>• V* - ■ 4 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. 1,1 The largest Slovenian Daily ^ -r in the United States :- Issued every day except Sundays and Legal Hoi idays. -:-] 50.000 Read« lers TELEFON PIS AKNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. under the Act of Congress of March 3. 187». TELEFON PISABNE: 4687 CORTLANDT. NO. 57. — ŠTEV. 57. NEW YORK, FRIDAY, MARCH 9, 1917. — PETEK, 9. MARCA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Iz Washingtona* sklicanje kongresa. — postava iz leta 1819. — prijateljski odnošaji. — postava ne velja danes. — narod z wilsonom. — obsojena opozicija. — lansing svetoval wil-sonu, da izvrši svojo namero. — gregory. — senatorji opozigije užaljeni. — la fol-lette ostane trden. — zahtevajo sklicanje kongresa. — la follette. Zarotniki v Mehiki. Zlato za Vilki. Brezžična postaja. — Cenzura brez uspeha. — Nevarnost za narod. — Von Igelovi papirji. Nemčija je ponudila Villi denat. Podkupila Villo in Carranzo proti Združenim državam. —- Nemci (je do v Mehiko. Washington, D. H. marca. — V uradnih krogih se z vso gotovostjo trdi, da jo sklonil predsednik Wilson sklicati izvanrodno zasedanje kongresa 1. aprila. K temu porooliu se pa dodaja, da ho do tedaj predsednik že iz lastnih nagibov ukrenil vse, da bodo ameriški trgovski paniiki' varno pluli po morju. Kongresa ne bo sklical zato, da mu podeli avtoriteto, temveč ga bo samo obvestil o tem, kar je storil. Varnostna odredba trgovskih parnikov se razlaga na dva načina. Prvič lahko pusti predsednik oborožiti trgovske ameriške parnike, kar je bila njegova prvotna nameni, drugič pa, kar se bo tudi skoraj najbrže zgodilo, bo spremljala vsak trgovski pamik kaka ameriška bojna ladja. Proti temu ni nobene postave in bo načrt izvršiljiv. Vsi vladni pravniki so mnenja, da ima predsednik po ustavi pravico izdati tozadevne odredbo; toga prepričanja je tudi Wilson sam. Predsednik more vslod ustavne pravice dati povelje, d« mornariški department oboroži vse ameriške trgovske parnike ali pa da bojne ladjo spremljajo trgovske parnike na njihovi vožnji, ne da bi bilo treba dovoljenja kongresa. Postava iz lota 1819 pravi, da ameriške ladje ne smejo streljati na oborožene ladje onih držav, s katerimi so Združene države v prijateljskih odnošajih. Združene države se ne nahajajo v vojni z Nemčijo, toda tudi niso z njo v prija teljskih odnošajih, kajti diplomatične zveze mod obema državama so prekinjene, kar ni daleč od vojne. Razlagalci postave iz leta 1819 so se opirali na "prijateljske odnosa je", ko so odločevali, ali postava velja tudi v sedanjem slučaju. Večina Wilsonovega kabineta se je izrekla v tem smislu, da postava sedaj ne velja iz enostavnega vzroka, ker so Združene države no nahajajo v prijateljskih razmerah z Nemčijo. To mnenje je tudi izrazil državni generalni pravdnik C i regorv. Državni tajnik Lansing pa mu je naravnost svetoval, da njegovemu delovanju in nameram no nasprotuje nobena državna postava. Ako bo predsednik Wilson sledil nasvetu vlade, potem bo v najkrajšem času izdal jjoveljo, da so oborože ladje. Predsedniku daje i>ogum v tej situaciji mišljenje naroda, ki je obsodil opozicijo v senatu, kajti vsak dan prihajajo v Belo hišo brzojavi in pisma, kjer se obsoja opozicija in se daje Wilsonu popolna zaupnica. Ker niso bile sprejete nekatere predloge, ki so pa nujno potrebno vladi, ki prične svoje fiskalno leto s prvim julijem, zato je neobhodno potrebno, da se skliče kongres vsaj do tega časa. Splošno pa se izraža zahteva, da se skliče kakor hitro i Iz Washingtona poročajo, da J«-1 vlada izvedela, da so nemški asren-; Laredo, ti postavili v Mexico City brezzie- Xcmeija no postajo z jako veliko movjo. Na ta način so bili nomški agenti v vedni stiki z nemško vlado v Ber-j Texas, 8. marea. — spletkari z Villo proti Carranzi in Združenim državam. Velike svote denarja je že Nemčija dala Villi, da se more bolj u-linu. To poročilo je prejela vlada i spefino bojevati proti Carraruri i* iz poluradiiefra vira. j Združenim državam. Ob istem ea- Ako je to poročilo resnično, je Su pa sčnje Carranzo proti Zdru-to odkritje za Ameriko največje ženim državam. važnosti. S pomočjo brezžične brzojavne postaje v Mehiki bi dobivala nemška vlada tudi ona poročila. katera bi cenzurirala ameriška vlada. To bi bilo v slučaju vojne pogu-bonosno za Združene države. Ko bi se vodile bojne ladje in podmorski čolni, bi nomški agenti vse tfhročali * Berlin. Iz drugega vira se poroča, da ro mehiški Nemc-i imeli več zborovanj v Vera Cruz in Monterey, kjer se je sklepalo o tem, kaj je treba sto-riti v slučaja, da pride do vojne med Nemčinjo in Združenimi državami. Vo ni gel o ve listine, katere je zvezna vlada zaplenial v aprili, prejšnjega leta v uradu nemškega vojaškega atašeja pl. Papen-a, so včeraj izročeni veliki zvezni poroti. Te listine je imela zvezna vlada varno pod ključem kot kake vrednostne papirje. Listine so bile izročene poroti zaradi tega, da se dokaže, v kaki zvefci sta bila z von Igelom pred kratkim aretirana Sekunna in Cha kraberty, ki sta obdolžena, da sta poskušala v prizor it i vstajo v Indiji. Iz listin se bo tudi videlo vse delovanje nemške propagande. Iz zanesljivega vira je znano, da se je zvezna vlada po desetmesečnem proučevanju tfh listin prepričala o dejstvih: 1. Prejšnji nemški poslanik Bern storff je vedel za vsak korak nemških agentov. Tu je zapop&deno po narejanje potnih listov, eksplozije na ladjah z municijo, vprizarjanje vstaj po kolonijah v Ameriki in drugih delih sveta. 2. Da se je Nemčija vsled svoje znane natančnosti in doslednosti pripravila na "ofenzivo" proti Združenim državam in njenim ko. lonijun. 3. Bili «o izvršeni načrti, kako o-slabiti vojaško moč Združenih držav. V slučaju potrebe, bi se imel ves nemški špionski sistem obrniti proti Združenim državam, bodisi v deželi, ali v Mehiki, na Filipinih, Havajskih otokih in drugod. Vse dokaze za ta dejstva ima .noj^e izvanredno zasedanje kongresa Ker je znano, daIZ^U^Z sc \\ ilKon ozira na -splosno mnenje med narodom, zato ho j ve« diplomatičnih privilegijev, za-skoro gotovo sklical kongres v bližnji bodočnosti, toda nejto je dovoljeno, da se Von Igelove prej, ko bo senat sprejel predlogo za izpremebo pravil. Senatorji, ki so nasprotovali Wilsonovi politiki in so vprizorili opozicijo v senatu, dobivajo od svojih volileev pisma, v katerih so njihova opozicija obsoja in graja. Nekateri senatorji so užaljeni, da so prejeli od svojih volileev nekako nezaupnico in najbr/e v prihodnje ne bodo ve nasprotovali v enakih sln<"aj i h. Tudi ne bodo nasprotovali predlogi, da s eizpremenijo pravila senata. Za gotovo pa ec ve o senatorju I^a Follette, da ostane še nadalje trden pri svojem sedanjem prepričanju in bo nasprotoval še nadalje /. vso silo, da se ne dovoli oboroženje trgovskih ladij in porabil bo vso mo<" v to, da se izprememba pravil, kar je najvažnejša opora manjšine v senatu, ne sprejme. O stalili 95 senatorjev bo glasovalo za sprejem predloge, da se omeji debata. I-a Follette lahko pa prepreči sprejem take predloge na ta način, da se še nadalje poslužuje sedaj obstoječih pravil. Moral bo namreč govoriti nepretrgoma tako dolgo, da se odgodi zasedanje senata. Na ta način bi pa moral biti predolgo brez počitka in kar je še najvažnejše, brez hrane in spanja. Na ta način bi moral postaviti rekord v dolgem govoru. Ka j se bo ukrenilo se bo izvedelo še danes, ko bo senat imel svojo sejo. Skoro gotovo pa pride pri jutrišnjem zasedanju senata na dnevni red izprememba pravil pri sejah v senatu. Dodfctno poročilo. Pred sklepom lista smo dobili D. C„ 9. brzojavko: je listine objavijo. Zlasti pa se, ko je Zimmermannova poslanica pokazala. da je nemška vlada namenjena izrabiti vse mil j one sredstev prote Združenim drŽavam v S pomočjo Von Igelovib listin jt> prišla zvezna vlada tudi do drugih listin, iz katerih se razvidi, da so nekateri Nemci v Združenih crza-vah in po drugih drŽavah prejeli uavodHa, kako se morajo ravnati v slučaju vojne med Združenimi državami in Nemčijo. Iz listin se razvidi, da je zapletenih v to