134. številka._Ljubljana, v sredo 14. junija._XV. leto, 1882.
SLOMŠKI MIR
Izhajavsak dan «ve*«er, izimši nedelje in praznike, ter velja po polti prejema n za avstrij sk o-ogerak e dpžole za vhe leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljn bljano brez pofiiljanja na dom za vae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 uld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa ae po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt
leta. — Za tuje dežele toliko ve<\ kolikor poštnina /,n;isa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jeden k lv/ liska, po & kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolž frankirati. — Rokopisi s« ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiii „ Gledališka stolba". D pravni stvu naj se blagovolijo pofiiljati nuročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari.
"V LJubljani 14. junija.
—.r.— Nastala je politična suša. Državna zbornica, v katerej so se ravnokar bojevali strastni boji, zaključila se je, in gospodje poslanci odposlali so se domu na polletni počitek. Od nekdaj so se časi teh političnih počitnic vporabljali v to, da so državni poslanci sklicevali svoje volilce ter jim poročali o delavnosti svojej v pretekle j sesiji. Gospodje poslanci opravičevali so se pred svojimi volilci, vtr-jevali zaupanje, če se je bilo omajalo mej obravnavami v državnej zbornici ter jih podučevali o tem ali onem, kar se v glavnem mestu ca revi ne in v bližnjej dotiki z vladnim aparatom bolje presoditi da, iiego v oddaljenem volilnem okraji. Na drugej strani pa vporabljajo strank parlamentarični vodniki prosti poletni čas tudi v to, da organizirajo volilne čete, da spravijo disciplino mej volilno maso, tako, da pri pričetku nove parlamentarične sesije pokornej, tesno združenej in zapovednikom udanej političnej armadi na čelu stoje. Pri slovenskih državnih poslancih bilo bi pač nepotrebno, če bi sklicavali volilne shode, pri katerih bi poročali o svojem delovanji v pretečeni sesiji. Ker delovanje vsakega naših poslancev se od slučaja do slučaja po javnih naših list h vestno in pazno opiše, tako da imajo volilci v slovenskih listih zerkala, v katerih delovanje svojih poslancev vsak trenutek opazovati in nadzorovati morejo.
Trditi pa se ne sme, da ie naša politična organizacija vzorna, tako da ne potrebuje nikacega zboljšanja! Pač pa se čujejo glasi, da se v političnem našem življenji od tedaj, kar je smrtna ruša zasula Ble.weisove umrjoče ostanke, ne kaže mnogo organizacije, in da od tedaj, kar „Noviceu nijso več političen orakel   Slovencem, nij  nikacega pravega
LISTEK.
Žaljena gostoljubnost.
Poslovenila A m. Prešerin.
Popotnik, Porto Bechio na korsiškem otoku zapustivši in se proti sredi otoka obrnivši, dospe po triurnej hitrej hoji do gošče, katero otoški nase Ijenci „Magiusu imenujejo.
Močno zaraščene gošče te vrste so navadno precej raztegnene in zlasti or.im naseljencem priljubljene, kateri so v nasprotji s postavo. To pa tudi po vsej pravici, kajti grmovje te vrste je sedem do osem čevljev visoko in človek si zamore le s težko sekiro vsekavati pot »kozi grmovje. Če je kak Korsikanec kakega človeka umoril ali zakrivil kako drugo hudodelstvo, zamore so prikrivati v tej gošči. Ondu je, če ima puško in streliva popolnem varen. Blizo gošče naseljeni ovčarji prodajejo mu mleko in sir; plašč iz debelega sukna z dolgo plaščič-nico služi mu za podzglavje in blazino. Dokler gošče ne zapusti, ne boji se sodnijskih služabnikov. Nevarnost preti mu še le potem, kadar se iz svojega zavetja spusti v kako vas ali mesto.
Kake pol ure daleč od gošče Magius stoji hiša
vodstva, in ne pravega središča, iz katerega bi se izdajala politična vodila, po katerih bi se vsaj v glavnih svojih potezah izraževalo politično naše življenje. —
Obstati moramo, da so Še celo slabotni nagi nasprotniki politično bolje organizirani, nego mi! Kadar hočeta dr. Schrev aH Deschmann politično svojo modrost spečati, tedaj se lahko s trdnim zaupanjem zanašata na konstitucijonelno ljubljansko društvo, kojega lahkoverni udje ploskajo pri vsa-kej še tako navadnej in napačnej fra?i, Hamo da se je spočela v ustih tega ali onega neruškutarskih prvakov.
Položaj ljubljanske nemškutarije je obupen in uže davno bila bi ta kotenju  razpadla, kakor razpade star zid, če ne bi imela v konstitucijonelnem društvu nekakega središča, kjer se s težavo znraa zujejo razpoke, prikazujoče se na trohnelem telesu opešanega ustavoverstva.   Ali mi Slovenci   nij mamo sed.*j v Ljubljani, Slovenstva središči,  uiti jednega političnega društva, kar je samo ob sebi tako čudna prikazen, da se pri bratskih nam narodih niti verovalo ne bode, če bi se jim pripovedovalo o njej. Vsako politično življenje imeti mora svoje središče in nosili bi vodo v Savo, če bi o koristi vseslovenskega političnega društva spregovorili najmanjšo besedico Potreba tacega društva naglaSevala se je uže pre mnogokrat v tem  listu,  a do  sedaj  brez vspeha. Sedaj, ko so se povrnili naši poslanci mej svoj narod, sedaj morali smo se zopet oglasiti ker je raz umno samo ob sebi, da so tisti, kojim je narod izročil mandat, zagovarjati slovenskega ljudstva interese v državnem zboru, v prvej vrsti poklicani, organi zirati politično našo moč ter  v življenje poklicati vseslovensko politično društvo.   Da bi se tako društvo po vsem Slovenskem z veliko radostjo pozdrav-
nekega Matije Falkona. Ljudje ga štejejo za premožnega, živi pa tudi dobro, to je, on ne dela in je lastnik mnogo ovac, katere njegovi pastirji pasejo po več krajih. Matija Falkoue je kakih 48 let star, nizke toda prav močne postave, in črnih kodrastih las. Nekoliko vpognen nos, velike bistre oči in sivorujava barva njegove kože razodevajo močno voljo, srčnost in stanovitnost.
Na otoku sploh ne manjka dobrih strelcev, toda njegova izvežbanost v streljanji odlikuje ga v njegovej ožjej domovini. Pravijo, da so na osemdeset stopinj daleč postavili gorečo luč za prozoren papir; Matija vzdigne svojo puško in meri in s kroglo vpiba luč. V petih strelih prestrelil je petkrat prozorni papir in vgasnil luč.
