Iiiserati bo sprejemajo in velju trist ipna vrsta 8 lir,, če ne tiska Hirat, i v *jt 1 ■ ti i» *i » 6 tt ' • ti ti n ti " m P. i večkratnem tiikitajl so cenit primerilo zmanjSa, Rokopisi se ne vračajo, ncfrnnkovatia pisnut nu no sprejemajo. Naročnino prejemu opravui&tvo (administracija) in ekspudicija na Dunajski oostl st. 15 v Medija-tivi hiši, 11. nadstropji. Političen list za slovenski narod. Po pošti pretentan velli : Z« eaio ieio . jo ^i, — kr. u tmileta . A _ ta čel rt ieta . . M 40 „ V adminlstraolil velia: /.a ceio ieto . . s u,. 40 kr. »a noi ieta . . . jO „ «a četrt ieta 2 :o ,. V Linbljani na dum oonil an velja 60 kr. več na leto. Vredništvo ;e Florijansko f ulice »t. 44. Izhaja no trikra na teden iO;f »icer v toreR, četrtek in minnto. Uboga Italija! Iz Rima, 17. julija. Prekrasna dežela italijanska je bila sicer že od nekedaj središče in ognjišče političnih puntarjev in rovarjev, ki pa vendar še nikdar niso imeli toliko moči in oblasti kakor ravno sedaj. Oni počenjajo, kar koli so jim zljubi, iu vlada nima ne poguma ue moči, da bi se jim ustavljala in jim zabranila rogoviljenje. To jasno pričajo strašanski iu oskrumni dogodki, ki so se vršili v Rimu v noči od 12. do 13. julija, (v „Sloveucu od 19. t. m. obširno popisani Vredn.) in ki ob enem kažejo, kako žalostna osoda je v prihodnosti sv. cerkvi in njenemu vidnemu glavarju namenjena v središču katoličaustva. Liberalni časniki si Bicer prizadevajo vso odgovornost za omenjene žalostne dogodke zvaliti na katoličane, toda naslednje opazke, ki smo jih zvedeli prav iz zanesljivih virov, pričajo, da so rovarji že komaj čakali prilike , da bi se znosili nad katoličani in ob enetfl vladi pokazali, kdo zdaj gospoduje v Rimu in na Italijanskem. Pravijo namreč, da so hotli katoličani s slovesnim sprevodom Pijeviin napraviti politično demonstracijo, ko jim vendar kaj tacega nikdar na misel ni prišlo; verni Rimljani so hotli pri tej priliki le pokazati svojo ljubezen in hvaležnost do nepozabljivega Pija IX., ki se sme po pravici imenovati eden največ.h in za rimsko mesto najbolj zasluženih papežev, kar jih je sedelo na prestolu sv. Petra ; živel je zgolj za vero in bv. cerkev. Tudi niso dale cerkvene oblastnijc in ka toliška društva najmanjše prilike h kakemu neredu, ravnale so marveč prav strogo po po stavah. Kardinal-naineatnik je društvenim pred- Poljaki in Slovanstvo. „Poljaki 1 Viiho prermlonjo jo nerazložljivo združeno z osodo Rusijo." (Car Aleksander 1.1. 1818.) (Dalje.) Studijo pritva so bilo v Poljskej žo davno priljubljene, gojeno v dosti širokih razmerah; kajti v nekdanji poljski državi je bilo veljavno ne samo priivo lastno poljsko, marveč tudi pruvo litovsko-rusko, tedaj prava dveh slovanskih narodov. Obojna prftva slovanske pri-merjeval je vže Tod. Čecki v znamenitem delu „o litevrskich i polskich pravvach" (1801), kjer pogleduje marsikje tudi k pravu ostalih Slovanov, toda lo mimogrede; kajti študije prava slovanskega sploh niso bile njegov namen, in razun njega se nihče ni pečal ž njimi. Prvi korak v tem oziru je storil Igua Rakoviecki v delu posvečenem cesarju Aleksandru: „Pravda ruska c/.yli prauda w. ks. Jaroslawa VVIndimi-rovvicza, tudziez traktaty Olga i Igoru, \v. ks. Kijavskih z cesarzami Ureckimi, i Mscisla\va stojnikom naznanil, da bode prenašanje trupla ranjkega Pija zgolj privatno, da jim toraj ni treba društvenikov sklicevati k vdeležbi. Ni pa mogel prepovedati, da bi no bili Rimljani pokazali svoje vdanoBti in ljubezni do Pija, ki ga vsi ljubijo in spoštujejo. Društva so toraj niso vdeležila, posameznih Častilcev Pijevih pa se je bilo ua tisučo zbralo k mrtvaškemu sprevodu. Tudi bo pri mestnem glavarju ali kve storju prosili in od njega tudi zadobili dovoljenje, Ida Bmcjo truplo Pijevo prenesti, ter se z njim pogodili tudi gledd obredov pri sprevodu, ki so ga smeli vsled tega dogovora sprem-Ijevati b prižganimi Bvečami in molitvami, pa brez petja. Toda rovarjtm so presedale tudi tihe molitve, in ker druzega ne vedo, pravijo, da so te molitve dražile k neredu. Voditelji so bili od mestnega glavarja tudi vprošani o dozdevnem številu spremljevalcev, in ko so mu odgovorili, da utegne to število veliko biti, ker jo bila tudi