zaroto veliko število zelo uplivmh ameriških Nemcev in celo mnogo Amerikancev, ki so cenili zlato bolj kot svojo domovino. Med temi je mnog« newyorskih bankirjev. in lastnikov parnikov. Skupno s temi listinami bo velika porota tudi proučavala listine, katere je našla policija pri Sekun-ua in Shakraberty. Doznalo se je, da so nemški agen ti nakopičili mnogo orožja in mn-nidje ▼ Mehiki in drngih strata-(ičnih točkah, da ga uporabijo v slučaju vojne s Nemčijo proti Zdr. Vse to orožje sicer ne bi mnogo škodovalo Združenim državam, toda adaj se šele. vidi. zakaj so nemški agenti vedno kppovali toliko Nemški agenti sm prišli 12. tebi. v Villo v tabor p^-i Bustillo. Svetovali so mu. da rmj vdari Čez mejo v Združene države za slueaj vojne med Združenimi državami in Nemčijo. Bila sta dva nemška agenta. Posvetovaija so trajala ^ dni. Spočetka je Villa odklonH. vpad v Združene države pod vsakim pogojem- Slednjič se je pogodil * agenti, da bo poslal bandite, ki bodo v manjših oddelkih operirali ob ameriški meji ter bodo na ta naein zaposlile večje število ameriškega vojaštva. Agenta sta obljubila, da mu plakata pol miljona pezov (250 tisoč iolarjev). ako takoj podpiše pogodbo. Podpisati ni hotel, dokler mu nista obljubila, da mu bodeta plačevala v slučaju vojne vsak me-*ec gotov znesek, da more plačati svoje vojake; preskrbeti mu hoce-:a tudi municijo in vse potrebno za bojevanje. Kako je Ziinmermann hotel Carranzo v zvezi z Japonsko naščuvati proti Združenim državam, je že znano. Dva uplivna Caranzova uradnika sta v vedni zvezi z nemškimi agenti. Nek list v Mexico City je plačan od neške vlade, tla piše v nemškem duhu. Poročnik Robert Fay, ki je všel iz ameriških zaporov, se nahaja v Mehiki, kjer deluje v nemškem du hu proti Združenim državam. Zelo mnogo newyorskih Nemcev se je zglasilo zadnje dni pri mehiškem konzulu, katerega so naprosili, da jim preskrbi potne liste v Meliiko. Tudi iz južnih ameriških lržav je šlo že mnogo Nemcev preko meje. Zeppelin umrl. . Iznajditelj vodljivega zrakoplova umrl. — Star je tiil 78 let. — Umr* je za pljučnico. London, Anglija, 8. marea. — Reuterjeva brzojavna agentura je dobila iz Amsterdama brzojavko, da je umrl danes dopoldne v Char-lottenburgu v bližini Berlina grof Zeppelin. Vzrok smrti pljučnica. Grof Zeppelin je bil rojen leta 1838 v Konštanci in je študiral politehniko v Stuttgartu. Pozneje je postal častnik ter se je udeležil vojne leta 1866 ter nemško-franeo-ske vojne leta 1871. Iz armade je izstopil pred petindvajsetimi leti kot generalni poročnik. V istem času se je tudi začel baviti z načrti vodljivega zrakoplova. Izdelal je več balonov, ki so se pa skoraj vsi že na prvi oziroma na drugi vožnji ponesrečili. Leta 1908 je izgotovil balon šcv. IV., ki je presegel vse dotedanje. Nemška vlada se je takoj začela zanimati za njegove iznajdbe in je začela izdelovati Zeppeline, ki so ji v sedanji vojni pripomogli že k marsikateremu uspehu. Ameriška armada. Washington, D. C., 8. marca. — V februarju se je vpisalo v armado 4852 rekrutov. Vojaški stro kovnjaki so mnenja, da bo do junija armada štela toliko vojaštva, kakor se je določilo. > kraberty-ja, je varščino preklicala, ker družba noče, da bi morda tudi njo dolžfli, da je zapletena v zaroto. Oba obtožena zarotnika sta morala takoj v ječo, kakor hitro da Z raznih bojišč. Francosko bojišče: London, Anglija. S. marea. — Napredovali smo na obeh straneh Anere. Drugače je položaj neiz-premenjen. Preteklo noč so naše čete vdrle v sovražne zakope pri Bi aches in so vjele več vojakov. Jugovzhodno od Chaulnes in južno od Ar ras so Nemci naskočili našo prvo bojno črto. V vsakem slučaju smo napad odbili. NekaJl mož pogrešamo. Xa celi fronti je bila artilerija na obeh straneh zeio živahna. V bližini Givenehy smo z artilerijo obstreljevali nemške postojanke. Pariz, Francija, 8. marca. — Med Oise in Aisne je bilo artilerijsko streljanje. Do spopadov med stražami je prišlo v okoJišču Mou-. i n-sous-Toutvent. V Lotaringiji smo pri Tmberme-nil vdrli v nemške zakope in smo j vjeli 15 vojakov. Tudi na utrdbah •ono napravili mnogo škode. V Al-zaeiji smo odbili nemški napad pri ^elpois-le-Haut. Na ostali fronti je bila noč mirna. — Večerno poročilo: V Champagne smo zasedli višine med Butte Mesnil in Maisons, katere so nam Nemci vzeli 15. februarja. Vjeli smo 100 mož in dva častnika. Na levem bregu Meuse smo razpršili nemške čete med hribom št.! 104 in Avocourt. V Alzaeiji smo! pri Cernay prepodili nemški od-j lelek. j Berlin, Nemčija, 8. marca. —j Samo v Champagne je bila artile-! .-ija bolj živahna. Na ostalih frontah je bilo vsled mraza in sneženih viharjev zmerno. V spopadih med poizvedovalnimi četami smo vjeli mnogo Fran-iozov in Angležev ter zaplenili več; strojnih pušk. Večerno poročilo: Uradno se naznanja, da je sneži-1 lo na vzhodni in zapadni fronti, i vsled česar se ni pripetilo nič važ-: nega. Boji v Mezopotamiji: _ London, .Anglija, 8. marea, — General Maude je v torek brzoja-vil, da bežeči Turki ne kažejo nikjer nobenega odpora. Peščeni \i-larji pa zelo ovirajo zasledovanje Turške čete, ki so se postavile v pondeljek v bran pri Lajj, so v to cek zapustile svoje postojanke in naša konjenica je prenočevala v bližini Bawi. Sli smo skozi Ktezo-fon. katero mesto je bilo prazno. Sedaj se nahajamo 8 milj južno od Bagdada. V pondeljek in torek smo vjeli 35 Turkov in en top. London, Angilja, 8. marea. — Naše čete. ki prodirajo od Sueškega prekopa proti Palestini, so pregnale pred vema mescema Turke iz El Arish ob Sredozemskem morju : malo pozneje pa iz Rate. . .Po zadnjem poročilu ae nahajajo angleške čete pri El Ohalil (Ha-bron), 15 mOj južno od Jeruzalema. Vršila se bo še vroča bitka, predno Turki pustijo Jeruzalem. Laško, bojišče: Him, Italija, S. marca. — Navzlic slabemu vremenu je bilo v Trentinu artilerijsko streljanje zelo živahno, posebno še ob Adiži. Bilo je več manjših spopadov. Avstrijci so bili vselej premagani. Ob Soči ni bilo važnejših dogodkov._ Pojasnilo« Po pismih, ki nam prihajajo sa dnem od rojakov, poanarasmo, da vlada med njimi splofcto rtnf nanje, na kak način bi bilo mogoče si preskrbeti in zagotoviti avstrij- j ske' krone, namreč sedaj, dokler jim je eena še nizka, in predno ae i povspejo zopet do start veljav* Lahko rečemo, da jo ni aiovsn-ske naselbine ▼ Ameriki, kjer bi ae začasno na razpravljalo e tam važnem vprašanju. Ve« pojasnil v tej aad**i daje Fiasco na Balkanu. doznalo se je, kdo je odgovoren za an OLE Ske neuspehe na galipolisu. — načrt je bil sestavil churchill. — poročilo komi sue, ki je preiskovala, kaj je zakrivilo angleške neuspehe. — lord kitchener JE vse zakrivil, ker ni poslal ob pravem ča 3u čet. — angleški generalni štab je bil brez upliva. — končni cilj. -o- London, Anglija, 8. marea. — Meseca julija prejšnjega leta je bila osnovana komisija, katere naloga je bila preiskati, kaj je dalo povod zavezniškim neuspehom <1» Dardanelah. Člani komisije so vse natančno preiskali in zdaj izde-ali poročilo, iz katerega je razvidno, da ie bil bivši angle ški vojni minister lord Kitchener odgovoren za vse nens-oehe in da armada vsled njegove krivde ni mogla dosegi svojega cilja. Poročilo pravi med drugim tudi sledeče: — Koncem meseca novembra se je vršil vojni svet, v 'caterem je predlagal Churchill, da bi bilo najboljše napasti Dardanele, če se hoče Anglija ubraniti napada na E-'jipt. Angleška vlada je vpoštevala njegovo mnenje in je oklenila, da se mora v tem ozira nekaj ukreniti. Ko je 2. januarja ruska vlada izjavila, da je tudi ona ta to, je dobil načrt še veliko več podpore. Churchill je nameraval poslati pred Dardanele veliko in močno bro-. lovi je, ki naj bi obstreljevalo utrdbe. Tega mnenja sn bili tudi skoraj vsi vojaški strokovnjak; Ako bi se ta napad posrečil, bi začeli Angleži napnda-ti glavne utrdbe morske ožine. Tedanji vojni tajnik George je izjavil, da nima začasno nikakili čet na razpolago, ki bi mogle operirati ob T>ar-danelili. Vojni svet je sprejel to njegovo izjavo naznanje ne da bi se prepričal, če je bilo tedaj oziroma če bo pozneje na razpolago dovolj čer. Lord Kitchener, ki je bil tedaj najvažnejša oseba v Angliji, jc bil zato, da naj napade samo mornarica, d očim sta se lord Fisher in Arthur Wilson silno zavzemala, da bi zaeno z mornarico napadlo tudi vojaštvo. Dardanele bi bilo žo v angleških rokah, če bi lord Kitchener poslal tja pravočasno vojaštvo. Tako se je pa najmanj za tri tedne zakasnilo in s tem zapečatil končni uspeh. Polkovnik Churchill je izjavil komisiji sledeče: — Lord Kitchener je imel glavno besedo. Pred njim sta stopila vojno ministrstvo in vojni svet v ozadje. Vse, kar je on predlagal, je bilo brez vsakega najmanjšega po misleka sprejeto. Kabinet in vojni svet sta se strinjala žnjini, bodisi da je odločil kaj važnega ali kaj malenkostnega. — Generalni major E. Calhvell, ravnatelj vojaških operacij začasa dardanelske ekspedicije, je izjavil, da general iV štab sploh ni prišel v poštev. ker ga ni nikdo vprašal za svet. Poročilo se končuje z besedami: — Komisija zaenkrat še nima pravice presojati o dardanelski ekspediciji. Akoravno ni bil glavni cilj dose-žen, se je vseeno doseglo velike politične uspehe. Španski socialisti. Madrid, Španija. 