138 Iz. arhivski!) fondov in zbirk ARHIVI XIX 1996 \prasalne pole za pop s ndustrije BRANKO RADULOVIČ Zgodovina in razvoj -statistike Pomen statistike in statistične službe se jc v preteklosti pogosto spreminjal Nujnost pc im večji preciznosti v znanosti, lako ludi v zgodovinopisju ;c pi peljala do posebne znanstvene metode, ki sc imenuje statistika. Njene prednosti so jasnost, preciznost in jedrnalosl. Vendar pa sami nameri em nod '¿ki vsebujejo precej nevarnosti, 7. niimi sc lahko manipulira na več nači nov. Zato jc potrebno biti pri uporabi numeričnih podatkov skrbne pre iden. Slane Grand? v svojem elnnKU1 poudarja, da jc statistični vir potrebno obravnavali s treh zornih kolov (to so podatki, statistična služha in statistična menda). Prav tako s' moramo biti na jasnem glede samih statističnih podatkov glede datuma, prostora in kaj ti podatki tudi predstavljajo. Samih dobljenih rezultatov ne smemo takoj razglasili za sveto resnico, kajti ljudje iz različnih vzrokov vedno ne navajajo resničnih podatkov (npr. prikrivanje višine dohodkov, zaradi plačila davkov). Zalo je pri obdelali statističnih podatkov potrebna velika mera kritičnosti, če ne želimo poslati žrtve "četrte dimenzije" laži, kol nekateri imenujejo statistiko.2 Novejše pojmovanje znanstvene statistike sc v današnjem pomenu pojavi Sclc sredi 19. stol. 'K. Kntcs, D;e Statistik als sclbststandigc Wissenschafl, 1850),1 venuar lahko rečemo daje sta IČ slika v srni: lu zbiranja podatkov stara to J i ko kot uprava in s tem država.4 Kol enotna znanstvena panoga jc nastala iz naslednjih prej ne odvisnih smeri: upravne pnmarnc m sekundarne statistike slarega, srednjega in novega veka, nemške univerzitetne slat slike IX stol, -n poli lične aritmetike, ki sc jc havila predvsem z znanstveno analizo številčnih podatkov Icr seje v tej obliki najprej pojav !a v Angli/: (Graunl, Pelly, Hallcy) in Nemčiji (K. Neumann, J p SuBmilcb, Mcscr in drugi). Najpomembnejši del statistike so vsekakor ljudska štetja, predvsem zaradi pomembnosti za-bclcž.b vseh sprememb v načinu življenja ljudi. Zelo pomemben del statistike je tudi gospodarska statistika, predvsem zaradi sprememb v razvoju proizvajalnih sil in pa tudi načina živ-Ijcna liud: Zc v preteklosti so uvideli pomen statistike za Stane ij.aniL, R37 -oj .statistike in slat¡stično gradivu. Arhivi II. Ljublja.ia 1975..sir.24-2N. iian* Pranda. r.d., str 24. Loj«: Pijfp. O /godiivini statistike. Kronika slovenskih mest, letnik l.ii 3. Ljubljana 15J4,.str. 195. Slane Granda, n.d sir. 24. urejeno državno upravo in gospodarstvo in so ji zato posvečali zelo veliko pozornost. Pomen ljudskih štetij prebivalstva pa ni predvsem v številčnih podatkih o prebivalstvu, temneč pred vsem v popisu prebivalstva, ki nam prikaže so cirlrtc m gospodarsko strukturo prcb'val:;lva kar je za narodno gospodarstvo in gospodarsko poli liko države izrednega pomena. Prve primere statističnih podatkov jc moč najti že v slan kitajski državi in nalo skozi vse pomembnejše civilizacije vse do anlične Grčije in Rima. V starem veku so imela štetja prebivalstva (pojem statistika jc poznejšega izvora) predvsem pomen za fiskalno in vojaško upravo drŽave. V srednjem veku so stali stična opazovanja iz različnih vzrokov večidel propadla, kljub vsemu pa je ohranjenih nekaj manjših poročil, k! niso i '.razilo stal' stičnega značaja, pa vendar Kljub le mu v zvezi s statistiko. V našiti kraji r so prvi znani pcinisl sekti n darnn statističnega značaja iz 13. stol., kjer