ST. 98. V CELJU, TOREK 9, SEPTEHIBBA 1919 LETO I. taha|a vaak tor**, A«trt»k la •«koto. - Caaa i Za ceio leto 36 K, hi pol let« 18 kron, za tetrt Ida 9 K, sa 1 mesec 3 krone. Potratm Mavllka ataaa 40 vlaarj«w. Na plsment naročbe bres poiiljatft denaria a« ¦• as roaia oziratl. Naročnikt na} poSUjaJo naročntno po poSttil nakaznld. Reklamadje elede llsta so poitninc proste. Ni- franklranl dopitl se ne spre)ema)o. Na dopise bres podpisa te ne ozira. ^^_ ^_— ^^^ ^^_ .^^ ^^^^ ^^^ «^^^^»^: ^^^^ Uradatatv* In u pravalfttva se nahaja v Zvezni tiskami v Ceiju, Mroaaaia|opfova Hlloasf.*. Oglasi se računajo po porabljenem proctor« hi «leer: za navadne oglase so tO w od 1 mm, za poslana, na- ¦nanila občnih zborov, naznani1 o unrti, zahrale ltd. BO * od 1 mm, u reUamne notice med tekstom 8 K od Yrste, Mali oglasi (najreč 4 vrste) 4 Km Pri večkratnik objavah popnst Rokopiti se ne rračajo. Telefoo it 66. IZDAJA IH TISKA ZVEZHA TISKARNA V CELJU. BBS ODGOVOMI UREDMIK VEKOSLAV SPIKDLER. Nove smeri v vinoreji. NaŠe štajersko vinarstvo imelo je pod bivšo našo mačeho, staro Avstrijo, težko stališče. Trpelo je vsled konku- rence južnih pokrajin, posebno pa Ogrske, ki so proizvajale pod mnogo ugodnejšimi klimatičnimi razmerami mnogo ceneje in preplavile s svojim cenim blagom naše naravne odjemalne kraje, alpske dežele. Da si je naš vi- nogradar v drug! polovici vojske gmotno primerno opomogel, je pripi- sati7 odpadu ie konkurence in je bil le začasen pojav. Stališče našega vinarstva pa tudi danes, pod novimi državnimi razme- rami na prvi pogled nikakor ni po- sebno nadepolno. En del konkurenčnih dežel (del Ogrske, Goriško in Primorje) je sicer odpadel, računati pa moramo z dejstvi 1. da Jugoslavia prideluje več vina, kakor ga sama potrebuje; 2. da bo izvoz v Nemško Avstriio, katera je dozdaj konzumirala 2/z Za Radgono; Vladni komisar v Radgoni Klobčič je v sporazumu s ta- mošnjim prebivalstvom poslal dne 6. tm. deželni vladi v Ljubljani brzojavko, da je prebivalstvo voljno odstopiti Av- striji takozvano apačko ozemlje južno od Mure, ki je nemško, če ostanejo Radgona in slovenske vasi Jugoslavs. Prosil je, naj se to spoioči vladi v Beogradu in mirovni delegaciji v Pa- rizu. Ostra lekclja entente Avstriji. V spremnem pismu, ki je pridjano mi- rovni pogodbi, izročeni avstrijski mi- rovni delegaciji, se glasi med drugim: Avstrijska delegacija stoji na stališču, da odgovornost za vojno pade edino na habsburško dinastijo in njeno oko- lico. Da se je avstrijski (t j. nemški) narod v letih pred vojno vzdignil proti militarizmu, da je protestiral proti vojni in odrekel vladi podporo za nadalje- vanje vojne, bi se ta obramba vsaj ne- koliko lahko vpcštevala. Dejstvo pa je, da je bil nemško-avstrij. ki narod od početka do konca goreč pristaš vojne in ni storil ničesar, da se loci od politike svoje vlade in svojih za- veznikov baš do končnega poraza. Po teh jasnih dokazih mora avstrijski narod po vseh pravilih pravičnosti prevzeti nase tudi del odgovornosti za zločin, ki je celemu svetu prinesel ne- popisno nesrečo. Politika Habsburgo- cev je v bistvu bila politika za vzdr- žanje nemškega in madžarskega go- spodstva nad večino prebivalstva Av- stro-Ogrske. Ta politika seje mogla vzdržati le s pomočjo prebivalcev Avstrije in Ogrske, ki so gospodar- sko in politično tlačili svoje sodržav- ljane drugih narodnosti. Ta sistem nadvlade, tlačenja in hujskanja naroda proti narodu, ki ga je podpiral avstrij- ski narod, je eden glavnih vzrokov svetovne vojne. Milijoni ljudi, ki so bill podložni avstro-ogrski državni oblastl, so bili pod grožnjo smrtne kazni prisiljeni, da se bore proti svo- jlm bratom in da istočasno prelivajo kri za brezkončno trajanje svoje last- ne sužnosti. Na ta način so se morali boriti tudi proti svobodi Evrope. Mnogi izmed njih so protestirali proti vojni, pa odvzelo se jim je imetje, in sami so na desettisoče postali žrtev pokolja v zakoniti ali nezakoniti obliki. Madžari ne priznajo pogodbe z Avstrijo. Poroča se, da je madžarska vlada izjavila, da ne smatra