8. marea. — Španska socialistična stranka zahteva od vlade, da nastopi proti nemškemu bojevanju s podmorskimi eolni, ker tak boj "prezira ideje ftovefianstva" Zahtevajo tudi, da se špijoni strojrc kaznujejo. Wilson prehlajan. Washington, D. C.. 8. marea. — Wilson se je pri inaueruraciji prehladi! in je od v leto sa mesto New Tor* ft.oo Ameriški delavci. protestirajte proti vojni! plota pod zemljo nekaj časa V res- _If nici ravna po toploti pod milim ne- ~ --—'--------bom, toda le nekaj niže se je tre- vo akoai zid. l*oda zmotil * je. ba spustiti, in dnevne premembe. ' lJlld(VW ^ dobrega kakršne se vrše nir zemlji, ne opa ue ljudi, kar so si pa sami krivi. ^ __ opaziti je m0Jf0če je letI10 \ idel sem j.h mncgo. ki so držali bpremembo toplote tistega kraja, okove, toda nobeden ne Po ne _ se pa spustiš že nj^ zapa *a doniso v »Ol.. v - • v ' V°j ziž< da toPlota v taki ločini iJL na^llL. ^ pline, .potem je vse proč. Ko bi se-< popolnmna ^odvisna od dnevn, Ume^t^; Tl r \ J ^ ^^ ^ V™- i temperature dotičnega kraja, ter TtimTlt J •• TV^ P°-e,a blt >ll;na frantl stanovitno le njegovo letno ' "vphant je majhno, pa pnjaz kmalu sami e.trrtniki. Twa nine- nAVT1Vfl-n,l - !no mestece m je oddaljeno kakih nja srn, jaz. l . P°V" sest milj od Serantona. st^je 1,0m] liral Jm tudi v Glas« Naro- »TT^r^ ^h ll prebivalcev. ki so razliko narod- da ' z due 2. , - " - Pr' ' ^ernih kra-»h od 8i>-64 Slovenci na severu. ta Canado.................. »3 80 Za pol leta xa mesto New York.. Ba pol leča.................... 100 j Za četrt leta ca meato New York Ca četrt lata .................. 14)0 Za Inozemstvo ca celo leto..... 8.00 1.50 tJM "GLAM NARODA" Uhaja vsak dan ter nedelj ln praznikov. Dopisi. "GLAS NARODA- ("Voice of the People") every daj except Sunday« and Holidays. Subscription yearly »3.50. Olyphaut, Pa. nikdar nisem videl nobene Advertii >ent to Doptal brea pad pica In osebnosti ae ne priobtujeJOL Denar naj ae blagovoli poSiijatl po — Money Order. Prl spremembi kraj* narotelkoe prosimo, da ae nam tudl prajinje blnUif _namani. da hitreje najdemo naslovnika._ Doplaom In poilljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" marca dopis k* Stoys- «2 Oortlandt New York Oltj. Telefon: 4487 Oortlandt. Nekaj o državljanstvu. Dolžnost vsakega rloveka, ki živi v tej zemlji, je. da postaiie državljan. Veliko jt- ^t* takih, ki že več let tukaj, pa še zdnj nimajo državljanskih papirjev. Vzeli jih niso, ker so bili preveč malomarni ali pa zato, ker so imeli namen po par letih zopet oditi v staro domovino. Zdaj. ko je nastala napetost med Združenimi državami in Avstrijo, .si no upajo po papirje, češ, vprašali me bodo, zakaj ga nisi prej vzel in mi bodo morda celo očitali strahopetnost. Rojaki, temu ni tako! Vzemimo za vzgled samo New York. Ko > i Združene države prekinile z Nemčijo diplomatique zvez«*, so se začeli polniti uradi, v katerih izdajajo državljanske papirje. Zdaj je tam vsak dan tak naval, da je težko priti na vrsto. Prvi državljanski papir dobi vsakdo — brez vsakih težav. S tem da vzame prvi državljanski papir, se človek formalno odpove svoji bivši vladi ter pokaže voljo, da hoče postati državljan Združenih držav. Newyorski City Clerk je izjavil, da bodo ljudje, ki jemljejo v tem kritičnem času državljanske papirje, najboljši državljani velike republike. Tudi pri dobavi drugega papirja ne stavi sodnik sedaj tako težkih vprašanj kot jih je stavil prej. V slučaju kakih resnih komplikacij med Združenimi državami in Avstrijo, bodo osebe bodisi s prvim ali drugim državljanskim papirjem veliko bolj vpoštevane kakor one, ki sploh nimajo nobenega izkazila v rokah. Ker nikdo ne ve, kaj še lahko pride, je boljše, da se vsak že vnaprej preskrbi. Torej, rojaki na delo! Med nam bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne imel že vsaj prvega državljanskega papirja! Zdaj smo v Ameriki, Amerika nam daje zaslužek, A-merika nas preživlja, izkažimo ji torej svojo hvaležnost! Pustimo Avstrijo tam, kjer je. Za nas je avstrijska vlada brez vsakega pomena. --Otresimo se predsodkov, katere smo prinesli iz starega kraja. Bodimo Slovenci in postanimo živ del stomiljonske-ga ameriškega naroda! -ooo- Kdo hoče vojno? nosti: Poljaki. Slovaki Lltvini,, towna. Pa. W vem. kdo stopinj sir., tedaj ostane tudi ze- Rurini. Angleži, Trei m Italijani.ha dopk ker se dopisnik ni nod-o!Ja ^ ^ Xas Stoiv-neev je malo. namreč pi*al. Sicer se ne bi o-bnil ako T P* Je "amew.*°7t samo šest družin in par sameev. ml ne bi bil s svojim do^om o- ^2l°bok^ ki *e prnv dobro r^umemo mcl budil spomina na mojo -annzijo. f ^ v2, ■ • f .. . . ^ .. • tako je tudi globokost, kjer osta- vjt-r poviva c\et mojega zivlje- Kakor znano, se imennjejo Slovaki "'Slovenee" in svoj jezik "slovenski". Da bi nas ločili od Slovakov, imenujejo Ceh?nas *Slo-vince*. A "Slo vine i" so rudi visoko zgoraj na severnem Noraškom pod prusko vlado. Stefan Rauiult. zaslu/ni preiskovalec Kašubov. je izdal nedavno statistiko kašubske-jbolnih je iskalo u* naiio /dr»- sra naroda v severnem Puim ran-!vi,Uupri f ^berMollingerju. glasovitem , duhovmi-zdravniku \ Pittsburgh. Pa. skem. in tu pnpovpduje. da se imenujejo Slovani v jrardensk^m in smoldzinskem okraju "Slovin-ee"\ svoje narečje pa "slovinsči jazek." — Prvie se nahaja to ime na nekem katekizmu i/, leta 1586.. NJF.GOV tiLASOVITI Z DR A VII.M (•AJ. Father Mollingerjer zdravilni čaj je _ T, sestavljen iz najboljših, cvetlic, skorlj, v katerem pravi izdajatelj Krofej. korenin, zmov. listja, katera rastej« v da ie preložen *"w Wandalski abo vs*'h k™jil1 sveta ln vsako poetllno Slowiesski, to iesta z Niemieckie^o im;1 ,izvrstno »Irartlno moč. : »i £l, . . . . Iskustvo U jezika \v Slowieski wvstawion v seboj. Ik Skoro sem pozabil omeniti, da'nja. Pnie mu odgovarjam na nje- Wiam «mmenju. \ na- imamo tudi nekaj slovenskih1-ovo trditev, da vkujejo vojaka kraJ,h ko,lstatne evelk. katere so ros kras naše na-! v ž, lezo za vsako malenkost zu tem^rature 2.