Obiskovalci dobrodelne prireditve pokazali, da jim za otroke i ni vseeno J STRAN 11 _ _ _ _ &£f:J ŠTEVILKA l.f-TOXLV, 22, MAREC 2013 CENA 1.58 EUR naroČila kurilnega olja tel. 03 891 56 11 Pošto v Nazarjah so preselili V Mozirju gostili valifikacijski v nove prostore, v novi in rating turnir v standardnih stanovanjsko poslovni in latinskoameriških plesih objekt STRAN 5 STRAN 17 BENCINSKI SERVIS LETUŠ Oglasi 7iJrtfLi crili / 3319 Nnirjt / Slnhvtiiiji Ti 83 839 4 2 II / H: D70 744 574 / Fl 03 839 42 I I www g s na za rje .si 7>ilrtfLi crili 37 / 3331 Nnirjt / Slnhvtiiiji Ti 83 839 4 2 II / H: D70 744 574 / Fl 03 839 42 I I www g s n a za rje .si 6. april 2013 ob 20, uri Jan I Plestenj: Športna dvorana Mozirj^ Cena vstopnic; -15,00 EUR Ido5 aprila), - i0,00 EUR I na dan hum l'4 I Pitfl|if«l»J» wtoptac: TunsWm ¿sAdia Mrt»TL.rnim [Moiifle, nasproti UjKavpe^» centra), E™fHiir-&vj pr ja m 'ii<:j Mire!. rom ilc-,'2-je, www evenUm ■ I n fd: 'i'c ■ j .Hi r; ■ Ln i'.-^tVi il-11 53 Med yhitj pitjerimi kupcHti bome yj il-jl-, uiiitun dvj «einu.L, ü btiili prejela vrtopnl» u koncert. Tokrat h. i ¡neb nikkinjtn MihH Gotob, 2, Gomil Ciwli In tut BOVA, WM149; ttireburti i vtketa uitopn Umtlinl awki|. Me,1 p i tuita m u Mailrju, Moje ine in priimek: MoJ nailov: Tel,/GSM; 14: .ilr;;e i - aor- iek r alep Le na ar '3a ši ca poi l|-.s na r.Hilcv ran Sa^njska »sla , 3331 Nszsrje 2 Savinjske novice št. 13, 29. marec 2013 I Iz vsebine: Tretja stran Tema tedna: Voda - ostaja vir življenja ali postaja vir dobička? .... Voda - nafta 21. stoletja Novembrske poplave 2012: Bodo občine vendarle že dobile denar za intervencijske stroške?...................................5 Kolegij županov: Nujna racionalizacija ali tiha centralizacija davčne uprave?..........................5 Sejem Dom 2013: Proles za napredek v lesarski panogi.............7 ASC 2000 Mozirje v stečaju: Rigorozna odločitev zaradi upada prodaje .. 8 Glamping: Kljub idiličnim lokacijam v domačih krajih bo prvi glamping v Poljanski dolini.....9 Nazarje: Rojstvo zdravstvenega doma.........................10 Brata Tominšek: Zavedna Slovenca in velika ljubitelja planin ......................................... 15 Vrtec Gornji Grad: Ob dnevu žena zaplesali v pomlad................................................................19 Spomnim se, da so že takrat, ko sem še hodil v šolo, nekateri znanstveniki napovedovali, da bo v 21. stoletju pitna voda to, kar je bila v 20. stoletju nafta. V Organizaciji združenih narodov (OZN) so ta opozorila vzeli resno in dali izdelati pregled svetovnih zalog pitne vode. Le-ta kaže, da je skoraj 96 odstotkov zalog sladke vode na našem planetu pod zemeljsko površino. Omenjena študija ugotavlja, da poraba vode hitro narašča. 65 odstotkov vse porabljene vode gre za zalivanje in namakanje površin, torej za kmetijstvo, četrtina se je porabi za uživanje, preostalo desetino pa porabi industrija. Unescovi strokovnjaki opozarjajo, da človeštvo potrebe po pitni vodi čedalje bolj zadovoljuje s podtalnico: države Evropske unije na primer 70-odstotno, Savdska Arabija pa že 100-odstotno. Prof. dr. Dušan Plut, strokovnjak za področje hidrogeografije, meni, da so spričo dejstva, da gre za nenadomestljivo surovino, eksistenčno pomembno za preživetje človeštva, v prihodnje zaradi vode možni tudi vojaški spopadi, zlasti v Afriki in na Bližnjem vzhodu. Do leta 2025 naj bi že tri milijarde ljudi živelo v državah, kjer bo občasno ali trajno pomanjkanje vode, podnebne spremembe pa bodo problem dostopa do pitne vode, ob nadaljnjem naraščanju prebivalstva, še zaostrile. Zmanjšanje porabe vode na prebivalca je zato eden izmed ključnih ukrepov, ki so potrebni. Z učinkovitimi sistemi namakanja, na primer s kapljičnim namakanjem, bi lahko porabo vode v kmetijstvu bistveno zmanjšali, poleg tega pa je za kmetijske dejavnosti primerna tudi reciklirana, prečiščena ali drugače uporabljena voda. Slovenija je v primerjavi z drugimi državami zelo bogata z zalogami pitne vode, zato se pomena varovanja tega naravnega bogastva (še) ne zavedamo dovolj. Prof. dr. Mihael Jožef Toman z Biotehnične fakultete v Ljubljani kot praktični dokaz temu izpostavlja brezobzirno polivanje gnojevke po kmetijskih (in nekmetijskih) površinah. Vendar tarča onesnaževanja voda nismo odrasli, ki danes tako ali drugače upravljamo z vodnim bogastvom, ampak naši otroci in vnuki. Da bi prihajajoči rodovi še lahko pili vodo iz pipe, moramo spremeniti naše zavedanje, zavedanje vsakega človeka posebej in družbe kot celote. V tem kontekstu je treba razumeti tudi odpor proti evropski direktivi o koncesijah za vodo, ki s sabo prinaša tveganje, da bodo v prihodnosti z vodnimi zalogami na svetu, torej tudi na Slovenskem, razpolagali le še bogati monopolisti. 4 ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 12, 22. marec 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com „ . ., . _ ____ __,„ Savinjske novice št. 12, 22. marec 2013 3 Tema tedna, Aktualno 22. MAREC, MEDNARODNI DAN VODA Voda - ostaja vir življenja ali postaja vir dobička? Danes, 22. marca, obeležujemo mednarodni dan vode, katerega namen je opozarjati javnost na življenjski pomen sladke vode. Leto 2013 je tudi mednarodno leto sodelovanja na področju voda, aktivnosti v zvezi s tem potekajo pod sloganom Vode povezujejo. Temi povezovanja se tako posveča tudi letošnji dan voda. A bolj kot povezovanje pozornost vzbuja trženje oziroma možnost trženja voda, polemike o tej problematiki je spodbudil predlog evropske direktive o koncesijah za vodo, ki je po mnenju nasprotnikov le krinka za možnost privatizacije vodnih virov. MONOPOLISTE ZANIMA DOBIČEK, NA VLAGANJE POZABLJAJO Evropska direktiva o koncesijah za vodo, če bo sprejeta, naj bi po prepričanju predlagateljev vnesla več preglednosti in bolj smiselno porabo sredstev v sistem javnega naročanja, hkrati naj bi omogočala boljši dostop srednjih in malih podjetij na trg javne oskrbe. Nasprotniki trdijo, da je predlog direktive pisan na kožo monopolistom, ki želijo s pitno vodo kovati dobičke. Privatizacija vode naj bi po navedbah zagovornikov omogočala hitro zagotovitev pitne vode večini prebivalstva, saj tak model omogoča velika vlaganja, a izkušnje iz številnih držav govorijo drugače. Privatni ponudniki so v večini močno podražili cene vode in priklju- čitev na vodovod, monopolni status pa jim omogoča še nadaljnje poljubno zviševanje cen. Poleg tega se je do sedaj izkazalo, da monopolisti delujejo le v smeri dobička, na obnovo in vlaganje v infrastrukturo pa večinoma pozabljajo. O SPREJETJU DIREKTIVE JESENI Dostop do pitne vode je temeljna človekova pravica, zato privatizacije vodnih virov ne smemo dovoliti. Tako menijo v Evropski zvezi sindikatov javnih uslužbencev, v okviru katere deluje tudi sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Zato zbirajo podpise za evropsko državljansko pobudo, s katero hočejo doseči spremembo predloga evropske direktive o koncesijah za vodo. Po podatkih spletne strani www.right2water.eu so doslej zbrali 1,13 milijona podpisov. To je dovolj za obvezo evropski komisiji, da pripravi spremembe zakonodaje ali utemeljen ugovor. Evropski parlament naj bi direktivo obravnaval jeseni, visok odstotek nasprotnikov pa kaže na to, da sprejetje slednje ni več samoumevno. NOVE DAJATVE NA PODROČJU VODE SE ŽE UVAJAJO Na področju upravljanja voda se je v zadnjih mesecih že dogajalo marsikaj pomembnega za državljane Slovenije, torej tudi za Zgornjesavinj-čane. Z novim letom je pričela veljati Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. S tem je država oblikovanje cen ko- munalnih storitev prepustila občinam, posledično je pričakovati podražitve, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in čiščenje odpadnih vod. Direktor Komunale Mozirje Andrej Ermenc je decembra, ko smo o omenjeni tematiki za naš časopis že pisali, povedal, da se poleg višjih cen obstoječih postavk obeta nova, in sicer omrežni-na, ki bo bistveno prispevala k višjemu znesku na položnicah. Denar bo odtekal v občinske proračune in bo namenjen investicijskemu vzdrževanju vodovodne infrastrukture. Po decembrskih obljubah podražitve je Evropska unija tudi v januarju poskrbela za novo dajatev. Potrebno bo namreč še posebej plačevati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh, torej deževnice. A kot sta povedala Andrej Ermenc in direktor gornjegrajske Komunale Zdenko Purnat, nova storitev zaradi številnih nejasnosti v uredbi še ni aktualna za našo dolino. Tatiana Golob f A Na svetovni dan voda, 22. marca, se je v Sloveniji uradno začel mesec čistilnih akcij, ki letos poteka pod sloganom Očistimo Slovenijo ..., dokler ne bo čista ...! Seznam čistilnih akcij 2013 je na ogled na spletni strani http://ebm.si/cistilne. Seznam zbirnih mest se še dopolnjuje, za sedaj je iz seznama razvidno, da bodo čistilne akcije jutri, 23. marca, potekale v občinah Ljubno in Lučah, 25. marca v mo-zirski in 13. aprila v solčavski občini. KOORDINACIJA DRUŠTEV UPOKOJENCEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Poziv upokojencev za ureditev razmer v zdravstvu Koordinacija društev upokojencev Zgornje Savinjske doline, v katero spadajo društva upokojencev Gornji Grad, Bočna, Šmartno ob Dreti, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno ob Savinji, Lu-če, Solčava in Mozirje, se na rednih srečanjih posvečajo temam, ki so blizu upokojencem, in temam, ki se tičejo vseh občanov Zgornje Savinjske doline. Koordinacijo vodi predsednik Društva upokojencev Gornji Grad Toni Rifelj. Na zadnjem srečanju v Bočni so podrobneje obravnavali tudi problematiko zdravstva in sprejeli izjavo za javnost, pod katero se je podpisalo vseh devet predsednikov. V izjavi so zapisali: »Pozivamo župane in županjo ter občinske svete občin Gornji Grad, Nazarje, Mozirje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče in Solčava, da zagotovijo nemoteno delovanje nujne medicinske pomoči v Zdra- vstveni postaji Nazarje, da zagotovijo sredstva za obnovo in razvoj v Zdravstveni postaji Nazarje ter, da zagotovijo nemoteno oskrbo zdravstvenih in specialističnih storitev v Zdravstveni postaji Nazarje. Zagotavljanje zdravstvenih storitev vsem občanom je obveza lokalnih politikov.« Upokojenci, ki menijo, da so med najpogostejšimi uporabniki zdravstvenih storitev, so z zaskrbljenostjo spremljali dogajanje na področju zgor-njesavinjskega zdravstva in zahtevajo od lokalnih politikov, da še naprej zagotavljajo standarde na področju zdravstva, kakršni so sedaj. Štefka Sem Toni Rifelj je povedal, da se je pod poziv županom podpisalo vseh devet predsednikov društev. (Foto: Štefka Sem) 4 Savinjske novice št. 13, 29. marec 2013 Aktualno NAZARJE Slovesno ob odprtju novih prostorov pošte Županja Majda Podkrižnik in direktor celjske poslovne enote Dušan Gomboc sta prerezala trak pred objektom. (Foto: Marija Lebar) V ponedeljek, 18. marca, je celjska poslovna enota Pošte Slovenije v sodelovanju z občino Nazarje pripravila krajšo slovesnost ob odprtju novih prostorov poslovalnice v Nazarjah. Županja Majda Podkrižnik in direktor celjske poslovne enote Dušan Gomboc sta prerezala trak pred objektom in odprla nove prostore za obiskovalce. Pridobitev je blagoslovil župnik Franc Kovše. Slednji je v nagovoru dejal, da želi Pošta Slovenije slediti potrebam časa, zato je bila odločitev za nove prostore razumljiva. »Prepričani smo, da so sodobno opremljeni prostori prijazni tako za naše stranke kot tudi za zaposlene,« je dejal Gomboc. Novi prostori so veliki 161 kva- dratnih metrov, kar bo za štiri zaposlene olajšalo delo. Dostop je prilagojen tudi za invalidske vozičke. Za celotno investicijo je Pošta Sloveni- je namenila 327.000 evrov. Županja Podkrižnikova je v svojem govoru oživila zgodovino poštne poslovalnice v Nazarjah vse od leta 1948 do tokratne pridobitve. Dejala je, da so se občani novih prostorov veselili, priložnost za selitev iz stare lokacije pa je dozorela, ko je bil zgrajen nov stanovanjsko poslovni objekt v središču Nazarij. Spomnila se je upokojenega poštarja Antona Lenka iz Naza-rij, ki je dobršen del svojega življenja posvetil pošti in je bil navzoč tudi na tokratni otvoritvi. Kljub neprijaznemu sneženemu vremenu se je slovesnega dogodka udeležilo precejšnje število vabljenih gostov, občinskih svetnikov in ostalih krajanov. Kulturni del dogodka so oblikovale mlade pevke I-zborčka z nazarske osnovne šole. Po slovesnosti sta sledila ogled novih prostorov in prijetno druženje. Marija Lebar NOVEMBRSKE POPLAVE 2012 Bodo občine vendarle že dobile denar za intervencijske stroške? V začetku prejšnjega tedna je ministrstvo za kmetijstvo in okolje občinam poslalo dopis o vračilu dela sredstev, ki so jih porabile za odpravo posledic novembrskih poplav. Vlada je sklep o povrnitvi stroškov zavzela 7. marca. Že pred tem so z ministrstva za okolje odgovorili tudi na odprto pismo, ki so ga nanj naslovili župani. V njem so bili navedeni zneski, do katerih naj bi bile občine upravičene. V dopisu iz prejšnjega tedna je ministrstvo zapisalo: »Vljudno vas prosimo, da do 15. marca 2013 dostavite naslednjo dokumentacijo, ki se nanaša na izvedene ukrepe po poplavah med 4. in 7. novembrom 2012: končno poročilo o izvedenih ukrepih, seznam objektov, na katerih so bili intervencijski ukrepi izvedeni, odločitev pristojnega organa občine o izvedbi ukrepa, račune oz. situacije za izvedena dela, potrjene s strani nadzornika občine in kartico konta za leto 2012 in 2013, iz katere je razvidna realizacija plačila in potrdilo AJPES-a o plačilu intervencijskih sredstev.