nam način vodenja zapiskov, manualov podeželskih naselhm (kasnejših urbarjev), obrestnih in za slavnih zapisov dokazuje pomen in potrebo sislc matičnega opazovanja in popisovanja važnejših pojavov >z življenja prebivalstva. O razmerah v večjih krajih in IrSfctijj pa nam pričajo popisi meščanov, cehovske n bralovske knjige, razne davčne in račnnske Knjige, kionikc, bišni katastri in številne ugotovitve ter cenitve prebivalstva po cerkvenih in posvetnih oblasteh.5 Za slatisdko so ogromnega pomena tudi matične knjige ccrkvcnih oblasti, ki so sc pojavile še pred obveznim vodenjem matrik Razni poskusi popisov prebivalstva v avstrijski monarhiji sc bi ¡i pobuda za osamosvojitev in poglobitev statistične ga raziskovanja icr za izboljšanje metode in tehnike statistike. V dobi cesarja Maksimilijana I. (1486-1519) so številčnim pregledom s področja vojaške, pc sebej pa še s področja fiskalne uprave posvečali posebno pozornost, predvsem zaradi nenehnih finančnih ležav eesarja. Na splošno razmere v srednjem veku niso bile najboljše za razvoj statistike. Stal i stična opazovanja so bila skrčena le na najpotrebnejša področja državne uprave (vojsko, finančno upravo, 'judsko premoženje) Šele proti koncu srednjega in na začetku novega veka (XV sto') sc pred vsem v vcčjlb državah pojavi potreba po sisle-maličrrm statističnem opazovanju. To opazovan ic sc je bistveno razlikovalo od prejšnjega in jc začrtalo smer in razvoj moderne statistike. Ta Loj« I'ipr . n il , sir. 197 arhiv' xix 19% lz. arhivskih fondov in ztirk 139 vrsta statistike jc namreč predstavljala zmes zgodovine, kronike, zemljepisa 'n političnii zna nosli; hesedo so izvajali iz besede 'statista", l ■. oseba, ki se ukvarja z državnimi zadevam, To rej. na začetku razvoja moderne statistike se je pod p imenom razumele državoznanstvo (nolra me 'n zunanje države, ureditev države m sploh sistematično prikazovanje vsega ustavnega, up ravnega, socialnega in gospodarskega ž.Mjcnia države)/' Statistika sc je kol samostojen predmet na univerzah pojavila sredi 18. stol., najprj na nemških univerzah V dobi mcrk.intilizma in začetka centra li:,lično urejenih in organiziranih držav sc jc pojavila potreba po zanesljivih pidalkil) o številu prebivalstva, predvsem moškega dela, ter podatkov o gospodarrkih razmerah, kar jc nomen in potrebo po urejeni statistiki močno povečalo. V XVI11 stoletju seje pojavilo stremljenje pc čim večjem številu prebivalstva, kL naj bi hilo osnova za politično in gospodarsko moč države. Zato jc tudi Avstrija stremela k povečanju štc ila prebivalstva, oz. da dokaže čina večji pinar.tek prebivalstva, kar je bile povod za nove "n pogoste popise, Tako se jc v dohi Marije Terezije ■ n Jožefa II povečal interes za sistematična opazovanja. kar jc biJa poslcdica merki.ntilisličnu upravnih in gospodarskih interesov. Tako je Marija Terezija s posebnim patentom z dne 13. 10. 1753 naročila popis vsega navzočega prehi vaJslva po spolu, starosti in stanu, ki ]c hi! izvršen v sporazumu z župniki Ti popisi naj hi sc izvajali vsaka tri leta. Zaradi nezadovoljivih rezultatov jc Marija Tereziji ukazala v letu l7f2 v patenlili z dne 24. 4 in 25. 5. sodelovanje duhovščine pri vseh nadaljnjih popisih prebivalstva in obvezno redno letno poročanje o gibanju prebivalstva frojstva, poroke, smrti) Lela P69 jc zaradi reorganizacije vojaškega sistema sledila predpriprava za izvršitev nas I cd njega popisa prebivalstva, ki jc bil izvršen pc patenti i dne 10. 3. 