Letnik 2.
Maribor, četrtek 22. maja 1919.
Štev. 115
Političen list.
Naročnina znaža:
List izhaja vsak delavnik po 5. uri po-
Uredništvo in uprava:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5'50 mesečno.;
četrtletno K 16*50.
Co si pride naročnik sain v upravništvo po list: Me- i sečno K 5*—. — lnserati po dogovoru.
poldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin.
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
V novo življenje.
Na naših mejah čujemo še vedno zadnje odmeve svetovne vojne. Od daleč slišimo grmenje topov, tupatam vidimo oddelke vojakov, ki gredo branit naše meje, vidimo pa tudi vozove, na katerih sede in leže naši ranjenci, ki morajo še zadnje dni, ko je tako-rekoč že odločena svetovna vojna in s tem tudi naša usoda, prelivati svojo kri . . .
In med to grmenje topov prihaja iz Ljubljane vest, da so tam otvorili slovensko vseučilišče. Tu boj za narodni obstanek, za narodno življenje — tam tiho, premišljeno in smotreno kulturno delo.
Desetletja in desetletja smo se v stari Avstriji borili za svoje lastno vseučilišče. Toda stara avstrijska vlada, prepojena z nemškim duhom, je smatrala šolstvo za po-litikum, ne pa za kulturno vprašanje. In če nam ni dala niti slovenske meščanske šoie, slovenske srednje šole — kako bi nam dala visoko šolo. Vlada je popolnoma dobro vedela, kaj pomenja za narod, če nima lastnih narodnih šol. Naše srednje šolstvo, naše visoko 5otstvf> je biliozprepojeno z nemškim duhom. In vsi ti kulturni zavodi so spričo svojega germanizatoričnega značaja vzgojili sto in sto ponemčurjenih uradnikov, zdrav-
nikov in drugih. Če se slovenski narod ni mogel kulturno in gospodarsko tako razviti, kakor bi to dopuščale njegove moči, tedaj je bilo temu predvsem in pravzaprav edinole pomanjkanje narodnega šolstva krivo.
Pripravljali smo se, delali smo, zbirali ■ vinarje, ki jih je naš narod moral služili v j potu svojega obraza, da smo dali narodu j vsaj za silo nekaj šol. Pa tudi za visoko šolo smo se skore-že- popolnoma pripravili. Neštetokrat so na Dunaju barantali za našo visoko šolo, toda Nemci so rekli: ne! in vlada je z največjim veseljem ugodila nemškemu vetu. Nemci so naglašali, da smo še premalo kulturni, da bi mogli vzdrževati sl svojimi lastnimi učnimi močmi visoko šolo.! Postavili so se v pozo velekulturnega naroda in pa našega dobrotnika, ki milostno dovoli, da sme zbirati ostanke z njegove preobložene mize.
Toda prišla je svetovna vojna — prišel je popolen poraz nemštva. Pokazala se je pa tudi nemška velekultura v pravi luči. Nočemo tu govoriti o nemških grozodejstvih v vojni, ker ta spadajo v drugo poglavje, omeniti hočemd sarno postopanje onih nemških gospodov, ki še vedno mislijo, da so z veliko žlico snedli učenost celega sveta. To so tako zelo opevani nemški vseučiliški profesorji.
Veliki mogul.
Angleški spisala A. H. Gieen.
(Dalje).	(3)
, .	,n,si	Nomadkinja kakor jaz, ki po-
JopV v khil!/ res,HVracijo in iz restavracije
j&z imam svoj dom "
.. "b<T„nie !iubi* tako strastno, kakor te ljubim jazi	J
O tem nisem hotela govoriti, vsled česar je nadaljeval, ko sem trdovratno molčala*
»Dom, o katerem govoriš, je luksuriozno opremljen. Ne morem ti istega nuditi. Morda si pričakovala —."
To nte je ujezilo.
»Ti veš", sem ga prekinila, „da ne pričakujem tega. Prostovoljno sem si izbrala življenje bolniške strežnice, ko sta mi bila dostopna srce in dom mojega dobrega stnea. Ali meniš, da nimam poguma, z možem, ki ga ljubim, deliti tudi siromaštvo? Pričela bova tako priprosto, kakor ti želiš —."
„Ne". me je odločno prekinil, toda vendar nekako omahovaje, kar je vzbujalo dvome, ki jih je on sam težko priznaval. »Ne, ne bom te poročil, če bi se ti moralo slabo goditi, če bi morala živeti v oni sramežljivi siromašnosti, ki jo tai žejo sovražim. Ljubim te bolj, nego se zavedaš, in želim, da ti ustvarim srečo živ-jerua. Ne morem ti vs.ga nuditi, ni kur si oia n.vajena v hiši svojega boi/arena strica
Toda ee se bodo
mojega bogatega strica moje razmere zboljšale, če
mi bo mila sreča, na katero upam — in dama ponoči se bo odločilo, če imam srečo ali ne — tedaj boš živela udobno — in — in —“ Zopet je piieel zmedeno govoriti. Pri tem je .gledal v drugi smeri, ne v moje obličje, Sledila sem njegovemu pogledu ter opaziia, kam se je obračala njegova pozornost. Dama z diamantom se je nama bližala, očividno z namenom, iti v alkoven. Spremljala sta jo dva gospoda, ki ju nisem po/nala. Njena glava, posuta z briljanti, se je z lenobno gracijo obračala od enega do drugega. Nisem bila iz-nenadena, ko se je mož na moji strani /.ganil, kakor d.i bi hotel ustati. Bila je očarujoče krasna žena. V primeri s to imponirajočo postavo, oblečeno v bogato, rdečo baržunasto obleko z vlečko, je moja slabotna postavica v priptosti, zelenkasti obleki- učinkovala tako brezbarvno in medlo, kakor napol zbrisana pastelna slika.
