Adriatic zavarovalna družba d.d. SPONZORJEM našega časopisa Spoštovani! I/ Slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da je sponzor ki gmotno podpre ali omogoči kako dejavnost oziroma izvedbo česa. S tako opredelitvijo in ^pričanjem v njeno resničnost smo Pozvali vse, za katere smo bili prepričani, 0,3 nam bodo pomagali, in se z njimi->ubi dogovorili o obliki in načinu Podpore. Še dlje smo šli (seveda v dogovoru): podpisali smo pogodbe. Ko Ze govorimo o pogodbah, vas kot 'Zrušene poslovneže ne želimo opozarjati na njihovo izvajanje. Kakorkoli že, pogodbene Zveznosti izpolnjujejo le nekateri. V Opozorilo tistim, ki bodo pogodbene °Pveznosti sponzorja uresničili, vsaj uPamo, po tem pozivu, navajamo tiste, J so vlogo sponzorja vzeli dobesedno 'Poravnali so svoje obveznosti): Izvršni Svot SO Ilirska Bistrica, Suma, Trans-poh, Pro-Vita iz Bistrice ter Poliuretani lz podgrada in BESS iz Zaičev. V opravičilo temu dopisu ^Pišimo, da sponzorji časopisa kljub ^odzivnosti tistih, ki jih zaenkrat še ne nrrio objavljali, prejemajo dogovorjeno stavilo časopisov. Saj res, skoraj smo pozabili °udahti, da se je "Snežnik” lepo prijel, 10 Priljubljen med bralci in tak naj tudi °stane. Seveda z vašo pomočjo, Poštovani sponzorji! Uredniški odbor O ZASEDANJE ^poiviinska flOVESNOST ^ KILOVČAH ^ Bistričani ne praznujemo več ^^ega praznika, kljub temu pa bo 'ižg . borčevska organizacija letos ^ |/.a spomin na dogodke izpred 51 Jilov? le okupatorska vojska požgala vasi ' i in !<>SKla 1°7 domov 'vče, Ratečevo Brdo, ubila 28 domačinov, fthul"' Podstenje, Podstenjšek, obe 'ir w in prav toliko g arskih poslopij, ter v internacijo 5| ala 462 ljudi. Bistriški borci so zbrali Vrv6 l30‘'b še živečih internirancev iz Jeiih krajev. »t|0 Spominska slovestnost, s katero Počastili tudi 50-letnico priključitvi V7 k® 11 matici, bo v petek, 4. junija, Un pri spomeniku ustreljenih talcev \0vdah. Slavnostni govornik bo , DrQ6tlni,< skupščine občine Stane Prosen, V^amu pa bodo sodelovali domači torJI in MPZ Dragotin Kette. V- ,Va slovesnost so povabljeni vsi * Pr1' 'nterniranci, svojci pobitih talcev ^g.^stavniki pobratenih občin Devin-in Opatija, predstavniki vseh Si strank, vabljeni pa so seveda si občani. OBČINSKE SKUPŠČINE V sredo, 26. maja, je v prostorih Glasbene šole zasedala občinska skupščina. Po daljši razpravi so poslanci sprejeli odlok o plinifikaciji. Jmenovali so tudi komisijo v sestavi Emil Štefančič (Lesonit), Ivan Barba (Piama), Franc Keš (Javor Bač), Leopold Pugelj (Eta Koseze) in Janko Poklar (KS II. Bistrica). Komisija naj bi v sodelovanju z Izvršnim svetom pripravila potrebne dokumente pa tudi podpisala pogodbo s potencialnim koncesionarjem. Dolga je bila tudi razprava o občinskem proračunu, ki je bil nekaj pred 14. uro (o njem so razpravljali že na aprilskem zasedanju) končno sprejet. Veliko besed je bilo (spet) posvečenih družbenim dejavnostim. Nekateri poslanci jim očitajo, da se še vedno niso racionalizirale in menijo, da bi "ČUDEN"PREDLOG Zlatko Jenko je predlagal, naj se, vsled očitnega pomanjkanja denarja v proračunu, stranke odpovejo tistemu delu proračuna, ki je namenjen njihovemu delu, in ta denar nameni šolstvu ali zdravstvu. Temu "čudnemu" predlogu, tako gaje namreč imenoval predlagatelj sam, je sledilo troje nasprotovanj (da je to posipanje s pepelom, da denar stranke hranijo za nove volitve ter "zakaj se temu denarju vaša stranka SDP oziroma nekdanja ZK ni odpovedala, še ko je bila na oblasti”), in eno glasno podporo v smislu, da bi bil skrajni čas, da se stranke začnejo obnašati normalno, saj morajo vsi proračunski porabniki poročati o porabljenih sredstvih, strankam ("ki so mrtve”) pa tega ni treba. Predlog ni bil sprejet, blažji variantni predlogi - na primer, naj bi stranke dobile denar glede na udeležbo njihovih poslancev na sejah skupščine - pa bodo obravnavani v točki o sprejemu poslovnika o delu skupščine, ki pa bo predmet razprave v nadaljevanju zasedanja, ki bo v sredo, 2. junija. Sicer pa je Zlatko Jenko v uredništvo prinesel svoj komentar, ki ga objavljamo. Pripravila D.P. se tudi te dejavnosti morale začeti obnašati tržno. Razprava je tudi pokazala, da se, ko je beseda o šolah, knjižnici... , nekateri poslanci prav na vse spoznajo. Kljub zapovrstnim zahtevam o ukinjanju tega ali onega je vendarle prevladal “razum", našle so se kompromisne rešitve in ukinjeni niso bili: - sekretar za telesno kulturo, pač pa so sprejeli sklep, naj se skliče skupščino ZTKO, ki naj razpravlja o potrebnosti tega delovnega mesta, - občinska kulturna skupnost, - brkinska avtobusna proga, - sredstva za učitelja italijanščine v vrtcu, - financiranje strank iz sredstev proračuna, - denar za nakup knjig v knjižnici Makse Samsa itd. PRORAČUN V ŠTEVILKAH Letošnja javna poraba bo razpolagala s 