Zbog njegovega posebnega talenta v streljanji ga sosedje jako čislajo, vrhu tega štejejo ga za zvestega prijatelja pa tudi za zeio nevarnega sovražnika. On je pa tudi priljuden, postrežljiv in živi v miru s svojimi sosedi. Govori se pa vender o njegovej preteklosti, da se je takrat, ko je svojo zdanjo ženo snubil, svojega nevarnega tekmeca prav po kratkej poti znebil, to je, da ga je vstrelil mej tem, ko se je ravno bril pred ogledalom. Ta reč se je pozneje potlačila, in Matija je po tej poti prišel do svoje zdanje žene Jožefe.
Ijalo, sprevidel bode vsakdo, ker, kot povsod, velja tudi v politiki načelo, da posamezne moči nikdar ne prouzročujejo tistega efekta, kakor tedaj, če so združene v jedno samo glavno moč.
Deželni zbor štajerski.
Gradec, dne 13. junija. Včeraj je pričel štajerski deželni zbor Bvoje zborovanje. Po nagovoru g. deželnega glavarja, T katerem se umrlega g. Jos. Kaiserfelda spomina, in po določbi dnevnega reda za prihodnjo sejo se oglasi g. dr. Dominkuš kot predsednik slovenskega kluba za besedo ter pravi, da so do zdaj liberalci Slovence pri volitvah v posamezne odseke popolnem prezirali, Čeravno je parlamentarna navada, da imajo tudi manjšine svoje zastopnike v odsekih. Dozdanje postopanje liberalne večine pa je tudi v popolnem nasprotji z vpitjem nemških časnikov, ki pišejo, da se nemštvo na spodnjem Štajerskem zatira. Da ne govori o pravici, katera bi Slovencem mnogo več določila, priporočuje večini, da pri volitvah ozir jemlje na Slovence, da ne zamorejo toliko bolj udeleževati zborovega delovanja. Na to opozori g. deželni glavar večino na g. dr. Dominkuševo izjavo. Vsled tega so se denes pri volitvah v 2. seji izmej Slovencev volili: v finančni odsek dr. Dominkuš, v šolski Šnideršič, v peticijski Žolgar, za sporočilo o Slatini pa dr. Dominkuš in dr. Rad a j. Tedaj nijmajo slovenski poslanci v dveh odsekih, v sienjskrin in kulturnem, nobenega zastopnika, mej tem, ko je kak liberalec v dva ali celo tri odseke voljen. Po takem postopanji se posvetovanje le ovira, ker ne morejo vsi odseki tisti čas zborovati, temveč drug za drugim; pa tudi dela je preveč za tistega, ki ima pri teh ali tudi dveh odsekih sodelovati; on ne more premišljevati toliko raznih predmetov z ono
S svojo ženo imel je tri hčere, pozneje pa mu je bil rojen sin, kateri je bil na ime Fortunat krščen; ta sin je bil veselje očetu in dedič njegovega imena.
Hčere so se dobro pomožile, in ko bi oče kdaj potreboval bodalcev svojih zetov, gotovo bi se na zete zanašati smel.
Sinček je še le deseto leto svoje starosti izpolnil, toda uže v svojih otrečjih letih je kazal, da ne bode nikdar zatajil svojega rodu.
Bilo je nekega jesenskega dne, ko se oče s svojo soprogo napoti k svojim čedam, katere so se pasle onkraj omenjene gošče. Sinček prosi očeta, da bi ga spremil, toda oče mu tega ne dovoli, češ, da je pašnik predaleč in da je neogibno potrebno, da vsaj jeden domačih ostane pri hiši. Videli bomo, da je bilo za očeta uzrokov dovolj, kesati se svojega upiranja.
Uže je preteklo nekoliko ur, odkar so starši od doma odrinili; deček se vleže pred hišo na trato ter se greje na solnci, on ol čuduje naravino lepoto ter se raduje v smislu, da bode prihodnjo nedelje pri svojem bogatem strijci v mestu na kosilu. Pri tej priči čuje se streljanje, deček skoči kvišku ter se ozira na stran, od katere je slišal streljanje. V daljah premolkih zopet pok, in sicer prav blizu.
temeljitostjo in natančnostjo, katere je treba, da se stvar dobro reši. Od takega delovanja prihajajo pomanjkljivosti, katere se prej ali pozneje v svojih slabih nasledkih pokažejo. — Od naših poslancev pa smo prepričani, da bodo pri vseh obravnavah marljivo sodelovali in vse, kar je pravično in potrebno, posebno za Slovence, kot jeden mož krepko zastopali.  Prihodnja seja bo 17. junija.
Mej važnejšimi rečmi v letošnjem zasedanji je rešitev sporočila o Slatini, ali bi jo dežela sam* oskrbljevala ali pa v najem dala na 12 let. Če obvelja predlog, da jo dežela sama dalje oskrbljuje, bo mnogo važnih sprememb potreba, pred vsem pa, da dobi zvedenega, precej samostalnega gospodarja, ki ne sme biti ob jednem praktičen zdravnik, temveč se bo moral jedino z dobrim gospodarstvom pečati, kar bo dohodke tega kopališča gotovo znatno pomnožilo.
Politični razgled.
Notranja dežele.
V Ljubljani 14. junija.
Državni zakonik razglasil je včeraj več na novo potrjenih zakonov in scer zakon o državnem posojilu v znesku 100,000 gld. za tržaško razstavo, (Ulje zakone glede dokladnega kredita za ministerstvo naukov, notranjih poslov in deželne obrambe, — in z;»kon o prodaji uradnega poslopja mimsterstva za poljedelstvo.
II. volilni razred je včeraj volil zastopnike v tržaški mestu i zbor. Kakor drugače pričakovati nij bilo, zmagala je p r o t i a v st r i j s k a, „Pro-gressova" stranka /. vsemi svojimi 12 kandidati. — Jutri v č trtek voliti una I. volilni razred.