»Nenavadna krasotica", sem pripomnila, ko srni videla, da ne namer,va zopet pričeti pogovora, ki sva ga prekinila, ko se je ptibli-žala dama. »In kako krasen diamant !"
Nekako čudno me jo pogledal.
»Ali ti je posebno ugajal?" je vprašal. Anson se ie zelo,prisiljeno obnašal, tako da sem sk ro pričakovala, da bo '.stal tor šel k skupini, ki jo je tako napeto opazoval, ne da bi pričakoval mojega odgov na * Vsled tega sem bila ačudena ter sem hitro odgovorila: »Težko b> bilo, da bi ne tula opazila kamna, ki ga pravzaprav vidimo le na prsih kraljice. Toda morda je kraljica? Tako mo-
Telefon št. 242.
■■■ir i— -f-
Komaj se je končala vojna in so zamenjavali vojaki svojo vojaško obleko z dijaško, že so se pojavljali prvi znaki nemške psevdokulture na takozvanih središčih vseh znanosti in vednosti. Od strani so nemški visokošolci gledali slovanske visokošolce, ki so se iz strelskih jarkov zopet vračali k mirnemu, znanstvenemu delu. Pričelo se je mrmranje, ki se je kntalu izoremenilo v dejanja. Reprezentanti nemške učenosti, nemške kulture so z bičem izgnali slovanske visokošolce z nemških visokih šol.
Nam s tem niso škodovali. Pač pa so dokumentirali, da jim ni šlo za znanstveno, kulturno delo — marveč da je bil glavni namen njihovega visokošolskega dela, polagoma loviti našo visokošolsko mladino v nemške mreže. Ko so pa videli, da smo se Slovani emancipirali od Nemcev, da smo si zgradili svoje lastne države, so uvideli, da nemško žito v naši svobodni "Jugoslaviji ne pojde več v klasje. In nagnali so nas. Šli smo, toda ne s povešeno glavo, marveč pokonci, ker smo zaupali svoji moči.
In ni še pol leta, .odkar je prenehala svetovna vojna, še so se v Ljubljani otvortla vrata	i-.-aši slovenski visoki	Iz	svojih
moči	smo si zgradili svojo	lastno	visoko
šolo.	Ta Alma mater Labacensis	nam naj
vzgaja našo mladino, naj nam daje mož, ki
ramo vsaj sklepati iz tega, da jo tako spoštljivo pozdravljajo "
Njegove oči so iskale moje. Iz oči se je bralo neko vprašanje, toda nisem ga razumela.
„Kaj razumeš ti o diamantih !" je rekel. »Ti poznaš le njihov blesk, toda blesk ni vse. Diamant, ki ga nosi, je včasih popolnoma brez vrednosti."
Zardela sem, nekoliko prestrašena. Anson je bil	trgovec z diamanti — to	je	bil	njegov
poklic — in besede, s katerim je zavrnil moje navdušenje, SO mi dale spoznali, da sem se nekoliko preveč domišljevala. Vendar pa nisem hotela preklicati, kar sem rekla. Večjo priložnost sem imela nego on, opazovati dragocenost. V svoji razburjenosti sem hotela ugovarjati, vsled Cesar sem pripomnila, kakor hitro je izginila rdečica z mojih lic:
»Ne, ne, diamant je izvanreden, krasen. Nisem še videla podobnega. Dvomim, če si že videl enakega. Ogromno vrednost mora imeti, kdo pa je ona? ;YIenda jo pozn š? '
To vprašanje jo bilo popolnoma jasno, vendar mi pa ni odgovoril. Anson je sledil z očmi dami^ ki se je nekoliko ustavila na zgornji stopnici, bo le, ko je s svojima spremljevalcema izginila za velikim plišastim zagrinjalom, ki je deloma zakrival vhod, me.je zopet pogled d. Tedaj pa je pozabil moje besede, če jih je bil sploh slišal. Z nekako prisiljen.m navdušenjem, iz česar sem Sklepata, daje mislil na druge stvari, je zopet pon »vil svojo staro prošnjo.
(Dalje prihodnjič.)
bodo vodili naš narod v njegovi svobodi do sreče in blagostanja.
Onim možem pa, ki jih ni motil bojni metež in ki so mirno in premišljeno pripravljali tla našemu najvišjemu kulturnemu zavodu, hvala in priznanje!
Političen pregled.
Italijani se odrekli Šibeniku. LDU. Ženeva ^Tribune de Geneve" poroča iz Pariza, da se bliža jadranski problem svoji rešitvi. Italijani so se popolnoma odrekli svoji suvereniteti nad Reko ter se s tem zadovoljili, da prevzame zveza narodov protektorat nad r tem mestom. Istotako so se odrekli Zadru m Šibeniku.