vdanost Rimljanov do Pija velika, rekel je kvestor, da je pre-skrbel zadostno število stražnikov za varstvo namenjenega sprevodu. Vprašal in zapisal je tudi njih Btanovanje, da bi jih vedel poklicati in se z njimi porazumeti, ako bi bilo treba kake spremembo prej dogovorjenega programa. Tako je bilo toraj vse lepo vravnano in dogovorjeno in spremljevalci so šli mirno in tiho za mrtvaškim vozoin, in najmanjšega krika ni bilo čuti iz njihovih ust. Rovarsko «pitje, ktero liberalni časniki katoličanom podtikajo, se je šo le pričelo, ko ho začeli surovi rogo-vileži sprevod napadati. Od mestnega glavarja v ta namen odposlani stražniki bo sprevod varovali ob Btraneh, kar jo rogovileže pripra- Dawidowicza kH. Smolenskicgo z Rygij, ziavarte. Ktorych toxta, obok z polskim tlomnezeniem popzedza Rya historyeznej zwyczajAw, religyi, pra\v i jivyka Vavvnich slavianskich i slo\v.an-sko-rusekih nnrodow" (Varšava 1820, 2 dela). Delo Rakovvieckega je za svoj čas znamenito in Šaliif k jo pisal takrat (1. 1823) Kollarju o njem tako: „Priznnti moram, da kar sem živ, še nobeno Blovansko delo ni blažilo tako mojega srca kakor toto. Celi slovanski svet se odpira tu pred očmi osupnjenegn čitatelja. I/, tega bogntega vira bom potlej bogato zajemal in obrnem to v našo porabo". Delo Ruko-vieckiega je kot, nekak prvi poskus starosto-vanske zgodovine sploh, pisatelj jo tu porabil vae pristopno mu vire in vse slovstva, ter dopisoval si z drugimi slovanskimi učenjaki, kot. n. pr. s Ilankom. Staro zgodovino Slovanov, osobito notranjo, črta Rakoviecki glavno po ruski zgodovini Karnmzina z raznimi dodatki; in po pravem omenja, da narod, čegar jezik jo bil tak močno izobražen, čegar pravne razmere so bilo tak razvito, ni mogel biti barbarski, kakor bo to dozdeva Nemcem in njih v.t vilo, da so Bprevod napadli od zadej, kjer so bili le kaki trije ali štirje stražniki. Vlada bi bila precej v začetku prav lahko z zadostnim številom stražnikov zabranila ali zadušila razsajanje in razpodila razsajalce, ki so po stranskih potih vedno dohajali. Tako so pa atražuiki Bim ter tjo sicer razpršili dru-hal, ki je pa pc Btranskih ulicah naprej dirjala, da so je na drugem kraju šo v močnejšem številu zopet prikazala. Da ju bila vlada nekako porazumljena z rovarji, kaže tudi to, ker njihovih gla-glavarjev ali kolovodjev ni pozaprla ter sprevoda obdala z vojaki, ki bo bili po izjavi ministra notranjih zadev nastavljeni in zbrani po vseh onih krajah, kjer se je imel sprevod vršiti. Reč je bila prišla 15. t. m. v razgovor tudi v senatu in iz dotičnih protokolov je razvidno , da bo škandal pričeli liberalci. Kako slabotna da jo ituljanskii vlada, priča tudi to, da bo v dvoraui pravnega ministra, kjer so bili nekteri razsajalci obsojeni, poslušalci začeli žvižgati in sikati nad sodniki, ko se jo brala obsodba, obsojenim pa klicati „10viva — živio", in du bo precej potem odtrgali napisno tablo blizo tam stanujočega opravništva katoliškega časnika „la Kruta". Iz strahu pred liberalci vlada tudi dopušča, da njihovi časniki tiskajo najbolj nesramno članke, ki zlobno napadajo katoličane in psu-jejo ranjkega papeža. Zlasti se v tem odlikuje list „la Lega", ki je imel to dni sostavek, v kterem je blaženo truplo nepozabljivega Pija IX. imenoval mrhovino ter pisal, da je bil Pij norec (pajazzo), in očetomorec, in da katoliška cerkev je velika norišnica. Ta članek se je bil obilno razprodal in ko je pošel prvi t »Tir ... ...._..... MM«——*......UL...IL..I III načeli razsajati tudi proti kralju samemu. Pa bil je čiih, ko je vliiilu to druhal gojila in poslovala, zdaj pmtaja nji hiiidi nevarna In vrosuičuji ne stari pregovor: ,,8 komur hii človek pregreti, h tistim ne pokori". Kako so nam jo boriti z nemškim „8chulvcreiD0in"? O tem menila nihče ne dvomi več, da Ima nemški „Hohulvereln" za nas škodljivi namene, da hoflo namreč pospeševati poneni čuvanje v AvMnp in tako nemško domovino širiti. Osnoviitelji društva ur alcor Jnko m dolžno delajo, ter pravijo, da hočejo nemškemu narodu le to ohraniti, luir že zdaj ima; l/. njihovih dejanj pa boII)o kmalo spoznali, da je društvo naravnost zoper Slovane obrnjeno iii Hicer v pivi vrti zoper Cehe ni Slovence (Jo krutijHkim