1770 po okrožr.ib komis;.r|h s sodelovanjem vojaške uprave. Hkrati so i>. istih razlogov izvršili tudi popis živine. Popisovanje sc jc po smrti Marije Terezije nadaljevalo. Jožef 11- jc spoznal vrednost in pormn statistike, zato jc uva al pouk statistike na uiuvcrzc. akademije, licejc in/ srednje .šole Razen tega jc naroči; dr žavnmi oblaslvom izpopolnitev obstoječih stilističnih izkazov in redno vodenje malriK S tem: reformami jc prišel do zancslji cga gradiva -za ljudski Šlc.ja ter dosegel zadostno teoretično izobra/ho nradni.šlva. V 18. stol. sc tako pojavijo prva štetja prehi-valstva, prav tako pa jc ta čas začetek ,grame, obrtne, industrijske, trgovinske 1 linančne statistike. To jc eas, ko pride do "delitve deta i»cd zgodovino, ki naj sc ukvarja s: tSturf k ar jc bilo, statistiko, ki naj sc ukvarja s tistim, kar jc in fl Li>j/c l'ipp, rul., sir. 198. politiko, ki naj sc ukvarja s lislim, kar naj bo.7 Za časa vladavine prvega avstrijskega cesarja Franea 1,, k. seje zavedal pomena in potrebe pc organiziranem zbiranju in obdelavi statističnega gradiva,, je bila leta 1U29 ustanovljena adirnni stralivna statistična služba, ki jc bila podrejena osrednjim finančnim organom, Z moderno organizacijo statistične služhc v avstrijski monarhiji sc jc začelo 1. 1R40. ko jc bi i a ustanovljena Direkcija za administrativno statistiko. Vodja je naslednje leto postal Kari Czoernig.s Vse do lela 1848 jc bila služha lz vedno podrciena generalnemu računskemu d i rek toriju, vendar z mnogo samostojnosti pri delovanju. Tako so v tem času začeli z, izdajanjem mnogih publikacij s področja statistike. Do zadnje večje reorganizacije statistične službe v avstri ¡ki monarhiji je priš'o leta 1863 z ustanovitvijo Statistične cenlralnc komisije, Spr vs je bila podiejcna fimnčnnn organom, od leta 1869 jc bila podrejena ministrstvu za trgovino, že mtslcdrT leto pa ministrstvu za uk m bo gočasljc. To jc bil znak, da sla sc slali.slika in statistična služha otresli neposredne podrejenosti državni upravi.^ Zaradi tega so posamezna imni strstva. najprej za trgovino, nato pa šc z»i kmetijstvo. začela usta navijati lastne statistične urade. Statistika jc v avsti-jski dobi doživela velik napredek m s tem tudi priznanje državnih oblasti, konce koncev pa sc jc tudi vsaj deloma uspela rešiti i/ trdnega objema države. Tako so v le j dobi začeli s pravimi popisi prebivalstva, ki so sc bistveno razlikovali od prejšnjih šlclij prehivaistva in so zajeli več vidikov življenja. T;.ko so obdelali zdravstveno stanje prebivalstva. stanovanjske razmere in podobno. Kulturna stat sl ka. ki sojo začel- voditi, pa jc obsegala verske razmere, šolstvo, pravne zadeve, volitve, društva in tisk. Posebno poglavje obsega gospodarska stan slika. Splošnih meril ijenc vrednosti n moč po dati. ampak jc treba sledili posameznim prime rom 1(1 Stanje industrijske statistike v avstrijski irio narbiji ni bilo prav rožnato. Bolje jc hilo v zad njem času obstoja monarhije. Leta 1909 jc bil izdelan kalastcr. ki so ga vodile trgovinsko-onrlnc zhornicc. Bolje jc bilo pri lislih vrstap industrije, k) so spadale pod državni monopof Pomagamo si lahko s poročili patentnih m nad zornih uradov. Poročila so pošiljala poleg uprav podjetij, ki so morale objavljali račune, tudi komore ler policijski in davčni organi. O delavskih razmerah zvemo nekoliko več šele pot^m. ko je bil leta 1898 v trgovinskem ministrstvu usla- Slanc <' anil,i tuli sir. 24. Ihid.slr. 25 y lbiil.sir.25. 