Boj za Adrijo „ brezuspešen. LDU.
L uig a n o, 19. maja, (ČTU.) „ldea Nazionale“ toži: Noben dan ne preide brez novih poniževanj za Italijo ter vpraša potem z gnjevom : „Kako dolgo hočejo še aiiiranci s svojo opozicijo nasprotovati interesom Italije? Razvoj tržaške luke odvisi v prvi vrsti od prometa s dniLno. Ako Smirna pripade kakemu konkurentu Italije, je Trst takorekoč brezveljaven in isfcotako je boj Italije za Jadran brezuspešen.
Mirovna pogodba z Bolgari. LDU, Berlin, 19. maja. (DunKU.) »Deutsche AlJ-gemeine Zeitung« javlja iz Versaillesa: Ni še gotovo, ali bodo bolgarski mirovni delegatje pozvani v Pariz. Namerava se, podpisati mirovno pogodbo z Bolgari v Solunu.
Nesoglasje med Italijo in zavezniki. LDU. Berlin, 19. maja (DunKU.) »Achtuhr-Abendblatt« javlja iz Versaillesa:	V Parizu je
nastopilo, kakor se dozdeva, med Italijo in zavezniki zbpet nesoglasje. Zato se bo izročitev mirovne pogodbe nemško-avstrijskim delegatom najbrž ravnotako zakasnila, kakor se je to zgodilo svojčas pri nemški delegaciji. Italija se poteguje za spojitev Zapadne Ogrske z Nemško Avstrijo, dočim ne soglaša s kompenzacijami, ki jih je namenila Francija Nemški Češki. To postopanje Italije ima svoj izvor v konfliktu z drugimi zaveznicami, ki še ni poravnan. Poročila o končni rešitvi reškega vprašanja so skoro gotovo prerana. Francija se trudi, da nesoglasje poravna in si je celo drznila poskusiti, da pritegne Italijo v angleško-fran-cosko-amerigko zvezo. Toda kljub povratku francoskega poslanika v Rim se položaj vidno ni izboljša'.
Turčija razdeljena. LDU	L o n d o n,
19. maja. (Brezžično.) Turško vprašanje hočejo nastopno urediti: Sultan se odreče gospodstvu nad arabskimi deli bivše otomanske države v Siriji in Mezopotamiji in se omeji enostavno na Majo Ažjjo.. Druge dele dežele bodo upravljali kot mandatarji zveze narodov posamezne velesile, tako Carigrad, Armenijo, Adano	in Mcisino
Zedinjene države, obalno črto s središčem Smirno Grčija, Južno Anatolijo	in Adalijo
Italija in Severno Anatolijo Francija, Otomanska vrhovna oblast bi se razširila samo nad Bruso in Angoro, kjer bi tudi pod francoskim pokroviteljstvom rezidiral sultan. Kakor domnevajo »Times«, ne bodo ostali ti prediogi brez ugovora.
Mirovni pogoji bodo avstrilskim delegatom izročeni 22. maja LDU Ženeva 19. maja. (ČTU) Načrt mirovnih pogojev, ki jih bodo po najnovejših vesteh dne 22. t. m. izročili nemško-avstrijski delegaciji, so v njegovem končnem besedili revidirali Pichon, Balfour, Sonnino, Lansicg in Makino. Kot substrat so porabili poročila, ki so jih predložili odseki za čehoslovaške, poljske, jugoslovanske in rumunske zadeve in ona, katere je prinesla entcntna misija iz Dunaja.
Ententa zasede Budimpešto v 3 tednih. LDU Dunaj, 19. maja (ČTU). V pogovoru grofa Julija karo!yija z vrhovnim poveljnikom francoske vzhodne armade Franchet d’ Esperayjem se je slednji izrazil, da ima njegova navzočnost na tej fronti izključno namen voditi prekoračenje rumunskih čet preko Tise in da upa v dveh, najkasneje v treh tednih s temi četami vkorakati v Budimpešto.
LDU Bukarešta, 19. maja (ČTU). „Adeverul" doznava iz verodostojnega vira, da se je zopetno prodiranje proti Madjaiski začelo na ukaz entente. Potem ko so se izjalovili vsi poizkusi entente doseči z Ogrsko povoijne uspehe, ni preostaja!« drugega, kakor vzpostaviti red na Ogrskem potoni, orožja.
Podpisujte drž. posojilo!
Dnevne novice
4
Reki, Zadru in1 vražnico. Sledeče so izjave, v katerimi se naše 19. maja. (ČUT.) občine izjavljajo za tesno združitev vseh naših obmejnih slovenskih občin v kraljestvu SHS: Maribor, dne 19. maja 1919. V imena in na poziv pretežne večine prebivalstva mesla Maribora izražam zahtevo, da se vse slovenske ozemlje, osobito Koroška s Celovcem in Beljakom, Spod. Štajerska z Mariborom, Radgono in celim Prekmurjem združi s kraljevino Srbov, Hrv„tov in Slovencev. — Prebivalstvo v teh krajih in pokrajinah nujno želi osvoboditve izpod tujega jarma, ki je ugonabljal stoletja na krut in na prohpostaven način avtohtoni slovenski narod in prosi za združitev s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Za mesto Maribor vladni komisar dr. Pfeifer.