V „Politik" piše se iz Zagreba: „ Našim „prijateljem" na lt<»ki se je zopet jedenkmt poljubilo, obnašati se ti ko, kot nedolžni volk, ki mu je jagnje vodo kalilo. Najprvo psujejo reški pouli-čarji tamošnje Hrvate, napadejo hrvatskega poslanca dra. Barčiča z vzkliki: „Morte al Birč;ču, pobijeio mu okna in Me potem na Sušak na hrvatsko zemljo, še na dalje provocirat in nuganjat občinske može s kamenjem. Potem pa se nPester Lloydu" pošljejo dobrodošli tužni telegram' in stvar se tu tako opisuje, kakor da bi šlo revekom Rečnnom ta življenje in imetje, in obupno se kli<e policija na pomoč zoper divje Sušačane. Ali iz poročil na deželno vlado je bilo takoj uv.deti, da so tudi ta pot Rečani pričeli in da Sušaranov v Reki uiti bilo nij, in da so j ti v nedeljo 4. dan t. m. se ve da nekako hrupno zahtevali le, da mora v Sušaku bivajoči sovetnik mesta Reke, Malle po imenu, odstraniti tisto ma-gjarsko zastavo, ki jo zmirom na hrvatskej zemlji razobeša, da le draži. To so dolgo molče trpeli, akoravno se na Reki ne sme pokazati hrvatska ¿1-stava, ceneče, da jo sramote in raztrgajo. Hrvatom v Sušaku je konečno potrpežljivost tudi pošla in so torej, nakaČeni od Rečauov, delali le kot dobri hišni gospodarji. Tako je stvar bila v resnici."
Vnaiijc države.
OBtudno je poštenemu človeku, citati vse pojave   liberalno-nemških   Btrabtij  zdaj,   ko  je grof
Iffnatijev odpuščen in mu ima notranje ministerstvo prevzeti grof Tolstoj. Dolgo uže kovale so se bajke, da lgnatijev odstopi in nemški listi prinašali so s čudovito doslednostjo vesti, da lgnatijev ima pasti in ž njim tudi narodni njegov program. Zdaj še le, ta teden izpolnjena je davna želja nemška, da se je odmaknil noče laži", kakor so Igna-11 je va berlinski listi in njihovi tovariši na Dunaji in v Pesti v svojem gnevu imenovali. In zdaj otvoril se je ves jerihonski orkester po nemških listih in čitajo se v njih stavki, kakor: „Evropi se je kamen od srca odvalil", — „Evropa je rešena", — »Najbolje, kar je car Aleksander III. storil doslej za Rusko, je odpust Ignatijeva" — itd. v jednakej nesramnosti. Ko je došla vest o tej ministerskej spremembi na Ruskem v Pariz, v tem hipu poskočili so na tamošnjej borzi ruski papirji zr. dva pro-cpnta, češ, lgnatijev je odstopil, zdaj bode mir in kupčija bode varna. Tak strah imeli so pred Ignati-jevom, in tako veselje vlada zdaj, ko ga — vce nij!
Ali vse to veselje je prenagljeno, dokler ne vemo povodov o odstopu Ignatijeva in ali mu pa ne bode zaupana še primernejša naloga, n. pr. vnanje nvnisterstvo. Saj je znano, da je bil lgnatijev desna roka kancelarja Gorčakova, da se je odlikoval kot diplomat v Aziji, da je od 1864. leta kot ruski po slanec v Carjem gradu vodil vso rusko politiko glede Turčije in Južnega Slovanstvn, da je bil na berlin skem kongresu poleg Gorčakova glaven rusk diplomat in stoprav po tem, ko je videl po kongresu vse svoje delo ra/rušeno. umakn I se z diplomatskega po-zorišča. Vse to v kratkem našteto kaže, da se je lgnatijev svoje življenje bavil več z vnanjo, nego-li z notranjo politiko, in ko je b»l lanjsko leto poklican v notranje ministerstvo, tedaj reklo seje, dale za tako dolgo, dokler se mu ne izroči primernejši urad. Zakaj dn je pa car svojega velikpga državnika ravno zdaj odpustil, umevno je pač, če se pomisli, da v procesu proti Rusinom umešava se tudi ime Ignatijeva — in da car ne more trpeti, da bi njegovi ministri imenovali se v proti-avstrijskej egitaciji, dokler on sam v neskaljenej prijaznosti živi z avstrijsko-ogerskim monarhom Naravnost, smerno pa je, kar trde nemški časopisi, da bi bil car Bistnarku na ljubo odpustil sijajnega tega ministra, in slabo bi bilo za Rusijo če bi si morala od Bismarka dekretirati dati svojo vlado! — lgnatijev kot minister za notranje posle itak nij imel posebnega vpliva na vnanjo politike ruske države, kar pa se tiče notranje politike, tako se glede nje načela Ignatijeva ne križajo preveč z načeli naslednika njegovega, grofa Tolstoja. In ko tako Nemci pomislijo, da grof Tolstoj je tudi odločen Slovan in kakor lgnatijev velik protivnik nemškega vpliva na Rusijo, tedaj ohladi se jim veselje. Kako da bode vladal grof Tolstoj, je še vprašanje Izobražen mož in velik državnik je, ali nihilističue in revolucijske hidre tudi on ukrotiti ne bode mogel, dokler ne pregovori svojega carja, da preobrazi državi notranje življenje in podeli narodom svobodo in samoupravo. Ali bode grof Tolstoj hotel in mogel delati na to? Želeti in upati je, da — v interesu Rusije in Evrope.
Na Srbskem bili so pri dopolnilnih volitvah predvčerajšnim zopet izvoljeni opozicijonalci ali radikalci, kakor nam je včeraj naznanil naš telegram. S tem prišla je srbska kriza tja, kjer je poprej bila, kajti skupščina tudi zdaj ne bode sklepčna,
če ne bodo hoteli vanjo priti radikalci. Kako trdno zaupanje in prijateljstvo da radikalci uživajo v narodu, pokazalo se je tudi zdaj, ko so bili navzlic prepovedim ustave poverjeni s poslanstvom vladi protivni in ravno kar izstopivši radikalci. Kako da si bode zdaj pomogel kralj Milan, je težavna stvar. Če te volitve zopet zavrže, voljeni bodo zopet radikalci, — če pa, kakor se čuje, potrdi le izvolitev desetero vladnih kandidatov, druge pa ovrže, bode potem skupščina sicer sklepčna, a ravnanje kralja Milana bilo bi tudi vsekako — nunicuma.
O krvavih tepežih v Aleksandri J i poročali so podrobno včerajšnji telegrami našega lista in pristaviti je le še, da napadena in ranjena je bila tudi žena avstrijskega konzula. Na interpelacijo odgovoril je Dilke v angleškem parlamentu, da se je na postopanje angleških vojakov uže polegel v Aleksandri] i surovi nemir, kateremu da ni) prisojati nika-keršnega političnega pomena. — Iz diplomatskih obravnavanj je le toliko znano, da bodo vlade imele konferenco brez daljnih oz i rov na Turčijo, če ne v Carjemgradu, pak kje drugje. Zmirom očitneje pa je, da hoče sultan spremeniti Egipt v turško pokrajino ter zameniti naslov kediva ali vicekralja z naslovom priprostega namestnika. Tako bi rada pa le Turčija.