10 Ibitl.Mr.2fi. 140 I/, arhivskih frmtov in v.birk ARHIVI XIX 1996 novljen Arbeilslalislisches Aml." Podatke v zvezi z zavarovanjem m bolniškimi blagajnami pa je zb:ralo notranje ministrstvo. Za večino statističnih podatkov, ki jib vsebu jejo avstrijske statistična publikacije, je značilno, da sežejo du ravni dežel,12 podatkov za občine pa skorajda ni. Jugoslovanska statistika, ki je v naših deželah nasledila avstrijsko, jc bila dosti manj kvalitet na.13 Vendar pa v Sloveniji o bistvenem poslah Sanjn razmer ne moremo govorili, ker jc Slovenija edina pokrajina v nevi državi, ki ¡e imela kontiuiiitcto s staro avstpjsko statistiko. Uprava državne statistike sc jc po nastanku neve državne tvorbe preimenovala v Direkcijo državne stati slike, ki jc bjla podrejena predsedstvu ministi skega sveta, in n'> mogla biti tako neodvisna kot poprej avstrijska statistika. Osrednja publikacija, k' jo ic di.ckuja izdajala, je bil Slalislicki godišnjak. Porcbna statistična urada sla delovala sc v Zagrebu iit v Sarajevu in sta bila neprsredno podrejena direkciji v Beogradu. Za območje Slcveniic jc bil z naredh) Dc žel ne vlade za Slovenijo z dne 28. 3. 191914 usta novljcn statistični odsek pri Deželni vladi za Slovenijo, ki pa jc le lormalno obstajal do leta 1924. L rad jc namreč obstajal, n pa deloval, ker ni zbiral posebej pedalkov, jib obdeloval in podobno, kar naj bi bile osnovne nalege tovrstne sluz bc. Jugoslovanska statistika sc je ukvarjala pretežno le /. demografiko statistiko, zalo ni čudno, da so las i ne staTi stične službe ustanavljali tako državni organi kot ¡tudi banke, zbornice, zavarc valnicc, mesta, društva itd Po lclu 1924 ob reorganizaciji državne uprave na podlagi Vidovdanskc ustave in uvedbi oblasti na področje Kraljevine SHS, jc bd za obe oblasti na območju takratne Slovenije pristojen Statistični ur?d v Zagrebu. To stanje jc trajalo vse do okupacija Slovenije, kc jc italijanski okupator n;; svojem zasede nem ozemlju z naredbo z dne 5. 7 i941 usta novil Urad za statistiko pr Visokem komi šari alu za Ljubljansko pokrajino'5 za izvršitev popisa prebivalstva ler vodenja rrgi;;lra piebWalstva na podlagi naredbe z dne 13. 8. 194! Ifl Podrejen je bil osrednjemu zavodu za statistiko v Rimu. Slovenci praktično dc osvoboditve nismo imeli osrednjega samostojnega statističnega urada, vendar pa jc bil že pred koncem vojne pr predsedstvu SNOS dne 19. 8. 1944 ustanovljen statistični und. Ker jc bil ob osvoboditvi brez 11 Ibid. sir. 26. 12 Ibio. sir. 27. ' Gkj mnenje Rudolfa And.-cjkc v delu Doneski k zgodovini uradne slatislike v Jugoslaviji, bc< igrati 1937. in Jo/cla Lav-riia Organ i/ac tj a si al i slike v Jugoslaviji, l.juhljana 1935. 14 Ur. 1. Dcirlnc vlade za Slovenijo, 1i. MIH9. SI, I. za Ljubljansko pokrajino, it. 54/41. SI. 1. /a Ljubljanskopoknjinn, šl. foMl. pravega vodstva, jt prenehal delovati Zc 16. 6. 1945 pa jc bil ustanovljen Statistični urad Slo-vcniic, ki jc deloval po navodilih iz Beograda, kar jc bilo čisto v duhu administrativnega socializma. Namreč, v l;m času jc bn Državni statistični urad podrejen neposredno ali pod pred sedstvo vlade, zvezno plansko komisijo ali gos podaniki svet. Ob reorganizaciji državne upiavc leta 1953 jc prišlo do precejšnja decentralizacije. SlaliMičn. urad Slo\enijc sc [jc spicmenil v samostojen za vod za statistiko in evidenco Lit S, p< letu 19% pa v Zavod l.RS (SRS) za statistiko.'7 Gospodarstvo 1918 1941 Gospodarske razmere 1.1 položaj Slovenije pred nastankom prve jugoslovanske države jc bil bistveno drugačen kot v