po vremenu Jerneja ' vsa jesen nareja. Vreme Sprva bo < spremenift^^ oblačno, noto * pretežntJfiMt^ Murska Sobota, 23. avgust 2007, leto LIX, št. 34, odgovorni urednik Janez Votek, cena 1,29 evra Kmetijski minister Iztok Jarp: Racija v kmetijs ^tvu je še vedno ^oje neznank, n ^potencialov, ^iki so in to je ejems srn. 8 - Prejeli smo Zupan občine Šalovci brez vzroka grdo ozmerjal dopustnike str. 12 - Mislim, da je pripadnost pokrajini prisotna, želimo si ohraniti prepoznavnost Lendavčani so lokalpatrioti .H STR. 10 Sem kriva, da sem drugačna!« Dekle, ki ^do pogleda $ dekletom s str. 21 - Prva domača zmaga Mure v novem prvenstvu Plošnikov gol za tri točke Prekmurje praznovalo združitev z matičnim narodom Je deževal denar ali nejasna prihodnost? Podobnik premočen, mladi sproščeni Elvira Tišler s Cankove Šola je že let, doma je s Cankove in obiskuje tretji letnik Srednje zdravstvene i šole Rakičan NAROČNIK 2 AKTUALNO 23, avgust 2007 7 VESTNIH Komentar V Lendavi počastili dan madžarske državnosti Pomembno V želji spoštovanja različnosti je tekmovati, ne zmagovati za vsako ceno Kako daljnoviden in preroški je bil pogled francoskega športnega delavca in očeta modernih olimpijskih igerPierra de Coubertina, kije že davnega leta 1894, ob ustanovitvi Mednarodnega olimpijskega komiteja, katerega prvi predsednik je bil, povedal, da je na olimpijskih igrah pomembno sodelovati in ne zmagati, smo se lahko ponovno prepričali v letošnjem poletju, ko mednarodno in domačo Športno sceno pretresajo nove afere zaradi uživanja prepovedanih poživil. Doping je uporaba prepovedanih snovi ali postopkov, ki jih prepovedujejo Mednarodni olimpijski komite in nacionalnepro-tidopinške komisije. Prepovedan pa ni samo zato, da zagotavlja enakopravnost pri doseganju tekmovalnih rezultatov, ampak se s kontrolami dopinga zagotavlja tudi varovanje zdravja in življenja športnikov. Kakšno kalvarijo in osebne travme ob tem doživljajo športniki, ki so bili obtoženi ali jim je bilo dokazano, da so si pri športnih dosežkih pomagali s prepovedanimi snovmi, si lahko samo delno predstavljamo, mnogim med njimi se je namreč ob tem čez noč podrl svet slave in drugih koristi, ki so jim jih prinesli naj večji športni dosežki. Boji za zmage na nekaterih mednarodnih Športnih tekmovanjih. podkrepljenih z velikimi finančnimi vložki številnih multinacionalk, povezanih z mednarodnimi športnimi lobiji, ki dobivajo dimenzije pravih gladiatorskih spopadov, nimajo več veliko s športom, kot si ga je predstavljal de Coubertin. Šport je seveda normalno in logično šel po poti razvoja, ki ga je človek opravil v tem obdobju, nedvomno pa je na tej poti zašel v začaran svet dopinga. Vendar pa dobiva boj proti uporabi prepovedanih snovi v športu nove dimenzije. To nam potrjujejo dogodki ob letošnjih aferah zaradi dopinga na francoskem Touru, enem najbolj prestižnih vsakoletnih kolesarskih tekmovanj na svetu, ko je sredi tekmovanja nemška TV-postaja ZDF enostavno prekinila prenose s tekmovanja, nekaj profesionalnih ekip, ki so sodelovale na Touru, pa so lastniki po koncu tekmovanja razpustili, saj so izgubili pokrovitelje. Umik sponzorjev za šport seveda niso prave in dobre rešitve, lahko pa so za vse zelo resno opozorilo, da so potrebne spremembe. V tem smislu bo za nadaljnji razvoj športa in boja proti dopingu pomembna druga polovica letošnjega leta, ko bo posodobitev in krepitev politike boja proti tej pereči problematiki ena prednostnih nalog portugalskega predsedovanja EU na področju športa To daje novo upanje in možnosti vsem tistim športnikom, ki želijo v športu tekmovati na pošten način. Pomurski šport zaenkrat ni bil izpostavljen večjim aferam zaradi dopinga, vendar so tudi številni vrhunski športniki v pokrajini ob Muri izpostavljeni mnogim izzivom, kijih prinaša vrhunski šport, če se omejim le nanj. Vrhunski športnik, ki želi na največja mednarodna tekmovanja, mora zelo trdo trenirati in biti deležen odlične strokovne podpore ter dodatne zdravstvene, fizioterapevtske in prehranske oskrbe. Tu prevladuje v Sloveniji še velika stihija, saj je kakovostne dodatne oskrbe zaenkrat deležna samo majhna skupina najboljših slovenskih športnikov. V vsakem primeru imajo pomurski prostor, športni kolektivi in športniki za svoj razvoj Še številne neizkoriščene možnosti in priložnosti. Usmeritev v nadaljnji razvoj športnega turizma, ki naj bi ga izvajali tudi v Murski Soboti, se mi zato zdi dobro premišljena in pravilna odločitev, ki bi lahko zagotovila tudi možnosti za organiziran razvoj zelo potrebne dopolnilne oziroma dodatne Športne oskrbe. Le-tapa ne bi bila namenjena samo vrhunskim športnikom, ampak tudi vsem tistim, ki se s Športom ukvarjamo rekreativno. Pa veliko športnih užitkov vsem, kise na tak ali drugačen način ukvarjate s športom’ Ob madžarskem državnem prazniku, 20. avgustu, in dnevu svetega Štefana, prvega kralja in ustanovitelja madžarske države, so pripravili osrednjo slovesnost tudi pri padniki madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. Bila je v cerkvi svete Katarine v Lendavi s položitvijo vencev pred kip svetega Štefana in slavnostno sveto mašo, ki jo je daroval sombotelski škof dr. Andras Veres. Slavnostni govornik je bil Joz-sef Kocon, predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, udeležence pa je pozdravil tudi Gabor Hars, parlamentarni poslanec in podpredsednik komisije za mednarodne odnose državnega zbora Madžarske. Jozsef Kocon je poudaril, da so narodnostne skupnosti bogastvo Slovenije, Madžarske in Evrope, saj so most sodelovanja in sožitja, steber demokracije, razumevanja in tolerance. Dejal je, da smo danes priča mešanja kultur in regij na globalni ravni,»... naš prostor pa je lahko zgled uspešnemu uveljavljanju V počastitev madžarske državnosti so na osrednji slovesnosti pomurskih MadžaroV položili vence h kipu svetega Štefana v Lendavi. ■it "k »t da !>o ta »p ’k h, Andrej Brinar, trener in podpredsednik Atletskega kluba Panvlta Murska Sobota www.vestnik.si VESTNIK multikulturnosti«. Poudaril je aktualni trenutek ustanavljanja pokrajin v Sloveniji in se vprašal, kakšna bosta vloga in položaj narodnosti v regiji. Izrazil je željo po miroljubnem sobivanju na osnovi spoštovanja različnosti. Gabor Hars je dejal, da sta si Madžarska in Slovenija v Evropi zaveznici, oktobrsko skupno zasedanje vlad v Lendavi in Monoštru pa pripisal njunemu prizadevanju za hitrejši razvoj narodnosti. Praznovanja v Lendavi se je udeležil t udi direktor vladnega urada za narodnosti v Sloveniji Stanko Baluh. Slovesno* nili s sprejemom ga pripravila velep^L džarske v Sloveniji a. ' kor in predsednik Tvid* ’ džarske samoupravni n;" I skupnosti Jozsef Koc J Zakaj so v Prekmurju stregli bograči gibanico z Gorenjskega? Čeprav je bil kulturni program ob prekmurski slovesnosti v soboškem parku na nivoju, je marsikoga neprijetno presenetilo, da je imela na banketu glavno vlogo pri razdeljevanju bograča in gibanice gorenjska Hiša kulinarike Jezeršek iz Sore pri Medvodah. Zakaj je prišlo do tovrstnega paradoksa, da tradicionalne prekmurske jedi na največji prekmurski proslavi streže nekdo, ki ni iz te regije? Za komentar smo povprašali Janeza Kodilo, predsednika Društva za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot; »To je res žalostno, da ne rečem žaljivo. Najprej pa moram poudariti, da je bil zakonsko postopek čist. Bil je objavljen javni razpis in za najboljšega ponudnika je bila pač izbrana Hiša kulinarike Jezeršek. Mi kot društvo nimamo zakonske pristojnosti, da bi skrbeli za »catering«. Ne vem pa, kaj so delali drugi pomurski ponudniki, da niso uspeli na tem razpisu. Ali smo res tako nesposobni ali pa ne znamo lobirati? In ali res ni bilo možno tudi drugače organizirati zadeve? Tako pa se je pojavila sporna stvar. Hiša kulinarike Jezeršek je tukaj namreč delila prekmursko gibanico brez certifikata, kar je kaznivo. In na kar že dlje časa opozarjamo državo. Namreč, da se na državnih slovesnostih deli necertifi-cirana gibanica, a državni protokol naše pritožbe doslej še ni upošteval. Zato pravim, da je za to, kar se je zgodilo na soboški proslavi, kriva država pa tudi mi Prekmurci, da to dopuščamo. Kajti bodite prepričani, da na podobni proslavi kje na Primorskem, Gorenjskem ali v Ljubljani na javnem razpisu pomurski ponudnik ne bi imel nikakršnih možnosti, da bi bil izbran..To, da neko nedomače podjetje na tvojem terenu na največji proslavi ponuja tvoje tradicionalne jedi, pa je skregano z etiko in kulinariko « Kodila dodaja, da je njihovo društvo tudi ponujalo izdelke blagovne znamke Diši po Prekmurju na petih stojnicah, a le zato, ker jim je tako naročil protokol: ^Poklicali so nas iz občine in nam povedali, da državni protokol želi, da bi mi ponujali naše izdelke A v začetku nam niso želeli plačati niti centa. Ker smo zato ponudbo najprej zavrnili, so na koncu Je pristali, da nam prispevajo sto evrov po stojnici, tako da smo lahko vsaj pokrili stroške za naše ljudi, ki so tam delali.« Tudi na lanski proslavi se je državni protokol držal pravil igre in vse izvajalce na Srečanje porabskih Slovencev Zveza Slovencev na Madžatskem in Državna slovenska samouprava že vrsto let izmenjaje prirejata državno srečanje porabskih Slovencev. Letošnje, sedmo po vrsti, je organizirala v nedeljo na Verici slovenska zveza. Po besedah njene sekretarke Klare Fodor so tovrstna srečanja pomembna zato, da se ljudje, ki so odšli iz teh krajev zaradi zaposlitve ali drugih razlogov, spet najdejo: »Naj tudi oni začutijo, kar Čutimo mi, tako dobro kot slabo.« Srečanja se je udeležilo več kot 600 ljudi, kar je največ do zdaj. Za vas Verica - Ritka ravci so se med drugim odločili zaradi otvoritve prenovljenega kulturnega doma. Projekt je stal 32 milijonov forintov, kar znaša nekaj več kot 130.000 evrov, pridobili pa so jih iz urada predsednika madžarske vlade in iz programa Interekt 3A, v katerem sodelujejo Slovenija, Madžarska in Hrvaška, v obnovljenem objektu so kulturna dvorana, informacijska pisarna z informacijami za turiste, urad župana in zdravniška ordinacija, svoje prostore pa je dobila tudi slovenska manjšinska samouprava. Polegtega so uredili v prenovljenem kulturnem domu tudi spominsko sobo lončarja Karla Donče-ca. Organizatorji srečanja so pripravili pristno kulinarično ponudbo, poskrbeli pa so tudi za dobro razpoloženje s prekmursko glasbeno skupino Plamen. Obmejno druženje je trajalo do poznih večernih ur, mejni prehod Čepinci - Vericaje bil namreč izjemoma odprt do polnoči. Adriana Gašpar, foto: Karel Holec • proslavi izbral na podlagi pa niso bili togi in so na p0^"j,1 " j stali na sodelovanje domači1'1 ' |f(]s» jim povrnili tudi del material'11 ’ pripravo izdelkov. So pa vsi izvajalci za izvedbo pr^'1 osnovi razpisov. IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvu: Irma Benko (direktorica). Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažič Recek, Jože Graj, Majda Horvat, Milan I . ™grafiniai N-venka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št: 53817 20 (naročniška služba), n. c, 538 17 r . . ■ ■ n>i 1 IR 11 Hit leieinuM 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Trimesečna naročnina 16,25 evta (3.894,15 sit), letna naročnina 65,00 evra (15,576,60 sit), letna Wisuku ~ sMMko s m: |,,J | naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 48,10 evra (11.526,68sit), Izvod v kotportail 1,20 evra (310 sit), celoletna naročnina za Internetno Izdajo 52 evra (12.461,28) Transakcijski raču’ h naročnino , u Raiffe ■ * Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno uvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. etena Za-kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23.12.1998, št 89, in ° ». LL 1 . u- u..»11, M Uanm- d narnrinKkfl durha« oelAsi.mtnik^D inf.SL liM-23. avgust 2007 AKTUALNO 3 Predsedniške volitve Komentar Začetek prve etape Turizem v zanki Enajst ^c/idatov 'tyza podporo ('J^^raviiazapredse-? eblitve, ki bodo 2 1. dat,, ', aP°vedani kandi-^irajn potrebne ? “Pravnih enotah, opol«/.t 26' ^P^mbra , '° se i2teče rok za im.l. .k,,,d|da’“r Pri df’ kitati nameravajo kan-i,zt podP°ro volivcev, mo-.....^'Mnunisooo glasov ' nim' kandidirajo s Podpo pa zadostuje Krt ,rt 11 poslan- Na m ur uPravni enoti so ,„. ‘ 1 1 da je do sedaj ob-1 . izpolnilo ok-Omenjeni obra-hcd, inieznik lahko izpolni 'iit., organom, kjer Nth'da?’’1' w “atupre-02 njegovemu ' Stroški kampanje Presevor iC'VaSil-L "nekateri r, 'kr ‘G h e Pr“ožujejo g’1'o*' lzsvjnt nJ^'Ui bi ,. " ned njimi , ''t/ ’’ir n^vu na dvo-V'Kv Povedal eden L /4hki. bi imeli dn. k ' tako od grad- kot 2000 prašičev bene kot veterinarske inšpekcije. Med vaščani krožijo listi za zbiranje podpisov, in sicer za omejeno število prašičev v vasi, in da bi to rejo nadzorovale različne inšpekcijske službe, da ne bi bilo večjih vplivov na okolje, ne v sedanjosti in ne prihodnosti. Hlev, kjer naj bi Gjerkeševi v prihodnje redili 2000 prašičev, je približno 200 metrov od njihove domačije. Nekateri v vasi so bili mnenja, da lastniki nimajo ustrezne dokumentacije za tovrstno rejo. Neimenovana oseba je dejala, da so Gjerkeševi dejali, da imajo za hleve, v katerih bodo redili prašiče, vse urejene papirje z različnih služb. Alenka Maroša, inšpektorica za okolje v beltinski občini, nam je povedala za anonimno pismo, ki ga je prejela od anonimnih piscev, ki se pritožujejo zaradi smradu, ki se bo pojavil, če bodo Gjerkeševi v hlev naselili tolikšno število živali. Marsikdo trdi, da imajo Gjerkeševi v hlevu že 600 prašičev. Ker gre za anonimno pismo, Maroševa ni vedela povedati, kdo naj bi ga poslal, ali nejevoljni sosedje, ki naj bi za sosede dobili 2000 štirinožcev, kak posameznik ali skupnost krajanov. Po inšpekcijskem nadzoru je pismo predala ministrstvu za okolje in prostor ter inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Z Veterinarske uprave Republike Slovenije so nam sporočili, da je uradni veterinar že pregledal in ugotavljal dejstva v skladu s svojimi pristojnostmi, določenimi v Zakonu o zaščiti živali ( ZZViv-UPB2, Ur. 1, RS št. 43/ 2007) in Zakonu o veterinarskih merilih skladnosti (Ur, 1. RS št: 93/05). Še zlasti je ugotavljal skladnost reje z določili Pravilnika o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (Ur. 1. RS št. 41/2003 in 117/ 2004). Pri tem so bile ugotovljene določene nepravilnosti, za odpravo katerih je bila rejcu vročena odločba z roki za odpravo le-teh. Torej so Gjerkeševi brez dovoljenja. Odpravili smo se v Lipo, kjer smo pokramljali z vaščani, tudi s tistimi, ki živijo v neposredni bližini hlevov. Vsi želijo biti nei menovani. Strah jih je, negodujejo in bili so gostobesedni, čeprav nočejo Gjerkeševim, kot so dejali na začetku, nič slabega. Vaščani vedo, da so delavni na tako veliki kmetiji in da od nje živijo. Izvedeli smo: »Nočemo inšpekcij, groženj, sporov. Vemo, da je Lipa kmetijska vas, toda zasmrdeti nočemo! Če veljajo dovoljenja za vse, potem naj veljajo tudi za njih. Že sedaj je okoli teh prašičjih kmetij vse polno muh in podgan, ker tudi razmere niso urejene! Ce bodo tolikšno število prašičev res pripeljali, bo to imelo za našo vas dolgoročne posledice. Bil je že primer, da bi mladi par gradil v Lipi hišo, vendar se zaradi neprijetnega vonja iz svinjskih hlevov ni odločil za življenje v kraju. Lipa bo potem vas prašičev, ampak brez ljudi, ker življenje v njej ne bo mogoče. Družina v bližini hlevov razmišlja, da bi se izselila iz vasi in bi hišo prodala, toda kdo bo kupil že razvrednoteno parcelo s hišo.« Povedali so nam, da se Gjerkeševi nočejo pogovarjati o hlevih. Pred dvema dnevoma je morala po naših informacijah zaradi konfliktov med sosedi in Gjerkeševimi posredovati policija, ker je prihajalo do groženj. Zaradi tega so ljudje, ki so dali izjave, hoteli ostati anonimni, češ da nočejo incidentov, ker naj bi bili Gjerkeševi do sosedov žaljivi in agresivni. Predsednik krajevne skupnosti Lipa Jože Ferčak pa je povedal, da so prejeli na Krajevno skupnost Lipa od krajevne iniciative poročilo glede Gjerkeše-vih hlevov, vendar po zakonu nimajo drugih možnosti kot to, da so zadevo predali Občini Beltinci, kjer bodo o njej govorili na občinski seji. Bojan Zadravec TEMPIRANO Prof. Daniel Vrbovšek (Limnos): »Z melioracijskimi jarki se je naredilo veliko Škode. Prevec živimo od danes na jutri, zato predlagamo kmetijskemu ministrstvu, kjer pa imajo na srečo čedalje več posluha, da bi v kmetijstvu v prihodnje ravnali tako, da bi se okolje dolgoročno zaščitilo. Državne institucije, ki bi morale skrbeti za nas m našo varnost, bi morale plačati posege, s katerimi bi zagotovili zadrževanje vode v sušnem obdobju in normalen pretok. Če so v jarku rastline, ima voda tudi samočistilno sposobnost.« Iztok Jarc, kmetijski minister: »Poudariti moramo, da so cene kmetijskih pridelkov in hrane v Sloveniji petnajst let padale Tudi po vstopu Slovenije v Evropsko unijo so še vedno padale in šele letos se je trend obrnil Razlog je gotovo v tem, da ni več tržnih presežkov žit. Nova energetska politika v Evropi in tudi Ameriki je te presežke preusmerila v predelavo v bioetanol in biodizel, s čimer se je zanimanje za te surovine povečalo in prišlo je do konkurence v pridelavi hrane, kar ima za posledico zviševanje cen. Svoje so k temu prispevale še vremenske razmere v zadnjem obdobju, saj je suša v glavnih pridelovalkah žit zmanjšala pridelek. Kako rešiti ta problem? Mislim, da bo treba na evropski ravni preveriti osnove sedanje energetske politike in tekmovanje med pridelavo hrane in energetiko. Eden od ukrepov je. da se čim prej znebimo obvezne prahe, ker je po mojem nepotrebna« Mag. Metka Sve-tec Šooš, vodja HRM in splošne službe: »Širitev obsega dela in tehnološke posodobitve procesov zahtevajo tudi dodatne strokovnjake, za katere imamo vedno odprta vrata. Objav ljen imamo razpis za kadrovske štipendije za študij strojništva, gradbeništva, ter računalništva in informatike « Branko Kaučič z Ivanjševskcga Vrha: »Objekta nismo imeli zavarovanega, zaradi trgatve, ki se približuje, pa se sanacije poslopja ne bomo lotili letos. Bo pač morala počakati do pomladi Ne glede na vse se moram zahvaliti gasilcem, ki so vložili veliko truda, da so nam rešili hišo Vse je bilo suho in je gorelo kot slama, zato so morali dodatno dovažati vodo iz doline, dežurali pa so kar do štirih zjutraj, saj je bila ves čas nevarnost, da bo kaj ponovno zagorelo.« Mag. Anton Ba-lažek, župan lendavske občine: »Ne bom gledal v zobe tistemu, ki tu vlaga, ampak dejstvo je, da smo imeli kar nekaj negativnih izkušenj s tujci. Zato si želim, da bi se krepil lasten podjetniški sektor, ki pa ne more biti le lendavski ali lokalni, ampak slovenski, in ki ima empatijo do tega okolja, torej da to niso ljudje, ki pridejo, poberejo trenutno korist in odidejo. Vprašanje pa je, iz katerih sektorjev naj prihajajo. V razvojni program smo zapisali, da gremo v smeri razvoja turizma in storitvenih dejavnosti, ki imajo prihodnost in so pomembni ne le za razvoj lendavske občine, ampak Pomurja, toda zaradi številnih delovnih mest moramo ohraniti tudi industrijo, ki je okolju prijazna.« ________LOKALNA SCENA________23. avgust 2007- VESTNIH Slavnostna akademija ob 11. prazniku Občine Beltinci »Ne glede na strankarstvo delovati v korist občine« V spomin na 17. avgust 1919, ko je bila v Beltincih ljudska razglasitev osvoboditve Prekmurja in njegova izročitev jugoslovanski civilni upravi, praznuje beltinska občina svoj praznik. Priključitev Prekmurja Sloveniji avgusta 1919 je bila za Slovence državotvorno dejanje najvišjega nacionalnega pomena. Brez narodnega ponosa prekmurskih Slovencev in brez trdoživosti njihovega upora zoper potujčevanje si je težko predstavljati današnje stanje, ko je slovenski narod združen v samostojni slovenski državi. V ra namen se v občini Beltinci že ves mesec vrstijo Številne prireditve in srečanja Vrhunec dogajanja je bila sobotna slavnostna akademija ob 11. občinskem prazniku s podelitvijo občinskih priznanj in plaket. V beltinski kulturni dvorani so se zbrali številni ugledni gostje, med drugim poslanec državnega zbora Mitja Slavinec, državni svetnik Marjan Maučec, načelnik Upravne enote Murska Sobota Geza Farkaš, župani sosednjih občin, cerkveni dostojanstveniki in drugi. V priložnostnem kulturnem programu so nastopili recitatorji in Mlada beltinska banda Slavnostni govor je imel župan Občine Beltinci Milan Kerman, ki uvodoma poudaril, da »so Beltinci pred 88 leti odigrali odločilno vlogo, da smo zopet prišli pod okrilje Slovenije, kamor so si Prekmurci vedno želeli in tudi neprestano zahtevali. Vsem so pokazali, da so tukaj zavedni Slovenci, ki sodijo k matični domovini Sloveniji. Zahtevali so izkl jučno spoštovanje samoodločbe narodov, kot je to dovoljevala Wilsonova deklaracija, to pa pomeni priključitev matičnemu narodu.« V svojem govoru pa se je dotaknil tudi nekaj velikih projektov in odločitev, ki jih čakajo. »Jeseni bodo predsedniške volitve in že naslednje leto odločitev o mogoče sedaj največjem projektu, to je razdelitvi Slovenije na pokrajine. Ustrezna ureditev bo morala biti sad široke podpore. V tem času imamo še vedno težave z vse večjim pritiskom tranzitnih tovornih vozil na naše ceste, predvsem skozi Beltince. Verjamemo, da bo tudi tega konec v letu 2008, ko bo zgrajen še ta krak avtoceste, ki bo obšel Beltince. S tem se bo gotovo izboljšala prometna varnost. Verjamemo, da bodo prišli v našo pokrajino novi investitorji in s tem dodaten kapital, potreben za nadaljnji razvoj. Enotnost, ki smo jo pokazali ob osamosvojitvi Slovenije in priključitvi Premestitve v Katoliški škofiji Murska Sobota v Največ sprememb v Soboti in Turnih Mesec dni pred začetkom novega pastoralnega leta Katoliška cerkev na Slovenskem objavi vse spremembe in migracije svojih duhovnikov in kaplanov. To je čas, ko se preselijo na nove župnije ali se jim dodelijo nove funkcije, ter čas, da se pripravijo na začetek svojega delovanja v novem okolju, V Katoliški škofiji Murska Sobota se je letos zgodilo osem premestitev, največ v župniji Turnišče In v stolni župniji sv. Nikolaja v Murski Soboti. Župan Milan Kerman (desno) z občinskimi nagrajenci: ravnateljico Vrtca Beltinci Šomen, podjetnikom Martinom Forjanom iz Melinec, ljudsko pevko Katico TkaleC' Večernic in zdravnikom Nikolajem Szepessyjem. 1 javnosti odprt Temu muzeju je brezplačno podaril neprecenljivo zbi ■' skih in lekarniških instrumentov ter ol Prekmurja k matičnemu narodu, potrjuje, da samo s skupnimi močmi lahko dosežemo cilj, ki je Zastavljen. Zato bi morali delovati v korist občine ne glede na pripadnost takšni ali drugačni opciji, kajti projekti zahtevajo sodelovanje in dogovarjanje vseh,« je poudaril Milan Kerman, Po sklepu občinskega sveta je letošnji prejemnik plakete Občine Beltinci Nikolaj Szepessy, dr. med., spec, anesteziolog. Izhaja iz znane beltinske lekarniške družine, po uspešno končanem študiju medicine leta 1974 v Zagrebu pa je specializacijo anestezije uveljavljal na kliniki v Švici. »Kot pravi patriot se vrne domov in kot predsednik prevzame dirigentsko palico v svoji krajevni skupnosti. Vse od leta 1976 si po svojih najboljših močeh prizadeva za ohranitev gradu v Beltincih. Kot dedič nosilcev kulturne tradicije v Beltincih je bil ves čas aktiven v kulturno-umetniškem društvu. Brez njegove pomoči ne mine prav noben folklorni festival. Njegovo delovanje je usmerjeno v raziskovanje in ohranjanje kulturne dediščine naših krajev. Posledica tega je tudi ideja o muzeju zdravstva in lekarništva v gradu, ki je bil letos z velikim odobravanjem Robert Brest, kaplan v stolni župniji sv. Nikolaja v Murski Soboti, je bil imenovan za župnika župnije Turnišče, na njegovo mesto pa je imenovan novomašnik Boris Tibaut. Ivan Kranjec, župnik župnije Turnišče, je bil imenovan za župnika župnije Kuzma, saj dosedanji župnik Rudolf Ficko odhaja v pokoj. Goran Kuhar, kaplan župnije Turnišče, je bil imenovan za župnijskega upravitelja župnije Grad, Štefan Kuhar, župnik župnije Grad, pa za duhovnega pomočnika v župniji Cankova. Novomašnik Simon Slana je bil imenovan za ka- t med drugim zapisano v obrazložitvi. Občinska priznanja pa so dobili ^rieC, tč1 ob 60-letnici delovanja za strokovno e varjanje spodbudnega, zdravega in Mi okolja, kjer je vsak otrok opažen in pa sledijo razvoju in novim smerniC-J ^j, M mijo k višji kakovosti, podjetje Klin01 ■ / j Melinec kot hitro rastoče in djetje, ki se ukvarja s proizvodnjo -o ' štrukelj in njihovih delov, s krovsltntl I stavljanjem ostrešij, ponaša pa se n- ’ • I sodelovanrem s KS Melinci, in Ij**^ 1 l|(' | sodelovanjem s KS Melinci, in Večernice Beltinci za dske pesmi in kulinarike, ki JO P ' |1Itn^ ohranjajo zanamcem. Čeprav se je mi že srečala z abrahamom, so še srcu m dust, hkrati pa pripravljen |il(». različnimi društvi in organizacijam*v * domačega kraja in občine. plana v župniji ČrenšoVci, hln« ^^jjiio župniji Turnišče, novomašnik AM bil imenovana za kaplana v župn*l''' na Msgr. dr. Marjan Turnšek, mursk'1* Katoliški cerkvi, pravi, da je dobr<*> *^0 j in kaplan vsaj kak mesec preživ* ‘ da ima čas, da se privadi novemu z1 . ^,1 *' j stu in okolju, preden začne opf3^1'' ‘ m iBI V spomin Ivanu Ob praznovanju praznika občin® ■ 7/ ( nedeljo pripravili slovesnost rkvi je najprej potekala maša zaa -T1 stitev 88. obletnice združitve ' matičnim narodom. Nato je bila ' jeta" meniku Ivanu Jeriču, katerem** 0' dišču Dokležovja postavili ilcP^'^'^p. zgodovinski pomen narodnega111 .^1* Maistrovega borca in generalni ** rje. Rojak Ivan Jerič je veliko rje danes spada k Sloveniji- njegovim doprsnim kipom poloz ‘^u^' , sveči župan Občine Beltinci Mi*3, gDriS•' •’ dnik Krajevne skupnosti dske pevke iz Dokležovja pa Prekmurci iz leta 1919, katero i J Brunec. J.