Dopisi.
Iz Trsta 13. junija. [Izv. dop.| Volilni boj še buči, posebno po našej okolici. Progresovci, ki se boré z vsakeršnim nesramnim in zaviatnim orožjem, vrgli so se zdaj na okolico, kjer agitujejo z denarjem, da slepe po krčmah kmete z vinom in z neverjetnimi zlatimi obljubami. V Trstu potrosili so grozno veliko denarja ter žugali obrtnikom in rokodelcem v IV. okraji s silo. V III. okraji pa so vpeljali nov manever, razposlali so pod firmo avtonomnega komiteja tiskane listke s Slovencem in Slovanom prijaznimi imeni mej slovenske volilce, da bi jih s tem zmotili. Društvo nEdinostu izdalo je takoj svarilo proti tem listkom in naznanilo prave kandidate, ter volilce opozarjalo, naj se ne puste motiti po goljufivih laških listih. Ko so Progresovci to izvedeli, hajd, na drugo sleparijo. Začeli so razpošiljati tiskanice s pravimi našimi kandidati a s popačenimi krstnimi imeni, in ker so se bali, da bi podlegli, dostavili so pisane glasovnice vsem volilcem po pošti ua dom. Ta manever imel je toliko vspeha, da smo izgubili dva kandidata, akoravno je lahonski „Progresso" mislil, da nas pojmi nem prekanejo. V Trstu je agitacija proti L-dionom jako težavna, ker po-čenši od dneva, ko so določene volitve, vsi magi-stratni uradniki, sluge, biriči itd. kakor četa lovskih psov zasledujejo in preiskujejo vse kote in agitu-jejo okolo vseh volilcev. Progresovci sami imeli so čez poldrugo stotino živahnih agitatorjev dobro z denarjem oboroženih, in kjer nij pomagala priliznena beseda, pomogel je denar in plačalo se je v sili za glas, kolikor je zahteval volilec.
Kmalu potem prisopiha po ozkej k hiši držeče j stezi človek pokrit s špičasto kapo, z dolgo zanemarjeno brado in v capah oblečen; stopa težavno in vidi se mu, da veliko trpi, ker se opira na svojo puško.   Krogla iz puške ranila mu je desno nogo.
Ta človek bil je nevaren hudodelnik; pretekli večer o mraku zapustil je goščo, svoje zavetje z namenom, v bližnjej vasi kupiti potrebnega strelnega blaga; iz mesta grede srečajo ga vojaki. Po hrabrem boji posrečilo se mu je, zs malo trenutkov odnesti pete. Vojaki so mu bili na sledu, toda zbog ranjene noge mu je bilo nemogoče, v pravem času dospeti v goščo
On se bliža Fortunatu ter mu de: „Si li ti BinČek Matije FalkonaV
„Da, jaz sem, kaj mi imate povedati ?"
„Jaz sem Josip Sanpitro in vojaki, moji zasledovalci so mi za petami; prosim te, skrij me."
„Kaj pa poreko moj oče, če vas brez njih dovoljenja tu skrijem?u
„Rekli bodo, da si prav storil.*
„K>tko bi tnoijel to vedeti?"
^Podvizaj, podvizaj se, in odkaži mi skrivališče, kajti precej so tu."
^Počakajte, da oče pridejo."
„Prokleto! v petih minutah so tu. Pokaži mi skrivališče, sicer te precej vstreiim."
„ Vaši puška je prazna, streliva pa nij mate," odgovori mu Fortunat popolnem mirno.
„Saj mi še ostane bodalce."
nToda vi nijmate tako urne noge, kakor jaz," in Fortunat steče od begunca.
,,Ti pač nijsi siti Matije Falkona, sicer bi me pred njegovo hišo ne pustil v takej nevarnosti."
Vidno je bilo, da so te besede močno ganile dečka.
„Kaj mi pa daste, če vas skrijem V" vpraša ga deček, počasi se mu bližaje.
Hudodelnik jame brbati po svojej na pasu priveza ne j mošnji in naposled izvleče iz nje pet cekinov, katere je nedvomuo za nakup prepotrebnega streliva odločil. Fortunat, cekine zagledavši, se namaza, istegne roko, spravi cekine in reče: „Ne bojte se ničesar, kajti dobro vas hočem skriti."
Pred hišo je bilo ravno seno v kopico naloženo; Fortunat naredi v njo prostorno luknjo, San-piero zleze v seno in deček ga zadela s senom tako, da je begunec zamogel sopsti; na kopici pa nij pustil nikakeršnega sledu o kakem skritem človeku. Tudi mu pride nekaj prav pametnega na misel. On namreč prinese mačko z mladiči in jo dene vrh senene
kopice, da bi se videlo, da se sena uže delj časa nihče nij dotaknil. Ker je begunec tudi blizu hiše krvavel, zakrije krvavi sled s prstjo in po storjenem delu se zopet mirno vleže na trato.
Malo kasneje se prikaže šest vojakov, katere vodi častnik z imenom Teodor Gamba. Pred hišo obstoje.  Častnik bil je Matiji v rodu.
To je bil srčen vojak, katerega so se bali vsi hudodelniki; je pa tudi uže mnogo ljudi j te vrste vjel.
nBog te sprimi, mladi moj u j ček,11 nagovori ta Foruma ta, „kako si uže zrasel. Si li videl kakega moža tu mimo iti?"
rOh, kdaj pač bodem tako velik, kakor vi," odgovori deček priprosto.
nNo, kmalu bodeš moje velikosti. Povej mi pa, nijsi li ravnokar videl tu mimo iti kakega človeka?"
„Če sem videl kakega človeka tu mimo iti?"
„Se ve da, moža s špičasto kapo iz kozjega usnija in z rudeče in rumeno pisanim jopičem?"
nMoža u špičasto kapo iz kozjega usinja in z rudeče in rumeno pisanim jopičem?" ponavlja Fortunat zamišljeno.