pogodbe entente z Avstrijo kot zase obvezno in veljavno in da se bo protivila za- sedenju zapadne Ogrske s strani Av- strije z oboroženo silo. Madžarske čete so dobile ukaz, naj strogo nadzoruje obmejni promet med Avstrijo in Mad- žarsko ter naj prekoračenje meje po avstrijskem vojaštvu preprečijo. Meja je zaprta. Poziv entente NemČiji. Vrhovni svet zaveznikov je 4. tm. pozval Nem- čijo, naj se odreče vsaki združitvi z Avstrijo in naj v to svrho spremeni svojo ustavo tekom 15 dni, ker bi si- cer ententa nastopila vojaško. Med Poljsko in Ukrajino je zo- pet enkrat sklenjeno premirje. Določe- na je demarkacijska črta in izmena ujetnikov. Rumuniji, ki na razne note ne da odgovora, pošlje -- kakor poročajo iz Pariza — ententa ultimat, da se mo- rajo Rumuni takoj umakniti iz Ogrske in se zavezati, da izroče vse na Ogr- skem rekvirirano blago aliirancem. KUev — v protiboljševiških ro~ kah. Čete ukrajinskega generala Pet- Ijure so 30. avgusta po ljutih bojih z boljševiki zavzele Kijev. Sokoistvo. 14. septembra vse na So- kolsko slavnost v Celju! Sokolski zlet v Šoštanju je bil impozantna manifestacija sokolske in narodne misli. Podrobno poročilo jutri. Sokolsko slavje v Borovljah je ob ogromni udeležbi domačinov in tujcev sijajno uspelo. S Kranjskega sta prišla dva posebna vlaka. Slavnost pomeni v razvoju boroveljskega Sokola in na- rodnega Življenja v celem okolSiu za- četek nove dobe I Iz Jugoslav, dem. stranHe. Okrajna organizacija JDS za o- kraje Brežica — Sevnica—Kozje se je ustanovila 8. tm. na sestanku v Breži- cah ob navzočnosti zatsopnikov krajev- nih organizacij. Predsednikom okrajnega odbora je voljen dr. Jože Zdolšek, na- mestnik je zastopnik kozjanske kra- jevne organizacije, ki ga ta imenuje, v odboru so Miha Kušlan (Podsreda), Srečko Rainer (Rajhenburg) in Božidar Romih (Brežice). V izvrševalni odbor je odposlan dr. Jože ZdolSek, v kmečki svet Miha Kušlan. Določil se je pro- gram za delo v bližnji bodočnosti. Kon- cem oktobra se priredi velika slavnost v Brežicah v korist okrajni organizaciji JDS. CELJSKE NOVICE. Glede napisov v mestu in okolici vlada precejšnja zmeda. Iz občinstva se nam tozadevno piše: Dasiravno mo- ramo pohvaliti prizadevanje okrajnega glavarstva in mestnega urada v tern oziru, naj bodo vendar dovoljene ne- katere opazke. Ne dajmo se smešiti. Ako se je prvi hvalevredni korak sto- ril, izvedimo stvar do konca. V Celju in okolici mora imeti vsak obrtnik slovenski napis. Pri tern se oblasti lahko sklicujejo na zakonito določbo obrtnega reda, ki pravi, da mora obrt- nik imeti primerno zunanjo označbo na obratovališču ali prodajalni. Neka- teri gostilničarji napravili so iz same nagajivosti, da bi jim ne bilo treba imeti slovenskega napisa, hrvatski ali francoski napis; -to se ne bi smelo dopustiti. Naj bi ga že imeli na dru- gem mestu, pa v prvi vrsti bi morala biti slovenščina. Zahtevati se mora dalje Čista slovenščina in ne smejo ostati spakedrani napisi n. pr. »trgo- vina z mešanem blagom«. Ako si že kdo rad ali nerad da napraviti slo- venski napis, našel bo tudi, Ce ni sam dovolj slovenščine zmožen, človeka, ki mu bo napisal nekoliko besed v pra- vilni slovenščini; ako pa tega nalašč ali iz zanikernosti ne stori, prišili se naj, da napis popravi. Na drugi strani pa ne moremo zahtevati, da bi kdo moral svoje ime, posebno krstno ime posloveniti; sila naj se nikomur ne dela. Samo označba obrti ali trgovine naj bo slovenska. Pametni Nemci bodo itak začeli svoja imena slovensko pi- sati. Vedno pa se bode moralo zahte- vati, da se pri trgovcih in podjetnikih, ki so vpisani v trgovskem registru, strinjata napis na tabli in vpis v re- gistru. Priimek sam ne zadostuje, n. pr. gostilna Bračič, marveč vedno mora biti tudi zapisano krstno ime, sicer označba istega imena ni jasna in po- polna. Lahko t to drugi osebi istega imena pa z drugim krstnim imenom škoduje ali ni všeč. Marsikdo ne bode razumel, zakaj naši slovenski trgovci in obrtniki nimajo slovenskih naoisov. Njih večina ima zapisano le svoje ime. Zakon pa velja tudi za