411,5 milijoni tolarjev, kar je za 14 odstotkov več kot lani. 16 odstotkov sredstev (65,3 milijonov tolarjev) bo namenjenih investicijam, 84 odstotkov pa ostali javni porabi. Ministrstvo za gospodarske zadeve je občini odobrilo 26,2 milijona tolarjev, skupščina pa je od teh sredstev 20 milijonov tolarjev namenila za izgradnjo vodovoda v Podgori in 6,2 milijona za izgradnjo telefonije na Velikem Brdu, ki je še edina vas v občini brez telefonskega priključka. To sta tudi edini večji investiciji v občini. Le 11 milijonov tolarjev investicijskih sredstev so dobile družbene dejavnosti, štiri milijone pa je dobila državna uprava. Poslanci proti koncu majskega zasedanja skupščine: padajoča koncentracija N S K I DENAR ZA STRANKE: DA ALI NE ? V sredo, 26. maja, je bila 6. skupna seja zborov skupščine občine Ilirska Bistrica. Poslanci smo imeli obsežen dnevni red, ki je štel kar 12 točk. Uspeli smo se "prebiti" do 7. točke, potem pa smo bili, kot običajno, nesklepčni. Ravno 7. točka dnevnega reda me je vzpodbudila k pisanju - gre za občinski proračun za leto 1993. Ze na prejšnji seji smo poslanci ugotovili, da bo proračun težko sestaviti, saj so sredstva, s katerimi razpolagamo v občini, skromna. In kako “oklestiti" oziroma prerazporediti sredstva, da bo za vse prav? Podani so bili različni predlogi tako s strani predlagatelja proračuna kot poslancev. Naj jih naštejem le nekaj: ukiniti sofinanciranje brkinske avtobusne proge, ukinitev delovnih mest sekretarja za kulturo in sekretarja za telesno kulturo, zmanjšati sredstva za knjižnico, dodeliti še skromnejša sredstva za investicijsko vzdrževanje šol in zdravstvenega doma, zmanjšati število zaposlenih učiteljev, vzgojiteljev,... Lahko bi še naštevali - bistrih “pogruntavščin" se ni manjkalo. Vse lepo in prav do neke mere. Vendar mora biti ta mera prava in za vse enaka. Menim, da ni potrebno posebej omenjati pomembnosti šolstva, zdravstva, kulture in športa. Ravno tako ne pomembnosti revitalizacije Brkinov. Vendar, če hočemo sredstva nekomu dodeliti, jih moramo od nekod vzeti. In ravno zato smo se v stranki SDP odločili predlagati skupščini, da sredstva v višini 3.485.000 tolarjev, ki so namenjena za financiranje političnih strank, prerazporedimo za potrebe šolstva in zdravstva v občini. Pričakovali smo podporo poslancev, predvsem iz zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela, vendar smo se močno ušteli. Tak predlog so na glasovanju podprli le trije poslanci. In kakšne so bile utemeljitve: če nas ne boste financirali, ne bomo hodili na skupščinska zasedanja, na volitvah bodo zmagali “ta rdeči", dobili boste star režim... Predlagatelji menimo, da morajo politične stranke pridobivati sredstva za svoje delovanje iz drugih virov, predvsem iz članarine in prispevkov fizičnih in pravnih oseb. Tako predvideva zakon. V času priprav na volitve pa bi lahko pridobili sredstva tudi iz proračuna. Res je sicer, da je bilo pred volitvami leta 1990 določeno, da so stranke upravičene do delnega financiranja iz proračuna v sorazmerju s številom svojih poslancev v DPI. Obseg teh sredstev pa določa skupščina v proračunu. Pri tem je upravičena presojati utemeljenost zahtev ter upoštevati svoje finančne zmožnosti. Kaj bodo rekli občani? ALI SMO INVESTIRALI V PRAVO NALOŽBO? Verjetno ne! Do sedaj delovanje političnih strank, razen redkih izjem, ni prineslo občini nič dobrega. Ne v delovanju skupščine ne pri vpletanju v gospodarstvo in izgradnjo infrastrukture. In kje oziroma pri kom bo končalo 3,5 milijonov tolarjev? TO VPRAŠANJE BI MORALI POSTAVITI DAVKOPLAČEVALCI! Zlatko Jenko UKINIMO KULTURO! Starejša generacija se spominja misli pokojne prof. Perkove, ki je govorila, da so ljudje, živeči na belem kamnu, veliko bolj energični, prodorni in delavni za razliko od prebivalcev s flišnega področja, ki so bolj krompirjasti, okorni in tudi nekoliko leni. Da je to res, je dokazala tudi razprava o družbenih dejavnostih na zadnji skupščini, ko je bilo med drugim slišati zahteve po ukinitvi Zveze kulturnih organizacij Ilirska Bistrica. Verjamemo, da je ZKO potrebno ukiniti, saj poslancev, ki so to predlagali, še nismo videli na nobeni od kulturnih prireditev, pa je kultura zato, seveda, odveč. Slišali smo tudi, da so nekateri poslanci po treh letih prvič slišali, da v Glasbeni šoli obstaja dvorana, v kateri se odvijajo razni koncerti. Imamo pa tudi svoj variantni predlog: ZKO naj v bodoče organizira več kulturnih prireditev in povabi, denimo, Heleno Blagne ali Fante z zelenega Štajerja. Uredništvo LITERARNI JUNIJ DVAKRATNI KULTURNI VEČER Josip Osti na kulturnem večeru v hotelu Turist V hotelu Turist sta bistriška knjižnica Makse Samsa in ZKO priredila kulturni večer, v katerem sta z recitacijami nastopila bosanskohercegovska pesnika Josip Osti in Ismet