učiteljem v čisto slovenskih krajih migi litin obetajo, kakor v llotlču, 8t. 1'etru, v Honotečiih In kdo v<^, Se kje, fi ttčnjo Noineov v Kov tuli m na Horlo1, kjer jih že iliivnii ni več, potem je pač Jiihiio, da ti m Hiiinobriimbii, ampak napad na slovi iihIui niirodiiii t.1 Alio ho jia že ua Kriinjnkcm tako pri drzni, da takim učiteljem nagrado obetajo, ki ho pripravljeni nemščino učiti in uum mladino odtujiti m Izneveriti, kaj zamorimo pričako vati še ln v drug h slovenskih |iokra|iiiuh, ki ho tujemu vplivu bolj Izpostavljeni V < J o t O bodo nu Štajerskem, Koroškem In UoriSkeio Hvnje delovanj« brez vsiiroga strahu in bn sramoto pričrlt. To društvu ni majhna nevarnost za nas, ker ima žti zdaj na tisoč« goldinarjev premoženja,- pa še vedno novi udje pristopajo, in ho začeli v novejšem času zu ta namen pobirati celo ž« v „rajhu", v nemški državi I Važno e tedaj za iiiih vprašanje, kako ho bomo napadom tega druAtva ubranili'/ Premo A nI Cehi ho hi napravili takoj podobno društvo, ter se bodo branili z istim orožjem; ftloi ,,matico ftluilska" Ima ž« zdaj po polu m obstanku und fi00()0 gld. premoženja. Mi revni Slovenci pa ho no umremo v denarni moči nkušati z Nome.l; misliti nam lin toraj na drugo sredstva, h katerimi bomo napad« .schulvereina" odbijali, ali ču mogočo za zmirom odbili. Niv)bul)šiv pomoč bila bi taka p oh tava. ki bi za trdno določila učili jok k v iih.VIi ljudskih iu srednjih šolah, da bi ta ne bil ud vison od samovolj« kakega učitelja, šolskega hvi ta ali muiisterstvii. /e dosti dolgo ho nam obeta ravnopravnosi, no da bi h« uresničil«; čiih bi bil toraj, da bi državni zbor Hkleml Izvršilno postavo k 1!) drž. osnov. p. kterej poHtavi bi moralo natanko določano biti, v kterih učilnicah mora biti poduk čisto nlovriiuk, v kterih iuj bi ho napravilo nemške paialolke, in v kterih šolali naj bi bila nemščina obligaten predmet. Ako ho vhi. to trdno in poiituvno določi potem niti učitelji, niti profesorji, niti SiiIhIii h veti ne bnilo mogli hhiiio voljno spreminjati učnega Jfluika mi načrtu. Ako ho niiAim po sliiucom posreči, izboriti za iiiih laku postavo (lu jo celo minister prelomiti no amo), potem ho ,,sehulvoroniu" glavno žil« podvezanu iii niijliujši kremplji purozanl. Vendar njegovo delovanje h tom fto ur bo piipolnoma za hranjeno. /mirom mu jo Ar svobodno, Uilniiovljatl privatue tole, podkupa vati učitelj« in |iti plnčoviili zu to, du bodo nemščino učili iz von A o Inkih ur na jirl vat no ž«l|o staitov. Zoper u> Imamo I« t it pomnčok, da priporočamo Učiteljem, naj ho m [irotltijo za m kuj iludežovih groAov Hovražmkoui miši' iiarodnoatl, in da trutiramo mod ljudstvom prazni predsndok , kakor bi bila neiuAčnia n luko potrebna vttakomu človeku, kakor nom Škutarjl trd (V /iilibog hu šo med izobraženimi Klovrucl mnogi tuko prlprosti , du ris verjamejo, da brez nemščino nI mogoče živeti. Takim je pa treba povedati, du ho v por lotih ljudsko šolu nihče ne bo dobro nemški naučil, in da trga tudi treba m. Dokler hii vho uradnlje nemške, dokler to lu nemški pišejo , dokler uihč« no moro postati no učitelj) no uradnik, n« sodnik, nu zdravnik, no duhovnik , du bi nemški no /iiul, t h ko dolgo Ju nemški jozik ros potreben. Kedar bomo pu enkrat imeli narodno šol« in urndui)« , kedar bodo gospodje slovenski govorili in pisali, polom bo znanju nemščino pnč /umom luni dno, kukor jo /umije Iruncoskogu uli laškega jezika, neobhodno potrebno pu no bo. Kedar enkrat kmet nikjer pred giispiiHkn no bn vrč potrrbuval iiemAkrgii je tika, kedar bo videl, iiu postimo človek lahko izobražen in gospod , ue da lil moral nemški znali, potom tudi on ue hu več Hilit iu prosil zu nemško šolo. Kur nemškutarji imenujejo „go»Uiidrr huiii der lnndhintHkoiuiig", du žolč n n iii reč nemški /nali, to j« lo nuHleilrk nem* Akmarak h krivic, ker hii iiiih oropali pravic do našega jež ka, ker so nuni usiljeviill nemško uradovanj«, kmot pa iiiihIi, da jo to-nekaki« osoda , ki ho nikdar spremeniti uo ilil; mi pa vemo, du i • vouie. prej luuliu nušol, ko na NomMiein. Pa nomšluitarjl ho kar gluho deluje, čo jim ku| tacigu pravit, ker jim ni zu tislo , vvcllspracho", mti zu bliigor iiiišii mladino, ampelc le /.u nom* škutarijo, da