« Občine so upravičene do presežnih sredstev, torej do zneska, ki presega obvezno občinsko rezervo, ki znaša 1,5 odstotka občinskega proračuna. Po sklepu vlade, ki je bil priloga zgoraj omenjenemu dopisu, gre občinam Gornji Grad 27.708 evrov, Ljubno 271.482, Luče 98.938, Mozirje 5.958, Nazarje 24.853, Rečica ob Savinji 6.204 in Solčava 28.181 evrov. Navedeni zneski, te smo zapisali brez centov, seveda ne predstavljajo višine stroškov, ki so jih posamezne občine porabile za intervencijske ukrepe, saj morajo občine stroške poplačati najprej iz svoje obvezne rezerve, šele razliko bo pokrivala država. Dve občini, to sta Ljubno in Nazarje, pa sta proračunsko rezervo porabili že med letom za odpravljanje posledic poplav iz preteklosti. Sredstva bo občinam nakazalo finančno ministrstvo na podlagi ustrezne dokumentacije, ki mu jo bo posredovalo kmetijsko ministrstvo. Kdaj bo denar tudi nakazan, še ni znano. Marija Lebar KOLEGIJ ZUPANOV O DAVČNI UPRAVI Nujna racionalizacija ali tiha centralizacija? Vodja mozirske izpostave Davčnega urada RS v Mozirju Irena Vozlič Prpič je na zadnjem sestanku zgornjesavinjske župane obvestila, da se pripravlja reorganizacija davčne uprave in da je v upravnem centru v Mozirju predvidena le davčna pisarna in ne več izpostava, kot je bilo to doslej. Kot zatrjujejo pristojni na republiški upravi, se storitve za občane s tem naj ne bi spremenile. V Mozirju je šest zaposlenih, ena od njih dela izključno na projektih, ostale pa so v lanskem letu izpeljale 17.876 upravnih postopkov, izdale več kot 4.000 potrdil in opravile okoli 8.000 informativnih izračunov dohodnine. Kot je dejala Vozlič-Prpičeva, je njihovo delo vezano tudi na sodelovanje z ostalimi službami v upravnem centru, kot je upravna enota, center za socialno delo, notarji ... Ker želi DURS znižati stroške, ki jih plačuje za najemnino in za potne stroške zaposlenih, je selitev v Velenje najbrž neizogibna. V Mozirju naj bi nekajkrat na teden delovala davčna pisarna, podrobnosti še niso dorečene. V Zgornji Savinjski dolini je okoli 8.000 zavezancev za dohodnino. Mnogi se osebno obračajo na sodelavke na izpostavi za različne informacije, osebni stik se takim strankam zdi najboljši, da razjasnijo svoje dileme ali pa vložijo različne obrazce. Številni med njimi so ob nameravani selitvi že izrazili nasprotovanje temu. Župani so se z informacijo seznanili in izrazili obžalovanje. Menili so, da se tako Zgornja Savinjska dolina vse bolj siromaši in da se hkrati z racionalizacijo dogaja tudi centralizacija. Marija Lebar Savinjske novice št. 13, 29. marec 2013 5 Iz občin, Gospodarstvo, Oglasi OBČINSKI SVET NAZARJE Svetniki sprejeli soglasje k splošnim pogojem za dobavo toplote V četrtek, 14. marca, so se na 21. redni seji zbrali nazarski občinski svetniki. Na dnevnem redu je bilo precej aktualnih točk, med njimi o soglasju k Splošnim pogojem za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja v občini. Sprejemali so tudi več odlokov s področja urejanja okolja. Že na 20. redni seji so svetniki imeli na mizi predlog Splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote v občini, ki ga je predlagala Energetika Nazarje. Za to točko so se takrat zanimali tudi občani in bili zato prisotni na seji občinskega sveta. Ker so imeli svetniki na predlagani dokument precej pripomb, so se dogovorili, da predlagatelj splošne pogoje dopolni. To je bilo sedaj tudi stroje-no, kot je povedal prisotni predstavnik Energetike Jaka Vačovnik. V razpravi je svetnik Janez Šti-glic dejal, da so pripombe v dopolnjen dokument vnešene korektno, ne strinja pa se z določilom 7. toč- ke 25. člena, v delu, ko govori o tem, kdaj odpoved pogodbe o dobavi toplote ni mogoča. Že pred časom je na to temo vložil amandma, ki pa ga občinski svet na podlagi s strani županje nekorektno posredovane informacije o odločbi Ustavnega sodišča ni sprejel, je dejal. Citirana odločba se je po njegovem nanašala na stari zakon o energetskem gospodarstvu, kasneje je bil sprejet nov področni zakon. Tako se je namerno usmerjala pozornost drugam, je prepričan Štiglic. Vačovnik je ob tem dejal, da je dikcija člena predpisana. Za sprejetje splošnih pogojev je po razpravi glasovalo sedem svetnikov, dva sta glasovala proti, dva pa sta se vzdržala. Sledilo je sprejemanje Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko obrtne cone Prihova. Kot je razložila Lucija Poličnik z medobčinskega urada za okolje in prostor, sedaj veljavni odlok ne ustre- za dejanskemu stanju na terenu. Gre le za območje nekdanjega El-kroja in zato, da se v dokumentu uredijo nekatere dejavnosti, ki so se v preteklosti tu že izvajale, v prostorskem aktu pa niso bile na- Prejšnji teden je hrvaški Dukat, ki je hčerinska družba Lactalisa, nakazal kupnino za 50,3-odstotni delež Ljubljanskih mlekarn. Francoski Lactalis se je za prodajo delnic že lani jeseni dogovoril z NFD Holdingom, s Factor banko, skladom KD Delniški Dohodkovni, KD Banko in Savo. Potem ko je v februarju prejela odobritev slovenske agencije za varstvo konkurence, bo morala družba skladno z zakonom objaviti prevzemno vedene. Predhodno je osnutek odloka obravnaval področni odbor, je povedal predsednik Bojan Štrukelj. Odlok so svetniki sprejeli po skrajšanem postopku. Marija Lebar ponudbo še za preostali delež. Vodstvo Ljubljanskih mlekarn je ob tem izrazilo upanje, da bo večinski lastnik ohranil proizvodnjo in okoli 550 delovnih mest. Iz Dukata pa so sporočili, da »Dukat z večinskim deležem v Ljubljanskih mlekarnah kot član skupine Lactalis krepi poslovanje in svoj tržni položaj v jugovzhodni Evropi,« so zapisale Slovenske novice. Marija Lebar LJUBLJANSKE MLEKARNE Največjo slovensko mlekarno prevzel Dukat PODJETJE KARBON Kako zagotoviti večjo učinkovitost ravnanja z izrabljenimi vozili? Po definiciji je izrabljeno motorno vozilo nerabno ali zavrženo vozilo, ki se mu je življenjska doba iztekla zaradi poškodb, starosti ali drugih razlogov in je zaradi tega Lani so v Karbonu razgradili 800 vozil. postalo odpadek. Vozilo je sestavljeno iz 10.000 različnih delov, zaradi nevarnih snovi v njih pa sodijo nekateri deli motornega vozila med nevarne odpadke. Stanje na področju razgradnje izrabljenih vozil v Sloveniji močno odstopa od zadanih ciljev, saj veliko izrabljenih vozil konča na divjih odlagališčih oziroma se nestrokovno razgradijo, za neuporabnimi deli pa se izgubi vsaka sled, kar predstavlja veliko nevarnost za okolje. v_ Pristojni državni organi se te problematike zavedajo, vendar reševanje tega problema zahteva veliko medresorskih usklajevanj. Ne samo tisti, ki se ukvarjajo s prevzemom in razgradnjo izrabljenih motornih vozil, vsi, predvsem pa zadnji lastniki, bi se morali zavedati, kako zelo pomembno je, da so vozila, ki so sestavljena iz več ekološko oporečnih se- Z različnimi akcijami spodbujajo lastnike, da izrabljeno vozilo oddajo v razgradnjo. stavin, pravilno razgrajena. Zato v družbi Karbon vsako leto izvedejo kakšno posebno akcijo, v kateri zadnje lastnike vozil opogumijo k temu, da jih pripeljejo v razgradnjo in nagradijo. Iz teh razlogov smo v podjetju KARBON pripravili akcijsko ponudbo, s katero želimo vzpodbuditi imetnike k predaji izrabljenih vozil v pooblaščene obrate za razstavljane, kjer jih bodo strokovno in v skladu z zakonodajo razstavili. Tako bo odsluženo vozilo na okolju prijazen način uničeno, pridobljene surovine pa se bodo lahko ponovno uporabile v proizvodnji novih vozil. Letošnja akcija, v Karbonu so jo začeli 15. februarja, trajala pa bo do 15. maja, bo potekala tako, da zadnji lastnik izrabljenega motornega vozila tega pripelje v obrat za razstavljanje vozil v Velenju. »Pri nas bo prejel potrdilo o uničenju vozila, ki ga mora predložiti ob odjavi iz prometa. Poleg tega bo vsak zadnji lastnik motornega vozila, ki bo tega pripeljal v obrat za razstavljanje, prejel gotovinsko plačilo ter bon ugodnosti »CAR BON«, s katerim bo lahko koristil določene servisne usluge pri novem vozilu,« pravi Peter Sever iz Karbona. Po nekaterih podatkih je letno v Sloveniji blizu 50.000 izrabljenih motornih vozil. 10 odstotkov je zajetih v razgradnjo tako, da končajo v novih materialih. To ni prva tovrstna akcija. Podobne so bile že prejšnja leta, z vsemi dosedanjimi pa so bili, pravijo, zadovoljni. Seveda bodo izrabljena vozila sprejemali v izgradnjo in izdajali potrdila o uničenju tudi po 15. maju, vendar takrat brez bona ugodnosti. PR _J 6 Savinjske novice št. 13, 29. marec 2013 Gospodarstvo, Oglasi SAVINJSKO-SALESKA GOSPODARSKA ZBORNICA Računovodski servisi lahko nudijo mnoge pomembne storitve Na Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici (SŠGZ) so v petek, 8. marca, pripravili srečanje, na katerem so svoje delovanje predstavile članice sekcije računovodskih servisov. Srečanja se je udeležila tudi predsednica zbornice računovodskih servisov pri Gospodarski zbornici Slovenije Polonca Podgoršek. Direktor SŠGZ mag. Franci Kotnik je ob tej priložnosti predstavil ključne usmeritve v delovanju zbornice za letošnje leto. jim strankam lahko nudijo kakovostne storitve, se morajo nenehno izobraževati in biti na tekočem s stalno se spreminjajočo zakonodajo, zato se redno srečujejo in na delovnih srečanjih izmenjujejo najnovejše informacije in izkušnje iz prakse. Polonca Podgoršek je izpostavila več področij, med njimi plačilno disciplino, kjer lahko servis svoje stranke obvešča o bonitetah in morebitnih tveganih poslovnih partner- Franci Kotnik, Petra Pleterski, Polonca Podgoršek in Janja Javornik (od leve) so predstavili delovanje sekcije in združenja računovodskih servisov. (Foto: Marija Lebar) Predsednica sekcije računovodskih servisov pri SŠGZ Petra Pleterski je uvodoma povedala, kako pomembna je vloga dobrega računovodskega servisa za podjetnika, še zlasti v teh zaostrenih poslovnih pogojih. Da servisi svo- jih. Lahko pomaga pri pridobivanju finančnih sredstev, izterjavah, nudi davčno svetovanje in nudi sprotne podatke, na osnovi katerih je mogoča stroškovna optimizacija in ustrezne poslovne odločitve. Da so te storitve res kakovostne, krovna zbornica vsako leto razglasi najboljše servise v posameznih kategorijah. Na srečanju je bila prisotna tudi Janja Javornik, direktorica enega od nagrajenih servisov Ažur konto. Franci Kotnik je povedal, da usmeritev delovanja SŠGZ v letošnjem letu ne bo bistveno drugačna od tiste v letu 2012. Lani sicer niso organizirali tradicionalne razvojne konference, saj zbornica aktivno sodeluje v pripravah na izdelavo regionalnega razvojnega programa 20142020. Posebno pozornost bodo namenili internacionalizaciji delovanja, s katero so začeli že pred časom s podpisom dokumenta o sodelovanju s Slovensko gospodarsko zvezo v Celovcu. Lani so podoben sporazum podpisali z gospodarsko zbornico iz Valjeva. Povezovanje z mednarodni gospodarskim okoljem bodo letos intenzivno nadaljevali. »Naš cilj je, da poskušamo našim članom in drugim poslovnim subjektom čim bolj učinkoviti odpreti vrata na tuje trge. Konkreten rezultat teh aktivnosti je program čezmejne- ga povezovanja malih in srednjih podjetij, ki ga bomo začeli v sodelovanju s Slovensko gospodarsko zvezo in še nekaterimi drugimi partnerji izvajati v maju,« je dejal Kotnik. Marija Lebar SEJEM DOM 2013 Proles za napredek v lesarski panogi Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je prejšnji teden potekal mednarodni sejem Dom, na katerem so predstavili ponudbo s področja graditeljstva in opreme za dom. Sejem so odprli v torek, 12. marca, zaprli pa v nedeljo, 17. marca. Na njem so sodelovala tudi zgornjesavinjska podjetja. Ob osrednji razstavi so potekali številni spremljevalni dogodki, med drugim konferenca o razvoju slovenskega lesarstva. Tokratni sejem je bil že 52. po vrsti, na njem pa se je na 24.000 kvadratnih metrih predstavilo 628 podjetij iz 33 držav. Med razstavljavci iz naše doline je bil nazarski Glin, ki je predstavil stavbno pohištvo in montažne hiše s poudarkom na energijsko varčnih oknih. Iz družbe Montažne gradnje Rihter so razstavljali konstrukcijske sisteme za gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš ter novo linijo tipskih hiš. Svojo ponudbo na področju daljinskega ogrevanja je predstavilo podjetje Biomasa iz Luč, Mizarstvo Me-lu ni razstavljalo neposredno, so pa te izdelke predstavili njihovi kupci. V sredo, 13. marca, so na sejmu v organizaciji oddelka za lesarstvo na biotehniški fakulteti ter Združenja lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije pripravili strokovno konferenco pod naslovom Proles, trajna promocijsko razvojna podpora gozdno lesni verigi v Sloveniji. Na dogodku so sodelovali tudi zgor-njesavinjski lesarji. Konferenca, ki ji je sledila aktualna polemika na okrogli mizi, je bila pripravljena na temo, kako rešiti slovensko lesno industrijo. Na osnovi predstavitve naših razmer in tujih izkušenj so iskali odgovor na vprašanje, ali tudi v Sloveniji potrebujemo Proles po vzoru avstrijskega Pro-holza in na kakšen način bi ga lahko vzpostavili. Govorniki so se strinjali, da je takšna organizacija nedvomno nujna, da se bo naša lesno predelovalna industrija nehala krčiti in dosegla preboj na tuja tržišča. Marija Lebar Savinjske novice št. 13, 29. marec 2013 7 VOLILNA SKUPSČINA OBMOČNEGA ZDRUŽENJA RDEČEGA KRIŽA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Delo utečeno, akcije prinašajo dobre rezultate KRVODAJALSTVO IN TEČAJI PRVE POMOČI MED PRIORITETAMI Delo v OZRK ZSD je že leta utečeno, njihove akcije pa zaradi prizadevnih prostovoljcev prinašajo dobre rezultate. Krvodajalstvo je med njihovimi prioritetami in v petletnem obdobju je OZ RK naše doline organiziral 45 krvodajalskih akcij, v lanskem letu se jih je udeležilo 1.086 ljudi. Lani so po večini krajevnih odborov podelili priznanja, te je prejelo 199 krvodajalcev. Med