Maribor, 13. maja. Vse občine mariborskega političnega okraja zahtevajo združitev vsega slovenskega ozemlja v svobodni Jugoslaviji posebno Koroške s Celovcem in Beljakom, Spodnje Štajerske z Mariborom in Radgono, ter celega Prekmurja.
Ptuj, dne 18. maja 1919. Mesto Ptuj Vas prosi, posredovati na pristojnem mestu, da se naše meje pravično določijo, osobito, da se prizna cela Spodnja Štajerska z Mariborom, Radgono, vse Prekmurje, slovenski del Koroške s Celovcem in Beljakom kot sestavni del kraljevine SHS. — Vladni komisar dr. Seničar.
Konjice, dne 19. maja 1919. Vse občine političnega okraja Konjice so se izjavile za združitev vsega slovenskega ozemlja v svobodni Jugoslaviji, posebno slovenske Koroške s Celovcem in Beljakom, Spodnje Štajerske z in Radgono ter vsega Prekmurja. Ljutomer, 19 maja 1919. Občine političnega okraja Ljutomer zahtevajo, da se vse slovensko ozemlje, posebno Koroška s Celovcem in Beljakom, Spodnje Štajersko z Mariborom in Radgono ter celo Prekmurje nedeljeno združi v svobodni Jugoslaviji.
Slovenji Gradec, 19. maja 1919. Vse občine političnega okraja Sloveujega Gradca so manifestirale in izjavile, da zahtevajo nerazdelnost vsega slovenskega ozemlja svobodne Jugoslavije.
Brežice, 19. maja. Vse občine tukajšnjega okrajn. glavarstva so se slovesno izjavile za svobodno nedeljeno Jugoslavijo. Včeraj je bil tu javen protestni shod, ki je slovesno manifestiral, da se združi vse slovensko ozemlje, (udi Koroška s Celovcem in Beljakom, Spodnje Štajersko z Maribc '.»ra- in Prekmurje.
Celje, 19. maja. Vse občine celjskega okrajnega glavarstva so se slovesno izjavile za nedeljeno, popolno združenje vseh slovenskih krajev v svobodni Jugoslaviji. O' čine v soglasnih resolucijah zahtevajo združitev Koroške s Celovcem in Beljakom, Sp. Šbajerja z Mariborom in Radgono ter celega Prekmurja.
Marjanska kongregacija. ,,Slov. Narod" in .Nova Doba" sta poročala, da se je osnovala v Mariboru Marjanska kongregacija pod protektoratom gospe general Maistrove in gospe dr. Rosinove, Po naših informacijah je ta vest neresnična.
Zlobna poškodba tuje lastnine postane hudodelstvo takrat, če znaša škoda, ki je nastala ali katero je zločinec nameraval povzročiti, nad 40o K in ne 200 K, kakor je bilo citati pretekli teden v raznih listih. Brez ozira na škodo pa se smatra zlobna poškodba tuje lastnine tudi takrat za hudodelstvo, če b< iz dejanja lahko nastala tudi nevarnost za življenje, zdravje ali telesno varnost ljudi ali v večjem obsegu za tujo lastnin > kakor tu<ii hudobna poškodba na železnici, njenih napravah in pod posebno nevarnimi okolnostmi-
Državna posredovalnica za delo podružnica za Maribor in Oiiolico. V preteklem tednu (od '2. do 18. maja 1919) je iskalo delo 80 moških in 23 ženskih delavnih moči. Delodajah-i so iskali 39 moških in 18 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 21. Od 22. februarja 1919 do 18. maja 1919 je iskalo delo 1387 delavnih moči. delodajalci so pa iskali 1544 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 173. Delo iščejo železostru-garji in kovači, ekonomi, oskrbniki, mehaniki, elektrotehniki, natakarji, natakarice, trg. uotrud-nik in prodajalke (51), pis. moči (97), mlinarji, mesarji, peki, poljski in tov- deiavci, hlapci vseh
Nemška grozodejstva na Koroškem.
Poročajo nam: Nemški vojak konig iz Beljaka je nekega dne na vse vzgodaj vzdignil slovenskega kmeta na Djekšab iz postelje in ga bosega, v spodnjih hlačah in sami srajci gnal v Št. Vid. Na vrat mu je obesil vrv in ko kmet ni mogel več hoditi, je zadrgnil vrv in ga tako prisilil, da je moral iti naprej. Tega vojaka so se bali vsi kmeti občin Vobre in Djekše.
Kjerkoli je prišel v kako slovensko hišo, je povsod pretepaval slovensko prebivalstvo. Ta divjak se je tudi hvalil, da je presekal slovenskemu kmetu glavo. Konig je v spremstvu nekega Zirnika in Wratschniga ubil slovenskega častnika pri Mentelnu pod Lipo. Umorjenega Mariborom slovenskega častnika so imenovani slekli in denar ter obleko med seboj razdelili. Pripoveduje se, da so nemš .i roparji na Dobiavi pri Velikovcu ujeli dva slovenska vojaka ali častnika, ju gnali v cerkev v Vobre, kjer so živima razparali trebuh.
