih pripravili ob tej priložnosti izmenjali tudi izkušnje z različnih področij. Zelo zanimivo je bilo tudi predavanje o izmenjavi izkušenj o uvajanju sodobnih tehnologij v govedoreji in racionalni gradnji hlevov za govedo. To je bilo tudi za predstavnike te delovne organizacije zanimivo, ker se s proizvodnim programom Ve-lak vključujejo v gradnjo kmetijskih objektov.
V tem času pa je bilo v Gornji Radgoni še več drugih zanimivih predavanj, med drugim so govorili tudi o tem, kako graditi ceneje.
ganizaciji ugotavljajo, da skoraj nerazumljivo rastejo materialni stroški in lo predvsem tisti, na katere delavci v tej organizaciji nimajo vpliva.
Sicer pa pogkjmo nekatere kazalce gospodaijenja. Celotni prihodek je v tem lozdu porasel za 28 odstotkov. Porabljena sredstva so se povečala za 30 odstotkov, tako da je asti dohodek večji za šest odstotkov. V letošnjih devetih mesecih so povečali osebne dohodke za 17 odstotkov. Materialni stroški torej naraščajo hitreje od celotnega prihodka, na kar najbolj vplivajo višje cene surovin, porabljena energija, vzdrževanje hladilne tehnike ter komunalne storitve. Zelo velik je porast prispevkov iz dohodka, ki so večji kar za 49 odstotkov. V delovni organizaciji menijo, da je to dokaz, da stabilizacijska prizadevanja in gospodarska naravnanost, še m uveljavljena v vseh delovnih kolektivih in da še vedno nekateri trošijo preko možnih roeja in doseženih rezultatov dela
Ob obravnavi rezultatov gospodarjenja so kritično spregovorili tudi o lastnih pomanjkljivostih. Menili so. da so pogosto še premalo skrbni in tako nepotrebno vplivajo na rasi materialnih stroškov. Povečati bi morali pokornost do kupcev ter zagotoviti kar najbolj vljudno in dostojno postrežbo.
Direktor te temeljne organizacije JOŽE BRINOVŠEK pravi: »Kljub vsem omenjenim pomanjkljivostim. vendarle lahko udim. da so se razmere v trgovini bistveno popravile, da so delavci dojeli gospodarske razmere ter da se vključujejo v stabilizacijska prizadevanja. Pred kratkim nam je tudi uspelo sprejeti in uveljaviti pravilnik o nagrajevanju po delu.
Od njega si veliko obetamo, saj menimo, da se bo dvignila storilnost. izboljšala založenost. pa tudi strokovna usposobljenost delavcev.«
B. Z.
Zagotoviti kar najbolj solidno postrežbo
Številka 44 (606) - 5. novembra 1381		OtMuintam	l\55
			-
Elkroj konfekcija Šoštanj		Kinoklub Gorenje	
Tudi dobra	Priprave na klubski festival v polnem teku
OŠ Gustav Šilih
Srečanje na delovnem mestu
obveščenost vodi k uspehu
Tako kot v številnih drugih tozdih in delovnih organizacijah v občini, so tudi v temeljni organizaciji združenega dela Konfekcije Šoštanj obravnavali dosežene rezultate devetmesečnega gospodarjenja. Čeprav se tudi v tem kolektivu srečujejo z nekaterimi težavami, predvsem tehnološkimi in prostorskimi, pa so kljub temu dosegli v devetih mesecih nadvse uspešne poslovne rezultate. Vsak posameznik in vsi skupaj so si na svojih delovnih mestih kar najbolj prizadevali, da bi čimveč naredili, in kot je razvidno iz naslednjih nekaj podatkov, uspeh ni izostal.
V tretjem tromesečju so izdelali 112 tisoč kosov hlač, medtem, ko je celotni prihodek v primerjavi z enakim obdobjem lani za 24 odstotkov višji, porabljena sredstva za 21, dohodek za 29, obveznosti od dohodka za 79, čisti dohodek pa za 13 odstotkov. V sklade, vključno s pospešeno amortizacijo, pa so namenili 1 milijon 891 tisoč.
Pa si poglejmo, kakšna je bila vrednost proizvodnje v posameznih mesecih. Julija je bila zaradi kolektivnega dopusta razumljivo najnižja, in sicer je znašala nekaj več kot 2.670,000 din, naredili so 6071 kosov izdelkov, avgusta je 6.545.252, din, v tem mesecu so naredili 12722 kosov izdelkov, septembra pa so izdelali že 16098 kosov hlač kar znaša vrednost proizvodnje 8.106,073 dinarjev.
Dokaj zanimiva je tudi primerjava povprečnega osebnega dohodka v letih 1980 in 1981. Ta je v letu
1980 bil 6.053 din, v letu 1981 pa 8.286 din. Vendar se rast osebnih dohodkov še vidno dviguje, saj so v mesecu septembru beležili povprečni OD že 9.356,95 dinarjev.
Tu je le nekaj podatkov, ki dovolj zgovorno kažejo na to da je moč uresničiti vse zastavljene naloge le, če je kolektiv marljiv, enoten in v vsem dobro obveščen. Ob tem pa velja posebej poudariti, da se v Konfekciji Šoštanj z doseženim ne bodo uspavali, temveč bodo načrtovano pot smelo nadaljevali.
,,To pa ne bo tako enostavno in lahko," nam je povedal v pogovoru direktor tozda Martin Presker in dodal: ,,Naše naloge do konca leta so predvsem naslednje: da izboljšamo kvaliteto dela, tehnologijo, organizacijo dela in disciplino. Prav tako želimo dopolniti in zamenjati izstrošeno opremo in ne nazadnje objektivno in pravočasno obveščati kolektiv o vseh dogodkih v tozdu, kakor tudi v delovni organizaciji. Kajti tudi dobra obveščenost kolektiva vodi k uspehu poslovanja. Upravičeno tudi pričakujemo od delovne organizacije, da bo našo proizvodnjo prodala na tržišču. Nadalje si želimo, da bi bile vse naloge, za katere smo se skupaj dogovorili z delovno skupnostjo skupnih služb in tozdom Mozirje, kar najbolj hitro in uspešno rešene. Od tega je brez dvoma odvisna tudi uspešnost tozda in delovne organizacije kot celote," je sklenil svoje razmišljanje direktor tozda Konfekcije Šoštanj.
Bogdan Mugerle
Mojca Amon
Delavci Komunalnega centra si v teh dneh prizadevajo, da bi pripravili vse potrebno, da jih prvi sneg ne bi presenetil. Tako so v teh dneh postavljali palice, ki bodo, ko bo zapadel sneg, označevale rob cestišča.
Ohranjevanje tradicij NOB je pomembna naloga pionirjev
gosto povzroča precejšnje nevšečnosti. Tako včasih pošiljka ne prispe do željene osebe. Prav bi bilo. da bi vsi tisti, ki pošiljajo pošto, namenili nekoliko več pozornosti pisanju naslovov in jih napisali čitljivo in točno. Mojca pravi, da poštne pošiljke še ni izgubila. Vedno pa jo je malo strah, kadar prenaša veliko denarja, saj bi se kaj hitro lahko zmotila. Seveda bi morala primanjkljaj, ki bi nastal v njeni poštni torbi, sama kriti. Vedno raje vsako stvar dvakrat pogledam.
Bolje je biti prej pazljiv, kot pa potem imeti nevšečnosti pravi.«
In kako se je Mojca sploh odločila za poklic, ki ga opravlja?
»Po končani osnovni šoli na Dobrni, se za nadaljnje šolanje nisem odločila, saj me starši ne bi mogli šolati, pa tudi prevelikega veselja zato nisem imela. Začasno zaposlitev sem si našla na velenjski pošti, kjer sem v času porodniškega dopusta ene izmed čistilk opravljala njeno delo. Ta čas pa se je iztekel in ostala sem brez zaposlitve. Na pošti, kjer nimajo dovolj poštarjev, so mi skušali pomagati in mi ponudili to delo. Moram priznati, da sem ga z velikim veseljem sprejela, čeprav me je bilo v začetku kar malo strah. Strah me je bilo tega, kako me bodo ljudje sprejeli in seveda tudi izredno odgovornega dela poštarke. Pa je vendarle šlo, z malo dobre volje, tako lastne, kot vseh mojih sodelavcev, ki so mi v začetku pomagali z nasveti. Mislim, da sem v dveh mesecih, ko opravljam to delo, dokazala, da lahko to delo prav tako uspešno opravljajo tudi ženske.«
V dveh mesecih je torej Mojca vzljubila delo poštarke, in pravi, da bo ostala v vrstah poštarjev. Prav gotovo pa ji bo v prihodnje še sledilo kakšno dekle.
M. Z.
| Obisk v tozdu Pohištvo Gorenje
Za nagrado v
I
I
I I I I I I I I I
I I I I
I
Ženevo
Ivan Povše seje zaposlil v tozdu Pohištvo Gorenja 1965. leta, kjer je bil najprej mojster v oddelku strojne obdelave lesa, danes pa opravlja delo vodje strojne linije. »Z delom, ki ga opravljam sem zelo zadovoljen, saj meje strojna obdelava lesa že od nekdaj veselila. Več ali manj se pri vsakem delu pojavljajo manjši ali večji problemi,, tako tudi pri mojem, vendar pa jih s pomočjo sodelavcev skušam kar najhitreje rešiti. Mnogo težje pa je takrat, ko nam zmanjka ta ali oni material, zaradi česa pride v proizvodnji do zastoja. Sicer pa, če teh težav ni, teče proizvodnja kuhinjskih elementov nemoteno, kar se najbolj ugodno kaže pri izpolnjevanju mesečnih načrtov. Le-te pa redno dosegamo in tudi presegamo, kot je bil primer v preteklem mesecu, ko smo plan presegli za 16 odstotkov.
Ko so vse priprave na liniji končane in proizvodnja steče, je moja nadaljna naloga, da pričnem potrebno pripravljati naslednjo serijo izdelkov, in to od orodja, materiala ter drugih pripomočkov. Vedeti je namreč treba, da imamo v naši proizvodnji preko trideset vrst, kuhinjskih elementov.«
— Ste uspešni inovator, saj ste za vašo prijavljeno izboljšavo na strojni liniji prejeli med drugim tudi občinsko nagrado, vendar nas ob tem zanima ali je to delo dovolj ovrednoteno in kako na to družbeno koristno delo gledajo v tozdu poslovodni organi »Glede inovacij imamo
vse za
v Gorenju zelo dobro urejeno, saj se vodstvo, kot ostali resno zavedajo, kakšnega gospodarskega pomena so izboljšave in racionalizacije v današnjem času. V veljavi imamo tudi novi pravilnik o ino-vatorstvu, ki med drugim tudi opredeljuje nagraje-
L
Ivan Povše: »Vsi se zavedamo pomembnosti množične inventivne dejavnosti«
vanje posameznih izboljšav oziroma inovacij. Menim, da so nagrade spodbudne in je zato pričakovati, da se bodo v prihodnje delavci prizadevneje pričeli ukvarjati z inova-torstvom. Ob tej priliki naj povem, da sem bil nadvse prijetno presenečen prejetega občinskega priznanja in nagrade. Tudi sozd Gorenje je najboljšim inovatorjem podelil priznanja, za nagrado pa nam bo omogočil ogled mednarodne razstave inovacij ta mesec v Ženevi. Menim, da je ta odločitev sozda zelo lepa spodbuda za naše nadaljno delo na tem področju.«
Bogdan Mugerle
U
Kinoklub Gorenje, ki je bil ustanovljen pred desetimi leti, šteje danes že preko petdeset članov. S svojo filmsko dejavnostjo so dosegli že vrsto vidnih uspehov, za katere pa so prejeli več pomembnih priznanj, med drugimi tudi Kidričevo, nagrado. Prav tako so bili v letih 1975/76 proglašeni za najboljši kinoklub Slovenije, predlagani pa so tudi za Kajuhovo nagrado. Je in še bi lahko naštevali uspehe vrlih ljubiteljev amaters-
Mojca Amon
vprašanj, da bi jo predstavili bralcem. Ob prvem snidenju je Mojca Amon želela, da razgovor preložimo za toliko časa, da bo dobila uniformo poštarke — »Takrat se bo šele zares videlo, da sem poštarka,« je dejala.
Sedaj je torej Mojca že prava poštarka z uniformo in veliko poštarsko torbo. Delo, ki ga je izbrala po naključju, opravlja z velikim veseljem. »Rada delam z ljudmi. Mislim, da me imajo kar radi. Razveselijo se. ko potrkam na njihova vrata in jim izročim pošto. Še posebej veseli so seveda tisti, ki jim prinesem denar. Tega tudi sama najraje nosim, saj je učinek mojega dela večji, kadar nosim poštne nakaznice. Poštarji smo namreč plačani po prometu. Več kot je pošte, več zaslužimo.«
Delo poštarja pa je tudi izredno odgovorno. Vsako pošiljko je potrebno vestno oddati naslovniku. Naslovi pa so včasih zelo pomanjkljivi, kar po-
Bili so zelo delavni
Poštarji so naši dobri znanci. Razveseljujejo nas z dobrimi pošiljkami, včasih pa nas seveda tudi razžalostijo. To delo so včasih opravljali izključno moški. danes pa ni več tako.
Nemalokdo je bil v poletnih mesecih presenečen, ko je na velenjskih ulicah ugledal mlado deklico s poštarsko torbo. Tudi med nami je vzbudila pozornost in zastavili smo ji nekaj
ke filmske dejavnosti, vendar je temo proti požarna varnost. Mo-prav, da nekaj več o sedanjem delu ram reči, da smo mi na to temo kinokluba Gorenje spregovori naredili zelo uspel film v lanskem eden izmed ustanoviteljev Miro letu, nekaj filmov pa si bomo za to Krmelj.	priložnost izposodili pri Filmoteki
,,Trenutno delo v klubu poteka 16 iz Zagreba. Naj povdarim, da z normalno, saj smo takoj po Filmoteko že dalj časa tesno sode-dopustih v septembru organizirali lujemo. Vse izposojene filme si v petkov kulturni večer ob naši 10- klubu ogledamo in se po predvaia-letnici. Trenutno pripravljamo nju o njih pogovorimo, to je hkra-drugi petkov kulturni večer, ki bo ti tudi najprimernejša oblika izob-na sporedu v petek, 13. novembra raževanja naših deklet in fantov, v prostorih velenjske knjižnice na Trenutno se tudi pripravljamo n;-. •
8. klubski festival, ki bo januarja prihodnje leto, na katerem bomo prikazali svoje rezultate dela velenjskemu občinstvu. Pri našem delu pa ne manjka težav, predvsem z uvozom filmskega materiala. V zadnjem letu praktično v naših trgovinah ni moč kupiti potrebnega filmskega materiala, prav tako pa društva ne smejo nabavljati osnovnih sredstev, to je sicer v duhu stabilizacije, vendar pa je tudi res, da so naša osnovna sredstva že zelo iztrošena. Zato imamo ob predvajanju fiomov na petkovih kulturnih večerih že precejšnje probleme, servisi pa so v naši republiki izredno slabi oziroma jih praktično sploh ni. Tako se znajdemo, kakor vemo in znamo. Zato bomo v prihodnje verjetno primorani voditi le teorijo, praktični del pouka pa si bo priskrbel vsak sam, kakor bo vedel in znal. Kljub vsemu temu pa smo v kinoklubu Gorenje še vedno optimisti. Plan za leto 1982 smo sicer nekoliko skrčili, vendar ne delovno, le nekoliko manj sredstev bomo potrošili.