Bekrič, predstavila pa sta se tudi domača pesnika Damjana Logar in Aleksander Borenovič. Sodelovala sta recitatorja Franc Gombač in David Ujčič. Za užitek ob glasbi pa je poskrbel Baročni kvartet oziroma trio lllyricus. Poslušalce sta z interpretiranjem hudomušne pa tudi zresnjene poezije za otroke gotovo najbolj prevzela pesnika Osti in Bekrič, tako da je "kulturna ura” vsem prisotnim prehitro minila. Po prireditvi v hotelu Turist se je poslušalstvo preselilo na otvoritev prodajne razstave fotografa Hermana Pivka v galeriji Hodnikov mlin. Razstava je še vedno na ogled, žal pa obljubljena ocena Pivkovih del do konca redakcije časopisa v uredništvo ni prispela. DSCLCfOTI w J~V s? u Letošnji osmošolci OŠ Dragotina Ketteja iz Trnovega na visokem obrambnem na gradišča na Sv. Katarini z zanimanjem sledijo pripovedi g. Franca Poklarja Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Zveza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica vas vabita na Območno srečanje mladih literatov Primorske, ki bo 5. junija 1993 v Dvorani glasbene šole v Ilirski Bistrici, Jurčičeva 1. Ob 16. uri bo srečanje z mladimi avtorji in pogovor o njihovem literarnem snovanju in o poslanih prispevkih. Srečanje bosta vodila prof. Helena Pirih-Rosa in Ivko Spetič v sodelovanju s prof. Alenko Breskvar in prof. Božo Brecelj. Ob 18. uri se bodo mladi avtorji predstavili na literarnem večeru, na katerem bodo sodelovali še recitatorji in glasbeniki. NOVOSTI STROKOVNA LITERATURA ZA ODRASLE: Margulies: Miselne podobe; Stele: 50 izbranih dvatisočakov-slikovni vodnik; Pungartnik: Delovna razmerja v obrti: priročnik za obrtnike; Becele: Stanovanjski zakon s komentarjem; Breznik: Zakon o denacionalizaciji s komentarjem, Zbirka odločb sodišč združenega dela v Republiki Sloveniji; Gjurin: Slovenščina zdaj!; VVilfing: Ekologija; Evans: Ustvarjalni manager; Taylor: Vaš pes; Ribičič: Rad sem jih imel; Papotnik: Zgodnje uvajanje v tehniko; Godvvin: Angeli ogrožena vrsta; Zemlja 1993; Toporišič: Kozjanski odred; Mlač: Veliki pionirji alpinizma; Zrimšek: Metodika klavirskega pouka in klavirske igre; Tetričkovič: Obvarujmo se možganske kapi; Gibson: Vrtnice, Golob: Hrček in morski prašiček, Renčelj: Kruh na Slovenskem; Naš voča so včas zapodval; Berginc: Zdrava nosečnica; Docteur: Pot prečiščevanja; Pilz: Čudoviti svet Julijskih Alp; LEPOSLOVJE ZA ODRASLE: Rožanc: Zelena jama; Frančič: Istra, gea mia; Vincetič: Divan; Makarovič: Tisti čas; Kovič: Nagovori; Kočar: Zmaji so...; Rasputin: Slovo od Matjore; Burroughs: Goli obed; Bernhard: Sečnja; Calvino: Če neke zimske noči popotnik; Gunter: Hiša izgubljenih src; Milčinski: Gospodična Mici; Mohar: Poletje zlatega dečka; LEPOSLOVJE ZA OTROKE: Kunčič: Tinček in Tonček; Biba leze, biba...drugič; Osti: Ljubezensko dvorišče; Jurčič: Jurij Kozak; Brežina: Zmaj straši opolnoči; Tisoč in ena šala za mlade. Tančice skrivnosti življenja ljudstev, ki so v prazgodovini živela v naših krajih, se počasi, pa vendarle vztrajno umikajo tudi po zaslugi našega neumornega domačega raziskovalca, gospoda Franca Poklarja, upokojenega pravnika iz Podgraj. Njegovo že drugo predavanje v letu dni je v začetku aprila pritegnilo pozornost polne dvorane hotela Turist, ki so se navdušili tudi nad priložnostno razstavo najdenih predmetov z gradišč - nekdanjih bivališč; razstavljeni so bili npr. pred 120 leti najdeni rimski novci pionirja arheoloških izkopavanj v naših krajih, nadžupana Josipa Potepana - Škrljevega iz Dolnjega Zemona ter najdbe mladenke Tine Štemberger izpred dveh let. Prehodnost našega ozemlja, stisnjenega med Alpe in morje, je kar silila vsa pomembnejša evropska dogajanja v smereh zahod-vzhod in sever-jug, prav v naš prostor. Ljudstva pa, ki so tedaj živela v naših krajih so dobro občutila tudi vso tragiko prepletanja interesov velikih sil, ki so tedaj gospodovala v Evropi. Gospod Franc Poklar svoje bogato znanje že vrsto let namenja tudi šolski mladini. Med sedemnajstimi gradišči, ki jim sledimo v dveh skoraj ravnih črtah od Postojne in Kozine proti morju, še posebej izstopajo trnovsko gradišče, gradišče na Sv. Katarini nad Jelšanami ter gradišče med Gornjim in Dolnjim Zemonom. Prav ta gradišča so bila v aprilu cilj obiska letošnje generacije osmošolcev iz skoraj vseh osnovnih šol naše občine. V maju pa je g. Poklar na to učno pot po gradiščih popeljal tudi petdesetorico učiteljev zgodovin iz osnovnih šol tega dela Primorske. Tako mladi, kot njihovi učitelji zgodovine so bili navdušeni nad bogastvom in pomembnostjo prazgodovinske dediščine naših krajev, ki pa žal ostaja vse premalo strokovno raziskana in proučena. Imamo pa resnično enkraten muzej domače prazgodovine na prostem! Vojko Čeligoj V HRUŠICI L. Mi* C S Krajevna skupnost Hrušica in Z® Ilirska Bistrica prirejata v nedeljo, 6. junij1 