Ž. vestnik-23. avgust 2007 LOKALNA SCENA 5 ^oremediacijska učna pot Mala Krka Potočni raki jim bodo hvaležni ^anjševcih so odprli prvo šolsko učno pot, lahko na praktičnih primerih ogledate objekte in posege na vodotoku ■lb/kt lralnostno upra-)( z vodami na zavaro-Slovenije in ; v o!rviru Pobude 4? INTERREG IIIA -W. ?ro8ram Slovenija -jefu nih projektov, ki » načine, kako lizing približali l",.],.11’ P0,!i«u>bnib novosti na Itzmškem 11 uvedba sp remi1 n jen c zakonodaje, Pui,,. ImarRlu-gu ližinga uveljavila pozitivne spremembe < pred " N'^ioMiza iizitigojmalca pri nakupu ’’hi. * u» in novih nepremičnin. ki so /' n“l>W k,,, djiu, 'J,n* ’'’"hWH-k litmnCncga lizinga je ndin ' 111 r osnovno željo posameznika |«> I'Zhoj '''l'1 '’’“teiialnih dobim. Zakonodajalce Hil ■ ’**’c l,reia biko, da liziiigojcrnalec z ”1«K ■ belili ' ' ......... do lizingodajaka poslane h,, |(.J ' 'bnelalinam irenja. Ključne spremembe lit,, । ’ ’'b* ■ .»• kV.o dodamo pocenile izvedbo '' 1,1 K priliest'1 Pravilnik izvajanju 1 1 A lil im začel veljali s I. januarjem ’'■""Uhi' ‘'''jpnmembncj',« novost je, da l>ln 1’° lem pravilniku lahko obračuna ii Khvnieo, če jasno razmeji glavnico Mo,, ’4 'e Zil to ne odloči, pa sc lahko posel '*i»l(l । 1,11uvedba te spremembe, k.«' ol ।1'1' ’ 1 >1 n ra i h i! ta n a gl a vi i i c< > it 11 ib' vsi i,. K.tiij 1,1 prednost novega pravilnika I ”> vodj,i ponovne enote, I renK'mhc, ki jib |>rimiša nova zakonodaja, j>a prinašajo še dodat ne koristi za stranke,ki se poslužujejo linaričncga lizinga, • Ker je i udi leto 2007 začel v zmagovitem Slogu. V prvem trimesečju je med >x lizinškimi družbami na slovenskem irgu vedno nniusjicšncjsi s skoraj JO odstotnim tržnim deležem, pri čeitter na področju lizmga nepremičnin dosegajo več kot 5(1 odstotni tržni delci la rezuital kaže na velik uvjii h družbe glede na velikost uga m močno I'.onkurenco. • Kr i'je prt njih način pridobitve hzinga enostaven in hiter, kot poudarja Aleš Kuhar llvpo U'usingu s ]><>n> pravne službe za stranko preverimo zemljiškoknjižno stanje nepremičnine m s lem zmanjšamo tveganje nakupa pravim § spornih nepreiničtiin. Cus odobriive in izpeljave hzinga je pri nas kratek, privlačna pa je tudi maksimalna doba financ matija, L i je lahko tudi do 30 Ivi. Smo izjem im Hckdbilrii pri presoji bonitetne sposobnosti stranke in ji lahko odobrimo tudi ti Hanciranic do ‘Zli % vrednosti predmeta nakupu (izjemoma lahko tudi več). Pri fizičnih osebah se poleg plače lahko upoštevajo tudi dragi prihodki kol na primer najemnina pri oddanih stanovanjih, prihodki iz avtorskih in dr ugi h pogodb. Pri I iiumcira nju oseb n ih v< o i I pri I lypo l.easingu posel zaključimo venem dnevu« • Ker je izvedba posla varna, saj fiiunčm lizing sodi pod zakon o pol rošniških posojili h, na kar kaže podatek, da I lypo l.easingu zaupa že več kot 20.000 strank v Sloveniji (tako jmivnih kot fizičnih oseb), • Kit je Hypo L.easing del mednarodne finančne skupine Hypo Group Alpe Adria in univerzalna hiša, osredotočena na dolgoročno financiranje osnovnih sredstev tako na področju nepremičnin kot premičnin. V lelošnjem letu so poleg že obstoječih lizinških poslovalnic v Ljubljani, Maribora, Murski bohoti, Celju, Velenju, Kranju, Kopin, Novi Corici in Novem mestu odprli že deseto, na Ptuju. Svojo lilozoGjo dobrega poslovanja nadaljujejo tudi v lem letu s ciljem, da svoj polozai na lrgu obdržijo in še okrepijo, delovno energijo pa usmerjajo tudi v razvoj nakupovalnih centrov pod blagovno znamko Qlandia, v kateri vidijo močno tržno nišo. Aleš, Zdravko in Uroš Ravnikar so najbolj zaslužni, da je družinsko podjetje ZR Grafika iz Gornje Radgone na največjem grafičnem sejmu Fespa 2007 prejelo priznanje za grafično obdelavo dostavnega vozila. liji, sta tu še starejši sin Aleš, ki je končal višjo komercialno šolo, in mlajši Uroš, ki je diplomirani inženir grafične tehnologije, ter še en delavec Z vstopom Slovenije v Evropsko skupnost so se podjetju odprle velike možnosti za poslovanje v širšem prostoru, Še največ poslovnih partnerjev pa imajo iz sosednje Avstrije. Podjetje dobro posluje in ima zavidljivo rast, ima pa tudi dobro strojno opremo, ki pa bi lahko bila, tako Aleš, še boljša. Toda oprema ni vse, ugotavlja Uroš, Pri končni podobi izdelka sta zelo pomembna natančnost in občutek, da pri nanašanju le- pilnih trakov ne pride do zamikov, ki bi popačili končno podobo, paziti pa je potrebno tudi na to, da pri nanašanju ne nastanejo zračni mehurčki. Za to pa so potrebne ročne spretnosti in kakor pavi Uroš, predvsem »delo z glavo«. Uroš, Aleš in Zdravko Ravnikar so zadovoljni, da so ob prejetem priznanju dobili številne Čestitke poslovnih partnerjev pa tudi občanov, osebno pa jim to pomeni spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo v podjetju, ki bo, tako vsaj upajo, Še raslo tako po obsegu poslovanja kot ugledu. Majda Horvat Integral v primorske roke Ivo Bubnič prihaja v Lendavo Novi prevoznik pod budnim očesom domačih N Pluj Murska Sobota Celje Velenje Kranj Koper Hova Gorica Novr. mesto ’EasINg Ala Krdvat vtidju/sidnrne raulc. Hypo r Muntf -K^l nulrbtti se r wfiwo tsksns'1 ne o, voj ih/ sltn't/i čem ; ‘b Amfrnan* ondi se riw« i« : rjo i>i>ltrbm> hit^vnituhiih. hittitkwmi ib‘ hi ittišiiH rcUno bolj -dh/rmita /irniilhuii ptmihlih httvt m Hfihovhn ptuirihuu šr huh pAhiyuii'iu- .buritw. S lipri'Uihinhtftui i/ikiiuiniiiic li.-iu^ Inku b' linij pi’itbibivu na re/jiii?.,. hypo' iwirtg(&)hypo.$l, www.ttypo alpe-adua.si <9 Hypo Group ALPE ADRIA Lendavsko podjetje Integral ni več član skupine Viator & Vektor, ampak ima novega lastnika, to pa je primorski podjetnik Ivo Bubnič oziroma njegovo podjetje Naftni derivati. Po naših virih se bo novi lastnik te dni oglasil v Lendavi, delavci pa , upajo, da jim bo povedal, kaj 'jih čaka oziroma kakšna bo prihodnost podjetja ter usoda delovnih mest, V podjetju imajo namreč ob osnovni transportni dejavnosti, kije pritegnila kupca, še mehanično delavnice s servisno dejavnostjo in opravljajo tehnične preglede. Viator & Vektor je prodajo dveh hčerinskih družb TIB Ilirska Bistrica in Integral Lendava napovedal pred štirimi mesci, uradno zaradi umika s področja prevoza naftnih derivatov, neuradno pa zaradi negotovosti opravljanja storitev za Petrol. Kljub podpisani pogodbi kupec Ivo Bubnič do pred kratkim ni uspel zagotoviti kupnine, vodstvo lendavskega podjetja pa se je tudi samo začelo ozirati po morebitnih strateških partnerjih. Devetega avgusta pa je V&V na svoji spletni strani objavil vest o prodaji obeh hčerinskih družb, hkrati pa sporočil, da je kupil kočevsko podjetje 1TAS-PTI, ki se ukvarja s proizvodnjo prikolic, polprikolic in nadgradenj tovornih vozil, ter povečal lastniški delež v družbi Sistemska tehnika, d. o. o. Direktorica lendavskega Integrala Cecilija Samu ob zamenjavi lastnika pravi le to, da je novi dobil podjetje »... v zelo dobri kondiciji, urejeno in z dobro kadrovsko sestavo«, osebno pa razmišlja 0 upokojitvi. Prihod novega prevoznika v regijo s pozornostjo spremljajo tudi domači prevozniki naftnih derivatov, ki pa se zaradi že sklenjenih pogodb s Petrolom'zaenkrat ne čutijo ogrožene. Kako bo v prihodnje, si ne upajo napovedati, vedo pa, da je Integral za Petrol opravil kvečjemu dvajset odstotkov prometa. Majda Horvat 8 (IZ)BRANO 23. avgust 2007--VESTNK Barometer Pomurje dobilo še dva zlata maturanta Saša in Anja uspela s pritožbo Ljutomerska gimnazija se je okitila s stoodstotnim uspehom spomladanske mature Andrej Kočič, predsednik Triglavove uprave, je izdal izredno odpoved delovnega razmerja direktorju soboške območne enote. Toda iz dobro obveščenih virov je prišla informacija, da naj bi odredil še eno revizijo poslovanja v soboški enoti, ki naj bi se začela v teh dneh. Saša Kajdič je zlati maturant ljutomerske gimnazije. Srednješolci so po navadi veseli, če uspešno opravijo maturo, so pa tudi taki, ki jim je višina doseženih točk zelo pomembna. Še posebej, če jim ena točka manjka do naziva zlati maturant ali če je določena višina točk pogoj za sprejem na fakulteto. Slednje ni bilo nujno pri Ani in Sašu, saj sta imela oba zadostno število točk za sprejem na študij medicine oziroma biologije in kemije. Zaradi premajhnega števila točk sta se pritožila zato, ker sta hotela biti zlata maturanta, saj sta bila odlična tudi vsa štiri leta srednje šole. Gimnazija Murska Sobota ima torej letos tri in ne dva zlata maturanta (kar pet maturantov je doseglo 29 točk, toda s pritožbo je uspela Je ena dijakinja), Gimnazija Frana Miklošiča pa kar osem namesto sedem zlatih maturantov. Anja Trajber iz Murske Sobote in iz Gimnazije Murska Sobota priznava, da je bila vesela in navdušena že nad prvotnim rezultatom mature in 29 točkami. Najprej sploh ni razmišljala o pritožbi, potem pa jo je k temu spodbudila ravnateljica Regina Cipot Anja je bila namreč ena najboljših matamatičark, vsa štiri leta z odličnim uspehom, zato je bil sumljiv rezultat prav pri matematiki. Zato jo je k pritožbi n aj- bolj prigovarjal tudi profesor matematike. Ugovor je dodatni strošek za vso družino, saj je treba potovati v Ljubljano in ugovor plačati v višini 24 evrov - če je pritožba utemeljena, dobijo ta znesek povrnjen. In res so po natančnem pregledu uspeli najti manjkajoče točke. »V Ljubljani na republiškem izpitnem centru lahko dobiš kopijo svoje naloge in točkovnik, za vsako točko imaš utemeljeno, za katero zadevo jo dobiš. In jaz sem imela napisano konkretno enačbo za dve točki, ki pa so jo verjetno spregledali, saj je sploh niso upoštevali,« je povedala Anja Trajber, ki je torej dokazala izpitni komisiji, da je zmotljiva in da je samozaupanje dijakov nadvse pomembno. Vpisala se je na medicinsko fakulteto, saj ji je že prejšnje število točk zadostovalo za vpis. Saša Kajdič iz Ljutomera je bil prav tako vsa leta odličen, na maturi pa je prav tako dosegel 29 točk. Za pritožbo se je odločil zato, ker mu je pri slovenščini manjkal le en odstotek do višje ocene ... in so mu rekli, predvsem ravnatelj Zvonko Kustec, da bi bilo dobro, če bi se pritožil. »Rekel mi je, naj poskusim, da mi ne bo nikoli žal, izgubiti pa tako nimam nič. Poskusili smo in uspeli. V Ljubljano je šel z mano Miran Puconja, po dveh dneh moraš dati utemeljeno pritožbo na vsako nalogo, za da so naredili kaj na« so točke sešteli prav, v« ! bila velika odstopanja njevalcev. Na primer pn je en sklop prvi oceni s P točkami, drugi pa z n*- ■ ( slovnici sem dobil na P' tri pravilne odgovore K ■ ki,« je pripovedoval j|tf hvaležen prof. Puconjt, se je ves čas šolanja d0' j mel in je hd ttnli t^^ pravljen pomagati biologije in kemije v J bila logična posledic- "F dolgoletnega zanimanja voslovje. R f^cet Bernarda & Prejeli smo Župan občine Šalovci brez vzroka grdo ozmerjal dopustnih tel Ir ni šol d iii b ml b: id ib lUt ‘■oj Daniel Grabar dr. med., strokovni direktor soboške bolnišnice, se je ob pritožbi bolnika, zaradi neprijaznega in arogantnega sprejema izgovoril na ravnanje v skladu s predpisi. Dopustovali smo v Šalovcih, in ker smo hoteli v soboto, 11. 08. 2007, zvečer obiskati bar Marjanca, nas je pot zanesla mimo občinske stavbe. Ko smo šli mimo glavnih vrat, nas je prijazen gospod, ki je stal v preddverju, povabil na pijačo, čeprav nas ni poznal. Povabilu se nismo odzvali, ampak se lepo zahvalili in šli v Marjanco. Ko pa smo se vračali, nas je ta isti gospod, za katerega seje potem izkazalo, daje to Dejan Horvat, duhovnik iz vasi Markovci', spet povabil notri. Povabilo smo sedaj prijazno sprejeli. V pogovoru z nekaterimi občani, ki so bili tam, smo se predstavili, nekateri od nas smo tukaj celo odraščali oziroma bili rojeni. V roke smo vzeli kozarce in hoteli nazdraviti, v tem trenutku pa se je pojavil moški in enemu od nas rekel: 'Koji si ti kurac, ven barabe umazane, imate dve minuti časa, da izginete iz tega prostora. "Potem je našemu stricu, rojenemu Šalovčanu, dal roko in rekel: "Jaz sem župan, ti pa navaden drek. 'Ko smo navzoče občane vprašali, ali je to res vaš župan, nas je začel še bolj zmerjati in vpiti: 'Ven, barabe, dreki umazani, kurci, lopovi, izginite, da vas ne vidim. ~ To nas je zelo šokiralo, takoj smo zapustili prostor, saj se nismo hoteli prerekati s človekom takega kova - županom. Odšli smo v gostišče Pii Rudiju, kjer smo se po šoku,ohladili in se čez pol ure odpravili proti domu, zunaj pa nas je čakalo presenečenje - policija. Seveda jih je poklical g. župan. Policisti so nas vprašali, kaj se je dogajalo, in seveda smo jim razložili. Bili so zelo prijazni in po takem šoku z županom so bili pravi balzam za razrvane živce. Hvala jim. Smo pa zelo razočarani nad obnašanjem g. župana. Županu priporočamo, naj si kupi knjigo o bontonu ali pa naj se pride učit bontona k županom naših občin. Vendar mi se bomo tja še vračali, ne zaradi župana, ampak zaradi lepot tega kraja, zaradi srčnosti domačinov, ki jim želi- mo vse najboljše, । boljšega oz. bolj k...' pana, ki si ga tudi^ Eržika Valant - 1 v Šalovcih, sedaj st Bledu: Emil ’ joč' Šalovcih, sedaj 3 BOh*' # Vesna H1^ J Vanja Primož Bernik, $ ® Bohinju; Vilko Va a ' sen, Avstrija; AnŠe _ 4 Umhause"’ Slavko Režonja je dobil večinsko podporo sveta šole Dvojezične srednje šole v Lendavi, tako čaka le še na soglasje ministra. Aleksander Abraham, župan Šalovec, si nikakor ne more šteti v Čast, kako se je obnašal do skupine turistov, in to še toliko bolj, ker gre za šalovske rojake. Četudi bi storili kaj narobe, si tako nizkotnega in žaljivega obnašanja niso zaslužili. Glede na storjeno ne bi bilo nič narobe, če župan premisli, ali je dorasel funkciji, ki jo opravlja. A, že spet ste tu! Kot pacient sem dne 20.2. 2007 sprejet v murskosoboško bolnišnico zaradi vnetja slinavke. Omenjena bolezen me spremlja že 25 let in sem bil zaradi nje približno 18-krat hospitaliziran. Ko meje 20. 2. 2007 dežurni zdravnik sprejel na oddelek, sem osebje na oddelku prosil, ali me lahko namestijo v sobo zdravnice, ki me je že večkrat zdravila in sem bil z njenim potekom zdravljenja in odnosom do pacientov zelo zadovoljen. Vse lepo in prav, ko pa pride dne 21. 2. 2007 na vizito zdravnik, ki meje prejšnji dan sprejel, pa vpraša: »Kaj pa ta tu?« Sestre so mu povedale, da sem v zdravničini sobi na lastno željo. Temu zdravniku to ni bilo prav, saj so me že naslednji dan, 23- 2. 2007, odpustili, čeprav sem imel neznosne bolečine pa tudi infuzij, ki . jih zmeraj dobivam, ni bilo v tolikšni količini in tako različnih kot pri prejšnjih hospitalizacijah. Kljub nečloveškim bolečinam sem poklicat zasebno ordinacijo dr. Domanovičeve in se naročil na UZ, čeprav so mi slednjega opravili tudi v bolnici, vendar je UZ v bolnici dr. Kelemen opravil v minuti, izvide pa prepisal iz leta 2005- Dne 28. 2. 2007 opravim UZpri dr. Domanovicevi, ki ugotovi, da imam hujšo obliko premičnega pankreatitisa. Z nevzdržnimi bolečinami in novim izvidom UZse28. 2.2007 vrnem na pregled v bolnišnico Murska Sobota, kjer me isti zdravnik, ki meje sprejel 20. 2.2007, pošlje v laboratorij in pove, naj se vrnem jutri z izvidi. Naslednji dan, 1.3. 2007, me dežurna zdravnica na podlagi svežih izvidov takoj sprejme na oddelek. Tokrat so mi na oddelku med hospitalizacijo opravili vse preiskave in me 13. 3- 2007 odpeljali v bolnišnico Maribor. Tam sem ostal približno dva tedna in po ponovnih preiskavah v Mariboru me odpustijo domov in naročijo na operacijo. 10. 4. 2007 sem bil v Mariboru ponovno sprejet, kjer sem bil operiran in 28. 4. 2007 odpuščen domov. Po vseh mojih težavah me zanima naslednje: Kako lahko zdravnik, kije podpisnik zdravniškega kodeksa, odpusti pacienta z neznosnimi bolečinami? A je možno, da zdravnik iz osebne zamere vseh pacientov ne obravnava enako? Zakaj me zdravnik 28. 2. 2007 ni sprejel takoj, ampak meje napotil na preiskave, zdravnica pa me je naslednji dan takoj sprejela? Zakaj so mi obsežne preiskave opravili v bolnici v Murski Soboti šele, ko sem bil sprejet drugič? Zakaj nekateri zdravniki v Murski Soboti paciente obravnavajo drugače kot v Mariboru? A je mogoče zdravnik v bolnici plačan tudi po tem, koliko pacientov ima hospitaliziranih v »svojih« sobah? Z vsemi omenjenimi težavami sem po končanem zdravljenju seznanil tudi predstojnika murskosoboške bolnišnice g. Grabarja, odgovor katerega pa je bil, daje bilo vse ojtravljeno po predpisih. Na koncu mojih težav bi se rad izrecno zahvalil preostalemu medicinskemu osebju v bolnici Murska Sobota (medicinske sestre, tehniki ...). Po mojem laičnem prepričanju nekatere medicinske sestre zadeve bolje obvladajo kot nekateri zdravniki, čeprav slednji iz davkoplačevalske vreče poberejo veliko več denarja. Ali bomo srčni bolniki v zlati dobi republike Slc** nije umirali na obroke, ker to določajo predpi51* ■ tel' ‘l: 1(1 J* vix, ki preprečuje ponovno ~ jptK vedal, da ga moram uporabljati do Ko meje zdravnik pred šestdesetimi leti, leta 1947, na operacijskem stolu hotel operirati na mandljih, ker močno smrčim, je ugotovil, da imam slabo srce. Ni me operiral, mandlje imam še zmeraj, nikoli me niso boleli niti angine nikoli nisem imel. V teh šestdesetih letih se nisem mogel ukvarjati s športom, plavanjem, plesom, ker sem zmeraj čutil bolečine v prsnem košu. Ko sem se pred tridesetimi leti kot polagalec talnih oblog srečal z dr. Starcem, mi je ta razložil, da bodo v tistem prostoru s pomočjo elektrošoka pomagali srčnim bolnikom. Prav meni so dvakrat pomagali na internem oddelku bolnišnice v Murski Soboti, ko sem doživel srčni infarkt. Za to sem se jim tudi javno zahvalil. Ko nam je zdravnik razlagal, da srce v eni minuti pošlje v ožilje okrog pet litrov krvi, je povedal, da mora biti ožilje čisto. Ko sem prišel na pregled v mariborsko bolnišnico, je kardiolog ugotovil, da imam 80- do 90-odstotno zamašene žile, zato mi je žile razširil Z vložkom in mi predpisal zdravilo Pia- zdravilo precej drago, so migaprn, ’ kar s predpisom ukinili (da hn'^° siva za nakup orožja). Tome s po 'j ... jU dobo nacistične Nemčije, kjer so bodo namesto masla proizvajali ’ • ', fJ1 d > Da pa je človeško življenje c-J kazujejo tudi prstni odtisi. Iz , r . da je Hipokratova prisega, kijes,i 2400 let, še zmeraj aktualna -p0"" ■' Apostol Pavel je zapisal, da so ‘‘ j i Apostol ravel je zapisal, aa su ( pohlepu po denarju. Angleški pohlepu po denarju. Angleški na’i* pa je zapisal, da kapital najbolj sodobnem zdravstvu. (ljiv decembra 1948sprejeli y rodijo enakopravni, da imajo d'1 1 ^.'A1' tisti, ki so bolj debeli ali suhi in so predpisi. j£i Ša13^ Ernest Pmtarl £ Janko Horvat V Pečarovcih. 16. 8. 2007 velik prihranek AJM d.o.o.. Kozjak nad Pesnita 2a, 31221J reanoca pri ManbčKu AJM8OOO Za nizkoenergijske in pasivne hiše Vama okna z izredno dobro toplotno izolacijo, izdelana po vaši meri in v skladu z najvišjimi standardi. Okna. in USTNIK 7 23. avgust 2007 (IZ)BRANO Svet Dvojezične srednje šole Lendava izbral kandidata Od 1. oktobra Slavko Režonja? je p0 ponovnj objavi razpisa za delovno mesto ravnatelja izbiral med dvema prijavljenima kandidatoma Barometer 4 l0H'nn, ravna-tj^rične srednje šole neka’ • Lendavska srednja rti-,. J! zadnja leta iojth' iz°braževalnih in ’l'1' Pomurju, je če-ihde v: Zan-riilva tudi za - niso madžarsko go- 1,150 Pripomogli le stavba, odlična ■'kader’ amPak ■ '' 1 ubrani zahtevni Prav Sla-iiesetZ"13’kl 8a>e svet v torek izbral za naj-vKa kandidata za ravza raz- 1 ' Marnov m njegov cilj je, da bi v Lendavi nastal razvojni izobraževalni center z zahtevnimi programi. Nekateri so pričakovali, da bo vse končano že 31 • maja po sedmi seji sveta šole. Člani so obravnavali le eno prispelo vlogo na razpis ravnatelja (podal jo je dosedanji ravnatelj Tibor Fiile) in zaprosili za mnenje lokalno skupnost, Pomursko madžarsko samoupravno narodno skupnost, svet staršev, dijaško skupnost in učiteljski zbor. In tu se je zataknilo. Gospd Fiile je umaknil vlogo, kar so obravnavali na seji 15. junija in se odločili, da bodo v medijih objavili ponovni razpis za delovno mesto ravnatelja. Kan- didati so morali vlogi priložiti tudi program vodenja zavoda. Vmes je Inšpektorat RS za šolstvo prejel prijavo domnevnih nepravilnosti v postopku imenovanja ravnatelja in 3. avgusta tudi opravil izredni inšpekcijski nadzor, v katerem sta sodelovala ravnatelj Tibor Fiile in predsednik sveta šole Velimir Horvatič. Svet zavoda je tako ponovno zasedal in odločal o dveh prispelih prijavah šele v torek, 21 avgusta. Kakor nam je sporočil predsednik sveta Dvojezične srednje šole Lendava Velimir Horvatič, sta na razpis prispeli dve vlogi, in sicer sta se prijavila Slavko Režonja in dosedanji namestnik ravnatelja Alfred Feher. »Pregledali smo vsa mnenja, proučili dokumentacijo in se nato lotili izbora. Z desetimi glasovi je bil izbran Slavko Režonja, Alfred Feher pa je prejel dva glasova. V tridesetih dneh moramo dobiti še mnenje ministra, ki pa za svet zavoda ni obvezujoče, potem pa bo Slavko Režonja tudi uradno imenovan za ravnatelja,« je povedal Horvatič. Dosedanjemu ravnatelju se mandat izteče konec septembra, torej bi 1. oktobra moral zasesti delovno mesto ravnatelja že novoizbrani kandidat. Slavko Režonja, koordinator višješolskega programa na dvojezični srednji šoli v Lendavi, ki je priljubljen med di-jaktm profesorji, naj bi 1. oktobra postal novi ravnatelj. Bernarda Hlebič, direktorica Pomurskih mlekarn, zaenkrat še ni storila odločilnega koraka pri povezovanju s Celjskimi mlekarnami. Kot kaže, se s Celjani Še niso uskladili o inventurah in izbiri cenilca podjetij. B. B. P. Moto odpira vrata 51 Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Dobro obdelano, odlično postreženo bosta odprla slovenski kmetijski minister Iztok f w njegov portugalski kolega, ki predseduje svetu ' ^ih ministrov EU l * Mik- °1 obde-- ^S, t, , Postreženo* bo i 11 avgustom na ‘“‘i™ , itm T7’‘*iihk Evropski 1 • > / r'1 M ugotav- Oh«;s. lfc^,,pv povečuje ■■ 11 I1 I : razsta- b'1' TlIU, 1 " RjtlgOl‘O P‘ vedno Po bese' ^^-^aneza Erjavca v Pomurskem sejmu stavijo na tradicijo, hkrati pa se zavedajo, da morajo tako razstavljavcem kot obiskovalcem ponuditi tudi nove vsebine. Med novostmi, ki jih letos ponujajo obiskovalcem, je brezplačno parkiranje, med Ljutomerom in Gornjo Radgona pa bo potnike brezplačno prevažal posebni sejemski vlak Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni je na stičišču meja štirih držav največji poslovni dogodek v tem delu Evrope, na tej mednarodni predstavitvi kme-tijsko-živilskega gospodarstva pa letos sodeluje 1.560 razstavljavcev iz 28 držav. Na razstavnih površinah bodo na ogled najsodobnejša mehanizacija, oprema in reprodukcijski material za kmetijstvo, živali, s svojimi izdelki se predstavlja živi-Iskopredelovalna industrija, pomemben prostor pa zavzemajo tudi vzorčni nasadi rastlinske pridelave. Bogat in pester bo program spremljajočih strokovnih prireditev, že pred sejmom pa so ocenili živilske izdelke, odličja najboljšim pa bodo podelili na sejmu. Slavnostni govornik na jubilejnem Mednarodnem kmetij-sko-živiiskem sejmu bo minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc, ki bo skupaj s portugalskim kolegom, ki predseduje svetu kmetijskih ministrov Evropske unije, sejem tudi odprl. Ludvik Kovač ^TOVNI festival praženega krompirja SePtembra v LIPI pri Beltincih IŠČEMO NAJVEČJEGA IN NAJBOLJ ZANIMIVEGA Mednarodna komisija bo krompir ocenjevala v dveh kategorijah, imena nagrajencev bodo objavljena v soboto, 8. septembra 2007, med festivalom v Lipi. Lastnika največjega in po obliki najzanimivejšega krompirja bosta gostovala v hotelu LIVADA PRESTIGE**”* v Termah 3000 Moravske Toplice oziroma a turistično agencijo Relax odpotovala na 7-dnevne počitnice all Inclusive na Korčulo. Nagradi veljata za dve osebi. »Največje In najzanimiveje®“ lahko dostavite od 3, do 6. 9. 2007 osebno oz- P° PoSti Jožici Jerebic, Lipa 76, 9231 Beltinci. Priložiti morate podatke o imenu in priimku lastnika, kraju in sorti krompirja. Krajevna skupnost Lipa, 8000 Blinci Romski tabor z mentorji prostovoljci Prejšnja leta je potekal v romskem naselju Kamene! romski taborv okviru večjih mednarodnih projektov programa Phare. Ker je zadnji program potekel lani, se je vodja tabora v prejšnjih letih Julija Sardelic letos odločiia, da bo sama organizirala romski tabor s pomočjo prostovoljcev iz vse Slovenije. Na poziv za mentorsko sodelovanje, ki so ga objavili na internetu, se je prijavilo precej prostovoljcev, tako študentov kakor tudi zaposlenih, ki so teden dni preživeli med otroki v Kamencih in jih poučevali v različnih delavnicah, precej časa pa je bilo tudi za športne aktivnosti in zabavo. Organizatorka tabora Julija Sardelic Je povedala: »Izvajali smo ga brez vsakršne finančne podpore - izključno s prostovoljci iz vse Slovenije ter ob aktivnem sodelovanju romskega poglavarja Ludvika Levačiča in njegove družine. Pri vsem tem je posebno spodbudno, da n as je vsako leto več takih, ki smo prepričani, da moramo zagotoviti enake možnosti vsem otrokom, ne glede na narodno ali etnično pripadnost in ne glede na barvo kože ali statusni položaj njihovih staršev, In takih, ki smo pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas za to, da bi posredovali svoje znanje in izkušnje tistim, ki to potrebujejo. Prepričana sem, da sicer počasi, a zanesljivo padajo zidovi in se gradijo mostovi med našim, vašim in njihovim svetom.« J. Ga. K sodelovanju vabimo izkušene kandidate s področja trženja bančnih storitev za delovno mesto STROKOVNI SODELAVEC ILm/ž) (na področju Prekmurja) Od kandidatov pričakujemo: • univerzitetno ali visokostrokovno izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri • najmanj 2 leti delovnih izkušenj * komunikativnost ♦ poznavanje dela na računalniku. - Prednost pri izbiri imajo kandidati, ki imajo izkušnje v banki s področja poslovanja s pravnimi osebami. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 12 mesecev. Nudimo dinamično strokovno delo, izobraževanje in stimulativno nagrajevanje. Kandidate vabimo, da pošljejo pisne ponudbe z dokazili in kratkim življenjepisom v 10 dneh po objavi na naslov: Poštna banka Slovenije, d.d. - ■ bančna skupina Nove KBM d.d. Sektor pravnih, kadrovskih in splošnih zadev ter marketinga til. Vita Kraigherja 5 2000 Maribor Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom. PBS. POŠTNA BANKA SLOVENIIE, d.d. Ba>utta - Filmsko delo, ki ga je režiral mladi (h ur?