temeljne in prioritetne naloge izobraževanja štejejo tudi izvajanje tečajev prve pomoči, ki z leti postajajo vse bolj kompleksni. Število udeležencev se je iz leta v leto spreminjalo, v lanskem letu se je tečajev udeležilo 129 ljudi. Organizirali so tudi tečaje za bolničarje, in sicer za občini Ljubno in Rečica ob ASC 2000 MOZIRJE V STEČAJU Podjetje ASC 2000 trgovina, storitve in servis, d.o.o. iz Mozirja, je sredi preteklega meseca dalo predlog za stečaj. Razlog za tako rigo-rozno odločitev omenjenega podjetja naj bil velik upad prodaje v lanskem letu. Konec februarja je Okrožno sodišče v Celju izdalo sklep o njegovi insolventnosti in mu odobrilo brezplačno pravno pomoč ter za stečajnega upravitelja določilo Borisa Dolamiča. Po Dolamičevih besedah je za stečaj zaprosilo podjetje samo. Prav tako so zaprosili za brezplačno pomoč, ker nimajo sredstev za plačilo predujma. Kolikšna bo stečajna masa, bo znano, ko bo skladno z zakonom izvedena cenitev premoženja. »Upniki morajo prijaviti svoje terjatve v roku treh mesecev Savinji ter podjetje BSH. Skupaj z omenjenima občinama so ustanovili dve ekipi prve pomoči. OB NESREČAH POMAGAJO S PAKETI HRANE, OBLAČILI IN FINANČNO POMOČJO OZ in krajevni odbori so zelo prizadevni ob vsakih večjih naravnih nesrečah in tudi ob novembrskih poplavah lani so se skupaj s krajevnimi odbori povezali z občinami ter s skupnimi močmi pomagali prizadetim tako s pomočjo v obliki hrane, vode, oblačil kot tudi finančno pomočjo. V okviru socialne dejavnosti OZ deluje skladišče, ki ga obišče do 15 uporabnikov mesečno. Lani so skladišče preselili v pritličje stavbe Na trgu 20 v Mozirju in je odprto vsako prvo sredo v mesecu popol- od začetka, da lahko opravim preizkus terjatev,« je pojasnil Dolamič in dodal, da bo šele takrat znano, kakšno bo poplačilo upnikov. Podjetje ASC 2000 je začelo s svojim poslovanjem leta 1998 v prostorih Cinkarne v Ljubiji. Po štirih letih so prerasli prostorske okvirje in se preselili v nove prostore v Mozirju, kjer imajo sodoben pro-dajno-razstavno-skladiščni objekt. Od vsega začetka so specializirani za trženje instalacijskih sistemov za vodovod, ogrevanje, klima-tizacijo, obnovljivih virov energije in sanitarne keramike. V letu 2011 so po podatkih Ajpesa imeli za več kot milijon čistih prihodkov od prodaje in skoraj za dva tisoč čistega dobička. Marija Šukalo dan in vsak prvi ter tretji torek dopoldan. Oskrbovanje socialno ogroženih ljudi poteka tudi z razdeljevanjem prehrambenih paketov. Teh so v lanskem letu razdelili 374, pomoči potrebne osebe in družine pa so prejele tudi hrano iz intervencijskih zalog EU. V povprečju so letno iz teh zalog razdelili 15 tisoč enot izdelkov. DROBTINICA ZA TOPEL OBROK Ob pričetku šolskega leta je OZ RK pomagal tudi družinam s šoloobveznimi otroki. V lanskem letu je tako 98 otrok skupaj prejelo pomoč v vrednosti 1.980 evrov. Osnovnošolcem je namenjena tudi akcija Drobtinica, preko katere se za topel otrok šoloobve- Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje, ki združuje tudi okoli 130 gluhih in naglušnih iz Zgornje Savinjske doline, svoje poslanstvo opravlja že petdeset let. Da bi dejavnosti društva, ki je povezano v zvezo društev na nacionalni ravni, javnosti pobližje predstavili in da bi počastili visoki jubilej, bodo pripravili kar nekaj dogodkov. V ponedeljek, 25. marca, bodo znih otrok vsako leto zbere lepa vsota. V petih letih je bilo zbranih 16.863,71 evra, v lanskem letu 5.207 evrov. Vsa zbrana sredstva so prejele osnovne šole v kraju, kjer je akcija potekala. Otrokom je namenjeno tudi brezplač- no enotedensko letovanja na Debelem rtiču, ki se ga je v obdobju od leta 2008 do lani udeležilo 125 otrok. Letovanja so namenjena tudi starejšim, v istem obdobju se je letovanj udeležilo skupno 23 starejših, bolnih in osamljenih. Aktivisti RK iz naše doline so v lanskem letu organizirano pomagali še na številnih drugih področjih, njihovo delo je bilo tako uspešno tudi zaradi dobrega sodelovanja s številnimi organizacijami. Tatiana Golob ob 18. uri v knjižnici Velenje odprli razstavo ročnih del svojih članov, dva dni pozneje bodo v zgradbi, kjer ima društvo sedež, izvedli predavanje o gluhoti in predstavitev tehničnih pripomočkov. V petek, 29. marca, ob 18. uri pa bo v domu kulture v Velenju osrednja prireditev, na kateri bo osrednji govornik predsednik države Borut Pahor. Marija Lebar Organizacije V sredo, 6. marca, so se sestali člani Območnega združenja Rdečega križa Zgornje Savinjske doline (OZRK ZSD), ki aktivno deluje v vseh občinah naše doline. Srečanje je bilo namenjeno volilni skupščini in pregledu dela v obdobju 2008 do 2012. Območno združenje bosta po volitvah še naprej vodili dosedanji predsednica Ana Kladnik in podpredsednica Marija Ježovnik, delo sekretarke pa opravljala Ilka Kramer Marolt. Na skupščini so najbolj zaslužni prejeli priznanja RK za svoje delo. Ani Kladnik so na volilni skupščini Območnega združenja RK Zgornje Savinjske doline potrdili še en mandat predsednice. (Foto: Ciril M. Sem) Rigorozna odločitev zaradi upada prodaje MEDOBČINSKO DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH VELENJE Obeležili bodo 50 let delovanja 8 Savinjske novice št. 12, 22. marec 2013 Gospodarstvo GLAMPING, NOV TURISTIČNI PRODUKT V SLOVENIJI Kljub idiličnim lokacijam v domačih krajih bo prvi glamping v Poljanski dolini Ljubenski podjetnik in nekdanji poslanec državnega zbora Iztok Podkrižnik se je odločil, da bo svojo poslovno priložnost poiskal še v turizmu. Dlje časa je nastajala ideja o posebnih kam-pih, glampingih. Glamping je vmesna varianta med kampom in visoko kakovostnem turizmom. Kampiranje v lesenih hiškah in ne šotorih je privlačno predvsem za okoljsko ozaveščene goste. Investicija je veliko manjša, cenovno je mogoče dosegati dobre rezultate. Naložba v gradnjo hotela ali glampinga ni primerljiva, donosnost pa je v glampingu povrnjena veliko hitreje. »Ljudje si danes želijo dopustovati v stiku z naravo. Del glampinga so nočitvene kapacitete - lesene hiške, vse preostalo daje narava,« je povedal Pod-križnik. PRVI V POLJANSKI DOLINI Kje bo stal prvi glamping, je odvisno od lokalne skupnosti oziroma občine, kjer se bo dalo najprej urediti vsa dovoljenja. Kot vse kaže, to ne bo v Zgornji Savinjski, ampak v Poljanski dolini. Tam je podjetje IJP, katerega lastnik je Pod-križnik in se bo ukvarjalo izključno s turizmom, predstavilo smele načrte razvoja turizma. Prodaje zemljišča, na katerem bo podjetje postavilo 25 lesenih bivakov, manjši nastanitveni objekt, center dobrega počutja in javno kopališče, se je razveselil tudi župan občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež, ki je mnenja, da gre za razvojni potencial, od katerega bo imela korist vsa Poljanska dolina. Prvi Podkrižnikov poskus v Zgornji Savinjski dolini je propadel že pred leti zaradi nesprejetih občinskih prostorskih načrtov. Gradnjo v okolju, Gradnjo v okolju Zgornje Savinjske doline, ki Podkrižnika zanima, ovira tudi območje Nature 2000. (Foto: Štefka Sem) ki Podkrižnika zanima, ovira tudi območje Nature 2000. »Čeprav sem velik zagovornik zaščite narave, se zavedam, da je v Sloveniji kar 38 odstotkov zemljišč na območju Nature 2000, kar je visoka številka. Okoliške države imajo tega veliko manj in so o tem razmišljale že prej in sedaj nimajo težav s širitvijo turistične ponudbe na teh območjih,« je povedal sogovornik. ZEMLJIŠČE NA GOLTEH Na območju Golt imajo zemljišča na vrhu Medvedjaka, kjer bi z glampingom zelo obogatili turistično ponudbo. Seveda bi bila potrebna tudi ureditev turistične ceste, ki bi Ljubno ob Savinji povezovalo s Koroško. Golte namreč niso le zimski športni center, ampak so turistično zanimive vse leto, iz letnega turizma se da veliko potegniti, meni Podkrižnik. Pozitivno lastnost vidi tudi v dobri navezavi z lokalnimi pridelovalci tako hrane kot drugih produktov. Nasploh na področju turizma vidi veliko priložnost v koriščenju zelenega kapitala. Želja po razvoju turizma, predvsem pa po tem, da goste tudi zadržimo, ne le dobimo, pri Podkrižniku tli že leta. Opazil je, da kljub vsem naravnim danostim turizem ne cveti, kot bi moral. Pred leti je bila Zgornja Savinjska dolina mnogo bolj privlačna za turiste, kot je sedaj. Dr- Prioriteta podjetja Podkrižnik še vedno ostaja proizvodnja specialnih kovinskih produktov. So srednje veliko podjetje, ki že 26 let dela na globalnem trgu in želijo, da tako tudi ostane. V podjetju Podkrižnik se želijo razvijati z več znanja in na zahtevnejših produktih, več dela na razvoju in dosegati še višjo dodano vrednost. Podjetje ne čuti krize in vsako leto raste, kar je rezultat vloženih sredstev, znanja in energije v poslovni proces. Vlaganje v lastno znanje je za dobro podjetje ključnega pomena. žava nima prave vizije in strategije, sami ponudniki pa ne naredijo dovolj, da bi se vrnili v stare čase, kar se tiče turizma, je omenil sogovornik. Da bi tudi domačemu kraju povrnil nekdanji turistični sloves, je nastala ideja je tudi za glamping na Ljubnem ob Savinji. V prvem primeru, gradnji na Golteh, bo potrebno sodelovati z reči-ško občino, v drugem z ljubensko in vse je odvisno od tega, kako hitro se bo dalo pridobiti vsa dovoljenja. Občine so namreč različno aktivne na tem področju. Za vsak produkt pa mora biti pred tem zagotovljena osnovna infrastruktura. Štefka Sem Kje bo stal prvi glamping, je odvisno od lokalne skupnosti oziroma občine, kjer se bo dalo najprej urediti vsa dovoljenja. V dobri politiki so našli skrivnost, kako ravnati, da bodo od lakote umirali tisti, ki z obdelovanjem zemlje živijo druge. Voltaire Savinjske novice št. 13, 29. marec 2013 9 Že leta 1955 je bila v Nazarjah najbolj razvita zdravstvena služba na celjskem območju ROJSTVO NAZARSKEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA Ob sedanjih polemikah, kje naj bo sedež Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma, v Nazarjah ali Mozirju, je zgodovinsko ozadje nastanka le-tega opisal mag. Janez Štiglic iz Nazarij. Spregovoril je o tem, zakaj se je nazarski zdravstveni dom tako širil in ves čas ostal v okviru javnega zdravstva, medtem ko so nekatere sedanje občine zdravnikom delile koncesije. 19. oktobra 1954 je tajništvo za ljudsko zdravstvo in socialno politiko Okrajnega ljudskega odbora Šoštanj naslovilo na takratni Občinski ljudski odbor Nazarje poseben dopis o decentralizaciji zdravstvene službe. V tistem času so potekale intenzivne priprave za ustanavljanje novih občin (komun, kar je kasneje postala skupna občina Mozirje). Z ustanovitvijo občine (komune) v Zgornji Savinjski dolini, kar se je zgodilo leta 1955, je bilo predvideno prenehanje funkcije okrajnega zdravstvenega doma v Šoštanju, ki je takrat vodil finančno in upravno poslovanje za območje Okraja Šoštanj, kamor je spadala Zgornja Savinjska dolina. S formiranjem komun se je zdravstvena služba decentralizirala in s tem prenesla organizacijska in izvedbena dejavnost nanje. DANI POGOJI Za finančno samostojni zdravstveni zavod oziroma zdravstveni dom, ki opravlja javno službo, so takrat obstajali določeni zakonski pogoji: »Imeti mora splošno ambulanto, javno zobno ambulanto in vsaj dve ustanovi za zaščito otrok in mater.« Ti pogoji, in še več, so na območju Zgornje Savinjske doline obstajali edino v Nazarjah, nekaj tudi po zaslugi Lesno industrijskega podjetja LIP, kjer so veliko dali na obratno ambulanto v Špaclnovi vili v Nazarjah. Mag. Janez Štiglic: »Občina Nazarje se je ves čas z veliko skrbnostjo zavzemala za kadrovski, strokovni in materialni razvoj zdravstvenega doma.« Z okrajnega ljudskega odbora v Šoštanju so sporočili takole: »Po našem mišljenju bo mogoče v bodoče postaviti sedež zdravstvene službe v Nazarjah, kjer so razvite panoge zdravstvene službe, ki so pogoj za ustanovitev zdravstvenega doma. Kot ustanovitelji zdravstvenega doma lahko nastopijo tudi dva ali več občinskih ljudskih odborov. Predvsem je nujno, da se takoj prične z vsemi pripravljalnimi deli za ustanovitev zdravstvenega doma s sedežem v Nazarjah.« SEDEŽ V NAZARJAH Že oktobra 1954 je bil Občinski ljudski odbor Nazarje s strani tajništva za ljudsko zdravstvo in socialno politiko obveščen: »S formiranjem komun bo tudi zdravstvena služba decentralizirana in bo moral v vsaki komuni vršiti naloge zdravstvene službe zdravstveni dom občine (komune). Z občinskim ljudskim odborom Mozirje smo se sporazumeli, da naj bi bil sedež zdravstvenega doma občine oziroma komune v Nazarjah, ker je zdravstvena služba toliko razvita, da je mogoče takoj pristopiti k ustanovitvi zdravstvenega doma, lahko za področje občine Nazarje, lahko pa tudi za področje več občin.« Odločbo o ustanovitvi občinskega zdravstvenega doma v Nazarjah, s sedežem v Nazarjah je v sporazumu s Svetom za ljudsko zdravstvo in socialno politiko Okrajnega ljudskega odbora Šoštanj izdal Občinski ljudski odbor Nazarje dne 2. decembra 1954. Odločba je stopila v veljavo 1. januarja 1955. Podpisal jo je predsednik Občinskega ljudskega odbora Nazarje Anton Zupan. ZGODOVINSKA DEJSTVA Štiglic, ki je vso dokumentacijo poiskal v zgodovinskem arhivu v Celju, je k temu dodal še svoje razmišljanje. »Tako, kot je zgoraj opisano, so bili postavljeni temelji za uspešen razvoj zdravstvene službe v Zgornji Savinjski dolini. Zgornje-savinjski zdravstveni dom je v preteklosti uspešno skrbel za razvoj strokovnih kadrov, odpiral specialistične ambulante, razvijal dopolnilne medicinske dejavnosti, se moderniziral in tehnološko opremljal, razširil fizioterapevtsko dejavnost; z vsemi soustanoviteljicami - občinami je dokaj uspešno sodeloval pri adaptacijah in modernizaciji prostorov. Občina Nazarje se je ves čas z veliko skrbnostjo zavzemala za kadrovski, strokovni in materialni razvoj zdravstvenega doma. Dosledna je bila javnemu zdravstvu. Ves čas ga je zagotavljala, tudi takrat, ko so nekatere soustanoviteljice tega zavoda podeljevale koncesije na primarni zdravstveni ravni v svojih zdravstvenih postajah ter se s tem oddaljevale od javnega zdravstva v smer zasebništva.