ob 17. uri v Hrušici XII. občinsko revf pevskih zborov. Nastopili bodo Otroški pevski $ OŠ Dragotina Ketteja, Komorni dekliš pevski zbor II. Bistrica, MPZ Dragotina Keffi: II. Bistrica, MePZ upokojencev II. Bistri1* Cerkveni MePZ Podgrad, Fantje in možje Velike Bukovice, Pevska skupina iz Hru$ ter gostje Oktet Škofije, MePZ DVD 0p*; in MPZ Hrpelje. Vabljeni! PREOSVETUENI TEMNI REALI# 3-del V zvezi s komentarjem direktor Doma starejših občanov g. M. Zver-SIs^ prejšnji številki Snežnika o moji oceni razs® ;£ slikarke Sonje Munih želim povedati nasledi Veseli me, da je bilo na otvoritvi število ljudi, to je slikarka prav g°^[ zaslužila. Sam se otvoritve nisem tiof ^ udeležiti, zato sem nameraval opraviti of Gi nekaj dni po otvoritvi. Žal je bil razsti' |e prostor zaklenjen. Na recepciji sem poizvedb Iji kdo bi imel ključ omenjenega prosi0'" ju vendar o tem receptorka ni vedela nic651, tl; Naslednji dan sem se v popoldanskih ^ je ponovno odpravil na ogled razstave in |g naletel na zaklenjena vrata. To pot sem ^ prizadevno skušal dobiti ključ, spraševalst. na recepciji ter vse druge delavke, na M™ sem takrat naletel v Domu, vendar kljub ^ it)f njihovi prizadevnosti in dobri volji mi porrftf ^ ključa razstavnega prostora niso našli. ™ \ čez dan ali dva, torej tretjič, sem naleti ’ Iv odprta vrata razstavnega prostora. Zaradi W ^ sem sklepal, da razstava ni mogla imeti pf( obiskovalcev poleg tistih iz Doma. V času ogleda sta bili v razstavi prostoru tudi dve znanki, od katerih /e, , ■■ takole komentirala razstavo: “Saj se ni<° Jiv vidi." V teh besedah je povzeto tudi bist. itj, moje kritike, ki se nanaša predvsem postavitev razstavljenih del. Namesto bog&T, . slikarkine izraznosti je bilo na steklih rvof)0 I« opazovati podrobneje predvsem okenski i11, svoj lastni odsev. Uspešna postavitev Hk0^, stvaritev namreč ni tako enostavna zadevi ^ si morda predstavlja večina nepoznavalce0' ■ posebej znajo povzročati probleme, in 1° . izkušenim galeristom, dela v pastelni te% ki jih je potrebno zaradi občutljive po°,sl praviloma razstavljati zastekljene. Pri zastekljenih eksponatih je p°n*.a 1 težko najti najuspešnejši način predste^.. \ Obstajajo določena pravila, kot na prime1' le k je potrebno zunanji, naravni vir « čimbolj omejiti ter osvetliti sliko z virom ume_A;; svetlobe, ki je nad sliko. Pa tudi upošte^,. teh pravil ne da vedno dobrih rezultatov. '' odvisni tudi od samega slikarskega (če so slike precej temne, kot so bile v p^ , Sonje Munih, to še poveča neprijetno pa od dimenzij razstavnega prostora, razpotji stekel v njem ipd. Velikokrat šele poskUsi' in prestavljanje slik in svetlobnih vim° prostoru da galeristu najboljšo rešitev. V primeru omenjene razstave bi <$■ mogoče refleksijo ublažiti z zastiranjem ■ in prižiganjem luči, dvomim pa, da se j6 • domislilo veliko obiskovalcev. Razsts dela Sonje Munih so vsekakor zaslužil3 strokovno predstavitev. Ivan Valenčič primorje ajdovščina rJ ENOTA BISTRICA IL. BISTRlC^ cenjenim rrnnnKnm nuDim0< Vse vrste gradbenih in mizarskih storil asfaltiranje, montažne hale. Prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov. Izposojamo gradbene odre in opažni material. V. s sasrEasisriii. 3 □ V četrtek, 24. junija bo poteklo Stanko 120 let, odkar je skozi Bistrico s,ekel prvi vlak, tedaj še počasen in “koren z mnogo pare in dima. Odprta je “Na železniška proga št. Peter-Reka. Našim krajem so se vrata v svet široko 0c,Prla. Saj res, kako je že to bilo? . Potem, ko je leta 1825 if ^Phensonova lokomotiva popeljala prvi na svetu, med angleškima mestoma tockton in Darlington, se je svet prepričal, t( iaa 9re za novo epohalno tehnično-gospodarsko ■"Pridobitev za prevoz blaga in potnikov, Menjave dobrin in kapitala ter vsestranske Povezave tudi med najbolj oddaljenimi Področji kontinentov. . Svet je začel mrzlično graditi elezniške proge in bil priča novi industrijski ji: evo|uciji ter poln velikih pričakovanj. Stara Avstrija je takoj napovedala »r_adnjo železnice od Dunaja do morja z C|,nimi novimi gospodarskimi ambicijami. radnjo te proge je prevzela Družba Južne “eznice in je hitro napredovala. Parna J omotiva, ki je tedaj vozila že s hitrostjo 50 ooietrov na uro, je prvi vlak popeljala do vlak ^arib p je, .'J°ra ž® v letu 1845. Prihod prvega vlaka f'. 4ubljana doživela v nedeljo, 16. septembra I849 kar je bil “eden nar imenitnejših dni v 4abljano in celo Kranjsko", so navdušeno Bleiweisove Novice. Dela so neumorno ^ievali proti Trstu. Premagati je bilo treba p ^ o ljubljanko barje, zgraditi Borovniški Id j.0st’ največji mostni objekt v Evropi, ' aaipetov most, dolg vijadukt pri Nabrežini, progo na logaško ravan za 400 Sniti PreH°V višine- Kras ie s svojimi posebnosmi je dstavljal nove gradbene probleme. Progo yar il0 treba zaščititi pred kraško burjo in jo 0° speliati z najveoj® višine 600 metrov W rnoriem Pri Uncu na morsko obalo v i^Dmžba Južne železnice se je finančno .. ^ ’pie r fePala' pa vendar, v Postojno je svečano /r.