nje. Lahko si tujci, ki pridejo v naSe mesto, mislijo, da so nemški trgovci, ki imajo slo- venske napise, naši ljudje, naši pa da so Nemci. Mesto se širi, vedno več tujcev prihaja k nam. Časi so minili, ko je vsakdo na pamet poznal na5e slovenske obrtnike in trgovce. Nazi ljudje naj nikar r.e mislijo, da je dolžnost javnosti, vsakega izmed njih poznati in mu v marsičem prizanesti ali da zakon za narodnjake ne velja. Nikakor ne bode škodovalo, če pridejo s slovenskimi napisi na dan in se marsikatera že zarjavela tabla zamenja z novo in novim naptsom. Kakor vi- dimo, se ravnajo že nekateri nemSki trgovci po njih, n. pr. »D. Rakusch« brez daljne označbe. Ako bodo pri tern naši slovenski slikarji in pleskarji nekaj kronic zaslužili, bo menda tudi prav. Če je pa treba in opomin ne pomaga, se naj tudi proti našim Ijudem z vso strogostjo postopa. Resna opa- zovalka. Na celjskem kolodvoru je zlasti pri opoldanskih vlakih pri oddaji listkov navad">o silen naval. Ker se rinejo oni, ki se hočejo peljati s savinjskim vla- kom, naprej, ostanejo mnogi, ki bi radi šli v smeri proti Mariboru, dostikrat brez voznih listkov in morajo čakati na večerni vlak. Občinstvo prosi, naj se razdelitev voznih listkov primerno uredi, ali da se odpreta 2 okni, eno za mariborski in eno za savinjski vlak ali pa kako drugače. Novo šolsko leto 1919/20 se pri- čne na vseh srednjih šolah v Sloveniji dne 22 septembra. lsto velja tudi za meščanske in ljudske sole, ki so v okolišu srednjih šol. V Celju se prične pouk na realni gimnaziji vsled mnogo- vrstnih popravil v novem poslopju naj- brž pozneje. kar se bo pravočasno na- znanilo. Ustanovni občnl zbor glasbenega društva v Celju se vrši v sredo, dne 10. tm. ob 20. uri zvečer v prostorih celjske Čitalnice (Narodni dorn). Dnevni red: 1. poročilo pripravljalnega odbora, 2. prijava članov, 3. sklepanje o usta- novitvi, o nabavi inventarja i. t. d. in 4. slučajnosti. Umrla je 6. t. m. zvečer Mirica Strupi, 1 Vs leta stara, hčerka znane narodne rodbine. Iskreno sožaljel DljaŠka kuhinja v Celju je spre* jela od g. odvetnika dr. Hrašovca v Celju v zadevi Oswatitsch contra Al. Fabjan 100 K, ki jih je plačal Al. Fabjan, trgovec v Celju. Seja mestnega šolskega sveta dne 4. septembra t. 1. ReSijo se neka- tere osebne zadeve na meščanski in ljudski šoli. Otvoritev obrtnonadalje- valne sole in 4. razreda (dopolnilni razred) meščanske deške sole je za- gotovljena, ker se je občinski sosvet glede prispevkov ugodno izjavil. Go- spodinjska sola je za Celje nujno po- trebna. Od nemškega društva Haus- frauens-Schulverein, ki je^doslej uprav- ljalo solo, a jo namerava opustiti, se nabavi inventar. Otvori se za prihodnje leto samo sola za šivanje perila in pri- krojevanje ženskih oblek, ker primanj- kuje pri ogromni draginji še potrebnih sredstev za kuharsko solo. Ko odobri poverjeništvo za uk in bogočastje pred- loženi načrt in se izjavi glede subven- cije, se razpiše mesto učiteljice za to šolo. Dolgoletni sluga na slov. gimn. razredih Kmecl se namesti kot sluga na mestni ljudski šoli. Ker označenje ljudskih in meščanskih sol še ni za vso državo konečno veljavno določeno, se napravijo na teh šolah začasno pro- vizorični napisi. Poročil se je 6. tm. v Celju bančni uradnik g. Joško Bitenc z gdč. Anico Hočevarjevo iz Celja. Bilo srečno! Nov slovenski fotograf v Celju. G. Jos. Pelikan, dozdaj v Brežicah, je prevzel fotografski atelje g. Lenza v Celju v Razlagovi ulici. Koncert v mestnem vrtu pretekli pondeljek je bil zadnji hip odpovedan radi nerazpoloženja godbenikov. Vpla- čana vstopnina je veljavnaza prihodnjič. Na obrtniškem sestanku minoli četrtek je predsednik lv. Rebek zanimivo poročal o doživljajih v Beogradu o priliki sklepanja trgovske pogodbe z Avstrijo; k tozadevni enketi je bil po- zvan tudi on v imenu obrtnikov, na- dalje še iz Celja gg. Kolenc Ant. za trgovino in Janko Lesničar za kmet. zadružništvo. Izmed 24 poklicanih eks- pertov je bilo 13 Slovencev. Dosegle so se znatne ugodnosti, osobito za naše obrtnike. — Tajnik obrtnega društva