, 1* vsaj Primorski Wfr////////////A " »Sr, ’J£T Cena 70 lir TRST, nedelja, 3. maja 1970 DdalJ* 1951; v z«* n sprt/ ansto1 v le®. omeje" Pr‘ . ravno ogi odst Pred 25 leti v Ajdovščini prva slovenska vlada J ^nes bo na slavnostni j?S SeJ* IS SRS v Ajdovščini predsednik S. 1? -Ob 11. uri velika S “J •ju^ka manifestacija, KJ na kateri bo govoril ■S hAflik._■ . isije: i'1-.. st«** remiP ^Predsednik zvezne )Vitev; skuPsčine M. Brecelj Pf^ biia''^a2hleti’ 5' maja 1945> Je >raliva o, Ajdovščini umeščena pr- *caten čelov!>i,ens^a vIad&, kateri j c na-1 Dar. Pokojni Boris Kidrič. eva »a pr(?S, ”° v Ajdovščini sloves-•dafljuJ dogodka^-t6ga zgodovinskega ki s°? skem ^ Je bl1 PO kočev-aznikj Vens>p DOru odposlancev slo-nekjjJ SNos ga naroda in zasedanju dof mejni,, Crn°mlju tretji veliki “S5I kliufiken‘"ke vlade se je za-dobje • naJP°niembnej še Mali sti jj, r®radnje ljudske 1 lastne državnosti. ob- -* im . - ---------obla- tizaciJ'' 4 J4 j® ie,1 rePubir,tnega sveta Socialistične :«ebfl ne 0u . e Slovenije in skupščini r0mT.ne Ajdovščina z tvetfl ‘a •tno ‘j ja izvrf’ Uri 1)0 slavnostna se ‘•food dvorani staneta Kavčiča v fvod| (kj5oS) SlWenske vlade h uffl Po tpi i ' ,hko 1 UH mnn.Sl°vesnosti ho ob 11. :u, *i- Policah v^° zborovanje na ki PO[)r)rp Ajdovščini z govorom Odprtji ščine ^lSe(3nika zvezne skup-k* G tastov,..!: Panjana Breclja in vo zbor0v p združenih pevskih » slave se Jogram današnje pro-?ga “j, 2 letali”0 nadaljeval ob 13.40 bri'i i ligču v «m noitingom na leta-Ii d'1' j bo . Ajdovščini, ob 16. uri f.Tk Smjsk^p Pihalnih orkestrov na KnZ Vrtu v Ajdovščini, ob «vic^ do§Odka t tega zgodovinskega na<4 J6 začein Z-a slovenski narod se ntard'! bo z® s 1. majem in se ;o P* do 25. t. m. z •ned \ it dni hultunumi, športnimi it 5111111 Prireditvami. f M#r» odpotoval deiel\ „ 1sTanBtti „ i M* Zadnji Ha L’ 2' ~ Danes je bil M ^4egan-.Uradnega obiska ita- iz Turčije no t ivili, I ko°' j SjfS-HS A &r£2&a£ S**8 'a’*; V" nato Z Caglayangilom:Moro letalom vrnil v j i a j ✓ Tatli v v. a naaem uredništvu pojemamo prispevke za ° °~3pom9nlk v Carlcnem nevmk Leto XXVI - Št. 103 (7597) KORISTNA OSVEŽITEV SPOMINA NA POMEMBEN DOGODEK V GORICI Povojna italijanska oblast ni ovrgla fašistične zasege Trgovskega doma Pritožbe na Rim, OZN, UNESCO in tudi sodni postopek niso uspeli vrniti Slovencem Trgovskega doma, ki ga je Trgovsko. obrtna zadruga zgradila 1.1904 - Odnos do kulturnega doma merilo odnosa do Slovencev UH AJDOVŠČINA, 5. MAJA 1945: Člani prve slovenske vlade takoj po umestitvi na častni tribuni na ajdovskem trgu, kjer je bila velika ljudska manifestacija Na pragu tega stoletja so nar M predniki spoznali, da potrebujemo Slovenci, ki živimo v stiku z močnim raznarodovalnim elementom, kakršnega predstavlja italijanska večina, primerne prostore z gledališkimi dvoranami, v katerih bi slovensko govorili, s« kulturno dvigali ter tako na. daijevaii s svojim narodnim preporodom. Zaito smo si v središču Trsta zgradili svoj Narodni dom. V Gorici smo si zgradili Trgovski dom, ki je bil za tiste čase ena najlepših zgradb v mestu (obe je projektiral pok, arhitekt Maks Fabiani iz Gorice) ter je odražala resnično gospodarsko, kulturno in številčno moč Slovencev v Gorici, ki smo bili lastniki vseh največjih trgovin in gostinskih lokalov v mestu ter bi bili izvolili tudi prvega slovenskega župana v Gorici če bi se pričetek prve sve. tovne vojne zavlekel le še za e-no leto. Medtem ko je po prvi vojni večina slovenskega naroda našla svoje mesto v državnosti, ki je predstavljala pravcato osvobodi- NOVA KRIMINALNA PUSTOLOVŠČINA AMERIŠKEGA IMPERIALIZMA Ameriške čete vdrle na kamboško ozemlje Sto letal ZDA bombardiralo Sev. Vietnam Zaskrbljenost in ogorčene reakcije po vsem svetu - Zunanjepolitična komisija ameriškega senata kliče Nixona na odgovor VVASHINGTON, 2 — Trideset tisoč ameriških in sajgonskih kolaboracionističnih vojakov je vdrlo iz Jžnega Vietnama na kamboško ozemlje, kjer se je začela «operacija Prometej«. Namen te operacije je uničiti vse postojanke FNO in severnovietnamske vojske na kamboškem ozemlju ter .komunistični glavni štab», ki naj bi se po mnenju Pentagona nahajal v bližini meje med Vietnamom in Kambodžo. Dejansko gre za pravo rnva-zijo Kambodže, za nov in mogoče usodni korak k zaostritvi in razširitvi vojne na ves indo-kitajski polotok. Ves svet je za-prepaščen in zaskrbljen ter se sprašuje, kam bo vodila ta nova kriminalna pustolovščina ameriškega imperializma. Sporočilo o invaziji Kambodže je dal sam predsednik Nixon na televiziji. Dejal je, da se je za to odločil, da bi zaščitil življenje ameriških vojakov v Vietnamu ter da bi čim prej napravil konec vojni. Poudaril je, da je v zadnjih desetih dneh Severni Vietnam okrepil svoje vojaško delovanje v Laosu, Kambodži in Južnem Vietnamu, kar pomeni grožnjo za ameriške enote v Vietnamu. Invazija Kambodže poteka za sedaj po dveh smernicah: okrog dvajset tisoč mož, v glavnem sajgonskih vojakov, katerim pomagajo ameriški «svetovalci» in letalstvo, prodirajo na tako imenovanem področju «papiginega klju- ,ga Vt *s ""'""'iiinnHmmnmmfimiiiiuiiiiiiumHmiimMummmmmimimiimiiuifiiiimiimmmmmmHmimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiuiiimiiiii Po vsej Italiji enotne Prosla ve praznika 1. maja Amnestija za storjene med J^M, 2 kSte CGTi "Sindikalne organi-c5 stavi/ in UIL so po-W kl bo a ,dr^avnih uslužben-C stavkali 5- maia> poštarji žel n'h in 5- maia. šolniki o-SSuSar« Sredniih šol 5. maja, I3k l2 miiaPa, od 21. ure v tožen tl'aia v do ure v sredo d^e- ker Sta-Vke so P1’0®13' ten5ef°tma ahteva*>. da se izve-be? ustrr?;„° plačah in o plačil-Hice. Ju za državne usluž- euaV *orBMa'd ugotavljajo sin- stavgkaonTije' da so h’’0- Zbe!ia.do, Ha 5’ ,ker hočejo prisili-v/^ic v lzda še pred zaporo »m Zakona?1 2 deželnimi volit- splošne prekrške zakona in za prekrške političnimi ter sindikalnimi zborovanji kaf?a junUo,a’ kl 80 ga že lan' Ven in k>. Popisali s sindi-av° iulin' , nnonali stopiti v ^ecOJ Ja let°šnjega leta. I& Aslavin0 ,vsej .Italij! ,sve‘ žah a in Mii 1 h maJ 7 iziemo i>sti C^ana, kjer so bile sve- enotnfi? prei v okviru de' je>išnie n h .stavk- Značilnost kiS po P,roslave je v tem, da rnendaglh letih Povsod (z ~ J ne..-cnda samo našega me- Po ”15VSeth cWrT‘"“ ra zn in ^etrtei. 3 brez razhk. Prosm PredloB V'ada sPrejela za' ske! tvi 0 amnestiji in o- ia n9 Prefii„Zni- Besedilo zakon-ViJ^elom ga, v bistvu o-ignvar-^ hied Z0 katerih so se dogo-Pogajanji za vlado le- vega centra in se predvideva a-amnistiji za zločine do 3 let zapora, odnosno do 5 let zapora za prekrške, ki so bili izvedeni med sindikalnimi in političnimi boji. Oprostitev kazni pa se nanaša na zločine, za katere sta predvideni dve leti zapora razen pri poneverbah in podobnem, kjer velja oprostitev kazni za zločine, za katere je predvideno leto zapora. Uspeh socialistov na upravnih volitvah na Koroškem CELOVEC. 2. - Prejšnji te den so bile na Koroškem občinske volitve v 203 občinah. Dokončni izidi so ponovno pokazali premik avstrijskih volivcev k socialistom. Kot je po objavljenih izidih izjavil koroški deželni glavar Hans Sima. je socialistična stranka dobila 51,1 odstotka oddanih glasov, kar pomeni absolutno večino pri razdelitvi občinskih mandatov, ki so bili takole razdeljeni: SP5 1191, 5VP 703, FPG 256, KPO 10, in «ostali» 257. V Bilčovsu je bil izvoljen kot nosilec na socialistični listi slovenski deželni poslanec Hanzei O-gris, ki je zbral v svojem rojstnem kraju več kot polovico vseh glasov in postal tako dejansko novi župan. V Selah pa je dose- danji župan, tamkajšnji učitelj, Slovenec, Herman Velik, imel e-nak uspeh. Na osnovi volilnih izidov bodo imeli Slovenci v Selah in Slovenjem Pliberku dva občinska svetovalca, v Pliberku 4, v Bistrici nad Pliberkom pa 3 svetovalce. na», deset tisoč vojakov prve a-meriške konjeniške divizije in sajgonskih padalcev pa deluje na področju ^ribičevega trnka«, malo bolj na severu. Enote niso naletele na odpor, ker so se menda kamboške protivladne enote, kot tudi vietnamski partizani, že umaknili na varnejša področja. Po ameriških poročilih pa naj bi kljub temu, da praktično ni prišlo do spopadov, ubili 534 «ko-munistov«. V Phnom Penhu medtem trdijo, da ni med operacijo ameriških in sajgonskih čet in delovanjem kamboške vladne vojske nobene koordinacije. «Po drugi strani — je trdil kamboški vojaški glasnik — nimajo v Phnom Penhu nobenega pojma o tem, kaj počenjajo Američani.* Kmalu potem, ko je bila izdana ta izjava, se je zvedelo, da sta se v Bavetu, v bližini meje med Vietnamom in Kambodžo, sestala na polurnem sestanku sajgonski general Do Cao Tri, ki poveljuje kolaboracionističnim oddelkom na področju «papiginega kljuna*, in kamboški general Fan Moeung, ki se je v Bavet pripeljal naravnost iz Phnom Penha. Uradni viri trdijo, da sta si generala samo »izmenjala mnenje o položaju*. Američani pa ne zaostrujejo a-gresije samo proti Kambodži, pač pa so danes ponovno bombardirali Severni Vietnam. Radio Hanoj je sporočil, da je sto ameriških letal bombardiralo v zadnjih 24 urah dve sevemoviet-namski pokrajini severno od demilitariziranega pasu med obema Vietnamoma. Letala so izstrelila na stotine bomb na obljudena o- zemlja. Mnogo ljudi, v glavnem kmetov, je bilo ubitih ali ranjenih. Po poročilih iz Hanoja je severno vietnamsko protiletalsko topništvo sestrelilo dve ameriški letali. Glasnik Pentagona ni zanikal bombardiranja, češ da je šlo za «zaščitno reakcijo*, ker da so severni Vietnamci napadli nekatera izvidniška letala, ki stalno krožijo nad Severnim Vietnamom. Iz vseh delov sveta poročajo o ogorčenih reakcijah na Nixociov sklep, da pošlje čete v Kambodžo. Zelo ostro je reagiral sam wa-shingtonski senat in posebno zunanjepolitična komisija senata, ki je zahtevala sestanek z Nixonom. To se je zgodilo prvič po petdesetih letih. Nixon je na zahtevo pristal. Prostor nam ne dovoljuje, da bi naštevali vse izjave ameriških političnih predstavnikov. V bistvu so si vsi edini v oceni, da je invazija Kambodže usodna napaka, ki bo podaljšala vojno v In-dokini, ter da je Nixon klonil najbolj reakcionarnim in vojnohuj-skaškim ameriškim krogom. Dva demokratska in dva republikanska senatorja sta v Washingtonu razglasila vsedržavno kampanjo v podporo nekega zakonskega osnutka, katerega namen je blokirati finančna sredstva za razširitev vojne n a Ihdokini. Posebno silovite pa so reakcije ameriških študentov ; v skoraj vseh univerzah se vrstijo protivladne demonstracije, ki jih policija s silo zatira. tev v primerjavi s poprejšnjim suženjstvom v avstroogrski monarhiji, je del taistega naroda, m sicer primorski Slovenci, doživljal drugačno usodo, dasiiravno se je leta 1918 poveljnik italijanske armade general Fefatti dl Roreto potrudil z obljubo, češ da bomo Slovenci pod Italijo deležni večjih pravic kot pod Avstrijo. V razmeroma kratkem času smo spoznali, da so bile Petitijeve besede pesek v oči in da je italijansko meščanstvo postavilo na oblast fašizem, da bi zatrlo na predna strujanja in demokratične svoboščine. Skupno z naprednimi ljudmi smo bili pod neposrednim udarom tudi Slovenci. Goreli so naši kulturni domovi, tudi Narod ni dom v Trstu je pogorel. Na temelju londonskega sporazuma je italijanska oblast izplačala reparacije za požgane kulturne domove, z njimi pa smo zgradili tudi Kulturni dom v Trstu. Z goriškim Trgovskim domom, ki smo ga po drugi vojni poznali pod imenom Ljudski dom, so fa šisti ubrali drugačno pot. To se je dogajalo v času zapiranja slovenskih šol, slovenskih prosvetnih sedežev, gospodarskih organizacij itd. V Trgovski dom, ki ga je leta 1904 zgradila Trgovsko obrtna zadruga, se je preselila 1930. leta fašistična stranka ter zgradbo prekrstila v Časa del Littorio. Trgovsko - obrtniška zadruga je bila tedaj v likvidaciji z dekretom od 19. avgusta 1932. leta pa je bil imenovan za likvidatorja inž. Luigi Faleschini. Takratna goriški fašistični federal Avenanti je z dopisom od 22. avgusta 1933. leta naročil Faleschiniju, da pe navidezno zakoniti poti proda stavbo fašistični federaciji v Gorici. Goriški fašistični tajnik Avenanti pa je svojo namero takole o-pisal vsedržavnemu upravnemu tajniku fašistične stranke v Rimu Ma-rinelliju: «Palača, kjer je sedaj nastanjena federacija, goriška fašistična stranka in številne druge fašistične organizacije, je last neke zadruge v likvidaciji, ki je sestavljena v celoti iz Slovencev. Že lansko leto je Njegova Ekscelenca pričel razkrojevalno delo s tem, da je imenoval komisarja -likvidatorja v osebi nekega izvrstnega «kamerata». S pomočjo likvidatorja sem nato vztrajno obdeloval člane, ki so nam najbolj neprijazni, s ciljem, da se v naš prilog reši težavno vprašanje. Zadeva ima svoj razvoj, zakaj najbolj zagrizeni slovenski člani so se pritožili celo na državni svet, da bi ugotovil nezakonitost imenovanja likvidatorja. Z naglim in nepričakovanim po MITJA RIBIČIČ NA BEOGRAJSKI TELEVIZIJI Posodobljenje zvezne uprave in zunanja politika SFRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič je sinoči v beograjski televizijski oddaji »Aktualni razgovori* dejal, da pripravlja zvezni izvršni svet, poleg priprav srednjeročnega načrta razvoja Jugoslavije, ki bo predložen skupščini julija, revizijo zvezne zakonodaje in modernizacijo zvezne uprave. Predvideva se med drugim ustanovitev posebnega tajništva za kmetijstvo, tajništva za konjunkturna vprašanja tržišča, proučuje se tudi možnost ustanovitve enotnega organa, ki bi se ukvarjal z znanostjo in tehnologijo in posebnega organa za turizem. V teku so tudi posvetovanja z republikami o ustanovitvi poseb- Lg vi Tržaški slovenski in Italijanski delavci na natrpanem Trgu *v. Antona med prvomajskim sindikalnim zborovanjem nega odbora za notranjo politiko, ki bi koordiniral in usmerjal delo okrog zaščite družbenega reda, varnosti, pravic državljanov in varovanja zakonitosti. V odgovor na vprašanja o zunanji politiki, je Ribičič poudaril vlogo predsednika Tita v ustvarjanju zunanje politike in pri tem poudaril, da je njegovo zavzemanje mnogo prispevalo k u-gledu in uveljavitvi Jugoslavije, njene neuvrščene politike in stabilnosti na svetu. Ribičič je poudaril tudi vel/ko zanimanje Jugoslavije za evropsko varnost. V zvezi z njegovim bodočim obiskom v Sovjetski zvezi je predsednik zveznega izvršnega sveta dejal, da so odnosi s Sovjetsko zvezo na vseh področjih dobri. Predsednik zveznega izvršnega sveta je dejal, da mnogo pričakuje od tega obiska, posebno zato, ker po menijo odnosi s Sovjetsko zvezo istočasno zboljšanje odnosov z drugimi državami, ki dobro sodelujejo s Sovjetsko zvezo. Mitja Ribičič je nadalje posebno omenil dobre odnose s sosedno Romurijo in pomembne rezultate, ki so bili doseženi v odnosih s skoro vsemi sosedi, med njimi z Italijo in Avstrijo, v katerih nove vlade odpirajo nadaljnje perspektive za razvoj medsebojnih odnosov. Glede odnosov z Albanijo je Ribičič dejal, da je Jugoslavija pripravljena sprejeti vsak predlog za zboljšanje odnosov. »Mislim je zaključil Ribičič, da je to v skupnem gospodarskem in družbenem interesu obeh držav.» B. B. segem pa se mi je posrečilo, da se postavijo zastopniki zadruge, ki bodo morali odobriti na občnem zboru likvidatorjev sklep, v kočljiv položaj, ker bo fašistična stranka nastopila kot kupec stavbe. Da ne izgubljam besed, danes stoja zadeva takole: stavba, katere celotna vrednost znaša 1 milijon 200 tisoč lir... bi nam bila odstopljena za vsoto 400 000 lir. Z ustrahovanjem, pretnjami in drugimi patentiranimi fašističnimi sredstvi je prefektu, federalu iu komisarju - likvidatorju uspelo, da so konec 1933. leta zlomili odpor likvidacijskega odbora in ga prisilili, da je stavbo, ki je bila po cenitvah federacije same vredna okoli 1,2 milijona takratnih lir, prodal fašistični federaciji v Gorici za borih 400.000 lir. Prisilna kupčija s Trgovskim domom v korist fašistov je uspela in Slovenci z Goriškega, ki so bili takrat skupno z vsemi primorskimi Slovenci oropani svojega jezika, šol, kulture, gospodarskih položajev itd., so bili oropani tudi Trgovskega doma. Pričela so se leta najhujšega zatiranja, zapiranja in ubijanja, ki so povzročila nepopravljivo narodno, kulturno in gospodarsko opustošenje slovenskega naroda. Po zmagi nad fašizmom so organizacije goriških Slovencev odprle svoje urade v preimenovanem Ljudskem domu ter razvile nadvse živahno kulturno - prosvetno delovanje, ki ni bilo po godu italijanskemu šovinizmu, kateremu je bila prisotnost Slovencev trn v peti, ter so s fašističnimi metodami po prihodu Italije povzročili Slovencem škode za 50 milijonov takratnih lir, ki jim jih niso nikoli povrnili. Italijanski šovinisti so pritiskali na zavezniškega guvernerja Smut-ha, ki je sicer priznal Slovencem pravico do Ljudskega doma, vendar je zavoljo pritiskov še pod svojo upravo izgnal Slovence iz Trgovskega doma. Takšno ravnanje se ni prav ndč skladalo z ukazom zavezniške vojaške uprave, da je treba imovi-no fašistične stranke prepisati novim organizacijam, da jo uporabljajo v javne namene, kakor se prav nič ne skladajo s celo vrsto odločitev italijanskih sodnih oblasti o povračilu sedežev naprednim strankam, ne glede na takšno ali drugačno nasilno obliko fašistične zasedbe teh sedežev. Demokratična fronta Slovencev je junija 1949. leta preko svojih odposlancev izročila ministrskemu predsedniku v Rimu spomenico z osnovnimi zahtevami po priznanju narodnih pravic ter je še zlasti poudarila zahtevo po vrnitvi Ljudskega doma. O tem vprašanju je sprejela tudi obsežno resolucijo in jo poslala pristojnim italijanskim vodilnim ustanovam. V letu 1948 je odbor DFS opozoril generalnega tajnika OZN Try-gve Liea, da italijanska vlada ni nič storila glede zahteve po povrnitvi Ljudskega doma. Isto opozorilo vsebuje tudi spomenica, ki jo je Demokratična fronta Slovencev poslala UNESCO 1950. leta. Ker na upravičene zahteve ni bilo odgovora, je edini živeči član Trgovsko obrtne zadruge, ki je bila lastnica Trgovskega doma, za-počel pravni postopek za njegovo povrnitev Slovencem. Trajal je več let in zanj je bilo zbranega veliko dokaznega materiala, ki je nadvse dragocen za spoznavanje hudih brezpravnih časov, ki smo jih morali Slovenci preživeti. Zaradi silne ofenzive italijanskih oblasti proti Slovencem je tudi sodišče razsojalo na način, da Slovencem krivice niso popravili. Zanikovalo je na primer avtentičnost dokumentov, ki govorijo o fašistični rekviziciji Trgovskega doma s strani kraljeve prefekture v Gorici. Sodni postopek se je zaključil z negativnim izidom, ker oblasti niso hotele popraviti Slovencem storjene krivice, nasprotno so takrat razvile hudo ofenzivo proti naši narodni skupnosti na vseh krajih, da bi še bolj oslabile naše, zaradi fašizma že itak oslabljene položaje. Pisati in govoriti o Trgovskem domu v Gorici ni potrebno samo zaradi vedno koristne os veži tv* spomina na našo polpreteklo zgodovino, ki bo za nas in še posebej za mladino vedno dragocena šola, ampak je potrebno tudi zato, da spoznamo, kako so bili kulturni domovi, kot občeslovenska lastnina, vedno v ospredju narodnopolitičnega dela in da so se stališča oblasti do Slovencev in naših pravic manifestirala vedno preko takšnega ali drugačnega odnosa do kulturnih domov. GORAZD VESEL Vreme včeraj: Najvišja temperatura 13 najnižja 6,8, ob 19. uri 10,6, zračni tlak 1020,7 rahlo raste, veter 3 km/h vzhodni, vlaga 61 odst., padavine 0,7 mm., nebo 4/10 pooblačeno, morje mimo. temperatura morta 12.8 stop. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 3 maja ALEKSANDER Sonce vzide ob 4.50 in zaton* o# - W- 19.13 — Dolžina dneva 14,23 j na vzide ob 3>30 in zaton« ob Jutri, PONEDELJEK, 4. maja FLORIJAN V PETEK V TRSTU IN OKOLICI Prvomajske proslave v znamenju boja za reforme in 25-Ietnice osvoboditve v Nad 10 tisoč ljudi v povorki ■ Številni slovenski transparenti in partizanske pesmi • Govori Borisa Gombača in Schede ter pozdrav koprskega sindikalista Koprivca - Proslave 1. maja v Miljah, Križu, Nabrežini in v Bazovici «Letos praznujemo obletnico zmage nad fašizmom,* je nadaljeval, «praznujemo zmago razuma nad zverinstvom. Če je nastop fašizma pomenil za Italijane izgubo vseh političnih svoboščin, je pa ’mel za nas Slovence še bolj tragične posledice. Nismo izgubili samo političnih svoboščin, temveč pravico do rabe materinščine, fašistični vandali so nam rušili in požigali do- r Na govorniškem odru: španski pesnik Ana, Calabria, Schcda In gostje Iz Kopra Številna bolj kot vsa druga leta, je množica, tržaških slovenskih in italijanskih delavcev s povorko in zborovanjem v sončnem prvomajskem jutru proslavila dan mednarodne solidarnosti delovnega ljudstva. Že v prvih jutranjih urah, kmalu po zori, je godba na pihala zaigra la budnico po ulicah šentjakobske nih podjetij. Tako so na čelu sprevoda nosili transparent z napisom »Živela enotnost delavskega razreda* in table z gesli za mir, proti fašizmu in imperializmu. Ko pa ie kolona delav cev in mladincev krenila po Car-duccijevi ulici, se je 'z množice utrgala udarna partizanska «Na ju-, , , - , , , _ . riš», na katero so meščani s ploč- ga delavskega rajona, od koder je njjcov odgovorili s ploskanjem. Ni nekaj ur pozneje kremi sprevod oe u:j» s]učaino. da so delavci šli s petek vozil’ samo avtobusi zaseb- nujna krepitev sodelovanja med sindikati na obeh straheh meje. «Me- lavcev, mladine in študentov. Visoko nad glavami in pred gručami sindikalnih aktivistov posameznih strok so vihrali rdeč? delavski pra pori. Pred sprevodom je stopala godba na pihala iz Križa in igrala delavske, revolucionarne in partizanske pesmi. V prvi vrsti so šli amdikalni voditelji CGIL, nato pa predstavniki političnih strank KFl. PSI in PSIUP. Za njimi še mladi n ci, pripadniki študentskega gibanja in ZKMI z zastavami narodov, ki se vojskujejo za svojo neodvisnost, proti imperializmu. Računajo, da se je sprevoda udeležilo nad desettisoč ljudi, nekaj ti soč meščanov pa ga je spremljalo s pločnikov Ulic Carducci in F lzi, po katerih je sprevod šel na Trg sv. Antona, kjer je bilo sindikalno zborovanje. V glavnem so to bili delavci, člani in simpatizerv nove delavske zbornice CGIL iz Trsta in okolice, kolikor ostali dve sindikalni zbornio’ v Trstu nista sprejeli predloga o skupni prvomajski pro slavi, podobni onim, ki so potekale drugod po Italiji. Delavci in mladinci so v sprevo du nosil5 transparente in table z napisi v italijanščini in slovenščini, na katerih so bile v gesla strnjene točke »pomladnih socialnih zahtev* italijanskega sindikalnega gmanja viadi: davčna reforma, preuredi tev šolstva, stanovanjska politika, delavsko samoupravljanje zdravstvenih in socialnih ustanov Brez dvo ma je veliko število slovenskih transparentov in tabel pričalo c, številni udeležb' slovenskih delavcev iz predmestij in okolice, kljub dejstvu, da so v nekaterih kraških vaseh in občinah potekale krajevne prvomajske proslave in prevoznim težavam zaradi stavke Acega tovega osebja, zaradi katere so v bilo slučajno, da so delavci šli s partizansko pesmjo na ulico na letošnji Prvi maj, ko poteka 25-let-nica delavske vstaje in osvoboditve Trsta po zmagovitem vdoru parti zimske vojske. Na Trgu sv. Antona, ki ga je množica napolnila tja do stopnišča cerkve in stranskih ulic, sq spre govorili član vsedržavnega tajništva CGIL Rinaldo Scheda in Albino Gerli v "Italijanščini, član kra-jevne FILLEA Boris Gombač v slovenščini, svoj pozdrav pa je v ime nu delegacije obalne zveze sindikatov iz Kopra prinesel Ciril Koprivec. Slednji je poudaril misel, da je VOLILNA KAMPANJA SE JE ŽE PRIČELA Danes prvo zborovanje PSIUP v sredo se začne kampanja KPl Tokrat so prvi odprli volilno kampanjo liberalci 1. maja z govorom Malagodija - Izid primarnih volitev KD Volilno kampanjo so letos v Trstu | ve sredine nadaljevalo, da pa se nirno,* je dejal, «da mora mednarodno sodelovanje nujno odražati interese delavskega razreda obeh držav, da aktivno sodelujemo v ustvarjanju pogojev, ki omogočajo uresničevanje dolgoletnih teženi delavskega razreda za nenehno kre-ptev svoje družbene vloge v borbi za popolno osvoboditev dela in človeka.