Kljub temu pa smo si zastavili za prihodnje leto dokaj bogat in
osvojila bronasti znak slovenskih partizanskih enot. Obiskati so morali GraSko goro. Veliki vrh in Zlebnikovo domačijo.
Uspešno so pioniiji lega pionirskega odreda sodelovali tudi na mali Napo-tnikovi koloniji v Zavodujah ter na zaključku kurirčkove pošte v Ljubljani. Posebej ponosni so bili na najboljšo pionirko v odboru, ki se je lahko udeležila tabora Sutjeska.
V interesne dejavnosti, ki jih je v preteklem šolskem letu delovalo kar 27. je bila vključenih večina pionirjev, mnogi so sodelovali celo na več področjih. Najbolj delavni* so bili v šolskem športnem društvu, kamor je bilo vključenih kar več kot 800 pionirjev. Dobro dela na lej šoli tudi taborniški odred. Imajo kar 146 tabornikov in pa 102 planinca. V preteklem šolskem letu so pripravili 9 izletov. Vsi so bili dobro obiskani. Pohvalno je bilo tudi delo mladih članov Rdečega križa. Skupaj s pionirsko organizacijo so izvedli več akcij zbiranja starega papirja, za nagrado pa so si lahko ogledali tovarno papirja v Sladkem vrhu. Uspešno so delali tudi krožki različnih predmetov kol matematični in angleški. pa klub mladih tehnikov itd.
Posebej pa naj omenimo še krožek zbiranja izročil in ohranjanja tradicij NOB. ki je pripravil 9 pohodov, udeležili pa so se še proslave ob odkritju spomenika padlim borcem Šercerjeve brigade ter srečanja slovenskih inter-nirancev v Podljubelju. Sodelovali pa so še v natečaju revije Pionir na temo »Šolstvo v NOB« in za nalogo prejeli srebrno plaketo in priznanje.
pester delovni plan. Med drugim velja omeniti, da bomo organizirali vrsto srečanj z ostalimi slovenskimi kinoklubi, povečali in razširili bomo izposojevanje filmov katere pa bi v bodoče predvajali tudi na raznih šolah, skratka za širšo javnost. Kljub težavam, ki
Pionirji pionirskega odreda Ivan Kovačič-Efenka na osnovni šoli Gustav Šilih Velenje so bili v preteklem šolskem letu zelo aktivni. Pomembno mesto v Tijihovem programu dela so imele Jugoslovanske pionirske igre. ki so potekale pod geslom »Rastemopod Titovo zastavo«. Sodelovali so v natečaju Pionirskega lista »Mi mladi«.zato so prejeli tudi posebno nagrado, saj so uspešno opravili eno izmed petih nalog. Poleg tega pa so prejeli tudi>pri-znanja za dobro opravljene vse ostale naloge. Za tako dobre rezultate imajo zasluge pionirji in mentorji zelene straže, likovniki, tehniki, kemiki in literarno dopisniški krožek.
Člani pionirskega odbora so se sestajali mesečno s predsedniki oddelčnih skupnosti, kjer so pregledovali uresničevanje zastavljenih nalog, sprejemali nove naloge ter poročali o učnem uspehu, disciplini in delu interesnih skupnosti.
Uredili so tudi pano interesnih dejavnosti in spominska obeležja. Posebej veseli so bili na šoli obiska pisateljice Branke Jurca, ki se je pogovarjala z vsemi tistimi, ki so tekmovali za Kajuhovo bralno značko. Ob dnevu žena so obiskali varovanke doma za varstvo odraslih. Pripravili so jim skromna darilca in prisrčen kulturni program.
Miro Krme|j
sem jih že prej omenil, pa si bodo posamezni filmski avtorji še naprej p. .zadevali da produkcija filmov kinokluba ne bo manjša kot je bila
doslej.
To je le nekaj bežnih nalog, teh je seveda še mnogo več, ki jih želimo v našem kinoklubu uresničiti v prihodnjem letu. Upam, da nam bo to s prizadevnostjo vseh članov tudi uspelo."
B. M.
Zelo aktivno so se vključili v pripravo na Kurirčkovo pošto. Ob tej priložnosti so priredili na Titovem trgu svečano proslavo. Izvedli pa so tudi šolsko tekmovanje v »Veseli šoli«. Večina pionirjev od 5. do 8. razreda je
Na Golteh
Gozdarstvo
Za seko Sesa ni velikega zanimanja
Med zanimivimi in redkimi poklici, ki jih predstavljamo in seveda s tem želimo povečati zanimanje mladih zanje, je tudi poklic gozdnega delavca. Tokrat bomo predstavili dva delavca obrtnika, ki sta odprla obrt za seko gozdnih asorti-mentov.
Viktor Urleb je doma iz Paške vasi. O obrti je pričel razmišljati pred letom dni. ko je v Našem času prebral, da TOK Gozdarstvo Šoštanj potrebuje delavce za seko gozdnih površin. Sedaj zaposluje tri delavce, s katerimi je od letošnje pomladi posekal okoli 1300 m3 lesa.
»Delo je precej zahtevno«. pravi Viktor.« Predvsem pa zahteva celega moža. Kadar je vreme lepo je pač potrebno pohiteti in takrat se pošteno preznojimo. V dežju in najhujši zimi pa si poiščemo čas za poči-?ek.«
Viktor Urleb tudi ugotavlja. da je zelo težko dobiti delavce za takšno delo. Predvsem pa je težko dobiti dobre delavce. Marsikoga pritegne le boljši osebni dohodek, ne pa ljubezen do • narave in do tega poklica.
Alojz Hriberšek je doma iz Belih vod. Vzglefli očitno vlečejo, tako se je v letošnjem letu tudi Alojz Hriberšek odločil, da vzame obrt seke gozdov.
»Imam veliko veselje do dela v gozdu in to je bilo tudi odločilno pri moji izbiri. Prej sem delal v Gorenju, pa moram reči, daje delo. ki ga opravljam sedaj, vendarle prijetnejše, bolj samostojno. predvsem pa donosno.« Tudi Alojz zaposluje tri delavce, dva brata in še
enega sorodnika. V letošnjem letu bodo posekali okoli 1.500 kubičnih metrov lesa. Za izpolnitev te naloge, je bilo potrebno sekati pogosto tudi po cele dneve. To pa je vsekakor naporno in za marsikoga tudi neprimerno delp.
Sicer pa tako Viktor Urleb kot Alojz Hriberšek hvalita sodelovanje s TOK Gozdarstvo Šoštanj, kjer so doslej vedno razumeli njune potrebe ter jima tudi zagotavljali delo.	B. Z.
1. Viktor Urleb
2. Alojz Hriberšek
J^Nov gasilski dom in nova avtocisterna bosta prispevala k večji požarni varnosti občamnjj
Gasilsko društvo
Prihodnje leto 50-letnica
Prihodnje leto bo gasilsko društvo Šentilj slavilo petdesetletnico obstoja. Zato si vsi člani, pa tudi drugi krajani zelo prizadevajo, da bi ta jubilej proslavili tudi z novo delovno zmago. Člani gasilskega društva so si namreč že pred nekaj leti zastavili nalogo, da izgradijo nov gasilski dom. ki bo omogočil boljše delovanje društva, z nakupom novih gasilnih naprav pa tudi večjo požarno varnost tega predela naše občine. V lanskem letu so to željo pričeli uresničevati in sedaj je dom že pod streho. Z udarniškim delom trenutno urejajo notranjost doma in so že uredili garaže. Sedaj pa bo z deli nadaljevala delovna organizacija RŠC. - Delavci bodo
napeljali potrebne instalacije.
Po načrtih naj bi bil dom končan do avgusta prihodnje leto. Takrat bodo organizirali praznovanje petdesetletnice delovanja društva, obenem pa bodo dobili novo avtocisterno. morda pa bodo zagotovili tudi sredstva za nov avto za prevoz potrebnega orodja. Sedanji avtomobil je namreč zelo dotrajan in ni več varen za prevoz.
Pri gradnji doma so doslej člani gasilskega društva iz te krajevne skupnosti ter drugi krajani opravili 1500 udarniških ur ter tako seveda prihranili velik del sredstev. Poleg udarniških ur so krajani prispevali tudi nekaj denarja in približno 60 m lesa.
Celotna investicija je bila lani ocenjena na 3 milijone dinarjev, zaradi velikih podražitev pa bo najbrž ob koncu potrebno za to novogradnjo odšteti okoli 7 milijonov dinarjev, če ne upoštevamo udarniškega dela. ki ga očitno ne bo malo. Sicer pa" so sredstva v glavnem zagotovljena, tako da večjih težav in zastojev pri gradnji tega objekta ne bi smelo biti.
Prihodnji oktober bo torej za gasilsko društvo Šentilj in celotno krajevno skupnost v znamenju nove pridobitve, obeležen bo s pomembnim delovnim uspehom, ter otvoritvijo lepega in potrebnega gasilskega objekta.
B Z
Pomagajo si celo s helikopterjem
Na Golteh so v teh dneh v polnem telcu priprave za bližajočo se zimsko sezono, pa čeprav še vedno ni kratkoročnih ne dolgoročnih rešitev za razvoj in dograditev tega rekreacijsko turističnega centra. Prvi sneg, ki je pred nedavnim pobelil tudi Golte ter tako napovedal, da je zima že pred vrati, je seveda še pospešil dela pri pripravljanju centra. Marjan Pre> log, vodja poslovne enote Golte nam je v petek ob obisku najprej opisal trenutno stanje:
»Dela pri vlečnicah gredo h koncu, prav tako pri sedež-nicab. težave so le še z izgradnjo vlečnice Trije ploti ter ureditvijo nove proge na Ročko planino. Da bi dela pri ureditvi vlečnice Trije ploti tekla hitreje, smo si pomagali tudi s helikopterjem, ki je nosil beton od Mozirske koče na vrh Starih sten in do spodnje postaje vlečnice Trije ploti. Dokončali smo dva temelja, vendar je moral helikopter prekiniti delo zaradi zelo močnega vetra.«
Kakšne bodo Golte letošnjo zimsko sezono?
»Na novo so urejene tri proge, eno sicer še pripravljamo. to bodo praktično najlepše proge, saj so zelo dobro pripravljene. Tu mislim na proge preko sedežnice na
Medvedjak po levi strani, ki se priključuje na lanskoletno novo progo, potem gre za progo na Ročko planino, kije potekala prej po izredni strmini. sedaj pa smo jo obšli z novo progo, tretja pa je proga na Starih stenah, imenovana Lahovnica. Tako bo za letošnjo zimsko sezono urejenih približno 35 hektarjev prog.«
Zima je že potrkala na vrata, saj sneg, ki je padel pred nedavnim, na Golteh še ni povsem izginil. Vas lahko sneg prehiti?
»Načrtujemo, da bomo vsa dela končali do dneva republike. Če bi zapadlo več snega, nam bi to otežilo dela. toda kljub temu bi bile žičnice pripravljene funkcionalno in seveda varno za prihod ?mučarjev.«
Kakšna bo zmogljivost smučišč?
»Letos se bo lahko brez vrst smučalo približno 1400 do 1500 smučarjev. Zavedamo se. daje to premalo glede na priljubljenost tega športa. Že v tem letu smo hoteli dograditi žičniške sisteme in jih povezati z dvosedežnico Smrekovec. vendar nismo uspeli zaradi neuresničenega dogovora o zagotavljanju sredstev med občinami Velenje. Mozirje, Žalec in Celje. Sami teh stroškov seveda
nismo zmogli. Upamo, da bomo v prihodnjem letu z novim samoupravnim sporazumom le zagotovili potrebna sredstva za delo centra.
Kot doslej bo tudi to zimo dostop ,na Golte na dva načina. Z nihalno žičnico oziroma gondolama, ki bosta prepeljali na uro 500 do 520 smučarjev in po cesti do Planinskih raven.«
Od letošnje zime si delavci tozda Turizem in rekreacija, kamor spada tudi poslovna enota Golte, veliko obetajo. Predvsem večji obisk. Naj dodamo, da so že prodali približno 400 ležišč na Golteh in v dolini. S tem so že »dosegli« za 20 odstotkov večji obisk stalnih gostov v primerjavi z lansko sezono. Optimistično napovedujejo, da ga bodo presegli kar za 50 odstotkov.
»Letos so ustanovili tudi »Šolo smučanja Golte«, imeli pa bodo tudi servis in sposo-jevalnico smuči. Smučarsko šolo obiskuje sedaj blizu 160 učencev, ki vadijo še v telovadnicah. Poskrbeli bodo tudi za starejše občane, če se bodo želeli naučiti smučati ali se izpopolniti v njem. Za delovne organizacije pa so pripravljeni organizirati prav tako tečaje smučanja, pa tudi razna druga tekmovanja.
S. Vovk.
r
Krajevna skupnost Šentilj
Novega doma ne bodo gradili
V krajevni skupnosti Šentilj so v letošnjem letu želeli uresničiti že nekaj časa načrtovano izgradnjo novega doma krajevne skupnosti. Ob stabilizacijskih usmeritvah ter omejitvi investicij pa je seveda prišla na tehtnico tudi ta novogradnja. Sprejeta je bila usmeritev, da gradnja novega objekta ni nujna in da je možno dose: danji* dom krajevne skupnosti v katerem imajo svoj prostor vse družbenopolitične organizacije in društva z mnogo manjšimi sredstvi preurediti in posodobiti. Teh del se bodo lotili prihodnjo pomlad. V domu bodo uredili tudi stanovanje za hišnika in sanitarije kar doslej
niso imeli.
Seveda si krajani te krajevne skupnosti za letos niso zastavili drugih večjih nalog, saj so načrtovali, da bodo vsa sredstva porabili za gradnjo novega doma. Pripravili so le nekaj manjših delovnih akcij. mladi pa so pričeli urejati športno igrišče, vendar ga zaradi premajhne zavzetosti doslej še niso končali. Sicer pa v tem času v kraju uresničujejo drugo pomembno investicijo, izgradnjo gasilskega doma (o tem pišemo v drugem članku). Prav tako bo v kraju kmalu zabrnelo novih dvajset telefonskih številk ter krajanom omogočilo boljšo povezavo z bližnjo in daljno okolico.
Eno od odprtih vprašanj pa tudi za prihodnje ostaja izgradnja trgovine. V krajevni skupnosti so za ta objekt, ki naj bi bil v pritličju novega bloka, že izbrali lokacijo, ki pa kasneje ni bila odobrena. Mesto gradnje ni ustrezalo kmetijsko zemljiški skupnosti. čepravje bilo predvideno ob robu rodovitne zemlje. Tako bo nova lokacija določena šele z izdelavo zazidalnega načrta.
Pospešeno pa se pripra-^ vljajo načrti za melioracijo šentiljskih- močvirij. Delovna organizacija Nivo sedaj izvaja meritve tako. da bi v letu 1983 že lahko pričeli uresničevati tudi to nalogo.
B. Z.
V prihodnjem letu bodo pričeli z adaptacijo doma
»Beimiranje s helikopterjem je hitrejše pa tudi cenejše,« so nam dejali

Številka 44 (606) - 5. novembra 1981
Kultura
l\57
Šmartno ob Paki
75-letnica kulturnega delovanja
Mesec november bo v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki potekal v znamenju kulturnega dogajanja, saj letos slavijo 75-letnico kulturnega delovanja na njihovem območju. Ta pomemben kulturni dogodek bodo obeležili predvsem delovno, saj se bo v tem mesecu zvrstila v kraju vrsta prireditev skupin, ki delujejo na njihovem območju. Zato ni čudno, da je zadnja dva meseca med člani kulturnega društva pravi direndaj, kot nam je dejala te dni predsednica SLAVICA PEČNIK.