g, Založnik je poročal o korakih, ka- tere je storilo društvo zadnji čas, da doseže razne ugodnosti za naše obrt- nike. Poročal je tudi o poskusih Ijub- ljanske trgovsko- obrtne zbornice, da onemogoči ustanovitev samostojne tr- govsko-obrtne zbornice za slov. Šta- jersko; poslala je v Beograd neko spo- menico dr. Murnika, ni pa povedala, da se je na shodu obrtnikov 9. jun. v Celju, na katem je dr. Murnik nasto- pil z istimi razlogi, vendarle soglasno ponovila zahteva po samostojni zbor- nici. — Predsednik Rebek je še poro- čal, da bi v Srbiji sedaj lahko na5i o- brtniki dobili ogromna dela, vendar jih posamezniki ne bi mogli prevzeti, pač pa je treba, da se v to svrho združi veČje število obrtnikov posameznih strok. — Za rodbino zidarskega moj- stra Stojana, ki je v italijanskem ujet- niStvu in katerega rodbina s 5 malimi otroci trpi veliko pomanjkanje, se je nabralo med navzočimi 158 K. Stari način hujskarlje so zopet uvedli mariborski klerikalni listi. Tako n. pr. »Slov. Gospodar« z dne 4. t. m. imenoma navaja nekatere celjske gg. trgovce, obrtnike in odvetnike, ki so baje o priliki shoda svobodomiselnega dijaštva izobesili zastave, dočim jih -- Orlom niso. In zdaf hujska list kmečko ljudstvo — kakor bedast otrok psa! — na te nesrečneže. Bila je to predvojna praksa klerikalnega časopisja, in je vi- deti, da so klerikalci tudi danes ostali v svojih dušah enaki reveži. K sreči takšne hujskarije danes nič več ne po- menijo. To si naj pri »Slov. Gosp.« zapomnijo! Vestno izpolnjevanje dolžnosti gotovo nad vse spoštujemo, tudi pri — celjski policiji. Gospodu šefu poli- cije pa bi vendar na srce položili, naj njegovi uslužbenci, kar napravijo, na- pravi|o vse s prevdarkom in ne v — trenutni nervoznosti. Tako se ne bodo zgodili slučaji, da se aretirajo na ovad- bo kakšnega poljubnega neznanega človeka ter gonijo od stražnikov po mestu ljudje, katerih nedolžnost se že pri prvi besedi zaslišanja izkaže in se jih mora potem odpuščanja prositi, kar seveda za sramoto, ki jo je tak človek doživel, še davno ni dovolj; potem se tudi ne bo zgodilo, da se v nervoznem razburjenju pusti na precej surov na- čin poriniti v zapor človeka, ki je slu- čajno prišel na policijo javit, da mu je bilo nekaj ukradenega, ne da bi se poprej vprašalo, čemu tarn stoji in ča- ka, in ki se ga seveda tudi mora na- knadno odpuščanja prositi itd. Gospo- da, tako ne boste v ljudstvu utrdili prepričanja o vestnosti in predvsem o hladnokrvni prevdarnosti policijskih organov, kar oboje se mora pač od takšnih v polni meri zahtevati. Upamo,. da bodo te besede zadostovale in da se ne bodo več ponavljali neprijetni dogodki izza minolih dni. Iz šolske službe v Celju. Od- puščen je strokovni učitelj na deški meščanski šoli Ludvik Sabukoschegg; vpok. ravnatelj Ant. Paul, zdaj nado- mestni učitelj na deški meščanski šoli, je odvezan od službe; za začasno stro- kovno učiteljico na dekliški meščanski soli je nameSčena Eliza Proft. Za invallda Al. Žagarja je nabral gosp. Drago Sirec med veseto družbo 123 K, gosp. Julče Kovačič je daroval 50 K, g. Kocuvan Anton 10 K, g. Petek Ludvik 20 K, neimenovana 40 K. Srčna hvala! Zgubljene stvari: 1 črna usnjata denarnica z vsebino 4 K 20 v in 1 po- trdilo od tvrdke v gosp. ulici. Leži na mestnem magistratu celjskem. TRGOVINA, ORBT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. BMEtJ. Žatec, dne 28. avg. 1919. Nepreneho- ma imamo suho in toplo vrcme; za po- polno razvijanje kobul bi nujno rabili ne- kaj mokrote, katere pa ni. Začetkoina tega tedna so si nekateri ffospodje ogle- dali hmeljske nasadc našega okoliša In so se prcpričali, da se stanje vkljub nc- ugodnemu vremenu lahko imenuje prav dobro. Rastline so povsem zdrave, če se v nckaterih nasadih tudi nahaja solncni palež. Kastline so polne kobul, katere pa vsled pomanjkanja mokrote ostanejo mu- le, vendar so polne Iupolina, kar deloma nadomešča razliko v teži. V nekaterfli zgodnjih legah se je obiranje že pričefo v obče pa se bo to vršilo dne 1. scp- tembra. Zeleli bi, da bi ostalo vreme se- daj stanovitno lepo. — Zelo se povpra- suje po hmelju iz leta 1918, katerega pa Ste«. 