* Za njim je spregovoril Boris Gombač, ki je ugotovil, da tokratno praznovanje prvega maja sovpada z obnovitvijo delavskih nastopov za strukturne reforme, «da se enkrat za vselej priznajo delavskemu raz redu tiste pravice, ki so že bde priznane z demokratično republiško ustavo*. Omenil je nato represivne težnje reakcije v Italiji in zaključil z mislijo, da prot5 tem težnjam poudarjajo delavci «voljo in željo po svobodi, napredku in miru. To ni samo dolžnost, ampak tudi prisega, ki smo jo izrekli na grobovih partizanov, k’ so padli v boju proti fašističnemu nasilju*. XIV. razstava domačih vin v Dolini Danes tn jutri (3. tn 4. maja), bo v Dolani na glavnem trgu XIV razstava najboljših domačih vin, ki Jo prireja do tinska občina ta ki je združena s tradicionalno «majnico» s plesom pod mlajem, okrašenim s pomarančami, limona mi, kolači in neštetimi razno barvnimi zastavicami ter kulturno prireditvijo Na letošnji razstavi sodeluje 15 domačih vinogradnikov z 12 vzorci belega in 7 vzorci Črnega vina. Med vzorci belega vina so najbolj zastopana malvazija, sanvlnjan lin rebula; med vzorci Črnega vina pa refošk, merlot m burgundec. K rad pridelka so: Dolina, Mačkovi ie, Prebeneg. Boršt in Ricmanie. Obiskovalci razstave bodo lahko kupili vino bodisi v steklenicah kot tudd v maihndh količinah za pokušnio Številne ustanove ln združenja so pristopile z mnogimi nagradami, tako da bodo lahko zadovoljni vsi razstavi lavd. Na to razstavo niso vabljeni le prijatelji dobre vinske kapljice ampak tudi vsi tisti katerim so pri srcu pristni domači pridelki. prvi začeli liberalci, čeprav še niso vlož il pri volilnem uradu svoje liste za pokrajinske volitve. Prvega maja je namreč spregovoril na Trgu Goldoni vsedržavni tajnik PLI Malagodi, ki je najprej omenil zadnje socialne stavke in dejal, da bi moral biti odnos s:ndikatov do drugih sil dialektičen, pri čemer pa ne bi smeli po njegovem mnenju pretiravati, kar bi utegnilo škodovati svobod’ in napredku samih delavcev, ki bi najbolj trpeli zaradi morebitne inflacije. Malagodi je zatem dejal, da so razne telorme neogibno potrebne, da pa ima »vlada do njih odklonilno ir konservativno stališče*. Odločno je obsodil stranke leve sredine, ki dopuščajo, »da se Vatikan vmešava v državne zadeve in s tem ograža neodvisnost države, kar se kaže zlasti v vpra šanju razporoke.* Pred Malagodijem je spregovoril o krajevnem položaju pokrajinski tajnik Trauner. PSIUP začne svojo volilno kampanjo danes ob 11. uri na Trgu Goldoni, kjer bo govoril podpred sednik senatorske skupine in član osrednjega vodstva stranke senator Di Prisco. Spregovorila bosta tudi kandidat za pokrajinske volit ve Vito Jercog in tajnik federacije Ez!o Martone. KPI bo odprla svojo volilno kampanjo z zborovanjem na Goldonijevem trgu, kjer bosta spregovorila v sredo ob 18. uri tajnik federacije Antonino Cuffaro in član federalne ga odbora Stojan Spetič. V torek ob 11. uri se sestane na vladnem komisariatu odbor za vo lilno premirje, ki bo razpravljal o vol:lni kampanji. »Primarne* volitve kandidatov Krščanske demokracije so se končale in skupno število volivcev ie znašalo 8.325, od katerih je bilo 3.422 članov (to je nad 75 odstotkov vsega članstva) in 4.903 volivcev, ki niso vpisani v stranko. V zvezi s tem rezultatom je tajnik tržaške KD izjavil, da je zelo spodbuden. Krščanska demokracija je zavzela polemično stališče do resolucije pokrajinskega vodstva PSI glede so delovanja v levosredinski večini. Pri tem pravi, da se zavzema za to, da bi se sodelovanje strank le- je KD izrekla za odložitev imenovanj predstavnikov strank v razne ustanove do 7. junija, to je do volitev, samo zato, ker je PSI napo- vedala, da bo po volitvah sodelo ekčarsk predlaga, naj bi se vala z la DO po vonivdn soueiu mga veL-carsko opozicijo. p0 nagovorih je zbor dodal še - ..... , *e narodno Dekle, to mi povej in Pe- vseh petih strank in skupin leve corn n civ-iKoWi w owmHirt sredine skupno sestali in obravnavali sedanji položaj. (Nadaljevanje na 8. strani) DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA vabijo na TRADICIONALNO «MAJNICO» KI BO DANES, 3. IN JUTRI, 4. MAJA IGRALA BOSTA ANSAMBEL SLAK IN DOMAČA GODBA NA PIHALA — PELI BODO FANTJE IZ PRAPROTNA Spored: Danes, 3. maja ob 15. url koncert godbe na pihate, ob 17. uri kulturni program; nastop harmonikarskega orkestra «Miramar», ob 18.30 prihod partnerjev in partneric «na Gorico)), od 19. do 24. ure ples — igra trio Slak, pojejo Fantje iz Praprotna. Jutri, 4. maja od 20. do 24. ure ples — igra ansambel «Kras». Torek, 5. maja ob 17. uri koncert godbe na pihate z Brega, ob 19. uri slovesno podiranje «mlaja». OD SOBOTE DO TORKA BO OBČINSKA RAZSTAVA DOMAČIH VIN. Avtobusna zveza z mestom do 24. ure. Poleg dobro založenega fantovskega kioska bo odprta tudi razstava najboljših domačih vin — o srnice. SINOČI V KULTURNEM DOMU Koncert učiteljskega zbora iz Slovenije «Emil Adamič» Koncert je bil združen s srečanjem šolnikov ob 25-letnici obnovitve slovenske šole na Tržašk em Pod pokroviteljstvom Odbora za slovensšo šolo na Tržaškem je včeraj zvečer v počastitev 25. obletnice obnovitve slovenske šole na Tržaškem in Goriškem nastopil v Kulturnem domu učiteljski pevski zbor Slovenije «Emil Adamič» s sporedom renesančnih, slovenskih umetnih in narodnih pesmi ter pesmi drugih narodov. Dvorana je bila za to priložnost v parterju zasedena in med mnogimi slovenskimi (žal številnimi odsotnimi) šolniki, so bili prisotni predstavniki Sindikata slovenske šole na Tržaškem in Goriškem, številni ravnatelji, generalni konzul SFRJ inž. Marjan Tepina, predsednik SKGZ Gorazd Vesel, predstavniki nekaterih slovenskih kulturnih organizacij in ustanov ter nekateri gostje - šolniki z onstran meje. Ob zaključku koncerta je drage goste - učitelje iz vse Slovenije, ki sodelujejo v zboru, pozdravil v imenu tržaških šolnikov, oziroma Odbora za slovensko šolo in v svojem imenu Miro Prešel. Spomnil je na nastanek zbora v Ttstu pred Hi 'ISti ter iž¥čkel"iel}o, da bi zbor z uspehom nadaljeval svoje delo. Nato je v imenu profesorjev ^govorila zbor se prof. Zordi Tavčar-Rebulava. Mlade slovenske učiteljice so nato dirigentu in pevcem podarile koše in šopke cvetja, ter okvir s sliko Kulturnega doma in dvema slikama koncerta samega, ki ju je z izjemno hitrostjo napravil fotoreporter Primorskega dnevnika Mario Magajna. Za pozdravne besede in cvetje se je prisrčno zahvalil predstavnik zbora. F prvem delu sporeda je zboi pod zanesljivim vodstvom dirigen ta prof. Branka Rajšterja izvajal: Gallusovi Gavisi sunt in Re-sonet in laudibus, Brucknerjevo A-ve Maria, Adamičevo Zapuščena, Lajovičevi Lan in Zeleni Juri, Simonitijevi Starka za vasjo in Jesenska ter Gabrijelčičevo Pri ljubem, v drugem delu pa Willaerto vo Sempre mi ridesta, Hemmer-lingovo Don Quichott et Sancho Panca, Srebotnjakovo Globoka reka, Mokranjčevo Kozak, Odakovo Dremlje mi se, Pregljevo Venite rožce moje, Venturinijevo Nocoj pa oh nocoj, Miheličevo Poabč sen star šele 18 let in Simonitijevo Zbiranje podpisov za PSIUP v Miljah Tajništvo sekcije PSIUP v Miljah sporoča vsem svojim članom, da bodo jutri od 18. do 20. ure na sedežu v Ul. D’Annunzio štev. v Miljah, pred notarjem zbirali podpise za predložitev liste za ob- sem o svobodi, ki je sprožila navdušen aplavz, saj se je z njo od dolžil 25. obletnici osvoboditve in spominu tistih zavednih slovenskih šolnikov, ki so že med narodnoosvobodilno borbo s poučevanjem v ilegalnih partizanskih šolah postavljali — kar je treba ob vsaki priložnosti jasno in glasno poudariti, ker je to naš pono- — temelje po fašizmu uničenemu in s krvjo obnovljenemu od nikogar po darjenemu slovenskemu šolstvu. Obisk slovenskih ličite!jev-pevceu je oživi! tudi med nusimi šolniki zavest nedeljivosti slovenskega narodnega in kulturnega občestva. Opozorilo Acegata Na številnih progah ustavljen promet Vodstvo Acegata javlja, da zaradi stavkovnega gibanja osebja danes, v nedeljo, 3. t. m., odpadejo vo.-n.je na progah 1, 5, 8, 14, 16, 18, 22, 24, 26 in 30, medtem ko ni izključeno, da bodo avtobusa na o-stalih progah vozili redkeje. Seja sindikata slovenske šole Jutri, 4. maja ob 16. uri le seja odborov sindikata. Na dnevnem redu so važna vprašanja. med njimi bližnji občni zbor (v ponedeljek, 18. maja) ter združitev v eno samo sindikalno j organizacijo slovenskih šolnikov v | deželi Furlanija-Julijska J krajina. Zato priporočamo odborndkrifti, da ! se seje za gotovo udeleže. Tajništvo SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK - KONTOVEL gostuje danes, 3. maja ob 17. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah z veseloigro Valentina Ratajeva DAN ODDIHA Vljudno vabljeni! Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM V torek, 5. maja ob 16. uri, v sredo, 6. maja ob 16. uri NA SPLOSNO ZELJO Pavel Golia S N K (i ULJ (K A mladinska igra v osmih slikah Prodaja vstopnic od delavnikih od 12 dc 14 ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno ure pred začetkom predstav Rezervacija po tel. 734265 si >:?■ { UfaitfcSf - Danes ob -tir url bo na vogalu uide Fatrizao in Campanelle shod KPI ob otvoritvi volilne kampanje. Govoril bo deželni tajnik KPI Silvano Bacicchi o temi: «Glas komunistov za uresničitev teze delavskih in ljudskih množic)). Shod prireja sekcija «Che Guevara* pri Magdaleni. V torek, 5. maja ob 19. uri odpre volilno kampanjo tudi sekcija «Pratolongo» na Skoljetu, in sicer s shodom, ki ga priredi v Ul. del Prato. Govoril bo član tajništva federacije Clauddo Tonel. Ostal«' vesli i* tržaške kronike berite na 8. strani Pevski zbor »Jacobus Gallus* iskreno čestita k doseženi diplomi iz arhitekture svojemu zvestemu pevcu Marinu Koko-rovcu. 24. aprila t.l. je na beneški fakulteti za arhitekturo diplomiral z odliko MARINO KOKOROVEC K uspehu mu prisrčno čestitajo sorodniki in prijatelji. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo *Primorskega dnevnika*. Športno društvo Devin-Štivan želi svojemu članu Mirjanu Merviču in Lidiji Klarič, ki sta se poročila včeraj v Mavhi-njah, želi mnogo sreče v novem življenju. Slovenski klub vabi na večer — SHAKESPEAROVE LIRIKE IN DRAME — GLASBA IZ SHAKESPEAROVEGA ČASA ki bo v torek, 5. maja 1970, ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma. — Sodelujejo: MIRA SARDOČ ■ JOŽKO LU-KES . DINA SLAMA ■ MILOŠ PAHOR. Vljudno vabljeni ! SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL V četrtek, 7. maja ob 19. uri v prosvetni dvorani na Proseku Valentin Kata jev DAN ODDIHA Predstavo si bo ogledate komisija Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, kateri Je poverjen izbor za nastop na srečanju dramskih skupin Slovenije v Ljubljani. Prispevajte za šolo-spomenik v Cerknem ! činske volitve. ..................................................................................................................................... ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne t. maja 1970 »e je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 22 oseb. UMRLI SO: 86-letna Olga De Fanti vd Ceroma,, 68-letrvl Antonio La-schtzza, 80-le tal Carlo Pahor, 75-letma Glooonda Furlan vd. Stcf Irvlongo, 47. letni Giuseppe Lucchl, 60-letna Adele RebelH, 82-letnu Emlillo Tomastrvl, 76-letna Marta Mozetič vd. Ferencic, 73-letni Marco Pterl, 82-letna Lutgla Bradač vd. Pulgher, 75-letna Maria Jerina vd. Toncloh, 964etn4 Giuseppe Crlsmanl, 73-letiva Maria Lotto por. Permlsl, 59-letnl Virginio Marchesan, 51-letni Giuseppe CermeilJ, 64-1 etn 1 Guldo Comuzzi, 53-letnl Ardulno Ze-no, 54-tobnt Aldo Barisl, 56-1 etna Lau-ra Brescia vd. Maral, 84-letna Maria Petronio, »14etna Gluha Furlan vd. Mkslel, 54-letirvi Innooente Cattaruzza. OKLICI: mehanik Edvin Lovrlha ln točajka Liliana Sulclc, kapitan dolge plovbe Glovaruil Vlezzoll in trg, pomočnica Bruna Corso, Inženir Plerpa-olo Čapu tl ln gospodinja Ida Peluso, uradnik Franco Ferluga tn uradnica Laura Zammattio, frizer Gloacchlno Dlfazlo tn trg. pomočnica Grazlella Barbtero, šofer Floriono Degnassl In frizerka Rita Voce, avtoprevoznik Gtanfranco Dl Paolo In frizerka Maria Grazla Varesano, električar Nevlo Bal os in točajka Maria Rosa Castel-lettt, gasilec Bruno Prodan In gospodinje Marlella Zucce, Šofer Bruno Perozzl ln točajka Llviana Frata, podčastnik J. V. Angelo Lulsa ln gospodinja Veronlea Carli, tapetnlk Franco Della Santa ln frizerka Bruna Visintln, zdravnik Marino Samer in Včeraj-danes uradnica Flavta Bellanova, frizer Giorgio Quendolo in uradnica Maria Preden, uradnik Olaudlo Toffaloni m frizerka A-riella Cecchl, mizar Stanl-slao Iuri-nctc tn trg. pomočnica Mana Marsetlch, tehnik Giorgio Dalne- URARNA ZLATARNA LAU RENTI TTieste - Trat, Largo Santorin 4 BIRME 1970 Velika izbira ur ln zlatnine Presenetljivo velika izbira ur «SEIKO» Poseben popust se ln trg. pomočnica Grazlella Pe. rossa, delavec Glorgk) Sluga In frizerka Franca Veochiet, podčastnik finančne straže Angelo Badeamo ln bolničarka Elvlna Rasman, mehanik Seivlo Bloclier Ln delavka Allda Ben. cl, tapetnlk GtuHano Čeme tn fri. serka Allda Corari, trg, pomočnik Eillo Calabrese ln trg. pomočnica Novel la Plrelli, delavec Adriano Ruaicka in trg. pomočnica Maria Pia Alfano, u-radnik Luclano Decaril tn uradnica Maria Grazla Stok, pomorščak Glo- vanni Dolce In uradnica Laura Ve-nler, kemik dr. Ello Lucchini m profesorica dr. Gluliana Pečar, čast-nik trg. mornarice Paolo Dessantl ln gospodinja Adriana Vicarl, mehanik Michele Fralzzoll in trg. pomočnica Milena Flncln, delavec Radco Cenjuenlch ln delavka Ema Dalle A ste, delavec Renato Taurlan ln delavka Florelta Maral, Industr. Izvedenec G*no Rendlna ln frizerka Ade-lta Dionls, trg. zastopnik Franco Sferza ln uradnica Daniela Zaocolo, univ. Študent Ugo Veri In soc. asistentka Lldla Mendola, trgovec Ar-mando Reagente In uradnica Maria Barblerl, carinik Antonio Carbonl ln gospodinja Lina Mar ras, učitelj Flavto Federlci tn trg. pomočnica OLara Speasot, aranžer Luclo Ferugllo In uradnica Sererva Pegan, prodajalec bencina Stelto Rtnaldls ln delavka Maria Ardeasl, finančni stražnik Gtan. franco Chlucohii ln delavka Anna Maria Žago, zastopnik Giorgio Negro ln gospodinja Maria Grazla Zugna, strojni kapitan Fabto Višini ln uradnica Lldla Barago, uradnik Ennlo Pertusl ln univ, študentka Maria Ro-sarta Cerasuolo, zidar G tovarni! Po-potla ln gospodinja Martsa Qual, univ. Študent Ennlo Brun-Rlzza In gospodinja Zdenka Barle, uradnik dr. Ezk> Romand In tajnica Maria Lulsi Runtl, uradnik Gtanfranco Oralni univ. Študentka Rosanna Cauccl. DNEVNA SLUŽBA LEKARN AlfEsculapio, Ul. Roma 15, 1NAM Al Cammello, Drev. XX Settembre’ 4, Alta Maddalena, Ul. Istria 43, dr Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2 NOČNA SLUŽBA LEKARN Busollm Ul. P, Revoltelila 4t, Plz-zul-Clgnolo, Korzo Italia 14, Prendl-ni, Ul, T, Vecellto 24, Serravallo, Trg Cavana l. LOTERIJA BARI 39 81 70 72 59 CAGLIAR1 80 36 8 31 42 FIRENCE 78 29 8 58 88 GENOVA 34 9 26 51 86 MILAN 30 43 85 42 49 NEAPELJ 3 42 58 84 85 PALERMO 59 73 32 21 22 RIM 50 56 40 28 85 TURIN 73 6 22 65 34 BENETKE 55 69 ENALOTTO 87 76 37 X 2 2 X ii x : X 2 X : x X Kvote: 12 točk — 3.640.000; 11 točk — 161.900; 10 točk — 17.300 lir. ____________ Tržaška federacija KPI ln komu-ntetJčma mladina pozivata k udeležbi vsedržavni antifašistični manifestaciji, ki jo prirejata KPI In vsedržavna ZKMI v Genovi 10. maja ob 25-tetevH zmage nad naedfa. šizmom. MantfeataaUe se bo udede-m tudi generalni tajnik Luigi Longe. Odhod bo v soboto, 9. maja zvečer. Povratek pe v nedeljo, 10. maje zvečer. Potuje se z avtobusi. Cene potovanja 1.000 Ur. Pojasnila se dobe na sedežu partile v Ul. Ca Ipltolina štev. 3 (tel. 744046). GLASBENA MATICA-TRST Jubilejna sezona 1969-1970 V TOREK, 5. MAJA OB 21. URI V DVORANI GLASBENE SO- LE, UL. R. MANNA 29 solistični koncert VOJKO CESAR — fagot DANIELE ZANETTOVICH — ktevir IVAN SANCIN — bas NEVA MERLAK - CORRADO — ktevir Spored Čajkovski: Arija iz opere Evgenij Onjegim Verdi: Arija iz opere Dan Caric« Saiimt-Saems: Somaita za fagot in ktevir Berlioz: Arija Iz opere Fausto-vo pogubljenje Puccini: Arija iz opere La Bo-heme Prelovec: So še rožce Pavčič: Dedek Samonog Lamtier: Danse boufonne — za fagot in klavir Štiri črnske duhovne pesmi Zamettovich: Sonata v h-molu za fagot in klavir Vstop prost! Vljudno vabljeni! PROSVETNO DRUŠTVO « FRANCE PREŠEREN» Boljunec bo letos proslavilo STOLETNICO ČITALNICE Osrednja proslava, katere podroben spored bo javljen kasneje, bo v nedeljo, 17. maja, v petek, 15. maja, pa bo društvo odprlo razstavo, na kateri bo prikaz življenja v Bo-ljuncu nekoč ln danes. V okviru proslave stoletnice čitalnice bo v sredo, 6. maja ob 20.30, v srenjski hiši predavanje Draga Pahorja: MESTO BOUUNCA V NARODNEM PREPORODU ZADRUGA NAS KRAS vabi na razstavo odtisov slikarja Avgusta Černigoja «Kraške halone» ki je odprta od 10. do 12.30 ln od .14. do 19. ure v «Kraškš galeriji* v Velikem Repnu 31. CJ KASTA obvešča svoje člane, da bo n redni občni zbor . > v petek. 15. maja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Sledila bo zakuska. Kfl Podporno druitvo v Rojanu pri-red’ v nedeljo 17. maja t 1. avtobusni Izlet na Sv. Goro (Skalnlco) m v Dobrovo, kjer bo ogled vinske kleti Odhod bo ob 7. uri Izpred rojanske cerkve. Cena izleta s kosilom ln pre-vozom z žičnico Je 3.200 lir. Prijave sprejema gostilna SkeriavaJ, Ul. Mo-reri do 10. maja. Za pojasnila lahko telefonirate od 19. do 21. ure na št. 64-480 in 61-151. Vabljeni člani ln prijatelji! Mali oglasi •CITROEN* — mehanična delavni-ca Samarlttanl In Mlceo in prodaja nadomestnih delov. Ulica Rlttmeyer 4/a. «TIMEX» URE Z GARANCIJO — 18 - KARATNO MODERNO OBDELA NO ZLATO — 22-KARATNO ZLATO ZA ZOBE — DIAMANTI IN BRI LJANTI TUDI KOT PRIL02N0STN1 NAKUP PRI: URARN1 IN ZLATARNI HOLLESCH, Trat, Piazza S. Glovannl št 1 UGLEDNO VELEPODJETJE Išče vajenke, prodajalke, Izvež banega prodajalca za tehnične artikle In izvežbano uradnico, po možnosti z znanjem srbohrvaščine. Telefonirati na št. SB231, Slovensko gledališče »Irstu V petek, 8. maja ob 16. in ot 20.15 v NOVI GORICI, v soboto, 9. maja ob 20. t*1* v AJDOVŠČINI Ignazio Silone PRIGODA UBOGEGA KRISTJANA Prvič v slovenščin^ Nazlonale 15.00 . retvi». Režija Bulajič. Bond2 * Y Brynner, F. Nero, S. Košt10 C Jungers. Technicolor Alabarda 15j00 «11 gatto con t1! vali«. Slikanica. Kinemaskop. nicolor ect^ Aurora 15.00 «Un uomo cll9S cavallos. Richard Harris. Ti lor tristallo 15.00 «Contestazione g" f le», A Sordi N Manfred' Gassman Technicolor Capitol 14.00 «Rosolino PaternP j dato» N Manfredi J RoBSf Landau. Technicolor. ^ Moderno 14.00 »Gli avvoltol j”' fame». C. Eastwood. S Mcv Technicolor. Impero 15.00 «11 prof. dott. Tersilli primano delia clin;ca|i|(, leste convenzionata con le d"1 Alberto Sordi .. Vittorio Veneto 15.00 «11 elan clliarii)) Jean Gabin Alain iechmccioi t$- Ideale 14 00 «James Bbnd, agent al servizio segreto di sua 4 H Saltzman. A. Broccoli. ” color Abbazia 14.30 «1 lunghl 8>onLlc|i!' aquiie». Harry Andrews ^ jj: Caime, Trevor Hovvard. Techn'^ Astra 14 30 «1 cannoni di S. stiano». Anthony Qulnn. Tet1" lor. KINO NA OPČlNji! danes ob 15. url Technld0*^ zabavni film: tnn COSA HAI FATTO QUA>f(o SIAMO R1MASTI AL Igrajo: Doris Dav to B°’ Morse. KINO «|R|$» PR0$ dane« ob 16. url dramatičnega filma v bar*" ! DUELLO NEL PACIFIC0 Igrajo: Lee Mairvto ta T0^ Mlfune. Razna obvestila Sindikat slovenske šole sPor°*J'j bo v sredo, 6. t. m, ob l6- 'tf) Gregorčičevi dvorani drugo nje o srednjeveški zgodovini Slovanov. Predaval bo prof-Grafenauer. Ljudska prosveta si;bofij:x VSE ZA KINO IN FOT»XJRaFSK1 MATER1A1 Trat, UL Mazzini 63 ž el 733-36] Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejc Prosvetno društvo »Ivan obvešča, da bo Jutri, v pon*0 3 maja, odborova seja. Darovi in prispe.vki A Ob 23. bbletnlcl osvoboditve J Marino Dovgan 2.000 lir za Pr k napredku in razvoju druž-■ Človeško delo in še poseb-cev ■ 0 ^eh zaslužnih delavcu-, ^ namreb edino bogastvo Sdo« u’ saj so v njem združeni Obnost, prizadevnost, umske Sam nust;*' volja in odgovornost polnih njenih članov. jn mezde, od katerih živijo ra]ea®iajemalci v državi, bi se mo- vanii za‘? odmerjati tudi ob upošte-s°dob ■ človečanskih dejavnikov v na tm ^ružbi- Posamezne zmage jzboiu^1- ixxJr°oju Pa se v resnici rnahihJej0 -v dolgih časovnih ražnja-1): saj Je treba pri tem pre- '^enja stoletnih tradicij in tov planje ustreznih instrumen- da so °zndlUgi ttrfni. pf *: MPre«- . 4nau nekaten italijanski na-Podrr^- delodajalci. predvsem na jih črJU industrije, ustvariti v svetega ,ratih nekakšno predhodnico čez L.F bo obveljalo drugod šele ^ ajso ali daljšo dobo. Zasiužn?elci se je nato spomnil ki r,;.111 j delavcev in operaterjev, ne dočakali predvidene delov-alj sm!28);ne dobe, ker jih je bolezen TakjJ'"12trgala z delovnega mesta. 