Nemški roparji na Koroškem. Pod vodstvom Haya, gozdarskega nadzornika kneza Rosenberga iz Ženeka, in trgovca Plaša iz Žitarevasi je ropala nemška druhal na Plaznici pri posestniku A. Grilu, po domače Jegartu. Vzeli so tam konje, vse meso, slanino, svilene rute in prstane. Škoda znaša približno 50.000 kron. Popolnoma so oropali tudi .slovenskega posestnika Urbana Kajšla.
Da se prav razumemo. Objavili smo notico, v kateri smo izrazili željo, naj bi naši slovenski obrtniki in trgovci vendar že enkrat razobesili slovenske napise. Vsled tega se je popolnoma po nepotrebno razburil gospod Kirbiš, češ kakor da bi hoteli odganjati goste iz njegove hiše. Toda naš namen je bil popolnoma drugačen in pošten. Vsak dan prihaja več in več Slovencev v Maribor, ki hrepeneče in željno iščejo slovenske lokale, kjer bi našli zavetja in domače postrežbe.
In marsikateri nemariborski Slovenec se je že opetovano obrnil na nas, naj mu povemo, kam naj se obme. In ravnotako smo hoteli tudi gospoda Kirbiša opozoriti, naj vendar že enkrat da slovenski napis na svojo hišo, da bodo Slovenci vedli, kje da dobe kozarec dobrega vina in izboren domač prigrizek, ki ga zna pripraviti njegova soproga. Nemcev pa naj ne silimo, da bi razobesili slovenske napise, ker bi s tem le zavajali naše ljudi v svoje lokale. Torej nobenega nepotrebnega razburjenja! x
Slovenska Štajerska za popolno združitev. Ker prihajajo šc razne vesti, da nam hočejo na mirovni konferenci odtrgati ta ali oni kos naše zemlje, je nastopilo naše ljudstvo, naš narod, naše občine, kj jasno in odločno zahtevajo, da mirovna konferenca v Versaillesu uvidi in spozna pravi položaj našega slovenskega obmejnega naroda. V naslednjem prinašamo zahteve naših slovenskih občin, glas, ki ga morajo slišati in vpoštevati tudi zastopniki antante. Mi smo prepeč uti. da bodo na mirovni konferenci prišli do spoznanja, da gre pri določevanju naših severnih mej za interese zavezniške države, za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je danes oficielno priznana iri kot taka nastopa na strani antante in njenih zaveznikov. Če nam odtrgajo ud našega telesa, škodujejo s tem sebi, vsaj oslabe svojo zaveznico ter Okrepe svojo nasprotnico iu so-
vrst itd. V delo pa sprejme posredovalnica, opekarske delayce in delavke (65), tesarje,^ mi-z?rje, čevljarje, slikarje in plesk., zidarje, težake, viničarje, služkinje, kuharice in varuške itd.
Zadruga gostilničarjev v Mariboru je razposlala vsem gostilničarjem oznanila, da se z 10. majčm t. 1. podraži pivo. To oznanilo je seveda nemško. Upamo, da so naši slovenski gostilničarji zavrnili ta uka/,, ker ga ne razumejo. Sicer se nam pa čudno zdi, da se upa zadruga gostilničarjev v slovenskem Mariboru razpošiljati nemške fermane. Upamo, da bo naša obrtna oblast posegla vmes.
Davki. Nedavno smo čitali v „S!ovencu" izjavo župnika Meška in polemičen članek, ki se n-inaša na razpravo poslanca dr. Kukovca o krivdi koroških dogodkov. Nimamo namena polemizirati in se tudi nočemo z nikomm prerekati. Tudi ni naš namen, zagovarjati pretirane davke. V poduk našim ljudem pa hočemo povedati, da naj vsakdo, ki misli, da se mu je dohodnine ali vojn- dobit, davka preveč predpisalo, napravi pritožbo, ker le na ta način more priti do svoje pravice Vse drugo govorjenja, da teh davkov ni treba plačati, ker so jih predpisali še nemški uradniki, da se bo uradoma plačilne naloge spremenilo iri podobno, nima nobene podlage. Napravite tedaj proti takim plačilnim nalogom pritožne, če mislite, da se Vam krivica godi ali pa plačajte predpisane svote.
Tatvine in vlomi v lenarškem okraju se vedno bolj množijo in tudi stonlcev navadno ni mogoče zasačiti, ker pobegnejo s svojim plenom črez demarkacijsko črto v Nemško Avstrijo, ki je postala res že pravo pribežališče grešnikov. Tako so neznani tatovi v noči od 3 na 4. maja ukradli posestnikom Martinu Poliču v Jabloncah dobrorejeno enoletno plemensko svinjo in da bi jo lažje odnesli, so jo zaklali kakih 50 korakov daleč od svinjaka. Dne 5. maja popoldne je neznan tat odnesel Lovrencu Lorenčiču, posestniku v Senarski skoro še novo popolno konjsko opremo, katero je imel obešeno na ziuu pred hlevom Zunaj je bila obšita z rdečim usnjem, znotraj pa z modrim platnom. Kmalu na to, namreč 9 maja popoldne je zopet neznan uzmovič ukradel posestniku Josipu Švarcu v Spodnji Senarski skoro novo kor jsko opremo z vajeti in nahrbtium jermenjem vred. Dne 12. maja pa so neznani tatovi vlomili v hišo Marije Letnik v Senarski in ji ukradli 26000 kron gotovine ter večjo »unožico mesa, zabele, masti in moke. Kakor je videti, bližina nemške meje zelo slabo vpliva na naše kraje
Zaprte gostilne. Tukajšnje okrajno glavarstvo je zaprlo še sledeče nemeurske gostilne : Berte Golob v Sv. Marjeti na Dr. p. (najemnik Anton Matzun), Antona Ekarta v Prepolah in Simona Praha v Krčevini.