»Proslavljanje te visoke obletnice smo si zamislili resnično delovno. Poleg nastopov naših skupin, bo ob koncu meseca še slavnostna skupščina, ko bomo podelili najzaslužnejšim občanom za njihovo delo na področju kulture priznanja našega društva in Zveze kulturnih organizacij občine Velenje. Na tej skupščini bomo na koncu prikazali tudi zanimivost izpred desetih let — to je prvo in zadnjo televizijo v Šmartnem ob Paki,« nam je ob obisku povedala Slavica Pečnik.
Danes, ob 75-letnici, združuje Kulturno društvo Šmartno ob Paki pet dejavnosti: gledališko, folklorno, likovno, glasbeno in literarno. Vse sekcije so za mesec kulture NOVEMBER 81 pripravile nova dela, s katerimi se bodo obiskovalci njihovih predstav v bistvu prvič srečali. Zvrstilo se bo kar osem prireditev, ob
koncu meseca pa bo še proslava s slavnostno skupščino, kot smo že zapisali.
Folkloristi se bodo predstavili z dvema novima ljudskima običajema. Naslovili so
Slavica Pečnik:»Z dobro voljo in zavzetostjo premagujemo
vse težave!«
ju »Preja« in »Klada«. Gledališče pod kozolcem se bo predstavilo z »Divjimi svinjami« in s posameznimi odlomki iz Veselih beračev. Likovniki bodo odprli v osnovni šoli v kraju razstavo njihovih najnovejših del, glasbena sekcija — moški pevski zbor in ansambel Srnica tudi pripravljata celovečerni koncert oziroma nastop, člani literarne sekcije pa bodo sodelovali pri pripravi glasila, ki ga bodo izdali za ta jubilej. Skupaj s
folkloristi se bodo krajanom predstavili tudi ljudski godci.
Seveda se bodo v mesecu kulture vključili tudi člani kulturnega društva osnovne šole bratov Letonje. Njihova gledališka skupina bo pripravila igro Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna. Prireditve bodo popestrili še člani velenjskega amaterskega gledališča in Šaleške folklorne skupine Koleda. s katerimi vseskozi dobro sodelujejo. Amatersko gledališče iz Titovega Velenja bo prikazalo krajanom Šmartnega ob Paki igro Pasje srce. Koleda pa nekaj plesov.
Kulturna dejavnost na območju Šmartnega ob Paki združuje danes približno 70 kulturnikov, ki so trenutno najbolj delavni, ostalih članov in ljubiteljev paje seveda veliko več.
Čeprav v Šmartnem ob Paki nimajo zadovoljivih delovnih pogojev, se lahko ob tem jubileju pohvalijo, da so tudi zadnja leta resnično nadvse uspešni na vseh področjih. Njihove skupine niso znane le v kraju samem ali v občini, ampak tudi širom naše domovine pa tudi preko njenih meja. »Z dobro voljo in zavzetostjo, našim velikim ljubiteljstvom do takšnega dela uspešno premagujemo vse nevšečnosti,« je dejala predsednica društva Slavica Pečnik. »Takoje tudi sedaj, ko imamo za organizacijo meseca kulture ogromno dela. Po-
vedati moram.« je nadaljevala. »da smo praktično vsi za vse. Poleg tega. da igramo, plešemo, pojemo, slikamo, pišemo, smo zraven še organizatorji. tiskarji, šivilje itd.
Zamisel, da bi proslavili 75-letnico kulturnega delovanja, seje rodila že pred dvema letoma. Takrat so slučajno odkrili« je povedala predsednica društva, »v zasebni zbirki našega dolgoletnega kulturnega delavca Franca Klančnika, fotografijo pevskega zbora iz leta 1933. ko je proslavljal 30-letnico obstoja. Priprave na praznovanje jubileja so bile zelo obširne. Obiskali smo najstarejše občane in pri njih poižvedovali. kakšna je bila nekdaj kulturna dejavnost na našem območju, brskali smo po arhivih šole, gasilskih društev ... Žal, se arhiv našega društva iz predvojnih let ni ohranil. Lani smo organizirali tudi srečanje vseh povojnih kulturnih delavcev in takosmo zbrali kar veliko in bogato kroniko delovanja društva. To delovanje želimo predstaviti tudi v posebni brošuri, ki jo bomo izdali v tem mesecu.«
Torej bo mesec november v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki resnično povsem kulturno obarvan. Začel se bo v soboto ob 19. uri s predstavo gledališča Pod kozolcem, pokroviteljstvo nad njim paje prevzela občinska kulturna skupnost.
S. Vovk
Odbor za sodelovanje z osnovnimi šolami
Kulturna društva združujejo veliko mladih
Pri Zvezi kulturnih organizacij občine Velenje poteka delo v glavnem po odborih, ki združujejo veliko število članov. Takšnih odborov je sedaj že enajst. Odločili smo se. da bomo obiskali predsednike odborov ali druge njihove člane, da bi se seznanili podrobneje z njihovo dejavnostjo. Tokrat vam predstavljamo delo odbora za sodelovanje z osnovnimi šolami, ki ga vodi Stane Zula, deluje pa že kakšnih osem let. Ta odbor sodi med prve v Sloveniji, ki so v okviru zveze kulturnih organizacij organizirali kulturna društva tudi po pionirskih odredih.
Vsako leto seveda sprejmejo poseben delovni program, saj so njihova hotenja usmeijena v to. da bi kulturne dejavnosti posamezne šole predstavili tudi celotnemu njenemu šolskemu okolišu, predvsem pa delovni organizaciji, ki ima patronat nad določenim pionirskim odredom. »To so naša poglavitna izhodišča in moram reči. da nam to uspeva,« je dejal predsednik odbora.
Kulturna društva delujejo danes v vseh osnovnih šolah v občini, razen v osnovni šoli Biba Roeck v Šoštanju, čeprav so tudi na tej šoli na kulturnem področju vendarle delavni. Letos so se odločili, da bodo v šole povabili tudi kulturne aktiviste, ustvarjalce iz delovnih organizacij. S takšnimi srečanji želijo še okrepiti povezavo med posameznim društvom in delovno organizacijo.
Vsako kulturno društvo ima tudi do 20, 25 raznih krožkov, vanje pa je vključenih približno 70 odstotkov vseh učencev oziroma pionirjev in članov mladinske organizacije. To kaže, daje aktivnosti zelo veliko.
»Naj povem.« je nadaljeval Stane Zula, »da letos že drugo leto organiziramo kulturne prireditve za varovance v domu ostarelih. Vsakdrugi mesec bo eno kulturno društvo zanje pripravilo poseben program« Prav tako so se odločili, da bodo — letos
bo to že prav tako drugič — za novo leto pripravili kulturne prireditve za vsa društva upokojencev v občini. Te prireditve bodo v času od 15. do 31. decembra.
Sicer pa so v delovni program za obdobje 1981/83 še zapisali: Med kulturnimi društvi bodo organizirali izmenjavo predstav ob pomembnih dogodkih, kot so kulturni praznik, dan osvobodilne fronte, 1, maj ... Vsako društvo bo pripravilo po eno točko tudi za prireditev Naša beseda 82. Kulturna društva se bodo vključevala tudi v delo drugih krožkov na šolah, in sicer pod geslom »Hočemo lepo šolo.« Ze sam naslov pove, da bodo skrbeli za lep izgled učilnic, hodnikov — sploh šolskih prostorov in okolice šole. Z akcijo »Odkrivamo nove talente,« bodo skušali k delu pritegniti čim več nadarjenih posameznikov ali skupin, zlasti literatov. Društva bodo sodelovala s svojimi programskimi točkami, ki pa ne smejo biti iste, kot za »Našo besedo 82«, tudi v tednu kulture mladih.
Skratka, njihov program je zelo bogat, vsako leto boljši, zanimivejši. Strinjamo se lahko, daje veliko dela za mlade na področju kulture. S takšnim delom uresničujejo še en cilj, zaradi katerega so ustanovili društva na osnovnih šolah, to pa je, da bi mladi čim več nastopali, s tem premagovali tudi tremo, obenem pa s takšnimi nastopi pridobivajo tudi veliko tistih navad, ki jih bodo kasneje kot delavci — samoupravljala potrebovati. Tako so njihovi občni zbori zelo skrbno pripravljeni, dobro vodeni ter pogostokrat lahko tudi zgled. Odrasli so vsepovsod, kjer se jim predstavijo, zelo zadovoljni z njihovimi nastopi. To velja tako za nastope društev v krajevnih skupnostih kot v organizacijah združenega dela.« je dejal na koncu Stane Zula, predsednik odbora za sodelovanje z osnovnimi šolami.
S. V.
Po koncertu Iva Pogoreliča
»Veliko bom še moral delati...
fi
V	četrtek in petek, 29. in 30. oktobra je v Titovem Velenju kon-certiral pianistični virtuoz Ivo PO-GORELIČ. Oba koncerta sta bila v hipu razprodana. Tolikšnega povpraševanja po vstopnicah v domu kultuie še ne pomnijo. Lahko bi napolnili dvorano vsaj še dvakrat. Tudi cena 200 dinarjev za vstopnico ni bila nobena ovira.
V	Kulturnem centru »Ivan Napotnik« Velenje smo bili pred koncertom precej radovedni. Dogovori za Pogoreličev koncert so trajali več mesecev in predtem je Pogorelič v Sloveniji nastopil samo v Ljubljani in v Mariboru. Spraševali smo se ali bo vse v redu. bo zadovoljen s klavirjem, nam ne bo katere zagodel. kako se bo odzvalo o'bčinstvo in navsezadnje, kakšne vtise bo odnesel ta veliki pianist.
Toda tisti trenutek, ko je Ivo Pogorelič stopil med nas. je izginila tudi vsa nervoza. strah pred škandali seje razblinil. Namesto »nadutega in jeznoritega mladeniča« je stopil na oder prijazen in nasmejan fant. poznan iz naslovnih strani raznih časopisov. Bil je izredno dobre volje in prav vse mu je bilo všeč: dvorana, klavir, svetloba, uvodni nagovor, koncertni list. plakat, odziv pri občinstvu ... Zaigral je Beethovnovo Sonato op. 111 ter Schumannove etude op. 13 in Tokato op. 7. Ob koncu napovedanega dela programa so navdušeni poslušalci izsilili še tri dodatke, ki so bili prava poslasti-" ca po sicer prefinjenem. a deloma tudi težkem programu, v katerem je Pegorelič pokazal svojo nenadkrilji-vo tehniko in izredno muzikalnost.
Čeprav je Pogorelič načelno odbil vse intervjuje z novinarji in radijskimi reporterji. je vendar rad odgovoril na nekaj vprašanj, tako da je pogovor stekel v odkritem in prijetnem pomenku: Zakaj ste proti intervjujem? »Nisem proti, le novinarji so si tolikokrat izmislili razne stvari o meni, da sem bil včasih užaljen, navadno pa sem se moral pošteno nasmejati, kaj vse so si izmislili.«
Danes ste bežno spoznali Titovo •Velenje. Kakšno se vam zdi?
»Prvič sem v vašem lepem mestu, o katerem sem že toliko slišal. Presenetila me je zlasti humana projektiranost mesta, prostranost in nova moderna arhitektura, ki je zelo usklajena z vašo naravo. Mesto izgleda zelo delavno. Vse dela.«
Umetniki, ki pridejo k nam, si najraje ogledajo kake.kulturne znamenitosti. vi pa ste želeli videti tovarno?
»Povsod vodijo le v galerije in muzeje. V tovarni sem mnogo videl
in spoznal. Preseneča me. kako velik vzpon je Gorenje doživelo v slabih tridesetih letih. Ko bi naš kulturni razvoj dosegel samo približno toliko, bi bilo danes v kulturi tudi marsikaj drugače.«
Mnogi so me spraševali, kako smo vas lahko pridobili za koncert v Titovem Velenju, mnogi pa sploh niso verjeli, da boste res prišli?
»Kot vidite sem prišel in to zelo rad. Vašemu ljubeznivemu vabilu nisem mogel odreči. Sicer pa ni toliko pomembno, če nastopaš v velikem mestu ali manjšem kraju. Važno je. da prideš pred različno občinstvo in nekaj novega doživiš.
In kako sedaj ocenjujete velenjsko občinstvo?
»Toplo in zahvalno je reagirala, tako da mi je .bilo igranje pri vas v veliko zadovoljstvo. Pa še nekaj: v manjšem mestu so odnosi z organizatorji veliko bolj prisrčni in veliko več novih ljudi spoznaš ter nekako bolj zaživiš s krajem. V velikem mestu je drugače. Tam je samo dvorana in hotel.«
Imate veliko koncertov?
»Včasih več. včasih manj. Kakor pač pride. Letos sem jih imel že 70. Vendar tako ne gre več. Za naprej moram narediti načrt koncertov, za celo sezono.«
Spraševali so me, zakaj v programu ni Chopina, s katerim ste lani tako hitro zasloveli?
Res je. da sem lani veliko igral Chopina, ki mi je prinesel popularnost. Vendar Chopin ni edini skladatelj. ki ga lahko igram. No. na koncertu sem vam v dodatku zaigral tudi Chopina. Ko bom v kratkem odšel na koncertno turnejo po Japonski. ga bom spet igral.«
Kako bo izgledala ta turneja?
»Koncertiral bom v različnih ja. ponskih mestih. Zal pa bom moral turnejo za nekaj dni prekiniti in opraviti koncert v New Yorku ter se potem zopet vrniti. Generalni sekretar Združenih narodov Kurt Waldheim meje namreč povabil, da nastopim za njih. seveda brezplačno, saj od OZN ne moreš zahtevati honorarja ...«
V nekaterih mestih ste nastopili pred velikanskimi množicami. Tako naj bi bilo v Montrealu in Berlinu vsakokrat po 3.000 poslušalcev, v New Yorku 4.000, v Los Angelesu 9.000 in v Philadelphiji 13.000 navdušencev za vaš koncert. Je to mogoče?
»Seveda je! Toda v Ameriki sem pogosto nastopal skupaj z njihovimi simfoničnimi orkestri. Takega koncerta. kot je bil tisti v Philadelphiji pa si ne bi več želel. Tam je šlo za to. da je bilo vse ogromno. Veliko mesto.
veliko poslušalcev, veliko izvajalcev, velika imena in še nekaj drugih naj. naj... Nastopil sem z njihovim fil-harmoničnim orkestrom, ki ga je vodil dirigent A. Davies. Ljudje so vikend posvetili temu koncertu, kije bil seveda na prostem. Igrati pa je bilo težko, bilo je vlažno in sklenil sem. da na takih koncertih ne bom več igral.«
Opazil sem, da doslej še niste koncertirali v Sovjetski zvezi?
V deželi, kjer sem diplomiral, še nisem imel koncerta. Toda sedaj
Ste tudi to ploščo posneli za Deutsche Grammophon Gesellschaft?
»Da. to bo moja četrta plošča in tretja, ki je posneta za to podjetje. Domači proizvajalci gramofonskih plošč namreč nimajo za taka snemanja potrebne tehnike.«
Ali bi dosegli to kar ste, če se ne bi šolali v Sovjetski zvezi?
»Ne verjamem. Mislim, da je za moje uspehe odločilno prav to naporno šolanje v ruskih glasbenih ustanovah.«
Ivo Pogorelič
načrtujem tudi koncerte v Sovjetski
zvezi.