2aatnrV I?erov Je bilo v preteklosti govorn ue^ K^or danes, je naglasil času saj je država v zadnjem Zorna Pos*;a^a dol j občutljiva in poza probleme delavstva, kar dokazuje tudi nedavna odobritev i V dvorani občinskega sveta pa je Delavskega statuta v okviru poslan-1 tržaški župan Spaccini, ki so ga »k™. . spremjjaij odborniki, podelil zlate ske zbornice. Govornik je nato prešel na problem delavskih zahtev in povabil delojemalce in njihove predstavnike, naj bi se pri postavljanju novih zahtev ne oddaljili od naravnega čuta za odgovornost in se zavedali, da se vse socialne zmage izbojujejo postopoma, v harmoniji in predvsem v svobodi. Na koncu je poslanec čestital 23 novim mojstrom dela iz naše dežele in podjetjem, pri katerih so le-ti bili zaposleni ter izrekel upanje, da bo zlasti mladina znala pravilno razumeti in posnemati njihovo dolgotrajno in zvesto privzženost delu. Izmed nagrajencev je bilo osem oseb iz naše pokrajine; njihova imena so: Vladimiro Vodopivec (tovarna Janoušek), Silvio Gomezel (Tržaški Lloyd), Bruno Kimenz (As-sicurazioni Generali), Giovanni Maz-zoli (SAIMA), Pietro Michele Paulin (Officine Meccaniche Vidali), Dante Trevisini (Tovarna strojev pri Sv. Andreju), Severino Zelco (Tovarna strojev pri Sv. Andreju) in Guido Dapretto (Officine Meccaniche Vidali). kolajne 61 občinskim uslužbencem, ki so ravnokar vstopili v zasluženi pokoj. V nagovoru je župan poudaril, da sloni današnja družba na delu in da nagrajeni uslužbenci zapuščajo mlajšim, ki zasedajo njih mesta, spodbuden zgled. Nagrajeni so bili naslednji uslužbenci: Benedetti, Bonmassar, Brecelj Rafael, Camocino, Carli Giuseppe, Chiesa, Cimador, Coretti Jolanda, Debegnac, Depiero, Dougan Bruno, Facchini, Fanigliuolo, Flori, Fonda, Franco, Gasparutti, Gebert, Goruppi, Gezzi, Grassi, Iacobone, Iuvan, Košuta Rudolf, Maestripieri, Malusa, Mlach, Moso, Paoletti, Pao-lini, Pavon, dr. Pellegrini, Penati, Piani, Pittino, Piutti, Polentarutti, Pousche, Primosi Paola, Quarantot-to, Ragazzi, Rossit, de Socchieri, Sonelli, Stoch Avguštin, Sulich, Giuseppe, Toffolo. Tolpeit, Tomasini, Tositti, Trost Giacinta, Turcio, Vat-tovani, Vecchiet, Venuti, Viezzoli, Zaccaria Elisabetta, Zennaro, Ženini, Zoch in Zorzetti. Vladimir Vodopivec nagrajenec z «Zvezdo» Med 600 nagrajenci iz vse države in 23 iz naše dežele z «Zvezdo za delovne zasluae», je *udi naš rojak barkovljanskim domačinovi dobro znan in priljubljen Vladimir Vodopivec. Za tiste, ki ga ne poznajo, moramo povedati, da je Vladimir Vodopivec — ali Ladi «od Rusketa», kakor ga starejši Barkovljani imenujejo — star 59 let. Svoja mlada leta je preživel, ko je bilo zatiranje Slovencev in gospodarjenje fašizma na višku. Kot deček je služil za vajenca tu pa tam, potem je moral v vojaško službo. Ko se je vrnil domov so ga pa sprejeli na delo v podjetju Janoušek, v katerem dela še sedaj. Začel je seveda kot vajenec, postal je nato delavec, dobil je patent za delo pri parnem kotlu in postal tako specializirani delavec. Po 37 letih je torej odlikovanje z «zvezdo» in podelitev diplome za «delovnega mojstra» popolnoma zasluženo. Poleg svojega rednega dela se je Ladi Vodopivec ukvarjal tudi s prosveto. V prvih povojnih letih je bil predsednik barkovljanskega prosvetnega društva, bil je pobudnik dramskega odseka pri istem društvu, dolga leta je bil tudi pevec in solist bodisi v cerkvenem zboru, bodisi v zboru prosvetnega društva, dokler je to delovalo. Ob tem visokem priznanju mu izreka iskrene čestitke tudi uredništvo Primorskega dnevnika. PRIREDITEV SE JE 1. MAJA ODVIJALA OD JAMELJ DO STEVERJANA Tisoči slovenskih rojakov so prisostovali prireditvam in štafetnemu teku osvoboditve Večje prireditve so bile v Doberdobu, Sovodnjah in Števerjanu - V vseh vaseh so se mladinci poklonili spominu padlih borcev . Govorili so upravno-politični in kulturni predstavniki slovenske narodne skupnosti, nastopile so kulturne skupine lllllllllllllllllllllllIIII||||||lI|||||||||||||UIIIIIUI||||i||i||||||||||||||||||||||||||||||||i||||ni||||||||||||||i|||n||||,||,|||||||||||,m|m||||||||||||||||||m|||||1|n|||||||||||||||||||| URESNIČEVANJE DAVNE ŽELJENABREŽINSKIH OBČANOV Kmalu začetek del za postavitev spomenika padlim v Nabrežini Gradnjo bo nadzoroval poseben pododbor - Spomenik bo predvidoma stal 10 milijonov lir ■ Razumevanje kamnarskih podjetij J mesecu maju, ko bi morala biti že uresničena zamisel postavitve spomenika padlim borcem za osvoboditev, bo spodnji del nabre-žinskega trga postal vrvišče obsežnih del, dokončno planiranih na zadnji seji spomeniškega odbora. Idealna rešitev bi bila, da bi na dan odkritja tega spominskega o-bjekta, nosil trg že tablice z imenom našega barda Iga Grudna, kateri je v svojih verzih, kot «Nabre-žinskim kamnolomcem*, «Pesem minerjev«, ter v ostalih domoljubnih spevih, izpričal vso svojo predanost Krasu in njegovim ljudem. Ker pa to vprašanje občinske toponomastike spada v poznejšo akcijo, bo mesec oktober posvečen le slavnostnemu odkritju tega Veličastnega spomenika. V ta namen bo v kratkem sestavljena posebna komisija, ki bo zbirala gradivo za izdanje brošure o borbi in žrtvah naših občanov v polpretekli žalostni dobi. Na zadnji seji je spomeniški odbor pretresal konkretne sklepe o začetku del; sestavljen bo gradbeni pododbor, ki bo nadzoroval delo in nosil pred zakonom vso odgovornost za pravilen potek gradnje. Že v AVTOMOBILISTI III Nekaj kvalitetnih proizvodov : ~~ naprava proti kraji «BLOSTERs> ~~ naglo priključivi blatni ščitniki za vse vrste vozil ~~ varnostni pasovi «KLIPPAN» ~~ 2nnanja vzvratna ogledala elektropnevmatične hupe «FIAMM» " Prtljažniki «FAPA» ^ Prevleke «NOVOLAN» ^ Preproge tipa moquette «NOVOLAN» ~~ Sumijaste preproge in druge pritikline dobite pri ZANCHI a07 O FORNI1 URE ^ST — Ulica Coroneo št. 4 V$AK KUPEC DOBI DARILO prvi polovici maja bo občinska uprava poskrbela za odstranitev sedanjega stanja na prostoru lokacije, nakar bo pododbor za izdelavo, pod vodstvom požrtvovalnega tov. Emila Gabrovca pričel s kopanjem temeljev. Količina kamna iz nabrežin-skih kamnolomov je že zagotovljena. S hvalevrednim razumevanjem so se na pobudo župana dr. Legiše in arh. Jagodica odzvala sledeča kamnoseška podjetja: Gorlato, Piz-zul, dr. Verza (za firmo Radovič) in Cave Romane. Skupna gmota vsega kamna je preračunana na c.ca 35 m3, od teh odpade na glavni blok kar T8~ iri3. Tudi podjetje Montecatini se je radevolje odzvalo za eventuelno strojno obdelavo blokov in s prostorom, kjer bo delovna ekipa zaključila z ročnim delom pred prevozom na kraj postavitve. Zazveseljivo je intenzivno delovanje vseh odbornikov, ki bodo 11. maja razpravljali na novem sedežu sekcije ANPI o vseh tekočih potrebah pri izdelavi spomenika. Na delavski praznik 1. maja je bil namreč odprt v bivši obrtni šoli, novi, prepotrebni sedež lokalne sindikalne sekcije skupno s krajevno ANPI, kjer bo «štab» spomeniškega delovnega aktiva imel skoro pred očmi rast načrtovanega objekta. Kot pri dosedanjih pozivih na sodelovanje vseh občanov za realizacijo izgradnje dostojnega spomenika našim padlim borcem, zaključujem z željo, da ne bi pritok denarnih sredstev predčasno usahnil. Proračun izgotovljenega objekta bo po zadnjih predračunih nanesel na vrednost 10 milijonov lir, vsled tega ponovno apeliramo na večje razumevanje imovitejših slojev obeh narodnosti naše občine. Naj ne bo pomembnega dogodka v družini ali družbi, kjer ne bi prispevali za ta vzvišen namen! Vaščan lomirali v akademskih letih od 1965 čc 1963. Rok za predložit«: v prošnje, ki mora biti naslovljena rektorju, je 9. maj. V prošnji mora prosilec navesti področje, ki ga neposredno zanima in na katere namerava razviti svoje raziskovalno delo, kakor tudi univerzo ali inštitut, v katerem «Spominski tek osvoboditve*, športna manifestacija, ki so jo ob 25. obletnici osvoboditve priredili mladinci slovenskih športnih iin prosvetnih društev, včlanjenih v SPZ na Goriškem, je popolnoma uspela. Več tisoč ljudi je v vseh vaseh, skozi katere je šla štafeta, navdušeno ploskalo mladim fantom in dekletom, ki so nosili štafetno palico okrašeno s slovenskimi narodnimi barvami. Vsa čast za lepo u-spel tek gre prirediteljem, občinskim upravam in vsem prosvetnim društvom, ki so na prireditvi so delovali. Manifestacija se je pričela v Jam-ljah, kjer so se na domačem pokopališču, pred spomenikom padlim, zbrali domači mladinci, večje šte vilo prebivalstva s štirimi občinskimi možmi na čelu, mešani pevski zbor sestavljen iz kraških pevcev (sodelovali so tudi pevci zbora «S. Kosovel* iz Ronk), ki je zapel nekaj priložnostnih pesmi pod vodstvom Pavline Komelove. V imenu organizacijskega odbora je Dino Ro-ner Jmel priložnostni govor, nakar je štafetno palico izročil prvemu tekaču, domačemu dijaku Jožetu Se moliču. V Doberdobu, pred vhodom v vas, je štafeto pričakovala četa mladih športnikov domačega društva «Mla-|dost». Pred spomenikom padlim, ka or je štafeta prišla, je bila zbra-:a vsa vas. V Doberdobu je bil ihod štafete združen s proslavo pomiškega gibanja. Predstavniki činske uprave in drugih organizacij so položili vence pred spomenik padlim. Župan Andrej Jarc je v svojem govoru dejal, da se mora današnja mladina vzgajati v istem duhu, v katerem so se vzgajali mladi ljudje, ki so med zadnjo vojno odšli v partizane. raznimi skladbami je nato na-stctoila domača godba «Kras», ne kaj pesmi pa sta zapela pevski zbor društva «Jezero* pod vodstvom prof. Silvana Križmančiča in cerkveni zbor pod vodstvom Karla Gabrijelčiča. Šolski otroci so deklamirali Mileta Klopčiča «Kurirčka Andrejca* in Lily Novyjeve «Majsko Natečaj za štipendijo Tržaška univerza je razpisala natečaj za študijsko - raziskovalno štipendijo v višini poldrugega milijona lir, ki ga bo prejel diplomiranec znanstvene fakultete, čigar namen je nadaljevati raziskovalno delo. V poštev pridejo študentje, ki so dip- Pritpevajte ta DIJAŠKO MAJICO! MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE TER PERILO IN ŠPORTNE OBLEKE VIA CARDUCCI, 4 - TEL. 31.1.88 - TRIESTE Začetna svečanost na pokopališču v Jamljah. Prisotni so vaški občinski svetovalci. Dino Roner izroča štafetno palico prvemu tekaču Jožetu Semoliču Kmalu je dolga štafetna kolona dosegla Poljane. Tu so jo pričakovali domačini, štafetno palico je sprejel domači dijak Ladi Ferle-tič, kraški pevski zbor je zapel dve pesmi. S Poljan je štafeta krenila do Palkišča, nato je šla skozi Vižintine in se povzpela na Vrh Tu jo je pričakovalo vse prebivalstvo. Domačini so postavili slavolok in tu se je zbralo mnogo ljudi. Mešani kraški pevski zbor je zapel dve pesmi, domačin Lucijan Černič je sprejel štafetno palico, nato so jo vrhovski mladinci ponesli v dolino. Kolona je šla skozi Gabrje, Rupo in Peč in prišla Sovodnje, kjer so pravkar zaključili svečanost ob otvoritvi spominske plošče dvema padlima borcema. Pred partizanskim spomenikom je bilo zbrano vse prebivalstvo. Župan Jožef češčut se je v vzvišenem govoru spomnil partizanskih časov in se je dotaknil tudi današnjih problemov, ki zanimajo slovensko narodno skupnost v Italiji. Pred spomenik padlim so položili vence občinske uprave, Slovenske kulturno - gospodarske zveze in Zveze partizanov. Domačinka An-dreina Tomšič je deklamirala Žu pančičevo »Spomini*, članica Slovenskega gledališča iz Trsta Mira Sardočeva je recitirala Vide Bre stove »Mati sanja* in «Kovaško», pesnik Filibert Benedetiž pa je recitiral svojo pesem »Hej, partizan*. Nastopil je obnovljeni domači pevski zbor. Mladinci športnega društva »Sovodnje* so na Pilošču v Štandre-žu izročili štafetno palico mladim športnikom društva »Juventina* Sprejel jo je Diego Marvin. Na trgu so Štandrežci postavili majhen oder na katerem so bile slike padlim domačih partizanov. Predsednik prosvetnega društva Danilo Nanut je govoril o idealih narodnoosvobodilnega boja. Pod vodstvom Franceta Lupina so nekaj pesmi zapeli pevci zbora «Oton Župančič*. Proga od Štandreža do goriške-ga gradu mimo glavnega pokopališča je bila domena štandrežkih športnikov. Na glavnem pokopališču, pred partizansko grobnico je spregovoril goriški občinski svetovalec dr. Peter Sanzin, ki je podčrtal važno dejstvo, da je danes tudi v Gorici, po tolikšnem času, spomenik partizanom. Dijakinja Magda Prinčič je recitirala Kajuhovo^ partizansko pesem, nato je šla štafetna kolona skozi tise mesto do goriškega gradu, kjer so palico sprejeli mladinci športnega združenja »Dom*. Pred ploščo, posvečeno ustreljenim na grajskem dvorišču, je govoril pokrajinski odbornik Marko Waltritsch, ki je povezal borbo slovenskih partizanov z uporom tolminskih puntarjev, ki so bili za-prti prav v tem gradu. Dijakinja Nadja Gergolet je recitirala pesem «Osvoboditev*, štafetno palico je nato po Raštelu do Travnika ponesel dijak Igor Komel. Na Trgu Lojzeta Bratuža v Pod-gori je štafeto sprejel domači vi-sokošolec Robert Terpin, nato je krenila štafeta proti Pevmi, kjer so jo na trgu pred partizanskim spomenikom sprejeli številni domačini. Tu je govoril domačin dr. Karlo Primožič, dijakinja Nadja Gergolet je recitirala priložnostno pesem. V Števerjanu na trgu pred spomenikom kjer je bil cilj, je štafeto pričakala ogromna množica. S staji fetno palico so prižgali žaro, nato je domačin Saverij Rožič pozdravil slovensko mladino, ki je sodelovala na tako uspelem štafetnem teku. Godba in zbor pa sta združeno izvajala priložnostno pesem. Podrobnejše poročilo o prireditvi v Števerjanu objavljamo na goriški strani. •oupo-u nmucj timu guvun nu zourovanju v LiODercioDu .........Hlinili,m,m,H,||ll||||||||||l||||||||||||||,||||||||t|||,||,||||||||||||f VISOK ŽIVLJENJSKI JUBILEJ V LONJERJU V' Karel Cok - devetdesetletnih POMLAD 1970 VSE, KAR KUPITE PRI !■ I N E A VELJA VEČ, KOT VAS JE STALOIII Te dni smo obiskali enega naj-stare.jših in najzavednejaih Lonjer-cev, Karla Čoka - Županovega, brata Drejčka Čoka in dr. Marija Čoka. Rodil se je na današnji dan pred devetdesetimi leti, 3. ma,ia 1880 v isti hiši, kjer še danes prebava. Našli smo ga ob nekoliko neprimernem času, ko se je ravno odpravljal na popoldanski počitek. Skoro se mu ne pozna, da ima že toliko let in da jih .je v življenju toliko prestal. Sedaj živi «kot stari fantje, dan dobro, dan slabo«. Naijveč se zadržuje prt najstarejšem stau Mirku v gostilni, toda tudi drugod ija rade volije vidijo. Se vedno pa je'kar čvrst, saj še zmerom dela po vrtu — v mandriji, k;ter Je letos sam vse povezal in obrezal. Pritožuje se le, ker nekoliko slabo sliši in vidi. Enaindvajset let star je bil poklican v cesarsko-kraljevo vojško. Dodelili so ga k mornarici kot topničarja. Sam .je povedal, da je bil med prvimi mitraljezci. Služil je najprej na Donavi pri Budimpešti, nato pa so_^a premestili v Herceg-novi. Vojaško suknjo .je slekel leta 1905, potem ko je dve leti prej vzel za ženo sedaj pokojno Maričko. Od osmih otrok so mu ostali živi le šittrje. Naj starejši Mirko, Milena, Sonja živijo v Trstu, medtem ko .je Milan v Beogradu. Ob izbruhu prve svetovne vojne, .je moral zopet pod orožje. Ves čas je bil v Pulju, kjer je bil dodeljen enotam, ki so skrbele za prehrano. Tu je tudi pri enem od neštetih bombardiranj oglušil, ker so mu počile mrene. Kot mnoge druge ~o tudi njega preganjali fašisti ter mu za dobo celih desetih let (1928-1938) zaprli gostilno, češ da je imel zvezo «oon persone non desklerate«. Sicer so mu nato ponujali, naj odpre fašistični Dopolavoro, toda on je zahteval nazaj svojo licenco, ne pa nekih koncesij Večkrat je bil v predvojnem obdobju v Beogradu, kjer je obiskoval sina Milana, ki se je moral kot študent umakniti Iz Trsta. Takoj oto začetku druge svetovne vojne so Italijani zaprli njega in vso družino. Sina Mirka ln hčer Sonjo so nato konfinirali v Italijo, kjer sta ostala v internaciji dve dolgi leti (1941-1943). Mileno, ženo in njega pa so po nekajtedenskem zaporu izpustili. Na grbi pa je imel vsak teden policijo, ld mu je premetavala vso hišo v iskanju knjig in drugega materiala. Kario je ta» krat imel na skrbi zastavo pevskega društva, ld jo je imel nekaj časa skrito v sobi, nato pa na vrtu, tako da je črnosrajčniki niso našli. V njegovi hiši so se mnogokrat zbirali aktivisti in partizani. Hči Sonja pa je po prihodu iz Internacije imela v gostilniških prostorih šolo. Današnji slavljenec se s ponosom spominja teh dni, ki so mu kljub prestanemu trpljenju ostali v spominu. Se mnogo let po končani vojni je delal in pomagal bodisi v trgovini kot za gostilniškim pultom. Imel je 87 let, ko se je pogumno odpravil v Ljubljano na operacijo oči, na katerih se mu je napravila mrena. Zdravniki so mu takrat rešili eno oko, prav v teh dneh pa se pogumno odpravlja na operacijo drugega. Čuti se še vedno pri moči, rad se zadržuje na ljubljenem vrtu ter nadzoruje če je vse v redu. Ob tem visokem .jubileju se ga spominjajo vsi sorodniki in znanci, M mu želijo, da bi bil še dolgo tako čil v njihovi družbi. Tem željam se pridružuje tudi naš list, katerega naročnik le od prvih dni. Radi Na Poljanah je štafetno palico sprejel domači mladinec Ladi Ferle-tič. Zapel je mešani kraški zbor pod vodstvom Pavline Komelove, ki je nato nastopil tudi na Vrhu V Sovodnjah so odkrili spominsko ploščo dvema padlima partizanoma. Na svečanosti je govoril župan Jožef Ceščut, ki je pozneje, pred spomenikom padlim partizanom, pozdravil mladinsko štafeto Na Pilošču v štandrežu je govoril predsednik prosvetnega društva «Oton Zupančič« Danilo Nanut Goriški občinski svetovalec dr. Peter Sanzin govori pred partizansko grobnico na glavnem goriškem pokopališču Na dvorišču goriškega gradu, kjer so nacisti streljali talce in partizane, je štafeto pozdravil pokrajinski odbornik Marko VValiritseh pozdravu pokrajinski odbornik Marko VValtritsch Pred partizanskim spomenikom v Pevmi Primožič je spregovoril dr. Karto NEDELJA, 3. MAJA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.35 Harfa; 10.00 Godalni orkester; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Fanciulli: «Cvet»; 11.45 Ringara-ja; 12.00 Nabožna glasba; 12.20 Staro in novo v zabavni glasbi; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30 Glas- ba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.30 M. Soldati: «Resnica o zadevi Motta»; 16.25 Folklorne pesmi: 16.45 Parada orkestrov; 17.30 Revija primorskih zborov; 19.00 Jazz; 19.15 Teden aktualnosti; 20.00 Šport; 20.30 Reharjeva: «Peki»; 21.00 Plašče; 22.00 Nedelja v športu. TRST 9.00 Orkester; 10.30 Tržaški motivi; 12.15 Šport; 14.00 El Campa-non. KOPER 7.30, 10.00, 12.30, 15.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.10 S pesmijo v nedeljsko jutro; 8 40 Zabavni zvoki; 9.00 Nedeljsko srečanje: reportaža iz Ajdovščine; 9.10 Kitarist Al Cajola in orkester; 9.30 20.000 lir za vaš program; 10.10 Fumorama: 10.30 Poje Sasha Distel; 10.45 Pianist Conway; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Plošče: 11.30 Današnji pevci; 11.55, 12.45 in 15.15 Glasba po željah; 12.35 Politični pregled; 14.00 Pevec dneva; 14.15 Lahka glasba; 14.30 Sosedni kraji in ljudje; 16.15 Prenos RL; 18.45 in 19.00 Športna nedelja, 19.30 Prenos RL; 22.10 m 22.35 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Skladbe za godala; 9.30 Na sporedu je Debussy; 10.45 Glasbeni kvizi; 11.45 Roditeljski krožek; 15.40 Popoldne z Mino; 17.00 En-drigo, Fitzgerald in Belafonte; 18.00 Nedeljski koncert; 20.25 Glasbeni variete; 21.15 Potovanje v Afriko; 21.30 Dvorakove skladbe; 22.25 Modeme melodije. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 12.00 Športna prognoza; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Juke box; 14.30 Aktualnosti; 15.00 Vam ugaja klasika?; 15.30 Plošča za poletje; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 17.00 Glasba in šport; 18.40 Glasbeni aperitiv; 20.15 Sopranistka G. Arangi in baritonist C. Tagliabue; 21.10 Magični radio; 21.35 Zgodovina cirkusa; 22.15 Meredith: »Egoist*. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 12.20 Corellijeve sonate; 12.50 Na sporedu je Grieg; 14.00 Folk-glasba; 14.15 Simf. orkester; 15.30 G. Buechner: »Danto-nova smrt*; 18.10 Literarna oddaja; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Koncert; 20.15 Manc in Ba-kunin; 21.30 M. Pezzati: «In che giomo verrš*. SLOVENIJA 6.05, 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 Inform. oddaja; 8.05 Jose Pivin: Suzanino čudovito potovanje; 8.55 Prenos iz Ajdovščine; 9.30 Predsednik Tito na Reki; 10.55 Prenos iz Ajdovščine; 11.45 Predsednik Tito na Reki; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Novi ansambli domačih napevov; 14.05 Priljubljene melodije; 14.30 Teffi: Dve humoreski; 14.50 Orkester Cadric Dumond; 15.05 Lahka glasba; 16 05 športno popoldne; 18.00 Za ples in razvedrilo; 19,00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer*; 22.15 Orkester Mancini; 22.40 Popevke; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse. ITAL TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12 30 Settevoci; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Športno popoldne; 17.00 Program za mladino; 17.40 Slikanice; 18.00 Nedelja je nekaj drugega; 19.00 Dnevnik; 19.10 Polčas nogometne tekme; 19.55 Šport in kronika strank: 20.30 Dnevnik; 21.00 FBI — Francesco Bertolazzi In-vestigatore; 22.10 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 17.00 Neposreden prenos športnega dogodka: 21.00 Dnevnik; 21.15 Settevoci: 22.15 Kino 1970. PONEDELJEK, 4. MAJA TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Harmonika; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Casamassi-ma; 17 30 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 šola; 18.50 Vokalni kvartet; 19.15 Melodije; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Sestanek s Fansi; 21.05 Kulturni odmevi; 21.25 Melodije; 21.45 Pianistka M. Horak; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Radijska priredba; 15.30 Folklorni drobci; 15.40 Iz Puccinijeve «Tosce*. KOPER 6.30, 6.45, 7 30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.30 Vesela glasba; 8.15 Strani iz albuma; 8.45 Otroški kotiček; 9.15 Orkester Negri; 10.15 Ansambel Pi-nocchio; 10.45 Orkester Marino; 11.00 Melodije; 11.15 Malo besed — veliko glasbe; 11.45 Plošče Ri-cordi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Športni ponedeljek; 14.15 Lahka glasba; 15.30 Rezervirano za mlade; 16.20 Mali koncert; 17.10 Plošče Ariston; 17.30 Otroški kotiček; 18.00 Operna glasba; 18.30 Moja poezija; 19.30 Prenos RL; 22.10 Orkestri v večeru; 22.35 Večerni koncert. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 in 17.45 Plošča za poletje; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Ljudje in dogodki; 14.16 Popoldanski spored; 16.00 Program za naj-mlajše; 17.20 Spored za mladino: 18.00 Znanstvena oddaja: 19.05 Slovstvo in umetnost; 20.20 Sestanek petih: 21.00 Volilna tribuna; 21.15 Plošče in skeči; 22.05 Zgodovina modeme Italije. II PROGRAM 7 30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Baritonist R. Stracdari: 9.00, 10.15, 16.00, 16.35 Plošča za poletje; 9 40 Orkester; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 13.00 Športni pregled; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 17.35 E-notni razred; 17.55 Glasbejii apej ritiv; 20.10 Glasba po željah; 21.15 Francoske nove plošče; 21.30 Brez naslova; 22.10 Kvizi narobe; —2.43 Radijska priredba. III PROGRAM 10.00 Busoni in Hindemith; 10.45 Haendlove skladbe; 11.25 Od gotike do baroka; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Vzporedna glasba; 14.30 Haydnova Simf. štev. 82 in Brahmsova Simf. štev. 3; 15.30 Parodi: »Folies Bergeres 1668»; 16.05 Komorna glasba; 17.10 Francoščina; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturne novosti; 19.15 Radijska priredba: 20.30 Simf. koncert. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10 00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.15 Inform. oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.20 »Cicibanov svet*; 9.40 Orkester; 10.15 Pri vas doma; 12.10 D. Božič: Koncert za klavir in orkester; 12.30 J. Kregar: Vrt v maju; 12.40 Pihalni orkestri; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Orkester vzhodnonemškega radia; 14 35 Naši poslušalci čestitajo; 15.40 Slov. skladatelji: Radovan Gobec; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Operni koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.35 Mladinska «-Interna 469*; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel bratov Avsenik; 20.00 Simf. koncert — v odmoru: Kulturna kronika; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 J. Mum: Spomladanska; 23.15 Popevke; 23.40 Orkester Kaempfert. ITAL TELEVIZIJA 9.30 šola; 12.30 Znanstvena antologija; 13.00 Habitat; 13.30 Dnev nik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Dežela Giocagič; 17.30 Dnevnik: 17.45 Program za mladino; 18.15 Počitnice v Lipici; 18.45 Knjižna oddaja; 19.05 Poljudna znanost; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Volilna tribuna; 21.15 Film: «Audace colpo dei so liti ignoti*: 23.10 Dnevnik. II KANAL 19.00 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Nocoj bomo govorili o...»: 22.30 Koncert. JUG. TELEVIZIJA #D l DO 9.