Ne bo več	dolgo,	ko se	odloči v Parizu usoda naše	mlade	države.	Enakovredni
bomo stali v vrsti drugih narodov Priborjeno svobodo pa si bomo morali tudi utrditi, to se pravi, postaviti jo na trden gospodarski temelj. Prvi korak h gospodarski osa&osvoji je razpis državnega posojila. Tako ugodne prilike obre-stovanja razpoložljivega	kapitala	ni kazalo
zamuditi, zato se	odziva	naš narod podpiso-
vanju v obilni meri Da se ustreže tud. tistim, ki dosedaj niso imeli prilike posojilo podpisati se je podaljšal rok za podpisovanje posojiia do I. junija t. 1. Slovenci, požurite se!
Izdaja krušnih nakaznic, se 'nahaja Sedaj Stolni trg 1 v poslopju šole za dečke 2. vpritličju na pravo.
Amerikanska pomoč. Popisanje otrok do 14. leta se začne po začetku črk n. p. A do D v četrtek dne 22. maja, E do H v petek dne 23 maja, J do M v soboto dne 24. maja, N do R v pondeljek dne 26 maja, S do Z v torek dne 27. maja popoldne, med 14. do 17. uro Stolni trg 1 v pritličju n:i pravo.
Prevoz zem^kih ostankov jugoslovanskih mučenikov Zdnskega in Frankopana. 1. mariborskemu bioskopu se je posrečilo dobiti ta prekrasni fdm, ki se bo predstavljal v četrtek iJ2, petek '23 , soboto 24. in nedeljo 25. maja t. 1. Pi!m predstavlja vse svečan« sii, ki so se vršile ob prenosu reiikvij obeh narodnih mučenikov od Dunajx e^a Novega mesta, odkar so ju dvignili iz dosedanjega groba, pa
dokler je niso položili v zagrebški stolnici v grobnico. Med potovanjem se vidijo pozdravni sprejemi v Spil ju, Pesnici, Mariboru, Celju. Zidanem mostu, Rajhenbuigu in Brežicah. Lep ie pogled v Špi<ju na ravne vrste naših vojakov na peronu. Videti je dr. Rosino, ko govori pozdravni govor. Ob strani pa mu stojita gla\ar dr. Lajnsič in nadkomisar dr. Pfeifer. Najlepši so pa piizori v Mariboru. Pogled na okiašen kolodvor, prihod vlaka, predvsem presega generala Maistra in častnikov, eroplan, poslovilni pozdrav nebrojne množice, ki odhaja vlak. Dobro se razločijo in spoznajo v Mariboru vsi govorniki. Lepo se vidijo slovesnost' v Zagrebu, med drugim sprevod, v katerem korakajo zastopniki naših zasedenih krajev. Opozarjamo slovensko občinstvo na te pred-tave, prav posebno pa še ljudstvo iz dežele. Naša šolska m>adina naj si to korporativno ogleda, da ji ostane v spominu ta krasna manifestacija našega naroda za ujedinjenje. Gospej dr. Gustinovi pa čestitamo, da se ji je posrečilo nuditi našemu narodu take lepe spomine.
^ Narodno gospodarstvo. ><
Izvoz v Nemško Avstrijo. Ker so trgovski krogi in občinstvo sploh premalo informirani o državni naredbi glede izvoza v Nemško Avstrijo oziroma v inozemstvo sploh, srno! se informirali o tem na merodajnem mestu, kjer smo dobili sledeča pojasnila: Z razpisom ministra za trgovino in obrt, št. 3316, z dne 10. marca 1.1 so razveljavljena vsa dovoljenja za izvoz preko demarkacijske črte. Dovoljenja za izvoz živeža in drugih stvari izdaja samo centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom v Beogradu. Brez izkaznice iega urada ne sme nobena pošiijatev čez mejo. Izvzete so le male količine živeža za osebno potrebo državljanov SHS, ki živijo onstran demarkacijske črte. Za izvoz teh živil zadostuje izkaznica pokrajini-,ke vlade. Dovoljenja za izvoz, ki so jih izdale pokrajinske vlade ali delegati finančnega ministra pred ustanovitvijo centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom, so neveljavna. Centralna uprava je začela izdajati izkaznice za izvoz 14. t. m. po ratifikaciji kompenzacijske pogodbe z Nemško Avstrijo. Na ta ničili bo imela centrala popolen pregled in kontrolo nad našo trgovino.
		
H	Razne novice.	P b
Žita želi živeti v Italiji. Po vesteh »Radioza« je izrazila bivša cesarica Žita željo, da bi se njih otrokom dovolilo bivanje v vili Piandre. Po zaključku mira misli dobiti tudi zase dovoljenje, da bi se preselila v Italijo. Vila Piandre leži med Pizo in Nia-reggia ter je privatna lastnina bivše cesarice Zite. Tam je bila rojena in vzgojena, tam je preživela ves čas do sarajevskega atentata, ko se je moral njen mož preseliti na Dunaj, ker je postal prestolonaslednik.
jr farnim I .M«..
h Zadnje vesti.   H
{Posebna telefonska in brzojavna poročila „ Mariborskemu delavcu").