™1 Naberšnik, to je njegov prvi celovečerni ’^sredT' P°snet0 v pogodbenem roku in brez dodat-ni'RacL ' ' so ga snemati lani 9. avgusta v Goret ' 'ili zadnja klapa filma pa je padla konec sep-SS.kot t V Mut>]jani. Sofinanciral ga je Filmski sklad |,|. '^'^rmi so sodelovali še RTV Slovenija, Ja-^titv^ in Občina Gornja Radgona, tehnične m ^a,r’ Ponudil avtorjem filma Filmski studio ' §lavnih vlogah nastopajo Primož Bezjak, hi TZemljič, Dario Varga, Janez Škof in v ' ePiz°dni vlogi je igrala tudi hrvaška pop ^»vto' '' ie zaiBrala samo sebe, zanjo pa je film- Lošič napisal pesem Gardelin. produkciji Arsmedie, v Sarajevo pa je ^blj p । goste festivala povabilo vodstva fe- '■ Bk. ’ 11 PriKazan v okviru festivalske pro- I’tijo J, Midnight Meetings. Sarajevsko proa so pripravili v dvorani Meeting Point, ogle- ■ režiser filma Marko Naberšnik in glavna igralka Pija Zemljič Pevka in igralka v filmu Petelinji zajtrk Severina, direktor sarajevskega festival Purivatra in avtor glasbe Saša Lošič po projekciji filma dala pa sta si ga med drugim tudi namestnik ministrskega predsednika vlade Federacije BiH Gavrilo Grahovac in slovenska veleposlanica v BiH Nataša Vodušek. Udeležili so se je še številni drugi predstavniki kulturnega, političnega in družabnega življenja v Bosni in Hercegovini. Avtorji filma so po projekciji povedali, da so bili presenečeni, da je bila prenovljena sarajevska dvorana Meeting Point kljub pozni uri ob projekciji filma polna. Po projekciji sta goste in gledalce pozdravila direkrqr festivala Mirsad Purivatra in »domačin« Saša Lošič, ki je napisal glasbo za film. Filmsko ekipo, ki je ustvarjala film, je na odru predstavil producent filma Franci Zajc (Arsme-dia), sledilo pa je srečanje z naslovom Imaš rad petelinji zajtrk, ki se je ob Kupljenovem tramincu in potici zavleklo do jutranjih ur. Na projekciji filma je sodelovala kar številčna ekipa iz Slovenije, ob pisatelju Feriju Lainščku ter režiserju in scenaristu Marku Naberšniku še pevka Severina Vučkovič, skladatelj Saša Lošič, glavna igralka Pia Zemljič, producent Franci Zajc, igralci Vlado Novak, Primož Bezjak, Davor Janjič in Dario Varga, direktor fotografije Valentin Perko in oblikovalec tona Boštjan Kačičnik. J. Ga., foto: J. B., Agencija Odmev Fada in Šeherezada Piano in glas Prav poseben koncert se je zgodil minuli torek v dvorani glasbene šole v Ljutomeru. Na večeru mladih glasbenic sta nastopili dve izvrstni izvajalki, domača pianistka Fada Azzeh in sopranistka Sheherazade iz Pariza. Pohvalo si zaslužijo tudi organizatorji, saj so se v zelo kratkem času - v soboto je bila Sheherazade še v francoski prestolnici - dogovorili za nastop v Ljutomeru, je povedala povezovalka programa Lilijana Novak. Mladi glasbenici sta začeli z arijo Lorette Dragi očka (O mio babbino caro) iz Puccinijeve opere Gianni Schicchi, nadaljevali z arijo Suzane Ne zamudi (Deh vieni non tardar) iz Mozartove Flgarove svatbe, nakar je nedavna diplomantka pri prof. Dubravki Tomšič Srebotnjak Fada Azzeh sama zaigrala na klavirju Lisztovo Ob izviru. Fada in Sherehazade sta nadaljevali z ario Violette Zbogom preteklost (Addio el passato) iz Verdijeve Traviate in arijo Antonije Odletela golobica (Elle a fuit la tourterelle) iz Offenbachovih Hoffmanovih pripovedk, prvi del pa sta končali s sugestivno rusko melodijo Moja lepa njiva (Ouj Tiy niva maja) Sergeja Rachmani-noffa. V drugem delu je bil Rach» še enkrat na sporedu, in sicer s skladbo Ne poj moja lepotica (Ne poj krasavitsa), še pred tem pa je Fada zaigrala Pet grotesknih plesov, skladbo Janeza Matičiča, leta 1959 posvečeno gospe Daisy Dugandin. Skupno sta mladi lepotici v Ljutomeru izvedli še arijo Amine Ne verjamem, da te vidim (Ah, non credea mi-rarti) iz Bellinijeve opere Mesečnica, arijo Wally Hodim daleč (Ebben, n’andro Lontana) iz opere La Wally Alfreda Catalanija in arijo Chimene Jokajte moje oči (Plurez mes yeux) iz opere Le Cid Julesa Masseneta. Vsekakor je bila to koncertna poslastica za okrog 60 obiskovalcev, med katerimi sta bila tudi znani koncertni pianist Vladimir Mlinarič, ki je samo za to priložnost pripotoval iz Ljubljane, in nekdanja ravnateljica ljutomerske glasbene šole Dragica Marovič. T. K., foto: N. Š. Mmurci gredo ’’ Nizozemsko Dnevi poezije in vina Medana 2007 Pesniško branje v Veliki Polani >/'lijn h» J ' Prekmurci je manjša moška vokalna skupina petih pevcev, ki jo ^L,lt|'bodila (prvi tenor), Albin Rodež (drugi tenor), Mirko Kuhar (prvi || ifko Benko (drugi bas) in Dusan Anželj (drugi bas). Prekmurci so k ° ' pred tremi leti 2 namenom, da bo skupina gojila predvsem do- ■ ' ^avai Pesem za srce m dušo. Novembra 2006 so izdali svojo prvo zgo-1^^Klh nt|" 11 bistre Mojre. Na nastopih zunaj Prekmurja ponavadi nastopajo k ''' J1 s katerimi predstavljajo domačo pokrajino. Za njimi je že več ‘ Strtem t Prekmurju. Sloveniji pa tudi tujini. Pred kratkim so nastopali vključenem v okvir ciklusa Soboško poletje 200’’, septem-av*jajo gostovat na Nizozemsko. T. K. s Tišine poje prekmurske In slovenske narodne in umetniške pesmi. V okviru prireditve Dnevi poezije in vina Medana pripravijo wako leto pesniški veter tudi dn domačiji pisatelja Miška Kranjca v Veliki Polani. Letošnji večer pesniško-vinske prireditve Days of Poetry and Wine Medana so pripravili v Veliki Polani v torek, tudi letos v sodelovanju z ve-likopolanskim Društvom ŠTRK. Svojo poezijo pa so ob izbranih prekmurskih vinih brali Helwig Brunner iz Avstrije, Andrej Hočevar iz Slovenije in Erin Moure iz Kanade, prireditev pa je povezoval Dušan Šarotar. Isti večer so podobna pesniška branja potekala še v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Volčah. Organizatorja Dnevov poezije in vina sta Študentska založba in KUD Opoka, voditeljica festivala je Jelka Ciglenečki, med koordinatorji prireditve pa je tudi Pomurec Dušan Šarotar. V vasici Medana v Goriških Brdih so se tokrat že enajstič zbrali pesniki z vsega sveta. Ti so se v torek podali v različne dele Slovenije, kjer so brali svojo poezijo, v teh dneh pa se bodo v Brdih zvrstila branja, koncerti, filmi, predstave, performensi, razstave, obenem pa je vsak večer tudi degu- Na domačiji pisatelja Miška Kranjca so se predstavili in brali svojo poezijo pesniki iz treh dtžav. stacija vrhunskih briških vin ob druženju. Med dogajanji na prireditvi v vasici Šmartno bo v soboto tudi gostovanje festivala filma in vina Grossmanov festival iz Ljutomera z naslovom Degustacija vina in kratkih filmov. V četrtek ob 18. uri bo v Medani prikazan film Petelinji zajtrk režiserja Marka Na-beršnika, ki je nastal po romanu Ferija Lainščka. V okviru prireditve bodo prikazali tudi lutkovno predstavo avtorja besedila Dušana Šarotarja Mali ribič v izvedbi Lutkovnega gledališča Jože Pengov. Vsako leto pa pripravijo tudi obsežen zbornik vseh udeležencev v izvirnem jeziku ter v slovenskih in angleških prevodih. Festival bo končan v soboto v kamniti vasici Šmartno s celodnevnim programom, ki bo tudi vključeval program za naj mlajše. Jože Gabor INTERVJU 23. avgust 2007 - Mislim, da je pripadnost pokrajini prisotna, želimo si ohraniti prepoznavnost Lendavčani so lokalpatrioti Vlagateljem se ne gleda v zobe, toda... Župan lendavske občine mag. Anton Balažek je prepričan, da je »izgubljena« Lendava spet našla svojo pot in da ima dovolj razlogov za ponosno praznovanje občinskega praznika 20. avgusta v spomin na prvo tiskano knjigo na sedanjem slovenskem ozemlju. Občinski praznik pa sovpada tudi s praznikom sv. Štefana, dnevom madžarske državnosti, ki ga praznujejo pomurski Madžari. Kaj ob občinskem prazniku postavljate na vrh dosežkov občine v preteklem letu in kaj ga je zaznamovalo v negativnem smislu? Kot najboljše je bilo to, da smo uresničili štiriletni razvojni ciklus, kateremu so dale v minulem letu piko na i Številne investicije. Vendar to ni najpomembnejše. Pomembnejše je, da je pri ljudeh spet zaznati motivacijo in pozitivno razpoloženje Minulo leto je bilo namreč posebno tudi zaradi lokalnih volitev in ta pozitivna naravnanost se je pokazala pri volilnem izidu. Osebno sem bil počaščen zaradi močne podpore, a pri tem ne gre zame osebno, ampak za poenotenje Lendavčanov Mislim, da že dolgo niso bili tako poenoteni kot prav ob teh volitvah. Skrb zbujajoč pa je še vedno naraščajoči tovorni promet, za katerega država s prometno politiko nima pravega odgovora Govorimo o tem, da bo avtocesta rešila problem, a ga ne bo, kajti bolj ali manj je že vsa Slovenija zatrpana s tovornim prometom In tovorni promet je tisto, kar je in bo občanom povzročalo največ težav. - Koliko je vaše dojemanje dobrega in slabega skladno z zaznavanjem občanov? Mislim, da sta se omenjeni temi dotaknili vsakega občana ali vsaj večine, seveda pa je z vidika delovanja občinske uprave na zadeve treba gledati z očmi javnega interesa, ljudje pa jih velikokrat merijo po tem, ali so imeli neko osebno korist. Pričakovati osebno korist od delovanja lokalne skupnosti je razumljivo, ampak pri tem je vendarle treba biti objektiven. Mi-’ slim, da smo uspeli ustvarili boljše življenjske razmere. Sodimo v krog občin, ki imajo urejeno kanalizacijo, prenovili smo veliko cest in poti, pomembna pridobitev je tudi obnovljena mestna hiša, nogometni stadion in drugo. Še vedno pa ostane človek, da subjektivno presoja, ali mu je boljše ali ne Ob tem pa dodajam, da sc še premalo zavedamo, da moramo za to, da nam bo boljše, ne le čakati, da se nekaj zgodi, ampak veliko narediti tudi sami. Postati moramo aktivni ustvarjalci tega, kar si želimo. To je zelo pomembno predvsem pri mladih ljudeh, pri katerih še ved- • no opaž.am neke vrste apatijo. - Kdaj se boste lahko pohvalili z rastočo vitalnostjo občine? Mislim, da se že lahko. Statistično merjeno visoka osnova za dohodnino, več delovnih mest, čeprav je paradoks, da imamo hkrati dokaj visoko stopnjo brezposelnosti, skrb za okolje z urejanjem kanalizacije in vedno večja ekološka zavest so pomembni razvojni koraki, ki smo jih dosegli v zelo kratkem času. Sam pa si sedaj belim glavo, kako ohraniti ta pozitivni trend in kako pritegniti mlade • Omenili ste dohodninsko osnovo na prebivalca v občini, ki presega regijsko povprečje, kar pa se ne ujema s stopnjo brezposelnosti, gospodarsko rastjo in nizko podjetniško ali vlagateljsko ini- ciativo. Kako si razlagate to neskladje? Razlagam si ga kot ekonomist, in sicer da so prihodki, ki tvorijo dohodninsko osnovo, predvsem pri zagotavljala delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, ki jih sedaj manjka. Pomurci nismo dobri samo za delo za tekočim trakom, ampak smo tudi ustvarjalni. nost za boljše življenje, in takšnim projektom, s katerimi bi dihalo čim več ljudi in se razvijala pokrajina - Z gornjeradgonskim in ljutomerskim županom ste glede pokrajinske zakonodaje sprejeli stališče, da gre za ve- strukturi občanov, ki ni nagnjena k investiranju, torej pri starejših ljudeh, medtem ko ima mlajša genera cija, ki pa bi bila pripravljena vlagati, manjše prihodke. To govorim bolj po občutku, saj za to nimam nobenih argumentov oziroma bi za to bila potrebna temeljita študija -Kje vidite vlagatetjskipotencial za občino? Ne bom gledal v zobe tistemu, ki tu vlaga, ampak dejstvo je, da smo imeli kar nekaj negativnih izkušenj’ s tujci. Zato si želim, da bi se krepil lasten podjetniški sektor, ki pa ne more biti le lendavski ali lokalni, ampak slovenski, in ki ima empa-tijo' do tega okolja, torej da to niso ljudje, ki pridejo, poberejo trenutno korist in odidejo. Vprašanje pa je, iz katerih sektorjev naj prihajajo. V razvojni program smo zapisali, da gremo v smeri razvoja turizma m storitvenih dejavnosti, ki imajo prihodnost in so pomembne ne le za razvoj lendavske občine, ampak Pomurja, toda zaradi številnih delovnih mest moramo ohraniti tudi industrijo, ki je okolju prijazna -Alije za občino pomembna prihodnost podjetja Nafta Lendava oziroma postopek lastninjenja? Je, in ta zgodba nas zelo skrbi. V času, ko je bila država lastnik podjetja, so bili narejeni določeni premiki in sanacija predstavljena kot uspešna, vendar ob tem moramo vedeti, da nas je to stalo petsto oziroma sedemsto delovnih mest Tega v javnosti nihče ne pove dovolj glasno. Res je, da so med delavci, ki so izgubili zaposlitev, tudi hrvaški državljani, toda gre vendar za naj pomembnejše podjetje v našem okolju in pomembno v Pomurju. Zato je za vse nas pomembno, kako bo potekalo lastninjenje, s čim se bo podjetje ukvarjalo v prihodnje, kako uspešno bo in, predvsem, koliko delovnih mest bo zagotavljalo in kako kakovostnih. - Kaj so za vas kakovostna delovna mesta? Zame so pomembna predvsem kreativna delovna mesta, ki bi omogočila vrnitev mladih strokovnjakov. Vemo namreč, da so naša podjetja že imela močne marketinške, razvojne in finančne funkcije, ki so - Doseči državno povprečje je osnovni cilj razvojnega programa občine za naslednje obdobje. Ujeti republiško povprečje pa pomeni, da moramo za premagovanje zaostanka pospešiti korak. Bo občina zmogla sama ali pričakuje pospešek z državno pomočjo? Sam tega ne zmoreš, pričakovati, da ti bo pri tem pomagala država, pa je čedalje iluzorneje. Država pa bi lahko pomagala z zagotavljanjem enakih pogojev za vse. Ne gre za jadikovanje Pomurcev, vendar upravičeno opozarjamo na neenake pogoje, kajti dokler nimaš avtoceste, infrastrukture, razvejanega šolstva, nimaš enakih pogojev za razvoj. Od države pričakujemo samo to, da nam zagotovi enake startne pozicije, lokalna skupnost pa potem lahko veliko naredi pri ustvarjanju pogojev za razvoj podjetništva in motivacijo lokalnega prebivalstva za podjetništvo. Ključ razvoja je vsekakor v tripartitnem sodelovanju države, lokalne skupnosti in podjetniškega sektorja - Vaše delo je zazna vno ne le v lokalnem, ampak tudi regijskem prostoru. Če bi se znašli v situaciji izbire med lokalnim ali regijskim interesom, kako bi se odločili? Odkrito moram priznati, da se na regijski ravni nisem veliko angažiral. Za to so bili utemeljeni razlogi. Vedno, ko si poskušal kaj narediti ali prestopiti prag lastne občine, to ni bilo sprejeto s simpatijami -... pa vendar ste z nekaterimi predlogi, stališči odmevno posegli v regijski prostor. Hotel sem biti korekten do širšega prostora, saj izhajam iz prepričanja, da če gre dobro okolju, potem bo tudi občini šlo dobro. Toda z velikimi ambicijami v regijo nismo mogli iti, ker za to niso bili dani pogoji. Skušali smo se dogovarjati, pa smo se velikokrat opekli, saj okolje ni bilo zrelo za oblikovanje večjih skupnih projektov. Dati prednost regijskemu ali lokalnemu? Mislim, da moramo dati prednost ljudem, da imajo mož- lik korak nazaj in še eden, tokrat regijski centralizem. Ali to lahko razumemo kot bojazen pred murskosoboškim primatom? Centralizma se ne bojim, Čeprav imamo nekaj negativnih izkušenj. Mislim, da gre za paranojo, ki ni potrebna. Mnenja pa sem, da gremo s predlaganim korak nazaj v konceptu pokrajin. Vedno je bilo govora o tem, da pokrajine potrebujemo zaradi razvoja in decentralizacije Slovenije. Ob pozornem prebiranju zakonodaje, ki je še zelo nedorečena in nima podzakonskih aktov, pa se funkcija lo- kalnih skupnosti vzpostavlja na regionalni ravni To pa ni to, o čemer smo se pogovarjali, torej, da bi se funkcija ministrstev spustila na regionalno raven, bližje nam in problemom, da bi jih potem skupaj lažje reševali in lažje oblikovali projekte. Mislim, da smo obstoječe lokalne skupnosti, čeprav številne, dobro delovale in dale velik razvojni zagon predvsem pri urejanju infrastrukture, res pa je, da nismo bile usposobljene, da bi reševale probleme, na primer avtocestne, bolnišnične ali visokošolskih programov. V tem je catch. Vprašanje pa je, ali bo sedaj dovolj modrosti pa tudi politične pripravljenosti na državni ravni za pre razporeditev denarja za hitrejši regionalni razvoj Mislim, da te pripravljenosti ni. Nočem biti kritik, ker pozdravljam nastajanje regij, vendar ne s takšno vsebino. Občina Lendava regijo podpira, in Čeprav sc z zamišljenim konceptom ne strinjamo, jo jemljemo kot izziv in bomo znotraj tega poskušali po svoje prispevati k hitrejšemu razvoju širšega območja. - Kako zavzemanje za razvoj čezmejnega območja subre-gije Murania, kjer je Lenda taprevzela iniciativo, vpliva na vaša stališča do ustanavljanja pomurske pokrajine? To nikakor nista konkurenčna projekta pa tudi nastajala nista vzporedno. Murania je bolj želja in potreba po tesnejšem čezmejnem sodelovanju. V tem čezmejnem sodelovanju bo nekdo vedno imel iniciativo in mislim, da je lendavski konec do Madžarske za to zelo primeren. Navsezadnje to zaledje tudi potrebujemo zaradi kritične mase ljudi za kulturni dom, no gometne tekme, gostinske ponudbe, razvoj turizma, katerega razvoj si težko predstavljaš samo znotraj ene občine. Iz zgodovine mi je zelo simpatična Jantarna pot, ki je nekdaj povezovala Ptuj, Lendavo in Sombotel, in s tem bi se danes dalo ustvariti kar nekaj turističnih projektov. V regijskem razvojnem svetu sem dal kot podpredsednik, odgo- voren za stike z Madžarsko,^ do kabinetu predsedmka vlA bi se dogovorili za čezmejM* vojno sodelovanje oziromar k v katero bi bili vključeni in spodnje Vodrnji samo Pomurje ne bo iwp. —* ti dovolj močnih čezmejni ■ jektov. Na slovenski stran potrebujemo pluli'irmn tične mase, da smo vreden in kompetentehj*^ predvsem Žalski in ZdiJU, r£ niji. Čezmejno sodelovanj i ‘ reč z vstopom v Evropa/ nost nujno in pri tem je h®11 ti pobudo. m - L na vaših kritik r'"*r\ ske zakonodaje je IK' predlagano območje •' regijske identitete I »osti ljudi. Ali to j se Lendavčani I murce? Bi sejimtxtyr* j la subregija HuranK- I V razlagi pokrajinsKi' I daje je bilo zapisano, da PI ne oblikovane glede na I identiteto ljudi. VPornuruEJ gačna slika. Upošteval’ Prlekijo, specifična sitUJ'|J^.l lendavskem koncu, a m bistveno. Opozoriti snt0^',^3 to, da moramo upošteval' J likost, ki jo imamo, in ’’9 krajini ne bi zadušila ih tpl vprečje V Lendavi • s»o J- , J veli v medkuliurnem če boste spraševali J sam ne vem, kakšen 1^'| dobili. Mislim pa, da je I pokrajini prisotna z velik" ji cm pni'‘ I, |||W^ - tijami, da imamo in nismo kor Prleki ion* seveda pa si želimo ohran1^ poznavnost. Mislim, da'' “j djc pokrjpno sprer— j— vzpostavi regijski cenij I pak regijski partnerski oWa I slim, da so Lendavi am ..c I kalpatrioti, in s trm 1 mom mislim tudi na K"1 I veda pa ni nič narobe.- ■ I pripadniki madžarske nJ,‘ /I močne stike z mati'J a j . rtjhl 1 • ki in če so čustveno ‘ ■ - f); -- ne 1 । korenine, kar pa »r m j t zato niso dobri loka’P II ' Majda Horvat x Občina Lendava na podlagi 8. člena Zakona o volilni in referendumski VUUIIIM k-VIIVU»M IIM Va UIVIIU W 11» I ' pagandna sporočila, v nasprotnem pnn*'1 stranjena na stroške organizatorja. 8. Nadzor nad izvajanjem teh pogojev op^* inšpektorat Lendava. 9’ 71 pogoji se objavijo na oglasni deski Občine , f r ulica 20, Lendava, na spletni strani obči’* in v časopisih Vestnik in Nepujsag. _ ŽUPAN OBČINE mag. A”10' / BfflllK-23. avgust 2007 KMETIJSTVO 13 il ji n ti Jt p itt * ! c it ft p lit St L* ( h Vdelava vrtnin v sušnih razmerah Z dodajanjem organskih snovi urav nati količino vode in hranil v tleh °tisuši z namakanjem, izbiro primernih tehnik gojenja in vključevanjem odpornih sort v pridelavo rastline kakor tu-živa bitja viul Tako je tudi us-vrtnin moč- J! fa^l°?jiVe ^vtleh vo' lt 'h ’r* Pretok vode in ^utivni ^isti 80 manj' v 11 ]e> zato je asimila-U ^romnejša, Sprek?V°d VO,k P°P°b ’•''lak n " '” Pade notra-v tkivih se se zapre-”«ia ovene. 1 imajo različne TlTptnin u 'vode iz tal. ^rnr, |e ta sposobnost so-Majhna. rnc?u kil°grama '«id,?"r etilna sprejeti ■^PoL^300 do80° litrov k seveda odvi-•ri,1',:"0(1 v«mena, v hla-^'^Irii' Cnem vremenu je k man)Sakotvvro-Shur' ,lcb Količina vode, ' r,- ? fi p znt vrt-1^ $na tudi od vrste, raz- 'k°Sti !istne mase, % in količine pn pridela' ■avadi borimo s kako- vosrnim namakanjem. Drug ukrep |e izbira primernih tehnik gojenja oziroma vključevanje odpornih sort oz. hibridov, ki ob začetnem pomanjkanju vlage lahko še uspešno kljubujejo in dajo še zadovoljiv pridelek. Razpoložljiva vlaga v tleh je predvsem odvisna od sposobnosti tal za sprejem in zadrževanje vode. Vodo in v njej raztopljene hranilne snovi vsebujejo tla le v majhnih porah, voda iz velikih por pa hitro po dežju odteče v po-dtalje. Večja je vsebnost humusnih in drugih organskih snovi v tleh, lepše so razporejene pore in več vode lahko zadržijo. Pomembna je tudi količina ilovnatega ali glinastega deleža, ki pa ne sme biti previsok. Tla z majhno vsebnostjo malih por - plitva tla z visokim deležem peščenih in prodnatih delcev, z majhno vsebnostjo humusa - imajo majhno kapaciteto tal za vodo. Slaba lastnost lažjih peščenih in prodnatih tal je, da se hitro izsušijo, prav tako se v takih tleh lahko hitreje izpirajo hranilne snovi. Te neugodne lastnosti lahkih peščenih in prodnatih tal lahko izboljšamo z dodajanjem organske snovi (hlevski gnoj, gnojevka, kompost, šota, podor). Z razgradnjo organske snovi nastaja humus, ki povečuje zmogljivost tal za vezanje vode ter uravnava količino vode in hranil v tleh. Kako zadržati vodo v tleh Da bi uspeli v tleh zadržati čim več vode in bi cim bolj preprečili izhlapevanje vode iz tal, je priporočljivo okopavanje. Z okopavanjem namreč preprečimo izgubljanje kapilarne vode iz globljih plasti tal. Pridelovalci vrtnm dobro poznajo tudi pomen zastiranja tal z raznimi pokrivkami (organskimi, kot so: slama, suho listje, trava, šota, ali folijami), ki zadržijo vodo v tleh. Organske pokrivke so koristne tudi potem, ko pokrivanje ni več potrebno, saj jih lahko zadelamo v tla, ki jih tako obogatimo s humusom. Izhlapevanje vode iz zastrtih tal (z organskimi pokrivkami ali neprozornimi folijami) je manjše tudi zato, ker tla niso zapleveljena. Zastiranje tal seveda ne more nadomestiti potreb po namakanju. Tla pred pokrivanjem običajno dobro namočimo in nadaljujemo namakanje v skladu s potrebami rastlin. Rastline vodo bolje izkoriščajo, če so primerno preskrbljene z mineralnimi in organskimi viri hranil. Pomembno vlogo pri tem ima predvsem kalij Rastline, ki so dobro oskrbljene s kalijem, lahko sprejmejo več vode in jo tudi bolje zadržujejo. To velja za celice korenin in listov, zato je transpiracija manjša, izraba vode pa racionalnejša. Rastline, ki so dobro oskrbljene s kalijem, izkazujejo manjše transpira-cijske koeficiente. Kako namakamo Različne vrtnine potrebujejo za razvoj nadzemnih in podzemnih delov različne količine vode. Potrebe po vodi so manjše v začetnih fazah rasti. Z razvojem in povečevanjem listne mase se potrebe po vodi povečujejo in dosežejo vrhunec v času prehoda v fiziološko tehnološko zrelost oz. v fazo dozorevanja plodov in postopnega pobiranja pridelka. Kapljično namakanje ima v primerjavi z drugimi načini veliko prednosti. Pri kapljičnem namakanju namakamo samo del povr šine, kjer rastejo rastline, pa tudi izgube vode so zelo majhne. Ob pravilnem namakanju imajo rastline na razpolago vedno dovolj vode, korenine niso nikoli v vodi, vendar je imajo vedno dovolj, imajo pa na razpolago tudi dovolj zraka. Za doseganje visokih in kakovostnih pridelkov vrtnin in za čim bolj racionalno porabo vode moramo izbrati ustrezen način vrstenja (razpoložljive padavine najbolje izkoristimo, če načrtujemo pridelovanje tako, da sejemo ali sadimo vrtnine, ki imajo globok koreninski sistem za tistimi s plitvimi koreninami), zagotoviti dobro oskrbo zemljišč z organsko snovjo, uskladiti gnojenje s potrebami rastlin, pravilno iz- brati primerne vrste in sorte oz. hibride, upoštevati čas in način pridelave, izvesti optimalno oskrbo zemljišč in nasadov ter pravilno načrtovati namakanje. S pomanjkanjem vode, ki ga spremljajo vedno višje temperature predvsem v juniju in juliju, bo morda potrebno pridelavo vrtnin začeti načrtovati bolj zgodaj spomladi in si prt tem pomagati s tuneli in prekrivkami, ki omogočajo tudi podaljšano jesensko pridelavo. Pred uvajanjem proti suši odpornih vrst in sort vrtnin pa bodo nujni sortno-ekoioški poskusi. Breda Vičar, univ. dipl. Ing. agr. . a|ijeslovensklh vinskih vitezov Čolnikovi trti Iv Be- Clti ll" Ob 2na’ Sve,ih ,reh ? ^^nediktu, kjer CNiskL’'* trte 2 Lcnta, NO ^kih vinskih ' Min* dau družbo še anohtona Vh’vin i drušh^ene Si. 1 'e ' društva vi- Ponosni, da Cinikovi trti to- likoslovenskih vitezov, ki so s tem počastili tudi spomin na tega velikega vinogradnika. Benediški župan Milan Gumzer je ponosen na društvo, ki je s svojim delom pripomoglo k promociji njihove občine in ohranjanju imena Dominika Čolnika. Prireditev so popestrili s kulturnim programom, v katerem so nastopali rogisti Lovske družine Križevci, mažoretke Twirling Kluba Benedikt in Ljutomerski oktet. Ob tej priložnosti so podelili tudi medalje in priznanja vinogradnikom, ki so dali svoja vina na društveno ocenjevanje. Podelili so tudi pohvale in priz- 60 let LD Radovci LD Radovci, ki se razprostira na območju občin Grad in Puconci ter gospodari s približno 3000 ha lovišč, je praznovala 60. obletnico ustanovitve. Zbrali so se lovci in prijatelji zelene bratovščine Iz sosednjih in prijateljskih lovskih družin ter domača gasilska in športna društva. Ob jubileju so priredili tudi krajši kulturno zabavni program, nagovorili pa sojih tudi župan občine Grad Darnel Kalamar, predstavnik občine Puconci Evgen Sapač ter podpredsed-nikZveze lovskih družin Prekmurja Ludvik Rituper. Starešina Franc Maček se je zahvalil vsem članom družine, obiskovalcem, donatorjem in prijateljem lovstva. Popoldan seje prevesil v prijetno druženje, pogostitev s pravim lovskim bogračem in kramljanje dolgo v noč. - Štefan Bertalanič nanja sponzorjem in dobrotnikom, ki pomagajo društvu pri njegovem delu in napredku, nato pa je bila otvoritev društvenih prostorov in kleti društva. Srečanje se je nadaljevalo z obiskom vin- ske kleti Slavice in Zlatka Boraka v Štajngrovi, vinske kleti Marije in Slavka Lončariča v Lokavcih in zadnje vinske kleti Maksa Kaučiča v Lokavcih pri Negovi. Ludvik Kramberger ^kmurska vinska kraljica Marinka Zadravec t veze »''Hi. ^brik , 1 Prekmurska vinska i V^eio v. ?Kobilja. Rada ima , / 1* ne omejuje. Marinka l’I, ^tn/1' 2aPoslena na Občini 1 pr' Kulturnih dejav- slanuie v Kobilju, A klet in vinograd. j । r* Čt ,e Vedno Želela postati 1 • *n ■" sPremljala doga- , ’’‘h. "'T'i '' °d’Pčitev za ta korak je t ’it Vin’ i '1' ie spoznala slovensko > |n, ''kraljico. V njihovi dru- ■ i ? btfcij"'1'4 in želi spoznati stvari ’Radovednost in napredka, je dodala '•tr, 'a,Vlnska kraljica, ki jo v J "čaka veliko dela. i ^el'eteprekmur- Po razpisu in izboru, ki ga je letošnje leto razpisalo in organiziralo Društvo vinogradnikov Kobilje, so videz oziroma njeno podobo zaupali prav Marinki. O obleki pravi: »Obleka je zelo povezana z naravo, nima zadrg, vse je enostavno, kljub temu mislim, da je prišel navdih za obleko iz narave.