>-30 m, to pome- lo zanimiv članek, iz katerega posnemamo sledeče: — Kdor bere časopise, mora nehote pomisliti, da hre-i vse ameriško ljudstvo po vojni ter da se razen nekaterih 44 izdajalce v" nikdo ne zavzema za mir. V resnici je pa vse drugače. Ljudstvo prav dobro ve, zakaj gre v tem slučaju, in kdor je bil že pred letom 1898 v Ameriki, bo vedel povedati, da je zdaj veliko manj navdušenja za vojno kot ga je bilo takrat, pred izbruhom ameriško-španske vojne. NavadLno ljudstvo noče vojne. Vojno hoče samo majhna, toda ugledna skupina tovarnarjev, kapitalistov in drugih veljakov, ki upajo 7 vojno še bolj obogateti, ki si hočejo iz krvi umorjenih in revščine nesrečnikov kovati zlat denar. V naslednjem navajamo izvleček iz poročila neke baltimorske firme, katera je članica newyorske borze, — oziroma Članica Wall Streeta. Poročilo se glasi: — Wall Street, ki je prepričan, da je vojna neizogibna, misli, da je boljše živeti v vojni kot pa v negotovosti, kdaj se bo vojna začela. Tudi Kanada in Japonska sta v vojni, pa bolj prospe-nrata kot sta prosperirali kdaj prej. V slučaju, da bi nastal mir, bi cene živilom padle, in tovarn bi moralo vstaviti obratovanje. Ker bi se »vlekla, bi morala tudi lzpremmja, se ne sec, " kakor piš^T oaianjeni" Vojak.1 SO(V* to Vsled sohičneeg vpliva, te-Kar se pa profosa " \mu<* vsled lastjie zemeljske ffor- d'oro1' tiče, Ka ne poznani. Po-!koTe' 111 Preiskovanje te^a pojava znam le eno gostilno v Via Pro Je tollko ^nimiveje. montore i imenom "oštarija'' ali!. Ta useph 80 dose^h kopanju "pommo d'oro". Odgovor moram; ,arkov' P^dorov, arteških vodnja dati -budi rojaku, ko piše, da je na •kov in ie r^dkodaj v nalaš? zna-božičen dan delal ' nieder, pa nostl v prid ^^opanih jamah. To-auf". To je skoraj nevrjetno in!da stari -iezuit Anastazij Kir-mislim, da se bo vsaki strinjal z cher 1662- spoznal, da se menoj, kdor je služil v Pulju. Sta j pod Pastjo, kjer se pričenja opa-i*i vojaki todi 1,1 niktls»r pozabit pre t. jezik, ne le v Pomeramiji. ampak i'^'1 ^ojim U.hnkuiu ki so bili tr.^li u , i na katerikoli Inilezni, da utirajo ta s\ij, ^ploh po za pad ne m Pruskem. Ako lr|lill. ^ lKlk.zlil v . svoji slovnici piše: "Kašebi je db-ah. C-evah. meliurjn. ako nimate to ... naše prezvistko. ehtere poelsči ka- ak,> ne hodite redno na stran, ako "^!;ib/, nonik Bogrufal v Poznanu dlo nas i,rt*,mva,t'- ini:lt V:,U1 lH> f>th,;r č-a« , , . gotovo pomasal. eelo v sluCujih. k.. . Iz navedenih zgledov se vidi, da je menda nič. Odgovoriti mu moram tudi. ker piše, da je poročnik N. X. našel tak kraj za Muzil barako. da je bilo samo blato. To je onondot v globoeini vedno gorke-je. Globokost v mestih, v katerih se trorkota od stopinje do stopinje veča, pa se imenuje "geotermična Johnstown, Pa. Akoravno bi skoraj mogli prištevati našo slovensko naselbino v Johnstown u k največjim, so li redko kdaj kdo oglasi iz naše naselbine. Kaj je temu vzrok ne vem. Organizacij je vee kot do volj. Z delom gre tudi še precej dobro, samo zaslužek je bolj slab. V soboto 3. marca ob 5. uri zve čer so je ssaletel voz poulične železnice v vlak Baltimore & Ohio železnice. Vlak je ravno ranžiral vozove na farndalski majtni, ko prid r vi windberska kara do vlaka. K sreči ni vozil vlak s polno paro; zgodila bi se lahko velika nesreča; tako ata^bila pa samo dva moška lahko poškodovana. Sedaj se boon pa malo oglasil, kakšnega mišljenja sem jaz o spisu "Slovenija v vojnem času". Kar se tiče g. Fr. Drašlerja, bi se skoraj poooluoma strinjal ž njim, ker sem tudi ja« tri leta služil in vem, da sa ' špange" in "anbin-de" bile Že za časa, ko sem j a/ služil. Uporabljali pa ho jih samo na Bianeverju, ker niso mogli moža zapreti. Kakorhitro p* smo prišli v garnizajo, so se "špange" skrile za eno leto. Toda ne vem da jih ne bi kdo drsal tudi v gar-nizyi. Videl sem za časa mojega službovanja nekega, vojaka, ki je bil obsojen na 2L-dni "ajneelna" hi je tudi "dpamge" draaL Toda zakaj f Ker se ni hotel, ko bg ga pripeljali r zapor, pokorili pred tudi velika lai. Prebival sem v1 fflobokostna stopinja". Muzil baraki dve leti in leto j To je: vsakih 46.9, 45.83, 43.84, v vojašnici v mestu, ali potrditi -10.45, oziroma 40.— m se eorkota moram, da v mojem dveletnem j poveča za 1 stopinjo, bivanju v Muzil baraki nisem o-' V starih rudnikih srorkota ka-koli celega Muzil a našel blata.' menja ni več prvotna, temuč se \ kar mi bodo potrdili tudi oni, ki j teku časa izpremeni, posebno tain, jim je to mesto znano. Ako bi si j kjer je več jarkov medseboj v dobil rojak poiskal kako drugo me- j tiki in torej zunanjim vplivom pot sto, bi mu še mogoče kdo v jjel: j dostopna. Pa tudi vsaka vrsta ka-okoli Mu/ila pa ni dobiti niti ene mena ima svojo lastno tempera-hižiee, pa če bi jo opoldne iskal!turo. iz lučjo. Sodeč po tem, bi marsikdo mi- Torej, rojaki, škoda, da bi sejslil, da se toplota z erlobočino ena-prepirali za take stvari. Boljše Mjkomerno veča brez presledka do bilo, da bi se male bolj zanimali sredine zemlje, a temu ni tako. -za našo novo domovino. Ako pa Kaj pa je globokost 2000 m v prize kdo kaj piše, naj pove resnico |meru s eelo zemij0? Resnica je, da ter naj me dela iz muhe konja. 0 pravih odnosajih v sredini ze-Pozdrav vsem naročnikom in : mlje n^esar ne vemo; le toliko se naročnicam ' G. X." :sme trditi, da v središču naše ze- John Leskovšek. j m]je ni vode. ali pani) kakor so mi-jslili stari učenjaki, temuč da se-! stoji jedro naše zemlje iz žareče-Velik požar v Belgiji. j tekočih toda strjenih snovi, ki so Amaterdam, Xizozemsko. T. mar-; se poj^iic v te]cll dasa s plastjQ . _ t{Telejrraaph" poroča, da ie;masCi j^ uastala s sodelovanjem v Hasset pogorelo neko skladišče, Vode in ozračja. v katerem jc bilo vničenih 20 ti-i _ soč kilogramov kave, ki je bila namenjena za belgijsko prebivalstvo. Kronani japonski pesniki. ram bomo za- 1 Naslovite takole: Mollinger Medicine Go. 207A West Ohio St.. Pittsburgh. Pa. Kje je M IKK UJClČ? Doma ,ie iz Studene gore na Primorskem. V Cleveland sva prišla skupaj pred dvema mesecema iz Penn-svlvanije in od tukaj je odšel ne vem kam. Ako kdo ve za njegov naslov, naj ga mi na-.... - j znani, ali pa naj se sam oglasi, njihov jezik najbolj podoben polj- Frank Sosič, 384 E 16*nd St ___Cleveland, Ohio. .8-10—3) Rad bi izvedel za naslov svojega npnivrm prijatelja ANTONA TAVŽKL.i v^ i, > " , - , , Dom-i -e n, i . . .! *sc* kateri mt kaj dnlgii- i^oina je iz JJolenje vasi nn - - - - , . Cirknici. Pred enim leto^n^^^ da se zglastjo v bil v Baron vale. Pa., p, i Ar, to-! dne^.,n1 RV°J ^^ m. , - , - ' e« ne, jih bom obelodanila s poi- nt Neghcu; kje se sedaj naha- nim lm CenjenC ^rs. Frances Mezgee, lojake, aivo katon ve za njegov if.of,- i* i naslov, da ga mi naznani, ali pa ( naj se sam oglasi. — .Joseph —-— Kravček, 1004 K. 66th Street, Cleveland, Ohio. Nottingham. Cleveland, Ohio. (8-10—:)) ODGOVOR NA PROŠNJO. Kt-r moj mož Joe Ueuk vpražu- ca Japonski narod je narod pesnikov : od mikadove družine do zad- Nemcija in mirovni pogoji. Havre, Francija, 7. marca. —. . .. ...... r» * j njega kult vsi pišejo verze. Amen Poroča se, da namerava nemška . .. ,. , . , , j a -tj jis|£1 tisti so omavili nekatere do vlada staviti mirovne pogoje. Pod , , .. . temi pogoji bi bila Belgija samo- drobnosti o pesniških proizvodih stojna država, samo Nemčija bi: ""^ada in njegove druzme. Nedav-imela svoje vojaštro v Antwerpe- [n?-16 ob^avi1 ameriški mesec-nu, Liege in Namur; ravno tako nik.^em lzpod ^resa mikada v bi imela Nemčija tudi kontrolo Sedaj je pa nad belgijskimi pristanišči in leznicami. Belgija ne bi smela ime-iLloy.d- zbral. m»™el ^ ve,v ti lastnega vojaštva in bi imela j ™ m kl Jlh Je Zl0Xlla TOl' , ... kadova družina, samo orožmstvo. ' m. ■ i - ■ Zbirka je izšla prvi naslovom g^IroUt. "Imperial Songs" in obsega 150 OCKOlll. — — —"" Krakovski mineralog Morosie-1 f1:1*8.1^- T se nahajajo verzi, wicz je našel v Jeklarmoslavu no-!kl Jlh je zk)zi1 niikado. njegova vo rudnino z imenom "bekoUf prestolonaslednik m dru- Ker ima v sebi cer in tor, ki se j *:e ime°lt°e osebe na japonskem prištevata med takoimenovane red | Z™^. << n* ph Takasa" w ni« lahkn kl' kl Je l****1 laureatus" na Ja- ke prsti, jo bodo izrabljali lahko za razvetljavo. O 6. Jupitrovi luni, ki jo je naiel Perrine na gori Hamilton, trdijo, da je skoraj gotovo asteroid; za to trditev je posebno merodajno dejstvo, da je ta luAa skoraj iestkrat bolj oddaljena od Jupitra kakor pa peta (najbolj od Jupitga oddaljena) Iona. Poroda se tndi ie o 1. luni. ; ponskem. Zbirka jasno kaže kak-|šne misli in ideale ima japonski dvor. Otok Borneo je preiskoval dr. A. W. Nieuwen-buis dve leti in poi. Najvažnejš rezultat je ta. da je naiel neko gorsko ljudstvo, ki jo bilo do ae-daj popoimMaa nameni Imenovani učenjak je bil prvi Evropejec, ki je priftel tako dalei. Iščem svojega očeta MIHAELA /il »»".i naslov in f»r«»v. da bi STRAH. Pred enim letom je ,n«i kdo naznani!, .utlo -e sama bival v Lehigh, Okla., in tjat^asim. pa ne raci i x»pr«>ga. am-sem mu pisala že več pisem, pa Pak radi čitateljev Glasa Naroda, ne dobim nobenega odgovora. Moj m<>/ je bil stim za nu noj in Zato prosim cenjene rojake, če dobro ve, kje sem. zato hotel mi kdo ve. da mi naznani njegov jc skazati svojo opično izobraže-naslov, ali naj se pa sam oglasi nost. svoji hčeri: Mrs. C. Slak, 1110 Torej naznanjam ti toliko, da Geele Ave., Sheboygan, "Wis. j me ptustiš v miru, ivajt i jaz sem (6-8—3) še premlada za ubit. To naj za- T»- — .. 