-V.-1970 NEDELJA, 3. maja 20.00, 23.15 Poročila; 8.30 Zbor »Srečko Kosovel* iz Ajdovščine; 8.55, 10.55 25 let prve slov. vlade; 9.30, 11.45 Predsednik Tito na Reki; 10.00 Otroška matineja; 12.15 TV kažipot; 14.33 Napoved sporeda; 14.35 Prvenstvo Jugoslavije v Doksu; 17.30 Nismo vsi angeljčki - film; 19.10 Rojem v maju; 19.45 Cikcak; 20.30, 21.30 Nogomet Sarajevo-Crvena zvezda; 22.15 Deset zapovedi — humor; 23.00 Športni pregled. PONEDELJEK, 4. maja 20.00, 22.05 Poročila: 9.35, 14.45 TV v šoli: Rast pšenice — Osvo boditev Zagreba; 10.30, 15.40 Angleščina; 11.00 Splošna izobrazba. Hirošima; 16.10 Francoščina; 17.50 ] Malik. Žog;ca marogica; 18.15 Obzornik, 18 30 Po desetih letih; 19 00 Mozaik; 19.05 »Muzikorama*: 20 35 B. Shavv: Kako je možu zatajilb; 21.35 Človek s kamero; 22.05 Poročila. TOREK, 5. maja 9.35 14.45 TV v šoli; 10.40. 15.35 Ruščina; 11.00 Splošna izobrazba: Chopin; 15.55 TV Vrtec; 16.10 An deščica; 17.45 M šušmelj: Slon na trgu, 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik’ 1830 Folklorna skupina »Tine Rožanc*; 19.05 Prvi koraki v šolo; 19.25 Iz sveta oblikovanja: 19.42 Pravilnost besed v kontekstu; 20.00 TV dnevnik; 20 35 Nesreča’, ameriški film, sledi 400 let slovenske glasbe, na koncu poročila. . . SREDA, 6. maja 20.00 23.05 Poročila; 935 TV v šob; 11.00 Splošna izobrazba. Goriško-beneški dnevnik VELIČASTNA PROSLAVA PRVEGA MAJA V ŠTEVERJANU V PRIREDBI PD «BRIŠKI GRIC» BRATSTVO, KI JE POGNALO IZ SKUPNE BORBE NAJ BO DOPRINOS K BRATSTVU VSEH LJUDI Tako sta poudarila v svojih govorih pisatelj France Bevk in poslanec Lizzero - Tisočglava množica je s ploska-njem odobrila njune ugotovitve ter prisostvovala koncertu godbe milice in Invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane Uspela razstava dokumentov borbe Primorske v NOV - Dobro obiskana razstava vin domačih vinogradnikov Po svečanem zaključku teka mladinske prvomajske štafete (o katerem poročamo v posebnem članku) pred spomenikom padlih v štever-janu se je večtisočglava množica z godbo ljudske milice in partizanskim invalidskim pevskm zborom iz Ljubljane na čelu odpravila na obsežen prostor pri gostilni Dvor, kjer je bil potem kulturni del pri reditve, na katerem sta nastopila omenjena godba in pevsk' zbor s koncertom partizanskih in drugih pesmi, s katerimi sta navduši la številno občinstvo, ki je napolnilo ves obsežni prostor tako, kakor že zlepa ni b’1 napolnjen. V imenu prirediteljev, prosvetnega društva «Briski grič* je zbrano množico in goste toplo pozdravil Saverij Rožič, ki je povabil na oder poleg obeh uradnih govorrvkov, pisatelja in bivšega predsednika Lizzera - Andrea iz Vidma, številne druge ugledne predstavnike, ki so se odzvali povabilu ;n prišli na proslavo. Med njimi so bili: predsednik SKGZ Gorazd Vesel, župana iz Sovodenj češčut in Jarc iz Doberdoba, predsednik občinske skupščine Nova Gorica Rudi š'mac, podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Mirko Kapelj, nadalje so bili številno prisotni predstavniki partizanskih organizacij, protifašističnih preganjancev itd.. Potem ko so se na okrašenem odru, na katerem so plapolale slovenska narodna, italijanska državna in rdeča zastava delavcev, zbrali predstavniki povabljenih organizacij, je godba ljudske milice iz Ljubljane pod vodstvom Jožeta Hri-berška zaigrala italijansko in jugoslovansko državno himno. Najprej je spregovoril pisatelj France Promet; 11.30 Za prosvetne de lavce 16.15, 17.10 Bukarešta: no gomet Romunija — Jugoslavija. 18.00 Kanova hči; 18.45 Obzornik; 18.50 Športna oddaja; 19.20 Obisk v Buchenwaldu; 20.35 Teh na; ših petdeset let; 21.35 Nogometni finale za pokal prvakov. ČETRTEK, 7. maja 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Nemščina; 11.00 Francošči na; 11.30 Angleščina; 16.10 Sploš na izobrazba: Hirošima; 17.45 Ve seli tobogan: Koper; 18.15 Obzor nik: 18.30 Ko sem bfl vojak; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Skrivnosti morja — film; 19.50 Cikcak; 20.35 25 let v ljudski državi; 21.20 Ve čer z Matejem Borom; 21.55 H. James: Portret neke gospe PETEK, 8. maja 20.00, 23.25 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 11.30 16.10 Osnove splošne izobrazbe 17.50 David Copperfield; 18.15 Ob zomik; 18.30 Mladinski klub 19.05 Strogo zaupno v zunanji politiki; 1945 Cikcak; 20.35 Sed mina — Slov. film; 22.05 Malo jaz. malo ti — quiz. SOBOTA, 9. maja 20.00, 23.00 Poročila; 10.00 Vojaška parada ob dnevu zmage — prenos iz Beograda; 11.00 Re volucionarne pesmi; 17.15 Poema 50; 18.00 Pihalni orkester JA; 19.05 Dokumentarni film; 19.20 V svobodo — ob 25-letnici osvo boditve: 1945 Cikcak; 20.35 T\ magazin: 21.40 Rezervirano za ri sanke; 22.00 Geminus — film: 22.40 TV kažipot. Tovarišice in tovariši! Danes obhajamo 1. maj! Praznik dela! Te dni se tudi spominjamo, da je preteklo 25 let, kar se je kon čala druga svetovna vojna. Z drugimi besedami: odkar sta bila premagana fašizem in nacizem. Tistih dni se spominjamo z občutkom sreče in zmagoslavja, a hkrati obnavljamo tudi grenke spomine na dni pred dobrimi tridesetimi leti, ko je fašizem nevarno dvignil glavo, zasejal nemir in zagrozil človeštvu s suženjstvom in smrtjo. Ne bom ponavljal groženj, ki so nam tedaj visele nad glavo. Zavedali smo se, da bi zmaga fašizma pomenila konec človeških svoboščin in pravic. Kot majhen narod smo bili obsojeni na smrt. In prav ta zavest nam je dala toliko moči in poguma, da smo se uprli mnogo močnejšemu sovražniku. Ustanovili smo Osvobodilno fronto, ki nas je vodila v boj. In danes po 25 letih smo lahko srečni, da smo z uspehom prehodili dolgo, težko pot v svobodo, vso posejano z ognjem in krvjo. Za zmago nad fašisti se moramo zahvaliti v prvi vrsti junaštvu partizanov, ki se niso bali umreti, da zopet živimo v miru in brez strahu za prihodnost. S hvaležnostjo se spominjamo tudi svojcev padlih borcev, z njimi delimo žalost zaradi izgub njihovih dragih. Zahvaliti se moramo tudi vsem, ki so partizanom pomagali v njihovem pravičnem boju. Ne samo vsaka naša vas, malone vsaka naša hiša je dala svoj krvni davek. Le iz naših skupnih naporov, iz naše krvi in iz naših grobov nam je vzklila svoboda. Tega ne smemo pozabiti. Poklonimo se padlim tovarišem v globoki hvaležnosti! Nikoli ne bodo pozabljena. V tem pogledu se je odlikoval tudi Števerjan in izpričal svojo za vest. Okoli 10 odst. žrtev, ki jih je dal, je visoko število, na katerega ste po vsej pravici lahko ponosni. Ne morem dovolj poudariti, kakšnega pomena je bil takrat za nas skupen nastop v boju. Hvala jim stotera! Spominjam se prvih majev, ki sem jih doživljal v mladosti še pred Avstrijo. Tudi tedaj so se vršila na ta dan zborovanja, toda pod nadzorstvom stražnikov. Nato se je smel sprevod razviti le po stranskih mestnih ulicah. Delavci LJlVOC^d ^JlCU3CUlur.u H1 '-J J ^ ----- PNOO za osvobojeno Primorsko Bevk, predsednik PNOO za Sloven-Franceta Bevka in poslanca Maria | sko Primorje. Govor Franceta Bevka so tiho korakali, brez rdečih zastav, kvečjemu z rdečimi nageljni v gumbnicah, nato so se tiho razšli. Oblasti niso hotele, da bi delavci manifestirali za svoje pravice. Danes je to drugače. Kdo bi si upal prepovedati delavcem, da bi obhajali svoj delavski praznik? A tudi to ni prišlo samo po sebi. Tudi manifestacije za delavske pravice si je bilo treba priboriti šele z bojem. Naše bratstvo, ki je pognalo iz skupnega boja za iste cilje, ni in ne sme biti samo prazna beseda, ampak doprinos k bratstvu vseh ljudi, po katerem stremimo. Kadar bomo uresničili to bratstvo, bomo dosegli tudi mir na svetu in srečo vseh ljudi. To naj bo naš cilj, pred katerim se ne smemo u-staviti niti za hip. Bodimo ponosni, da danes velja meja med Italijo in Jugoslavijo za najbolj odprto mejo v Evropi. Za zgled vsem! Ta zgled bodi tudi vsemu človeštvu voščilo za prvi maj 1979. Bevkove besede so sprejeli vsi prisotni z navdušenim ploskanjem. taki primeri ne bodo več ponovili ter jih opozoril, da če tega ne bodo storili bo red naredilo demokratično prebivalstvo. Zaključil je z željo, naj bi današnja in druge podobne manifestacije služile za pridružitev mlajših generacij v borbi za izvedbo idealov odporniškega gibanja. Sledil je koncert godbe in invalidskega pevskega zbora, pri katerem so godbeniki in pevci, skupno ali posamič izvajali izbrane partizanske in druge skladbe, s katerimi so navdušili vse obči nstvo, ki se je vkljub bolj hladnemu vremenu ogrelo ob spominih na slavno preteklost in še bolj slavne njene borbe. Po koncertu se je množica zadržala v veselem razpoloženju na prireditvenem prostoru. Mnogi so si ogledali tudi dokumentirano razstavo slik o NOV na Primorskem, kjer so pokazali tudi nekatere doslej nepoznane dokumente iz NOB v Gorici (bunker), v Tržiču (partizanska bolnišnica), na Palkišču (partizanska tehnika) itd.. Zvečer in pozno v noč se je razvila prosta zabava ob zvok:h plesnih ansamblov, ki se je nadaljevala tudi sinoči. la uitu sinoči. ------- ...........................................................................'“"""m""""". OB VELIKI UDELEŽBI DOMAČINOV Iz govora poslanca Lizzera Za njim je potem v italijanščini govoril še poslanec iz Vidma Mario Lizzero-Andrea, ki je bil tudi ko misar garibaldinskih brigad. Govornik je poudaril dejstvo, da je bilo v teh obmejnih krajih vedno zelo težko izbojevati kakršno koli pridobitev. Omenil je tudi, kako so se slovenske in italijanske množice tega jezikovno mešanega ozemlja družno borile za svoje pravice. Dodal pa je, da so ostale odporniške borbe izpred 25, 26 in 27 let nedokončane, ker niso še bili doseženi vsi tisti cilji, za katere smo se borili. To je še posebno razumljivo tu v Steverjanu, kjer živijo Slovenci, kjer je ni hiše in družine, ki bi ne prispevala v borbi svojih žrtev, katere navaja tudi spomenik, ki jim je posvečen. S tem v zvezi je kritiziral tudi sedanjo občinsko u pravo ter ugotovil odsotnost občine pri današnji enotni proslavi. Ob koncu je govornik omenil tudi poskus napada na sedež neke na predne stranke v Vidmu ter naslovil poziv na policijo in pristojne oblasti, naj poskrbijo, da se DANES V ŠTEVERJANU Prosvetno društvo cBRIŠKI GRIČ» in ODBOR VINOGRADNIKOV zaključujeta svoje prvomajske proslave na dvorišču gostilne »Dvoru DANES, 3, MAJA ob 10. uri otvoritev vinske razstave vinogradnikov iz Stever-jam in z Oslavja — ob 16. uri tekovanje v bdšfcoli — prva nagrada živo tele — od 18. ure bo igral ansambel «Unfland» iz Ljubljane s pevci: Marjano Deržaj, Andrejo 2upančdč in Braoom Korenom. ZVEČER BO NA PLOŠČADI PLES Deloval bo blfč z domačimi klobasami, ■ čevapčiči in z briškim vinom. Na razpolago so obširni parkirni prostori. Odkritje spominske plošče dvema partizanoma v Sovodnjah Prisotni so bili tudi oče padlega Mozetiča iz Renč in soborci obeh junakov iz grupe VOS - Govor predstavnika partizanov Dornika in domačega župnika Sovodenjci so začeli praznovanje j delavskega praznika na svečan in dostojanstven način s tem, da so se spomnili tudi tistih, ki so se žrtvovali zato, da danes lahko živimo v demokratičnem vzdušju. Dopoldne ob 11. uri so na trgu poleg cerkve odkrili spominsko ploščo dvema partizanoma, ki so ju nacisti obesili na tem mestu in za katere postavitev so poskrbeli sovodenjska občinska uprava in domača zveza bivših borcev. Svečanosti se je udeležilo veliko število vaščanov in občanov iz sosednjih vasi, prisotni so bili župan Jožef češčut z odborniki in svetovalci, predstavniki zveze bivših partizanov ter tovariši obeh padlih junakov, ki so z njima služili v posebnem oddelku VOS in ki so prinesli tudi lep venec pod njuno spominsko ploščo. Bili so to tovariši Slovenko, Primorec, Mangart, Ju riš in Edi. V imenu občinske u-prave pa je položil venec odbornik Franc Petejan. Pred spomenikom so bile kot na častni straži tri sovodenjska dekleta v krajevnih narodnih nošah. SKGZ je na sveča-nosti zastopal njen predsednik Gorazd Vesel. Prisoten je bil tudi oče padlega Mozetiča Pavel iz Renč. V imenu pokrajinskega odbora ANPI je ob odkritju plošče govoril njen predstavnik Ladi Dornik iz Gorice. Povedal je, da danes otvarjamo spominsko ploščo partizanoma Nje-govanu Mozetiču iz Renč ter Vla-dimim Santiniju iz Splita, ki sta kot pripadnika grupe VOS 14. a- vam Cotič iz Sovodenj; Marcelo Devetak z Vrha; Vilko Fajt, Sovod nje; Franc Grilj, Vrh; Danilo Ož-. ... „ , , . bot iz Rupe; Franc Peteani iz So-1 kmemaskope v vodenj; Vid Primožič, Gabrje: Sa- mladml ^ 14’ letom vstop ? lomon Tomšič iz Rupe; Emil Visin-tin iz Sovodenj in Virgil Zotti s Peči. Občinska uprava v Sovodnjah in odbor bivših borcev se najlepše zahvaljujeta vsem tistim, ki so se udeležili ali pomagali v pripravah in izvedbi proslav cb odkritju spominske plošče padlima partizanoma in pri sprejemu mladinske štafete. Pri tem velja zahvala še posebej Miri Sardočevi, Filibertu Benede-tiču, pevskemu zboru, govorniku Ladiju Dorniku, bivšim soborcem članom VOS domačemu župniku Komacu in predstavnikom raznih organizacij. V Sovodnjah za volitve vložena prva lista Preteklo sredo je bila na županstvu v Sovodnjah predložena prva kandidatna lista za junijske občinske volitve. Gre za napredno listo občinske enotnosti, ki nosi št. 1 in na kateri je naslednjih 12 kandidatov: Jožef češčut, Ladislav Cijak in I- llllllllllIlHIItlllltHIMIIIIItllllHIIHtlinilHHItllllinilllllimillHIllillinillllllllllllllimilllllllllllimillllllllllB Prihod štafete «Teka osvobodi*^ je pri števerjanskem sporne111 padlim pozdravil v imenu P' «Briški grič* Saverij Rožič Kino - CORSO. 15.00: »Rosolino Pat^ sioldato«, Nino Manfredi ih Landau. Kinemaskope v barf VERDI. 15.15: «Un uomo chiari^ cavallo«, R. Harris; ameriški nemaskope v barvah. .J MODERNISSIMO. 15.30: «Nel Pri no del Signore», F FranChi.Jj cio Ingrassda in Ira Fursten?0111' Kinemaskope v barvah. „, VITTORIA. 15.00: «Ondata di re», J. Sefoerg in L. PistilU- * , v Od včeraj 2. maja je mestno kopališče v Gorici v Ul Cadoma, zopet odprto. Občinska uprava je namreč kopališče dala v upravo nekemu zasebniku. Kopališče je odprto občinstvu vsak delavnik od 8. do 13. in od 14.30 do 19. ure. Ob nedeljah in praznikih je odprto od 7.30 do 11. ure, ob ponedeljkih pa je ves dan zaprto. Černigojeva razstava v torek v Novi Gorici V torek 5. maja ob 19. uri bodo v Kromberškem gradu pri Novi Gorici otvorili razstavo olj in grafik znanega tržaškega slikarja Avgusta Černigoja. PO GOSTOVANJU DRAME Z REKE Jutri gostuje v Gorici pantomimsko gledališče iz Prage S tem se zaključi letošnja sezona EMAC povedan. CENTRALE. 15.00: «Le meradPri se avventure di Chu Min. ška barvna slikanica. / rzn' 0* AZZURRO. 14.00: «Sono Sartah® vostro becchiinos, J. Garko. ™ Gostovanje italijanskega dramske- prila 1944 padla v nemško zasedo ga gledališča z Reke v gledališču in bila ubita. -— -........................ Mozetič je bil hudo ranjen, San-tini pa je zadnjo kroglo svoje puške prihranil zase. Ranjenega Mozetiča in mrtvega Santimija so Nemci obesili na drevesi na trgu pred cerkvijo. V tej akciji je bil hudo ranjen tudi Leander Gorkič iz Sovodenj, ki je zaradi ran umrl 3. maja 1944. leta. Šele na posredovanje takratnega domačega župnika Petra Butkoviča so Nemci odnesli trupli obeh junakov v neko kaverno ob Soči ter vhod minirali. Pokojna Fefka Brajnik iz Štandreža je o dogodku obvestila Mozetičevega očeta Pavla v Renčah in po vojni so obe trupli prenesli na pokopališče v Renčah. Ob njuni smrti sta imela Mozetič 20 in Santini pa 24 let. Potem ko je navedel nekaj življenjskih podatkov o obeh padlih junakih, je Dornik poudaril, da se obenem spominjamo tudi 101 partizana iz sovodenjske občine, ki so padli v boju za boljšo bodočnost našega ljudstva. Govornik se je na koncu spomnil tudi drugih slovenskih, italijanskih, jugoslovanskih borcev za svobodo in borcev vsega sveta za iste cilje. Izrazil je željo, da bi tudi tisti narodi, ki se še vedno borijo za svobodo in pravice, dosegli svoj cilj in pomagali pri gradnji nove, boljše človeške družbe. Nato je domači župnik g. Komac blagoslovil spominsko ploščo ter se v krajšem nagovoru spomnil obeh junakov in vseh drugih domačinov, ki so dali svoje življenje zato, da bi mi lahko bolj svobodno živeli, ter jih je zlasti priporočal mladini, naj jih posnema in naj ne pozabi ciljev, za katere so padli ti junaki, katerih se spo-nupjamO' Verdi v Gorici, ki je prikazalo dramo Petra Weissa v dveh dejanjih z naslovom «Kantata luzitanske lutke*, je spričo aktualne teme, dobre režije goriškega režiserja Francesca Macedonia in izvrstne izvedbe od strani umetnikov poželo splošno o-dobravanje. Žal da je bila predstava precej slabo obiskana, kar je ugotovil ob svojem pozdravu gostom, ki so tokrat prvič nastopili v Gorici, Agati, predsednik EMAC, ki je za to navedel več vzrokov: splošno stavko, ki je zajela tudi časopisje ter zelo slabo vreme z nevihto na večer predstave. Vsekakor so tisti, ki so vkljub vsemu prišli na predstavo, z živahnim ploskanjem dali vse priznanje delu, izvajalcem in režiserju. Jutri zvečer z začetkom ob 21. uri pa bo v okviru mednarodnega tedna v veliki dvorani UGG v Gorici še zadnja predstava EMAC v tej sezoni, »Črno gledališče* iz Prage bo predstavilo pantomimsko igro v dveh delih »Sejem rok* v režiji Jirija Smeca. Razna obvestila O lepotah Kamniških Alp ho v sredo 6. maja zvečer ob 20,30 predaval v klubu «Slmon Gregorčič* v Gorici, Verdijev torzo 13 na pobudo SPD znani planinec prof. Mirko Kambič iz Ljubljane. Predavanje bo požtvlje. no s Številnimi barvnimi diapozitivi. Prof. Kambič Je imel v Gorici že več zanimivih predavanj. Izlet v Brda prlredt SPD lz Gorice v četrtek 7. maja popoldne z avtobusom ln z lastnimi sredstvi. Avtobus bo vozil preko Nove Gorice, Plav, .VitoavriJ, Gonjač, Dobrove«* do Me- dane. V Gonjačah pri spomeniku se bodo izletniki poklonili padlim za svobodo ob 25. obletnici osvoboditve. Vpisovanje in podrobnejša pojasnila pri odborniku A. KoSuti v Gorici. Ul. Mameli. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ln po-noči dežurna lekarna SORANZO, Korzo Verdi 57 — tel 28-7«. V TRŽIČU V Tržiču je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna «S NICOLO* dr. Olivetti — Ul 1. magglo 94 — tel 73328 ni film. EXCELSIOR. 14.00: «Za1 point». Antoniom. Barvni PRINCIPE. 14.00; «Scacco ali® gina». Kinemaskope v bari^j, S. MICHELE. 14.00: «UrsuS 0 (| ragazza tartara* .Kincmask0* ■ barvah. '»mu f .urica SOČA (Nova Gorica); «S kriv15 ^ agent 007», jap. barvni — , 18. in 20. uri. ^ DESKLE; «Sto pušk«, amer. ™ — ob 17. m ob 20. uri. ŠEMPAS: »Operacija franc, barvni — ob 16. in ^ SVOBODA (Šempeter); «Vse 0 ^ su ln ljubezni*, Ital. barVJe tj — ob 16., 18. in 20. uri. RENČE: »Skrivnostni agerf f jap. barvni film — ob 16-PRVACINA: «Nezvesta zari^rijl ital. barvni film — ob 16- 1 KANAL; «Imenujejo me ^ tl amer.-ital. barvni film — 0 I in 20. uri. ZAHVALA / v, Vsem, ki so nam stali od ob izgubi nato drage mate1® Terezije Tomšič j roj. Nanut se še enkrat najlepše f mo. Posebna zahvala pogreb darovalcem cvetja. Družina Rupa, 3. maja 1970. oiH*1* AVTOPROMET GORICA, Nova Gorica turistična agencija obvešča cenjene stranke, da v svojih turističnih nah posreduje rezervacije za letni dopust v pori1®* turističnih središčih Jugoslavije. Kje boste letovali; Makarska, Opatija, Dubrovnik, Poreč. , Kranjska gora, Trenta. Bohinj. Bled itd.? Za informacije ln rezervacije se obrnite na n®*1 AVTOPROMET GORICA, Nova Gorica Turistična agencija — Tel. 21-443 22911 PRIZNANO MEONAROONI AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA OORIZIAN> GORICA — UL Uuca d’Aosta 180 - Tel 28-45 — ----- VSAKOVRSTNEGA PREVZEMAMO PREV02 Slovenska šola °d zatrtja do obnovitve PLENITEV «PRVIH korakov» sW?lanec Besedr.jak je v rim-T™1 parlamentu napovedal, “r °° po ukinitvi slovenja sol postala vsaka sloven-toa družina slovenska šola. jfflalu sta začela dnevnik «E-|jaiOst» in tednik «No vice« iz-lata prilogo za otroka, ki je lein povezana v celoto izbi abecednik «Prvi kora-_Knjiga je bila namenje-* domači v, “^uiau uporabi. Goriška j onori eva družba pa je izdala .dJTbno knjižico «Kolački», (j ''e bila sestavljena za raven ptogega razreda osnovne šole. ]r7e strani knjige so bile doji'?6 črkam, ki jih otroci v , ll.iar,ski šoli niso spoznali: tol.1? Besedilo: «šime naš in lovil- st°Pd je na šilo...« vim' no z živahnimi Bambiče-j1 ilustracijami so gotovo stegovala otroke, ki jim je h a domača beseda v šoli žaljena. fašistična oblast seveda ni ,ftnjene' so bile v zavojih« (nato navaja oseb, katerim so bili lt„. J1 n^msnieni). Nato nada-bpe «V vsakem zavoiu so 0t' P° večini abecedniki za torrtf 1x1 v vseh Pismo’ Id Je nai 9e te knjige raz-° brezplačno vsem družici? Id imajo otroke v šolah, bodo — kakor pravi pici^0 ~~ mogli naši otroci se-ta|(’ ko ni več slovenskih uči-nauftlti doma svojega vnij.- — Obenem se Vas dolin- emo obvestiti, da je v ?iub hitri zaplembi bilo nj^ienih približno 40 ome-"j1 abecednikov.