Kakšen program pripravljate in kako se odločite za skladbe?
»To je zelo individualna zadeva. Človek do določenih skladb nekaj £uti. nekaj ga posebej pritegne in tako pride do izbora skladbe. Sedaj vadim Skrjabina in Haydna. V vsem mi seveda pomaga žena Alisa. s katero se o tem čudovito.ujemava.«
Ze na vašem koncertu v Mariboru sem slišal Schumannovo Tokato op. 7, ki ste jo igrali tudi pri nas. Mislim, da je ena najlepših skladb, ki sem jih kdajkoli slišal igrati na klavir. Med poslušalci sem opazil, da so se pri tej skladbi začeli spogledovati, da bi videli, če tudi drugi tako uživajo?
»Popolnoma se strinjam z vami. To je zelo lepa skladba, vendar pa jo je zelo težko igrati. Spada med najtežje kompozicije, ki so bile kdaj koli napisane za klavir. Na novi plošči, ki bo izšli^ v začetku prihodnjega leta bo tudi ta lepa skladba. Sploh bo na tej plošči celotni program,-ki ste ga slišali na koncertu.«
Kako je prišlo do tega šolanja, ki se je za vas začelo že z enajstimi leti?
Bilo je tako: Leta 1970, menda, je bil profesor Timakhin v Beogradu na nekem seminarju in takrat meje slišal igrati. Zavzel sejeza mene, češ, da sem perspektiven učenec in da moram v ruske šole. Dobil sem štipendijo in odšel v Centralno glasbeno šoto v Moskvo in pet let pozneje na konzervatorij Čajkovski, kjer sem lani diplomiral.«
Ste imeli štipendijo SZ?
»Ne. ves čas sem imel domačo. Najprej beograjsko, kasneje pa štipendijo Koncertne direkcije Zagreb, ki sedaj skrbi za moje koncerte, kot veste.«
Mislite, da naše glasbene ustanove niso sposobne dati umetnike svetovnega slovesa?
»Mislim, da ne! Šolanje je velika odgovornost in zato se od učencev v SZ zahteva stroga disciplina. Tam so določeni kriteriji in znanja, ki jih moraš doseči, sicer ne moreš naprej.
V našem šolstvu pa pogosto predavajo ljudje, ki o vsem tem nimajo pojma in narobe usmerjajo in kvarijo pogosto zelo nadarjene učence «
Našo pianistko Dubravko Tomšič sprašujejo, kaj meni o vas, jaz pa vas bom vprašal, ali ste kdaj poslušali njene koncerte?
»Žal, nikoli nisem poslušal njenih koncertov, saj sem še kot otrok odšel iz domovine in sem se vrnil šele lani.«
Vam je poleg klavirja všeč še kakšen instrument?
»Nobeden posebno. Zelo pa cenim petje, obožujem glas ...«
Kakšno glasbo radi poslušate?
»Igram klasično glasbo in to tudi najraje poslušam. Včasih pa rad slišim tudi kak dober jazz«
Vas zanima še katera druga zvrst umetnosti. Slišal sem, da cenite kiparja Dušana Džamonjo kot človeka in umetnika?
»Da. Zanii.ia me vse. kar sodi v umetnost. Vendar za to ni časa. Razmišljam, da bi zmanjšal število koncertov, da bi mi ostalo nekaj časa še za kaj drugega, na primer za umetnost ..«
Kje živite?
»V Zagrebu. Povedal sem vam že, da sem se pred nekaj dnevi vselil v hišo in da imam veliko dela. Zlasti žena Alisa je tako zaposlena s to selitvijo. da ni mogla priti z menoj in mi je zelo žal. da ni doživela vse to, kar je bilo tu zelo lepo.«
Sta se vselila v tisto vilo, o kateri je toliko pisanja po časopisih?
» Ne! Odločil sem se, da za časopise ne bom več govoril o tisti vili. Vse kar sem hotel povedati.sem že povedal.«
O ženi Alisi vemo, da je odlična pedagoginja in pianistka'. Ali tudi prireja koncerte?
Zena bo začela s koncerti spomladi prihodnje leto s turnejo po ZDA «
Kako se je žena navadila na življenje v Jugoslaviji oziroma v Zagrebu?
»Odlično! Čeprav je Gruzijka. ji življenje v Zagrebu, zlasti klima, zelo odgovarja. Rada bi ostala v Zagrebu. Zelo se razumeva, ona mi veliko pomeni. Njen otrok je star deset let in »mali« nama je v največje veselje.«
Ste rojeni Zagrebčan?
»Ne! Pravi Jugoslovan sem. Mati Srbkinja, oče Hrvat. Oče je odličen glasbeni pedagog. Še sedaj v pokoju neprestano dela na ljubiteljskem področju na Pagu. Jaz sem pa rojen v Beogradu, kjer sem preživel otroštvo.«
Menda imate v Beogradu nadarjenega brata, ki že ubira vaše stopinje?
»Brat je sedaj star enajst tet in obiskuje glasbeno šolo. Res se uči klavir. Če bo kaj več iz njega, bomo pa še videli.«
Česa si v tem trenutku najbolj želite?
»Da bi lahko odšel na morje. Kot otrok sem bil vsako leto na morju, pozneje pa za to ni bilo časa in danes ga ni skoraj nič. Letos sem bil kratek čas na' morju in to mi manjka ...
Boste še prišli koncertirat v naše mesto?
»Zelo rad. ko bo za to primeren čas. Takrat bom prišel z ženo Aliso, da bo videla vse to. Razen tega pa imate dober klavir, na katerega rad
igram.«
Mene pa so nekateri poslušalci spraševali, če ste klavir pripeljali kar s seboj?
»Takšnega klavirja, kot ga imate vi. nimajo mnoga velika mesta, tudi beograjski center »Sava« ne. Jaz pa tako rad igram na dober Stain-
way...«
Pa tisto menda ni res, da mora biti klavir, na katerega igrate, očiščen s čistilom »čisto«?
»Vidite kakšne neumnosti mi navržejo. Moral sem'se iz srca nasmejati. ko me je ob koncertu v Ljubljani, v hotelu, čakal paket čistil iz tovarne »Čisto« z zahvalnim pismom za reklamo, ki sem jo naredil tej tovarni. No. vsaj ena korist od lake neumnosti .. .«
Komaj triindvajset let ste stari pa ste obenem na začetku in na vrhu svoje pianistične kariere. Kako si predstavljate vašo bodočnost?
»Veliko bom še moral delati, novi programi, nove skladbe, novi koncerti. Oba z ženo bova morala veliko delati. Treba je obdržati kondicijo, moč.«
Se bavite s športom?
Ne, toda razmišljam o tem. Začel se bom z nečim ukvarjati, da bi si pridobil nekaj moči. Samo prej bom moral najti še čas. čas. ta je najvažnejši.«
Marjan Malinšek
Stran mladih dopisnikov
Številka 44 (606) - 5. novembra 1981
S šopkom rož in prižgano svečko, smo se ob dnevu mrtvih spomnili vseh umrlih svojcev. Tudi najmanjši so v teh dr.eh obiskali spominska obeležja, kjer so se ob prižganih svečkah spomnili vseh padlih za svobodo.
Nevarna igra
Tiho sva smuknila skozi vežna vrata in stekla v klet. Brat je v žepu skrival vžigalice, jaz pa sem v roki držala vrečo, polno papirja.
Ko sva pritekla do konca kletnega hodnika, sva se zadihana ustavila, iz kota se je izluščilo pet postav, ki so naju obkrožile.
,,Končno sta prišla!" je spregovorila največja postava, Gogi.
,,Pojdimo!" je ukazal Miro in smo šli.
Bilo nas je sedem. Vsi doma v istem bloku. Sli smo, da si ob jezeru spečemo krompir. Vsak od nas je imel svojo nalogo. Sonja in Marjan sta prinesla drva. Miša je imela krompir, Iztok vžigalice, Miro sok, Gogi nož, jaz pa papir. Vsem se je zdelo pomembno imeti nož. Zakaj, nismo vedeli.
Skoraj neopazno smo prišli do jezera. Utaborili smo se v suhem trsju. Ko so si drugi ogledovali okolico, sem morala jaz zakuriti ogenj.
Zakurila sem in potem natrgala še malo trsja, da bi videla, kako gori. Joj, kako hitro mi je pogorel šop trsja v roki. Ko se je ogenj dotaknil prstov, pa sem šop zalučala daleč stran od sebe. V hipu je vse trsje gorelo.
,,Gori! Bežimo!" sem zavpila in začela teči, po travniku k bloku, moji tovariši pa za menoj. Pa se je Gogi domislil, da bi bilo bolje iti gasit. Mi smo se v hipu obrnili in stekli nazaj.
Tako velikega ognja, kot se je razširil po trsju, nismo mogli pogasiti. Zato smo samo nemočno zrli v plamene, ki so požrešno požirali suho trsje.
Ko je trsje pogorelo, se je ogenj razširil na zeleno travo. Vendar tam ni gorelo tako močno. Sezuli smo si čevlje in začeli udarjati po ognju. Počasi, košček za koščkom smo vendarle pogasili strašni ogenj.
,,No, Lenča! Bolje bi bilo bežati, kajne" je zavpil sedaj, ko je bil rešen težav, Marjan, čeprav je bil prej najprizadev-
nejši med bežečimi.
Ta prigoda se je srečno končala, lahko pa bi bilo tudi drugače. Vendar takrat takih pomislekov nisem imela. Pogasili smo ogenj in v svojih očeh postali neizmerni junaki.
Alenka Sagmaeister, 6. a, OS Veljko Vlahovič
Obisk pri...
Lovec Janez Kotnik
Malo začudeno me je pogledal Janez Kotnik iz Gabrk. ko sem mu povedala, zakaj sem prišla. Zasula sem ga z vprašanji in pogovor je stekel nekako takole:
Kdaj ste se začeli ukvarjat z lovom in kdo vas je za to navdušil?
»Z lovom sem se začel ukvarjati že zelo mlad. Očeta, kije bil tudi lovec, sem večkrat spremljal na lov. pri tem pa sem se navdušil tudi sam. V lovski družini pa delujem od leta 1960.«
Kaj občutite, ko ustrelite žival?
»Nič. To se mi zdi tako. kot če doma vzredimo prašiča in ga potem zakoljemo.«
Nekateri lovci imajo navado, da veliki uplenjeni živali vtaknejo v gobec zadnji zalogaj, v zahvalo zg trofejo. Storile tako ludi vi?
»Seveda, to mora biti. Takšno navado ima vsak lovec.«
Katera je do sedaj vaša največja trofeja?
»To je predvsem rogovje, ker je jelenjad in srnjad pri nas precej razširjena. zato jo tudi največ streljamo.«
Kdaj hodile na lov? '
»Zjutraj in zvečer.«
Z kakšnimi nameni hodile na lov?
Ne hodim na lov samo zato. da bi streljal, ampak da vidim, opazujem živali, naravo ... To je nekaj enkratnega. predvsem zjutraj.
Verjetno sle že slišali za rek. da lisli lovec, ki hodi na lov samo zalo. da bi streljal, ni pravi lovec. Kaj menile o tem?
»To je čisto res. Takšnim lovcem, ki samo streljajo, pravimo mrhovinarji«
l' katero lovsko družino spadate?
»V lovsko družino Šoštanj-Velu-nja oziroma v lovsko družino Velu-nja. Družine nosijo imena po krajih, na primer lovska družina Smreko-vec; tako smo tudi mi povzeli ime po Velunji.«
Zgodi se. da imajo ponekod doma udomačene gozdne živali. Katere živali so lahko to?
»Manjše živali lahko imajo doma. kot so to veverice, ptice in podobno Če pa imajo kakšno večjo žival, n ■ primer srne. pa morajo to javiti lovski družini tistega področja. V
da lovcev o tem ne obvestijo in lovec sam odkrije žival, so lahko po zakonu kaznovani.«
Kako kaznujete tako imenovane divje lovce?
»No. do sedaj v našem kraju še nismo kakšnega odkrili, kaznujejo pa jih po zakonu.«
Divjad naredi ponekod po poljih in v sadovnjakih precej škode. Kdo jo poravna oškodovancem?
»Najprej lovske družine opozorijo. daje treba pred divjadjo določene predele zavarovati, bodisi sadovnjake ali polja. Če pa divjad kljub temu naredi škodo, imamo posebne komisije. ki to škodo ocenijo, lovska društva pa jo povrnejo.«
Kako lovska društva privabljajo nove člane?
»Vsak. ki bi rad postal naš član. nam mora poslati prošnjo, ki jo obravnavamo na občnem zboru. Izpolnjevati mora določene pogoje. Med drugim ne sme biti kaznovan in imeti mora odslužen vojaški rok. Potem je dve leti pripravnik, zatem na mora opraviti še izpite.«
Kako skrhiie za divjad?
»Najbolj moramo zanjo skrbeti pozimi ko ji primanjkuje hrane. Narejena imamo posebna krmišča^ Srnjadi nastavljamo predvsem seno. ptičem pa seveda seme.
Katere vrste divjadi so pri nas redke in kolere razširjene?
»Ker spadamo v sredogorje, je tu precej razširjena srnjad oziroma kopitarji. izumirajo pa fazani in še nekatere druge vrste.«
Na lovu doživiie marsikaj zanimivega. Kaj se vam je do sedaj najbolj vtisnilo r spomin?
»Doživetij je zelo veliko in težko bi se odločil, kaj je bilo najbolj zanimivo. Mislim pa. da še dolgo ne bom pozabil srečanja z divjim prašičem. Ko sva se skoraj morala začeti boriti prsa ob prsi.«
Koliko članov ima vaše lovsko društvo?
Imamo okrog 36 aktivnih članov, poleg tega pa je nekaj tudi starejših, ki se ■iicer z lovom ne ukvarjajo več. vendar pa spremljajo naše delo.
Dora Tertinek, Gimnazija Velenje, 1. letnik
Rada bi bila prava
prijateljica
Zakaj potrebuješ prijatelja?
Prijatelja potrebuješ v stiski, ki jo ne moreš preboleti brez njegove pomoči. Če se ti zgodi nesreča in vso krivdo zvale nate, te bo prijatelj razumel in ti pomagal.
Skušam biti dobra prijateljica. Ze od otroških let so me učili, da moram biti do drugih dobra, prijazna in to znanje me še danes vodi po poti, ki je včasih pravična, včasih ne. Velikokrat, ko sva se s prijateljico skregali, in če sem vedela, da nisem imela prav, mi je bilo pri srcu tako hudo, da bi v tistem trenutku najraje odšla nazaj k njej in se ji opravičila. A od sramu moraš to bolečino obdržati zase.
No sedaj sva se s prijateljico razšli. Pogrešava ena drugo, pa čeprav sva bili včasih na trnju. Ko pa se spet srečava, potrebujeva ure in ure, da si poveva vse, kar se je v tednu zgodilo.
Upam in tudi želim si, da bova ostali še naprej dobri prijateljici, četudi ne bova več skupaj gulili šolskih klopi.
Branka Škruba, 7. b OS Karel Destovnik-Kajuh
Športni dan
V torek smo imeli prvi športni dan v letošnjem šolskem letu. Namenili smo ga igram in peki kostanja.