ho nemtka domovini razširi tu mladim Nemcem prostor dolu med niuul. Kajti nko bi mi noiuAkl uo znali, kulco lil mogli nemški uradniki mod iinmi NliižbovatiV Lo pridno ho toraj učimo nemtčino , du no nom* pravom iu h slavlntiko sploh vkvurjall so ho tačai tudi Kuclurskl in Mucljevvskl. lvuclarski jo potoval 1. IH'.!H al) po slovuiiskih /otnljiih, v CeškoJ, Ogersko) In v Jugoslaviji, prebival nu Črni gori, Izdal pozneje I. (1h:ih) nekatere spomeniku slovanskega pnivu, ttpnmcnik« češko, ter srbski zakonik Sti lnim Dušana z nemškim Baiiu ikovim prevodom. Delo Mar.loj«w4krga n Hlovuiiskoui pravo jo izlilo tudi žo po I ihijd Mod .Iiijjd doviim, zlasti Jadranskimi od Trsta v Dubrovnik potoval jo Ž« itn početku 10. stoletja (iho1.! iho:i) knez Aleksander Huplehn, ,,Podložil nv krajac.h nlmviunidi.rli v Varšavi (1811) Huplolia kužo živo hiii|iii nji) k južnim onm mirom, kateri so bujo spu-nunciji) nu Poljalu) kakor na svojo bralo, davno no o l nj h lotlvši lu dali č proč iiilšedš1. Po* tiivalrc ho marljivo o/.ira nu iiurodn« tog«, pesni, lu njo ud., ter jo često pi imnrjii s jiolj sklml m malotusklinl (liuiiluko primerja n Intj ilamaki); poplsujo slovanHko bogoilužbo glu KolitiUo nu ntokali Kvuinorakih, primerja jo to hliivniiilum bogoslužjem ruskih unllov| grbo m iinoiiii poljskih rodov primerja t Jugoslo vn n 'ki m i, katera jo videl v nokern starem grbu; apumitiju so, da su .lugoslaviuit Morlaki (bOjO morski liiiclil PnljiiliiJ hIiižiIi keduj v iioIhIioj voj»krJ vojski Sirlnnu llatoiyja. Saploha jo pregledal tudi meglic, /hiral jugoHlovaiiHlte ro kopis« m knjige, med drugimi vzel jo h hoIhij nOsmuiia" od (luudiilevlča; •/. .lugoalovanl jo govoril povsod Hlovnimko, potozujn po rusko, tako du no Jugoslovani v Hercegovini in Dal miielji ga smatrali za liusa, ter Imeli k njemu še živejšo simpatije. Poljski gospod sploh go vori z spoštovanjem in Ijubozuljo o Južnih Slovanih katero vsled nt urili prlpovudok o Izvoru (lo)ia m Iii-hii iz sluvansko Hrvatuko lliui zu prvočetii Poljakov, ,, Kakor piti vi slu /, radostjo pOHluta o prodiiostih očol«, tak tudi nu prepričovnjočl ho o pleinonltoBti niiftega Iz vini m u čoilnoitlh liga naroda, kutongu nu Milimi smo, miiniiiio čutiti hvalelnost ln h|io tiovanj« k tem, kateri so nN svojimi čodiioHtini u daljšali rodno iiiišu zlboljko. /iimmiv jo tudi niijtollja), zbog katerega no jo podal Kapeha v Jugoslavijo, ,,/iial som, da v tionutku, bo jo promila siine,a življenja, katero jo vmčilu vutuja Kusciutkova, bilo ju Izdan proglas k slovanskim narodom, nainunjuvajofi Jim, da evo slavno iijiIi pokole mi propudu kol žrtva tuj« pr«mučli llot.ol nem ho prepričati, uli jo lo učlnilo na njo liulu vliti, ln ob onem spor.iiutl pobratiiin . Hii|ilrhu izraža v svojem viimmivem dolu tudi različno politično Diuoro. Tako n. pr. omenja, du Dalmacija nolauglhno polrebujo Jiidnjllize-molj, In du tudi vladar Muliinioijo mora kolikor mogočo glodati, iiu bi dobil lliniiin in lleir.i-govlno, v tndiišnji moči Nnpoloonovl vidovu groiu za Slovunr, kuterl ho nodaj pričenjajo zbliževati v oboli nareilbnli Nnpoloonovih, v Ilirskih proviiir.ijal) in v knožovlni Vurtavskl. Hlovamdiu nleja jo iiatla takrat, ludi nav dušenega pesniku Junezii Pavla Voroniču, od I. i m l (i Skel i Krakovskegii, od I. 1827 nad* A kolu VarflilVhlugB. prnnlk lllgojoč umi pu-dom svojega naroda mi pada v brezupnoit, marveč vuli sijajno hodočuoHi njogovo v Slo-viiuiitvu. Konci iiprnelinlille! povatmiolo s hingill, lvr«y ivdsljelo illloba I ol U t II i sll.v 1 (bontl ntiolmelol vnliinlle * oiiugokri.t pn nnj ni iivstro-ogorHku Imnlm to znpomui, 111 nnj un hvoj ilcnnr (to Jo, un hvoJo dolžne pismu) ltU|»lŠo veljavo tudi v hIoviiiihIi h jezili h I d Yu< i-iiIImH ho zdaj žo začeli muh i Hibi v lati) segut.1. Pionirjev organ (\V, Allg.' /tg.) nnpnda dr. Ilcrhatn, kor ho on noto vdo Icžiti rar.nlh protonluv 111 ftkandaluih »hodov, ter nt 11 očita IiojurIjivohI,. ,,1'reHHt" pn Uerbitn zagovarja, 111 pravi, dn jo lo on poklican, biti voditelj UHtiivoverno Htlimite. Ob onem pn Hvojiin prlsluAem deliolo Iiohi< drobi, ter j 1111 po\o, itn 110 bodo nič dosegli, dokler nimajo nobenega programu! V ihIiiiI uitnvoverei 11 i m m j o dru/.oga