« Poiskala je kostumografinjo na Ptuju, ki je prisluhnita njenim željam in udejanjila njeno zamisel. Tako je oprava prekmurske vinske kraljice razen krone, ki jo je dobila od svojih predhodnic, čisto nova. Ali prekmurska vinska kraljica rada dela v vinogradu? Rajši dela v vinogradu kot v kleti, saj je zanjo delo v naravi tudi sprostitev. Meni, da to bolj obvlada, in se ne bi rada primerjala s preizkušenim kletarjem, katerega delo je pomembno po trgatvi. Katera sorte soji ljubše? Rada ima ženska, damska, sladka vina. Doma so na novo posadili trto belega pinota in obnovili vinograd. Ni skromna, ko pove, da je njihovo vino zelo dobro Doda, da v vinogradu delajo vsi domači in jim je delo v vinogradu in zvinom hobi. Kaj vidi kot plod svojega dela? Promocija je njena glavna naloga. Rada bi navdušila nekaj ljudi, ki jim vino ni bilo posebna vrednota. »Ko postane človek zrel, vidi čar življenja tudi v malenkostih. Vino veže že v nedeljo pri kosilu,* sklene najin pogovor. Lea Lehner PONUDBA ZA ODKUP KORUZNEWaŽE Vse pridelovalce koruze obveščamo, da v Biopiinarni Nemščak v Ižakovcih pOugodnih pogojih odkupujemo koruzno silažo. Ponudba je posebej primerna za pridelovalce, katerih posevke je delno prizadela poletna suša in klasično spravilo za zrno ne bi bilo smotrno. \ Pogoji; ♦ velikost parcele vsaj 50 ar • siliranje opravi kupec • obvezen ogled pridelka pred siliranjem s strani kupca • možnost prevoza s polja do silosa . Cena: • kakovost A: 20,00 • kakovost B: 13,00 Plačilo v 30 dneh Stroški prodajalca: siliranje in prevoz (možnost lastnega prevoza) Za dodatne informacije lahko pokličete od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro .' telefonsko številko 02/543 92 81 . Jr Ukumina Štunfa. 14 IZ NAŠIH KRAJEV 23. avgust 2007 - VESM Po več kot sto letih v Šalamencih Dobili so naraščaj Ni sicer povsem zanesljivo, ampak najbrž bo držalo, da v Šalamencih več kot sto let ni bilo gnezda, v katerem bi imele štorklje svoj naraščaj. Devetin petdesetletna Marta Sever je o tem nekoč spraševala tudi svojo mamo, ki ji je potrdila, da je res tako. In ko je lani že kazalo, da se bo en par vendarle ustalil v njihovem kraju, je ostalo napol zgrajeno gnezdo prazno. Letos pa... »Vse sem si zapisala v svoj dnevnik Samec je priletel v gnezdo 27. aprila in ga takoj začel dograjevati, 30. aprila pa se mu je nameravala pridružiti samica. Bila je skoraj enake velikosti in »postave« kot on, a jo je odgnal. Ko sem opazovala, kako jezno je mahal s perutmi proti njej, nisem mogla verjeti svojim očem, nisem razumela, zakaj to počne. No, naslednji dan mi je bilo jasno - priletela je druga, manjša, vitkejša in verjetno mlajša samica, ki jo je z veseljem sprejel v svoje gnezdo in jo na glas pozdravljal z značilnim glasom iz kljuna Marta je kmalu nato začela pisati tudi pesnitev (v prekmurskem narečju), ki jo je posvetila štrkom, v njej pa je opisala vse pomembnejše dogodke, ki so se je vtisnili v spomin, ko je opazovala gnezdo in štorklje v njem. natančneje 23 in 24. I so »prikljuvali« na rti 4* * I diči. Marta se je tega zde1 - j selila in drugi domači I Nekoliko žalostna pa K1 j julija, ko sta samec in I memo porinila iz gric^^ I mladiča, ker sta pac l ne bi mogla nahranitm" I vseh treh. No, na ta n^' J godek je Marta la in z veseljem opazovala I sta samec in sinici J gnezda na bližnje tra* J njive ter pritu&J* I dičema, ki sta lepo m 'I sta poletela iz gnezda »d. gosta in od takrat je I vahneje. Upati je, I mladiča kljub poznem0 ' J pridobila dovolj IzkušeA. I sta lahko jzdcttlj v Severjevi pa si že zčij upajo, da bo njihovo f ™ spomladi spec polno S Besedilo In foto. !■' 1 ifl So’ ti h; »s Si. F itd ’is Soja visoka, debela, pitna drodov, kablov, oprovin v zgodovini privabila je dva mlada štrka. Letala, sedela, se gledala, si dosta po svoj en pogučavala, se tudi lubila in nazadnje si dogučala: Tu, na tuj soji betonskoj, de najin skupen domek... Samica je obsedela v gnezdu 12. maja, kar je pomenilo, da nese jajca, čez dober mesec dni, 'I Tudi v Sovjaku že »straši« klopotec Vinogradniki Sovjaka, ki so vključeni v Vinogradniško društvo Radgonsko-Ka-pelskih goric, pododborSovjak, so tudi letos pripravili prireditev Postavljanje klopotca, in sicer so 15. avgusta postavljali klopotec ob posajenih trtah modre kavčine, potomke 400-letne trte z Lenta v Mariboru, in radgonske ranine v Sovjaku. Klopotec sta ob obiskovalcih prireditve, med njimi je bil poslanec Feri Horvat, postavljala gospodar in skrbnik trte Anton Golnar in viničar Jože Kocuvan. Novi klopotec (prejšnjega je lani uničilo neurje) je izdelal Janez Pučko iz Kraljevec. Kot je povedal podpredsednik Društva vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric Jakob Kocuvan, omogoča postavljanje klopotca ohranjanje starih običajev, obenem pa druženje krajanov Sovjaka in drugih, ki se zberejo na tej prireditvi. Organizatorji so vse, ki so se jim pridružili, pogostili in jim ponudili dobro kapljico domačega vina. Ludvik Kramberger Ob Marti in njenem možu Francu seje štorkelj posebej veselila tudi vnukinja Maša. Z rožami je vlila življenje V stari tumiški cerkvi Marije pod logom so pred cerkvenim praznikom posebej okrasili s cvetjem okna in oltarje, za karje poskrbela floristka Olga Varga. S cvetjem je izrazila svoja doživetja, kpjti gre za cvetličarko z dušo in telesom. Ustvarjalka seje ozirala na harmonije barv in tako izbirala kombinacijo cvetja bele in zelene barve. Bela kot baiva čistosti, svežine in simbol Božje matere, zelena pa kot barva novega življenja in prebujanja. Olga Varga je za krašenje izbrala to svetišče predvsem zaradi tega, ker je v Turnišču odraščala, in tudi zato, ker se ji je stara božjepotna cerkev, sicer poslikana s freskami, zdela pusta in brez sporočila. »V meni je rasla želja, da bi tem oknom morala nekaj dati. Izpolnila sem večletno željo s pomočjo svoje družine, sorodnikov, prija teljev, sodelavcev, sponzorjev in še mnogih drugih. Tega sem zelo vesela,« je povedala Olga Varga. Ob tej priložnosti je s svojim programom nastopila osnovnošolska mladina iztumiške šole pod vodstvom Milene Salaj. Nato je paterdr. Vinko Škafar blagoslovil cerkev, zbrane in rože. V tumiški cerkvi je namreč večstoletna navada, da v času praznika velike maše blagoslavljajo cvetje. Po mnenju zbranih bo ostal ta dogodek v Turnišču v nepozabnem spominu vernikom, ljubiteljem rozin Olginim prijateljem. Tekst in foto; B. Z. Bodisi avci Tudi letos se je Gasilska zveza Ljutomer odločila za izvedbo tabora za mlade gasilce, ki je potekal od 7. do 11. avgusta v Centru za usposabljanje ŽARE v Bodi slave ih. Na tabor so povabili tudi mlade iz Gasilske zveze Križevci pri Ljutomeru. Skupno se je udeležilo tabora 92 mladih. Imeli so pester program, od gasilskih dejavnosti do športa, kopanja v Termah Mala Nedelja... Predstavila sta se Rdeči križ in reševalna postaja Ljutomer, obiskali so jih člani Kinološkega društva Maribor in jim predstavili vodnike reševalnih psov, predstavila se je Slovenska vojska, Uprava za zaščito in reševaje, policija idr. Izvedli so tudi orientacijski pohod in pripravili testiranje za bronasto, srebrno in zlato značko na temo o preprečevanju požarov. J. Ž. Bakovci Bakovci - 1'P' * svojem Mu zgib Pr spominski p- " (I. kokrat, ko J1 _ ,|jf " 1 n od njl<‘ v r/' Sedeci Turek (z repom)? V času pobiranja krompirja nam bralci vsako leto prinesejo kakšen primer posebne oblike ali teže in velikosti. Za tega, ki so ga skopali na njivi Antona Žabota na Gornji Bistrici, se zdi, da je podoben sedečemu Turku (tako je menil lastnik), ki mu je zrasel tudi rep. J. G. min na lovca Alojza kovec. aktiven delovanj3’ gjlO vsked^^jzf tnr d pr*' ' varjal park. J- Ž- Ljutomer V občini Ljutomer je bil pred kratkim objavljen razpis ugodnega posojila za pospeševanje razvoja malega gospodarstva za letos. Na voljo je 201.144 evrov za investicijske projekte in 20.865 za kreditiranje odpiranja novih delovnih mest. Vloge bodo sprejemali do porabe sredstev oz. najpozneje do konca letošnjega novembra. Pričakovati je, da se bo s temi posojili pod ugodnimi pogoji (3,5-odstotna letna obrestna meta) in s polletnim moratorijem na območju občine Ljutomer nekoliko znižala ne- Na Kapeli spet »klopota« Pnzadevni člani Turističnega društva Klopotec Kapela (Pre' j; lec) so tudi letos 15. avgusta organizirali na hribčku v nep*1'' < rfJJ nogradniške preše, obdane z vinsko trto, že dvanajsto ^^le^ { Postavljanje klopotca. V pozdravnem govoru seje Preasear\.^ jfl bniku klopotca Feliksu Rantaši ter postavljalcema Janku KR'-vnjaku za vestno skrb in pripravo klopotca, še posebej P3 it odbora za nesebično delo Številnim obiskovalcem je P*11 ,ri-*>X svojim ropotanjem v vinogradih odganja ptice, ki poskus3!0 ‘ (trf^J ter daje namen postavitve tudi ohranjanje ljudskega ttme ’1 leta 1797. Po nastopu humoristk Franca & Franca, ki stas-' članov TD, nato pa na hudomušen način orisali dela žena, prisotnega župana občine Radenci Mihaela Petka P31 na občinski upravi, naj se tega Joti tudi na Kapeli (društva n31' prostore), sta sledila postavitev klopotca in slovesna oWOf ;f’> stične pisarne z nadstreškom, ki lahko ponudi senco pribl-valcem. Simbolični trak pred vhodom sta prerezala strokov^ močijo Slovenske turistične organizacije Brina Čeeav ,r* W družabnem srečanju ni manjkalo domačih pogač, žara... m seveda dobrega vina. Za dobro razpoloženje je --h ' j menu poskrbel hannonikar Stanko liješ. Besedilo in foto-1' I USTNIK - 23. avgust 2007 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Sidonija Gorca s 86 leti spominov Otroštvo med bukovniškimi gozdovi ^est*nosem’ ^2 h n' k" ’e Sidoni>a ?obrovnika še pol-‘^/navdušenjem ^oiem VitO pripoveduje sti ’ otroštvu in mlado- in znancem tudi Na' iz svojega ot- 1i|L’ni ko K’ ihrb v ' "'niča. Med temi foto- Bukovnica, na katero ima zelo lepe spomine, saj ji je še iz časa, ko je bila še zelo majhna, ostalo v spominu veliko dogodkov in prizorov iz življenja: »Spomnim se, ko so me Še kot majhnega otroka nesli sorodniki h kapelici sv. Vida na proščenje. Veliko dogodkov in prizorov iz tega obdobja se spomnim, kot bi se zgodili pred nekaj leti, čeprav je dejan- Lendavo med revolucijo v Rusiji. Najprej je pobegnil v Zagreb, od tam pa je prišel delat v Prekmu-je. V Prekmurju je delal kakih deset let, živel pa je, kot se Sido-nija spomni, z zelo lepo gospo. Po desetih letih se je vrnil v Zagreb. Življenje v Bukovnici ji je ostalo v zelo lepem spominu: Lepo življenje je bilo, v lepi naravi. Bilo je veliko žab in rib v Kranj v tekstilno tovarno, po vrnitvi v Prekmurje pa se je zaposlila v tovarni Planika v Turnišču. Spominja se, da so bili zelo dobri odnosi med delavci in zelo korektni odnosi vodstva do njih. Od leta 1943 živi v Dobrovniku. Ima štiri otroke, vendar pa je v Sloveniji ostala le hčerka, ki živi v Bogojini. Ena hčerka živi v Berlinu, sin in hčerka pa v Švici. Sidonija Gorca: »Prizorov in dogodkov izpred osemdesetih let se spomnim, kot da bi se zgodili pred nekaj leti.« kaPelice sv, Vida iz leta 1921, na kateri.sta Gorca in ruski emigrant. ....... cerkvi sv n ,ni5keni lezeru, ki ^'Jezero, ampak ir pravi. 'J| °£<', gozdar štc. ruskiemi’ k 'hi, 1 Spomnim se, hj/Pte, 1 ! ’ Je bila njena k ' /'^IWcna jezera ./'"Pak šobili na S? & jezero, • l ‘ i|Sh ''0 nekoliko več '■i ? '' i^ °b P»W-, Z"02” prostor, sko minilo že skoraj osemdeset let. Živeli smo v Bukovnici v lo-garnici do mojega Šestnajstega leta starosti, potem pa smo bili premeščeni v logarnico v Rad-možancih. V Bukovnici je bilo takrat naseljenih enainštirideset hiš in logarnica je imela hišno Številko enainštirideset. Sedaj pa mi je res težko gledati, ko vidiš, kako vas propada. Ostalo je Je še nekaj družin. Ko sem bila otrok, je iz Bukovnice hodilo v šolo v Bogojino po petnajst Šolarjev. Hodili smo peš, po gozdu, včasih tudi v hudem dežju in snegu.« Ruski emigrant na fotografiji Vladimir Drozdovič je prišel v potokih in na močvirnatih travnikih pa tudi kač. Vendar se kač nikoli nisem bala. Ni me bilo strah. Tudi ko sem šla peš ali se peljala s kolesom ponoči iz tovarne Planika iz Turnišča v Dobrovnik, me ni bilo nikoli strah. Obratovodja mi je jaozimi predlagal, da bi delala le dopoldne, da se mi ne bi bilo treba ponoči voziti domov, vendar sem mu odgovorila, da sem v gozdu ‘gor zrasla’ in se ne bojim teme, gozda. V Planiki sem delala sedemnajst let.« Leta 1943, ko je umrl njen oče, so se iz logarnice v Radmožancih preselili v Dobrovnik. Po koncu vojne sta šla z možem delat v rojena v vasi Hip, hip, hura za Baško »V Dobrovniku živim že več kot Šestdeset let kot Slovenka v vasi, kjer živijo pretežno Madžari, v zelo dobrem sožitju. Vedno so bili med nami zelo dobri odnosi, brez kakšnih koli konfliktov ali nesporazumov. Ob prostem času sem vedno tudi zelo rada brala knjige in še danes jih berem ter rešujem križanke. Vendar pa te knjige niso leposlovne, ampak bolj zgodovinske. Najbolj me zanimata zgodovina in zemljepis. Veliko sem tudi brala o različnih državah sveta in življenju tam. Tudi na televiziji si rada ogledam predvsem zgodovinske dokumentarne filme,« Še pove Sidonija. Jože Gabor Na letovanje v Baško so pred nedavnim krenili tudi štirje avtobusi s 174 otroki iz občin Lendava, Črenšovci, Dobrovnik, Turnišče, Velika Polana, Kobilje, Odranci, 20 vodnikov, zdravnica, medicinski tehnik, športni animator in vodja izmene Piroska Voroš. Vsi spremljevalci so si zadali za cilj, da se bodo potrudili, da bo letovanje za otroke čim lepše doživetje. Za to seje trudilo tudi osebje počitniškega doma v Baški na čelu z ravnateljem Bojanom Nemcem. Otroci so uživali ob kopanju v morju, igrah v vodi In ob njej, učenju plavanja, na športnih igriščih, skokih v vodo, Izletu z ladjo, sprehodih, različnih delavnicah, kvizu Pokaži, kaj znaš, spoznavnem večeru, krstu tistih otrok in vodnikov, ki so bili prvič v Baški... Otroci so se naučili delati tudi tisto, kar se jim morda ne ljubi: pospraviti za seboj, skrbeti za svoj denar, pešačiti tudi takrat, ko so utrujeni idr. Skratka, pridobivali so si samostojnost, prilagajati pa so se morali domskemu redu in pravilom v skupini. N. N. V Ižakovcih gradijo prizidek V gasilskem društvu Ižakovci so se odločili za gradnjo prizidka h gasiIsko-vaškemu domu v velikosti 12 krat 7 metrov, kije medtem že pod podstreho. Največja pridobitev bo garaža, v kateri bodo nameščeni trije čolni za reševanje na vodi. Načrtujejo tudi prostor za gasilski muzej, kjer bosta med drugim shranjeni stara ročna in motorna brizgalna Ziegler. Večino del gasilci izvajajo prostovoljno. Letos načrtujejo ureditev notranjih prostorov z ometi tervgradnjovratin oken, prihodnje leto bodo uredili pročelje in okolico, tako da bodo lahko nov prizidek predali v uporabo. J.Ž. Nova pridobitev za GD Mekotnjak - Stara Cesta V gasilskem društvu Mekotnjak - Stara Cesta v občini Ljutomer so bogatejši za novo gasilsko vozilo, obnovljeno pročelje gasilskega doma in nov prizidek. Pred uradnim prevzemom in blagoslovitvijo orodnega gasilskega vozila GW-1 z rezervoarjem za 500 litrov vode, reševalno lestvijo in drugo opremo sta župan občine Ljutomer Franc Jurša in predsednik PGD Mekotnjak - Stara Cesta Smiljan Žnidarič prerezala trak pred novim prizidkom. Ljutomerski župan je ključe vozila predal poveljniku Miranu Voršiču, le-ta pa šoferju Marjanu Kaučiču. Ob prazniku se je v Mekotnjaku zbralo 160 gasilcev z 28 prapori iz gasilskih zvez Ljutomer, Križevci pri Ljutomeru in Ormož. Ob tej priložnosti so podelili gasilska veteranska priznanja, ki sojih prejele Marica Žnidarič, Otilija Meznarič in Elizabeta Vrbnjak. J. Ž. -p Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj 'H Murska Sobota, Plese 5,9000 Murska Sobo ta 8" Tel.: (02) 527 19 OO D« Če sl žrtev nasilja ali v stiski, poklici! Pomoč je zaupna In brezplačna. Na voljo smo 24 ur na dan, vse dni v letu! Brat Džouži Med počitnicami so nan mediji naprej tiskali kandidate za no-voga predsednika naše pokrajine pod Alpami. Bela pravi, ka torni falajčki zemle nemre praviti država. Pa glij te mali ficlek zemle nuca dva predsednika. Čudno, nej? V Nevjorkije 22 mi-Ijonofiidij, pa majo devet občin. Pri nas je pa dva miljona lidij, pa mamo 200 občin, zdaj pa ešče naj dobimo 14 pokrajin, pa md najbogatejši na svejti, pravi Bela, šteri si je spopejvo: V te počitnic lejpi raj sigdarnan ličijo kaj, ka nan dobro vso volo čista stiskajo na dno. Pijše zdaj se pa guči, ka mo na volitve šli, kandidatof cejli roj se na listo sili kcoj. Se predstavlajo nan li, ka so najsposobnejši, kak pa zvagamo, naj mi štonan is tin o guči? Moški ali ženski spol, či zna plesat' rokenrol, rad živali ma al'nej, vse od njega se povej. Či pa zdrafje kandidat, znali komaj mo takrat, gda že zvoljeni povej: »Se lugajte sami naprej.« 23, avgust 2007 - * 16 REPORTAŽA Kaj nam bo prineslo nebo? S «0 ft til J Prekmurje simbolično praznovalo združitev z matičnim narodom Je dezeval denar ali nejasna prihodnost? Podobnik premočen, mladi sproščeni Tisto, kar se je napovedovalo že ves teden, se je v petek zvečer tudi uresničilo. Ravno ko bi se morala začeti državna slovesnost ob praznovanju združitve Prekmurja z matičnim narodom, se je ulil močan dež. Tako se je proslava na soboški grajski ploščadi in v mestnem parku začela drugače, kot so si jo člani slovenske vlade predstavljali. A mi doma to že vemo: Prekmurje je pač drugačno. Deževna dobrodošlica vladi Tako si bodo obiskovalci v parku, gledalci pred televizijskimi sprejemniki in poslušalci pred radijskimi sprejemniki - prireditev je v živo prenašal tudi radio Murski val - to slovesnost najbolj ohranili v spominu po tem, da se je nevihta začela ravno takrat, ko je na govorniški oder stopal slavnostni govornik, minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Sicer ni jasno, zakaj ga ni tudi k odru spremljal nekdo z dežnikom, kakor je to bilo, ko je sestopal z njega. Tako pa je bilo prepozno Že ko je prišel do mikrofona, je bil čisto premočen Drugi ministri, premier Janša in preostali gostje v prvi vrsti so se zabarikadirali z dežniki nad glavami in pred svojimi nogami, tako da so se zdeli kor kaka srednjeveška falanga, ki namesto ščitov uporablja pač - »ma-rele«.Je bilo v tem kaj simbolike? Je vreme pokazalo, kaj si ljudje mislijo o trenutni vladi? Je bila to dobrodošlica na prekmurski način zaradi prejšnjih let, ko je Prekmurje vedno gospodarsko zaostajalo za preostalo Slovenijo? Zaradi tega, ker nekdo vztrajno potiska izgradnjo pomurskega kraka avtoceste, pardon, hitre ceste, na konec državnega načrta, čeprav skoraj ne služenih cestah zgodila kakšna težka ali tragična prometna nesreča? Ali pa je bilo vse skupaj samo naključje? ljudska modrost pravi, da je dobro, če na poroki dežuje, saj naj bi to pomenilo, da bo imel poročni par v prihodnosti veliko denarja. Mogoče pa nam je želelo nebo na tej obletnici združitve sporočiti takšno veselo novico. Ali pa je bila podoba Podobnika, zastrtega z deževno meglo, znamenje nejasne ali negotove prihodnosti Prekmurja? Kakorkoli že, okoljski minister se je na začetku elegantno znašel »Dobro je, da dežuje. Prekmurje dež potrebuje.« In nato nadaljeval s svojim uradnim govorom, v katerem je bilo večkrat omenjeno, kaj je »ta Mitja Gaspari in Danilo Turk - tekmeca ali prijatelja? bregu reke Mure. Ko se je ozrl v zgodovino, je Prekmurje imenoval tako, kot ga verjetno ni Še nihče doslej - velik žarek upanja. To je bila namreč naša pokrajina po prvi svetovni vojni, ko je Slovenija izgubila pomemben del Primorske in Koro-ške in se znašla v hudi stiski. »A zato smo leta 1919 dobili Prekmurje. Prekmiffci so bili vedno med najbolj zavednimi Slovenci, ki so v dolgih obdobjih skrbno gojili slovenski jezik « Podobnik je dejal, da prekmurska regija v zadnjem času doživlja razvojni zagon. V zaključni fazi naj bi bila gradnja pomurskega lahko madžarska vlml*' .,y sa do slovenske ntan|Sl i la po odnosu slovel madžarske matijšine- hi — J- -J- Na prireditvi Kakojell^j ime, ki so jo usi mrtU ^ ‘^1 šček, Duša Škofin Drago^U so nastopili Policijski Zdenek fitly Dixieland Eroika, Metod Žulim, netov Clarifour, trio j A3, plesna skupina Kristjan Borovsak, Strl ■ Pj, I mar & Sphericube KI lF' J । do Novak, Nataša do Vlaškalič, program zovala Gabrijela Granfol^ Prava osvežitev dosedam' nih proslav sta bili skup'' psi ter združeni Kleem^JU ricube. sproščeni murske glasbene ' °' nekaj let ene nijiiiOV^jM Sloveniji. S tem da jr ue^in so jim na nacionam redili krivico, kape rja in Dona Dulo ter n)ii" v* I (Andrej Ajdnik - ki* 'rJ< felj - bobni, Janez Žlelm namreč podpisal' • Sphericube, medtem l ih bi * ki hf H *i S s Kleemar & Sphericube - sodobnost glasbenega Prekmurja Le kaj je šepnila prijateljica Milana Zvera Janezu Janši? kraka avtoceste, reka Mura je vodni vir izjemnih priložnosti, nadaljujeta se izgradnja pomurskega vodovoda in skrb za varstvo vodnih virov, pomembna pa je tudi ustanovitev lastne škofije Podobnik seje v svojem govoru spomnil tudi porab-skih Slovencev in opozoril, da bi se ke r bi bilo to prekmurskih $1* Jr^-— sikateregasJ^^jt^ no.Atiajpoincni mi,kaj imamo P*^ ti. Slovesnost s Lf ketom za vse ob^, gf* ter z .'Li •i 1 " . ■ boto - pa S» *1’vruito . ketirancev ote' ' . •<' 'j hrzen. /ve‘ / 4 san, ka san moren samo najti,« je bil nih odgovori ravno prekmuh^ ( calBigPopP*’,«^ j mu rje Prekm^d । A vestnik - 23. avgust 2007 KRONIKA C U ^olko spora MM bila hiša Nad soseda z žlezno Palico Vsevedno ra« v. i civobčini Kuzma Sa * med sosedoma. ?7,^v^nisko hišo šte-ni domačin d«lgože-oveckrai udaril in 8aPr^ °udo poškodoval. *ti w rt^valnim vozi ' bolnišnico v 11 r po enem te-.’’'’’'eno osebje še Za njegovo živ- kaznivega deja- ' Zi*i do privedbe ' 1cnin sodniku Zou podana kazenska '■'nii 111 Rotitve kaznive' J Pokuša umora. Stla* Jnit Podatkih naj bi Rudolf Ro- *-'•, L', ^“gadn^’^ Rogana-'S T?!80 novi lastni-sicerdovol>' njegovi nekdanji :!l*m pa so se kl|MtviPTO8Ovanadonr 4rirztln, du << ,c & kravo obra- ' m raznletom Ze tretjič je zagorelo na vinogradniški kmetiji Kaučičevih Je bil požar podtaknjen? Po prvih ocenah naj bi znašala škoda okrog30.000 evrov Minulo sredo nekaj pred 20.30 je zagorelo na znani vinogradniški kmetiji Kaučičevih na Ivanjševskem Vrhu. Operativci regijskega centra za obveščanje v Murski Soboti so se hitro odzvali in na kraj nesreče poslali gasilce iz PGD Gornja Radgona, Negova, IvanjŠevci ob Ščavnici, Zbigovci, Stavešinci, Spodnja Ščavnica in PGD Spodnji Ivanjci. Požar je gasilo okrog 70 gasilcev, a je kljub velikim naporom in trudu vseeno v celoti zgorelo gospodarsko poslopje velikosti okoli 200 kvadratnih metrov, v njem pa še večja količina različnega vinogradniškega materiala, gradbenega in stavbenega lesa ter slame. Je pa gasilcem uspelo preprečiti širjenje požara na bližnjo stanovanjsko hišo in druge objekte v bližini. Kot je povedal poveljnik Gasilske zveze Gornja Radgona Štefan Far-tek, so se z ognjenimi zublji borili do poldruge ure zjutraj, do jutra pa so gasilci dežurali ob pogorišču. Po mnenju policistov in kriminalistov, ki vzrok požara še vedno raziskujejo, je nastalo za najmanj 30.000 evrov materialne Škode, lastnik pa pravi, da je bila škoda vsaj Še za 10.000 evrov večja. Lastnik domneva, da je bil požar podtaknjen, zanimivo pa je, da je to že tretji požar pri isti družini, odkar je kmetijo prevzel Branko Kaučič, in doslej nikoli ni bilo ugotovljeno, kaj je povzročilo požar oziroma ali je bil podtaknjen in kdo bi ga podtaknil: »Tudi sedaj sem najmanj 90-odstotno prepričan, da je bil požar podtaknjen. Žal je'pri nas * id1 V ■i? > Še vedno veliko nevoščljivosti, tako da ti v primeru uspeha skušajo škodovati. Uspešno poslujemo in kljub požaru bomo proizvodnjo nadaljevali,o je povedal Branko Kaučič, ki na domačiji živi z ženo Zdenko ter tremi odraslimi in izšolanimi otroki. Dodal pa je še; »Objekta nismo imeli zavarovanega, zaradi trgatve, ki se približuje, pa se sanacije poslopja ne bomo lotili letos. Bo pač morala počakati do pomladi. Ne glede na vse se moram zahvaliti gasilcem, ki so vložili veliko truda, da so nam rešili hišo. Vse je bilo suho in je gorelo kot slama, zato so morali dodatno dovažati vodo iz doline, dežurali pa so kar do štirih zjutraj, saj je bila ves čas nevarnost, da bo kaj ponovno zagorelo.