Odšli smo na livado sredi gozdov v bližini Letuša. Sonce nas je prijetno ogrevalo. Zakurili smo ogenj. Po gozdu smo nabirali suho hosto in drva. S prvimi pečenimi kostanji smo polnili želodčke. Športni dan smo popestrili z nabiranjem smrekovih storžev. S tretjim razredom smo se s storži obmetavali. Z Andrejem sva pridno prinašala storževe bombe.
Vsi napihnjeni od kostanja in razigranih src smo se vrnili domov.
Boštjan Pečnik, 4. r.
C5S bratov Letonje
Ob grobu
Stojim oh grobu majhnem in razmišljam o fantu mladem.	■
Bil pogumen je in domovini zvest. Sovražniku se uprl je. zato moral je umret. Mnogo fantov je umrlo.

sisiiiiii ■

Andreja Drev. 7. a , OŠ bratov Letonje
Mm&š mtšsmmmi tm Wm
Izbira poklica
Poklic je lep, če ga ljubiš in imaš voljo do dela. Poklic je naša življenjska pot, kajti ko končamo šolo, se izučimo in postanemo delavci, inženirji, kmetje . . . Mnogo jih obupa, ker v njihovo življenjsko pot posegajo starši brez premisleka, ali so storili prav ali ne. Najbolje je, če se o svojem bodočem poklicu posvetuješ s starši, vendar ne s prisiljevanjem.
Za svoj poklic se še nisem odločila, vendar upam, da se bom kmalu, saj sem ,že starejša in moram o tem že resneje razmišljati. Nihče od staršev me ne sili v poklic, v katerega sta želela sama, vendar zaradi slabih pogojev nista mogla teh šol opraviti in se izučiti kot sta želela. Sama odločam, kaj mi je všeč in kaj ne, starša me usmerjata in mi svetujeta. Mnogo jih išče kruh v tujini ali pa v takem poklicu, ki jim daje veliko zaslužka, ljubezni do dela pa ne. Vemo, da je v današnjem času velik pre-
zaposlovanja, ker ljudi vleče predvsem v pisarne, v proizvodno delo pa skoraj nobenega, ker se jim ne ljubi preveč delati. Pisarne so tudi ,,strup" za naše življenje, ker si v zaprtem prostoru: tipkaš, pišeš, računaš . . . Rada bi, da bi bil moj poklic povezan z naravo, s športom ali pa z dogodki po svetu.
Veseli pa me zato, ker imam rada naravo in živali, imam rada šport, zanimam pa se za dogodke po svetu, še posebno, kako živijo otroci v drugih državah in v svetu.
Sami si izbirajmo poklice, starši pa naj nas usmerjajo v novo življenje, saj bo naš jutri še lepši, še bolj bogat z delom, ki smo si ga zastavili v svojem življenju. Ta cilj mora biti v naših rokah, delo pa naj nas samo hvali in bogati.
Mojca Križ, 7. b OS bratov Letonje
Starši me le usmerjajo
Človek bo v življenju in poklicu srečen le, če ljubi delo in ga z veseljem opravlja. Zato je zelo pomembno, kakšna je naša odločitev takrat, ko stojimo pred vprašanjem: „Kam v šolo in v kateri poklic?" Veliko mladih se ravna tako, kakor rečejo starši ali sorodniki. Vendar je malokdo srečen v poklicu, ki si ga ni izbral sam.
Tudi pred mano se pojavlja vprašanje in upam, da ga bom pravilno rešila. Zdi se mi, da bi najbolje opravljala svoje delo kot novinarka. Zelo pa me veseli tudi politika. Nisem se še odločila, saj je pred mano še nekaj časa, v katerem bom spoznala tudi druge poklice. Mnogokrat se o tem pogovarjava z mamo. Cesto mi tudi svetuje kako in kaj. Tudi v šoli se veliko pogovarjamo o poklicih, še več pa se bomo sedaj, ko že vsak razmišlja o
svojem poklicu, zato je prav, da ga, kolikor je le mogoče, spozna.
Težko pa je, če nekomu starši vsiljujejo pokjic. Tu lahko človek naredi napako za vse življenje. Seveda pa je prav, da se s starši pogovorimo in sprejmemo tudi njihove nasvete.
Mnogokrat pa je ovira pri izbiri poklica učni uspeli. Zato se moramo vsi truditi in si prizadevati za čim lepši uspeh, saj bo naše delo bolje opravljeno, če bomo več znali. Se bi lahko razmišljala, toda, naj bo dovolj.
Kako zelo res je, da je človek srečen le v poklicu, ki ga ljubi, se je prepričalo že mnogo ljudi.
Natalija Huš, 7. b Oš bratov Letonje
Moja mama
Koliko noči si prebedela nad menoj, v strahu, da tvoje dete ne bi jokalo. Kolikokrat si me vzela v naročje, me stisnila k sebi, da sem čutila tvojo toploto.
Moje misli so doma in pri tebi, mama, moje srce želi tvojih nežnih besed, tvojega toplega objema in nežnih oči.
Tatjana Zacirkovnik, 7. a OŠ Karel Destovnik-Kajuh
Zvedave oči.
Pomagamo starejšim
Pomagal sem stari mami nositi drva. Videla me je Friškovčeva teta in me prosila, da bi šel v trgovino. Peljal sem se s kolesom. Kupil sem ji svežega kruha, posebne salame in mleko. Lepo se mi je zahvalila in hotela uslugo plačati. Jaz pa denarja nisem vzel. Če me bo kdaj potrebovaka, naj me kar pokliče, sem rekel. Zmenila sva se, da mi bo dala star časopis in posodila voziček. Bil sem vesel.
Na p»ti domov sem srečal staro ženko, ki je težko nosila iz trgovine. Stopil sem k nji in ji nesel košaro do doma. Potem sem se zares vrnil domov.
Pomagal bom starejšim, ker je to naša dolžnost. Imam jih rad.
' Damjan Marič 4. a OŠ MP — Toledo
Zbiralna akcija
Na to akcijo smo se pripravljali že nekaj dni prej. Učheljica nas je opozarjala, da bomo za zbranih 50 kilogramov dobili plus točko. Moji sošolci so iz mesta, zato so ga zbirali po blokih, nekaj so ga dobili tudi v domu za ostarele. Jaz sem doma na Konovem. Papirja nimamo veliko, ker ga porabimo za kurjavo in opažanje čebel, saj prihaja zima. Pri nas smo naročeni na Večer, Sedem dni, Naš čas, Ku-rirčka, Cicibana, Čebelarja, Naša obramba, Moj mali svet in na Prosvetnega delavca. Revij moja mama ne pusti trgati in odnašati.
Z zbiranjem papirja pomagamo našemu gospodarstvu, saj smo do sedaj mnogo starega papirja uvažali iz drugih držav. Plačevali pa z devizami.
Naša Oš je zbrala 202 kilograma in dosegla drugo mesto. Želim, da bi bili v naslednji akciji prvi.
Sandra Vrbovšek 4. a, OŠ MP — Toledo
Velika nestrpnost
pred ekskurzijo
Hodim v četrti razred osnovne šole bratov Letonje Šmartno ob Paki.
Nekega dne smo učenci z veseljem sprejeli novico, da bomo šli na ekskurzijo v Logarsko dolino in na Okrešelj. Zgodaj zjutraj smo vstali, se zbrali pred šolo in se odpeljali z avtobusom. Peljali smo se skozi kraje: Letuš, Mozirje, Nazarje, Ljubno do Logarske dekline. Dolgo smo se vozili in ker smo bili lačni, smo najprej malicali pri koči pod slapom. Ko smo se do sitega najedli, smo se postavili v kolono in krenili proti Okrešlju. Kmalu sem slišala slap Savinje — Rinko. Voda je padala 80 m globoko. Zares je čudovit. Nadaljevali smo pot, ki je bila čedalje bolj strma in zanimiva. Ustavili smo se pri izviru reke Savinje. Voda priteka izpod skal in se šumeča vali če; skale. Po desetih minutah smo prišli na Okrešelj. Ker je bilo vreme lepo, smo videli vrhove Savinjskih Alp. Hitro je minil čas in morali smo se vrniti. Spotoma smo videli planiko, tako redko cvetico v planinah. Pri gostišču Plesnik smo si ogledali muflona, v lovskem domu v Solčavi pa trofeje živali. Ustavili smo se še pri Igli, kjer spao si ogledali presihajoči studenec. Imeli smo srečo, ker je v tistem trenutku voda v studencu naraščala in upadala.
Pozno popoldne smo se vrnili domov, polni lepih vtisov. Takšnih ekskurzij si učenci še želimo.
Biserka Pavič, 4. r
Moja žepnina
Ko pride v mesecu dan, ko starša dobita plačo, že vem, da delček denarja pripada tudi meni za žepnino. Dobim 100 (novih) dinarjev. Vprašam se, kam sedaj s tem denarjem? Premišljujem ali naj ga potrošim ali pa shranim. Za denar bi si rada kupila nove plošče, nogavice Pika, hlače in razne sladkarije. Vendar se ne morem odločiti, za kaj bi porabila. Mesec za mesecem teče, meni pa se nabira vedno večja vsota denarja. Mama pravi, da čez sedem let vse prav pride.
Mateja Cevzar, 5. a,
OŠ Veljko Vlahovič,
Smučarski klub Velenje
Tekači pred zimo
V zadnjih letih sta hoja in tek na smučeh zaradi splošne koristi za zdravje, telesne vzdržljivosti itd. v polnem razmahu. Zaradi tega dobiva ta dejavnost vse večji družbeni pomen in podporo, to pa velja tudi za našo občino.
Lani smo pri Smučarskem klubu Velenje ustanovili tekaško sekcijo, v kateri sodelujejo pionirji, mladinci, in člani rekreativci. Sekcija ima več kot petdeset članov, največ pa jih je iz osnovne šole Gustav Šilih in iz RŠC — tozd Elektrokovinarske šole. Udeležili smo se številnih množičnih tekaških tekmovanj po Sloveniji in tudi znanega mednarodnega teka Treh dežel (na tromeji Jugoslavije. Italije in Avstrije). Najštevilnejša je bila udeležba v Logarski dolini, kjer nas je bilo dvaintrideset tekmovalcev vseh starosti. V posameznih kategorijah smo dosegli dobre rezultate: na teku »Po poteh štirinajste« v Kot-Ijah je pri članicah na krajši progi zmagala naša Jelena
Ficko. na teku »Po poteh Pohorskega bataljona« na Osankarici pa je pri mlajših članih Marko Lihteneker dosegel tretje mesto, vsi ostali pa smo na_ cilj prismučali med prvo polovico. Poudariti je treba, da se večina naših rekreativčev odloča za najdaljše proge (30 in 42 km), kar je odraz dobre kondicij-ske pripravljenosti posameznikov.
Smučarji tekači smo za zimo 1981/82 že sprejeli delani načrt. Organizirano bomo sodelovali na sedmih najpomembnejših množičnih tekaških prireditvah:
17. 1. Po poteh Kokrškega odreda v Dupljah na 30,15 in 10 km,
24. 1. Po poteh štirinajste v Kotljah na 25 km.
31. 1. na Bloških tekih v Novi vasi na 30 in 15 km,
7. 2. na Trnovskem maratonu na Črnem vrhu na 42 in 15 km.
13. 2. na množičnem teku v Logarski dolini na 25 in 15 km in
21. 3. na spomladanskem teku na Rogli na 30 in 15 km.
Za omenjena tekmovanja bo Smučarski klub Velenje organiziral brezplačen prevoz.
Vsi. ki se želite prireditev udeležiti, se morate za posamezen tek pravočasno prijaviti in pri tem plačati startni-no (člani Smučarske zveze Slovenije imajo 50 % popust).
Če bodo snežne razmere ugodne. bomo organizirali v Šentilju -10. januarja in 21. februarja občinsko prvenstvo v smučarskem teku. V Šentilju bomo tudi stalno urejevali in vzdrževali tekaške proge s teptalcem. ki ga bomo izdelali sami. Vse, ki še niste poskusili teči na smučeh in tiste, ki že tečete, vabimo, da se nam pridružite.
Za 8. marec prihodnje leto bomo organizirali tudi tek na smučeh za žene.
Že decembra bomo organizirali tečaj smučarskega teka, ki ga bosta vodila nekdanja olimpijca Gregor Klančnik in Mirko Bavče iz Raven na Koroškem.
. Pridružite se nam v smučarskem klubu Velenje!
Marko Primožič
Pionirji pred startom po poteh Kokrškega odreda
Če napeljujete v svoje stanovanje
CENTRALNO OGREVANJ^
Smo gorenje
v Titovem Velenju, Celjska 19
NUDIMO VAM:
-	lamelne jeklene radiatorje,
-	izolacijske plašče PURLEN-ALU,
-	kotle za centralno ogrevanje in
-	ventile za radiatorje ARMAL (ročna nastavitev oziroma nastavitev s termostatom)
MOŽNOST NAKUPA NA PO TROŠNIŠKO POSOJIL 01
(za kotle za centralno ogrevanje nipologa!)
■ ■
■
HHSSHSsHi
■HH
DES Slovenj Gradec
So svetilke za okras?
Z DES Slovenj Gradec pa dokaj neuspešno sodelujejo tudi v krajevni skupnosti Šoštanj. Tu kljub številnim opozorilom (tudi pismenim) in predolgemu čakanju, še vedno nimajo popravljenejavne razsvetljave na Prešernovem trgu. Aškerčevi cesti in Tovarniški poti. Mrk uličnih svetilk pa (mogoča kar najbolj nemoteno delo tatovom, ki so že bili v akciji. Morda bo okradeni in napadeni občan toži! tudi DES. saj lahko ugotavlja, da ga na razsvetljeni ulici verjetno ne bi napadli.
Šoštanj
Kdo bo popravil napisa?
Krajani, predvsem pa vozniki, ki jih pot vodi skozi Šoštanj, se že dolgo časa jezijo nad nesprejemljivo označbo Soteska. O tem smo tudi v Našem času že pisali. Očitno pa se ne zdi nikomur od odgovornih vredno, da bi to tablo le odstranili, saj tudi izgovor, da je ta nesmisel v republiški pristojnosti, nikogar ne more zadovoljiti. Še najmanj pa liste, ki teh krajev ne poznajo in po zemljevidih zaman iščejo neznani kraj. Tudi o znaku, ki kaže v Črno, smo že pisali.
Tudi pri tem znaku, kljub vsem komisijam, kijih na področju prometne varnosti v občini premoremo ni dodatnega opozorila, da gre za pol čez Slemena, kije sicer bistveno krajša, a za marsikatero vozilo popolnoma neprimerna. Pa je vendarle potrebno tako malo. da se' odpravijo takšne pomanjkljivosti.
Tudi Velenje ima sedaj novo ime. Prav bi bilo, da popravimo tudi napise na tablah, vsaj tistih, ki so v naši občini. Morda bomo ob tem uspeli odstraniti tudi Sotesko.
Šalek-Gorica
Le prišel
Po šestih mesecih se je v delu krajevne skupnosti Šalek—Gorica ponovno pojavil inkasant elektrike. Stanovalci so ga najbrž že odpisali. Pa je bolje, če ga niso, saj je možakar s sabo prinesel tudi račune. ki so seveda ob sedanji ceni električne energije v šestih mesecih ponekod celo prekoračili dohodek družine. Potrošeno električno energijo (v preteklih šestih mesecih) bodo stanovalci sedaj plačali v dveh mesecih. Ta ta odlog se seveda globoko zahvaljujejo tovarišu inkasantu in predvsem delovni organizaciji DES Slovenj Gradec, ki skrbi za takšno ažurno in razveseljivo pobiranje plačila za električno energijo.