|j e|lal vlak 20. novembra 1856 - z Rastno slovesnostjo in cesarjevim obiskom rst dočakal svoj prvi vlak leto kasneje, Mija 1857. Pomembnost tega dogodka lf s Obeležili tudi s kovanjem dragocenega ^iaskega dvojnega Tolarja s simbolično d |g|0clobitvijo grbov obeh mest, ki ju je sedaj i»Sv6znica povezala, Dunaja in Trsta ter tilnika med ladjo in lokomotivo. j.,v Vzporedno z gradnjo tržaškega dela “zrie " ^ki ^železnice so tekla pripravljalna dela tudi r®ški odsek te železnice od št. Petra do e- Trume delavcev so se sedaj preselile Kozlek P*0lZVODNJA - TRGOVINA - STORITVE d.o.o. V$E Novi Rozmanova 19, II. Bistrica TEL., FAX 067/41-630 PRODAJALNA: ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO KRMILA, GNOJILA, SEMENA, ZAŠČITNA SREDSTVA.. STROJI IN KOMISIJSKA PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE POSTOJNA , _ KOZLEK ZAHIČE t,Ki\n^1zv5\5') na naš odsek železniške proge. Ob številnih italijanskih delavcih je delo na železnici dobilo tudi mnogo domačih moških. Vsekakor so bila tudi vsa ta dela kar velik gradbeni podvig: štiriinpetdeset kilometrov dolg odcep do Reke z višinsko razliko od 550 metrov do morske obale, petimi predori, številnimi mostovi, prehodi, nasipi in menjavo različno trdnih geoloških podlag trase proge. Posebne težave so imeli z izgraditvijo najvišjega nasipa na tej progi pri Gornji Bitnji. Z deli so imeli tudi smolo, saj se jim je nasip kar nekajkrat med gradnjo podrl. Tudi bistriške Mlake so od gradbenikov zahtevale velike napore, kljub izdatnemu utrjevanju se je proga kar naprej udirala. Finančno izčrpana družba Južnih železnic se je v tem času kar nekajkrat reorganizirala in komaj zmogla še zagotoviti sredstva za gradnjo vzporednih železniških objektov na tej progi: šest postaj s tovornimi tiri in izogibališči v Kilovčah, Bistrici, Šapjanah, Jurdanih, Matuljih in na Reki s servisnimi delavnicami, remizo in industrijskim tirom v pristanišču. Postaviti je bilo treba še sedem postajališč: Narin, Mala Bukovica, Permani, Brgud, Jušiči, Rukavac in Krnjevo. V šestnajstih letih, kolikor so trajala najintenzivnejša dela na tej progi, je zaradi »zvnA »k -tsisA .iž, najdemo grobove pokopanih delavcev. Pa vendar, dela so uspešno zaključevali. Novice so 18. junija 1873 zapisale: JVaši dopisi. . . “ m taltor 8llšlm0 nauJ vajo jo že Z4. dao t. m. odpreti. Delali 6o jo ve« ■ m.au^‘ kaJt' kdor ni videl, ne verjame, koliko t‘ m ovir bilo je premagati treba; kar so danes nar. in mislili ai, da bo trdno naredili na velikanskem nasipu pri Bitnjah, razrušilo so je večkrat že drugi dan. Zdaj je dodelan kolosalni nasip, komur ga menda na svetu ni para, 30 sežnjev vi soje in 200 sežnjev dole. Človeku se v glavi vrti, ko ž njega doli pogleda. V spomin na srečno dodelani ta nasip, po kterem bodo hlaponi leteli, tako, da v kakih 4 urah pridemo iz St. Petra v Reko, je vodstvo južne železnice preteklo nedeljo popoldne na planem Bitenjskega nasipa napravilo veselico delalcem na čast, kterih je bilo okoli 600. Med godbo in krasnimi slovenskimi pes-mami, s kterimi so se posebno odlikovali Goriški delavci, so so razlegale napitnice, med kterimi je bila zdravica na delavce posebno navdušeno sprejeta. Tako je dežela naša zopet na drugem kraji bliže primorju — lepi Reki, zdaj še — Magjarski. NOVICE, gospodarske, obrtniške in narodne, št. 25 z dne 18. junija 1873, stran 197 ŽELEZNICA - OKNO V SVET Bolj ali manj strpno čakajoči za spuščenimi “rampami" Fotografija je nastala v meglenem jutru v sredo, 26. maja, ko so vozniki v koloni, segajoči do gostilne "pri Špehu", morali 15 minut čakati pred zaprtimi zapornicami na trnovskem železniškem prehodu. Železničarji so morali seveda v miru opraviti svoje delo (razvrščanje vagonov). Zanimivo bi bilo sešteti vse minute, ki jih moramo v enem dnevu vozniki prečakati za "rampami” Nekaj kilometrov južneje, pred Malo Bukovico, pa imamo nezavarovani prehod čez progo, ki je že terjal že 12 nesreč in v njih 4 smrtne žrtve. Nekoč so bile zapornice na tem prehodu postavljene, leta 1967, ko so progo “modernizirali”, pa so jih odstranili. Pravzaprav je čudno, da so Bukovčani še kar naprej tiho in da se že toliko let, predvsem pa meglenih zim, pustijo izpostavljati takšni nevarnosti. Pa še to: V časopisih smo brali, da so z novim voznim redom, ki je začel veljati 23. maja, ukinili nekaj vlakov na relaciji Pivka-Reka. Odgovor je znan: zmanjševanje stroškov železnice, ki se bori z izgubami. Ali moramo biti kljub temu res vedno tako razumevajoči in strpni? Beli svet pa je tako še korak dlje od Bistrice. D.P. smzuiK11 „ I & KA- ^ K C,MriČ.vi itTELjč- Prejeli smo razglednico