4 "777777" t dostuje in če boš še kaj iskal, bos Iscem svoja prijatelja CIRILA - j sodniii DRNOVŠEK in 31IHAELA; P 1 . . ŽNIDAR.ŠIC. Doma sta iz Brd Q o A1°jzija + n • p . (9-10—3 j Absarokee. M nt. pri Gorici. Ce kdo ve za nju na-,__ slov, naj ga mi naznani, za kar jVliecniiri se že vnaprej zahvaljujem, ali * iVli»UUl K naj se pa sama oglasita. - John so vinske gorice, nikjer lepiih. Koncut, 1522 E. 30. Rt , No. 3, Naznanjam, da imamo še nekaj South Lorain, Ohio. |vina in rojaki, ki žele dobro na- asii | u n A O II A ravno pijačo, zdaj se vam nudi MILAN P U U II R £ 1 zadnja priložnost za to leto. 1 U \U U " CLARET rdeče vino., galon 55«. C C I C p P V I I ELVIRA rumeno vino galon 65c. VfcJtilfclllL I Vse druge vrste so razprodane. Sodi 50 galen prosti, manj i po $L Obenem pa ponudim Slovencem iz« s vrstno 21etno trto z koreninami-——~ Kdor ima prostor, naj sadi trto, H. H. von Schlick, slavnoznani da bo domače vino, ker Ameri-n ar a vni zdravnik in tovarnar Bol- suba. 16 vrst, pri malih na- garskega Krvnega Čaja, kateri je roeilih 10c- kos, pri velikih naro-s stoinstotisoč bolnimi v stalni zve- čilih ceneje, kamorkoli v Ameriki, zi in dobiva od onih, katerim jPovej koliko rabiš in kakova je Bolgarski Krvni Čaj vrnil zdrav- zemlja in poslal bom trto, ki bo je, eele kupe zahvalnih pisem, je Najbolje rodila, naš rojak, Milan Počuča, P. O. FRANK GRAM, Box oa, Carney, Iowa pisal sledeče Naylor, Mo> pismo: Opomba. Kaj so naše vina, pove, "Moram se Vam zahvaliti z;» ker kupila ga ena sama tvrdka ia pomoč, katero mi je dal Vaš Bol- New Yorka 60 vagonov v Gasco-garski Čaj. Bil sem pri mnogih nade Co., Mo. kjer se prodaja v zdravnikih, pa vsi so mi rekli, da «alonih za imnort vino bom moral biti operiran; jaz ni-' sem v to privolil, začel sem uživati Vaš Bolgarski Krvni Čaj in zdaj OPERACIJE. se vsakdan bolje počutim, imam I j dober tek in vsakdan lahko delam, i 11 Jss d očim preje radi želodčnih bole- j | I ® čin nisem mogel niti jesti niti dr-! i ! lati." I £ Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja 5 mesecev za en dolar. 6 škatelj za 5 dolarjev pošlje kamorkoli Marvel Products Company, 9 Marvel Bldg. P1TT8BU10H, TA, Opomba: Ako hočete poailjatev »verovati, pofljite iOe. ve«. edini hrraSko gorors-Speelmllst mofiklh bolesnt v Plttabuncbu, Pa. Jugoslovanska trn = Katol, Jednota EP Inkorponrana dne 24. jamuuja 19C1 v državi Minn. sedež v ELY, MINN. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, B. F. D No. 1, Conemaagfc, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Bos 106, Pearl Ave., Lorain. Okie. Glavni tajnik: JOSEPH PISHLEB, Ely, Minn. Glavni blafajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, Minn. Blagajnik N. a: LOUIS COSTELLO, Salida. Cole, VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSEPH V. GRAHEK. 648 Eaat Ohio Street, Pittsburgh, Pa, NADZORNIKI: JOHN GOUZE, Box 106, Ely, Minn- ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago, I1L JOHN VABOGA, 5126 Natrona AUey, Pittsburgh, Pa. POROTNIH: GEO. J. POBENTA. Box 176, Black Diamond, Waak LEONARD SLABODNIX. Box 480, Ely, Minn JOHN B UPNIK, Box 24, S. a, Deknont, Pa. GOSPODARSKI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn. MAT. POGORELO, 7 W Madison St., Boom 605, Chicago, HL ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. CUir Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKBABEC, Stk. Yds, Station RFD. Box 17, Denver, Cole, PRANK KOCHEYAB, Box 386, Gilbert, Minn Vsi dopisi, tikajoči se uradnih sadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se poiiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode odralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". dr. j. russell Louis Coloma. ej j« losna •Js k vodni! M po Najpr nost i pa so med Fran prav pisat vse pred ališkeya jMj d ' d i ij« nimiv pi^atelj-pripo-topil v nove jiein času e cvetne književnosti, vzbudil občvii> pozorna .Španskem. potom ova dela prešla ludi *re narode, zlasti med in Nemce. Prištevajo ga odobnim ali modernim », ker -ena. uporabljati lOHti nove t tehnike in re-opiwovaaja. In ta pisa-|»ater Luis Coloma. vdušenja za krščanstvo in sza na rodne svetinje španskega ljudstva. Umrla je dne 7. malega trav-{"J1*/ za blaginjo Slovesna, n« 1877 v Sevilli. Dober mesec je bil moi med Martjo in življenjem in moral nehote mirovati A kakor je nekdaj niladccnu Ignaciju huda rana in mirovanje v bolniški postelji bilo povod, da je premišljeval sam o sebi. o svoji duši in njem usodi. pi*v tako je tudi Colomo boleha-•uje in mirovanje pripravilo k drugim mislim in skrbem. ne za zunanji svet in politične liomati-je, temvee za dušo in njeno usodo. Coloma ae je odločil za druga življenje. Istega leta je vstopil na Francoskem v novicijat Jezusove družbe. Tako je v svojem 23. letu dovršil prvi del svojega življenja, Nato je izgiuil za deset let svetu izpred oči in deloval meti tihim zidovjem za druge namene. Ni se pa skril za vselej. Pridigar in učitelj v jezuitovskih kolegijih je kmalu vzbudil pozornost onega sveta in omili krogov, med katerimi je nekdaj živel. In ti so si ga želeli za pridigarja v Madrid. Radovednost je bila velika, kakšen bo nekdanji fini junak 'družabnega življenja na prižnici. Aristokratsko ženstvo je bilo pri ) prvi njegovi pridigi številno zbrano. A namesto nekdanjega pri-| jetneigs zabavnika je čul Madrid j ostrega pridigarja, id je govoril poslušalcem odkrito in brez ovin kov. Coloma se je poslušalstvu | zameril, ni maralo zanj in s kraljevim posredovanjem je doseglo, ! da je moral pridigar Li glavnega mesta. Tater Luka Coloma je bil več i-j noma vedno bolehen, odkar jej prebolel oni prevrat v svojem življenju. Zato mu ni bilo lahko) pridigati je. A ker je vendar želel j in hotel govoriti širšemu občin-'---- stvu, prijel je zopet aa pero, ka-jni v *kodo niti nJemu tero je že nekdaj sukal jakoimtl k«j^\nosti. spretno. In to pero je pisalo ži-| vahno in resnično, pisalo iz obil- nega izkustva med svetom in v _ lastnem dušenem življenju. pisalo pa iz neusahljivega navduse- Moje Sporočilo Nade Siw-L»n ZJriwiki. Tisoče SJovcncev trpi po čelom svetu, ker im ni | bilo mogoče dobili primernu zdravničku posircibu. kar amerikanskr rd ravniki ne morejo govoriti :e v svojemu laboratoriumu nadlopama. in jaz, in z menom združeni zdravniki, borno storili vso kar nam je mogoče, da Vam povrnemo zdravje, moč in krepost! , , dant? »n pišite jasen list, poročoioč kakor čutite, kje Vas boli, in kar ie vzrok, po Vašemu mnenju, da čutite slabo, m j^z \ am bodem. z veseljem, dal vse nasvete in pomoč—kakor mi je rnogbče .. *nanjem medicuie in mojom skušnjom od veliko in veliko let, jaz in z menom združeni zdravniki, poma- gali smo tisocama trpečih mož m žensk. Morete nu pisati popolnoma zaupno, kar je vse dopisi vanje zaupno.* OD CEGA VELIKO SLOVENCEV TRPI Ja* sem najšu. da tisoče Slovencev trpi od nadlogah želoca in neprebave. Nekateri imajo plin na želoco. "•PH^je"' P° I«|»\ b®1 in ne™'r v zeloco; vrti im se v glavi; megli im se pred očmi; Čute bol. utrujenost in hrbet in mi»ce so bolne; trpe od kostobole; jezik im je bel in slab okus v ustima; želodec ie kisel* »odrirne im se hrana in bruhaju. J * ^ ^ Dra*i m ^ovenke trpe od privatnih bolesti, kakor sifilis, ali zatrupljena kri, kapavica, ali trlper, nervoza. slabota m nemoč; zlorabili so veliko svetih zakonov narave. I>rugi pa trpe od nadlogah mehurja, ledvic m jetra; bolezni jetra m zapeka 1 J ' te bolezni, našim popolnim, brižnim in vspešnim metodama. Ne mara, ako ste bdi pn ilrugim zdravnikima in oni so vzeli Vaš denar, a da Vam niso nič pomagali \*e nehaite Obrmte se na mene. oziroma V afe bolesti Jaz Vam bom dal mneje ob Vašoj nadlogi in. ako, po mojem-i mneniu zooet morete biti zdrav. Vs. nasvet! m informacije so popolnoma brezplačne. Ako mi pišete, k matu bote dognali, da želim biti Vas pnjatelj, in dobrotmk. m vem, da bote priporočali Vašim priiatc!jima. da prido k meni. po nasvet in zdravmeku postrežba. PIŠITE MI LIST knjiguIn p°pi§ite Vaše s™?