p rog rumu , kn ščuvnnjo mod narodi m un vliiilo. Zuto ho pu (udi čcdnlju bolj nemogoče dolnjo. Nn lli-talNlirm bilo jih jo mnogo odlikovanih /, raznimi viftniu uli inntijlml ledi zurnd zaslug pri oskrbovanji iu zdiužonjl vo-jušlto gran 09. Vmiiije ilriiito. V Klsiilngon, kjer biva zdaj IBI#.iniir nn počitku, linntn v kratkem tloltl lu:Hn nnm nter 4'tili-oll 111 pn knrdinnl llorgoniiliher. Cnlioll menilu lAčo ueinAhcgu prljatoljstvn ku Italijo, ki jo v m t o d francosko okspotlicljo v TunlH nokako nu/u) potisnjena ter hi želi /n voznika dobiti, dn In 110 nad Kruuoezl innflflt'-valu. O kardinalu llorgoiiittthorju pa mislijo, dn 110 ho pogajal z Nizmnikom zarad prono-hnnja ,,luiltiirkiiiiipl'u", I. j. o pogojih za mir moti kutollftko cerkvijo lu nomflko državo. Sovružtvo /,»»p«-«- Jiiilf nu NoinMiem no voduo nrčo ponohati, iu obeta toliko voč vapohn, kor ho dvigu v vodno vlSo krogo, Nn vsenč liAči v F.rlangeou na Itn v urokom ho imeli profesorji voliti rektorju. Na vrsti jo bil prof. Itusontliul 1/. mrdiciuskn fakulteto, rodom jud. Profesorji pa ga niso liotrlt voliti iu ho rekli: , N a h tt vho učiltščo jo prutostanlovslio, 1111 110 čemo Judu zu načelniku". Pri tem jo tudi ostalo, in volili ho rektorja i/, drugo fakulteto Tudi v N011 Htoltinu ho ho vršilo demonstracijo zoper Judo. Majhujfil nutiscml^i ho študentje, ter povtlar,njo ,,ueuiAtvu 111 k r-Ačunstvo". Šo ni dolgo, kur ho ho študentje čutili bolj brezverce, ko kristjane. Tako ho časi spreminjajo. KrAnusku Atmlento stiah navdaja, čo vidijo veliko število judovskih študentov, ki ho vsi poki emu, jim oukruti konkurenco delati. Izvirni dopisi. IfloliilU, 1 n. juliju i.ssi. Cenilun komisija zn vredbo davkov jo hvojo lotU tnle ruzglusilu, /n kur ho kiuotjo ptnv hvaležni nn Krnnjhkein, poobuo kten imajo dosti polju, nll kakor pri ihih plavimo ,ujiv". N* Štajur-akoui imnjo uokuj veči davek, tako dn ho ran mero nn grnnicl ujeuinjo v oiiiu dnvkn. Neki nemški lusoiiuilo nll ril/glas Jo pn dnin go-HpoHlia nn oglo h A po vaseh nabiti; ker kinetjo driuega 110 zaslepijo ko kluka pet, lir ž donet, uli hi no bilo bolji moderno v KitnjokouiI Ali lu ho človek jo/.il nh suiejnl, dn morejo gospodje uradniki pod seduu|0 prnvično vlado tuko uliotni biti, resnica jo, dn so blninlrati«. tinAp Križnik. lir. IKIiiiii, 18 juliju Prt tečem torek stalo jo zn rud Akninlnlov pri sprevodu Pijovih oslniiltov Ii hv. l.oreni u Aoat ohoI) pred sotlnljo. NnjHtnreji min 110, najmlnjAi IH let, vhI ho Uiniljuni. Priče, kr. žuntlurji m pollcnjl, ho onoglnsno potrdili, dn ho ho čiiIi žvižgi Iz vrati liberalcev, dn ho ho knlol>čniu apodobno obmi-imli in v ziičtMku nu pnoviinjii odgovarjnll /. molitvijo. Pnznuli hii, dn m) hI.iiAiiIi neltlerl liborulci protrgnti sprovotl 111 napasti knkegn ,,klerikalca", lu je nosil hvočo v roki. Akoruvno hi jo predsednik sodnije prizadevni, .lu bi pričo vhh) to izrekle, dn jo bil ,,rop" Hprevotln hohIuvIjoii i/ ljudi, priprnv-Ijouih /n kultu demonstracijo, vendar nobeden tijili toga potrditi 111 mogel. Un ho zagovorniki zntožoucov vdrihnll po , klerikalcih", ,,sovi'iižiiiluh domov.ne" titl. ho rn/.iimi Hiimo ob nohi. Nn povelju predsednikovo innrnlu jo h trn žn izprazniti galerije, ker jo nn kočo fudritvo, 0111I1 mtsli 1. /ntožoiioi, gliumo plosltnlo liberuliiiin frn/iiin zngovoiulltovi vendar jo če/, neltnj Aisa dovolil, da hiiio zopet povrniti ho v sobnuo. Oli pol osmih zvečer progliiMila ho jo hiiiIIiii. 1 >vii založonca doliilu ntn It inosee.o zapora lu 1150 lir Itn/tu, eden il nioseca zapora in I')!1 lir Itiiznl, trije 011 iiiohoc zapora lu 150 lir kazni. 