udlelcžencev izleta v Prago, ki ga je organiziral sindikat občinskih upravnih organov Težko pričakovani dan otvoritve železniške proge med Št. Petrom in Reko je vendarle prišel. Dne 24. junija je slavnostno okrašen vlak iz Postojne popeljal ugledne goste, med katerimi so bili predstavniki dežele, glavar, uprava Južnih železnic in drugi, kar nekaj vagonov pa so napolnili tudi radovedneži, ki so jih proti morju popeljali brezplačno, gotovo so vlak ob vsej progi pozdravljali tisoči domačinov polni pričakovanj, kaj jim bo nova pridobitev prinesla. Tudi za naše kraje je bil prihod prvega vlaka s tolikimi ogledniki poseben dogodek, ki ga ni hotelo zamuditi ne staro ne mlado. Prostor pred novim žlezniškim postajnim poslopjem je bil premajhen. Svečan uradni špalir uglednih trnovskih in bistriških mož, uradnikov in šolske mladine z zastavicami je kmalu ob prihodu vlaka utonil v valujoči množici. Mnogo bolj pa so bili previdni vaščani Jasena, ki so nezaupljivi v Bistrico k prihodu vlaka poslali le enega samega izvidnika, sami pa posedli na zid okrog jasenske cerkve in čakali poročil. Možak se je iz Bistrice kmalu vrnil in razočaran poročal: "Vlak ni nič posebnega, je kot ena železna kača!" Dvomljivcev o napredku, ki naj bi ga prinesla železnica, pa je bilo vse več prav med obrtniki, prevozniki, rokodelci in drugimi, ki so v vlaku videli hudo konkurenco svoji dejavnosti in možnosti, da jih vlak ogrozi z dotokom cenenih industrijskih izdelkov. Gotovo je prav pod tem vtisom o prihodu prvega vlaka v Bistrico poročal trnovski dekan in domači pesnik Janez Bilc, sicer tudi stalni dopisnik Novic: Iz Trnovega na Notranjskem. J. B. — 24. dna jn-nija je bilo precej eloveBno venčanje St. Petereko-R e S k e železnice. Vlak je Sel precej počasi memo Bistrice; ljudje, ki so so peljali v Koko z vlakom brezplačno, ao nazaj morali plačati. Godrnjali bo o previsoki vožnini — 99 kraje, od Keke do Trnovega. Stvar ie Se medla, ker f]o delo zelč bilo prisiljeno. Pod Malo Bukovico — pravijo delalci — da se skoro vsako noč za pol čevlja in Se več zemlja poniža, zato ponoči straži okoli 60 delalcev, ki imajo po 65 kr. plače. — Ker je še silno dela, se delalcem obeta po 1 gold. do 1 gofd. 45 kr. na dan. Navadna pošta pa So hodi, naj-brže, dokler bodo Sutni vlaki vozili in ne bodo mogli čez dan blaga, kakor pošta, prevaževati. Ker niaem bil še v tem času na kolodvoru, ne vem natančnih tarif vožnine; to poročam drugi pot; to pa vem, da v Trnovem vidimo čudno prikazen samo Laških razglasov po krčmah nabitih za železnično tarifo. Znabiti da bo to odlomki obljubljene Laške „brošure", po kteri bomo morali Lahi postati. Od ene strani nemčur, od druge lab on, — mi pa bo kavBamo in ravsamo, da, če nas ta ali uni ne pozoblje, naposled še Magjar stegne roko po nas, kajti Reka je — magjaronska! NOVICE, št. 27, 2. julija 1873, stran 216 Nadaljevanje prihodnjič Vojko Čeligoj SUMA INŽENIRING d.o.o. ILIRSKA BISTRICA, PREŠERNOVA 14 Tel.: 067/41-504 Fax: 067/81-042 NABOR 1993 Letošnji nabor bo potekal 12. junija, naborni vozovi pa se bodo na Plaču zbrali ob 10. uri. Organizatorju prireditve - Zvezi kulturnih organizacij - se je (do zaključka redakcije časopisa) prijavilo največ vozov doslej. Ogledali si bomo lahko vozove iz krajevnih skupnosti Podgora, Vrbovo, Zarečje, Podgrad ter po en voz iz Knežaka, Bača in Koritnic. Prireditev letos ne bo tekmovalnega značaja, saj je ocenjevalna komisija imela vsakokrat zelo težko delo, njeni zaključki pa so redno sprožali vrsto pripomb in precej jeze. Res je, da je v vsak voz vloženega ogromno dela, stroškov in dolgotrajnih organizacijskih opravil. Tako bodo nagrade prejeli prav vsi vozovi. KOSE) ©©[LOCKKD QKQ msučMigimm IMS Carcione, je pa ICarvnen 10. marca letos je nastopila službo komunalne inšpektorice Karmen Pugelj, dipl. ing. kem. teh. Čeprav so od tedaj pretekli le slabi trije meseci, čas spoznavanja zakonodaje s tega področja in pregleda terena, sem jo prosila za pogovor. Pomlad je čas čiščenja in obnove, v občini pa poteka akcija “Pometimo pred svojim pragom”. Osnovno delo komunalne inšpekcije je nadzor nad izvajanjem občinskih odlokov o javnem redu in miru, hišnem redu, pokopališkem redu in pokopališčih, odstranjevanju in odlaganju odpadkov, ravnanju s plodno zemljo, gospodarjenju z glavnimi potmi, tržnem redu, ureditvi zimske službe ter o urejanju in varstvu okolja. Nekateri odloki, zlasti o javnem redu in miru, so zelo stari (omenjeni je iz leta 1979), tako da ni možno revalorizirati kazni. Zakon o prekrških, ki je bil sprejet marca letos, namreč daje možnost revaloriziranja kazni v odlokih, ki so bili sprejeti od leta 1984 dalje, starejše pa je treba spremeniti. Tako je po tem zakonu mandatna kazen (to je kazen na mestu dogodka oziroma prekrška) za nedovoljeno odlaganje odpadkov 