D0 Avtopark
Tako je bilo dogovorjeno...
Avtopralnica je za občino Velenje velika pridobitev, velika pridobitev pa je tudi za delovno organizacijo Avtopark. Sedaj, ko se je v mesecu dni delovanja že kar uveljavila pa bi bilo prav, da bi skušali urediti tudi tiste pomanjkljivosti, ki občane, kadar zapeljejo svoj avto skoznjo, vendarle motijo. Ena od takšnih je tudi spuščanje službenih (alipa tudi ne) vozil — nO mimo vrste, z utemeljitvijo, da je bilo tako dogovorjeno v delovni organizaciji .
Ce je takšna odločitev že bila sprejeta (kar pa je s stališča čakajočih skcajda nesprejemljivo), potem bi bilo prav. da je to posebej označeno. Bilo bi manj hude krvi in nesporazumov. Ce pa takšna odločitev ni bila sprejeta, potem bomo pač vsi čakali v vrsti.
Zdravstveni center Velenje - referat za zdravstveno vzgojo
Rahitis je še vedno aktualno obolenje pri otrocih
Zdi se potrebno, da se pove našim mamicam par besed o bolezni, o kateri verjetno vedo zelo malo.
Rahitis je bolezen, ki prizadene gradnjo kosti, to je odlaganje mineralnih snovi Kalcija in Fosforja v kostnem tkivu. Rahitisa poznamo več vrst. Najpogostejši jc ta, ki nastane zaradi pomanjkanja vitamina D, kateri je nujno potreben za koriščenje omenjenih snovi iz črevesja in sodeluje v procesu nastajanja nove kosti. Ta oblika rahitisa je posledica nezadostnega sončenja, ki s svojimi ultravioletnimi žarki aktivira D vitamin v koži oziroma posledica neustrezne količine vitamina D-v hrani dojenčka, ali pa nastopa zaradi prirojenih motenj v delovanju prebavil. Redko se javlja pred 3. mesecem najpogosteje ga srečamo med 4. in 12. mcsecem življenja.
Zibelko človeštva iščemo v tropskih predelih. S preseljevanjem se je človek moral prilagoditi novim klimatskim pogojem z zmanjšano količino ultraviolet-nih žarkov, z izgubljanjem zašči,-nega .kožnega barvila melanina. Vendar pa prilagajanje ni moglo slediti prehitri urbanizaciji in industrializaciji, ki ima za posledico prekomerno zmanjšanje za človeka potrebnih količin ultra-violetnih žarkov. Tako je pod temi pogoji dopolnjevanje manjkajočih količin vitamina D potrebno in možno le z ustrezno
prehrano oz. z dodatkom vit. D. Zdravilen učinek ribjega olja je bil pri rahitičnih otrocih znan že v 19. stoletju. Leta 1924 je bilo dokazano, da ima hrana, obsevana z ultravioietnimi žarki, antirahitičen učinek. Kmalu nato je bil izoliran in kemijsko analiziran vitamin D in odkrita pot za njegovo pridobivanje.
Rahitični otroci so nemirni, malo spijo, so strašljivi. Močno se znojijo, zlasti med hranjenjem. Mišice so jim ohlapne, mlahave, kasno sedijo, pozno shodijo. Imajo napet trebuh — tako imenovan žabji trebuh. Prsni koš je zvonaste oblike. Rahitis je najbolj izražen na tistih delih skeleta, ki hitro rastejo — na glavici (mehka glavica, velika" mečava z mehkimi robovi), na prsnem košu (rahitičen molek), na okončinah. Če traja rahitis na skeletu dalj časa, se razvijejo deformacije kot so kvadratasta gla\a, X in O noge, kurja prsa in drugo. Mlečni zobje se pojavijo kasno in v nepravilnem redosle-du. Po zunanjem videzu niso oškodovani. Stalni zobje pa imajo značilen izgled zaradi defekta sklenine.
Potrebe organizma za vitamin D so različne. Nekaterim dojenčkom so običajne dnevne doze tega vitamina premajhne in se prej kot slej pokažejo znaki rahitisa zato, ker že v materinem tclesu niso prejemali zadostnih količin vitamina D, da bi si lah-
ko ustvarili ustrezno rezervo. Važen vir tega vitamina je materino mleko oz. dojenje. Čim tesnješi stik z naravo in z življenjem v njej ima mati, tem bogatejše je njeno mleko na vitaminu D.
Običajno odkrije rahitis zdravnik in patronažna sestra na terenu. V tem primeru so storjeni ustrezni ukrepi v smislu zdravljenja bolezni. Zgodi pa se, da pridejo matere že prepozno, ko so posledice bolezni že prisotne in jih je možno popravljati samo še s strokovnimi zdravniškimi ukrepi oziroma lahko ostanejo trajne. Otrok, prizadet z različnimi rahitičnimi deformacijami, je oviran v svoji potrebi po gibanju, s čimer je zavrt njegov psihomotoren razvoj, prizadeta in obremenjena je mati z nego takega otroka.
Ukrepi v smeri preprečevanja rahitisa se prično že v nosečnosti z zdravim načinom življenja matere, kasneje z dojenjem otroka. Ze na prvem obisku v posvetovalnici je mati seznanjena s pomembnostjo dajanja vitamina D, s pomembnostjo sončenja in dojenja.
Vsa nadaljna sistemska skrb v tej smeri je vodena preko dela dobro urejene patronažne službe in dela otroške posvetovalnice.
dr. Terezija Prebil, pediater
Zanimivosti
— 5. novembra 1981
n
Šaleška alpinistična odprava (7)
n
Akcija
i Pamir - ledeno srce
i
■ «
L
Resnično. Prvič sem na svoji koži občutil, kar sem sicer že dolgo vedel: da smo Slovenci v primerjavi z drugimi narodi med najbolj prilagodljivimi in znajdljivimi. Zelo nebogljeni in nerodni so na primer Španci in Francozi. Glavni razlog, je vsekakor nepoznavanje tujih jezikov. Med nami pa so bili
Piše: Peter Ficko
fantje, ki so kar dobro govorili rusko, nemško in angleško; v to so jih silile razmere, nekateri so bili že kar svetovni potniki. Zato smo imeli posebno vlogo. Bili smo prenašalci informacij, ki smo jih dobivali od vodstva tabora, in jih nato prenašali na tovariše drugih narodnosti. Zaradi te značilnosti smo bili pomembni v tem neobičajnem življenju, kar je seveda ugodno vplivalo na naše počutje. Rasla je naša samozavest. To pa je sila važno, mislim, ta duševna lastnost, za osvajanje vrhov. No, pred tem smo bili, čeprav smo že osvojili nekaj štiri — in pettiso-čakov! Sedaj pa nas je čakal naš glavni cilj — Pik Komunizma.
Vreme pred našim odhodom v strmine kar ni hotelo biti lepo. Bilo je oblačno, vetrovno in tu in tam jc celo snežilo. Zato smo bili zaskrbljeni. Ali bomo uspeli, v tem zaradi česar smo prišli sem? Objektivne okoliščine nam lahko seveda našo namero preprečijo. Mnoge odprave v Himalajo se vrnejo praznih rok. Tega mi ne bi hoteli! — Sovjetski tovariši so nam pripovedovali, da tako
slabega vremena v poletju ne pomnijo. Kje je razlog? O tem sva se pogovorila z vremenoslov-ko, ki tu na meteorološki postaji poleti stalno zbira podatke z različnih inštrumentov, v hladnem delu leta pa prihaja sem s helikopterjem. Ugotavlja, da so vdori hladnega zraka s severnega pola v velikih višinah predolgotrajni. Zaradi mešanja hladnega in toplega zraka pa prihaja do oblačnosti, nizkih temperatur in padavin. To sicer vremenoslovko razveseljuje. Ledeniki se tod krčijo iz leta v leto. Ce bi se ta naravni proces nadaljeval, bi Sir-Darja in Amur-Darja, ki zbirata ogromne količine pamirskih voda, enkrat v prihodnosti usahnile. Tega pa se sovjetsko gospodarstvo zelo zelo boji. Uzbekistan, Tadžikistan in Kirgizija, kjer so neizmerna bombažna polja in subtropski sadeži, bi se spremenila spet v puščavo. Tako pa človek tod že stoletja namaka polja. Desetine milijonov ljudi bi ostalo brez vsakdanjega kruha. Resna, nedostopna znanstvenica oživi le ob pomembnih razlagah. Tedaj ji zažarijo hladne, modre oči. Kot na primer, da nameravajo vode velikih sibirskih rek v prihodnosti speljati v puščave Ir-tiš, Ob. Tedaj bodo lahko ozele-neli še več puščavskih površin.
Sklenili smo, da kljub neugodnim vremenskim razmeram pričnemo vzpon.
Polotil se nas je znani nemir. Poln negotovosti. Alpinist ni nikdar o sebi prepričan, da se bo vrnil s strmin. Mnogo je predvsem objektivnih neznank, četudi zaupa v svoje lastne sposob-
Veselje na vrhu 7105 m visoke merno.
nosti in moči. Zato se nekateri pred vzponom povsem spremenijo. Molk, redkobesednost, razdražljivost so znaki nekaterih. Drugi postanejo prijetni, so zaradi tega opora prvim. Dvome o svoji negotovi prihodnosti prekrijejo s šalami, gostobe-sednostjo in smehom. Bližina teh je v resnih življenjskih situacijah prijetna — greje. Takšni smo bili tudi mi!
\
* f	j^-j,
* \	\ 1
I,	>%v
d '	i
Korženevskaje je bilo neiz Foto: I. Avberšek
Z vodjem sva ugotovila, da fantje že nekaj dni nekaj na tihem šušljajo in se pogovarjajo vsak po svoje, kako bi izvedli naš vzpon. Zato je bil zlasti Dušan v zadregi, kaj naj stori. Vsaka odprava je zahtevna organizacija. Tu je skupni cilj, tu so posamezne naloge posameznikov, ki morajo biti skladno povezane med seboj. Dušan je imel svojo zamisel vzpona. Ni pa vedel, kako mislijo o tem fantje. Zato je bila njegova zamisel, da vsakdo fantov pove, kako si predstavlja vzpon, umna.
Nekega dopoldneva sva ..zasliševala" fante pred šotorom. Dušan je stal in spraševal, jaz pa sem sedel na skali z veliko beležnico in zapisoval vsako besedo. Fantje so neradi prihajali eden po eden. S tem dejanjem smo vzbudili pozornost pri sovjetskih tovariših, da so nas od daleč radovedno opazovali izza šotorov. Enega med njimi je le premagala radovednost, da se je približal, bil je edini družboslovec, prevladovali so naravoslovci in tehniki ter industrijski delavci, da me je vprašal: ,,Peter, kaj pa imate!" Napol za res in napol za šalo sem mu odgovoril:" Kokja, to je samupravljanje na ruskih tleh." Nasmehnil se je in odšel.
To mi je bila dokončna potrditev domneve, da sovjetski tovariši niso smeli z nami politizirati. No, z Dušanom pa sva le dobila zaželene informacije od fantov.
Bela gora, v ozadju je Pik Korženevskaja (7105 m), ki so jo osvojili Pavle Svatina, Tone Vovk in Ivo Avberšek.
(se nadaljuje)
Jščemo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji'
Cilj akcije ,,Iščemo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji" je, da spodbudi k hitrejšemu razvoju samoupravnih odnosov v telesni kulturi in da na tej osnovi prispeva k uresničevanju ustavne funkcije krajevne skupnosti v razvoju temeljnih oblik in vsebine športno rekreativnih dejavnosti in zadovoljevanja vsakodnevnih potreb delovnih ljudi in občanov na tem področju. S tega vidika je naloga te akcije, da spodbudi vse družbene dejavnike v združenem delu in krajevnih skupnostih, da razvijejo organizacijske, programske, kadrovske, materialne in druge pogoje za hitrejše in uspešnejše približevanje športno rekreativnih dejavnosti najširših slojem delovnih ljudi in občanom.
Športna rekreacija se mora prvenstveno razvijati v krajevni skupnosti in delovni organizaciji, saj je znanstveno in izkustveno dokazano, da izboljšujejo človekovo zdravje ki razvija psihofizične in delovne sposobnosti ter prispeva k bogatejši in smotrnejši porabi prostega časa delovnih ljudi. Z vsem tem postaja tudi pomembna sestavina splošne ljudske obrambe. Prav zato in zaradi splošnih življenjskih pogojev in navad, se mora športna rekreacija razvijati, tam, kjer delovni ljudje žive in kjer jim poteka največji del njihovega delovnega in prostega
časa. Zato ta program pomeni pobudo za reševanje tistih nalog, ki morajo največ prispevati k uspešnemu razvoju športne rekreacije v omenjenih okoljih.
Da bo ta akcija stekla tudi v naših KS, moramo vzpostaviti takšne organizacijske oblike oziroma telesa, ki bodo te dejavnosti lahko izpeljale v sami KS.
Krajani bi si morali prizadevati, da bi se te oblike izpeljale čimpre-je. V nekaterih KS v občini Velenje, tudi že izvajajo programe. Tako so ustanovili v KS Konovo komisijo za športno rekreacijo pri svetu KS Konovo, predsednik komisije je Milan Ocepek. Prav tako so komisije za športno rekreacijo v KS ustanovili pri svetu KS Škale, predsednik je Herman Arlič, pri svetu KS Šoštanj, predsednik je Maks Dvornik in v KS Paka, predsednik Vinko Ježovnik.
Želimo si, da bi tudi v ostalih KS sledili premeru teh dveh KS in se čimprej organizirali ter s tem vzpostavili pogoje, da aktivnosti stečejo tudi v njihovih okoljih.
Še enkrat obveščamo, da smo knjižice s programom o organiziranju akcije: ,,Iščemo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji" poslali vsem predsednikom sveta KS v občini Velenje in so soodgovorni za organiziranje akcije v svoji KS. Alojz Hudarin

Jezikovno razsodišče (45)
Kam smo prišli!
,,Kar zgrozil sem se, ko sem dobil v roke priloženo obvestilo Odbora za zeleno in čisto Ljubljano. Tako dober namen pa tako slaba slovenščina! Se sami preberite!"
Krajevna skupnost Prule — ,,Odbor za zeleno in čisto Ljubljano" poziva delovne ljudi in krajane, hišne svete, lastnike hiš, najemnike poslovnih prostorov, delovne in druge organizacije, VVZ in osnovne šole, da takoj pristopijo po danem programu in pozivu občinskega ,,odbora za čisto in zeleno Ljubljano". Krajevna skupnost Prule poziva, da v dneh 9. in 10. aprila 1981 pristopijo k čiščenju zelenic in drugih površin.
Ves odpadni material je v dneh izvajanja akcije deponirat! na površinah, -ki so dostopne z motornimi vozili, zaradi nemotenega odvoza v centralno deponijo. O zaključku akcije in pripravljeni deponije je obvestiti KS na tel. št. 21-067 zaradi odvoza.
Obvestilo mora vsebovati mesto deponije in približno količino odpadnega materiala v m3.
Besedilo zgovorno priča, kam
nas je pripeljal nepismeni biro-kratizem. Namesto slovenščine nam vsiljuje nekakšno spake-dranščino, češ da je tako slišati bolj uradno. In to se dogaja celo v odboru za zeleno in čisto Ljubljano, kjer bi se morali še posebej zavedati, da je tudi jezik del življenjskega okolja.
