Za poduk in kratek oas. Potovanje v Rim, Neapol in domu. X. Pobožno sporo5ilo pravi, da je sv. Peter hišico, v kteri je Marija živela in od sv. Duba spo5ela, posvetil v 8V. vežo, in tudi tam daritev sv. mese opravljal. Od 4. stoletja sem, kedar je Cerkev smela svobodno dihati, so cele procesije romarjev od vseb krajev bitele v Nazarei, da bi po5aatili in poljubili sv. zidovje, med kteritu se je zgodila najsvetejša skrivnost. Sv. Helena, mali cesarja Konstantina, je nad bisico, ki je v prvi prostosti ostala, pozidala krasen tempelj. Ob času, kedar so divji Saraceni sv. deželo napadali, je bila cerkva nad sv. bišico že v razvalinah in bati se je bilo še večjega oskninjenja. Kaj se zgodi ? Jutro rauo 10. maja 1291, zagledajo delavci, ki grejo na svojo delo, na hrvatskem Primorju med Reko in Trsatom stati hišico, kjer poprej še nikdar nobene videli niso. Še bolj 8e čudijo, kedar najdejo v bišici altar, božjo martro, podobo Marije in nekaj pobištva. Ta dogodba se razglasi, kakor da bi jo veter raznesel, na vse kraje; ljudstvo pribaja od blizo in daleka; od kod pa da je bišica prišla, tega nikdo ni vedel. Marija sama to razjasni. Ležal je na smrtni posteli dušni pastir trsatske župnije; jemu razodene Mati božja, da je hišica, nad kterim piibodom se vrni 5ndijo, jena lastna hišica, kjer je bila rojena, in kjer je 8 svojim božjim Sinom živela. V dokaz, da je vse to resnica, mn ukaže iz postelje vstati; in vstal je popolnem zdiav. Kmalu se poda na kraj dogodbe; tam najde trumo ljudstva okoli 6V. hišice, ter jim pove, kako je čudovito ozdiavil, in kaj mu je bilo razodeto. O5esa vseh 80 se v solzab topila iz pobožnosti in zabvalnosti do Marije. Bil je takrat za glavarja na brvatskem Primorju grof Nikolaj Frangipani. Poslal je v Nazaret 4 u5ene niože, naj pregledajo in preiščejo vse, kar to reč zadeva, da bo konec vsem dvombam. Prišedšim na jutiovo ovdišnji Kristijaui z nepopisljivo žalostjo pokažejo mesto, kjer je bišica stala; bili so še videti sledi zida, in povedali jim so, kedaj je hišica spreminola. Vse se je na tenko zlagalo s 5asom, ob katerem so našli bišico pii Trsatu, in s širino, dolgostjo hišice po sledih v Nazaretu. Kedar se domov povrnejo, je bilo vse to zapisano in moži so resDičnost svojih besed s prisego potrdili. Zdaj je bil za5etek slovitega romanja: iz vseh dežel so pobožni vrni prihajali. Ali veselje Hrvatov je trajalo kratek 5as. Za 3 leta in 7 mesecev jim bišica zopet spremine. Roke nebeških duhov so jo prenesle prek morja na Italijansko, in jo položile v gozd vedno zelenib lovorik. *) Pastirji so jo videli po zrako nad morjem prihajati, in Marija sama je razodela sv. Nikolaju Tolenti llsk euiu in nekemu pobožnemu pušSavniku, da je ova hišica v lovoričju jena hisica iz Nazareta. Ta preselitev se je zgodila 12. decembia 1294. Zopet se je začelo romanje. Ker so pa budobni tolovaji zaceli romarje nadlegovati, zato so angelji božji sv. hišico po 8 mesecih prenesji na bližnji brib5ek blizo mesta, kjer zdaj stoji. Se ee kaže kraj v ulici mesta, kjer je stala. Pa tudi tukaj ni dolgo ostala. Zemljiš5e, kamor je bila položena, je bilo last 2 bratov. Romarji pribajajo od vseb kra.j?v in prinasajo seboj mnogovrstnib darov. Blagostanje raste; to pa vzbudi nevošljivost, ki se v kratkem v smrtno sovraštvo spremeni. Neko noč storita sklep drug drugega umoriti, da bi potem darovi samo enemu ostajali. Kedar v jutrn vstaneta, bišica ni več stala na njuni zemlji; bila je četitokrat prcnešena, malo dalje na očitno cesto, in na tem mestu še zdaj stoji 580 let. Tri poslednje pienesitve so se zgodile v 1 letu. *) lme Loreto izvaja se od besede lanretnm, to