96 »NOVA D O B A« Stran 3. skoro ni več; cene znašajo od 900 K c!o L050 K za 50 K; s tern je prekoračena lanska začetna cena. Če ima to dviganje cen zdravo podlago. ne vemo. Kupovalc so največ banke. Hmclj iz leta 1917 sc plačuje po 560—600 K za 50 kg. Konečno razpoloženje na semenju je zclo čvrsto. - Po poroeilih trg. mtnistrstva se bo r. dne I. sept. t. I. opustil hmeljski sindikat in hmcljska trgovina bo zopet prosta : ¦istočasno se lx)de v Pragi osnovalo pri komisiji za u- in izvoz posebno nadzor- stvo za izvoz hmelja, o katerem nacv- zorstvu so pa še podrobnosti ne vejo. Žatec, 5 sept. 1919. Hmeijski trg zelo živahen; na deželi je že mnogo tisoč stotov hmelja prodanega, cene se vsak dan dvlgujejo. Danes se plača za 50 kg 1200 do 1250 K. Tečaj za uporabo sad ja. Na vinarsfci in sadjarski soli v Mariboru se vrši ünc 19. in 20. septembra t. 1. brezplačni tečaj za vporabo sadja. Podueevalo se bocfe oba dn-i teoretieno in praktieno od pol 10. do pol 13. in od 14. do 17. (2. do 5") ure. Kdor se namerava udeležiti tečaja, naj se prijavi potom navadne dopisnlcc do 16. septembra ravnateljstvu sole. PlaČevanje davka na vino je po sklepu ministrskega sveta z dne 4. tm. do nadaljne odredbe na lirvatskem ustavljeno. Izvoz hmelja. Čujemo, da je dala vlada v Beogradu minoli teden izvoz- nice za 50 vagonov hmelja. Obenem je odredila, da mora ljubljanska vlada na telefonično prošnjo dati izvoznice tekom 48 ur. Sladkanje letošnjega vinskega pridelka je poverjeništvo za kmetijstvo z odlokom z dne 21. avgusta dovolilo. Poraba sladkorja je dovoljena od po- četka trgatve do 30. nov. t. l. Najkas- neje do 15. dec. 1.1. imajo tisti, ki so sladkali vinski most ali vinsko drozgo, pristojnemu okr. glavarstvu naznaniti množino vinskega mošta ali vinske drozge, ki so jo sladkali in množino v to porabljenega sladkorja. Sejm! za žrebeta se vrše v pon- deljek 22. sept. v Gornji Radgoni in v Kranju, v torek 23. sept, v OrmoŽu, v sredo 24. sept. v Sv. Juriju ob J. Ž., v četrtek 25. sept. v Žalcu, v pondeljek 29. sept. v Lescah, v torek 30. sept. v Ljubliani. Osrednji konjerejski odsek. Živlnozdravnlška sola se otvori v Zagrebu. DNEVNE NOVICE. Kmetijsklm potovalnlm učiteliem za Prekmurje s sedežem v Murski Sobotije imenovan g. Franc Vojsk. Kongres lugoslovanske akademične o- mladine bo 11., 12. in 13. oktobra v Za- grebu. Med Belgradom in Zofijo je železnl- ška zveza zopet vzpostavljena. Gledališka sezona v Ljubljani se Je otvorila 6. tm. Fakulteta za gospodarstvo in gozdarstvo se ustanovi na vseučilišču v Zagrebu. Železniška stavka je trajala nekaj dni v Avstriji. Dne 5. tm. je bila kon- čana. Pod sekvester je dana železnica Oobelno-Rogatec, last inozemske dru- žbe. Sekvester je dr. Treo iz Ljubljane. Šimelj! Pisarniškemu osobju okrož- nega sodišča v Mariboru naznanjamo, da „Polstrau" veL ne eksistira. Pristav- ljati nemška krajevna imena, kakor se je to zgodilo p. St. 327/19 zdi se nam, milo rečeno, neukusno! Kava je proglašena v Italiji za državni monopol. Truplo SreČka Puncerja, urednika Jugoslovanskega Korotana, ki so ga nemški vojaki na zverinski način ubili, so prepeljali danes 9. t. m. v njegov rojstni kraj Mozirje, kjer bo jutri v sredo ob 10. uri pogreb. Civilni komisar za Prekmurje dr. Lajnšič se je preselil iz Radgone v Mursko Soboto. Zakon o polnoletnosti. Ker so bile zakonske določbe glede polnoletnosti v raznih delih države različne, je izšel dne 2. tm. nov, za vse kraljestvo ve- ljaven zakon z dne 31. jul. 1919, da postane vsak državljan polnoleten s pričetkom dneva, ko dopolni 21. leto starosti. Zakon velja od 2. sept. naprej. V PHberku se nastani kot prvi slo- venski odvetnik dr. Viktor Sušnik. Umrl je v Ptuju 2. tm. posestnik Mihael Brenčič v 71. letu starosti po dolgi, mučni bolezni. DOPISI. Griže. Dne 2. septembra ob 10. uri dopoldan se je vršil pogreb rudarja Fritz Mihaela. Pogreba se je udeležilo mnogoštevilno ljudstvo iz Zabukovce in Griž; tudi dva zastopnika rudarskega