1 Ipitjo m žvižganje gnlorlj s|U'enilJnlo jo hninjo obsodlio, hriso ho priteklo atrnJo 111 vnovič K u podilo ljudstvo 1/ sobano. Pred sodiiljako palačo jo stalo mnogo ljudi, lu so rii/.siijitli m krlCnll: Ztvlo (Inrlhivldll Smrt duhovnom I Proč z uilnlsterstvom I Ko so ho priknznli obsojeni, obdnul od dvojno vrsto žuii tlnrjov, ponovilo 111 pomnožilo ho je upltjo: vho jo polom tli 0 /u vozom , Iti jo poljnl ob hoJdiio v ječo. Toda blizo cerkve sv l.oreiicu unjtlli ho pot /uprto, kordoil vojnšltl jih 111 pustil naprej. Zavili bo Jo ledu) tdio/. „Alroko ulico", kjer ho no ustavili pred Ililo, v kteri ntojl vrodnlAtvo katoliškega Usta ,,Liv Fmsta" (llič) Novi „abhasno", novi ,,ovviva". Nekteri mladonči, pravi Junukl, splcznll ho na mino tovnršev, strgnll z vrat tablico, nn ktcrl Jo bilo nuctiaujoun uuo listu iu stanovanje vred* uiftl \u iu jo vrgli med množico, ki ho jo zno« sila iiiul njo, teptajo jo med grozuiiu vrišem. Ko jo pritekla straža, razpršila hojo množico; Aest osob pn jo Htružu prijola iu aoboj od-poljala, Hnilinl točo ml tod nuravuost nn trg ,,Co-liuinu'. kjer jo ruvno igrala mestna btiuda. Zopet upitje : ,,Ziveln llulijal itvio kralj I Smrt duhovnom 1 ,,1'idon utopi ua vzvijeni kraj 111 ob-deluje množico, Hvelovujo ji podati ho uruo nn žolezinco pozdruviti kraljico, prulAo iz Na-polja, m lako iiu)iinviti demouštrocljo proti „klerikulcoiu". Kričujo „nbbaaso" 111 ,,evvlva" ho pomiku proti kolodvoru, nli kmalo ji pride policija nasproti in jo iirisili vrniti ho ; tudi (u jo odpeljala Atiri osebo, ki ho ho Ji vhIuv-Ijale. V potek zvečer sto ztuluAili kmalo dvn kompnniji vojakov doiuouAtranjo ua trgu ,,Niivonu". Deprotls mlnlaterskl prodaednik in Mnučiiii, uilulater notraojih zadev, Hku^ulu Hta opru-v čitt sebe 111 vlado, pivi v Boiintu, drugi v o krožim'1 do poalaucev Italijo pri t ti i i li državah. Olm /vračata vso nn kutoličuuu, uli dokazano jo, dn sin pn telit 111 kvostor anstonj prosila iiiiiisterstvo potrebnih lušlrukclj iu pomočil dobro stn namreč vedela, da ho nnmoruva napraviti Aknudal. Sprevod Pijovih odmikov moral so jo po ukazu pn IVktovim zgoditi po 110Č1; /.ugotovil jo vntikauu 111 deputaciji kiitoličniiov, du liočo skrbeti zu mir 111 red; lutko jo besedo držal, ho jo pokazalo. Uovori ho, da ho hv. Očo Leon povabili v vatikan poilance (»Jih držav, poverjeno pri hv. »tolii, v pričo njih proloHtirnli proti šktin-duloin 111 nečusti, lu ho jo zgodila čaatitljivlni Ostniikoin Pijovim, tir ob onem prosili iiiuiui-111(1 ln protest svojim vlnduin. Nopopisljivo nevredno 111 ostudno jo oti-iinftuiijo nekterih liberalnih časnikov, ki pišejo o Pijti IX. 111 Leonu \lll. tuko, kakor hI hI no iijiiiIi piHiiti o/udiijom diurulstu nilnlsterstva. Žalil ln Slovence, ko bi hotel podnti jim nuj* luijfil i-uirdefio cvetlico U teh časnikov, konično besedo enega članku lihtn ,,Lu Lega1' jim pn vontlnr lo podam, du bodo znali, kaj ho smo v Imliji, v Runu, brez kazni pisati: ...... O.lobruji uiti m ploHkumo žvižganju. So bolj ln ploskali, Itn bi ho bili oatauki onega velkegn 11 1/. uogoljskogu uiostii vrgli v 1'ibero. \' Kitiiu jo zdaj vnuka cerkvena slovesnost zunaj eeikvo itrogo prepovedtuia, nll prav zu prav Hturn prepoved ponovljena. V nodoljo ho liotli verni oblnkntl /u hv. leto skupno bitni« like oiio ho jim polajAall /.u enknit , ako skupno gi edo), uon lu forma procoaalouis, nll tudi lo ji m Jo bilo )irepoveduuo (tttrttd kutin* lijo, lu bi ho vtognlla und tem Aknndulialrati). Truma stražnikov čakala jo do poznega večera pri hv, .Iiui. Luter., ko ln so bil vkljitli pro|)c» vedi vendar le liedo prikazni. D.iAlo 10 včeraj nad 80 žandnrmuv od drugod, tudi mnogo kvosturluov, dn poninožijo Al o vilo v Klinu Atncijonlriiinli, lil no /nd0»tii|oJ0. Mig pomoall A. K. Domače novice. r l.iMjtmi, *js:i. juliju. (l)uiii\jski in/iiiti) jo mostu ljubljanskemu podaril veliko srebrno modivlljo, ktero jo dalo mesto iluniijHko kovati v »pomni poroko cesar- iotIča Hudolfa h prlncealnjo Sufanljo. {l'< v muftnika posvečen. V ta namen j« bila cerkev z natoroiinl cvetlicami prekrasno ozulištiiiii in bogato razsvitljena. Slovesnost Je uklenila zahvalna pesem. Ad multos unnoH vnetemu g. župniku 1 (Opazka,) Nekterim zlasti za časlito duhovščino odločenim listom današnjega ,.Slovenca" amo pridejall poziv o Zolluor-jovih pridigah, na kterega gospodo prejemnike poHebno opozorujemo. Ta poziv je iiomšk , ker je tudi napovedana knjiga nemška, in ker ae jo tisku! in razposlal od znanega, v tuji deželi bivajo-Cega založnika Manza v Ratlsbonu. {Mestni odbor) je 20. t. m- obravnaval red in tarifo za novo moHtno klavnico, ki ho bode odprla žel. novembra 18H1. Poročevalec dr. Suppati jo nasvetoval: I. Kadar ho iiovii klavnica odpre, ho hiiiu lo živa klavna živina pripeljavati v Ljubljano; 2. kdor koli hoče odtlej meso