je, lovoričen (lorbekov) gozd. ''¦¦, i-y Papež Bonifacij VIII. so leta 1290. v Trsat poslali 16 vitezev in zopet se je dokazalo, da je taista hišica, ktera je iz Nazareta prišla na Piimorje in se je potem preselila na Laško. Zdaj ko vemo, kako in kedaj je sv. bisica sem prišla, hočemo si jo nagledati. Zid je na mestih ometan, na mestih pa gol. Hišica nima podzidja, ker so jo angeli na prosta tla položili. Tudi streba ni prvotna. *) Na brvnu od prve strebe iz cedrovega lesa vesi več dragocenih svetilnic; v svetišču jih vedno 52 gori; drugo brvno ležt pii zidu, altarju nasproti; vse ostalo od strehe je pod altarjem biaujeno. Po strani altarja stojite 2 podobi do prs iz srebra, ena sv. Jožefa, druga sv. Ane. Prvotni altar, ki ga je po sporočilu sv. Peter blagoslovil in na njem sv. mešo bral, je obdan s sedanjim drugim altarjem. V svetisču so shranjene 3 prstene sklede, ki so nekdaj služile za jedila sv. rodbini: ena, ki je v čisto zlato ukovana, se daja romarjem za poljub, v njo se polagajo moleki in drugi spomeniki, kedar se blagoslavljajo. Na vecerni strani visi na steni križ ; slika Zveličarjeva je na platno nabarvana in na les raztegnjena; križ je prišel sem s hišico vred. Proti jugu opazia debel železen križ črez karaen, ki ima posebno prigodbo. J. Suarez, škof Koirabranski na Portugaljskem je sklenil v svoji skofiji enako bišico, kakor je v Loreti, Mariji na čast postaviti, in da bi pobožno delo imelo večjo viednost, si sprosi od papeža Pavla III. en kamen od sv. hišice. Po dovoljenju pošlje skof svojega kaplana v Loreto, pa nibče se ne upa iz zida ižkrbati kak kamen. Vsakega grosi tako delo. Naposled si kaplan sam iztiga en kamen in ga prinese škofu. Ta pa naglo in nevarno zboli ter da kamen zopet v Loreto odnesti. Ko se je to zgodilo, je zopet ozdravil. Za altarjem stoji kamen — Sacro camino — na kterem je sv. Devica jesti kuhala, in dalje na evangeljsko stran je mesto, kder je v pobožni molitvi klečala, kedar jo je angel Gabiijel pozdravil. Prvotne dveri v hišico proti severu 80 prestavljene; še se vidi brvno v zidu, kjer so poprej bile, mesto enib, so sedaj čvetere dveri v hišico. Podcba Matere božje nad altarjem je rezana iz cedrovega lesa; pripovednje se, da je delo sv. Luke. Dva zvončeka, ki v bišici visita, sta ž njo vred prišla. Topova krogla, ki je na južni straai np zid obešena, je dar papeža Julija II., Mariji na zabvalo za čudovito varstvo. Pri obsedaiiju Mirandole so jo namreč sovražniki v papežev aotor vatrelili; šotor je raznesla, papežu in drugim pa ničesar ni storila. Brezbožni Francozi' so 1. 1791 cerkev vseh zakladov oropali, celo podoba Matere božje je morala ž njiini; 95,000.000 frankov so neki odnesli. Ni toraj čuda, ako božja pravica ljudstvo in deželo neusmiljeno tepe, ki se ni balo strašuega *) Gauine pišp, da po dolgost mevi 29' 8", širina 12' 8", visokost 13' 3", debelost zida 1' 2". Pis. oskrunjenja. Piju VII. je bila podoba povrnjena, vendar slečena žlabtnega kinča. Papež so jo obdarili, in je zdaj zopet oblečena in ozalšana, da se zaklad ceni nad 1,000.000 frankov. Od 16. stoletja sem je 8v. hiaica od zunaj obzidana z belim marmorjem,. ki se pa vendar sv. bišice ne dotika. Na zunanjem zidu visi 15 prekiasnih svetilnic. (Nastavek prih.) Sraešničar 14. Nek kaplan niso zamogli mačka pri mizi trpeti. Nekega dne župnika ni bilo doma. Kaplan vzamejo leaen križ iz stene in pretepejo ž njim mačka. Drugi dan pravijo: gospod župnik, Vaa maček je obseden. ,,Ni mogoče" ! Res, križa se boji! Ob enem segnejo za križem ali maček to zagledavši prasne iz biše. Župnik sedaj verujejo da je maček hudi«5ev ia ga dajo ustreliti še tisti dan.