oskrbništva SHS v Zabukovci sta spremljala zvestega rudarja na njegovi zadnji poti. Na čelu pogrebnega spre- voda je korakala rudarska godba iz Zabukovce. Skoraj bi človek lahko re- kel, da kar Griže stoje, se ni vršil tak ganliiv pogreb. Rudar iz Zabukovce. V Žrečah pri Konjicah je umrl 2. tm. trsovec in veleposestnik Aleksancler Grundner v 38. letu starosti. Iz Mislinja. V našcm kraju še vedno strašijo raziii nctnški napisi: Ortschalt Gross Missling, (icmcinde MissÜng . . ., Das Betreten der Bahn ist . . ., Das Be- rührn der Lcitungsdrähte ist . . . Med vsemi pa se posebno odlikuje napis: »Tu- kaj se dobi saki dan Frišni Germ mednl- cc.« — V Rogaški Slatini sta imcnovana v so- svet občinskemu geretu namesto dr. Mullija ravnatelj g. Herg in zdravnik dr. Kolterer. Rogaška Slatina. Na kulturnem polju se je to sezono tukaj zelo mnogo delalo. Od vseh strani so dospele proš- nje, sedaj v ta, drugič v drug dobro- delni namen. Priredili so se trije cvet- lični dnevi, dve veliki veselici in več tombol. Vse je, kakor smo že poročali, dobro uspelo. Akoravno smo že goste precej izčrpali, vendar je sedaj, že ob koncu sezije, nabrala gdčna, Ivka Kunc iz Zagreba, ki je letos pri vseh pri- reditvah pridno in z velikim uspehom sodelovala, za Koroški fond svoto K 1700. Zali hrvaški gospodični izrekamo tem potom za njeno veliko ljubezen, ki jo goji za slovenski trpeči narod, najlepšo zahvalo, in se nadejamo, da bode tudi v bodoče pri enakih prire- ditvah rada sodelovala, z vedno tako lepim uspehom. Na Bregu pri Ptuju je imenovan za občinskega gerenta posestnik Anton Planinc. Iz Slovenskih goric. (Na naslov okrajnega odbora pri Sv. Lenartu.) V drugih okrajih je opažati stremljenje, da se popravi, kar se je zamudilo za časa vojske; popravljajo ceste, mostove, videti je samo slovenske kažipote itd. Le v našem okraju — kakor da smo še sredi vojske. Ceste slabe, mostovi 5e slabSi, kažipoti še dvojezični itd. Za danes omenimo le most čez Pesnico proti občini Gočova. Ta je že v tako slabem stanju, da je res čudež, da se §e ni zgodila večja nesreča. Okrajni odbor najbrže č^ka na to. lzgovor, da ni delavcev, je jalov, ako so v drugih okrajih, morajo biti pri nas tudi. Zakaj pa plačujemo doklade? Izgleda, da bo treba tudi tukaj korenitega čiščenja. Več prizadetih. Iz Vizmetinec. V minulem tednu je vlomila roparska druhal v klet posestm- ka Požgana v Kajžarju. Odnesla je vedro žganja, sod vina pa v kleti izpustila. Po- prej je skušala vlomiti v klet paroml!- narja Zadravca iz Središča, pa je bila bržkone pregnana. Od tod je šla v Viz- metince k posestniku Mlinariču, o kate- rem je vedela, da ima denar, ker je pred nekaterimi dnevi travnik in njivo prodal. Roparji so razbijali duri, posestnica pa jih je od znotraj kričaje držala. Padlo je vcč strelov, ki so prodrli dveri in smrt- no ranili posestnico. Pri nasprotnih dvc- rih je gospodar zbcžal na dvorišče in kli- cal pomoei. Orožniki so že vlovili neka- ternike in gotovo bodo zajeli celo druhal, obstoječo iz viničarjev blizii ležečih brc- gov. RAZNE VESTI. 3500 neuporabljenih vagonov sto- ji glasom poročila bunjevSkega lista »Neven« na progi Zemun — Novi Sad. Natoyorjeni so z različnim blagom, ponajveč vojnim plenom, ki ga pa nih- če ne odvaža in se je že mnogo blaga skvarilo. Najboli zdrava dežela na svetu je Kalifomija. Stoletni starci so tarn nekaj navadnega. Več ko 300 od 3 milijonov prebivalcev pa živi nad 100 let. Najdejo se 110 in 118 let stari starci. Izdajalska rodbina. Kakor smo svoj čas poročali, je bil aretiran vodja hrvatske seljačke stranke Štjepan Ra- dič, ker je s pomočjo Italijanov hotel doseči, da bi se Hrvatska odtrgala od Jugoslavije in bila samostojno kralje- stvo. Sedaj pa poročajo iz Zagreba, da J so aretirali tudi ženo Marijo in hčeri Milico in Miro, ker se je izkazalo, da so vodile akcijo proti rekrutiranju in so navajale kmetiško ljudstvo k nepo- korščini proti državnim oblastim. Vpokojenl so Italijanski generali Cadorna, Porro, Montouri, Capello, Ca- vaciochi, Buongiovanni in Boccacci, ka- terim