prodajati, mora živino zaklati v klavnici; H. zasebniki smejo za domaČo rabo potrebno živino sicer klati dom«, vendar pa morajo za vsako pot dobiti posebno privoljenje od mestnega magistrata. Dr. Koenhacher je še odsvetoval dostavok, da h« huio samo ona goveja živina klati, ki jo VHaj žo 24 ur Htala v Ljubljani in jo imel živinski zdravnik priliko jo ogledati. Pričela hu jo obširna obravnava, ktero ho ho vdeložili gospodje Bllrger, Ilegali, Zamik, Anton Oariboldl, Goršič, Drč, Korlunn, Dežman lo Petere«, ki jo nasvetoval, naj se gostilničarjem hhiiio naloži, da morajo dati Živino v klavnici ogledati, klati pu jo smejo doma. Toda pri gluHovanji jo padel ta predlog kakor tudi nasvet Koosbaeherjov, ter so bili Hprejeti predlogi odsekovi. Uledtf tarifov jo poročevalec v imenu odsekov nuHvetoval, da naj ho bodo plačevalo: 1. za klanje goveje živin« po 2 gld. (doslej jo bilo plačati le Ho kr.); za prešičo, ki tehtajo nad 20 kil, po ho kr., (doslej 20 kr.) ako imajo pa manj ko 20 kil, po 40 kr.; 21. za telo po 50 kr. (dosloj 20 kr.); 4. za ovco, Ito/.o, jagnje, koštruna po 40 kr. (dosloj tO kr.); 6. za kozliča kakor doslej po 10 kr. Ti tarifi bi dajali moHtii vsako leto okoli IH.240 gld., ker bi pa letni hI roški z« klavnico znašali okoli 20 000 gld., bi primanjkovalo okoli IHOO gld., ki bi ho pa dobili s tem, da bi ho moralo plačevati od hlev« za govejo živino po K) kr., za drobn eo in prcšjčo pa po 21 kr. na (lun. Tudi bi ho vravnnll tu rili za hrunonjo mesu po mostnih ledenicah. (I. Ilegali jo nusvetoval, naj ho tarili znižajo pri teletih od 50 na 80 kr,, pri presitih od ho na r>0 kr., pri drobnici pa od 40 na 20 kr., g. Potrču pa jo Ao pristavil, naj s« naredi tudi pri goveji živini dela razloček ter nuj ho od kravo plačuje lo 1 gld. Pa VI čina jo to nasvete zavrgla ter s tremi glasovi večino sprejela nasvete odsekov«. Tudi ho jo Hkleniio, du se (mkrbovutijo klavnico za zdaj obdrži v lunini roki, ter ho j« v tu namen nasvotovalo, naj ho niiHtavi hišnik uli oskrbnik, lo bi imel prosto stanovanj« In 500 gld. plače, pa dva hlapca •/. letno plučo 800 gld. Narodnim odbornikom ho jo zdela ta plnia previsoka ter so rinsvetovali za hišniku 400 gld. za hlapcu pa po 200 gld. letno plače, lotlu večina jo ta nasvet zavrgla. Vsled toga ho narodni odborniki zapustili dvorano, Ao preden ho ji. glasovalo o predlogu od-Helcovom, in noju ho je morala ob "/.,7 url skleniti, ker zbor ni bil več sklepčen. (<> 'Jf>l.t\hnri poilpornrt/ii dru&ton) jo „Lui-bacher Zeitung" 21. t. m, vendar lo spregovorila uekolikii besedi. (IrofTualTo ho jo nemroč zahvalil za zaupnico, ktero so mu v nedeljo zbrani gosti sporočili, in „Laib. Zeitung" objavlja dotični telegram, ki h« glasi: , Mini-sterHki predsednik načelniku obrtnljskega podpornega društva Ljubljani. Vaš telegram so mi ]>oslali za menoj mv moj grad Klišav. Moja najprisrčnejša zahvala za v njem izrečena prijazna mnenja h pristavkom, du nasprotno zaupanje kropčujo zedlnjoiio delovanje. Tuullo", Kakor h« nam poroča, dobi g. Zupančič službo pri tukajšnji hranilnici. (Za novi. detolni muzoj) sprožili ho nekteri misel, nuj bi hrunilnlca v ta namen darovala svojo novo poslopje, za hranilnico pa naj bi kupila Lukmanovo hišo nasproti Multču, ter tum sozidala primerno puslopje« Ako bi hc to vroHiiičilo, bi Ljubljuna gotovo zopet veliko pridobilu in storjen bi bil začetek za vruvnavo Slonovih ulic. Tudi bi hranilnica bolj primerno stala v Slonovih ulicah, kukor pa v sedanjem činto Hamotiiem kotiču. (1'oiama »trata ljubljanska) bode imela '24. t. m. zjutraj ob '/a'- url ua cesar-Jožefo-vem trgu hvoj« viijo. Razne reči. — 1) u h o v h k « p r « m « m b « v ljubljanski škofiji: (J. g. Jakob Dolenc, Htolui kaplan, jo postni fnjmošter na Igu. V 1 a v a u t i u h k i š k o li j i: Provizorju sta postu lu čč. gg.: Kdvard Janžok pri Mutcri Itožji v Zagorju , in Kurol Omajiier v Sirjuli. C. g. Karol Tcrjušek , bivši Zagorski župnik, je šel v pokoj. - Prestavljeni ho čiiHt. gg. kaplani: Avguštin llecelj k sv, Lovrencu na llizoljskem; Jožef Kralj v Šoštanj ; Androj Fe-konju k sv. Lovrencu v Puščavi; Anton Vraz v Kiiiiico iu Andrej Zdolšek k hv. Vidu na I Planini. — Zu kaplane ho dekretiruni čč, gg. novomašnlkl: Vinko (Jepin v Solčuvl; Anton Aškerc v Podsredi, in Puvcl Itiit v Kozjem. — Novo Solo ho začeli v Šiški zidati. — T r ž n š k i š k o 1 Jurij Dobrila ho od-potovali v Karlovo toplic« (Kaiisbad) na (U-.