« bii ?Vensld abecednik pa ni . Plenjen in uničen, tem-tL.le bil tudi povod za are- V • zapor in konfinacijo. Sia/jbninu s° pri visokošolcu iskaw našli ob hišni pre- korti ne'kai izvodov «Prvih oC?0v»- Bil je aretiran in SjjjJ®1 na dva meseca zapora. tw Je bila obsodba kot pro-fljP®?nita razveljavljena, ven-tj je Tuta romal za tri le- j. sonfinacijo. boji? bi sd mislil, da more tanj10 darilo koga privesti v je ni v konfinacijo. To se u‘godilo v fašistični Italiji ^ 1936. O božiču 1935 so Jo? niladinoi organizirali ši-Saj Uvedeno akcijo. V eni lici n n°di so v tržaški oko-ielili Krasu in v Bregu raz- V jr otrokom božična darila. ?avojčku so bile med dru- sl°venske knjige. Fa-Mti0 , Policija je odkrila sku-bili .ji, mladincev. Trije so 3 latP^jeni na 5 let, 18 pa na So hir bonfinacije. Med njimi 4o tudi Roman Pahor, Vla-iti (jjdna, dr. Anton Sosič 1e na$,je miš lovi!.. Šimi' nat jc miš lovil, Stopil je na silo; n>KJuSla je v jamico, • Sime jote milo. Koncert v počastitev 25. obletnice osvoboditve IHi -« i*i- ' " Zbor «Vasilij Mirk» z dirigentom Oto, ko prejema cvetje na zaključku koncerta IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIlllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll KOPRSKO KULTURNO PISMO r,r> iz revije «Prvi koraki* Bogata koncertna žetev v letošnji sezoni ob obali Trinajst koncertov uglednih slovenskih in inozemskih ansamblov in solistov Zaključni koncert bo 13. t. m. z nastopom Tržaškega baročnega ansambla O koncertnem življenju v Kopru je bilo do sedaj le malo nar pisanega, čeprav je sorazmerno dovolj živahno. Glavni njegov pobudnik je Društvo prijateljev glasbe, ki že osmo leto organizira stalne cdMuse rednih koncertov in s svojimi pobudami razvija precej močno dejavnost. Posebno skrb posveča pri tem mladini. Vsak koncertant ali ansambel, ki obišče Koper, priredi namreč i-stega dne tudi poseben koncert za mlade poslušalce v popoldanskih urah. Ti koncerti, ki jih lahko obiščejo tudi najmlajši, so vedno s komentarji. To delo, ki ima brez dvoma velik estetsko-vzgojnd pomen, opravlja z vso predanostjo in prizadevnostjo skladatelj, prof. Ivan šček. Prisotnost nujne potrebe seznanjanja mladine z resno glasbo — po možnosti iz vseh ustvarjalnih obdobij in v najboljših interpretacijah — je bila v Društvu prijateljev glasbe že od samega začetka tako rekoč temeljna postavka. Savi sta ustanovitev društva narekovala dva poglavitna namena: poživiti in utrditi glasbeno in še posebej koncertno življenje in nuditi mladini vpogled v zakladnico glasbene ustvarjalnosti ter tako vzporedno z rastočim šo’sfeim znanjem in duhovnim zorenjem plemenititi njen čustveni svet. Svoječasna mala anketa je pokazala, da so prav ti koncerti marsikateremu mladincu odkrili drugo plat medalje glede na pre težni poudarek zabavne glasbe, ki nas na splošno v svetu in tudi pri nas stalno obkroža v vsakem času in na vsakem koraku. Ni jih malo. v katerih so globlje vrednote našle odziva v močnejšem notranjem učinku ter jah o-svoiile; mnogi med njimi so postali stalni obiskovalci koncertov. V tem duhu je Društvo prijateljev glasbe organiziralo v osmih sezonah okolii 140 koncertov, od tega skoro polovico posebej za mladino. V letošnji sezoni je bilo do sedaj v istem smotru prirejenih trinajst koncertov, vseh skupaj pa je predvidenih petnajst. Zadnja dva bosta namreč 13. maja ti., ko bo nastopil Tržaški baročni ansambel pod u-metnššfcim vodstvom Miloša Pahorja. V oktobru lanskega leta je prvi v tekoči sezoni nastopil pianist Aci Bertoncelj z deli J. S. Bacha, Beethovna, Chopina, Mas-siaena in Ramovša. Njegova prepričljiva igra je zapustila vtis krepke umetniške osebnosti, ki izžareva posebno moč na mlade poslušalce. Le-td vedno s pristnim navdušenjem sprejemajo njegova izvajanja. Sploh se ta umetnik čedalje bolj vzpenja proti vrhu svoje vse bolj zaznavne oblikovalne dognanosti. Na drugem koncertu je nastopil ansambel «Ars nova« iz Romunije z deli Efnesca. Ravela. De Palle, Stravinskega. Taranuja in Ramovša pod vodstvom dirigenta Ooomela Taranuja in v sodelova-ntu solistke, sopranistke Agnete Kriza, če izvzamemo zadnio. ansambel kot celota ni dosegel potrebne izvaiislške usposobljenosti, ki bi zadostila solidni in oreorič-lttvi ozlToma dovolj verni interpretaciji dWl... eden Izmed redkih spodršllajev v zadnjem času. Tretjd koncert je izpolnili večer Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, ki ga sestavljajo odlični pihalci: Jože Pogačnik — flavta, Franjo Bregar — oboa, Alojz Zupan — klarinet, Jože Banič — fagot in naš virtuoz na rogu Jože Falout. Zvočna ubranost, skladna igra in živo muziciranje so odlike tega ansambla, ki je predvajal dela J. C. Bacha, Haydna, Danziia, Rossinija in Delamari-ča. Brez dvoma lahko prištevamo ta ansambel med najboljše te sestave. ........„„„„„„„„„....m...............................im..... Ob drugem zvezku Samospevov skladatelja Ivana Grbca .Ko ^ > s«in ie teli angel zaprl veke Ho 9a spustili v škedenjsko 5' 3e..M ves liv pred nami. l Leho * VV'm večderetletnim delom .7 učenki še živi v srcu in v de I'1’1 iti Cev' *‘v s svojim kristal sbn neizprosnim likom, živ pred-y>i. v,jffojim skladateljskim opu-N SL.Sa dolžnost je zdaj, da nje-'^rno ^aleljsko delo zberemo in lQ d0’, da bo ta dragocena ostali-' °Pna vsakomur, ki se bc > i>n„ni° obogatiti. In da bo ve- j*°!' predanost resnici, le Vitin a°broti tržaškega skladate-tS*0 Grbca., p ta,ključdl svoj zapis v 1966 preminulega ške-,%»v "a , skladatelja Ivana Grbca sv. učenec, znani tr- teli Pavle Merku. In v^ah ^epku ni ostal le pri r46 ieta 1968 51110 imeii sveze-k samospevov Iva. «11 ' tedaj pa je pred nami fca glas*Vezek samospevov za vl-111 klavir« škedenjskega naslovni strani čd-lh.%1 )o. fr redakcija tudi tega t* a v rokah Pavleta Mer- V 1,1 da Medtem ko zavzema prvi zvezek . membe. Zato redaktor v opombah samo samospeve na besedilo Otona ob koncu zvezka podrobno obrav-Župančdča, je v tem zvezku redak- | nava vsak samospev, ter nam po tor zbral samospeve na besedila raznih slovenskih pesnikov; v re- za Izdajo obeh zvee-Društvo slovenskih Ljubljani. dakcijskem poročilu, ki stoji kot uvod k samospevom, beremo, da je besedilo treh samospevov po pesmih Dragotina Ketteja, dveh po stihih Cvetka Golarja, štirih po tekstih Fed)je Dmitrijeva (psevdonim Antona Batagelja), ter po en samospev na stihe Stana Kosovela in Alojzija Merharja. Glede kriterijev, ki jih Je redaktor Mericu uporabil pri zbiranju in sestavlja, nju Grbčevih samospevov, se skla datelj sklicuje na I. zvezek samospevov, v katerem je nadrobno objavil, kako Je sploh ravnal s skladateljevo zapuščino, v kateri je bilo rokopisov za samospeve zelo veliko število. V dva zvezka Je Mer-ku zbral vse samospeve za visoki glas in klavir, ki so se mu zdeM vredni, predvsem zaradi dognanosti in neposrednosti, da jih slovenska Javnost vsaj pol stoletja po njih nastanku mora spoznati. Gr. bec Je rad hranil osnutke svojih samospevov, v katere pa je pozneje, tudi po mnogih letih, vna-šal korekture ali celo bistvene spre- Jasnd vsako spremembo, ki jo je pri kakem izmed objavljenih sa mospevov vnesel in razloži tudi vzrok za to; tako zvemo, če se je držal popolnoma Grbčevega prvotnega čistopisa, ali pa če je u-pošteval kasnejše skladateljeve ko-rekture, ali pa če si je dovolil tu in tam kako lastno korekturo, ki pa je vedno v skladu z Grbčevim slogom. II. zvezek obsega sledeče samospeve: Idila, Gazela, Na poljani, Zapuščeni, Južni cvetovi, Tožba devojke, Čakal sem te. Fantovska pesem. Vstajenje, 2e plapolajo in Dekliška narodna. Poleg teh pa nam Merku omeni in poda tudi naslove ostalih Grbčevih rokopisov, ki Jdh mimo 22 že objavljenih, ob sega še ostali opus skladateljevih samospevov. Iz opomb zvemo tudi za nekatere, lahko rečemo že zgodovinske podatke o nastanku posameznih samospevov, kakor tudi o Javnih Danijela Nedoh (Nadaljevanje na S. strani) Obiskal nas je tudi violinist Dejan Bravničar, ki je ob sodelovanju pianista Marijana Lipovška priredil večer sonat: Beethovnova «Pamladanska», Prokofjeva v D-duru op. 94 bds, Lipovškova iz leta 1941 in ob koncu še Bartokova Prva rapsodija za violino in klavir. Navdušeni poslušalci so izzvali še nekaj dodatkov. Največ poslušalcev je privabil koncert Slovenskega okteta. Čeprav je bil popoldanski koncert dobro obiskan, je bila za večerni koncert dvorana glasbene šole, kjer so koncerti, skoro premajhna in prireditelji so morali odpreti še stranske prostore. To potrjuje dejstvo, da vokalna glasba, posebno še, če je izvedena na taki umetniški ravni, kakor jo v zadnjem času izkazuje ta pevski ansambel, še vedno zbuja največje zanimanje; v njej se najbolj izživlja tako naš pevec kakor poslušalec. Zaradi tega bi bilo potrebno več vokalnih koncertov, tudi zborovskih, seveda dobrih zborov, žal, društvo do sedaj na imelo dovolj sredstev in se je v zadnjih letih lahko opiralo v glavnem le na soliste in najmanjše skupine. Slovenski oktet je imel program razdeljen na štiri dele: v prvem so bila dela renesančnega obdobja G. G. Ga-stoldija, A. ScandeBija in J. Gallusa; v drugem dela iz svetovne literature 19. stoletja — R. Schumanna in A. Dvoraka ter sodob na dela domačih avtorjev — J. Ravnika, U. Kreka in B. Papan-dopula; v tretjem slovenske narodne pesmi v priredbah O Deva, Z. Miheliča, D. Švare, Z. Svi-karšiča in Pavla Kemjaka; v zadnjem delu pa narodne drugih narodov v priredbah Jaroslava Krička, Marta Rijavca in Valen-sa Voduška. Poslušalci niso zapustili dvorane, dokler jim oktet ni dodal še skoro z& četrtino odpetega koncerta. Izredno je od lanskega leta napredoval v smislu zvočne zliitostš, precizne igre in poglobljenega vživljanja v jedro vsebinske danosti posameznih glasbenih del Klavirski trio, ki ga sestavljajo pianist Aci Bertoncelj, violinist Dejan Bravničar in violončelist Gtril Škerjanec — vsi trije eminentni solisti, ki so se po razmeroma kratkem in očitno trdem delu prikopan do skladnega ravnovesja, ki ga zahteva intimnost komornega ansambelskega muziciranja. Kljub izrednim rezultatom pa lahko ugotovimo, da niso izčrpane še vse možnosti in sposobnosti, da se oblikovalna moč tria še dvigne, za kar jamčijo vse tri krepke osebnosti. Na programu so bila dela Beethovna, Schumanna in Vladtaiira Lovca, s čigar izvrstno izvedeno Sonato da camera je poudaril pomen avtorjeve ustvarjalnosti ob njegovem 25-letnem skladateljskem jubileju. Izredno doživetje Je bil koncert Zagrebškega godalnega kvarteta, ki je to pot prvič nastopil v Kopru. Tudi ta je posvetil Vla-diimlru Lovcu njegovi Dve skladbi za godalni kvartet. Sicer pa smo o tem ansamblu, o njegovi Izvrstni igri in njegovi poustvarjalni moči že poročali na tem mestu v posebnem poročilu. Ob sodelovanju Glasbene mladine Slovenije je društvo kot svoj predzadnji koncert v tej sezoni priredilo nastop ansambla Can-sortium musicum iz Ljubljane. Na programu so bila dela I. Po-ša, Josepha Bodln de Bodsmor-tlera, G. F. Haendla, G. Tartini- ja, J. Benda in G. Ph. Tedeman-na. Ansambel se je resno posvetil delu, vendar je zapustil vtis še nezadostne vživetosti v skupni igri; za vemejše in prepričljivejše podajanje sd bo moral priboriti oziroma pojačati zahtevnosti, ki smo jih kot odlike navedli pri prej omenjenih ansamblih. Glede na kvaliteto posameznikov bo nadaljnje delo gotovo pripeljalo do odgovarjajoče ravni, kakršno so dosegli naši najvidnejši ansambli. Poleg teh koncertov, ki naj bi Ivan Silič (Nadaljevanje na 6. strani) Moški zbor rVasilij Mirk, s Proseka-Kontovela je na predvečer 1. maja priredil v Kulturnem domu koncert v počastitev 25. obletnice osvoboditve. Dvorana je bila za to priložnost do kraja natrpana, kot že dolgo ne tako in razpoloženje je bilo praznično. Prvi del svojega sporeda je zbor poklonil spominu partizanskih. borcev. Po uvodni pozdravni pesmi je zapel najprej Juvan-čevo «Slovenska zemlja,, nato pa Radovana Gobca rJutro,, Milana Apiha v Pahorjevi priredbi rimož Možina o vidri, Boian Pavletič pa o zimskih športnih igrah. Številni so tudi tokrat prispevki šolskih otrok s kratkimi zapiski. ■ lllllllllllllllllllllllllllll|||||||||MII|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||llllllllll|l|||lnilllllllllllllllll|,lil,1,1,,III,(l,,,,!,,!,!,lili,II,lili,||,lllll,lllll|||lllllll||||||||llllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII,liminmlia PREGLED KULTURNIH^ DEJAVNOSTI^ V SLOVENIJI Strm količinski vzpon poklicnih dramskih gledališč po drugi vojni Po podatkih za leto 1968 je 1.212 predstav poklicnih gledališč obiskalo 480.000 gledalcev V Sloveniji popravljajo novo zakonsko ureditev samoupravnih kulturnih skupnosti. Osnutek za ta nov zakon je že v javni raz-praivi. Da pa bd biio razpravljanje o njem čim bolj vsestransko, izčrpno im poglobljeno in odločanje o stališčih čim bolj pretehtano, so sodelavci sektorja za kulturo republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS ter republiškega odbora sindikata družbenih dejavnosti ob sodelovanju upravnih odborov republiških skiadov s področja kulture že v lanskem septembru zbrali dokumentarno gradivo o razvoju kulturnih dejavnosti v zadnjih letih ter o sedanjem sta- nju v posameznih kulturnih dejavnostih. Iz tega gradiva bomo v našem listu povzeli v nekaj nadaljevanjih posamezna poglavja, ki se nanašajo na področja kt\jizevno-sti, glasbene, likovne, gledališke in filmske umetnosti, knjižničarstva, muzealstva, arhivarstva kul turnih spomenikov itd. Uverjeni smo, da bomo naredili s tem u-slugo našim čitateljem, ki so gotovo premalo obveščeni o tem, kakšen razmah je doziveo kulturno življenje v Sloveniji po o-svoboditvi pa tudi o tem, kakšne so današnje težave in problemi tega področja. Prvo poglavje se nanaša na gledališče. 0 razvoju poklicne gledališke dejavnosti v Sloveniji kažejo sta- tistični podatki naslednjo podobo: 1939 1949 1959 1968 1969 Število poklicnih gledališč 2 8 4 4 (NG) + 1 = 5 Število sedežev 1602 4.419 2.687 2.506 Število predstav 656 1.200 1.292 1.212 Število obiskovalcev (v 000) 220 575 526 480 Prebivalcev na 1 sedež 773 326 584 674 Uroš Vagaja: Kroki z vaj« za predstavo SG igre «Totovi» v Kultur nem domu Poklicna dramska gledališča so po drugi vojni doživela strm količinski vzpon, saj je bilo poleg slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani in v Mariboru ustanovljeno še mestno gledališče v Ljubljani, gledališča v Celju, Kranju, Kopru in Ptuju ter slovensko gledališče v Trstu. Prepričanje, da to-likerih gledališč v Sloveniji ne potrebujemo in ne zmoremo, je pripeljalo v letu 1858 do ukinitve gledališč v Kranju, Kopru in Ptuju. Poleg stalnih dramskih gledališč so najmočneje med leti 1957 in 1964, delovale občasne gledališke skupine (Eksperimentalno gledališče, Oder 57, gledališče ad hoc), zatem pa so spričo mnogih težav druga za drugo zamrla. V Sloveniji delujeta tudi dve o-pemi gledališči, ljubljansko in mariborsko. Podatki zadnjih let ka žejo, da svoje dejavnosti ne bogatita, saj se omejujeta poprečno na štiri operne premiere letno ter ljubljanska na dve in mariborska na eno baletno premiero. Poglavitni oviri pri izpoljevanju umetniškega programa sta v obeh operah nepopolno zaseden orkester in baletni ansambel Mladinsko gledališče v Ljubljani še ni doživelo tistega razmaha, ki bi ga spričo potreb v gledališki vzgoji otrok in mladine moralo: zato se ni uresničila zamisel, da bi bne predstave tega gledališča dosegljive otrokom po vsej Sloveniji in tako nadomestile o-trokom namenjene predstave dramskih gledališč, ki jih le-ta opuščajo. Mestno lutkovno gledališče v Ljubljani je edina poklicna ustanova te vrste v Sloveniji in je, zlasti pred letom 1960, doseglo izjemen kakovostni in kvantitetni razmah (število predstav in obiskovalcev v Ljubljani: število predstav in obiskovalcev po Sloveniji). Amatersko gledališko delo, ki je po vojni sila zaživelo, je po letu 1960 v upadanju; neprekinjeno delajo še skupine, ki so nasledila uk.nrna poklicna gledališča, o-ziroma tiste, ki so v teku let piri-1 dobile nekaj strokovno podkovanih delavcev (Kranj, Ptuj, Šentjakobsko gledališče v Ljubljani, Jesenice in Nova Gorica). Od petih poklicnih gledališč v Sloveniji razpolaga le eno s poslopji, ki sta bili zgrajeni nalašč za gledališke predstave (dramsko in operno poslopje SNG v Ljubljani), nobeno pa ni primerno za sodobne dramske, še manj pa za operne in baletne predstave. Obstoječo mrežo poklicnih gledališč v Sloveniji bi morali ohraniti in učvrstiti. Vrzeli v gledališkem življenju obmorskega območja lahko zapolnijo gostovanja slovenskega gledališča iz Trsta in gostovanja ljubljanskih gledališč, v krajih po severni Sloveniji pa intenzivnejša gostovanja mariborske Drame. Dejavnost in uspešnost opernih hiš v Ljubljani in Mariboru zavirajo predvsem neiz-popolnjeni orkestri. Polno zasedeni ansambli bi ljubljanski operi omogočili izvedbo širšega umetniškega programa kot tudi snemanja operne glasbe za potrebe RTV Ljubljana. Okrepljen operni orkester v Mariboru je osnova za sanacijo mariborske operne hiše, hkrati pa tudi za celotno tamkajšnje glasbeno življenje, ker bi isti orkester mogel pokriti na tem območju Slovenije notrebe po simfonični reprodukciji. Mladinsko in lutkovno gledališče v Ljubljani bi morali razviti v tolikšni meri, da bi lahko zadovoljevali potrebe po vsej Sloveniji. liiiiiiuuiM»miiiiiiii||||,„|„„„||||||||||||||n|||||||||a PRKJKI.I SMO SODOBNOST, št. 4. Izdaja Državna založba Slovenije, ustanovitelj Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. DIALOGI, št. 5 - 1970. Mesečnik za vprašanja kulturnega in javnega življenja. Izdaja Zveza kulturnih delavcev v Mariboru, Zalaga založba Obzorja. Veljaven od 3. do 9. maja 1970 0 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Imeli boste težave pri izvedbi nekega načrta, ki se bo izkazal za pametno potezo. Ko boste iskali prijatelja, da bi mu zaupali svoje težave, bodite zelo previdni pri izbiranju prave o-sebe. Prijetno srečanje s prijateljem vas bo razvedrilo in vam dalo novega elana. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) V družbi bodite previdni in pa-' zite na svoje besede, da se ne boste zamerili komu, ki bi vam mogel škoditi. Ko govorite o delu, proučite podrobnosti in ne nasedajte vsakemu mnenju. V osebnih zadevah se ne bo vse izteklo tako kot mislite. Vesela novica. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Večkrat ni ( primemo, da svojim J najbližjim kažete strog obraz, ker ne boste s tem dosegli, kar pričakujete. V družini bodite bolj razumevni in ne u-stvarjajte nepotrebne živčnosti. Pri pogodbi, ki ste jo začeli, u-berite drugo pot. Pazite se pred prehladom. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Čaka vas mnogo neprijetnosti, za katere pa sami veste, da jih je treba opraviti. Ne bodite preveč občutljivi in se potrudite, da ne pokvarite navdušenja vesele družbe. Pri svojih poslih bodite natančni in ne puščajte dela na pol. Neprijetno srečanje. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Ker imate veliko možnosti, da boste sklenili novo prijateljstvo, zaman zasledujete že preživelo ljubezen. Včasih je bolje pozabiti. Precej razgiban teden, posebno na delovnem področju. Ne bodite prenagljeni v odločanju in se izogibajte živčnosti. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Sreča, ki vam je bila doslej naklonjena, bi se mogla spremeniti, zato bodite pripravljeni na vsako situacijo. Ne zahtevajte preveč od vaših sodelavcev. Ne bodite preveč široki v razdajanju, ker bi vam to škodovalo. Čas je ugoden, da začnete novo dejavnost. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Bliža se vam ugodna prilika, v kateri boste pokazali svoje sposobnosti. U-godno boste izpeljali zamisel, kateri so drugi oporekali. Pri delu vam bodo najbolj pomagali nasveti delovnih tovarišev. Čaka vas teden poln zadoščenja. Tudi v ljubezenskih zadevah. KOZOROG (od 21.12. do 20. 1.) Postanite bolj stvarni, da vas ne bodo neuspehi preveč potrli. Neprijetnosti bodo minile. Kdor ima večjo odgovornost, naj ne zanemarja svojega posla. Večer v veseli družbi vam bo popestril teden in orinesel novih idej za nadaljnje delo. Pismo. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Znanec se bo trudil, da bi vam svetoval, kako naj se vedete v čustvenih zadevah. Ne nase- dajte takim nasvetom, ki bi vam mogli škoditi. Polni boste idej, ki pa bodo težko uresničljive. Ne bodite preveč sanjavi. Spremenili boste že začet načrt, pri čemer boste samo pri- dobili. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Tudi za tiste, ki niso v cvetu mladosti, se najavljajo prijetna srečanja, ki bi mogla prerasti v čustveno vez. Na delu boste imeli veliko zadoščenja, kar vam bo dalo novega navdiha. Ne bodite preveč brezskrbni glede svojega zdravja, ne boste pozneje tega da se kesali. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zavedajte se svojih zmogljivosti in ne skušajte presegati svojih moči. Potreben vam je počitek in predvsem sprememba okolja. Ne postanite živčni, če ne gre vse tako, kot ste si zamislili. Proti koncu tedna si boste želeli družbe, ki ste je bili navajeni. Prijeten izlet. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ker vam okoliščine nalagajo no-1 vih dolžnosti, ne bodite preveč razsipni z denarjem, ker bi se vam moglo to maščevati. Na probleme, ki jih imate na delovnem področju, boste pozabili, ker se vam bo ponudila nova prilika. Ne zanemarjajte prijateljev, ki so vam pri srcu. Lepa Liz gre počasi v zaton. Vsa njena lepota ne zaleže. Prav tako ne zaležejo njene sicer vse hvale vredne krvodajalske akcije. Leta tečejo in o njeni lepoti se vedno manj govori. iiiiuiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiimmmniiiMiimimiiiiiiiiiinimiiimiiiiiiiiniimiiiiiiiiimimiimiiiiiiiiimiiimi Jug. filmi' za letošnje festivale BEOGRAD, 2. — Jugoslovanski filmski izvedenci so pred dnevi začeli izbirati filme, ki naj bi na raznih mednarodnih festivalih zastopali Jugoslavijo. Letos so namreč prvič izdali spored filmskih festivalov, na katerih bo sodelovala tudi Jugoslavija. Teh festivalov bo približno 30, po besedah ravnatelja jug. filmskega odbora za festivale, pa imajo na razpolago le 10 filmov, od katerih so kvečjemu trije primerni za mednarodni festival. Doslej so se izvedenci odločili za dva filma, ki naj bi šla na festival v Cannes in sicer tCross Coun-try* Puriše Djordjeviča in «Po-zdravi Marijo* M. Klopčiča. Filmi, ki jih šele snemajo, bodo lahko nastopili šele jeseni na berlinskem festivalu, v Londonu in v San Franciscu. Jugoslavija torej ne bo mogla s svojimi filmi na polet- Južni tečaj je bil nekoč v Sahari NEW YOEK, 2. — Avstralski znanstvenik Rhodes Fairbridge, ki je profesor geologije na kolumbijski univerzi, je v referatu za ameriško geofizikalno društvo izjavil, da je južni tečaj izpred 450 milijonov let sedaj v saharski puščavi. Nekoč je bila namreč Sahara, kjer dosega sedaj temperatura 58.3 stopinje Celzija, pokrita z ledom. Zaradi drsenja zemeljske skorje pa se je nekdanji južni tečaj premaknil v kraj, kjer je sedaj Sahara, sedanjd južni tečaj pa je bil tedaj blizu ekvatorja. Do tega prepričanja je znanstvenik prišel za-radi odkritja poti, ki naj bi jo pri drsenju zemeljske skorje na pravili ledeniki in zaradi odkritja okarr.endn in koralsfcih ostankov v Antarktiki. soglašajo ALBERT KLUN Brezpogojna kapitulacija Nemcev 7. maja 1945 v Ilirski Bistrici n. I vražnikov poskus, da izvrši preboj, da nemški komandant jugozahoda Te ugotovitve docela ne festivale, ki so po mnenju ne-is teorijo premikanja celin, ki so katerih najpomembnejši. I jo že mnogi znanstveniki sprejeli. ............„„„„„„„....n....................................umu........................................................................... KRST PRI SAVICI '«• "še Lovro Inkret f / AKO PADEM , ■AVREU3,P«EVZE-■mi poveljstvo ' Ih V BOJ ZA aKogovje/' V smeri od Kočevja do Ljubljane I je operiral 7. korpus, v smeri od Postojne do Ljubljane pa 29. hercegovska divizija. Na južnem krilu je bilo ukazano 9. diviziji, naj se z otoka Cresa izkrca na istrski obali med Lovra-nom in Moščeniško Drago ter o-svoji pobočje Učke, v nadaljnjem prodiranju proti Trstu pa naj ji zavaruje Kvarnerski odred bok na liniji Pazin — Pula. Tudi 3. prekomorska brigada 26. divizije naj bi se čimprej prebijala proti Trstu. Štab 4. armade se je namreč zavedal, da sestavljajo to enoto sami Primorci in Istrani, ki se bodo še bolj zagrizeno borili s so vražnikom, ko bodo na trdnih tleh svoje ožje domovine. Podobno nalogo je dobila tudi 43. divizija, ki je s svojo akcijo tudi uspela, medtem ko so dogodki naslednjih dni 3. prekomorski preprečili preboj... Ko je bilo tako sklenjeno pa 20. divizija še ni prispela v okoliš Prezida, 9. divizija še ni pripravila vseh plovnih objektov za desant. Zato je štab 4. armade sklenil, da nadaljuje napade na odseku Klane namenom, da prebije fronto v smeri Klana - Lipa - Šapjane - Podgrad - Herpelje, čeprav se je sovražnik žilavo upiral. Dne 23. aprila so enote izvršile priprave za izpolnitev prejetih nalog. 