Koroška fronta.
LDU. Ljubljana, 21. maja 1919. Ljubljanski dopisni urad poroča iz uradnega vira 21. t. m. ob 9. uri dopoldne: Nemške patrulje se vsaki dan približujejo našim postojankam in jih obstreljujejo s puškami in strojnicami. Naše čete jih naženejo vsakikrat z ognjem. Tako smo 20 t. m. zvečer in ponoči odbili sovražne patrulje južno od S,od. Dravograda pri točki 513 in pri Sv. Roku. Sovražna artiljerija je delovala proti Soboti in Sv. Danijelu v Dravski dolini. V odseku Slov. Gradec je obstreljevala Št. ]anž, Sv. Peter, Sv. Rok.
Istotako so Nemci streljali na našo posadko na Ljubelju. Naša artiljerija je z uspehom odgovarjala.
Vrnitev avstrijskih in nemških nepremičnin v Italiji.
LDU. B e rol in, 21. maja 1919. »Derliner Tageblatt« poroča iz Lugana: Ravnatelj »Tribune«, ki se je mudil v Parizu, javlja, da se pripravlja na podlagi pripravljalne teze, ki jo je konferenca sprejela, vrnitev vseh avstrijskih neprimičnin v Italiji.
Trupli generalov Ruskega in Radka Dimitrijevega.
LDU. Berolin, 21. maja 1919. »Vos-sische Zeitung« javlja iz Rotterdama: Kakor poroča »Neuvves Rotterdamsche Courant«, so našli na Kavkazu in sicer na gori Masjuk trupla 115 od boljševikov pobitih Rusov in med njimi tudi trupli generalov Ruskega in Radka Dimitrijevega.
Kdaj bodo mirovni pogoji izroženi Nem.
Avstriji.
LDU. Pariz, 21. maja 1919. »Alltanc Havas« poroča: Kakor se sodi, bodo antantni mirovni pogoji izročeni nemškoavstrijs-kim delegatom 26. maja.
Salgo Tarjan niso izgubili Mažarl.
LDU. Budimpešta, 20. maja 1919. Ogrski kor. urad poroča: Vrhovni armadni poveljnik Boehm je odposlal danes iz glavnega stana brzojavko na ljudskega komisarja Sentoja, v kateri pravi med drugitn: Vrnivši se s fronte doznavam, da so v Budimpešti protirevolucionarni krogi razširili vest, da smo izgubili Salgo Tarjan. Prosim, da to vest dementirate. Salgo Tarjan je v rokah proletarskih čet.
Nemški protipredlogi.
LDU. St. Germa in, 20. maja. (DUKN.) »Newyork Herald« pravi: Obširne nemške protipredloge bodo predložili aliirancem v četrtek. Proučevanje tega dokumenta bo trajalo najmanj en teden, potem pa bodo stavili Nemcem ultimatum in jim dovolili 8 do 10 dni, da ga sprejmejo ali odklonijo. Domnevajo, do bo 10. junij odločilni dan za podpis ali odkonitev. — Svet četvorice je odgovoril na nemško noto v gospodarskih mirovnih pogojih. Kakor poroča »Newyork Herald«, so se aliiranci izrekli, da je Nemčija vsled svoje uničevalne politike sama kriva sedanjega položaja. Odklanjajo nemško tožbo o pomanjkanju trgovskih ladij, ker je vsota po Nemčiji potopljenih ladij veliko višja, kakor pa vsota tonaže, ki so jo odvzeli Nemcem. Kar se tiče izgube na surovinah, ki jo je na Nemškem pričakovati vsled odstopa doslej nemških pokrajin, opozarjajo Nemčijo, da bo na svetovnem trgu lahko kupila vse, kar bo potrebovala. K temu še pripominjajo, da bodo Nemci to izgubo še več kot pokrili s tem, kar si bodo prihranili, ker odpade njihov oboroževalni program.
7 vagonov kumzi
takoj odda
Mihael Samida
Stolni trg 3
Novi tečaji za stenografijo, stroje-pis, pravopis in trgovsko pismo, računstvo in navadno knjigovodstvo, dvojno in amerikansko knjigovodstvo, lepopis, slovenski in nemški jezik, pričnejo 2. junija 1919 in trajajo 4 mesece. Prospekti brezplačno. Zasebno učilišče Legat v Mariboru, Vetrinjska ulica 17, /.
SP Svoji k svojimi
f
11
Razne novice.
Fi
-----h.
Maščevanje finančnega ministra. Ko
je moral vsled prepirov, ki so zaradi prestola 1. 1830 izbruhnili na Španskem, iti tedanji finančni minister grof Toreno v prognanstvo, je šel v Francijo. Z vsemi sredstvi je skušal mladi Izabeli, ličeri Ferdinanda VIL, pripomoči do prestola. V agitacijske svrhe si je hotel od Rothschilda v Parizu izposoditi 20.000 frankov. Rothschild pa ni zaupal ceTej stvari in je zavrnil prošnjo. Par let na to, 29, septembra 1883, je umrl Ferdinand VII. Regc-ntinja Marija Kristina je takoj nazaj poklicala ^rofa Torena ter ga imenovala za finančnega ministra. Da odpomore trenotnim potrebam dežele, je znišal vrednost Španskih državnih papirjev na polovico nominalne vrednosti. In vsled te finančne operacije je pariška tvrdka Rothschildova izgubila trinajst milijonov kron.