„I)a, odgovori mi precej brez ovinkov, kajti navada moja nij, vprašanja ponavljati."
nDavi so tu mimo na konji jezdili gospod
Tržaški volilni komitet (ali prava avstrijska stranka) sestavljen je bil večji del iz bolj priletnih elementov, katerim manjka ognja in živahnosti. Celo izdajiea bil je mej njimi, ki je nad 20O glasov iz vabil v sovražni tabor. Kar se je storilo, storilo se je le od slovanske strani in društvo Edinost" ima v tem oziru največje zasluge, kajti vsi glasovi IV. razreda bili so priborjeni le po tem slovenskem društvu. To pa Luhone najbolj jezi in peče, da se Slovenci postavljajo v boj, to je za nje sramota, ker dan na dan trobijo v italijanske liste, da je tu vse laško. Društvo ,,Edinost1' je prava trdnjava proti lahonstvu v Trstu. Uže pri prihodnjih volitvah, ko zbrusimo skrhano orožje, priborimo še več. Društvo „Giunastica" razpustila je vlada, kar bi bila morala uže davno storiti, ker se v tem društvu nij delalo druzega, kakor demonstracije proti vladi in državi ter se vzgajala „Irredeota'k. — Zdaj, ko nastopi „Tržaški Sokol", kadar dobimo pravila potrjena, bo stopilo tudi to društvo krepko na noge in pomagalo utrjevati jadranska obala. — Vsak dan dobivamo novih poročil i/, okolice, kako lahoni plačujejo vino in hvalisajo okoličane. Po volitvi pa bode zopet stara pesen pela, da bodo vsacega častili z ni ostro di schiavo". r.
S Štajerskega. [Izv. dopis.] (Sraka in pavje perje.) Nerad sem zastavil svoje pero, a ker ljubim resnico nad vse ter sovražim vsako krinko, moral sem to storiti.
Gospod Spectabilis rad nadzoruje BKres" in »Ljubljanski Zvoou, a v učiteljske liste neče menda nič pogledati. Sicer mu to uže odpustim, a škoda je vender, ker v njih našlo bi se večkrat kaj zanj.
Devet let trobnf uže truplo v rosnej mladosti umrlega Franja Ser. Cimpermana. Njegove nPesni" izdal je, kakor znano, njega brat g. Jos. Cimperman V Ljubljani 1. 1874.
To naj bo za ,,Uvod" zadosti. —
Te dni dobil «em v ioko 4. in 5. številko „Popotuikau, ki ithaja v Cel ji. Tiskana je na prvej strani   razprava .,<) basni".   Spisal Feliks Majcen
Citam ter čitam to razpravo od vrste do vrste, od pike do pike; a vse zdi se mi uže znano. Kje sem vender to bral V V roko vzamem po daljšem premišljevanji zgoraj omenjene „Pesni". In res tamkaj najdem tudi razpravo ,,0 basni" in sicer na strani 159. Sedaj čitam to, potem ono, primerjam, in glej! vse je jedno ter isto. Cela razprava prepisana je od besede do besede, o i pike do pike, od vejice do vejice!
Kaj porečeš k temu, častiti mi bralec? Kak značaj nik mora ta biti, ki tako dela? Ali ni| to največja predrznost? Nij si li mislil g. Feliks Majcen, da bo kdo njegovo goljufijo spoznal? Da! to je literarna goljufija, to je neznačajnost, katere ne najdeš tako hitro mej učitelj stvom!
Ne spisal, nego prepisal Feliks M., moral bi na čelo razpravi postaviti. Da, da! ta učiteljski mladič (kateri je, kakor znano, iz našega narodnega tabora pobegnil) je pa res to lepo prepisal, a žali-bože F. Cimperman pa še je lepše spisal. Res, tako fino govori o basni! Ali je gosp. prepisatelj morebiti u*e kdaj čital znano basen: „Sraka in pavje perje?" Ako ne, tedaj mu naj to skrivnost odkrijem, da omenjeno basen najdem v drugem berilu za ljudske šole na strani 52.
To vam je lepa basen in menda nalašč zložena za gosp. prepisatelja. Ko bi on Cimpermanovo razpravo na stran dejal, ki mu je zdaj res postalo „pavje perje", ne bil bi on postal sraka!
Obžalovati pa Še zdaj moram „Popotnika", ki se je dal tako od nezrelega mladiča zvoditi na li-manice. Svetujem mu za zdaj — ker sem v resnici njega prijatelj! — naj bo drugikrat nekoliko previdnejši ; kajti taki sodelovalci in prepisatelji mu bogme ne delajo nikake časti.
To naj bo našej mladini dovolj ter v svar-jenje; a jaz vender mislim, da se kaj jednacega itak več zgodilo ne bo.
Ker sem bil doslej zdravnik ter sem ubozega bolnika preiskaval, dovolite mi gospod urednik še h koncu, da mu zapišem Še nek čudotvoren recept, ki mu bo gotovo pomagal:
Gosp. Feliks Majcen naj od denašnjega dne vsako jutro na tešče dobro prebere znamenito basen : ,.Sraka in pavje perje". Devojan.
Z Dunaja 12. junija. [Izv. <lop. J (Nekaj črtic iz društva „S1 oveni je".) O društvu slovenskih akademikov „Slovenije" uže dolgo nij bilo glasu v „Slov. Narodu". Pa ne mislite, da morda to društvo životari v „dolce far nienteu. Nedavno je v „Sloveniji" predaval g. prof. G. Predavanje bilo je vrlo zanimljivo ter bi gotovo zanimalo osobito slovenske razbornike, ako bi je g. profesor blagovolil v katerem slovenskem listu priobčiti. Podpredsednik „Slovenije" kritikov«l je berilo g. Babr.ika v preposlednjej s<Ji „o slovenskih dija-cih". Sledila je točka o ustanovljenji čitalnice hrvatskega društva „Zvonimira" in „Slovenije". A tudi v drugem obziru ima „Slovenija" zabilježiti prav znaten dogodek. Da se pomnoži knjižnica ter da dobi društvo tudi za druge svrhe gmotnih sredstev, sklenilo je napraviti loterijo z dobitki, kakor je to storilo slovaško društvo „Tatran", za koje so samo slovaške gospice več tisoč srečk razprodale mej slovaški narod. Dijaška društva na vseučiliščih so sploh mej drugimi slovanskimi narodi zelo čislajo in podpirajo; tako je nedavno srbsk rodoljub dunajskej BZori" dar »val 200 cekinov za nje druš-vene svrhe. Hrvatska, češka, poljska dijaška društva imajo svoje mecene. Slovenski dijaci pa so si do zdaj sami morali odtrgovati,  da so vzdržavali
svoja društva ter lepo ustrezava!i svojej zadači. To je pri večini slovenskih vseutiliščnikov lep znak plemenitega rodoijubja in požrtvovalnosti. Taki mladeniči so navadno, ko ho postali uže stareji, vzorni rodoljubi v narodu, kar se prav lahko s fakti dokaže. Želeti je »Sloveniji" prav iz srca, da si s srečkami opomore. Prodavale se bodo menda prav po ceni. Priporočam nakupovanje ne morebiti zbog kacega „lotterieschwindlau in dobitkov, temveč, ker je »Slovenija" gmotne podpore britko potrebna. — Poslednji nSlovenijin" izlet v Požun ostane v živem spominu vsacemu, kdor se ga je vdeležil. Doživeli smo mej Slovaki, od katerih srno bili presrčno sprejeti, nepozabljive trenutke in teško nam je bilo ločiti se od predragih bratov Slovakov. Prejeli smo zagotovilo, da bode „SlovenijaM živela v nevenljivem spominu v srcih slovaških rodoljubov. Da jih Bog živi!
pastor. Barali so me, kako gre kaj očetu, odgovoril sem jim —w
„Aha, fante, delaš se jako nevednega, da bi me prevaril! odgovori, na katero stran se je obrnil Josip, kajti ravno ta je, katerega zasledujemo, in prepričan sem, da nij daleč od tu."