20. divizija je z 10. brigado dosegla Mašun, a ni naletela na kak večji odpor. Medtem je bil sovražnik na sredini fronte zelo aktiven. Že zgodaj zjutraj je prisilil 1. brigado 43. divizije k umiku. Pozneje .je brigadi uspelo potisniti sovražnika severno od Volarij, nato pa je divizija potegnila svoje enote s fronte, da bi jih napotila v Istro, kamor so prispele ponoči 23. in 24. aprila. V Istri je že operirala njena 3. brigada. 13. divizija se je pomaknila v desno ter zasedla z 2. brigado izhodiščne položaje do Trstenika, s 1. brigado položaje od Železnih vrat do Štulca, medtem ko je 3. brigada počakala na zamenjavo z enotami 26. divizije. Sovražnik je zgodaj zjutraj napadel in se je brigada uporno branila do popoldneva, ko jo je zamenjala 3. prekomorska brigada. 13. divizija se je nato umaknila na prostor v okolici Štulca. Enote 19. divizije so napredovale v smereh južno od Klane. Njeni prednji oddelki so prišli v stik s sovražnikom ob izviru Rečine in južno od vasi Draga ter postavili zvezo s 1. brigado 26. divizije. Enote 26. divizije so dosegle lini-,o Bošarina - Dvori - Škrljevo. Tako je 26. divizija izvršila vse priprave za napad na Klano. Ta napad bi se moral začeti 24. aprila ob šestih zjutraj. Ob tem času je sovražnik pripeljal na ta del fronte svojo svežo 188. divizijo (približno 15.000 mož) z nalogo, da 23. aprila napade naše enote, prebije fronto vzhodno od Klane in obkoli našo vojsko na Re-čini. Ker priprave še niso bile dokončane, je sovražnik odložil napad na prihodnji dan, vendar je 24. a-prila prišlo pri Klani do boja v srečanju in hude borbe so trajale vse do 30. aprila. 24. aprila ob šestih zjutraj je za- j čela napadati 26. divizija s 3. prekomorsko brigado ter 1. dalmatinsko proletarsko brigado, ki sta bili okrepljeni z dvema tankovskima bataljonoma ter z dvema divizionoma artilerije. Do poldneva so pritisnile sovražnika na linijo Pliš - Drnovo - Klana. Okoli enajstih je začela napadati tudi 13. divizija. Medtem je tudi sovražnik napadel na vsej fronti s težiščem napada proti naši 26. diviziji. Po hudih bojih mu je u-spelo potisniti 26. divizijo na izhodiščne položaje. Tudi 13. divizija se je morala umakniti. Borbe so trajale z nespremenjeno silovitost- j jo do mraka. 26. divizija ni zavze-j la Klane, propadel pa je tudi so- Tega dne je sovražnik napadel tudi na odseku srednjega toka Rečine ter mu je uspelo potisniti naše enote čez Rečino, vendar ga je naša 14. brigada zadržala in ga ponovno odgnala naprej. Dne 25. aprila je nemška vrhovna komanda podredila 97. armadni korpus skupini armad «E». Iste- je vztrajal pri svojem povelju, da naj drži 97. korpus Retko in v primeru potrebe uredi krožno obrambo, ker bi sicer razbremenitev naših divizij na reški fronti po njegovem mnenju spravila v nevarnost nemške enote na Hrvaškem. Osnova taiki odločitvi je bila predpostavka, da bo mogel, če bo poki je okoli 25. aprila prispel v Ljubljano, deblokirati 97. nemški korpus s 7. SS divizijo, ki se mu je morala podrediti poleg drugih manj- jBogata koncertna! žetev (Nadaljevanje s 5. strani) m trebno 34 armadni korpus ga dne je komandant grupe «E» n]m]. ^ DrisDel v j ukazal 97. armadnemu korpusu, da pusti manjše enote v Pulju, vse o-stalo pa da naj pritegne k Reki in jo brezpogojno drži vsvojihro- medtem bUa 7 kah. Dne 26. aprila je 188 nemška & ^ armadne. divizija potisnila enote 3. prekomorske brigade s Plesišča in 12. brigado s Suhega in širokega rta. Ker je sovražnik ob poskusu pre- mu korpusu v Karlovac, 97. nem- boja naše fronte pretrpel velike izgube, je štab 4. armade odločil, da svoji usodi. Komandant 97. nemškega korpusa je bil prisiljen brezpogojno bra- se 27.'aprila izvrši splošen napad j niti Reko in se je lotil krožnega na fronti in z boka nemškega kor-! urejevanja obrambe. Svoje enote pusa, nato pa naj bi krilne sku-! Je ^ razmestiti takole: od izvira i_________:i_____rr__i.. 10 ic I Račane na Sušaiku do vasi Kuku- divizija nista imeli pomembnejših. IJ®11 ; . uspehov, razen da je 3. brigadi 13. ] kuljari - Plesevica - Lipa - Oštn divizije uspelo zavzeti Petkovac ter i vrb 188. gorska divizija z dve- 3 I ma bataljonoma borbene skupine vse, kar je ostalo od i 392. divizije, ki sta jo uničili pri postaviti zvezo z 20. divizijo, prekomorska brigada pa je ponovno «Rajndl» osvojila Plesišče. j 392- divi . . 19. divizija je po močnem arti- 019/v2 ' *vlzlf: lerijskem ognji petih divizionistov i vrh;a do Votof« v zelo ogorčenih bojih p o 237. J ■ ^ bataljona, 903. nemški diviziji in 903. Po/ku 188.. bataljona in nekoliko uu LC1 t | Rečine pa borbena skupina «Fi-u- ban. Na levem krilu je 9. divizija; ^ ^ bila ssstavlj^a 705. r s a i od Snežnika do morja trajale iz- 77 rodno ostre in hude borbe, so se nek°llko Pujskih in alarmnih začeli 25. aprila predstavniki nem- enok škega vrhovnega komandanta jugo-zapada, generala Vietighoffa pogajati z Angloameričani v Caserti in S»fiSi."rtTbi b3Tv“ »j« 11 aMrt* “J o««** “» l ™ 2 I » P«« «««*■ I>M» Bistri- ljavo 2 maja opoldne I c0 d0 podgrada, 26. divizija naj V takih razmerah, ko so zavez- Dne 29. aprila se je pričelo ob-koljevanje 97. armadnega korpusa. Tega dne je štab 4. armade naložil enotam v reški skupini nasled- ‘r,-™ T1 prevzame tudi odsek od železnih, niške sile v severni Italiji, skoraj j vraj do Cabarske Police, 19. divi-brez odpora podile sovražnika, je j ^-a vrhovni komandant JA 27. aprila1 ukazal štabu 4. armade med drugim, da južna skupina (9., 19. in 26. divizija) napade Reko, če pa bi se sovražnik močno upiral in bi se boj zavlekel, potem pa naj energično prodira v splošni smeri Klana - Trst, za blokado Reke pa naj pusti eno 'divizijo, ki naj varuje blok te skupine. 28. aiprila je imela 26. divizija samo manjše borbe za popravo izhodiščnih položajev. 19. diviziji pa kljub močnemu artilerijskemu ognju ni uspelo zavzeti nekaj zelo pomembnih položajev. 20. divizija pa je prebila glavni obrambni pas na liniji Postojna-Pivka-Ilirska Bistrica ter sestavila hitro motorizirano skupino in takoj krenila proti Trstu. Tega dne je bila Ilirska Bistrica prvič osvobojena. Nemškemu 97. armadnemu korpusu je ostala za umik samo še j Uon-komunikacija šapjane-Podgrad; to-1 naj nadaljuje z napadi ob Rečini, 9. divizija naj še nadalje napada v smeri Kastva, 11. brigada 26. divizije pa naj bo v rajonu Ilirske Bistrice. Ker je 13. divizija imela preširoko fronto ter je bila možnost, da se 97. nemški korpus prebije proti Trstu ali Pivki, je še istega dne štab 4. armade dopolnil svoje prvo povelje tako, da 19. divizija s 1. brigado 26. divizije poboljša svojo fronto do Suhega, 13. divizija pa prevzame odsek od Suhega do vasi Rupci, 26. divizija pa se z dvema brigadama (12. in 3. prekomorsko) premesti na prostor I-1 irska Bistrica in od tam dalje v smeri šapjane-Rupa. Istega dne zjutraj je bila poslana za okrepitev hitre motorizirane skupine še 11. dalmatinska brigada ter 3. gorski divizion in 3. tankovski bata- predstavljall vrhunske izvedbe,]* društvo priredilo nastop, P1*” vsem za mladino, dveh mlad® pianistk iz Milana: Angela Bon-fanti in Manuela Molteni sta riročno izvajali dela Mozarta, D* bussyja, Schuberta in Bralna* Nadalje je društvo pomagalo Pr‘ organizaciji koncerta znanega Tri «Ars nova« iz Trsta, ki ga je * gostovanje povabila Italijan*® kulturna unija. Koncert, ki je n* na visoki umetniški stopnji, J* izvabil povabilo vodstva diruštij da ta ansambel vnese v prilil®’ nji sezoni med svoje redne S'3* bene večere. Omeniti moramo še voka®* koncerte, ki so bili v gledan®* dvorani; nastop moškega zb®* «E1 scarpon del Piave.), ki? predvajal prirejene italijan®* ljudske in druge pesmi, Prav_L ko nastop mešanega akaden**-ga pevskega zbora «Tone šič» pod vodstvom Marka M®* ha, pa Invalidski partizanski!** skd zbor pod vodstvom Rad^. na Gobca s programom skih, umetnih in narodnih p®®*' Ta je pravzaprav v enem — v počastitev praznika žen« ' trikrat nastopil: v Kopru, in Piranu. Ob tej priložnosti? tudi Center za glasbeno vzg*? v Kopru priredil trt javne na** pe: v Kopru, Piranu in Izoli ® nastopili gojenci glasbenih Taki nastopi so toliko važni, nam obenem nudijo vpogled delo, napredek in uspehe P0*” meznih glasbenih zavodov k1 P* uspehe v usmerjevanju gojenj na področja posameznih ih*’" mentov, posebno tistih, ki so P’ venstvene važnosti za nadalPf razvoj glasbenega življenja, J" dano s stališča potreb celo®: slovenske glasbene dejavno**-Tudi revija glasbenih šol iz 'jj Primorske in Trsta, ki je posvečena 200-letnici smrti ’ Tartinija in ki je bila v je v tem pogledu nudila d-T seljivo dejstvo, da so vse ne šole, ki so bile prisotna?, svojih možnostih napredOV*e pokazale so tudi na nekaj t8**r tov. Zabeležiti moramo še osredij glasbene prireditve, ki so zadnjih dnevih v spomin ob letnici smrti velikega Gi®5®^ bil * Tartinija. Pomemben je ferat prof. in skladatelja Ukmarja, ki je umetnika v kih in markantnih potezah zorno postavil v njegov I SGZ ®a ■tov Pa : ( spre: A f? i’ Di Kfiti °a 1 .Pr P°Po «00 <*■ 1 te *vtoi Jaj Bled "•bgi toer jnov- Le j Po , Ljub: g*e Badc !* i $ai (Ljut ti?!* * it Ni [hoi N) L fons: bo % 'lani ADliiU jA/Obd,V IX V liJCgV/ V v— n. živo orisal njegovo življenje, govo delo ter pomen ustvarj«^ Ijj Mi 5 n veUfc (Nadaljevanje sledi) •iiiimiiiiiiiiiiiimiinitmiiiitiiiiiiiiiimiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiii KRIŽANKA Še o članku v « o tržaški Rižarni » V prvomajski številki našega dnevnika smo obširno poročali o lepem članku, s katerim je — po četrt stoletja _ znana ital. tedenska revija «Epoca» informirala svoje či-tatelje o znameniti tržaški Rižarni in o vseh grozodejstvih v njej- Pri tem pa smo pozabili obvestiti naše bralce, da je najvažnejši del v milanski reviji objavljenih podatkov preskrbel urednik našega lista Albin Bubnič (ki je v reviji mimogrede na koncu tudi omenjen) in da je za naš dnevnik že pred petimi leti preskrbel zelo obširno dokumentarno gradivo, ki smo ga objavili na mnogih straneh v jubilejni številki, Id je izšla v maju leta 1965 ob 20. obletnici izhajanja Primorskega dnevnika. Uredništvo. J 1 2 3 4 5 6 7 8 9 !p L 11 I 12 13 w~ 15 ■ 16~ rT 18 19 20~ 21 122 23 lT 25 26 27 r □ 28 29 30 31 r 32 33 34 35 IT5 (3T 38 40 41 IY~ 43 44 ■ 45 IT 47 ■ 48 lT 50 r ■51 h S r 53 r sti kakor tudi študija in kov v tehniki violinske njenih možnosti za nadaljnji - Tej ved. To je bilo na otvoritvi ^' fctj , kaj dobro prirejene razstav«, ^ n* f je ilustrirala Tartinijevo delo- ttj , tej priložnosti je nastopil 29. dinski orkester glasbene šoJ*lt ](, ■"* g Kopra. Sledili so koncerti' a j . 30, aprila, ko sta nastopila Lj dne Cansortium musieum, pa ansambel «Schola lab8^ c sis»; 18. aprila je bil že orneoP Jahte s "S nastop gojencev glasbenih Primorske 1m 24. aprila k°nC^ * orkestra Glasbene matice i* '.L N’: sta. Posebno moramo , Osi visok umetniški izvajalni niv° j J1 i sambla «Schola labacensisit^ Mi kateri smo bili deležni i toplega, intimnega muzicirt^ Tudi program, ki je obsee*^! la iz obdobij od 13. do 16. stoletja, je bil zanimiv. Tako smo nanizali vrsto nimivejših glasbenih pri ?! Ž! ki so bile do tega časa v 1 » j ' ruji sezoni, da posebej ne rimo pomena I. letošnje f Pr^f pevskih zborov v Kopru, n' privabila v dvorano celo Vilne poslušalce. Ob drugem zvezku °H K n ?«4 % Nt (Nadaljevanje s 5. stTd^y>\ RIM, 2. — Ital. TV bo jeseni oddajala sovjetski film v režiji Sergeja Bondarčuka tVojna in mir* v celoti. Kot je znano, so ta film v skrajšani obliki že predvajali » ital- kinematografih in sicer v dveh delih: tNataša* in Moskovski požar*. Na malih ekranih pa bomo gledali tudi oba de la ki jih na filmskih platnih nismo videli in sicer tV o jakove sanje* in *Bitko*. TV bo film oddajala v petih ali šestih nadaljevanjih, od katerih bo vsako trajalo po eno uro. VODORAVNO: 1. izliv reke, e-stuarij, 6. slovenski skladatelj (Viktor, opera «Ksenija»), 11. jasnovidec, 12. vojaška ali delavska pivnica, 14. ravnina, 15. del roke ali noge, 16. izrastek na glavi, 17. glavno mesto francoskega departmaja Lot-et-Garonne, 18. posoda za pepel umrlega, žara, 19. strešna okenca, 20. velemestno gledališče ali nočno zabavišče z raznimi nastopi, 22. rimski cesar, 24. osebni zaimek, 25. vodja delovne skupine v nadsitilčinih koncentracijskih taboriščih, 27. gora na Halkidtki, 28. pevski zbor, 30. kratica za «izvršni svet«, 31. priimek dveh odličnih slovenskih hokejistov, 32. orodje, 33. zdravilna travniška rastlina, 35. avtomobilska oznaka Sarajeva, 37. znameniti flamski slikar (Peter Paul), 39. preročišče, 42, drag kamen, 42. znanstvena postavka, 43. velika kača, ki svoj plen zadavi, 46. mlečni izdelek, 47. sorodnica, 48. konjski lasje, 49. zastrupitev organizma s kislinami, 51. sodobni ameriški pisatelj (Norman, «Goli in mrtvi«), 52. mesto v Južni Turčiji, 53. sorodnik. NAVPIČNO: 1. silen orkan v ZDA, 2. odličen slovenski gledališki in filmski igralec (Stane), 3. italijansko pristanišče v Jadranu, 4. ime romunskega državnika An-tonesca, 5. začetnici sodobnega slovenskega pisatelja («Listina»), 6. tropski veter, 7. pripadnik staroslovanskega rodu, 8. ozek konec polotoka, 9. število s šestimi ničlami, 10. sladek Južni sad, 11. jus, 12. gora nad Kobaridom, 13. praoče starega bolgarskega kraljevskega rodu, 15. razprtija, kreg, 18. vrtna hišica, 19. dolga in ozka deska, 21. televizijski zaslon, 23. prečnik na jamboru, 26. v kemiji mešanje raztopin skozi luknjičasto steno, 28. trg ob Soči, 29. domača žival, 32. kozarček, 34. predujem, 35. ptica pevka, 36. pikantna srbska solata, 37. jutranja padavina, 38. pot, 40. sel, prenašalec sporočil, 41. nadzorniki javnih zgradb v antičnem Rimu, 44. grška črka, 47. glas, zvok, 48. jez, 50. pritrdilnlca, 51. kratica za umestni svet«. izveciVi teh, takoj po njih * ;jl ku. Največ samospevov je \,e ■’ N lo javni krst v izvedbi trž9 , |f' Mi pianistke Slavice Mezgeč-^J na primer Idila. Gazela, !*8 „ i * ni, Fantovska pesem (ki f° p>( javnem koncertu pela Anina, 'i .CtamrvcnAV (] REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. mesto — atropin, 2. oktet — greoizem, 3. oro-nim — atek — oa, 4. ral — Tas-man — ego, 5. en — list — raster, 6. Castro — Tani, 7. Aero — Drakon, 8. presta — Anit — bo, 9. ris — anonim — gol, 10. IV - stok - sobolj, 11. Labrador — Norik, 12. naprava — orada. Anica Čokova). Samospev narodna, s katerim je im?' tor največ dela, saj je i* sov razvidno, da je že datelj Grbec ta samospe? spreminjal in popravljal, javnem koncertu v 1921 zapela sopranistka ^jjl Sancinova ob klavirski sPre p - Srečka Kumarja (samosp®* ^ tedaj nosil naslov «Ti si t10 zvezka s° j/ tako v mojega srca«). Samospevi I. Javno izvedeni kakor tudi pred tr,.ašklih, v stvom, saj Jih Je devet i zapela sopranistka Ljub« $ Košuta na javnem konO®*?W! ške slovenske radijske čakujemo torej, da bodo mospevi, ki jih obsega ,/ doživeli po toliko letih sp^ij bo pred javnostjo, kar bi B y*j lepša počastitev sporni«®^ škedenjskega skladatelja. ti dl najlepše plačilo za ves dvamno združen z veliko ^ Jo do tega dela, ki ga Je jfT, svoje delo redaktor Pav*e ^ >3 'ih 2 »n f« hi: *li »h i je bil ■nji, P IniJŠtv&i priborile gl3* roka®« edai^ zbor« ki ie lijamsUa jrav ® Jen***' e To® i M®* Lskip® Radio® artiaan’ i dne1® žena ' "•ji nosta r VZgdr e nas® Izoli ® nib S* inl, & ogled * ,e po® v bi P6 icSt® a so Pl: ladaljnf celodj javno*^ 1 i* Je ^ .mrti pir^ la a < ,otne I*j ■edov*1*’ aj tal® osredr^ I ot>y G-iiisePj* bB t ja V«>J rl; S3g iritvi ® stav«- . delo- £ e to®.« :erti: j. a o0& Tl lab®5 wm^ W‘ <* Pregled tekmovanja SGZ v avtomobilski ocenjevalni vožnji Trst-Bled Kontrola na Brniku in zadnji dve vprašanji vzrok težav za večino udeležencev letošnje AOV jAylbinobiLska ocenjevalna vožnja ^ Progi Trst - Bled je zbu-(r^, ®ed ljubitelji tovrstnega tek-jjj veliko zanimanje. Udeležil ® brila zelo številna, tekmovalci g®° se lotili reševanja nalog z ti ms j0, veru^alr 50 tdti nekaite-jp,^ tem bolj, drugi pa manj jj^Sle-jmo si danes nekoliko po-V tvS6 .Potek tega tekmovanja. 75 /“r11 j|e startalo 63 posadk (od ilgl/^ljenih). Tri sploh niso na-60 /“i® in je tako prišlo na Bled Ijfj/^rik. Od teh je bilo 27 dšiskva-na i amh in se jih je torej uvrstilo p^teico 33. riar 86 je tedi 9 ekip, ven- tj^f® so le tri prispele do cilja v {JjjjJtejpostavi in je bilo torej 6 iff1 posadk se je prijavilo 5. tenim-(*a ite Je prišlo z vsemi re-0z nalogami dobra polovica, \ a je: 3‘ OvtorJS, Povemo še to, da je v (tjj/bOihh tekmovalo 160 oseb (ne-desetin drugih je prispelo na ^ izven tekmovanja) in da je merila nekaj čez 170 km, ribva sm° 0 statističnem delu tek-• “b)a povedali že skoraj vse. , to: proga je bila speljana 1^'^‘ia povedal že skoraj po J to: proga je bila speljana LjuJtevni cesti do Vižmarij nad teU300, nato pa okrog Šmarne Hs-v1?® Brnik ter skozi Kranj in te^vijco na Bled. Med notio so ^ V‘J“W na Bled. Med potjo so p, morali tekmovalci javiti pri skritih kontrolah (Fernetiči: Brnik) in eni časovni ijUblj; tjj^lana — Vič). Celotna žirija, je -/tejena od starta do cilja pa tieril ■ “ članov (skupno s časo- AMZ Slovenije). V Ljub- omeM ril ®°L(I ■ konIlce ji poud*i i niv« , TS1S»- ,j i ,se^ * D miv. sto ?rWjjŽi a v -«5? ve Z t m, ** •lo P*® ho .^ tekmovalci prejel tudi su Wk ° 'n Poseb™ darilo ljub-p)oKe Tobačne tovarne. kontrole so prispele vse 55 Tj - Pri drugi jih je bilo še ^j^PUstdili so jo 101, 136, 149 in Ijarn' d® časovni kontrol v Ljub-«p0|tn]ni bilo avta št. 146, pravi še/”. P® je bil na kontroli št. 4: ^^daljnjih 15 posadk je nam-Vei»kern 'te^10- čeprav je stala na vadilo terijdmem prostoru (in to (102^, Označena) pred letališčem 135’,S 109 - 112, 115, 125, 129, 154, 165 166 in 169). Vse iJeLfr!* posadke so bile seveda locirane. 28*>Va^a‘ 80 t1*0*®!! spotoma reda ttelog, dve pa po prihodu J’ Zadnji dve nalogi na cilju 29^ glasili; *te gj km neasfaltirane ce- lo, (Prožil od Vodic do Brnika? ^brio?*0 metrov je dolg predor Kot halogi 56 izlbazalo, sta bili ti Jahtev;,?^ najtežjimi (čeprav je Mah n. j Pndatek zapisan na tale ma?o,T °bema objektoma) in si PMtvajfl ^teri® posadka prav s tem Ostgl ® sicer odlično uvrstitev. jMi na ,na'oge so tekmovalci preglasijo Slarte in na treh kontrolah. 80 se tako: j VPRaŠALNI LIST št. 1 SP:l 'z^°du s stadiona tl. map IF1 sln,.VZBOr’ noto levo mimo viš-srednjih šol in na-'b. Damiano Chiesa. En v. stadiona je gostilna l !yao štemlko na stavbi. Konkonelu izmeri zračno nr?ri hi-ne^ favno vodovodno pipo Vh%ir’Snr> Številko 57 - 538 in ,3. p ^ [spomenikom). *'Mi *P . letnico na vodnjaku, % On!vdi Banov. c’ rifj ?tenah zavij v Narodni uli-ri?ste številki 194 z glavne /Micini 'l ■°- Nadaljuj pod želez-"Maš /^uvozom in nato ko za-t!!etei.?i.a desni vzporedno s cesto « 1 n„° Prio.90. kreni čez prvi teerj p desni ter nadaljuj pot v teTietičev. št. 2 ^ VPrAšALNI LIST fribietjilji Čez obmejni blok pri n l* nato zavij mimo ie-Postaje v Seiani, od koder V ^ boš nadaljeval pot proti Ljubljani. Spotoma boš prejel od kontrole neko nalepko, katero moraš takoj nalepiti z navzven obrnjenim napisom, na vidnem mestu na kateremkoli oknu avtomobila. Posadke brez tako prilepljenih nalepk bodo pri naslednjih kontrolah in na cilju penalizirane. 4. Zapiši: koliko smrtnih žrtev so terjale avtomobilske nesreče v Italiji v letu 1968? 5. Zapiši število znanih slovenskih podjetij, tovarn itd., katerih imena se skrivajo v sestavku na prilogi štev. ena. 6. Koliko stopinj ima zrak v Postojnski jami? (Zapiši celo stopinjo, brez decimalk). 7. Koliko km bo meril odsek nove avtomobilske ceste Vrhnika — Postojna, ki jo bodo začeli graditi v kratkem? 8. Pri Močilniku pred Vrhniko je pri poštnem nabiralniku na kamniti plošči letnica 1949 in stilizirana nqka jugoslovanska gora. Zapiši število črk, fc) sestavljajo ime te gore. 9. Industrija usnja na Vrhniki je največji jugoslovanski izvoznik kož na Zahod. Ima obrat tudi v Šmartnem in je specializirana za predelavo svinjskih kož in sortiranje ščetin. Koliko kvadratnih metrov je ta tovarna izdelala lani (zapiši v stoti-soč kvadratnih metrih; na primer: 200.000 kv. m). 10. Zapiši ime, ki si ga videl na fotografiji na startu. In že si v Ljubljani, kjer moraš prevoziti časovno kontrolno črto kmalu po železniškem nadvozu pred Vičem (na desni strani ceste) točno 150 minut po startu. Reševalni list izroči žiriji, da ti vpišd čas prehoda kontrole. Tam dobiš tudi nadaljnje naloge, suho kosilo in še nekaj. Dober tek. VPRAŠALNI LIST št. 3 11. Nadaljuj proti Gorenjski do kraja, kjer so lani 5. okt. slavili 100-letnico velikega tabora, na katerem je 30.000 Slovencev tedaj zahtevalo Združeno Slovenijo, um verzo, enakopravnost slovenščine itd. V tem kraju zavij desno po stranski cesti preko Save. S seboj imaš prospekt s stolpom na platnici. Nad stolpom sta dve imeni. Obe imata enaka začetka. V tem kraju s stolpom seštej na zgornjih oknih glavne stavbe črke velikega napisa, katerega prva in zadnja črka sta enaki: 1 ■-■■ 12. S katerim velikim podjetjem se je pred kratkim združilo veliko ljubljansko podjetje Prehrana? 13. Katerega leta so ustanovili v Senožečah tamkajšnjo bivšo pivovarno? VPRAŠALNI LIST št. 4 14. Koliko letal je imelo slovensko podjetje Aerodrom Ljubljana — Pu-la l. 1969 v prihodu in odhodu? 15. Koliko potnikov je v domačem, mednarodnem in tranzitnem prometu skupno imelo leta 1969 podjetje Aerodrom Ljubljana — Pula? 16. Zapiši današnjo številko hiše, v kateri je umrl Prešeren. 17. Največje kranjsko industrijsko podjetje Iskra je naslednik Ju-gočeške, ki je nastala leta 1923. Kdaj so ustanomli Iskro (leto) 18. Sava je med največjimi jugoslovanskimi tovarnami gumijastih izdelkov (pnevmatike). To je bilo prvo kranjsko industrijsko podjetje po 1. svetovni vojni. Kako se je tedaj imenovalo? 19. Bivša železniška proga pri Naklem je peljala do mesta, v katerem je Peter Kozina ustanovil leta 1903 zelo znano, še danes delujoče podjetje. Zapiši ime tega podjetja. 20. Pred bencinsko črpalko pred Radovljico zavij desno skozi podvoz v Radovljico, kjer je na Gorenjski cesti št. 41 obrat št. 2 neke znane tovarne Ime tovarne (na tabli) je le kratica. Zapiši število črk vseh besed, ki sestavljajo polno ime te tovarne (ne število črk kratice na tabli). 21. V kateri kamping te vabijo tik pred železniškim prehodom? 22. Tabla z napisom BLED ti po-1 27. 7 črk (1 točka za vsako črko); ve, da prihajaš v ta kraj. Sosednja tabla pa dela reklamo za privatne sobe. Koliko so te sobe oddaljene od table? Zapiši S tem si svoje naloge med potjo zaključil. Nadaljuj pot do Golf hotela, kjer mora en sam član posadke (vendar ne voznik) po prihodu na cilj izstopiti in pri žiriji v zelo kratkem času odgovoriti še na nekaj vprašanj. Vedi, da je čas za vožnjo od Ljubljane do Bleda določen na 100 minut. PRILOGA št. ena StopIM V hotEL AN cona Z MAJh-nim kovčkom. MILI RIJAvec, ste vardeSA (V Avli recepcije) s tAL Ml RAde volje dvigne prtljago in napove moj obISK RAvnatelju. TA Me komaj pozdravi. A ko izve za moje ime (in za moJA V ORgani-zaciji združenih narodov opravljena dela) mi vljudno ponudi svoje turistične usluge: «želite ostati tu, o-diti na JADRAN ali v GORE?» NJEgove besede preslišim, kajti pod njegovo mizo zagledam kako čePE KOkoši pri njegovih nogah v čisTO MOSkovskem slogu. Ob tem se mi v glavi odPRE: «HRA-NA je tisto, kar potrebujem. Vse o-stalo naj se gre soLIT: OSTRO Januarsko zimo v gorah in toplo avgustovsko poletje na morju naj vzame vrag.