*«** ali bolezen, in mi pošljite, tudi, ta kupon, da Vam morem poslati, zastonj moju DR. PRICE—S. 600, » So. Clinton Str., Chicago. III. V ?ras\tJ?ktor ?rice\. Prila^m in p°pifujeni nadloge s\-oje in bi mi ugajalo, da mi svetujete oziroma mojih nevoljah. pošljite mi. tudi, enu brezplačnu knjigu. Jaz še ne obvezujem plačati kakšne strožke, niti se obvezujem kupiti medicine, ali se pa zdraviti. ,ME ULICA IN ŠTEVILKA ali R. F. MESTO................................................DRŽAVA. BOLEČINE V HRBTU, BOLEČINE NA STRANEH, REVMATIZEM, OHROMELOST KOSTI, ZBADANJE V KRIŽU, ZBADANJE V HRBTU, eno vspe&no zdravilo, ki imenuje ^ se samemu. Dr. Ft. L. jezuit, [< ud i« .f stvar! Luist Coloma ae je porodil dne 9. provinc«. 18j1 v a^odovinako cnamenitem isifistu Jeresu de la Frontera v Amlaluziji na skem. Njegov o*e je bil xlovt*: zdravnik in bogat mož. Ko je imel ain 12 let, je *el v mornarsko šolo v San FeraanUu, kjer je od kraljief dobil brezplačno mesto. A mlmdi Luis ni imel veselja za slu/.bo; razni IT 'la iztedoa, tedaj že j ako pri letna žena j«» imela, do mladega dijaka veliko moe, pa ga je tudi ljubila kakor mati svojega sina. Pregledovala in popravljala je njegove spise ter mu svetovala s avojo bogato izkušnjo. V tej dobi se je rodilo nekaj malih, a prav dobrih spisov, med njimi menda tudi * Juan Miseria", v katerem jo pokazal ono zmožnost, ki se tako odlično razodeva v njegovih poznejših spisih, namreč zmožnost za opisovanje družabnih in nravmli razmer. Kako se ie zani- Njegove prve nove povesti so bile namenjene le bolj za mUdi-no. Pisal je zanjo nežno, vendar zanimivo, prav iz mladinskega V eni predbožičnih številk smo priobčili Colomovo pripovest pod naslovom 4'Srebrne jaslice", ki jo je prevel naš pisatelj-duhovnik Fran S. Finžgar. V kratkem bomo pričeli pri občevati večje delo omenjenega pisatelja "Juan Miseria", na kar že sedaj opozarja- življenja. Razkrival pa ji je veli-i m° ^ ^^ in ke nevarnosti med spaeenim svetom. A Coloma ni ostal pri samih spisih za mladino, teunvee je pisal kmalu ludi za zrele čitatelje, pi-| sal z ono močjo in spretnostjo, ki jo ima v oblasti ie velik pisa-j telj pne vrste. Prvi spisi so v mnogih reeeh podobni spisom Ca- Uredništvo. Zaobljuba, — POVEST.— ballerovim toda v njih. se tudi Hrvatski spi&zl Ferdinand Becič. kaze moška svobodnost in stro- ______ kavna izobraženost. Priobčeval je od leta 1SS4. dalje svoje manjše (Nadaljvanje). pisala v jfzuitovakem časopisu j Ali na enaka prigovarjai>jaJiKi predgovor k njegovi pripovesti: | Menaajero del San Cora/on je odgovarjala Elvira, da "Dolores de un estndiante bil njegov prvi objavljeni mala CabaHero za mladega pisa-j ttlja, kaže tudi to, da se je A Colomo ni mikala samo književnost, temveč tudi politika. Po-j litične razmere so se tedaj na nego z j ^anskom jako hitro izpreminja-le. Leta 186^. je počil v Cadizu upor zoper kraljevo hišo. ('porni-ki so pod poveljnikom Serranomi j>obili kraljevsko vojsko in kraljica Izabela je bežala na Franeo *ko. Po eeli doželi se je razširil prevrat. Burbonce so odstavili, ki je■ JesUi> • lagali so jih hitre;zaobljubila, da bode stregla sama i spis. v Jezike: v italijanski. t>an-; ranjencu, dokler ne ozdravi, v za-eoski, angleški, portugalski, polj-j hvalo Bogu. da jih je rešil pogi-ski jezik. Vendar niso ti spisi ta- na., in vedno je dostavila z nekim inornarst voin se je pečal z vedami in s književnostjo. Ker je torej čutil v sebi zmožnost za znan-•tvo in umetnost, je popustil inor-uarstvo in ^e po dovršenih nižjih tftudijali v Sevilli posrvetil pravni-atvu. V tej dobi jegloboko pogledal v življenje človeško, ki mu je bilo odprto na vse strani. Bil je izredno lepega in tinega vedenja, u moške in doatojue vnanjosii; s tem se je znal na vseučilišču in v družbi prikupiti, pa tudi pokazati se svqjdm znaneem. Književno delovanje ga je najbolj vlekle k «ebi. Tedaj je bila ae iiva pisateljica Cecilija de Ar-rom, ki je pisala pod imenom Fer-nan CabaHero (izgovori Kavalje-ro) in je po '' Družini Alvaredo-vi" (prestavil Para^wit) znana tudi SloveTiee«ni. Ta znan^enita žena je bila poro-jf 'n t; Gin ali tarinjevec. $2. $2.50 $3.00 v njegovo sobo. Kimel........... $2. $2.50 $3.00 Prepričanje, da so jo prevarile Anisette......... $2. $2.50 $3.(J0 najslajše nade, jo zaboli do dna .........$2. $2.60 $3.(|> Vinski špirit... wl *V-. • ~ .....vv" - ^ \ N Don Fernanda je očarala Elvi-rina lepota in nagovoril je svoje- krajili neskončnih nebeških viso ga očeta, naj jo izprosi zanj, da ,«iu. a ko se prebudi, zapazi pri se bo mogel zaročiti ž nje. prizadevajoč si neumorno, da bi si pridobil njeno srce. Elvirini starimi so radostno sprejeli prošnjo dona Basilija de Talavera, a le s pogojem, da se odloži formalna zaroka za nekoliko časa, ker Elvira je bila kon čala komaj 16. leto. Četudi Elvira ni vedela nič o tem, se je videla kmalu napol za ročeno z mladeničem, katerega je sicer rada poslušala, kadar ji je deklaanoval, ali pel s spremlje-vanjem kitare kako pesem, a ni niti mislil* na to, da bi ga kdaj mogla ljubiti. V tčm je nastala domača meščanska rojnM. Don Basiiio se je preselil ▼ Madrid, a sin Fernando je vstopil v vojsko Mango Kristine. Pri vsem tem se je nadejal Aimaroado, da se mu vendar le posreči najlepši njegov načrt, da lepi in bogati don Fer teli* Misel, da bi don Fer sebi tujo krasOtico, ki se mu je smehljala, kakor da bi hotela pre plašiti Marino sliko — ono angelsko sliko, ki je živela v njegovem srcu še vedno tisto divno lepoto, s katero mu je bila zasijala, zadnjič, pvedno jo je zakril čas in prostor brezmejnemu hrepenenju njegovega srca. Ta potldba mu je bila svetinja, katere se ne sine živ nikdo dotaknit^ — a to svetinjo, to sladko srčno rano je gojil v sebi kakor zmešan, čuvajoč jo z nekim strahom proti drugim krasoticam s takim vedenjem, da je naprej o-ne mogoči! o vsako medsebojno približevanje. Dočim je bil Ivan v moški dražili vesel in duhovit, presedate mu je vsaka ženska dražba in videlo se mn je ie nia licu, da komaj čaka, da Slm prej izgine. Zato so bie brezuspešne w dosedanje spletke lepega spola, aa- srca, a tej bolezni se pridružijo še noiznosne muke razžaljenega ženskega ponosa. Vedno redkeje je prihajala k haaiu, češ, da vidi, kako mu napreduje zdravje, a takrat je opazoval Ivan. da ima objokane lepe ači in da ji vedno bolj bledi nežno iičice. Ali prišlo je še huje. Nekega večera reče zdravnik setior Men-lizabor, da Tvan sme vstati ter hoditi po sobi. Bilo je torej treba postaviti njegovo objeko v red. Ta posel prevzame Elvirina strež-lica Juanita. Ko je čistila Ivanovo obleko, je našla medaljon z Marino podobo v žepu, kamor ga ie bil postavil Blentkowski, kadar so Ivana položili v posteljo. (Dalje prihodnjič.) ali $3 $3.50 $4.00 $1. $1.50 $2.00 Vina kisla...... Pišite po natančni cenik whi-skeva, vina, okrepčujočih pijač itd. Mi plačamo ekspresne ali že-leznične stroške ako naroČite za $5.00 ali več. Naročite tiskovine, zalepke, zidne koledarje, kupice za žganje, odpirače, vse dobite brezplačno z naročilom. Denar pošljite po polti ali v priporočenem pismu. G. F. ZARUBA & GO. 313 THIRD AVENUE. Den. O. N. — Pittsburgh, Pa. ROJAKI, SLOVENCI. SPOMINJAJTE 8B SLOVENSKIH RE-VEŽEV V STAREM KRAJU! Električni motor napravi vase delo. Električni motor bo gonil mlin za kavo in stroj za rezati meso, ali naredil kako drugo delo. ki vzame zdaj mnogo vaSega Časa. Pokličite mož& od The New York Edison Company. On vam bo povedal kje dobite motor, ki ga potrebujete ;n pomagal vam bo vse urediti. t The New York Edison Company At Your Service C»i—I Mm*: briu FUu Md IM Stmt SffMfH 0*m Stow Vm* Im tkm Cmmvm\um» M *> tmktm of ii««ii»»i i t ni g uSTR-JT*"' I 124 WcM 42>kd ***" ' 27 8 tijlfpi^^ ' h OLAS NARODA. 