« V. P. in O. B„ foto: O. B. Gasilci so se z ognjem bojevali kar pet ur. (f ...Protokol 1 'n1vi CKt’B0 ohfa'na’ r ‘ k*83 Drn LaiVtno- Nekdo je iz L*’’’ K n *"r'* Pred soboškim državna pro- 1 Ztlružitve Prekmur- cev z matičnim narodom, odnesel tri električne podaljške. S tem je Protokol vlade Republike Slovenije oškodoval za 3.500 evrov. Zagorelo na Stari Gori Na Stari Gori je med neurjem zaradi udara strele zagorelo gospodarsko poslopje. Zgoreli so ostrešje, nekaj sena h n’ v. p. i? Umrl motorist Pomurske ceste so pretekli torek, 15. avgusta, nekaj minut čez 12, uro zahtevale novo, letos že 20. smrtno žrtev. V naselju Apače je 18-letni voznik osebnega avtomobila, ki se je peljal iz smeh naselja Trate proti Podgradu, z vozilom zavijal levo na stransko cesto in pri tem izsilil prednost pred 21-letnlm Rokljem Dlou hyju iz Lutvercev, ki mu je z motornim vozilom pripeljal naproti. Pri trčenju seje motorist tako hudo telesno poškodoval, da je med prevozom v bolnišnico umrl, voznik osebnega avtomobila pa seje v nesreči lažje telesno poškodoval. Kraj prometne nesreče, v kateri je nastalo za 12.000 evrov gmotne škode, si je ogledal tudi preiskovalni sodnik. V enakem obdobju lan! je na pomurskih cestah umrlo devet ljudi. V. P., foto: J. Z. zrnja, gasilcem pa je iz hlevov uspelo rešiti živino. Nastalo je za okrog 25 000 evrov materialne škode. Tat z novim nakitom V ponedeljek so v Petišovcih vlomili v poslovni prostor in odnesli 70 metrov električnega vodnika, v Gentero-vcih so poškodovali ohišje telefonske govorilnice, v Radencih pa je nekdo vlomil v stanovanje in iz njega odnesel več nakita v vrednosti 500 evrov. Bomba je, bombe ni Preteklo soboto je nekaj minut pred polnočjo na murskosoboški policiji zazvonil telefon. V telefonskem pogovoru je neznanec policistom sporočil, da nai Poslopje v velikosti 25 krat osem metrov je v celoti zgorelo. Lendavski redarji poslej na skuterjih Občina Lendava je pred sedmimi leti ustanovila občinsko redarsko službo, ki se je trudila skrbeti za varnost cestnega prometa in pobirala ekološke takse od prevoznikov tovornjakov, ki so opravljali prevoze po cestah lendavske občine. Pred dvema letoma je občinska redarska služba dobila status prekrškovnega organa, katerega namen je izvajanje nadzora nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter ovirami v naselju, skrbi tudi nad ravnanjem udeležencev cestnega prometa na območju umirjenega prometa in območju za pešce. Občinski redarji pri opravljanju svojega dela lahko izrečejo globe in opozorila ter izvajajo pooblastila in ukrepe. S sprejetjem zakona o varstvu javnega prometa in miru, ki je bil v državnem zboru sprejet v lanskem letu, je dobilo občinsko redarstvo pooblastila na področju varstva javnega reda in miru. Zaradi večje zagotovitve mobilnosti za nadzor javnih površin ima tako imenovana lokalna policija v Lendavi kar precej nalog. Skrbi za zagotavljanje stanja na cestah, prometno signalizacijo, preprečuje nastanke divjih odlagališč odpadkov in nadzira obremenjenost občinskih cest s tovornim prometom. Za potrebe občinskih redarjev je občina Lendava kupila dva skuterja, pri čemer bo poslej delo občinskih redarjev lažje, na kraj dogodka kršiteljev pa bodo lahko prišli hitreje kot doslej, ko so delo opravljali peš. Potem ko je lendavska policija dobila nove, lepše in udobnejše prostore, bo občinsko redarstvo v Lendavi skupaj s policijo laže in učinkoviteje skrbelo za varnost in red. Jože Žerdin bi bila v enem od gostinskih lokalov v Murski Soboti nastavljena bomba - po neuradnih podatkih naj bi šlo za lokal Unisex. Policisti so lokal pregledali in ugotovili, da gre za lažno prijavo, saj eksplozivnega telesa niso našli. Za neznahim storilcem, ki je zlorabil znamenje za pomoč in nevarnost, policisti še poizvedujejo. Po naših znanih poteh\ Turistične prireditve Črenšovci - V soboto, 25. avgusta, ob 14. uri se bo začel v športnem parku festival rokodelstva, obrti, kulture in kulinarike Jenamena fest, ki ga pripravljata Kulturno društvo Črenšovci in društvo Etno. Ob prikazih in delavnicah bodo nastopile Še folklorne skupine, ljudski godci, ljudske pevke, pripravili pa bodo tudi kramarski sejem in muzej na prostem. Po prireditvi bo veselica z ansamblom Horizont. Gornja Radgona - V soboto, 25. avgusta, ob 18. uri se bo začela enajsta tradicionalna prireditev Radgonska noč. Negova - V soboto, 25. avgusta, organizira TD Negova - Sp. Ivanjci peti Pohod na Radgonsko noč. Začetek pohoda je ob 17. uri pri gradu v Negovi in ob 17.30 pri izviru slatine v Ivanjše-vcih. Ob 24 uri bo brezplačni prevoz pohodnikov z avtobusom nazaj v Negovo Kobilje - V soboto, 25. avgusta, ob 18. uri bo 21. nočni tek po ulicah Kobilja. Tek je za Slovenski pokal v okviru akcije Pomurje teče in hodi 2007, organizira pa ga ŠD Kobilje. Filovci - V nedeljo, 26. avgusta, ob 10. uri bo proščenje v Gaju, ki ga pripravlja VTD GAJ iz Filovec. Prireditev popestrijo s sejmom domače obrti, dnevom odprtih vrat zidanic in razstavo umetniških del Kamenci - V nedeljo, 26. avgusta, ob 10.30 bo proščenje v romskem naselju Kamenci. Po proščenju bo zabavna prireditev z romsko glasbo v živo. Gornji Petrovci - V soboto, 25. avgusta, ob 20. uri se bo začela Petrovska noč v organizaciji PGD Gornji Petrovci. Obiskovalce bo zabaval ansambel Blue planet. Radenci - Čez poletje je na terasi hotela Radin vsak četrtek in soboto prireditev Poletni večeri v Radencih Ob glasbenih nastopih so pripravili Še stojnice ljudske obrti, na katerih obiskovalci lahko kupijo izdelke rokodelcev iz naše pokrajine, Negova - Pri cerkvi v Negovi je odprlo TD Negova - Spodnji Ivanjci turistično pisarno, ki je odprta od ponedeljka do petka med 14. in 18. uro in ob sobotah in nedeljah od 13. do 18. ure. V istih prostorih je znova na ogled razstava Negova skozi čas. Moravske Toplice - V Športnem parku Term 3000 je vsak četrtek, petek in soboto od 19. do 22. ure tržnica ročne obrti in turistična tržnica. Vsak četrtek ob 20. uri je nastop folklornih skupin in ljudskih pevcev, v petek nastop mladih nadarjenih glasbenikov in plesna glasba v živo, v soboto pa plesna glasba. Tižnica ročne obrti v Moravskih Toplicah Letos čez poletje na tržnici že 45 ponudnikom Od 5. julija vabita vsak četrtek, petek in soboto v Športnem parku Term 3000 v okviru aktivnosti Poletje v Moravskih Toplicah tržnica ročne obrti in turistična tržnica, sledijo pa nastopi ljudskih pevcev, godcev in folklornih skupin ter glasbenih skupin. Na turistični tržnici in tržnici ročnih obrti vsak dan na desetih stojnicah prikazujejo izdelke domače obrti rokodelci iz različnih krajev Pomurja, največ pa jih je seveda iz občine Moravske Toplice in okoliških občin. Ljudski obrtniki ob predstavitvi obiskovalcem tudi pokažejo, kako poteka izdelovanje, ti pa lahko tudi sami poskusijo narediti kak izde- Obiskovalci tržnice lahko poskusijo tudi sami izdelati katerega od naših izdelkov domače obrti. pi folklornih skupi"’1,1 # pevcev, ljudskih dobno. Naslov etno v Kakjenekdafajnbuo/' pa se je v teh dveh ffleS£ stilo kar precej nastof' Vsak petek "1 J žnicah še nastop i'dJ jenih glasbenikov,1 s" je živa glasba, ko o* 'j lahko tudi zaplešejo. " 3 in soboto pa ob 20-u kovalce organizirajo J Prodaja bio pridelkov pomurskih kmetov Člani Združenja ekoloških kmetov Pomurja vsako soboto od 8. ure naprej (do prodaje dnevnih zalog) na stojnicah v avli Hipermarketa Mercator v Murski Soboti, Plese 1, prodajajo bio izdelke, polizdeke in gotove dobrote iz programa Zdrava prehrana. Prvič so se s svojo prodajno ponudbo predstavili v trgovskem centru v soboto, 18. avgusta, kot je povedal predsednik združenja Stanko Gerič, pa načrtujejo eko tržnico tudi ob petkih, vendar bo to odvisno predvsem od odziva kupcev. Do sedaj v Murski Soboti hi bilo take ekološke tržnice, ki bi vsako soboto prodajala pridelke in proizvode, dejstvo pa je, da v večjih mestih po Sloveniji take tržnice uspešno organizirajo že vrsto let. Člani združenja prodajajo kontrolirane artikle iz programa Biodar Slovenija, obiskovalci in kupci pa bodo imeli na tržnici priložnost, spoznati pridelovalce tudi osebno, obenem pa bodo imeli tudi možnost poskusiti domače dobrote. J. Ga. Organizatorji so se potrudili, daje ponudba izdelkov na tržnici ljudske obrti in turistični tržnici čim pestrejša. lek. Ponujajo tudi domače dobrote in druge izdelke lokalnih ponudnikov. Organizatorja, Turi-stično-informativni center Moravske Toplice in Terme 3000, sta poskrbela, da je ponudba na tržnici res raznolika in imajo turi- sti in izletniki možnost spoznati različne izdelke iz bogate zakladnice pomurske kulturne dediščine. Tržnici vabita obiskovalce od 19. do 22. ure. Vsak četrtek ob 20. uri pripravijo na odru etno večer z nasco- Prleško društvo Johanna Janeza Pucha Ljutomer Puchovo delo predstavljajo javnosti PrleŠko društvo za ohranjanje tehnične kulturne de diščine Johanna Janeza Pucha tudi letos uspešno nadaljuje uresničevanje ciljev, ki so si jih zastavili ob ustanovi tvi društva leta 1992. Ustanovili so ga z namenom iskanja, ohranjanja, obnove in varovanja tehnične kulturne dediščine na območju severovzhodne Slovenije. Uspešno uresničujejo tudi cilj, da bi delo, življenje in zapuščino Janeza Pu cha, našega rojaka in inovatorja, s pomočjo strokovnjakov iztrgali pozabi in ga predstavili širši javnosti. V društvo je vključeno 730 Članov, ki imajo skupaj več kot devetsto različnih starodobnih vozil, med njimi tudi veliko takih, ki so bila narejena v Pu- chovem podjetju. Letošnji najbolj odmevni projekt je bil, ko so v Ljutomeru uspeli zbrati največje število vozil starodobni- kov na enem mestu na svetu, skoraj tisoč, ti pa so se popeljali v koloni tudi po okolici kraja. V društvu, ki ga vodi Milan Belec, se veliko posvečajo tudi seznanjanju mladih s Pu-chovim delom in izobraževanju na področju restavriranja starih vozil. Vsako leto organizirajo tudi več prireditev, kjer ob promociji inovatorja Pucha in njegovih vozil poskrbijo tudi za druženje in zabavo. Sodelujejo tudi na srečanju sorodnih društev v Sloveniji in drugih evropskih državah. Med drugim uresničujejo šc projekt Puchova pot, ki je namenjen spoznavanju Ljutomera in okoliških krajev, uredili pa so tudi Puchov muzej. Pripravljajo pa Še tematske razstave različnih tipov vozil in tudi izobraževanje ob teh razstavah. J. Ga. kočijo. Namen prireditve lD^ dah Borisa Velnerja no-in formativnega ce vske Toplice, pypt^”1 janje in turistično P' j Moravskih Toplicah’ J jajo čedalje pom«nbnJi stično središče. čakovala obiskovalce J gusta, to pa ne pome1"1 j na ta dan stojnice ni' ■ . । 1 li. Lani je turistična tt s čakovalaobiskovalce gj oktobra, vendar pa J . I sno od vremena- ■ r Jil l zelo zadovoljni, saj K >1 zelo raznolika in vsa - II | kaj zase. Turistična imela sprva pet JI l zdajpajihimaže i > * J ni, da je tudi ■ ' ' f ljudskimi obrtniki v ponudniki na si'.'In ।j ,i j pomen tržnice pa ■ da prihaja do J navczave stikov 1 ' ljudmi in turisti. www.ves Negovčani na prangerjadi v Starem trgu pri Kočevju Člani Turističnega društva Negova - Sp. ivanjci so se rjade, kije letos potekala v Starem trgu pri Kočevju. Ta je vsako leto v drugem slovenskem kraju, na njej pa se kralji iz krajev, kjer imajo pranger še ohranjen, Med temi j0 ' p9 , katerega seje srečanja udeležilo 65 članov društva, upi^ , r1’.,'j Gorsko pravdo in spet navdušili domače ljudi in goste, v mih so pomagali organizatorjem prikazati čar tistega čas5 ditve udeležil tudi častni član občine Gornja Radgona in Lončarič, kije sedel v častni loži skupaj zžupanom oW"0 Vebrom in drugimi gosti, vsi pa so bili srednjeveško obleč0"1 ^' ^1 Člani društva TD Negova - Sp. Ivanjci, ki mu predseduje .^r stojnicah predstavili tudi z domačimi dobrotami in vini I gerja in Lončariča, z njimi pa je bil tudi grajski zeliščar An0' so ob obisku promovirali tudi naravne lepote in kulturne z01’1 , krajev in okolice. - J. Ga. USTNIK 23. avgust 2007 ŠPORT 19 nogomet Ob novi tribuni pokal Veržejcem , ^‘^gusta je bilo nadvse slo-Nii^i Sportnem Veržej. •■"organizirali tekme mlaj-ekcij, nato pa še veteranov. I'priložnostI so predali na-•i ii ^a0VQ Pokrito tribuno, 1^ sedežev, vrednost na-lu? ' 103-000 evrov. Kot je v Janok'nem na£ovoru dejal žu-0 cine Veržej Slavko Peto-|Oe • r 1/v"1 nogometa kot vodi-Panoge v občini in Ulil)-. (Iezulutl vseh selekcij tega ■ e Posebno pa mladih, na l, a^o moštvo Veržeja S finalne pokalne tekme -Vs- rekovali odločitev o gradnji tribune, ki po eni strani zadovoljuje pogoje za igranje na tako visokem nivoju, po drugi strani pa zagotavlja vse številčnejšim obiskovalcem sodobno ugodje ob spremljanju tekem.- Spregovorila sta tudi predsednik ŠD NK Veržej Borut Kapun in predsednik MNZ Murska Sobota Danilo Kači jan. V finalu pokala MNZ Murska Sobota sta se pomerila domača tret-jeligaška ekipa Veržej in Čarda iz Martjanec, članica pomurske lige. Pred 600 gledalci je bil glavni sodnik Štefan Fekonja (Beltinci), mejna sodnika pa Drago Idič (Bakovci) in Borut Anželj (Tropovci), medtem ko je bil delegat Drago Habot (Cankova). Po dokaj izenačeni igri so zmago s 3 : 2 (1 : 0) slavili domačini. Zanje so v polno zadeli Vogrinčič (v 14 minuti), Kaučič (60) in Časar (67), za Cardo pa Gjerek (64) in L. Horvat (81). Obe moštvi sta se uvrstili tudi med 32 najboljših v Sloveniji Pokala in nogometno Pogled na novo tribuno v Veržeju žogo je kapetanoma Veržeja in Čarde Ljubiši ŽiviČu in Bojanu Horvatu izročil predsednik MNZ Murska Sobota Danilo Kacljan. Zmagovalno moštvo iz Veržeja (trener Drago Posavec) je prijavilo naslednjo postavo: Gergorič, Rebernak, Baler, Živič, Pučko, Vidmar, M. Vinkovič, Kreft, Časar, Vogrinčič, Kaučič, Šalamun Gregor, D. Vinkovič, Potrč, Karnet, Grah in Rihtarič, Čarda pa: Špilak, B Horvat, Kerčmar, Flisar, Legenič, Banfi, L. Horvat, Grabar, D. Horvat, Cotter, Kerec, Sarka, Gjerek, Gomboc, Pintarič, Lovrenčec, Gjergjek, Gergorec. HorvatHorv a Milan Jerše, foto:J. Z. I *°vna konferenca Speedway Teama Lendava 'soboto dirka za zlato čelado, k B _ / Mhodnje leto pa evropski finale iSu lrmht'Uld''1"1 ''pviiiw.n jpun M ^"luprini' EH ki k deseto dirko Zla-'r' h 7 ^SP°nnem parku v ‘"-d pa so že tudi č' 'l prvenstva po- JV Pij-., Pa je vsekakor taX-. 1". Qrganizatorjem. JESkidirkosmo številnih ta nastopajo naj- plul,, ''"'datum.Ker bo let v' ” spidveji-MF U|i.lt"z‘>:i|iJ Kljub Pričakujemo ■P^ljq. ' spidvejski ’S katero v bistvu jh ' Sezono, veliko ‘Uf,kdnl' S* 'rtkt,T , ko.k>bo hk-" U|rkr /a zlato če- tek' St? ' r|e Predstavil in zdajšnji '■i, r°i M Teama Lenki somu l'w. "edn, ' 'rr" sodniku , k,, "''k, ji. ^'Mjlijviirnn 7’ bodo V'?r in sicer "indo- ■kH |b '^ladinski “Wc Mt SaHn u>ali Sandor Ti-'n 17-letni L "Armando Ca- stagna in Andrea Maida, Nemčijo Martin Smolinski, Poljsko Robert Mikolajczak in Grzegorz Walasek, pri čemer je bi! slednji pred časom tudi voznik Grand Prixa, iz Švedske Stefan Eckberg, iz Danske pa bosta dopotovala Hening Bagger in komaj 16-letni Peter Juul Larsen. Dogovarjamo se tudi s tremi vozniki iz Velike Britanije To so: Oliver Allen, Simon Stead in Sebastian Alden. Rezervi bosta slovenska voznika Matija Duh in Maks Gregorič. Po sistemu tekmovanja bo 20 kvalifikacijskih voženj, nakar se prvih deset voznikov uvrsti v dve polfinalni vožnji, od koder se po trije najbolj Igor Kolenko, Boris Kotnjek, Andrej Matjašec in Ladislav Kiralj ši uvrstijo v finale. Pozicije na startu bodo izžrebane. Na sporedu bo skupno 25 voženj. Kot dodatek temu adrenalinskemu športu smo se odločili še za vožnji voznikov, starejših od 40 let, in mlajših od 20 let Ob 19. uri bo predstavitev vseh voznikov, prvi start pa bo ob 19.20.« Z dosedanjimi pripravami na to veliko odmevno tekmovanje je zelo zadovoljen tudi Boris Kotnjek, član mednarodne motociklistične zveze FIM. »Ves čas smo si prizadevali, da bi bila steza čim bolje pripravljena, od česar bo seveda odvisen rezultat tekme. Po mojem mnenju je tekmovalna steza solidno pripravljena, s čimer so bili doslej vedno zadovoljni vozniki, Upamo le, da nam ne bo nagajal dež. Na stezo, ki smo jo utrdili, smo med drugim navozili nekaj novega materiala. Ob nočni razsvetljavi bodo razmere za tekmovalce primerne Prisotnih bo tudi nekaj visokih gostov iz tujine, ki veliko pomenijo v svetu spidveja. Tako pričakujemo častnega predsednika FlM-e (komisije za tekmovanja na zaprtih stezah) Ren-zaZaninnija iz Italije, podpredsednika evropske motofederacije Wol-fganga Glassa, predsednika AMZS Borisa Perka in druge. Plod dobrih stikov z evropskimi klubi bo tudi obisk italijanske delegacije. ■ Podpredsednik lendavskega kluba Ladislav Kiralj pa je odgovoren predvsem za finančno plat prireditve. »Taka prireditev zagotovo veliko stane, saj je treba računati zlasti na prihod tekmovalcev in njihovih spremljevalcev iz tujih držav. Lahko rečem, da smo finančno konstrukcijo zaprli. Pri tem delež Občine Lendava ni majhen, prireditev pa sodi v okvir občinskega praznika. Sodelovali so seveda tudi donatorji, čeprav so njihovi zneski skromni. Pogrešamo, da nimamo posebnega donatorja, ki bi pokril celotne stroške. Kljub vsemu pričakujem, da se bo v soboto po nogometni tekmi'med Nafto in Mariborom, ki so jo premaknili na uro prej, na petišovskem ovalu zbralo okrog 2.500 gledalcev, ki bodo napolnili tribuno in stojišča.« Dodajmo, da bo prejel zmagovalec dirke Zlata Čelada zelo lično izdelano zlato čelado iz keramike, nagrajeni pa bodo prvi trije tekmovalci. Poleg tega so organizatorji z enim očesom že zazrti v naslednjo sezono, kajti dobili so organizacijo naj višje rangirane dirke doslej, finale Evrope za posameznike, kar bo največji in najodmevnejši spidvej-ski dogodek v Lendavi. Organizacijo so jim zaupali maja na kongresu Evropske moto federacije v ciprski Larnaki. Konkurenca je bila izredno huda, kajti v ožjem izboru je bilo kar pet kandidatov. Po tesnem glasovanju je zmagala Lendava. Natančen datum še ni določen, bo pa konec poletja 2008, ko bo hkrati tudi dirka za zlato čelado. S tem se bodo dostojno spomnili 30-letnice delovanja lendavskega spidvej kluba, iz katerega ‘ so izšli mnogi znani tekmovalci in funkcionarji. Milan Jerše. foto: M. J. padalstvo Absolutna natančnost dveh ekip Na rakičanskem letališču je v soboto in nedeljo potekalo 10. državno prvenstvo v skupinskih likovnih skokih osmerk, ki ga je organiziral Padalski klub Skeri-fily. Namen ekipe pri skupinskih likovnih skokih je, da v danem času v prostem padu sestavi čim več likov in s tem pokaže obvladovanje skupinskega letenja človeških teles. V disciplini osmerk ekipa izskoči iz letala z višine 3.800 metrov nad letališčem. Vsak lik šteje eno točko, za napačno izvedbo lika pa pribijejo kazenske točke. Sodi se po videoposnetku, ki ga ekipni snemalec posname v prostem padu.. Sodelovale so štiri ekipe, ki so se pomerile v osmih serijah Ekipi X3M (Tomaž Pirnar, Tomaž Unuk, Uroš Kokol, Herman Pečevnik, Klavdija Korošec, Kristina Jerič, Matej Kebrič, Tina Žokalj, Igor Jarkovič) in AK Ptuj (Milan Jurič, Petra Jurič, Sandi Čuš, Aleš Zamuda, Peter Balta, Gorazd Vindiš, Boris Hanžekovič, Dejan Veselič, Anja Čuš) sta bili na koncu brez kazenske točke in sta si tako delili prvo mesto, ekipa Sky Junkies & co. (Borut Winterleitner, Sašo Tepina, Boštjan Kanduč, Roman Pavlovič, Denis Šeruga, Peter Anžur, Zdravko Kreslin, Miran Vereš, Robert Močnik) je imela 5, ekipa Flota hudičkov (Vid Osredkar, Edo Senica, Petra Jerebic, Jaka Benedik, Matej Saksida, Maja Šalamun, Grega lile, Ivan Kovač, Grega Čolnik) pa 21 kazenskih točk. Milan Jerše, foto: J. Z, 20 SPORT 23. avgust 2007 - YEJIH SPORT MINULI TEDEN ATLETIKA .Najuspešnejša pomurska atleta Tina Jureš in David Horvat, člana AK Pan vita Murska Sobota, nadaljujeta uspešne nastope na mednarodnih atletskih mitingih v Avstriji Zmagovalne stopničke sta si tokrat priborila na Dunaju, kjer je bil sedmi mednarodni tradicionalni atletski miting. David Horvat je zmagal z novim osebnim rekordom na 1 000 m (2:30,43), Tina Jureš pa je slavila na 100 (11.93, izenačen osebni rekord) in 200 m (24.62). V teku na 1.000 m je dosegel z rezultatom 2:52,65 nov osebni rekord tudi Endre Gonter. (M. J.) BADMINTON Na svetovnem prvenstvu v Kuala Lumpurju so slovenski reprezentanti izgubili vseh sedem dvobojev prvega kroga in se poslovili od nadaljnjega tekmovanja Med njimi tudi Lcndavčan Miha Horvat, ki je nastopil v dveh disciplinah, in sicer v moških in mešanih dvojicah. Pri moških parih je skupaj z Murnom izgubil uvodni dvoboj proti dvojici iz Indonezije (Kido, Setiavan) z 0 : 2 (8 : 21 in 12 : 21), pri mešanih dvojicah pa je nastopil z Majo Kersnik, s katero sta izgubila v 1. kolu s parom iz Hongkonga (Koon, Putraa) z 0: 2 (15 : 21 in 17: 21). (F. B.) STRELSTVO Na olimpijskem strelišču za puško šibrenico v Gaju pri Pragerskem je potekalo državno prvenstvo članov, mladincev in veteranov v trapu Ekipno je prt članih zmagala SD Ilirska Bistrica pred ŠD Štefana Kovača Murska Sobota (Denis Pojbič, Boštjan Maček, Evgen Pap), oboji so zadeli 341 glinastih golobov, tretje pa je bilo SK Gorica (327). Posamični državni prvak je postal Matej Žnidarič (SK Gorica), 142, drugi je Boštjan Maček (MS), 141, tretji pa Radgončan Dani Šmid (137). Med članicami je zmagala Jasmina Maček s 65 zadetki pred Majo Frangež (SD Ormož), 57, in Dašo Drobež, 37 Med veterani nad 50 let je bil Karel Pojbič (MS) drugi. Po končanem uradnem delu so pripravili še odprt finale, kjer so nastopdi tudi tekmovalci iz drugih držav. Med članicami je zmagala Jasmina Maček (83) pred dvema tekmovalkama iz Kuvajta Pri članih je slavil Kuvajtčan Al Mudhaf pred Boštjanom Mačkom. Na tradicionalnem tekmovanju v streljanju na glinaste golobe v Križevcih je med 11 ekipami zmagala Lovska družina Gornja Radgona pred Radovci in Apačami Med 180 strelci je v posamični konkurenci slavil Milan Pelci pred Danijem Šmidom (oba iz Gornje Radgone) in Evgenom Papom iz Prosenjakovce. (M. J.) ODBOJKA OK Galex Mir, ki je začel v začetku meseca s prenovljeno ekipo priprave na novo odbojkarsko sezono, je v Zrečah odigral povratno prijateljsko tekmo z moštvom Al Aina iz Združenih arabskih emiratov. Sobočani so tokrat zmagali s 3 :1 (-24,22,19,11). Trener in igralec Sobočanov Dejan Fujs je po tekmi dejal: »Lahko rečem, da se pozna, da so fantje že dva tedna skupaj, čutiti pa je bilo tudi njihovo željo po zmagi. Sicer se je pokazalo tudi še nekaj napak, ki jih bomo skušali odpraviti v pripravljalnem obdobju in s prijateljskimi tekmami«(M J.) KONJENIŠTVO Rezultati Ljutomerčanov na kasaških dirkah v Šentjerneju - 2. dirka, 3-do 14-letni kasači: 1. Fito (M. Slavič) 1:24,2, 3- dirka: L Dawison MS (M. Slavič) 1:21.1; 5. dirka; 2. Diablo (M. Slavič) 1:20,5; 6. dirka, spominska dirka Jurija Levičnika: 2 Iverson (M. Slavič, Triglav Bled) 1.18,4. (M. J ) KOLESARSTVO Člani KK Pomurje so bili na tekmovanju v Avstriji in na Svetovnih dnevih kolesarstva v Deutschlandsbergu, kjer je sodelovalo preko 800 kolesarjev iz sedmih držav. Na gorski dirki je bil Dušan Hajdinjak 14., Danijel Dervarič pa 19 Slednji je bil v Sprintu odličen četrti, Dušan Hajdinjak pa 18 Robert Šooš je zasedel v kategoriji Hobby 2 8 mesto. V dirki na izpadanje v središču mesta Deutschlandsberg jc bil Dušan Hajdinjak 9, Danijel Dervarič 15., Robert Šooš pa 16. V kronometru je bil Hajdinjak 10., Dervarič 17 , Šooš pa 25- Še cestna dirka: 14. Hajdinjak. (M.J) TENIS Tekmovalno-rekreacijski klub Ten šport in Teniška Šola Jakopina sta organizirala v Murski Soboti prvo Odprto prvenstvo Slovenije za dečke in deklice do 18 let. Prijavljenih je bilo 22 dečkov. V vlogi vrhovnega sodnika je debitiral Jernej Jakopina, direktor turnirja pa je bil Ignac Jakopina. Zmagal je 1. nosilec Aleksander Geršakiz Laškega, ki je v finalu premagal Klemna Kovačiča iz Domžal s 6: 0,6 : 0. Za domači klub so igrali Matej Gruškovnjak. Igor in Damjan Tkalčec. Gruškovnjak je v 1. kolu premagal Matjaža Jeriča (ŽTK MB) s 6: 4, 6:3, nato pa klonil proti 3. nosilcu Jonu Polancu (Branik MB) z 0.6,1.6. Igor Tkalčec je izgubi! že v 1. kolu proti Tomažu Vareziču (Porto) z 1 6,0:6, Damjan Tkalčec se je po težkem boju v 1. kolu proti Filipu Polhu (Porto) s 7 : 5, 2 :6, 5 : 3 (predaja) prebil v 2. krog, kjer ga ustavil 8. nosilec Tomaž Vidovič (ŽTK MB) s 6 . 1,6:2. Na finalni turnir A za dečke in deklice do 12 let, ki ga organizira TK Galeja, sta se uvrstila Žiga Gaber (Teniška šola Jakopina) in Nino Cunk (Radenci), ki pa jc klonil proti Maju Urbancu (Maxi Ljubljana) z 2 6 in 3 : 6. Gaber je premagal Vida Benarja (TK Kranj) s 6:1, 5 :7,6: 2, nato pa z 0 :6, 3 : 6 kloni! proti Križnarju in končal tekmovanje. (M. J.) ŠAH Sara Vombek (ŠD Radenska Pomgrad) je v ženskem finalu državnega prvenstva v Ljubljani zasedla četrto mesto. V borbi za 3 mesto jo je z 1,5 : 0,5 premagala Tina Bukovec. Prvakinja je postala Vesna Rožič, druga pa je Indira Bajt. Na Ptuju je bilo mednarodno odprto prvenstvo, na katerem sta uspešno nastopala tudi člana ŠD Radenska Pomgrad Tomislav Gruškovnjak in Jernej Buzeti. Prvi je bil po 9 kolih šesti, drugi pa osmi; oba sta zbrala po 6 točk. V konkurenci 48 igralcev in igralk je zmagal Domen Krumpačnik (ŠK Griže) s 7 točkami. Matej Titan (ŠD Radenska Pomgrad) je zmagovalec 3- turnirja mladih ob 52. turističnem tednu v Črni na Koroškem, kjer je nastopilo 24 igralcev. V 7. kolib je zbral vseh 7 točk in konkurente pustil daleč za sabo. Sledita mu Gregor Goršek (Velenje) in Jernej Špalir (Slovenj Gradec) s po 5,5 točke. (M. J.) V Murski Soboti je bilo povratno šahovsko srečanje med ekipama soboške Ozare in Društva vojnih invalidov Pomurja. V prvi skupini je zmagal Viktor Kuhar s 6 točkami pred Robijem Kousom (oba Društvo vojnih invalidov Pomurja). 