ostalih pokrajinah novo-nastalc države SHS. V avstroogrski monarhiji jc bila Slovenija, tj, prcdvscm Kranjska, deloma pa tud' itajerska obiobna pokrajina in zaradi tega gospodarsko dokaj nerazvita Gospodarski razvoj slovenskih pokrajin jc bil počasnejši kot v ostalih delih avstrijske monarhije, vendar jc b. kontinuiran vse de 1. svetovne vojne. Z vključitvijo v jugoslovansko državo so slovenske pokrajine naenkrat postale gospodarsko najrazvitejši del novonastalc države. Po letu 1918 sc jc začela gospodarska slrul. tura Slovcni c bistveno spreminjati (pred vojno jc bilo razvito predvsem železarstvo in rudarstvo, pa šc to jc imelo močno konkurcnco v sndetskih deželah). Kinclijstvo kot pomemben del takratnega siovenskega gospodarstva v novi državi m moglo bili konkurenčno ostalim kmetijsko razvitejšim pokrajinam nc jugu, k» so proizvajale z bistveno nižjimi stroški, predvsem pa tudi zato, ker jc s spremembo meja slovenski kmcl izgubil prccej Sen del svojega tržišča Obri je dosegla postopoma višjo raven in tudi kvaliteto. Največji napredek pa je bil zabeležen v indit slrin, predvsem ludi zarito i tega, ker jc večina podjetij prešla v slovenske roke. V prvih povoj nih letili j': bilo ustanovljeno tudi veliko novih tvrdk, ker se jc industrija znebila konkurence .'/■ pokrujir mvSc države, k: so ostale zunaj Jugoslavije jlcvilo industrijskih delavccv sc jc v pri merjavi / leti tik pred vojno podvojilo; 1910, .... okoli 4000C 1938.. okoli 80000 Razvile so sc ludi nove industrijske panoge, ki jib v avstroogrski monarhiji ni bilo, ker ic pri manjkovalo surovin, pc I. 1918 pa jc Slovenija kot najsevernejša pokrajina države SHS postala tudi distributer izdelkov v južne pokrajine jugoslo Stane Cramla. n.d .slr 11. ARHIVI XIX 1/. arlu^skili fondov in /hirk 14] vanskc države, v manjši meri pa (udi v mo-/.cm •'Ivo V obdohju incfl obema vojnama, predvsem v začetnem ohdobiu jc hila izvedena nacionaliza cija trgovin, slovenski trgovci so si nrsli po membno irziščc na območjih ostale Jugoslavije. Namcslo tujega kapitala jc v slovensko gos pc.darstvo začel pritekati zagrebški kapital, predvsem z zastopstvom številnih zagrebški, i bank. ki so bile ustanovljene na slovenskih tleh. V in dustri ji pa jc Šc vedno ostal močno prisoten (itdi loj i kap. tal. Zelo zanimivo sliko nam daje tudi primerjava gospodarske strukture razvoja posa mcznili panog med letoma 1900in 193] 1900 1910 19? I kmetijstvo........... 75 4 67.0 601 obrt in industrija . 13.4 15.0 22.15 trgovin?.promet...... 3.6 6.9 6.8 jrvni služ.bc.i;d........7 6 10.5 10.21* Iz. lega pregleda jc razviden razvoj Slovcniic v smeri industrializacije in padanju števila kmet kega prebivalstva. Žclcinica in železniška mreža jc v novi državi v glavnem ostala nespremenjena, razvilo sc jc predvsem ccstno omrežje, ki v leni času pridobila na pomenu tudi zaradi naglega razvoja tu rizina in tujskega prometa, ki je sledil razvoju promcla. Arhivsko nr;idivo gospodarslva Arhivsko gradivo gospodarstva v Sloveniji jc žal zelo slaho ohranjeno, tako da imamo ohranjene le vire za nekatere tovarne, predvsem Žek zarnc, nrdmkc in tobačno tovarno v Ljubljani ' Seveda jc poleg navedenih podictii sc prcccj gradiva o gospodarstvu ohranjenega v upra rnih iondhi, ki so bili povezani z. gospodarstvom,2" Gradivo o gospodarski statistiki je ohranjeno predvsem v fondu Zhomicc za trgo1 ino, obM 111 industrijo, kjer so zbrani razni statistični podatki ki jih jc Zbornica v svojem skoraj stoletnem obstoju zbirala in