Velikanska moč žuželk. Orjaška moč tiči v stvarcah, ki se nam vidijo na prvi pogled tako majhne — v žuželkah. Če bi bile nekatere žuželke sto, dvesto ali celo tisočkrat večje kakor so, bi razdrobile in pomandrale s svojo neizmerno silo vse, kar bi se jim postavilo na poti. Ubraniti bi se jim ne mogla nobena žival, noben človek, nobena stvar, ki jo je napravila človeška roka. Navadno si mislimo: kar je majhno, mora biti šibko. Ali ako bi bil človek tak orjak ko neka vrsta travniških kobilic, ki skočijo 400 krat tako daleč kakor so dolge, tedaj bi lahko delal 185 metrov dolge korake in pravljica o sedem miljnih čevljev bi postala gola resnica. Mravlja ima tako močne čeljusti, da ž njimi prenaša tovore, ki so težje od nje. In tako moč, ki jo moramo v primeri z velikostjo res imenovati orjaško, najdemo tudi pri raznih drugih vrstah mrčesa. — Pre-računjeno je, da bi vlekla čebela, če bi imela konjsko velikost, 30 krat toliko kakor konj. — Mali grobar vleče stokratno svojo težo in rujavi hrošč se je izkazal, da je 21 krat močnejši od konja. Mnoge žuželke bi premagale s svojo i eizmerno močjo vsa živa bitja na svetu, ako bi bile tako velike ko naše domače živali, kakor: vol, konj itd. Njih čeljusti, sesala in žrela bi bila grozno morilno orožje.
Hiša v Gradcu
se zamenja s hišo v Mariboru na prometnem kraju. Vrednost 150.000 K. Ponudbe na upravništvo »Mariborsk. delavca«.
i. Mariborski bSoskop
t> u i! eesSa.
j Malinov s©k i
i samo s pravim sladkorjem kupim večjo količino. V a-‘ 1 j a k, kavarna »Central«, Maribor.
PozorS
V četrtek 22., petek 23., soboto 24. in nedeljo 25. majnika 1919
Prevoz zemskih ostankov jugoslo-vanskih mučenikov
Zrinsteaa Ib Mn-
.	—	Eli.	h.
:ccccrn
Kipim vsako immm
rezanega, otesanega in okroglega smrekovega in jelkinega lesa. Ponudbe na tvrdko	14-3
. Drago Kobi
. pan	j	Maribor,	Franca Jožefa cesta 15.
z vsemi častmi od Dunajskega vega mesta do položenja v grob.
Predstave se vrše vsaki dan ob 18. in 20. uri, v nedeljah in praznikih ob ’/.,15., 16., 18. in 20. uri
zvečer.
m
Trgovina kolonijalnega b!aga na debelo in drobno
9Iadimip Pasišefel
Maribor, Grajska u!. 16
se priporoča!
Prva slovenska kavarna 1
Rama, Central* K
v Mariboru, Gosposka ul. 21 j|
(lastnik: Gjuro pl. itaijak)
\i hrompir
4—1
po ceni na prodaj
Tržaška cesta (Triesfer-strasse) it. 74
Serf ferdo
importna in eksporina trgovina
Maribor, Koroška cesta 21
priporoča
jugoslovanskemu
činstvu.
Zahtevajte povsod naš list!
J. Božič
Maribor, Tegetthoffova cesta 34
Modni ateiije za gospe in gospode. Naročila po meri se solidno in ^ točno izvrše. Vojaške uniforme se y izgotovijo v najkrajšem času.
h Zaloga vsakovrstnih oblek za | moške In dečke, kakor tudi vojaške čepice ter epolete.
prodaja po nizki ceni •
krušno moko moko
kurusni udrofo pšenične otrobe fino toaletno milo pralno miio ocet <jesiW
5—1
m
Restavracija in hotel
»Zamorcu"
(hotel „Mohr“), Maribor
Izborna pristna vina. — Lepe tujske sobe. — Najboljša jedila. — Klubova soba. — Prostoren vrt.
Za obilen obisk se priporočata
Frenc in Pavla Jančer.
mmm
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru
Delniika glavnica ? £»,000.000 K	Iriii	(
x	3ijiSF~	Podružnice	v	Splitu,	Celovcu,	Trstu,	Sarajevu,	Gorici	in	Celju.
Rezervni tontfi nad 4,000.000 K
i prejem« vloge r.H knjižice, tekoči in ilro-račun proli najugodnejšemu nbreiito-vanju. Jicnini davek plača banka sam:*.
Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd., eskontira incnUe, ne-vlze, vrednostne papirje itd.
in blago.
Izdaia čeke nakaznice in akreditive.
Daje trgovske kredite port ugodnimi pogoji in predujme na vrednostne papirje
izvršuje borzna naročila najkulnntnije.
Tiskovna zadruga.
(irt?rVvrn: urrdMit Fr. Voglar.
Tifcksrna • Karl Rabltsch v Mariboru,