9." MARCA 17 svete Barbara U ODINJZNI DRŽAVE SEVERNE * MIRTO ledei: FOREST CITY, PA. m Si. JaanarJa IMS t driavl P< GLAVNI URADNIKI: Predsednik: r. 8. taucher, 674 ansay Ave., Bock Sprtnga, Wyo, Podpredsednik: jakob dolenc, box 181. Broughton, Pa. Tajnik: frank pavlovčlc. box 047. Forest City, Pa. FomXnl tajnik: avgust gosti&a, box 310, Forest City, Pa. Blacajttik: josip marikčič. 58o5 St. Clair Ave. Cleveland. Oblo Zaupaik : ANT t|fM*H KVAK, RFD. No. box 111«. nridjrepnrt. Ohio. NADZORNI ODBOR: Pr*HlM»tlnik nadz. odbora JOSIP PETERNEL. box ftf». WiUock. Pa. L aadaurnik: JERNEJ HAFNER, box 85, Federal. Pa. I aadsoruik: IVAN URO&ELJ, 885 E. 137tb StH Cleveland. OUa POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBKKŽAN, box 72. E. Mineral. Kana L porotnik t FKANC TKHOPČIČ, R. F. D. No. 3. box 14«. Fort Smith. >rk. 1. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 Sa 14tb St., Springfield, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHTK, 843 E. Oblo St.. Pittsburgh. Pa. Uradno glasilo: -GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York, N. T. Onjena druJftra. odroma njih uradniki so naproSenl poftlljatl vse dopise direktno »a glavnega tajnika ln nikakor drugega. Denar naj se pa po-Ulja edino potom poitnih, ekspresnlh ali banfnlb denarnih nakaznic, nikakor pti ne i»>u>oi privatuib tHdkov. ua naslov : Frank Pavlovt-ie. Farmers 4 Itinera National Bank. Forest City, Pa. V alnfeju, da opazijo droit veni tajniki pri porod lih glavnega tajnika kak« pmnaujkljtroati. naj to nenadoma naznanijo uradu glav. tajnika, da sa samore nafiako popraviti. ALI SE UČITE ANGLEŠČINO? AJi vam ni znano, ako ne znate angleško govoriti, da ste vedni tnjec v tej deželi? Nam je znano, da človek, ki govori deželni jezik, si lažje pomaga do boljše službe. Pišite za pojasnila na : po naročilu glavnega urada bodo do. l^^c^t^a^zn^o. in ničesar drugega — Moja hči Katarina Nikolajevna je krasnn ženska, bos videl, kako je lepa. toda ona me je prevečkrat žalila. — Obiskujejo me možki, obiskujejo me ženske, toda nobena med njimi ni odkritega značaja. Ne rečem, da jih nimam rad. toda tebe ljubim Jru«raee kot ljubim one. Vee kot eno minuto sva sedela molče. Knezu se je spodnja ustnica nenavadno povesila, in oči «,<» mu nemirno švigale nakoii. — Najbolj se mi je čudno zdelo, ker je za eel tako nenadoma govoriti o svoji hčeri. — Fant, kaj ne, da nisi hud. če tako jjovorim s teboj ! — je iz pregovoril slednjič. — Ne, nisem hud. — Zakaj hi bil ? — Prej sem se bil nekoliko razburil, zdaj je pa že vse dobro. — Zdaj vem. tla me ne tikat* za to. da bi me hoteli ponižati. On Se ni zmenil za moje govorjenje in me iu več poslušal. Naenkrat se je pa zdrznil in vprašal: — Kaj pa dela tvoj oče? Jaz sem vztrepelal po celem telesu. — Tedaj je bil vprvič ozna-Versilova kot mojega očeta. — Čudm. se mi je pa tudi zdelo, da je sploh začel govoriti o Versilovu. — Denarja nima in slabe v«.I ji* je — jmmu odgovoril nakratko. ~ k'11' Xu'e — Dane» se bo odločilo pred okraj- «nim sodiščem. — Jaz pričakujem kneza Sergija. — Bog ve. kaj nam bo sporočil. — 1 Jekel je, da bo prišel takoj. — Od tega je vse odvis — v slučaju gre za sedemdeset, aii osemdeset tisoč rubljev. Versilovu sem že od nekdaj želel vse dobro. — Njemu bo pripadlo premoženje, in knezi bodo ostali lepo na suhem. Toda. kaj se hoče, postava ie postava. — Pravite, da se bo danes odločilo pred okrajnim sodiščem? ->em vzkliknil presenečen. Strašno sem bii presenečen, da mi Versilov ni dozdaj še ničesar povedal. Najbrže tudi materi ni povedal, in nobenemu drugemu človeku — sem pomislil san- pri sebi. — Ali je knez Šergej Sokolski v Petrogradu 1 nenadoma. •_____(Dalje prihodnjič). sem vpraša i roc z rokami. Ne verujte onim oglasom, ki pravijo, da se z raznovrstnim mazanjem ali obli ž i zamore pregnati reviustizera iz telesa. KEVMAT1ZKM STANUJE V KRVI. Father Mollinaer. javni duhoven-zd ravni k, kateri j«- preko 4«» l«*l zdrav-l m- !e dnevne, amitak tudi telosue beležili človeštva in sleer z največjim usjtebom iu kateremu se jr uic^lo zahvaliti na vj«. in st.» tisix*»» Itolilili, katerim zdravje povrnilo. Preiskusii \ je v v»h- kot v 1U.000 slučajev revn»a- : thuua. tla jo ta Ik>U*z»-ii notranja in zato ji- jut temelju svoje skušnje seata-vil tri zdravila, katera so tis.*"-«, i-i tisofv revmatičnih od te t»oIezni ©pn*- ' iti je &:.00 in p<»šlj^ mo jih vam takoj, ko dobimo potrebno svoto. Ziihtevajte >tevilko ono. Naslovite: Posebno poročilo Profesorja Doktor SLOAN. S seboj Je prineael v Pittsburgh vse svoje čudovite »troje in aparate, kl se jih rabi pri zdravljenju inožkib iu tonskih bolnikov in tu bo nadaljeval avoje uspešne metode, ki jih rabil z velikim uspehom na glavnih klinikah v Evropi, poleg vsega tega pa ne bo računal nič za preiskavo in nasveta. PROSTO PREISKAXJE 2 ELEKTRIČNIMI ŽARKI Je na razpolago vsakemu bolniku, ki se oglasi v njegovem uradu. Doktor Sloan pravi: Predno se zamore koga zdraviti, je neobhodno potrebno, da ■e ga natančno preišče, ker ravnotako je potrebno zdravniku vedeti sa pravo bolezen bolnkia, kakor pa znati, kako zdraviti. To Je torej, da pridete m preiskani boste brezplačno ter sprejeli zdravniške nasvete- pre-tekalo se vam bo vodo, kri in želodec, .še celo rabilo se bo električne žarke Potem šele se prifne zdravljenje (če se boleaen pro najde ozdravljivim) ln zdravnik pove prilifno. kako dolgo je potrebno zdraviti in kolibo ho t.m Njegovi uradi BIVALI VSI TAJNIKI POSTAJ DRU&TVA BARBARE" DNEVNIK "GLAS NARODA" PLACNO. Uredništvo. "SVETE BREZ DOSTOJEVSKI: Mladenič Za GLAS NARODA J. T. 'Rada bi izvedela za naslov svoje ga brata ANTONA CJftUDEN. lVed dvema letoma se je nahajal v Lt/s Angeles. Ca L pozneje pa se je prr-solil na farmo in njegov zadnji naslov so ie g!a s sil nekako takole: K. 1, Box 61 a. E1 Gentro, t al. Prosim ce njeiie rojake, če kdo ve. kje je, da mi naznani njegov naslov, ali naj se pa sam javi. ker poročati mu imam več stvavi iz starega kraja. — Mary Gruden., omožena Železnikar. 324 Center St., Barberton. Onio. i (9-12—3) 4 (Nadaljevanje . NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Illinois naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Uredniitvo. Se ved i. Le pomislite, kako so počesane, kakšna krila imajo' Možki seveda tega ne opazijo, ker so tega že preveč vajeni. Toda natančen opazovalec vse to vidi. Ne ne, moj dragi prijatelj, motite se mi je ugovarjal knez. l/epa. »ve/a ifnske je kot jabolko. predno sem šel v gimnazijo, sem stanoval pri Touhartu. Imel si m tudi tovariša, ki mu je bilo ime Lambert. — Vsak dan me je pretepal, ker je bil tri leta starejši od in« ne. — Ko mu je oče u-ntrl, j<. i z-stojil, in dve leti pa nisem več videl. — Po dveh letih sem u ua nadoma srečal na eemti. — Rekel mi je, da me bo obiskal, '.»z som bil teda.i že v arimnaziji in nem stanoval pri Nikolaju Sena jonoviČu. Nasledn.ii dan jc res prišel, pokazal mi je petsto rubljev in m«, povabil seboj. - Čeravno me je pred dvema letoma pretepel, je slednjič vseeno /ahrepenel po meni. kr ni imel nikogar drugega, ka teremu bi lahko razkril svoje srce. Povedal mi je. da je oui denar ukradel materi iz miznice. —v ►enar je bil pr j očetov, p^> očetovi smrti, je pa ujemu pripadel. — dati nima do donarja nikake pravice, mati ni dedič. — Potem me je peljal v nek prostor, kjer so bile ženske. — Izbral si je najlepšo. prijel jo je za bluzo in jo ji raztrgal. jank pi atr Ko je videl ijt n . golo pleče, je zaril vanj vseh svojih deset pr- ... . stov. tako da je .iekletu rame hipoma posnelo. — Iu deklic ie bila ^ ^ poobl^en sprejemati naroe-ino lepa. (M tistega časa >e mi nagota ne dopade več. °m0" Naroda m vdajati Knezu se je mahoma zresnil obraz. . tozadevna potrdila — Upati je, Moj dragj d^k - mi je rekel (včasih me je vikal, včasih patd^mu ho?° * ro^aki Y ^ <>* t kal ) — zdi se mi. da si v svoji mladosti veliko doživel. Da - Zakaj ste tako namišljeni, gospod knez? — sem mu rekel. — _ » lovek bi mislil, da imate vi še vedno male otroke. — Toda vi ni- I!ADUfllllVC mate nobenih otrok več in jih tudi nikoli ne boste imeli. llAlimUllIMl N'ouadoma so mu ie izpremenil obraz. 