* Tedaj priteče META L. NA hodnik in zakriči: «šef: ukradli so nam česen, čebulo in LUK. AKO PER-tqtova Genovefa ne bi davi pojedla korenja, bi šlo še to.* Ker iz pečenih pišk tako ni bilo nič, sem se vrat NA NOS prijavil za AOC SGZ iz Trsta (kjer sicer ne bom siT IKer ruskega kaviarja, da bi se potem lahko kje ŠE ŠI-Rokoustil) da bi dobil vsaj suho kosilo iz vrečke v Ljubljani. PRILOGA št. 2 23. V kateri vasi je bila posneta fotografija št. 23? 24. Zapiši število črk, ki sestavljajo ime gore na fotografiji št. 24. 25. Zapiši število črk v imenu vasi na fotografiji št. 25. 26. Ugotovi koliko je visok hrib na fotografiji št. 26. 27. V bližini sp&fnenika na fotografiji št. 27, ki spominja na prvi partizanski strel v Sloveniji (ki je padel prav tu) ”Je"'t8bla z napisom neke vasi. Zapiši število črk v tem napisu. 28. Približno 200 metrov naprej od table na sliki št. 28 je odcep proti vasi, kjer je stara in znana slovenska božja pot. Ugotovi razdaljo med tem cestnim odcepom in omenjeno vasjo ter to razdaljo pri-štej višini gore, ki jo vidiš v ozadju nad sliko. Seštevek zapiši. (Tekmovalci so si namreč morali eno fotografijo ogledati na startu, ostale pa so prejeli v zalepki na prvi kontroli). Rešitve nalog so bile naslednje (v oklepaju kazenske točke); 1. 96 (za napačno rešitev 10 točk); 2. 1.375 m (2 točki za vsakih 100 m); 3. 1.885 (ZNR 10 točk); 4. 9.809 (1 točka za vsakih 100 mrtvih); 5. 20 podjetij (1 točka za vsako podjetje); 6. 8 stopinj (3 točke za vsako stopinjo); 7. 32 km (5 točk za vsak km); 8. 7 črk (5 točk za vsako črko); 9. 1.600.000 kvadratnih metrov (1 točka za vsak kv.meter); 10. TITO (ZNR 10 točk); 11. 17 črk (3 točke za vsako črko); 12. EMONA (ZNR 10 točk); 13. 1820. leta (1 točka za vsakih 10 let); 14. 7.022 letal (1 točka za vsako letalo); 15. 238.877 oseb (za vsakih 10 tisoč oseb 1 točka); 16. 7. (ZNR 10 točk); 17. 1946. leta (za vsako leto 1 točka); 18. Vulkan (ZNR 10 točk); 19. PEKO (ZNR 10 točk); 20. 31 črk (1 točka za vsako črko); 21. Šobec (ZNR 10 točk); 22. 500 m (2 točki za vsak meter); 23. Log (ZNR 10 točk); 24. 9 črk (1 točka za vsako črko); 25. 8 črk (1 točka za vsako črko); 26. 575 m (1 točka za vsakih 10 m); 28. 3.736 m (1 točka za vsakih 50 [ m); 29. 5 km (1 točka za vsakih 100 m); 30. 228 m (1 točka za vsakih 10 m). Tekmovalci so morali priti od Trsta do Ljubljane v 150 minutah, od Ljubljane do Bleda pa v 100 minutah. Vsaka načeta minuta je prinesla 10 točk kazni. Vendar pa so skoraj vsi tekmovalci opravili obe nalogi zelo dobro. Na kratko si oglejmo še, kako so reševali naloge najboljši tekmovalci. Največ pravilnih rešitev (po 24) so oddali Pilat, Kraljeva in Race. Zmagovita posadka (Terčon) je rešila brez napake 22 nalog, za prvo mesto pa se mora zahvaliti predvsem tistima nalogama, ki sta bili za večino ostalih usodni: zadnjima dvema. Pri teh dveh nalogah je prejela namreč med vsemi najmanj kazenskih točk: dve. Primožič je prejel (po 22 pravilnih) v teh dveh nalogah 18 kazenskih točk, Rolič (po 23 pravilnih) 47, Pilat 49, Kraljeva 55, Polojačevo pa je pokopalo s 50 kazenskimi točkami razmeroma lahko 7. vprašanje (po 23 pravilnih nalogah). Tudi predor se je zdej tej posadki zelo kratek (50 m). Nasprotno pa je posadka 162 menila, da je predor dolg 1250 me trov, kar jo je tudi stalo boljše uvrstitve. Med najbolj nesrečnimi je lahko posadka 194, ki je do zadnjih dveh vprašanj imela rekordno nizko število 14 kazenskih točk (od desete naloge dalje niti ene kazenske točke), prav na cilju sta ji napačna odgovora prinesla nič manj kot 170 kazenskih točk. Brez teh (in z 10 točkami od časovne kazni) bi imela ta posadka 24 točk in bi si lahko torej privoščila za 29 točk spodrsljaja, pa bi še vedno zmagala. Lanski zmagovalec, Kraus, letos skupno s svojimi pomočniki ni bil preveč razpoložen. Pravilno je rešil «le» 19 nalog in bi se tudi brez hudega spodrsljaja pri 22. nalogi le s težavo uvrstil v prvo deseterico. To pa ne velja za žensko posadko št. 151, ki bi imela brez zadnjih dveh vprašanj le 58 kazenskih točk namesto 1.607 (med katerimi pa je tudi 70 časovnih točk). Na splošno lahko rečemo, da je imelo tekmovanje štiri «ozka grla», skozi katera so se brez velikih kazenskih «nagrad» prebili razmeroma maloštevilni tekmovalci: precej preglavic je povzročalo križišče v Viž-marjih, nato kontrola na Brniku, veliko število nalog na progi od Brnika do Radovljice in pa zadnji dve nalogi. Lahko pa rečemo, da bo tekmovanje ostalo kljub temu vsem v lepem spominu, pa naj so se odrezali dobro ali ne. Izjemo tvorita pri tem verjetno le oba člana kontrole na Brniku, za katero je posadka, ki je prva prišla v Ljubljano, vzela tam zanju kosilo, pa je nato prav to kontrolo... zgrešila. Kontrolorja sta tako lahko le ža- lostno (lačna) gledala, kako se njuno kosilo pelje mimo njiju na Bled. Ker smo žensko in ekipno lestvico objavili že prejšnji teden, priobčuje mo danes le še popolno lestvico za posamezne posadke (v oklepaju št. posadke): 1. Terčon An tek 54 (173) 2. Primožič A. 65 (142) 3. Rolič Karel 66 (148) 4. Pilat Danilo 75 (153) o. Kralj Anamarija 76 (150) 6. Polojac Vlasta 110 (117) 7. Štraus Ivan 126 (143) 8. Jagodic Darij 189 (162) 9. Race Mitja 194 (171) 10. Prašelj Stojan 199 (139) 11. Valtritsch Danilo 285 (146) 12. Stefani Klavdij 291 (134) 13. Štavar Jure 360 (137) 14. Širca Boris 371 (155) 15. Bolčič Pavel 376 (168) 16. Dolhar Miran 387 (KM) 17. Vodopivec Janko 419 (132) 18. Bertocchi Marcel 421 (171) 19. Jagodic Vida 448 (141) 20. Kosmina Niko 476 (163) 21. Škrk Jože 529 (159) 22. Modic Josip 542 (107) 23. Marši Darij 802 (131) 24. Košuta Marino 1242 (114) 25. Gašperlin Drago 1314 (118) 26. Nanut Karlo 1337 (157) 27. Gruden Peter 1370 (145) 28. Kraus Egon 1503 (116) 29. Bole Nataša 1607 (151) 30. Malalan Marcel 2306 (121) 32. Hervatin Boris 2521 (126) 33. Doljak Žarko 9491 (105) NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI T ecnoferramenta Union 1:1 V petek, ob prazniku, ki je najbolj neprimeren za take amaterske nogometne tekme, je italijanska nogometna zveza prisilila igralce 3. kategorije, da so odigrali zaostalo tekmo. Union se je moral na igrišču predstaviti proti Tecnoferramenti v zelo okrnjeni postavi. Nastopil je v devetih, pri tem pa je bil Fontanot na igrišču le za število, kajti bil je huje poškodovan. Kljub temu, da so praktično igrali le v osmih, so Podlonjerci na igrišču absolutno prevladovali ter celo prvi prešli v vodstvo. Gol je v 10. min. prvega polčasa dosegel z glavo Fortezza, ki je izkoristil Fontanotov prosti strel ter žogo preusmeril v mrežo. Tržačanom je uspelo izenačiti šele v 25. min. drugega dela igre, čeprav so imeli številčno premoč. Toda do tega gola je prišlo na precej nenavaden način. Najprej je Truant podal žogo Čoku, ki je bil absolutno najboljši izmed vseh nastopajočih, ta pa jo je usmeril proti vratarju. Namesto da bi zapustil vrata je Pava-tič čakal na beli črti, medtem pa se je žoge polastil napadalec Tržačanov ter jo z lahkoto poslal mimo presenečenega vratarja v vrata. Povsem nezasluženo izenačenje Tržačanov, ki niso praktično izvedli niti enega resnega protinapada, kaj šele da bi prikazali dobro igro. Poleg Čoka, ki je bil enkrat toliko najboljši, sta se sredi igrišča odlikovala Poropat in Fortezza. V napadu je kot v najboljših dneh igral Dodič, medtem ko se standardni napadalec Uniona Nadlišek ni mogel udeležiti srečanja. Radi V moški odbojkarski D ligi KRAS-BOR 3:1 KRAS - BOR 3:1 (15:5, 15:6, 10:15, 15:3) KRAS: Kobal, Guštin, Škrinjar, Škrk, Drasič, B. in L. Milič, Si-moneta, L. in M. Budin. BOR: Mi jot, Franko, Ušaj, Može, Peterlin, Persinger, Marc in Malalan. SODNIK: Barazzutti; zapisnikar: Rigoni. Slovenski derbi med Krasom in Borom B je prinesel v četrtek v Zgoniku domačinom še dve točki, vendar pa so morali en set prepu- SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST obvešča svoje člane, da bo redni letni OBČNI ZBOR v sredo, 6. maja 1970 v Ul. Geppa 9, ob 20.30 v prvem sklicanju, v primeru nezadostnega števila pa ob 21. uri. Dnevni red: 1. Izvolitev volilne komisije 2. Poročila 3. Diskusija 4. Razrešnica staremu odboru 5. Volitve 6. Razno Člani, ki še niso poravnali članarine za leto 1970, naj to čimprej store in sicer še pred občnim zborom v Tržaški knjigarni ali v Ul. Geppa 9 pri gdč. Norči Zavadlal. Datum je bil spremenjen zaradi predvidene splošne stavke. iiiiiiiiiiimiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiin V ŽENSKI ODBOJKARSKI B LIGI Tudi v Padovi zmaga igralk Sokola FARI ANTENORE : SOKOL 2:3 (12:15, 15:4, 15:7, 8:15, 10:15) SOKOL: Švab, Zidarič, Škerk, Per-tot, Caharija, Gabrovec, Cupin, Colja, Petelin. S petkovo zmago si je Sokol dokončno zagotovil tretje mesto na končni lestvici, čeprav mora odigrati še zaostalo tekmo z Zarjo. To je doslej največji uspeh, ki so ga sokolice dosegle, odkar nastopajo v B ligj. Niti naj večji optimist ni ob začetku prvenstva verjel v tak podvig mlade ekipe, saj je bilo mnenje vseh, zlasti strokovnjakov, da bo moral Sokol igrati podrejeno vlogo in se boriti za obstanek. Priča pa smo bili izrednemu podvigu v zaključnem delu prvenstva. Predstavnice nabrežinske občine so v povratnem delu prvenstva odšle le enkrat poražene z igrišča in to proti AGI, a še za tedaj jih lahko delno opravičimo, saj so igrale brez Zi-daričeve, ki postaja nenadomestljiva v obrambi in v napadu. Na startu AOV 70 v Trstu Po naporni poti z avtomobili so naša dekleta stopila na igrišče z razumljivo tremo; zavedala so se, da bo FARI igral na vse ali nič, da bi si z zmago zagotovil obstanek v ligi. Publika je bila zelo številna in glasna, nekaj nabrežinskih zvestih navijačev pa je skušalo svojim dekletom vliti dovolj poguma in samozavesti, da bi lahko mimo igrale. Prvi set se je začel ob premoči Padovank. Sokolice je nekoliko zmedel sodnik, ki je dovoljeval, da so tekmovalke lahko naravrjQ®.t, «prenp-šale» žoge po igrišču. Jasno je, da je bila s takim sojenjem bolj oškodovana tehnično boljša ekipa Sokola. Priznati pa moramo, da tako sojenje ni bistveno vplivalo na dokončni izid. Potem ko je FARI vodi! že s 7:1, so se sokolice prebudile in pri osmici dohitele ter nato prehitele domačinke. Rahlo prednost so gostje obdržale prav do konca, ko se je set po skoraj 45 minutah zaključil z zmago Sokola. V drugem setu so se domačinke zbrale, sokolice pa so si privoščile nekoliko počitka. Ko je trener prof. Veljak spoznal, da je ta set dokončno izgubljen, je vključil v postavo dve rezervi, da bi kratek premor pomagal bolj razburljivim sokolicam do pomiritve. Kmalu se je niz končal z visokim izidom 15:4 za Pado-vanke. To je FARI tako spodbudilo, da je v tretjem setu takoj prevzel pobudo v svoje roke. Slovenske igralke se niso znale privaditi igri domačink, nekaj nerodno tolčenih žog Škerkove pa je dokončno demoraliziralo sokolice. Nič nista pomagali dve prekinitvi igre, tudi ta niz se je zaključil z jasnim 15:7, ki ne potrebuje komentarja. Vse je kazalo, da smo pred brezpogojno predajo Sokola. Pred začetkom naslednjega seta, je prof. Veljak pomiril svoje varovanke; zvesti nabrežinski navijači pa so jim s tribune skušali vliti poguma in samozavesti. Takoj v začetku je Sokol zaigral na moč. Šker-kova ter Zidaričeva sta neusmiljeno tolkli vse uporabne žoge, bodisi s prve kot z druge vrste. Sicer dobra obramba Padove ni mogla nič proti taki odločni in samozavestni igri. Sokolice so tudi v obrambi zaigrale dobro, začele so verjeti v zmago in prav to jim je pomagalo, da so do konca igrale z istim zanosom. Ne predolgi set se je končal s 15:8. Zadnji, odločilni niz je bil enak prejšnjemu. Sokolice so igrale previdno, tolkle so le zanesljive žoge, Švabova pa je večkrat presenetila nasprotnice z dobro plasiranimi žogami. Pri menjavi igrišča je bil rezultat 8:2 v korist predstavnic nabrežinske občine, ki so bile že prepričane v zmago. Kljub temu pa niso popustile do 14:6. Tedaj so domačinke, tudi s pomočjo sodnika, prišle do desetice. Ko je Sokol ponovno pridobil žogo, se je tekma zaključila po več kot dveurni borbi. Veliko zadovoljstvo mladih sokolic in maloštevilnih, a glasnih navijačev slovenske ekipe, je trajalo vse do prihoda domov. ketna stiti gostom. Kljub zelo mrzlemu vremenu se je zbralo ob igrišču veliko število navijačev, ki so z zanimanjem sledili igri. Pogoji za dobro igro so bili sicer slabi, vendar pa o zmagi Krasa ni bilo mogoče nikoli podvomiti. V prvem setu je Kras prikazal za razred boljšo igro, ki je slonela na točnih podajah in uspešnem tolčenju. Proti razigranim domačinom Bor B ni prišel do izraza, saj je zgubljal celo z 10:0 in 14:1. V drugem nizu smo videli bolj ali manj isto sliko. Krasov napad je bil premočan za obrambo «plavih» in po nekaj udarcih so krasovci že vodili z 9:1 in so nato brez težav zmagali. Igra je bila tako v prvih dveh setih precej enolična, saj se je v bistvu odvijala le v eno smer. Bor namreč domačinom ni nudil resnejšega odpora. V tretjem setu pa se je vzdušje ogrelo, ko je Kras precej popustil, Bor B pa je potegnil na dan vse svoje znanje. «Plavi» so (predvsem po zaslugi izkušenega Mijota) zelo dobro gradili igro in so koristno zalagali svoj napad z uporabnimi žogami. Bor je povedel z 8:0 in 11:3, ko je Kras začel z močnim napadom. Borovci so se zagrizeno borili, toda stanje je bilo kmalu 11:10 (po šestnajstih menjavah servisa!). Igra je bila zelo lepa in je navdušila gledalce. V zadnjem delu niza je Bor zopet povedel in nepričakovano osvojil točko. V četrtem setu je Kras pokazal, da je zapravil niz le zaradi trenutne nerazpoloženosti in verjetno zaradi podcenjevanja nasprotnika. «Belo-rdeči» so diktirali tempo igre in Bor kljub svoji požrtvovalnosti ni zbral več kot 3 točke. Bor je v tretjem nizu pokazal res dobro igro, in če sodimo po njej, je res čudno, da se ta ekipa ne more rešiti mesta na repu lestvice. Vsekakt.- pa bi se to moštvo moralo rešiti pred izpadom, or bo zaigralo z več samozaupanja in se bo bolje okoriščalo z Mijotovo izkušenostjo. Kras je torej tudi v tej tekmi ohranil svojo nepremagljivost. Bolj kot za izid te tekme, pa so se krasovci zanimali z:, izid srečanja v Turjaku, kjer sta se pomerila drugi in tretji z lestvioe med seboj: zmagal je videmski CSI, ki je odpravil šesterko Libertasa s ?:fl in ima tako na lestvici še vedno le dve točki zaostanka za Krasom. - bs ŠZ BOR Vabi 13- do 16-letne fante, naj se prijavijo za novo odbojkarsko ekipo, katero bo vodil prof. Sergij Veljak. Prijave sprejema gdč. Norči Zavadlal na tel. št. 31119 vsak dan od 17. do 19. ure. Poleg splošnih podatkov naj prijavljenci sporočijo še telesno višino, težo in če so se v preteklosti že u-kvarjali z odbojko. 1,11,1.........................mini.. Na mladinskih igrah v Trstu Uspeh kotalkarjev Poleta V okviru mladinskih iger, se je v sredo zvečer odvijal občinski del tekmovanja v umeinostnem kotalkanju za posameznike. Tekmovanje je organiziral tržaški klub Edera in je bilo v «B» paviljonu tržaškega velesejma. Tekmovanja so se lahko udeležili mladinci rojeni v letih 1957-60. Med društvi se je tekmovanja udeležilo (poleg organizatorja in Fer-roviaria) kot prvič naše slovensko športno društvo Polet, katerega je zastopalo pet tekmovalcev. Po enem letu, odkar so na Opčinah začeli gojiti to športno panogo, je to prvi uradni nastop mladih openskih kotalkarjev. Razveseljivo je, da so v tem prvem nastopil pokazali poletovci veliko sposobnost in znanje ter so dosegli med 33 nastopajočimi prav lepo uvrstitev. V kategoriji dečkov je Pavel Sedmak zasedel četrto mesto s 3,3 točke, medtem ko sta v kategoriji neregistriranih zasedli Silvija Smoli in Zdenka Hrovatin odlično drugo ter tretje mesto s 3,5 in 3,3 točke, nastopili pa sta še Suzana Sosič in Julijana Sosič s 3 in z 2,9 točke.. Mladim poletovcem, kakor tudi vaditelju Mariju Vitta, moramo čestitati za nadvse uspešen nastop v prepričanju, da se bo ta športna panoga še naprej lepo razvijala med našo mladino. Homan slovenskega naroda 50 J ii"7. kim j. 1' iba i cer®/ $$ biV in* % :#■ e T*V j j Ilustrira dr. R. Hlavaty Judenburg s «Alfina te mogel kaj, da ne bi dal duška svoji nejevolji: "V0, ^ delala po načrtu, bi bili budi vlaki na raz- res prepozno. Z vsako uro Je bilo jasneje, da torten voditeljem skozi prste. Hafner in Možina sta likale 08bto čakala odrešilnih novic iz drugih krajev, toda v* $h,j/ te) ure a o uporu v drugih krajih ni bilo ne duha ^Jt. Samo en primer bi lahko spremenil stanje v gar-4vPitiUbi vodstvo moglo stopiti pred maršbataljon in tejte. prinašamo vam vest, da so stopili z nami v ^ bratje v Radgoni, v Neumarktu, v Muravi... zato VS; in bodimo disciplinirani.., samo nekaj dni še rešeni...)), ako bi vodstvo moglo to razglasiti, bi l (,Mj n° moštvo gotovo z navdušenjem odgovorilo: ?0b^H teho z vami, md bomo vzdržali... povedite nas... živela ^Ve'a slovenska revolucija..!» tega ^ je bdjjj popuščanje discipline vedno cčit- naj še. Pač je iz barak še donelo revolucionarno petje in vzklikanje, taborišču so odgovarjale še razne skupine po mestu, toda vedno močneje je odmeval poglavitni klic: ((Domov, domov! Česa še čakamo...!» «Komaj smo začeli, pa vojaki menda že čutijo in slutijo našo zagato,« Je zaupal Hafner svojim tovarišem. Navzlic temu ni bilo malodušnosti še nikjer opaziti. Oddelek, ki bi ga odvedla Rogelj in štefamič v Slovenijo, je pevajoč odrinil na pot. Toda orožje, ki bi ga morali vzeti s seboj, so mnogi že kar spočetka pometali proč, misleč, da jim bo pot v Slovenijo kar z rožicami postlana. Razne skupine so pa popivale najprej pri Prikšmidu, potem pri Zaparki in kmalu tudi še v drugih gostilnah. Moštva se je polaščala neka čudna, opojna brezskrbnost in vedlo se je, kakor bi bil ves svet njegov. Vojaki so se objemali na cestah od samega navdušenja, kakor bi se še nikoli v življenju ne bili videli. »Živio svoboda, dol z vojno... naš dan je prišel... živio naš dan...!« Treznejši so se zaman trudili obdržati disciplino in red; raznesla se je celo vest, da tudi četovodja Smuk pije še z nekaterimi voditelji pri Plrkšmidu. In že ponoči ali vsaj drugo jutro bi moral zadnji upornik zapustiti Judenburg Korporai Hafner, v katerega so silili vsi, naj temu napravi konec, dokler Je še čas, Je trdil, da stvar ni tako nevarna: moštvo je pijano od samega veselja, treba ga je pustiti, da so nekoliko izbesni, kadar se bo pa vse to poleglo, bo spet lahk ) z njim. Jutri bo gotovo vse na svojem mestu... Možina je odgovarjal, da ima Hafner prav, da pa je treba računati s časom, ki hiti in ki lahko prehiti vse... Falir se Je naposled za kratek čas odtrgal od strojnice; dejal je z bridkim glasom: «Ali smo prekleti ali kaj...?» «Nismo prekleti v tem smislu, kakor ti misliš,« mu je s težavo odgovarjal Hafner, kajti jela ga je napadati že vročina, «ampak prekleto je to, ker se je vse prenaglo skuhalo in ker je bilo v glavnem vse preveč samo iz nezadovoljstva rojeno.« «Tudi to bi ne škodovalo, toda manjka nam ene reči — ene same reči, in to je — organizacija. Ce bi za vsem tem stala organizacija, ba stvari drugače tekle. Organizacija ja vse... Brez te je pa kar dobro, vsaj doslej. In kakor sem rekel: če bi ne bili sami ostali, bi se tudi iz te naše akcije lahko kaj velikega rodilo...« Po kratkem molku je vprašal Fajdiga: «In kaj storimo zdaj...« ((Preostal nam je en sam izhod, in ta je, da se kakor smo rekli, čimprej izgubimo iz Judenburga. Le kak čudež nas bi še lahko rešil, vendar dandanašnji čudežem ne moremo verjeti zanesemo se lahko samo nase.« Med mrzličnimi zadnjimi pripravami za odhod Je prispela v taborišče prva vest o zaustavitvi oddelka, ki je že marširal proti domovini. Zaustavila ga je baje stotnija 20. lovskega bataljona blizu Neumarkta. V prvem iznenadenju tega nihče ni hotel verjeti. Lovci, ki so se pripravljali stopiti prej ali slej na stran upornikov...? In ena sama stotnija proti toliki premoči? To ni mogoče...! In Slovenci...? Spet drugi glasovi so trdili, da so se lovci le pridružili upornemu oddelku in da bpdo zdaj skupno udarili naprej. To je bilo verjetneje. Da se prepriča o resnici, je odbor poslal odpo-slanoe Toda vrnil se je le eden, a še ta zelo pozno. Novica, ki jo je prinesel, je bila žalostna; Janeze so na zvit način preslepili, lovci so jim obljubljali, da se jim bodo tudi oni pridružili, in so jih na ta način zvabili s seboj v neki grad, kjer so jih potem obkolili in zaprli... Vodstvu upornikov je bilo zdaj jasno, da mu Je sovražnik že za petami. Palir in njegovi ožji tovariši so silli, da bi se takoj zbrali vsi uporniki in gredoč proti Sloveniji s silo osvobodili zaprte tovariše. Večina pa ni bila za to, trdeč da bi iz tega nastalo bratomorno klanje, kar pa ne sme ’bUi Palir se je vdal, ko je tudi Možina odbil njegov načrt. V samem Judenburgu ni bilo mogoče zapaziti kakeea sovražnega gibanja. Nadomestne stotnije so slej ko orel tičale v vojašnicah, medtem ko je bila kadrska komanda tiho, koc da bi je ne bilo v mestu. Tudi častniki, ki so ostali se niso mnogo kazali, še celo tisti ne, o katerih so uporniki vedeli, da so na tihem na njihovi strani. Uporniki so še vedno neomejeno vladali nad mestom. Pač se je opazila že neka zategnjenost, moštvo nadomestnih stotnij je postajale nekoliko bolj nezaupljivo proti upornikom, nekateri kad rov c j so se upornikov jeli tudi že kar očitno bati in izogibati Nekaj nezdravega se je pričelo loteva« tudi samih upornikov nekateri so začeli sklanjati glave in gledati v tla namesto v lice, kot da bi se sramovali prvega znamenja malodušnosti ki se je naselila v njihovih očeh. še več je bilo takih, ki so začeli zginjati in bežati iz Judenburga, ne da bi čakali skupnega odhoda, ki ga je vodstvo pripravljalo. Medtem so na-trulje lovile po mestu veseljake In nedisc plinirance in jih spravljale v taborišče. Potem so planili v taborišče Drvi poslanci: «Cesta proti Leobnu je zasedena...« ((Cesta proti Koroški je zasedena...« «Vse ceste iz Judenburga so zasedene...« Bili so to begunoi, ki so se skrivaj izmuznili iz Judenburga in so se hoteli sami napotiti proti domu. ((Izdani smo, obkoljeni smo...« Bila je resnica, kar so poročali poslanci: pobegli oficirji z majorjem Mobiusom na čelu so iz svojih skrivališč obvestili vojaške komande v okolici, v Gradcu, na Dunaju, da se je v Judenburgu uprl bataljon 17. polka. (Nadaljevanje sledi) /. MAJ V TRSTU (Nadaljevanje z 2. strani) move — in nas niso ukrotili. Naš narod je vstal in skupno z italijanskimi ant:fašisti premagal in pregnal fašistično drhal*. «Zato tudi danes, kakor pred 25 leti», je zaključil Boris Gombač svoj govor, «doprinašamo primorski Slovenci svoj delež boju za uresničitev vseh socialnih reform, ki so delovnemu ljudstvu pri srcu. Naj živi Prvi maj! Naj živi enotnost slovenskega in italijanskega delovnega ljudstva!