4, in Juretom Gobcem (Ozara), 2. V tolažilni skupini je bil najboljši Leopold Červek (Društvo vojnih invalidov Pomurja) pred Brankom Meškom (Ozara) in Marijo Antolin (Društvo vojnih invalidov Pomurja). (F M.) kajakaštvo Za državne naslove v maratonu Brodarsko društvo Bistrica je organiziralo s sodelovanjem Kajakaške zveze Slovenije državno prvenstvo v maratonu (spust) za člane in mladince na progi od mostu na Petanjcih do Bistrice in tekmovanje za slovenski pokal v spustu za mlajše kategorije (od c igla r-skega naselja v Melincih do Bistrice). V kategoriji kajakov KI je pri članih s časom 1: 15,25 zmagal Matjaž AvšiČ (Razlag), domačin Marko Podgorelec pa je bil četrti Med članicami je slavila Anja Fajt ler, pri mladinkah pa Rosana Hr stič (Hrastnik). V mladinski konkurenci je bil najboljši Matej Poljanec (Tacen), član BD Bistrica Simon Ozmec je hi! drugi, njegov klubski kolega Kristjan Graj Četrti, Luka Vučko šesti in Aleš Kocet se d mi. Pri veteranih je zmagal Davorin Šafarič, Andrej Utroša pa je bil tretji. V tekmi kanujev (Cl) je pri članih zmagal Siniša Martinčič (1:23,10), pri mladincih pa Peter Žnidaršič (Soške elektrarne). Še zmagovalci tekmovanja za slovenski pokal - KI cicibani: Le- on Breznik (Tacen), 6. Rok Vučko (BD Bistrica); KI cicibanke: Nuša Božič; KI ml. dečki: Rok Markočič; Cl ml. dečki: Michel Brajdot(vsi Soške elektrarne); KI ml. deklice: Eva Vrevc (Tacen); KI st. dečki: Erik Suhadolnik (Soške elektrarne), 9. Lovro Pesjak; Cl st. dečki: Denis Lavrič (KK Simon); KI st. deklice: Ajda Novak (Ljubljana); KI ml. mladinci: Jan Krčmar (KK Simon); Cl ml. mladinci: Mikelj Ambrož (Celje); C2 turisti: Šestanj - Šobak (Varaždin), 2. Potočnik -Lepoša. Milan Jerše, foto: J. Z. Uspeh kariere Andreje Klepač Druga najboljša slovenska teniška igralka Andreja Klepač (TK Radenci) se je na turnirju v kanadskem Torontu z nagradnim skladom prek milijon evrov najprej uspešno prebila skozi kvalifikacije na glavni turnir, nato pa je v prvem krogu dosegla največji uspeh kariere Gladko v dveh nizih s 6: 3 in 6 1 je premagala Američanko Meilen Tu, 46. igralko na lestvici WTA, in se prebila v drugi krog. Tu jo je čakala prva igralka sveta in prva nosilka turnirja Belgijka Justine Henin. V največjem dvoboju svoje kariere se je odlično upirala, saj je izgubila le s 3 :6 in 1:6. S tem je končno pokazala, da je iz pravega testa. Zelo pomembne so tudi točke za svetovno lestvico WTA V kvalifikacijah jih je za dve zmagi dobila 15, za preboj v drugi krog glavnega turnirja pa še 35. Trenutno je 21-letna Klepačeva na 141. mestu lestvice WTA. s točkami, osvojenimi v Kanadi, pa se bo pomaknila skoraj do 120 mesta nasvetu. M. J. NAMIZNI TENIS Deset prireditev v Pomurju Sprejet je koledar tekmovanj NTZS v sezoni 2007/2008. V Pomurju bomo organizirali deset tekmovanj na državni ravni. Prvo septembrsko soboto in nedeljo bo v Murski Soboti že tradicionalno 38 odprto prvenstvo za kadete in mladince, kar je obenem tudi začetek nove sezone, 15 in 16. septembra pa bodo Sobočani gostili najboljše slovenske člane in članice na 1 TOP J 2 turnirju, ki bo pomemben za sestavo članske reprezentance. V Puconcih bo 22. decembra kvalifikacijski turnir za ekipno državno prvenstvo mladincev, 5. januarja pa kvalifikacijski turnir za ekipno državno prvenstvo kadetov. V Ljutomeru bo 24. februarja 2. odprti turnir za člane do 21 let, v Murski Soboti pa bo 26. aprila 2. odprti turnir za člane in članice. 17. in 18 maja bo v pomurski pre- stolnici še 17, državno prvenstvo za mladince in mladinke ter v dvojicah. V Puconcih bo 31. maja 1. TOP turnir za mlajše kadete, v Ljutomeru pa 1. junija državno prvenstvo članov in članic do 21 let. Konec sezone bo 15 junija v Puconcih s 6. odprtim prvenstvom za najmlajše kadete. Sicer pa se bodo začela tekmovanja v vseh državnih ligah 29. septembra. Pucončani bodo tudi letos nastopali v srednjeevropski super ligi, kjer želijo izboljšati lansko 13. mesto. Pri žrebu pa niso imeli posebne sreče, ker so v-skupini z zelo močnima ekipama Prage in Innsbrucka ter slovaško Nitro, s katero se bodo srečali doma že 1L septembra. Sobočani bodo igrali v Inter pokalu in po žrebu pričakujejo svojega prvega nasprotnika. M. U. Mladi športniki med počitnicami Odmevne , poletne I šole V pokrajini ob Muri s' P1 pravih med poletnim P*®1* cami več poletnih lajše. Njihov namen je bil no preživljanje spoznavanje osnov ft 1« Ji h ft, športnih prvin. Kot že vrsto let, je tokrat najštevilcnejs- P Šola, ki jo je že 16 niziral Košarkarskikl „ ska Creativ.Sobota ...rpe- toni vodje košarkarski traJuteršnikainP^jjč rjev je sodelovalo * j OŠ I v Murski Sobot ■ ■ stnem kopališču 65 rih od šest do 14 * ' . med njimi bodo sep jjc daljevali treninge!®’ bu.kisevsehol gojo lastnega kadra, Tudi odbojkarska jp Društva za športno Murska Sobota je na > cijah organizirala f no odbojkarsko *'' * pt v starosti od nsmtT ' Dvajset deklet je skupinah (začetni j. ni), kje so spozna*‘ grajevale osnove O' ge med njimi želijo pr ekipo ki je IdOk 2. slovensko odbo; , _ Vodja odbojkarske -ju na travi pa s Hokejskem klubu M plice. Idejni vodja ■ J Črnko je bi) zadov I JE I- a b leJi tue' 14. letom starosti p liko zanimanja za ■ ' m Igrišče z umri« ! bdokotoii*/; težence so razde 1 ni. V eni so pred'-se , li osnove hokejan--.iSt^ gi pa so po^u^J. ।. i;ie ■ vajami in eleme T lahko::.—"’ * l( letne šole mladi it marsikdo med U) 1 > iti D Hi til, 4 »H »t 1 11^ hodnjc nadalje okriljem klubO', " .fji1 stnitn kadrom opt^ jo v prihodnost. - -Jtj tenis Mitja Kozic presenetil favorit V Teniškem centrtrRadenci je potekal 5. turnir pr*^ teniške lige, ki je bil poln presenečenj in obratov. PrtfP ,. nega Gregorja Ficka, je v polfinalu premagal 31 S« Ormoža z 9 : 7, ki se je s to zmago povzpel na 2. ni*-*1 ,r. ( Že v 1. kolu je izpadel tudi drugi nosilec 40-letni Tonu ■ 4 J p Radgone. Tako je v 1. rangu slavil osmopostavljem R" zic, ki jez 9 : 4 premagal Horvata. V 2. rangu je P''jr.' denčan, in sicer Daniel Ulčar, ki je v finalu z 9:6 l žela iz Gornje Radgone. V 3- rangu je bil prvi Miha v ki je v finalu z 9: 2 ugnal Mitka Nasevskega (Tišina)- ' , t ,| tv'h.1 na skupni lestvici Gregor Ficko z 968 točkami pre*1 1' 949, in Tomijem Žnuderlom, 889, Četrti je Radg°'" fr 863. Naslednji turnir bo v soboto, 8. septembra, v 11 i L I Vodilni Gregor Ficko. Foto: J. Z. »BnnKr23. avgust 2007 ŠPORT 21 nogomet S točko s Ptuja 'OH Itnlmn Qi Ptuju, 1.200 (iw*’' Dragoslav Perič ’ '• strelci: 1 : 0 Kelenc Ojj’* (26), 2 1 Eterovič kuri - Rumeni kar- ^nJeT. Matiašvc. k ‘' 'h ob( Horvat nikL-In Kdni4 . St Ze,,u’if <čeh>* Buk«vec, Ortiz, Kljub Sto ^"""Porazoma obeh hhu? *lnul|,m kotu seje na St’"' -,k' gledalcev, ki jih Sa predstavitev renerja Primoža Glihe na klopi Drave. Gostitelji so prikazali v prvem delu všečen nogomet. Bili so boljši nasprotnik od Nafte in dosegli dva zadetka. Prvega so dosegli že v 20. minuti. Kelenc je iz prostega strela z desne strani zadel v polno, saj vratar Kuzma ni najbolje posredoval. Samo šest minut kasneje so igralci Drave povišali vodstvo. Kelenc je podal do Žilica, ki je preigral Kuzmo in žogo spravil za njegov hrbet. Lendavčani so se prebudili šele v drugem delu, ko so zaigrali bolje in izid uspeli izenačiti. Najprej je Eterovič po predložku Ortiza z leve strani z glavo dosegel lep zadetek. Tri minute pred koncem pa so gostje iz Lendave izid izenačiti. Čeh, ki je vstopil v nadaljevanju, je lepo podal do napa- dalca Seboka, ki je zadel levi spodnji kot Dabanovičev« mreže. Trener Drave Primož Gliha: »Če ne zabiješ, dobiš, je staro nogometno pravilo. Nafta se je po zadetku pobrala in izid uspela izenačiti. Naslednje tekme bodo pokazale, ali gre le za trenutno krizo ali stvarno stanje.« Trener Nafte Štefan Škaper: »Rezultat je realen, saj so bili Ptujčani boljši v prvem, mi pa v drugem delu. Pohvaliti moram igralce, da se niso predali, temveč so prikazali primerno borbenost vse do konca tekme. Ker so bili po porazu pod določenim pritiskom, jim ni bilo lahko odigrati tekme. Veseli me, da smo zadetke dosegli tudi iz igre.« Feri Horvat M. 5. krog 1. lige Telekom Slovenije: Koper - Interblock 1 : 1 (1 : 1), Domžale - Maribor 4:0 (1:0), Drava- Nafta 2 :2 (2 :0), Livar - Primorje 0:5 (0:1), Hit Gorica - MIK CM Celje 0:0. Še izid zaostale tekme: Livar - Domžale 0:1(0:0). Pari 6. kroga: Nafta - Maribor (sobota ob 16. url), Primorje ~ Domžale, Interblock - Livar, MIK CM Celje - Koper, Drava - Hit Gorica. Domžale Celje Primorje Maribor Koper Gorica Interblock Nafta Drava Livar 3 2 0 11 2 3 0 9 3 0 2 9 3 0 2 9 2 2 18 2 2 18 12 2 5 12 2 5 113 4 0 0 5 0 NOGOMETNI RAZGLEDI Novinič trese mreže Mitja Novinič (AC Milan), 16-letni napadalec lendavske Nafte in kapetan slovenske reprezentance U-16, je dosegel prvi zadetek za rdeče-črne na srečanju v Toscani, ki ga je kadetska ekipa Milana dobila s 5 : 0. V okviru priprav na kvalifikacijsko tekmo za uvrstitev na EP 2009 z Islandijo (26, avgusta) je slovenska ženska A-reprezentanca v Vidmu z 1: 3 izgubila s članom italijanske 1, fige Grephistudiom Tavagnaccom. Edini zadetek za Slovenke je dosegla Polona Govek, v reprezentanci pa sta igrali tudi nogometašici Pomurja Tjaša Tibaut in Jasmina Zeiko. Na memorialnem turnirju Milan Sukiča na Kuzmi so zmagali nogometaši domačega Tromejnika, ki so v finalu z 2:1 ugnali Rogašovce Tretji je bil Grad po zmagi s 4:0 proti Serdici. Za najboljšega igralca so izbrali Gregorja Bokana (Tromejnik). (M. J.) Prijateljske tekme: Kobilje - Žitkovci 2:2 (Hanč, Penhofer; Bobovec 2), U-13 dekleta: Victoria - Pomurje 3 :4 (Nagy 2, Toth; Rogan in Kolmanko po 2), U-17 dekleta: Victoria - Pomurje 6:1 (Vogrinčič), Črenšovci - Petišovci 3: 2 (Zver 2, Ivanič; Horvat, Koša). Veterani Zvezde Doline so bili tretji na mednarodnem turnirju na Madžarskem. Izidi finala: Gutorfolde - Zvezda 3 0, Gutorfolde - Becsvolgye 0:1, Becsvolgye -Zvezda 3: 0. (F. B„ F H. M.) nogomet Plošnikov gol za tri točke J ' vrt/anem 2.000 gle-Boris Tošeski (Me-।ktneni kartoni: Plošnik, W Strelec: 1:0 Pio- Kamnik, Toplak, Klja-jl 111 rambetger, Balažič, da C^no-beli v ne preveč 1 h‘*iWtavi prvo zmago v novem prvenstvu 2. SNL. Od standardnih igralcev prve postave je manjkal zaradi rahle poškodbe gležnja Marko Gobec. Zanimivo pa je, da so gostje pripotovali v Mursko Soboto s premajhnim številom dresov, zato je eden od koprskih nogometašev nastopil v navadni majici brez številke, s čimer sta se glavni sodnik In delegat strinjala. Prvo priložnost na tekmi so imeli Koprčani v 15. minuti, ko so z 18 metrov izvajali prosti strel, vendar so bili nenatančni Minuto kasneje je domači vratar naredit veliko napako, ko je žogo podal do gostujočega igralca Finkšta, ki pa ni izkoristil ponujenega darila. V 18. minuti je Bozgo po stiku z vratarjem Bonifike padel v kazenskem prostoru gostov, vendar se piščalka sodnika ToŠevskega ni oglasila. Tako je bilo tudi dve minuti kasneje, ko je Peršič v 16-me-trskem prostoru podrl Bozga, delivec pravde pa si je zaslužil žvižge domačega občinstva. Kmalu zatem je Benkič dobro streljal, vendar je vratar gostov žogo odbil. V 32. minuti Slavic v idealni priložnosti ni najbolje zadel žoge. V 37. minuti beležimo veliko napako Toplaka, vendar so gostje poslali žogo cez vrata. Velja omeniti še priložnost Radujka v 42. minuti, Kamnik pa je žogo izbil v kot. 2. krog 2. SNL: Mura 05 - Bonlflka 1:0(0:0),Krka - Zagorje 1:5(1: 2), Aluminij - Rudar Velenje 3:0(0: 0), Bela krajina - Zavrč 2:1 (2 :1), Triglav Gorenjska - Krško 1:1(1: 0). Pari 3. kroga: Krško - Mura 05, Zavrč - Triglav, Rudar - Bela krajina, Zagorje - Aluminij, Bonlflka - Krka. mali nogomet Ligaški start 1. krog pomurske lige: Mladinec - Mister Baby 6: 5, Krajna Izola-term - Suhi Vrh 4:2, Bulls - Meteor 5 : 3, Lissa Dokležovje - ŠD Trnje 0 : 6, Gradišče - Old Boys 1:4, Videm-K. B. pri Maji - BTC Nemčavci 8:6. 1. krog travne lige A; Krog 97 - Kučnica 3:5, Černelavci - Veče-slavci 0: 2, Borejci - Dobel 3 : 3, Bakovci - TiŠina-Tropovci 1 : 3, Bodočnost - Sončni P. Vivat 1:5, KMN Satahovci - Kupšinci 1 :2. J. krog veteranske lige: Nemčavci - Sebeborcl 3:1, Tešanovci -Dokležovje 4:2, Bakovci - Mladost Pertoča 12:1, Čarda - Borejci 8: 2, Rakičan - Noršinci 5 : 3, Cankova - Rogasovci in Old Boys - Černelavci preloženo. < es Je odločil tekmo. Foto: J. Z. Aluminij 2 0 0 6 Krško 1 i 0 4 Triglav 1 1 0 4 Rudar 1 0 1 3 Bonlflka 1 0 1 3 Zagorje 1 0 1 3 B. krajina 1 0 1 3 Mura 05 1 0 1 3 Zavrč 0 0 2 0 Krka 0 0 2 0 Tudi v drugem polčasu je bilo nekaj priložnosti. V 65- minuti jo je zamudil Bozgo, ki je iz ugodnega položaji streljal čez vrata. V 72. minuti je Plošnik z leve strani s kakih 16 m streljal močno, a zadel le desno vratnico, od koder se je žoga odbila do prostega Bozga, ki pa je bil v nedovoljenem položaju. Že v naslednji minuti pa veliko veselje na tribunah. Prava mojstrovina Plošnika, ki je po Slavičev! podaji v prazen prostor z levo nogo od blizu poslal žogo v desni zgornji kot vrat gostujočega vratarja, pri čemer je bil vratar Rupnik brez moči. Do konca tekme, ki jo je slab sodnik Tošeski nerazumljivo podaljšal kar za sedem minut, so oboji poskušali zadeti v polno, vendar so bili napadi jalovi. Milan Jerše Seja 10 MNZ Lendava Premik v delu z mladimi Na seji izvršnega odbora MNZ Lendava so obravnavali kar nekaj pomembnih tem. Med drugim so pregledali pripravljenost na novo sezono v ligah, ki jih vodi MNZ Lendava; tako v članski konkurenci kot v mlajših kategorijah nogometašev. Razveseljivo je, da se krog širi in je v primerjavi z minulo sezono več prijavljenih, kar potrjuje, da se vse bolj ukvarjajo z mladim naraščajem. V zvezi s to tematiko so obravnavali in pohvalili delo inštruktorske službe MNZ Lendava, ki jo je vodil Damir Rob. Kot je znano, je Rob sedaj selektor mladih reprezentanc Slovenije (b-16 in U-17) in je preobremenjen pa tudi funkciji sta nezdružljivi, Zato so za novega inštruktorja MNZ Lendava za tekmovalno sezono 2007/2008 imenovali trenerja in pedagoga Vaška Janeva. Posebno pozornost so namenili tudi bližajočim se kvalifikacijam nogometašic U-17 in U-19 za evropsko prvenstvo. Štiri od teh srečanj bodo organizirali na štadionu v Športnem parku Lendava. Reprezentanca U-17 bo tekmo z Ukrajino odigrala 17. septembra, dva dni kasneje pa bo tekma Ukrajina - Latvija. Reprezentanca Slovenije U-19 se bo 29. septembra pomerila z Norveško, dva dni prej pa bo tekma Norveška - Moldavija. Še posebno zanimivo bo videti Norvežanke, ki prihajajo iz ene od vodilnih nogometnih velesil v ženskem nogometu. Franc Bobovec ■Sai ’ Vzhod: OdraOcl s«'b» Kovinar Štore - P®10" 3,^^' 19ŽK - Malečnik ■ MU Šentjur 0'2’ V'’ur“’'r^ VuRi-ne ' ° - Črenšovci ^K^jnct-Tehnostroj i ’;-^-twinC1.CrenSo- j »uma-Kovinar, \ Semiur -lr i Malečnik - $ca' Nii ^artno 19 w l » Odranci v vodstvu Odranci: Gone, Erjavec, Tkalec, Virag, Zver (Hozjan, 88), Jerebic, Zlatar, Mi. Kovač (Kociper, 75), Kerec, Halas, Zadravec (Žerdin, 61). Roma: An. Baranja, Kokaš (Pestner, 63), G. Kovač (Vok, 29), Fekonja, D. Cener, I. Baranja, Grebenar, Ad. Baranja, Mo. Kovač, (D. Kovač, 77), I. Cener, S. Baranja. Rdeči karton: Grebenar (53), rumeni kartoni: Erjavec, Mi. Kovač; Grebenar, Fekonja, Kokaš. 70). Rumeni kartoni: Fruk, Milošič; Baler, Živič, Vd^rinčič. 't GinkuCViuO Kovač (ŽAD. 2 " RltnW(88). PorazvStojncIh Igrišče v Stojncih, 150 gledalcev, sodnik Želimir Pavlovič (Krško), strelec: 1:0 Žnidarič (70). Tehpo-Stroj Veržej: Gergorič, Rebernak, Baler, Živič, Pučko, Vidmar, M. Vinkovič (Gregor, 85), Grah, Časar, Vogrinčič, Kaučič (D. Vinkovič, Odranci Šentjur Šmarje Paloma Dravinja Malečnik Stojnci Veržej Šmartno Kovinar Dravograd ( -1) Črenšovci (-1) Roma Pohorje 2 2 2 1 1 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 o o o o 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 Milan Jerše nogomet Uspešni le v U-14 11. r-i 'J ‘t’u ... ■ .। „* ............r-Mura ll,^1 - Mura L ^^iBilje-Pri- morje (9), 13- Mura 05 brez točke. 2. krog U-14 vzhod: Mura 05 -Rudar Velenje 6 : 0 (Pučko 3» Turk, Sukič, Zorko), Davidov hram Radgona - Tehnostroj Veržej 1:2 (Kolmanko; Trstenjak, Slana), Ljutomer - NŠ Dravograd 0:3. Vodi Maribor (6), 4. Mura 05 (3), 5 Veržej (3), 9. Radgona (0), 10. Ljutomer (0). NOGOMET Derbi brez zmagovalca 1. krog pomurske lige: Rakičan - Dobrovnik 2 : 0 (0: 0), Tišina - Čarda 3 :3 (1:3), Grad - Šalovci 0 : 1 (0 : 1), Hotiza -ZMG Gančani 0:1 (0:0), Petišo-vci - Kerna Puconci 1: 2 (1:2), Aqua Ižakovci - Polana 4 :0 (1: 0), Virs Bistrica - Tromejnik 2 :3 (1:0). Pari 2. kroga: Čarda - Dobrovnik, Tromejnik - Rakičan, Polana - Virs Bistrica, Kerna Puconci - Aqua Ižakovci, ZMG Gančani - Petišovci, Šalovci -Hotiza, Tišina - Grad. Še 1. krog pokala MNZ Lendava: Graničar - II Ambienti Kobilje 4 : 5, Panonija - Nafta veterani 7 :1, Mostje - Čentiba 1 : 3> Kapca - Renkovci 1 : 2, Turnišče - Veterani Tuš Žalik 6 : 1, Nedelica - Žitkovci 2 : 0, Olimpija Dolga vas - Zvezda Dolina 4:0. Odbojka na mivki v Radomerju Športno društvo Stari hrast iz Radomerja z gradnjo športno-rekrea cijskega centra opravilo prvo fazo. Svojemu namenu so predali sodobno igrišče za odbojko na mivki. Naložba je vredna 23 tisoč evrov, v prihodnje pa je predvidena še ureditev igrišča za ulično košarko in balinišče ter razsvetljava in garderobe. Na otvoritvi so se najprej pomerile vinske kraljice proti domačim članicam gasilskega društva, potem pa še ekipa lokalnega radia Maxi proti občinskim svetnikom. Na turnirju pa je sodelovalo šest parov, ki so tekmovali v dveh skupinah. Rezultati - tekma za 3. mesto: Marko Bojinovič/Klemen Hrastovec - Martin Ambrožič/Miha Bezek (vsi Astec Triglav, Kranj) 1: 1 (15 :8,13 :15),za 1. mesto: Vid Jakopin/ Andrej Zupan Štembergar (Astec Triglav) - Bogdan Marič/Andrej Grut (ŠD Stari hrast) 1:1 (15 :6,11: 15). Vrstni red: 1. Jakopin/Zupan Štembergar, 2. Marič/Grut, 3. Bojinovič/Hrastovec, AAmbrožič/Bežek. N. Š. 22—— [132 RWG OTROSTVa-- Cas počitnic bo odšel. čas šole bo rlšel MO Že v začetku avgusta so nas prospekti naših trgovskih centrov in trgovin začeli opozarjati, da se čas novega šolskega leta nezadržno približuje. Skoraj pol propagandnega prostora s prospekti so namreč zasedle ponudbe različnih šolskih potrebščin. Mnogim se je sicer takrat to zdelo še zelo daleč, toda dnevi počitnic minevajo vedno veliko hitreje kot šolski dnevi (vsaj tako se nam zdi) in do novega šolskega leta je še nekaj več kot deset dni. Ob anketah raznih medijev so otroci na vprašanje, kam bodo sli med počitnicami, večinoma odgovarjali, da gredo za teden dni na morje in teden dni kam drugam, za preostali čas pa niso vedeli povedati kaj dosti. Kakorkoli so čas počitnic že izkoristili, vsak se je gotovo trudil, da bi bilo tako, da bi se čim bolj sprostil in zabaval. Organizirane počitniške ponudbe za otroke je bilo med počitnicami sicer kar nekaj, vendar pa gotovo premalo, da bi lahko otroci koristno zapolnili svoje počitniške dni. Tako so mnogi vse preveč časa spet presedeli pred televizorji, »v katerih se tooo-liko zanimivega dogaja«, in pred računalniki, kjer so igrali računalniške igrice. Nekaj pa je tudi takih, ki so šli v naravo in opazovali potok, kako teče, metulja v letu, ptice... Televizijska generacija preprosto ni več navajena, da bi minevale minute njihovega življenja brez govorjenja ali brez tega, da bi počeli nekaj zanimivega, kaj takega, kar počnejo junaki filmov ali računalniških iger. Če neki otrok poseda v gozdu in opazuje naravo, se zdi vsem nekoliko čudaški in drugi otroci in odrasli ne razumejo, zakaj rajši ne gleda po televiziji kakega akcijskega filma z veliko nasilja. J. Ga. Danes si otroci zelo težko predstavljate čase, ko še ni bilo avtomobilov, ampak so se namesto drvečih jeklenih konjičkov po naših cestah počasi pozibavale krave z vpregami in jo se ljudje do sosedov pa tudi bolj oddaljenih vasi vozili s kolesi. Avto je postal v današnjem času nujnost tako v službenem kakor tudi zasebnem življenju. Zaradi potrebe po bolj zdravem življenju sicer mnogi pogosto presedlajo ob koncu tedna na kolo, še vedno pa je veliko takih, ki se celo do bližnjega soseda odpravijo z avtomobilom. Vsi smo bili otroci Avto pomeni za sodobnega človeka hitrejše premagovanje razdalj in večje udobje. V nenehnem bo- Gradimo mostove z dialogom med različnimi Svoje otroštvo sem preživela v Lendavi - mestu, v katerem poleg Slovencev in Madžarov živijo tudi pripadniki drugih narodnosti in etničnih skupin, zaradi česar to mesto ponuja tudi različne možnosti za mostove - za medkulturni dialog med različnimi. Obiskovala sem dvojezično osnovno šolo v Lendavi, v kateri je bil vedno pohvaljen tisti, ki je gojil ljubezen do svojega maternega jezika, pa naj je bila to madžarščina ali slovenščina. Tako sem bila vedno pohvaljena, Če sem znala na pamet zrecitirati kakšno pesmico priznanega slovenskega pesnika. Pohvaljen je bil tudi sošolec, ki je znal na pamet madžarsko abecedo. To se mi je zdelo in se mi še danes zdi pomembno. Zelo dobro je tudi, da zaradi tega, ker sem obiskovala prav to osnovno šolo, danes poleg slovenskega razumem tudi madžarski jezik. To je neko dodatno znanje, ki ga v drugih osnovnih šolah ne bi dobila Vendar pa so v isto osnovno šolo takrat hodili tudi otroci, ki se v ničemer niso razlikovali od nas. Edina razlika je bila v tem, da njihov materni jezik ni bila ne madžarščina ne slovenščina - otroci, katerih ni nihče pohvalil, ko so se v Šoli poskušali pogovarjati v svojem jeziku - prej nasprotno. To so bili romski otroci. Še danes ne razumem, zakaj je bilo tako. Kasneje me je marsikdo poskušal prepričati, da so romski otroci drugačni od neromskih: da so leni, da radi lažejo, da kradejo, da niso pripravljeni sprejeti medse tujcev. Kot Študentko sociologije Julija Sardelic iz Lendave je absolventka študija sociologije kulture in primerjalne književnosti v Ljubljani. Prejšnja leta je vodila romski tabor v romskem naselju Kamenci v občini Črenšovci v okviru mednarodnih projektov. Letos pa je sama dala pobudo in organizirala tabor s pomočjo prostovoljcev iz vse Slovenije. kulture me je zanimalo, ali kateri od teh stereotipov drži. Tako me je pot zanesla v romsko naselje Kamenci v občini Črenšovci. Z Romi iz Kamencev sem se prvič srečala pred štirimi leti, ko sem šla na otvoritev prvega romskega muzeja v Sloveniji. Ko sem prispela do Kamencev, se je ulil dež. Lilo je kot iz škafa, jaz pa nisem imela dežnika niti nisem vedela, kje naj parkiram avto, saj so bila vsa možna parkirna mesta že zasedena. Vendar me je iz zagate takoj rešil eden od prebivalcev Kamencev, ki me je usmeril na svoje dvorišče in nama s prijateljem potisnil v roko svoj dežnik, medtem ko je on kljub najinim protestom šel do prizorišča brez dežnika. To je bila gesta, ki je ne bom nikoli pozabila. Od ta- krat naprej sem redna obiskovalka Kamencev, kjer od leta 2004 tudi aktivno sodelujem na vsakoletnih romskih taborih, pa ne samo Kamencev. Pred mesecem dni sem na primer obiskala tudi vsa štiri romska naselja v občini Grosuplje. Svoja spoznanja in izkušnje pri delu z romskimi otroki in mladostniki lahko strnem v ugotovitev, da se v mladi romski populaciji skriva ogromen ustvarjalni potencial. To dokazuje tudi romska pravljica z naslovom Kasandra, ki so jo na eni od jezikovnih delavnic ustvarili romski otroci iz Ka-mencev in ki je s finančno podporo ministrstva za kulturo izšla v knjižni obliki v treh jezikih: romskem, slovenskem in madžarskem. Dedek, ki mu ni para Moj dedek Vili je prijokal na svet 5. julija 1941 kar doma v Ba-bincih, v mamini postelji. Bil je četrti od štirih sinov matere .Antonije in očeta Franca. Mama Antonija se je ukvarjala s šiviljstvom, oče Franc pa s krojaštvom. Pridno sta delala tudi na kmetiji. Kot otrok je bi) živahen, navihan, razvajen. Pet let je pešačil v ljutomersko šolo, naslednja tri pa v križev-sko, ker se je družina preselila v Staro Novo vas Njegov oče je izredno lepo pel in vsi bratje so igrah na instrumente ter obiskovali glasbeno Šolo. Brat Slavko je postal učitelj glasbe, dedku Viliju, ki je igral violino, pa se ni dalo preveč vaditi. Raje je pomagal »mamiki in ateku« pri delu. Čas, kolikor ga je ostalo, je namenil učenju na paši in vragolijam. Kasneje je obiskoval kme- tijsko šolo, vinarsko-sadjarsko smer v Podgradju, najraje pa je imel odmore in je bil glavni pri vseh mogočih norčijah. Leta 1963 je odšel v vojsko, ki jo je kot nišandžija služil dolgih 18 mesecev. Leta 1965 sta si z babico Hildo ustvarila družino v Veržeju Rodila se jima je prva hčerka, kasneje še dva sinova. Preselili so se v Staro Novo vas, potem pa je za pet let odšel v Nemčijo, kjer je delal kot steklar. Ker pa je imel doma družino, se je vrnil in se zaposlil na križevskem Petrolu. Leta 1973 se je brat Slavko z ženo smrt- no ponesrečil, triletna hčerka Maj-a pa je ostala sama Tega dogodka se spominja s solzami v očeh, saj so bili vsi bratje izredno povezani. Zdaj, ko je v pokoju, se ukvarja s svojimi vnuki, ki jih je kar sedem. Rad prime v roko žogo, rad kolesari in popravlja kolesa. Za svoja leta je kar gibčen. Vedno poskrbi za nasmeh na obrazu in nas s svojimi trditvami, da on pač največ ve, spravlja v smeh. Nasmejan, delaven, ni mu para - kdo drug kot naš dedek. Nina Miki, OŠ Križevci pri Ljutomeru Vaše prispevke, komentarje in menja o vsebinah, ki jih obdelujemo ali jih želite, da bi jih, pošiljajte po elektronski pošti na naslov Nana.RR@vestnik.si ali po pošti Vestnik, za stran Barve otroštva, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Tisti, kdor gleda prispevke po internetu, pa jih najde pod naslovom Mularija. ju s časom smo se navadili po v-sod hiteti. Avto je žal postal tudi simbol nenehnega hitenja pa tudi povzročitelj prometnih nesreč. Zato morate biti otroci na cesti čim bolj pozorni na promet. Vemo, da imate v glavi veliko misli, veliko veselih dogodkov pa tudi skrbi. Vendar pa moramo biti na cesti vedno pozorni na avtomobile, saj mnogi vozniki v svojem hitenju in s polno glavo skrbi sploh ne opazijo, da je, ko minejo počitnice, na cesti veliko majhnih ljudi z velikimi torbami ANGLEŠKI JEZIK: the car (d kar) NEMŠKI JEZIK: der Wagen (der vagenl ŠPANSKI JEZIK: el coche (el kos) bili ITALIJANSKI JEZIK: 1’automobile (1 auto”’1’ FRANCOSKI JEZIK: la voiture (la voltih na rami. Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska Sob |t pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem ■ Jaz pa pravim Čeprav imajo danes otroci povsem drugačne igrače, kot smo jih imeli mi, ostajajo nekatere igre, ki se jih otroci najraje igrajo, enake. Tudi mi smo se skrivali, lo vili, tudi mi smo se šli za mamice in atije... Prav to so počeli tudi naši starši in stari starši. Edino Nemce in partizane so danes nadomestili drugi junaki. Nekatere igre so pač vedno zanimive in aktualne in nikoli ne izgubijo svojega čara. In kaj otroci še radi počnejo? Denis Režonja, 9 let, Murska Sobota: Jaz sem med počitnicami veliko pri dedku in babici, tam imam sestrične in bratrance. Skupaj se igramo, vozimo s kolesi, lovimo in skrivamo. Najbolj mi je bilo lepo, ko smo se skrivali v hiši. Spodaj smo mižali, v zgornjem nadstropju pa smo se morali skriti. Potem smo se spodaj skrivali, zgoraj pa mižali. Otroci smo se dobro skrili, tudi v omare ali na balkon, in zelo težko je bilo odkriti naša skrivališča. Dedku in babici ni bilo najbolj všeč, da smo divjali po hiši, zato sta nam rekla, da bi bilo boljše, da bi se šli igrat ven. Vem, da ni prav, če divjamo, smo glasni, skačemo in vse raz- mečemo, ampak če nas kregajo, veliko ne pomaga. Stokrat nam morejo povedati. No, na srečo ničesar nismo zlomili. Janja Gomboc, 8 let, Murska Sobota: Zdaj med počitnicami je lepo, ker imam veliko časa in lahko veliko plešem in vadim. Lahko pa tudi ležim in počivam. Plešem sama, v paru in skupini. Imam posebno glasbo, ki mi jo je pripravil moj učitelj za ples, mama pa mi potem nastavi glasbo, ki si jo želim, in potem lahko plešem, kolikor želim. Najboljša glasba je takšna močna, disco. Včasih z mano pleše tudi mama, ati pa ne. On je bolj za računalnik in televizijo. Dečki pa itak ne plešejo preveč radi, saj imajo raje računalnike in igrice. Pri plesu se moraš tudi lepo obleči, kakšen lep kostum, če želiš, pa še bleščice pa tudi posebno frizuro. Ko plešeš, moraš biti lep. Eva Mlsleta, 11 let, Murska Sobota: Bili smo na morju, kjer mi je bilo lepo, prosti čas pa najraje preživim s svojimi prijateljicami. Pogovarjamo se, najraje pa plešemo. Jaz plešem z Janjo v isti skupini, treniram pa disco dance plese. Najboljša mi je hitra glasba in taka, da nabija, ni pa toliko pomembno, kdo jo izvaja. Ko s prijateljicami^1^ . največkrat atije. Vse ponavfj'^^ mamice in pogovarjamo0 treba obleci, k)1 r, obleke, kaj p1* / naredi frizura m1 u^’ ■' km m c- r:11' 1 e'" se je iti za boljše biti <>ir' jtd zelo veliko dela 1 otroki. Medo Danes čisto samP0^*/ ledodobre^ . ■ melade. Pot Miha v kuhi”! vpraša šlavsfaš^bil’> varno. m polici ’h", D Medvedek O, J likasladk^d^ la sta si jv jedla pa I'1’mA v kavarno °* , kavstap0P jC mov se vri” O i” i' 1 t I VESTNIK “ 23. avgust 2007 ------------------,— Em sceni----------------------------------------* I Dvanajsti avgust - svetovni dan mladih Biti viden, biti slišen. Delež mladih v razvoju mladih je bil v Sloveniji največji ob popisu leta 1981, skoraj četrtino prebivalstva 1'a lc Generalna skupščina Zdru-itkni,'anH^1 namenora> da bi tudi mladi *"n dan, v okviru katerega bi lah-. ''Oriti na svoje mesto v sodobni družbi . 0 težavah, s katerimi se sreču- " ^vHeniu *n zafad» katerih । počrnijo odrinjeni na rob druž-4 avgust razglasila za svetovni dan mla- Pije Združenih narodov je mladih na sve-kot ena milijarda in predstavljajo clove®ki vh za razvojin pozitivne :. "c spremembe. Mladi predstavljajo na pri-'krhl svetovne delovne sile, a tudi polovi-po vsem svetu. Da bi bili tudi ozaveščeni zaradi težav, s katerimi ®isd| ?' 'U se odločili, da bo vodilna n n’'®’ dneva mladih Biti viden, biti sli-e mladih v razvoju. sploh smo mladi? tu. ‘rrne|SI Se še ni začela, a je že zelo blizu (Irt.tkMBUtcs - 11 * letnik Srednje in v prostem C »'»thr riše In Igra r' ' 'li'h*10 r nasmejano deklico V hq^^^’de-.u med našim potegi 11°dločili smo se, da jo j( črtili 111 h|1° in< l1 Počit' CJ p.,ka> Pogreša šolske klopi. ,U počitnicami? ' Mlatila sem se za po-' H vsako iutr0 Pri deluvpi-\. N lf ni pa toela cas zase. \ C'’hi/.' ra^a kolesariš, si se • odpravila na kak- ' Pli)at^rien>e ’e z§ol) rekrC;l' “Mico se večkrat odpe- Ijeva do Kuzme in nazaj. Sicer pa preživljam čisto običajne počitnice. Na žalost letos nisem šla na morje, bom pa verjetno za nekaj dni še odpotovala v prestolnico k sorodnikom. Kaj pa druga zabava, kot so recimo diskoteke ali kaj podobnega? Ja, tudi tja včasih grem. Mi tukaj na Goričkem bolj hodimo sem v Fikšince, ker nam je bližje, včasih pa gremo tudi v Beltince. Sola $e začenja. Kaj tistim, ki se letos prvič odpravljajo v srednjo šolo, svetuješ ti?Na kaj morajo biti pozorni? Najpomembnejši je prvi vtis. Takšen, kot ga bodo naredili, jih bo spremljal vsa leta Šolanja. Zato je dobro narediti čim boljšega. In kako je tebi všeč biti srednješolka? Odlično je, veliko bolj mi je všeč kot recimo v osnovni šoli. Odločila si se, da Šolanje po osnovni Šoli nadaljuješ na srednji zdravstveni šoli? Odločala sem se med srednjo ekonomsko in zdravstveno šolo. Očetu bi bilo bolj všeč, če bi se odločila za ekonomsko šolo, ker imamo doma podjetje in bi tako lahko pomagala, ampak mene je vseeno bolj pritegnila zdravstvena šola. Kako je živeti na Cankovi in se tako daleč voziti v šolo? Ali si se morebiti odločila za življenje v dijaškem domu? Ne, nisem v dijaškem domu. Pa ni ravno zelo naporno, če imam pouk zju traj. Vstajam vsako jutro ob pol šestih, potem se z mamo peljem v šolo, domov pa z avtobusom. Že kaj razmišljaš o tem, kako bo v tretjem letniku? Komaj že čakam, da se začne šola, saj sem se že naveličala biti doma. Raje sem v šoli, kjer imam družbo in prija* telje in se imam zmeraj s kom pogovarjati ali kaj početi, kljub temu da se pač moram učiti. Biti cele počitnice doma, pa ni tako zelo prijetno. Vanja Poljanec, foto; V. P. Komaj že čakam, da se začne šola, saj sem se že naveličala biti doma. Raje sem v šoli, kjer imam družbo in prijatelje in se imam zmeraj s kom pogovarjali ali kaj početi, kljub temu da se pač moram učiti. Biti cele počitnice doma, pa ni tako zelo prijetno. 24 DOBRO JE VEDETI 23. avgust 2007 r VEP । Se splača zamenjati svoje osebno ime? Ste morda že kdaj pomislili, da bi spremenili svoj priimek? Mar vam ni všeč? Nič lažjega! V zakonih s tega področja je namreč zapisano, da ima občan pravico spremeniti svoje osebno ime, kar nekateri tudi naredijo. Vzroki za kaj takega so lahko najrazličnejši. Nekateri se preimenujejo, da bi prekinili zvezo s preteklostjo in pod novim imenom na novo zaživeli, drugi pa si želijo bolj moderno ime, Niso redki, ki verjamejo, da imajo imena duhovno razsežnost, da vsako ime nosi neko usodo, da vedno nekaj pomeni. Zato svoje staro ime zamenjajo za novo. Po drugi strani pa so nekateri prepričani, da jim bo drugo ime numerološko bolj ustrezalo. Sicer pa marsikateri razlogi za preimenovanje ostanejo za vedno zaviti v meglo, saj občanu ni treba navesti, zakaj ni več zadovoljen s svojim imenom. Običajno se ljudje precej navežejo na svoje osebno ime ali imena, malo manj pa na priimek. Pri tem zlasti ženske po poroki zamenjajo dekliški priimek z moževim. Toda tudi to že dolgo ni več pravilo, ki bi držalo za večne čase. Danes najdemo celo pare, ki se odločijo za zamenjavo priimkov: žena vzame moževega in mož njenega. Zadeva se lahko zaplete, ko se mora par sporazumno odločiti o priimku otroka. Precej domišljije porabijo tudi ljudje, ki se zaradi najrazličnejših razlogov odločijo za zamenjavo svojega osebnega imena. Navadili smo se tudi dvojnih priimkov, saj želi vedno več žensk po sklenitvi zakonske zveze obdržati dekliški priimek. Sicer pa lahko mož prevzame tudi ženin dekliški priimek, a se to zgodi le izjemoma Če skrajšamo to zmešnjavo s priimki, pridemo do spoznanja, da je dovoljeno skoraj vse. Pomembno je le, da je priimek iz največ dveh besed. Če se poroča nekdo, ki že ima dva priimka m želi prevzeti partnerjevega, se mora odločiti, katerega bo izpustil. Verjetno bi ljudje pogosteje spreminjali svoja imena, ce ta procedura ne bi prinesla številnih nevšečnosti in stroškov. Če samo pomislimo, koliko plačilnih kartic je treba dati delati na novo, daje treba spremeniti svoje podatke v številni!) registrih, prositi za nove knjižnične in članske izkaznice, za osebno izkaznico in potni list, marsikoga mine volja. Milan Jerše Razmišljate o svoji karieri, napredovanju, ugledu? Visoka poslovna šola vlMJmsofcki strokovni StudIjsW program Pestovanje pridobljen strotovni naslov diplomirani HtCnomh v diplomirana ekcn&mlMka (VS) Popasti zajas 102 EUR ob prijavi do 7, septembra 2007, ra študente nad 60 let je študij bns z p te te n Višja strokovna šola program Komercialist program Poslovni sekretar Popusti ra vast 102 EUR ob prijal do 6. septembra 2007» za študenta rad 60 tet je študij brezplačen. www.doba.si (r*>riMtiwii*rtrrzaw>bM*.S»Ig**!2007. ob L7.MtvpMiqi1niatei» n« . - - o I MirtI ■ ^1 r ■ - At ej DOBA, Prešernova ulica 1, Maribor, 02 228 38 76, 02 228 36 90, lnfo@doba.tl En daljši dopust ali več krajših počitnic Zaposleni potrebujejo približno tri tedne dopusta, da si popolnoma odpočijejo. Tako vsaj kažejo raziskave. A trije tedni so precej dolga doba in za marsikoga iz različnih vzrokov razkošje, ki si ga ne more privoščiti Nekateri si toliko dopusta ne morejo vzeti, ker jih potrebujejo v službi, drugi nimajo dovolj denarja ali je težava kje drugje. Pa pojdimo večkrat v letu na krajše počitnice, svetujejo strokovnjaki. Tako si bomo sproti polnili »oslabljene baterije«. To je za današnji hiter tempo življenja gotovo najboljši način preživljanja počitnic. Tudi za tiste s tanjšimi denarnicami je ta način sprejemljivejši. Izkoristimo konce tedna, če le gre, za izlete, aktiven oddih in ne za opravila, ki jih nismo postorili med tednom. Preden se odpravimo na »glavni« dopust, je priporočljivo, da pometemo za sabo; več nedokončanih stvari pustimo doma, dalj časa bomo potrebovali, da se sprosiimo. Nekje od tri do deset dni potrebujemo za odklop. Na delo po dopustu se seveda hitreje privadimo, organizem je spočit in pripravljen na nove obremenitve. POMURSKE LE www.pomurske-lekarne.si K /X R EJ E razkrivajo zdravilne skrivnosti Rastlinski zdravilni pripravki - fitofarmaki So zdravila oz. zdravilni pripravki, ki kot učinkovino vsebujejo nadzemne ali podzemne dele rastlin ali drug rastlinski material ali njihovo kombinacijo v surovem ali predela nem stanju v ustrezni farmacevtski obliki. Ali enostavneje povedano, gre za pripravke, ki vsebujejo kot učinkovino izključno rastline. Od drugih sinteznih zdravil jih loči predvsem dejstvo, da so ponavadi taki pripravki kompleksne mešanice, in tako lahko vsebujejo 50 ali več kemičnih spojin Za večino teh mešanic so spojine, ki so zaslužne za učinek, pravzaprav še vedno neznanka. Zaradi množice spojin v enem pripravku prihaja lahko med njimi do medsebojnih interakcij. Le-te lahko povečajo ali zmanjšajo možnost neželenih učinkov, prav tako pa lahko izničujejo ali povečujejo želene učinke. Nemalokrat je bilo namreč ugotovljeno, da je učinek mešanice učinkovin večji kot bi bila vsota posameznih. Tako je pogosto učinkovit le celokupni izvleček, medtem ko pri posameznih učinkovinah, ki ga sestavljajo, tega praktično niso uspeli ugotoviti. Eden od primerov je recimo pripravek iz Šentjanževke. Čeprav v veliko primerih pravzaprav niti ne poznamo spojine, ki naj bi delovala, pa smo že za precej pripravkov uspeli, z dokumentiranimi raziskavami, potrditi učinkovitost. Ti pripravki torej ne spadajo samo na področje komplementarne medicine, pač pa imajo svoje mesto med konvencionalnimi zdravili. Tak primer je recimo pripravek šene z odvajalnim delovanjem. Na kakovost teh pripravkov imajo zunanji dejavniki velik vpliv. Vsi so pridobljeni iz rastlin, kar pomeni, da sestava ni vedno popolnoma identična. Pomembna je letina, saj veliko dejavnikov vpliva na kakovost pridelka. Za bolje razumevanje si lahko pomagamo s primerjavo z vinogradništvom, kjer prav tako zaznamo razlike v pridelku in kasneje v vinu, kljub istemu vinogradu in vinarju oz. kletarju. Pomembno je že, katere dele rastline uporabimo, saj se lahko vsebnost in količina spojin v različnih delih rastline (korenine, listi, steblo, cvet) bistveno razlikujeta. Poleg tega igra pomembno vlogo tudi topilo, ki ga uporabimo za izluženje učinkovin. Primer je lahko ameriški slamnik, kjer različni proizvajalci uporabljajo različne dele rastline oz. različne metode pridobivanja izvlečka. Na splošno velja, da se pri gojenju zdravilnih Slovo Vsak dan se vedno znova poslavljamo. Nezavedno se poslavljamo od trenutkov življenja, ki minevajo, od dogodkov, občutkov, pogleda na svet, dela, hobijev, ... Velikokrat se poslavljamo tudi od samega sebe in se znova rojevamo. Ram Dass je izrekel naslednje prebujajoče besede: »V tem Življenju sem ničkolikokrat umrl in se znova rodil. V petdesetih letih sem bil profesor na Harvardu, nato pa sem zaradi tega umrl in s Timothyjem Learyem postal del priklopi se, uglasi se in opusti’ mesijanskega-kaj-vem-kakšnega gibanja šestdesetih To je bila povsem drugačna inkarnacija. Dokler se ni končala. Odšel sem v Indijo in se vrnil z rožnimi venci, dolgo brado in belim ogrinjalom, bil sem baba Ramd Dass, duhov ni učitelj, bolj ali manj indijski guru Ampak potem sem zaradi tega umrl. V poznih sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja sem se ukvarjal s fundacijo Seva: bolnišnice v Nepalu, Indiji, Gvatemali, služnostno delo. Nato me je prizadela kap. Če bi se spominjal svojega starega življenja -se spominjal, da sem jaz tista oseba, ki je igrala glasbo na tisto čelo - bi resnično trpel in se smilil sa memu sebi. Toda to nisem jaz. Ta oseba je umrla. Zdaj se znova rojevam v tem invalidnem telesu. To sem zdaj jaz. Morate vzeti tisto, kar vam je dano.« Boleče je, ko se od nas poslovijo nam drage osebe. Takrat se naša duša skrči od bolečine in zakrvavi. Nikoli pa preveč ne razmišljamo, da se bomo sami kdaj poslovili od vseh in vsega. Thomas Hardy je nekoč zapisal, da je rojstni dan povezan z nekim drugim dnevom, z dnevom, ki ga ni mogoče poznati: vsako leto namreč tiho mine obletnica iraše smrti. Kako bi se spremenili, če bi poznali dan svoje smrti? Bi se naše prioritete spremenile? Perna Chodron, pisateljica in učiteljica, piše, da nas velika večina živi, kot da bi stali na robu Grand rastlin nekaterim dejavnikom, kot so klimatske razmere, ne moremo izogniti. Drugim, kot so sestava tal, čas košnje, pogoji shranjevanja, postopek pridelave (ekstrakcija, sušenje), pa se lahko in tako zmanjšamo možnost razlik med posameznimi pridelki. Tako veljajo načrtno vzgojene zdravilne rastline za, kar se tiče kakovosti, boljše, kot če jih naberemo prosto rastoče v naravi, Z namenom zmanjšanja razlik med pripravki se velikokrat uporabljajo izvlečki, pri katerih s standardizacijo poskušamo doseči enakost med izvlečki in posledično med končnimi izdelki. Standardizacija pomeni, da izdelamo izvleček, v katerem je točno določena vsebnost ene ali več učinkovin oz. določene snovi (če ne poznamo učinkovine). Ta izvleček lahko nato uporabimo v tekoči obliki, pogosteje pa ga vgradimo v tableto ali kapsulo Pri takšni kontrolirani proizvodnji - od gojenja zdravilnih rastlin do izdelave končne farmacevtske oblike - dobimo pripravke, ki se po kakovosti in varnosti lahko primerjajo s sintezno pridobljenimi. To pa ima še dodatno vrednost, uporabimo jih namreč lahko v kontroliranih raziskavah, kjer ugotavljamo učinek po metodah, ki so pravzaprav enakovredne tistim, ki jih uporabljamo za sintez-na zdravila. Fitofarmake uporabljamo v procesu samozdra-vljenja in v dopolnilni terapiji. Pri procesu sa-mozdravljenja pridejo največkrat v poštev pri zdravljenju blažjih oblik bolezni, lajšanju bolezenskih simptomov, v preventivi skozi daljše obdobje in za stimuliranje odpornosti organizma. Zaradi množice izdelkov, ki jih lahko sami kupimo v lekarni in/alj specializirani prodajalni, smo včasih v dvomih, kateremu preparatu zaupati. Različni proizvajalci lahko, posebej če gre za prehranska dopolnila, zagotavljajo različno kakovost preparata. Splošno navodilo so nam lahko podatki, ki jih zasledimo na izdelkih boljše kakovosti: znanstveno botanično ime zdravilne rastline, naveden del rastline, ki je uporabljen v preparatu, tip ekstrakta ter ekvivalent količine izhodnega materiala, standardizirana sestava in koncentracija. Vsekakor sta pri samozdravljenju zelo pomembni svetovalna in usmerjevalna vloga farmacevta v lekarni. Tukaj torej dobite ne le nasvet o najboljšem načinu lajšanja vaših težav, pač pa tudi pomoč pri izbiri najboljšega fitofarmaka za vaše težave. Bojan Madjar, mag. farm. Odveslajte v vitkost Veliko obiskovalcih®' sov se izogiba naprave slanje. Toda Chris Iv«, truktor za skupinsko vesa iz New Yorka, meni, daJ‘ slanje izvrstna vadba M '1 ' no telo. Pridobivanje" namreč povezuje c krepi srce in dihala. Vas vadba v fitnesu dolgočasi, ker raje telovadite v družbi? V zadnjem priljubljeno šarjenje na posebnih i '1 kolesih. Takšna kolesa s * koliko lažja od tistih, HI poznamo iz dvoran ta fltncS Vadbo vodi trener, k. W kuje sodelujočinf, ' nastavijo kolo, recinm njo v hrib, počasne/v lu^ Vadba traja približno1'’ •n je primerna za razh«°s' ce ljudi ht sli če ie v ponudbi do-'j'1*' da bo molk potrošnika ali kak-■ ncizpolnitev njihovih določil pome-^?dnr ^Q*nlk ponudbo sprejel, je to nič-' P n ,e Potrošnikov Pomurja, Trg zmage M07 91b! M Sobote Andrej Čimer * 1» Ir iff t’ S proti zadahu ',l žvečilni gumi le začasno ki1 ? '''J'1 sa’ne Prodre'° v razPoke ^11T odstotkov vseh bakte- n ^aIn pomembno, da si v i? okrtačimo tudi jezik Kr-r globoko prenesete, ščetko . ;""i konici jezika. Kupite si lahko 1 strgalo za jezik. Skrito globoko v duši S prehrano proti raku na prsih - hrana, dodatki in zdravila, ki vam lahko rešijo življenje, avtorja dr. Boba Arnota, je 'epidemiološka Študija za primarno preventivo v boju proti raku na dojki. Knjiga je bila uspešnica v Ameriki in je namenjena predvsem ženskam, lahko pa jo prebere vsak. Avtor je strnil izsledke svojih večletnih znanstvenih proučevanj o pomenu hrane v našem življenju v prehranjevalni sistem, dieto, s katero želi pomagati ženskam pri zniževanju tveganja za nastanek raka na prsih ali preprečiti ponovitve ženskam, ki so že prebolele raka na prsih. Hrana je nujni sestavni del našega življenja in ni ga človeka, ki ne bi rad dobro in obilno jedel. Seveda so se naše prehrambene navade z leti spreminjale. Še danes mi diši po maminih krofih, novoletnih kremnih rezinah ali velikonočni orehovi potici. Nekoč smo namesto olivnega olja jedli s svinjsko mastjo močno zabeljene enolončnice, domača rebrca in sočne zrezke mojega prašička Jurčka, ki je končal pod nožem soseda mesarja. Zajčki in golobi v smetanovi omaki so se pogosto znašli na naših krožnikih in tekle so solze. Mesa nismo jedli vsak dan. Bili so to časi revščine, pomanjkanja in skromnega življenja. Na domačem vrtu je zrasla vsa zelenjava in popoldansko malico ali večerjo sta zamenjala polna skleda solate z bučnim oljem in kos kruha Domača sliva mi je ponujala svoje sladke sadove kar v sobo. S sladkarijami nas je razveseljeval ie dedek Mraz ali smo jih dobili za rojstni dan Vse odvečne kalorije so pobrali trdo delo, otroška razposajenost, veselje in radost nad življenjem ter ljubezen do sočloveka. Tedaj še nisem vedela za antioksidante in proste radikale, niti sanjalo se mi ni, kaj so olja omega 3 ali 6, o vitaminih in mineralih nismo govorili, saj od hrane iz maminega lonca v naši družini še nihče ni umrl ali težje zbolel, spomnim se pa, da je brata in mamo vedno napenjalo in zvijalo v želodcu, ko sta se najedla domačega fižola, seveda na veselje mojega očeta in mene. O zdravi prehrani in zdravilnih rastlinah sem se učila od mame bivšega moža. Za pripravo okusnih zelenjavnih jedi z domačega vrta je porabila vso posodo, ki jo je premogla njena kuhinja. Z mehko kuhanim Jajčkom proti bledoličnosti, je govorila moja mama Kot odrasla in samostojna oseba sem znala poskrbeti za zdravo prehrano in naš jedilnik je bil vedno bogat s sadjem in zelenjavo. Ce bi našo družino sestavljal tudi moški in ne tri simpatična dekleta in dve muci, na srečo vse ženskega spola, verjetno na naših krožnikih ne bi bilo toliko rib in ptujskih piščancev, za veliko noč pa seveda domača šunka. Pred lepo zapečenimi čevapčiči in ražnjiči nisem majala z glavo, češ ne, hvala. In zdaj se verjetno sprašujete, kako sem potem sploh lahko zbolela? Preveč stresov in globoko ranjena duša. Vse smo počeli nekako v naglici. V zrelem jabolku s sosedovega drevesa nismo začutili Božjega daru in zahvale, da lahko zaužijemo ta okusni sadež. Knjiga je bila prevedena v slovenščino v letu mojega zdravljenja. Po »naključju* sem jo zagledala v knjigarni Konzorcij v Ljubljani. Dobro jo je imeti na svoji polici. In kako danes živim in se prehranjujem? Najprej je za mene hrana obred in užitek, Ne morem reči, da sem svoje navade popolnoma obrnila na glavo in da se prehranjujem drugače. V hrano sem vsekakor vnesla več sadja in zelenjave, jem večkrat na dan in manjše obroke hrane, pijem več tekočine, vode, čajev in zelenjavnih sokov, ki jih sama stiskam. Za kosilo si privoščim kozarček vina, zvečer preizkušam svoj »rum topf«. Zjutraj si skuham kavico, včasih popijem še kakšno na obisku ali na potepu v mestu. Sladkemu in čokoladi se ne nameravam odpovedati (čeprav je za raka to menda največji strup), pa naj mi ponudijo grad na Goričkem. Ali pa ne? Kdo ve? Seveda pa bolj pazim na sestavo hranil. Testenine, kruh in pecivo, ki ga sama rada pečem, so iz polnovredne moke. Ne kupujem izdelkov iz tujih logov in vrtov, ampak pri branjevki iz okolice Ljutomera. V vsaki njeni solati in korenčku se čuti ljubezen. Medtem ko govoriva o vnukih, mi v vrečko potisne jajčevec. Ananas in grenivka ostajata moje skrivno orožje za odstranjevanje »varnostnih* pasov okoli pasu. Danes vem, kaj so probiotiki v jogurtih, in v trgovini Pomurskih mlekarn so cenejši kot v redni trgovini. Za zajtrk zelo rada pojem misije, obogatene z različnimi semeni in banano. V sokovniku mešam različne sadne in zelenjavne sokove. Poleti pojem veliko jušnega sadja, jeseni mi grozdje pomaga očistiti telo strupov, spomladi in jeseni, maja, junija in septembra, pridno nabiram vršičke mladih kopriv. Berem različno literaturo, poslušam nasvete strokovnjakov in prijateljic ali povsem neznanih ljudi, ki jih srečujem na ulici. Tako vsak dan spreminjam svoje prehrambene navade. Včasih se še pregrešim, čeprav sem že precej ozaveščena. Vse, kar naredimo zase, bo blagoslovljeno in nam v prid. Zdrava hrana, gibanje, življenje brez strahu, pomirjenost s preteklostjo, umirjenost znotraj in navzven, srečanja z zdravnikom nam pomagajo ozdraveti in na novo zaživeti. Vendar prava ozdravitev mora priti od znotraj, iz duše, božje biti, naše prave vodnice. In kaj nam avtor priporoča: sojo, sojino meso (tofu), pšenično meso (sejtan), sojino mleko, laneno seme, zelje in brokoli, oljčno in ribje olje in manj riža, sladkorja, krompirja ter masti. Spremeniti moramo svoje prehranjevalne navade ter celoten slog življenja in razmišljanja. Vsa živila naj bi bila po možnosti biološko pridelana, čeprav so malo dražja. Namesto kave, cigaret in dragih pijač se raje nagradimo s knjigo o zdravi prehrani. Ozaveščeni bomo vnesli v svoje življenje nove radosti in boljše počutje. Začnimo že danes in poslušajmo svoje telo. Bolečine v želodcu so znak, da smo se verjetno pregrešili. Ni nam treba takoj k zdravniku. Vemo, kdo je dežurni krivec. »Klik* v naši glavi je opozorilo, da si bomo drugič naložili na krožnik manjši kos mesa, ga mogoče nadomestili s sojinim mesom ali se mu celo odrekli. Zato pa bomo pojedli več zelenjave. Ta hip preizkušam ločevalno dieto. Testenin ne jem skupaj z mesom in s pecivom se ne posladkam takoj po kosilu. Počutim se bolje. Obljubim, da se bom postila vsaj enkrat na mesec. Pazite nase! Jasenka Hrebak H besede mode Nogavice Zanosijo osebnost Barve, ki pokukajo izza moške hlačnice, znajo prijetno presenetiti. Čeprav se nam zdi, da nogavice nimajo primarne vloge v oblačenju, jih lahko primerjamo celo s pomembnostjo izbora kravat. Nošnja rdečih nogavic lahko daje prav tak vtis kot rdeča vrata hiše. Takoj se zavedamo, da gre za zares nekaj posebnega. Majhne skrivnosti stila Ključ sofisticiranega stila je v še tako majhnih detajlih, kot so zavihki na hlačnicah moške obleke, debelina gumbov ali sukanca kot tudi svileni robček. Eden bolj podcenjenih detajlov v moškem oblačenju na splošno so prav nogavice. Čeprav se mnogo moških ne bo strinjalo, da bi bilo v garderobnem predalu dobro imeti par rdečih nogavic, ni nikoli odveč ponoven pogled vanj. Morda se na novo odkrije, da so nekatere nogavice že skoraj luknjaste, da je barva nekaterih le rahlo podobna prvotni band in da bi bilo dobro zaviti kar v prvo prodajalno z nogavicami in za prvo pomoč izbrati vsaj par sveže črnih Vendarle se ni dobro osredotočati samo na bazično črne nogavice. Nogavice ponujajo mnogo več; ponujajo nepričakovano mero izražanja osebnosti sploh pri križanju nog. Pravo moč bodo imele šele takrat, ko bodo obravnavane enakovredno kravatam. Ne gre za totalno nor in divji videz, gre za enostavno bolj sofisticirano oblačenje, ki danes ponuja mnogo več.' Nekaj kombinacijskih namigov - Ponavadi se kombinirajo nogavice k hlačam, čevlji k pasu tako v podobnih materialih kot tudi barvnih odtenkih. Vendar danes moda ponuja mnogo več; kombinacije se lahko popolnoma zamešajo. Italijani kombinirajo nogavice tudi samo s čevlji in dajejo prav zanimiv videz. - Naj črne nogavice ne bodo prve in zadnje. Vsak garderobni predal bo videti zanimivejši, če bo napolnjen z antracitno sivimi, mornarsko modrimi in rjavimi nogavicami. Slika bo še popolnejša s parom nogavic v band burgundca in z nekaj pari s črtnimi vzorci. - Temno modrih nogavic ne gre kombinirati k črni obleki in črnim čevljem. ■ Pri izboru nogavic z dvema barvama naj se vsaj ena sklada s kosom oblačila ali Čevlji. - Horizontalne črte delujejo igrivo in športno takoj, ko je prisotna še kakšna barva. - Nogavice, ki delujejo bolj formalno, so nekoliko daljše, saj tudi pri križanju nog dlake ne pokukajo izza elegantne hlačnice. Pika na i v oblačenju je lahko tudi nenavadna. V še tako formalno oblačenje je možno vnesti nekaj svežine, predvsem pa svoje individualnosti. Naj tudi nogavice nosijo osebnosti. T. K. M. 1> z ji C Senika Paprika z zelenjavnim g Podolgovatih paprik (4 kosi), V kfttv?? ' korc’>K stebelna zelena, 'Paradižnik), šampinjoni, st-h 80 g Pfetla£ene skute’15 8 '. na rumenjaka, sol in poper. I fhi 11 opečemo paprike, olupimo, *n olt'adhnn 'K'Sh i”.