20 tisoč tolarjev. Največja naloga, ki čaka vso občino z mestom Bistrico na čelu, je po mnenju inšpektorice čiščenje in urejevanje naselij, sanacija divjih odlagališč ipd. To bo seveda trajalo kar nekaj časa, predvsem pa bo precej mučno spreminjati ukoreninjene razvade, hkrati pa v novem duhu vzgajati otroke in mladino. V tem mesecu je inšpektorica vse vasi oziroma krajevne skupnosti obvestila o izvajanju akcije čiščenja okolja, v akcijo pa so vključena tudi številna društva, šole in podjetja. O njenem poteku še ni vseh poročil. Opravljena bo tudi kontrola na terenu. Inšpektorica je popisala tudi vsa nevozna vozila, ki “krasijo" naša parkirišča, dvorišča in ulice. Samo v mestu je bilo 40 takšnih vozil, po obvestilu o obveznem odvozu pa so jih šest takoj odstranili. Lastniki, ki odsluženih vozil ne bodo sami odstranili, bodo morali plačati stroške odvoza. Divja odlagališča pločevine pa so tudi po vaseh, na primer v Trpčanah in Jablanici. Do sedaj je inšpektorica obravnavala tudi dva primera oviranja uporabe javnih poti. V mestu je tudi precej starih, opuščenih hiš, potrebnih rušenja, a kaj, ko je tudi tu problem denarja. Prepotrebno pa je tudi odlagališče za odpadni gradbeni material. Karmen Pugelj pravi, da je zdaj njena naloga predvsem opozarjati na nepravilnosti, in meni, da ljudi ne moreš kaznovati, če jim prej ne ponudiš možnosti, da bi ravnali prav. Za nemarneže pa bodo posledice, kot obljublja, hujše, ko bodo po vseh vaseh kontejnerji (uresničitev odloka o odstranjevanju in odlaganju odpadkov). Po svojih dosedanjih izkušnjah sodeč, inšpektorica meni, da so ljudje pripravljeni marsikaj sami postoriti, potrebujejo le namig in spodbudo, s pravim načinom in pristopom do ljudi pa se da več doseči kot zgolj s preganjanjem in kaznovanjem. D.P. “Prodaje se jeftino" VSE ZA ČISTO OKOUE Pred časom sta Komunalno stanovanjsko podjetje in Zeleni iz Ilirske Bistrice izdala zanimivo brošuro o planiranju, zbiranju in ponovni uporabi odpadkov s poudarkom na kompostiranju. Namen izdaje brošure je bil spodbuditi ljudi k ločenemu zbiranju odpadkov in na ta način prispevati k zmanjševanju obremenjevanja okolja z odpadki, ki bi se lahko koristno uporabili. S tem pa bi privarčevali dragoceno energijo in surovine. Brošura je izšla v nakladi 3000 izvodov, priložena pa je bila deseti številki časopisa “Snežnik”. V tem času se se na tržišču pojavili primerni plastični komposterji različnih oblik in prostornin. Posamezne vrste komposterjev si lahko ogledate in naročite na sedežu Komunalno stanovanjskega podjetja Ilirska Bistrica. s coDn^fT^\r^ry?n Iz vasi KS Prem (Smrje, Čelje in Prem) so krajani v maju s prostovoljnim delom iz obcestnih jarkov zvlekli trideset karoserij odsluženih avtomobilov. Poleg teh so odpeljali tudi rjasto železje nekdanjega avtobusa, ki je več kot deset let razpadalo v bližini makadamskega dela ceste med Preložami in Pregarjami. KS je akcijo izvedla s svojim denarjem, računa pa na vsaj delni prispevek iz proračuna. Začeli smo se zavedati, da je 8* okolje naša edina možnost. Lotevamo se akcij,^ so povezane z velikimi stroški in organizacijs# težavami. Še lepše pa bi bilo, ko bi bila vsak® akcija speljana do konca in ko bi bil vsak odpad®1 predelan ali uničen. Pa temu ni tako. Rjas'! pločevino so s kamioni prepeljali na pollegalj1® deponijo v bližini podjetja “Surovina". Kaj bo znj« ni še nikomur jasno. Znane so težave železars® industrije, posledice le-teh pa čuti tudi bistriš^ Surovina. Razpadajoči avtobus so po enoinpolurni akciji le uspeli naložiti na kamion in odp^ proti Bistrici POZIV ČRNOGRADITELJEM PREMSICI MOS1 Vse občane, ki so gradili objekte v nasprotju z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegih v prostor ali celo brez vsakršnih dovoljenj, pozivamo, da najkasneje do 10. julija 1993 legalizirajo te objekte. V kolikor vam do tega datuma legalizacija ne bo uspela, morate pri Sekretariatu za gospodarstvo občine Ilirska Bistrica oddati vlogo za odlog prisilne izvršbe - prijavo k moratoriju. V Republiki Sloveniji je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor (objavljen v Ur. I. RS št. 18/93) z veljavnostjo od 10. 4. 