obdelovala ter puhtieirala. Prvo! na ureditev fonda žal ni ohranjena, preuredil ga jc zadnji zbornični tajnik Ivan Moheric. Njtgov popis gradiva jc tudi edini pripomoček pri ska njii gradiva fonda Zbornicc Gradivo statistike sc nahaja predvsem v sledečih fascik h: 1520brtna statistika; urejeno po letih od 1895- Glcj .spološni pregled Driske bani »vi nc. Ljuhljana 1937. " Jasn* Fischcr Otip rl osi slovenske indusirije v lerih pred prvo sveiovnii vojrm I'rispevki /.i novejšo zgodovino. M. XXXIV 1994. Mr. 35 -13.! VcO o leni ilej v Članku [i. Radulnvič. Oriiani/atija gnspn 'tarskitj j rili VI) v v nekaterih 'aluxfrih ilr?avatl. Arhivi XVI. Ljubljana 1993. Mr. 1 M; V, KoliiSa. Arhivsko predivii najvišjih upravnih organov /:i pudrocjc indusirije. tihni in Irjjiivine, Aihivi IV Ljubljana 19KI. sir. 49-53. 1948, 4 fase., stara oznaka; XXV11 1530hralnošlcljc; urejeno po letih 1927-1930. 1 fase.. XXVI1/1 I540brtna statistik» /na podlagi registracije 1. 1946/, 1 fase, XXVI1/7 155Übrtna .statistika /akti brez številk/. 1 fasc. XXVI1/3 l63Naslovni material. Trgovine. 1 fasc. XXXV1I1/1 164Naslovni material. Obrt 1 fase.. XXXV1I1/2 165Naslovn< material Industrija. 2 fasc., XXX VI11/3 166Nnslovni material Gostinska podjetja. 1 fase, XXXVI11/4 l()7Naslovr?Í material. Razno. 1 fasc.. XXXVII1/5 276Stalislika gibanja obratov; leta 1887-1892. 1 fasc. 277 SI al i slika gibarjja obratov; leta 1923-1948, 3 lase. 278Slausiika gibanja obratov /stanje trgovske mreže 1939/. 1 fasc 279Slatistika - industrijska; leta 1925-1«34, 1 fasc. ?80Stal i stični izkazi OUZD (Okrožni unid za zavarovanje delavccv) v Ljubi pni. od leta 1927-1944, 1 fase. 2KI Statistika razna. 1 fasc. 309 kopi:- industrije. Industrijske vprašal ne pole. Urejene po abecedi od A-Ž, 13 fasc. 310Popi.s trgovii.c Trgovinske vprašalne pole. Urejeno po abetedi od A-Z, 7 fasc. 311 Popis industrije. Starejši. Leta 1901 1919. 1975-1931, 8 fasc. 312Popis industrij in trgovina. Korespondenca Urejeno po abecedi od A-Z, 2 fasc. 313pnpis industrije. Vpra.šalnr pole 1939 1940. Urejeno po abccedi od A-L 1 fasc. 3141'opis industrije Vprašalne pole iz 1. 1933 za Pri vredni adresar. 1 fasc 31.S Popi s industrije. Vprašala pole za trgovino Urejeno po abecedi od A-Ž. 1 fasc 316Vprasalnc pole za industrijski načrt Urejeno po abecedi od A Z, 1 fase. 326Kntasler industrijskih podjetij, gostiln ter javnemu polaganju računov zavezana pod j cija, I fasc. 350Delni.škc dr.iz.be. Kr.rtolcka. Urejeno po abc ccdi od A-ž. 1 fasc Fascikel 309 popis ndirlrijc industrijske vprašalne pole. jc glavni vir mojega raziskovanja in raziskovalne naloge Fascikd 309 obsega 13 tebn čn h enot. ki so pa popisu in ureditvi Ivana Mohoriča urejeni po abeccdncm zapo redili; 1. Od črke A-C 8. Črka P 2. Od črke Č E 9. Črka R 3. Od črke F- H 10. Črka S 4. Odčrkcl-J 11. Od črke Š T 5. Od črke K L 12. Od erke U V 6. Črka M 1.3. OdčrkeZ-Ž 7 OdčrkcN-O 142 Iz. arhivskih londcv in ztiirk ARHIVI XtX iy9fi Ker jc gradivo v glavnem urejeno, ni potrebno preurejanje lega gradiva. Polega popisa industrije iz časa med vojnama obstaja tudi popis industrije, k) je nastal že v začetku stoletja. Zanimiva hf bila pr mejava elementov popisa in pa vrste industrij v obeh obdobjih Pomemhno gradivo o gibanju industrije in pred v;,cm o vrstah industrijskih ohratov v prvem povomcin obdobju vsebuje fasc. 311, vendar jc gradi- o v tem faseiklu, ki obsega osem tehničnih enot, le deloma urejeno. V zadnjem letu sem za čel z obdelavo fasc. 311/3, kjer jc :'.bran