« Štefka Sem Spominska plošča na zdravstveni postaji v Nazarjah (Foto: Janez Štiglic) Po drugi svetovni vojni so se v vseh večjih krajih po Zgornji Savinjski dolini ustanovili krajevni ljudski odbori. Ti so obstajali do leta 1952, ko so nastali občinski ljudski odbori, bilo jih je sedem. Leta 1955 so bili Občini Mozirje priključene občinski ljudski odbori Gornji Grad, Ljubno, Luče, Nazarje, Solčava in Rečica ob Savinji. Upravno je mozirska občina spadala v obdobju 1952-1955 k okraju Šoštanj, v obdobju 1955-1965 pa k okraju Celje. 10 Savinjske novice št. 12, 22. marec 2013 Ljudje in dogodki, Organizacije ZA SMEH V OTROŠKIH OČEH 2013 V OŠ NAZARJE Obiskovalci prireditve znova pokazali, da jim za otroke ni vseeno Peto leto zapovrstjo so v telovadnici Osnovne šole Nazarje pripravili dobrodelno prireditev Za smeh v otroških očeh. Tokrat se je odvila na predvečer dneva žena. Izkupiček od vstopnic in prodaje peciva bodo namenili za brezplačno šolo. Vsako leto se prireditve udeleži od 800 do 1.000 ljudi, ki spodbujajo brezplačne dejavnosti v okviru pouka in tudi po pouku. Čeprav je bi- ansambel Zaka' pa ne, Matjaž Jelen, Fešta band in ansambel Zmaji. Prireditev je s humorjem in sproščenostjo vodil Nejc Slapnik. Ravnateljica Vesna Lešnik je povedala, da malokdo ve, koliko dela in truda zahteva brezplačna šola. »Vsekakor je vse povezano s tem, da pridobimo čim več donacij, da lahko zagotovimo otrokom brezplačne delavnice. Kljub tež- Prireditev vsako leto privabi od 800 do 1.000 ljudi. Letos se je na odru zvrstilo sedem nastopajočih skupin in posameznikov. (Foto: Katja Remic Novak) la ravnateljica Vesna Lešnik pred pričetkom malo v skrbeh, da bodo razsajajoče bolezni preprečile prihod obiskovalcem, je bila skrb odveč. Zopet so ljudje pokazali, da jim za otroke ni vseeno in napolnili dvorano do zadnjega kotička. Nastopajoči so bili pevski zbori OŠ Nazarje, MePZ Nazarje, Glasbena šola Nazarje z baletno točko, kim časom so ljudje pripravljeni pomagati,« je Lešnikova pohvalila donatorje in dodala: »Naši učenci tako brezplačno smučajo, plešejo, pojejo, vse počnejo.« S ponosom se ozira nazaj nekdanji ravnatelj in sedanji poslanec Jožef Kavtičnik, ki je bil pobudnik brezplačne šole v Nazarjah. V nagovoru je poudaril, da bi morale vse slovenske šole omogočati otrokom brezplačne programe. »Ko opazujem od daleč, šele vidim pravi pomen tega projekta in sem vesel, da smo mi začeli s tem. Sem pa žalosten, da smo še vedno edini. Ravnatelji osnovnih šol me sprašujejo, kakšen je recept. Vedno jim odgovorim, da se vsi uspehi skrivajo v nas. Potrebna je dobra ekipa z dobrimi cilji in veliko zaupanja, če k temu pritegne še starše, je to potem to.« Povedal je še, da pogreša okolje, ljudi in delo, ki ga je kot ravnatelj opravljal z veseljem in uspešno. Minili so 403-je dnevi, odkar je odšel s šole. Na edino brezplačno šolo v Sloveniji je ponosna tudi županja Majda Podkrižnik: »Veseli nas, da smo nekaj posebnega, zato bomo z naše strani in lokalne skupnosti brezplačno šolo še naprej podpirali. Sem izredno ponosna, da imamo tako sposobne ravnatelje in sedaj ravnateljico, da so to omogočili, in pa seveda podjetja, ki imajo posluh za ta projekt.« Fotogalerijo si lahko ogledate na www.sa-vinjske.com (geslo: sm13na). Katja Remic Novak Med prireditvijo so pripravili presenečenje za obiskovalce. Izžrebali so številke vstopnic in desetim srečnežem podelili nagrade, kot so izdelki iz stekla, vstopnice za muzej, brezplačno striženje ipd. Glede na število obiskovalcev in nastopajočih ter vizijo zaposlenih bo OŠ Nazarje še veliko let brezplačna. TEČAJ PEKE POBREŠKIH KMEČKIH ŽENSK Zadišalo je po polnozrnatih in ajdovih dobrotah Kmečke ženske iz Pobrežja imajo vsako leto tečaj peke. Same si izberejo iz kakšnih surovin bodo pekle in s pomočjo svetovalke iz mozir-ske izpostave celjskega kmetijsko gozdarskega zavoda Bernarde Brezovnik pripravijo prijetno in poučno izobraževanje. Letos jim je skrivnosti peke iz polnozrnate in ajdove moke razkrila Marjana Košmrl iz Maribora. Petnajst udeleženk je iz polnozrnate moke peklo kekse, jabolčni kolač in pico z zelenjavnim nadevom. Zadišalo je tudi po ajdovi potici, prav tako iz ajdove moke so spekle okusno torto. Vse dobrote so z veseljem poizkusile same, v bodoče pa jih bodo pekle doma in še dodatno izboljševale recepte. Štefka Sem Poučno druženje pobreških kmečkih žensk (Foto: SK) I Savinjske novice št. 12, 22. marec 2013 11 Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi DOMOZNANSKI VEČER Z ALEKSANDROM VIDEČNIKOM O mozirskem suknu in rokodelcih Aleksander Videčnik je zbranim podrobneje predstavil mozirsko sukno, ki je bilo pod imenom Prassberger loden poznano celo na cesarskem Dunaju. (Foto: Tatiana Golob) Osrednja knjižnica Mozirje je ob koncu meseca kulture v prostorih Muzejske zbirke Mozirje in Mozir-jani pripravila domoznanski večer z uglednim publicistom, narodopi-scem in preučevalcem preteklosti v Zgornji Savinjski dolini, Aleksandrom Videčnikom. Predavanje je bilo tokrat namenjeno predstavitvi rokodelstva na območju Mozirja, Videčnik pa je podrobneje spregovoril tudi o mozirskem suknu, nekoč cenjenem na samem cesarskem Dunaju. V fevdalizmu je bila na območju naše doline glavna živinorejska panoga reja ovac. Po Videčni-kovem mnenju zato ni presenetljivo, da so se tukajšnji ljudje izurili v predelavi volne v blago, namenje- no prodaji. Kmetije so takrat pridelale ogromno volne. Tkalci so jo predelali v predivo kar ob obisku teh kmetij, in takšni dogodki so bili takrat precej praznično obarvani. Obisku tkalca so kmetje namenili veliko pozornosti, saj je šlo za pravo doživetje. Tkalci so na kmetijah ostali več tednov, reklo se je, da so šli v »štero«, in v tem času so vso volno predelali v raševino in sukno. V svojem predavanju je Videč- nik izpostavil pridelavo mozirske-ga sukna, takrat poimenovanega Prassberger loden. Sukno je bilo zelo kakovostno izdelano, v procesu pridelave pa sta bila pomembna rokodelca »vauhar«, ki je sukno mehčal, in »ferber«, ki ga je barval. Zelo znana »ferberija«, torej barvarna sukna, je bila v Lokah pri Mozirju. Tkalci so svoje sukno nato prodajali po številnih sejmih in ga naredili tako prepoznavnega, da je povpraševanje po njem segalo vse do Dunaja. Za konec je Videčnik poslušalce opozoril na dejstvo, da je bila oblačilna kultura med kmeti na zelo visokem nivoju, tako kmete kot njihove žene so krasile spretno in bogato šivane obleke. Predavanje je zaključil z mislijo na težak položaj današnjih malih kmetov in na dejstvo, da le-ti zaradi napačne kmetijske politike danes niso več sposobni pridelati hrane in materiala za svoje preživetje. Tatiana Golob I 12 Savinjske novice št. 12, 22. marec 2013 Zgodovina in narodopisje Kocbekove storije (1) Piše: Aleksander Videčnik V svoji knjigi Savinjske Alpe, ki je bila izdana v Celju leta 1926, je Fran Kocbek zelo duhovito pisal o narodnih pripovedkah in pravljicah, ki jih je zbral v Zgornji Savinjski dolini. Kocbek je bil rojen 26. januarja 1863 v Loč-kem Vrhu, blizu Gornje Radgone. Po osnovni šoli je nadaljeval šolanje na mariborskem učiteljišču, ki je slovelo kot šola pokončnih Slovencev tistega časa. Kot učitelj je delal najprej v Žalcu, nato na Rečici ob Savinji in potem kot nadučitelj v Gornjem Gradu. Že kaj kmalu je vzljubil planine v savinjskem predelu naše domovine. V mladosti je doživljal hude nemško-nacional-ne pritiske na prebivalce Spodnje Štajerske. Ko so se pojavljali slovenski izobraženci in organizirali taborno gibanje na tem območju, se je le počasi uveljavljala slovenska beseda v teh narodnostno ogroženih krajih. Med odločne borce za narodno bit sodi prav gotovo tudi Fran Kocbek, ki se je kmalu povezal v krog naprednih učiteljev na Slovenskem. Njegovo vsestransko delovanje se je pričelo s prihodom v Gornji Grad, kjer je kaj kmalu uspel prepričati ljudi, da ustanovijo narodni denarni zavod - dejal je: »... le če bomo imeli lasten denar, bomo uspešno gospodarsko zadihali.« In res, v Gornjem Gradu so leta 1893 ustanovili svojo posojilnico, ki je tako uspešno delovala, da so že po nekaj letih poslovanja tega denarnega zavoda zgradili mogočno stavbo, kateri domačini še sedaj pravijo kar posojilnica. Ko je Kocbek zaznal pomen pašništva za kmete v teh krajih, je dal pobudo za ustanovitev Pašni-ške zadruge. Ustanovni zbor je bil leta 1908. Zadruga je vzorno delovala in povezala kmete v tesno sodelovanje v gospodarskem pomenu. Veliko je planinaril, kjerkoli je že živel. Ko so v Ljubljani ustanovili planinsko organizacijo, je Kocbek leta 1893 sklical v Mozirju ustanovni zbor Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva. Na ta zbor je prišla množica slovenskih narodnjakov, pa tudi iz Ljubljane so prišli. Tedaj je v Mozirju kaplanoval Anton Aškerc, ki se je z vso vnemo dejavno vključil v napredek planinskega društva. Kocbek si je predvsem med učiteljstvom v dolini poiskal sodelavce. Kmalu je navezal stik z uglednim avstrijskim profesorjem dr. Frischau-fom. Skupaj jima je uspelo glas o lepotah našega planinskega sveta posredovati tujim časopisom in revijam, seveda najbolj planinskim. Tu so zasluge Frana Kocbeka edinstvene, tudi v organizaciji planinskega turizma. Napisal je prvi vodnik po naših planinah, izuril je vrsto pla- ninskih vodnikov in dal pobudo za gradnjo planinskih postojank. Kocbek je bil, tako ga je opisal njegov stanovski tovariš in njegov ožji sodelavec Branko Zemljič, zelo družaben in duhovit človek, poleg vsega pa še odličen organizator. V našem časopisu smo doslej veliko pisali o Franu Kocbeku, pa objavimo njegove Storije. VODNI MOŽ Bil je v Pustoslemških grabnih (blizu Srnjaka). Nekoč je ujel Pustoslemsko in jo imel za ženo. Včasih sta hodila iz vode na sonce, tam mu je uši pobijala. Ker bi rada ušla, ga je nekoč vprašala, na kak način bi lahko ušla. Rekel ji je, da bi mu le takrat ušla, če bi s takim pušeljcem od obrote kadila. Nekoč je odšel in ona je vedela, da ga ne bo kmalu domov. Spustila se je proti Pustemu slemenu. Kmalu je čula, da gre za njo. Na hribu, kjer se je videlo na Pusto sleme, je klicala: »Kadite z obro-to.« Res so hitro kadili in tako je srečno ušla. DIVJI MOŽ V SOLČAVI Nekoč so na Gradišču - pri kmetu Gradišniku - mlatili na skednju. Kar zaslišijo lajež psov, ki gonijo divjačino. Tedaj je eden od mlatičev rekel v šali, kakor da bi rekel psom: »Kar tukaj mimo ženite!« In res, lajanje se je bližalo in naenkrat je prilomastil iz gozda divji mož. On je namreč tako vpil, kakor da bi lajali psi. Ko pa je šel mimo, je vrgel na skedenj človeško nogo in rekel: »Tu imaš, ker si mi pomagal loviti.« Pomagal mu je, ko je rekel, naj psi ženejo mimo skednja. Divji mož ga je slišal in ko je zavil mimo hiše, je ulovil človeka. DIVJI MOŽ V PLANINAH Divji mož je živel v solčavskih planinah in je imel le eno oko. Nekoč je pri pastirski hiši ujel dva človeka, ju zaprl v kočo, pred vrata pa je zvalil veliko klado. Potem je enega dal živega na ognjišče in ga pekel. Drugi se je zbal in je vzel nož v roke ter mu prebodel oko. Ušel je iz koče na ta način, da je z veliko mujo odvalil klado. Divji mož ga je zasledoval, toda brez uspeha. GORNI (GORJANSKI) MOŽ To je bil divjak, ki je po gorah žalžene in pastirje lovil ter jih pokončaval. Do žalžen, ki so pri ljudeh ležale, ni imel nobene moči. Zato so hodile k moškim se gret. Žalženam in pastirjem tudi gor-ni mož ni mogel nič hudega storiti, če so se usedli na takšen štor, v katerem je bil vsekan znak križa. In še dandanes vsekavajo olcerji križ na štore, ko posekajo drevo. STRAŠI Od Jurčka pri sv. Antonu do kmeta Žagarja, potem od Martenčkovega lesa do Riharjevega znamenja je strašilo. Nekdo je videl, da se je neka baba po vodi peljala s čolnom. Neka ženska pa je videla, da se je Jurčkovemu znamenju po dnevi ob 11. uri lesa sama zaprla ... V Martenč-kovemu lesu je videl stari Riher zvečer nekega moškega brez rekl'ca. Po lesu je strašno pokalo. Riher je zaklical: »Kdo si?