Namesto birokratske navlake (da takoj pristopijo po danem programu, da pristopijo k čiščenju, je v dneh izvajanja akcije deponirati, o zaključku akcije in pripravljeni deponije obvestiti) pišimo rajši: naj očistijo zelenice, ob čiščenju je treba odložiti, o končani akciji in pripravljenem odlagališču naj obvestijo, pa bo že s tem napravljen prvi korak k snažnejšemu okolju.
Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
MARJAN BREGAR
ILIR SE VRRdn
23. Ken je prvikrat stal v areni. Prvič je na sebi čutil poglede tisočev — med njimi pogled nje, ki mu je pomenila vse. Kljub temu, če ne prav zato, je bil miren kot malokdaj doslej. Odločno je zrl v sive Udurikove oči. Vedel je, da je že zadal prvi udarec nasprotniku pred seboj: pozval ga je na bojno polje potem, ko je le-ta že sprejemal venec zmage. Vsadil mu je v ledeno srce pekoč dvom v nepremagljivost, vsemogočnost! On, neznan Hir!
Boj se je pričel, kot se prične vsak boj. Sprva počasni, tipajoči prijemi, ki še iščejo svoj stil, so postajali živahnejši in drznejši. Napadal je predvsem Udurik. Vrgel je »na mizo« vse svoje adute: izkušnje, moč, prekanjenost. Hotel je hitro odločitev. Samo ta bi povrnila ranjeno samozavest in le taka bi v očeh. množice ne oskrunila ugleda prvega moža Gradišča ...
No, junak se je uštel. Ken ni bil običajen bojevnik. Nobenega znanja, nobenih izkušenj ni nosil s seboj in zato tudi ni bilo mogoče predvideti nobene njegove poteze. Vodil ga je namreč gol, skoraj živalski instinkt in zdrava pamet.
Udurik, mož pravil, mu ni mogel do živega. Minute so tekle, množica je nemirno valovala. Njena naklonjenost se je pričela nevarno nagibati na stran neznanega mladeniča, ki kljubuje samemu Uduriku.
Ko je plemič uvidel, da po običajni poti ne pride do učinkovite zmage, se je zatekel k ukani, ki jo poznamo. Tudi Ken je čakal le še na to, da začuti jekleni palec na svoji vratni žili . . .
Ni čakal dolgo.
Stemnilo se mu je pred očmi; palec je zažel odvodnico. Še sekunda in Ken bi telebnil na steptano zemljo — ko bi ne imel pripravljene kovaške desnice prav za ta trenutek! Usekal je po Keltovi roki s silo medveda ...
Pisma bralcev
Dedek Mraz naj osreči vse otroke enako
koledar
Četrtek, 5. novembra — ZAHAR Petek, 6. novembra — LENART Sobota, 7. novembra — ENGEL-BERT
Nedelja, 8. novembra — BOGOMIR
Ponedeljek, 9. novembra — TEODOR.
Torek, 10. novembra — ANDREJ
Sreda, 11. novembra — MARTIN
Dežurstva
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE
Petek, 6. novembra — dr. Zupančič (dnevni), dr. Natek (nočna) Sobota, 7. novembra — dr. Prenc (dežurni), dr. Žubar (pom. dežurna)
Nedelja, 8. novembra — dr. Prenc (dežurni), dr. "Žubar (pom. dežurna)
Ponedeljek, 9. novembra — dr.
Blatnik (dnevni), dr. Pustavrh (nočni)
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE Sobota, 7. novembra — dr. Miloš Ležaič. Prešernova 9b, Titovo Velenje
Nedelja, 8. novembra — dr. Miloš Ležaič, Prešernova 9b, Titovo Velenje
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ Petek, 6. novembra — dr. Menih Sobota, 7. novembra — dr. Menih
Nedelja, 8. novembra . — dr.
Menih
Ponedeljek, 9. novembra — dr.
Pirtovšek
Torek, 10. novembra — dr.
Pirtovšek
Sreda, 11. novembra — dr. Lazar
Gibanje prebivalstva
MATIČNI URAD ŠOŠTANJ POROKE:
Alojz Špegelj, 1953, delovodja, Šoštanj, Cankarjeva c. 19 in Smi-liana Dolinar, 1956, oblikovalec. Šoštanj, Cankarjeva c. 19.
UMRLI:
Franc Šumljak, upokojenec Šoštanj, Metleče 18, star 79 let, Ivan Biderman. voj. invalid. Razbor 28, star 87 let, Janez Župane. upokojenec,Teharje65.star 82 let. Ivan Rožman, soc. podpiranec. Dobriša vas 25, star 83 let, Valentin Blatnik, kmet, Ojstriška vas 27, star 69 let, Franc Brat-kovič. upokojenec, Šmartno ob Paki 13, star 66 let, Štefan Stoklas. upokojenec. Loka pri Poljčanah 82. star 74 let, Marija Špindler, gospodinja, Rožengrud 38, stara 61 let, Janez Krušič, kmet, Lo-krovec pri Celju, 2, star 75 let, Franc Petje, upokojenec. Osredek pri Krmelju 39. star 77 let. Martin Belak. inv. upokojenec. Arclin 53, star 51 let Franc Zlender, upokojenec, Brezje ob Slomu 13, star 69 let.
Kino
REDNI KINO VELENJE
Četrtek in petek, 5., 6. 11., ob 18. in 20. uri HAMBURŠKA MAFIJA — nemška kriminalka, v gl. vlogi: Herbert Fleischman Petek, 6. 11., ob 10 uri ROBIN HOOD NIKOLI NE UMRE — španski avanturistični. V glavni vlogi: Charlie Bravo Sobota in nedelja, 7., 8. 11., ob 18. in 20. uri ROBIN HOOD NIKOLI NE UMRE — španski avanturistični
Nedelja, 8. 11., ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA — POPAYEVE NORČIJE — ameriška risanka
Ponedeljek, 9. 11., ob 18. in 20. uri NOČ GENERALOV — ameriški vojni, v gl. vlogi: Peter 0'Toole Torek, 10. 11., ob 18. in 20. uri TRIKRATNA IZDAJA — ameriški avanturistični, v gl. vlogi: Ben Gazzara
Sreda in četrtek, 11., 12. 11., ob 18. in 20. uri ZA PEST DOLARJEV — italijanski, v gl. vlogi: Clint Eastwood
KINO KOM KULTURE
Nedelja, 8. 11., ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA — POPA YE VE NORČIJE — ameriška risanka Ponedeljek, 9. 11., ob 20. uri TRIKRATNA IZDAJA — ameriški avanturistični
Četrtek, 12. 11., ob 20. uri MOČNI IN ZLOČINCI - ameriška grozljivka, v gl. vlogi: Jchn Hu-ston
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 7. 11., ob 15,30 OTROŠKA MATINEJA — POPAYEVE NORČIJE — ameriška risanka Sobota, 7. 11., ob 19,30 GAZIJA
—	domači zgodovinski, vgl. vlogi: Dušan Jančijevič
Nedelja, 8. 11., ob 17,30 in 19,30 DVA SUPER BANDITA — ameriški, vestem komedija. V gl. vlogi: Richard Lancaster Ponedeljek, 9. 11., ob 19,30 ROBIN HOOD NIKOLI NE UMRE
—	španski avanturistični
Sreda, 11. 11., ob 19,30 NOČ GENERALOV — ameriški vojni
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 6. 11., ob 19. uri DVA SUPER BANDITA — ameriški vestem
Nedelja, 8. 11., ob 13,30 OTROŠKA MATINEJA — POPAYEVE NORČIJE — ameriška risanka Torek, 10. 11., ob 19. uri ROBIN HOOD NIKOLI NE UMRE — španski avanturistični
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI TITOVO VELENJE SEDEŽ ŠOŠTANJ
Od petka, 6. novembra do četrtka, 12. novembra — Ivo Zagožen, diplomirani veterinar, Titovo Velenje, Vrnjačke Banje 7, telefon 852-381.
Prireditev
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK VELENJE Petkov večer
Jutri, 6. novembra ob 19. uri, bo v knjižnici Kulturnega centra ,,Ivan Napotnik" Velenje kulturni večer, ki bo posvečen 150-)etnici rojstva slovenskega kritika in teoretika Frana Levstika. Dramski igralec, Marijan Bačko bo predstavil Levstikovega Martina Krpana.
Ob predstavitvi Martina Krpana bodo v prostorih velenjske knjižnice odprli tudi razstavo knjig in knjižnih izdaj o Franu Levstiku, ki jo je pripravila knjižnica Edvarda Kardelja iz Celja. Na razstavi bo mogoče spoznati Levstika kot pesnika, pripovednika, dramatika, kritika, publicista, urednika, prevajalca, političnega delavca in organizatorja.
Mali oglasi
PRODAM OPREMO ZA DNEVNO SOBO, tudi za kredit. Naslov: Vrnjačke Banje 3, Stanovanje 75, Titovo Velenje
OPRAVIČUJEM SE Alešu Redžiču za neresnične besede in obtožbo. Nada Simonič, Kidričeva 55, Titovo Velenje.
UGODNO	PRODAM
MOSKVIČ KARAVAN - 1500, letnik 1979, prevoženih 20.000 km. Možnost odplačila v 12 zaporednih mesečnih obrokih. Ladislav Landera, Petra Stante-ta-Skale 15, Titovo Velenje.
UGODNO PRODAM pralni stroj Gorenje in električni štedilnik. Šercerjeva 15 (Stanovanje 45), Titovo Velenje, telefon 852-954.
PRODAM OTROŠKO POSTELJO, telefon 851-171.
PRODAM VVARTBURGA
letnik 1974. tudi za kredit. Informacije po telefonu, dopoldne 850-030 int. 458 ali zvečer 850-289.
MLAD PAR išče sobo v Velenju ali Šoštanju. Naslov v uredništvu.
ZASTAVO 1500 E, letnik 1979, odlično ohranjeno ugodno prodam. V. Zager, Topolšica 56.
PRODAM 4 vrata za Zastavo 101. Ogled mogoč vsak dan. Ilija Lamešič Veljka Vlahoviča 47/10 Titovo Velenje.
Vsak četrtek domači tednik
MM V v
Nascas
Sem mamica dveh otrok, od katerih je dedek Mraz eneea že lani povabil v šoštanjski kulturni dom. Deklica je bila presrečna, ko ji je dedek Mraz izročil darilo. Tudi obrazki drugih otrok so žareli od veselja in zadovoljstva. Sreča otrok je navdala tudi starše, ki smo bili- z njimi. Prepričana sem. daje bil vsak od prisotnih hvaležen občinski zcezi prijateljev mladine za lepe trenutke in srečo, ki jo je pripravila našim otrokom.
Ker je dedek Mraz povabil otroke naj počakajo, da bodo po končani obdaritvi še skupaj zapeli, sva s hčerko sedli nazaj na svoja prostora in čakali. da bo razdelil darila vsem otrokom. Tedaj pa sem doživela tisto, zaradi česar pišem in zaradi česar mi je bilo žal. da nisem dvorane zapustila prej. KtT je dedku Mrazu
zmanjkalo pripravljenih enotnih daril, so izza zavese prinesli še nekaj daril drugačne oblike in seveda tudi vsebine, ki-jih je dedek Mraz podelil otrokom nekaterih vzgojiteljic ter otrokom njihovih svojcev, oziroma znancev. Sprva kar nisem hotela verjeti, daje res kar vidim toda hčerka me je prepričala, da me vid ne vara. ko meje pocukala za rokav in rekla: »Mami. zakaj pa je dedek Mraz dal tem otrokom druga, bolj velika darila? Ali so bolj pridni kot jaz?« Za hip sem ostala nema ob otrokovem vprašanju, potem pa sem potlačila svoje ogorčenje in ji skušala kar najbolj mirno odgovoriti: »Veš deklica moja. to pa SAMO DEDEK MRAZ VE. če so ti otroci res tako zelo pridni!«
Domov sva odhajali obe rahlo razočarani. Deklica je na neljubi dogodek k sreči kmalu pozabila, jaz pa sem ga potisnila v temen kot svoje podzavesti. Sedaj pa. ko je vnovični prihod dedka Mraza z vsakim dnem bližji, sem morala napisati te vrstice, da bi člani občinske zveze prijateljev mladine vedeli (če tega morda ne vedo?), kako nekateri posamezniki omalovažujejo in kvarijo njihova prizadevanja o enotnem obdarovanju otrok.
Prepričana sem. da so osebam. ki so nastopile v vlogi dedka Mraza, bila znana ta prizadevanja, a so kljub temu in brez kančka slabe vesti, delile posebna darila.
Celo kot laik bt lahko spregovorila še o tem. kako nevzgojno je takšno posebno obdarovanje, saj v otroku budi zavest, da je pomembnejši in boljši od drugih, ker ga je dedek Mraz bolje obdaril kot druge. Pri ostalih otrocih pa se pri tem brez dvoma zbudi zavjft in grenko spoznanje. da tudi dedek Mraz nima enako rad vseh otrok. Pa kaj bi o vzgoji govorila tistim, ki so za vzgajanje usposob-' Ijeni!? Nesmiselno bi bilo tudi sedaj pogrevati in analizirati lanske napake. To tudi ni namen tega pisanja. Moja želja
Vegradov obrat DOM 101 seje s uveljavil Sirom po naši domovini, poslovnih prostorov Aera, tozd (
je le ta. da se prizi^devanja občinske zveze prijateljev mladine in še posebej odbora za novoletne prireditve naj ne izrodijo! Ohranijo naj smisel, zaradi katerega srno jih uvedli: dedek Mraz naj osreči vse otroke enako!
Kjer staršem možnosti dopuščajo. naj svoje otroke obdarijo še doma. četudi s celo goro dragih daril, samo nikar naj takšni starši ne kvarijo veselja in sreče drugim otrokom. Vsem. lei se trudijo za lepše novoletno praznovanje naših najmlajših, se v imenu otrok in v imenu staršev zahvaljujem za prizadevanja in jim želim pri nadaljnjem delu veliko, veliko uspehov.
MAMICA
Pripis:
Prosim, če kljub moji anonimnosti objavite to pismo. Upam namreč, da bodo članek prebrali tisti, ki bi zaradi opisanega morali imeti slabo vest in da bom s tem prispevkom morda preprečila ponovno zlorabo novoletnih prireditev. Hvala!
Občinsko
prvenstvo
invalidov
Invalidi društva invalidov Titovega Velenja so letos že desetič pripravili v počastitev občinskega praznika prvenstvo v šestih športnih panogah. Na tekmovanju je sodelovalo 48 invalidov, žal pa so bile med njimi le tri invalidke.
Rezultati: Kegljanje: 1. Božo Kompljenovič, 2. Teofik Sehič, 3. Jože Hribernik. Ženske: 1. Pepca Skornšek, 2. Zinka Kostanjšek, 3. Lojzka Zaleznik.
Streljanje: 1. Hinko Bola, 2. Franjo Zučko, 3. Silvo PeSak.
Balinanje: 1. Rudi Kopina, 2. Rudi Melanšek, 3. Rudi Hudarin.
Ribolov: 1. Martin Pliberšek, 2. Karel Brezovnik, 3. Franc Zevart.
šah: 1. Ismet Alič, 2. Fahrudin Softič, 3. Franc Zagorc.
Namizni tenis: 1. Matjaž Antlej, 2. Dragutin šafarič, 3. Edvard Centrih.