se je baje dokazalo, da so za- krivili italijanski poraz pri Kobaridu. »Die Zeit«, znani dunajski dnev- nik, je 31. avg. prenehal izhajati; mesto njega je pričel 1. sept. izhajati dnevnik »der Morgen«. Zadnja poročila Veličastna narodna slavnost v jugoslo- vanskera Ptufci. LDU. Ptui 8. sept. S Ptujem vrcd Je včeraj slavila vsa Jugoslavia 50 letnlco ptujske narodne čitalnice in zmago 3u- goslovanskega Ptuja.Ze na prcdvečer sl je mesto nadelo svečano obleko troboj- nic. zelenja in cvetja. Mogočen slavoloR je na kolodvoru pozdravljdl goste, ki so prihajali včeraj dopoldne z vlaki od vse?i strani: Sokolstvo iz vseh krajev Slovc- nije in bližnje Hrvatske, poscbcj 74 gori- ških Sokolic iz Strnišča. Pozdravil jih je starosta ptujskcga Sokola brat dr. Fer- mevc, spominjajoč, da so došli prvič v jugoslovanski Ptui, da pa naše delo še ni koncano, zakaj čakata še rešitve Primor- je in Radgona. V imenu sokolstva se Je zahvalil brat dr. Pivko, nakar so sokol- ske čete, na celti sokoli-jezdcci, v sprem- stvu častne stotnije saperskega bataljo- na, korakale skozi mesto. Po prihodu novih gostov, osobito (jlasbene Matlce iz Maribora, ob 10. uri dopoldne, se Je vršilo slavnostno zborovanje Čitalnice v veliki dvorani Narodnega doma, nato pa veličasten obhod skozi ulicc mesta, na cell! kmetski jezdeci v narodnih nošaii. Sprevod je zaključila častna stotnija sn- perskega bataljona ter nešteto občin- stvo. Pred mestno hišo je pozdravil mno- žico gereut dr. Scnčar, spominjajoč se težkih bojev pttijskih Slovencev ter zla- sti sramotnih dogodkov leta 1908. Za po- zdrav se je zahvalil brat dr. Vlad. Ser- irec. Prcd Narodnim domom je pozdravil množico predsednik Citalnice dr. Jurte- la, pred glavarstvom pa glavar dr. Pirk- majer. Svečan je bil trenutek, ko je go- riški Sokol po nagovoru svojega zastop- nika razvil svojo zastavo in ko je množi- ca položila slovesno prisego za osvobo- jenje Primorja. Ob 3. uri popoldne se Je vršila javna telovadba, nato pa Ijtidska slavnost v najlepšem redu. Rešena ministrska kriza v Beogradu. LDU. Beograd 7. sept. Sporazun: med radikalci in demokrati je v glavnerc doseže^. Demokrati skupno s socijaistl dobe 10, radikalci 5 mandatov. Vprašanjo razdelitvc portfeljev še ni rcšeno. Jutri bo najbrže objavljGna že nova ministrsk-.t lista. Kralj Peter pride v Beograd. LDU. Beograd 7. sept. Kradj Peter, ki biva sdeaj v Arangjelovcu, pride v Bco- grad koncem mescca in bo stanoval v vili na Topcideru, dokler ne bo dvor po- pravljen. Naše zapadne meje. LDU. Split 7. sept. Iz Rima poroča- jo, da so se trijc zavezniki v Parizu od- ločili za sledečo odločitev: Istra pripacte vsa Italiji, Reka z zelo majjinim ozem- ljem bo svobodno mesto, Dalmacija pri- pade Jugoslaviji, otok vis Italiji, Zadcr dobi avtonomijo ali agrancije. Sprejme se takoj 10 delavcev več tesarjev in 1 kolar v lesno skla- dišče Ivo Čater. Spodnja liudinja. 1335 3-1 Dljakinja se sprejme na hrano in sta- novanje pri boljši rodbini. Kralja Petra c. št. 16, 111 nadstropje, vrata St. 19, Celje. 1336 2-1 S strip zo w$ (štrikanje) nogavic, srajc itd. se takoj po ceni proda. VpraSa se v upravni- štvu Nove Dobe. 1253 3-1 Kupi se vila ali hiša v Celju in okolici. Išče se tudi mlin. Ponudbe na Aflred Longin, Hotel de T Europa, Celje. 1344 2-1 išče veščak v lesni stroki dö- bro in zanesljivo firmo. Ponud- be pod »Nakupovalec« na anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 1338 1 Pohištvo za obednico, še skoraj novo iz oreho- vega lesa, v staronemškem slogu o,b- stoječe iz kredence, pfeilerja, brince z ogledalom, raztegalne mize, divana in dveh krasnih velikih slik, primerno za kako večje stanovanje, se takoj po ceni proda. VpraSa se pri Franc Veho- varju mizar. mojstru Lanovž 24, Celje. Hfi7nnniln Cenj tvrdkam llUllllllllllU. in odjemalcem vljudno naznanjamo, da je gosp. Herzog s 1. sept. izstopil iz naše tvrdke, zato prosimo, da se pri naročilih in vseh drugih zadevah obračajo naravnost na našo pisarno. 1343 2—1 Družba za promet petroleja z 0. z. podružnica Celje. 