0 ^ _ „ , . . < „ , ... bodisi kakršnekoli vrsta Izdelujem la » otuiNli. pro.l tremi dnevi mi je rekla Aleksandra Pe-ipopnrljui po najnlfjlh cenah, a irovna Sinička ja. naj bi se poročil. — Jaz sem se ji nasmehnil in ji to trpeCao In canealjira V popravo j i. i vrnil, da skoraj nima smisla, ker najbrže ne bom imel več otrok, zanealjivo vsakdo pošlje, ker sem la Ona se je pa veselo zasmejala in odvrnila- ^-n** ^ tukaj t tean poslu lu sedaj — >[».,«, «• Eosnod kn«. - Ravaotaki kot St, vi. lraajn 5,- "SSr vrslno otroke. — Ali ni to smešuo, kaj? ' "7 . i - , .. hanaenike. Rabljene harmonike kupu- seveda je smešno — sem odvrnil — obenem pa tudi razža- ^ ^ TJSamem tudi r zameno, toda lc| Ijivo. ;:? in 4vrstne. — Ne. dragi fant, vsak nas ne more razžaliti. — Življenje žen-, JOHN WHOTL. s ee je življenje neprestanega iskanja in hrepenenja. — Zapomni si, ltl? vse so take, brez izjeme. » — Prav imate, dobro ste povedali! — sem vzkliknil razkačen. Naenkrat sem pa do uses zardel. — Bal sem se, da bi ne mislit. da ga samo zato hvalil, ker sem pri njem v službi. Vstal aem torej in skoraj na ves glas zakričal: — Knez. dajte mi takoj petdeset rubljev, katere ste mi dolžni za la mesec. Najprej me ni razumel. — fcele pozneje, ko je uganil, zakaj gre, jc segel v žep po denarnico. — Bil je tako razburjen, da je ni mo-J gel takoj dobiti. Ko mi je ponudil denar, ga nisem hotel vzeti, češ, da ga nisem' zaslužil in da ne vem, zakaj bi me plačeval. Knez se je ^prestrašil in priče! govoriti, da sem mu storil zelo veliko uslugo iu da petdeset rubljev ni pravzaprav nobena plača. Po dolgotrajnom prizadevanju mi je vseeno vsilil denar. Še da-j lies moram zarudoti, ako pomislim, da sem ga vzeL -— Moj dragi deček - je vzkliknil zatem ves ginjen — objeli ie in poljubit. Meni je bilo tako težko pri srcu, da bi najrajie zajokal. Moj dragi prijatelj, zdaj tc ne smatram več kot za svojega ta uslužbenca pač pa kot svojega prijatelja in sorod-cel mesec kar si pri meni, nisi bil tako odkrit kot rmv-ui leta nisem z nobenim Človekom tako s teboj. — Dražba vel, to je Dr. KOLER, 638 Pean Ave., Pittsburgh'Pa. Dr. Kolar )« MjiUrej« alo-▼eruiltl sdr&Tnlk, Ipecljallit ▼ Pittsburrbu. Kl Ima ISletno E" »o ▼ zdrav-|u tajnih mo bolezni. Sifilis ali ma-■ trupljt-cj« krvi _____ _________ zdravi s jflaaovl- tlm ki sa J« Izumel dr. prof. Erllek C« lmat* mozolj« ali mehurčke po ta-lazu, ▼ srlu.Izpadanje las, bolečina v kosteh, pridite ln Izčlstll vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se neleze. Izgubo semena nenaravnim potom. Zdravim v par dneh, kapavac ali trl-per ln tudi vse druge posledice, kl nastanejo radi lzrabljlvanJa samega sebe Buaeoje cevi. kl vodi iz mehurja ozdravim v kratkem Času, Hydrocele ali kilo ozdravim v M ur/-,h ln sicer brez operacije. Bolezni mehurja, kl povzročijo bole-Tlne v krilu ln hrbtu in vSaalh tudi prt apuSčanJu voda. ozdravim a zoto-vojstvo. Reumatlzam, trganje, bolečine, ots-hllna, srbečo, ikrofle In druge kožne bolezni, ki naatajejo v&led nečiste krvi oadravim v kratkem čaau in nI potrebno letati. Mollinger Medicine Co. West Ohio Pittsburgh. Pa. Pripomba: Akt. želilc poslljatev varovano, tnišljlit- lik*, vee. ČEBELE NA PRODAJ ' 11 panjev. Vidi se jih lahko in! tudi poizve eeno pri: ' A Strainer. in*»l V Hickory St.. Juliet. 111. (7-9—3) 5805 ST. CLAIR AVE. JEWELRY CO. Joseph Marinčič, lastnik, St. Clair Ave^ Cleveland. Ohio. -sa tnc^ojfHluii aiojBAjg tnoiBjq nt ma^udAOis kup vsakovrstnih ur, verižic, priveskov, prstanov, tudi takih z društvenimi in jednotiniml znaki. V zalojri imam vse kar spada v trgovino zlatnine, diamante, stenske ure s kukavico, budilke, Columbia gramophone, slovenske ln druge ploSče. Sprejemam v popravo ure vsakega izdelka, gramophone in zlatnino in za vsako delo jamčim. Priporočam se za obilo naroČi; jaz bom vsakemu točno ln pošteno postregel. Ne pozabite gesla: svoji k svoiim. JOSIP MARIKČIČ. so tli izmed najboljših. Tu boste videli čudovite stroje, potom katerih se večkrat doseže znatne uspehe, kt ae jih ni doseglo po drugem načinu. Čudili se boste, kako vse na vas učinkujejo ti stroji in aparati. ste bolni.-" Pridite tsknj. d« vam ta specialist pok air. kaj zamore za tu namliti. pwvedal wam bo ako ia-■•rrt. kili Ako w £e rabili vse druze Pfave za zdravljenje rwh .. j„ priprav je posledica večletnega učenja, v »e to je brez vaakih bolečin ali škode, ker ozdrav-Ijenje je prijetno in ni potrebno zubiti avojeza delavnega £aaa. Doktorjev namen Je da nihcf ne troii «voj te4ko prisluženi denar brez uspehov, torej po kratki uporabi njezoveza nac.na »te na ootn rtn nnnnlnnm ,Hr..,.i OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam svoja NARAVNA VINA iz najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14., 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100, proof moean tropinjevec 4% gaL j $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. Žugel. S spoštovanjem S. JACKSE. Box, 161 St. Helena. Cal. Importirane Franz Lubasove harmonike •o razprodane. Imel bom zalogo zopet po končani vojni, ter se za pozneje rojakom priporočam. Kupujem, prodajam in popravljam stare rabljene harmonike po dogovoru; izdelujem nove KOV-GKE po $6.00 ter nove mehove od $6.00 do $10.00. Delo trpežno m zanesljivo. Alois Skulj, 323 E psi Ion Place, Brooklyn, N. Y. POZOR ROJAKI V1 .. -V ^ ' Vy V A'-' taps ItiL, ali pa s peaj alkjsr. da IVAH PAJK ft 00, Mnoga priznanja in uspehi Ima radi znanstvenega načina, kl ga pri vsakem bolniku uporabi. Nič ne opusti, kar zamore pomagati bolniku v najkrajšem Času Osebno zdravljenje in popolno ugodnost se jamči bolnikom. načine brez v«peha, nikar ne obupajte, temveč pridite in pustite profe-•orju ia doktorju, da rabi svoje čudov ta priprave. ki jih dobil 4 raznih delov sveta, pri —---^BiBanaM^ManJ njem boste videli pri- bolezni. k> jih je mozoče zdraviti. Njegova uporaba vsakovrstnih rnja. Vse to je brez vaakih bolečin ali škode, kar ozdrav- $1006.00 X ŽARKE t« rabi pri preiskavi in zdravljenja. Zakaj sprejemam vsak dan več naročil od naših rojakov za razne ameriške in iinportirane pijače? — Zato, ker je moje blago pristno, cene nizke in postrežba točna! Ako si neverni Tomaž, prepričaj se pri meni ali pri mojih odjemalcih! V zalogi imam vsakovrstne pijače od navadne mineralne vode d i najdražjega šampanjca. Ignatz Podvasnik, «325—27 STATION ST., E. E. PITTSBURGH, PA. Phone Hiland 111. SVOJI K SVOJIM. raoNi mi "giatnaroda' C Oortlandt Street. New York, T. Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za veslo, da kadar treba naročiti dobre in poceni" društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Hi iadelujemo vm dmitrane, trgvnkm te privatna tiskovine. Naia tiskana j« aajbalj ■aduao opreaaljaaa izmed vseh mlmrmakSh tiskan« ▼ Ameriki. Pilite sa ce>« rsaks tisksvfo* nam. predao se ohncts kamdra-^ PH sss dsbits lepiš, esaslis te WUis CLEVELANDSKA AMERIKA PIVA 8LOVKNSXA UNIISKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, Oe | Ali imate nered v želodcu, katar, brooehitia. nered v led: ca h al: mehurju, reumatizem. bolna jetra, zaprtje. vlavoboL nečirto kri. ture ali mazute? Otrpn»-io»t. botedine. zbadanje ali zvijanje, nervoznoet ali oalabeloat. Kakršnokoli bolezen alt onemoglost? Bolne pijača? Bolno aree? kaSelj? Spolne bolezni možke ali ienake? Vaia prilika. Zdaj je važa prilika, da obiUete veltkeaa špeeialiata. da vaa preišče t X iariu popolnoma brezplačno. Nikdar preje ee ni ie nudila taka prilika telatkom. ki mi zdaj nudi ženskam ali mo&kiaa v tem meetu. Svetuje mo vam. da ca takoj obdčete. || Uradne ur« II vsak dan od 9. ure zjutrej (C do S. ure zvečer. }? V nedeljah 9.30 do 1. [t ure popoldan Prof. Doktor Sloin za »talno eaataajen A OS - Sth Avenu«, vogal Smitfcfield St„ Ptttaburatv. F a- Frank Petkovšek Javni notar (Notary Public) 718-720 market stke kt «AVII«AH, IL I* PRODAJA fina vina, izvrstne amotki, patentirana zdravila. PRODAJA voine listke vseh nrskomof* skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo |a pošteno. UPRAVLJA va« ▼ aotarskl posel spadajoča dela.