« Pa je bilo tiho in on je šel naprej. Naenkrat pa so se smreke majale, kakor da bi šel konj po gozdu. Potem je bučalo v jelševju. Riherja je bilo zelo strah. Ljudje mislijo, da strašijo duše, ki nimajo miru. Tudi na farovškem polju, ki se imenuje Zaloga, v Lučah je videl nekdo pogrnjeno mizo, na kateri je bilo polno češpelj, za grmom pa je čepela neka baba. V Metuljevem lesu pri Osrani peči v Lučah je nekoč nek rešetar kopal na božjega telesa dan med mašo in procesijo. Našel je eno še-štico. Pravijo, da je tam denar zakopan, ki so ga stari ljudje skrili. Zdaj po smrti denar stražijo, zato se včasih prikaže luč. Nadaljevanje prihodnjič. Iščemo stare fotografije K K Šmihel nad Mozirjem okoli leta 1930. Fotografijo hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. Savinjske novice št. 12, 22. marec 2013 13 Nasveti, Organizacije I Vode povezujejo 2013 f Razmišljam globalno, lokalno Spoštovani bralec! Čeprav skoraj vse svetovno prebivalstvo živi ob vodah, dostopnost do zdrave pitne vode za velik del ni samoumevna. V nerazvitem svetu je pomanjkanje čiste vode eden glavnih vzrokov za bolezni in povečano umrljivost. Zaradi izpustov škodljivih snovi pa se povsod po svetu zmanjšuje njena kakovost in primernost za uporabo. Hkrati na kakovost in količino vode vplivajo tudi klimatske spremembe. Zato je Generalna skupščina Združenih narodov leta 1992 razglasila 22. marec za svetovni dan voda. Namenjen je opozarjanju na pomen in vpliv vode na naše življenje in za izboljšanje našega odnosa do voda. Letošnje leto so Združeni narodi razglasili za mednarodno leto sodelovanja na področju voda. S tem želijo vzpodbuditi vse države članice k aktivnostim in povezovanju za doseganje mednarodno dogovorjenih z vodo povezanih ciljev in ukrepov ter okrepiti zavedanje o pomenu ohranjanja vode za prihodnje generacije. Vodo (in vse ostale naravne vire) bomo ohranili le ob upoštevanju trajnostne rabe in sonaravne-ga razvoja, zlasti z zmanjševanjem negativnih vplivov človeka na oko- lje. V Sloveniji se je pristojno ministrstvo, ki združuje dve nasprotujoči si dejavnosti, prva je velik porabnik in onesnaževalec vode in druga zadolžena za njeno varovanje, odločilo, da bo letošnje mednarodno leto sodelovanja na področju voda obeleževalo s sloganom Vode povezujejo. Bolj kot vse leporečne resolucije, programi, agende in kar je še takega, je letos na področju vode prebivalce Evropske unije povezala zavest, da nam želijo »ukrasti« pitno vodo. Veliko medijskega prahu je dvignilo odkritje sedme sile, da evrobirokrati v sodelovanju z multi-nacionalkami, ki se poleg drugega ukvarjajo z vodo, v tajnosti pripravljajo direktivo o podeljevanju koncesij za vodo. Gotovo ste o tem veliko slišali in brali v preteklih tednih. Na osnovi dosedanjih slabih izkušenj z zasebnim upravljanjem oskrbe z vodo v Evropi in zunaj nje so se ljudje organizirali v evropsko državljansko pobudo Pravica do vode. Zbrali so več kot milijon podpisov, potrebnih za sprožitev prve evropske državljanske pobude, od tega v Sloveniji okoli štiri tisoč. Očitno je ljudem tudi na tem primeru postalo jasno, da je »Združena Evropa« namenjena zagotavljanju interesov (velikega) kapitala in manj ljudem ter njihovim potrebam in pravicam. Taki so bili tudi njeni zametki - združenje jeklarske industrije in premogovnikov šestih držav. Zato so sklenili, da bodo politikom, ki se na njihov račun uklanjajo kapitalu, malo bolj gledali pod prste. V različnih oblikah se to kaže vsepovsod, tudi pri nas, v Sloveniji in v dolini. Voda je osnovna življenjska dobrina, potrebujemo jo vsi, sestavlja naše telo. Če bodo korpora-cije zavzele vodovodno omrežje, ki so ga ljudje zgradili skozi stoletje, bodo gledale predvsem na dobiček svojih delničarjev. To kažejo izkušnje. Si predstavljate, da dobite na dom obvestilo neke multina-cionalke: »Ker moramo z vodo napolniti svoje plastenke, bo v naslednjih dneh prekinjena preskrba z vodo iz pipe. Lahko pa kupite našo ustekleničeno vodo. Večje količine pripeljemo tudi na dom. Pripis: V naslednjih dneh bo prišel naš nadzornik zapečatiti vaš vodnjak.«? Vas pozdravlja Vaš Zeleni Franček RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI Dela na Savinji povzročajo škodo na drstičjih Na rednem letnem občnem zboru ljubenske ribiške družine sta med drugim člane pozdravila in povzela preteklo delo, načrte in težave predsednik Janez Podkrižnik in gospodar Marjan Mošmondor. V svoje vrste so ribiči lani sprejeli 18 novih članov, njihovo članstvo sedaj šteje natanko 200 članic in članov, mladink in mladincev. Ker so ribiči v prvi vrsti varuhi narave, zlasti voda in vodnega življa, so tudi v minulem letu organizirali čiščenje brežin reke Savinje s pritoki, je omenil predsednik Podkri-žnik. »Pridobili smo dovoljenje za gojitev rib za poribljavanje v ribogojnicah Ljubno in Podvolovljek ter vodno pravico za vzrejo avtohtonih ribjih vrst v Kolenčevi strugi, kar je za nas pomemben korak, saj je tako naše mnenje ključno v primeru, Mladinski državni prvak Johan Čobanovič (levo) je v imenu ribiške družine iz rok predsednika Janeza Podkrižnika prejel darilo za velik uspeh. (Foto: Štefka Sem) da bi kdorkoli želel na tem vodoto- vedli monitoring ribje populacije v ku zgraditi hidroelektrarno.« Lučah, kjer je bilo ugotovljeno zelo Biologi Zavoda za ribištvo Repu- dobro stanje. Prav tako so skupaj z blike Slovenije so v minulem letu iz- biologi iz Avstrije izvedli nekaj raz- iskav v okviru projekta Karafish, v sklopu katerega so raziskovali, kako visoko naseljuje potoke potočna postrv na območju karavanškega pogorja, je omenil Podkrižnik. Tekom leta so se ribiči srečali s ponavljajočimi težavami glede odvoza gramoza v Strugah in v Solčavi. Odvoz se namreč izvaja na delih, kjer se povzroča izredna škoda na drstiščih. Veliko težav so ribičem predstavljale tudi poplave ter upad turistov zaradi kalne vode. Poleg uspešne organizacije Binetovega memoriala so v lanskem letu gostili mlade ribiče, ki so se pomerili na tekmi 2. državnega prvenstva v lovu rib z umetno muho v kategoriji U-18. Njihov član Johan Čobanovič je postal državni mladinski prvak, za kar so ga z ribiško palico nagradili tudi v družini. Štefka Sem 14 Savinjske novice št. 13, 29. marec 2013 I Ljudje in dogodki, Organizacije BRATA JOSIP IN FRAN TOMINŠEK IZ BOČNE Zavedna Slovenca in velika ljubitelja planin Zgornja Savinjska dolina je dala kar nekaj ljudi, ki so se s svojim delom ali osebnostjo proslavili tako doma kot v tujini. Nekatere poznamo bolj, druge manj, a na vse smo lahko ponosni. Med te spadata tudi brata Josip in Fran Tominšek iz Bočne. Brata Tominšek sta se rodila na Portovi kmetiji na Slatini pri Bočni. Osnovno šolo sta obiskovala v Gornjem Gradu, nato oba celjsko gimnazijo. V otroških in mladostniških letih ju je povezovala še ljubezen do planin. Na pobudo mag. Janeza Štigli-ca so v Nazarjah poimenovali eno od ulic Tominškova. V tem mesecu je tako obletnica Josipovega rojstva kot smrti. Josip Tominšek se je rodil 4. marca 1872, 22. marca 1954 pa je umrl v Ljubljani, pokopan je v Celju. Obletnica smrti njegovega osem leta starejšega brata Frana je 23. marca. Dr. Josip Tominšek je bil šolnik, slavist in planinec. Že kot gimnazijec je izstopal iz povprečja, saj je bil vse skozi odličnjak in so ga profesorji opisovali kot izreden primer. Šolanje je nadaljeval v Gradcu, kjer je študiral slavistiko, primerjalno jezikoslovje, pedagogiko in arheologijo, obiskoval je še dveletni tečaj za telovadnega učitelja. Opravil je Dr. Josip Tominšek je bil šolnik, slavist in planinec. profesorski izpit iz latinščine, grščine in slovenščine kot glavnih učnih predmetov, izpopolnjeval se je v Berlinu. Med njegovimi pomembnimi Dr. Fran Tominšek je vodil gradnjo in obnavljanje planinskih postojank ter širil planinsko organizacijo. knjižnimi deli je tudi knjiga o narečju v Bočni. Poučeval je na I. državni gimnaziji v Ljubljani, hkrati še nekaj ur na nemški gimnaziji in na dekliškem liceju. Kasneje je postal ravnatelj na mariborski gimnaziji, delal je kot pedagog, šolnik in organizator javnega življenja vse do upokojitve. V Mariboru je ustanovil aeroklub Naša krila, aktiven je bil v sabljaškem klubu. Planinstvu je bil zapisan od otroških pastirskih let, ko je plezal po drči na Menino in na Rogatec, kaj kmalu je z bratom osvajal vrhove Kamniško-Savinjskih Alp. V Kranju je ustanovil podružnico Slovenskega planinskega društva. Dobra tri desetletja je bil urednik edinega slovenskega planinskega glasila Planinski vestnik. Dr. Fran Tominšek je iz prava diplomiral v Gradcu, nato je bil odvetnik v Ljubljani. V letih od 1908 do 1931 je bil predsednik Slovenskega planinskega društva. V boju proti vplivom nemško-avstrijskega planinskega društva v slovenskih gorah je poskrbel, da so se trasira-le nove planinske poti. Vodil je gradnjo in obnavljanje planinskih postojank ter širil planinsko organizacijo. Pred drugo svetovno vojno je bil soustanovitelj in nato predsednik zveze jugoslovanskih planinskih društev. Štefka Sem DRUŠTVO GOVEDOREJCEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Za dobro prirejo je potrebno stalno izobraževanje V dvorani gasilskega doma v Lu-čah so se zbrali zgornjesavinjski govedorejci. Prerešetali so minulo delo, podelili priznanja najboljšim rejcem in prisluhnili dvema strokovnima predavanjema. V načrt delovanja v letošnjem letu so poleg stalnic dodali še nekaj novosti, predvsem se bodo posvečali strokovnim vsebinam. Po uvodnih besedah predsednika društva Francija Zagožna so izvolili organe občnega zbora, nato sta navzoče pozdravila lučki župan Ciril Rosc in direktor Zgornje-savinjske kmetijske zadruge Mozirje Andrej Presečnik. Sledila je predstavitev selekcijskega poročila Zorana Kramerja s celjskega kmetijsko gozdarskega zavoda. Iz statistike je razvidno, da imajo zgornje-savinjske kmetije štiri do pet krav manj, kot je sicer povprečje na območju regije. To je razumljivo glede na omejene dejavnike, ki jih določa Posebno priznanje za dolgoletno delo v zvezi rejcev govedi rjave pasme sta predsednik Franci Zagožen (desno) in župan Ciril Rosc izročila Jožetu Rakunu. (Foto: Marija Lebar) geografska lega. Nekoliko nižja od slovenskega povprečja je tudi prireja mleka. A pomemben podatek ni le visoka prireja, pač pa tudi dolgoživost krav, je dejal Kramer, ki je predstavil tudi prirejo po posameznih pasmah govedi. O kužnih oziroma prenosljivih boleznih goveda je tekla beseda predavatelja doc. dr. Ožbalta Pod-pečana. Te bolezni za ljudi niso nevarne, povzročajo pa veliko materialno škodo govedorejcem. Večinoma so znaki neizraziti, živali peša- jo, krave abortirajo, če pa so teleta živa, postajajo prenositelji bolezni, tudi če sama ne zbolijo. Veliko truda je potrebno, da se bolezen v hlevu izkorenini, možnost okužbe pa predstavlja tudi paša na skupnih planinah. Predsednik Franci Zagožen je v poročilu spomnil na lansko slovesno dvajseto obletnico društva. V letu 2012 so se udeleževali strokovnih predavanj in srečanj, pripravili tri delavnice za člane krožkov, na prednovoletnem srečanju so razglasili najboljše rejce za leto 2011, strokovna ekskurzija pa jih je popeljala po Pomurju. Podobno bodo delovali tudi letos, načrtujejo družabno srečanje, na katerega bodo povabili še ovčerejce in ko-njerejce. Na občnem zboru so podelili priznanja in praktične nagrade najboljšim pridelovalcem mleka za leto 2012. Marija Lebar Savinjske novice št. 12, 22. marec 2013 15 DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO OB SAVINJI Jože Vodušek ostaja predsednik PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LUČE Dolgoletni predsednik predal štafetno palico nasledniku Več kot sto let dela je za neutrudnimi lučkimi gasilci, saj so se nedavno zbrali že na svojem 101. občnem zboru. Minulo leto je bilo zanje zelo dejavno, sta v svojih poročilih povedala poveljnik Tomaž Funtek in predsednik Anton Pečov-nik. Slednji se je odločil, da ne bo več kandidiral za funkcijo predsednika, pač pa bo bolj dejaven v veteranskih vrstah društva. Predsedovanje so lučki gasilci zaupali Boštjanu Robniku. Pečovnik je v poročilu še enkrat preletel leto 2012, ko so uspešno pripravili slovesnosti ob praznovanju stoletnice društva. Ob tej priložnosti so priredili parado, pripravili razstavo z gasilsko tematiko in prevzeli novo poveljniško vozilo. Prav tako so zelo zadovoljni s stanjem članstva, saj se število nenehno povečuje, tudi s pridobivanjem mladih nimajo težav. Tomaž Funtek je v poveljniškem poročilu za lansko leto omenil organizacijo kviza za gasilsko mladino, udeležbo na izobraževanjih, prevoze pitne vode gospodinjstvom v času suše. Naštel je šest večjih intervencij, med njimi najobsežnejše v novembrskih poplavah. Poročali so še mentorji za mladino, žene in starejše člane, iz vseh 1 * i tJ Lučki gasilci so predsedovanje društvu zaupali Boštjanu Robniku. (Foto: ML) poročil pa je videti, da so delali dobro. O tem je spregovoril tudi lučki župan Ciril Rosc. Dejal je, da društvo zgledno sodeluje tako z občino kot z ostalimi društvi. Zahvalil se je za ukrepanje ob poplavah. Kot predstavnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline je občni zbor pozdravil poveljnik Slavko Bric. Poročal je o delovanju zveze in sodeloval pri podelitvi priznanj in odlikovanj. Posebno zahvalo je društvu podelila Gasilska zveza Slovenije. Marija Lebar Na občnem zboru so se zbrali tudi člani najštevilčnejšega društva na Ljubnem ob Savinji, društva upokojencev. Svojo pripadnost so člani še enkrat več pokazali z množično udeležbo, saj je v osnovno šolo prišlo blizu 170 upokojencev. V lanskem letu so po besedah njihovega predsednika Jožeta Vo-duška uresničili vse zastavljene cilje, vključno z uspešno izvedeno proslavo ob 60-letnici obstoja društva, ki so jo spravili pod streho v okviru prireditev tradicionalnega Flosarskega bala. Skozi vse leto skrbijo za čim bolj aktivno življe- i Po besedah Jožeta Voduška so lani uresničili vse zastavljene cilje. (Foto: FA) nje svojih članov, bodisi z različnimi pohodi in izleti, v zimskem času pa v sodelovanju z osnovno šolo za organizirano telovadbo za svoje člane. Še posebno v prazničnem pred-novoletnem času se z obiski in skromnimi darili spomnijo svojih članov, ki se ne morejo udeleževati planiranih aktivnosti v društvu. Prav pri dejanjih, ko pomagajo pomoči potrebnim v svojih vrstah, jim veliko pomeni pripravljenost domače občine, da znajo prisluhniti in pomagati, ko je potrebno. To pripravljenost je prisotnim na zboru ponovno potrdil župan Franjo Na-raločnik. Na volitvah so ljubenski upokojenci razrešili stare organe društva in izvolili nove. Kot se je izkazalo, bo krmilo društva tudi v prihodnjem triletnem mandatu v rokah dosedanjega predsednika Jožeta Voduška. Med zamenjavami na ostalih mestih velja omeniti, da je Darja Dobovičnik zamenjala dolgoletno blagajničarko Jožico Vratanar, ki je to funkcijo prenehala opravljati na lastno željo. Vrata-narjeva je na pobudo upravnega odbora društva postala njihova častna članica in se tako pridružila dvema dosedanjima, Francu Pov-hu in Francu Štiglicu. Franjo Atelšek PLANINSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Letos plezalni tečaj v naravi Po besedah predsednice Olge Berložnik je rečiško planinsko društvo uspelo realizirati vse zastavljene naloge v preteklem letu, česar brez prizadevnih članov društva in vodnikov ne bi bilo mogoče. Tudi v letošnjem letu bodo delali po ustaljenem programu, ki so ga predstavili na občnem zboru. Ob tem je predsednica Berložni- Olga Berložnik je poudarila, da bodo letos poskušali izvesti tudi izlete za družine in starejše. (Foto: MŠ) kova poudarila, da bodo poskušali izvesti izlete za družine in starejše. Kot novost je izpostavila plezalni tečaj v naravi. Ob pomoči vzgojiteljic so lani v planinskem duhu vzgajali najmlajše v vrtcu in jim z druženjem na pohodih pokazali, kako pomembno je gibanje v naravi. Osnovnošolci so se skozi vse leto družili v planinskem krožku, svoje znanje pa preizkusili na orientaciji in planinskem taboru v Podvolovljeku. Rečiški planinci se zavedajo, kako pomembni so poznavanje narave in izkušnje, zato so veliko sredstev name- nili izobraževanju vodnikov in mar-kacistov. Podajali so se v visokogorje tako doma kot v tujini, osvajali bližnje vrhove, se družili na izletih in planinskih poteh. Pripravili so kresovanje v Borseki, ob občinskem prazniku pa so obhodili meje občine. Bili so tudi organizatorji ene od tekem v ligi Smrekovec in aktivno sodelovali pri izvedbi državnega tekmovanja iz planinske orientacije, ki je lani potekalo na območju občin Rečica ob Savinji, Nazarje in Mozirje. Marija Šukalo 16 Savinjske novice št. 12, 22. marec 2013 Šport PLESNI POPOLDAN V ŠPORTNI DVORANI MOZIRJE Uspešna organizacija odprla vrata državnemu prvenstvu Toalete plesalk so se bleščale v lučeh fotografskih bliskavic. (Foto: Benjamin Kanjir) DRŽAVNO PRVENSTVO OSNOVNOŠOLCEV V SMUČANJU Klemenšek državni podprvak Na tekmi državnega prvenstva v alpskem smučanju na Rogli so se novega uspeha veselili na OŠ Blaža Arniča Luče. Simon Klemenšek je namreč postal državni podprvak v veleslalomu. Nadobudni Solčavan, ki svoje smučarsko znanje vsak dan pili na domačem smučišču Lo-žekar, je veljal za favorita v svoji kategoriji in po lanski bronasti kolajni odkrito meril na naslov, a se mu je ta izmuznil za vsega dve desetinki sekunde. velik uspeh lučke šole, kjer se zaradi obratovanja tamkajšnjega smučišča smučarski nadobu-dneži kar vrstijo. ŠRO NOČNA TEKMA GASILCEV V nedeljo, 10. marca, je bil na parketu mozir-ske športne dvorane valifikacijski in rating turnir v standardnih in latinskoameriških plesih. Organizator Plesni klub Miran dance je zavoljo odlične organizacije dogodka, ki je na parket pripeljal 84 plesnih parov iz vse Slovenije, že napovedal organizacijo državnega prvenstva v prihodnjem letu. Na parketu je bilo zelo živahno. Plesalci, v starosti od štirih let pa do seniorskih kategorij, so se elegantno in z vso gracijoznostjo vrteli v ritmih glasbe. Pet sodnikov je opazovalo vsak njihov gib, ki bi lahko nakazal, da so za odtenek slabše pripravljeni od drugih. Vodja tekmovanja Miran Pritekelj iz Plesnega kluba Miran dance je bil s pokazanim zelo zadovoljen. Svojo noto je dodala tudi okrasitev dvorane. Plesni turnir je bil organiziran v okviru plesne lige pod okriljem Plesne zveze Slovenije, katere delegat je skrbno spremljal dogodek. Ob koncu prireditve so bili razglašeni najboljši plesni pari. Spričo toplega sprejema, ambienta dvorane in dobre organizacije je ob koncu turnirja padla pobuda, da se tu prihodnje leto organizira državno plesno tekmovanje, Mozirje pa se s tem uvrsti na seznam plešočih slovenskih krajev. Benjamin Kanjir Prehodni pokal ostal v Novi Štifti Člani Prostovoljnega gasilskega društva Nova Štifta so 2. marca organizirali nočno gasilsko tekmo v smučanju in vezanju vozlov na smučišču Slapnik. Da bi bilo dogajanje bolj pestro in živahno, se je odvijalo v občinskem okviru. Na njem so tako sodelovali še člani PGD Gornji Grad in PGD Bočna. Skoraj 40 tekmovalcev od pionirjev do veteranov se je pomerilo v ročnih in nožnih spretnostih. Predvsem v slednjih pri spuščanju po strmini ni manjkalo smeha in zabave. Trud najboljših je bil nagrajen z medaljami, najboljša ekipa, tokrat so bili to prireditelji - novo-štiftni gasilci, pa je prejela prehodni pokal. Štefka Sem Simon Klemenšek je postal državni podprvak v veleslalomu. (Foto: RR) Simon je bil sicer vesel kolajne, a nezadovoljen zaradi povsem slalomske postavitve paralelnega veleslaloma, na kateri so imeli tekmovalci veliko težav zaradi predolgih smuči. K temu je botrovalo tudi veliko število odstopov. Mladi Kle-menšek se je dobro znašel tudi v danih razmerah, a vedel, da bi bila lahko kolajna brez nepotrebnega zapleta še žlahtnejša. Vseeno gre za Novoštiftni prostovoljni gasilci so se veselili zmage. (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 12, 22. marec 2013 17 Tokratna rubrika Stilski izziv nekoliko drugače ... V oblačilih trgovine BazarR, z očali Optike Likeb iz Mozirja in v obutvi trgovine Jurček iz Nazarij vam predstavljamo tista dekleta, ki že dobro leto spreminjajo vašo zunanjost in stil. Sprašujemo vas po njihovem imenu in priimku ter nalogi, ki so jo imele pri preobrazbah. Med vsemi, ki boste do torka, 2. aprila 2013, pravilno odgovorili in odgovore na dopisnici poslali na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, s pripisom »za Stil- ski izziv«, bomo izžrebali nekoga, ki ga bomo še kot zadnjega uredili in predstavili v rubriki, saj se le-ta do jeseni poslavlja. Še namig: pravilen odgovor lahko najdete tudi v preteklih Savinjskih novicah. Izkoristite še zadnjo priložnost preobrazbe pred poletjem in hitro odgovorite na nagradno vprašanje. mm Studio Hg Urška Zorin s.p. Na trgu 43 5530 Mozirje Hg N - M A KJkUP |amwri3MT. •.*':'u:tvr- ■ TRGOVINA Z OBLAČILI nBozorPtf ivgmbMi imq Jurček ^.OČESNA LM OPTIKA IT I LIKEB TERNIK 18 Organizacije, Ljudje in dogodki ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Na obisku delegacija Srbske pravoslavne cerkve in pravoslavne Teološke fakultete iz Beograda Na tridnevnem obisku med 3. in 5. marcem se je na povabilo Teološke fakultete Ljubljana mudila delegacija Srbske pravoslavne cerkve in predstavnikov pravoslavne Teološke fakultete iz Beograda. Med fakultetama že dolga leta odsevajo tesna prijateljstva, saj ravno letos mineva 50 let od prve izmenjave študentov in profesorjev obeh fakultet. Ta obisk je bil kot povraten obisk, saj so v mesecu februarju obiskali Beograd predstavniki Teološke fakultete v Ljubljani, kjer so se srečali s patriarhom Srbske pravoslavne cerkve Irinejem in rojakom, beograjskim nadškofom Stanislavom Delegacija iz Srbije pred katedralo v Gornjem Gradu (Foto: Matjaž Muršič Klenar) Hočevarjem. Med delegacijo iz Slo- član ekumenske skupnosti. venije je bil tudi bogoslovec Marko Delegacija je na povabilo bo-Rakun iz Rečice ob Savinji, ki štu- goslovca Marka Rakuna obiska-dira na fakulteti v Ljubljani in ki je la med drugim tudi Zgornjo Savinj- sko dolino, in sicer cerkev ter zakladnico v Radmirju, kjer jih je sprejel monsignor Jože Vratanar, in katedralo v Gornjem Gradu. Kot so povedali, so se počutili zelo lepo in videli veliko znamenitosti in prijetne narave ter gostoljubnosti. Po besedah bogoslovca je imel obisk dva namena: prvi je dobro sodelovanje med obema fakultetama in sodelovanje med obema cerkvama, ki ju ločijo nekatere razlike, a vendar so nekatere prijateljske vezi zelo močne, drugi namen pa je bil, da so jim izkazali dobrodošlico s predstavitvijo naše domovine in tudi Zgornje Savinjske doline. Matjaž Muršič Klenar ŠPORTNO DRUŠTVO FLOSAR RADMIRJE Zagnani in skoraj finančno neodvisni od občine Za majhen kraj, kot je Radmirje, je v društvo združiti sto članov velik dosežek. To je uspelo Športnemu društvu Flosar, katerega predsednik je Primož Vodušek. Na občnem zboru je omenil, da ni težko biti predsednik v društvu, v katerem je miselnost takšna, kot je v njihovem društvu, in kjer je podpora vodilnih članov naklonjena novim idejam, s katerimi se izboljšuje kvaliteta življenja v kraju. Vodušek je dejal, da so si lani začrtali veliko dejavnosti in tudi vse izpeljali. Najzanimivejši in prav gotovo najodmevnejši dogodek v njihovi organizaciji je bil nogomet na mil- Primož Vodušek meni, da je potrebno športni park še bolj urediti. (Foto: ŠS) nici, spektakel zabave in smeha, katerega bodo pripravili tudi v tem letu. Urejanje športnega parka v Radmir-ju je pomembna naloga, saj so lani obstoječi infrastrukturi dodali še balinišče in obnovili tribune. Želijo namreč, da je športni park urejen in privablja obiskovalce, hkrati se želijo še bolj vključiti v športno in turistično ponudbo občine Ljubno. Za delo v tem letu jim ne manjka idej, kaj bi še uredili, predvsem pa se trudijo, da bi med sabo povezali ljudi v športnem duhu in da imajo tudi otroci možnost športnega udejstvovanja v svoji bližini. Radmirci igrajo v ligi malega nogometa, zanimanje je tudi za ligo v košarki, se udeležujejo rekreacije na ljubenski šoli in igrajo odbojko na mivki. Vsako leto organizirajo akcijo Veter v laseh in odigrajo kakšno tekmo na nogometnem igrišču v Homu. Župan Franjo Naraločnik je pohvalil pester nabor športov, s katerimi se ukvarjajo člani. Predvsem pa je bil navdušen nad finančnim poslovanjem, saj so v društvu tako rekoč finančno neodvisni, od občine prejmejo namreč le malo sredstev glede na njihovo finančno poslovanje. Štefka Sem VRTEC GORNJI GRAD Ob dnevu žena zaplesali v pomlad Praznovanje osmega marca, dneva žena, je v dvorano kulturnega doma v Gornjem Gradu privabilo mamice, očete, babice in dedke varovancev domačega vrtca, ki so ob tej priložnosti pripravili prijeten nastop za svoje najdražje. Skupine Sončki, Ježki, Bibe in Zvezdice ter otroška folklorna skupina Facki so zavzele oder in s plesnimi, igralskimi in zabavnimi točkami osvojile srca vseh obisko- Vzgojiteljice so poleg prijetnega programa poskrbele tudi za očarljive kostume najmlajših. (Foto: Štefka Sem) valcev. Med otroci ni bilo treme, le želja po tem, da svojim najdražjim pokažejo, kaj so se s pomočjo vzgojiteljic naučili. V vrtcu v različnih skupinah živita tudi plesni in angleški krožek in člani le-teh so dodatno popestrili dogajanje ob prazniku žena. Kot vedno so bile lepe pozornosti deležne vse obiskovalke in ob vhodu prejele rdeč nageljček za svoj praznik. Štefka Sem Savinjske novice št. 12, 22. marec 2013 19 Šport 1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - DODATNE KVALIFIKACIJE »Graščaki« zmagali na prvi tekmi Začetek dodatnih kvalifikacij za obstanek oziroma uvrstitev v elito osmih slovenskih klubov dvoranskega nogometa je prepričljivo pripadel »graščakom«. Čeprav zelo oslabljeni varovanci trenerja Peziča, brez Metulja, Oblaka in kaznovanih Banovška in Brinjov-ca, so v bistvu brez treninga odigrali nad pričakovanji in povsem zasenčili ekipo Sevnice, ki je šele dobro končala s prvenstvom in je v polnem tekmovalnem ritmu. Pristop in borbenost Nazarčanov si zasluži najvišjo oceno, kar so po tekmi potrdili tudi številni gostujoči gledalci. Po vodstvu domačih v prvem delu so Zasavci v drugem že po petih minutah zaigrali z vratarjem v polju. To je bila samo voda na mlin »graščakom«, ki so njihove napa- ke kar po tekočem traku spreminjali v gol s svoje polovice. Rezultat bi bil lahko še višji, če ne bi ob koncu tekme Nazarčani zaigrali še nekaj za svojo dušo, kar se ni izteklo najbolje. Nič hudega in kapo dol za to predstavo, druga tekma, ponovno v Nazarjah, se igra že danes ob 19. uri. Mitja Jontez, trener KMN Sevnica: »Domačin je zasluženo zma- gal. Mi smo pregoreli v preveliki želji in treba se bo kaj naučiti iz tega poraza. Izgubljena je bitka, vojna pa še zdaleč ne.« Ilija Pezič, trener KMN Nazarje Glin: »To je bila prava prvenstvena tekma. Čestitam mojim igralcem, ki so se zares izkazali in navdušili.« Franjo Pukart KMN Nazarje Glin : KMN Sevnica 7:4 (3:1) Strelci: 1:0 Urtelj (3), 2:0 V. Kugler (6), 2:1 Koprivnjak (19), 3:1 Urtelj (19), 4:1 D. Kugler (31), 5:1 Urtelj (32), 6:1 D. Kugler (33), 6:2 Martič (34), 7:2 D. Kugler (35), 7:3 Nečemer (39), 7:4 Balagič (40). KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Po obetavnem prvem polčasu nov poraz V prejšnjem krogu so Nazarčani s porazom na domačem parketu zdrsnili na začelje prvenstvene lestvice. Prepotrebno zmago za obstanek v ligi so iskali v soboto pri Vranih z Vranskega. Po dobrem prvem polčasu so na koncu visoko izgubili in si otežili delo. Varovanci Andreja Pečovnika so potrebovali zmago, kar je botrovalo nervozi in posledično slabemu začetku tekme. Domačini so prvo četrtino dobili za devet točk, vendar so se nazarski košarkarji pobrali in s poletno igro dobili prvi polčas za pet točk (34:39). Vrani so po prihodu iz slačilnice ponovno zagospodarili na igrišču in niso dovolili Nazarčanom, da bi ti ogrozili njihovo zmago. Končni rezultat sicer ne odraža dejanske- GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.0.0. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje Vrani Vransko : Nazarje 87:70 (26:17, 8:22, 28:17, 25:14) 18. krog: Vrani Vransko : Nazarje 87:70, Posavje Krško : Bistrica 75:63, Calcit Basketball : Krka mladi 71:82, Konjice : Primafoto 74:64, Tinex Medvode : Komenda Hram Gorjan 74:78, Janče Prit : Luxuris Celje 80:106. Lestvica po 18. krogu: 1. Krka mladi 36, 2. Luxuris Celje 32, 3. Bistrica 32, 4. Posavje Krško 31, 5. Primafoto 26, 6. Konjice 26, 7. Janče Prit 25, 8. Vrani Vransko 25, 9. Calcit Basketball 25, 10. Komenda Hram Gorjan 23, 11. Tinex Medvode 22, 12. Nazarje 21. GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE ga dogajanja na parketu, so se pa s tem porazom in zmago Komende v Medvodah zelo zmanjšale možnosti Nazarčanov za obstanek v ligi. V zadnjih štirih tekmah nazar-ski košarkarji potrebujejo vsaj še dve zmagi za obstanek v tretji ligi. Prvo priložnost bodo imeli že naslednjo soboto, ko bodo v Športni dvorani Nazarje gostili Posavje iz Krškega. Roman Mežnar Tretje mesto za Naraločnika, Napotnik šesti Pretekli vikend so se štirje člani Gornjesavinjskega smučarskega kluba udeležili tekem za državno prvenstvo v slalomu in veleslalomu v Kranjski Gori. Odlične razmere na smučišču so omogočale dobro tekmo, kjer pa predvsem za Nejca Na-raločnika ponovno ni šlo vse po načrtih. Po odličnih rezultatih v tej sezoni se je na veleslalomski tekmi povzpel na najnižjo stopničko, v slalomu pa je po prvi vožnji prepričljivo vodil, a je v drugi naredil napako, ki ga je močno oddaljila od želenega naslova prvaka. »Tekmovanja smo se udeležili s ciljem osvojiti naslov državnega prvaka v slalomu kategorije U14 pri fantih. Letošnja prevlada Nej-ca Naraločnika je dala slutiti, da bo osvojil še peto zaporedno zmago v tej disciplini. Po prvi vožnji je STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Nejc s sekundo in pol prednosti suvereno premagal tekmece. V drugo je bil odločen, da zadrži vodstvo in osvoji zlato, vendar mu je to preprečil količek med smučmi. Žal je slalom nepredvidljiva disciplina in razočaranje ob napaki je bilo veliko,« je po tekmovanju povedal trener Bojan Napotnik. Jan Napotnik se je izkazal s 6. mestom v slalomu, poleg tega pa je bil še 15. v veleslalomu. Urša Ma-rolt na koncu sezone zopet prihaja na mesta, kjer je že bila. Osvojila je 11. mesto v veleslalomu in 10. mesto v slalomu. Klemen Hriberšek pa žal dobrih voženj iz treninga nikakor ne prenese na tekmovanja, v slalomu je bil 23. in 28. v veleslalomu. Medalje in diplome je podeljeval Andrej Šporn. Štefka Sem Tekmovanje s serijsko zračno puško Strelsko društvo Gornji Grad je v zimskih mesecih od februarja do marca organiziralo strelsko tekmovanje s serijsko zračno puško za člane na zračnem strelišču v Bočni. Vseh tekem je bilo deset, za skupno oceno pa je štelo pet najboljših rezultatov. Strelci so tekmovali v vsakem krogu po 20 diabol za oceno v pet tarč in neomejeno število diabol v preizkusno tarčo. Po končanem tekmovanju 16. marca je bil zmagovalec Dušan Žehelj (900 krogov od 1.000 možnih), drugi je bil Boris Purnat (877) in tretji Peter Bezo-všek (863). Jože Gomboc 20 Savinjske novice št. 12, 22. marec 2013 Šport ŠPORTNO PLEZALNA SEKCIJA PLANINSKEGA DRUŠTVA MOZIRJE Mozirski plezalci zopet v samem vrhu Sportnoplezalna sezona je v polnem teku. Mozirski plezalci so nastopili na 3. tekmi pokala Al-pe-Adria iRCC, ki je tokrat potekala v Radovljici. Na tekmovanju v balvanskem plezanju je nastopilo 192 plezalcev iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Češke, Nemčije in Slovenije. Mozirski plezalci, ki jih trenira izkušen inštruktor plezanja Erih Obrez, so se tudi tokrat odlično odrezali. V kategoriji U10 je Lovro Črep ponovno zmagal, v kategoriji U12 je bil Grega Verbuč šesti, Nace Šti-glic pa 17.. V kategoriji U16 je Julija DRŽAVNO PRVENSTVO SREDNJEŠOLCEV Anja Drev državna srednješolska prvakinja Pretekli teden se je na Rogli odvijalo državno prvenstvo za srednješolce v veleslalomu. Med sabo so se pomerili rangirani in ne-rangirani smučarji. V konkurenci prvih je dijakinja velenjske gimnazije in članica Gornjesavinjske-ga smučarskega kluba Mozirje Anja Drev s pokalom za najboljši čas med tekmovalkami. (Fotodokumentacija GSK Mozirje) ROKOMETNI KLUB NAZARJE Kranjčanke niso bile dorasle tekmice Nazarske rokometašice so v prejšnjem krogu našle zmagovito formo. To so obdržale tudi na nedeljskem gostovanju pri RK Sava Kranj in suvereno zmagale s 15:30. Po besedah nazarskega trenerja Braneta Dobnika so njegove varovanke nadzirale celoten potek tekme in prepričljivo zmagale. Po trenerjevem prepričanju so odigrale najboljšo tekmo sezone. Tekmice so bile za razred slabše, kar se je poznalo že v prvem polčasu, ko je semafor kazal 9:15 v ko- Lovro Črep (na sredini) si je ponovno priplezal najvišje stopničke. (Fotodokumentacija PD Mozirje) Anja Drev dosegla najboljši čas in osvojila naslov državne srednješolske prvakinje. Drevova je slavila tudi v absolutni ženski kategoriji, saj je dosegla najboljši čas med vsemi tekmovalkami, za kar je prejela poseben pokal. Štefka Sem Verbuč končala na tretjem, Manca Glušič pa na petem mestu. Pričela se je tudi nova sezona vzhodne lige v športnem plezanju. Prva tekma je bila v Radljah. Mozirje postaja pod Obrezovim vodstvom vse pomembnejši dejavnik na področju športnega plezanja, kar se je pokazalo tudi tokrat. Iz Mozirja je tja odšla kar petnajst-članska ekipa, ki je dosegla skupno drugo mesto. Plezalci so se dobro odrezali tudi po posamičnih kategorijah. Med mlajšimi cicibani je Lovro Črep zasedel drugo, Andraž Stenšak pa sedmo mesto. V kategoriji starejših cicibank je Liza Kovač zasedla šesto mesto, med starejšimi ci-cibankami pa Katarina Kuhar 19. mesto. Med starejšimi cicibani je Anej Stenšak z drugim mestom priplezal do svojih prvih stopničk, odlično pa sta plezala še Nace Štiglic, ki je priplezal na deseto in Jan Weiss na dvanajsto mesto. Prvo zmago na tekmi si je priplezala Karolina Pahovnik med mlajšimi deklicami. Med mlajšimi dečki je bil Benjamin Hrastnik šesti, Timotej Irman Kolar pa osmi. V kategoriji starejših je med deklicami Maša Kolar osvojila sedmo mesto, med dečki pa je zmagal Florjan Pahovnik (2. absolutno), Filip Bezov-nik je osvojil četrto mesto. Med tekmovalkami z licenco sta si Manca Glušič in Julija Verbuč razdelili četrto mesto. Benjamin Kanjir GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE, SEKCIJA STARODOBNIKOV To soboto spet smučajo po staro rist Zgornjesavinjčank. Strateg Na-zarčank je to izkoristil in dal priložnost vsem igralkam. Vse so se izkazale z motivirano igro v obrambi, v napadu pa so se prav vse vpisale med strelke. Sedaj sledi nekaj zasluženega počitka, prvenstvo pa bodo nadaljevale 14. aprila z gostovanjem pri ŽRK Branik iz Maribora. Obeta se napeta in zanimiva tekma, saj so Mariborčanke, ko so bile nazadnje v Nazarjah, klonile po napeti končnici. Roman Mežnar V soboto se bodo na Golteh zbrali smučarji starodobniki iz vse Slovenije. Člani domačega smučarskega kluba, sekcija Veselih Savinjčanov, bo organizirala tradicionalno na pol tekmovanje in na pol srečanje ljubiteljev smučanja po starem. Starodobniki iz klubov oziroma sekcij širom Slovenije se bodo zbrali ob deveti uri na spodnji postaji gondolske žičnice. To srečanje je vsako leto zelo dobro obiskano, saj so Veseli Savinjčani znani po tem, da poskrbijo za vse, kar je potrebno za zagotavljanje dobre volje, smeha in zadovoljnih udeležencev ter obiskovalcev. Vsi skupaj se bodo z gondolo vzpeli na Golte, kjer jih bosta čaka- li dve tekmovalni preizkušnji. Okoli enajste ure se bodo najprej zapodili med količki. Tekmovalna proga bo postavljena tik ob hotelu. Uporabljali bodo stare, lesene smuči brez robnikov. Najpogumnejši in najbolj zdravi se bodo nato podali na drugo preizkušnjo, skoke v daljavo. Slednji bodo terjali še več poguma, zbranosti in pravšnjo mero sreče, da bodo ob izteku vsi sodelujoči še vedno dobre volje in nasmejani. Sobota bo tako namenjena tistim, ki si želijo pristnega srečanja s prijatelji, ne le starodobnikom, ampak vsem, ki si bodo na ta dan zaželeli zabave in svežega gorskega zraka. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 12, 22. marec 2013 21 Napovednik dogodkiv, Šport, Kronika Napovednik dogodkov Petek, 22. marec ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Paco se zaljubi ob 17.00. Športna dvorana Mozirje Prireditev Vrtca Mozirje Od srca k srcu ob 19.00. TK Dobrovc v Poljanah Čitalniški večer z Aleksandro Veble ob 19.00. Športna dvorana Nazarje 2. tekma kvalifikacij - KMN Nazarje Glin : KMN Sevnica Sobota, 23. marec ob 9.00 Žekovec, ob 11.00 Golte Srečanje starodobnikov Slovenije (smučanje) ob 9.00. Kulturni dom Mozirje (pevska soba) Spomladanske ustvarjalne delavnice za otroke ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarski turnir: Nazarje Input, Luxuris Celje, Elektra Šoštanj (pionirji U-12) ob 10.00. Bohačev toplar Nazarje Ustvarjalna delavnica: Izdelava in krašenje butaric ob 17.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Posavje Krško (člani) ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Akademija ob dnevu staršev ob 20.00. Kulturni dom Gornji Grad Komedija Zadrečke zdrahe ob 20.00. Dom kulture Nazarje Gledališka komedija: Moja briljantna ločitev Nedelja, 24. marec ob 10.00. Golte Otroško tekmovanje za pokal Golt ob 15.00. Kulturni dom Bočna Koncert ob materinskem dnevu Ponedeljek, 25. marec ob 18.00. Glasbena šola Nazarje Predavanje dr. Janeza Bogataja Kako živeti s kulturno dediščino v sodobnem svetu ob 18.00. Knjižnica Velenje Razstava ročnih del članov društva gluhih in naglušnih Velenje Sreda, 27. marec ob 9.00. Center za samostojno učenje Nazarje Sprehod za zdravje ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Petelin Pepin ob 18.00. Prostori društva gluhih in naglušnih Velenje Predavanje o gluhoti in predstavitev tehničnih pripomočkov ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Zajčki na delu ob 18.00. Muzej Vrbovec Nazarje Narodopisni večer z A. Videčnikom: Fran Kocbek Četrtek, 28. marec ob 17.00. Center za samostojno učenje Nazarje Facebook - poiščimo prijatelje ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Kokoš in jajce ob 19.00. Center Rinka Solčava Koncert Dua Ondine ob 19.00. Dom kulture Nazarje Predavanje Ivana Esenka Vrt, učilnica življenja - pomen živalskega sveta v vrtnem okolju DRŽAVNO PRVENSTVO V INLINE HOKEJU Lučani končali redni del na drugem mestu Na zadnjih treh tekmah rednega dela prvenstva so lučki hokejisti zabeležili dve zmagi in poraz. Eno od tekem so dobili avtomatično, saj nasprotnika na tekmo ni bilo, z rezultatom 3:1 pa so premagali tolminske Muflone. Strelca sta bila dvakrat Matevž Fale in Lenart Ugovšek. Zadnjo tekmo s Horjulčani so iz- gubili z golom razlike. Rezultat je bil 3:2 za nasprotnika, med strelce pa sta se pri Lučanih vpisala Jure Zupanc in Gašper Breznik. Ekipa Hokejskega društva Luče je tako v tretji ligi osvojila drugo mesto in bo tekmovanje nadaljevala v Pokalu Slovenije, kjer bo že danes njihov nasprotnik ekipa Prevoj. ŠS ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Zmaga za skok na tretje mesto Odbojkarska ekipa z Ljubne-ga je v 23. krogu 3. DOL ženske -vzhod gostila ekipo Črne. Tekma ni postregla s posebej zanimivo in napeto igro, saj so domače igralke skozi vso tekmo kontrolirale igro in rezultat. Pričakovati je bilo, da bodo gostujoče igralke nudile več odpora, saj so bile na lestvici le mesto za ljubensko ekipo, kar pa se glede na potek srečanja ni zgodilo. Tako so Ljubenke prišle do zasluženega rezultata 3:0 (25:17; 25:20; 25:16). S to zmago se je ekipa KLS Ljubno povzpela na tretje mesto prvenslvene leslvice. Na turnirju v Mozirju so zelo uspešno nastopile kadetinje OK KLS Ljubno in zabeležile dve zmagi. Najprej so premagale domačo ekipo Mozirja z rezultatom 2:0. V drugi tekmi pa še ekipo Celja z enakim končnim izidom. Z dvema zmagama so se kadetinje povzpele na drugo mesto v svoji skupini. V naslednjem krogu čaka članice gostovanje pri drugouvrščeni ekipi iz Celja, starejše deklice pa bodo nastopile na turnirju v Zrečah. Franjo Atelšek IZ POLICIJSKE BELEZNICE • PRETEPEL OBČANA IN POŠKODOVAL NJEGOV AVTO Radegunda: 14. marca so bili policisti Policijske postaje Mozirje obveščeni o kršitvi javnega reda in miru v Radegundi. Na parkirnem prostoru v Radegundi je prišlo do spora med dvema moškima, pri katerem je eden izmed njiju utrpel hude telesne poškodbe. Storilec se je po pretepu vrnil na parkirni prostor in poškodoval še osebni avtomobil osebe, s katero je bil pred tem v sporu. • SPRAVIL SE JE NA DVA Ljubno ob Savinji: 16. marca je prišlo do kršitve javnega reda in miru v gostinskem lokalu na Ljubnem. Znani moški je fizično napadel dva druga moška in ju telesno poškodoval. • NA SMUČIŠČU SE JE POŠKODOVAL OTROK Golte: 16. marca je na Golteh okoli poldneva padel 10-letni smučar, ki je zapeljal izven smučišča. Pri padcu se je huje poškodoval. • PRIDRŽALI VOZNIKA Policisti so v tem tednu zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali enega voznika osebnega avtomobila. 22 Savinjske novice št. 12, 22. marec 2013 Zahvale, Oglasi S svojim nasmehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in pradeda Jožeta PREPADNIKA iz Konjskega Vrha 1.3.1933 - 12.3.2013 se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč v težkih trenutkih. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše, zvonjenje ter vso drugo pomoč. Posebna zahvala gospodu župniku Vikiju, gospe Valčki Robnik za izrečene poslovilne besede, pevcem in pogrebni službi Morana. Žalujoči vsi njegovi Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega toplega glasu ne sliši. Iz tvojih ust več pretolikokrat odpeta pesem ne doni, ker odšel si mnogo prezgodaj brez slovesa tja, kjer ni več gorja, šumenja gozdov in bolečin. Nam ostala neizmerna je bolečina, v domu našem neskončna je praznina. Kamor koli se ozremo, povsod ostale so sledi tvojih pridnih rok. V spominu našem vedno si in boš, a tebe ni in te ne bo in to zelo boli. Zato nas že leta tri tja vodijo poti, kjer rožice ti grob krasijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN 21.3.2013 so minila tri leta, odkar nas je za vedno zapustil ljubeči mož, dragi ata in stari ata Franc BEZOVNIK iz Luč Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate sveče, molite zanj in ga ohranjate v lepem spominu. Posebna hvala moškemu pevskemu zboru, ki se ga s pesmijo tako radi spominjate. Žalujoči njegovi domači Bil si trden kakor skala, bil pokončen kakor hrast, a prišel je dan usode, ki je zrušil skalo, ki je zlomil hrast. V SPOMIN V nedeljo, 24. marca 2013, mineva leto dni, kar me je zapustil dragi in skrbni mož Jože FEDRAN iz Krope 24 12.3.1923 - 24.3.2012 Zelo močno te pogrešam in vsak dan sem v mislih s teboj. Tvoja žena Hilda MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www. p o g re b-m o r a na.si Prazen dom je in dvorišče, zaman oko naše te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok obstaja. V SPOMIN Franc FUNTEK Podvolovljek 1921 - 2012 23. marca 2013 bo minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi ata. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Vsi njegovi 23 Savinjske novice št. 12, 22. marec 2013 Za razvedrilo Cvetke NENAVADEN PRIZOR Z GOLT Karl Krivec s turistične kmetije Perk v Markovem kotu: »Tale baseball je res zanimiv in priročen. Moram kdaj povabiti igralce na našo kmetijo. S takimi zamahi bi bili gotovo dobri kosci.« Več o baseballu na Golteh boste lahko prebrali v naslednji številki Savinjskih novic. PLES TOPLICANK Nedavno so članice društva Toplica veselo zarajale s svojo predsednico (v sredini). Tinka Rihter (levo): »Ko nas bodo videli takole plesati na občnem zboru, se bodo hoteli vsi moški včlaniti v naše društvo.« Margareta Atelšek (v sredini): »Iz tvojih ust v moška ušesa!« Zdenka Zakrajšek: »He, he, samo ne v od kakega moža ...« STARE TEHNIKE NIKOLI NE ZATAJIJO Irena Vrčkovnik, pevka in glasbena pedagoginja: »Nedosegljiv Si.« Boštjan Podlesnik, vsestranski glasbeni mojster in član ansambla Happy band: »Če te pa kličem. Tudi ti si nedosegljiva.« Irena: »Še dobro, da sva si drugače na dosegu roke, da se lahko kaj zmeniva tudi brez besed.« 24 Savinjske novice št. 12, 22. marec 2013 Križanka, Informacije \ ill m mesto v jv banatu v vojvodini rimski filozof in politik (4ml52j) del statev dolanc, stane sestavil: peter udir staro gr. mesto na polotoku halkioika kdor dela z mavčem, mavčar rakunji pes slovenska pesnica (novy) W JL % rana, povzročena s koničastim predmetom vogal ameriški izumitelj (thomas alva) rml ^_- j f® w " iT-. italijanska filmska igralka (isabella, modri iamet) nalezljivo vnetje kože alk. pijača iz medu vrsta radijske ali tv antene knap 1 intriga adverb skrajno desničarsko fr. ilegalno gibanje v alžiriji deciliter začetek prebavnega trak ta suhtovtt boleč oot1k visok kamnit spomenik. ki se proti vrhu piramida-sto z02uje nabiranje prostovoljnih prispevkov v cerkvi ^¡Mff! svetlo rumena krava oborožen uoj. borba moderna jap. borilna veščina brenkalo časovni termin spletni naslov na internetu pralni stroj sl glasbena skupina am. igralka (oerek) začetnik sikhizma (guru) nem. operni pevec (hans) maroga koêitrar reka na madžarskem domača žival z dolgimi uhlji kos pohištva kemijski simbol za ajnžtajhl" golman nizek ženski glas sl. pisatelj, dramatik (domini*) sipek pesek podložni-sko delo vfevoa-lizmu sredstvo za anestezijo veletok v sibiriji človek, ki sodeluje z okupatorjem prostor za mejno črto igrišča antično računalo deska, krajnik. stranica KNJIŽNICA MOZIRJE Knjižne novitete v marcu LEPOSLOVJE: Combuchen, Sigrid: Krpe časa, Hill, Melissa: Zapestnica spominov, Chase, Loretta Lynda: Kraljica škandalov, Glattauer, Daniel: Za vedno tvoj, Lustbader, Eric: Bournova zapuščina, Ginzburg, Natalia: Družinski besednjak, Prochâzkovâ, Iva: Goli, Haynes, Elizabeth: V najtemnejšem kotu, Houellebecq, Michel: Zemljevid in ozemlje, Mansell, Jill: Skoraj popoln, Graham, Lynne: Neizkušena ljubimka, Dodd, Christina: Pravila zaobljube. MLADINSKA LITERATURA: Pregl, Slavko: Velika skrivnostna skrivnost, Almond, David: Ime mi je Mina, Paver, Michelle: Božanstva in bojevniki, Svetina, Peter: Mrožek, mrožek, Blanchut, Fabienne: Mila trmoglavi, Poznanski, Ursula: Erebos, Markuš, Jasna: Velika zmaga Janija Trepetla, Goscinny, René: Asterix v Hispaniji. STROKOVNA LITERATURA: Brodek, Ayako: Oblikovanje s papirjem, Knight, Lorna: Šivanje : 250 nasvetov in tehnik za vse, ki radi šivajo, Garmasch-Hatam, Polina: Cvetno razkošje iz papirja, Bastian, Liesa: Živali iz mase Fimo, Parsons, Paul: 3 minute za Einsteina, Higgins, Gillian: Anatomija konja - temelj uspešnosti, Gau-ghan, Richard: Naključni geniji. Slovarček: BOETIJ - rimski filozof in politik; OLINT - staro grško mesto na polotoku Halkidika; SOT1N - nem. operni pevec (Hans); v._J -^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): DOKTRINA, OKOLIČAN, LOM, VAGA, ŽIVETI, ON, ZEN, TRENTA, SKAT. DLAN, TRIAS, MOLIERE, ROJAK, ANTENA, AARE, OPS, RZ, LOVSTVO, AZOT, AON, SOUL, ŽILINA, GLAZE, MAKAVEJEV, DAVID, ASTRONAVT v_^ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 13. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 1 ä A ■ VI 1 1 25 Savinjske novice št. 12, 22. marec 2013 Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_ Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO_ Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_ Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. ŽIVALI - PRODAM Prodam teličko limuzin, staro 7 dni; gsm 070/379-065. Prodam teličko sr, ls in bikca sr, težkega 120 kg; kupim telička, starega 10 dni; gsm 031/855-186. Prodam telico, lisasto, limuzin, pašno, brejo 8 mesecev; gsm 031/764-806. Prodam 2 prašiča, 100 kg, domače reje, za zakol ali nadaljnjo rejo; gsm 051/335-751. Prodam prašiče najboljše mesnate pasme za dopitanje, možna dostava, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. ŽIVALI - KUPIM Kupim teličko simentalko 90 - 120 kg. Prodam puhalnik tajfun, lepo ohranjen; gsm 041/513-755. Kupim teličko simentalko do 100 kg; gsm 041/942-169. Kupim telice in krave za zakol; gsm 031/832-520. Kupim kravo in telico za zakol in bikce in teličke mt, nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim bikce in teličke, stare od 1 tedna naprej, ter kravo ali telico; gsm 051/372-468. DRUGO - PRODAM Prodam suha drva, balirana po 1 m3, možen razrez; gsm 031/585-735. Zelo ugodno prodam hlevski gnoj (z dostavo); gsm 041/543-285. Prodam domačo ovčjo volno, različnih barv; tel. 03/584-40-79. Prodam naravno pridelano domače bučno olje; gsm 051/366-133. Prodam želodce za kuhanje; gsm 041/453-058. Prodam otr. diatonično harmoniko, CFB, stara 3 leta, 800 eur; gsm 031/764-072. Prodam pametni telefon LG optimus one, odlično ohranjen; gsm 041/568-502. Prodam masivno zakonsko posteljo (novo); gsm 041/354-550. Prodam vzmetnico 90 x 190, ugodno; gsm 031/215-918. Prodam voziček za otroka, s košaro od rojstva naprej; gsm 051/313-230. Prodam klado za sekanje mesa; gsm 031/800-852. Prodam otroško gorsko kolo, dobro ohranjeno; gsm 031/397-897. DRUGO - KUPIM Kupim oreh - hlodovino ali rezanega, debelina od 5 do 10 cm; gsm 031/687-885. Kupim hlodovino smreke, jelke; tel. 03/83885-16. VOZILA IN OPREMA - PRODAM Prodam seat ibiza 1.2 reference, l. 2008. 63.000 km, po delih ali celo; gsm 040/684-238. NEPREMIČNINE Oddam garsonjero v Lačji vasi, 30 m2, v pritličju, 135 eur + stroški, vseljivo maja; gsm 031/371-143. Kupim večje stanovanje na območju Zg. Savinjske doline; gsm 041/288-196. V Mozirju najamem - kupim majhno stanovanje; gsm 031/526-984. OSEBNI STIKI Mlad očka s sinom in bolno materjo bi rad spoznal iskreno dekle; gsm 041/510-457. V SOBOTO, 23.3.2013, od 17. do 19. ure WELLNESS SKOK - MOZIRJE DELAVNICA: KAKO RAZUMETI IN UPORABITI ŠESTI ČUT Uporaba Ustnih notranjih moči pri doseganju poklicnih uspehov, pridobivanju bogastva, odpravi strahov, telesni ozdravitvi ter vsesplošni blaginji in sreči. Svetovanje na področju parapsihologije dodatne into, in prijave na spletni str: www.parapsihologija.si ali tel.: 040/191-488. MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ ogrevanje bevc - za vas izvajamo: centralno napeljavo, vodovod, solarni sistemi, toplotne črpalke, kotli na biomaso, rostfraj dimniki, adaptacijo kopalnic; gsm 040/750552. Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad. ◊ servis oljnih gorilnikov, kotli na drva in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, pe-letni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Firšt; gsm 041/809-318. Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji. ◊ beljenje notranjih in zunanjih površin, delo na višini, izdelava novih dekorativnih beležev in starejše tehnike beljenja ... Gsm 030/305-570. Pleskarstvo, Tadej Grudnik s.p., Zadrečka cesta 15, Nazarje. ◊ parketarstvo tkalec polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184. Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec. ◊ kmetje, gozdarji Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ montaža satelitskih sistemov - pop tv in a kanal Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ sreča, ženitna agencija številka 1! Resne ponudbe iz vse Slovenije. Koroška c. 105 A, Maribor; gsm 031/222-966; sreca@ario.net . Trifon d.o.o., Gladomes 15/a, Zg. Ložnica. ◊ ženitna posredovalnica zaupanje ima ponudbe iz Slovenije in tujine; tel. 031/836-378, 03572-63-19. Leopold Orešnik, s.p. Dolenja vas 85, Prebold. ◊ slikopleskarstvo terglav Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro... tel. št. 03/57206-73, 041/216-214, www.terglav.si Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela. ◊ kolesarski center beli zajec mozirje edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com. Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje. 26 Savinjske novice št. 12, 22. marec 2013 «C % WHITE RABBIT www. d HH^heJ www.belizajec.si mm športna rnqomfi 2Qome$A\j\ma\ wuni tel.: 05 925 11 46 mail: belizajec.center@gmail.com Na trgu 32, Mozirje Oglasi Freedom center Celje - za vaša popolna doživetja Kampiranje je mnogo več kot le najem pavšala na enem mestu. Ker so počitniške prikolice nove dobe dom v malem, vključno z dovršenim dizajnom in funkcionalnostjo, in so hkrati cenovno bistveno dostopnejše od pogosto pregrešno dragih avtodomov, je raziskovanje različnih krajev in dežel s počitniškimi prikolicami priklopljeni-mi na osebni avto postalo nekaj povsem vsakdanjega. Izbor manjših, lažjih in cenovno ugodnih prikolic je na tržišču iz leta v leto več, manevriranje z večjimi pa s pomočjo moverja - sistema za daljinsko premikanje prikolic, pa otročje lah- ko. Počitniško prikolico je torej mogoče brez napora enostavno postaviti na želeno mesto, z avtomobilom pa se odpraviti na raziskovanje bližnje in daljne okolice. Da vse našteto drži kot pribito, se številni ljubitelji kampiranja lahko prepričajo na tradicionalnih dnevih odprtih vrat Freedom centra Celje. RAZLOGI ZA OBISK DNEVOV ODPRTIH VRAT - ker je na enem mestu NAJVEČJA RAZSTAVA Camp-let ŠOTOR-SKIH PRIKOLIC ter demonstracije v živo, kako prikolico v nekaj minutah enostavno postavi tudi sa- mo ena oseba, - ker je na enem mestu na ogled zelo veliko število počitniških prikolic in baldahinov - ker se je na testih moverjev mogoče prepričati, kako ti delujejo v praksi, - ker je na enem mestu mogoče dobiti strokovne nasvete o kampiranju ter kamp opremi, - ker je na enem mestu mogoče kupiti in naročiti vse za kampiranje (stoli, mize, jedilni servisi, klimatske naprave, omare, jedilni pribor, dodatna oprema ...), - ker strankam uredijo ugodno financiranje ter nudijo popust na po- čitniška vozila in kamp opremo na zalogi, - ker poskrbijo za servis počitniških vozil vseh blagovnih znamk ter montažo dodatne opreme, - ker dobite vse za kampiranje na enem mestu. Sledite ljubiteljem kampiranja in ne zamudite dnevov odprtih vrat Freedom centra Celje. Vabijo vas od 25. do 30. marca 2013. Freedom center Celje - za Vaša popolna doživetja! PR I Hobfey I KNAUS I Cf.rv,p-!*t I eOnirftHf | Za vas pripravljamo: 3 AKCIJSKE CENE počitniških vozil na zalogi in kamp opreme v trgovini. 3 KREDIT do 10 leti-novo v Sloveniji (ekskluilurvo pri nas!) 3 Leasing do 7 let 3 Menjava STARO za NOVO 3 UGODNO - BREZOBRESTNO FINANCIRANJE KAMP OPREME do 12 mesecev v vrednosti nad 1.000C (baldahinL kamp pohištvo, stoli, mize, posoda..,} 3 Test AL-KO moverjev - daljinsko upravljanje prikolic 3 Razstava BALDAHINOV ISABELLA 3 SVETOVANJE o na kupu ter montaži dodatne opreme O NAROČILA NA SERVIS počitniških voiil (vse blagovne znamke) _ Vabljeni vsak dan med 25. in 30. marcem med 9.00 in 19.00 uro! Več na www.freedom-teriter.si S «a FREEDOM Center CEUE, Mariborska ZOOA, 3000 CEUE, t: 041 739 6S8 fHEEDOM Camping & Caravaning Center jale / servce t shop / rem BREZPLAČEN NAJEM LUKSUZNE POČITNIŠKE PRIKOLICE HOSBV V PRVI VRSTI NAJVEČJEGA SLOVENSKEGA KAM PA ADRIA ANKARAN JE LAHKO VAŽ! Od liUva u tt> fi3 ¡aslavl jena vprašanj m sodeluj te v spomladanski nagrad ni ign Freedotr tenlrii Cel|e. Z malo sreče bo Vaš bferplaccn vikend najem Ijs^uine pcekniške prikolice Hodov, ti na Vas ¡¡ritki v prvi vritl ¡¡amiM Adria Ankaran n^jvečjegi fcanpa o-; nat. Ta jp ponaša s it rinr1 Ivriditarm, 430 inu kdmp parata mi Ijvlno jjiuio, Uiicnuni, varnimi iri ipfiimmi porml tr-r ijjFti«, cm'.kun iRiali, hoftitim a nimadjikim p;cgramon" :a Ctrokt In odra tli:-. '.VI- Fl p&veiavo. * Najem velja ¿a i oiebp: 2 odrasla . 3 Dt rokii .......................... Nflf.HAliKO V^ft/tSANJF SiT. ? J I Kdaj bodo poteka I i F Rt FOO M d n ev i □ d prt i h vraf v Ce I ju? I i OligiSvor ___ _ ! ir priimek: _ ____ Octfwor. ¡m^, » ni dijur ¿m M liWmi pulu, Ji nurci ¡KHJ. ni HdlVii j.i' m rjviif, SMtpkicvAJ, i HI NJiiir 'raUMir ta v mimr.iini Mv.i|!,kih, uu: j uido. (¡, imijj^JU. i.m pi frotno tm J v. v tti-irtu Shi^lK ni»*» u [H: Gradite noro hiio, obnavljate stani, ali pa vam je Igluji a ¡tma 3)8 r.trehD:' Izvajamo tEsarsks, k rovi h z. k lepaka in suho montažna tfeia. Obiščite na; na Ijnmks.nel PLAN f N KA MONTAŽNE GRADNJE