„Kdo bi to vedel!"
„Kdo neki V Zdaj sem popolnem prepričan, da si ga videl."
„Ako spim, ne morem videti, kdo gre mimo.11
„Ti malopridneš, ti! Ti pač nijsi spal. Streljanje te je moralo vzbuditi."
„ Mislite li res, da vaše puške toliko poka napravijo.   Strel iz očetove puške pač bolj odmeva."
„Vrag te vzemi! Prepričan sem popolnem, da si begunca videl; morebiti ga celo skril. Idite možje, preiščite hišo in pazite na to, da hudodelnika zasačite. On se zamore opirati le na jedno nogo in naravno je, da se po jednej nogi ne more priti daleč. Razen tega se krvni sled zgublja ravno tukaj blizu hiše."
^Kaj mi pravite ?J odgovori deček, „kaj pač mislite, da bodo moj oče rekli, ko zvedo, da ste hišo preiskavah, mej tem, ko jih nij bilo doma?"
„Ti mladi malopridnež!" zakriči Teodor Gamba ter ga prime za uho, „mar ne veš, da imam puško,
s katero te zumorem siliti, drugače z menoj govoriti? Mogoče, da bi resuico govoril, Če ti jih s sabljo naštejem nekoliko!"
Fortunat se na to na vse grlo zasmeje in reče odločno: „Moj oče so Matija Falkone!"
„Mar ne veš, da imam obit i. zvezati te in v mesto odpeljati? V zaporu ti bodo slama za blazino in ob glavo boš dejan, če mi ne poveš, kje je Josip Sanpiero."
Na to smešno preteuje se deček jame še glasneje sm jati.
Gamba je v velikej zadregi Tiho se pomenj-kuje 8 svojimi podložnimi, kateri so ravno hišo preiskovali. Se ve da nij bilo to težavuo delo, kajti korsikanska koča obseza sicer veliko prostora, toda v njej nahaja se kot hišna oprava je lino le jedna miza, ki ob jednem za posteljo služi, nekaj skrinj, klopij, nekoliko kuhinjske posode in potrebno orožje.
V tem, ko so vojaki hišo preiskovali, sedi Fortunat na seuenej kopici, gladi mačko ter se srčno raduje nad stisko svojega žlahtnika in drugih vojukov.
Jeden izmej vojakov bliža se kopici ter s svojim bodalom ohlapno v njo dregne. Nič se nij ganilo in tudi dečka to dejanje nij nič ogrelo.
(Konec prib.)
Domače stvari.
— (Deželni odbor kranjski) sklenil je v včerajšnjej seji, da se bode šeststoletnica Krauiske obhajala meseca julija prihodnjega leta.
— (Deželni odbor kranjski) sklenil jo pri včerajšnjej seji, slovenskemu dramatičnemu drui-tvu dati podporo za izdavanje slovenske poetike. Deželni odbor izrekel pa je prt tej priliki tudi mnenje, da bi hilo še bolje, ako bi dramatično društvo izdalo slovenske narodne pesni, katerih izdaja se odboru dozdeva še potrebneja, nego ona si >v. poetike. Za izdavanje narodnih pesni tedaj bi deželni odbor dovolil tudi večjo podporo.
— (Deputacija „Sokola" ljubljanskega,) obstoječa iz osem članov, poda se s svojo društveno zastavo jutri četrtek zvečer ob uri z brzovlakom iz Ljubljane v Prago k proslavi 25 let-letnice praškega „Sokola", kot očeta vseh sokolov-
. skih društev. Naj vzemo vrli „Sokoli" najboljše naše ! pozdrave do bratskega nam naroda češkega so boj in : mi jim s polnim srcem želimo dobro zabavo in srečen I pot! —
— (Razpisane službe.) Na dr.avnem ! nižem gimnaziji v Kranj i učiteljsko mesto za ročno ri-! sanje in kaligrafijo do 15. julija. Plača 1000 gold. {in službene priklade 200 gold. Na dekliškej vadniii
v Gorici služba podučiteljice z letno plačo GOO gold. in službeno priklado 150 gold. do 15. julija t. 1.
— (nVienacu zopet prost.) Vsled pritožile uredništva „Vienca" na deželno vlado „dignuta je zastava", in „VienacJ izhaja zopet redno.
Izpred porotnega sodišča ljubljanskega.
12. t. m. dopolnilne stal je pred porotniki 24 letni kmetski fant Anton Šešek, zaradi hudodelstva uboja. Zagovarjal ga je dr. Zarnik. Porotniki spoznali so ga s 7 proti 5 glasom nekrivega.
12. t. m. | m »po I ud ne spoznali so porotniki deklo Marijo Košir iz kamniškega okraja krivo hudodelstva detomora in sodišče obsodilo jo je na tri leta težke ječe, poostrene z vsakmesečnim postom in vsako leto v dan detomora s temnico in trdim ležiščem. __
Dne 13. t m. zatožena sta bila Anton Sem-rajc, 42 let star kajžar v Tomačevem in njegov 19 let stari sin Anton Semrajc, prvi zaradi hudodelstva uboja, drugi zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe.
Stari Semrajc je bil zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe uže kaznovati s 15 mesečno težko ječo, katero je prestal v kaznilnici v Gradišči. Mej Semrajcem in posestnikom Janezom Kaiserjem v Tomačevem trajal je uže dlje časa razpor, kajti Semrajc je trdil, da ima Kaiser poželjive oči po ujegovej ženi. Semrajc je večkrat se izjavil, da Kaiserju uže še posveti. 5. marca t. 1. proti večeru gre Kaiser iz svoje hiše, komaj 50 korakov od nje pa mu vrže mladi Semrajc kamen v glavo, da se zgrudi na tla, na kar ga mladi Semrajc s krem-pežem udari še 4 ali 5 krat po glavi in zbeži. Kai-serjev sin priteče k očetu in mu reče, naj gre domov, na kar ta odgovori, naj le odide, da se vrne
precej domov. A precej potem pride stari Semrajc in z gnojnimi vilami bije po glavi Kaisoijevej, ter potem zbeži. Sosedje našli so Kaiserja uže mrtvega ter po plavi in po obrazu popolnem razbitega.