popis industrijskih obratov po vrstah in količini le-teh Ta popis industrije jc tembolj zanimiv, ker prikazuje slanic teh p bralo y t'k pred vojno oz med samo vojno Zanimiva jc tudi nacionalna struktura lastnikov podjetij pa luai zaposlenih dclav-ccv. Gradivo fascikla 311/3 je pri svojem raziskovalnem delu žc uporabila dr. Jasna Fischer,11 ki jc tudi opisala vsebino anketnega lista za popis industrije. Popis industrijskih obratov jc bil izvršen ne posredno po vojni februarja 1919, zaje) pa je podjetja na cclolncm slovenskem etničnem ozemliu.22 Popisnicc so v tej anketi izpolnjevali dokaj korektno, določene kolone ">o ostale prazne, ali zaradi poslovnih skrivnosti ali pa enostavno za radi nezmožnosti odgovoriti na vprašanic. Če hi nodjetja stoproeentno odgovorila na vprašanju, bi lahko dobili jasno sliko o slovenski industriji listcga časa. V pk|u fascikla 311/3 so popisnicc oz. an ketni iisli razvrščeni po sledečih industrijskih panogah rudarstvo in plavžarstvo (19 podjetij), ndustrija kamna in zemlje (39), koviuska in dustrija (34j, strojna industrija (3). kemična irr dustrija (37), gradbeništvo (4)r tiskarstvo (8), tekstilna industrija (9), papirna in usnjaiska in duslrija (50), lesna industrij? (58j, prehrambena industrija (58) in oblačilna obrt (14). Vsega skupaj -c na ankete odgovorilo 333 obrtnih in industrijskih podjetij.21 V nadaljevanju se bomo pob liže spoznali z vsebino popijnega oz. anketnega lista, ampak nc lega r/ leta 1919, temveč si homo pobližc ogledali popisni lisi iz i ndcsctih let. Bistvene vsebinske razlike med njima iisem zanlcdil. Prvi povojni anketni list sestavlja 26 rubrik, polnejšega pa le 24 Po zakonu jc morala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo zbirati :n obdelovati podatke o številu, opremi in vrstah industrijskih ibratov na območju Kianjskc in potem Slovenije.24 Jasna Fischer n.d. 22 Ibid. 23 Ibid, sir. 36. Kot jc bili) 7-C. omenjeno, je anlc:a cia ly 19 potekala na cdi>l- nem etničnem n/cmljU Slovenije. ,orcj luči na lislih podmfjih, ki so pn/.ncjc /. mednaiodnimi pogi*Jb, ni jmk ali sestavni deli Glira"'cne in izpolnjene vprašalnc pole oz. ankete so zbrane v dveh fasciklih, "^09 in 311. V okviru obeh jc ohranjenih 21 tehničnih enot gra diva. Sama vprašalna pola o industrijskih ohratih jc velikosti formata A 3 formata z obojestranskim tiskom Na sprednji strani jc v gornjem levem kotu z masnimi črkami naslov "Zhormca za trgovino, ohrl in industrijo v Ljubljani". V desnem gornjem kolu ie pripis vrste industrije, poleg pa z roko izpisana tekoča številka zadeve in leto. V nadal jevanju jc anketna pola razdeljena nr. že omenjenih ¿4 rnhrik, ki ji sledijo v obliki črk. V prvo rubriko je moral lastnik podjetja oz. tvrdkc vnesli ločen naziv podjetja ("besedilo tvrdkc glasom protokolaeijc"). Na desni slrani kolone prve točke so morali navesti Še ločen datum in osnovno leto protokolaeijc ivrdkc. Druga rubrika ima naziv Sedež centrale in jc razdeljena na točke, ki so označene z majhnimi črkami (a-e). Pod točko a./ so morali navesti ločen naslov, kraj, cesto, ulico, trg, številko, pošlo in železniško postajo. Točka b./ jc hila namenjena za telefonsko številko podjetja; seve da, če je že piemoglo laslen telefonski aparat. V nadaljevanju so pod ločko cJ morali navesti brzojavni naslov, pod točko d./ eventualna skla dišča za hlago in pod J./ nakladalne postaje za lo blafjo. Sledeča rtmrika jc hila namenjena sedežu tovarniških naprav, pod ločko a J doma in pod točko h./ v