1 užnega srca, nad vse po- trti, javljamo vsem sorod- nikom, prijateljem in znan- cem, da je naš srček, ne- pozabljena MIRICA dne 6. tm. ob 3/49. uro zvečer v nežni starosti v poldrugem letu, po kratki, zelo mučni bolezni nenadoma preminula. Pogreb naše ljubljene Mi- rice je bil na Marijin praznik popoldne na mestnem po- kopališču. CELJE, 9. sept. 1919. Žalujoča rodbina Fr. Strupi. rOTOQRdf J05IF FELlKflN vljudno naznanja cenjenemu občinstvu v Celju in okolici, da je prevze! bivši atelije Martin Lenz v Razlagovi ulici pri hotelu „Union" blizu kolodvora. ütBlije za moderno in umetno fotografijo. Stran 4. >N O V A D O B A« Štev. 94 V /TBk d&0 PW^i TäUkTT IT ^T^ J^V 1&iB* ^""r registrovana kre- ^kT" rf^**B?W TTT sprejema hranllne vloge In H l/m «¦*& H M^m m I ll 0 flf| dttna in st&vbena V ^^JOJLfl %J Jiboörosluje po /«3M| 01 V 9fJBL4JH± feJP A JL ^i A JL^ ^T JL J JL zadruga 2 ora. zav. Prešerilovai „uca f,. , 5. trl In pol od «to l<*» |2 |o/ Karol Vaiiičs Prcšernova ulica št. 15. Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga. Proda se dobro okranjen glasovir, 1 zofa in ogleds-o. Cankarjeva ul. 7. 1325 2-1 3šče se 5SS^ urednisha mac, veščatesno- in strojepisja. Ponudbe na naše upravništvo pod »Urednik«. Posestvo ali samo hi&o, najmanje dve sobi in drugo, blizu mesta in ceste, Icpa solnčna lega, kupim. Ponudbe s ceno se naj odda pri g. Stelcarju, Kralja Petra cesta 16, 111. nadstr. Celje. 1318 2-2 Sprejme se dijakinja na prav dobro hra- no in stanovanje. Cankarjeva ul.7, II. nad- stropje. 1324 2-2 6 oralov oiave na korenini pro- dam na svojem posestvu v Levcu. Vprašanja so nasloviti na E3. Kukec, v Žalcu. 1329 3—2 Prodajalka dobro izurjena in spretna v trgovski stroki z dobrim večletnim spričevalom se sprejme do 15. oktobra pri Karl Sima, trgovina z mešanim blagom v Poljčanah. 1330 2-2 Prodajo se dobro ohranjjeni težki toznwä, kakor tudi posame- zni deli po najnižji ceni, Kolesa so ši- roka do 11 cm (4 cole). Ponudbe na kovača 1331 2—2 Ans. Zajca9 Žal@c Is öli srednje wM tudi vinograd se želi takoj kupiti. Po- nudbe se prosi pod »Janus« na uprav- ništvo lista. 1331 2-2 Trgovina, dobroidoča v lepem trgu Slove- nije (Sp. Štajersko) z vso trg. opravo, brez zaloge, se odda s 15. oktobrom t. 1. za dobo 4—5 let v najem. Olavni dosedanji promet z manufakturo. Takojšnje dopise je vposlati pod »Dobroidoča trgovina« upravništvu No- ve Dobe. 1313 3-3 Zgubila se je zlata ura z zlato zapestnico od hotela Balkan do Vodnikove ceste. Pošten najditelj naj isto preda v upravništvu Nove Dobe, kjer dobi nagrado. 1308 3-3 Naznanilo. Naznanjam vsem svojim cenjenim go- stom, da otvorim zopet staro znano gostilno König na Vranskem. Postregel bodem vsak čas z gorkimi in mrzlimi jedili, kakor tudi s pristnimi starimi in novimi vini, pivom itd. Cene zmerne. Za obilni obisk se cenjenim gostom najvljudneje priporoča ]Qsip König, gostilničar, Vransko. 1304 3-2 Hotel-Festavriciji104 - BflkKfln priporoča dobro kuhinjo in izvrstnavina ter ima dnevno sveže pivo v sodčkih, Na razpolago je klubova soba. ysakdanR(0ncerf. ß^BfttliS*- sibečico,kraste,lišajeuniči ••w' ^f*»3 pnčlovekuin živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maze perila, 1 lonček za eno osebo 6K. - Po pošti 7 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja s poSto lekarna Ti*nSi6cxy v Liiaijfji-jrt?, Kranjsko. 615 34-37 BzdeBotfa^Je vseh V3»st čevljev od pt^sprod&ih »il^ naifin&jŠEh pj di;evnsh ceiiah 46 104-71 Celje (blizu kolodvora) Kocenova ulka Štev. 2. Wffi&i podgane, sfe- IllfiSIft niceinSčurki fer ves mrčes mora poginiti, če se vporabljajo moja preiz- kušeno najboljša in povsod hvaljena sredstva, kakor: Za poljske miši 6 K, za podgane in miši 6 K, za ščurlce 6 K, posebno mocna tin- ktura za stenice 6K, unifsvalec moljev 3 K, prašek protl mrčesom 5 K, tinktura protl ušem pri ljudeh 3 K, mazilo za uši pri ži- vini 3 K, prašek za uä! v oblekl in perila 4K, tinktura proti mrčesu na sadju in ze- lenjadi (uničevalec rastlin) 3 K. Pošilja po povzetju Zevod za elxsüjori M. JunKer, 85 -68 Zagreb 37,