Zdravniki so pri ogledu konstatirali, da je imel Kaiser jedno smrtno in pet teških ran in da so mu bile čeljusti popolnem razbite. Stari Semrajc sicer ne taji. da bi bil udaril Kaiserja, a ne z že lezom. Mladi Semrajc priznava, da ga je večkrat udaril. Porotniki jednoglaano potrde njim stavljena vprašanja in sodišče obsodi Antona Semrajca starega zaradi hudodelstva uboja na osem let težke ječe, poostrene s postom, temnico in trdim ležiščem, Antona Semrajca mlajšega pa zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe na sedem mesecev težke ječe. —
Telegram »Slovenskemu Narodu".
Ptuj 14. junija. Znani nemčur dr. Mi-helič je sinoČ po polunoči v kavarni „Evropa" v družbi svojih prijateljev: natakarja Pogačnika, črevljarja Graberja in usnijarja JanežiČa, -— sedlarja Mahal k a, mirnega Slovenca, s pestjo v obraz vdaril, ker nij hotel pomagati peti „Wacht am Rhein".
Pozivi
Pričel sem veliko književno delo, — a izvršiti ga ne morem, ako mi ne pomaga celi narod slovenski !
Kaj storiti? Naprej ne vem — nazaj? — ne smem!
Pisateljem, katerih proizvode čitamo vsak dan, — zadostuje njihova lastna domišljija, književna veduost in izkušnja, ustvariti nam kaj lepega ali koristnega; žal! meni ne; vse to mi je posoda brez dna, ako nijmam, česar ravnokar prosim.
Morda čitatelji teh vrst, katerih se ve da želim veliko po vsej Sloveniji, dvomljivo reko: „kaj bo, kaj bo li to?"
Glavno je, da mi narod zaupa, kar jr vsekako težka stvar, kajti — neznan sem svetu in neznanemu malokdo veruje.
A jaz se zanašam na svoje rojake — nanje, katerim je mar usoda našega naroda, — nanje, ki so vsako trenutje pripravljeni požrtvovati se za mili naš rod in povzdigo njegovo.
Na kratko moja želja: natančni prospekt na vnanje in notranje Slovenije! Mnogo jih je, ki uže vedo, »kje me čevelj žuli", — a ker mi ž njimi samimi nij pomagano, hočem razločneje govoriti.
Moj klic naj najde odmev v vseh, ki mi morejo pomagati. Obračam se za tega delj v prvej vrsti na razumnike po Sloveniji, mej njimi na prečastite farne predstojnike in gospode učitelje po Slovenskem, na občinske predstojnike in slednjič na vsacega, ki mi zna svoj kraj natančno opisati, bodi si ženskega ali moškega spola.
Dežela — to je: Kranjska, Štajerska, Primorje z Istro in Koroška — v katerej leži mesto, trg ali vas, lega kraja, oddaljenost kraja od druzega, Število prebivalcev sledoje občine, njih družbinske razmere, potrebe, blagor, razvade in posebno napake, ki naš narod v obče, njihov dom v socijal-nem obziru kaze, narodnosti in protinarodnosti, stanje vsake občine in zlasti posebnosti sled njega kraja v teritorijalnem aH socijalnem obziru, z jedno besedo vse, kar mi podaje moč, da se seznanim z gori rečenimi deželami tako natanko, ko da bi živel v vsacem kraji in v vsacem družbin-skem krogu sam. — Opominati pa moram posebno in polagati na srce Častitim poročevalcem, katerih Be, upam, v kratkem zbere nebrojno — vestnost in poštenost v poročevanji! kajti neresnično poročilo od kod kazilo bi celo podjetje in to ne v mojo, ampak v nečast poročevalčevo! Ker ne morem in «— ne smem razodeti, s čem nameravam obdariti svoj narod, podajem v malo opravičenje svoje ponižne zahteve zagotovilo, da nikomur ne bode žal za to, kar je k temu pomogel.
Ne jaz Bam, z mano ves narod moj izpeljal
bode težko nalogo, katere reševalna potreba se vedno in povsod pri nas drugače pokazuje.
Naj se ta moja izjava ne smatra kot kako mesijsko usiljevanje, mesija naš smo narod celi in to pomneč naj delamo.
Konečno naj še dostavim, da česar sem ravnokar prosil, se prav nič ne dotika preteklosti naše, ampak samo statistike sedanje Slovenije in le samo Slovenije!
Pisma naj se pošiljajo po mojem naslovu in, ker hočem nadaljevati uže z novim letom, — prosi m čast. sodelovalce, da bi do tega časa dovršili svojo stvar.
S spoštovanjem
Lovro Vega. V Kamniku na Kranjskem  pri Ljubljani 9. rožnika 1882.
Razne vesti.
* (H. Si emir ud z k i,) slavni poljski slikar razstavil je na Dunaji sliko »Brlog piratov", za katero je bil na razstavi v Melbournu odlikovan z zlato medalijo. Občinstvo se močno zavzema za to sliko in kritika izraža se z največjo pohvalo o tem delu.
* (Razpisano darilo.) Poljsko društvo „Kolo literaricko -artystyczoe" razpisalo je za najboljši životopis Adama Mickiev/icza 500 gld. Životo-pis naj bode temeljit in kritičen in popolna slika Življenja pesnikovega, obseza naj 10 do 12 tiskanih pol. dogotoviti pa se mora do 1. aprila 1883. Najboljše delo tiskalo se bode na stroške „Kola" in pisatelj dobi še posebe 15% od prodanih iztisov. Kot razsojevalci imenovani so znani poljski pisatelji.
* (Oblak se je utrgal) v nedeljo popo-ludne v Verševcu na Ogerskem ter napravil veliko škode na poslopjih, njivah in vrtih. Našli so sedem mrličev, a najbrž jih bo še več.
XDvL23.aoslc£L "borza.
dne 14. junija.
Papirna renta.........
Srebrna renta .... ....
Zlata renta........
1860 državno posojilo.......130
Akcije narodne banke......
Srebro...........
Napol.............
C kr. cekini..........
Državne marke......