**' zmeljemo v multipraktiku y.,, ‘ pretlačen rumenjak, gorči-’►i 'l5ktie 'U|o ter začinimo s soljo in po-A / ^Prik napolnimo z zelenjavnim *4,' ^P^zlnu) na krožnike in pre-’ki smo 1° naredili iz para-■s;,,, n. kocke, sesekljanega česna, Coljam kisa. Juha Iz stročjega fižola in krompirja 500 g stročjega fižola, 300 g krompirja, 200 g paradižnika, 100 g čebule, česen, olivno olje, moka, zelenjavna osnova ali voda in sol. V zelenjavno osnovo ali vodij stresemo očiščen, opran in na koščke narezan stročji fižol in krompir Solimo in po 15 do 20 minutah kuhanja dodamo na kocke narezan olupljen paradižnik. Na olju prepražimo sesekljano Čebulo, česen in moko, dodamo juho in še nekaj časa kuhamo. Juho po okusu še začinimo in ponudimo. Mariniran goveji file na žaru 700 g očiščenega govejega fileja, gorčica, sol, poper, rožmarin, bazilika, timijan, oliv no olje. Dobro uležan goveji file narežemo na tanke rezine in jih solimo, popramo, namažemo z gorčico, postavimo v posodo s svežimi naštetimi začimbami, prelijemo z olivnim oljem in meso mariniramo vsaj 12 ur ter nato spečemo. Sočnejši in mehkejši bodo fileji, ki jih bomo spekli do polovice, tako da bo meso v sredini še rožnato. Ješprenjeva rižota 250 g ješprenja, 300 g bučnega mesa, loo g čebule, 5 dl zelenjavne osnove, 1,5 dl belega vina, žlica masla, sol, poper, Ščepec muškatnega oreška, bučno olje za pokapanje. Ješprenj čez noč namočimo v hladni vodi. Naslednji dan ga odcedimo (vodo prihranimo), nalijemo drugo vodo in ga skuhamo. Očiščeno bučo narežemo na drobne kocke, čebulo pa drobno narežemo in na hitro prepražimo v kozici na maslu. Dodamo ješprenj, nato pa postopoma dolivamo prihranjeno vodo od namakanja in zelenjavno osnovo. Dolijemo belo vino ter ješprenj začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreščkom. Pred koncem dušenja dodamo ješprenju bučno meso in še nekoliko podušimo. Rižoto nadevamo na tople krožnike, pokapljamo z bučnim oljem in ponudimo k mariniranim govejim filejem. Cvetačna solata s sardelnimi fileji 1 cvetača, 1 žlica kaper, 100 g oliv, 4 sardelni fileji, 2 žlici sončničnega olja, kis, 1 kisla kumarica. Cvetačo očistimo, operemo in razdelimo na cvetke ter skuhamo v slanem kropu. Pazimo, da se ne razkuha. Kuhano odcedimo, prelijemo s hladno vodo in stresemo v skledo. Začinimo s soljo in poprom, zabelimo z oljem in kisom, premešamo in dodamo na kocke narezane kislo kumarico, olive, kapre in nasekljane sardelne fileje. Vse rahlo premešamo, razdelimo na krožnike in ponudimo Slivova pita z malinovim šodojem 600 g sliv, 120 g masla, 1 dl belega vina, 0,5 dl slivovke, 120 g sladkorja, 2 jajci, 120 g moke, 1 zavitek pecilnega praška, mleti cimet, sol, sladkor za posip, moka in maščoba za pekač. Slive izkoščičimo, polovico mariniramo z belim vinom in slivovko, nato jih odcedimo in narežemo na kocke. Maslo s sladkorjem penasto umešamo, primešamo jajca, cimet, malo solimo, dodamo moko in pecilni prašek. Dobro premešamo, primešamo narezane slive in testo stresemo v pomazan in z ostro moko posut pekač. Po vrhu dekorativno naložimo na krhlje narezane izkoščičene slive in pečemo pri 180 $C od 45 do 50 minut. Ohlajeno pito potresemo s sladkorjem v prahu in ponudimo z malinovim šodojem. Malinov sodo 4 jajca, 20 g sladkorja, 1 dl malinovca, 1 dl pretlačenih malin, 3 rumenjaki, 1 celo jajce, sladkor. Malinovec in malinov pire damo v kotliček, zmešamo in stepamo nad soparo toliko časa, da se zgosti (ne sme zavreti), ter takoj ponudimo. 26 OGLAS 23. avgust 2007-VtflHllt svet v malem še na banko. Uživajte in povečan in prenovljen zavijte med nakupi razvajajte se. Cel svet v malem. Potujte med 117 prodajalnami in lokali, izbirajte med blagovnimi znamkami H&M, Žara, Mura, Steklarna Rogaška, Humanic, Douglas in mnogimi drugimi, družite se ob kavi, čaju, dobrem kosilu, sladkajte se ob čokoladi ali od 23. avgusta naprej VESTNIK r 23. avgust 2007 RAZVEDRILO 27 mupQ vestnik AVSTRIJSKA SP. PESUK CESARICA (JUAN ALFONSO DE) B NANOS VESTNIK TOLSTOJEV ROMAN SREČKO KOSOVEL KRAJ NA FLORICI, ZDA omlačen snop VEČJA kuhinjska POSODA ŠTEFAN HAJDINJAK GOLOB. KI PRENAŠA PISMA ŠOLSKI PISNI IZDELEK EGIPČANSKI VRHOVNI BOG DEL SVINJSKE moge CEILSKA Abeceda naS DRUŽINSKI TEDNU TOLSČAVICA GR. MESTO V POKRAJINI KOŽNO VNETJE, ERIZ1PEL LUKA V JORDANIJI EDVARD GREG IAP. IGRALEC GOLFA (tSAO) PANELNA PLOŠČA PERZIJSKI POLOBEL KARANTANSKI KNEZ IGRALEC GABIN DELAVKA v PAKIRNICI DAJATEV VMUSLH. OKOLJU NEKDANJI NORVEŠKI SMUČAR CHRISTIAN JAGGE NOGOMETAŠ DEL ZIMSKE GARDEROBE BELEGA VINA IGRALKA WOOD SAMOSTANSKI BRAT LUKANA PAŠMANU MESTO NA JAPONSKEM (ATOMSKA BOMBA) SULTANOV RAZGLAS NASPROTJE TVORBAV ČEBELJEM PANJU LUKANA SICIUJI UGANKA NASA NEKDANJA SMUČARKA IMAJDA} PORTUGAL- GFDMAM I 8KA REKA, GERMANU pRJT0K DUERA TUR.PASA IZ 19. STOLETJA IDA KRAVANJA BOLGARSKI KAN, BPERIH LASTNICA PRVI ČLOVEK KAMNITA PLOŠČICA PIVOVARSKA PARKOVNO DREVO PRITOK DRINE JZ ČRNE GORE PESEM BENEŠKIH Čolnarjev SfflN KRILOV AVSTRIJSKA TISKOVNA AGENCIJA METrO IH JEZERO V AH. ZVEZNI DRŽAVI NI MAKEDON. SKOKOLO SMETIŠČE JAPONSKI PISATELJ (KOSO) TUJA TRGOVSKA DRUŽBA PRFADNICA TURŠKO-MONGOLSKA LJUDSTEV PRITOK RENA V NEtAČUl REDKA KOVINA (V) I, MONGOLSKI H-OTICA VUDAR O TANTAL OSEBA IZ BIBLIJE MAJOR (LADO) RADAR.KI , ODLOČI LOKACIJO NEGOVOREČI PRALJUDJE VESLAČ (IZTOKI italijanski PISEC (UMBERTO) SORTA ŽITA EKVJNOKcjj UČINKOVITO ZDRAVILO PREVOZNIK S ČOLNOM STOLNA CERKEV BRITANSKI NOBELOVEC (JOHN BOYDI SKOTSKJ OTOK HOKEJIST ZUPANČIČ NASPROTJE NEREDA MESTO V ANGLIJI VELJKA ZMEDA TONE ANDERLIČ NADAV, PREDUJEM VARILNI SPOJ JO ki ENA OC STRANI NEBA DROBEC staro. JUDOVSKI kralj ČRNOMORSKO LETOVIŠČE SPODNJI DEL OBRAZA NEUMNO DEJANJE Ki M BASWGER IZDELOVALEC OPEKE NAJ VEČJA PUŠČAVA POSUŠENA TRAVA, SENO PAULA ABDUL reševalce ' knjiga Lahko jem, I naX.Branislava Belovič [ L? P^kct presenečenja - označena polja - napišite in 1 1 m' a d°Pisnicah na uredništvo Vest- | H,,7 ar^'Tekta Novaka 13,9000 Murska P®tka, 31. avgusta 2007. HOROSKOP ‘"G v a . iu KlSUmek ----- nS' Vestnikove ktv e St'32 (9‘8'2007) 32: JAKOB AUAŽ, J ’ 8 10619263 Kuzma 'i..7p 'Presenečenja (JW Vodice naselje 18.9000 t?"1'.. ,7;. n TkI „ ■ Dolgovaške gorice 114 a, dolnja Bistrica 37 b, 9232 ONA: Nikar ne čakajte, da se bodo stvari uredile kar same od sebe, ampak vzemite usodo v svoje roke. Drugače vam bo pozneje še žal, za popravni izpit pa bo prepozno. Poglejte raje druge, kako hitijo! ON: S prijatelji se boste podali na prijeten potep po okoliških lokalih In kaj hitro boste spoznali osebo, ki se vam bo dodobra vtisnila v vaš spomin. Nikar ne zamudite več kot ugodne ljubezenske priložnosti. ONA: Ljubezenskim problemom se bodo pridružili še ekonomski. Poskusite se malo potuhniti in počakati na lepše čase, ki vsekakor pri- dejo. Saj veliko slabše, kot je sedaj, sploh ne more biti, zato se lahko spremeni samo na bolje. ON: Nikar se ne zatekajte v stalne depresije, saj to ni pravi način za reševanje težav. Sprejeli boste povabilo prijetne osebe, s katero bi si želeli tudi kaj več. Seveda bo to odvisno le od vas in vašega nastopa. ONA: Največja napaka bi bila, če bi začeli zane-F L marjati svoje delo, saj vam vaš finančni položaj l il I tega pač ne dopušča. Ponudila se vam bo priložnost, da izboljšajte gmotni položaj, torej ne omahujte! ON: Krasno se boste zabavali, saj boste spoznali osebo, ki je kar ne boste uspeli izpustiti Izpred oči. Izkoristite teden do popolnosti, saj bo za resne zadeve čas tudi kdaj kasneje, ir je ti ONA: Priznanje, ki ga bjste dobili od nadrejenih, vam bo pošteno povečalo samozavest, tako da se boste počutili kot nabiti z energijo. Uporabite jo za kaj koristnega, pa četudi le na ljubezenskem področju. ON: Vzemite si čas za vašo partnerko, kajti med vama seje nabralože toliko majhnih zamer, da postaja počasi rahlo nevarno. Nič še ni prepozno, le nekaj potrpežljivosti in kaj kmalu se bodo stvari povsem uredile. ONA: Všeč ste nekomu, kije dovolj resen in zrel, da vas lahko osreči. Pokažite nekoliko več zanimanja in lahko bo še prav zanimivo. Osrečili bo- ste tako sebe kot tudi osebo, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenila. ON: Naredili boste potezo, ki vam bo za dalj časa zagotovila naklonjenost osebe, ki vam lahko v marsikaterem pogledu veliko pomaga. To bo vzbudilo precejšnjo zavist v krogih vaših prijateljev, vendar konkretnih potezne bodo zmogli. * "c ONA: Pri delu ne boste kdo ve kako zbrani, saj 1 vam bodo misli stalno uhajale k prijetnemu nez-Al nancu, ki ste ga srečali pred nekaj dnevi. In ravno ko boste najbolj zasanjani, se vam bo pripetilo izjemno presenečenje. ON: Morali se boste odločiti, toda pazite, da ne bodo izdatki ponovno preveliki. Še vedno pa ne boste dobili tistega odgovora, na katerega že dalj Časa čakate. Torej začnite ukrepati tako, kot sami mislite, da je najbolje! Ot 3 Nemčavci 23 a, 9000 M. S. potrdila oz. nagrade po posti. bičevo naselje 7,9252 HOROSKOP ONA: Neznanec vam bo prinesel zanimive novice, ki vam bodo razjasnile ravnanje vašega partnerja. Le kako ste lahko bili tako sumničavi, ko pa dobro veste, da vas partner ne bi tako zlahka prevaral. ON: Ena lastovka še ne prinese pomladi! Zato se nikar prehitro ne navdušite, saj se vam lahko to na koncu presneto maščuje. Torej še enkrat dobro premislite in spoznali boste, da le ni vse tako lepo, kot se vam je zdelo na prvi pogled! ONA: Doživeli boste prijetno presenečenje na ljubezenskem področju, kar vam bo dodobra utrdilo samozavest. To pa ježe prvi korak do končnega uspeha! Seveda pa se boste morali tudi sami malce bolj potruditi. ON: Sprejeli boste igro partnerke, ki si že dalj časa prizadeva popestriti vajino ljubezensko življenje. Tokrat bosta za stvaroba, karvam bo pričaralo nepozabne trenutke. ONA: Vse dogajanje se bo vrtelo okoli vašega ** “J nedavnega poslovnega uspeha, ki je očitno pre-■ Sl cej odmeval v vaši okolici. Počutili se boste dobro kot že dolgo ne, saj vas bodo karzasipall s pohvalami z vseh strani. ON: Nepričakovan obisk vam bo prinesel obilo neprijetnosti, vendar pa tudi novice, ki vam bodo pomenile veliko več kot prvo. Kar naenkrat se boste znašli pred celo kopico alternativ, vse pa bodo nadvse prijetne. Igro rešiš ta ko r da izpolniš tabelo kjer bo: vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak 3 x 3 kvadrant vseboval številke od 1 do 9, Ali ste vedeli tl ONA: Obiskal vas bo starznanec in vas naprosil za nenavadno uslugo. Bolje bi bilo, če bi prej a* vsaj malo premislili tudi o tem, kakšne posledice lahko pričakujete. Saj konec koncev zadeva niti ni tako nedolžna. ON: Kar je enkrat zaradi neumnosti izgubljeno, se le stežka ponovno pridobi. Bolje bo, da poskusite tudi kje drugje, kjer imate morebiti veliko več možnosti, kot si mislite. Koristil vam bo obisk pri prijatelju. ONA: Pomagali boste prijatelju v stiski, iz katere enostavno ne bo videl izhoda, za vas pa bo to le manjši napor, saj boste imeli vse potrebne infor- macije. Tega vam ne bo pozabil in lahko se zanesete na njegovo pomoč, ko jo boste potrebovali. ON: Prijetna znanka vam bo ponudila pomoč pri precej neprijetnem opravilu, zato je nikar ne zavrnite. S skupnimi močmi se delo lažje opravi, torej ne odlašajte, temveč izkoristite priložnost. ONA: Ker ste si premalo prizadevali, ste izgubili nekaj tistega, karvamje veliko pomenilo.Toda nikar ne bodite užaljeni, temveč se raje posveti- te prihodnosti, ki vam lahko prinese še kaj lepšega. ON: Preveč ste mislili na ljubljeno osebo in premalo na ovire, ki vaju ločujejo, zato je popolnoma jasno, da ste sedaj razočarani. Vendar se nikar ne vdajajte obupu, saj prihajajo boljši časi. da so vriskači (opice) najglasnejše kopenske živali in da njihove klice lahko slišimo tudi do 3 kilometre daleč, - da lahko ptiči oponašalci, oponašajo zvoke škripajočih vrat ali mačjega mijavkanja, da lahko krti v enem dnevu izkopljejo tunel dolg skoraj sto metrov, ... da je v naši postelji običajno čez šest milijard pršic, ... da kri pijejo le komarji ženskega spola, ki potrebujejo proteine iz krvi za produkcijo svojih jajčec, ... da je angleški oglas za kavo iz leta 1657 trdil, da je ta tekočina zdravilo za skorbut (bolezen ki jo povzroča pomanjkanje C vitamina) in pro cin, ... da je Avstralija edina država na svetu, ki je hkrati tudi kontinent, ... da Evropa nima puščave in je hkrati edini kontinent na svetu brez nje, ... da človek umre prej od pomanjkanja spanja kot lakote, ob pomanjkanju spanja smrt nastopi čez približno deset dni, ob stradanju pa nekaj tednov, ... da vsakič, ko poližete poštno znamko, zaužijete eno desetino kalorije, ... da je bila Nevada prva država na svetu, kjer so uzakonili usmrtitev s plinsko komoro. Prvo usmrtitev so izvedli februarja leta 1924. 28 23. avgust 2007 - VESTNIK | Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj, Ribnica na Dolenjskem, na podlagi razglasa Okrajnega sodišča v Lendavi objavlja ODREDBO o tretji ustni dražbi nepremičnine in sicer parcele št. 1020, vpisane v vi. št. 273, k. □. Trnje v Prekmurju (gospodarska poslopja s skupno površino 2.138 m2. stanovanjska stavba s površino 149 m2, garaža s površino 207 m’, dvorišče s površino 2.068 m2 in sadovnjak s površino 0.54 ha). Javna dražba bo v zgradbi Okrajnega sodišča v Lendavi, Glavna ulica 9, Lendava, dne 6. 9. 2007 ob 8.30 v sobi št. 10. Dodatna pojasnila o nepremičninah in druge informacije lahko dobijo interesenti na Okrajnem sodišču v Lendavi ali na Regionalnem skladu, tel. št. (01) 83 61 953 (ga. Širaj). oz. na spletni strani www.rdf-sklad.si. Predelava plastičnih mas in umetnih smol, Slavko Krizmamč, s. p. v stečaju, Ledavsko naselje 22,9000 Murska Sobota objavlja na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnin in premičnin 1. NEPREMIČNINE: 1.l. parc. št. 45/1, stanovanjska stavba s površino 140 m2, prizidek delavnice s površino 166 m2 in dvorišče s površino 520 m2, vpisana v vi. št. 2867 k o. Murska Sobota, vse do 1/2, izklicna cena 38.175,78 EUR. 2. PREMIČNINE: - stroj za brizganje plastike ALBERT STUBBE, leto izdelave 1967, izklicna cena 487,50 EUR. POGOJ) JAVNE DRAŽBE Javna dražba bo 5.9.2007 ob 14.00 na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, soba št. 24. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Pred začetkom javne dražbe se morajo ponudniki izkazati s plačilom 10 % varščine od izklicne cene, ki jo plačajo na transakcijski račun št. 02496-0256177596. Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo varščina vračunala v kupnino, drugim pa bo vrnjena v 8 dneh brez obresti. Za nepremičnine mora kupec skleniti pogodbo v 15 dneh odjavne dražbe, kupnino pa plačati v naslednjih 15 dneh. Kupnino za premičnine mora plačati kupec v 15 dneh po prejetem računu. Prodane stvari se kupcu izročijo po plačilu celotne kupnine. DDV in vse druge stroške v zvezi s prodajo nepremičnin in premičnin plača kupec. Nakup nepremičnin in premičnin se opravi po principu videno-kupljeno, poznejših reklamacij glede stvarnih napak se ne bo upoštevalo. Ogled nepremičnin in premičnin je mogoč po dogovoru po telefonu številka 02/534 99 50 od 16.00 do 22.00. Nič, kar si imel rad, ne more umreti, potrebuješ le čas, to resnico dojeti. V SPOMIN /VAN BALEK iz Doliča roj. 14. 5.1966, umrl 23. 8.1977 Za dežjem posije sonce, za nočjo se prikaže dan, za zimo pride pomlad, za viharjem se tiho prikrade lepši dan, le naš Ivan ne vrne se nikdar. Hvala vsem, ki še po toliko letih postojite ob njegovem grobu, mu naklonite lepo misel, prižgete svečo ali zalijete rože. Pogrešamo ga - njegovi naj dražji Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. 4 kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. S. Makarovič ZAHVALA V 73. letu nas je zapustila nam vsem draga Terezija Zver iz Ul. ob kanalu 13 v Murski Soboti Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče, za svete maše in dobrodelne namene. Hvala g. župniku Horvatu za pogrebno slovesnost in pevcem za odpete žalostinke Zahvala velja tudi gospe Hertl za besede slovesa in delavcem Komunalnega podjetja za organizacijo in izvedbo pogreba. Posebej hvala tudi zdravnikom in osebju bolnišnice v Rakičanu za vso pomoč med njeno boleznijo. Ohranili te bomo v najlepšem spominu! Žalujoči njeni najdražji Prišel je čas, ko sije izmučeno telo zaželelo zaspati. Vrnila si se v večni raj. ZAHVALA V 94. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica Ana Žohar iz Puževec 48 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za darovane vence, sveče in denarne prispevke. Hvala gospodu duhovniku Evgenu Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Komunale iz Murske Sobote. Žalujoči vsi njeni Ugasnila je luč življenja in prižgala seje luč spomina. Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini nam ostanejo. UVNMA Podobno kot sveča, ki je dolga leta druge grela in pri tem sama neustavljivo izgorevala, je 14. 8. 2007 v 79. letu starosti tiho in mirno ugasnil življenjski plamen našega nadvse dragega moža, očeta, dedka, pradedka in tasta Karla Frasa mizarja v pokoju s Krajne 11 Volja do življenja, dobre želje in človeška modrost niso mogle ustaviti uničujočega pohoda bolezni Tako rad je živel in mi z njim, kajti vse življenje je posvetil nam. Sredi globoke žalosti so nam bila v tolažbo izrečena in napisana sožalja ter spoštljiv poklon vseh, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. S tiho žalostjo se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, sveče, za svete maše, mrliško vežico, cerkev in v dobrodelne namene. Zahvala velja družinama Kuzma in Ratnik in vsem Dettelbacho-vim s Krajne, gospodu župniku za opravljen pogreb, pevcem žalostink, Valeriji za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Za njim žalujemo: neutolažljiva žena Hedvika, sin Roman z ženo Zorico, vnuk Arnadej, snaha Marija, vnukinja Gabrijela z Boštjanom in pravnuk Nik KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI DAMIR BANFI, s.p.,veščica Ut : »J IUA: 02 S2 Sl 170, 9000 MURSKA SOBOTA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme Pd domh brezplačni prevozi do 40 kmt plačilo na vec obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a Tel.: 02 55 69 046, GSM; 041 712 586 KOMUNALA Janu podjetji, d. d. a., Kopališka vl.Ž KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 km PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA D. E. POGREBNIŠTVO t«i*W o: Sil it no UREDITEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH UREJANJ E JELENI C PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ0BRESTI 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM; 041 631 443 Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in marmorja Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031876 949 KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p.. Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podjetie« ittf«rin|c*iitB.d d.. Ul. Nauka 1S, Mucah« Sofrou Izgubili smo dragocen biser v življenju, ki ga nikoli večne bo. Tam, kjer je razkrival ves svojski je ostala le temna praznina. V SPOMIN 24. avgusta bo minilo pet let od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in sorodnik Izidor Vučak iz Beznovec Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate in se ustavite ob njegovem grobu! Tvoji najdražji Ti dotrpela si. V spominih naših boš živela po srcu dobrem, ki siga imela Daj Bog ti srečo v večnosti, ZAHVALA V 73. letu nas je za vedno zapustila naša draga žena, m31113, sestra, tašča, babica in teta r Marija Erjavec iz Bratonec 13 Beseda zahvale je namenjena vam, dragi sorodniki, p' in znanci, za vsa vaša izrečena sožalja, darovano cvetje za svete maše in druge namene, ter vsem tistim, vi" s svojo navzočnostjo pospremili v dom večnega iUr-Iskrena hvala g. župniku Lojzetu Kozarju iz a-cQniput»r.tift™iriuyt»A£k I IN Stages 11,1000 Ljubljana | e-pd*La; prodaja-Toshihaeinea-M I TOSHIBA Kolesarska 1O, Tropovcl. Tišina ■gjniErj 04172 30 80,040 16 18 81 tUKO^ELD!NGi Montaža kuhinj, dnevnih sob, spalnic, jedilnic, pisarniškega pohištva, polaganje laminatov in stopnišč po ugodnih cenah IDRO-GEOLOSKO VRTANJE saniranje vrtin in vodnjakov vgradnja črpalk in namakalnih sistemov priprava dovoljenja in dokumentacije Informacije: 051 669 900 AUTOREAL - prodaja traktorjev LAMBORGHINI - servis traletorjev - servis klimatskih naprav - popravila osebnih avtomobilov tel. št. 02 558 84 99. 041 717 050 Autoreal Viktor Benko. s. p., Sotine 51 a, Rogašovcl generalni uvoznik In zastopnik traktorjev Lamborghini AGROMETAL LAMBORGHINI vabi na predstavitev novih modelov traktorjev na kmetijsko-živll-skem sejmu v G. Radgoni tel. št.: 01 423 68 20, 01423 68 25 www.agrometal.sl Agrometal d.o.o., Gorjupova 11, Ljubljana NESNICE; mlade, hisex, grahaste, rjave in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, vzreja-lišče vseh vrst nesnic. Naročila Gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 528 11 90, Franc Mavrin, Petanjci, tel.: 54615 05, gostilna Železen Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Rajsar, Grad, tel.: 553 1148, gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 57351 53. m004616 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-sn ostjo, prodam. Vzreja nesnicTibaot, Babine! 49. Tel.: 582 14 01. m004646 BREJO TELICO, 9 mesecev, kontrole A prodam. Tel,: 554 10 42. m004649 Posesti NJIVO v Bretoncih (k. o. Beltinci), 61 arov, prodajo za 4000 evrov. Tel.: 031394 400. m004464 GARSONJERO ali ENOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti ali bližnji okolici vzamem v najem ali kupim. Tel.: 031 301 434 ali 041 328 052. m004583 GRADBENO PARCELO, do 20 a, v okolici M. Sobote, kupim. Tel.: 031 546 227 m004608 ENOSOBNO STANOVANJE z garažo in vrtom. na lepi lokaciji v M. Soboti, dam v najem. Tel : 031 552 199. m004678 OPREMLJENO GARSONJERO v centru M. Sobote dam v najem. Tel.: 041933 096. m004687 KURILNO OLJE, PREMOG UGODNE CENE IN MOŽNOSTI PLAČILA! Tel.: 5788200 KIRM ■ PREVOZ, JKifc Sejan, t. (b, (L Udrla JI ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote, delno opremljeno, dam v najem. Tel.: 041 717 049. mQ04694 Kmetijska mehanizacija FINANCIRANJE KMETIJSKE IN GRADBENE MEHANIZACIJE, RAZLIČNE OPREME, STROJEV, VILIČARJEV, POČITNIŠKIH VOZIL, PRIKOLIC,... AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB, 02 228 30 20 m004374 TRAKTORSKO KOSO, zadnji priklop, z dvema reziloma in traktorski podrahljalnik, domače izdelave, prodam. Tel.: 041 631 780. 01004622 TRAKTOR ZETOR, Univerzal ali Štore, in preklicno prikolico, 41, kupim. Tel.: 051 203 387. m004624 Kupijo cisterno, trosilnik in traktor. Tel.: 040 676 557.01004641 PLUG, 4-brazdni, obračalni, z vso opremo, ugodno prodamo. Tel.: 041 392 411. m004642 „PLUG, peresasti. obračalni, gruber, roto brano, žitno sejalnico, mlin za siliranje koruze. mlin za suho zrnje, traktor, manjši ali večji, pcbiralnik koruze in raznovrstne traktorske gume prodam. Vse z dostavo. Tel: 558 82 79. m004643 KUPIM KMETUSKO MEHANIZACIJO IN TRAKTORJE Utsus, IMT in Zetor Tet: 041 679 937. m004651 PREDSETVENIK REGENT, 3,90 m, dvojni valji, motorno žago Stihi 039, strižno kosilnico, 0,80 m širine, rabljeno 5 ur, prodam. Tei.: 041 725 499. m004655 CISTERNO, 32001, in silokombajn SK 80 prodam. Tel.: 041 339 492. m004691 TROSILNIK GNOJA. OBRAČALNIK, raukom-bi, prodam. Tel.: 5481191, m004659 wwyv.vestnik.si TRAKTOR STEYR 650, letnik 1974, ohranjen, prodam. Tel.: 031 328 599. m004657 OKROGLO MIZO, hrastovo. jS5j dam. Tel.: 527 14 61’ m004625 TRAKTORSKO PRIKOLICO. 4t, prodam. Tel.: 525 10 99 ali 031217079. m004671 Delo TRAKTOR ZETOR 72 45 in pnkolico - enoosno in dvoosno - ter drobilnik (»šrotar«) za siliranje prodam. Tel: 040 656671. mO04673 SILOKOMBAJN, 2 redni SIP- SK 160, prodam. Tel.: 041804 842. m004675 S :l Prodajo rotacijsko brano, širine 2,5 m, in obračalni plug ter še nekaj druge kmetijske mehanizacije. Te!.: 031548 051. m004681 ROTO BRANO, 2,5 m, s polnim valjem Eberhard in cisterno, 32001, pocinkano, , prodam. Tel.: 031 232 301. mOQ4686 *1 L * LANDINI, 105 KS, letnik 2000, in SAME, 90 KS, letnik 1988, oba pogon 4x4, prodam Tel.: 040 484 129, m004688 IŠČEMO KUHARSKO nateden. Delovni c&ri Pl ' ru. Informacije; WellrtK& Scheer, Haag 15,8344 ® tel: 0043 3159 2310,g znanje nemškega MLADO KUHARmO/KO^^ Z glavnemu Kuharju - 5 on "' -J ni čas in plačilo po na: Welnes - Ojm - "J*11 . 6' 15, 8344 Bad Gleicwnbe® . > ■ 3159 2310, g. Scheer nemškega jezika. ■■ /. KUHARJA zaposlimo- ž-SS-Veržej. Banovci 11. W' ' m004683 ti MLIN ZA MIKSIRANJE KORUZE z motorjem, 120 KM, in s ciklonom prodam. Tel.: 041 543 684. m004689 MLIN ZA MLETJE KORUZE z dizelskim motorjem prodam. Tel.: 041 546 577. m004690 । Kmetijski pridelki s GROZDJE kakovostnih sort, na sončni legi iz Lendavskih goric, prodam. Tel.: 051 218 999 RDEČE VINO (Izabela, klinton), 4001, prodam. Tel.: 581 117O.mOO4597 Srečanja smophiwM'*^»h™ dovai nica^ * n** velikim številom ‘ ✓ tnerja za občasna X vse Slovenije — ^r, S-k 5jl nem dotiku«, Maj- $„ ■ , vska 14, černe!^ .ggli 28,041285 Urejen moški, ‘^'Lj 1 tudi dobro situiral rko dobre volj«, ^ ,1^^ A0J« I«1 b" GROZDJE z 2000 trsov, laški rizling, lahko mošt, prodam. Tel: 040 881392. m004619 Storitve RDEČE VINO ugodno prodam, kupim pa prekucno prikolico od 5 do 8 ton. Tel.: 041 863 041. m004677 Razno p JESENOVO HLODOVINO, 22 - 32 cm, odkupujemo, ugodna cena. Tel.: 03 586 62 52. m004610 TRDA DRVA prodam. Tel.: 041 813 873. m004654 POl REB uj c 11— SPOSOBNI, ŠITEV. PLAČILO VAM OSTANE! KREDITI DO . K0JNlN0,lLlD'^i težjimi gradbeni'- * * ‘n Kljuk d^^^ dim odhod ’ « vna K' koncu le berejo no odlagali *** NasiednjeJ^ prlGraduz^od v Napovedan?- ' ^kan^.- ričkoobtejur-« tečnih konjev-* * * ■ . ■ ; . .- ■ kolekcije ■ ^i1 / ^eind^^ * * pnP,a^ ščenih krog do tovorni* torna koles * X(3 V Dobrovnik L,. mce.Gre^^ semenje, J '1 prehran'^ J no,cese vograClL1- , i|r;E ,on^ [X/ za letosnj P pridelka oP ^rdlu-- mil •om-'tl^" t1. BEŠKIH