-skein, da hI vtrdijo svojo oslabljeno zdravje. — M i ni h tur baron Plno ho poda prihodnji mesec v Dalmacijo, iiu ho vdeleži pričetka vravnavanja roko Neretve. Mod potjo ho bodo nekoliko mudil tudi v Trstu. — Razpisu n« ho učiteljske služb« v Leskovcu (5(10 gld. |>u 75 gld. priklado in HO gld. Htanovnino) do H>. uugusta; na Jese nlcah nu (loronjskom (4!>0 gld. in 42 gld. priboljšku) do |H. mig., In na Proloki (450 gld.) do 211, uugusta. — Uči t o IJ h k a o k r n j n u k o n i c, r o n e n v Litiji jo sklicana za 2. dan meseca uugusta. — j O. Jurij S vaj gor, višji policijski komisar, izvrsten narodnjak umrl Jo 6. t. m. v Celovcu. Podi mu zemlja lahka I P o h to j u n k o ju m o j« zadnjo saboto obiskalo okoli sto ČUHtnikov angleško vojne mornarice. • j Stotnik Prane pl. Pilpuch Je po kratki bolezni I h. t. m. v vojaški bolnišnici v Trstu umrl v (lil lotu svojo starosti. Ranjki jo bil dober Blovensk narodnjak Ao kot aktiven vojak, in potem tudi kot penzljonlst. Rodoljubi tržaški ho mu uu rakov položili krušen venec. Nuj v miru počiva. | Umrl jo g, M Potočnik, vrl narod« njuk m jioHostuik pri sv. Petru blizo Zidunega mostu. — Občni zbor dolalskoga p odpor nog u društva v Trst u j« bil 17. t. m. v (IriiStvoiicJ dvorani. L Sklenilo so je, da 10 po mogočOHtl blagoslovi driifitvenii zastava d m' 14, avgusta ni dovolili ho ho dotlčnl stroški; L'. Odobrilo ho J« sisteinlzlranj« plače za ciiogn |društvenega uradnika; 21. Vzelo ho j« na znanje lpr«drugačba zadnjega paragrafu pravil in potrdil račun od 14. decembra 18» ] do 16. junija 1HH1, po katerem ima društvo to 1« premoženj«: Gotovine 2740 gld. 14 kr.; pri udih in posojilo rojauskej čitalnici 2ir>2 gld.; pohištva vrednost 72o gld. skupni 2ihi2 gld. 14 kr. Udov je nad 500 m vsuk dan novi priBtopajo. Samomor. Na Jesenicah se je vstrelil žaudarm Anton AndolAck iz striihu jired vo-juAko kaznijo. Mcndu j« rad popival, iii vsled tega zanemarjal službo ter jo bil nedavno za kasen iz Zirov prestavljen na Jesenic«. Pogrešali ho ga ž« več dni in ga naposled t<>. t. m. iinAli mrtvega med Juvoriiikoiu in Jesenicami« — Priznanje. Kresijski sodnik J. Logar v Novem iiieHtu, ki ho |iodu v pokoj, dobil ju naslov višjcgn deželnega sodniku. — O« š k o n a r o d ii o g I « d i A č o ko bo slovesno odprlo II. septembra t. I., ter bodo povabljeni zastopniki vneli slovanskih dežel. Obeta s« toraj velika slovanska slovesnost. — Posnemanju vredno. V Rimu ho ho nedavno scšli uredniki tam izhajajočih ča-Hiiikov ter sklenili, da ne hudo več v svojih listih priobčevali samoumorov, moritev, uboj-ht«v, tatvin itd. ker tak« vcHti kvarijo javno nrav in I« pospešujejo enak« hudobije. Pogosto liraiij« tacili hudodelstev zatira Htruli iu stud do njih ter zbuja in draži zverinsko in zlo-dujsko nrav v človeku. — J e h h « H o I f m u n n , ki jo bila zarad vdeležbe pri umoru ruskega cara k mu rt i obsojena, jo poiniloščena, in ji jo Hinrtna kazen spremenjena v dosmrtni zapor iu trdo delo. l*roHiijn do hI. imigiNlrnlii ! Takega nemira iu nespodobnega obnašanju v poznih /.večernih ura Ii ni kmalu kje v mestu, kakor v Rožnih ulicah. Zlasti se lo godi v h i Ai Htcklarju P., ki mu je menda vho ono, kakošno drulutl da mm pod streho. Vljudno toraj prosimo slavno policijo , da naj strogo nadzoruje to hišo, ki bi h« boljo jiristiiln tam kj« nu gmajni kakor pa v mestu, ter nuj skrbi, da v nafti soseski no bo toliko pohujšanja in iioimrii. VtiS poneHtnikov ie Koinih ulic. Dolin* kup ure. Jas pošiljam ur« proti poMocimi povir.otjii, In čo kotlin uril nI , <1 a m lit II (leillir llll /.ll j, toraj kupovale« nt v iiubunl novuniontl. I cilltldor-uru Is nrtibl'lii«\| nm ki.( *du| -ui «i. \n pi l Id . Ungoiillber doni oi'»blUi'lnil'lli'bon rabil«, NVicii. TrlmrsllAni' ilrnurnr rent '.IVI juliju Pnplrn.i runu 77,40 Srnlilrn« rmu 7H 110 — 7.\*U rniilu tiII H5 ISMOIntiiii drinvii.) »usiilll« ISII,-lliuikiut »Soli« Silil - Kmilouu nkm|ii SIIU litimi..i, 117, l'»n |.r ..»luni d.M). '1 -frunhnv 11 IIL