Na devetem avtotalyju pa so bili najboljši: 1. Valtter Golob, 2. Franc Oštir in 3. Stane Brglez. Uspešno sta nastopiti tudi edini voznici Silva Berlot in Marija Mravljak.	—ih
prostorskimi elementi že dobro frenutno zaključujejo z gradnjo trafika v Celju.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi ljubljenega sina
SAMIJA GREBENŠKA
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem. Samijevim vrstnikom iz hiše ter
znancem.	t
Zahvala velja tudi Kliničnemu centru Ljubljana, ortopedski bolnišnici Valdoltra, šolskemu dispanzeiju ZD Velenje, društvu invalidov, šoli XIV. divizije. KS Levi breg. udeležencem relija invalidov. DO ERA, DO RLV. govornikom in vsem. ki ste ga spremljali na zadnji poti ter mu darovali cvetje.
Mamica in oči.
ZAHVALA
Mnogo prerano je nehalo biti srce dragi hčerki in sestri
NATAŠI ACMAN
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje. ji poklonili cvetje
in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala delovni Organizaciji Modni salon in TGO — TOZD avtopdrk in duhovniku za opravljen obred.
:<•••«. ' * . vt.«•""'<;	'>'>< >'	■ !<•'
Žalujoči: atek. mamica in sestrica Mehta.
' 9>l»Ott»ii-UaJtr » Ht^.sr- ,1! j , .i\lT'!.'	tr-3»-3|,-«M» ..■■..
■. ■	'	f um
■		fflllll
		
zeleni vlak		
Nov zeleni vlak		
od 5. 10. 1981 dalje		
Na relaciji:		
TITOVO VELENJE-LJUBLJANA		
Vozni red:		
6.30	Titovo Velenje j	k 17.10
6.45	Šmartno ob Paki	16.54
6.59	Žalec	16.39
7.11	Celje	16.30
8.30	r Ljubljana	15.10
i .'AZEN OB SOBOTAH. NEDELJAH IN		
PRAZNIKIH		
gorenje
Tovarna gospodinjske opreme, n. sol. o., Titovo Velenje
Komisija za delovna razmerja
TOZD VZDRŽEVANJE, n: sol. o., Titovo Velenje
OGLAŠA
prosta dela in naloge
ODDELKOVODJA GRADBENEGA VZDRŽEVANJA
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	srednja tehnična šola gradbene smeri;
2.	4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti na področju vzdrževanja;
3.	poskusno delo v trajanju 60 delovnih dni.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE, TGO TITOVO VELENJE, Kadrovski sektor, Celjska 5/a, 63320 Titovo Velenje.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka •za prijavo.
Rokomet
Alpinistična šola za mlade
Šaleški alpinistični odsek ti-tovo Velenje bo tudi letos pri-1 pravil začetni alpinistični tečaj za vse mlade, ki imajo radi gore in bi radi spoznali alpinistične veščine. Vsi, ki se želijo vpisati v šolo alpinizma, naj pridejo v četrtek, 12. novembra ob 19. uri, v prostore Projektivnega biroja nad Elektrotehno (2. nadstropje). Seznanili se bodo s programom in potekom šole.
Šolo bodo vodili gorski reševalci, inštruktorji alpinizma in gorski vodniki Šaleškega alpinističnega odseka. Predavanja bodo popestrili z barvnimi diapozitivi o plezanju v domačih in tujih gorah.
Zamislimo se...
Zadnja vest
Uspela predstavitev sczda Gorenje
NK Rudar
Tako ne gre več naprej
Sedanje razmere v NK Rudar so se najbolje odrazile na gostovanju v nedeljo v Zenici, kjer so proti Čeliku doživeli najhujši poraz, odkar tekmujejo v drugi zvezni ligi. Srečanje so izgubili kar s 7:0. Na to tekmo so odpotovali samo z dvanajstimi (12!) igralci, tako da je imel trener na voljo le še rezervnega vratarja. Zaradi dveh rumenih kartonov sta ostala doma Djurič in Čelič, Mišetič pa mora zaradi izključitve v Vinkovcih počivati tri kola. Na pot ni odpotoval tudi Rus-mir, ki se je medtem že poslovil od Rudarja, doma pa je ostal tudi Kolenc, ker je prišlo pred odhodom do spora med igralci. Očitno je, da je disciplina zelo popustila, da trener nima s čim kaznovati igralcev za njihove izpade. V klubu ne deluje, disciplinska komisija, saj jih je od 31 članov izvršnega odbora ostalo le še nekaj. Na torkovo sejo, na kateri so ocenili sedanje stanje in se dogovorili za naprej, jih je prišlo le sedem. Tako seje izvršnega odbora že dolgo niso več sklepčne. In kje so ostali člani!? Na sestanku so povedali, da so le štirje odstopili, dva sta odšla zaradi zdravstvenih razlogov, ostali pa so se umaknili, ker so se menda ustrašili nakopičenih težav, nekateri pa tudi zaradi tega, ker jim je bi bilo menda dovolj nenehnih obljub, da se bo nekaj (finančna rešitev) le ukrenilo. Ne glede na to pa so na seji sprejeli sklep, da bodo za te, ki so kar tako po domače stisnili
rep med noge, zahtevali partijsko odgovornost, saj so funkcijo člana izvršnega odbora vendarle sprejeli zavestno.
In kakšno je trenutno stanje v Rudarju? Klub ima kar za 410 starih milijonov neplačanih računov. Desetim delavcem, ki so redno oziroma honorarno zaposleni v klubu, ne morejo izplačevati redno dohodka, enako štipendij igralcem. Uprava (člani, ki so pač še ostali v klubu) ima •pred vsakim gostovanjem težave, da dobi denar za pot. Vse to je vplivalo na to, da je popustila disciplina, da igralci igrajo brezvoljno, tudi neodgovorno, posledica tega — nenehni porazi. Ob vsem tem pa je treba tudi zapisati, da nekateri igralci (starejši), vendarle ne pokažejo dovolj oziroma da niso pripravljeni pomagati klubu v sedanjih težkih razmerah. Ze pred časom, ko je položaj na prvenstveni lestvici postajal kritičen, so jih sklicali na sestanek, na katerem so jih seznanili z razmerami v klubu, finančnim položajem, in da do redne skupščine ni izgledov, da bi težave hitro odpravili. Igralci so tedaj z razumevanjem sprejeli vse to ter obljubili, da bodo ne glede na neredno izplačevanje nagrad, dajali na igrišču vse od sebe, Sami so namreč tedaj trdili, da še ni vse izgubljeno. Zato moramo pritrditi besedam, ki jih je izrekel na torkovem sestanku Jože Mraz, ki je po sili prilike moral prevzeti mesto predsednika predsedstva, da se igralci
obnašajo profesionalno, ko terjajo izpolnjevanje svojih zahtev, amatersko pa, ko morajo sami nekaj pokazati. K temu je namreč treba dodati, da toliko kot v tem letu doslej za njih še ni bilo storjenega. Kot smo slišali na sestanku, so vsem igralcem uredili zaposlitev, enako stanovanja. Pritrditi pa bo tudi treba, da igralci pa tudi trenerji od obljub ne morejo živeti, živeti v veliki negotovosti ali bo ali ne denar.
Skratka, klub se je znašel v položaju, ko bo treba narediti konec takšnemu životarjenju in trezno razmisliti kako naprej. Enako razmišlja sedanje okrnjeno Rudarjevo vodstvo, ki se je že sprijaznilo, da ni več praktičnih možnosti za obstanek v drugi ligi. Dejali so, da bodo prvenstvo častno odigrali do konca, medtem pa pripravljali mlado moštvo.
Do tesnejšega sodelovanja naj bi prišlo tudi zNK Šmartnoin NK Usnjar. V ta namen so na torkovo sejo povabili predstavnike obeh klubov, na koncu pa imenovali komisijo, ki bo pripravila načrt razvoja nogometa v Šaleški dolini v prihodnje.
Povedali so tudi. da bodo takoj po končanem jesenskem delu prvenstva sklicali sejo skupščine N K Rudar, na kateri bodo morali seveda še enkrat spregovoriti o nastalem položaju, razmerah vi klubu. sprejeti pa predvsem konkretne rešitve za nadaljnji razvoj NK Rudar. -
S. Vovk
RK Velenje
Ne vedo za poraz
VELEBLAGOVNICA
nama
VELENJE
Na športnem oddelku nudimo veliko izbiro zimske konfekcije, smučarskih čevljev, smuči in vezi.
ZA NAKUP SE PRIPOROČAMO!
J
V drugi zvezni rokometni ligi so do konca jesenskega dela tekmovanja še tri kola, na vrhu pa so rokometašice Velenje, ki so v osmih prvenstvenih kolih dosegle kar osem zmag. Seveda imajo tudi največje možnosti za osvoji-
Letošnje prvenstvo ste začeli z željo, da osvojite prvo mesto?
,,Takšno upanje je povsem stvarno, saj nam je lani le za mesto ,,ušla" uvrstitev v 1. B ligo. Torej je bilo že s tega stališča normalno pričakovati, da bomo star-
tev jesenskega naslova. Z dosedanjo igro so torej dokazali, da so na dobri poti, da uresničijo svoj letošnji cilj — osvojitev prvega mesta in uvrstitev v višjo ligo. Po zmagi v osmem kolu proti ekipi Trokuta iz Rajičev, to tekmo so igralke iz Titovega Velenja dobile zlahka, pa čeprav so igrale s polovično močjo, smo zaprosili za kratek pogovor njihovega trenerja Antuna Bašiča.
Z igro, ki so jo pokazale igralke ste seveda zadovoljni?
,, Mislim, da se kvaliteta naše igre stopnjuje, saj igramo iz tekme v tekmo bolje, bolj uigrano. To je posledica tudi tega, ker so razmere v ekipi lahko rečem, da idealne. Prijateljstvo, tovarištvo med dekleti je na zavidljivi višini, z njimi in med njimi nobenih problemov. Dejansko jih občudujem glede na to, da se nenehno selimo. Lahko bi celo rekel, da ne vemo, čigava ekipa smo. Saj smo že v tem prvenstvu nekaj tekem kot domača ekipa morali odigrati v Celju oziroma v Slovenj Gradcu."
tali na prvo mesto. V dosedanjih osmih kolih smo dosegli več kot smo načrtovali, pa čeprav imamo v tem trenutku manj kvalitetnih igralk, kot smo jih imeli lani. Pozna se tudi, da smo letošnjo prvenstveno sezono začeli brez dveh izkušenih igralk, to je Dobrile Golič, za katero je vprašanje, če bo še lahko igrala in Nataše Frangeš, ki je bila odsotna zaradi porodniškega dopusta. Slednja je te dni že začela spet trenirati. Z njeno vrnitvijo bomo v spomladanskem delu gotovo precej močnejši. To sicer ni gol igralka, ampak vodja ekipe, vodja v igri, igralka, ki zna spodbujati svoje soigralke."
Do konca jesenskega dela tekmovanja so še tri kola. Kaj pričakujete od njih?
,,V preostalih treh tekmah bomo še dvakrat gostovali, eno tekmo pa odigrali doma. Upamo, da bomo nadaljevali prvenstvo v sedanjem slogu. Skratka, želimo si, da bi ga končali, brez izgubljene točke. To bi bil seveda velik podvig."	S. V.
Upoštevajmo prometno varnost
Varnosti na cestah posvečamo vse več pozornosti. Skušamo vplivati na posameznike, da bi upoštevali cestno prometne predpise in tako storili res vse, da ne bi prišlo do nesreče. Samo majhna nepravilnost oziroma nepazljivost na cesti, pa se že pripeti nesreča, ki je tako boleča, saj se ne redko konča s smrtnim izidom, ali pa hudimi telesnimi poškodbami. Seveda pa ne moremo niti mimo velike materialne škode. V enem samem trenutku nepazljivosti uničimo avtomobil, za katerega smo morali več let skrbno varčevati. Takole je bilo tudi z avtomobilom, ki smo ga pred dnevi posneli na klancu v Vinski gori.
S pol moči
Rokometašice Velenja so v osmem kolu premagale ekipo Dl Trokut iz Rajičev kar z devetimi goli razlike. Rezultat srečanja je bil 31:20 (17:5). Tekmo so odigrali v Celju zaradi zasedenosti Rdeče dvorane. Razlika v kvaliteti obeh ekip je bila zelo velika, zato domačim igralkam ni bilo treba igrati s polno močjo. Če bi bile tudi v drugem polčasu igrale enako napadalno kot v prvem, potem bi bil rezultat lahko enkrat večji. Seveda pa ni
bilo treba trošiti toliko moči, ampak jim je trener v drugem polčasu dovolil malo razigravanja.
Tako so s 16 točkami seveda še vedno na prvem mestu in so doslej še edina ekipa brez poraza.
Velenje: Hleb, Špoljar 5, Trbulj 1, Golič 5, Omerovič 6, Djordjevič 3, Bovha 9, Jurjovec 1, Rednak, Bašič.
Visok poraz
Igralci Šoštanja so v preteklem kolu gostovali v Varaždinu, kjer so
se sestali z Varteksom. šoštanjčani so se domačim igralcem dobro upirali le v prvem polčasu, ki se je končal z rezultatom 14:12, v drugem polčasu pa so domači rokometaši dodobra napolnili njihovo miežo, saj je bil na koncu rezultat 35:26 za Varteks.
V soboto bo v Rdeči dvorani zelo zanimivo srečanje, saj se bodo Šoštanjčani sestali z Zagrebom, ki vodi na lestvici. Zagrebčani imajo 15 točk, doslej so samo eno srečanje igrali neodločeno, Šoštanjčani pa so ž 10 točkami na petem mestu.
Ne gre
Rokometašice Šmartnega ob Paki, ki tekmujejo v slovenski ligi, niso uspele premagati v devetem kolu druge ekipe ljubljanske Olimpije, pa čeprav so gostje za mesto za njimi — na predzadnjem mestu. Gostujoče igralke so bile ves čas boljše in tekmo dobile z rezultatom 18:13(10:7).
Zaživela je gara jurišev
Dijaki Rudarskega šolskega centra smo 30. oktobra obiskali Graško goro, kjer smo se poklonili padlim na tem področju. V ta namen je kulturno umetniško društvo šole pripravilo bogat kulturni program. Poleg učencev oziroma kulturnih referentov razreda, so se manifestacije udeležili tudi predstavniki zveze borcev. Ti so izrekli pohvalo dijakom in učiteljem Rudarskega šolskega centra, ki s takšnimi slovesnostmi obujamo spomin na težke dni naše revolucije.
Komemorativno slovesnost na Graški gori smo sicer dobro pripravili, vseeno pa se je potrebno zamisliti nad udeležbo, katera je bila vse prej kot množična. Ob takih dneh, ko se spominjamo na tisoče padlih za našo svobodo, bi lahko organizirali množičnejše komemoracije, tudi na občinskem nivoju.
Matjaž Zagoričnik
Zadnji dan si je 6. sejem sozda Gorenje ogledal, med drugimi, tudi predsednik izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, Janez Zemljarič. Sejem so si ogledali tudi Andrej Verbič, Janez Bedina, Jernej Jan, predsednik Gospodarske zbornice Bosne in Hercegovine in delegacija deželne vlade avstrijske zvezne dežele Gradiščansko, ki si je ogledala tudi TGO Gorenje
Včeraj je bila v Rdeči dvorani v Titovem Velenju zaključena že tradicionalna vsakoletna predstavitev sozda Gorenje. Poglavitna misel letošnjega 6. sejma je bila, kot smo že poročali, prikaz razvojne moči in usmeritve Gorenja, ogledali pa so si ga številni poslovni partnerji iz domovine in tujine, predstavniki znanstveno-raziskovalni in visokošolskih institucij ter drugi.