4" , državne srečke iz 1. 1854   250 gld Državne srečke iz !. 1864 .   .    100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . Ogrska zlata renta 6°/,......119
fi m n      4°/„ .....
„      papirna renta 5*/t.....86
5°/, štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava rete. srečke 5*/r . . 100 gld. Zeoilj. obč. avstr. -1 '/,•/„ zlati zast. listi . Pnor. oblig Elizabetine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld.
76 gld. 55			kr
77		20	*
*»4		60	
130	■	25	
823	a	—	
322	■	20	*
120	n	20	■
9	n a	57	9
5	■	65	*
58	a	70	n
119	n	75	j*
171	n	—	
94	a	55	
119		95	f*
88		35	fj)
86		40	tf
104	n	—	n
113	n	25	fj>
119	n	50	1*
99	n	—	9
106	■	25	n
176		75	»
Gregorčič: Poezije,
1 fjld., v križnem zavitku 1 gld. 10 kr.
Jurčič: Deseti brat,
Umrli so v LJubljani:
9. junija: Jožefa Gorišek, hišna posestnica, 62 let, Flori j h tiske ulice št. 38, za otrpnenjem pluč.
10. junija: Pavlina Herman, pilarjeva hci, 1 leto, KarlovBka cesta št. 24, za osepnicami. — Jožef Rattenber-ger, krojaški učenec, zdaj prisilni delavec, 13 let, Poljanski nasip št. 50, za katarom v črevesu.
12. junija: Anton Titus Smrekar, jermenar, 66 let, Rimska cesta št. 10, vsed umehčanih možgan. — Ana Notar, davkarjeva bči, 4 mes., Pred škofijo št. 19.
13. junija: Rudolf Strempfl, šivilje sin, 3 mes., Ko-lizejske ulice Št. 6, za božjastjo.
V deželnej bolnici: 6. junija: Peter Waidhauser, gostač, 63 1., za plučnim emphysmom. — Marija Krasna, dninarica,  29 1., za jetiko. — A a Pipan, dninarica, 29 1., za srčno napako.
11. junija: Emilija Globočnik, uradnikova hči, 74 let.
V bolničnej podružnici: 10. junija: Miha Skrl, dninar, 28 let, za osepnicami.
Tujci:
13. junija.
Pri Slona: Gaurig iz Budimpešte. — Cavazzono iz Benätk. — Schenk iz Sopronja. — Kukatz iz Trbovelj. — Dolenec iz Trsta.
Pri Malici: Glas i Dunaja. — Barta iz Opava. — KriSlof iz Vrhnike. — Kautz iz Zagreba. — Schupfer iz Inoraosta.
Pri avMtrijakem cesarji t Janezič z Dunaja, — Priiueae iz Gorice. — Tomec iz Starega trga.
Tržne cene v I Jiilil.jaiii
dne 14. junija t. 1.
PSenica, hektoliter . . . Rež,      '     „ .  . .
Ječmen „ ...
Oves, „ .   . .
Ajda, „        .  . .
Proso, . ...
Koruza,        „ .   . .
Leča „ ...
Grah „ .   . .
Fižol „ .   . .
Ki i »m|iir, 100 kilogramov . MksIo, kilogram. .
Mast, „      . .
Speh frišen „      . .
„ povojen, „ . . Surovo maslo, ., . . Jajca, jedno ......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje
Svinjsko „ ,
KoŠtiunovo    „ „
Kokoš........
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ „        . ,
Drva    trda, 4 kv. metre . „    mehka, .   .       . .
gld.
9 6 5 3 5 5 6 9 9 10 2
kr.
43 18 20 90 04 04 80
81 92 84 74
78 75 2 8 56 52 64 32 30 18 50 60 80
(890—2)
1 gld., po pošti 1 gld. 5 kr. Pri
«I. Olontliil.fi v LJubljani.
Županstvo r Kamniku oddaje Zidanje Škarpe okolo 370 kub. metrov. Oferti se imajo v dneh vložiti.
Kamnik, dnč 13. junija 1881. (393)
Oznanilo.
Dne 25. junija ob 8. uri predpoludne imela bo prva dolenjska posojilnica  v UletllKl
občni zbor,
pri katerem se bode sklepalo:
a) Sprememba pravil v zadevi omejenega poroštva na neomejeno.
b) Ponavljanje sklepa glede* prejema denarja od neudov na obresti in izposojevanja denarja ne-udom na obresti in ponavljanje drugih sklepov občnega zbora dne 24. aprila 1881.
c) Predlogi članov.
Nadzoru is t vo prve dolenjske posojilnice v Metliki 8. junija 1882. (382—2) Janez Kapel le.
Kapelnik.
Nižje podpisani, H2 let star, rojen Čeh, češkega, poljskega in nemSkega jezika popolnem učen, v teoriji glasbe kakor tudi v instrumentaciji vešč, zn»m v vseh piskalih in godilih temeljito podučevati, kakor tudi voditi velike orkestre in imam naj bol j Sa spričevala v rokah; prosim torej po tem potu službe. Plačila ne zahtevam velicega, in ravna so le po vspehih. Nastopiti bi pa zamogel službo še le koncem avgusta meseca. Služboval bi pa rajši pri vojakih v Avstriji ali pa v kakej drugej državi.
Anton Jirka,
kapelnik glasbenemu društvu v Tolminu (380—2) na Primorskem.
Služba tajnika.
Pri okrajnem zaBtopu v šniarji pri Jelšah (Št. Marein b. Erlachstein) je začasna služba tajnika z letno plačo 400 gld. izpraznjena.
S to službo so tudi tajniška opravila občine trga Smarskega združena, za kar se plačuje posebna nagrada letnih 100 gld.
Prošnje z dotičnimi spričevali o popolnej sposobnosti prositelja za omenjene službe, in kar se posebno naglasa, o popolnej zmožnosti razen nemškega tudi slovenskega jezika v govoru in piBavi, naj se do S858. i. m. pri dotičnem okrajnem zaBtopu vložč.
Služba se zamore 1. julija t. 1. prevzeti.
Okrajni zastop Šmarski pri Jelšah,
dnč 7. junija 1882.
Janez A.nclx-l*xl»,
(381—2) načelnik.
Dr. Sprangerjeve
kapljice za želodec,
priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feber, ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, Če ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro sčisti. V bramorjib razpusti bolezensko tvarino, odvajajoč Črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnost in vročino, če se zavživajo po žličke vsako uro, ter varujejo nalez-Ijivosti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi z majhenim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Svoboda v Ljubljani, 4 flacon 30 in 50 kr. av. velj. (247—93)
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „ Narod ne tiskarne".