*. Scheda je obžaloval, ker se v Trstu ni uresničila enotnost sindikalnih zvez ob prvomajski proslavi in izrekel upanje, da bo — tudi pod pritiskom na vsedržavni ravni — prihodnje leto uresničen dvajsetletni sen skupne sindikalne organizacije. Gonilna sila te enotnosti pa so delavci sami, v tovarnah, na svojih skupščinah, na katerih se premoščajo zastareli odnosi med sindikalnimi vrhovi in strujami ter stvarnostjo na delovnem mestu. Orisal je nato zahteve sindikalnega gibanja in še posebej zahtevo po reformi in še posebej zahtevo po in prevozov, kakor tudi zahtevo po samoupravljanju ustanov, kot je INPS. Izrekel je nato intemacionalistično solidarnost grškim in španskim antifašistom, ki so bili kot gostje na tribuni, nato pa omenil nevarnosti širjenja inperialističnih vojn V zadnjem delu govora se je Scheda zahvalil študentskemu gibanju, ker se je udeležilo sprevoda in omenil odnos med CGIL in jugoslovanskimi sindikati, ki ga označuje skupna zavzetost, v sedanjosti in preteklosti, v boju proti fašizmu. Zjutraj je nekaj tisoč delavcev šlo v sprevodu tudi v Miljah, kjer sta govorila Livio Saranz in Kilijan Ferluga, v Križu, kjer sta govorila Muslin in Franc Gombač ter Nabrežini, kjer sta govorila Silvio Laurenti in Rudi Grgič. V Bazovici se je 1 maj pričel z budnico ob 7. uri godbe iz Trebč, Vaščani so se pričeli zbirati pred bazoviškim domom, kjer se je sestala povorka, ki je z vencem krenila proti pokopališču na pratizan-ske grobove, kjer se je naklonila njih spominu. Stare'ši p->rfizan je spregovoril nekaj spodbudnih besed mlajšim v s Domin in opomin danes, ko temne sile poniglavo oskrunjaio naše spomenike in znarrenia naše borbe. Pevci so zapeli borbeno pesem. S pokopališča je novorka odšla k oskrunjenemu snomeniku bazoviških žrtev. Žene so položile cvetje k spomeniku oh kamen, ki spominja prvo oskrunitev in kjer bo sedaj napisana s ve4 a oskrunitev našega svetega prostora. Tiskovni urad PSU sporoča, da je na manifestaciji, ki jo je organizirala tržaška federacija PSU za proslavo 1. maja na sedežu sekcije pri Sv Soboti govoril o pomenu delav. skega praznika prof. Salvaitore Romano. Pii tem je omenil ostre borbe socialističnega delavskega gibanja za svobodo, za socialno pravič- no avtonomijo tudi v Trstu. Med drugim je omenil tudi važnost bor. be za mdr in v obrambo demOkrar fcičndlh svoboščin. Nove obsodbe fašističnega zločina Oskrunitev spomenika bazoviških junakov je naletela na splošno o-gorčenje in obsodbo. Tudi tržaški občinski odbor je na svoji zadnji seji odločno obsodil žalitev padlih odporniškega gibanja s poškodovanjem spominskega kamna v spominskem parku ter spomenika bazoviških mučenikov. V zvezi s tem pravi poročilo občine, da takšna dejanja dokazujejo, kakšno sovraštvo še vedno vlada v določenem polit:čnem okolju, sovraštvo, ki se ne ustavlja niti pred spominom tistih, ki so žrtvovali življenje za današnjo svobodo. Ostro je obsodil fašistični zločin tudi odbor Slovenske skupnosti, ki se je zbral na svoji redni seji in se med drugim dotaknil tudi raznih izzivalnih dejanj, ki so jih fašistični skrajneži izvršili v Bazovici, v Trstu in v Nabrežini. Izvršni odbor odločno obsoja ta podla dejanja in zahteva, da odgovorne o blasti čimprej izsledijo krivce in jih predajo sodišču. Izvršni odbor obžaluje, da so se ta dejanja 'zvršila prav v času, ko se v državi slovesno proslavlja 25-letnica zmage nad nacifašizmom, čemur so najvidnejši predstavniki italijanskega političnega življenja dali poseben poudarek in podčrtal', da sedanja politična stvarnost sloni na pridobitvah osvobodilnega gi banja. Odbor je pooblastil nadalje svoje izvoljene predstavnike, da predložijo v raznih organih ustrezna vprašanja na pristojne odbore. Tudi federacija PSIUP odločno protestira proti fašističnemu vandalizmu proti spomenikom mučenikov svobode in zahteva, naj policija čimprej odkrije in preda sodišču ljudi, ki so odgovorni za to provokacijo. V zvezi z oskrunitvijo spomenika bazoviških žrtev sta vodja komunistične skupine v tržaškem občinskem svetu Giorg:o Rossetti in občinska svetovalka Gabrijela Ger bec naslovila vprašanje na župana Spaccinija s pozivom, naj občinski odbor obsodi dejanje ter napravi potrebne korake, da se čimprej odkrijejo in ustrezno kaznujejo krive'. (Ikrati naj se sprejmejo nujni ukrepi, da se enkrat za vselej prenehajo podobna fašistična izzivanja t£r onemogočijo podla dejanja paj- išev novofašistične stranke. V senatu pa je senator KPI Se- ia naslovil na predsednika vlade ' irpelacijo, da bi zvedel, kakšne r epe so sprejeli v naših krajih, da se zavrejo fašistična zločinska d< ' ’ ’ -----*-*-------*“* “ tei PRVOMAJSKE PRIREDITVENA PRIMORSKEM Delavski piknik na Socerbu Sodelovanje obmejnih sindikatov - Prireditve za bolnike v Ankaranu in Izoli erjanja, ki povzročajo napetost na ein zelo občutljivem področju. V Primorska je tudi letos slovesno proslavila mednarodni praznik dela s številnimi prireditvami, mnogi kolektivi pa so organizirali izlete na morje in v planine ter tudi v tujino. Osrednja prireditev je bila včeraj na Socerbu, kjer se je na tradicionalnem delavskem pikniku zbralo nad 5 tisoč ljucK iz raznih krajev Slovenske Istre in iz zamejstva. Številne izletnike je pozdravil in jim čestital k prazniku član predsedstva obalnega sindikalnega sveta Jože Sedmak. V krajšem nagovoru je orisal pomen prvega maja v preteklosti in v sedanjosti ter pri tem poudaril boj delavstva za nacionalno in socialno osvoboditev in za mir v svetu. V imenu tržaške delegacije svobodnih sindikatov (CI SL) je govoril član izvršnega odbora Bruno Degrassi. Predvsem je naglasil današnje naloge delavstva v boju za nacionalne svoboščine in za mir v svetu. Omenil je vrsto držav, kjer so te pravice najbolj teptane v Evropi, predvsem v Španiji, na Portugalskem in v Grčiji. I■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||I■I||||||||I1I|•|||||||IMII1III■IIII||| Mlaj v Boljuncu in maj v Dolini Kot običajno so tudi letos na predvečer 1. maja postavili boljun-ski fantje tradicionalni mlaj na Gorici, glavnem trgu sredi vasi. Lepo borovo krošnjo so vso okrasili s pomarančami in na vrhu bora postavili rdečo zastavo. Nato so mladi fantje okrasili ves trg s topolovimi vejami. Letos smo prvič opazili pomaranče tudi na topolih, ki krasijo glavni vaški trg. Dela za postavljanje mlaja so se začela zgodaj zvečer. Ob dveh ponoči so se fantje zbrali pod mlajem, ki je ponosen stal na Gorici in so zapeli pesem Barčica zaplavala. Nato pa veselje, ribe, solata in domača kapljica. Vsega tega ni manjkalo za vse tiste, ki so pomagali pri postavljanju mlaja. Tudi v Dolini je bilo sinoči na trgu vse živo in veselo. Fantje so začeli dela za postavljanje maja. Seveda so pri delu pomagala tudi dekleta in pripravila stotine kg pomaranč za okrasitev maja. Dolinski fantje in dekleta vabijo na tradicionalno majnico, ki bo danes na «Trgu padlih za svobodo* s pričetkom ob 15. uri s kulturnim sporedom pod lepo okrašenim majem, ki že stoji sredi trga. Seveda je pripravljena tudi razstava domačih vin, ki že 14. leto vabi ljubitelje dobre domače kaljice. Po končanem sporedu okoli 19. ure pa bo ples pod majnico ob zvokih ansambla Slaka. M. M. Poudaril je tudi sodelovanje obmejnih sindikatov za ekonomsko socialni napredek in na drugih interesnih področjih delavskega razreda. Ob koncu pa je govoril še predstavnik nove delavske zbornice (CGIL) iz Trsta Livio Saranz. Rekel je, da prinaša prisrčne pozdrave delavcev iz zamejstva, tako italijanske kot slovenske narodnosti. Na kratko je omenil naloge svoje organizacije v boju za socialno reformo, predvsem pa se je zadržal pri nadaljnjem utrjevanju mednarodne delavske solidarnosti v boju za delavske pravice in za mir v svetu. Prijetno presenečenje so doživeli za Prvi maj bolniki v ankaranski in valdoltrski bolnišnici. Koprska godba na pihala jim je namreč priredila koncert in jim je tako olajšala tiste najbolj grenke ure, ko so vsi državljan1' pohiteli v naravo, sami pa so bili prikovani na postelje. Mnogi bolniki so se s solzami v očeh zahvaljevali godbenikom in jim s skromnimi darili izrazili svojo hvaležnost. Čez prvi in drugi maj je bila koprska obala kljub nekoliko spremenljivemu vremenu polna izletnikov ne samo iz zamejstva in iz notranjost Slovenije, ampak tudi iz številnih evropskih držav, predvsem pa iz Avstrije. Gostinska podjetja so poskrbela ne samo za dobro hrano in pijačo, ampak tudi za manjše priložnostne prireditve. Samo prvega maja so zabeležili na obmejnih prehodih med Italijo - Jugoslavijo 220.000 prehodov v obeh smereh. PALAČE HOTEL - Portorož TERME 90-LETNA TRADICIJA Kvaliteta na visoki ravni, ugodne. Možnost rekreacije Cene Izredno in razvedrila. ODPRTO CELO LETO OB DELAVNIKIH IN PRAZNIKIH HOTEL SLON LJUBLJANA TITOVA UL. 10 - Tel. 24601 Telex 31254 YU Slon Sodobni komforl, Mednarodna kuhinja in narodna restavracija, Nočni bar z mednarodnim artističnim programom. Kavarna. Bistrč z delikateso, ekspresom, snack - barom in slaščičarno, Klubski prostori in banketna dvorana. Aperitivni bar. Za nižjo ceno boljša kvaliteta pariških in posebnih salam ter gorenj-skih klobas AGROKOMBINAT EMONA-LJUBLJANA interpelaciji pravi tudi, da je treba dati organom javnega reda o- ______________ stra navodila, da se najdejo krivci nost ta demokracijo ter za politač- in tisti, ki jih ščuvajo. r....................................................■■■■■» ZAKAJ ZADNJA SPLOŠNA STAVKA Pravičnejše obdavčevanje delavcev in nameščencev Stavkovno gibanje, ki je zajelo vso državo, postavlja med drugim tudi zahtevo po pravičnejšem obdavčevanju delavcev ta uslužbencev. Konkretno pa predlagajo sindikalne organizacije, da se oprostijo vsi, ki živijo izključno od lastnega dela vsake davčne dajatve, če njihovi mesečni prejemki ne presegajo 115.000 lir. Danes najde delojemalec na izplačilnem spisku odtegljaje, ki se nanašajo na naslednje dve vrsti davščin: — Dohodninski davek (ricchezza motale — R.M.) 4,40% odtegljaja do 80.000 lir plače; 10% na plačo, ki presega 80.000 lir. Na prvih 20.000 lir mesečno se davščina ne pobira. — Dopolnilni davek (imposta complementare); 1.875% na mesečno plačo, ki presega 80.000 lir Na plače delavske kategorije se dopolnilni davek ne odteguje. Ta ((olajšava* ne sloni na nobeni zakonski določbi ta je bila svoj čas dana iz volilnih razlogov z okrožnico finančnega ministrstva, člana takrat- ne koalicijske vlade med demokristjani, socialdemokrati in liberalci. Posebej se plačuje občinski družinski davek. Odbitek davščine za ta davek je progresiven in gre na pr v Trstu od 3.115% dalje. Vsakemu davkoplačevalcu se prizna ((popust* polovice plače (pri dohodku do 1,8 milijona lir letno), ter odbitek od obdavčljivega dohodka za 350.000 lir ter 50.000 lir letno za vzdrževanje vsakega člana družine. Ti ((popusti« za osnovne življenjske potrebe so nadvse krivični, ker so ostali že desetletja neizpremenjeni, medtem ko je obdavčljivi del plače stalno naraščal. Da bo stvar razumljiva bomo navedli primer delavca z ženo ta dvema otrokoma, ki prejema 115 tisoč lir mesečno. Na koncu meseca mu bo delodajalec, ki mu je naloženo neposredno izterjanje državnih davščin, predložil naslednji obračun (družinski prejemki niso upoštevani): na sodalne dajatve, ki so v breme nameščencev, se davščine ne pobirajo). STALNA RAZSTAVA POHIŠTVA ZERIAL TRST ■ TRIESTE, Via Settefontane št. 58 DANES odprta od 9. do 13. ure ŠOLARJU Veliko nagradno akcijo zbiranja odpadnega papirja v Sloveniji, od 1 aprila do 31. maja, organizira PODJETJE skupaj z KB in ZPMS Pionirji! Vključite se v akcijo in tekmujte za najboljša mesta. Poleg visokih odkupnih cen vas čakajo še denarne in praktične nagrade. Pri zbiranju papirja ne pozabite na varčevanje ! Mesečna plača 7.40% za socialne dajatve L. 115.000,— ” 8.510,— ostane: L. 106.490.— 4.4% R.M c2 do L. 80.000,- 2.640 10.% na ” 26.490.— 2.649 5.289,— leto, če vzdržuje delojemalec 1 osebo, za 15.000 če gre za 2 osebi, za 25.000 za tri itd., za 250.000, če je 8 družinskih članov. Za vsakega nadaljnjega člana nad 8 pa še 120 tisoč lir. V našem primeru delavec s 115.000 lirami mesečne plače ta s 3 družinskimi člani ta zaračunali (vedno če M obveljal osnutek reforme) 10% t. j. 149.500 Ur davka na leto, ker njegov dohodek s 13. plačo znaša 1.495.000. Ker pa ta imel pravico do 65.000 Ur popusta ter na 25.000 lir popusta za družinske člane, skupaj Ur 90.000 W znašala obdavčitev 59.500 lir letno ali povprečno 4.958 lir mesečno. Ce primerjamo današnji način obdavčitve z onim po osnutku zakona o davčni reformi, lahko torej ugotovimo, da ta bila, vedno v našem primeru, obdavčitev po novem sistemu le za malenkost nižja. Ce pomislimo, da mora delavec s 115.000 Urami prispevati za davek v enem letu več kot polovico ene svoje mesečne plače, bo vsem razumljivo, da Je to razmeroma zelo veliko breme, saj mu še njegovi oeU prejemki danes omogočajo zelo skromno življenjsko raven. SERGIJ PEČAR Čista plača Zraven tega mu bodo naložili s prijavo Vanoni še približno okoli 1000 lir mesečno. Ce je delojemalec v »uradniški* kategoriji mu poberejo še za dopolnilni davek Lir 496 mesečno. K temu odtegljaju je dodati seveda še družinski davek, ki pa v našem primeru ni pomemben. Če izračunamo davščino za 1 leto (z vključno 13. plačo) dobimo da mora delavec z ženo in dvema otrokoma prispevati 74.117 lir davščin na leto ali poprečno 6.176 davka na mesec. Že dolgo let se pripravlja tako imenovana davčna reforma, ki pa ne bo mogla verjetno stopiti v ve ljavo pred 1. 1972, če jo bo seveda parlament pravočasno odobril. Vlada je pravkar obljubila, da bo zahteve delavcev upoštevala že takoj, morala pa bi jo vskladiti^ s principi, ki so vsebovani v davčni reformi. Gotovo bo vse zanimalo, kaj predvideva v pogledu davščin na plače L. 101.201.— osnutek novega zakona. Največja novost je odprava dohodninskega, dopolnilnega in družinskega davka in ostvaritev enega samega progresivnega davka, ki naj bi se imenoval davek na dohodke fizičnih oseb. Do dveh milijonov lir letnega dohodka bi odtegovali 10% od 2 do 3 milijona bi bil odstotek 13%; med 3 in 4 milijone 19% itd. Druga novost je odprava davščine prostih dohodkov. Namesto take olajšave naj bi se na zgoraj zračunani davščini popustilo vsakemu delojemalcu skupno 65.000 Idr na leto. Poleg tega naj bi se davščina znižala za 7.000 lir na Stavka zasebnih avtobusov in v sanatoriju Od poldne do dveh niso včeraj vozili avtobusi zasebnih podjetij, ki povezujejo mesto z okolico. Vzrok za to je bila razčlenjena stavka, ki so jo oklicali strokovni sdnridikaiti v okviru boja za novo pogodbo. Od 4. maja dalje ta za določen čas pa bo staivkalo osebje v sanatoriju za pljučne bolezni pod Obeliskom. Stavka je vsedržavnega značaja ta je v zvezi z zahtevo po uveljavitvi zakona o zdravstveni ta bolniški reformi iz februarja 1968. Stavkovni odbor, kd ga sestavljajo dr. Profeta, prof. Vecctaone in dr. Zmajevich, je zagotovil nujno zdravniško oskrbo ta nadzorstvo. TRSI UL Boccaccio 3 Telefon 28-373 POŽAR ARTEMID TOVORNI PREVOZI v vse Kraje tudi v Inozemstvo E3 supermarket LDUBLDANA ZA SPOMLADANSKO SEZONO ■ novi spomladanski modeli plaščev, kostimov ■ klasični in športni moški suknjiči V KOZJEM IN SVINJSKEM VELURJU. NAPA TER LAKIRANEM USNJU OKRASNE BOBIČE v različnih barvah iz KUNE in NERCA OBOGATITE SVOJO GARDEROBO OntoOVUlhbfta. MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT Glavna direkcija KOPER — Vojkovo nabrežje štev. 32 ~ Telefon: 21-830, Telex: 34-117 s 25 filialami in izpostavami VAM PONUJA: popoln špediterskl servis, organizira prevoze po suhozemnih, pomorskih In zračnih poteh ter daje nasvete v transportno - špediterskih zadevah za lastnim kamionskim parkom prevzema vse vrste prevozov specializirani dejavnosti sta blagovni tranzit preko luk Reke in Kopra ter opravljanje špediterskih storitev na sejmih In razstavah doma ln v tujini vse storitve opravlja strokovno, hitro ln zanesljivo. Zaupajte svoje blago organizaciji INTEREUROPE KOPER In prepričali se boste o našem strokovnem ln skrbno opravljenem servisu. KOŠARKA V AJDOVŠČINI IN V TRSTU Dve drugi mesti za košarkarje Bora Delavska zbornica je organizirala v petek «Trofejo 1. maja* v mini-basketu, ki so se je udeležili igralci rojeni v letih 1957 in 1958. Povabljene so bile najmočnejše tržaške ekipe: C A Trissino, Mivar, Servolana in Bor. Kot predvideno je zmagal Trissino, v čigar vrstah nastopa državni reprezentant mini-basketa Riccardo Oeser. Drugi le bil Bor, tretji Mivar in četrta Servolana. Prva tekma Trissino - Mivar se je končala z izidom 52:27 (28:14). V drugi tekmi je Bor premagal Servoiano 35:25 (15:7). BOR: Colja 15, Klobas 10, Košuta 2, Vatovec 8, Sancin, Siega in Žerjal. V tej tekmi so borovci gladko odpravili Škedenjce. Čeprav je bila tekma precej borbena, so «plavi* pokazali precej boljšo tehnično in telesno pripravo. Najbolje sta se odrezala Colja in Klobas. Prvi je uspešno režiral igro in učinkovito prodiral, drugi pa je gospodaril pri odbitih žogah. Popoldne sta se torej pomerila za tretje in četrto mesto Mivar ter Servolana, za prvo in drugo pa Bor ter Trissino. V prvi je zmagal Mivar, v drugi pa Trissino. Trissino — Bor 50:22 (30:8) BOR: Colja 9, Klobas 9, Košuta 2, Sancin 2, Vatovec, Siega in Žerjal. V vrstah Trissina nastopata dva prava velikana, ki sta sama zadala Boru tako visok poraz. Zunanji i-gralci so metali, onadva pa sta se polastila odbitih žog ter polnila koš. Borovci so boljše zaigrali proti koncu drugega polčasa. V tem delu tekme so bili enakovredni nasprotniku, kljub razliki v višini. Tekmi je sledil kratek govor pred- cija in nagrajevanje. Vsaka je dobila pokal, posamezni pa kolajne. Drugo mesto je za borovce*® zadovoljivo. Pokazali so, da B®0: naraščaj spada upravičeno med* boljše v naši pokrajini. — LIV - # « * V petek so Borovi košarkarji1* stopili v Ajdovščini na košarka skem turnirju v okviru PriA 25 - letnice prve slovenske vlsj* Borovci so se uvrstili na drugo & sto. Ker se Salonit in ŠemP,, nista mogla udeležiti turrvrja, * ju zamenjali ekipi Logatca injl Žane. Borovci so dosegli našle®1) izida: Bor-Sežana 48:35 (15:j^ Fructal - Bor 41:38 (16:221 Končna lestvica: 1. Fructal 2. Bor S. Logatec . ZAGREB, 2. - V štirina#£ kodu turnirja miru, ki se nad^ je v Zagrebu, so bili doseže« slednji rezultati: Korčnoj - Udovčdč Fischer - Bertok Smislov - Ničevski Hort - Browne Parma - GMgorič Milič - Kovačevič Ivkov - Uhlmanm Gitescu - Marovič Kuraijica - Petrosjan prekioj^ V prekinjeni partiji Maro^L Ivkov so se sporazumeli za ^ Stanje po štirinajstem kolu: Fischer 11,5, Korčnoj 9,5, nič in Hort 9, Smislov 8,5 ® l:« l:® 1:0 1:0 reirt re® re®! re® sednika košarkarske zveze Colabue- tros jan 8(1) itd. V ŽENSKI ODBOJKARSKI B LIGI Z zmago nad Borom AEI osvojil L mesto BOR - AGI Gorica 0:3 (4:15, 15:17, 5:15) BOR: Barej, Rauber, Rogelja, Hrovatin, Bezeljak in Pečar AGI: Andretti, Barbieri, Mikulus, Boemo, Leopardi, Ribi, Bregant, Mo-retto in Lovisini. Goriški AGI je odpravil tudi Bor in tako praktično osvojil prvo mesto, čeprav ga čaka še tekma s FARI iz Padove. Goričanke pa niso zmagale s tako lahkoto, kot kaže končni rezultat zlasti prvi in tretji set. Spremenjena in okrnjena postava domačink je nudila nasprotnicam močan odpor in če bi osvojile drugi set bi to zaslužile. Poznala pa se je odsotnost najboljše igralke Pemarčičeve in to predvsem na mreži. Gostje so pričele izredno zanesljivo in so zaporedoma zadevale v črno. Domačinke so poskušale preiti v protinapad, toda dobra o-bramba nasprotnic je uspešno prestrezala medlo tolčene žoge. Temu primeren je bil tudi rezultat kar mahoma 9:0, nekoliko pozneje so «plave» razliko omilile na 10:4, a so tudi ostale pri štirici. Popolnoma drugačno pot pa so ubrale borovke v drugem setu. Štiri močni servisi Barejeve so prinesli prav toliko točk, kmalu nato je izid 7:0 za Bor. Domačinke so nadaljevale nato do 10:1. Od tega trenutka dalje pa so Goričanke zaigrale preudarno in so izenačile pri enajstici. Borovke so se odmaknile skoraj na varno (14:11) toda Agi je (z največjo težavo) izbojevale drugo delno zmago s 17:15. V tretjem nizu so bile «plave» preveč statične in nasprotnice so povedle z 8:0. Borovke so končno znižale na 9:4, na koncu pa je bilo skromno plačilo za ves vloženi trud le pet točk. Še nekaj besed v pojasnilo ker je Bor igral brez Pemarčičeve. To tekmo bi morali odigrati 18. aprila t. 1. Ker pa so bile ob tem času tekmovanja FARI je italijanska odbojkarska zveza prenesla tekmo na 30. april. Na večer istega dne pa se je morala Pemarčičeva javiti v Chiavariju na tridnevnih skupnih pripravah mladinske reprezentance. Bor je interveniral pri odgovornih forumih, da bi tekmo prenesli na kasnejši datum toda zve- za je telefonsko odgovorila, a j nemogoče, ker se morejo lige hitro zaključiti zaradi P,.. la in finala kvalifikacijskega ^ movanja za napredovanje V Kj (to bo že 7. maja). Da bi v odigrali 29. aprila pa ni mog® ** jeti AGI in to iz objektivni*1 < logov, ker nekatere igralke 5 Jjj rajo v Bologni in delajo izv*0 ^ rice. Vsekakor pa je zve*® f ročila, da Pemarčičeva labk0 j, mudi en dan skupnih pripf®v' p! ga pa ni hotela sprejeti ona' bi prispela v Chiavari utrujaj neprespana ter bi izgubila en pj skupnih priprav in bi se ? j izplačalo ostati sploh doma- *® j biciozno Sonjo pa ta vari®*®1 bila sprejemljiva. « * « V četrtem povratnem kolu * „ odbojkarske C lige bo Bor V# danes proti tržaški šesterki Nasprotnice so v dosedanjih %f nastopih petkrat zmagale iu.gj drugo mesto na lestvici * in s PAV. Torej tudi z ekipo Vidma, ki so jo mlade premagale s 3:2 po izredno j? čeni in izenačeni borbi. bi «plave» tudi danes preko®® me sebe, kot za prvi maje. j( pokazale svojo letos najlep*:^ in so popolnoma zasluženo 06 prvi dve točki. g Tekma Edera - Bor, bo o*V 9.30 v Trstu, v telovadnici - f Cengio. * * * M V sredo je v Gorici Ju^Lji1 moškem promocijskem skem prvenstvu premagala 3:1 (15:13, 7:*6, 15:13, , V moški D ligi je sin*-1 (1> premagal Triestino B s 3:® 15:13, 15:7). BEOGRAD, 2. - V bodoče srečanje za Da/vi®^ s Poljsko se je danes sko moštvo srečalo tekmi z Avstrijci. Fr, premagal Pokornega s 6:4, Igra med Spearom in Kaf^j F se je po tiri in pol umi > čala z zmago Speara s D' 4:6, 11:9. Hi SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA razpisuje moški ln ženski ODBOJKARSKI TURNlf5 ki se bo zaključil 21. junija 1970 v Trstu, ob Pr,lJ* osrednje proslave 25-letnlce osvoboditve. Turnir P® Ijal za pokal 25-letnlce osvoboditve. ||i SPZ vabi vsa slovenska društva na Tržaškei” f Goriškem, da se prijavijo za ta turnir. Vse ekip® do nagrajene tudi s praktičnimi nagradami. -----------------------22 PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 950 Ur - vnap: UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHJ 6, H.. TELEFON 93-808 ta “L* p*«"(50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din <10.000 starih dinarjev) - Postni tekoči račun: » 15.3UU UT, orrtJ posamezna ........ _ . ... 0 o-7A/1 _ ()/:i SCT. r-n«-. -T- ...„v ....v, „ Mrin-i nu,«, t.roovsld 150. timinAnn.imreimi o«) ..... )7, teko ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. letna 2.700 Ur, polletna 5.200 lir, celoletna 9600 lir, letna naročnina m ln^mstvoi5^uuiiri,rKJ^osamezim),Lev^a^. ^ ™ 501^3-270/1 - OGLASI: Cena: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, ftaančno-upravnt 250, legalni 400, osmrtnice 150 Ur O*. T* »«• “"2 « pri ISSf pamia ItW P« .**■<* FuMcIU, - oncon., STAN (SLAV HENKO - „ M. „,1,., M si 50 Ut oeseda - Oglasi za tržašk(