inozemstvu. Ruhrika štiri jc logično nadaljevanje picjšnjc in sc glasi Sedež podružnic, nrav tako s točkama a./in h./kot v picjšnj rubriki V peti rubriki so morali lastniki ločno navesti obliko podjetja, torej, ali jc hila posamezna Jruž ha, javna trgovska, komanditna družha, družba z o.z., delniška družha, zadruga, državno, ohčmsko pedietji ild oledila jc ruhrika, v katero so morali točno vnesti psdalkc o Icm s čim sc ukvarjajo, kaj proizvajajo in prodajajo. Zelo Zanimiva jc sedma rubrika. Nanaša sc namreč na laslntska razmerja v podjetju, Narc jena je bila v lahelarni obliki. Vertikalno so si sledile sledeče rjbrikc (od a-1) lastniki in so Ustniki; družahnikr, poslovodje; upravni svetniki; člani načelstva, zakupniki Horizontalno so bile sledeče ruhrikc: priimek in ime, poklic; točni naslov hivališča; rojstni krai- narodnosi, državljanstvo.15 V osmi rubriki so morali navesti podatke o tem, kateri kap; al jc udeležen v nodjetju in tudi drugih tlriav fprim. Jasna Fischcr, n.d.). Zaradi i-jhlcv n tscbnilt podatkih Jc rubrika med drobim iz-jcnini) ■ j ni rtu va 'a ugotavljanje strukture ;wxJjeinikov v ;a\L med vojnama na Sli .venskem. 1/. pixlatkov Jc miie ugotoviti ali so hili lastniki pcdjetij Slovenci ali pa je it vedno veČina bila podjetij v rokah lujccv. ARHIVI XIX 1996 Iz arhivskih fondu v in Hm 143 kakšno je razmerje med domačim inj luj n ka p 'alom V naslednji, dcvcli rubriki so morali napisali številko tekočega oz. žiro računa in .številko pošlnočcko^ncga računa. V nadaljevanju so morali navesti podatke o finančnem stanju podjetja ter vrednost1 strojev in nepremičnin. Rfdila je spet zelo zanimiva rubr-ka o zapo! lenih pn podjelju. Ruhnka je bila narejena v lahelarn obliki in vertikalno razdeljena na rimske številke od ena do štiri (I IV.) V l očki I so bili navedeni vodilni pri podjetju Najprej lastniki in s olas l ni ki , zakiipniki, ravnalclji, upravitelji in drugi obralovod^c Ta tabel;! je tudi samostojna. Horizontalno si sledijo iste kolone kol pri rubrik: 7. Tabel" od 11.-IV. so združene Pot' ločko dve (11 ) )e bilo nr.vedenc upravno, pisarniško in komercialno osebje, v treljo ločko [uj so uvrsiin tehnični kader, pod IV. p," drugo osebje (voznik., pomočniki, delavci ild.) S te rubriko se zakliu-uje ludí sprednja s Iran pole. Naslednja rubrika na zadnji .i tram pole je bila rubrika o pogonskih strojih v podjelju Narejena jc bila v obliki tabele in razdeljena na ločke od a m. Rubrika irinajsl je prav tako povezana Jf moji; odgovoriti jc bilo potrebno na dve vprašanji: Kje nabavlja stroje? in Ali ima lastno delavnico za popri vil o siiojev? Obširna labcla jc predstavljala kar dve rubriki skup.'i (14 in 15.). Tabela jc prcdslavljjla produkcijo piidjelja v poslovnem Iclu (14.) /t izvoz proizvodov v poslovnem letu (15.). Tudi naslednja tabela je hila dvojna -n jc predstavljala dve rubnki (16. in 17.) Nanašala pa sc jc na porabo surovin (16.) in porabo obralnm sredstev (17). Na spodnjem delu pole so si za konec sledile sledeče rubrike in vprašanja Ali ima podjetje registrirane zaščitne /.namke, palcnte in druge koncesiic7 (18.) Koliko pridobninskega davkajc plačala v lc-llt? (19.) Ali ima z železnico kake dogovore, industrijski lir ali sladiščc? (20.) Ali ima Instnc vagone in koliko9 (21.) Koliko in katere vrste blaga ma na razpo Iago?¡(22| Koliko vagonov surovin ali polfab.ikatov ima povprečno nt zalogi in koliko jib sploh more fibrsnyi v skladiščih? (23.) Ka'.cre želji, ima glede carinc, prevoza, ohdavčcnja, domače