1993 dalje. Ta zakon je poostril sankcije za vse investitorje, ki niso gradili objektov po legalni poti ali z upoštevanjem določil in pogojev iz gradbenih dovoljenj. Sekretariat za gospodarsto SO Ilirska Bistrica TEKMO VAN JE ZA NAJBOLJ UREJENO NASELJE Akcija “Pometimo pred svojim pragom” je v polnem teku. Po koncu akcije bo ocenjevalna komisija, ki bo sestavljena regijsko (za občine Sežana, Postojna in Bistrica) ocenjevala najbolj urejene kraje, ki bodo tudi nagrajeni. Akcija pa naj bi postala del našega vsakdanjika, tako, da vseh ostalih enajst mesecev ne bi držali križem rok. In še to: po vsakoletnem čiščenju divjih odlagališč smeti so se kmalu pojavila nova. Kaj ko bi končno letos ne bilo tako? coli Krajane brkinskih vasi skrbi mostu čez Reko pod Premom, ki je bil.1^)) postavljen še v Napoleonovih časih. Zadnj3 ^ so poplave, še posebej pa “stoletne v j lanskega decembra, poškodovale srednji steber do take mere, da je že ogrožena stat*1 mostu. Ljudje s strahom pričakujejo r,aS^ poplave, ki bi lahko porušile most. Z omefi® ji objektom upravlja Republiška uprava za je obenem kulturnozgodovinski objekt II. kaieSo zaradi česar vodstvo KS smatra, da je za sahir f poškodb na mostu pristojno tudi MinistrsW% kulturo. Občina je v sklop zahtevkov za P° tuf nastale škode ob zadnjih poplavah uvrstil0 4 potrebna sredstva za popravilo mostu, denarl še ni. S - CENIK OGLASOV V SSSnEŽJMKU 1. polovica strani 2. četrtina strani 3. osmina strani 4. šestnajstina strani 28 x 17 cm 14 x 17 cm 14 x 8,5 cm 6,5 x 8,5 cm 28.000 SIT 14.000 SIT 7.000 SIT 3.500 SIT Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%-Za večkratno ogrlasevanje znižamo ceno po dogovoru. Pokličite Grafični atelje, Bazoviška 40, Ilirska Bistrica, tel/fax: 067/81-297 in *o »c Bii de sa H 0 a Pri' in na na it' % let; 4di iei Obl 'la «ie «ot »bi, »ki »b( kr 'ati h !tc n i H 'eiii 'dej 'Pa 8 n k •kvi 'Odi F C i/ o % U Oj o C3 ^ . 1. aprila se je odprl ribolov na postrv 'Bibiči spet ure in ure prebijejo na bregovih naših i’ »oda. Nekajkrat sem poskušala k telefonu dobiti * jj°bpredsednika Ribiške družine “Bistrica” Ilirska » »strica, VIKTORJA HRABARJA, a zaman. Njegovi * “'tlači so v telefonsko slušalko odgovarjali: kličite zvečer, je na ribolovu!”, “Ne, ni ga doma, J* Sai Veste, je na ribolovu”... No, v soboto zvečer W Svase končno usedla za mizo, da bi spregovorila i" 'ibolovu in vsem, kar je v zvezi z njim. Viktor, ali po domače Viko, je tudi lovec, j® s srcem bolj pri ribolovu. O njegovi strasti "“ajo tudi številne ribiške palice, škatle z vabami kuP razne opreme, pa tudi priznanja in pokali, a Primer pokal iz leta 1990, ki ga je prejel za ^ečjo postrv, iz leta 1991 za največjo ščuko; in I th* 1992 za največjega krapa, vse v okviru ®: eX 34462 Sudest SLO e|efax 066/83 440 Hojca- J Imuiiti it Ijimiti cj i/r / nincf K 14966 NICE (Alpos Manlimsa) V o pon sl I« Bim dos Argoa la nul Z zamudo smo prejeli še eno razglednico MPZ Dragotina Ketteja z izleta na Ažurni obali konec aprila Garnitura "fiora" ^ SESTAVI: TROSED + KOT+ DVOSED ^ENa = 987,00 DM/komplet je izdelana tako, da je možna kombinacija v variantah . yO TROSED - DESNO DVOSED ali obratno. . Tapecirana v skaju (črne, rjave, sive in bordo barve). * Cen® so netto proizvodne v tolarski protivrednosti na dan 0?faave po prodajnem tečaju tečajne liste LB D. D. za >jpčun deviznih prilivov in odlivov podjetij. s Zfi plačilu po predračunu je 10% popusta. °obava: po dogovoru! Lani je ribiška družina s prodajo enodnevnih ribolovnih kart (letos po 700 SIT) zaslužili približno 500 tisoč tolarjev; karte prodajajo pri Grščetu, v gostilni v Domu upokojencev in v bifeju v Harijah. Viko pravi, da je pravi fenomen bistriška ribogojnica. Predhodniki sedanjega vodstva RD so jo oddali za 99 let v najem Emoni-Ribarstvu iz Ljubljane. V njej zdaj gojijo šarenko za trg, bistriški ribiči pa se za ta dobiček lahko”pod nosom obrišejo”. Vrste ribolova in oprema Nove člane ribiška družina sprejema enkrat letno, sprejme pa vsakega. Pripravništvo traja eno leto, sledi ribiški izpit. Pred leti je prevladovalo mnenje, da se da muhariti le na Soči. Viko pravi, da so na trnek obesili črva (“glisto”) in nato gledali v vodo... Mladi pa so jim dokazali, da se da muhariti tudi v naših vodah. Odkar ribiči poznajo novejše in lepše vrste ribolova, te ni več dolgočasen. Črv je kot vaba dovoljen le v Reki, in to med visečim in zareškim mostom, namenjen pa je predvsem starejšim ribičem. Drugod - po vsej Sloveniji, je ta vaba prepovedana. Lovijo le z umetnimi vabami: muhami, blestivkami, voblerji (plastična riba)... Lani sta okrepčevalnica -Rihard Baša v Domu upokojencev in RD “Bistrica" organizirali prvo, in to uspešno ribiško razstavo. Še večjo, izpopolnjeno, pa bodo pripravili tudi letos v prvi polovici junija. Na ogled razstave vabijo vse občane, predvsem pa mladino. Tako kot imajo lovci svoje lovske sobe, morajo tudi ribiči imeti zase del stanovanja, saj ima vsak ribič ogromno opreme. Viko pravi, da je bila včasih dovolj le ena palica, a kaj, treba je iti s časom naprej in tako je Vikova “ribiška” soba pravo skladišče palic za krape, ščuke, za postrvi, posebne palice za tekmovanja... pa še škatel za vabe, seveda za vsako vrsto rib posebna. Na tekmovanjih ribiči vračajo plen nazaj v vodo, sicer pa velja pravilo, da lahko vse, kar ribič ulovi, ostane njemu. V članarino (4000 SIT je fr«*«, niad Kp«».rw KLUB"1 —J v; <11 ; H »r. ,, fag> r^-C -j oj